1030 KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHdfNA V CELJU Vsebina. Naša kraljevska rodovina; papež Pij XI.; vladike Slovencem; kalendarij in imenik svetnikov in godov......2 do 32 Kolednik............33 do 37 Božična družina (Magajna Bogomir) . . 38 do 42 Narodi zemlje (Albin Zalaznik) . . . . 43 do 48 Mali Indijančki bodo zakurili.....48 do 49 Kaj bo z nami (dr. Anton Brecelj . . . 49 do 55 Majk Pajk (Anton Komar)......56 do 60 Iz zvezdoznanstva (J. Nadrah) . . . . 61 do 65 Nekaj o divjem vinu in njegovem učinku z zdravniškega stališča (dr. A. Schwab) 66 do 67 O zobnih boleznih (dr. J. Oblak) . . . 68 do 71 Pridelki zemlje (V. Bohinec).....71 do 77 Obnovitev cerkvene države.....78 do 80 Papež Pij XI. — zlatomašnik (dr. G. R.) . 80 do 82 Dva nova slovenska škofa.....82 do 83 Svetovaclavski jubilej.......83 do 87 Razgled po katoliškem svetu (dr. L. E.) . 87 do 89 Svetovni pregled (J. Š.)...... 89 do 96 Radio — Ljubljana (Janko Mlakar) . . 97 do 101 Zima leta 1929 (V. Bohinec) .... 101 do 104 Novi naš kulturni zavod Nar. galerija . 105 do 106 Nekaj važnejših dogodkov.....106 do 109 Naši življenjepisi........110 do 112 Iz gospodinjstva in gospodarstva . . 113 do 115 Glasnik Družbe sv. Mohorja . . . . 115 do 116 Seznamek župnij, krajev, poverjenikov in število udov Družbe sv. Mohorja . 117 do 126 Mohorjevo knjigo v vsako hišo!.....127 Poštne pristojbine in pripombe . . . 128 do 129 Sejmi v Sloveniji,' na Koroškem in v Julijski Krajini........130 do 133 Uganke (rebusi).....na strani 143 do 169 Pesmi; Sveti večer, Tistikrat..., Mi — samotarji ..., Očetu, Biseri, Kaj vse mamica zna, Darčku se toži po domu, Temni se zarja, Stari mlinar, Uspavanka, Mladi mlinar. Naznanilo. Gospodje poverjeniki naj blagovolijo letošnje knjige tako razdeliti, da dobi vsak družbenik petero knjig, namreč: 1. Koledar za leto 1930. 2. Slovenske Večernice. 82. zvezek. 3. Zgodovina slovenskega naroda. Dr. J. Mal. 4. Grče. SI. Savinšek. 5. Življenje svetnikov. 6. zvezek. Za doplačilo: 1. Knjiga o življenju. Dr. Aleš Ušeničnik. 2. Iz Kaire v Bagdad. Dr. Anton Jehart. 3. Dr. Janez Ev. Krek, Izbrani spisi. 2. snopič. 4. Palček. V. Riha—Bradač. 5. Molitvenik. Janez Pristov, D. J. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti dekaniji ali župniji, v kateri se je vpisal. — Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. — Vse stroške (za poštnino, voznino, tovornino, omot itd.), katere imajo gospodje poverjeniki za pošiljatev denarja in za prejem knjig, naj jim družbeniki povrnejo. Vsakemu zavoju so priložene vpisovalne pole za prihodnje leto. Vpisovalne pole naj se po končani nabiri z denarjem vred Iranko dopošljejo zanesljivo do 5. marca 1930 na naslov: Družba sv. Mohorja v Celju. Nabira udov naj se blagovoljno prične takoj pri oddaji letošnjih knjig in konča z mesecem februarjem. Pri vsaki vpisovalni poli je več položnic. Ker je denar drag in je škoda, če leži brezplodno v predalih, prosimo gospode poverjenike, da naj tudi letos pošiljajo nabrano udnino Družbi sproti, morda mesečno. Dosmrtniki naj se vsako leto zglase pri gosp. poverjeniku, po katerem žele v jeseni dobiti knjige, posebno v tistih krajih, kjer je več gospodov poverjenikov. Na prepozna oglasila ali naročila brez denarja se po družbenih pravilih Družba ne more ozirati. Celje, meseca oktobra 1929. Družbeni odbor. 1930 KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA IZDALA IN ZALOŽILA DRUŽBA SV. MOHORJA V CELJU NATISNILA MOHORJEVA TISKARNA V CELJU, R. Z. Z O. Z. (FRAN MILAVEC, CELJE) NAŠA KRALJEVSKA RODOVINA: ALEKSANDER L, kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, rojen 17. decembra 1888 na Cetinju; regent od 24. junija 1914; kralj od 17. avgusta 1921. MARIJA, kraljica, rojena kot romunska kraljična 9. januarja 1899, poročena8. junija 1922. PETER, prestolonaslednik, rojen 6. septembra 1923 v Beogradu. T O M I S L A V, kraljevič, rojen 19. januarja 1928 v Beogradu. PAVEL, kraljevič, rojen 28. junija 1929 na Bledu. * PAPEŽ PIJ XI., rojen 31. maja 1857 v Desio pri Milanu z imenom AHIL RATTI; za mašnika posvečen 20. decembra 1879; apostolski nuncij na Poljskem 6. junija 1919; kardinal in nadškof v Milanu 13. junija 1921; za papeža izvoljen dne 6. februarja 1922, kronan 12. februarja 1922. VLADIKE SLOVENCEM: DR. FRANČIŠEK BORGIA SEDEJ, nadškof goriški, rojen 10. oktobra 1854 v Cerknem, posvečen za nadškofa v Gorici 25. marca 1906. DR. ANTON BONA V. JEGLIČ, škof ljubljanski, rojen v Begunjah 29. maja 1850, posvečen 12. septembra 1897 za škofa v Sarajevu, od 22. maja 1898 škof v Ljubljani. DR. ANDREJ KARLIN, škof lavantinski, rojen 15. novembra 1857 v Stari Loki na Gorenjskem, posvečen za škofa 19. marca 1911 v Trstu, škof v Mariboru od 29. julija 1923. DR. ADAM HEFTER, knez in škof krški, rojen 6. dec. 1871 v Prienu na Bavarskem, posvečen za škofa 7. februarja v Solnogradu, ustoličen v Celovcu 12, februarja 1915. DR. ALOJZIJ F O G A R, škof tržaški, rojen 27. januarja 1882 v Pevmi pri Gorici, posvečen za škofa 14. oktobra 1923 v goriški stolnici. NAVADNO ima 365 dni (med temi 65 nedelj in praznikov ZAČETEK LETA 1930 Občno in državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adventno nedeljo, dne 30. novembra. ASTRONOMIČNI LETNI ČASI Pomlad se začne dne 21. marca ob 9. uri 30 minut. Poletje se začne dne 22. junija ob 4. uri 53 minut. Jesen se začne dne 23. septembra ob 19. uri 36 min. Zima se začne dne 22. decembra ob 14. uri 40 min. Ure se štejejo od f do 24, t. j. od polnoči do polnoči. ŠTEVILO GODOV1NSKO Zlato število . Epakta . . . Solnčni krog . . 12 Rimsko število . . 13 XXX Nedeljska črka . . E 7 Letni vladar: Saturn. NEBESNA ZNAMENJA Pomlad: 1fl? oven . . . fj( dvojčka . . Poletje: »iS rak ... fff lev ... devica . . Jesen: T J®3 tehtnica . 8 "-K škorpijon H J& strelec . Zima: S fi3E kozel SI jft vodnar . TP* ŠJ ribi . . : PREMAKLJIVI PRAZNIKI Ime Jezusovo 5. januarja. Sv. Družina 12. januarja. Sedemdesetnica 16. febr. Pepelnica 5. marca. Žal. Mati božja 11. aprila. Velika noč 20. aprila. Nedelja varstva sv. Jožefa 11. maja. Križevo 26., 27., 28. maja. Vnebohod 29. maja. Od božiča do pepelnice Binkošti 8. junija. Sv. Trojica 15. junija. Sv. Rešnje Telo 19. junija. Srce Jezusovo 27. junija. Angelska nedelja 31. avg. Roženv. nedelja 5. okt. Posv. cerkvd 19. oktobra. Kristus Kralj 26. okt. Zahvalna nedelja 2. nov. Prva adv. ned. 30. nov. je 70 dni = 10 tednov. LETO 1930 po starem štetju) ter se začne in konča s sredo. ZNAMENJA ZA MESEČNE SPREMENE Mlaj ...... @ Ščip ali polna luna . Prvi krajec .... J Zadnji krajec . . . ( MRKI SO L N CA IN LUNE V letu 1930 bosta mrknila solnce dvakrat in luna dvakrat; v srednji Evropi bo prav malo viden le lunin mrk dne 7. oktobra. Dne 13. aprila nastopi delni lunin mrk, in sicer ob 6-21 ter konča ob 7'36. Viden bo v južno-zahodni Evropi in v severno-zahodni Afriki, na Atlantskem oceanu, v Severni in Južni Ameriki in deloma tudi na Tihem oceanu. Dne 28. aprila bo mrknilo solnce polno, in sicer začne mrk ob 17 20 in konča ob 22 46. Mrk bo viden v severno - zahodni Aziji, na severnem delu Tihega oceana in Ledenega morja, v Severni Ameriki in na Atlantskem oceanu. Dne 7. oktobra bo delno mrknila luna; začetek ob 19-46, konec ob 20 27. Ta prav malenkosten mrk bo viden v Evropi, Aziji, Afriki ter na Indijskem oceanu in v Avstraliji. Dne 2 1. in 2 2. oktobra bo popoln mrk solnca, ki se začne ob 20-4 ponoči in konča ob 1'23 zjutraj. Viden bo le v vzhodni Avstraliji, na južnem Tihem oceanu in na južnem koncu Južne Amerike. VREMENSKI KLJUČ s katerim vsakdo lahko zvž za vreme celega leta naprej, ako le v6, kdaj se izpremeni luna (t. j.: ob kateri uri nastopi prvi krajec J) , ščip @ , zadnji krajec C in mlaj 9). — Ta vremenski ključ je napravil slavni zvezdoslovec J. W. Herschel in dunajska kmetijska družba ga je 1. 1839 spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa, kadar se izpremeni luna; Z zvezdico (*) zaznamovani prazniki: svečnica, oznanjenje Marije Device, velikonočni ponedeljek, binkoštni ponedeljek, rojstvo Marije Dev., sv. Štefan niso več cerkveno zapovedani prazniki. POSTI IN ZDRŽKI 1. Pomladne (postne) kvatre 12., 14. in 15. marca. 2. Poletne (binkoštne) kvatre 11., 13. in 14. junija. 3. Jesenske kvatre 17., 19. in 20. septembra. 4. Zimske (adventne) kvatre 17., 19. in 20. decembra. 1. Dnevi zgolj z d r ž k a (da se ne sme uživati meso, pa se sme večkrat najesti do sita) imajo *. 2. Dnevi zgolj posta (sme se uživati meso, pa se sme le enkrat do sita najesti) imajo t- 3. Dnevi strogega posta (se ne sme uživati meso in se sme le enkrat do sita najesti) imajo tt- Razen tega naj se vsak vernik ravna po predpisih svoje škofije. Ob uri Poleti P o z im i od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severo zapadniku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jugu ali jugozapadniku. dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. na poletje in na zimo; za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo. PO HRVATSKO: SiJEČANJ. — PO SRBSKO: JAHYAP. — PO ČEŠKO: LEDEN. PO POLJSKO: STYCZEN. — PO RUSKO: flHBAPb. 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 C P S N P T S C P S N P T S Novo leto. Obrezovanje Gospodovo, Makarij (Blaženko) Aleks. Genovefa, dev.; Anter, p. Tit, škof; Angela Fol. Ned. po n. letu. Ime Jezus. Telesfor, papež, mučenec. Sv. Trije kralji. Razgl. G. Valentin (Zdravko), škof. Severin, opat; Teofil. D Julijan in Bazilisa, muč. Pavel, pušč.; Viljem, škof. Higin, papež, mučenec. 1. po razgl. Gospodovem. Sv. Družina. Alfred, opat. Veronika Mil., devica. Feliks (Srečko) Nol. ® Maver, opat; Habakuk, 16 C 17 P 18 S 19 N 20 P 21 T 22 S 23 C 24 p 25 s 26 N 27 P 28 T 29 S 30 C 31 P Marcel, papež; Berard, m Anton, pušč.; Marijan, Sv, Petra stol v Rimu. 2. po razgl. Gospodovem. Marij in tovariši, mučenci Fabijan in Sebastijan. Neža (Janja), dev,, m, C Vincencij (Vinko), muč. Zaroka Marije Device, Timotej, škof; Evgenij, m Spreobrnjenje Pavla. 3. po razgl. Gospodovem. Polikarp, škof, Pavla, vd, Janez Zlatoust, cerkv. uč. Roger, Egidij in Odorik. Frančišek Sal., c. uč. @ Martina, dev., mučenica. Peter Nol., sp.; Marcela, J Prvi krajec dne 8. ob 4-11 (sneg, vih.). ® Ščip dne 14. ob 23*21 (lepo). C Zadnji krajec dne 21. ob 17-07 (lepo). © Mlaj dne 29. ob 20-07 (dež in sneg). Solnce stopi v znamenje vodnarja dne 20. ob 19 33. Dan zraste za 1 uro in 1 minuto. Dan je dolg od 8h 25' do 9h 26'. Okrog 3400 pr. Kr. kralj Menes, ustanovitelj egipčanske države. JANUAR IMA 31 D N L Človek .ima pred sabo življenje in smrt; kar hoče, mu bo dano. (Sv. pismo. Sir 15, 16.) Nedelja po novem letu: Jožef in Marija se vrneta z detetom iz Egipta. (Mt 2, 19—23.) / Božja previdnost ravna naša pota. — 1, po razglašenju Gospodovem: Dvanajstletni Jezus v templju. (Lk 2, 42—52.) / Spomni se, da posvečuješ Gospodov dan. — 2. po razgl. Gosp.: 0 ženitnini v Kani Galilejski. (Jan 2, 1—11.) / Marija posredovalka med nami in Jezusom. — 3. po razgl. Gosp,: Jezus ozdravi stotnikovega hlapca. (Mt 8, 1—13.) / Gospod reci le besedo, in ozdravljena bo moja duša. ZAPISKI. - ■ 1.1. 1863 osvoboditev sužnjev v Ze- dinjenih državah Sev. Amerike. 2.1, 1905 Japonci zavzamejo Port Arthur. 8.1. 1918 Wilson proglasi »14 točk«. 10,1. 1920 začetek Zveze narodov. 18.1. 1871 obnovitev nemškega cesarstva. Če plohe v prosincu jamejo dreti, ženjice poleti nimajo kaj žeti. Če Vinka solnce peče, v sode vince teče. Prosinca gorkota, jeseni sirota. V prosincu mrzlo da poka, bo v jeseni sadje in moka. PO HRVATSKO: VELJAČA. — PO SRBSKO: EEPyAP. — PO ČEŠKO: UNOR. — PO POLJSKO: LUTY. — PO RUSKO: EBPAJIb. 1 Ignacij (Ognjeslav), šk. 15 Favstin, muč.; Jordan, sp. N P T S Č P 4. Svečnica. Darov. Gosp/ Blaž, škof, mučenec. Andrej Korsini, škof. Agata, devica, muč. Amand, škof; Doroteja. ]) Romuald, op.; Julijana, vd.; Rihard, kralj. Janez od Mata; Emilijan. 10 11 12 13 14 N T S Č 5. po razgl. Gospodovem. Apolonija, devica, muč, Sholastika, devica, Sotera, devica, muč.; Viljem, pušč. Lurška Mati božja. .Sedem sv. Ustanoviteljev. Katarina Ričijska, devica; Georgij II., papež, Valentin (Zdravko), muč. 16 17 18 19 20 21 22 N P T S Č P S 1. predpepelnična nedelja. Julijana, devica, mučenica, Frančišek Kle; Gregorij. Simeon, škof, mučenec. Konrad, puščavnik. Sadot, škof, in tovariši, mučenci. C Irena (Miroslava), devica. Sv. Petra stol; Margareta Kortonska. 23 24 25 26 27 28 N P T S C P 2. predpepelnična nedelja. Peter Damiani, cerkv. uč. Matija (Bogdan), ap. Valburga, dev.; Feliks, p. Matilda, devica; Viktor. Gabriel od Žal. M. b. Roman, op.; Antonija Fl. @ ]) Prvi krajec dne 6. ob 18-26 (lepo). ® ŠČip dne 13. ob 9*39 (dež in sneg). C Zadnji krajec dne 20. ob 9*44 (sneg). © Mlaj dne 28. ob 14*33 (dež in sneg). Solnce stopi v znamenje rib dne 19. ob 10 0. Dan zraste za 1 uro 28 minut. Dan je dolg od 9h 29' do 10h 57'. 480 pr. Kr. Grki premagajo Perzijane pri Salamini. FEBRUAR IMA 28 DNI. Jaz sem luč sveta; kdor hodi za menoj, ne hodi v temi, ampak ima luč življenja. (Zveličar Jan 8 12, 4. po razgl. Gosp.: Jezus med viharjem v ladjici spi. (Mt 8, 23—27.) / Tudi v največjem viharju življenja smo v božjih rokah. — 5. po razgl. Gosp.: Prilika o pšenici in ljuliki. (Mt 13, 24—30.) / Edino živo krščanstvo prekvasi človeško družbo. — 1. predpepelnična: 0 delavcih v vinogradu. (Mt 20, 1—16.) / Bog, ki nas je ustvaril brez nas, nas ne bo zveličal brez nas. — 2. predpepelnična: Prilika o sejavcu in semenu. (Lk 8, 4—15.) / Božja beseda obrodi v preprostih, ne v prevzetnih srcih. ZAPISKI. - 2. II. 962 Oton Veliki kronan za rimskega cesarja. 4. II. 1815 rojen Josip Juraj Stross-mayer v Osjeku. 8. II. 1725 umrl ruski car Peter Veliki. 22. II. 1848 revolucija v Parizu. 23. II. 303 cesar Dioklecijan začne preganjati kristjane, Če na svečnico od strehe kane prej ko od sveče, ne bo še kmalu konec zime. Ako sneg delj ko sedemnajst tednov leži, slaba letina sledi. Če ptiči ujeti so tolsti, mastnati, bo dosti snega še in mraza prestati. +4 V. PO HRVATSKO: OŽUJAK. — PO SRBSKO: MAPAT. — PO ČEŠKO: BREZEN. PO POLJSKO: MARZEC. — PO RUSKO: MAPTb. 1 10 11 12 13 14 15 16 N P T Stt C t Ptt s t N P t T t S t C t Ptt S t N Albin (Belko), šk.; Hadr. 3. predpepelnična nedelja. Simplicij, p.; Neža (Janja). Kunigunda, ces.; Marin. Pust. Kazimir; Lucij, pap. Pepelnica. Jan. Jož. od Kr. Perpetua in Felicita. Tomaž Akvinski, c. uč. Janez od Boga, spozn. 1. postna nedelja. Frančiška Rim.; Gregorij. 40 mučencev; Makarij. Sofronij, škof; Krištof M. Kvatre. Gregorij Vel., pap. Teodora, m.; Kristina, m. Kvatre. Matilda; Pavlina® Kvatre. Klemen M., spozn. 2. postna nedelja. Hflarij. 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 P f T t S f Č f Pff S t N P t T t S t C f Ptt S t N P t Patrik, škof; Jedert, dev. Ciril Jeruzal., cerkv. uč. Jožef, ženin Marije Dev. Aleksandra, m.; Janez P. Benedikt, op.; Serapion. Lea; Katarina Gen. C 3. postna nedelja. Jožef Oriol; Pelagija, m. Gabriel, arhangel. Oznanjenje Marije Dev. Sredpostna. Emanuel, m. Janez Dam., cerkv. učen.; Rupert, škof. Janez Kap.; Sikst III. Ciril, muč.; Bertold, sp. 4. postna (sredpostna). Janez Klimak, opat. @ Modest, šk. krški; Benjam. ]) Prvi krajec dne 8. ob 5 0 (dež). © Ščip dne 14. ob 19-58 (dež in sneg). C Zadnji krajec dne 22. ob 4-13 (sneg). @ Mlaj dne 30. ob 6-46 (dež in sneg). Solnce stopi v znamenje ovna dne 21. ob 9-30. — Začetek pomladi. Noč in dan sta enako dolga. Dan zraste za 1 uro 45 minut. Dan je dolg od llh 1' do 12h 46'. 323 pr. Kr. umrl Aleksander Veliki. M AREC IMA 31 DNI. Ako boš iskal Gospoda, svojega Boga, ga boš našel, če ga boš le iskal iz vsega srca in z vso bridkostjo svoje duše. (Sv. pismo. V.Moz 41, 29.) 3« predp.: Jezus ozdravi slepca. (Lk 18, 31—43.) / Vera odpre duši oči, da ume skrivnosti sv. vere. — 1, postna: Jezus trikrat skušan. (Mt 4, 1—11.) / Skušnjav ne zmagaš razen z božjim orožjem. — 2« postna: Jezus se na gori izpremeni. (Mt 17, 1—9.) / Ne v hrupu sveta, v samoti se nam razodeva Bog. — 3. postna: Jezus izžene hudiča iz mutca. (Lk 11, 14—28.) / Kdor ni s Kristusom, je zoper njega. — 4. postna (sredp.): Jezus nasiti pet tisoč mož. (Jan 6, 1—15.) / Brez božjega blagoslova je prazno naše delo. ZAPISKI. * - 3. III. 1861 odpravljeno kmečko pod-ložništvo v Rusiji. 13. III. 1848 revolucija na Dunaju. 15. III. 44 pr. Kr. umorjen Julij Cezar. 17. III. 1861 Viktor Emanuel I. okli-can za »kralja Italije«. 30. III. 1856 sklenejo Rusi in Francozi mir v Parizu. Če sušeč vabi ovčice na paše zelene, jih mali traven spet v hleve sežene. Če sušeč grmi — lakota beži. Če v sušcu more kmet orati, bo v malem travnu moral počivati. Kar sušca zeleni, se rado posuši. HALI TRAK 14.__ PO HRVATSKO: TRAVANJ. — PO SRBSKO: AnPH-fl. — PO ČEŠKO: DUBEN. PO POLJSKO: KVVIEC1EN. — PO RUSKO: AnP1WIb. 1 T t 2 s t 3 C t 4 Ptt 5 s t 6 N 7 P t 8 T t 9 S t 10 č t 11 Ptt 12 S t 13 N 14 P t 15 T t Hugo, šk.; Venancij, šk. Frančišek Pavi,; Leop. G. Rihard, škof; Hionija, d. m. Izidor Sev., šk., cerkv. uč. Vincencij (Vinko); Irena. 5. postna (tiha) nedelja. Sikst I., p.; Krescencija. D Herman Jož.; Epifanij. Albert, škof; Julija Bili. Marija Kleof.; Tomaž T. Ecehiel, prerok; Mehtilda; Marko Bolonjski. Dev. Marija sedem žal. Julij I., papež; Angelus, 6. postna (cvetna) nedelja, Hermenegild, muč.; Ida. ? Justin, muč,; Valerijan, m. Teodor, muč.; Peter G. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 S t C f Ptt S t N P T S C p s N P T S Benedikt Jožef Labre. Veliki četrtek. Anicet, p. Veliki petek. Apolonij, m. Velika sobota. Leon IX. Velika noč. Vstaj. Gosp. Neža (Janja) Mont., d. C Veliki ponedeljek/ Soter in Gaj, papeža. Adalbert (Vojteh), škof, m. Jurij, m.; Fidelis Sigm., m. Marko, evang.; Ervin. M. B. dobrega sveta.__ 1. povelik. (bela) nedelja. Peter Kanizij; Peregrin, Pavel od Križa, spozn. @ Peter, muč.; Robert, opat. Katarina Sienska, devica; Marijan, mučenec. 3 Prvi krajec dne 6. ob 12-25 (deževno). ® Ščip dne 13. ob 6"49 (spremenljivo). C Zadnji krajec dne 20. ob 23-09 (lepo). O Mlaj dne 28. ob 20-08 (dež in mrzlo). Solnce stopi v znamenje bika dne 20. ob 21 06. Dan zraste za 1 uro 38 minut. Dan je dolg od 12h 49' do 14h 27'. 146 pr. Kr. Rimljani razrušijo Kartagino. HI APRI L IMA 30 DNI. Ne bodi za poroka čez svoje moči; če si pa sprejel poroštvo, misli na vračilo. (Sv. pismo. Sir s, 16.) 5. postna (tiha): Judje hočejo Jezusa kamenjati. (Jan 8, 46—59.) / Pot resnice vodi skozi točo psovk in laži, — 6. postna (cvetna); Jezus jezdi slovesno v Jeruzalem, (Mt 21, 1—9.) / Od slave do križa je samo en korak, — Velikonočna: Jezus vstane od mrtvih. (Mk 16, 1—7.) / Do vstajenja vodi bogovdano trpljenje. -— 1. povelik.: Jezus se prikaže ob zaprtih durih. (Jan 20, 19—31.) / Kes je velesila, iz katere kali prenovljenje človeštva. ZAPISKI. I 2. IV. 568 Langobardi odidejo iz Pa-nonije v Italijo. 6, IV. 1909 Peary doseže severni tečaj, 13. IV. 1829 proglas, enakopravnost katoličanov v Angliji. 16. IV. 1346 Dušan Silni kronan za carja Srbov in Grkov. Slana v aprilu je bolj nevarna kot poleti toča in suša soparna. Dež v aprilu je res božji dar iz nebes. Če je mali traven preveč gorak, se veliki traven obrne naopak. Kolikor pred sv. Markom žaba regija, toliko po sv. Marku počiva molkla. v. PO HRVATSKO: SVIBANJ. — PO SRBSKO: MAJ. — PO ČEŠKO: KVETEN. PO POLJSKO: MAJ. — PO RUSKO: MAft. 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 C P S N P T S č P S N P T S Č P Filip in Jakob mL, apost. Atanazij, c. uč.; Sekund. Najdenje sv. križa. Aleks, 2. povelikonočna nedelja. Florijan (Cvetko), muč. Pij V,, papež; Irenej šk. ^ Janez Ev. pred 1. v.; Judita. Varstvo sv. Jožefa. Prikazen Mihaela arhang. Gregorij Nac., škof; Beat. Antonin, škof; Janez Av. 3.pov. Varstvo sv. Jožefa, Frančišek H.; Mamert, šk. Pankracij, m.; Imelda. ® Servacij, muč.; Peter Reg. Bonifacij, m.; Pashal I., p. Izidor, kmet, spozn.; Zofija. Janez Nepom.; Ubald, šk. 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 N P T S C P S N P T S C P S Pashal Bajl.; Bruno, škof. 4. povelikonočna nedelja. Erik, kralj; Aleksandra, d. Peter Celestin, papež. Bernardin S.; Bazila. C Feliks (Srečko) Kantal, sp. Emil (Milan); Margarita. Janez Krstnik de Rossi. Marija Dev. pomoč kr. 5. povelik. (križeva) ned. Gregorij VII., pap,; Urban. Filip Neri, spozn. j Beda (Veda) Čast. Križevo. Avguštin, škof. J © Kristusov vnebohod. Ivana Orleanska, dev. Angela, dev,; Kocijan, m.; Petronila, devica. 5 Prvi krajec dne 5. ob 17-53 (lepo). ® Ščip dne 12. ob 18-29 (lepo). ( Zadnji krajec dne 20. ob 17-22 (lepo). © Mlaj dne 28. ob 6-37 (spremenljivo). Solnce stopi v znamenje dvojčkov dne 21. ob 20-42. Dan zraste za 1 uro 15 minut. Dan je dolg od 14h 30' do 15h 45'. 313 po Kr. cesar Konstantin da svobodo krščanstvu. MAJ IM A 31 DNI. Rahel odgovor utolaži jezo, trda beseda vnema srd, (Sv. pismo. Preg 15, 1.) j . 2. povelikon.: Jezus dobri pastir. (Jan 10, 11—16.) / Javno delo bi bilo uspešnejše, da je več dobrih pastirjev in manj najemnikov. — 3. povelik.: Jezus napoveduje svoj odhod. (Jan 16, 16—22.) / Čim bolj krščansko živiš, tem več boš prestal, a za zmago in veselje. — 4. povelik.: Jezus obeta učencem sv. Duha. (Jan 16, 5—14.) / Ni vse, kar se človeku zdi hudo, vedno res tako. — 5. povelik.: Jezus uči o moči molitve. (Jan 16, 23—30.) / Kdor ne moli, zaupa zgolj sebi; kdor moli, zaupa Bogu. Z A P I S K L • 5. V. 1789 začetek franc. revolucije. 5. V. 1821 umrl Napoleon I. na otoku Sv. Helene. 20. V. 1498 Vasco de Gama dospe okoli Afrike v Indijo. 23. V. 1915 Italija napove vojno Av- stro-Ogrski. 29, V, 1453 Turki zavzamejo Carigrad. Ta mesec cedi najobilnejše, druga polovica njegova najbolj zdrave rose. Mokri trojaki — tolst božič. 0 sv. Urbanu žito ni še dobljeno ne izgubljeno. Če veliki traven večerno roso napaja, bo dosti vina in obilna klaja. PO HRVATSKO: LIPANJ. — PO SRBSKO: jyHHJE. — PO ČEŠKO: ČERVEN. PO POLJSKO: CZERWIEC. — PO RUSKO: IFOHb. 8 9 10 11 12 13 14 15 N P T S C P * Sft N P T S t Č Pff S t N 6. povelikonočna nedelja. Fortunat, sp.; Kuno. Erazem, šk,; Marcelin, m. Klotilda, kr.; Pavla, d. D Frančišek Kar,, spozn, Bonifacij, škof; Valerija, m. Norbert, šk.; Bertrand, šk. Robert, sp.; Babtista Var. Binkošti, Prihod sv. Duha. Medard, škof; Pacifik. Binkoštni ponedeljek/ Margareta, kr.; Bogomil. Kvatre. Barnaba; Marc. © Janez Fakund, spozn. Kvatre. Anton Padov., sp. Kvatre. Bazilij, cerkv. uč. 1. pobink. Presv. Trojica. Vid in tovariši, mučenci. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 P T S C P S N P T S C P S N P Jošt, opat; Frančišek Reg. Adolf, škof; Nikander. Efrem Sirski, cerkv. uč. Presveto Rešnje Telo, Julijana; Gervazij in P. C Silverij, papež, mučenec. Alojzij (Vekoslav), spozn. 2. pobinkoštna nedelja. Pavlin Nol., šk.; Ahacij. Agripina, devica, muč. Kres. Rojstvo Jan, Krstn. Viljem, opat; Henrik. Janez in Pavel, muč. < Srce Jezusovo. Hema. Vidovdan. Irenej, škof. 3. pobinkoštna nedelja. Peter in Pavel, apostola. Spomin sv. Pavla; Luc. 3) Prvi krajec dne 3. ob 22-56 (hladno). © Ščip dne 11. ob 7*12 (spremenljivo), ( Zadnji krajec dne 19. ob 10-00 (dež). @ Mlaj dne 26. ob 14-47 (obilo dežja). Solnce stopi v znamenje raka dne 22. ob 4-53. — Začet, poletja. Dan zraste do 21. za 19 min. in se zopet skrči do 30. za 3 min. Najdaljši dan in najkrajša noč. Dan je dolg od 15h 46' do 16h 2', 395 cesar Teodozij razdeli rimsko cesarstvo v vzhodni in zahodni del. JUNIJ IMA 30 DNI. V miru si lahko z mnogimi ljudmi, svetovavec pa ti bodi med tisoči eden. (Sv_ pismo_ Sir 6> 6-) - 6. povelikon.: O pričevanju sv. Duha. (Jan 15, 26—27; 16, 1—4.) / Mnogi napadajo vero, ker je ne poznajo. — Binkoštna; O sv. Duhu in o ljubezni. (Jan 14, 23—31.) / Usoda Cerkve je vedno enaka. — 1. pobink.: Jezusu je dana vsa oblast. (Mt 28). / Zaverovanost vase vodi v krivično sodbo o bližnjem. — 2. pobink.: Prilika o veliki večerji.-(Lk 14, 16—24.) / Prevelike časne brige so poguba duši. — 3. pobink.: Priliki o izgubljeni ovci in o izgubljenem denarju. (Lk 15). / Misel božja o grešniku je redko po sodbi ljudi. ZAPISKI. - 2. VI. 1848 otvorjen slovanski kongres v Pragi. 8. VI. 1508 rojen Primož Trubar. 9. VI. 1815 končan dunajski kongres. 18. VI. 1815 Napoleon I. premagan pri Waterloo. 28. VI. 1919 Francozi in Nemci sklenejo mir v Versailles-u. Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane. Sever, ki v tem mesecu pogosto vleče, nam v deželo obilo žita privleče. Če kres deži — orehov ni. Ako se kukavica dolgo po kresu oglaša, draginjo prinaša. PO HRVATSKO: SRPANJ. — PO SRBSKO: JY;iHJE. — PO ČEŠKO: ČERVENEC. PO POLJSKO: L1PIEC. — PO RUSKO: IfOJIb. 7 8 9 10 11 12 13 14 15 T S Č P S N P T S Č P S N P T Presv. Rešnja Kri; Teobald. Obiskovanje Marije Dev. Leon II., p.; Bernardin, i Urh, škof; Berta, dev. Ciril in Metod, apostola. 4. pobinkoštna nedelja. Izaija, prer.; Bogomila. Vilibald, škof; Pulherija. Evgenij III., papež; Elizab. Nikolaj in tov., mučenci. Amalija; Veronika J., dev.; Felicita, muč. ® Pij I., pap.; Olga; Savin, m. Mohor in Fortunat, muč. 5. pobinkoštna nedelja. Anaklet, p.; Franč, Šolan. Bonaventura, cerkveni uč. Vladimir, kralj; Henrik, kr. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 N P T S C P S N P T S C Devica Marija Karmelska. Aleš, sp.; Marcelina, d. Friderik (Miroslav), muč. Vincencij (Vinko) Pavi. C 6. pobinkoštna nedelja. Margareta, devica, muč. Prakseda, dev., muč. Marija Magd. (Majda), sp, Apolinarij, škof, mučenec, Kristina, d., m.; Magd. P. Jakob (Radoslav) st., ap. @ Ana, mati Marije Device. 7. pobinkoštna nedelja. Pantaleon, mučenec. Viktor (Zmagoslav), pap. Marta, dev.; Beatrika. Abdon in Senen, muč. Ignacij (Ognjeslav) Lojola. ]) Prvi krajec dne 3. ob 5-03 (dež). © Ščip dne 10. ob 2101 (lepo). ( Zadnji krajec dne 19. ob 0-29 (lepo), o Mlaj dne 25. ob 21-42 (spremenljivo). Solnce stopi v znamenje leva dne 23. ob 15-42. Začetek pasjih dni. Dan se skrči za 55 minut. Dan je dolg od 16h 2' do 15b 7'. 843 frankovska država se razdeli v Verdunu na tri dele. JULIJ IMA 31 DNI. Dobrodelnost je kot vrt, poln blagoslova; usmiljenje ostane na večne čase. (Sv pism0 Sir 40 „, 4. pobink.: Čudežni ribji lov. (Lk 5, 1—11.) / Bog ne tehta dela po uspehih, ampak po duhu, v katerem ga vršiš, — 5. pobink.: 0 grehu v misli in besedi. (Mt 5, 20—24.) / Hudoben jezik je nevarnejši od noža, — 6. pobink,: Jezus nasiti štiri tisoč mož. (Mk 8, 1—9.) / Glad po spoznanju resnice Je večkrat hujši od telesne lakote. — 7. pobink.: 0 lažnivih prerokih. (Mt 7, 15—21.) / Nesreča za narod so vodniki, ki delajo ljudskim strastem po godu. ZAPISKI. 3. VII. 1866 Prusi premagajo Avstrijce pri Kraljevem gradcu, 4. VII. 1776 Zed. drž. Sev. Amerike' proglase svojo neodvisnost. 14. VII. 1789 francoski revolucijonarji zavzamejo Bastiljo, 15. VII. 1099 križarji osvoje Jeruzalem. 24. VII. 1923 sklenjen mir s Turčijo. Če na Marijino obiskovanje deži, potem dež štirideset dni trpi. Ako mravlje preko navade mravljišča znašajo, zgodnjo in hudo zimo oznanjajo. Če na dan sv, Marjete deži, orehov pričakovati ni; seno se ne more posušiti, lešniki bodo črvoviti. 1930. 2 PO HRVATSKO: KOLOVOZ. — PO SRBSKO: ABryCT. — PO ČEŠKO: SRPEN. — PO POLJSKO: SIERP1EN. — PO RUSKO: ABryCTb. 10 11 12 13 14 15 16 N P T S č p S N P T S Ctt P S Vezi sv. Petra. Mak. br. i Porciunkula; Alfonz M. L. 8. pobinkoštna nedelja. Najdenje sv. Štefana; Lidija Dominik (Nedeljko), spozn. Marija Devica Snežnica. Gospodovo spremenjenje. Kajetan; Donat, škof, muč. Ciriak in tovariši, muč. Roman, muč.; Afra, m. ® 9. pobinkoštna nedelja. Lavrencij, m.; Pavla, d., m. Suzana, dev., m.; Tiburcij. Klara, dev.; Hilarija, muč. Janez Berhm.; Kasiian, m. Evzebij, sp.; Atanazija, d. Vnebovzetje Mar. Dev. Rok; Joahim, oče M. D. 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 N P T S C P S N P T S C P S N 10. pobinkoštna nedelja. Hiacint, sp.; Julijana, d. C Helena (Jelena), cesarica. Ludovik T., šk.; Julij, m. Bernard, opat, cerkv. uč. Ivana Franč. Šantalska, d. Timotej, m.; Hipolit, šk.,m Filip (Zdenko) Ben., sp. 11. pobinkoštna nedelja. Jernej, ap.; Ptolomej. @ Ludovik, kr.; Patricija, d. Zefirin L, p.; Bernard Of. Jožef Kal.; Antuza. Avguštin, c. uč.; Hermes. Obglavljenje Janeza Krst. Roza Limanska, devica. 12. pob. nedelja. Angelska Rajmund (Rajko), sp. @ j Prvi krajec dne 1. ob 13-26 (sprem.). ?Ščip dne 9. ob 11-58 (veliko dežja). Zadnji krajec dne 17. ob 12-31 (sprem.), © Mlaj dne 24. ob 4-37 (dež). J) Prvi krajec dne 31. ob 0-57 (lepo). Solnce stopi v znamenje device dne 23. ob 22-27. — Konec pasjih dni. Dan se skrči za 1 uro 34 minut. Dan je dolg od 15h 4' do 13h 30'. Okrog 1450 Ivan Gutenberg iznajde tisk. AVGUST IMA 31 DNI. Kjer vidiš, da je mnogo rok, zaiklepaj. Vse kar izdaš, preštej in pretehtaj; prejemke in izdatke vse zapiši. (Sv. pismo. Sir 42, 7.) 8. pobink.: 0 krivičnem hišniku. (Lk 16, 1—9.) / Rabi premoženje tako, da ti rodi večnih vrednot. — 9. pobink.: Jezus joka nad Jeruzalemom. (Lk 19, 41—47.) / Blagor mu, kdor prizna božje obiskanje. — 10. pobink.: Prilika o farizeju in cestninarju. (Lk 18, 9—14.) / Bog hoče ponižne vere. — 11. pobink.: Jezus ozdravi gluhonemega. (Mk 7, 31—37.) / Strast lahko ogluši človeka tako, da ga ozdravi le izredna božja pomoč. — 12. pobink.: Prilika o usmiljenem Samarijanu. (Lk 10, 23—37.) / Čim več je notranjega krščanstva, tem več je samarijanske ljubezni. ZAPISKI. 1 • • 10. VIII. 955 Oton Veliki porazi Madžare na Leškem polju. 15. VIII. 1914 otvor. Panamski prekop. 23. VIII. 476 konec zapadnorimskega cesarstva. 24, VIII. 79 strašni izbruh Vezuva, 26. VIII. 1278 Rudolf Habsb. porazi Premisla Otakarja pri Suhih Krutih. Ako je vreme na sv. Lavrencija in sv. Jerneja lepo bilo, se tudi v jeseni ne bo skazilo. Če je o sv, Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vina piti. Hladne rose sadje in žita zorijo, pa tudi večkrat očrvavijo. PO HRVATSKO: RUJAN. — PO SRBSKO: CEnTEMBAP. — PO ČEŠKO: ZARI.— PO POLJSKO: WRZESIEN. — PO RUSKO: CEnTflEPb. 8 9 10 11 12 13 14 15 P T S Č P * S N P T S C P N Egidij (Ili j), opat; Ver ena. Štefan, kralj; Maksima, m. Evfemija; Doroteja in tov. Rozalija, devica; Ida, grof. Lavrencij Just., škof. Caharija, prerok; Peregrin. 13. pobinkoštna nedelja. Marko in tovariši, muč. Rojstvo Marija Device. © Peter Klaver, sp.; Serafina. Nikolaj Toledski, spozn. Prot in Hiacint, mučenca. Ime Marija. Macedonij, šk.; G vido; Valerijan. Frančišek K.; Mavrilij, šk. 14. pobinkoštna nedelja. Povišanje sv. križa. Notb, M. D. sedem žal. Nikom. C 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 T S t Č Pff S t N P T S Č P S N P T Kornelij, p.; Ljudmila, vd. Kvatre. Lambert, šk.; Hild. Jožef Kup.; Zofija in Irena. Kvatre. Januarij in t., m. Kvatre. Evstahij in tov. 15. pobinkoštna nedelja. Matej, apostol in evang. Tomaž Vil.; Mavricij. @ Linus, pap.; Tekla, muč. M. D., rešitelj, ujetnikov. Gerard, škof, muč. Kamil in tov,, m.; Kleofa. Ciprijan in Justina, muč, Kozma in Damijan, muč. 16. pobinkoštna nedelja. Venčeslav, kralj, muč. Mihael, arhangel; Evt. ^ Hieronim (Jerko); Zofija, d. © Ščip dne 8. ob 3-48 (dež in mrzlo). C Zadnji krajec dne 15. ob 22-13 (lepo). @ Mlaj dne 22. ob 12-42 (lepo). J) Prvi krajec dne 29. ob 15-58 (sprem.). Solnce stopi v znamenje tehtnice dne 23. ob 19-36. — Začetek jeseni. Dan in noč sta enako dolga. Dan se skrči za 1 uro 40 minut. Dan je dolg od 13h 26' do llh 46'. 1519—1522 Španci prvič objadrajo zemljo. SEPTEMBER IMA 30 DNI. Razumnega hlapca ljubi kot sebe, ne krati mu svobode, ne puščaj ga v uboštvu. {Sv. pismo Sir 7 22] 13. pobink.: Jezus ozdravi deset gobavih, (Lk 17, 11—19.) / Mnogo prosimo, malo se zahvaljujemo, ker smo sebični, — 14. pobink.; 0 božji previdnosti. (Mt 6, 24—33.) 1 Krščanstvo zahteva zase vsega človeka, doma in zunaj doma. — 15. pobink.: Jezus obudi mladeniča v Najmu. (Lk 7, 11—16.) / Materinstvu gre spoštljivo usmiljenje. — 16. pobink.: Jezus ozdravi vodeničnega in govori o ponižnosti, (Lk 14, 1—11.) / Kdor hoče biti povsod prvi, je sam sebi in drugim v napotje. ZAPISKI. 2. IX. 31 Avgust premaga Antonija pri Akciju. 2. IX. 70 Tit razruši Jeruzalem. 5. IX. 1905 Rusi in Japonci sklenejo mir v Portsmouth-u. 6. IX. 1914 Francozi porazijo Nemce ob Marni. 27. IX. 1825 prva železniška vožnja. Kakršno vreme prvi dan kane, rado ves mesec tako ostane. Na sv. Mateja vreme ugodno, bo ostalo tako štiri tedne prihodno. Če ptice selivke pred sv. Mihelom ne lete, se pred božičem ni bati zime trde. PO HRVATSKO: LISTOPAD. - PO SRBSKO: OKTOBAP. — PO ČEŠKO: RIJEN. PO POLJSKO: PAŽDZIERNIK. — PO RUSKO: OKTSIBPb. 6 7 8 9 10 11 S C P * S 12 13 14 15 N P T S C p s N P T S Remigij, šk.; Janez Dukl. Angeli varuhi; Leodegar. Kandid, muč.; Felicija, d. Frančišek Ser., sp.; Edvin. 17.pobink. Rožnega venca. Placid in tovariši, mučenci. Brunon, spozn.; Sagar, šk. M. D., Kralj. sv. r. venca. ® Justina, devica. Brigita, vdova; Simeon. Dionizij in tovariši, muč. Frančišek Borgia, sp. Aleksander Sauli; Nikazij. 18. pobinkoštna nedelja. Maksimilijan, škof, muč. Edvard (Slavoljub), kr. Kalist, papež; Just, škof. Terezija, dev.; Avrelija. C 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 C P S N P T S C P S N P T S C Pft Gal, opat; Gerard Maj. Margareta Mar. Alakok. Luka, evangelist; Just, m 19. pob. Posvečev. cerkva. Peter Alkant,, sp.; Etbin. JanezKancij, sp.; Felicijan Uršula in tov., muč. © Kordula, m.; Fides (Vera), Klotilda, d., m.; Severin šk Rafael, arhangel; Kristina, Krizant in Darija; Krišpin. 20. pobink. Kristus Kralj. Evarist, papež, muč, Frumencij, šk.; Antonija, d. Simon in Juda, ap.; Cirila. Narcis, škof; Ida, dev. ^ Alfonz Rodriguez; Angelus, Volbenk, škof; Krištof, ® Ščip dne 7. ob 19*56 (lepo). C Zadnji krajec dne 15. ob 6-12 (dež). © Mlaj dne 21. ob 22-48 (lepo). Prvi krajec dne 29. ob 1022 (sprem.). Solnce stopi v znamenje škorpijona dne 24. ob 4-26. Dan se skrči za 1 uro 42 minut. Dan je dolg od llh 43' do 10h 01'. 16.—19. X. 1813 Napoleon I. premagan v bitki narodov pri Lipskem. OKTOBER IMA 31 DNI. Kjer pijanost kraljuje, ni nobene skrivnosti; tam pravice pozabijo in pravde ubogih prevržejo. (Sv. pismo. Preg 31, 4—5.) 17. pobink.: 0 največji zapovedi, Mesija sin Davidov. (Mt 22, 34—46.) / Strast zlorablja tudi najsvetejše stvari. — 18. pobink.: Jezus ozdravi mrtvoudnega. (Mt 9, 1—8.) / Vera v pomoč božjo dela čudovite stvari. — 19. pobink.; Prilika o kraljevi ženitnini. (Mt 22, 1—14.) / Kdor zameta klic božji, mu ni pomoči. — 20. pobink.: Jezus ozdravi sina kraljevega uradnika. (Jan 4, 46—53.) / Vera zahteva ponižno srce, zato napuh ne veruje. ZAPISKI. / r 12. X. 1492 Krištof Kolumb odkrije Ameriko. 24. X. 1648 sklenjen westfalski mir po tridesetletni vojni. 30. X. 1905 car Nikolaj II. da Rusiji ustavo. 31. X. 1517 začetek reformacije po Martinu Lutru. Sv. Gal — deževen ali suh — prihodnjega poletja ovaduh, Konec vinotoka dež — rodovitno leto. Prej ko v kozoprsku listje odpade, rodovitnejše bo prihodnje leto. Če se drevje pozno obleti, huda zima sledi. PO HRVATSKO: STUDENI. — PO SRBSKO: HOBEMBAP. — PO ČEŠKO: LISTOPAD. — PO POLJSKO: LISTOPAD. — PO RUSKO: HOSIEPb. 1 10 11 12 13 14 15 N P T S Č P S N P T S č P S Praznik vseh svetnikov. 21. pobink. Zahvalna. Just, vojak, mučenec. Spomin vern. duš. Viktorin. Karel Bor.; Vital; Modesta. Caharija in Elizabeta. Lenart (Lenko); Jelena. © Janez Gabriel Perb., muč. Klavdij in tovariši, muč. 22. pobink. Varstvo M. D. Teodor (Božidar), muč. Andrej Avelin, sp.; Trifon. Martin (Davorin), škof. Martin, pap.; Avrelij, šk. Stanislav Kostka, sp. C Jozafat Kunčevič, šk., muč. Leopold (Levko), kralj; Jedert, devica. 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 N P T S C P S N P T S C p S N 23. pobinkoštna nedelja. Otmar; Neža (Janja) As. Gregorij Čudodelnik, škof. Odon, opat; Roman, muč. Elizabeta, kr,; Poncijan. Feliks (Srečko) Val. @ Darovanje Marijino. Kol. Cecilija, d., muč.; Filemon. 24. pobinkoštna nedelja. Klemen (Milivoj); Felicita. Janez od Križa, spoznav. Katarina, devica, muč. Silvester, opat; Leonard P Virgilij, škof; Bernardin. Gregorij III., papež. Saturnin, muč,; Gelazij, p. 1. adventna nedelja. Andrej (Hrabroslav), ap. ® Ščip dne 6. ob 11 "28 (mrzlo, veter). C Zadnji krajec dne 13. ob 13-27 (dež). @ Mlaj dne 20. ob 11-21 (mrzlo, veter). D Prvi krajec dne 28. ob 7-18 (sneg). Solnce stopi v znamenje strelca dne 23. ob 1-35. Dan se skrči za 1 uro 16 minut. Dan je dolg od 9h 58' do 8h 42'. 11. XI. 1918 podpisano premirje med Francozi in Nemci. NOVEMBER IMA 30 DNI. Tri reči pretresejo zemljo: hlapec, če se vladarstva polasti, bedak, če se naje, in zoprna ženska, če jo kdo vzame v zakon. (Sv. pismo. Preg 30, 21.) 21. pobink.: Prilika o neusmiljenem hlapcu. (Mt 18, 23—35.) / Usmiljenja je vredno samo usmiljeno srce. — 22. pobink.: 0 davku cesarju. (Mt 22, 15—21.) / Glej na stvar, ne na ljudi! — 23. pobink,: Jezus obudi Jajrovo hčer. (Mt 9, 18—26.) / Le napuh zametuje, česar ne ume. — 24. pobink.: 0 razdejanju Jeruzalema in poslednji sodbi. (Mt 24, 15—35.) / Tudi grehe narodov doseže božja pravica. — 1. adventna: 0 poslednji sodbi. (Lk 21, 25—33.) / Kdor noče Kristusa-Odrešenika, bo moral sprejeti Kristusa- Sodnika, ZAPISKI. 11, XI. 1927 podpisana francosko-jugo-slovanska zvezna pogodba. 16. XI. 1869 otvorjen Sueški prekop. 21. XI. 1806 Napoleon I. proglasi »kontinentalno zaporo«. 26. XI. 1812 izbruhne požar v Moskvi, zasedeni od Napoleona. 27. XI. 1865 rojen Janez Ev. Krek. Če sv. Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje. Če sv. Martin še listje obdrži, huda zima sledi. Mecesnova špica pade vselej na kopno zemljo. Sneg, ki na sv, Andreja zapade, sto dni leži in žita mori. QRUDEN PO HRVATSKO: PROSINAC. — PO SRBSKO: AEKEMBAP. — PO ČEŠKO: PROSINEC. — PO POLJSKO: GRUDZIEN. - PO RUSKO: /IHKABPb. 8 9 10 11 12 13 14 15 16 P T S Č P S N P T S C P S N P T Edmund in tovariši, muč. Bibiana; Pavlina, m. Frančišek Ksaverij, spozn. Barbara, dev., muč. Saba, opat; Krispin, muč. Miklavž (Nikolaj), škof. ® 2. adventna nedelja. Ambrozij, škof, cerkv. uč. Brezmadežno Spoč. M. D. Peter Four., šk.; Delfina, Lavret.Mati božja. Melh. Damaz, papež; Hugolin, Aleksander, mučenec. C Lucija, d., m.; Otilija, dev, 3. adventna nedelja. Spiridion, opat; Konrad Of. Kristina, dekla; Valerijan. Albina, dev. muč.; Evzebij. 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 S t č Ptt S t N P T Stt č P S N P T S Kvatre. Lazar, šk.; Vivina, Gracijan, škof; Teotim, m. Kvatre. Urban V,; Favsta. Kvatre. Evgenij in Mak.@ 4. adventna nedelja. Tomaž, apostol. Demetrij, muč.; Flor, muč. Viktorija (Zmagoslava), Adam in Eva; Hermina. Božič. Rojstvo Gospodovo. Štefan, prvi mučenec/ Janez Evangelist, apostol. Nedelja po božiču. D Nedolžni otročiči. Kastor. Tomaž, škof, muč.; David, kralj; Kalist, mučenec. Evgenij, škof; Liberij, škof. Silvester, pap.; Melanija. ® Ščip dne 6. ob 1-40 (mrzlo). ( Zadnji krajec dne-12. ob 21-07 (dež). © Mlaj dne 20. ob 2-24 (sneg, vetrovno). 3 Prvi krajec dne 28. ob 4-59 (sneg, vih.). Solnce stopi v znamenje kozla dne 22. ob 14-40. — Zač. zime. Dan se skrči do 21. za 20 min, in zraste do 31. za 4 min. Najkrajši dan, najdaljša noč. Dan je dolg od 8h 40' do 8h 24'. l.XII. 1926 podpisana v Londonu locarnska pogodba. DECEMBER IMA 31 DNI. Ne govori, kaj je vzrok, da so bili prejšnji časi boljši. Tako vprašanje je neumno. (Sv.pismo. pridg 7, 11.) 2. adventna; Janez Krstnik pošlje svoja učenca do Jezusa. (Mt 11, 2—10.) / Resničnost krščanstva izpričujejo dejanja. — 3. adventna; Janez Krstnik pričuje 0 Kristusu. (Jan 1, 19—28.) / Značaju je resnica nad vse, tudi kadar ni prijetno. — 4. adventna: Janez Krstnik poklican v službo predhodnika. (Lk 3, 1—6.) / Vsako poboljšanje izvira iz pokore. — Nedelja po božiču: Simeon in Ana oznanjujeta Gospoda. (Lk 2, 33—40.) / Kristus je in ostane znamenje, ob katerem se ločijo duhovi, i ZAPISKI. • 2. XII. 1823 Monroe proglasi geslo: »Amerika Američanom«. 2. XII. 1804 Napoleon I. kronan za cesarja Franconov. 25. XII. 497 frankovski kralj Klodvik se da krstiti. 25. XII. 800 Karel Veliki kronan za rimskega cesarja. Če je rimska cesta čista in svetla, se kmet dobre letine nadeja. Če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi. Če na sveti večer vina v sodih vr6, prihodnja letina dobra bo. Zelen božič — bela velika noč. Abecedni imenik svetnikov in godov. Tu so našteti oni godovi in imena svetnikov, ki so pri nas najbolj v navadi. Popoln ni, zlasti ni marsikaterega imena, ki ga ljudje po svoje krajšajo in oblikujejo. Če kak član naše Družbe želi pojasnila, naj se oglasi; radi mu bomo ustregli. Večkrat pa želijo starši dati otroku ime, ki ga med svetniki ne najdemo. Ali imajo pravico? Opozarjamo najprej: Naša, skozi stoletja v Slovencih udomačena imena so za nas najlepša in zaeno tudi značilna. Do tega spoznanja so prišli zlasti slovenski izobraženci, ki dajejo svojim otrokom zopet krepka, stara imena: Peter, Miklavž, Majda, Meta, Špela, Janez, Marko, Vid itd. Če bi pa le kdo želel dati posebno ime, velja za katoličane sledeča zapoved: »Želja sv. cerkve je, ne stroga zapoved, da starši dajejo otrokom imena svetnikov. Če pa starši izrečno žele dati drugo ime, naj se doda krščencu še ime kakega svetnika in se obe imeni zapišeta v krstno knjigo.« Dolžnost katoličanov je, da se ravnajo po tej odredbi Abdon (in Senen), muč., 30. jul. Abraham, očak, 9. okt. Ada glej Adelhajda. Adalbert (Vojteh), škof, 23. apr. Adam (in Eva), prvi starši, 24. dec. Adela glej Adelhajda. Adelhajda, vdova, 16. dec. Adolf, škof, ll.febr. Adolf, spozn., 12. jun. Adolf, škof, 17. jun. Adrijan, muč., 8. sept. Afra, muč., 24. maja. Afra, muč., 9. avg. Agapa, dev., muč., 5. marca. Agapit (Ljubo), muč., 18. avg. Agapit, papež, 20. sept. Agata (Doroslava), d., m., 5. febr, Agaton, papež, 16. febr. Agaton, muč., 7. dec. Agripina, dev., muč., 23. jun. Ahacij (in tov.), muč., 22. jun. Ahilej (in Nerej), muč., 12. maja Akvilina, dev., 13. jun. Alban (Belo), muč., 21. jun. Albert, škof, muč., 8. apr. Albert Vel., spozn., 15. nov. Albin (Belko), škof, 1. marca. Albina, dev., muč., 16. dec. Albuin (in Ingenuin), šk., 5. febr. Aleksander (Šaša), škof, 23. apr. Aleksander, papež, muč., 3. maja. Aleksander Sauli, 11. okt. Aleksander, muč., 12. dec. Aleksandra, muč., 20. marca. Aleksandra, dev., muč., 18. maja. Aleš, spozn., 17. jul. Alferij, opat, 12. apr. Alfonz, škof, 23. jan. Alfonz Lig., škof, 2. avg, Alfonz Rodr., spozn., 30. okt. Alfred, opat, 12. jan. Alojzij Gonzaga, spozn., 21. jun. Amadej, spozn., 30. marca. Amalija (Ljubica), 10. jul. Amand, škof, 6. febr. Ambrož, škof, cerkv. uč., 7. dec. Ambrozij Sien., bi., 20. marca. Ana, mati Marije Device, 26. jul Ana, prerokinja, 1. sept. Anaklet, papež, 13. jul. Ananija, muč., 25. jan. Ananija, muč., 1. dec. Anastazij, muč., 22. jan. Anastazij, papež, 27. apr. Anastazij, muč., 7. sept. Anastazija, muč., 6. febr. Anastazija, muč., 15. apr, Anastazija, dev., 14. avg. Anastazija, muč., 25. dec. Andrej (Hrabrosl.) K., šk., 4. febr. Andrej Bobola, 21. rtiaja. Andrej Avelin, spozn., 10. nov. Andrej, apostol, 30. nov. Angela Folinjska, vdova, 4. jan. Angela, dev., 10. maja. Angela Meriči, dev., 31. maja. Angelina, 21. jul. Angelus, spozn., 12. apr. Angelus, 30. okt, Anicet, papež, 17. apr. Antia, muč., 18. apr. Anton, pušč., 17. jan. Anton Padovanski, 13. jun. Anton M. Caharija, spozn., 5. jul. Antonija, dev., muč., 29. apr. Antonija, muč., 4. maja. Antonija, dev., 27. okt. Antonin, škof, 10. maja. Antonin, muč., 22. avg. Antonin, muč., 2. sept. Antonina, muč., 1. marca. Antuza, muč., 27. avg. Anzelm, škof, cerkv. uč., 21. apr. Apolinarij, škof, muč., 23. jul. Apolonij, muč., 18. apr. Apolonija, dev., muč., 9. febr. Arkadij, muč., 12. jan. Atanazij, škof, cerkv. uč., 2. maja. Atanazija, vdova, 14. avg. Avguštin, škof, ap. angl., 28. maja. Avguštin, škof, cerkv. uč., 28. avg. Avrea (Zlata), dev., muč., 19. jul. Avrelif, škof, 12. nov. Avrelija, dev., muč., 15. okt, B. Baldomir, spozn., 27. febr. Baltazar (Boltežar), kralj, 6. jan. Bara glej Barbara. Barbara, dev., muč., 4. dec. Barbea, muč., 29. jan. Barnaba, apostol, 11. jun. Bazilij, škof, cerkv. uč., 14. jun. Bazilisa (in Julijan), muč., 9. jan. Beatrika, muč., 29. jul. Beda (Veda) Čast., c. uč., 27. maja. Belo glej Alban. Benedikt, opat, 21. marca. Benedikt Niger, spozn., 4. apr. Benedikt Jožef, spozn., 16. apr. Benedikta, muč., 4. jan. Benedikta, dev., 6. maja. Benedikta, dev., muč., 8. okt. Benigen, muč., 13. febr. Benigen, muč., 1. nov. Benjamin, muč., 31. marca. Benon, škof, 26. jun. Benvard (s tov.), škof, 25. okt. Benvenut, škof, 22. marca. Berard, muč., 16. jan. Bernard, škof, 12. marca. Bernard, opat, 20. avg. Bernard Ofiški, spozn., 26. avg. Bernardin Foški, 27. nov. Bernardin Sienski, spozn., 20. maja. Berta, dev., 4. jul. Bertold, spozn., 29. marca. Bertram, škof, 3. jul. Bertrand, patr. oglejski, 6. jun. Bibijana, dev., muč., 2. dec. Blaž, škof, muč., 3. febr. Blaženko glej Makarij. Bogdan glej Deodat. Bogdan glej Matija. Bogo glej Bogomir. Bogoljub glei Teofil. Bogomil, škof. 10. jun. Bogomila, 6. |ul. Bogomir (Bogo, Božo), šk„ 8. nov Bojan glej Mohor. Boltežar glej Baltazar. Bonaventura, škof, c. uč., 14. jul. Bonifacij, muč., 14. maja. Bonifacij, papež, 25. maja. Bonifacij, škof, muč., 5. jun. Bonifacij, papež, 25. okt. Boris, kralj, 2. maja. Boštjan glej Sebastijan. Božena glej Natalija. Božidar glej Teodor. Božo glej Bogomir. Branimir glej Frančišek. Branko glej Frančišek. Breda glej Friderika. Brezmad. spočetje M. D., 8. dec. Brigita, dev., 1. febr. Brigita, vdova, 8. okt. Bronislava, nuna, 7. sept. Brunon, škof, 17. maja. Brunon, spozn... 6. okt. Budislav glej Gregor. C. Caharija, papež, 15. marca. Caharija, prerok, 6. sept. Caharija (in Elizabeta), 5. nov. Cecilija, dev., muč., 22. nov. Celestin, papež, 6. marca. Celestin, papež, 19. maja. Cenon, muč., 5. apr. Ciprijan, škof, muč., 14. sept. Ciprijan (in Kornelij), mučenca, 16. sept. Ciprijan (in Justina), m., 26. sept. Cirijak (Larg in Smaragd), muč., 8. avg. Ciril Aleksandrijski, škof, 9. febr. Ciril Jeruzalemski, škof, cerkv. uč., 18. marca. Ciril, muč., 29. marca. Ciril (in Metod), slovanski apost. 5. jul. Cirila, muč., 5. jul. Cirila, dev., muč., 28 okt, Cita, dev., 27. apr. Cvetana, Cvetka glej Flora. Cvetko glej Florijan. D. Damaz, papež, 11. dec. Damijan (in Kozma), m., 27. sept. Daniel (Dana, Danica, Danilo), prerok, 21. jul. Daniel (in tov.J, muč., 10. okt. Danilo glej Daniel. Darij, muč., 19. dec. Darinka glej Darija ali Martina. Darovanje Marijino, 21. nov. Davorin glej Martin. Demeter, muč., 9. apr. Deodat (Bogdan), muč., 8. nov. Deziderij (Željko), škof, 23. maja. Didak Jožef, bi., 21. marca. Dinko glej Dominik. Dionizij, škof, muč., 9. okt. Dizma, desni razbojnik, 25. marca. Dobrega sveta Dev. Marija, 26. apr. Dominik (Vladimil), spozn., 4. avg. Dominika, muč., 6. jul. Donat, škof, muč., 7. avg. Donat, spozn., 29. okt. Dora glej Doroteja. DorOslava glej Agata. Doroteja (Dora), d., m., 6. febr. Doroteja (in tov.), d. m., 3. sept. Dragica glej Karel. Drago, spozn., 16. apr. Dragotin glej Karel Bor. Dula, muč., 25. marca. Dušan glej Spiridion. E. Eberhard, škof, 8. jan. Eberhard, škof, 23. jun. Eberhard, škof, 28. nov, Ecehiel, prerok, 10. apr. Edita, dev., 16. sept. Edmund, škof, 16. nov. Edmund (in tov.), muč., 1. dec. Edvard, kralj, muč., 18. marca. Edvard, kralj angl., 13. okt. Efrem, cerkv. uč., 18. jun. Egidij (Roger in Odorik), 28. jan. Egidij od sv. Jožefa, 7. febr. Egidij (Ilij, Tilen), opat, 1. sept. Eleonora, dev., 21. febr. Elevterij, škof, muč., 20. febr. Elevterij, papež, muč., 26. maja. Elija, prerok, 20. jul. Elizabeta (Špela), kraljica, 8. jul. Elizabeta (in Caharija), 5. nov. Elizabeta, kraljica, 19. nov. Elizej, prerok, 14. jun. Ema, vdova, 19. apr. Emanuel, muč., 26. marca. Emeram, škof, muč., 22. sept. ■ Emerencijana, dev., muč., 23. jan. Emerik, vojvoda, spozn., 5. nov. Emigdij, škof, muč., 9. avg. Emil (Milan), muč., 22. maja. Emilija (Milica), dev., 17. avg. Emilijan (Milan), škof, 11. sept. Emilijana (Milena), dev., 5. jan. Engelbert, škof, 7. nov. Epigmenij, muč., 24. marca. Erazem, škof, muč., 2. jun. Erazma (s tov.), muč., 3. sept. Erik, kralj, 18. maja. Erna glej Erntruda. Ernest, škof, 12. jan. Erntruda (Erna), dev., 11. sept. Etbin, opat, 19. okt. •> Etelbert, kralj, 25. febr. Eva (in Adam), prvi starši, 24,- dec. Evald, muč., 3. okt. Evarist I., papež, muč., 26. okt. Evfemija (in tov.), d., m., 3. sept. Evfrazija, dev., 13. marca. Evgenij, muč., 24. jan. Evgenij, papež, 8. jul. Evgenij (in Makarij), m., 20. dec. Evgenij, škof, 30. dec. Evgenija, dev., 25. dec. Evlalija, dev., muč., 12. febr. Evstahij (in tov.), muč., 20. sept. Evstohija, dev., 13. febr. Evstohija, dev., muč., 2. nov. Evtihij, m. iz Mezop., 14. marca. Evtihij, muč. iz Tracije, 29. sept. Evtihijan, papež, muč., 8. dec. Evzebij, muč., 6. marca. Evzebij, duh., spozn., 14. avg. Evzebij, škof, muč., 16. dec. F, Fabij, muč., 31. jul. Fabijan (in Sebastijan), m., 20. jan. Fabiola, vdova, 27. dec. Favsta, vdova, 19. marca. Favstin (in Jovita), m., 15. febr. Felicijan (in Primož), muč., 9. jun. Felicijan, škof, muč., 20. okt. Felicita, muč., 7. marca. Felicita s 7 sinovi, muč., 10. jul. Felicita, muč., 23. nov. Feliks (Srečko), duh., muč., 14. jan. Feliks, škof, 21. febr. Feliks Kantal, spozn., 21. maja. Feliks (in Fortunat), 18. jun. Feliks (in Nabor), muč., 12. jul. Feliks Val., spozn., 20. nov. Ferdinand, kralj, 30. maja. Fides (Vera), dev., muč., 1. avg. Filemon (in Apolonij), muč., 8. marca. Filip (in Jakob), apost., 1. maja. Filip Nerij, spozn., 26. maja. Filip (Zdenko) Benicij, sp., 23. avg. Filomena, dev,, 11. avg. Firroin, škof, muč., 25. sept. Firmin, škof, 11. okt. Flavijan, muč. (v Rimu), 28. jan. Flora (Cvetka, Cvetana), d., 12. jun. Flora, dev., muč., 24. nov. Florentin, škof, 16. okt. Florentina, dev., 20. jun. Florijan (Cvetko), muč., 4. maja. Fortunat, spozn., 1. jun. Fortunat (in Feliks), 18. jun. Fortunat (in Mohor), muč., 12. jul. Frančišek (Branimir, Branko) Šaleški, škof, cerkv. uč., 29. jan. Frančišek Kle, muč., 17. febr. Frančišek Pavi., spozn., 2. apr. Frančišek Hier., 11. maja. Frančišek Kar., spozn., 4. jun. Frančišek Regij, spozn., 16. jun. Frančišek Šolan., spozn., 24. jul. Frančišek Kald., spozn., 13. sept. Frančišek Seraf., spozn., 4. okt. Frančišek Borgia, spozn., 10. okt. Frančišek Ksaverij, spozn., 3. dec. Frančiška Rimska, vdova, 9. marca. Friderik (Mirko, Miroslav), škof. muč., 18. jul. Fridolin, opat, 6. marca. Frumencij, škof, 27. okt. G. Gabriel od Žal. M. B„ 27. febr. Gabriel, nadangel, 24. marca. Gaj (in Soter), pap., muč., 22. apr. Gal, opat, 16. okt. Gala, vdova, 5. okt. Gaspar (Gašper), kralj, 6. jan. Gavdioz (Veselko), škof, 25. okt. Genovefa, dev., 3. jan. Gentilij, muč., 5. sept. Gerard, muč., 8. marca. Gerard, škof, muč., 24. sept. Gerard Majella, 16. okt. Germana, dev., 15. jun. Gervazij (in Protazij), muč., 19. jun. Gizela, kraljica, opatinja, 7. maja. Godfrid (Bogomir), škof, 8. nov. Godhard, škof, 5. maja. Gorgonij, muč., 9. sept, Gracijan, škof, 18. dec. Gregorij, papež, 13. febr. Gregorij, papež, 17. febr. Gregorij Nis. (Budisl.),šk., 9. marca. Gregorij Vel., papež, 12. marca. Gregorij Nacijan, škof, 9. maja. Gregorij, papež, 25. maja. Gregorij Čudodelnik, škof, 17. nov Gregorij, papež, 28. nov. Gvido, spozn., 12. sept. Gvidon, opat, 31. marca. H. Habakuk, prerok, 15. jun. Hadrijan, muč., 8. sept. Hedviga (Vika), 17. okt. Helena (Jelena, Jelka), kr., 15. apr. Helena, dev., 22. maja. Helena, mati Konstantina Vel., 18. avg. Hema, vdova, 27. jun. Henrik Suzo, spozn., 2. marca. Henrik, kralj, spozn., 15. jul. Hermagor (Bojan) glej Mohor. Herman Jožef, spozn., 7. apr. Hermenegild, muč., 13. apr. Hervart, škof, 16. marca. Hiacint, spozn., 17. avg. Hiacint (in Prot), muč., 11. sept. Hiacinta, dev., 30. jan, Hiacinta, dev., 6. febr. Hieronim Miani, spozn., 20. jul. Hieronim, cerkv. uč., 30. sept. Higin, papež, muč., 11. jan. Hilarij (Radovan), c. uč., 14. jan. Hilarij (in Tacijan), m., 15. marca. Hilarija, muč., 12. avg. Hilda, 18. nov. Hildegarda, opatinja, 17. sept. Hipolit (in Kasijan), muč., 13. avg. Hipolit, škof, muč., 22. avg. Honorij, škof, 30. sept. Hrabroslav glej Andrej. Hrizogon, muč., 24. nov. Hugolin (in tov.), muč., 13. okt. Hugon, škof, 1. apr. Hugon, škof, 10. avg. I. Ida, devica, 13. aprila. Ida, grofinja, 4. sept. Ida, devica, 29. okt. Ignacij (Igo, Ognjeslav), šk., muč., 1. febr. Ignacij Lojola, spozn., 31. jul. Igo glej Ignacij. Ime Marijino, 12. sept. Ingenuin (in Albuin), šk., 5. febr. Inocencij, papež, 22. jun. Inocencij, papež, 28. jul. Irena (Miroslava), dev., 21. febr. Irena, dev., muč., 5. apr. Irena (s tov.), muč., 18. sept. Irenej, škof, 5. maja. Irenej, spozn., 28. jun. Irenej, škof, muč., 4. jul. Irenej, škof, muč., 15. dec. Irmina, dev., 24. dec. Ivan glej Janez. Ivana (Jana, Joana) Val., vd.,4. febr. Ivana Orleanska, dev., 30. maja. Ivana Frančiška Šantalska, 21. avg. Ivo, spozn., 19. maja. Izabela, kraljica, 4. jan. Izabela, dev., 31. avg. Izaija, prerok, 6. jul. Izak, menih, 11. apr. Izidor, škof, muč., 2. jan. Izidor, škof, cerkv. uč., 4. apr, Izidor, kmet, spoza., 15. maja. J. Jakob (Radoslav) ml., ap., 1. maja. Jakob st., apostol, 25. jul. Jakob, pušč., 6. avg. Jakob iz Marke, spozn., 28. nov. Jana glej Ivana. Janez Zlatoust, šk., c. uč., 27. jan. Janez Miloščinar, škof, 30. jan. Janez Matajski, spozn., 8. febr. Janez Jožef od Kr., opat, 5. marca. Janez od Boga, spozn., 8/marca. Janez Damaščan, c. uč., 27. marca. Janez Kapistran, sp., 28. marca. Janez Klimak, opat, 30. marca. Janez Ev. pred lat. vrati, 6. maja. Janez Kolumbin, bi., 31. jul. Janez Sarkander, bi., 17. marca. Janez Nepomučan, sp., 16. maja. Janez de Rossi, sp., 23. maja. Janez, papež, muč., 27. maja. Janez Fakund, spozn., 12. jun. Janez Franc, spozn., 16. jun. Janez Krstnik, rojstvo, 24. jun.; obglavljenje, 29. avg. Janez (in Pavel), muč., 26. jun. Janez Gualbert, opat, 12. jul. Janez Berhmans, spozn., 13. avg. Janez Kancijan, spozn., 20. okt. Janez Gabriel Perb., muč., 7. nov. Janez od Križa, spozn., 24. nov. Janez Evangelist, 27. dec. Januarij, škof, muč., 19. »ept. Jedert Brab., dev., 17. marca. Jedert, dev., 15. nov. Jelena glej Helena. Jelisava glej Elizabeta. Jelka glej Helena. Jernej, apostol, 24. avg. Jernej, škof, blaž., 19. okt. Joahim, oče Mari)e, 20. marca in ned. v osmini Mar. vnebovzetja. Jona, prerok, 21. sept. Jordan, spozn., 15. febr. Jošt, opat, 16. jun. Jovita (in Favstin), muč., 15. febr. Jozafat Kunčevič, šk., m., 14. nov. Jožel, ženin M. D., 19. marca. Jožef Oriol, 23. marca. Jožef Kal., spozn., 27. avg. Jožef Kupertin, spozn., 18. sept. Juda (in Simon), apost., 28. okt. Judila, muč., 6. maja. Jukund, škof, 14. nov. Jukunda, dev., muč., 27. jul. Julij, spozn., 31. jan. Julij, papež, 12. apr. Julij, senator, muč., 19. avg. Julij, muč., 1. jul. Julij, muč., 20. dec. Julija, dev., 22. maja. Julija, dev., muč., 10. dec. Julijan (in Bazilisa), muč., 9. jan. Julijan, škof, 28. jan. Julijan, škof, 8. febr. Julijan, muč., 19. febr. Julijana, vdova, 7. febr. Julijana, dev., muč., 16. febr. Julijana Falk., dev., 19. jun. Julijana, dev., muč., 17. avg. Jurij, muč., 24. apr. Just, škof, 28. maja. Just, muč., 14. julija. Just, muč., 18. oktobra. Just, muč., 2. novembra, Justin, muč., 14, apr. Justina, dev., muč., 26. sept. K. Kajetan, spozn., 7. avg. Kaiist, papež, muč., 14. okt. Kamil Lelijski, spozn., 18. jul. Kamil (in tov.), muč., 25. sept. Kancijan glej Kocijan. Kandid, muč., 3. okt. Kanut, kralj, muč., 19. jan. Karel (Dragotin) Bor., šk., 4. nov. Karmelska Mati božja, 16. jul. Kasijan (in Hipolit), muč., 13, avg Kastor, muč., 28. marca. Katarina Riči, dev., 13. febr. Katarina Gen., 22. marca. Katarina Švedska, 22. marca. Katarina Sienska, dev., 30. apr. Katarina, dev., muč., 25. nov. Kazimir, spozn., 4. marca. Kilijan, škof, 8. jul. Klara, devica, 12. avg. Klavdij, muč., 30. okt. Klavdij (in Simforijan), m„ 8. nov. Klemen Mar. Dvofak (Hofbauer), spozn., 15. marca. Klemen, papež, muč., 23. nov. Klet (in Marcelin), šk., m., 26. apr. Klotilda, kraljica, 3. jun. Klotilda, dev,, muč., 23. okt. Kocijan (in tov.), muč., 31. meja. Koloman, muč., 13. okt. Konrad Plac., pušč., 19. febr. Konrad, škof, 26. nov. Konstancija, dev., muč., 19. sept. Konstantin, muč., 29. jan. Kordula, dev., muč., 22. okt. Kornelij (in Ciprijan), m., 16. sept. Korona, muč., 14. maja. Kozma (in Damijan), m., 27. sept. Krispin, škof, 19. nov. Krispin, muč., 5. dec, Kristijan, muč., 17. febr. Kristina, dev., muč., 24. jul. Kristina, dekla, 15. dec. Krištof Milanski, 11. marca. Krištof, muč., 25. jul. Krištof, 31. okt. Krizant (in Darija), muč., 25. okt. Ksist glej Sikst. Kunigunda, cesarica, 3. marca. Kutbert, škof, 20. marca. Kvirin, muč., 30. marca. L. Ladislav, kralj, 27. jun. Lambert, škof, muč., 17. sept. Larg (Cirijak in Sm.), muč., 8. avg, Lavra, nuna, 17. jun. Lavrencij (Lovroj, muč., 10. avg. Lavrencij Just, škof, 5. sept. Lavretanska Mati božja, 10. dec. Lazar, škof, 17. dec. Lea, 22. marca. Lenart glej Leonard. Leon, papež, cerkv. uč., 11. apr. Leon, papež, 19. apr. Leon, škoi, 22. apr. Leon, papež, 28. jun. Leon, papež, 3. jul. Leonard (Lenart), opat, 6. nov. Leonard Portom., spozn., 26. nov. Leopold Gaj., 2. apr. . Leopold, vojvoda, spozn., 15. nov. Lidija, vdova, 3. avg. Lin, papež, muč., 23. avg. Ljubica glej Amalija. Ljubo glej Agapit. Ljudmila, vdova, 16. sept. Lovro glej Lavrencij. Lucij, papež, muč., 4. marca. Lucija, der., muč., 13. dec. Lucijan, muč., 7. jan. Ludgar, 26. marca. Ludovik Tol., škof, 19. avg. Ludovik, kralj, 25. avg. Ludovika Marillac, bi., 15 .marca. Ludovik Bertr., spozn., 10. okt. Luka, evang., 18. okt. Lurška Mati božja, 11. febr. M. Magdalena (Majda, Magda) Paci- ška, dev., 29. maja. Magdalena, spokornica, 22. jul. Makarij (Blaženko), Al., op., 2. jan. Makarij, škof, 10. marca. Makarij (in Evgenij), muč., 20. dec. Maksencij, muč., 12. dec. Maksim, škof, muč., 29. maja. Maksima, muč., 26. marca. Maksimilijan, škof, 21. febr. Maksimilijan, škof, muč., 3. okt. Maksimilijan škof, muč., 12. okt. Mamert, škof, 11. maja. Marcel, papež, muč., 16. fan. Marcela, vdova, 31. jan. Marcelijan (in Marko), m., 18. jun. Marcelin (in Klet), šk., m„ 26. apr. Marij (in tov.), muč., 19. jan. Marije bi. Device godovi: Zaroka z Jožefom, 23. jan. Očiščevanje (Svečnica), 2. febr. Lurška M. B., 11. febr. Oznanjenje M. D., 25. marca. M. B. dobrega sveta, 26. apr. Pomočnica kristjanov, 24. maja, Obiskanje Marijino, 2. jul. Karmelska M. B., 16. jul. Marija Snežnica, 5. avg. Vnebovzetje M. D., 15. avg. Rojstvo Marije Device, 8. sept Ime Marija, 12. sept. Marija 7 žalosti, petek po tihi nedelji in tretjo ned. v sept. Rešiteljica ujetnikov, 24. sept. Roženvenska Kraljica, prvo nedeljo v oktobru. Darovanje Marijino, 21. nov. Brezmadežno spočetje, 8. dec. Lavretanska M. B., 10. dec. Marija Kleofova, 9. apr. Marija Magd. (Majda, Magda), 22. jul Mariia Magd. Fazzi, dev., 29. maja. Marijan, muč., 17. jan. Marijan, spozn., 19. avg. Marijana glej Ana. Marin, muč., 26. dec. Marjeta (Marg., Meta), d., 28. jan. Marjeta Kort., spok., 22. febr. Marjeta, kraljica, 10. jun. Marjeta, dev., muč., 13. jul. Marjeta Alakok, dev., 17. okt. Marko, evang., 25. apr. Marko (in Marcelijan), m., 18. jun. Marko (in tov.), muč., 7. sept. Marta (in tov.), muč., 19. jan. Marta, dev., 29. jul. Martin (Davorin), škof, 11. nov. Martin, papež, muč,, 12. nov . Martina, dev., muč., 30. jan. Matej, apostol, 21. sept. Matija (Bogdan), apostol, 24. febr. Matilda, dev., 26. febr. Matilda, kraljica, 14. marca. Maver, opat, 15. jan. Mavricij (in tov.), muč., 22. sept. Medard, škof, 8. jun. Mehtilda, dev., 10. apr. Melanij, škof, 6. jan. Melhijad, papež, muč., 10. dec. Melhior, kralj, 6. jan. Metod (in Ciril), slov. apost., 5. jul. Mihael, nadangel, 29. sept.; njegova prikazen, 8. maja. Miklavž glej Nikolaj. Milan glej Emilijan. Milena glej Emilijana. Milica glej Emilija. Milka glej Ljudmila. Mirko glej Friderik. Miro, škof, 8. avg. Miroslav glej Friderik. Miroslava glej Irena. Modest, škof krški, 31. marca. Mohor (in Fortunat), muč., 12. jul. Monika, vdova, 4. maja. N. Nabor (in Feliks), muč., 12. jul. Nada, 24. sept. Narcis, škof, 29. okt. Natalija (Božena), muč., 27. jul. Natalija, spozn., 1. dec. Nazarij, muč., 12. jun. Nerej (in Ahilej), muč., 12. maja. Neža, dev., muč., 21. jan. Neža Praška, 2. marca. Neža, dev., 20. apr. Nicefor, patriarh, 13. marca. Nikolaj (in tov.), muč., 9. jul. Nikolaj Tol., spozn., 10. sept. Nikolaj (Miklavž), škof, 6. dec. Nikomed, muč., 15. sept. Norbert, škof, 6. jun. Notburga, dev., 13. sept. O. Obglavljenje Jan. Krst., 29. avg. Obiskanje Marijino, 2. jul. Očiščevanje Marijino, 2. febr. Odilo, opat, 1. jan. Odon, opat, 18. nov. Odorik (Roger in Egidij), 28. jan. Ognjeslav glej Ignacij. Olga, 11. jul. Onezim, muč., 16. febr. Orest, muč., 9. nov. Oskar, škof, 3. febr. Otilija, dev., 13. dec. Otmar, opat, 16. nov. Oznanjenje Marijino, 25. marca. Ožbolt, kralj, muč., 5. avg. P. Pankracij, muč., 12. maja. Pantaleon, muč., 27. jul. Pashal, spozn., 17. maja. Pastor, spozn., 26. jul. Patricij (Patrik), škof, 17. marca. Pavel, prvi pušč., 10. jan. Pavel od Križa, spozn., 28. apr. Pavel, škof, 7. jun. Pavel (in Janez), muč., 26. jun. Pavel (in Peter), apost., 29. jun.; njegovo spreobrnjenje, 25. jan. Pavla, vdova, 26. jan. Pavla, dev., muč., 3. jun. Pavlin, oglejski škof, 11. jan. Pavlin Nol., škof, 22. jun. Pavlina, 14. marca. Pavlina, muč., 6. jun. Pavlina, dev., 2. dec. Pavlina, dev., 31. dec. Pelagija, muč., 23. marca. Pelagija, spozn., 17. dec. Peregrin, spozn., 27. apr. Peregrin, spozn., 28. jul. Perpetua (in Felicita), m., 6. marca. Peter, škof, 9. jan. Peter Nol., spozn., 31. jan. Peter Dam., škof, c. uč., 23. febr. Peter Kanizij, 27. apr. Peter, muč., 29. apr. Peter Regalat, spozn., 13. maja. Peter Celestin, papež, 19. maja. Peter (in tov.), mač., 2. jun. Peter (in Pavel), apost., 29. jun. Peter Klaver, spozn., 9. sept. Peter Alkantara, spozn., 19. okt. Peter Zlatoslov, cerkv. uč., 4. dec. Peter Fourier, škof, 9. dec. Petra stol (v Rimu), 18. jan. Petra stol (v Antiohiji), 22. febr. Petra vezi, 1. avg. Petronij, škof, 6. sept. Petronila, dev., 31. maja. Pij, papež, 5. maja. Pij, papež, 11. jul. Placid (in tov.), muč., 5. okt. Placida, dev., 11. okt. Platon, menih, 4. apr. Polikarp, škof, muč., 26. jan. Pomočnica kristjanov, 24. maja. Poncijan, papež, muč., 19. nov. Prakseda, dev., 21. jul. Primož (in Felicijan). muč., 9. jun. Priska, dev., muč., 18. jan. Prokopij, spozn., 27. febr. Prot (in Hiacint), muč., 11. sept. Protazij (in Gervazij), muč., 19. jun. Pudencijana, dev., 19. maja. Pulherija, dev., 7. jul. R. Radegunda, kraljica, 13. avg, Radgand glej Radegunda. Radovan glej Hilarij. Rafael, nadangel, 24. okt. Rajmund Penjaforški, 23. jan. Rajmund, spozn., 31. avg. Rane sv. Frančiška, 17. sept, Regina, dev., muč., 7. sept. Remigij, škof, 1. okt. Rihard, kralj, 7. febr. Rihard, škof, 3. apr. Robert, opat, 29. apr. Robert, opat, 7. jun. Roderik, muč., 13. marca. Roger (Egidij in Odorik), 28. jan. Rojstvo Marijino, 8. sept. Rok, spozn., 16. avg. Roman, opat, 28. febr. Roman, muč., 9. avg. Romana, dev., 23. febr. Romuald, opat, 7. febr. Roza Limanska, dev., 30. avg. Rozalija, dev., 4. sept. Rozina, vdova, 13. marca. Roženvenska Kraljica, prvo nedeljo v oktobru. Rudolf, muč., 17. apr. Rudolf, škof, 26. jun. Rudolf (in tov.), muč., 27, jul. Rupert, šk®f, 27. marca, S. Saba (Sava), muč., 12. apr. Saba, opat, 5. dec, Sabina, muč., 29. avg. Sadot, škof (in tov.), m., 20. febr. Šaloma Mar.,, 22. okt. Salvator, spozn., 18. marca. Saturnin, muč., 29. nov. Savin, muč., 11. jul. Sebastijan (in Fa"bijan), m., 20. jan. Sekunda, dev., muč., 10. jul. Senen (in Abdon), muč., 30. jul. Serafin, spozn., 12. okt. Serapion, škof, 21. marca. Sergij, muč,, 7. okt. Servacij, škof, 13. maja. Severin, opat, 8. jan. Severin, škof, 23. okt. Severin, škof, 21. dec. Sholastika, dev., 10. febr. Sibila, dev., 17. avg. Sidonij (Zdenko), škof, 23. avg. Sigmund (Žiga), 11, maja. Sikst, papež, 28. marca. Sikst, papež, 6. aprila. Sikst, papež, 6. avg. Silverij, papež, 20. jun. Silvester, opat, 26. nov. Silvester, papež, 31. dec. Simeon, škof, muč., 18. febr. Simeon, muč., 24. marca. Simeon, škof, 21. apr. Simeon, starček, 8. okt. Simforijan (in Klavdij), m., 8. nov. Simforoza, muč., 18. jul. Simon (in Juda), apost., 28. okt. Simon-otrok, muč., 24. marca. Simplicij, papež, 2. marca. Slavka, Slavko glej Alojzij. Smaragd (Cir. in Larg), m., 8. avg. Snežnica Marija, 5. avg, Sofronij, škof, 11. marca. Sonja glej Zofija. Soter (in Gaj), pap., m., 22. apr. Sotčra, dev., muč., 10. febr, Spiridion (Dušan), opat, 14. dec. Spočetje brezmadežno, 8. dec. Spomin sv. Pavla, 30. jun. Srečko glej Feliks. Stanislav(Stanko,Stana),šk.,7.maja. Stanislav Kostka, spozn., 13. nov. Suzana, d„ (in Tiburcij), m., 11. avg. Š. Saša glej Aleksander. Štefan, opat, 17. apr. Štefan, papež, muč.j 2. avg. Štefan, kralj ogrski, 2. sept. Štefan, prvi mučenec, 26. dec.i najdenje njegovo, 3. avg. T. Tacijan (in Hilarij), m., 15. marca. Tarbula, dev., muč., 22. apr. Tarzicij, muč., 15. avg. Tarzila, dev., 24. dec. Tekla, dev., muč., 23. sept. Telesfor, papež, muč., 5. jan. Teobald, pušč., 1. jul, Teodor (Božidar), spozn,, 7. jan. Teodor, muč., 15. apr. Teodor, muč., 9. nov. • Teodora, muč., 13. marca, Teodozija, dev., 2. apr. Teofil (Bogoljub), muč., 8. jan. Teotim (in tov.), muč., 18. dec. Terezija, dev., 15. okt. Tiburcij (in tov.), muč., 14. apr. Tiburcij (in Suzana), muč., 11. avg, Ticijan, škof, 3. marca. Tilen glej Egidij. Timotej, škof, 24. jan. Timotej, muč., 22. avg. Tit, škof, 4. jan. TomažAkvinski.sp., c.uč., 7.marca Tomaž Tol., muč., 9. apr. Tomaž Vilan., škof, 22. sept. Tomaž, škof, 3. okt. Tomaž, apostol, 21. dec. Tomaž, škof, muč., 29. dec. Trifon. muč., 10. nov. Turibij, škof, 24, marca. U. Ubald, škof, 16. maja. Udalrik glej Urh. Urban, papež, 25. maja. Urban, škof, 7. dec. Urban, papež, 19. dec. Urh, škof, 4. jul. Uršula (in tov.), dev., m., 21. okt. Valburga, dev., 25. febr. Valentin (Zdravko), škof, 7. jan. Valentin, muč., 14. febr. Valentina, dev., 25. jul. Valerija, muč., 5. jun. Valerijan (in tov.), muč., 14. apr. Valerijan, spozn., 12. sept. Vekoslav glej Alojzij. Venancij, škof, muč., 1. apr. Venancij, muč., 18. maja. Venčeslav, kralj, 28. sept. Vendelin, spozn., 20. okt. Venefrida, dev., muč., 3. nov. Vera glej Fides. Veronika, dev., 13. jan. Veronika Jul., dev., 9. jul. Veselko glej Gavdioz. Vid, muč., 15. jun. Vigilij, škof, muč., 26. jan. Vika glej Hedviga. Viktor (Zmagoslav), spoznavalec, 26. febr. Viktor, muč., 10. marca. Viktor, muč., 12. apr. Viktor, muč., 28. jul. Viktor, škof, 23. avg. Viktorija, dev., muč., 11. febr. Viktorija, muč., 17. nov. Viktorija, dev., muč., 23. dec. Viktorin, muč., 25. febr. Viktorin, škof, muč., 3. nov. Vilibald, škof, 7. jul. Vilibrord, škof, 7. nov, Viljem, papež, 10. febr. Viljem, opat, 6. apr. Viljem, škof, 8. jun. Viljem, opat, 25. jun. Vincencij (Vinko), muč., 22. jan. Vincencij Fer., spozn., 5. apr. Vincencij Pavi., spozn., 19. jul. Virgilij, muč., 13. sept. Virgilij, škof, 27. nov. Vital, muč., 28. apr. Vital, muč., 4. nov. Vivina, dev., 17. dec. Vladimir, kralj, 15. jul. Vnebovzetje Marijino, 15. avg. Vojslava, dev., 27. maja. Vojteh (Adalbert), škof, 23. apr. Volbenk (Volfgang), škof, 31. okt. Z. Zaroka Marijina, 23. jan. Zdenko glej Sidonij, Filip. Zdravko glej Valentin. Zefirin, papež, 26. avg. Zlata glej Avrea. Zmagoslav glej Viktor. Zofija, 15. maja. Zofija (in tov.), muč., 18. sept. Zofija, vdova, 30. sept. Zofronij, škof, 11. marca. Ž. Žalostna Mati božja, petek po tihi nedelji in tretjo nedeljo v sept. Željko glej Deziderij. Žiga glej Sigmund. KOLE ON I K* »Kajža je rajža.« Dober gospodar ima sto in sto skrbi. Izmed stoterih skrbi je prevažna skrb ta, da najprej m jasno ve, kaj ima. Gospodar, ki mu ni skrb za vse najmanjše in največje, kar je njegovo, je slab gospodar. Dober gospodar ve, kaj ima na gruntu, ve, kakšna je zemlja: kam s pšenico, kam z deteljo, ve za gozde in debla v njih, ve za orodje, ve za troške in dohodke, ve za vse svoje ljudi in jim že od zibeli usmerja pot v življenje. Nič se mu ne izgubi, vse hrani, da mu pride čez sedem let prav. Slab gospodar je pa garač: da le danes mine, kaj bo jutri, mu ni mar. Škode, ki bi jo zamašil s stotakom, ne popravi in čaka, da je jurja premalo za popravilo. Otroke rodi, ko mu pa odrase samo-srajčnik, ga pahne kakor telička na pašo — ven, kamorkoli: pasi se po mili volji, da se preživiš, ali pa pogini. Pa so gospodarji tudi veliki in mali: grun-tarji in kajžarji. Gruntarju je hiša široka dovolj in polje prostrano, da ni trda ne za kruh ne za obleko in tudi dota se nabere. V kajži je tesna, močnik redek in še premalo ga je za vse. Zato morajo otroci po svetu: »Kajža je rajža«. Pa tudi tak dober gospodar jim usmerja življenje in bajte in kajže so že dale ob močni roki in bistri modrosti gospodarja boljših ljudi kot široki gruntje s slabimi gospodarji. Zakaj vam to koledujem? Priliko sem vam hotel nakoledovati. Kakor je s posestvi, takšna je z narodi in državami. Tudi narod je gospodar, in zemlja, kjer biva, je grunt, ki potrebuje posebno modrega gospodarstva in stoterih skrbi. Pa so narodi kakor gospodarstva: veliki in mali. In gospodarji narodov, so modri in prebrisani, ali pa vnemami in nespametni. Prvi vedo za vse, otmo iz zemlje vsak pri- Koledar 1930. hodek, skrbe za svoje, kjerkoli so, tudi v tujini. Drugi, garači, so veseli tujih najemnikov, ki posnemajo smetano z njih domovine, siratko pa pljajo sami. Svojih jim ni mar, ko se raz-tepejo po svetu. Veseli so, da so se jih iznebili, da ni doma toliko potiske in gneče. Poglejmo sami sebi odkritosrčno v obraz in si izprašajmo vest: Kakšni gospodarji smo Slovenci? Gospodarstvo. Da smo kajžarji, o tem ni dvoma. V veliki družbi svetovnih narodov smo pritlikavčki. Nič ne de. Tudi bajtarji imajo pravico do življenja. Gre samo za to, kako živimo, kakšno skrb imamo sami zase? Velika brezposelnost, zlasti pozimi, trume izseljencev so najboljši dokaz, da nas naša zemlja taka kakor je sedaj in s tem gospodarstvom ne more vseh preživljati. Danes celo trden kmet toži, da ni denarja. Kaj šele tak, ki nima gozda, ki niti za dom ne pridela in odprodati nima kaj. Tudi napol učenega sveta je od sile mnogo brez zaslužka. — Ne smemo trditi, da smo vsega tega vzrok sami. Naš narod ni bil doslej nikdar kar samostojen gospodar na svoji zemlji. Bil je odvisen od tujih gospodarjev, ki so tiščali na njegov svet, posnemali smetano., on je pa garal, tla--čanil in bil večen težak. Tako je bilo, ko so gospodarile graščine, tako se je začelo, ko so tujci poiskali našega bogastva v vodi in pod zemljo. Čigave so skoro vse večje tovarne na slovenski zemlji? Kjer ropoče kak mlinček in bijejo stope, kjer nabija kovač ob naklo — tam je Slovenec gospodar. Kjer pa se pno kvišku velikanski dimniki, kjer brne turbine in se zajema z veliko žlico dobiček, tam je gospodar tuji kapital in tuji gospod. Čigavi so milijoni dobička, ki ga izvrta iz zemlje slovenski rudar? Bajtarji smo bili in nismo imeli ne kapitala ne učenosti dovolj, da bi bili sami vse to imeli zase. Je pač tako: prazen aržet, cagov mož. Za Slovenca je pri teh podjetjih res kos trdega kruha — drugega nič. Toda vsako obgodrnjavanje teh razmer je neumno. Kar je zamujeno, je zamujeno. Mi vemo, da nam gre trda in je treba gledati v bodočnost. Vse naše gospodarstvo bo treba prav korenito preurediti. Kdor misli, da bo danes s pšenico tekmoval z Banatom, se moti. Banat in Mačva preorjeta ogromna polja, ne gnojita ne pleveta — a so pridelki deseterni do osemnajsterni. Pri nas gnoji, obračaj in obračaj zemljo, plevi in pestuj njivico kot cmeravo dete, pa ti da petkratni pridelek, redko več. Ali boš tekmoval z Banatom? Ne moreš. Zato je treba usmeriti prihodke od drugod. Kako? — Ni to lahka reč. Delati morajo vse oblasti, delati mora vsak sam. Prvo je, kar bi moglo zvišati prihodke, Timna živinoreja. Rediti in gojiti prvovrstno plemensko živino, ki naj bi se za Balkan od države vsa nakupovala samo doma, ne ■v tujini. (Deloma se to že vrši, dasi so le še začetki.) Redi samo tisto živino, ki ti kaj nese. Čemu so ti težke mrhe v hlevu, ko ne moreš žrebet drago prodati? Vsaka taka kobila se ti letno zaje, da te boli. V hleve dobre molznice, na polje umetnih travnikov, da bo vsak teden denar. Kjer moreš prodati mleko, živo mleko kar izpred hleva, prodaš najbolje. Kjer tega ni mogoče, morajo biti mlekarne. Pa ne kake kisalnice — prvovrstni izdelki presnega masla se vsi prodajo, prvovrstni siri tudi. Sadjarstvo? Kaj koristijo celi vozovi sadja, ko ne dobiš nič zanj. Kvečjemu napraviš slab jabolčnik ali nakuhaš žganja. Sadja manj — to pa samo prvovrstne sorte. Semena za vrte dobivamo iz tujine. Sadik (dreveščkov, vrtnic itd.) še mnogo preveč iz tujine. Slovenija je po vseh prilikah v vsej državi najbolj pripraven kraj za pridelovanje semen za zele-njadarstvo, gojo sadnih dreves, okrasnih grmov, vrtnic. Za vse to delo pa ne zadošča površno težaško delo, za tako delo je treba duha in srca in je treba uka, uka in še uka. Naš greh, naš veliki greh je, da se le presplošno sodi: za obdelavo zemlje je vsak bedak dober. Kakšna zmota! Drugi greh je, da se delo na vrtu, na grudi obsoja kot premalo gosposko. Ti moj Bog! Hanaški kmet ne spusti sina prej na polje, dokler nima fant mature v žepu. Videl sem na Solnograškem gospodično, ki je bila hči posestnika, kateri je redil 24 plemenskih,konj in 70 krav. Pravili so, da ji je določenih 60.000 goldinarjev dote (torej danes milijonarka)! Pa je bila ob štirih zjutraj v hlevu med deklami, je molzla, krmila živino, sploh delala kot prva dekla. In pri nas? Če oče pri-skopari nekaj tisoč, »se morajo iti vsi otroci visoko gospodo«: židane dekleta, avtomobile, postopanje in veseljačenje pa zajemanje iz očetove blagajne, dokler ne pride vse skupaj na boben. Prav ta gosposka bolezen se polašča danes vseh slojev. Srednje šolanih deklet in fantov je na kupe brez zaposlenosti. Po večini zaradi tega, ker je vzor takih ljudi — pisarna in biti za »slugata« ali pa biti za polirja pri gradbah; pa ni polir, komaj poraben pomerkač, toda gospod je. In prav tisti, ki so več študirali, dobili duševno podlago, bi morali biti pri delu, naj je vrtno, naj je kmečko, naj je obrtno — prvovrstni mojstri-delavci, ne pa gospodje in gospodične. Zdi se, da je pri naši obrti premalo duhovnega dela, premalo uma, duše, srca. Zakaj tujec v istem času in z istimi sredstvi naredi bolje in več nego mi? Zato ker se uči in uči. Pri nas pa često fantalin, ki ni niti za dobrega pomočnika zrel, hoče biti takoj mojster. Kakšne mojstrnije so izdelki takih, vemo vsi. To ni pretiranost, to so tožbe onih, ki imajo opravka s tem. Seveda, ljudje sami od sebe tega ne zmorejo. Zato je potreba šol. »Saj imamo šol mnogo, preveč celo,« porečete. Res je. Hvala Bogu, da jih imamo. Toda na žalost niso take, kakor bi morale biti. Vse skoraj po enem kopitu. Učiteljico pošljejo na kmete, pa ne loči ječmena od pšenice, pa uči o pantrih in tigrih, o pasmah domače živine nima pojma, zahteva za ponazorilo sliko o vzornem hlevu in obesi na steno tirolsko reč, dasi ima pred nosom v vasi res živ, vzoren hlev, naš, slovenski. Ali je kriva tega sama? Ni. Šole, ki so jo vzgajale, so zanič. To čuti že vsak, in se je takoj pokazala skrb obeh oblasti, da se osnujejo gospodinjske nadaljevalne šole, šole za kmetijski pouk po občinah. Kaj pa šola za posle, za služkinje? Ne smejajte se. Da, tudi te je treba. Koliko žena, kmetiških in mestnih, se ubija brez služkinje ter si ubija zdravje in jemlje sebe družini, otrokom. Pa jih vprašajte, zakaj vlečejo same? Vzdih vam bo odgovor: Saj je ne dobim primerne. Ne zna ne pomiti ne pomesti, ne zna ne v hlevu in v otroški sobi. Več trpim, ko jo učim, nego bi sama vse opravila. Zato je nimam. Res, imamo poslov mnogo, ki so samo zlato, kljub temu je poselsko vprašanje prepereče. Urediti je treba razmerje med gospodarjem in poslom, oskrbeti jih za starost — za bolezen itd. Predvsem pa jih je treba za službo pripraviti, usposobiti. Torej — posebno šolo zanje. Vsaka šola pa bi morala imeti, naj je obrtna, kmetijska, tehnična, kot geslo zlat napis: Tu se vzgajajo prvovrstni, kvalificirani delavci, ne pa gospice in gospodki. Še en greh je nad nami. Državni računi tožijo, da preveč uvažamo, premalo izvažamo. Ce gospodar več zapravi, kot skupi, mu voz leti pod pot. Čemu toliko zelenjadarske, čisto nepotrebne robe iz tujine — zato, da se pol meseca prej nasiti lačna sla z novo solato in krompirčkom. Domač pridelek pa gnije neprodan. In čemu ta malomarnost, da se ne osnuje zadruga zelenjadarjev, ki bi vsako noč vsaj po en vagon zelenjadi mogli poslati na naše letoviščarsko dalmatinsko obrežje, ki v vročih mesecih strada povrtnin? Čemu torej ta koleda? Ali bo pregnala bedo, poredila prazne mošnjičke? Ne bo jih. Toda toliko naj pove vsem tisočem in tisočem: vsi, prvi vse oblasti in vlade, vse občine, vse zadruge, vsa prosvetna društva, potem pa vsak sam premišljuj, uči se, delaj, napreduj, sicer nas bo teža časov spravila na beraško palico. Koliko nas je in kje smo? Sveto pismo nam pripoveduje o Tobiju tole: »Ko se je pa mladi Tobija mudil v tujini, je začel njegov oče silno žalovati in mati Ana je prejokovala, da se ni dala utolažiti, ter je rekla: Oh, oh, moj sin! Zakaj sva te poslala na tuje, tebe, svetlobo najinih oči, palico najine starosti, tolažbo najinega življenja, upanje najinega zaroda.« Zakaj je šel Tobija na tuje? Gospodarske prilike so ga prisilile. Tudi Slovence silijo gospodarske neprilike, da morajo otroci iz kajže po svetu za kruhom. Toda, ali mati Slovenija misli na svoje otroke noč in dan, kakor je mislila Ana Tobijeva? Priznajmo si tudi ta greh: mati Slovenija misli premalo nanje in zato menda tudi otroci pozabljajo svojo mater. Tako premalo skrbi za po vsem svetu raztepene otroke nima zlepa kak narod in ne kaka druga država. Boljša se. Ustanovljene so že pisarne in uradi za izseljence, celo list imamo za ta namen (Slavijo), oblasti se trudijo in upamo, da se izboljša. Velika Nem- čija, skrbna Češkoslovaška vesta za vsakega svojega človeka po vsem svetu. Mnogo store Poljaki, tudi Italijani. Za njimi moramo, tembolj ker smo majhni in je vsakega tisoča naših ljudi, ki se izgube, zelo škoda. Koliko pa nas je sedaj? Prav natančno na to vprašanje ni mogoče odgovoriti. Je pač vzrok, kakor sem ga navedel: mati se ne briga za otroke, otroci pa zanjo ne. Vendar pa številke, ki so dokaj trdne, tako govore, da nas je okroglo dva milijona. Tudi tako govore številke, da nas na en milijon v Jugoslaviji priraste na leto kakih dobrih sto tisoč; približno vsaj polovico tolik bi bil prirastek tudi zunaj Jugoslavije — in bi se potemtakem morali pomnožiti v desetih letih Slovenci vsaj za poldrugi milijon, če ne za dva. Toda, žal, teh milijonov ni nikjer. Slovenci potonejo v morju drugih narodov, za katere vlečejo in delajo, za domovino in za naš narod so izgubljeni, čeprav ne vsi, vendarle večina. Izmed teh dveh milijonov nas je v Jugoslaviji — 1,024.000. Vsi ostali so izven mej naše narodne države. Največ Slovencev izven SHS je v Italiji, kjer bivajo strnjeni na svoji zemlji, na svojih domovih. Vseh je tamkaj 375.000. Uradno so našteli izmed teh Slovencev tistih, ki jim je občevalni jezik izključno slovenski, 52.000. Vsi drugi so bili, seveda od svojih gospodarjev, vpisani kot taki, ki se pogovarjajo po laško. Trd gospodarski boj bijejo tamkaj naši bratje; vse tršega kot mi. Zato se trumoma izseljujejo, zlasti v Južno Ameriko, v Argentino. Toda slovenska zavest pa je pri večini odlična. Kakor kraški hrasti stoje; dasi so pravični svoji državi, nikdar ne pozabijo, da so otroci slovenske matere in je za nobeno ceno ne za-taje. Naš ponos so, naj bodo tudi naša velika ljubezen. Naša sosednja Koroška, ki je bila nekdaj zibelka slovenstva, odkoder so zapisane najstarejše besede našega jezika (v brižinskih spomenikih), ima danes 115.000 Slovencev. Izmed teh je 40.000 narodno zavednih, drugi govorijo doma, ali vsaj umejo še slovenski, občevalni jezik pa je nemški. Slovenskih šol nimajo; le po nekaterih se prvo leto otroci nauče slovenskih črk, do čitanja ne pridejo, ker ni slovenskih učnih knjig. Sila razmer je taka, da grozi slovenskemu naraščaju narodna smrt, ako Društvo narodov kaj kmalu pravično ne reši vprašanja glede narodnih manjšin in za ves svet zahteva vsakemu narodu dati to, kar mu gre po božjih in človeških pravicah. Kar oteti morejo, otimajo prosvetna društva, slovenska pesem (združeni zbori), versko življenje, nabožne knjige in dva časopisa. Avstrijska Štajerska bi utegnila imeti še 50.000 Slovencev. Vsi ti so po večini doseljenci, ki že dolgo bivajo tam, pa tudi še prvotni, domačini na strnjenem ozemlju v Špilah in Radgoni. Naselili so se kot rudarji v Leobnu, v Judenburgu. Prekmurci se selijo zlasti v radgonski okraj; tudi v Burgenlandu in na Madžarskem jih je kakih 8000. V Gradcu je Slovencev 11.277, dasi so jih našteli le 675. V Leobnu jih je 3687, našteli so jih le 198! Kako tonemo, tonemo! Na jugu naše države (izven Slovenije) biva Slovencev 60.000. Največ jih je v Zagrebu. Sam zagrebški župan je ob priliki, ko je bratski Zagreb slavil našega rojaka, slikarja Jakopiča, izjavil, da je sedmina zagrebškega prebivalstva slovenska — torej od 25 do 30 tisoč. V Zagrebu imajo Slovenci svoja društva, toda le peščica jih je v njih. Po večini opravljajo preprosta dela, prav malo je izobražencev in učenega stanu. Hrvatje sami pravijo, da so v Zagrebu vse služkinje, vsi hlapci in vsi natakarji — Slovenci. V Beogradu je Slovencev od 3 do 5 tisoč. So služkinje, obrtniki, sezonski delavci, vrtnarji; mnogo je že uradnikov in vojakov, zlasti pri kraljevi gardi. Slovencem sta ustanovila duhovnika Medved in Ulaga »Društvo samostojnih katoliških deklet« in »Zavetišče za brezposelne slovenske služkinje« (ima nad 150 članic); tudi slovensko Orlico imajo in še slovenski pevski zbor je v Beogradu. Seveda je vse to, kar je doslej storjenega po požrtvovalnih možeh, komaj kaplja tega, kar bi se moralo še storiti v Zagrebu in Beogradu. Treba bi bilo otroških zavetišč, vrtcev, posredovalnega urada. Vsakega Slovenca in Slovenke bi morala biti prva pot do takega urada in do doma, kjer se zglasi, prenoči in ostane v vedni zvezi s takim uradom in domom, dokler služi v teh mestih. Da so Slovenci povsod po Balkanu in drugod po državi poraztreseni, je znano; kakih 20 do 25 tisoč jih utegne biti. Med njimi na čelu ogromnega dela škof dr. Janez Frančišek Gnidovec in z njim 36 raznih duhovnikov in redovnih bratov ter 28 sester različnih samostanov. Mnogi Slovenci so poskusili srečo na Ovčjem in na Kosovem polju. Nekaj jih je še tam. Slovenske oblasti se trudijo, da bi se naseljevanje Slovencev, zlasti Primorcev, uredilo in bi se jim na neobdelani pa tako rodovitni zemlji omogočile strnjene naselbine z oblastnimi in državnimi podporami. Če se posreči to urediti, potem bi Slovenci imeli Ameriko in Argentino v domovini. Kje pa bivajo še drugod Slovenci? Še kakega pol milijona jih pogrešamo. Na to je edino pravilni odgovor: Po vsem svetu. Res ni dežele na zemlji, kjer bi ne bilo Slovenca. Amerika, Afrika, Azija, Avstralija — vse celine jih imajo. Vsa velika svetovna mesta so njih bivališča. Toda za veliko večino vseh teh ne ve domovina nič, vedo tuintam njih domači, pa še ta vez se v nekaj letih ohladi in pretrga. Saj še celo za kakih deset misijonarjev ne vedo več, kam so zginili. Znani so nam le tisti, ki bivajo dokaj strnjeno v raznih deželah, in tisti, ki še niso dolgo v tujini in so še v tesni zvezi z rojaki. V Združenih državah severoameriških jih je največ — krog 252.000 in največ skupaj jih je v Clevelandu. Takoj spočetka, ko je pri nas zaslovela Amerika kot dežela Koromandija, so se trumoma vsipali vanjo Slovenci, se dose-ljevali vsako leto in množili slovenski živelj. Skoro vsi so taih dobro organizirani. Imajo svoje zasebne slovenske šole, imajo krasne cerkve, imajo izobraževalna društva, svoje časopise, tudi umetnike, pesnike, slikarje, tiskarne, zavarovalne družbe itd. Žive jako zavedno narodno in državno življenje. Mnogo Slovencev je že v odličnih službah (so zdravniki, notarji, duhovniki, učitelji, celo državnega pravdnika že imajo med seboj), večina pa jih seveda dela po tovarnah, v rudnikih, na farmah (kmetijah). Brez dvoma je tu še najboljše življenje za Slovence; toda odkar ni pritoka novih doseljencev, se opaža, da mladi naraščaj pozablja jezik in domovino in se staplja z Američani v eno. Tudi v Kanadi je kakih 5000 Slovencev, ki delajo po kmetih in nekateri dobro zaslužijo. V Nemčiji imamo drugo večjo naselbino Slovencev v Porenju na Vestfalskem. Rudarji so. Že pred svetovno vojno so bili tam. Danes jih je krog 30.000. Tudi ti so precej dobro organizirani. Imajo 27 slovenskih moških društev (sv. Barbare) in več ženskih. Zanje so skrbeli nemški duhovniki, ki so se naučili slovensko, danes je stalno med njimi slovenski duhovnik (J. Kalan). Vendar prihajajo tožbe, da se tudi tu Slovenci poizgubljajo in tope v Nemce, zlasti zato, ker niso deležni zadostne skrbi in ljubezni iz domovine. Na Francosko, v Belgijo in tudi na Ho-landsko se selijo rudarji po vojni. V Franciji, zlasti .v pokrajini Calais, je Slovencev krog 10.000. Redkokje jih je kaj več skupaj. Po-taknjeni so po vseh ogromnih rudarskih podjetjih. Edina vez jim je slovenski duhovnik (sedaj župnik Zupančič, na vzhodu pa duhovnika Hafner in Kastelic). V Belgiji jih je tudi 2000 in 2000 v Holandiji. V Argentino v Južni Ameriki se seli zadnje čase prav mnogo ljudi iz Jugoslavije, tudi Slovencev. Doslej jih je že tam 16.000, vseh Jugoslovanov pa je 80.000. Vsi ti tisoči živ.e, kamor jih zanese. Nobene zveze, nobene organizacije nimajo. Niti ene cerkve ni enega duhovnika nimajo. Tudi nobene šole nimajo, nobenega denarnega zavoda. Edino v Buenos Aires imajo Slovenci 4 društva. Kako se Slovenci poznajo, mi dokazuje tole: V Buenos Aires je kakih 5000 Slovencev. Tam je bivala slovenska deklica več mesecev in ves ta čas ni našla niti enega Slovenca. Večina Slovencev se preživlja s poljedelstvom. Tudi v kamenolomih in opekarnah delajo. Vsi pa soglasno trdijo, da se denar krvavo služi, in marsikdo vzdihuje: »Ko bi bil doma tako delal, bi imel tudi Ameriko • doma.« Razen v Argentini so Slovenci tudi v Braziliji (5000), v Urugvaju (400), in v Čile (300). So pa tudi daleč na jugu prav blizu Ledenega morja. Edina večja naselbina Slovencev v Afriki je v Egiptu. Tam so zvečine Primorci in Primorke. Šolske sestre imajo v Kairi dom za služkinje, kjer odmeva slovenska pesem in živi slovenski duh. Vseh sodijo, da je 5000. Doslej omenjeni kraji bi bile poglavitne naselbine Slovencev. Toda kdo ve za vse druge? Kdo ve, koliko je naših rojakov še živih v Rusiji, kjer so ostali v ujetništvu in se niso še vrnili? So po osrednji Afriki kot misijonarji, so v Indiji, na Kitajskem. So v Bolgariji. (Pred kratkim je tam naletel Slovenec, ki se je slučajno mudil na Bolgarskem, na slovensko usmiljeno sestro, ki ni čula 25 let slovenske besede. Solze so jo polile, govoriti pa SVETI V nizkem kotu jaselce, lučke pred njimi gore, drobni pastirci z ovčicami, glej, po gričku zelenem hite. Marija pri jaslih sedi, Jezusa v gorko zagrinja; zadaj sveti Jožef stoji, solza se v očeh mu utrinja. slovenski ni več znala.) Slovenci so v Perziji, v Tiflisu, v Avstraliji, v Sveti deželi: kratko in malo: Slovenci so po vsej zemlji. Vse mogoče posle vrše, po večini jedo najtrši kruh, le nekaterim gre bolje. Toda eno lastnost imajo vsi: kakor doma tako tudi v tujini ni Slovencev bogatašev in težkih milijonarjev: usoda kajžarja in trpina ga spremlja povsod. Bridko koledovanje tako, jeli? Mali naš narodič po vsem svetu razmetan, od nikogar spoštovan, in skoro od nikogar poznan... Naj je bridko, toda potrebno je. Le v površnih obrisih smo mu pogledali v obraz, a zvedeli dovolj, da je tega našega narodnega greha, te sramotne brezbrižnosti, vendarle že dovolj. Ako mi sami sebe ne spoštujemo, kdo bi nas ne preziral in ne zaničeval? Razmišljajmo in izprašujmo si vest, kako bi popravili, kar je zagrešenega. Bodi nam vsaj tole za vodilo: Več ljubezni do bratov, ki se pehajo po svetu za kruhom. Več zveze z njimi s pismom, s knjigo, s časopisom. Kako bi bili veseli knjig, časopisov, že prebranih! Kje je urad, kje društvo, ki bi jih zbiralo in pošiljalo? Ali moremo zameriti očitek ameriških Slovencev, ki pravijo: Domovina nas pozna samo tedaj, ko ji dišijo dolarji! Javne oblasti naj razvijejo vso delavnost in skrb za uboge izseljence. Mati Slovenija, jokaj za otroki kakor Tobijeva Ana za sinom v tujini in noč in dan misli nanje. Vsi oblastniki v državi, vsak državljan zase delaj, da se naša domovina gospodarsko uredi in okrepi. Za milijone in milijone ljudi je še belega kruha v Jugoslaviji: v zemlji, pod zemljo — povsod. Naj se zganejo roke, ki bi dvigale te zaklade — o, čemu nam potem tujina, ko imamo Ameriko in Argentino in Afriko doma? Kdaj pride čas, ko se bodo tisoči bratov, ki tako hrepene po domovini, vrnilinarodnogrudo? Ne vemo. To pa vemo, da je ta čas odvisen od naše ljubezni, od našega dela in od našega poštenja. VEČER Sivi ded pa pravi tako, da bo bakla svetila — kakor zvezda trem Modrim — in ga k Božičku vodila. Gospodinja za mizo sedi, mladega zre gospodarja, ki zamišljen hodi okoli peči in z novo se zibko ukvarja. Gustav Strniša. TISTIKRAT Stopil bom pod vaša okna, tiho, da ne boste čuli tistikrat. In bom videl svečice prižgane, čul pozabljene molitve drage, angele bom videl pluti, s tihimi in belimi perutmi nizko, nizko k vam: zvezd visokih blagi smeh vaši deci bo blestel v očeh Dolgo bom skoz okna gledal: če se mi bo prikazala, v izza jaselc nasmehljala, z vašo pesemco se oglasila, z vašo lučko se mi zaiskrila, moja davna pravljica — mladost. Dolgo bom skoz vaša okna gledal, tiho, da ne boste čuli tistikrat . . . Anton žužek. MI - SAMOTARJI V sveti noči sanje cveto. Tako cveto rože, kadar je maj... V sveti noči spomini gredo v procesijah tihih v preteklost nazaj . . . V sveti noči je sladka bridkost in solza v očeh — najdražji kristal. (Daleč, o, daleč za nami mladost. Na grobu stremljenj je korak nam obstal.) V sveti noči je vse skrivnost: kdor jaslic in svečic in smrečice nima, temu je zvok iz davnine — ljub gost in čudežna slutnja miru — posestrima. Svetonočnega čara zavist naj ne ruši; mi samotarji praznujemo ga kot izgnanci z odpovedjo v duši: Tuje se sreče radujemo. Mirko Kunčič. B0Z1CNA DRUŽINA Magajna Bogomir. Alenka doživlja svoj božič. Mati je; družino ima: moža, sina Matijčka in hčerko Alen-čico. V kotu v baraki sedi Alenka in misli. Vra-biča vidi in misli na ptice: »Lepo je njim. Pomladi pletejo gnezda in do zime otroci že dorastejo in so veliki, ko pride mraz, so godni vsi, da nato k tpplemu solncu zbežijo. Za tiste, ki ostanejo, skrbijo dobri ljudje. — Njenih ptičkov pa ne vidi nihče. Ljudje se boje barak. Kdo bi stopal med črne stene, ko je vendar med rdečimi zavesami prelepo. Za Alenko nihče ne ve in za mala dva in za očeta, ki ima leseno nogo in hodi pred kolodvor ljudem snažit čevlje. Še solnce — oj, to solnce! Poleti sveti čez strehe visoke hiše prav v barako — to solnce poleti, ko bi bilo tudi sicer gorko. Pozimi ga skrije visoka hiša in same sence padajo na barako. Kot mračne sanje so. Med pod in strop se stiskajo. Ob kupu slame in za pečjo so vse črne in je videti le dvoje gorečih oči, ki jih pošilja ogenj v peči skozi železna vratica. Da je le brat Janez ostal dober! Sam Bog ga je poslal pred prazniki. Kot strah je že stala zima pred vrati. Mala dva sta se tresla v kotu, ko so se prve snežinke kotalile po strehi barake in drsele mimo okna. Spomnil se je brat izpod Karavank na sestro v mestu, naložil je drv na voz in jih pripeljal k baraki.« »E, da ni tista vojna prišla,« je govoril, »e, tista vojna, pa bi nam bilo dobro vsem. Matija bi še imel nogo in bi služil v tovarni — kakor prej — goldinarje težke — dvajset na mesec. Pet bi jih bilo za sobico in kuhinjo, deset bi jih odštel za ljubi kruhek in pet bi jih ostalo, da bi lahko obula in povila ta ljubi mali živžav. Še za božično potico in velikonočni kolač bi ostalo, kajne, Alenka! Še jaz bi kračo ali kaj takega primeknil. Skazilo se je vse in nisem imel kaj, da bi naložil v nahrbtnik. Le drv sem nasekal v hosti, jeseni že, da se po-suše do zime. No da, Alenka, več skoraj res nisem mogel. Moja gmajna kaže suha rebra in srce te zaboli, da bi sekal malo smrečico ali mlade bukvice, ki imajo lubje še skoraj kot mleko. Kovača pa ne najdeš zlepa v mojem žepu. Skoraj me prime včasih — veš, Alenka — smiliš se mi — prime me, da bi prodal tale voz in kravo in gmajno in kočo in se preselil v tržiške fabrike. Zdrav sem in bi že napredel toliko, da bi nam bilo dovolj. Morda bi tudi ti kaj pomagala v predilnici.« Tako je govoril brat Janez izpod Karavank in še smejal se je, ko je odhajal. Strah ga je bilo, ko je stal v baraki, pa pomagati ni mogel. Kako bi vendar pustil on bajto in tisto reber in voz in živinče! Videla ga je, kako je hodil včasih po hosti in božal stebelca mladih drevesc. Kot otroci so mu drevesca od takrat, ko mu je umrla žena Majda, ne da bi mu dala sina. Še njej, Alenki, bi ne bilo prav, če bi prodal. Saj se še v sanje povrača okajena kuhinja in sobica proti vrtu, kamor je hodil nekoč Matija, ko je bil še fant in jo prosil za nagelj z okna. Verjela je takrat vanj in se ni zmotila. Vsakega drugega bi ubila tolika nesreča. Piti bi začel, kleti in tepsti ženo in otroke. Matija pa je rekel: »Saj veš, Alenka, hudo je, a živeti morava, zaradi malih vsaj.« Zrezljal je iz klade stol na tri noge in odšel z njim pred kolodvor snažit čevlje ljudem. Iz ljubezni do nje in malih sedi tam vsak dan v snegu in mrazu, da preskrbi za sproti. Vsak večer pa dvigne mala dva na kolena, ju ujčka in jima poje le vesele, da sence zbežijo in bi samo solnce iz poletja zasijalo v barako. Drugi možje, barakarji, pijo. Iz žalosti nad neveselim življenjem pijo. Pijejo vsako soboto in vsako nedeljo. V barakah se trudijo žene s šivanjem, otroci se plazijo bosi po vlažnih podih. Obrazki so jim v bedi ko usehle rožice in skoraj na jok so že pozabili. Očetje pa pijo vsako soboto in vsako nedeljo. Ni dovolj moči v njih, da bi ubili žalost nad bedo, da bi deci vlivali v srca boj za zarjo, ki mora priti nekoč in mladim povezati duše v svetlobo z zlatimi žarki. Ob peči sedi Alenka. Dvoje pramenov ji gori iz ognja v obraz. Alenka se smeje. Matija je še vedno tisti zvesti fant in naj le udarja njegova lesena noga v pod. Alenka se smeje tiho, tiho. V srcu ji je tako gorko. Pod srcem bije novo življenje. Še tretji pride to zimo na svet. In naj bo deklica in naj bo sinek. Rdeča lička bo imel otrok kot jih ima Matijček, kot jih ima Alenčica. V baraki na kupu slame bo rojen in vendar naj ne bo nikdar malemu obupno srce, kot ni bilo Malemu, ki se je rodil v Betlehemu na slami. Kot da ni zime nikjer, kot da ni mračne teme, kot da sijejo same tople zvezde v barako, se smeje Alenka na božični večer. Matijček se ob njej igra z muco, ki jo je oče zrezljal iz lesa. Črna muca ima velike oči in strmi plaho v kot, kot da ni božičnega večera nocoj. Danes je hodil Matijček z materjo po mestu. V izložbe se je oziral in zagledal za visokim steklom vse drugačno muco. V bel kožušček je bila odeta in njene oči so bile kot dve zlati lučki. »Joj, kako bi jo rad imel,« je zaklical materi, ona pa ga je pobožala po kodrih in pokazala s prstom na listek, ki je visel muci krog vratu. »Veš, kaj je napisano na njem? Dvajset dinarjev stane ta muca.« Tako hudo majhen je Matijček, pa je zaslutil, kaj se pravi dvajset dinarjev, in ni prosil več. »Take muce ne boš dobil, pač pa masleni kolač. Gotovo ga prinese oče zvečer.« V mlado srce se je hipoma zarisala nova slika: masleni kolač! Matijček ni bil žalosten radi lesene muce, dasi je bila druga vsa lepa kot iz pravljice. Samo enkrat je jedel Matijček masleni kolač. Šli so on, Alenčica in mati s črnim vlakom tja, kjer je doma stric Janez, in stric Janez je pripravil masleni kolač. Samo tri leta je imel takrat, pa se spominja še sedaj, ko jih ima že več kot štiri in mu Alenčica, ki jih ima že sedem in hodi že dve leti v šolo, niti čez glavo ne more stopiti več, če ne sede na tla. Rozin pa ni imel stričev kolač. »Nekaj silno dobrega so rozine,« je rekla mamica. »Kolač, ki ga prinese oče, bo imel rozine v rumeni sredici.« »Kolač z rozinami. . . Kaj, mamica, od samega medu so slajše rozine?« »Od samega medu so slajše,« pritrjuje Alenka in se smeje. Še Alenčici se svetijo oči. »Mama, kako je vendar smešen naš mali! Zjutraj je tožil, da ga zebe, in jokal bi kmalu, kot kak razmazanček, ki joka ob vsaki mrzli burjici, dasi sem mu jaz še svojo odejo ogrnila čez posteljico. Sedaj bi pa^le na kolač mislil, ta Matijček.« Samo Alenka ve, kaj je masleni kolač. Kot iz ljubezni je zgrajen in sladke rozine v njem so ure, ki jih očka presedijo v mrazu na trinožniku pred kolodvorom. Pa kaj bi to pravila in kaj bi mislila na to! Z nasmehom in svetlimi očmi malih dveh bo tisočkrat prepla-čan kolač. Skozi lino gleda v noč in pričakuje njega. »Alenčica, težka je že noč. Pojdi gledat, če oče prihaja!« »Ti, mami, pa lučko prižgi tačas,« pravi Alenčica in zbeži skozi vrata v sneg. Alenka prižiga petrolejko. Lučka gori in je vsa zlatorumena. Alenki žari obraz v njej. Matijček je vesel in kliče proti črnim sencam, ki so zbežale iz kotov: »Huš, huš!« Te grde črne sence! V obraz se mu pačijo, ko leži na posteljci, in mamica mora takrat prižgati luč, da ne bi kričal. »Huš, huš,« pravi lučka, in ni jih več grdih senc. Pripoveduje mati: »Ko hodi božič po svetu, zbežijo vse sence. Zvonovi zvonijo: bim-bom, cin-cin in sto lučk zabrli po širnem nebu.« »Bim-bom, cin-cin, zvonijo zvonovi,« kliče Matijček in skače po baraki. Alenka beži za sinkom, ujame ga v naročje, privije lička na lica, očke na oči, usteca na usta in se smeje, smeje: »Kako je vendar smešen naš mali!« * ¥ * »Joj, kaj je videti,« kliče Alenčica pred vrati. »Joj, kaj je videti onkraj snega!« In že se je iztrgal Matijček iz naročja, beži na pro-sto, beži v sneg, mati za njim: »Alenčica, Alenčica, kaj vidiš?« Kot angel stoji Alenčica na belem snegu in kaže z ročico proti visoki hiši. »Matijček!« »Alenčica!« »Pojdimo,« pravi mati. Tiho, tiho stopajo po visokem snegu med drevesi čez vrt. »Tiho, tiho,« pravi mati, »da se ne prebudi strašni pes Muri, ki je privezan za vogalom, in ne zalaja grdo. Ljudje bi prišli potem in nas zapodili.« Gredo trije: mati, hčerka, sinek. »Pst,« šepeta Alenka. »Pst, pst,« prišepetavata mala dva. Strašni pes Muri je zbujen. Gleda v tri sence, ki se pomikajo proti oknu. Visoka žena, mali angele v belem krilu in čudno majčkeno bitje, ki koraca v ozadju in je skoraj sneg večji od njega. Od nekje zvonijo zvonovi. Pes Muri posluša, čudi se, gleda,, pomežikuje z očmi in ne ve, ali bi lajal ali ne. Tiho godrnja predse. Gobec je stisnil med taci, in bele pare puhajo iz nosnic v mraz, kot ogenj se mu svetijo oči. Voha pes Muri v prostor. Čudno kot nikdar je nocoj. Zakaj bi lajal, ko stopajo proti razsvetljenemu oknu ljudje in jim luč iz sobe barva obraze. Alenčica se je povzpela na prizidek in gleda skozi okno. Nič je ne zebe, dasi se mora držati z ročicami za mrzli sneg, ki se je stisnil prav do šip. Matijčka pa je dvignila mati in malemu se rišejo v zenice čudovite slike. Stric Janez je včasih pravil pravl"ce, potem pa je rekel, da niso po resnici in da so se jih ljudje izmislili kar tako. Kako bi vendar ne bile po resnici, ko se vendar vidijo skozi okno. Čudovito lepe so in podobne se morejo pokazati komaj v sanjah. Žive lučke so na drevesu. Vrh drevesa je zvezda. Sama po sebi se vrti in njeni betki udarjajo glasno v viseče srebrne zvonce. Krog drevesca plešejo angeli. Svila jim je za obleko in kodri so razpleteni v stotero valov. Res, kot angeli so ti srečni otroci bogatih ljudi. Alenčica bi se sramovala svoje obleke, če bi se ji živa slika ne zdela nekaj nadnaravnega, komaj komaj mogočega. Na rdečem stolu sloni gospa. Roko upira v valovite lase in njen srebrni šal pada na rožaste preproge na tleh. Pred njo stoji sinja miza prepolna igrač, ki jim Alenčica in Matijček niti imena ne vesta. Otroci rajajo krog drevesa in trgajo z vej rumene kruhke, sladka, zlata, sladkorna jabolka in sočne pomaranče. Gospa je pričela urejati igrače. Otroci vriskajo. Gospa poje srebrno pesem. Nekje izza zavese se čuje godba in se druži z zvoki zvoncev, ki jih poraja vrteča se zvezda. In se smejejo mati Alenka, hčerka Alenčica in sinek Matijček. O, stric Janez, nisi govoril dovolj, ko si pravil o Deveti deželi. Mati se je ozrla v hčerko in sinka in vidi, kako so se ukovale Alenčičine oči v punčko na mizi, ki je kot živa, in kako strmi mali v konjička, ki je dovolj velik, da bi ga jahal. Tiha žalost ji plane v dušo. »Pojdimo, otroci,« pravi. »Hitimo, morda se je že povrnil oče.« Trije se vračajo. V uti se čudi pes Muri. Poltiho cvili in velike oči mu strme v noč. Alenčica je žalostna. Matijček misli, misli. »Zakaj je tam tako lepo,« vprašuje mater. Mati misli, misli. »Ne vem, moj mali, zakaj je tam tako lepo. Nihče ne ve tega.« »Mami, si videla punčko,« vprašuje Alenčica. »Tisto, ki je plesala krog drevesa?« »Tisto, ki je ležala na mizi. Prav v mene so gledale njene oči.« Mati se smehlja drobno. »Morda ti za novo leto kupim prav tako.« »Prav tako?« Alenčici gori veselje iz oči. »Si videla belega konjička na mizi?« Mati se smehlja. »Sem videla. Tudi tebi kupim takega.« Matijček zavriska v veselju. Stopajo skozi vrata. V cerkvi zvone zvonovi. Udarci valovijo v široko mesto. Redke snežinke drse med zvoki. Pes Muri se je domislil nečesa in laja zamolklo v noč. * • * Enajsta ura. Olje v svetiljki dogoreva. •Ogenj gasne v peči. Trije sede na slami. Tesno se stiskajo drug v drugega. Trije pogledi so v pričakovanju uprti v vrata. »Moj Bog!« Alenki dreveni v grozi telo. Zunaj je zapel človek. Glas te pesnji je rezek in hripav, kot da se je daljna žalost vsesala vanjo. Nikdar slutena, nikoli pričakovana groza se budi Alenki v srcu. »Oče, kolač,« zakriči Matijček in steče očetu naproti. Alenčica opazuje mater. Drobno telesce se ji vse trese, kot da prihaja strah v barako. Skozi vrata prihaja oče in poje, kot ni pel še nikdar. Ta pesem ni prav nič podobna onim, ki jih je pel, ko je na kolenih ujčkal otroka. »Kakšen si, Matija; kakšen si!« zajoka Alenka. Oče utihne. Nerodno stopa proti ležišču in temno udarja lesena noga v pod. »Tu je masleni kolač, žena!« S koščeno mrzlo roko odpenja suknjo. Prsti se mu tresejo, ko odvija papir. Matijček vriska, vriska, grize v rumeni kruhek in zaživi v veselju nad sladkostjo rozin. Oče ga opazuje in zopet se zasmeje kot nekoč, a le za hip. Sede na slamnati kup. Oči se zazro široko v prostor. S strahom se ozira Alenka vanje. Nikdar še ni videla jokati moža. »Alenka, Alenka!« »Si pil danes, kajne,« vprašuje žena in že odpušča v svojem srcu. Matija se smehlja. »Alenka, samo Janezu sem povedal takrat, ko je drva pripeljal. Trgalo in grizlo je, veš, in še sneg pred trinožnikom je bil včasih okrvavljen. Pa nisem verjel. Janez mi je dal r.ekaj denarja, da bi šel. Tebi je rekel takrat, da nima denarja, dasi ga je prinesel tebi. Do danes sem hranil, da ti kupim ruto za božično noč. Pa sem šel — odpusti — gotovosti sem hotel — in sem šel k zdravniku danes in je rekel, da še nisem izgubljen. Tudi zame je ustvarjeno solnce na gorah. Ozdravi me kljub temu, da nisem prišel takrat, ko sem prvič kri pljuval. Dal sem mu denar — odpusti, da ti nisem kupil rute.« * * * Minila je polnoč. Na kupu slame spita Alenčica in Matijček. V odejo in cunje sta poviti telesci. Z zaprtimi očmi strmita obrazka navzgor daleč v samo neskončnost. Med zvezdami se igra Alenčica s svileno punčko. In glej, vsaka zvezda se preraja v punčko. Žive rože so njihove oči. Prav nad rimsko cesto jezdi Matijček ognjenega konjička skozi morje ozvezdij. V sanjah se smejeta otroka. »Glej, čudovito lepa je gospa Marija,« pravi Alenčica malemu bratu, »in sam Bogec Jezus je ob njej.» »Sami angelci so tvoje punčke,« pravi Marija Alenčici. »Če mi daš še voziček, vprežem vanj konjička in te popeljem s seboj, Bogec! Daj mi še voziček, Bogec,« prosi Matijček Marijinega otroka in že je vprežen konjiček in voziček je velik in je srebrn in lahak kot neme snežinke. Matijček vriska in vozi skozi prostor Marijo, Bogca, Alenčico in vso trumo angelov-punčk ... Papir na oknu se upogiba v snegu, ki prši vse dolge ure vanj. Petrolejka je ugasnila. »Bi dal še poleno v peč?« vprašuje mož. Alenka prikima. »Konec januarja bo rojen tretji, kajne?« »Konec januarja.« »Kam naj bi s teboj tiste dni, Alenka! Jesti ne bo kaj in malo bo poginilo v mrazu.« Alenka ovije možu roko krog vratu. Smehlja se in mu gleda v oči. »Ne govori tako, Matija! Pojdem k blagajni. Morda se usmilijo gospodje.« »Ne hodi,« ugovarja mož s čudnim poudarkom, in Alenka ve, da mora tudi to upanje zavreči. Rada bi zadržala jok in se smeje. Težko je imeti vesel obraz, ko polje grenkost skozi dušo,-a Alenka se smeje le zato, da bi radi nje ne bil mož še bolj žalosten. »Nekaj mesecev bi še vzdržal pred kolodvorom, Alenka. Da bi se le rojstvo tretjega dobro končalo in da ga le ohranimo življenju.« »Matija, pomlad pride, ozeleneli bodo vrtovi, solnce posije gorko in pozdraviš se.« »Morda ozdravim, samo pomlad je daleč, žena! Mine mesec in praviš — jutri bo prišla — pa je ni; mine drugi — uro že — misliš — pa bo prišla in je ni. Čakaš tretji in četrti, ko pa pride, spoznaš, da deževje uničuje cvetje in da dreve nevihte s hudourniki z gora.« Alenka molči. Nič več ne ve, kaj bi govorila, in njeno zlato srce se maje v svojem upanju. , . , Svita se. V cerkvi bije ura sedem. Jutro. »Kaj danes?« »Kaj danes?« Božič. Otroka spita še vedno s smehljaji na ustnicah. K prvi maši zvoni. Mož vstaja. »Ne bi šel danes rad pred kolodvor, a moram.« »Ne hodi danes,« prosi Alenka. »Je kruha še kaj?« »Je. Shranila sem za danes.« »Ne pojdem.« Otroka se budita. Dve glavici se zasmejeta izpod cunj. »Božič je danes. Molimo,« pravi Alenka. Med štiri vlažne stene lije molitev. * * * »Odpri, Alenka!« »Stric Janez, stric Janez,« zakliče Ma-tijček. Odejo meče s sebe in v sami srajčki bi rad tekel k vratom. »Počakaj, neugnanec!« Alenka odpira vrata. Stric Janez razbija s čevlji po tleh in otresa sneg s suknje. Široko se smeje. »Pasja noga, tu pri vas je sama megla. Srečne praznike, Alenka in Matija, in vidva zimska polha pod odejo! Zakuri no, Alenka! Vsa drva zmeči v tisti okrogli zaboj. Saj zebe še mene, ki imam bolj kosmato kožo ko medved. Otrok ti bo zmrznil pod srcem. Mesnine sem prinesel. Ne boš — zlomek, sem rekel — zadnjega prašiča pa ne, ko sem prodajal bajto, brinje na gmajni in lisko z vozom. Vse to prodam, sem rekel, samo klal bom pa le jaz in sem klal že pred tedni. Posušilo se je dobro. Posušilo pa se je že v Tržiču. Ne čudi se, Alenka! Kar mora biti, naj bo! Kaj bi človek cincal in se cmeril! K fabrikantu sem šel in sem dejal: ,Za en stroj odpravim jaz.' Premeril me je z očmi in mi obljubil takoj po štiri kovače na dan in sem udaril z njim. Bajto in drugo sem pa dal Dolinarju za nekaj jurjev. ,Dušo krščansko mora rešiti človek,' sem si mislil. Matija je človek in ti si tudi nekaj in mala dva. Že zadnjič sem gledal Matijo in sem si mislil: ,Eno leto na toplem, na solncu, pa bo ugnal vraga iz prsi v pekel.' Pa mala dva! Ko mi je Majda umrla, sem se žalostil, da mi ni sina pustila v spomin. Je že bilo tako prav; saj nas bo velika družina sedaj. Na, vrzi to mesnino v lonec!« Alenka občuduje brata. Nemogoče je postalo mogoče. To, kar je najbolj ljubil, dom, v katerega je Majdo pripeljal in ki je bil kot posvečen v njenem spominu, je prodal zato, da bi pomagal sestri in njeni družini. »Ljubi brat, kdo ti bo to poplačal?« »E, kdo bi poplačal! Kaj bi poplačal! Duša krščanska je več vredna kot sedemsto bajt. Ali naj ti Matija zmrzne z jetiko pred kolodvorom? Radi mrtve Majde mi je bilo res nekoliko težko, a ti si ji bila včasih vsa dobra in v bolezni si ji stregla vse noči. Jaz sam sem se tudi naveličal delati le za davke. Še za tobak mi je zmanjkovalo včasih. Po pravici in resnici povedano, da mi je tudi dolgčas. Nimam svojih in vzljubil sem tvoja dva ptiča in bi jima rad pripravil toplo gnezdo, da se razvijeta in po-letita v široki svet. V plesnobi bi pa še hrasti segnili, kaj šele tako mladje. Kar v culo poveži te svoje stvari in po maši se odpeljemo. Matija potrebuje solnca in naše gore mu ubijejo vraga, ki se mu je naselil v pljuča. Stari v Tržiču sem tudi ukazal, naj lepo opremi kvartir. Tak vrzi no mesnino v lonec!« V barako se vrača smeh. Vroča molitev je razbila štiri vlažne stene. Matijček je hud. »Tak daj mi no hlače,« kliče mamici. »Stric Janez, tisto povej, kako so hudobcu ukovali kremplje v peklenska vrata.« * * * V silnih krogih se vijejo gore mimo vlaka. Solnce pada v beli sneg. Vse ozračje je polno zdravja. Krajina je veselje. Krajina je prelepa. Krajina je vriskajoča belo-zlata molitev. Krajina je novi dom božje družine. Zlato solnce plava nad gorami in zlati plašč njegove rdečine je odel zemljo. V silnih krogih prihajajo gore nasproti. Kot nova pesem je opoldansko zvonjenje zvonov. NARODI ZEMLJE Albin Zalaznik. »Naraščajta in množita se in polnita zemljo!« Tako je govoril Bog našemu prvemu očetu in naši prvi materi. In tako se je zgodilo. Človeški rod se je razmnožil in število njegovih članov je bilo kmalu kaj ogromno. Pretesna je postala Adamovim otrokom prvotna domovina; povezali so svoje stvari v cule in se začeli razhajati na vse strani širnega sveta. Pa glej, več ko so posedli sveta, več jih je bilo, vedno več! Množenja ni hotelo biti konec. Skrivnostna beseda, spregovorjena na začetku vekov, je dejstvovala dalje in budila v življenje vedno več rodov, plemen, narodov in ras. Vso zemeljsko oblo so naposled prepregle pisane množice bitij in že za davne dobe kralja Salomona, se lahko- reče, ni bilo več Zemljine niti menda večjega otoka brez žive priče iz potomstva Adamovega. Kakih tisočjezikov se glasi dandanes po vseh koncih in krajih sveta in približno enako bo število narodov, ki se prerivajo po zemlji. Do podrobnosti nihče ne ve, koliko je ljudi na svetu. Vendar pa splošno sodijo, da ni zmotno, ako jih cenimo že blizu dva tisoč milijonov (na dve milijardi). Po veri je katoličanov 272,860.000; pravoslavnih 120 milijonov; protestantov 171 milijonov: torej je vseh kristjanov okroglo 564 milijonov. Vsi drugi narodi so nekristjani, deloma še pogani. K nekaterim izmed njih, takim, ki so radi svoje številčne sile ali radi česa drugega vredni zanimanja, namerava letošnji koledar napraviti prav kratko potovanje ter vas vabi, da ga spremite. Število Jugoslovanov (Srbov, Hrvatov in Slovencev) cenimo na blizu 12 milijonov. Zlasti če uvažujemo Jugoslovane tudi onstran državne meje, smemo reči, da smo to število več nego dosegli. Več jasnosti nam prinese drugo ljudsko štetje v Jugoslaviji, ki bo v kratkem. Vzemimo teh okroglih 12 milijonov južnih Slovanov za merilo ter napravimo z njim skok k največjemu slovanskemu narodu, k Rusom. To vam je velikan! Le poglejte sliko! Morebiti vam v prvem hipu pogum malo upade, ko ob-stanete pred orjakom. Kako naj mali Jugoslovan napravi, da pogleda velikemu vzhodnemu bratu dobro v obraz? Da bi mu želel s svojim lastnim merilom izmeriti velikost, bi moral stopiti na precejšnje lestve. Kajti pomislite — Rusov je nekaj čez 110 milijonov duš! Seveda je moralo v tej ogromni množici ljudi nastati sčasoma nekaj večjih razlik. Zato delimo Ruse v tri skupine: največ je Velikorusov, za polovico manjše je število Malorusov ali Ukrajincev, čisto zadaj pa so B e 1 o r u s i. Rusi so od nekdaj narod poljedelcev in živinorejcev. Njih zemlja krije v sebi neizmerne zaklade in kdo ve, kaj se bo iz nje še rodilo. Vzhodnim Slovanom napovedujejo mnogi veliko bodočnost. Po veri so večinoma pravoslavni, pišejo s cirilico, ki jo pa namerava sedanja boljševiška vlada odpraviti. Zapadni sosedje Rusov so Poljaki. Prebivajo ponajveč v porečju Visle, glavne poljske reke. Kakih 20 milijonov jih bo. Tudi pri njih sta poljedelstvo in živinoreja najvažnejši panogi gospodarstva. Imajo pa na jugu in jugozapadu svoje domovine tudi velika rudninska najdišča. Znana je sol v Vielički in Bohniji pri Krakovu; še bolj pa je po Evropi menda znan gališki petrolej. Gornja Šlezija, ki deloma pripada poljski državi, je bogato založena z izvrstnim črnim premogom in železno rudo. Kjer pa ležita ta dva zaklada drug poleg drugega v zemlji, se zato tam kovinska obrtnost prebivalcem kar sama ponuja. Tudi znatno tkalstvo imajo Poljaki; središče tej industriji je polmili-jonsko mesto Lodž, ki se ponaša z nazivom »poljski Manchester« (Menčester). Manchester je mesto na Angleškem, v katerem je nad 80 odstotkov prebivalcev (mož) zaposlenih po predilnicah in tkalnicah. Kdor potuje iz Varšave, glavnega mesta Poljske, na Dunaj, ta mora skozi Moravsko, kjer stanujejo Čehi, Danes so s svojimi krvnimi brati Slovaki združeni v eni državi; zato govorimo navadno o Čehoslovakih. Njih skupno število se suče okoli 10 milijonov. Čehi na zapadu v marsičem nadkriljujejo Slovake na vzhodu. Vidimo to med drugim v gospodarstvu. Češka je skrbno obdelana zemlja; umni češki kmet jo izkorišča do tolike mere, da je polovica Češke njiva, a tudi v ostali polovici skoroda ne najdeš koščka povsem neplodnega sveta. Isto velja o Moravski. Hkrati pa je Češka ena izmed prvih rudarskih in obrtnih dežel Evrope. Vzemimo samo Plzno. Kdo ni slišal o plznskem pivu? In komu niso znani Škodovi zavodi — ogromne železne tovarne? Pa še zlata Praga zraven, pa Budejevice z ogromnimi pivovarnami, dalje Liberec, znan po tovarnah za tkanine, in toliko drugih krajev. Vsa severna Češka je ena sama velika tekstilna tovarna V primeri z vsem tem nudi Slovaška precej skromnejšo sliko. Posebno v industriji ima pred sabo še dolgo pot, preden bo na stopnji čeških dežel. Bila je pač od svojih prejšnjih gospodarjev Madžarov in Nemcev zanemarjana, kakor naše jugoslovanske dežele. O naših sosedih Bolgarih čujemo vedno dosti. Marsikdo težko razume, zakaj niso z nami kar najtesneje združeni, ko pripadajo vendar družini Južnih Slovanov, Zgodovina se je izkazala glede njih muhasta, ko jih je tirala od Srbov vedno bolj proč, namesto da bi jih z njimi zbliževala, kar bi bilo obema bratoma v največjo korist. Koliko veselje, ko bi danes zrli na zemljevidu Evrope Veliko Jugoslavijo od Triglava do Črnega morja! Jugoslavija bi na mah pridobila šest milijonov prebivalcev in kakšno zemljo! To ne bi bilo kar si bodi. Kajti Bolgari so narod zdravih, krepkih kmetovalcev, kar dokazuje poleg drugega visoko število stoletnikov med njimi. Po veri so zvečine pravoslavni, globoko verni in pobožni. Drugi naši sosedje so Madžari. Hrvatska-Slavonija je bila dolgo v njihovi oblasti. Še močneje je madžarsko gospostvo čutila naša Vojvodina. Iz te dobe je v tem delu Jugoslavije še ohranjenih par stotisoč madžarskih naseljencev. Vseh Madžarov skupaj bo približno deset milijonov, od teh 8 milijonov v njihovi narodni državi. Madžari so mongolskega pokolenja in so se vrinili med severne in južne Slovane kakor klin in jih razdelili. Ko bi se to ne bilo zgodilo, bi bila danes skoraj gotovo v osrednji Evropi mogočna enotna slovanska država, ki bi segala od Severnega morja do Carigrada in do Jadrana. Bila bi pravo srce Evrope po legi in po prirodnem bogastvu: bogata žita, živine, lesa, rud, premoga, petroleja. Žal, da nam je bila zgodovina tako sovražna! V zadnjem času se češče govori o prijateljstvu med Madžarsko in Italijo. Ta stvar Jugoslavijo kolikor toliko zanima, ko so poleg Ogrov tudi Lahi naši mejaši. V mejah Italije živi danes preko 40 milijonov ljudi, najnovejše italijanske cenitve pa trdijo, da je poskočilo celokupno število tistih, ki jim je italijanščina materinski jezik, že na 50 milijonov. Laška zemlja slovi kot vrt, ki ves tone v solncu in gorkoti. Res je dežela ponekod rajska. Nasadi in vinogradi dajejo obilo južnega sadja in vina, ki gre po dobrem delu v inozemstvo ter donaša lepe denarje. Severna Italija je nepregledna ravnina, dobro namočena, zelo rodovitna in gosto obljudena. So pa marsikje v državi tudi močvirnati, pusti in zanemarjeni predeli. Če bi še te pretvorili v njive in vrtove, bi imeli menda vsi Italijani dovolj hrane doma. Tako pa silijo trumoma v tujino. Država Italija velja za velesilo. Vendar ji do popolnega razmaha nekaj manjka, kar bo tudi v bodoče bridko čutila: v italijanski zemlji ni črnega premoga. Sicer izkoriščajo vedno vele- potezneje svoje vodne sile na severu, kjer imajo znatne elektrarne. Kljub temu ostane dejstvo, da so navezani na inozemstvo, zlasti na Veliko Britanijo, da dobijo premog. Brez tega jim številne ladje ne bi mogle na morje. Popolna velesila je Francija, naša zaveznica. Prebivalstvo ji za malenkost zaostaja za Italijo, zato pa je gospodarstvo na mnogo višji stopnji in tudi narodno bogastvo je brez primere večje. Med znane stvari spada n. pr. dejstvo, da je Francoska glede vina prva na svetu. Francoska posestva onstran morja so tolikega obsega, da bi bilo v njih prostora za 24 evropskih Francij. Število vseh Francozov na zemlji je enako številu vseh Italijanov. Razširjen "in uvaževan pa je francoski jezik veliko bolj od laščine. Med drugim je francoščina jezik diplomatov, vobče pa jezik omikancev. Dežela vina je tudi Španija. Motil bi se, kdor bi si jo predstavljal kot svet večne pomladi. Samo na južni in vzhodni obali -se košati zimzeleno rastlinstvo z oranžami, citro-nami, oljkami, vinogradi in drugim, v notranjosti pa se razprostirajo kaj obsežne pustinje. Zato se kopiči prebivalstvo ponajveč v primorju. Španci so nastali iz mešanja starejših narodov, zlasti Rimljanov in Germanov, deloma celo Arabcev. Pred 400 leti so si z velikimi odkritji v Ameriki ustvarili največjo državo tedanje dobe. Njih ameriške kolonije so dajale v izobilju sadežev vseh vrst in mnogo žlahtnih kovin. Pa se je vse že v enem stoletju omajalo, v naslednjih pa docela zrušilo. Ker so bili vajeni živeti na račun kolonij, so zanemarjali domače gospodarstvo in niso znali te zamude nikoli več dohiteti. Danes so bivše španske kolonije v Južni in Srednji Ameriki samostojne ljudovlade "(Argentina, Čile, Peru, Mehika itd.), ohranila pa se je v njih španska govorica. Španščina je radi tega eden izmed svetovnih jezikov, saj ga govori okoli 50 milijonov ljudi. Radi slabih gmotnih razmer se še vedno seli mnogo Špancev iz domovine v Južno Ameriko. Vse lastnosti, kakršnih si mora želeti narod, ki mu je do velike bodočnosti, najdemo združene v značaju Angležev: delavnost, vztrajnost, podjetnost in pa, kar ni morda zadnje, pravicoljubnost. Angleži so v 16. stoletju razbili orjaško brodovje, s katerim so hoteli Španci napasti njih otok. Od tega dogodka se je pomorska in kolonialna sila darovitega angleškega naroda dosledno večala. Zadnji velikanski uspeh so dosegli v svetovni vojni. Le eno izgubo večjega pomena beležijo v teh 350 letih. Trinajst njihovih kolonij v Severni Ameriki se jim je v 18. stoletju izneverilo ter si priborilo neodvisnost. Iz teh osvobojenih kolonij se je sčasoma razvila velesila, ki danes brez dvoma prednjači vsemu svetu. Je to Severoameriška Unija (USA). Pa kaj je sijaj in mogočnost te države velikanke v bistvu drugega nego uspeh angleške zmožnosti? Saj so Severoameričani le potomci angleških izseljencev. Tu- in onstran Oceana se glasi isti jezik. Govorita ga dva brata, ki ju svet naziva s skupnim imenom Anglosasov. Čez 130 milijonov jih je. Po veri so večinoma protestantje. Vendar pa je dobrih 8 milijonov na Angleškem katoličanov. Jezikovni družini Germanov pripada poleg par manjših narodov še kakih 90 milijonov Nemcev, O njih ne bomo obširno razpravljali, saj jih precej poznamo. Kaj so Nemci, je pokazala svetovna vojna, ko se je moral proti njim strniti skoroda celokupni svet v bojno zvezo, ki nima primere v zgodovini. To daje za bodočnost mnogo misliti. Kar so Germani v Evropi in Ameriki, to so v Aziji Japonci. Kakor so si Nemci med leti 1866—1871 domače razmere temeljito preuredili in se jim je nato v obnovljeni narodni državi pričel sijajen razvoj, tako so se okoli istega časa zdramili Japonci ter jeli s hlastno naglico sprejemati pridobitve evropske kulture. Ker so jako darovito ljudstvo in ker ima njih domovina obilo naravnih zakladov, so se lahko v kratkem povzpeli do stopnje velesile — edine v Aziji. Svet je strmel nad nečuveno hitrim razvojem naroda, ki je iz stoletne okostenelosti kar s par skoki dohitel višino vodilnih narodov zemeljske oble. Kljub temu so si seveda ohranili mnogo posebnosti, ki jim koreninijo v narodni prošlosti. Med lepimi lastnostmi japonskega človeka opaža tujec zlasti izredno snažnost. Nikar pa misliti, da so se je naučili šele od Evropcev! Nekaj posebnega je dalje njih smisel za cvetlice. Povsod jih goje, največ vidiš krizantem. Važna sestavina narodne hrane je Japoncem riž. Iz njega proizvajajo tudi neko pivo, ki se imenuje sake. Poglavitna pijača pa jim je čaj. Poleg čajevca uspeva na južnih otokih, n. pr. na Formozi, še kafrov lovor. Skoraj vsa kafra, kar je je na svetovnem trgu, je doma z Japonskega. — Vera Japoncev je v glavnem češčenje in oboževanje rajnih. Vseh Japoncev je do 80 milijonov. Prvo omiko so prejeli Japonci v davni davnini od Kitajcev, ki se lahko hvalijo, da je njih dežela ena najstarejših zibelk človeške izobrazbe. Papir, tiskarstvo, smodnik, kompas, porcelan — vse to so prastare iznajdbe Kitajcev. Tega se dobro zavedajo in zato gledajo precej z vrha dol na vse tujce, češ, v primeri z nami ste zelo mladi. K tujcem štejejo prav tako tudi Japonce, dasi so z njimi vred člani iste, namreč mongolske rase. Vendar se zdi, da so začeli izza 1. 1912, ko so spodili svoje cesarje, prednost zapadne omike nekoliko bolj uvaže-vati. Morda je pa navsezadnje prava sreča (zlasti za Evropo), da so bili ves čas tako trmoglavi in nepristopni. Kajti pomislimo: daje 400 milijonov Kitajcev z enako vnemo kakor petkrat manjše japonsko ljudstvo hitelo urejevati svoje narodne sile, bi se danes dvigal v Aziji orjak, ki bi se pred njim svet tresel. Edina obramba pred povodnijo »rumene nevarnosti« bi bila tesna združitev vseh narodov belega plemena. No, zaenkrat Kitajec pridno obdeluje svojo zemljo in ne misli nič hudega. Zemljo pa obdeluje nekako tako kakor mi svoje vrtove. Zato ni malo pridelka: prosa, pšenice, stročnic, največ pa riža in čaja. Kljub temu, da je Kitajec skromen in ne uživa toliko hrane kakor mi, se vendar dostikrat izkaže, da v domačih žitnicah ni dovolj zaloge. Recimo, da je letina kedaj nekoliko slabša — že nastane v pregosto naseljeni deželi lakota, ki pobere na tisoče ljudi. Z lakoto pa rad tekmuje vele-tok Hoangho, ki često poplavlja severno Kitajsko. Vrne se v strugo šele, ko ugonobi nebroj človeških življenj. — Kitajci so po veri budisti in koniucijanci — pogani. Katoličanstvo se polagoma širi. Imajo pa že svoje ro*jake za škofe. Še bolj nego Kitajce smemo smatrati Indijce ali Hindujce za zgovoren primer naroda, ki si kljub svoji številčni sili ne more pomagati nikamor. Ali ni čudno slišati, da četrtmilijonska peščica Angležev popolnoma zadostuje za vzdrževanje reda in miru v deželi, ki premore preko 300 milijonov ljudi? Razlaga za to je po dobrem delu indska vera. Ta deli Inde v strogo ločene stanove, takozvane kaste. Član ene kaste vidi v članu druge povsem tuje bitje. Skupnost jezika in narodnost nima pri tem nobenega pomena. Človek, ki ni v nobeni kasti, se imenuje paria. Kastniki ga najrajši niti ne pogledajo. Na ta način je kaj verjetno, da se gospostvo Angležev še dolgo ne bo dalo omajati, dasi se čezdalje bolj pojavljajo med njimi klici po neodvisnosti od Angležev. Morda še manj nade, da se bodo kmalu dokopali do kake moči na svetu, imajo zamorci. Domovina jim je Afrika. Prišli so kot sužnji tudi v Severno in Južno Ameriko, kjer žive sedaj kot svobodni državljani. Množijo se hitro. Če štejemo zraven še mulate, ki so nastali iz mešanja belokožcev in črncev, dobimo za črno raso približno enako število članov v Novem svetu, kakor jih je v Starem. Drži se pa črne rase obilo nesreče. Zgodovina tega plemena je prepojena s solzami in s krvjo nebrojnih žrtev. Že Španci so črne sužnje tirali v Ameriko na svoje kmetije in v svoje rudnike. Dober kos gorja gre pa tudi na rovaš Arabcem, ki so stoletja in stoletja lovili sužnje po pokrajinah zamorcev v notranjosti Afrike. Obenem so širili svojo vero v Allaha in svoj jezik. Danes je trgovina s sužnji v zadnjih zdihljajih, ker jo evropski narodi, ki imajo kolonije v Afriki, precej strogo zatirajo. V srednjem veku so ustanovili Arabci svetovno državo, ki je segala od Pirenejev preko Severne Afrike in Prednje Azije do vrat Indije. Kulturo pa so v tej državi razvili tako, da so se celo krščanski narodi tedanje Evrope hodili učit k njim. Izza one dobe je arabščina tako razširjena, da velja do današnjega dne za trgovski in svetovni jezik v deželah islama. Število ljudi, ki občujejo v tem jeziku, cenimo na 48 do 50 milijonov. Pristnih, čistokrvnih Arabcev bo vsekakor manj. S tem smo si v prav kratkih obrisih ogledali le nekaj narodov, in sicer tistih, ki so nam sorodni po krvi (Slovani), tistih, ki so naši mejaši in onih, ki so mnogokrat omenjeni po knjigah in časopisih. Slike nam nazorno kažejo posamezne narode po noši, po značilnosti in tudi po velikosti. 1. slika nam predstavlja (od leve na desno) Ruse (110 milijonov), Poljake (20 milijonov), Jugoslovane (12 milijonov), Čehoslovake (10 milijonov). 2. slika kaže (od leve na desno) Angleže (krog 130 milijonov), Nemce (90 milijonov), Japonce (80 milijonov), Špance (50 milijonov). 3. slika upodablja Francoze (50 milijonov), Lahe (50 milijonov), Madžare (10 milijonov), Bolgare (6 milijonov). 4. slika kaže Kitajce (400 milijonov), Indijce (300 milijonov), zamorce (morda krog 100 milijonov), Arabce (48 milijonov). Osebe, ki predstavljajo narode, so na vsaki skupini v pravilnem razmerju. Posamezne skupine v primeri s prvo (z Rusom) si je treba misliti še nekoliko povečane, zadnjo (Kitajca itd.) celo trikrat. Za koliko, povedo številke. Če bi naslikali pravo razmerje med skupinami, potem bi seveda vsi Slovani, razen Rusov, skoro izginili. MALI INDIJANČKI BODO ZAKURILI V brazilskih pragozdih še žive družine in les. Ko se nabere nekaj drobnega prahu krog rodovi Indijancev. Ne menijo se za omiko luknjice, kjer vrta leseni »sveder«, si z nohtovi Evropcev in žive po svojih običajih. Tam po golih telesih naberejo loja. (Saj vemo, da otročaji nimajo vžigalic. Ako si hočejo v gozdu kožo ohranja voljno loj, ki se nabira po po- zakuriti, poiščejo dvoje lesov: mehkega in sebnih žlezicah.) Ta loj si potem nabero izza trdega. S trdim lesom vrtajo v mehki, suh nohtov ter ga pomešajo z lesenim prahom. Nato začno s posebno naglico svedrati v deblo. Ob tem drgnjenju se razvije toplota, ki vname r prah. K njemu pritakne Indijanček suho bilko, listje — in ogenj zagori. — Ko bi naši otroci morali delati ogenj še na ta način, bi pač bilo mnogo požarov manj. Zakaj naši so preveč nepočakani, da bi vztrajali pri tem opravku tako dolgo kot Indijančki, (Slika je iz letošnjega leta in jo je poslala uredništvu prijateljica Mohorjeve družbe iz Brazilije.) KAJ BO Z NAMI Sestavil dr. An t. Brecelj v Ljubljani. Pregled javnega skrbstva v Sloveniji. Iz evangelija že vemo, da bomo imeli ubožce vedno in povsod. Malokdo pa se zaveda, koliko siroščine je v nas Slovencih, kako silno narašča pri nas število onih, ki sami iz svojih moči ne morejo več živeti in zahtevajo pomoči. Kdo naj to pomoč nudi? Spričo tako razširjene bede vseh vrst in neverjetnih oblik je zasebna dobrodelnost nezadostna. Že v prejšnjih dobah so nastale verske in druge dobrodelne organizacije za omiljevanje splošne bede, v novejšem času pa se je razvila nova panoga javne uprave pod imenom socialne politike, družabnega ali javnega skrbstva v delokrogu državne, oblastne in občinske uprave; po načelu samopomoči so si ogroženi sloji in stanovi napravili posebne zaščitne ustanove. Naša domovina Slovenija je majhna in borna; že od pamtiveka ne more preživljati vseh rodnih otrok. Že pred vojno so se Dolenjci trumoma izseljevali v Ameriko, drugi so Koledar 1930. dreveli v rudnike in plavže na Vestfalsko, Go-ričani in Notranjci so tiščali v Trst, Štajerci pa v Gradec in gorenještajerske rudnike in tovarne. Dočim so sinovi drugih narodov tudi v tujini ohranjali svojo narodnost in "z domovino vzdrževali duševne in gmotne stike, je slovenski izseljenec tonil v daljni ali bližnji tujini in krepil tuj rod. Mati Slovenija je ob tem ostajala borna. Vojna je Slovenijo prizadela še posebno kruto. Neposredne vojne grozote, opustošenje Goriške, begunstvo, nasilno raztrganje naroda na tri kose so poleg splošne razrvanosti ne-zaceljene rane, ki jemljejo narodu življenjsko moč. Odtrgana od morja je izgubila Slovenija dve močni gospodarski opori: delavec dobro plačano delovno poprišče, kmet pa priročno tržišče za glavne svoje pridelke, zlasti mleko itd. Nastopila je silna brezposelnost med delavstvom, v kmetskem gospodarstvu so zavladali bridki dnevi — trda kriza: pridelki so brez prave cene, potrebščine silno drage. 4 Res, da se je osnovalo v Sloveniji mnogo novih obrtnih in veleobrtnih podjetij in mnogo starih razširilo, res, 'da je dobilo dosti domačega delavstva doma zaposlitve, a navzlic znatni povojni industrializaciji se Slovenija sploh proletarizira v slabšem zmislu, ker pav-perizacija (obubožanje) raste in zajema kroge izobražencev, uradnike in javne nameščence in dobršen del kmetskega delovnega ljudstva. Pred vojno so največ industrijski in rudniški delavci ter prometni uslužbenci zahtevali od javnih činiteljev pomoči in dosegli precej uspehov v obliki zakonov o zaščiti dela in socialnega zavarovanja, dandanes pa se število ljudi, ki zahtevajo javne pomoči, množi v vseh stanovih in raste v brezmejnost. Iskreni možje iz delavskih vrst priznavajo, da kmetom povprečno trša prede ko delavcem. Vsi ti pojavi kažejo, da preživlja slovenski narod težke čase. Razvidna pa je tudi potrebnost in važnost javnega skrbstva, ki se o njem pri nas tako malo ve in hoče o njem vedeti. Zato priobčujem pregledno poročilo o nalogah in stanju javnega skrbstva v Sloveniji. I. Zdravstvo. Zdravje, največja zemska dobrina slehernemu človeku, je delavcu edino premoženje; zakaj zdravje pomeni delovno moč. Pokvarjeno zdravje popravljati in upostavljati je težavna in draga zadeva, ki si jo lahko privošči le imo-vit človek. Ker pa je zdravstveno stanje ljudstva odločilnega pomena za splošno stanje, je bilo zdravstvo že od nekdaj v ospredju javnega zanimanja in prva panoga javnega skrbstva, ki se je prilično uredila že pred dobrim pol stoletjem. 1. Mestne občine z lastnim statutom morajo same skrbeti za zdravljenje siromašnih občanov, manjše, podeželske, pa so združene po zdravstvenih okrožjih, ki imajo svoje okrožne zdravnike, nastavljene in plačane od oblastnih samouprav, druge stroške za zdravljenje siromakov pa nosijo okrožja sama. Tako imamo v Sloveniji nad 120 o k r o ž n i h in kakih 10 mestnih oziroma občinskih zdravnikov, ki nudijo siromakom zdravniško pomoč brezplačno, drugim pa po zmag-ljivih cenah. 2. Zvečine je preskrbljeno tudi za b a-biško pomoč, občine in okrajne blagajne nastavljajo babice, ki naj pomagajo siromašnim materam na javne stroške, drugim pa po določenih cenah. Ker pa je mnogo občin in okrajev tako siromašnih, da ne zmorejo teh stroškov, je ljubljanska oblastna samouprava sprejela uredbo, ki naj omogoči babiško pomoč vsem, tudi najbolj oddaljenim in siromašnim krajem tako, da oblast postavlja na svoje stroške okrožne babice. Ta uredba se je pravkar začela izvajati, upamo, na veliko korist najbednejšim materam in novorojencem. 3. Mnogo ljudi je med nami, ki se nimajo kje zdraviti, ker so brez doma ali bivajo kje prav za silo; mnogo bolezni je takih, ki se dajo uspešno zdraviti le s posebnimi pripomočki. V te svrhe je javna uprava ustanavljala javno dostopne splošne bolnice. Večinoma so te bolnice oblastne (v Ljubljani dve, po ena v Brežicah, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Ptuju in Slovenjgradcu, skupno z nad 2000 posteljami), dve sta r e d o v n i (Usmiljeni bratje v Kandiji in Nemški viteški red v Ormožu, obe s 164 posteljami), zdravstveno okrožje vNovemmestu ima žensko bolnico, občina Krško občinsko bolnico (obe s 181 posteljami), bratovske skladnice imajo pet bolnic (Trbovlje, Jesenice, Črna, Krmelj in Velenje z okroglo 220 posteljami), v Konjicah je bolnica Slov. rdečega križa (z okroglo 60 posteljami). Skupaj torej nad 2400 postelj za splošne bolezni. V vseh teh bolnicah dobivajo vso oskrbo in zdravljenje siromaki brezplačno, drugi pa po zmernih cenah. Pripominjam, da znaša oskrbnina v ljubljanskih bolnicah za samoplačnike in zavarovance raznih ustanov 30 Din dnevno, dejansko pa stane vsak oskrbovanec dnevno v splošni bolnici povprečno nad 40 Din, v ženski bolnici pa okoli 50 Din. V primeri s cenami v Avstriji, Čehoslovaški in Italiji obratujejo naše bolnice poceni, vendar poskušamo te za nas težke stroške znižati že v bližnjem času. 4. Za zdravljenje tako razširjene tuberkuloze (jetike) ima ljubljanska samouprava Zdravilišče na Golniku (160 postelj, a se pravkar razširja na 200 do 220 postelj); Zdravilišče v Topolščici (s 96 posteljami) služi v iste svrhe in je v upravi ministrstva za narodno zdravje in soc. politiko. Zdravljenje v teh zdraviliščih je seve mnogo dražje ko v bolnicah. 5. V zvezi z zdravstvenimi zavodi so hiralnice, ki sprejemajo ljudi z neozdrav-nimi boleznimi, ljudi, potrebne nege in oskrbe. Število teh nesrečnikov silno narašča. V mariborski oblasti imajo dve oblastni hiralnici (v Ptuju in Vojniku z okroglo 360 posteljami), v ljubljanski pa je samo za- s e b n a (Hiralnica sv. Jožefa v Ljubljani s podružnico v Mengšu z nad 300 posteljami), last Usmiljenih sester, in mala, pravkar ustanovljena hiralnica Križarskega r e d a v Metliki (do 20 postelj). Ljubljanska občina ima lepo urejeno Zavetišče za svoje hiralce, Kranjska hranilnica namerava upostaviti svoje nekdanje Zavetišče za neozdravno bolne. Vsi ti zavodi ne zadoščajo naraslim potrebam. Zato je ljubljanska oblastna skupščina dala na novo preosnovanim okrajnim blagajnam izrecno nalogo, da pomagajo občinam pri nalogah h i -r a 1 s k e g a skrbstva. Mišljeno je s tem ustanavljanje hiralnic po okrajih, oblast bo podpirala to prizadevanje s svojimi sredstvi (letos je 1 milijon dinarjev v proračunu). 6. Obupen je položaj glede oskrbe duševno bolnih v Sloveniji. Do prevrata so imeli Kranjci bolnico za duševne bolezni na Studencu, prvotno zgrajeno za 200 bolnikov, a bilo jih je v njej nad 300, mirnejše (umo-bolne hiralce) so že pred vojno oddajali v oskrbo Hiralnici sv. Jožefa. Veliko kranjskih bolnikov te vrste je bilo v Trstu in nekaj v Gorici, vsi štajerski pa v Feldhofu pri Gradcu. Po prevratu so bili vsi ti nesrečniki poslani »domov«; na Studencu so jih zgnetli blizu 500, na prostor za enega sta prišla dva, če ne trije, nekdanjo prisilno delavnico so spremenili v zavod za umobolne z 250 posteljami, okoli 200 in čez jih je v Hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani in Mengšu. Stiska v teh zavodih je tolika, da o pravem zdravljenju ni govora, da treba bolnike predčasno in neozdravljene odpuščati in da je sprejem stalno omejen na najnujnejše, najbolj nevarne primere. Tako je stanje v edinem zavodu za duševno bolne v Sloveniji, zunaj zavoda pa jih tava med nami najmanj kakih 300 bolnikov, potrebnih oskrbe in zdravljenja v zavodih te vrste. Obe slovenski oblastni samoupravi sta se načelno zedinili, da rešita vprašanje oskrbe in zdravljenja skupaj in sicer nameravata napraviti novo bolnico za duševne bolezni za kakih 600 bolnikov kje v sredi Slovenije, zavod na Studencu pri Ljubljani naj se preuredi za hiralnico (za okoli 300 hi-ralk), v mariborski oblasti naj se napravi nova hiralnica (za okoli 300 umobolnih hiralcev). , V zvezi s tem je prepotrebna ustanovitev zdravilišča za alkoholike in pa vzgajališča za manj nadarjeno (duševno okvarjeno) mladino. Slovenija bo morala samo v te svrhe žrtvovati kakih 50 do 60 milijonov dinarjev. 7. S tem pa še ni izčrpan pregled zdravstvenih potreb v Sloveniji. Vsem bolnicam treba izpopolnitve v opremi in novih oddelkov, zlasti v glavnih bolnicah, ljubljanski in mariborski, treba oddelka za tuberkulozo, oddelka oziroma posebne bolnice za nalezljive bolezni. Vsa Slovenija pogreša zavoda za ortopedijo, to je za zdravljenje okrnjenih in telesno kakorkoli okvarjenih ljudi (po rojstvu, boleznih in nezgodah); ^vsako leto spomladi in poleti se obnavlja klič po lastnem cenenem morskem okrevališču (in zdravilišču) za otroke in odrasle. To so samo splošne zdravstvene potrebe v glavnem. Koliko pa je še posebnih, krajevnih, n. pr. bolnica v Kočevju in drugo. 8. Ne glede na te žrtve za izpolnitev zdravstvenih ustanov, ki nas čakajo v najbližji bodočnosti, in navzlic sedanjim nedo-statkom stane zdravstvo po odbitih prihodkih ljubljansko oblastno samoupravo letnih 20 milijonov, mariborsko pa blizu 10 milijonov dinarjev (razlika je največ v tem, da se vseh 900 umobolnikov zdravi v ljubljanskih zavodih, dasi jih pripada pol mariborski oblasti). Za vzdrževanje javnega zdravstva, kolikor ga nudita oblastni samoupravi, pride na vsakega človeka v Sloveniji letnih 25 Din, v ljubljanski oblasti pa celo 40 Din stroškov! II. Higiena. Druga panoga medicine, enako važna poleg zdravstva v ožjem zmislu, je higiena, ona zdravstvena stroka, ki nas uči bolezni preprečevati in zdravje utrjevati. Higienskega dela je bilo v naših krajih precej opravljenega, država, dežela in občine so imele vsaka svoj higienski delokrog določen. Stanovanjska, živilska, obrtna, prometna, šolska in drugovrstna higiena je pred vojno lepo napredovala; s cepljenjem so bile v naših krajih zatrte koze, z vodovodi in pravilnimi vodnjaki so izginjali legarji (vročinske bolezni) in druge kužne bolezni prebavil; visoko se je dvigala higiena po mestih, vse javne in zasebne naprave so se presojale tudi z zdravstvenih ozirov, celo na kmetih so se uspešno uveljavljali higienski vidiki. Mnogo higienskega dela je med vojno zastalo, in brž po vojni je sila razmer, prav posebno stanovanjska stiska in splošna razrva- nost uničila mnogo pridobitev. V naši mladi državi je dobila higiena krepko oporo in ž njo velik razmah. Ustanovile so se postaje za pobijanje malarije, trahoma, pasje stekline in veneričnih bolezni po raznih krajih naše domovine. V Ljubljani je zrastel Higienski zavod, ki vodi in podpira higienska prizadevanja v Sloveniji. V zavodu samem je bakteriološko in kemično preiskovališče, središče higienske propagande in uredništvo poljudnega glasila »Zdravje«. Zavod vzdržuje šolske poliklinike v Ljubljani, Mariboru in Celju, prireja higienske razstave in predavanja, ustanavlja Zdravstvene domove (doslej v Lukovici in na Raki), daje tehnično in materialno pomoč za gradnjo vodovodov, napravo vodnjakov in kopališč. Higienski zavod razpolaga v te svrhe z 2,300.000 Din državnega denarja. Ljubljanska oblastna samouprava ima za povzdigo higiene (asanacijo vasi) 2,200.000 Din v svojem proračunu, mariborska 1,100.000 Din. Torej nad pet in pol milijonov državnih in oblastnih sredstev, občine pa dajo gotovo še več za preskrbo s pitno vodo, za napravo javnih kopališč, stranišč itd. Mnogo zdravstveno koristnih naprav ustanavljajo razne javne in zasebne ustanove (šole, železnica, bolniške blagajne, bra-tovske skladnice), malone vse telovadne, športne in prosvetne organizacije skrbe za zdravstveno povzdigo svojega članstva. Pohvalno je posebej omeniti prizadevanje »Svete vojske« v borbi proti tako razpaslemu alkoholizmu, največjemu škodljivcu slovenskega naroda v zdravstvenem, nravstvenem, prosvetnem in gospodarskem pogledu. Vse to javno in zasebno higiensko delo pri nas kaže vidne uspehe, največ koristi pa imajo najširši in gmotno najbolj šibki sloji našega naroda. III. Skrbstvo za vojne žrtve. Svetovna vojna se je končala že pred desetletjem, vojnih žrtev pa, ki trpe silno, je še mnogo med nami. Med vojno in prve čase po njej je bilo skrbstvo za vojne begunce kolikor toliko urejeno. Javno skrbstvo je prenehalo, beguncev pa je še polno med nami; rojakov, ki jim je na rodni zemlji onemogočeno naj-skromnejše življenje, prihaja čimdalje več v Slovenijo, izobražencev, obrtnikov, delavcev in zadnje čase celo kmetov. Mati Slovenija je uboga, nima ne hiše, ne kruha dovolj za dosedanje otroke, s skrbjo se ozira naokrog, kako in kje naj pomore tudi tem svojim ne-bogljencem. Težka zadeva, doslej docela nerešena, ki jo mora naša javnost poznati in priznati za svojo dolžnost. Oskrba vojnih invalidov, vojnih vdov in sirot je slejkoprej v državni upravi. V naših krajih je mnogo teh vojnih oškodovancev, ki so v bednem položaju ter kličejo na pomoč druge javne in zasebne či-nitelje ter obremenjuje druge panoge javnega skrbstva pri oblastnih in občinskih samoupravah (ubožno in mladinsko skrbstvo). IV. Skrbstvo za siromake. Občina je dolžna skrbeti za svoje, po zakonu v njo pristojne siromake. Izšel je sicer že 1. 1922 nov zakon, da je občina dolžna skrbeti za siromake, ki v njej prebivajo. Ta zakon se ni izvršil, ker še danes ni izvršljiv, dokler nimamo novega splošno veljavnega zakona o ureditvi občin in domovinske pravice. Kako izvršujejo občine to svojo dolžiiost, je znano; siromakom je na sploh gorje celo v gmotno dobro podprtih občinah. Tako n. pr. sprejema celo Ljubljana samo nekaj siromašnih hiralcev v svoje Zavetišče, drugi životarijo zunaj z mesečno podporo od 50 do 100 Din. Po kmetskih občinah siromak še živi, dokler lazi od hiše do hiše, ko pa obnemore, je po njem, le malokje imajo občinske hiše za reveže. Najhuje je po oddaljenih hribovitih krajih. Mlad človek odrine v svet, ker doma ni zanj ne dela ne jela. Ko mu je svet izčrpal delovno moč, vrže onemoglega siromaka v naročje »domovni« občini, kjer ga komaj kdo še pozna. Časih pade ta izseljenec v tujini kot žrtev dela, njegovi nepreskrbljeni svojci pridejo na ramena občini, ki je niso še nikdar videli in morda ne poznajo niti »domovinskega« jezika. Kako naj siromašna občina izpolnjuje svoje zakonite dolžnosti, ko še drugih svojih bremen za šolstvo, pota in druge nujne občinske potrebe ne zmaguje navzlic 500—1000 % in višjim dokladam na davke! Oskrba siromakov in hiralcev sta sicer dve različni, a vendar sorodni zadevi, ki naj se skupno rešujeta s pomočjo okrajnih blagajn. Okrajne blagajne naj po okrajih zenačujejo bremena za siromašno skrbstvo, ki so posamičnim občinam pretežka, okrajnim blagajnam siromašnih okrajev pa je zagotovljena oblastna podpora. Upati je, da se na ta način uredi ubožna preskrba vsaj kolikor toliko povoljno za oskrbovance in po zmagljivih bremenih za javno upravo. V. Mladinsko skrbstvo. V predvojni dobi so se bavile z izrejo in odgojo sirot in zapuščenih otrok zvečine samo dobrodelne kongregacije in organizacije, ki so dobivale podporo od občin, dežele in države, največ pa iz prostovoljnih darov zasebnikov in gospodarskih zavodov. Po vojni so bile razmere glede mladine žalostne, samo v Sloveniji so cenili število mladine, potrebne javne zaščite, takrat na 70.000! Dr. Korošec je kot minister že 1. 1919 izdal Uredbo o zaščiti dece in mladine ter zasnoval mladinsko skrbstvo v vsej državi. To panogo javnega skrbstva je izročila država začetkom 1. 1928 samoupravam. 1. Ljubljanska oblastna samouprava ureja splošno mladinsko skrbstvo po teh načelih: Mladinski dom v Ljubljani je nekaka matica, ki sprejema otroke, potrebne javnega skrbstva (sirote, polsirote, nezakonske in zapuščene otroke). Ako ima otrok kakega svojca, ki je dolžan zanj skrbeti, mora zanj plačevati oskrbnino po svoji plačilni zmožnosti, ali vso ali vsaj en del. Kjer nima otrok plačevanja zmožnih svojcev, mora plačevati zanj občina polovico, le siromašnim občinam se prispevek zniža ali popusti. Za vse te otroke pa ni prostora v Mladinskem domu, pa ga tudi ni treba. Ravna se po vodilu, naj otrok, ki nima sreče, da bi zrastel v okrilju svoje družine, dobi čim naravnejše nadomestilo, kar pa ni zavod, marveč kaka druga družina. Tako oddaja Mladinski dom zdrave otroke v predšolski dobi n a rejo kmetiškim družinam, zanesljivim v zdravstvenem in nravstvenem pogledu, proti primerni vzdrževalnini, za obleko in perilo skrbi Mladinski dom. Ta način oskrbe otrok v predšolski dobi se lepo obnaša; otroci, večinoma delavski in mestni sirotki, se počutijo na kmetih prav dobro in se boje zavoda v mestu, rejnice in kmečke družine pa že hočejo marsikaterega otroka sprejeti kar stalno za svojega. Šoloobvezne otroke oddaja Mladinski dom šolskim zavodom in sličnim internatom, kakor sta Marijanišče in Lichtenturnov zavod v Ljubljani, Zavetišče sv. Jožefa v Št. Vidu nad Ljubljano, zavod šolskih sester v Repnjah i. dr. Po končanem 14. letu skrbi Mladinski dom, da pridejo oskrbovanci kot vajenci v obrt ali trgovino ali na kmete, drugim, ki so posebno nadarjeni za učenje, pomaga, da se izšolajo. Ljubljanski oblastni odbor je sprejel začetkom 1. 1928 od države te vrste oskrbovancev 60, zdaj (začetkom junija 1929) jih ima v svoji oskrbi nad 200! Mariborski oblastni odbor je prevzel od države Dečji dom v Mariboru s 60 gojenci in se prizadeva, da svoje mladinsko skrbstvo razširi. Zato je kupil obširna poslopja v Celju. 2. Nekaj mladinskih zavodov imata obe oblasti skupno. Med nami je čimdalje več otrok, ki so doma in v navadni šoli težko vzgojljivi. Za take je posebno Vzgajališče za dečke v Ljubljani. To vzgajališče, ki ima prostora za kakih 40 dečkov s šolskimi prostori in delavnicami, je mnogo pretesno in prav slabo nastanjeno v nekdanji Prisilni delavnici, ki je spremenjena v del bolnice za duševne bolezni. Vzgajališče za deklice, v področju višjega deželnega sodišča za Slovenijo, je nameščeno ob ženski kaznilnici v Begunjah (pri Bledu). Vsekakor bo treba obema zavodoma najti primernejšo nastanitev v moralnem, higienskem in vzgojnem pogledu. Želeti je tudi, da se kak red zavzame za te nebogljene otroke, kakor so svoj čas Salezijanci sprejemali dečke te vrste v vzgojo. Oni dečki in deklice pa, ki so prišli že v navskrižje z obstoječim pravnim redom in ne morejo biti kaznovani radi mladoletnosti po kaznilnicah, naj pridejo v omenjeni vzgajališči! Gluhonemnica v Ljubljani je zavod na višku svoje naloge, edina napaka je, da je pretesen. Doslej dobiva v njem okoli 100 gluhonemih dečkov in deklic osnovnošolsko izobrazbo in poleg tega se še vsi izuče v kaki obrti, da se usposabljajo za samostojno življenje. Treba bo zavod povečati, ker v Sloveniji je še 60 gluhonemih, ki ne morejo biti deležni te posebne vzgoje — radi nedostajanja prostora. Zavod za slepo mladino je nastal v Ljubljani po prevratu na novo kot nekak privesek zavodu za slepe vojne invalide. Po sili razmer je bil zavod premeščen v Kočevje, kjer životari. Mladine je v njem 30, ki dobiva osnovnošolski pouk in se privaja ročnemu delu (pletarstvu, krtačarstvu, ženskim ročnostim) ter izobraža v glasbi. Oblastni samoupravi nameravata napraviti v Ljubljani v upravni zvezi z Gluhonemnico primernejše vzgajališče za slepo mladino. (Za oskrbo odraslih slepcev, ki niso zmožni samostojnega življenja, se vneto prizadeva Kuratorij za slepce v Ljubljani, ki ima že precej sredstev, zbranih doma in od rojakov v Ameriki, da namerava že v bližnji bodočnosti postaviti nov Dom za slepce.) V tem poglavju je omeniti tudi državni Zavod za s o c i a 1 n o - h i g i e n s k o za- ščito dece z dečjim domom Kraljice Marije v Ljubljani, kjer se zdravijo dojenci in mali otroci, kjer je posvetovalnica za matere v zadevah otroške odgoje, kjer je tudi šola za zaščitne sestre. Prav mnogo je po mestih in industrijskih krajih dnevnih zavetišč za otroke, otroških vrtcev, ustanovljenih in vzdrževanih od občin, podjetij in karitativnih organizacij, kar pomeni veliko pomoč pri vzgoji ogroženega našega naraščaja. Kaj vse to stane? Ljubljanska oblastna samouprava ima v letošnjem proračunu samo za mladinsko skrbstvo 3,760.000 Din, mariborska nad 600.000 Din, in vendar je še toliko pomoči potrebne mladine neoskrbljene! VI. Zaščita delavstva. Naša država je poljedelska, vendar imamo že precej razvito zakonodajo v prid delavstvu kot takemu. Na podlagi te zakonodaje ima Slovenija kot najbolj industrializirana pokrajina tudi najbolj razvito delavsko zaščito. 1. Država vrši po svojih obrtnih nadzornikih in drugih organih nadzorstvo, kako se izvajajo zakoniti predpisi glede delovnega časa, zaposlitve mladostnih delavcev, žensk in vajencev, glede varnostnih in zdravstvenih naprav po obratovališčih itd. Delavstvo želi, da bi ti državni činitelji pokazali več vneme in pobude, posebno pa krepkejšega poudarka pri svojem delu. 2. Delavska zbornica je važna pridobitev delavstva v naši državi, krepka podlaga nadaljnji družabni in gospodarski osamosvoji delavstva. Delokrog je Delavskim zbornicam na zunaj omejen, nadaljnji njih razvoj in prospeh je seveda odvisen od notranjih sil, ki naj jih razvije delavstvo v organizatornem, gospodarskem, prosvetnem in nravstvenem pravcu. 3. Za brezposelno delavstvo poslujejo Posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Celju in Murski Soboti, ki so v veliko pomoč zlasti sezonskim delavcem. I z -seljeniški komisariat v Zagrebu je državna ustanova, ki se bavi z zaščito naših prekomorskih izseljencev. V izpopolnitev temu, zlasti z ozirom na naše izseljence v evropskih državah, sta ustanovili obe slovenski oblasti Oblastni izseljeniški urad. Sedanjim in bodočim izseljencem je urad na razpolago z zanesljivimi podatki in strokovnimi nasveti. Vendar usmerjamo delovanje tega urada na znotraj, da se izseljevanje naših ljudi v tujino kolikor mogoče omeji in obrne v pokrajine naše države, kjer se nudi našim delo-ljubnim rojakom boljši kruh ko v daljni tujini. Seveda bo treba premagati marsikatero oviro, ki je na poti k temu cilju. 4. Izrednega pomena za naše delavstvo so ustanove, zgrajene na podlagi obsežnega zakona o zavarovanju delavcev za bolezni, nezgode in onemoglost. Žal, žal, da to lepo zamišljeno zavarovanje niti ni na pol izvedeno! Splošno so zavarovani vsi delojemalci pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcevv Ljubljani za bolezen in nezgode, ne pa za starost ali onemoglost. Poročilo te ustanove za 1. 1927 izkazuje 82.545 članov in 36,760.000 izdatkov. Rudarji in kovinarji imajo svoje b r a -tovske skladnice, kjer so zavarovani za bolezni, nezgode in onemoglost. Poročilo Glavne bratevske skladnice za 1. 1928 izkazuje nad 16.000 članov ter nad 26.000 svojcev; izdatki za bolezni so znašali 10,800.000 Din, za nezgode 2,192.000 Din, za pokojnine 8,300.000 Din. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani je poseben Humanitarni fond za zavarovanje železniških uslužbencev in delavcev. Število članstva v letu 1928 je znašalo 13.182, število svojcev okoli 30.000, izdatki 7,546.000 Din. Pripomniti je, da imajo stalni nameščenci tudi v boleznih svoje urejene plače in pri onemoglosti določene pokojnine. So še druge ustanove, n. pr. Pokojninski zavod za nameščence in manjše bolniške blagajne z bolj omejenim delokrogom. Razvidno je iz teh podatkov,' da je preko 170.000 naših ljudi oskrbljenih za primere bolezni in nezgod, nekaj tudi za onemoglost in starost. Brezdvomno je v tem zavarovanju mnogo dobrega za zavarovance, a vendar ne brez škode za splošne koristi naroda radi nepopolnosti in enostranosti zavarovanja. Ker nimajo kmečki posli in delavci nika-kega zavarovanja, drevi mladi kmetiški delovni naraščaj v domača in tuja mesta, rudnike in industrijske kraje, kmetije pa propadajo, ker ni delovnih moči. Od dela pohabljeni in izmozgani prihajajo mladi in starejši delavci z nepreskrbljenimi svojci domov v breme revnim kmečkim občinam. Ta dvojna škoda postaja v Sloveniji čimdalje bolj občutna radi na pol izvršenega in enostranskega zavarovanja ter zastarelega zakona o domovinstvu. Mesta, industrijski in rudniški kraji se šopirijo na račun kmečkih občin in življenske sile vsega naroda. Zato je najbolj utemeljena zahteva zdravega narodnega gospodarstva, d a se izvede zavarovanje za vse sloje delovnega ljudstva, tudi kmečkega, enakomerno in za bolezni, nezgode in onemoglost. Slovenija je ne samo zrela za splošno zavarovanje, marveč ga je tudi nujno potrebna, da ne onemore do mrtvila! 5. Ljubljanska oblastna samouprava je s svoje strani uspešno pokazala način, kako se odpomore stanovanjski bedi. Določenih je po uredbi 15 milijonov dinarjev, da se grade mala stanvanja, v prvi vrsti enodružinske hišice, ki naj postanejo popolna last stanovalcev. Tekom enega leta sta izdana že dva in pol milijona v te namene, v tem kratkem času je zrastlo že nad 150 hišic s to javno pomočjo. Večinoma prihaja ta pomoč v prid delovnim slojem, ki pridno posegajo po njej. VIL Sklepne misli. Iz tega kar najkrajšega pregleda je razvidno, koliko neznanske bede je v Sloveniji. Nepregledne so skoraj naloge javnega skrbstva, ogromna so bremena za javno skrbstvo, da ječe pod njimi država, še bolj pa oblastne samouprave, najbolj pa občine. In vendar je še toliko gorja med našimi ljudmi! Kaj bo iz nas? Gre za obstoj našega narodiča. Vsakdo izmed nas je dolžan po svojih najboljših močeh sodelovati, da se družabni razkroj v Sloveniji zaustavi in odpravi. S širokim pogledom na vse življenje in s sočutnim srcem do trpinov naj se proučuje, vodi in izvršuje javno skrbstvo v obstoječih samoupravah, oblastnih, okrajnih, in občinskih, ki jim pripada glavni del naloge, in pa po stanovskih in strokovnih ustanovah in organizacijah. Truda plemenitih in srčno izobraženih ljudi treba, da se povoljno uredi družabno skrbstvo v javnih upravnih telesih, da se razvije zdrav zmisel za uspešno samopomoč po organizacijah, ki naj jih kmalu prevzame duh požrtvovalne vzajemnosti. Poleg vsega pa še ostane širno polje za dela krščanskega usmiljenja, kakor jih vrše že marsikje konference sv. Vin-cencija in sv. Elizabete, ki naj bi se razširile po vseh večjih krajih domovine s krepkim sodelovanjem vsega razumništva. Ali pa naj vse to pisano gorje, ki se nam kaže v podobah telesnih in duševnih hiralcev, onemoglih siromakov, sirot, zapuščene, zanemarjene ali celo pokvarjene in delomržne mla- dine, brezposelnih delavcev, razdrapanih družin, samo gojimo in gledamo? Kakor v zdravstvu sploh, tako veljaj v zadevah javnega skrbstva, da ugotavljamo vzroke tolike družabne bede ter jih od-stranjamo in bedo preprečujemo. Vzroki bede so taki, ki jih niti ves narod ali celo močna država ne more brž odstraniti, kakor je n. pr. svetovna vojna sama in toliko njenih zločestnih posledic. Omajano gospodarsko življenje, ki tvori važen zunanji vzrok družabne bede, se da utrditi z izboljšanjem pridobitnih razmer v vseh panogah narodnega gospodarstva, posebno kmetijstva in industrije, s pravičnim porazdeljevanjem bremen in dajatev v državi in samoupravnih edinicah in izvajanjem drugih načel modrega narodnega gospodarstva. Še več pa je družabnega gorja, ki kliče po javni pomoči, izvirajočega iz notranjih vzrokov, vzrokov, ki so kolikor toliko odvisni od miselnosti in dobre volje posameznikov. Ti notranji vzroki temelje v nevednosti, lahkomiselnosti in razbrzdanosti glede čisto zasebnega in deloma javnega življenja. Ne trdim, da so ti vzroki osebno zakrivljeni, zakaj mlad človek premnogokrat ni sam kriv, da odrašča v popolni nevednosti glede smotra svojega življenja, ni nič kriv, da ga družba zavaja z zgledi v lahkomiselnost, da ga nešteto vab celo pod geslom svobode in umetnosti spravlja v razbrzdanost in neomejeno užitkaželjnost. Dokler bo človek mislil in živel v mnenju, da sme poljubno urejati razmerje z drugim spolom in da si sme dovoljevati vse x dosegljive užitke, bomo imeli med seboj množice strtih, družabno hirajočih ljudi in žrtev alkoholizma, ki je pri nas glavni vir družabnega zla. Naša družabna beda uplahne, ko se naš človek zave družabne odgovornosti, da je namreč odgovoren za bližnje in daljne posledice tudi svojega najbolj zasebnega življenja. Kdor lahkomiselno uravnava svoje razmerje do drugega spola, ograža sam obstanek svojih najbližjih, kdor se zapija, čeprav na lastne stroške, dela ogromno škodo svojemu potomstvu, občini in narodu! ' Poleg gospodarske in druge gmotne zunanje obnove nam treba hkrati tudi notranje, duševne obnove našega naroda, da se družabno gorje zajezi in da začnemo živeti življenje, ki bo lepše od sedanjega. Duševna obnova je naloga vzgoje, naloga doma, cerkve in šole, ki naj usmerijo svoje vzgojno delo tudi iz družabnih vidikov. MAJK PAJK Povestica. — Anton Komar. Mister Mike Pike — po naše gospod Majk Pajk ali Miha Pajk — gleda s svoje kmetije na kalni Mississippi. Kalan je Mississippi, indijanski »Oče voda«, in velik po včerajšnji hudi uri, ki se je znesla nad vso Minnesoto. Na jug pogleduje Majk Pajk, na jug, kamor teče veletok, zakaj od tam si obeta zajemljivih novic. Pogleduje na reko in misli na svojo domovino in Evropo. Vse kaže, da se tam bliža konec velikanski štiriletni vojni, da bo nastopil skoro preobrat, saj Nemci že zdihujejo: Premagani smo, ker zmagati ne moremo. Mož se zatopi v spomine. Težko se je poameričanil Mihael Pajk, sedaj Mike Pike. Dokler je vzdrževal svoje slovensko ime Pajk, so mu rekli Peek, zapisal se je torej za Peeka, pa so ga imenovali Pika, in si je zopet mislil, če sem Pik, pa naj bom, naredil je Pike, da ne bo črk premalo, in glej, zadel je, sedaj so ga klicali za Pajka. Vendar se je imena pomen zelo predrugačil, ko Pike pomeni v angleščini Ščuko j res, čuden je ta jezik angleški, reci pajk, piši ščuka. Po naključju je prišel v Minnesoto. Že štirideset let je preteklo, kar se je tedanji Mihael Pajk, desetnik v svoji četi, udeležil vojaškega pohoda v Bosno. Naneslo je, da je nekoč s patruljo treh mož zadel ob troje turških vojakov. Turki so takoj streljali, oba njegova tovariša sta v boju padla, pa tudi dva Turka sta bila ranjena, da se nista mogla braniti. Tako je Pajk obvladal tretjega in ga proglasil za ujetnika. Ampak ta se ni dal rad ujeti, rotil ga je, da je njegov brat, in mu ponudil tisoč turških zlatov, če ga izpusti. Na svetu pa je tako, da človeka zapelje nekaj ljubezen, nekaj korist. Pajk je vzel tisoč zlatov v turškem papirju in pustil bega — to je najbrž bil — oditi. Komaj je dobro spravil denar, že je prišla za njim njegova četa, in čudo, eden izmed dveh padlih tovarišev je — vstal. Ustrašil se je Pajk, da bo tovariš vse povedal. Hitro se je odločil, odstranil se skrivaj od čete, pri nekem kmetu kupil albansko obleko in skozi Črno goro pobegnil v Skader na Bojani. Nato je z grško ladjo šel v Carigrad. Tam je zamenjal turški papir za ameriškega — Turek in njegov denar je bil pošten — in se prepeljal čez veliko lužo v New York. Po mnogih poskusih, da si zagotovi obstanek, je slednjič za majhen denar kupil pravico do enega deleža zemlje v Minnesoti, ki je takrat slovela kot nova, še malo poseljena država Unije; zakaj v domovino mu ni več kazalo zavoljo vojaškega prestopka v Bosni. Kar bo, bo! — Delal bo, pomagal si bo. Naselil se bo, veliko kmetijo bo imel, in ko si nekoliko opomore, bo pisal v Suho krajino Mestnikovi Marici, naj pride, če se upa, toliko bo že imel, da ji bo poslal vozni listek. Najprej je postavil na svojem svetu leseno kočo iz hrastovih debel. Vlada ga je podprla z orodjem in semenom, z večletno davčno prostostjo in dolgoročnim posojilom za vprežno živino. Sprva mu je bil bližnji indijanski tabor sovražen, ko se je moral po pogodbi z vlado pred kratkim umekniti s tega predela, kjer je ležalo njegovo posestvo. Prvo leto so mu, ko ga ni bilo doma, razdrli kočo; drugo leto so mu jo ob enaki priliki kar zapalili in marsikaj odnesli. Toda vztrajal je in si vsakikrat večji in boljši dom naredil. Tretje leto je pisal Marici, naj pride, če se upa. In upala se je. Kako je tedaj njegovo srce vriskalo in bilo prepolno hvaležnosti do Marice. Prišel ji je naproti v New York in tam vse pripravil za takojšnjo poroko. Pri poroki je on rekel: Yes, ona pa: Ja, ker se je bala, da drugače ne bo veljavno. 2. Precej prej nego se pride do konca sveta, sta bila Majk in Meri že na novem domu. Našla sta vse v redu. Veljavni Indijanec, ki ga je bil Majk naprosil, je ostal mož-beseda in obvaroval imetje pred tatvino in poškodbo. Majk je odslej mislil, da ve, za kaj skrbi, čemu se ubija. Napel je še bolj telo in duha, da osnuje trden temelj družini. Sam se čudi danes, kje je vzel tolikšno moč prvih dvajset let, ki jih ni hujših imel sam očak Jakob. Kolikor sta to dobo z ženo prestala skrbi, bridkosti, nezgod, bi bilo za celo knjigo. Resnico trdi pesnik Hiawathe: Ne, z neba ne pade jastreb sam na plen v pustinjsko travo, kjer leži ranjeni bivol; koj ga vidi drugi jastreb, ki preži v neba višini, vidi ga, za njim spusti se; in za drugim pride tretji iz nevidne visočine, najprej pika, potlej jastreb: Črnih poln je zrak peruti. — To je. skusil zlasti tisto leto, ko mu je hčerka umrla, sinček utonil, pa še povodenj vzela pol imetja. Takrat je ob Marici spoznal, kaj pomeni močna žena. Pa tudi sreče mu- je Bog dal polno pest. Skraja so mu biK Indijanci trajno sovražni, zelo škodoželjni; a ravnal je z njimi potrpežljivo in možato, marsikomu v potrebi pomagal, da so se sčasoma unesli ter mu r-adi opravili kakšno nujno delo, za kar jim je dajal primerno plačilo. Pajk je previdno povečaval mrežo in ujel sebi v korist marsikaterega indijanskega lovca, da mu je za živež, strelivo in druge potrebščine prinašal bobrovih in drugih kož, ki jih je Majk z dobrim dobičkom prodajal kanadskim kožuharjem. Njegovo veljavo v očeh preprostih otrok narave je še dvignil dogodek, ki je obenem prinesel čast njegovi ženi. Dogodek je v minnesotskih zgodbah takole opisan: Neki dan, ko je Pajk sedel pri zajtrku, ga je Meri opozorila na veliko črno stvar zunaj, ki sta sprva mislila, da je črna svinja, nato pa spoznala, da je medved. Pajk je vzel puško, nabasano s šibrami, ker druge ni bilo pri roki, ter pohitel na lov. Pomeril je na medveda, toda šibre ga niso ubile. Medved se je spustil v reko in plaval na drugo stran. Majk Pajk je z dolgim nosom strmel za njim. Tu je zaplju-skala voda, in ko se je ozrl, je zagledal svojo ženo, ki je v indijanskem čolnu k njemu priveslala. V čoln je bila dejala drvarsko sekiro. Nemudoma je skočil v čoln in se pognal za zverjo. Posrečilo se mu je, da je medveda prehitel in ga nazaj obrnil. Blizu brega ga je zatel in sledil je kratek in obupen boj med Pajkom in medvedom, ki je v njem zmagal Pajk. Zver je tehtala 400 funtov. Indijanci, ki so bili priča temu junaškemu činu, so zagotavljali, da njih najboljši lovci ne bi napadli medveda na tak način, Odslej so spoštovali Pajka in se čudili njegovi' hrabrosti. Niso pa prezrli, da je k temu uspehu največ pripomogla belo-lična žena, zakaj brez čolna in sekire bi bil mož stal in gledal, dokler bi zver ne ušla čez vodo in izginila onkraj. Dobro posestvo je prinašalo Pajku z leti rastoče dohodke. Vozil je po reki nizdol štiri Ure daleč v Red Wing živino, prašiče, pšenico, koruzo. Za vse to, zlasti pa za les belega in rdečega hrasta, je dobival težke dolarje, ki jih je nekaj izročal banki, nekaj rabil za napredek doma in za nakup Indijancem zaželenega blaga. V takšnih brigah in mukah je moral Pajk izgubiti dvajset let, da je pred okolico zaslovel kot selfmademan (selfmedčmen) ali človek, ki se je sam naredil, pa da je dobil med Indijanci naziv bogatina. Kakor je delal prvo dobo zavoljo potrebe, tako je nadaljeval v drugi zavoljo navade, samo Marija Kronana. (Lesen kip Ivana Napotnika.) da je sedaj hitreje bogatel. Vendar kljub uspehom, kljub dobri ženi, kljub urejeni družini, to je čudno, ni srečen. Manjka mu nekaj in mu je manjkalo vsa leta. Kaj bi to bilo, je bolj slutil nego vedel: Domovina. 0, ni je pozabil, domovine. Često mu ona hodi v spomin. Kolikrat ga je zanesla misel, kako prav bi bilo, ko bi se vsi Slovenci preselili v to plodno ravan, kjer bi postali svoboden in imovit narod. Ravan velikanska in z vodo preskrbljena kakor je ni enake ne v Afriki ne v Aziji. Zares, le Bog je mogel ustvariti te nedogledne samote z gozdi, pustinjami, pašniki, hribi, jezeri, rekami. Na tem prostoru bi se lahko mogočen in krepak narod zarodil in preživljal. Zakaj rdečmani ne bodo mogli obstati pred bledolič-niki, razen če bi smeli mednje samo črno-suknježi kakor so bili Baraga, Čebulj in tovariši. Minil je čas Indijancem, ostal bo samo pravljični junak Hiawathe, ker je v njem zajeta njih narava in vera. — Z inorodnimi naselniki so prihajali tudi novi rojaki iz vseh kotov slovenske domovine. Tem se Pajk ni izmikal, celo rad je poslušal njih po narečjih različno govorico, ugotavljal, odkod je kateri, in užival vonj domače zemlje, da se mu je povečavalo skrito domotožje. Istotako je ostal Majk Pajk zvest veri svojih očetov. Skoro vsako nedeljo je bil v Red Wingu pri božji službi. Tam se je sešel z rojaki, pogledal za otrokom, če ga je imel v šoli, često tudi obiskal župnika misijonarja, zlasti kadar je bil Slovenec. Bridko mu je bilo, ko je videl, s kolikšno versko mlačnostjo pri-pojo mnogi rojaki v deželo Dolarijo. Kaj, ko je njemu samemu vest očitala prav isto napako, prav istega duha. Ali ni bil tudi njemu vzor kup dolarjev? Rad pa je podpiral misijon med Indijanci. Zato je misijonar večkrat opravil božjo službo v njegovi hiši in govoril naselni-kom angleško, Indijancem pa v njih jeziku. Vendar vedo minnesotske zgodbe, da bi se bil nekoč Majku Pajku kmalu hudo zameril. Spomnimo se, da so Indijanci dali Pajku ime bogatina. Pa je prišel misijonar, ki tega ni vedel, in je v prepolni hiši Indijance tolažil tako: Oznanjam vam Gospodovo blagovest, ki govori danes o bogatinu in Lazarju. Opominjam vas, da ljubite svoje uboštvo in si ne želite zelo bogastva, zakaj povem vam, da je bolje, če resnično pobožno služite Bogu v svoji revščini in greste v nebesa z ubogim Lazarjem, kakor pa da bi brezbožno živeli v tujem obilju in bi se v pekel pogreznili z bogatinom. Po tistem govoru Pajk ni bil dobre volje. A bil je toliko pameten, da si je nauk vzel k srcu in dal govorniku debel dar za reveže in misijon. 3. Šele znani žvižg njegovega 50 tonskega parnika je Pajka prebudil iz spominov. Sedel je bil na klop pred svojo hišo iz obtesanih brun in pil ves čas tobak iz ameriške pipe. Sedaj je vstal in stopil na rob vrtne ježe. Pritekla sta najprej deček Majk in deklica Eni, da po angleško pozdravita »velikega« očeta-deda. Za njima sta prišla sin Žorž in žena mu Irka. Botrovala sta pri krstu prvemu otroku Majkove hčere Elise, ki je imela sodnika v Red Wingu, kajpak metodista, torej drugo-verca, za moža. Vsa sinova družina je bila gosposko oblečena po modi leta 1918 in govorila angleško. Sin je dal časnik očetu, rekoč po slovensko: »Dobre novice, oče, zmaga je že naša.« Po postavi in obrazu je bil sin zelo podoben očetu. Oče je razgrnil ameriški list. Prevelike črke, da jih je bilo zamudno brati, so kričale: Sovražnikove vrste pri Solunu prebite! Vtisek na starca je bil navdih. Rekel pa je samo: Vendar! Trde poteze v obrazu so se mu sprostile, lepo je postalo njegovo pusto obličje, nekaj preroškega je leglo nanj, kakor da čuje Boga, ko vnovič reče zemlji: Bodi! Hkrati mu je segla grenka misel v srce, kako je z mlajšim sinom Tonijem, ki je kot poročnik odšel na vojno v Evropo in zadnjič pisal prav iz Soluna. Zato ni mogel oče priti do čiste radosti. Sin Žorž je po kratki pomudi pri materi z avtom odpeljal družino na svoje posestvo više ob reki. Zavoljo Irke so govorili angleško. Zvečer je rekel Majk ženi: »Meri, ko bo vojna minila, bi rad šel v domači kraj, ali pojdeš z mano?« »Zakaj ne, morda bova lahko poiskala Tonija.« Preteklo je štirinajst dni, pa je prišlo vojaško pismo, ki je v njem stalo: Mister Mike Pike! S sočutjem naznanimo Vam in Vaši družini, da je Vaš sin, poročnik Antony Mike padel kot junak pred Solunom, dne 14. septembra 1918. Pokopan je bil z vsemi častmi, ki gredo častniku. Prisojena mu je zlata kolajna za hrabrost. Njegov grob se bo na državne stroške vzdrževal, kakor se spodobi. Bodi Vam v tolažbo, da je umrl za pravično stvar in v slavo Unije. Slava njegovemu spominu! Vnovič izrečemo sočutje. — Solun, 23. septembra 1918. Iz vojne pisarne: Smith, tajnik. Hudo je bilo Majku za tem sinom in mati je bridko jokala, zakaj obema je bil najbolj ljub, ker se je toliko vnemal za slovenski narod in jezik, celo za male indijanske rodove. Kot dijak v Red Wingu je zvedel, da ljubljanski dijaki nosijo kučme polhovke, takoj si je dal tudi on narediti čepico iz bobrovine pod imenom polhovke. In knjižnica, ki so v njej vsa boljša dela slovenskih pesnikov in pisateljev: on jo je spravil skupaj. Ko se je Amerika odločila, da pošlje tudi vojake v Evropo, se je z veseljem oglasil kot prostovoljec za Balkan. Sedaj pa je vsega konec. Čez osem dni je prišla v listih Tonijeva slika s častečim besedilom. To je bilo vse in konec. Zima je bila huda. Mississippi je zmrznil. Lahko so hodili in vozili čezenj in po njem. Oče voda je bil oče ledu. Ampak začele SO' pihati sapice od juga, tam od Mehike in Zaliva, božale so ga in ogrevale mrzlo in togo Minnesoto, da so jo zmedile. Led na velereki se je začel lomiti in grmaditi na ožini med obema brdoma, naredil se je velikanski jez, da vode niso mogle odtekati in je zalila povodenj vso dolino tako visoko čez bregove, kakor še nikoli, kar ljudje pomnijo. Tudi Majkova hiša je šla po vodi. Preveč ni bilo škode, ker je bilo dovolj časa, da je večje vrednote spravil gor na pristavo. Parnik mu je ostal nepoškodovan. Z njim je odplul po reki navzgor sinu na pomoč, ako bi bilo treba. Pa sinove hiše ni dosegla voda, ki je hitro plahnela, ko se je jez predrl. Takšen je bil konec potopa. 4. Na pristavi je Majk počakal pomladi. Še bolj nego prej si je sedaj želel v Suho krajino. Rad bi še vsaj enkrat videl domači zvonik, videl dim iz domače hiše. Da, dim. Slajši bi mu bil nego vse dišave redwinške. Če bi zadišalo po suhi gnjati kakor velikonočni blagoslov! O svetem Juriju sta stopila z ženo v New Yorku na prekooceanski brod. Na poti sta bila z ženo brez posla, brez obvezne družbe. Lahko sta se razgovarjala, s kakšnimi občutki, nadami ter pomisleki sta se pred štirideset in več leti vozila v nasprotno smer čez to široko lužo. Obnovila sta vse spomine na prve težke in poznejše lažje čase. Sita sta, denar imata, toda vsa leta sta v duhu stradala. O, koliko rojakov bi rado šlo z njima, ko bi mogli. Koliko mukotrpnih pogledov sta ujela med njimi, ko so zvedeli, da kanita v Evropo. Niso imeli redke sreče ali pa niso znali. Tujina jih drži kakor ujetnike. Potovala sta vseskozi brez presledka, le toliko sta prekinila vožnjo, da sta mogla na Brezje, slovensko božjo pot. Prečudno se je ženi obudila pobožnost, da je z njo tudi Majk šel k spovedi in obhajilu. Pa še na Bled sta šla in pozvonila s tistim zvonom na otoku. Majk je gledal jezero, milo se mu je storilo, toda mislil si je, kaj bo ta smrkovec proti Pepin-skemu jezeru v Ameriki. Gledal je ribe — saj njegovo ime Pike pomeni ščuko — kleni so leni ležali vrh vode in solnčili svoje hrbte: v Pepinu so hitre postrvi in v hosti okrog lahko streljaš divje purane in druge gozdne kokoške. Lep je pa le Bled! Ljubljana se dela, zelo je zrastla in napredovala, odkar je ni videl. No, glavni kolodvor je neroden kolodvorček, le kako se mu je velik zdel, ko je odhajal s svojo četo v Bosno. »Kakšne tračnice bi moral imeti šele široki Mississippi, da bi mogel teči po njih!« se je smejal mister Pajk in kazal ženi Ljubljanico, ki res teče po šinah. Sicer je opazil velike spremembe na svojih rojakih. Za svetom hodijo. Vendar pa je ugotovil, da je pohlep po denarju nekoliko manjši nego v Ameriki* Majk je najel avto do doma. Nekam nemiren je bil. Nemir se mu je še povečal, ko je voz krenil z državne ceste na deželno. Ta je ožja, toda gladka, voz teče med visokimi bukvami kaj rahlo. Gozdni ptiči se živo oglašajo. Še minuto ali dve, izza ovinka se bo spodaj pokazal rojstni kraj. Majk veli ustaviti, to kratko pot bo storil peš. Že gleda Majk v domačo dolino, v bregove okrog, kjer so hoste odete z novim zelenjem, na polje tam doli, ki mika oči kakor preproga iz raznobarvnih leh. Krka, tukaj še ne trudna in lena, teče po globokem žlebu, mnogolično razritem. Vsa krajina se blešči v predpoldanskem sijaju. Cerkev se ponaša na brdu, križ na zvoniku žari. In tam pod goro je Majkov dom, lej zares, iznad strehe se dviga dim naravnost kvišku k sinjemu nebu, kjer se tu pa tam pase bela ovčica oblaček. Majk gleda, gleda v raj, opoteče se kakor pijan, krili z rokama. Žena in voznik priskočita, da ga ujameta. Vidita: Prevzelo ga je. Domovina, ki jo je toliko let pogrešal, mu je hotela razgnati srce. Počasi je vozil avto naprej. Majk si je opomogel po napadu. Mimo cerkve se je spomnil nedelje izza mladih let, kako je pod lipo čakal. če bo tudi Marica prišla mimo. Sicer menda ni vedela, da najbolj čaka nanjo, pa se mu je vendar zdelo, da ve. Pobožno se je cerkvi priklonil in odkril. Čez most gre avto, čez tisti most, ki so imeli vedno križe z njim župan in soseska. Nikdar ni hotel biti most, kakor se spodobi. Glej, sedaj ni nič slabši kakor drugod, iz betona je. Majkovi rojaki napredujejo za svetom. Pomagal jim bo, da ne bodo samo delali, ampak tudi kaj naredili. Na razpotju je Grošev dom. Fantovala sta skupaj. Rad bi videl, kakšen je danes Tone Groš. Bogato mu cveto jablane in hruške. Pred hišo je deklica, ki pojde po Groša. Priklental je Groš ob palici, ves debel in zaripel v obraz. Nekdanji Miha in sedanji Tone sta se kmalu pogodila, da sta prava. »Dolgo je, predrugačila sva se.« Pajk je rekel, da nekaj reče. »Upam, da je srce ostalo isto, svet se je pa premladil okoli nas. Doma boš videl, koliko je ura.« Tako je pomenljivo dejal Groš in povabil: »Greš malo v mojo hišo, da nam spanja ne odneseš?« »Hvala! Mudi se mi danes.« »En kozarček ga pa moraš! Imam prav dobrega in ti ga boš danes potreboval,« je Pajku sočutno velel Groš. »Katica, prinesi gospodu kozarček slivovca.« Katica je hitro prinesla. »Na tvoje in vseh rojakov zdravje.« Pajk je izpil in velel pognati proti rojstni hiši, ki ga je že pozdravljala izza zelenja. Hiša očetova! — Kaj neki zvoni? Majku ne, kdo ve za Majka. Tako zvoni zadnjo uro. In res, njegovi sestri Ani zvoni. Na mrtvaški oder jo devajo. Mirno je njeno izmučeno in staro obličje. Majk vidi ljudi. Ne pozna jih. Tema mu pade na oči, zgrudi se brez besede. Zastonj ga obujate. Ni ga več. Prebudila ga bo šele angelska trobenta. Minnesota! Dolar, dolar se tam dobi: Srce po višjem hrepeni! OČETU Dom je kakor prazen — gospodarja ni; tuj in neprijazen zre v samotne dni. Mrtvo je v družini — v njej glavarja ni; vsi mehki spomini mrejo v žalosti... Njiva ni zorana — oratarja ni; kakor črna rana sred polja leži-- V meni mračnem vnela več se zarja ni, oče, kar požela smrt je Tvoje dni... Dom, družina, gruda, jaz — vse en žalosten obraz ... V eno prošnjo hrepeni: Oče! Vrni se med nas z dušo vsaj — v te težke dni! Vinko Žitnik. BISERI Materi ob srebrni poroki. Mati! Tvoje vroče solze so najlepše izmed vseh, biseri najlepši, dragi blesketajo Ti v očeh. Biseri so solze Tvoje v srečnih in veselih dneh; biseri se lesketajo, kadar z lica zgine smeh. Shranil rad bi solze Tvoje, bisere iz Tvojih dni; dušo z njimi, srce Tvoje, Tebe, Mati, shranil bi. Mati, daj mi solze svoje, da jih shranim za spomin; kadar v grobu Ti boš spala, plakal bo nad njimi sin! Vinko Rupnik. IZ ZVEZDOZNANSTVA I. N a d r a h. Gibanje nebesnih teles, navidezno in resnično. Gotovo poznaš na nebesu Veliki voz. Sedem svetlih zvezd ima. Štiri od njih so kolesa, tri pa oje ali, če hočeš, konji. Oje je pri srednji zvezdi naloinljeno. Nad to srednjo zvezdo, komaj tretjino solnčnega premera daleč od nje, opazi dobro oko malo zvezdico, ki so ji že v davnih časih dali ime Alkor, to je Jezdec. Misli si zadnji kolesi zvezani z ravno črto in to črto v mislih podaljšaj štirikrat in pol, pa bo segala blizu zvezde, ki je približno tudi tako svetla kakor zvezde v Velikem vozu. To je Severna (Polarna) zvezda ali Severni c a. Lahko ti bo opazovati, kako se Veliki voz vsakih 24 ur enkrat zasuče okoli Severnice tako, da vozi nazaj, kakor bi bil s tisto ravno črto, ki si jo v mislih potegnil od njegovih zadnjih koles, privezan nanjo. In vse zvezde, kar jih vidiš na nebu, se vsak dan enkrat zasučejo okoli Severnice in tudi solnce in mesec, sploh vse nebo. In Severnica se tudi zasuče okoli točke, ki je na sliki zaznamovana s križcem. Večkrat se ti je že primerilo, da si sedel v železniškem vozu, ko je stal tvoj vlak na kolodvoru. Zraven je pa stal še drug vlak. Tvoj vlak se je začel premikati, tebi se je pa zdelo, da se premika tisti drugi vlak. Tako je tudi z gibanjem na nebu. V resnici se zemlja vrti, nam se pa zdi, kakor bi se vrtelo nebo. Zemlja je velika krogla. Misli si, da gre ravno skozi sredo zemlje velik železen drog, ki je z enim koncem obrnjen naravnost proti Severni zvezdi, in da se okoli tega droga zavrti zemlja vsakih 24 ur enkrat. Ta drog bi bil zemeljska os. Tega droga v resnici ni, zemlja se pa vrti, kakor če bi bil, in pravimo, da se vrti okoli svoje osi. Če držiš ravno palico tako, da je obrnjena od tvojega očesa naravnost proti Severnici, ima palica isto smer kakor zemeljska os. Ker je zemeljska os obrnjena vedno proti Severnici, vidimo to zvezdo vedno proti severu. Zato ponoči lahko po njej določiš štiri strani sveta: sever, jug, vzhod in zahod. Ker je iz tega vzroka vodnica mornarjem na morju, jo imenujemo tudi Morsko zvezdo. Ponoči vidimo zvezde na nebu, pa ne vedno istih ob istem času. Meseca februarja vidimo na nebu najlepše zvezde, med njimi krasnega Sirija, ki miglja kakor velik diamant. Februarja so še na vzhodni polovici južnega neba, ko se zvečer prikažejo na nebu. Marca so ob začetku noči že v sredi južne nebesne polovice. Aprila in v začetku maja so zvečer že na zahodu in konec maja jih več ne vidimo. Videli smo, kako so bile vsak dan bliže solnca, dokler se niso izgubile v njegovi svetlobi. Me- K asio ^peja 5« ever-rtic a Actk voz. •frWei>esn?' \ Severni letaj seca junija se nahaja solnce sredi med njimi, in če bi takrat opoldne popolnoma otemnelo, bi se prikazale te zvezde tam, kjer bi moralo biti solnce. Konec julija jih zopet zagledamo na nebu, pa ne zvečer, ampak zjutraj pred solnčnim vzhodom na vzhodni strani neba. Iz tega opazovanja so spoznali ljudje že davno pred Kristusovim rojstvom, da se solnce pomika med zvezdami od zahoda proti vzhodu, vsak dan približno za dve svoji širini (dva solnčna premera). V enem letu napravi okoli zemlje cel krog med zvezdami in se vrne na isto mesto nazaj, kjer je bilo pred 365 dnevi. Pri tem solnčnem gibanju je pa zopet ista prevara, ki jo doživljamo pri sukanju zemlje okoli njene osi. Zemlja prehodi v enem letu dolgo, nekoliko stegnjenemu krogu podobno pot okoli solnca, nam se pa zdi, kakor bi šlo solnce okoli zemlje od zahoda proti vzhodu. Na tej poti prehodi zemlja v eni sekundi 29.763 metrov. Čas, v katerem pride zemlja enkrat okoli solnca, je solnčno leto. Planeti in meseci. Zemlja se suče okoli solnca in prehodi svojo pot v enem letu. So pa še druga taka okrogla telesa, kakršna je zemlja, ki se sučejo okoli solnca. Imenujemo jih planete ali zvezde premičnice. Čim bliže solncu je planet, tem hitreje se pomika okoli solnca. Vsi so tako razvrščeni, da pota bolj oddaljenih oklepajo pota tistih, ki so bliže solncu. Kakor zemlja, so tudi drugi planeti brez lastne svetlobe, dobivajo pa od solnca toliko svetlobe, da nam svetijo z neba kakor svetle zvezde. Tudi zemljo bi videli na nebu kakor svetlo zvezdo, če bi jo gledali s kakega drugega planeta. Najbliže solncu je planet Merkur. Še nekaj dni prej kakor v enem letu pride štirikrat okoli solnca. Vidi se samo nekaterikrat v letu eno ali poldrugo uro po solnčnem zahodu na zahodnem ali pred solnčnim vzhodom na vzhodnem nebu. Zvezdogledi ga z velikimi daljnogledi vidijo tudi podnevi in se vidi kakor mesec kot prvi ali zadnji krajec, ozek srp itd. Merkur je malo večji kakor mesec. Venera je glede oddaljenosti od solnca takoj za Merkurjem. Okoli solnca pride enkrat v 71/2 mesca. Skoraj tako velika je kakor zemlja, nekoliko manjša. Vidimo jo na nebu kakor Merkurja zvečer po solnčnem zahodu ali zjutraj pred solnčnim vzhodom, zvečer kot Večernico, zjutraj kot Danico, samo da ne zgine tako hitro z neba kakor Merkur, ampak se vidi več mesecev in nekaj časa po dve, tri ure na dan. Z daljnogledom se vidijo na njej vse spremembe kakor pri luni, od ozkega srpa do polnega kroga. Venera je najsvetlejša med vsemi zvezdami in se vidi s prostim očesom tudi podnevi, če se človeku posreči, da jo išče na pravem kraju. Tretji planet je z e m 1 j a , ki se od Venere in Merkurja odlikuje v tem, da ima svoj mesec. Zunaj zemeljske poti je pot planeta Marsa, ki je precej manjši kakor zemlja: v zemeljsko oblo bi spravili šest Marsov. Svojo pot okoli solnca dokonča v enem letu in 322 dneh. Kadar ga zemlja dohiti tako, da ga ima ravno za seboj in solnce pred seboj, se vidi z zemlje vso noč. Ker je Mars takrat zemlji najbliže, se vidi kakor zelo svetla rdeča zvezda. Potem ga pušča zemlja vedno bolj za seboj in se vidi zato vedno manjši. Mars ima dva prav majhna meseca, ki imata ime Strah in Groza. Ker se z daljnogledom vidijo na Marsu neke ravne črte kakor kaki prekopi, mislijo nekateri, da bivajo na njem razumna bitja. Na severnem tečaju Marsa se vidi pol leta nekaj belega, in ko to zgine, se pobeli južni tečaj. To bi utegnil biti sneg ali vsaj slana. Zato mora biti na Marsu tudi voda. Marsovo pot okoli solnca obkroža pot planeta Jupitra. Jupiter je največji med planeti. Če bi bil znotraj votel, bi se dalo vanj spraviti 1295 zemelj. Če bi spravili vanj vse druge planete, bi ostalo še veliko praznega prostora. Ker je pa petkrat tako daleč od solnca kakor zemlja, se vidi malo manjši in manj svetal kakor Venera. Vendar je Jupiter za naše oči na nebu navadno prva zvezda za Venero. Samo Mars se kosa z njim, kedar je zemlji najbliže. Ima devet mesecev, od katerih se vidijo štirje z navadnim ročnim daljnogledom. Zelo zanimivo je opazovati te mesece, ker stoje zaradi svojega gibanja okoli Jupitra vsako noč drugače. Za svojo dolgo pot okoli solnca potrebuje Jupiter skoro 12 let. Skoro desetkrat tako daleč od solnca kakor zemlja je planet Saturn. Ta je posebno zanimiv zato, ker ima okoli sebe svetel pas, sestoječ iz neizmernega števila majhnih nebesnih teles, ki se sučejo okoli njega. Saturnova prostornina je 745 krat tolika kakor zemeljska. Mesecev ima deset, pa jih je mogoče videti samo z velikimi daljnogledi, razen enega, ki se opaži že z manjšim daljnogledom. Za svojo pot okoli solnca potrebuje nad 29 let. Zadnja dva velika planeta sta Uran in Neptun. Uran je devetnajstkrat, Neptun pa tridesetkrat tako daleč od solnca kakor zemlja. Oba sta sicer veliko večja kot zemlja, Uran triinšestdesetkrat, Neptun pa oseminsedem-desetkrat, pa se vidita zaradi svoje velike oddaljenosti zelo majhna in jih opazujejo samo zvezdoznanci. Zelo zanimivo je odkritje planeta Neptuna. Leta 1781 je zvezdoznanec Herrschel našel Urana, predzadnjega od sedaj znanih planetov. Zvezdoznanci so potem natančno izračunali njegovo razdaljo od solnca, čas, v katerem pride enkrat okoli solnca, in njegovo navidezno pot med zvezdami stalnicami na nebu. Vsi računi so bili točni. Toda glej! Novi planet se ni menil za te račune in se je premikal po drugačni poti, kakor so mu jo določili učenjaki. Kaj torej? Računi so bili popolnoma pravilni. Mora torej biti neka druga sila, ki moti Urana, da se ne drži poti, ki bi se je moral držati po natančnih računih. Kaj pa če je onstran Urana še kak planet, ki ga s svojo privlačno silo spravlja z njegove poti? Učeni francoski astronom Leverrier je začel računati in je izračunal, kako velik in kako daleč bi moral biti planet, ki bi mogel motiti Urana na njegovi poti. Tudi je čisto natančno določil tisti del neba, kjer bi bilo treba iskati ta planet. Isti dan, ko je Leverrier naznanil javnosti čudoviti uspeh svojega umskega dela, je našel berlinski astronom Galle z daljnogledom ta planet natančno na mestu, ki ga je bil izračunal Leverrier. Morda Neptun tudi ni še zadnji planet. Mo-jSoč bi bil še kak planet onstran Neptuna. veznjena na zemljo. Na tej polkrogli vidimo solnce, mesec in zvezde, kakor bi bilo vse to nanje pritrjeno. Mesec se nam zdi prav tako daleč kot solnce in vse zvezde ena poleg druge tako daleč kakor solnce in mesec. V resnici je pa vse drugače. Solnce je od zemlje oddaljeno 150 milijonov kilometrov, malo manj. Svetloba, ki prehodi v eni sekundi 300 tisoč kilometrov, potrebuje od solnca do zemlje 8 minut 17 sekund, od najbolj oddaljenega planeta Neptuna pa 4 ure 8 minut. V novejšem času so zmerili zvezdoznanci tudi oddaljenost drugih zvezd, ki se ne sučejo okoli solnca, ampak jih vidimo vedno na istem mestu, vedno v isti razdalji od drugih zvezd in jim zato pravimo stalnice. Najbližja naši zemlji je med stalnicama mala zvezdica Solnce, premičnice (planeti) in stalnice. Zdi se nam, kakor da bi bilo nebo, ki se razprostira nad nami, velika polkrogla, po- (v ozvezdju Centavra), ki se vidi le z velikimi daljnogledi. Od nje hodi svetloba na zemljo 41/5 leta in je torej ta zvezda nad 11 tisočkrat tako daleč od solnca kakor Neptun. Največja zvezda v Centavru je eno desetinko svetlobnega leta bolj oddaljena. Vse druge zvezde so še bolj daleč. Od nekaterih potrebuje svetloba pot do nas 100 let, 400 let in še več. Pravijo, da so zvezde, ki so od nas oddaljene nad tisoč svetlobnih let. Med solncem in njegovimi planeti je torej velikanska praznina. Zvezde stalnice so od nas v tako silni daljavi, da si te daljave niti predstavljati ne moremo, ker presega vse naše pojme o daljavi. Vsaka teh neštevilnih stalnih zvezd je solnce, polno svetlobe in gorkote kakor naše solnce, nekatere manjše, druge veliko veliko večje kakor solnce, ki obseva našo zemljo. In vsa ta solnca so zopet neizmerno eno od drugega oddaljena. Nam se vidijo, kakor bi bilo eno poleg drugega, le nekaj metrov narazen, pa znaša njihova razdalja milijarde kilometrov. Morda ima vsako teh solne svoje planete kakor naše solnce in ti planeti svoje mesece kakor zemlja in drugi planeti okoli našega solnca in morda so na teh planetih rastline in živa bitja kakor na zemlji. Zaradi neizmernih daljav teh skrivnosti ne morejo razkriti nobeni še tako velikanski daljnogledi. Nekatera teh solne, ki jim pravimo zvezde stalnice, so se pokazala v daljnogledu sestavljena iz dveh ali še več solne, ki se sučejo eno okoli drugega. Že z daljnogledom, ki povečuje okoli osemdesetkrat, je mogoče razstaviti nekaj takih dvojnatih zvezd. Okoli nekaterih se sučejo temne zvezde, ki od časa do časa zakrijejo del svojega solnca in tisto solnce za nas delno mrkne, njegova svetloba se za nas znatno zmanjša. Najbolj znana je v tem oziru zvezda Algol, ki j® zakrije njen temni spremljevalec vsak tretji dan. Dasi se nam zdi, da zvezde stalnice nič ne spreminjajo svojega mesta na nebu in se nam vidijo danes vse na istih mestih, na katerih so jih gledali ljudje pred tisoč leti ali ob Kristusovem času, se vendar tudi te zvezde pomikajo ena sem, druga tja, vsaka po več kilometrov na sekundo. Tudi naše solnce hiti z vsemi svojimi planeti dalje po prostoru in prehodi okoli 20 kilometrov v eni sekundi. Tega gibanja ne opazimo, ker so zvezde tako daleč, da se v tej daljavi razdalja, ki znaša nekaj milijard kilometrov, niti razločiti .ne more. Solnce. * Izmed vseh nebesnih teles je solnce za nas največjega pomena. Če bi nam solnce ne dajalo svoje svetlobe in gorkote, bi bilo konec vsega življenja na zemlji. Solnce je velikanska krogla. Če bi bilo votlo, bi šlo vanj en milijon 297 tisoč naših zemelj. Solnčna površina je raztopljena; okoli in okoli samo ognjeno morje, ki razširja na vse strani svetlobo in gorkoto. Majhen del te svetlobe in gorkote dobivajo planeti, ki se sučejo okoli solnca, in njihovi meseci. Vse drugo se zgublja v svetovnem prostoru. Kolika je toplota na solncu, se ne da natanko določiti. Nekateri so jo cenili na več milijonov stopinj. Sedaj se zdi verjetno, da znaša 6.500° C. V svetli površini solnca se prikazujejo pege, ki so- včasih tako velike, da jih je mogoče videti s prostim očesom, če gledamo v solnce skozi temno barvano steklo. Veliko teh peg ima večji premer, kakor je premer naše zemlje. V sredi imajo solnčnepegetemno jedro, ki ga obkroža širok rjavkast pas (penumbra). Kaj so te pege, še ni dognano. Najbolj verjetna je domneva, da so to velikanske udrtine v ognjenem morju, ki obkroža solnce, nekake jame, ki segajo do manj svetlega solnčnega jedra ali dna ognjenega morja, rjavi pas okoli pa so stranice teh jam. Nekaj dni se pega vidi na solncu, se zmanjša ali poveča ali se pretvori v več manjših peg, potem pa zgine. Ognjena tvarina na površini solnca odprtino (jamo) zopet napolni. Zvezdoznanci so mnenja, da imajo te pege velik vpliv na zemljo, dokazan pa ta vpliv še ni. Solnčnih peg ni vedno enako veliko. Leta, v katerih jih je največ in najmanj, si slede v presledkih po 11 let. Leta z največjim številom peg so bila 1906, 1917, 1928; z najmanjšim številom 1913, 1924. Sicer je pa solnce redko brez vsake pege in zadostuje za opazovanje peg ročni daljnogled, ki povečava šestkrat. Če povečava osemkrat, je še bolje. Imeti pa mora človek pri tem opazovanju zelo temna očala. Solnčno pego zapazimo navadno na levem robu solnca. Potem jo vidimo vsak dan bolj na desno in 12. ali 13. dan nam zgine na desnem robu. To nam kaže, da se solnce vrti okoli svoje osi. Zavrti se enkrat v 25 dneh. S solnčnimi pegami so v tesni zvezi tako-zvane protuberance. Ob popolnem solnč- nem mrku se opazijo z daljnogledom velikanski plameni, ki se dvigajo daleč ven iz solnčne oble. To so izbruhi, nekoliko podobni vulkanskim izbruhom na zemlji. Solnce bruha iz sebe velikanske množine kovinastih par in raznih plinov v velikanske daljave: pare do stotisoč kilometrov daleč, pline do pol milijona kilo- metrov. Te pare in plini padajo zopet, nekoliko ohlajeni, nazaj. Kako na solncu vse kipi in vre in se premetava in peni in šumi in bobni! Groza preletava človeka, če si vse to prav živo predstavlja. So strašne skrivnosti stvarjenja, ki jim naš um ne bo segel nikoli do dna. KAJ VSE MAJDICA ZNA Prvi je Bog: ustvaril me je; Mamica ujčka me, preden zaspim, drugi je Sin: odrešil me je; sladko kramljava, ko spet se zbudim, tretji je Duh: posvetil me je; Očka me s prstom širokim žgečka, četrta Marija — najlepša gospa; ko gre od doma, poljubček mi da. peti je angel — me k zvezdam pelja. Solnce vsak dan skozi okno pokuka, Potlej pa pride koj mamica zlata, z žarkom me toplim za nosek pocuka: očka in solnce in pisana trata. »Majdica, vstani! Do osem že znaš šteti — nauči se še očenaš!« »Ej, ej, ti solnček! Me slabo poznaš: Majdica tudi že zna očenaš . . .« Mirko Kurtčič. i DARČKU SE TOŽI PO DOMU Darčku sanjarčku se toži po domu, Očka zdaj dela po rudnikih črnih; solze debele po licih teko mu. v njih ni škrjančkov, ni pesmic srebrnih. Daleč>je, daleč za črno goro Tesne so ulice mestne; ves dan hišica bela, škrjanček nad njo. deci se toži po solncu poljan. Vsega že stradajo: mleka in kruha. Teta celo je postala bolj suha. Ko je zatisnila trudne oči mamica zlata — na tuje so šli. Darčku sanjarčku se toži po domu, solze debele po licih teko mu. Daleč je, daleč vse tam za goro: hišica bela, škrjanček nad njo. Mirko Kunčič. Koledar 1930. 5 NEKAJ O DIVJEM VINU IN NJEGOVEM UČINKU Z ZDRAVNIŠKEGA STALIŠČA Dr. Anton Schwab. Naše ljudstvo ima poseben dar, da točno označuje nove pojave s samolastnimi novimi izrazi. Vino iz samorodnih trt, posebno iz šmarnice, imenuje »divje vino« in prav ima. O učinku tega vina slišimo med ljudstvom najrazličnejša poročila, od katerih naj navedem tu le nekatera značilnejša in iz katerih lahko posnemamo bistvene lastnosti te pijače: Nekoč smo čitali, kako sta se dva sicer mirna delavca napila iz dveh litrov šmarnice tolike pijanosti, da je eden od teh podivjal in tri osebe napadel s sekiro. Časopis, ki je prinesel to vest, je pripisoval toliko podivjanje slabi vzgoji; bil pa je pravi vzrok šmarnica. Neki gospod pa mi je pravil, da je bil priča, kako je začel sicer popolnoma miren kmet v hipni šmarnični blaznosti streljati na ljudi, dasi ni bil videti pijan. O šmarnici gre ljudski glas, da ne upijani, temveč ga »vrže«. Nekega župana sem vprašal, kaj misli o šmarnici, pa mi je dejal: »Šmarnice ne bom pil nikdar več. Enkrat sem je izpil v štirih urah dva litra. Pa sem bil tako pijan, oziroma tako slab — in slab sem bil neizrečeno — da sem padel. A pri padcu nisem imel več toliko moči, da bi uravnal padec naprej, akoravno sem bil pri popolni zavesti, ne, kar znak me je vrglo. Prišlo pa je do tega omamljenja precej naenkrat, da skoro nisem opazil.« Drugi pa zopet hvalijo šmarnico, in neka, sicer prav ugledna gospodinja je branila šmarnico in rekla: »Le naj izpijejo Oni enkrat pol litra šmarnice, pa bojo videli, kak' bojo fejst!« Kako »fejst« pa lahko postane človek, kaže slučaj nekega čevljarskega mojstra, ki je v Celju po užitku enega do dveh litrov šmarnice umrl. (Tudi tega je vrglo pri polni zavesti.) Neki viničar mi je rekel, ko sem ga vprašal, ali se ga šmarnica kaj prime; »Ne vem, kako je to, ni močna, pa če jo pijem, pred očmi mi tako mrgoli, da slabo vidim.« Ugleden posestnik iz Savinjske doline, ki pridela osem polovnja-kov šmarnice na leto, pa mi je pravil takole: »Prvikrat, ko sem šmarnico pil, mi je bilo silno slabo, pozneje pa sem se je navadil, da sedaj ne čutim posebne škode od šmarnice, akoravno jo pijem vsak dan že dve leti, seve po malem. Dopade se mi posebno, ker je zelo sladka, to pa raditega, ker grozdje zgodaj dozori in ima iz tega razloga več sladkorja in ko povre več alkohola, tako da je treba biti z večjimi količinami zelo previden in posebno, ker pravijo, da iz šmarnice ne povre navaden alkohol, temveč lesni alkohol (methylalkohol), ki je baje strupen.« K tej izjavi, ki se ji vidi, da izvira od izkušene strani in da je poročevalec izobražen, pripomnim, da je tista snov, ki daje šmarnici »moč«, res čisto druga kot pri navadnem vinu. Vino iz šmarnice in iz drugih samorodnih trt vsebuje namreč namesto takozvanega aethyl-alkohola methylalkohol. Zatorej bo zanimivo zvedeti, kaj pravi znanost o učinkih methylalkohola. Gottlieb Mayer (v Experimentelle Pharma-kologie) piše: »Methylalkohol učinkuje slično kot drugi alkoholi, a je med vsemi alkoholi najmanj u p i j a n 1 j i v , a najbolj, strupe n. Več ur in celo več dni po použitku le malih količin (8 do 10 gramov in še manj) nastopijo težka motenja, želodčna in črevesna, velika utrujenost ter slabost, v mnogih primerih stalno oslepi j enje in ne redko nastopijo onesveščenja in smrt. Methylalkohol se spremeni v organizmu deloma v mravljinčjo kislino, ki učinkuje posebno strupeno, deloma pa v formaldehyd (formalin), ki je manj škodljiv.« Ako se napravi mravljinčja kislina v očesnih ganglijah (živčnih vozlih) in jih razje, nastopi slepota. To je često poseben opomin, dasi so take nesreče, vsaj po uživanju šmarnice, redke. Jaz sam še nisem opazil takih primerov. Prosim gospode tovariše zdravnike, naj bodo na to okoliščino pozorni in naj poročajo o vsakem takem primeru. V primerih, kjer nastopi slepota mahoma iz sicer neznanih razlogov, se more misliti na šmarnico. Bolj pogosto nastopa oslepelost, če se uživa methylalkohol v žganju in likerjih. Magdeburger Zeitung poroča iz Bitterfelda: Odvetnik in notar Mende je od zastrupljenja z methylalkoholom umrl. Pred nekoliko dnevi so postregli v stanovanju Mendetovim zbrani družbi z likerjem. Dan pozneje je nastalo pri Mendetu močno oslabljenje vidne možnosti. Otrovanje je dovedlo sedaj do smrti. Tudi pri dveh drugih udeležencih te družbe se je baje pojavila že popolna oslepelost. Pri drugih se pa škodljivost ni opazila do sedaj, ker je kratko po užitku likerja nastalo (rešilno) »bruhanje«. Kakor navadni alkohol, tako je tudi lesni . alkohol tem bolj strupen, v čim bolj koncentrirani obliki ga uživaš. Ista količina špirita, ki, razredčena z mnogo vode, še ni nevarna zdravju in življenju, je lahko nerazredčena smrtna. Poraba likerjev,.ki vsebujejo torej lesni špirit, mora biti brez izjeme prepovedana. Ni mi znano, ali že obstojajo v Jugoslaviji take naredbe. Okvare po šmarničnem strupu s tem še niso pri kraju. Slušajmo, kaj pravi znanost dalje: Šmarnica učinkuje »kumulativno«. Z methylalkoholom zastrupljena žival kaže še tretji, celo peti dan strup v krvi. Kaj pomeni to? To pomeni, da je strup tak, da ostane dolgo v telesu; če piješ šmarnico vsak dan in torej ne čakaš, da se telo strupa izn^bi, se ga v telesu nabere vedno več in se kopiči v telesu (cumulus—kup). Tako kopičenje pa telo razjeda. Razjedanje se vrši počasi, tako da škodljivosti mnogo let ne opaziš. (V tem tiči posebna za-vratnost strupa in pa še posebna nevarnost.) Če se po mnogih letih čutiš bolnega in greš k zdravniku, ta dožene pri tebi n. pr. srčno ©slabljenje ali ledvično vnetje ali oslabljenje živcev in mišičevja ali celo vrsto drugih bolezni, za katere se imaš zahvaliti šmarni c i, a nihče ne sluti, odkod izvirajo te bolezni in kako da so nastale in ti piješ šmarnico še dalje in jo hvališ kot pfopolnoma zdravo in priporočljivo pijačo! Ker je torej škodljivost šmarnice dostikrat skrita, obstojajo v ljudstvu glede šmarnice dvomi, ki se pojavljajo tudi v časopisju. Tako je Slovenski Gospo^ dar z dne 16. julija 1925 priobčil neko poročilo o šmarnici, ki je izzvalo precej prerekanja, a končalo brezuspešno z osebnostmi in zabavljanjem, ker nobena izmed vojskujočih se strank ni mogla navesti dovolj dokazov za svoje trditve. Po gori podanih razlogih pa o škodljivosti šmarnice ni nobenega dvoma in suče se vprašanje le okoli tega, kaj se naj ukrene, da se izognemo škodljivosti divjega vina? Nekatere važne odredbe proti šmarnici že imamo; tako glede novih nasadov, ki so prepovedani, in glede obvezne označbe gostiln: »tukaj se toči šmarnica«. A bistveno še manjka in to je določitev količine, katero smejo prodajati gostilničarji; potrebno bi bilo, da veliki župan odredi: Gostilničarji, ki prodajajo šmarnico, je gostom do 18. leta sploh ne smejo oddajati, drugim gostom le do pol litra na dan in na osebo in ne vsak dan. Važno je tudi, da se ne bavijo odslej vse pro t i a 1k o h o 1ne zveze samo z bojem zoper alkohol, temveč še posebej vsi še v večji meri s šmarnico, tako da bo ljudstvo o njenem značaju in vplivu vsestransko in temeljito poučeno. Ne smemo pa zamolčati, da ima šmarnica tudi svoje priporočljive strani! Šmarnica zgodaj zori in nje grozdje postane torej sladko, ima dober okus po »malc-sladkorju«; zadovoljuje se z manj natančnim obdelovanjem, ker raste kot divja trta bolj divje; nima trtnih bolezni, nima trtne uši, nima bistveno oidija in pero-nospore, radi debelih lupin je odporna proti vsakovrstni škodljivosti, rodi obilno, po cel škaf na eni trti. Grozdje šmarnic je izvrstno in ni prav nič škodljivo. Lesni špirit nastane šele po vrenju ali kisanju šmarničnega mošta, v grozdju samem ga še ni. Šmarnično grozdje bi se torej krasno uporabljalo za nealko-holično vino. Bilo bi to naravnost vzorna poraba šmarnice, ker bi se na eni strani izključile pogubne lastnosti, na drugi strani pa izkoristila vrlina te rastline. Končno še beseda glede »izabele«. Dočim se nad »šmarnico« zadira ves svet, velja njena sestra »izabela«, ki ni nič drugega, nego rdeča šmarnica, kot vse časti vredna donositeljica grozdja in pijače. Izabela pa velja kot »pošte-nejša« le iz skrivnih razlogov, s katerih moramo potegniti zastor. Izabela pozneje zori, ostane torej bolj kisla, ima manj sladkorja in da manj lesnega alkohola in je le iz tega razloga manj škodljiva. So pa letniki, ko ima tudi mošt iz izabele po 19 stopinj sladkorja in izboren okus. To sem opazoval že leta 1917 in leta 1927 zopet. Takšna izabela pa ima vkljub svoji dobrini slabe lastnosti. Vse one trte, katerih ni treba cepiti in katere rodijo kot »divjaki«, imenujemo »samo-rodne«. Vse te dajejo lesni alkohol in je njih vino zdravju škodljivo! Njih škodljivostim pa je izpostavljen vsak, ki o njih učinkovanju ni dovolj poučen. Dokler so ljudje na svetu, ki nočejo slišati niti sveta niti pouka, morejo odvračati zlo le najbolj odločni ukrepi oblasti, oziroma države. To zahteva skrb za zdravje, skrb za dober glas naših goric in skrb za gmotnost naših sodržavljanov, katerim daje pridelovanje pravega vina možnost obstanka in prehrane. O ZOBNIH BOLEZNIH D r. I. O b 1 a k. Kako začne zob gniti? Največji del naše hrane so snovi, ki vsebujejo škrob (kruh, krompir itd.) in sladkor. Iz teh se tvorijo pod vplivom bakterij, ki jih je v vsakih ustih ogromne množine, kisline, predvsem mlečna kislina. Te kisline začno razjedati zobni emajl na onem mestu, kjer ima zob najmanj odporne sile. Zob se ne bo začel kršiti na onih mestih, ki sodelujejo pri grizenju; gniti začne redno v malih vdrtinicah, ki tvorijo nekake ravne ali krive črte med vzboklinami na oni ploskvi zoba, ki grize in melje, ali pa na ploskvah, kjer se stikata po dva sosedna zoba. Na takih mestih jed zastaja, tvori se na prej omenjeni način kislina; ta prežre emajlno plast in doseže den-tin (notranjo zobno kost), ki je neprimerno manj odporen. Tu pa gre stvar vse bolj hitro; jed, ki zastaja na tako nastalih jamicah, pretvarjajo bakterije v kisline, te žro in glodajo naprej; pridružijo se jim še bakterije, ki same razjedajo zob dalje. V prerezu je načeti zob dostikrat tak, kot kaže slika. Na zobni površini je majhna luknjica, ki se pod emajlom razširi kakor steklenica. Močnejši pritisk pri jedi na izpodjedeni emajl zadošča — pa imaš ogromno luknjo v zobu, o katerem si mislil, da je zdrav. Zanimiva je podoba zobne gnilobe pri sladkosnedežih. Tam se začenjajo kaziti zobje na mestih, ki so obrnjeni proti ustnicam, in naenkrat v širših ploskvah ob zobnem mesu. To povzroči sladka slina tistim, ki stalno uživajo slaščice in sladkorčke. Ta način zobnega gnitja ima celo svoje strokovno ime; slaščičarska gniloba. Na načeti zob opozarjajo posebni občutki.. Neprijetno ti de, če vdihneš mrzel zrak, piješ mrzlo vodo, vročo kavo. Skomina te, če imaš v ustih sladko jed. Tako se namreč oglaša živec, do katerega polagoma prodira gnitje. In pri tem ne moreš niti z gotovostjo reči, katferi zob je to, če že ni opaziti luknje v njem. Zdravniku boš skoro gotovo pokazal napačnega; ta mora sam poiskati pravo mesto. Na nekaj bi tu opozoril naše žene. Nosnost ima često težke posledice v ustih. Ne bom razpravljal o znanstvenih vzrokih. Kajkrat se ljudje čudijo, zakaj se je komaj nekaj let poročena žena, prej tako cvetoča, kar hipoma postarala, zlasti še, ker je izgubila zobe. Za zdaj zadostuje naj opomin: po vsakem otroku naj si da žena zobovje pregledati. Imel sem slučaj, da sem našel 15 nakaženih zob pri taki ženi po porodu, dasi niti leto ni minulo, odkar sem ji bil vse zobe spravil v red. Po omenjenih neprijetnih občutkih ne kaže drugega, kot da greš takoj k zdravniku, da ti zob zalije (plombira). Najboljši in najcenejši način je to, najmanj časa in najmanj dragih voženj v mesto to stane, saj je stvar pri enem obisku lahko odpravljena. Če to priliko zamudiš, postane stvar resnejša. Pridejo bolečine, včasih bi mislil, da je glavobol, revmatizem, pol glave te boli. Spočetka se javljajo bolečine v daljših presledkih, pa se čimdalje bolj pogoste, zlasti se vračajo ponoči, ko te ne raztresa delo. In bolečina postane sedaj trajna, grozno boli — človek bi včasih znorel od bolečin. In kako enostavna je tu pomoč! Zdravnik ti da na zob za dobro pšeno veliko množino snovi, ki omami živec, in kakor bi odrezal, si rešen bolečin. Kaj se je zgodilo, zakaj te bolečine? BaKterije so prodrle do pulpe (glej sliko v lanskem koledarju) in povzročile vnetje z neznosnimi bolečinami. Zdravnikov vložek ti omami zobni živec, čez par dni postane zob popolnoma neobčutljiv. S tenko nazobčano iglico ga zdravnik zdaj iztrga iz korenike. v izpraznjeno duplinioo se vloži iz bombaža zvita nitka, namočena v jedko razkuže-valno tekočino. Vrneš se čez par dni, bolečine so davno prenehale, zdravnik napolni sedaj duplinico v kore-niki z razkuževalno pasto, to prekrije in zapre s cementom (ki ima pa z onim za beton samo ime skupno!), in napolni vso votlino v zobu s plombo. Svarim pred mazači! Pride človek z bolečim zobom k zdravniku in ga prosi, naj mu izruva — recimo — prvi mali kočnik spodaj, na katerem je sam mogoče opazil luknjico in sam z gotovostjo ve, da ga samo ta boli. Četrt ure mu lahko prigovarjaš, da ni ta pravi, da ga boli Po gnilobi izpodjeden emajl. v resnici čisto zadnji zgoraj — ne da se pregovoriti. Zdravnik ima narediti pač po svoji pameti. Da mu vložek ali izruva zob, če ne gre drugače. Sedaj si pa mislimo, da gre mož k mazaču — ali h kakemu stricu v vasi, ki je znan kot spreten zoboder, kakor je bil že njegov rajni oče, — ali pa h kakemu »gospodu doktorju« v mestu, ki nosi bel plašč in moderno kravato, ki »ordinira« v zakotni ulici, »inštrumente« ima spravljene pod posteljo, da lahko hitro vse skrije pri nepovabljenem policijskem obisku. No in ta privleče zarjavele klešče, prime natančno pokazani zob, izdere celega, ni se mu zdrobil. Kako bi se mu tudi, saj je zob še cel in nepokvarjen! Čez par dni se mož vrne: niste mi izrvali pravega, oni zraven je! In še ta zraven gre za prvim, po nedolžnem obsojen. Preveč pogosto se podobno dogaja, zato opozarjam na to. Kaj pa, če ne iščeš zdravniške pomoči pri vnetju pulpe? Polagoma bolečine odjenjajo, lahko se v večji ali manjši meri vlečejo cele mesece. Pulpa razpade, segnije, bolečin je konec, ne pa bolezni. Ne povzroča vsaka bolezen bolečin! Lahko se takoj za vnetjem pulpe pojavi vnetje korenove kožice in še dalje vnetje okostnice. Pa recimo, da so bolečine po pul-pinem vnetju same prestale. Korenika nosi sedaj v svoji duplinici razpadlo, smrdečo snov, v kateri je pomešana množica bakterij. Več let lahko mirno in počasi razpada zob, lahko se pa tudi neposredno po prejšnjih bolečinah začno nove, pa drugačne vrste. Zoba se ne smeš dotek-niti niti z jezikom in joj! če ugrizneš nanj. Mazač se bo sedaj težko zmotil, kar slepo se lahko verjame, da bo bolnik pokazal pravega. Kaj se je zgodilo? Bolnik je krepko ugriznil, pritisk na duplinico je potisnil gnilo snov skozi malo luknjico v konici korenike kakor za-mašek v buteljko. Korenova kožica je sedaj ranjena, bakterije iz duplinice so jo napadle — kožica se je vnela, otekla je. Pritisk na zob pritisne oteklo kožico, da že Brazgotina na licu od šole dotik z jezikom zelo zaboli. Zdi se, kakor bi zob postal daljši. Kako se pomaga tu? Če kožica še ni prizadeta, se odstrani z bodičasto iglico po malem košček za koščkom gnila snov iz duplinice. Pri največji pazljivosti se lahko zgodi, da potisne iglica čisto majhen, da, nevidljiv delček gnile snovi v kožico in povzroči na njej vnetje, ki ima težje posledice: vnetje okostnice z veliko oteklino in gnojenje. Ko je duplinica očiščena z ostro razkuževalno tekočino, vložimo vanjo s podobnim sredstvom prepojeno bombaževo nit, ki naj zatre in uniči bakterije, skrite po kotičkih in kanalčkih, ki vodijo iz dentina v duplinico. To vlaganje se mora včasih večkrat ponoviti; smrad iz korenike mora prenehati, duplinica mora biti popolnoma čista, nato se zaplombira. Pri vneti kožici pustimo koreniko odprto, le košček bombaža vrh duplinice naj prepreči, da se ne zapre vse skupaj s hrano, obenem pa omogoči dostop zraka. Vnetje običajno hitro preneha, po par vložkih je zob goden za plombo. Bolezen korenove kožice pa postane lahko tudi dolgotrajna (kronična) in brez bolečin ali pa se ponavljajo v velikih ali manjših presledkih večje ali komaj pomembne bolečine, včasih samo na pritisk na čeljust na onem mestu, kjer tiči korenika. Navadno na konici korenike, lahko pa tudi na drugem mestu se kožica podebeli, zveča, nastane takozvani granulom. Divje meso raste, bi se reklo po domače. Ta granulom ima lahko obliko mehurčka, ki izceja gnoj, lahko pa tudi razne druge oblike. Granulom se lahko veča, razje kosti okoli korenike — tudi velikost oreha lahko doseže prizadeto mesto. Če preje čeljustno kost, postane viden na čeljustni sluznici, prodre pa lahko tudi na licu ali bradi in povzroči tu brazgotino, ki kazi obraz. Šola se je naredila, pravijo. Od časa do časa se izcedi gnoj iz fistule — tako se namreč imenuje strokovno taka šola. Granulom, skrit v kosti, spoznamo po obsegu in legi šele na podlagi rentgenove slike. Za primer prilagam tako sliko, kjer znači svetlo mesto okoli kore-nike tak granulom; zdrave korenike tega nimajo. Tak primer zdravimo z raznimi vložki, kar pa pogosto ne vede do uspeha. V takem slučaju je pač potrebna operacija. Prerežemo sluznico, odluščimo okostnico, da pridemo do kosti. Tu si izsekamo okence, v kolikor si ga ni naredil granulom že sam. Skozi to okence odstranimo bolno konico korenike z granulomom vred. Rana se zašije in zob je rešen. Vnetje korenske kožice pa se kaj lahko razširi na okostnico, v katero kožica prehaja. Tu se pa zopet začenjajo navadno hude bolečine, čeljust okoli bolnega zoba začne otekati. Bolečine prejenjajo šele tedaj, ko je oteklina dosegla svoj višek, ki je včasih prav obsežen. Naredi se fistula, tu se izcedi gnoj — oteklina sedaj hitro splahne. So tudi vnetja okostnice, ki ne povzročajo bolečin kljub močni oteklini. Kakor sem se prepričal, je zelo razširjeno mnenje, da ne smeš k zdravniku, ko začneš otekati, čeprav so bolečine včasih neznosne. To mnenje je popolnoma napačno. Včasih pa ima tako vnetje prav resne posledice. Gnoj lahko zaide tudi v nos ali v votline, ki jih tvorita lični kosti na vsaki strani nosu. Zdravljenje tedaj ni več tako enostavno. Če se po takem vnetju ne išče zdravniška pomoč, se bolečine z oteklino lahko povračajo in v še hujši meri. Zob se ima torej izlečiti in plombirati ali pa izrvati. Otekline, združene z velikimi bolečinami, povzroča včasih zob modrosti, ko sili iz čeljusti. Tu je pomoč včasih zelo težka, ker zaradi otekline ni mogoče odpreti ust. Zobje z bolnimi korenikami ali pa zobje, ki ne morejo prodreti iz čeljusti, včasih raz-glodajo kost v obliki okrogle ali jajčaste dupline, ciste imenovane. Te dosežejo po več letih lahko velikost oreha ali celo jajca. Majhne votline najdemo samo z rentgenom, večje votline pa izbočijo kostno steno, ki se včasih tako stanjša pod pritiskom tekočine, ki napolnjuje vsako tako cisto, da je kakor papir. Tu ni težko spoznati bolezni. Velike ciste so lahko opaziti tudi na izbočenem licu. Tu pomaga samo temeljita operacija. Pa tudi zdravi zobje so včasih taki, da jih je žalostno pogledati. Tako je često videti, da so pokriti zobje z debelimi skorjami tako-zvanega zobnega kamna. Nekateri ljudje tako nagibajo k temu, da se jim morajo vsako četrt leta trgati take skorje od zob, kljub temu, da usta skrbno negujejo. Če se zobni kamen ne odstranjuje, začenja odrivati sluznico ob kore-niki in se začenja usedati na koreniko, kateri prileze včasih prav do konice. Tak zob se začne počasi majati in čez leta lahko sam izpade, popolnoma cel. Zlasti pogosto se to dogaja pri spodnjih sekavcih. Sluznica je v takih ustih navadno nabrekla in krvavi že na rahel dotik. Zobni kamen se da dobro odstraniti samo s posebnimi instrumenti, krtačka nič ne opravi. Včasih se pridruži v takih ustih še tako-zvana p i o r e a (pyorrhea). Ta bolezen se javlja s sledečimi znaki. Sluznica je nabrekla; ob robeh sluznice okoli zoba prihaja sama ali po Rentgenova slika čeljusti. Temna senca na zobu znači zlato krq>no. Svetlo mesto okoli konice na koreniki je granulom. Vneta okostnica. Na zgornjem sekavcu se je vnela kožica (okostnica), ki obdaja korenino zoba. Odtod otekla čeljust, gnojenje in hude bolečine. Rentgenova slika čeljusti. Zobje so zelo razjedeni, črne lise so ostanki plomb. Svetel krog pomeni cisto okoli bolne korenike. pritisku na koreniko gnojna tekočina, ki se čez noč nabere tudi v znatnejši množini; zato je to posebno dobro opaziti zjutraj. Ta bolezen je prav neprijetna, posebno še, ker nimamo sredstva, ki bi z gotovostjo pomagalo. Niti o bistvu in vzrokih te bolezni si ni znanost še na jasnem. Sluznica ob koreniki se krči, zdi se, kot bi postali zobje čimdalje daljši. Posledice ima težke: majati se začno sicer zdravi zobje, ki polagoma izpadejo drug za drugim. Seveda se to lahko vleče dolgo vrsto let. Navedel sem v kratkih besedah najna-vadnejše primere o dolgi vrsti raznih zobnih bolezni. Nisem našteval pri tem vseh možnih vzrokov in posledic, saj bom dosegel svoj namen, če bodo te besede poučile bralce v toliko, da naj iščejo zdravniške pomoči o pravem času, ko se da pomoči najhitreje in z najmanjšimi stroški, in pa da bodo z zadostnim razumevanjem sledili zdravnikovemu delu. Najcenejši zdravnik je pač pridno vsako jutro rabljena zobna krtačka, če le mogoče z dobro zobno pasto ali praškom. In pa pravilo naj velja vsakomur: vsako leto en pregled pri zdravniku! PRIDELKI ZEMLJE V. B o h i n e c. Leto za letom zapisuje Koledar domače in svetovne dogodke preteklega leta ter poroča vestno o napredku in delu, veselju in trpljenju sodobnega človeštva. Letos nam predstavlja narode sveta tudi po njihovi številčni moči, primerjajoč jih z nami, Jugoslovani; z zemljevidom in črteži, ki jih vidite tu, pa jih skuša oceniti po njihovem gospodarstvu. Naš zemljevid (str. 72. in 73.) ugotavlja, na kak način izrablja človek v raznih delih sveta svojo rodno zemljo, tu kot lovec in ribič, tam kot živinorejec, poljedelec ali vrtnar, črteži na str. 75. pa nam povedo, koliko proizvaja kaka dežela tega ali onega blaga. Tla, ki so človeku odmerjena kot bivališče in iz katerih črpa sile in sredstva za svoje življenje, so silno različna. Najslabše in najbolj puste predele tvorijo širne puščave Afrike, Azije, Avstralije in Amerike, ki jih človek premeri le kot trgovec na velblodu, konju ali avtomobilu. Trajno bivanje je tu mogoče le v maloštevilnih prirodnih ali z umetnim namakanjem ustvarjenih zelenicah ter ob robu puščave. Ljudje so tu živinorejci in velblod n. pr. je Afričanu in Azijcu življenje in premoženje, saj mu služi za ježo, za prenašanje tovorov in ponekod kot vprežna žival. Njegovo volno prodajajo, meso in mleko uživajo. Glavno drevo afriških zelenic je datljeva palma. Kakor ustvarja vročina in z njo zvezano pomanjkanje vode puščavo, kjer človek ne more obstojati, tako stavlja tudi mraz njegovemu bivanju gotove meje. Daljne pokrajine Severne Amerike, Evrope in Azije zakriva večino leta mrzla snežena odeja in kratki poletni meseci ne pripuščajo kakršnegakoli ob- delovanja zemlje. Tla so zamrzla 15 ali celo 20 m globoko in ko prisije medlo poletno solnce, izpremeni vrhnjo plast zemlje v neprehodno močvirje, kajti solnčni žarki niso dovolj topli, da bi razmehčali tisočletni okameneli led globin. Tako je človek tu prisiljen, da si vzdržuje življenje z lovom in ribištvom. Redko naseljeni Eskimo ob Severnem Ledenem morju, Indijanci severne Kanade in mongolski narodi severne Azije poznajo kot na pol udomačeno žival le severnega' jelena, poleg njega pa love ob morju belega medveda, bolj v notranjosti zemljin pa celo vrsto dragocenih ko-žuharjev; kože teh živali zamenjujejo za živali iz bolj južnih pokrajin. Obenem pa tudi ribarijo in to tem laže, ker so severna morja in severne reke zelo bogate rib in drugih vodnih živali. — Z ribištvom se bavijo seveda tudi kulturni narodi. Najvažnejši ribarski okraji so na našem zemljevidu posebej označeni. Poleg zahodne in severne Evrope ter obeh severnoameriških obali je tu vzeti v poštev zlasti japonski svet. Japonci so gotovo najbolj marljivi ribiči sveta; saj dosega vsakoletna vrednost njihovega ribolova skoro 121/2 milijard dinarjev! Tretjo stopnjo človeškega gospodarstva tvori živinoreja. Najprej je človek udomačil psa, pozneje prašiča in kokoš, v Afriki poleg tega še kozo, v Ameriki purana. Mnogo pozneje je ukrotil govedo. Danes je živinoreja kot glavna gospodarska panoga razširjena v pokrajinah, ki niso dovolj vlažne za poljedelstvo, a vsaj v gotovih letnih časih bogate sočnih pašnikov. Konj je najbolj razširjen in se najugodneje razvija v umerjenem podnebnem pasu. Največ konj ima Rusija po svojih ogromnih 72 Obdelovanje zemlje, živinoreja in svetovna proizvodnja Preudari ogromne številke raznih pridelkovl Največ se pridela žita: vsega je nad 12 milijonov vlakovll 73 Mtrilo . ob eKuAtorj* 77/7/71 fiprost O obdelovanje ////// teml/e t **Jilnttom V / / / S A d/, { mot t Ko _____ n.I s j. al i v froeTern - podnebnem pisu __l (pUntAie) r poljtdtUtvo (s plugom.) njlKrb ntfi* obdelovanje -ij-) najvažnejših hranil in sirovin 1927 in 1928. Tolmač prav pazno preglej, da vidiš, kje in kako je obdelana vesoljna zemlja in kaj kje pridelujejo! i SpitsVer^i ••.{sland TOLMAČ r planjavah, za njo Združene države Severne Amerike in Argentina. Govedo gojijo v velikem številu predvsem v ravninskih deželah južne poloble in tu v bolj vlažnih predelih, medtem ko so suhe pokrajine bolj prikladne o v č j e r e j i. Britanska Indija se postavlja s številom skoro 146 milijonov glav goveje živine (v Jugoslaviji je štejemo 3.7 milijonov glav), mnogo manj je je v Rusiji, Severni Ameriki in Argentini. Največ ovc je v Avstraliji in v Rusiji, vendar pa je Rusija glede proizvajanja ovčje volne šele na petem mestu na svetu; pred njo so Avstralija, Argentina, Združene države in Nova Zelandija. Prašič je prvotno gozdna žival in ljubi vlago, uspeva pa v vseh zemljinah. Združene države so glede prašičev na prvem mestu na svetu. Četrti in najvažnejši način izrabljanja zemlje je poljedelstvo, obdelovanje grude same. Vendar pa obdeluje človek zemljo na zelo različen način. Kjer omika še ni napredovala in kjer je zemlja obenem tako rodovitna, da ne zahteva marljivejšega dela, je kot najbolj preprosti način poljedelstva razširjeno obdelovanje »polja« s sadilnikom, to je z daljšo, priostreno palico. Z njo korakajo n. pr. Indijanci Srednje in Južne Amerike v široki vrsti čez polje in jo zasajajo primerno narazen v zemljo, pri čemer mečejo v nastale jamice nekaj zrn koruze ali boba, ne da bi se pri tem delu kaj pripogibali. S pomočjo palice zabrskajo namreč jamico nato s prstjo. Na sličen način »obdelujejo« zemljo tudi pri nekaterih zaostalih plemenih Azije in Afrike. Nekoliko bolj napredni so v Indoneziji, velikem otočju med južno-vzhodno Azijo in Avstralijo, kjer grudo s palico naravnost prekopljejo, a tudi odstranjujejo s polja travo in plevel. Drugi narodi se niso zadovoljili s tem preprostim obdelovanjem zemlje in na mnogih krajih jih je tudi narava sama prisilila, da so začeli misliti na bolj skrbno izrabo tal. Izpremenili so sadilnik v m o t i k o , ki je bila izprva kar lesena, a pozneje železna. »Motikarji« so še danes skoraj vsi poljedelski narodi v Afriki. Obdelovanje zemlje z motiko dovoljuje skrbno nego vsake posamezne rastline in zato so afriška polja zasajena večinoma z večjim številom različnih rastlin, slično kakor n. pr. pri nas greda. Šele pozneje je nastalo naše žito iz prvotno divjih trav, ki jih je človek pričel gojiti najprej posamič, a potem v vedno večji meri (proso, koruzo, riž, duro v Afriki itd.). Številna rastlinska hranila, poživila in siro-vine, ki so vsakdanje potrebščine vsega omi- kanega sveta, uspevajo samo v vročem podnebnem pasu, tako predvsem kava, kakao, čaj, sladkor in trs, tobak, bombaž, kavčuk in olje. Nekatere teh proizvodov so poznali in uporabljali domačini že davno, tako n. pr. Kitajci čaj in Indijanci bombaž. A šele evropski podjetniki so začeli skrbno gojiti imenovane rastline na obsežnih nasadih, ki jih imenujemo s francoskim izrazom »plantaž e«. Večinoma delajo na plantažah Amerike in Afrike zamorci, v Aziji pa Mongoli, ker se Evropec vročemu podnebju le težko privadi. Naši črteži kažejo prav nazorno, katere dežele sveta pridelujejo največ kave, kakava, čaja itd. Glede kave je n. pr. zanimivo, da je pridelujeta največ Južna in Srednja Amerika, kamor je prišla šele v prvi polovici 18. stoletja, medtem ko je v svoji pradomovini Arabiji izgubila skoro ves pomen. Nasprotno pa je k a k a o , ki je doma v Ameriki, sedaj najbolj razširjen v Afriki. Iz nje prihajata dve tretjini vsega svetovnega pridelka. Zlata obala ob Gvinejskem zalivu je postala resnično zlata le zaradi velikih plantaž s kakavom, ki so jih tu zasadili Angleži. Čaj uspeva tudi v manj vročih pokrajinah in prenaša celo hlad pod ničlo. Skoro ves čaj, ki pride na svetovni trg, proizvajajo Indija, Java, Kitajska in Japonska. Najboljše vrste prihajajo z otoka Formoze, ki je v japonski posesti. Sladkor pridobivamo iz dveh rastlin, namreč iz sladkornega trsa in iz sladkorne pese. Pridelava sladkorja iz trsa je že silno stara, v Indiji gotovo že nad 1000 let; da pa vsebuje sladkorna pesa sladkor, so odkrili v 18. stoletju in šele krog leta 1835 so jo začeli saditi v večji meri. Glavne dežele, ki gojijo sladkorni trs na plantažah, so Kuba, Britanska Indija in Java: te tri dežele proizvajajo skoro 65 % tako imenovanega »kolonialnega« sladkorja. Sladkor iz sladkorne pese dobivajo predvsem v Evropi in tu zlasti v Nemčiji, v Ukrajini in na Češkoslovaškem, v Jugoslaviji primeroma malo. Tobak spada med one redke kulturne rastline, ki so iz Amerike potovale proti vzhodu, da si zmagoslavno podjarmijo ves svet. Vendar ga pridelujejo še sedaj največ v Združenih državah. — Potrebe naraščajočega modernega prometa (kolesa, avtomobili, kabel in telegraf) so postoterile popraševanje po kavču k u , ki ni nič drugega kakor strjeni mlečni sok nekaterih rastlin. Še pred kakimi 30 leti je Brazilija dobavljala nad polovico kavčuka, danes pa prihaja iz nje komaj 41j2% svetovnega pridelka. »Divji« kavčuk brazilskih gozdov so namreč izrinile ogromne kavčukove plantaže SovJ. RUSIJA B .. . ... -*■" ■■f Brit. Indij* ŽIVINA Tdru.it m dri&m Se*. Amtn vi7S Sovjitska Rus tj* ŽITO •v Ka.nA.d4L Nt milja Arqtntini Francija x - k. a js Japonsko Zdrui.dri Vsl.BrttanijA Španija Kanada Francija Sov j. Rutija Iforveika Island PIVO +95 mllj.f O Jugoslavija Jftmiija 1*8 milj.hI v*l Bri Unija 36 Boljija 173 Francija 13'S Čefkoslov.P/ 0 9 VINO I* ' t ' c, t f RIŽ KAVČUK -7,» '7 sa 57 53 B trs 'V ' / 3t ii H ■■■! ' * * » / f '—i—t J * * * » *. ✓ ' ' t M p] ■ ■ Brit.Indija Ml-mitj. illlllBBBas LAN ** 39 BtlgijaiO Ju^oU TS Brazilija 8*7 milj. ColumbiaNiz.Ind.Vntz.Salvadar Zlata obaU Buiilja Hipn* Dominijr InTobago Zdru£.dr£ive Sovj. Rusija J+p Mi. In J. Grčija Ti tip. $orj.Ru»ija3W poljska Li • ............"""....................~ "" KONOPLJA, .g CAJ ** 37 S liliJ ED Japonsko Kitajsko 300 Brit. Indija Cejlon M*. Indija r Form o zo BOMBA Z 171 IGU 97 omn mm tm on OlD i Zdruiene dr iava 2773milf.kg Brit Indija997 KitajsKa. Ejipet Sovj. Rusija Brali tPeruJujotl.PoljsJCalUl83 Filip.too Sov/Rusija 5l0w\!J.*y Proizvodnja živinoreje, ribarstva, najvažnejših hranil in sirovin v posameznih deželah 1927/28. (Po Hickraannu i. dr,) -o O! na južnoazijskem polotoku Malaki, v Indoneziji in na Cejlonu. Kljub temu prihaja - najboljši kavčuk še vedno iz pokrajin ob ustju reke Amazonke. — Bombaževo vlakno je za žitom najvažnejše, blago svetovnega gospodarstva. »Cotton is king!«, bombaž je kralj, pravijo Angleži in zlasti Američani, kajti največ bombaža na svetu pridelujejo Združene države. Goje ga pa v petih vrstah na najrazličnejših tleh in tako uspeva izvrstno tudi v Britanski Indiji, na Kitajskem in v Egiptu. Egipt je najstarejša dežela na zemlji za bombaž in proizvaja tudi najboljše vlakno, pač zato, ker so na Delti (ob izlivu Nila) in v sami dolini Nila nedosežno rodovitna tla: četrtino vseh obdelanih tal v Egiptu pokriva bomba-ževec. Na plantažah so večinoma kar pridržali domači način obdelovanja polja, torej zlasti motikarstvo, le za sladkorni trs in riž pride ponekod v poštev naš način, tretja vrsta poljedelstva, namreč poljedelstvosplugom. O njem nam pač ni treba govoriti, ker ga itak dobro poznamo. Zavzelo si je večji del izven vročega pasu ležečega, za gojitev kulturnih rastlin prikladnega sveta. Korenin in večjega kamenja prosta zemlja je za plug predpogoj, njegov donos pa je silno različen po načinu setve in gnojenja. Važno je, da je s plugom mogoče obdelati polje le še do naklona kakih 25°, medtem ko je poljedelstvo s sadilnikom ali motiko mogoče celo še pri strmini 40°. Zato uporabljamo v Evropi pri strmejših poljih in vrtovih tudi še motiko. Za obdelavo naših polj je bilo pomembno, da se je vršilo poljedelstvo v zvezi z živinorejo, kar ni le olajšalo dela, temveč tudi zagotovilo potrebno množino gnoja. V novejšem času so seveda živino ponekod že izpodrinili stroji (zlasti v Ameriki in v Avstraliji). Glavni proizvod poljedelstva s plugom so žitarice. Iz naših črtežev je brez težav razvidno, katere dežele imajo največje žetve in tudi katera žita so na svetu najbolj razširjena. Največ je pšenice, koruze in ovsa, in Združene države Severne Amerike so tudi glede teh žitaric na prvem mestu na svetu. Rži seje največ Rusija. Ječmena pridelujejo na zemlji razmeroma malo, vsega skupaj le 355 milijonov metrskih stotov, najbolj ga goje v Združenih državah, v Rusiji in v Nemčiji. Druga važna rastlina poljedelstva s plugom je krompir. Doma v Chile (Čile) v Južni Ameriki je prišel v Evropo v 16. stoletju, a se je tu prav razširil šSle po strašni lakoti leta 1770 in je za mnoge evropske dežele postal »kruh revežev«. Devet desetin celotne svetovne žetve krompirja je iz .Evrope in največ ga pridelujejo v Rusiji, v Nemčiji in v Franciji; šele za temi deželami pridejo Združene države, Češkoslovaška, Velika Britanija itd. Za najvišjo stopnjo obdelovanja zemlje lahko smatramo vrtnarstvo, kakor se je razvilo v nekaterih manjših predelih Evrope (v Belgiji, v severni in mestoma v južni Italiji, v huertah južne Španije, krog Erfurta v Nemčiji itd.), Amerike (ob Reki sv. Lovrenca, v Floridi in v Kaliforniji, v Hondurasu), zlasti pa na Kitajskem in na Japonskem. Tu obdelujejo sploh vso zemljo le na ta način in sicer večinoma z motiko, odločilno pa je, da so polja zelo dobro gnojena in umetno namakana, tako da dosežejo Kitajci in Japonci pač najvišji pridelek, ki je sploh mogoč. Japonsko polje ne nudi morda slike nepreglednega riževega polja, nasprotno uspeva tu cela vrsta rastlin, poleg riža tudi drugo žito, dalje redkev, ki je važna hranilna rastlina teh krajev, bob, krompir, kumare in drugo pri nas neznano sočivje. Obdelujejo pa polje tako skrbno, da zadostuje že 0.3—0.5 ha (en oral) zemlje za vzdrževanje ene cele rodbine. Skoro nobeno vzhodnoazijsko posestvo, in naj bo še tako majhno, ni brez gozdička, a polja sama obroblja bambusov trs, ki raste silno hitro. V dveh mesecih zraste trst, visok do 20 m, pozneje se pa rastlina še utrdi, tako da povsem nadomestuje naš les. Iz bambusa izdelujejo Japonci vse mogoče stvari, razne cevi, vodovode, tramovja za strehe, ograje, palice in drogove najrazličnejših vrst, orodje, posode, a tudi pletene košare itd. Najvažnejša rastlina te vrste poljedelstva je riž, ki pa je dvojne vrste: gorski in vodni. Največ ga nažanjejo v Britanski Indiji, na Kitajskem in na Japonskem ter sploh v južno-azijskih deželah. Za več kot eno tretjino vsega človeštva tvori riž glavno živilo. K vrtnarstvu lahko prištevamo še vinogradništvo in sadjarstvo. Največ vina rodi francoska zemlja in so tu doma zlasti rdeče vrste; Francoz pa tudi popije večino svojega vina sam, nič manj kot 9/10 vsega domačega pridelka. Na leto pride na enega Francoza 123 1 vina, na Grka 109, na Bolgara 105, Italijana 103, Španca 95, Portugalca 92. Poseben črtež nam pokaže v naši risbi tudi proizvodnjo piva v raznih deželah sveta. Sadjarstvo je važno v Evropi, v Združenih državah in na Japonskem. V Franciji in Združenih državah goje zlas'ti jabolka, sliv je največ v Jugoslaviji, južnega sadja pa proizvajajo največ sredo- zemske države, Kalifornija in Florida. Med sadeži vročih pokrajin je neprecenljivega pomena datelj v Afriki in v zadnjem času zlasti banana, ki jo goje posebno v Srednji Ameriki in v Zahodni Indiji. S tem zaključujemo ta bežni pregled svetovnega gospodarstva, v kolikor je v zvezi z neposredno izrabo tal in morij. O rudarstvu, industriji in prometu kot posebnih poglavjih geografije svetovnega gospodarstva bomo ob drugem zemljevidu in drugih črtežih izprego-vorili prihodnje leto. Preostaja nam sedaj še nekaj besed glede naše države Jugoslavije. Naši črteži jo povsod upoštevajo, kjer so njeni pridelki količkaj pomembni, in sicer zato, da lahko primerjamo domačo proizvodnjo velikih držav. Pri tem pa ne smemo misliti, da je Jugoslavija med deželami sveta glede pridelkov morda kar povsod na zadnjem mestu — nikakor ne! Predvsem moramo n. pr. v primeru, da primerjamo Rusijo z Jugoslavijo, primerjati tudi velikost obeh držav in tudi števili njunega prebivalstva. Za to primerjanje nam bodo dobro služile risbe in podatki v letošnjem članku Koledarja o narodih na zemlji. Naj povemo, da je Jugoslavija n. pr. glede koruze na 11. (v Evropi na 3.) mestu v vrsti držav, glede pšenice na 15. (8.), glede vina na 8. (6.), glede hmelja na 7. (6.), glede tobaka na 17. (9.), glede lanu na 10. (10.), glede konoplje na 5. (4.) mestu. Le glede krom- pirja smo zelo zadaj, na 20. (17.) mestu šele, to pa radi tega, ker v južnem delu države krompirja sploh ne sade ali le zelo malo. Slovenci pridelamo sami skoro 30% vsega jugoslovanskega krompirja in smo v tem oziru zelo pod vplivom Nemcev, ki so največji pridelovalci krompirja v Srednji Evropi in kjer ga tudi največ zaužijejo. Glede zemljevida pripominjamo, da seveda meje med posameznimi kulturnimi pasovi niso povsem ostre, temveč povedo posamezni znaki predvsem to, da prevladuje v dotični deželi označena vrsta poljedelstva. Na Kitajskem uporabljajo n. pr. ponekod tudi plug in v Evropi poleg pluga tudi še motiko! V črtežu svetovnega pridelka so podani podatki žetve oziroma pridelkov za leto 1927 ali 1928, enako tudi v črtežih na str. 75. Le ponekod so navedeni nekoliko starejši podatki, n. pr. pri živini v nekaterih primerih, enako tudi pri ribarstvu, vendar pa to celotne slike nikakor ne izpre-minja. Pri sestavi podatkov za svetovno žetev ni bilo mogoče upoštevati Kitajske, Perzije in Afganistana, ker v teh deželah teh statističnih podatkov sploh ni. Koledarju' primerno je ob gornjem robu zemljevida upoštevana razlika časa med posameznimi pomembnimi svetovnimi mesti. Za podlago je vzet ljubljanski opoldanski čas; ko je v Ljubljani poldne,.je: torej v Ameriki jutro, v Aziji večer, na Tihem oceanu noč. TEMNI SE ZARJA Temni se zarja, in lahno večerni mir prihaja v vas, in tajen blagoslov nebo rosi na deteljo in klas. Meglica vstaja iz dolin in proti nebu se beli, in na Marijo svet spomin iz lin se z zvonom oglasi. Minil je dan in trud in boj, in mirno moje je srce kot dom nebeški nad menoj; v njem sanje tihe se bude. Valovi le šume, hite v temno globel naprej, naprej, in prve zvezde že gore v večerni mir skoz cvetje vej. STARI MLINAR Zima gleda skozi okno, v sobi slabo luč gori in nemirna sence zgrinja — stari mlinar še ne spi. Truden je, rad bi počival, rad zaspal bi že sladko, in če več ne prebudi se, zanj najlepše bi bilo. Vse dni delo, samo delo: težke .vreče po koteh, vzdigni vodo,-kamen ustavi — sope kot kovaški meh. Rad dajal je siromakom, kmetom ni preveč jemal: naj za mlinarja še v raju ga postavi kraljev Kralj. Gosteški. OBNOVITEV CERKVENE DRŽAVE Za širši svet popolnoma nepričakovano se je 11. februarja letošnjega leta porodila nova država, ki je po ozemlju in prebivalstvu sicer ena najmanjših, po svojem svetovnozgodovin-skem pomenu pa med prvimi na svetu. V resnici to tudi ni nova država, ampak se je tega dne le obnovila v zelo zmanjšanem obsegu cerkvena ali papeževa država, ki je že obstojala od 1. 756 pa tja do 1.1870, ko se je Italija nasilno polastila nje zadnjega ostanka — Rima. Brž ko je bila katoliška Cerkev po tri-stoletnem preganjanju zmagoslavno izšla iz katakomb, se je jela z zgodovinsko nujnostjo pripravljati tudi samostojna cerkvena država. Katoliška Cerkev, namenjena vsem narodom, je mogla biti le od države preganjana mučenica ■ali po njej enakopravna pomočnica, nikakor pa ni mogla biti njena podložnica. Duhovno poslanstvo cerkvenega poglavarja-papeža zahteva njegovo neodvisnost od vsake posvetne •oblasti. Papež mora svobodno občevati s škofi in verniki po vsem širnem svetu, on mora pošiljati svoja pisma v vse kraje in dežele in mora — če treba — zaklicati »Ni ti dovoljeno!« tudi najmogočnejšemu ministru ali vladarju. Najsi bi bival v še tako krščanski deželi in ■užival vso svobodo, bi utegnil kedaj le nastati videz, da ne ravna popolnoma svobodno in drugi narodi bi izgubili zaupanje vanj. Vsemu svetu mora biti torej očitno, da mu papež res svobodno govori in ukazuje; v to svrho pa je neizogibno potrebno, da je papež kot človek •enak svetnim vladarjem in od njihove oblasti izvzet, da je torej sam vladar ali suveren. Za takega so začeli smatrati papeža prebivalci Rima že v 5. stoletju, ko so po razpadu zapadnorimske države v Italijo vpadali razni barbarski narodi in ogražali tudi Rim. Vzhodno-rimski ali bizantinski cesarji so bili zaposleni z boji na vzhodu in se za Italijo niso več brigali. Tako so morali papeži sami prevzeti obrambo Rima pred Germani, od katerih so bili najbolj nevarni Langobardi. Zoper te so dobili papeži zaveznika v frankovskem kralju Pipinu, ki je premagal Langobarde in ozemlje, ki ga je v srednji Italiji njim spet odvzel, 1. 756 slovesno podaril papežu. To je pravi začetek cerkvene države, ki je v kesnejših stoletjih še narasla in obsegala nekak poševen pas zemlje med jadransko obalo južno od ustja reke Po do tirenske obali na obeh straneh Tiberinega ustja. Obseg papeževe države se je večkrat zelo skrčil, za napoleonskih vojp pred dobrimi sto leti pa je začasno celo izginil z zemljevida. Toda Napoleonova slava je zašla za vselej, papeževa država pa je vstala na novo; kajti vsi državniki so uvideli, da je še najbolje, če stoluje papež na lastnih svobodnih tleh in ne v katerikoli drugi državi. Brez dvoma je imela papeževa posvetna oblast za Cerkev tudi mnogo slabih posledic. Duhovna in svetna oblast se nista dali vselej natanko ločiti in slednja je pogosto zapeljala papeže preveč v politiko in vojskovanje. Mnogi od njih so J)ili bolj svetni vladarji in vojaki nego duhovni poglavarji Cerkve, kar je bilo v nekaterih bojevitih dobah skoro neizogibno. Kljub temu je cerkvena država le vršila svojo veliko nalogo in ohranila Cerkvi neodvisnost od svetnih oblasti in vzvišenost nad posameznimi državami. Kolikega pomena je bilo to za Cerkev, spoznamo posebno, če se ozremo na usodo krščanstva na Vzhodu, kjer so prišli carigrajski patriarhi v popolno odvisnost od bizantinskih cesarjev. Baš iz te odvisnosti vzhodne Cerkve od države se je kesneje rodil cerkveni razkol in ves propad verskega življenja na Balkanu, ki je več ali manj pospešil tudi zavojevanje Carigrada in Balkana po Turkih. Ko se je V začetku prejšnjega stoletja začel pod vplivom francoske revolucije preporod narodov, so jeli vsi oni narodi, ki so bili pod tujo oblastjo, težiti po lastni narodni državi. Med temi so bili zlasti Italijani, ki so bili že od konca starega veka razdeljeni v razne male države, katerim so vladali deloma tujci. Mnogi Italijani so sicer sanjali o zedinjeni Italiji pod papeževim vodstvom, toda to gibanje se je kmalu obrnilo zoper papeža in že leta 1849 so revolucionarji pregnali papeža iz Rima in proglasili republiko. Vendar so Francozi zavzeli zopet Rim ter ga vrnili papežu in francoski cesar Napoleon III. je poslej varoval cerkveno državo, dasi je baš on pomagal ustvariti novo Italijo. Ko je v vojni z Avstrijo 1. 1859 pridobil Italijanom Lombardijo, so bili pregnani tuji vladarji iz italijanskih državic in piemontske čete so osvojile tudi papeževo državo razen Rima. Vse te dežele so se s plebiscitom izrekle za zedinjenje s Piemontom, čigar kralj si je spomladi 1. 1861 nadel naslov »kralja Italije«. Za prestolico nove države so izbrali Firenco; toda že takrat so proglasili Rim za pravo glavno mesto zedinjene Italije. Vatikanska država. Vodilni piemontski državnik Cavour (Kavur), ki ima za zedinjenje Italije največ zaslug, je sicer poudarjal, da se osvojitev Rima ne sme izvršiti s silo in ko se je Italija 1. 1864 zvezala z Napoleonom, mu je obljubila, da se ne bo doteknila Rima. Leta 1866 so vzeli Italijani s prusko pomočjo Avstrijcem Benečijo in odslej so še bolj hlepeli po Rimu. Toda Napoleon ga je branil do zadnjega in Italijani so mu morali še po izbruhu francosko-nemške vojne 1. 1870 obljubiti, da Rima ne bodo zavzeli. Koliko so bile vredne te obljube, je pokazala najbližja bodočnost. Ko so Nemci 2. septembra 1870 pri Sedanu zajeli velik del francoske armade z Napoleonom vred, so italijanske čete že teden kesneje prestopile rimsko mejo in po kratkem boju 20. septembra zasedle tudi Rim. Plebiscit je odločil njegovo združitev z Italijo in cerkvene države je bilo za enkrat konec. Takratni papež Pij IX. je seveda ugovarjal zoper izvršeno nasilje in tudi ni maral priznati takozvanega garancijskega zakona, s katerim je italijanska vlada zagotavljala papežu čast in pravice suverena, letno plačo in svobodno posest njegovih palač, nad katerimi bi imela seveda država vrhovno lastninsko pravico. Z odločnim ugovorom se je papež umeknil v Vatikan in ga ni več zapustil. Na njegovi strani so bili katoličani vsega sveta in »rimsko vprašanje« je spravilo italijansko vlado v mučen položaj, ki je vplival tudi na njeno zunanjo politiko. Ker je bila spočetka na Francoskem močna struja za obnovitev cerkvene države, je iskala Italija zaslombe pri Avstriji in Nemčiji in sklenila nazadnje z njima takozvano trozvezo. Svetovna vojna je še posebno pokazala nevzdržnost papeževega položaja in po sklenjenem miru je tudi rimsko vprašanje stopalo vedno bolj v ospredje. Prerojena fašistovska Italija je spoznala, da je neurejeno razmerje do vrhovnega cerkvenega poglavarja težka ovira njenemu ugledu in zlasti njeni osvojevalni politiki v bližnjem orientu. Italijanski tekmeci so tam Francozi, ki imajo v svoji misijonski duhovščini močno oporo, tako da je celo svobodomiselna francoska vlada iz teh ozirov nedavno dovolila nekaterim cerkvenim redovom vrnitev v Francijo. Sedanji neomejeno vladajoči državnik Italije, Mussolini, je začel torej pogajanja z Vatikanom, ki so po več mesecih dovedla do »lateranske pogodbe«, podpisane 11. februarja 1929 v lateranski palači. S to pogodbo je bila ustanovljena neodvisna država »Vatikansko mest o«, ki obsega trg in cerkev sv. Petra, vse palače Vatikana in vatikanske griče in meri 64 ha ter ima 500 prebivalcev. Kot nekakšno odškodnino za ozemlje, ki ga je imela prejšnja papeževa država, pa bo izplačala Italija sv. Očetu dve milijardi lir odškodnine, kar namerava porabiti sv. stolica za misijonsko delo. Obenem s to pogodbo se je sklenil tudi konkordat* z italijansko državo, kjer so se uredila vsa vprašanja, zadevajoča razmerje med Cerkvijo in državo, in so se tudi narodnim manjšinam zagotovile pravice njihovega jezika v cerkvi. Zato se smemo Slovenci sprave med obema Rimoma tembolj veseliti, ker upamo, da bo tudi našim rojakom onstran meje kolikor toliko olajšala narodno življenje. • * Konkordat se imenuje posebna pogodba med sveto stolico in kako državo. V taki pogodbi se sklenejo posebne obveznosti, ki jih ima država do državljanov-katoličanov glede njih vere, n. pr. glede sklepanja zakonov, svobodne službe božje, verskih šol itd. Konkordat z Italijo je že osmi, sklenjen po vojni. Rimska stolica je. namreč sklenila kon-kordate z Letsko, Bavarsko, Poljsko, Litvansko, Portugalsko in dve posebni pogodbi s Francijo in Češkoslovaško. V konkordatu z Italijo si je sv. stolica predvsem zagotovila pravico do verske vzgoje mladine in državno veljavnost cerkvenega zakona. Za konkordat med našo državo in sv. stolico se vrše pogajanja. PAPEŽ PIJ XI. - ZLATOMAŠNIK Dr. G. R. Zlata maša sivolasega župnika je vesel praznik za vso župnijo. Zlata maša papeža, skupnega očeta vseh katoliških kristjanov, je praznik, poln veselja in hvaležnosti, za ves svet. Vsa družina katoličanov obhaja letos v ljubezni do sv. Očeta njegov zlati mašniški jubilej. Dvaindvajset in pol leta je štel Ahil Ratti, ko je bil dne 20. decembra 1879 v maš-nika posvečen. Božja Previdnost ga je sprva določila za tiho znanstveno delo. Najprej je bil profesor v milanskem semenišču, potem 27 let knjižničar znamenite Ambrozijeve knjižnice v Milanu, štiri leta svetovne vojne pa načelnik vatikanske knjižnice v Rimu. Svoj prosti čas je posvetil dušnemu pastirstvu najbolj potrebnih: otrok-sirot in jetnikov. Oddiha si je iskal v božji prirodi, zlasti v visokih planinah. Po vojni je moral zapustiti svoj tihi znanstveni delokrog in po želji papeža Benedikta XV. oditi v novo nastalo državo Poljsko, da tam cerkvene razmere pregleda in uredi. Ko se mu je to izredno posrečilo, ga je papež imenoval za svojega poslanika (nuncija) v Varšavi, glavnem mestu Poljske (6. junija 1919). Samo dve leti je opravljal to odgovorno službo v veliko korist Cerkve, pa ga je sv. Oče postavil za nadškofa v Milanu, njegovi rojstni škofiji, ter ga obenem imenoval za kardinala (13. junija 1921). Niti celih osem mesecev ni pastiroval veliki milanski nadškofiji. Bog mu je izročil najvišjo človeško službo, 6. februarja 1922 je bil izvoljen za papeža. Stara prerokba iz 1. 1590, ki sicer ne zasluži posebne vere, prideva našemu sedanjemu sv. Očetu značilko: »fides intrepida«, t. j. n e-ustrašena vera. Neustrašenost je Pij XI. pokazