Št. 32.
Maribop, dne 6. avgusta, 1908.
Tečaj XLH
Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopoši'> do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška'
cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne-;
zaprte reklamacije so poštnine proste.
List ljudstvu v pouk in zabavo,
Mladeničem in mladenkam.
• Spomlad je v naši slovenski domovini. Mo-gočnof se je začelo mladeniško .gibanje iji nihče se mu ne more več ustavljati. Navdušenje mladeniških Čet z nepremagljivo silo vleče za seboj sloj za slojem. Z(namenje, kakor ga vidimo povsod v zgodovini, kadar se pojavi zdravfa, plemenita ideja, ka-kor je sedaj mladeniška.
Na mladeniškem tečaju v Skofjiloki je dr. Krek z izrazito besedo očrtal program vsega mla-deniškega gibanja. Ker je pri nas na Štajerskem to gibanje tako razvito, za to podamo svojim čita-teJjern dr. Kreikov govor, ki je vzbudil v Skoijiloki toliko navdušenosti, povsod v javnosti pa mnogo zanimanja. Evo ga!
Mladeniči in dekleta! Govoriti sem se namenil o mladeniški in dekliški Organizaciji. Ne bom v izbranem govoru morda par splošnih fraz povedal, temveč cilj moj je, da povdarim temeljne in poglavitne stvari, potrebne, da se načela te lepe naše organizacije vdejstvijo, ožive.
V Ljutomeru sem na mladeniškem shodu dejal, da je vsakogar dolžnost v zasebnem življenju, da svojemu nasprotniku odpusti in Če mu kdo, kakor pravi Kristus, pripelje zaušnico na levo lice, naj mu ponudi. še desno. Ce pa gre za družbo, če gre za načela, koder ne prideta nikakor v poštjav osebna čast in ugled, temveč gre za vero, za družino, za narod, za cerkev, za državo, tam bi bilo nasprotniku Odpustiti smrtni greh po načelih taistega krščanstva! Kajti, kdor bi tako delal, ta bi zatajil lastno prepričanje, izdal in oškodoval interes družbe, ki v njej živi, njegovo versko in svetno naziranje bi bilo mrtvo. Tudi s stališča krščanstva smo v takem slučaju dolžni vrniti Četvero — da >— stotero in — v podobi govorjeno — sovražniku, ki nas je udaril enkrat po licu, dati dve za uho! Ce je torej meni kdo to zameril, je moglo biti to le toesporazumljenje.
Namen mladeniške in dekliške organizacije je v prvi vrsti ta, Ua mladi človek v sebi ohrani to, kar je že po naravi dobrega v njem. Življenje je huda, trda stvar. V mladih letih je človek za vse vzore vnjet, v starih pa leze boljinbolj v nezaupljivost in oderuštvo ter postane dolgočasen nesebičnež. Mnoeo tega naredi kruto življenje. Mladinska organizacija pa raVno stremi po tem, da mladostne dobrote, mladostni ogenj negujte, neti in ohrani.
Kaj je, česar uči mladega človeka lastna organizacija?
Prvič: sposobnosti za prijateljstvo. Za življenje potrebuje človek hrane, za dušo prijateljstva. Prijateljstva trajne vrednosti pa se sklepajo v mladih letih, poznejša znanstva pa so sklenjena popolnoma ali deloma, čeprav večkrat nezavestno, iz samoljub-nih namenov. In glejte, ravno naša organizacija je visoka šola mladostnega prijateljstva, kajti združuje v sebi prijatelje od Mure do Adrije, med njimi pospešuje osebni stik in jih združuje duševno v lastnem glasilu. Ta zavest prijateljstva človeka povzdiguje in oplemeniti, zavest, da smo vsi res ena rodbina! Ce se samo bere o Slovencih, da na primer prebivajo v Št. Ilju itd., kaj to pomaga? Ravnota-ko kakor da bi brali o francoskih vojskah ali kaj drugem. Ce pa smo v organizaciji zvezani med seboj, kakor so vsi organi telesa po svojih najfinejših delih, po živčevju, po krvotoku, ki jih oživlja itd., potem še-le je naše narodno življenje res življenje. Brez organizacije ni prijateljstva, ker ga življenje ubija. To prijateljstvo pa je priprava za politično in gospodarsko skupnost. In zato želim, da bi delovanje naše mladinske organizacije bilo vselej pravo po-veličanje, himna prijateljstvu!
Drugo, kar tu hočem povdariti, da je deviza, da je cilj mladinski organizaciji, je sledeče: Mlad človek nima sebičnosti.. Star človek preračuna, kadar n. pr. ugiba, ali naj gre, recimo, v Skofjo Loko, koliko ga bo to stalo, koliko bo zapravil. Nasprotno mlad človek. Zanj velja samo en razlog: Zraven moram biti! In glejte, samo organizacija za-more zadržati ta preobrat mladega, poprej požrtvovalnega človeka v sebičneža, ki vse gleda s stališča svoje osebne dobrobite. 1 Kajti organizacija kaže na skupno korist, ona neguje smisel za druge. Da bi se vsem dobro godilo, to je njen cilj! Tako orga-n:zaeija zaduši vsako korisitilovstvo.
Tretja točka — inteligenc^, razumnost. Življenje je tako, da mladega človeka pritira do materi alizma, do tega, da ima smisla samo za to, s čim bi se prehranil, kako najboljše preživel, kolikor mo-toče več naslad užil. Človek se poniža pod žival. Cut za resnico postaja vedno manjši. Tudi tu poseže vmes organizacija. Vedno se čuje klic: Izobrazimo narod! Toda pomnimo, da je že organizacija sama na sebi izobraževalna! Vtiski včerajšnjega nastopa telovadskih čet, slavnostno razpoloženje, zavest skupnosti itd. <— nebroj učinkov in čuvstev, ki se ne dajo merit', ne tehtati, • vse to duh čudovito oplodi in razvija. Čudim se, ko pomislim, kako silno je organizacija naše ljudi spremenila, prerodila.
Četrtič je disciplina. Organizacije morajo biti demokratiške. Otroci seveda ne smejo imeti parlar menta in družinski oče, ki bi hotel začeti vladati ustavno, bi slabo vozil. Toda pri tej zrelosti duha, ki je že v našem ljudstvu, mora vsaka organizacija in posebno mladeniška biti taka, da Se v njej tudi najmlajši in namanjši čutijo enakopravne in ena-| koveljavne. Svojega načelniki, svoje odbornike pa i morajo ubogati kot Boga, kajti sami so si jih posta-| \ili in večini se mora sCeherni vklonilti! V vseh naših društvih mora vladati železna disciplina! Demokracija breiz discipline je anarhija. Zato ne trpite nergačev! Ti so najnevarnejši. V naših organizacijah, v našem politiškem življenju, povsod veljaj načelo: Nergači stran!
Pridem do točke, ki je silno važna. To.je občevanje z drugim spolom. Načelo krščanstva v tem oziru je: Medsebojno ljubezensko občevanje ni šala, ni igrača! Kakor hitro mlaldenič deklici i pove svoje nagnjenje, je zavezan. Ljubezen ni za kratek - čas! Predpogoj temu pa je spoštovanje do ženskega [ spola. Spoštovati jek treba že mater. Lepa je Selška dolina tu, nedaleč od nas, lepi njeni griči, toda zame je najlepši tisti griček, kjer moja pnati počiva. Ženska je trpinka in pred njo mora vsak človek od nas v spoštovanju kloniti glavo! Ni to nevarno, da se v romanih piše o ljubezni, da Sle1 gorko opeva v pesmih, ne — to je nevarno in pogubno, da se o njej piše brez resnobe. Naša sedanja literatura je poniževanje ženskega spola! Naj naša mladinska organizacija skrbi za to, da se ohrani v njenih člauih spoštovanje do ženske.- (Tlako ba najlažje ustaviti se težnjam po svobodnem zakonu. Že samo to, da stremijo po tem, kjaže, kako je dandanašnji za mnoge spolsko življenje le želja po kratkem Času, po hipni utehi. In če bi, šlo tako dalje — potem je gotovo, da bo vsaka taka družba propadla, morala propasti!
Pridem do dekliške organizacije^ Kmečka gospodinja je dandanes velika reva. Naj bi se v nar Ših organizacijah vzgajale pridne, dobre kmečke žene ! Kdor pozna razmere, kdor jih Je študiral, mi bo pritrdil, da so večkrat, večje žrtve matere v naših hribovskih krajih, kot so žrtve samostanske device, ki so z vsem preskrbljene,! in kako je z delavsko ženo? Po velikih mestih vsaj smem trditi, da delavka živi slabše kot so sužnji v starem veku, da živi z možem in otroci res življenje, ki je člo-
Podlistek. Zapiski kmečkega potovalea.
Dopis iz Slov. goric.
Človek, ki i potuje po svetu, posebno ako prehodi peš ,razne kraje, vidi veliko več kakor tisti, ki se pelje po železnici. Tudi meni se je' nudila prilika, da sem prehodil precej sveta. Zato hočem podati nekaj črtice iz mojega potovanja. ,
Že v šolskih letih sem čital nekje v berilu, da se baje v Idriji? na Kranjskem dobiva* živo srebro. Zato sem si pa,ogledal letos na svojem, potovanju pred vsem to čudovito jamo, ki meri 30.80 m na globoko. Da se prehodi jama okoli in okoli,, rabi se tri ure.
Od Idrije sem jo krenil protfi Postojni, čudežu kranjske dežele. Res sem moral občudovati tudi to jamo, ki ji menda ni enake na svetu. Krasen prizor mi je nudila južna železnica. Visoko na peči je položen tir in po njem drči vlak s pogubo-nosno hitrostjo. Ko sem gledal to vratolomno napravo, mi je bilo jasno, kako je mogoče, da se tukaj zgodi toliko nesreč, a pri nas skoro nič. Videl sem na Tirolskem in Koroškem visoke', gom — a to so bile lepp zelene planine — pečine so pa na Primorskem doma. Pot se vije skozi skadovje in pečine vise naravnost nad popotnikovo glavo, da ga groza obhaja, ko koraka todi mimo.	,
Velik razloček sem pa zapazil med običaji pri nas in med običaji tega ljudstva!. Pri nas se navadno pozdravljamo z „Dobro jutro", tukaj pa pozdravi vsak „Hvaljen bodi."
V' goriški škofiji je tudi prav lepa i atvada, da zvoni vsak večer ob 8. uri, to je ura noči. Takrat je vzel gostilničar, pri katerem sem prenočeval, klobuk z glave ter molil „Ave Marija", ne oziraje se na svoje goste. Bil je premožen: in imeniten mož. Pri nas iščeš kaj takega zaman. Sploh sem lahko opažal, dal; so ljudje tukaj v $eh skalnatih krajih, kjer se morajo neprestano boriti za svoj obstanek, mnogo bolj verni ko pa pri nas.
Odpuščeno.
Spisal Savinski.
Bilo je hladnega jesenskega jutra. Proti mali cerkvici se je vil sprevod. Velika množica ljudstva je pričala, da je bila rajna priljubljena in čislana.
„Pomislite na to, gospod Lenko, da boste vašo ratfnko soprogo zopet enkrat videli! To je ločitev le na tem svetu. Je še snidenje gori nad oblaki, snidenje na boljšem svetu, moj prijatelj."
S sožaljem govori gospod župnik mlademu možu, ter mu gleda v prepadeno obličje. Da, najhujšo žalost povzroči pač smrt med dvema zakonskima, ki sta se iskreno ljubila.
Ko so opravili mrtvaške obrede, odšli so vsi, Lenko pa je ostal osamljen na božji njivi. Se dolgo strmi nesrečni mož v grobovo odprtino ter nič ne zapazi, da so odšli že vsi, ki so spremili ranjko ženo k zadnjemu počitku. Vzdrami ga še le, ko vidi, da mu pogrebnik zagreblja to, kar mu je bilo najdražje na svetu. V srcu ga žge, oči ga skelijo, kakor bi ne hotele več dnevne svetlobe prenašati.
„Sovražiti, sovražiti ga hočem, ker edino on je kriv vse moje nesreče."
Lenko sovraži namreč ravnatelja Verda iz tovarne, v kateri je bil on kot knjigovodja uslužben. Že iz mladosti si nista bila priljubljena. Obiskovala j sta skupaj razrede visokih šol in že takrat je bil Verda nevošljiv bolj nadarjenemu Lenku. Ko je Lenko dokončal svoje učenje, je stopil v slnžbo; v neki tovarni, Verda pa je nadaljeval še svoje študije. Od tedaj se dolgo nista več videla.
Ali ko sta snubila oba za Jelico, hčer nekega uradnika, sta si postala najhujša nasprotnika. Sovraštvo je raslo vedno bolj, ko se je! odločila Jelica za prijaznega, vitkega Lenka ter mu tudi sledila, v zakon, v katerem sta živela v sreči, slogi in božjem blagoslovu. Nič jima ni kalilo zakonske srleče.-Orez deset let je dobila tovarna, v kateri je bil uslužben Lenko, novega ravnatelja —i Verda, kateri je imel sedaj moč, da, se maščujje,, Kar je Lienko slutil, zgodilo se je, na vse načine je/ delal, da škoduje Lenku. Stavil mu je razne zapreke in iskal vzroke, da odpodi njegove sorodnike iz službe* Nekega dne se znosi nad Lenkom, da zanemarja svojo službo. Lenko, svest si svoje nedolžnosti, zatrjuje, da ni ničesar zagrešil. Beseda da besedo in sprla sta se do cela. Posledica tega je bila, da se je moral mlajši umakniti starejšemu.
Vest je potrla že tako bolehno soprogo IJenko-tovo, ter jo položila v postelj, ,iz katere ni več Vstala. Tako je začelo rasti sovraštvo tudi v Lenkoto-vih prsih proti rušilcu svoje sreče. Tudi (prošnje umirajoče ^ene ga niso mogle omeičiti, ko ga je Ipro-sila, da naj mu odpusti. Izgubil je, kar mu je bilo najdražje ter moral izročiti hladni zemlji.
Tako osamljen koraka proti svojemu domu.-Naenkrat ga vzdrami iz premišljevanja krik nekega otroka, ki je padel na tiru ravno prihajajočega vla-
veka nevredno! 'Ali je to tisti človek, ki je gospodar narave, pa čepi v zaduhli luknji,. čigar, otroci so rahitični, ki svojo bedo skuša pozabiti v ¡alkoholu, kateremu duh živinsko otopi v teh sramotnih življenjskih pogojih? Pogan, če izvzamemo slučaje krutosti, je, čeprav iz sebičnosti, svojega sužnja saj zadostno prehranil, celo obilno hranil. In danes še tega ni. Pravim samo to: Naj bi naša organizar cija v ženi vzbudila in gojila zavest, da ni sužnja! Ravnotako je z ženo samico, z učiteljico,, s pošta-rico itd. na deželi. Čuti se osamljena revica, nima pokoja, nobenega, zadovoljstva, življenje ji mine mehansko. Saj tudi ni čudno v razmerah, ki v njih živi. Dtragi! Ne mečimo kamenja na;, katero od njüli, Če kaj slabega slišimo, kajti — to pravim — čudno bi včasih bilo, če bi se kaj ne zgodilo. In jaz zamorem našim učiteljicam le to svetovati, naj se oklenejo trdno naših dekliških organizacij po deželi, potem gotovo ne bojo osamljene ubožice, potem bodo zrastle z ljudstvom, mu na srce prirastle in mu neizmerno lahko koristile!
Zdaj se! dela na to, da se izpremeni državljanski zakonik. Delajo se velike priprave, gre pa ob ogromni • tvarini seveda težko. Po novem državljanskem zakonu dobi ženska večje pravice, kot jih je dozdaj imela. Tako bo n. pr. smela jerobinja biti. Ženska bo gotovo ljubeča jerobinj'ai Moški je-rob, to je po navadi nekaj, na kar sa človek, ki je slučajno v svoji mladosti bil v žalostnem položaju, da je imel jeroba, ne spominja ravno z veseljem. Drugače bo z žensko jerobEnjo, ki bo lahko otroku druga mati. S tem bo pa, tudi rešen velik del vprašanja zanemarjene mladina Kaj to, če zdaj pride h konferenci skupaj par gospodov, ki so vsi zelo dostojanstveni, pa eden poroča: Ta fant je lump! S tem ni nič. Ta fant, ta-fant, ta mi je ušel itd. Sele če bo ženska postala v vzgoji sirot in zanemarjene mladine po zakonu priznan sodelujoč faktor, poljem bo mladinsko vprašanje šele na pravi poti in bližje uspehu. Takih ljubečih in požrtvovalnih žen pa nam bo samo dekliška organizacija vzgojila! Ravnotako bo po novem državljanskem zakoniku žena smela biti priča pri oporokah. Koliko socialnega gorja povzroča pri nas dejstvo, da toliko kmečkih gospodarjev umre brez oporoke. Kakšna hrana za advokate! To je žalostno znamenje, ker kaže veliko nezavednost in pomanjkanje gospodarskega smisla, in narod, kjer umiira veliko posestnikov brez oporoke, gre navzdol. Tudi tu bo od sedaj imela žena upliv in če bo po organizaciji izobražena, ga bo uporabila v socialno korist.;
Omeniti moram tudi dramatične predstave. Naj si bodo i diletantske, vendar kako zelo se žena izobrazi, čel se za igro pripravlja! Gojimo dramatiko, ne .toliko za zabavo gledalcem, temvoČ v korist igralcem.; Vse občutke prav uprizoriti, vmisliti se v tuje mišljenje, čuvstva drugiih nase prenesti, to je umetnost, to vzbudi in krepi v Človeku čut zia lepoto, kar je neizmernega vzgojevjalnega pomena. Organizacija zbiraj, take talente! Spretnost, ki se rabi' pri uprizarjanju vlog, se bo tudi drugod ,pokazala. Zalibqg' — na našem gledališču imamo' samo kruhoborbce, umetnikov nobenih. In' vendar, kako je naš narod tudi za to sposoben, koliko imamo talentov, kako ja naš jezik živ, v stanu izražati najfinejša čustva in največjo strast!
Najvažnejša in najbolj povdarka vredna točka pa je gospbdarstvo. V tem oziru ima ženja tako veliko nalogo, življensko nalogo, da vse druge prekaša, Tu je pravzaprav njeno kraljestvo. Lep hlev, lepo gospodinjstvo, 'ljubek domači vrt, Čedna živina, kakšen občutene, kakšen vžitek! Zlasti, kar se tiče živali, tovarišice' člOvteku.i Kdor naravo ljubi, mrtev kamen, klijoče rastline itd., koliko bolj mor^j ljubiti, žival. Kako prijetno je žival negovati![ Tu ne smem pozabiti naših učiteljic. Ce bi se učile, recimo v počitnicah, na kaki gospodinjski šoli vrtnarije, mlekarstva, perutni.narstva itd., vsakokrat nekaj, koliko bi jim to poleg vžitkJa prineslo koristi! Ce bi se Mučiteljica tako vmislila v potrebe ljudstva in se mu približala, pa mu ,ob enem kazala tudi dejansko pot do napredka, kako visoko spoštovanje in ljubezen bi. si stekla pri našem ljudstvu ! Organizacija tudi. v tem oziru lahko veliko pomaga. Naj vzbuja > v svojih članih smisel, za gospodarsko delo, za umno živinorejo, ga varčnost in
ka, ki proti gotovo smrt ubogemu dečku. Lenko spozna v dečku otroka svojega nasprotnika Verda. Dobro srce in krščanska ljubezen zmagata srd in sovraštvo. Pozabi na vso prizadete krivico ter steče urnih korakov rešit dečka.
V tem trenutku, ko dohiti dečka, spoddrsne tudi njemu na vlažnih tleh. Dečko je bil rešen, ali on je bil močno poškodovan ter obležal nezavesten na mestu. Zavedel se je še le črez nekoliko dni, ležeč v postelji neznanega mu stanovanja. Pri postelji pa stoji, prepadenega obraza, njegov sovražnik Verda, proseč ga S solznimi očmi odpuščanja. Preteča nevarnost njegovemu otroku in junaški čin njegovega nasprotnika, ga je privedlo do spoznanja. Spoznal je krivice, ki mu jih je storil.
Toda Lenku so bile minute Štete, ker v nekoliko trenutkih je izdahnil blago dušo, hiteč za svojo soprogo v blaženo večnost. S Zadnje besede njegove so bile:
„Vse odpuščeno!"
r •, i .., >-----■—
podjetnost ob enem itd. Vedno govorimo o državnih in deželnih podporah za kmetijstvo itd,, vse to pa, dragi moji, ni, nič vredno in lie bo nobenega has-ka imelo,^ ako žena. ne bode imela smisla in veselja za umno gospodinjenje. Narod, ki ima gospodarsko dobro izobražene žene, nikbli ne bo propadel !
Torej, dekliška organizacija je nujno potrebna,- Vprašate me morda, kako se osnuje? Kako? Začeti je treba, to je vsa Skrivnost.; T(udi za mla-deniško ni bilo bogvekaj svetov — začeii so., zdaj jih je nebroj!
Enega pa ne smem pozabiti, naših kaplanov. Naj mi poreče kdo kar hoče, naj se mi očita karkoli, jaz moram dati pričevanje resnici in to me sili do g^boke hvaležnosti nasproti svojim stanovskim ■■ tovarišem. Oni so začeli.. Letelo je na njih od vseh strani kamenje in blato, oni se niso zmenili, marveč so nosili neprestano na ogenj netiva za ta plamen, ki nas danes tako ogreva. Ce torej hočete, dragi mladeniči, dekleta, akademiki, vedeti, kako delati, kako se organizacije lotiti,. vam povem le to:
Delajte, kakor so začeli naši kaplani!
'•litteii ogled.
Prodaja žganja.
Poslanec dr. Ivan Benkovič in tovariših so stavili, predlog radi odprave posebne davščine od žganjetoča, nadrobne prodaje žganih pijač in trgovine z žganjem v zamašenih steklenicah (točarina) po par. 2 zakona od 23. junija 1881, dr. z. št. 62.
Postava o točarini ni dosegla svojega namena. Uživanje žganje se ni omejilo, pač pa se je še povečalo, ker se je izreklo trgovino z žganjem v zaprtih steklenicah kot prosto obrt. Trgovcev z žganjem je več dan na dan v mestu in na deželi, strogi predpisi o zaprtju steklenic povzročajo trgovcem in finančni straži neštevilne neprillke, ti predpisi se ■ ne spoštujejo ali pa se prestrogo tolmačijo; iz tega sledi neštevilno kazni.
Žganje se sicer ne sme piti v trgovini, pač pa tem bolj do nezavednosti ,na *cesti pred trgovino, sploh v prostorih, črez katere trgovec ne razpolaga.
Kje je tedaj razlika med koncesijoniranim žga-njetočem Hn trgovcem? Da, celo slabša za moralo in konzumente je trgovina z žganjem! V žganjetoču po malih steklenicah kupljeno žganje se uživa po malem, pivec poje zraven kos kruha, tako da manj škoduje in upijani; a četrtlitri, katere se kupi pri trgovcu, ti se popijo za oglom, na ulici, v naglici.
Ta davek nese glasom kap. 15 državnega proračuna za 1. 1908 le 2,300.000 K; ta znesek pa požre uprava tega davka od finančne stifaže do računskega oddelka v ministrstvu in varstvo določb obrtnega reda od občine do upravnega sodišča.
Ako se ta davek odpravi, oddahnilo se bo 93.000 žgjanjetočev, 5600 prodajalcev na drobno in 47.000 trgovcev z žganjem, tedaj 138.000 obrtnikov; ta zakon povzroča namreč strankam mnogo sitnosti, saj leta 1907 je bilo 17.329 (!) ovadb radi prestopkov postave o posebni davščini (točarini). Saj to število ni čudno, če se uvažuje, zakaj more biti tak obrtnik kaznovan.
Ce trgovec z žganjem isto toči ali na drobno prodaja, je kaznovan; če prodajalec na drobno toči, je kaznovan; če ima trgovec odprte steklenice v trgovini je kaznovan!
Točarino, ki znaša po razmerah Števila prebivalstva, kraja itd. od 42 vin. do (v mestih s prebivalstvom nad 100.000) 100 kroni za pol leta, se mora polletno plačati naprej. Qe kdo plača 2. (mesto 1.) januarja alli julija, jje kaznovan!
Kdor zgubi boleto o plačilu, in je ne pokaže pri reviziji, ki se zgodi vsako leto 3 do 6 krat, zapade kazni!
Kdor začne obrt pred pretekom 14 dnij, potem ko je dobil boleto, je kaznovan.
Kdor obrt opusti ali drugi osebi prepusti, ne da bi oblasti naznanil, je kaznovan!
Ta davek nima nobene moralične ¡podlage, državi donaša več škode nego dobička, je šikana za obrtnike, povzroča finančni straži neskdnčno delo, za katero se porabi tretji del službenega časa, ta davek sploh na noben način ni opravičen, zato se ga mora odpraviti.
Predlagamo:
Visoka zbornica skleni: O. kr. vlada se poziva, da zbornici Čim prlej predloži načrt zakona o odpravi točarine po § 2. zakona od 23. junija 1881., št. 62. drž. zak. v svrho posvetovanja jn sklepanja.
Predlog se odkaže brez pnvega branja davčnemu odseku.
Na Dunaju, dne 14. julija 1908. Dr. Benkovič, Roškar, Dr. Korošec, Pišek, Grafen-auer in drugi.
Somišljeniki! Somišljenice!
Zahtevajte v vseh prodajalnah In tobakarnah vžigalice „Slovenske krščanske socialne zveze": V ko» rist obmejnim Slovencem!
—	Državni zbor in delegacije v jeseni. V.
ministrstvih se zdaj marljivo dela, d'a se izdela do jeseni nekaj večjih iu manjših vladnih predlogov, ki se bodo potem predložili državni zbornici. Tako pripravlja delavsko ministrstvo zakonske načrte o pospešitvi obrti, za povzdigo industrije, za promet s tujci itd. Železniško ministrstvo nadaljuje dela za podržavljenje železnic in predloge za lokalne železnice. Trgovinsko ministrstvo ikdeluje postave o pospešitvi trgovine iu pa o tržaških prometnih zadevah. Pečajo se tudi s trgovsko pOgodbo z Rumunj-jo. Finančni minister pa izdeluje proračun. — Delegacije začnejo zborovati v drugi polovici septembra. Od avstrijske strani se je predlagalo, da se skvičejo 25. septembra. Zborovanja bodo trjajala do konca oktobra.
—	Posledice demonstracij proti baronu Rau-chu. Zaradi demonstracij proti Rauchu vlada v Novem malo oblegalno stanje. Več ko pet oseb se ne sme zbirati v gručah. Hišne duri morajo biti zaprte ob' 9. uri zvečer. Vsa dovoljenja o nošenju orožja so-preklicana, Došla st« v mesto dva sodnika in državni pravdnik.	•>*
—	Protinemška liga. Češki listi poročajo, da se je posvetoval poljski časnikar dr. Zwau iz Varšave s češkimi voditelji o ustanovili protinlemškie lige. V Karlovih Varih se nadaljujejo kmalu pogajanja, ki se jih udeleže tudi francoski, in ruski zastopniki; Protinemška liga bo imela namen, da se bori proti politiškim in gospodarskem organizacijam Nemcev.
—	Srbi v Bosni. Osrednji odbor srbske narodne organizacije je na zborovanju v Sarajevu sklenil sklicati srbsko narodno skupščino.v Sarajevo, kjer bodo zastopani vsi bosanski in hercegovski kraji po delegatih. Shod naj bi se vršil oktobra meseca. Obenem se je sklenilo ustanoviti v Sarajevu stalno srbsko narodno tajništvo, kojega naloga bo sprejemati pritožbe proti vladi itd. Cuje se, da bo vlada tej nameri stavila na pot velike težkoče, če je ne bo popolnoma onemogočila,
—	Srbska skupščina je pričela 3. t. m. podrobno razpravo o proračunu za leto 1908. Soglasno so odobrili kraljevo civilno listo. Pri razpravi o proračunu zunanjega ministrstva je izvajal naprednjak sMarinkovič, da so popolnoma prekinjene zveze s Črno goro, slabe pa razmere z Bolgarijo^ Zunanji minister MUovanovič je nastopil proti Ma-rinkovičevim izvajanjem. Skupščina je odobrila na to proračun zunanjega ministrstva.
—	H ustavi v Turčiji. Kakor pišejo sedaj mnogi listi, je bil turški sultan prisiljen, dati svojim podanikom ustavo. Odkrila se je namreč zarota miadoturšikih častnikov, ki so sklenili slultana umoriti,1 ako ne da ustave. Dan popred, ko so nameravali mladoturki svoj čin izvršiti, so zvedeli za to ministri. Zbrjal se je takoj ministrski svet, da predlaga sultanu, naj obnovi ustavo, ker drugače ne morejo jamčiti za njegovo življenje. Sultan se jo ustrašil in se vdal. Turški listi so še tisti večer objavili sultanov ukaz, ki obnavlja ustavo. Vsled tega so tudi zarotniki opustili svoj namen.
M^Ia psSSfSžns
D n e 3 1. j u 1 i j a: Na shodu nemških ag-rarcev v' Pragi, dne 30. julija, so sklenili, da se^ zahvalijo dr. Hansu Kudlichu, ker je pred 60 leti predlagal v državnem zboru, n;aj se; odpravi tlaka,
—	Iz Sarajeva se poroča, da je pozvalo skupno finančno ministrstvo sarajevsko deželno vladp, naj hitro uvede okrožna zastopstva v Bosni in Hercegovini. — Ruska vlada je odklonila, da m uvede
j nemščina po državnih šolah v okrajih ob Vizhod-| nam morju. — V pariškem osrednjem zaporu se je , uprlo 500 kaznjencev, ki so premagali paznike, po-i rušili mreže in hoteli uiti. Pehota" in artilerija sta jih zapodili nazaj.
Dne 1. avgusta: Nižje|avstrijski deželni zbor je razpuščen. — V Diisseldorfu na Nemškem se začne dne fl5. t. m. ,55. katoliški shod katolikov v Nemčiji. Svojo udeležbo Je oglasilo že nad 40.000 oseb. — Nekateri listi poročajo, da se vsled sedanjih dogodkov na Turškem oborožujeta Srbija in Bulgarija. — Portugalska zbornica je z večino glasov odklonila predlog poslanca Coste, da se vlada prejšnjega diktatorja Franca postavi pod obtožbo.
Dne 2. avgusta: Hrvaški ban baron Rauch je došel vBudimpešto, d|a<< se, posvetuje z ministrskim predsednikom o hrvaškem vprašanju.,
—	Delavsko penzijsko postavo je odobrila! angleška gosposka zbornica v obliki, v kateri jo je spreječa poslaniška zbornica. — V Oldenburgu na, Nemškem so imeli dne 1. t. m. shod anarhisti. Vjse zboro-valce, 20 oseb,. so zaprli. — V Varšavi so obesili štiri na smrt obsojene osebe.
Dne 3. avgusta: Poljski minister Abra-hamovicz baje odstopi, ker cesar ni sankcioniral od gališkega deželnega zbora sklenjene lovske. postave. — Budimpeštansko državno pravdništvo »je naperilo obtožbo proti hrvaškemu poslancu dr. Krasojeviču, zaradi veleizdaje, ker je baje udeležen pri velesrbski propagandi za protiavstrijsko vstajo na jugu. — Nemški cesar Viljem in angleški kralj . Edvard se snidetailO. t. m.
Dne 4. avgusta: Hrvaški listi poročajo, da je ban Rauch proračun za leto 1908 že znatno prekoračil. Vse, kar se sedaj izdaje, gre že na račun leta 1909. — V Turčiji so podali veliki vezir in vsi xni,nistri ostavko. Vezirjeve ostavke sultan ni sprejel, — Dne 18.: avgusta se vrši na Dunaju ministrski svet, katerega se udeležijo vsi ministri.
Razne novice.
*	Iz politične službe. Premeščeni so: Nja-mestniški koncipist Franc Klampfl iz Judenburgav Lipnico, dr. Ad. Rochelt iz Gradca v tDeutsch-Landsberg, dr. Emil Kramer.iz Deutsch-Lanjdsber-ga v Maribor, dr. Raoul pl. Schadek-Degenburg iz Celja v Judenburg in konceptni praktikant Simon Hagenauer iz Gradca v Celje.
*	Iz pravosodne službe. Imenovani, so višjim deželnovladnim svetnikom: Deželnosodni svetnik g. Karol Martinak v Mariboru, dr. Viktor Wagner «iz Ljubljane in Viljem vitez Lusciiin iz Gradcat v Gradcu. Naslov In značaj višjega deželnega sodnega svetnika je dobil deželnosodni svetnik g. A. Leveč v Novem mestu in g. Liebisch v Mariboru.
*	Iz pošte. Poštni nadoiicijal Frainc Hackl v Celju je imenovan poštnim kontrolorjem.
*	Iz šole. Na trirazredni ljudski Šoli v Svetinjah p. Ivanjkovci, je razpisano mesijo stalnega ali začasnega učitelja oziroma učiteljice. Prošnje do 31. t. m.
*	Izpit iz državnega računstva s prav do- , brim uspiehom je napravil c. kr. orožni ški straž-mojster Simon Krajnc iz Siv. Križa pri Trstu. Ce- ; stitamo!''
*	Duhovniške spremembe v lavantmski škofiji: č. g. Mihael Golob, dosedaj kaplan pri, Sv. ; Križu pri Ljutomeru, je prestavljen v St. Ilj v Slov. gor. ; čč. gg. Jože Pečnak v Trbovlje, Skeita Ivan v Kozje, Atelšek Ivan v Stari trg, Iv(am Bo- ! govič ks.Sv. Juriju ob južni žel., Jernej Ptodpječan v Podsredo. C. g. Val, Kropi všjek iz Ptuja kot kaplan k Sv. Lovrencu v Slov. gor.; Franc Strm-šek iz Trbovelj v Ptuj ;, na novo je nameščen č. g. Jožef Pečnak kot kaplan v Trbovljah. Župnija ¡He-belj je1 podeljena č. g. Ivanu Kansky, kaplajnu p|ri Sv. Lovrencu v Slov. gor., župnija Loče č. g, Fr. Koželj, kaplanu v Središču. V ■ stalni pokoj Stopi radi bolezni čast. gospod Janez ■ Toman^ župnik v Hajdini.
*	S. K. S. Z. za Štajersko pilosi cenjene gg. Mohorjane, ki imajo oba zvezka Slov. pesmarice, ki jo je izdala družba sv. Mdirorja, da ji iste ali brezplačno ali proti odškodnini odstopijo.
*	Za S. II. S. Z. so darovali: Gostje na primiciji č. o, Dionizija Dušej v Tiinjah 9 K, nabranih potom licitacije klobuka g. V,
*	Nabirajte porabljene poštne znamke, ter jih pošiljajte Slov. kršč. sOc. zvezi v Maribor, da jih ista porabi v narodne namene.
*	Vojno ministrstvo namerava nabaviti obuvala in raiznoterne, opravne predmete,iz usnja za c. in« kr. armado pri malih obrtnikih. Ponudbe je vložiti do 7, septembra ' pri trgovskih • in obrtnišikih zbornicah. t
*	Poljedelsko ministrstvo je dovolilo za Star jersko v ppmqô ob suši 300.000 K. Posl. Benkosvič je v imenu S. K. Z. protestiral proti temu, ker je ta svota mnogo premajhna, da bi imel naš kmietov)alec res kaj haska od nje,
*	Brzojavni pozdravi škofjeloškemu slavlju S.,K, S. Z. iz Štajerskega:
Grade c. Prisrčne pozdrava od . slovenskega krščanskega društva „Domovine" v Gradcu. Odbor.
Ljutomer. Kakor orla čila krila, dvigaj vas krščanska sila ! • — Bralno društvo.
S t. Ilj. Bratje pozdravljeni! Hitite nam na pomoč! — Sentiljski Slovenci.
Maribor. Vrla slovienska, mladina! Tvoja zastava so čvrsto vzdjguj in ponosno zmaguj! Iskrene pozdrave. — uredništvo Našega Doma.
Maribor.. Duh krščansko-socialni naj obvlada vso Slovenijo. — Leskovar, Sut.
St. Lovrenc. Živela vseslovenska izobraževalna organizacija! Na zdar telovadcem njih prvem velikem zletu. — Pušenjak.
Radenci. Pozdravljeni slovenski mladeniči, zbrani na vseslovenskem , mladeniškemj shodu ! Le krepko naprej do zmage! — Stuhec, Kapela.
Rogat:e c. Mladeniči dekanije rogaške, zbrani pri Sv. Florijanu, drage tovariše iskreno pozdravljajo. Naprej z Bogom in Marijo za slovensko domovino! — Gomilšek, Korošec.
Celje. Celjsko katoliško nairodno društvo vas iskreno pozdravlja.
S t. Jurij. Žalibog ¡zadržani, v duhu smo z vami. Živela organizacija slovenske krščanske mladine. — Katofiško bralno društvo, okoliška požarna bramSba, • St. Jurij ob juž. žel.
K r i ž e v c i. Za krščansko in narodno delo vneta boritelje pozdravljamo in želimo truda primernih uspehov. — Bralno ' društvo Sv. Križ na Murskem polju.
S t. ¡Jurij ob juž. j žel. Kar ste včerpjj skfle-nili, bo sveto tudi nam, če tudi se , nismo mogli udeCeSiti. — Bralno društvo Slivnica pri Celju.,
*	Veleposestvo med Mjariborom in koroško mejo je na prodaj. Mera: 68'oralov, med njimi 60
oralov gozda, drugo so travniki, njive in sadonos-niki. Poslopja so velika. Izvršuje se tam gostilniška obrt, trgovina z lesom, vinom in žitom ter se nahaja tudi stopa za • čreslo, ki se ga proda vsako leto črez 20 vagonov. Tudi sta na posestvu žaga in mlin. Cena zelo primerna,' posestvo 20 minut od železniške postaje.
*	Več političnih shodov naplavi državni poslanec dr. Benkovič v nedeljo dne 30, avgusta in dne 6. septembra t. L Kr&ji shodov šle niso določeni, izvzemši shod na Vidmu dne 6,_ Septembra popoludne ob¡ M, uri,' (kasneje dne 27, septembra ter v oktobru. Eventuelne želje glede prireditve shodov naj se pravočasno javijo . Slovenski kmečki zvezi.
*	Sprejem učencev v kmetijsko Šolo na Grmu.
Novo goisko leto se prične mesec® novtembua t. 1. Plačujoči .učenci plačujejo za hrano po 80 v na dan in po 40 K šolnine na, leto ter stanujejo brezplačno, v zavodu. Prošnje za sprejem je poslati do 45. septembra t, 1, vodstvu kranjske kmetijskje šole na Grmu pri Novem mefstu. Prošnji je priložiti rojstni list, spričevalo i o dovršeni ljudski šoli ali kaki višji šoli, zdravniško potrdilo o trdnem zdravju In izpričevalo ¡županstva in župnega uralda o lepem vedenju prosilčevem. Prošnji za sprejem plačujočih učencev je pridejatij tudi obviezno pismo (reverz) starišev, oziroma varuha, zaradi vzdrževanja tega učenca.
*	Ormoški občinski odbor je imenoval višjega deželnosodnega svetnika Iiebischa in dež. poslanca Wastiana častnim občanom.
*	List ,„S!lovenski Meščan" v Ljubljani jiei prenehal izhajati.
*	V Gradcu pri usmiljenih bratih ; je, umrl dne 2. t. m. ob 6. uri preč. g. ¡'Jakobi Lempl, dekan iz Slovenjgradca. Imet je gnjilobo 'okoli srca. N. p. v m.! v
Pozor! V Rajhenburgu je bival več časa nek Rudolf Sega kot letovičar, ki je večj strank pošteno opehari! in slednjič izginil kot kafra. Predstavlja se kot visokošolec in agent družbe • sv. Mohorja in jemlje predujeme z!a inserate koledarja imenovane družbe. ; Pa nima za to pooblastila od družbe.) Občinstvo naj se ga varuje.
*	Kakšen ugled uživajo svobodomiselni učitelji. Socialno-dpmokraško „Pravo lidu" poroča, da so nedavno pri shodu svobodomiselnih učiteljev v Kromerižu šolski otroci svoje učitelje pozdravili z vskliki: „Učiteljski buteljni!" „Pravo lidu" se zaradi tega seveda silno razburja. Pomisliti pa je seveda treba, da je kaj takega le tlam mogoče, kjer vzgajajo mladino pristaši svobodne šole". Otrooi izgube spoštovanje do staršev, do cerkve, do države, do veroučitelja itd., naposled pa ée do učitelja, kar je čisto dosledrno.
*	Nameni liberalnih učiteljev se vedno bolj pojasnjujejo. Povsod gre stremljenje ^ liberalnega uči-teljstva na to, da se odvzame cerkvi vso oblast nad šolo, da se odpravi veronauk iz šol. Na občnih zborih liberalnih učiteljskih društev! se t2 nameni nič več ne prikrivalo. Zadnji čas so zborovali svobodomiselni nemški • učitelji ¡v Lincu, na Gornjem Avstrijskem. Na zborovanju je, govoril neki Moravetz, ki je dejal, da je vera stvar • čuvstva, da se sploh ne da poučevati, da klerikalizem v Avstriji goni državni ustroj, da so najhujši nasprotniki klertka-lizma učitelji, da so kmetje praznoverni in da, v samostanih duševne zaklade obdržijo zase in jih no razpečavajo med ljudstvo. Kakor se vidi, bi! bilo tudi za svobodomiselne učitelje dobro,, ako bi svoje duševne zaklade zase obdržali, da ne bi nujali svetu tako žalostne slike, svoje grozne siromaščine na duhu, kot jo je gospod 'Moravetz. K večjemu bi ga v tem prekosila kaka žlahtna glava od naše Jugoslovanske učiteljske zaveze. Na vsak način se iz linškega shoda razvidi, kako solidarno in trmoglavo dela avstrijsko liberalno učiteljstvo na to, da šolo in mladino razkristjaftii ter fanatizirai proti cerkvi. Ker društvo liberalnih slovenskih učiteljev, naša Zaveza, stremi po svojih pravilih, svojem nastopu in vseh svojih članih za istimi cilji, je n&r ravno, da mora ljudstvo, zlasti pa naša mladina, pričeti proti njej najostrejši boj, kjerkoli in kadarkoli nastopa kak njen član.
*	Bojkot malhar jem! Zadnja Domovina piše pod tem naslovom, naj kmetje ne dajo (zbirce duhovnikom!' Ce bi bila Domovina 'nepristranska, svarila bi naj, kmete tudi pred onim'.; liberalnimi odvetniki, ki so že marteikateregja 'kmieta spravili na boben; duhovniku se kaj takega ne more očitati in če kdo duhovniku kaj da, daruje to prostovoljno in ne potom dražbe, kakor imajo to navado nekateri sloven-sko-f.iberalni odvetniki. Zato mi pozivljamp kmete, proč od liberalnih prvaških • posojilnic, pri kaiterih služijo mastno liberalni odvetniki! Somišljdnike posebno opominjamo na to, ■ da ti gospodje z onim denarjem, ki .jim ga nosite,' vas blatijo in hujskaj« proti vam po svojih listih. Nič v njih malhe in žaklje, to jih.bode najhuje bolelo (jih že boli! — Opomba stavca!) in s tem bodete • najbolj koristili sebi in svoji stranki!
*	Resnicoljubnost „Domovine", njenih urednikov in konzorcija, v katerem sedi tudi Jošt. Nek na gospodarskem polju delujoč rodcttjfub nam piše: Čudil sem se, k» sem bral v zadnji številki Narodnega Lista in Domovine [št. z dne 24. jul. 1908.) na-
pade na vodja podružnice Zadružne zveze v Mariboru in pr,imerjaJ članke Domovine in Zadruge približno ob istem Sašu lanskega leta, o istem gospodu; tzačucfenoi sem vprašaji: resnjoa, hčerka božja, kje si? Uredniki isti, konzorcij z Joštom na čelu isti, a poročila poppDnoma nasprotujoča. Gg. okrog Domovine in liberalne Zadružne zveze v Celju iščejo za vsako notico glede njih „nestrankarskega" delovanja pisca, a se pri iskanju pisca navadno, zelo zmotijo, Joštu namreč pirav 'tiho na, uho povemo, da največ o njem in njegovem delovanju za Nairodno stranki) izvemo od njegovih članic, pri katerih je on vse prej kakor priljubljen in katere (zlasti starejše) uvidijo, da bo delovanje Jošlovo uničilo že iltak oslabljeno liberalno Z. Z. Gg. naj opustijo iskanje pisca, naj rajši ovržejo iz dokazi — dejstva. Kar se tiče napadov na g. Pušenjaka, lahko mirno potrdimo, da je nezmožen, vprjašati pa moramo, . kako stojpinjo nezmožnosti imajo še-la tisti gospodji v Celju, kateri so ga pred letom dnij vprašali vi vsaki zadružni zadevi za svet, se po njegovem svetu ravnali, katerim je skoraj deviet mesecev popolnoma sam pisal list Za^ druga, kateri lisi je baš v dotični dobi žel največ priznanja od strokovnih krogov? Mislimo, da je vsakemu jasno, da je tisti, kateri nezmožnega človeka za svet vpraša in se po njem ravna, Še desetkrat bolj nezmožen. (Sicer pa mislimo, da mi prej lahko kritikujemo v japonskem jeziku pisalne znanstvene knjige v izvirniku, kakor pa gg. okrog Domovine in liberalne Zadružne rveze v Celju organizatorično in zadružno delo. Op. uredništva.)
Mariborski okraj.
m V hotelu AIwies se ustanovi dne 15. avg. tolipotrebno iziobraževafino društvo za Leitersberg-KrČovino. Ustanovitve se udeležijo tudi sosednja društva, kakor iz Studenc pri Mariboru, Sv. Peter itd'. Slavnostni govor ima predsednik ntfadeniške zveze za Štajersko, g. Žcbot. Prijatelje narodnega dela v obmejnih krajih že sedaj uljudno vabimo, da se ustanovitve udeležijo v obilnem številu.	____
m Sv. Magdalena v Mariboru. Dan 2. avgusta nam bode ostal dolgo v najboljšem spominu. Služil je g. novomašinik Jožef Pinter ;(že petji duhovnik svoje rodovine), svojo prvo sveto daritev, obdan od sedmerih gg. duhovnikov in neštevilnega ljudstva. V preslovesnem govoru je Slavni pridigar, č. g. dr. Medved, pjrofesor in duhovni svetovalec, razlagal besede sv. apostola Pavla: „Delaj kaikor dober vojščak Kristusa" — in govoril o domovini, orožju in plačilu duhovnika! Mi pa želimo mlademu vojščaku srečo in dolgo delovanje in mnogo nasledovalcjev!
m Sv. Peter niže Maribora. Dne 23. julija je tukaj zgorela viničarija Jožefa Grušovnika, posestnika pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Ubogi viničar je res obžalovanja in podpore vreden. Kajti zgorela mu, je ena krava, telica in pet svinj,
m Hoče. Dne 30. t. m. se bo vršila pil nas povodom 601etnice vladanja presv., cesarja Franca Jožefa I. in kot patronata starodavne farne cerkve sv. Jurija v >Hočah velika slavnost, ki jo priredijo tukajšnji veteranci. Ob tej prilifki dobi naš zvonik tudi novo pozlačeno kroglo. K slavnosti so vabljeni
i vsi farani hočke fare in tudi od drugod. _
j m V Slivnici pri Mariboru si stavi, lasten j dom domači umetnik Simon Fras, učitelj risanja na graški 'realki, radi krščanskega mišljenja, značajne narodnosti in spretne umetniške roke .vsega priporočanja vreden slikar. Da bi mu bila mila domovina.
m Jarenina. Naša posojilnica je odstopila od Zadružne zveze v Celju in pristopila k ljubljanski, ki ima svojo podružnico v Mariboru. Ker ni neka^ terim stvar jasna, bomo daijsjs malo pojasnili, zakaj je ta korak storila posojilnica. Zadružna zveza v Celju ima skoraj izključno take odbornike, ki so zelo hudi liberalci. Ravnatelj Zadružne zveze v Celju je znani Jošt, ki je strasten nasprotnik naše kmečke stranke, in sploh kiatolijško-narodne stvari. Našo posojilnico pa so vodili skoraj izključno ka-toliško-narodni možje. Vprašamo tedkj, kako more biti naša posojilnica, pri kateri so. odborniki skoraj sami. pristaši krščJanske Slovenske kmečke zveze, pri taki Zvezi? Ce bi naša posojilnica ostala pri taki Zvezi, bi se pravilo to, v Rastno sklddo pljuvati. Ali bi, bilo značajno, take ljudi podpirati ? Pristopili smo k ljubljanski iZadružni zvezi, katero vodijo katolijško-narodni možje in ki je veliko močnejša kakor celjska. Celjska ima namreič nekaj nad 100 zadrug in posojilnic, ljubljanski pa blizu 500. Od celjske jih je v zadnjem &*su veliko odstopilo. Ljubljanska Zadružna zveza bo v vsem- skrbela za našo posojilnico* Ker so se-' posojilnici radi tegtu pravičnega izstopa prejšnji prostori odpovedali, je dobila posojilnica kaj lepe prostore v Fišerjevi hiši nad cerkvijo. Tam se uraduje vsako nedeljo kakor po navadi. Radi zalagajte svoj denar v domačo posojilnico! Posojilnica tudi rada izposojuje. Zraven gospoda dekana so v načelstvu trdni in vSefekozi pošteni in odkritosrčni kmetjef, kateri skrbe le za korist in za pomoč nagega ljudstva.
m Iz Tiuja. Slavnost prve sv. maše, katero je 26. julija daroval preč. g. P. Dioniz DuSej, bila je nad vse veličastna. Mnogo duhovnikov je spremilo
novomašnika k oltarju. Prostorna cerkev je^bila tako natlačena ljudstva, da se ni bilo'mogoče^človeku geniti. Da se primicijske slavnosti udeležuje toliko ljudstva, je veselo znamenje, da je priprosti slovenski narod še veren, in da kot tak tudi svoje duhovnike prisrčno spoštuje in ljubi. Da se je povaljenim svatom pri gostoljubni hiši g. primicijanta prav dobro godilo,, Se samoobsebi razume. Omenim naj le še, da je vsa veselica imela ne samo Verski, temveč tudi domoljubni značaj. P. Kasijan iz Maribora je s prav prisrčnimi besedami nazdravljal prevzvišenima jubilantoma: presv. Očetu In presvitlamu cesarju Francu Jožeiu I. Njegovemu navdušenemu govoru sledil je gromoviti „živio" na oba previzvišena jubilanta! Godci pa so zaigrali cesarsko himno, katero so vsi navzoči gostje stoje zraven peli. Tudi deklice in fantje so storili svoje, da so slavnost še povečali. Ta vesela slavnost ostala bode še mnogo, mnogo let celi župniji v najlepšem spominu! Hvala Bogu, da smo jo včakali! Gospodu primicijantu pa želimo vsi prav iz srca, da bi ga Bog podpira) jv izpolnjevanju težkih dolžnosti duhovskega stanu, in mu dal praznovati zlato sv. mašo!
m V Franiu bodo 23. avgusta t. 1. milosti, knezoškof posvetili dva nova zvona, blagoslovili nc-vo pokopališče, kip sv. Družine in novo ¡zastave mladeniške družbe.
m „Kmečko" bralno društvo v Fraimu, v katerem pa nj nobenega kmeta, je pristopilo k liberalni Zv|ezi v Celju. Ta nepreviden in izzivajoč čin je vzbudil opravičeno nevoljo ljudstva. Govori se, da predsednik ničesar ne. ve o tem koraku; tedaj jo utegnil ¡to učiniti nek — si,cer znani — gospod samovoljno, brez odobravnega sklepa _ in dovoljenja. Gospodine, pričeli ste!
m Slovenska Bistrica. Naše mesto je tako srečno, da dobi v kratkem času nemško šolo. <-b-iskovali je pa ne bojo samo otroci, • temveč tudi odrasli ljudje, V prvi razred pride gospod Versolati, ki si je stekel za to šolo velike zasluge, da se bo lahko v njej tudi nekaj nemški naučil. — Otvoritev hotela „Avstrija" bo najbrž 23. ali 30. t. m. Priredila se bo velika slavnost, na katero že v naprej opozarjamo, da. se je bo udeležilo kar največ zavednih Slovencev.
Ptujski okraj.
p Iz Ptuja se nam poroča: ¡Živinski sejm pri Sv. Lovrencu v Slov, gor. dne 21. jul. je bil jako dobro obiskan. Radi pomanjkanja krme so bili kmetje prisiljeni, živino za vsako ceno prodati. Krave so se prodale po 50 do 80 kron. Voli so se prodajali po 30 do 40 vinarjev, krave po 24 do 80 viharjev pri kg žive teže.
p Ptuj. Novi Slovenski Stajerc, glasilo Ploj-Jurtelovo, se vedno obreguje nad poslane« Slovenske kmečkfe zveze in nad katoliiškimi (listi. Liberalce pusti v|, miru. Le naši poslanci bi morali debati vedno za edinost in slogo! Liberalci pa, lahko gredo svoja pota, njihovih del Ploj-Jurtelovo glasilo ne vidi!	'
p Veteranci na Ptuju so obhajali; v nedeljo dno 2. avgusta cesarsko slavnost. Mesto je bilo v zastavah, najbolj seveda frankfurtarskih capah, ker je pruski cesar Ptujčanom že od nekdaj na srce prirastel.
p Ptujski vice-paša. Doslej je kn. šk. ordi-narijat prestavljal kaplane 'In jim dajal navodila glede njih službe; sedaj pa je prevzel to delo socialdemokrat Linhlairt. Ta človek se hvali vi zadnji številki Štajerca, da je on pomeni z gospodom Kro-pivšekom, in preti na . novodošlemu gospodu, dfcii bo i ž njim ravno tako storil, ako se bo na Ptuju le količkaj ganil.
p Slavnost na čast pisatelju Muršecu. Dne
9. avgusta bo v Bišu velika slavnost na, čast domoljubu in pisatelju dr. Josipu Muršecu. Ob tej priliki se bo na njegovem rojstnem domu odkrila spominska plošča. Slavnostni govornik na slavnosti bo g. Karol Vrstovšek. Slavnosti se mnogoštevilno udeležijo tudi z Murskega polja, Ptujskega .polja ier iz celih Slovenskih goric. Slava Muršecu!
p Hajdin. Preteklo nedeljo je začela tukaj poslovati nova ihranilnica in posojilnica (rajfajznovka), katera ima že. več kot 80 sestric, posejanimi po zelenem, krasnem Spodnjem Stajerju. Vse pa tudi lepo procvitajo in blagodejno delujejo v» prid slovenskemu kmetu in posestniku, do zdaj žalibog tako hudo zapuščenemu in pozabljenemu. Že prvi. uradni dan je bil časten in,; je 'lepo zač^l. Prišel je g, nadrevizor Vladimir Pušenj,ak. Pričujočim zavednim posefstnikom in neustrašenim korenjakom se je vi-jdelo,,'. da so ponosni in veseli svoje rtove in pa tudi lastne kmečke posojilnice. Bilo je vlog nad 1300! kron.. Seveda, mnogi še premišljujejo in šuntani od nasprotnikov kmečkega stanu, mogoče se še bojijo pristopiti,, pa ko bodo videli, da je rajfajznotvk^ edina izmed posojilnic, ki dela v splošni blagor, kmečkega stanu! in ne za to, da si l(a posamezniki žepe polnijo, bodo gotovo tudi oni postali njeni pri-jatofji in zagovorniki. Nova rajfajznovka pozdravlja vse svoje sestrice po zelenem Splodnjerai.Staieirju. Bog naj podpira delovanje vseh v korist blnričkega stanu. Zadružni pozdrav1!	" £ a
p Sv. Barbara v Halozah. Na nagloma skli- j oal je naš general v nedeljo jutro shod v šolo, da se pomenijo o suši* kako namreč porabiti ¿40,000 K vladne podpore za Haloze. Gospod Ogorelc, ki se izvrstno zastopi na ceste, je bil zato, da se porabi denar za ceste. Zakaj neki bodo potem okrajne do-k£ade? Je-li vlada dala za ceste, saj ceste niso trpele ob suši.! Pa tudi društveni dom za svoj „Nazaj" bi si radi iz teh novcev seziuali. Ne boš! Vaše društvo je že malone preminulo, ima tri »šolske hiše na razpolago, pa mu še naj mi darujemo 'podporo, da se bode ondi glasil satanski jezičiek: Narodni List in Domovina? Dajte denar, za kar je namenjen: za krmo in živež, pa mir besedi! Dobro, da ni kdo svetoval,: da se podpre Štajerca,, ki trpi največjo sušo, četudi lije dež.
p Nagle smrti umrl j|e dne 3, t. m. Franc Schosteritsch, sin trgovca pri Sv, , Vidu. Bil je v Ptuju nastavljen pri zemljiški knjigi. Opoldne je še \ vesel in zdrav obedoval, ob !42. uri pa se naenkrat ; zgrudi na tla, zadet od srčne kapi; bil je takoj i mrtev.
p Cirkovce. Nemško slavnost bi zopet radi ne- i kateri pri nas priredili, ker so pa sami „suhi", beračijo za vedno žejne nemške hajlovce pri slovenskih kmetih; naši Nemci bodo pa zopet posodili veliko kramarsko plahto, pod katero bodo sramotili Sloven,ce, kakor se je to godilo na zloglasnem „be- j cirkstagu-" Ce bi zopet radi „ausrukali"-, povejte, i kam in zakaj sta' izginila iz Cirkovec, ona dva,. ki • sta si zelo brusila jezik za Štajerca in „becirks- j tag"? Kličete liajl in „auf-bider-šaun, nekateri pa i „auf-bir-šaun." Vemo, da bi radi jedli bider in pili j frejbir za slovenski denar! Zato je tako mešetare-nje. Pa kmjetje si znajo to sami, priskrbeti, pa jim tudi svetujemo, naj rajši kupijo svojim domačim mesa in pijače, kakor bi svojem nasprotniku daili.
p Okrajna posojilnica v Ormožu je darovala v podporo prostovoljnemu gasilnemu društvu trgoviš-kemu 50 kron. Bog plati!
p Od Sv. Bolfenka pri Središču se nam po- i roča, da zdravje gospoda župnika, ki se nahaja v \ bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu, lepo napre- \ duje.	\
p Iz Lahonec pri Ormožu. Nisem mislil odgo- j varjat(i Narodnemu Listu radi napadov na mojo ose- ! bo, a da ne bodo liberalci mislili, da bodemo kmet- i; je njihove neslanosti mirno požirali, torej v odgovor par besed: Narodni List mi je meseca aprila t. 1. \ očital, da sem bii pri gospodu dekanu pri obedu, kjer sem se najedel dobre pečenke in napil sladkega vinca ter se peljal na shod S. K, Z. k Veliki nedelji, kjer sem učinil veliko budalost, da sem dal dr. Plo-ju nekako „nezaupnico"! Nekako nezaupnico!? Ali imate vi liberalci več vrst nezaupnic? Seveda, za vas z dr. Plojem vred, bi morala biti nezaupnica posebno velikega kalibra. Priznam, da sem storil budalost, pa le takrat, ko sem se potegoval za izvolitev dr. Ploja ter ga tudi volil! Ako pa Narodni Lisci sodijo, da farovška pečenka in vino privede človeka do tega, da stori kako budalost, bi jim človek skoraj verjel. Najboljši dokaz za to nam je sam dr. Ploj. , Saj j^ dr. Ploj, ko je pred volitvami prirejal shode, j povsod poskušal, kje imajo boljše vince in katera ku- j harica zna prirediti boljša pišČeta. Ni čuda torej, j da ga je to tako omamilo, da je storil neodpustljivo 1 budalost, da je izdal svoje volilce, zapustil katolik- : ko-narodno slotv. stranko, obrnil hrbet S, K. Z., ka- > tera mu je priborila malndat, ter se priklopil našim ■ sovražnikom — liberalcem. Narodni List mi je po- j svetil pozneje še par člankov, kateri pa niso /vredni, i da bi pisal o njih. Ker pa Nar. List s tem nič nj ; dosegel, mu je priskočila stara ščrbljava tetka Domovina na pomoč,, češ, bratec ti ne znaš, bom jaz lopnila enkrat po lahonskem Mešku in boš videl, da se bo takoj stegnil! Domovina kvasi nekaj, kaikpr. sem zvedel, o mastnih dijetah in da bodo že brez mene opravili, naj le jaz ostanem pri svojih juncih! Kedaj sem se pa jaz vsiljeval vi vašd liberalno stran- \ kci? Nikdar, in bi se tudi sramdval, ako bi me vi l
prištevali med jvašo b.....Da bi mi pa liberalci
ukazovali, kaj naj storim in kaj naj opustim, to bo- < dete še čakali! Liberalci še niso moji kuratorji in } si torej ne dam ničesar od njih ukazovati. Le po ] malem, saj Še liberalna drevesa ne rastejo v nebesa! \ Napadajte kakor hočete, s tem me ne bodete ugono- j bili. Našli pa bodete mojo malenkost, mojo neznatno i moč vselej na braniku za katoliško-narodna načela, j med bojevniki slovenske, katoliško-narodne kmečke stranke.	A. Meško, posestnik in župan.
p Za Božidar Flegerlč-ev spominek so nadalje darovali sledeči gg.: Zabovnik Fr. v Vodrancib 4 K, Lov. Petovar v Ivanjkovcih	'
1	K, Novak Anton v Senožečah 1 K, Dečko Fr. v Središču hiš štev.	; fi7, 2 K, Vrabl Rudolf, Vransko. 2 K, Kolšek B. Vransko 1 K, Dr.	I Turner P, Maribor 10 K, Dr. Rakež Jož, Šmarje 4 K, Zacherl Fr.	i Ljutomer 2 K, Robek Ana, Ljutomer 2 K. Plepelec Jož., Sv. Hema	i
2	K, Tlepelec Anton Središče, 2 K. Bog plati v6cm. Za nadaljne pri-	j spevke se uljudno prosi.
Ljutomerski okraj.
1 Ljutomer. Murski sokoli bo obhajal v Ljutomeru slavnost „Razvitja"' zastave. 16. avgusta bo blagoslovljenje in razvitje zastave. — Kaj je več: Blagoslovi j enje ali razvitje? Lepaki pravijo: j „Rozvitje!" Ali znajo naši naprednjaki tako slabo i slovenski, ali pa je tega kriv samo tiskovni škrat! ? 1 Naglica rt? dobra!	!
1 Ljutomer. Slavno uredništva Slovenskega Gospodarja! V številki 31 od 30. julija (1908 se bere na strani 4: Ljutomerski okraj. „. . . Čudno je samo to, da je bojda še celo posojilnica, ki so si jo hoteli pridobiti, prispevala! Kaj pa reče k temu gospod predsednik nadzorstva?" Ljutomerska posojilnica je imela svoj občni zbor dne 2b. aprila t. L Iz .zapisnika tega občnega zbora sledteče v pojfis-nilo: Predlog podpisanega, naj se neka svotfai določi v dobrodelne namene, je bil sprejet. In, nadalje stoji v zapisniku med drugim: „>. . . in ta znesek se prepusti načelstvu v razdelitev." Pravico, razpolagati s tem denarjem, ki je določen za dobrodelne namene, ijna torej načeistvo, ne pa nadzorstvo ali njega predsednik. Da se pa izognemo takim predbacivanjfem, ki nikomur niso ljube, naj prijhodnji občni zbon določi, da načelstvo skupno z nadzorstvom razpolaga z denarjem za dobrodelne namene. Za zdaj pa dopisnik naj malo potrpi in se drugič ' dal inatančneje poučiti. Zgornje Krapje, 2. avgusta 1908. Josip Karba, kmjet "in nadzornik.
1 Ljutomer. Liberalci s krčevitostjo agitirajo, da bi jim ljudstvo pri sokolski slavnosti delalo šta-fažo. Ta agitacija gre Od vasi. do .vasi. Liberalni advokat je, ki bodo prišli iz različnih mest in trgov v sokolski Obleki k nam, se bodo potem zopet} , hvar lili, kako jih ljudje ljubijo, katere lupijo.
1 Kapela. Dan 2. avgusta je bil za našo župnijo in naše mladeniče velepomenljiv. Ustanovila se je mladeniška zveza, ki bo imela namen združevati mladeniče, jih poučevati, ter narediti iz njih pametne meže, skrbne gospodarje in vrle narodnjake. Na usianovuem shodu so govorili č. g. novomašnik M. Sagaj, č. g. kaplan BratuŠek, odbornik Z. S. M. g. Babič, mladenič g. Roškar in drugi. Hvala govornikom za lepe nauke in nasvete. Mi mladeniči pa skrbimo, da bodo v kratkem vsi ,pošteni mladeniči ka-pelske župnije v naročju mladeniške zveze.
1 Bral ti o društvo v Kapeli priredi dne 15. t. m. ob S. uri popoldne na Batičkarovem vrtu veselico z dvema gledališkima predstavama. 1. Divji lovec, 2. Dro materi. Med odmorom svira novo tambu-raško drutšvo kapelsko. Vstopnina 20 vin. K obilni udaležbi vabi
odbor.
Slovenjgraški okraj,
s Staritrg pri Slovenj gradcu. Vrli Sitarotr-žani so si po rajznih pomislekih zbrali novo pokopališče na krasnem prostoru. Pri tem pa ima posebne zasluge domači gospod dekan Anton Slander, ki je znal pridobiti za zgradbo novega pokopahšča s svojim ljubeznjivim ravnanjem tudi one, ki so se s težavo ločili; od starega, kjeav pjočivajo njihovi dragi predniki. V nedeljo dne 2. avgusta je blagoslovil novo .pokopališče mil. gospod infulirani stolni prošt iz Maribora Karol Hribovšek. Po krasnem govoru, ki je ganil poslušalce v do solz, se, je pomikala velika množica pobožnih vernijkov proti novemu pokopališču, katerega je potem mil.j g. prošt blagoslovil na slovesen način. Daj Bog, da j bi vsi, ki bodo našf.i na tem sv. kraju zadnje počivališče, tudi enkrat vsi srečni in blaženi vstali k nebeškemu veselju.
s Zavodu je. Sadje je pri nas letos (vrlo dobro obrodilo, zlasti jabolke. To pa za nas ni malega pomena. Ker ni vinoroden kraj, pa nam daje sadje potrebne pijače za delavce in dom. Zato bo prav umestno in potrebno, da priredi naše kmetijsko izobraževalno društvo na Veliki šmaren, dne 15. avg. pod-učen shod, na katerem bo potovalni učitelj g, Beie govoril o sadjereji in gospodarskem napredku. Shod se vrši po opravilu ob 11. uri v cerkveni hiši. Pridite v obilnem številu k temu za nas posebno važnem predavanju.
s V Breznu se vrši dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne pri gosp-Obranu velika ljudska veselica. Spored: 1. Šaljiva igra. Igrajo igralci iz Maribora. 2. Eno uro doktor. Igra v enem dejanju. Igrajo domačini. 3. Nastopijo mariborski pevci. 4. Tamburanje vuherških tamburašev. 6. Razne zabave, kakor : šaljiva pošta, srečolov itd. Vstopnina 40 vin.
Konjiški okraj.
k Sv. Kunigiuida na Pohorju. Mnogokrat se je žo povdarjalo, da sedanja ljudska šola ni primerna za kmečko ljudstvo. Pravi gospodar v šoli je vlada, ki ima večino v deželnih in okrajnih šolskih svetih. Stroške za šolo pa mora nositi ljudstvo. Od tod izvirajo težave za stariše, otroke in učitelje. Vlada ne p)ozna in se ne ozira na potrebe ljudstva. Isti zakon velja zla mesta in na deželi. Sola ne doseže za-željenega namena, v gospodarskih rečeh' so otroci nevedni, ker se premalo ozira na dejanske razmere, na praktično življenje. Da si šola zadobi zaupanje pri ljudstvu, se naj učijo oiroci zlasti gospodarskih stvarii, katere potrebujejo za življenje, zato se naj ločijo šole na kmetih od onih v mestu. V otrocih se naj goji ljubezen do rodne zemlje. Da dobijo otroci večje veselje do kmečkega dela, naj se stariši ne kaznujejo, kadar rabijo otroka za nujno delo. — Pred vsem pa moramo zahtevati, naj se dovoli na deželi poldnevni pouk, kjer zahtevajo to krajevne razmere. Naša nova šola je dvorazredna. Komaj je bila potrjena, že je zahtevala višja šolska oblast triraz-rednico. Ljudstvo se brani novih stroškov, vlada pa pritiska po s|vojih organih in noče ničesar slišati o polpdnevnem pouku. Ta način je edino primeren našim goratim, planinskim krajem, kjer imajo otroci po ;6ho do^&ve uri daleč v šolo. Vsled daljnih in težav-
nih potov so otroci dušno in telesno nezmožni ^Isditi (Celodnevnemu pouku. Izkušnja po drugih deželah uči, da so pouč)ni uspehi boljši tam, kjer postava dovoljuje v enakih razmerah poldneh pouk. Zelo hvar ležno bo ljudstvo našim poslancem, ako z vso silo delajo na to, da se zastareli, zamrženi šolski zakon nadomesti z boljšo, ljudskim potrebam primerno postavo,
k Prihova. Okofli 70 kmetov se nas je zbralo v nedeljo dne 20. julija v šoli, Z veseljem smo poslušali praktično predavanje gospoda Goričana o škodljivcih sadjarstva, Strmeli smo, ko nam je dokazoval . gospodi predavatelj, dja. dlobimo z navadno stiskalnico sadja samo eno tretjino mošta, ako ne pplhiamo tropin z vodo, seveda v pravi meri,1 počasi in v določenem času. Ako torej ne porabimo tropin za ocet, smo zavrgli s tropinami dve tretjini mošta. Hvaležni smo gospodu Goričanu tudi za
grede je padel iz kolesa, si pretresel možgane, in najbrž prebil tudi, lobanjo. Po dvkeh dnfc/h je na svojem domu, kamor je bil prepeljan, umrl. Naj v miru počiva!
c Dekliški shod na Sladki gori se vrši prihodnjo nedeljo po sledečem vsporedu: Do 10. ure pridejo dekleta od vseh strakii v procesijah. Ob 10. uri slovesna služba božja in skupno obhajito deklet, pridiguje dr. Korošec. Od 1. do 3. ure v župniko-vem gospodarskem poslopju '¡veliko dekliško zborovanje z govori, dekiamacijami in petjem deklet. Ob 3. uri večernice, nato pridiguje župnik Gomiišek. Ob A. uri odhod v procesijah- Mladenke, pokažite z naj-obilnejšo udeležbo, da se zavedate važnosti prvega dekliškega shoda v šmarski dekaniji!
c Na šmarski mladeniški shod je došel ssede-či brzojav iz Slov. Bistrice: Vsled slabega vremena zadržani smo v duhu z vami, odobravamo vaše za
praktične nasvete glede suše. Kličemo mu tem po- i naš narod sklenjene sklepe in kličemo vam,: Bog
tom: prisrčna hvala denje!
in v kratkem zopet na svi-
Celjski okraj.
c Slovenski hotel v Celju. Od Ljudske hranilnice in posojilnice v Celju kupljeni hotel Tlerschek, poprej pri „Belem volu", je bil še pred 20 leti na i težilo mladeniškega shoda. Ko so se začeli zaničlji
blagoslovi započeto delo in nam ohrani slovenske junake! Prji Sv. Petru zbrani: Jože! Cva'hte, Žnuderl, Novak. Brzojavka je bila oddana v nedeljo, dne 2. avgusta ob 8, uri 10, minut in {e dospela v Šmarje v pdndeljek ob 8, uri 15 minut. Kje je tako dolgo hodila, nam je nerazumljivo.
c Nekaj šmarskih liberalcev se je tudi Ude-
najboljšem glasu. Bila je to zasluga g. Kožerja, ki j vo posmehovati razpravam govornikov, jim je zado-
; nel na ušesa krepek: plfuj'! da sq imeli dovolj. Prav ; tako! Liberalci so najmanj tisti ljudje, ki bi se jih mi mladeniči bali.
c Šmarje pri Jelšah. Kakor smo čitali, je li-; beralnoi mesto Škoija Loka na 1 Krtanjjskem rfazobe-
se je znal enako uijudno vesti proti kmetu in gospodu. Cene niso bile pretirane, pijače in jedi dobre, i Kaj čuda, da se je ljudstva v tem hotelu kar trlo | in da je prišel posestnik iv primerno kratkem času do blagostanja. Ko je pa ta hotel kupil sedajni po- ' sestnik g. Terschek, primorali so ga celjski mogot- ; ci, tirali ekstremno nemško politiko, zaradi česar so kmetje in celjski Slovenpi izostali. Nemci so si zgra- j dili svoj Deutsches Haus in hotel Stadt Wien, ¡Ter- j schek pa je ostal s svojim hotelom na cedilu, tako ' da je bil primoran prodalti ga. Kupila ga je Ljud- j ska hranilnica in posojilnica iz dveh razlogov. Pr- j vič si je hotela zasigurati prostore za svoj urad, i dosedanji prostori so ji bili odpovedani
silo zastave mladeničem v čast in župan Lenček, po stanu notar, jih je tudi .iskreno pozdravil, v imenu mesta. V Šmarju smo vsega tjqga pogrešali. Seveda tukaj ni kak notar župan, amp)ak liberalni učitelj Ferlinc, ki ima seveda celo drugo duševno obzorje.j Tndi posojilnica ni razobesila zastave. Ali še bomo dolgo krmili liberalne posojilnice?
c Požarna hramba Šmarje pri Jelšah vabi za nedeljo, dne 9. avgusta 1908 k slavnostnemu blago-slovljenju novega gasilnega doma, ki si ga je zgra-
kajti dosedanji prostori so ji bili odpovedani brez
vsakega razloga, Drugič, in to je glavni vzrok, je	- . - . x ,, .. , . , ,
hotela odpomoči veliki zadregi katero itak poznajo	!	dila v proslavo in spomin šestdesetleitrtce slavnega
vsi Slovenci, ki skozi Oelje potujejo. Ce si potoval	j	vladanja Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja
do sedaj skozi Celje, nisi vedel, kam bi se djal, kje	i	Franca Jožefa I. Predpoldne se bo vršilo blago-
bi prenovil, da bi ne povzročil nevolj'e kakemu pre-	|	slovljenje, popoldne ob 3. pa veselica	»-
napetemu Nemcu ali nemškutarju. Drago plačevati, zraven pa še pikre opazke poalušlati, to je bilo preveč. Slovenci imajo sedaj svoj hotel. Dobro došel bo pa seveda studi vsak drugi strpljiv .gost, bodisi katerekoli narodnosti. Ljudska hranilnica in posojilnica ne bo iskala pri 'hotelu dobička, ampak gledala bo, da ga spravi do prejšnega ugleda, da se bo v njem domačega Čutjil kmet in gospod, da bo vsakemu dobro in po ceni postregla, ¡Na razpolago je 39 sob,
Svira šmar-
ska godba in društveni tamburaSi. Petje šentjurskega moškega zbora, tombola, kegljanje na dobitke, šaljiva poŠta itd.
c Šmarje pri Jelšah. Naš občinski zastop jv> sklenil . ostro rezolucijo v obrambo svojega župana gospoda Ferlinca proti „napadom" Slovenskega Gospodarja. Radovedni smo, kako jo bode izvedel in kalkšen uspeh bode imela. Več ko o tem razmišlju-jemo, bolj se nami vsiljujejo razni pomisleki, V pr-
med katerimi so nekatere zelo po ceni, namreč po ! vi vrsti žel®]i' da bi branil občinski zastop ne
1 K 20 vin.; s hotelom v zvezi je fijaklarija, namreč
samo svojega župana, temveč tudi druge še zasluž-nejše občane, kakor je gosplod Ferlinc, proti napa-
6 parov konj in 8 vozov. Krasni vrt (in dvorana sta ! IieJse oDoane, ™r je gospiou v ernnc, proti napa-še vsem starejšim Slovencem v najboljšem spominu, : do?> rafcnoteflniji listov. Ko bi se to zgodilo, bili bi saj smo imeli tam prva zborovanja, ko smo se za- j "dl na strani' rezolucije, tako pa ne moremo biti. čeli narodno gibjati. Naj ge omenim, da sjpada k te- ! Kar se Pia tlče d°P1S0v v Slovenskem , Gospodarju mu hotelu tudi stavbišče proti samostanski ulici, ki ima krasno prihodnjost, ker se bo nova justična palača z glavnim pročeljem pirolti tej ulici zidala. K .	. hotelu spadajo tudi najboljši travniki, črez 17 oral j obrani l našo stranko in njene člane pred čim in veliki, in njiva, ki je najmanj 7000 kron vredna. Ce i idejaM ki so v, nasprotju z naš,mi mte. es,. Ko bi nadalje pomislimo, da Ljudska hranilnica in posojil- i SG doP1S1 °Pirah na izmišljotine in laži, , gotovo niča ni kupila samo hotela, ampak celo hi§no opra-
-,rC Okoliški požarni braiubi Sv. Jurij ob juž.
žel. je daroval državni poslanec g. dr. Korošec 10 kron, „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" pa 30 kron. Obema darovalcema ste prisrčno zahvaljuje za velikodušni dar	Okoliška požarina bramba.
c Kmetijsko katol. izobraž. društvo na Fran-kolovem je imelo pretečeno nedeljo, 2 t. m. po ve-Černicah poučno zborovanje, katerega se je ljudstvo v prav obilnem številu udeležilo. Zborovanje je otvo-ril predsednik Matija VcCavc, ki je kratko poročal o sestavi novega odbora, ter na to podelil prosto besedo gospodu potovalnemu učiielju FirancfGoričanu, kateri je v j ako poljudnih besedah predaval o treh škodljivcih našega sadnega drevja, ter o naprav-Ijanju sadhega mošta. Ljudsitvo je z. velikim zanimanjem poslušalo govornika ter se je po končanem govoru zahvalilo z izraženo željo, da bi nas prijazni gospod učitelj bia,go]v|ol(il prav kmalu zopet razveseliti s svojim izvrstnim poučnim govorom.
c Pri Sv. Petru na Medvedovem selu je v pondeljek zgorela hiša Rudolfa Koruna v Drvišah. Gasiti je bilo nemogoče, ker ni bilo v nobenem studencu v bližini vode. Ogenj je nastal najbrž po neprevidnosti v kuhinji, j c Mladeniški shod pri Sv. Roku v Šmarju.
Iz vseh župnij prostrane šmarske dekanije smo v j nedeljo dne 2. avgusta prihiteli mladeniči na mla-| deniški shod k Sv! Roku. Nam so se pridružili mla-; deniči od Sv. Petra in Sv, Eme. in posamezniki še od drugod. Zbrali smo se v šmarski župnijski cer-! kvi, od koder smo šli v veličastni' procesiji na . krasni hrib Sv. Roka. Shod so posebno ppvzdig-j nili vrli gasilci od Sv. Jurija ob juž. žel., ki so se pripeljali na dveh velikih, vozovih v gasilski obleki. Cerkev je bila lepo ovenčana; pozdravljali ; so nas trije slavoloki s pomenljivimi napisi. Vsak mladenič je prejel tudi poseben šopek. Nad 400 mladeničem nam je v izbranih besedah razložil pridi-I gar g, dr. Korošec, kakšnih čednosti nam je treba, da bomo srečni, časno in večno, krepka opora cer-■ kve in domovine. Slovesno sv. mašo je daroval profesor Vreže, popevali pa so pri sv. maši; šentjurski pevci. Ob 1. uri popoldne se prične zboro-j vanje na velikem prostoru pri cerkvi. Otvori ga v imenu šmarskega izobraževalnega društva in njegove mladeniške zveze- mladenič Cakš: Obhajamo jubilejni shod in trojni jubilej Marijin, papežev in i cesarja, naj nas utrdi v iskreni ljubezni do Marije in do sv. cerkve ter do slovenskega naroda, ld je | za OOletnega vladanja svitlega cesarja tako krasno ! napredoval, pa nas naj tudi navduši za krščansko-1 socialno delo. Predsednik Zveze slovenskih mlade-uičev prinaša pozdrave vseh organiziranih mlade-: ničev, ki so bili zbriani v Skbfji Loki, ter g. dr. ' Korošca, ki se je odpeljal na shod v Imeno. Kmet i Vrečko s Ponikve pozdravi jmladeničej v imenu ! osrednjega odbora S. K, Z., župnik Gomiišek v j imenu katoliškega političnega društva za šmarski | okraj, Smarčan „Zarjan" jurist Jeselnko v imenu i „Zarje" in Slovenske dijaške zveze; on povdarja: | „Naši predniki so se vojskovali zoper kugo, mi se ' danes vojskujemo zoper drugo kugo,
vo za 39 sob, 8 vozov, 12 konj, lahko rečemo,, da j izhaja očitanje nemških listov, da ije hotel za 50.000 j kron preplačan, ali iz nevednosti,, ali pa iz onemog- ; le jeze in blede zavisti. Z nakupom tega hotela so ; si postavili celjski Slovenci trdno postojanko.
c Zadružna zveza v Celju stoji seveda nad ; strankami, i(n dr./Jurtela ter sodrugi so radi', hudi, i ako kdo kaj nasprotnega trdi. Da pokaže tudi svoje j nadstrankarsko stališče, za to pošilja sedaj kot organizatorja okoli Miloša Stiebler, ¿ki je bil l,ani pri volitvah jeden najstrastnejših agitatorjev za f.iberal-no stranko.
c Savinjska dolina. Eno leto je minolo, odkar imamo dičnega poslanca Robleka. Ce pa V se vprašamo, kaj nam je v teku tega pridobil, moramo odgovoriti zanikalno. Nič. Lje nekaj občutimo, odkar imamo Robleka za poslanca. Liberjalni del učiteljstva in nekateri škrici tz Celja in trgov se postali brezmejno drzni in oholi. Liberalno uči-teljstvo je sploh mnenja, da sme sedaj uživati vfeo svobodo in da se mu mora vse klanjati. Kmetje so že začeli nevoljni postajati in kmalu bo po naši dolini splošno prepričanje, da ni: hujšega jarma nego jo jarem značajno slabega in duševno plitvega liberalnega učiteljstva. Vsi dobro misleči' se ,!morajo združiti, da starejo to oholost in pustijo pravi svobodi zopet prosta pota.
c Na Sladki gori priredi prihodnjo nedeljo dne 9. avgusta po-ranem opravilu poslanep dr. Korošec političen shod pod kozolcem župnikovim. Somišljeniki, pridite v obilnem Številu poslušat poročilo svojega poslanca!
c Vransko. Po dolgi1 in mučni bolezni je iz-dahnil g. Jaikob Brinovc, veleposestnik in gostilničar. Priporoča se v blag spomin.
c Vransko. Splošna je žalost po vzgl^l^m mladeniču in urarju Antonu Novak. Obiskal je svojo'hudo bolano sestro v župniji ftiotniški. Domu
^	, . .	,	-	. ——<=-, to je liberali
proti gospodu Ferlin,cu, mora vsak nepristranski j zem, in v tej vojsiki smo vsikldar katoliški akajde-človek spoznati, da to niso bili napadi, s katerimi ,; miki z vami." Vodstvo shoda prevzameta) 'Žebot se mu hoče škodovati, temveč njihov namen je bil j predsednik Z. S, M., in njen podpredsednik Žličjarl
i Mod splošnim navdušenjem govori Zebot slavnostni j govor: Mladenič bodi: 1. radoveden, zanimaj se za i javno življenje že sedaj. 2. Bodi predrzen. Proč s j pasjo ponižnostjo nasproti nemčurjem in liberalcem, j 3. Ne ljubi dolga. Kar so nasprotniki škodovali, vrni podvojeno. 4. Bodi. nesebičen. Ne vprašaj, kaj dobiš za delo, temveč delaj iz čiste'ljubezni. 5. Bodi delaven. Slabe navade proč! Delaj v društvih j naših, ki so. naše višje šole, naša vseučilišča. 6. ; Imej veselje do boja z verskimi in narodnimi na-| sprotniki. Neizprosen . boj našim škodljivcem! Tri
bi gospod Ferlinc objavil dejstva, da naše trditve izpodh.je. A on se ni branil. Nevšeči pa so gotovo bili občinskemu zastopu. Pri teb odnošajih bilo bi naravno, sklepati rezolucijo, da naj se župan pred Gospodarjevimi napadi opere!. iSicer pa noben dopis Ferlincu ni prišel tako do živega, kakor v Slovenskem Gospodarju objavljen sklep c. kr. kmetijske družbe v' Gradci. Ta sklep bil je pa tudi objavljen v Gospodarskem Glasniku Štev. 12 t. 1. z besedilom, da je Ferfinčevo počenjanje nasprotno koristim gospodarskega in kmetijskega ljudstva in da ne gre iz osebnih vzrokov kmetom kratiti pravico, ki jo imajo do vstopa' ¡v kmetijsko družbo. Zakaj jO torej rezolucija ošpiljena samo proti Slovenskem Gospodarju in ne tudi proti Gospodarskemu Glasnlfeu ? To ni dosledno, ampak vsled prej navedenih razlogov strankarsko in ; sicer, ker je g. Ferlinc nap|re(dnjak prve vrste, je tudi rezoludija na stališču napredne stranke. Ena sila pa izvaja drugo, največkrat močnejšo in to je edini pomen natznanjene rezolucije. Tudi mi lahko sklepamo re-zolucije, s katerimi vas glede števila glasov lahko popolnoma zadušimo. Šmarski naprednjaki, vi ste nas izzivali in še ne mirujete, ali, mislite, da bomo mi naše orožje kar od strahu pred vami v mlake zmetali? Ne motite se, duhov,, k,atere ste klicali, se no bodete obranili, dokler nas ne pustite pri, irtliru, da se ' brez ovirov in napadov lahko prosto raizvi-jamo.\ Mi gremo naprej, mi snujemo društva, to naj bi vam bilo svarilno znamenje! Rezolucije pa.sklepajte proti liberalnim učiteljem, ki se bavijo več s politikot in , postranskim delomj, kakor s šolo, sklepajte jih tudi proti šmarskim pijancem, ki po noči črez polnoč v gOstilniah vznemirjujejo ,počitka potrebne ljudi, ker drugače se teh nedostatkiov morar mo mi usmiliti, kar bi i vam zopet Znalo biti neljubo!
c V Zibiki se bo obhajal na Tinski gori sv. misijon od 15.—23. avgusta t. 1. Vodili ga bodo preč. oo. misijonarji od sv. Jožefa pri Celju.
| zvezdice naj dičijo kot šarža vsakega mladeniča: | a) Bodite verni in narodni. Oboje je tako združje-no, da še ju liberalci ne bodo razdružili. Kdo je dajal pogum našim prednikom v turšikih bojih? Ne liberalna stranka, nego krščanska vera in duhovniki. In zmagali so. b) Bodite značajni. Ne prodajte prepričanja za šnops, guljn<ž, pego pojdite v boj, če tudi vas glavo stane, c) Gojite medsebojno prijatelstvo. Za izborne besede ga zahvali ZJičlar. Držali se bomo njegovih vodil. Bog živi našega prvoboritelja in zastavonoša! In kar zašumelo je med mladeniči odobravanja in pritrjevanja. S ponosom smo zrf.i na neustrašenega vaditelja. Kova-čič (Sv. Peter) navdušuje tovariše' za Marijino družbo in mladeniško zvezo. Vsaka župnija naj bi imela obe. Dobnik (Sladkagora) govori, kako naj bi vsikdar ljubili sv.; katoliško vero in slovenski jetzik. Lamprecht (Šmarje) deklamuje pesem: Rodnemu jeziku. Zabukovšek (Ponikva) opozarja na prekrasni vzgled najslavnejšega Ponikovljana A. M. Slomše-ka, katerega bogo- in rodcf.jubje naj bi posnemali vsi mladeniči. „Zarjan" jurist Ogrizek pozdravi shod v imenu mladeničev od Sv. Eme ter pravi: „Ni pravi tisti Slovenec,, ki je le v besedah, temveč kateri spolnjuje dolžnosti do slovenske domovine." Priporoča vžigalice „V < prid obmejnim Slovencem" in * geslo: Svoji k svojim! Mladeniško gibanje naj zanese narodno misel v sleherno slovensko. hišo! Cakš (Šmarje) povdarja: NiSlovonec, kD naroča Štajerca, katerega pošiljajo' pod -nemškim naslovom, ker podpira Nemce in nemčurje, ki nas hočejo ugonobiti v verskem in narodnem oziru. Svojo domo->
Stran fi,
BEfflTBNSKI OOBPODuVR.
6. avgusta 1908.
vino moramo ljubita Vsi narodi, ki so lj bili, močni, ^akaj ljubezen do domoviner- dela prave Čudeže. Vodi nas naj geslo: Vse z,a Boga in. domovino, vgc, tudi kr.vco našo, iako jo tirja blagor ko-movine! „Zarjan" Jesenko obsodi liberaf.de, ki so raznesli glas, da bo vsak i moral 1" K vstopnine plačati. Sama laž jih je! Zato proč z liberalizmom, s Štajercem, Narodnim Listom, z Domovino! Jur-gec (Sv. Peter) se spominja zlasti velikega političnega napredka Slovencev v 60 letih. Okrepila se je po vsem Slovenskem katoliška stranka, in ž njo držimo zviesto vsi mladeniči, za, nje napredek vedno agitirajmo. 21ičar (Sv. Jurij) pravi: „Delajmo vsik-dar odkrito, ne po ovinkih, kot liberalci. ■ Kdor vero izgubi, je z(a. vedno izgubljen. In na to delajo vedno liberalci. Kaplan Žgank (Sv. Jurij) izrazi svoje veselje, da imamo v svoji sredi dv.aj vrla katoliška vseučiliš6ni,ka, vneta za naše cilje,. oba doma iz šmarskjega okraja. Kaplan Sinko (Smarjet) izreka zahvalo vsem, ki so se trudili za ta prelepi shod. Stoklas : (Smarj;e) želi kot predsednik okrajnega • odbora S. K. Z. obilo sadov temu prevjaižne-mu shodu. Župnik Gomilšek vspodbuja mladeniče, naj vse ' store, da bodo po vseh župnijah združeni v Marijinih družbah in mladeniških zveziaih, zakaj le v vsestranski .organizaciji počiva naša moč — pa tudi uspeh. Prjedsednik Žebot zaključi shod ob • 3. uri: Koliko nas je! Naj pišejo, kar hočejo, liberalni ž)a;sniki, . Zveza slovenskih mladeničev bo napredovala., četudi se liberalci in nemškutarji na glavo postavijo. Hvala vsem mladeničem za, toliko udeležbo, šmarskim mladeničem• in mladenkam pa za krasni v sprejem! Sklene s trikratnim živioklicem na oba letošnja jubilarja. Na to so bile slovesne večernice, po katerih župnik Gomilšek priporoči v pridigi mladeničem stanovitnost v ljubezni do: Marije in neidolžnega življenja in v storjenih dobrih sklepih za bodočnost. Potem smo šli v procesiji: v župnijsko cerkev, kjer smo se poslovili od Šmarske Matere božje. In razšli smo se na vse. kraje, srčno veseli, da se nam je tako krasno posrečil prvi mla-deniški shod v šmarski dekaniji. Naši voditelji pa so s ponosom klicali za nami:
Bog te živi, .četa mlada, Naše domovine nada!
so
Brežiški okraj.
b Imeno pri Podčetrtku^ V; lan sikih najhujših volilnih bojih 60 Imljani z ganljivo zvestobo stali ob strani Kmečke zveze. ¡Nič jih ni moglo premakniti z njihoviega dobro premišljenega stališča. Z'a to iskreno zvestobo se je državni poslanec 'dr. Korošec na shodu zadnjo nedeljo, dne 2. avgusta tudi iskreno zahvalil. Slavil je njihovo trdnost in politično značaj-nost ter v toplih besedah prosil njihovega nadaljne-t?a zaupanja. Shodu je predsedoval ,imljanski župani, g. Počivavšek, njegov namestnik je bil župan tinj-ski, g. Smeh. Prostor za zbbrovajnje kakor tudi hiša g. Pajka so bili krasno oz al j Sanji z zelenjem in narodnimi zastavami. Prvi j)e govoril g. d'r. Vrstov-šek iz Maribora. Jasno je razvijal program, Sloven*-ske kmečke zveze ter v plamenečih besedah yabil pod zastavo kmečko. Državni poslanec dr. Korošec je poročal o sviojem delovanju v 'državnem zboru. Deželni poslanec dr» Jankovič je podal sliko o politiki v deželnem zboru ter se osobito bavil s spremembo volilnega reda. Vsa izvajanja so bila z velikim odobravanjem sprejeta. Nato so še stavili volil-ci različna vprašanja, na kaitera so poslanci odgovarjali. Shod je bil izborno diobro obiska|n. Ne slamo Imljani in Podčetrčani so ¡prišli na zborovajlišče, ampak tudi iz sosednih župnij smo jih videli lepo število. Shod je krasno izjpadel, čast za to vrlim Im-ljanom in sosedom.
b Mladeniški shod na Vidmu za posavsko dolino se vršii v nedeljo, dne 23. avgusta t. 1. dopoldne in popoldne. Poživljamo vse somišljenike od Laškega in Trbovelj do moye, "da ttakoj ptrično z intenzivno agitacijo; vsaka župnija brez izjeme mora biti častno zastopana po najboljših mladeničih in mladenkah. Dnevni red bo: dopoldne ob pol 11. uri
skupna sv. maša s cerkvenim govorom, opoldne skupni obed, popoldne shod. Na delo!
b Kat. pol. društvo v Brežicah , za brežišlki in sevniški okraj je imelo dne 3. t., m. sviojo odbo-rlbvo sejo. Prihodnji občni zbor se vrši v neUialjo 6. septembra t. 1., popoldne ob 544. uri na Vidknu (najbrže v gostilni g. Podjed). Občnemu zboru, nja katenem se bo volil novi odbjor, (sledi drugi shod Slovenske kmečke zveze nja Vidmu s, poročilom, državnega poslanca dr. Benkbvioa. Odbor je sklenil in odobril obšiiren aikcijski program za bližnjo bodočnost
Najnovejše novice.
Marijaceljske romarje opozarjamo, da pridejo pravočasno na postajo. Vlak odhaja iz Maribora ob 11. uri 20 minut po noči.- Vsak romar, ki si je naročil vozni list0.k, je dobil ob enem tudi vozni red, katerega si naj dobro poglieda. Vozni listeki za vlak se dobivajo v tiskarni sv. Cirila še do YA1. ure < v nedeljo predpoldne.. Kdor si voznega lista dozdaj šle.' ni naročil, si ga lajhko naroči še tudi do nedelje po navadni dopisnici, katero naj pošlje na tiskarno sv. Cirila v Mariboru. Karto bo dobil pa pozneje na vlaku In jo mora tudi tam plač'ati. Listeki za vozove 'od Au-Seewiesena do Marijinega Celja se ne morejo več naročiti. Pač pa si romarji lahko najmejo v Marijinem Cfelju voz za vožnjo i<z Marijinega Celja naaaj in sicer stane sedež ,5 K. Romarje opozarjamo tudi, da pazijo na vozne listke, da jih ne izgubijo. Vsak romar naj vzame seboj dežnik in naj se ne obleče prelvječ lahko, ker je v goratih gornještajeirskjh knajjh včasih precej hladno, posebno če dežuje. Kako, dobro je tudi, če si romarji1 vzamejo seboj dva para nogavic, da si jih lahko spremenijo, posebno če bi bilo deževno vreme, kar se v gorah rado zgodi. Na veselo snidenje v romarskem vlaku! — Romarski odbor.
Velenje. Velenjska, občina se pripravlja na lepo slavnost. Dne 18. avgusta in na predvečer se bode začelo z dvema svečanostima, jubilejno cesarsko .in pa 401etnico učiteljevjanja v celi občini priljubljenega, vestnega in vzornega! nadučitelja V. Bnence. Gospod nadučitelj je sedaj že 36 let v velenjski občini, učitelj. Vsi posestniki in njihovi otroci. so bili njegovi šolarji. Vsi se hvaležno spominjajo svojega pravičnega, toda resnega in dobrega učitelja,, Občini mu hoče .izkazati v zahvalo > za njegovo doigotrajno, uspešno delovanje največjo čast, katero mu zamori podeliti. Šolski otroci se> lepo pripravljajo' za slovesnost; priredila! se bode popoldan tudi. šolska veselica. Dopoldne, po sv, maši bode se v šok slovesno oddala gospodu nadučitelju častna diploma, otroci bodo deklamovali in peli, med drugim bode deklamovala učenka slavljencu v čast pesem, katero je po prizadevanju i gosjtpda profesorji Venstovšeka spesnil dr. Anton < Meftved. Slavnostni govor bode govoril bivši učenec profesor dr.' Ver-stovšek itd. Vsporeid, katerega, je sestavil .odbor, je raznovrsten. Gornj^Saleščani! ^Te slavnosti se morate udeležiti vsi: kmetje,,kmetice, ,tržani„ tržanke, dečHd, deklice! Nobeden naj ntei ostane doma! Ska-žimo gospodu nadučitelju svoje priznanje za obilni trud, katerega je Imel z nami., Bodimo hvaležni svojemu izvrstnemu učitelju! Proslavje mora biti izraz vsega ljudstva v celi občini in v celi župniji. Pričakujemo tudi„ daj se bodo udeležili slavnosti bivši učenci, ki so dosegli višja mesta, najsibode kot duhovniki, zdravniki, odvetniki,, profesorji, učitelji, trgovci, obrtniki itd. Kakor smo skupaj brez razlijke sedeli na istih klopeh, tako prihitima vsi skupaj in proslavimo brez razlike vsi skupno svojega nekdanjega učitelja!
Listnica uredništva.
Vsem dopisnikom: Radi pomanjkanja prostora prihodnjič.
Loterijske številke.	i	„- ,	.,. . ,
„ ' . ,.....	;	Priletna gospa želi priti kot go-
Dne 1. avgusta 1908.	,	8podinja h kakemu samemu go-
Trst . 3 2 29 83	47 j	Bpodu; gre tudi na deželo. Naslov
Line . 42 23 79 86 33 i	▼ upravništvu.	651
V malo dneh izide v založništvu v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6, krasno opremljena
= Jubilejna — —-=
Družinska Pratika
a leto 1909.
□
Cena kot doslej 24 vinarjev izvod. Letošnja „Pratika" bo presegala po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo imela poleg obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi slikami tudi štiri krasno izvržene slike v trobarvnem tisku: Lurške Matere božje, jubilantov papeža
Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ter izložbo „Katoliške Bukvarne" v Ljubljani. Katol. Blov. ljudstvo! Ta jubilejna „Pratika" je edina naša pratika! Sezite pridno po njej; naj jo poina vsaka že tako oddaljena slovenska hiža! — Zahtevajte pri trgovcih „Družinsko Pratiko" in ne dajte si usiliti nobene drage 1
Kupujte in priporočajte le naio pratiko 1
,Katol. Bukvama", prodajalna „Katol. tiskovnega društva" in
nekateri večji trgovci T Ljubljani.
vin. izvea, nad
a
Glavno zalogo imajo:
Cena ca razprodajalce pri naročilu do 100 kom. 17 vin.
nad 100 kom. pa po 16 vin.
25
-Pojasnila o inseratih daje
Lepo posestvo
obsegajoče 19 oralov, 30 minut od Maribora, z lepo hi-žo in hlevi, travniki, njive in gozd se po ceni proda. Mnogo je živine, posebno svinj. Poizve se pri g. Leopoldu Barta, lastniku tvrdke Leopold Blan, Maribor, Gosposka ulica 5.	629
upravnižtvc samo tistim, ki priložijo vpražanju znamko ss 10 vinarjev.
Lepo posestvo v dobrem stanja, 2 hiši s 4 stanovanji in gosp. poslopjem, vrt z brajdami, se po ceni proda. Gselman Štefan, Te-zno št. 19. Maribor.,'	639
ČaMileettt Karije Devico v Svetini rri Celja se daje naznanja, da se bode glavna cerkvena slovesnost ali tako imenovano „Šentoševo", obhajalo v nedeljo 9. avgnsta t. 1. 643
Mlad vrtnar išče do 15. avguBta službo pri kakšni graščini; najboljša spričevala so na razpolago. Ponudbe, če mogoče nemške, na naslov: „Gartner" postlagernd Le-bring Sudbahn.	642
Lepo posestvo v lepi rodovitni legi v Grušovi, fara Sv. Petra pri Mariboru okoli 10 oralov in sicer: 1 '/« orala njiv, 2 '/i orala goric, polovica z lepim amerikancem nasajena, 2 orala lepega sadonos-nika. 1 oral pašnika ter črez 3 orale najlepšega gozda za tesarsko in kurjavo, potem gosposka hiša z lepo prešo in kletjo, ter viničarsko poslopje in hlev, vse v najboljšem stana, se proda pod prav dobrimi pogoji zavoljo starosti. Na tanko se poizve pri lastniku Franc-u Fras-u blizu cerkve Sv. Petra.	641
Defelten, ki ima veselje do trgovine in gostilne, pošten trezen poštni slnga se takoj sprejmeta pri Anton-n Golenko, Sv. Miklavž pri Ormoiu; tndi dam mesnico v najem pod prav ugodnimi pogoji.	640
Pošteni in pridni hlapci se pod
zelo ugodnimi pogoji takoj sprejmejo. Stefan-hof, Moos, Koroško.
_646____
Mlekar, vešč slovenskega in nemškega jezika, se išče. Štefan-hof Moos, Koroško.	647
Franjo Gomilšak pri Sv. Barbari v Halozah kupi več hrastovih dobro ohranjenih vinskih Bodov. 645
Dobro isnrjen krojaški pomočnik se sprejme v stalno delo pri Jo-hann-u Partlič, krojaški mojster v Studencih pri Mariboru. Be-zirksstrasse 3.	644
Enonadstropna hiša v mestu, zdrava lega, 4 stanovanja s 7 sobami, kuhinje, obednica in pri-tekline. Letni obrestni dohodek 1378-56 K, 8 let še prosta davka, se proda prostovoljno za 18.000 K. Vpraša se v Klostergasse 11, pri lastniku.	649
Sedlarski pomočnik se takoj sprejme v Btanovitno, črezzimno delo pri: Andrej Hribernik-u, sedlarskemu mojstru v Črni pri Pre-valjah, Koroško.	632
Dčenca v večjo trgovino z mešanim blagom od poštenih starišev sprejme pod ugodnimi pogoji takoj Franc Pleterski Zgor. Bela (Ober Vellach) Koroško. Znati je treba tndi nemški.	631
Iščem blagajničarko(Kassierin)za
mojo trgovino. Slovenskega in nemškega jezika zmožna in mora znati tudi šivati na stroj. Nastop v osmih dneh. Ponudbe po možnosti s fotografijo na trgovino Jos. Rožič v Pregradi pri Rogatcu. 635
Podpisani odda takoj službo cer-kovništva pri spodaj imenovani župniji. Prednost imajo rokodelci in ker je veliko stanovanje, se sprejme tudi oženjen, brez otrok. Za oglase je časa samo 10 dni. Natančnejša pojasnila in osebna predstava pri Josip-u Jarh, orga-nist pri (Sv. Mihaelu) poleg Šoštanja, Spod Štajersko.	634
Vinogradniški paznik, strokovno izobražen, oženjen, ki govori in piše slovenski in nemški, se sprejme za ljutomerski vinogradni okraj takoj ali do jeseni. Ponudbe na Karol Zivko, Lipnica (Leibnitz) Grazergasse št. 13.	636
Lopo posestvo, pol ure od Maribora, z velikim sadonosnikom, lepimi travniki, dobro krmo, lepimi njivami in gozdom, se pod ugodnimi pogoji proda. Naslov v uprav-ništvu „Slov. Gosp."	604
Jako primerni prostori zn malo trgovino v obljndanem vinorodnem krajn, pol nra od farne cerkve, ob lepi cesti, se oddajo v najes s štela lami vred. Kje, pove npravništvo „Slov. Gosp." 603
Spreten sodarskl pomagač se pod
ugodnimi pogodbami takoj sprejme v delo. Kje, pove uredništvo „Šlov. Gosp."	60S
Dčenec, kateri zna nemško iu slovendio govoriti, se sprejme pri trgovcu K. Zamolo v Framu. 458
Posestvo blizu Celja, 14 oralov zemlje, hiša, gospodarsko poslopje, cena 20.000 K. Več pove Ivan Karba, Gaberje pri Celju 104.613
Dečka, kateri je izvršil štirirazred-no ljudsko šolo z dobrim spričevalom in je lepega vedenja, sprejme za učenca v trgovino z mešanim blagom Ivan Traun, Marija Novaštifta pri Ptnju.	628
Dijaki ali dijakinje iz boljših hiš, se sprejmejo na stanovanje in hrano pri August Weixl v Mariboru Fabriksgasse 21. I. nadstropje.
655
Gostilna na prijetnem kraju zraven cerkve, s koncesijo, in mesarijo se da z zemljiščem vred, katerega je 4 orale, radi smrti v na jem. Naslov so izve v uredništvu.	658
Proda se posestvo, pol ure od Loč ali 10 minut od okrajne ceste oddaljeno, obstoječe iz enega gospodarskega, enega viničarskega poslopja, v dobrem stanju, en gozd, vinograd, sadonosnik in njiva. Vse natančneje se izve pri Janez-u Zdolšek, posestnik, Podol, p: Sv. Duh - Loče.	654
Izvrstno lepo posestvo l'/j are od Maribora, '/« ure od šole in farne cerkve, lepa gosposka hiša ima 4 sobe, kuhinjo, čumnato, klet in preša; gospodarsko poslopje ima tri sobe in kuhinjo, perU-no in svinjsko kuhinjo, svinjak s štirimi predelki, hlev za osem glav goveje živine in velika kolar-nica. Povsod so napeljane vodovodne cevi. Hrami so vsi močni, novozidani in z opeko kriti. Potem je 20 oralov lepega, polnega gozda, 20 oralov dobrih travnikov, njiv, vinograda (nova amerikanska trta), velik sadonosnik, nad 100 velikih dreves, katere so zelo polne, z vsem gospodarskim orodjem, več vinske posode, vsa krma katere je veliko, vsi letošnji pridelki in 2 lepi kravi, kamenolom pri cesti, to vse se takoj za 29000 K. proda. Vknjiženih lahko ostane 6500 K, več o tem pove Frane Podlipnik, Thesen 87, Maribor.
652
Sprejme se takoj fant, kateri bi imel veselje do trgovine, v trgovino Jos. Druškovič v Slovenj-gradcu.	638
Priden nčenec se sprejme pri g. Ignacija Božič, krojaču v Mariboru, Tegetthoffova cesta štev. 16. 617
Pekovskega nčenca sprejme takoj g. F. Kotnik, pek v Mariboru, TegethoffstrasBe. Dobi dobro hrano in stanovanje.	621
Eden ali dva vajenca za pekarsko obrt se sprejmeta takoj v dobro hišo, kjer jima je zagotovljena Btrokovna izobrazba in preskrbljeni 2 obleki za časa njune dobe. Pojasnila pri Avgust Jenko-tn pekarskemu mojstru v Ljubljani Marije Terezije cesta it. 7. 509
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las, t j.
Kapilor št II.
Isti delnje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjujejo prhljaj (lns-kine) na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: eden lončič 8 K 60 ▼, dva lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom: P. Jnrišič, lekarnar, Pakrao Slavonija. Denar se pošlje napisali i poštnim povzetjem.
Franc Divjal

slikar !r* pleskar v fltariboru,
iupnijska ulica št. 7. se priporoča 6. duhovščini in slavnemu očinstvu v izvrševanje najfinejšega in prostejšega ¡slikarstva in pleskarstva po zadovoljni ceni.	365
)(anHočevar-Celje
Glavni trg štev. 10.
Priporoča za napravo domače pijače posebno dobro pripravo ali tvarino, tudi za vse vrst žganja in likera.
Olja, švicarskega sira, ogrske salame, kave 1 kg cd 2 K naprej, rogatsko in radajnsko kislo vodo, galico, žveplo in rafije. ■»> ■»■
Jamčim za dobro in solidno postrežbo,
Karol Sinkovič,
ključavničar in izdelovatelf motorjev ia stroje?
Rer posiaja banan radac draijl, so n*jixijijat s» jaduscr^o In dek>ivo
Bohsel-moforJ!
Psgor!

pri katerih Btaae ena konjska ms3 «. «so sro I'/» do */» *insrjfe. Ti ntotoiji ». lahko ogltdajo r teka pri meni.
Kgvrtsl StsfeevlS,
76	x&stopalk Olim&MS Bohsel-motcrjav.
Prva taista w tovarna orožja
Peter Wernig, c. kr, dvorni založnik Z. Z. 0. z.
•v Borovljala. (I^orošlro)
i
Pcser!
Citaj 1
Pakraške želodčne
kapljica.
Staro »lorito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v telodcu in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — koiigostiji — pomanjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za ^sdržanje dobrega prebavanja.
J3elov«.nje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (i dvanojsto-rica) 5 K franko no. vsako pošto po povzetja ali če se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
F. iu3*iš!čaP
466	lekarnarja v Pakracn št. 201 (Slavonija).
moooooooootmomtoooot
Fotograf g. Franc Kurnik je otvoril pri Sv. Lenartu v Slov. gor. fotografični atelje in se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v obilen obisk. Slovenci, držite se tudi tukaj gesla : Svoji k svojim !__566
Služba cerkovnika
n orgljavca
se takoj odda v Št. Ilju, pošta Mislinja; cecilijanai, ki znajo kako rokodelstvo, imajo prednost.
623	Cerkvene predsiolništvo.
Farna cerkev Sv Mihaela nad
l^ozirjern
si je nabavila nove farne orgije na dva manuala z 11. spremeni. Blagoslov istih bo dne 9. avg. t. 1. ob 10. uri pri slovesnem poznem sv. opravila. Govor bo imel veleč. g. P. Ka-sijan Zemljak, vodja sv. misjonov iz Maribora. 627	Cerkveno predstojništvo.
Posojilnica v Makolah m
vabi svoje zadružnike na
zvanredni občni zbor,
kateri se bode vršil v četrtek, dne 20. avgusta 1908 ob Vi 2. popoldne v lastnem domu, Makole hiš. št. 11. Na dnevnem redu je; dopolnilna volitev dveh odbornikov v načelstvo.
Makole, dne 6. avgusta 1908.
648	ftačelsfro.
• zajamčeno pristno vino le iz	|
■ ormoškega okraja, raznih let-	m
aikov, ima ?e3ik9 mHCŽffiS	J
m po nizkih cenah na prodaj	g
Kletar, društvo v Ormožu,
lfelike skrbi
dela kmetu pomislek, kje naj dobi zadosti delavnih moči in če ima le kaj obsežno posestvo, mora si omisliti stroje. Opravičen pa je marsikoga strah, kje naj kupi zanesljiv stroj, ker je med dobrimi izdelki tudi mnogo slabega. Ako hočete biti pošteno postrežem", obrnite se na domačo tvrdko:
Trgovina i železarno „MERKUR",
P. M»j<13č v Celju
ki ima vsak čas velikansko zalogo najboljših ralatiJnic na roko in gepelj, gepljev, navadnih čistilnic, kakor takih na 6, 7 in 8 sit, trijer-525	jev, slamoreznic itd.
Ceniki zastonj !	Cen:kl zastonj 1
a gostilničarje in zasebnike.
Podpisani naznanja, da bo prodajal te^dni večjo množino | |
pristnih dalmatinskih vin
in sicer 4700 1 črnega krvnega vina 2600 1 Opollo (Šilher) vina radi pomanjkanja prostora v skladiščnih prostorih
Maribor, Viktringhofgasse št. 13, od 56 I naprej
^	proti gotovini in sicer:
Crsio krvno vino lf>0? po 44 v. liter
Opollo (Šilher) ftllO . . . pi> 48 Y. „
Da so vina pristna, se da vsaka garancija. Obilnega obiska pričakujoč, bilježim	velespoštovanjem
Filip Ivaniševič,
kupčija z vinom v Trstu.
Snažni sodi se morajo priskrbeti.
650
Slavnostna Jiimna
zlatomašniku, svetemu Očetu, papežu Piju X, za mešan ali moški zbor, se spremljavo orgelj ali orkestra zložil Ign. Hladnik. Cena psrtitiiri 60 vin. posamezni glas 10 vin. instrum. glasovi v prepLu 2 K.	633
:: Ne okušaj, dokler ni vode zraven!
' so°0
bela in rudeča. 1 Liter velja 2 E. Od 10 litrov naprej pošljem iranke vsake železniške postaje.
Kakor se ravno potrebuje, naj se zmeša 1 liter 80°/o jesihove esence s 80 ali 24 ali 14 litri čiste studenčne vode in izvrsten jesih je gotov. Namizno in bučno olje 1 liter po K 1-40 in K 1-60.
Zaloga pri: R. iračko,
544	trgovcu v Ptuju v novi poštni hiši.
$
Karol Kocijančič
kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schiilerstrassa 25.
izdeluje altarje, prižsice, podobe in vsa druga stav-binska dela h kamna, žrfi, spomenike itd.
Zaloga fejofovljsnih nagrobnih spo-4&6	mtnlkov.
»ar Vsi marmornati oltarji v baziliki v Maribora so moje delo.
Solnčnike in dežnike, palice, taške, kovčeke, in korbe za potovanje, vozičke za otroke, priporoča
Kosfič
v Celju. Ive (i)
Za delavce in kupčevalce
pošlje
5 kg pristnih ogrskih de-brecinskih suhih salam.
3 K 80 v 5 kg dobrega ovojenega mesa 3 K SO v
Poštnina je že izplačana.
Hamak V. konjski mesar
564 Kolnzsvdr (Ogrsko).
Lepo posestvo, v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt ure od tovarne, biša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 5 oralov njiv in travnikov, kakor tudi par minut oddaljena novozidana hiša s sadonosnikom, se proda skupno ali na drobno 1 Vse je v najboljšem stanju in tudi pripravno za gostilno ali drugi obrt. Popraša se pri Ferdinandu Vedeniku v Št. Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št. 1.	258
iz kavčuka, modele za predtisk&rije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka nlica štev. 16. Vbod: Webergasse 8.
Za vinograde
tesane hrastove sohe ima na prodaj Matija Obran, Brezno ob Dravi.	582
priporoča svoje svetovnoznane splošno sloveče lovske puške, ki so priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, kakor tudi vsakovrstno orožje za lov in osebno obrambo. — Vsa popravila se sprejmejo in po ceni 522 izvršujejo. Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
O ..	_. _ ® IS _ Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu podpisani udano naznanjam, da sem ustanovil s pomočjo
^ liliji	H*f| || || HJI m strokovnega kolega gospoda Karol Fellnerja, kamnoseškega mojstra v Lipuici, na prav zato pri
Q i	rejenem prostoru in v novo zidani, z vsem potrebnim urejeni delavnici popolnoma s;~~r-
O novo umetno in stavbeno kamnoseško podjetje, v zvezi s kiparskim ateljejem,
O V Zavodni 4ik Celja, ob cesti k romar, cerkvi sv. Jožefa 5 minut od železniške postaje.
Gmotni uspeh podjetja ima namen, mi zagotoviti v doglediiem času prejšnjo popolno samostojnost.	_	^^
Izdeloval bodem kakor doslej v splošno priznanje in zadovoljnost, špecijelno umetna cerkvena kamnoseška in kipas*- ^^ ska dela, kak. r: altarje, mense, ohhajilne mize, prižnice, krstne in kropilne kamne itd. kakor tudi monumentalna dela aea grobišča in grobne spomenike, v natančni strokovni dovršenosti in po kar mogoče nizkih ceuah. — Omogočeno mi je izvršiti najtežavnejša arhitektonična kakor tudi najcbiirnejša stavbena delo. — V teku svojega 7Ietnega bivanja tukaj izvršil sem v 21 župnijskih in pcdružuih cerkvah umetna kamnoseška dela, kojih priznalna pisma so na razpolago. — Proseč prečastito duhovščino in slavno občiustvo ^^ kakor tudi svoje mnogobrojne znance, da bi me kakor doslej tudi nadalje z mnogobrojnimi naročili podpirali, zagotavljam solidno in kulantno postrežbo ter se priporočam	z najodličnejšim spoštovanjem udani	^
Naslov za pisma: V. Čaniernik, Celje—Zavodna.	607	'VillceilO ^ailierilik,
Za brzojave: Čamernik Celje.	delastveno preiskušeni in koncesijonirani kamnoseški mojster. K
Sedaj je priložnost,
če hočete dobro in po nizki ceni kupiti, da si ogledate mojo veliko zalogo, belo pisano in drugo platno, mtr 82, 36, 40, 48 in 56 v. Drukiin cajgi za ženske obleke mtr 4!), 48, 56 in 60 v. Sateni novomodni, po 60 in 80 vinarjev meter. Cepiji v veliki izbiri. Volne za ženske obleke v vseh barvah m po 80 v., K 1*20 in 1*40. Svilneni robci najnovejši po K 1 '80, 2*—, 2*40, 3*20, 4 itd. Perkalnati robci po 4 4 in 60 v. Cajgi za moške obleke po K 1,1'20, 1'40 itd. Štofi za moške obleke v veliki izbiri po K 2*40, 2*80, 3'60 itd. Srajce za delavnik in praznike po K 1*20,1*40.1*60, '2*—, 2 40 itd. Najnovejša izbira, kravat, ovratnikov, žepnih robcev, dežnikov in predpasnikov. Cvilih beli in pisani za blazine in žimnice (motrace). Gotove obleke za fante. Ker prodajam vse po nizki brezkonkurenčni ceni, pričakujem mnogobrojnega obiska ter se bilježim z velespoštovanjem M. E. ŠEPEC, Grajski trg. št. 2.
Za veselice
in druge slavncsti priporcfa se svileni papir, v vseh barvali, kocteti, kače, papirne krožnike, razglednice itd. v največji izbiri. Trgovina s papirjem in pisalnimi potrebščinami:: :: :: VILKO MEI^L, Maribor, Gornja Gosposka ulica 33.
POZOR:
Edina narodna trgovin? z mannf&ktur. ia
špecerijskim blagom
L

priporoča sen j. cbčinstv* svojo veliko, novo salo* o. Cene nizke, postrei. točna,
Kdor hoče dobre kupici, mora v narodno trgovino priti.
v veliki zalogi, kakor tudi matrace, divanl, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni.
Frane Pleteršek, Maribor
Koroška cesta št. 10.
S -sr o j i k svojimi
Nova trgovina
Fr. Bureš,
urar, očalar in zlatar
¥ larilioru
Teptthoffosa cesta M,
priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih, srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in sre-brnine po najnižjih cenah. Garancija več let.
Vsi popravki se toino in :: hitro izvršijo. ::
Preselitev trgovine!
Naznanim slavnemu občinstvu, da sem se z mojo trgovino preselil v Poštno ulico št. 8, ter prosim tudi tukaj za cenjeni in mnogobrojni obisk. Z velespoštovanjem
FELIICS FtOPj
trgovina z manuiakturnim blagom, Maribor, Poštna ulica št. 8.
kupujemo pri
JOŽEFI ULAGA T MARIBORU,
Tegethofova cesta štev. 21.
ker se tam dobi najboljše blaga po najnižji osni in sicer za spomlad velika izbir za mož&e in ženske obleke, najlepše svilnate robce, predpasnike, žensko in moikc perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: ::
„CROATIA"
edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega inkr. glav, «testa Zagreba
,CR0ATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ugodnih pogojih in nizkih c nah.
Vsa pojasnila daje: Podružnica .CROATIA' v Trstu, Corno it. 1.
O
Samo
do 1. septembra se zaradi končane sejzije prodaje cela| zaloga letnega blaga po ču-" J dovito znižanih cenah. *
V trgovski hiši
na debelo in drobno
R. Stermecki, Celje.
O O
Sisirodna gostilna
== Pri pošti =
flUrfbor, Teyethofova cesta 49
priporoča vedao sveže pivo, izvrstna domača vina ter mrzle in tople jedi.
Mar. Meden.
Tovarna za alinske izdelki
v
izdeluje s parnimi gtroji iz najboljše, večkrat prsmlete gline priznane najboljše izdelke, kakor: patentovaco zarezno in vsakovrstno drugo strošno opeko, opeko «a zid, za oboke, dimnike, rekontra - opeke, plošče za tlak, lončene cevi itd. po najnižji ceni.
Zaloga tudi v Mariboru, Cesarska cesta, pri kaatenurjc k. fiUssr-ja,
F. Prui s mestna lekarne pri o. kr. orlu
Iftaršfooi-, Slavni trg štsv. 15. psieg mestne hiše.
Kapljice za svinje
Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje Škrat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzetju pošilja
Mestna lekarna F. Prull-jeva poleg mestne hiše.
t SVOJ ž K SVOJIH» ž
R.SaiiičsCffi

11 Glavna zaloga BARTHELKOVEGA apna za poklajo !! Razne vrste travnega, deteljnega, gozdnega in vrtnarskega semena
»i « « »>»> »>« «•» priporoča
Berdajs
Sofijin trg
Narodni dom.
Najveijl In aa|-SM6|i! eSfjsri ar — JreiretH, zlatnina Id aptli-nlk pradait«. : Naročit« sajit-yejíl etnik krti-plain«.
I
Manufakturna trgovina
RUDOLF H*VELKA V PTUJU
občinstvu svejo veliko in novo zalogo raznovrstnega volnenega ter za ženske, kakor tudi najnovejše štofe za moške obleke po primerno
in strogo solidna I
priporoča slavnemu perilnega blaga
nizkih cenah. — postrežba točna
Palma!
Gotova sreča vsem posestnikom živali je Palma, ki obvaruje bo-leznij in ozdravi vsakovrstno pernato in štirinogato žival — bolno ■ ii imiiM i« ii ni na prebavilih, krvi ozir. živcih in je bolezen : drislja, nahod, vnetje, prisad, davica (difterija), revma, protin, krč ozir. bož-jast. Ob Palma se živali naglo pitajo. Zdravim 6—8 krat ceneje nego bolnimi 1 K pošt. znamk (nakazano 6 v več I) prinese pošt. prosto Palma z navodilom. Spod 4 K naroč. ni povzetja! I. E. WEIXL, žival, živila, Maribor, Zofijin (senenski) trg štev. 8. 229
Za 10 oiir. 20 X denarja. U ozir. 25 K Palma; trgovcem še poseben zaslužek in barveno slikane lepake.
je najgotovejše sredstvo, če zbolijo svinje. Dobi se pristen le	?? A
v magdalenski lekarni v Mariboru,
Frane Jožefova cesta št. 1.	519
Cena steklenice z navodilom 60 vin.
f-
Demetrij Glumac
botlap
Ptuj, Postna ulioa in MARIBOR» Ka«€rr3ga«se ht, 13
priporoča upoštevanim kmetoTalMci kotle in najbolje« ferisfalsles: pri katerih jamči sa dobro in trpežne deta, 3P*g»r»vfcl vsafet tj**«	in feit?®.
Smpaleai »tarl baker, eimk ti MeiUft po najbolj« ecai.
če hočete kako posestvo ali trgovino vsake vrste, hotel, vilo, gostilno, zemljišče, opekarno, zdravilišče itd. na kraju ali v okolici hitro in diskretno kupiti ali prodati, če iščete hipotekarno posojil ali udeležbo, obrnite se z zaupanjem na naslov: „Erste Realitatenverwaltung" Da-naj VIII, Albertgasse SO. Strogo reelno, kulantno največje strokovno podjetje prve vrste. Zastopstva v vseh krajih Avstro-Ogrske in sosed- . nih državah. Generalni zastopnik pride prihodnje dni. Kdor želi, da. ga obišče brezplačno, naj to naznani na zgoraj navedeni naslov. Največji kupčevalski promet med Dunajem in deželo.	631
	SDodiiešt&ierska, lindska Doseiilnica v Mariboru			1 L
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Grajski fr$ šf. 2 v hiši ¿osfilne pri črnem orlu (Scliwarzen-Adler)				
				
	Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/2. Obresti se pripišujejo k kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Rentni davek plača posojilnica sama.	posojila se dajejo le članom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 43/4%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in posestvo po 51/»0/,, in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojuje ua zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v Svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.	Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in izplačuje denar. pojasnila se dajejo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne.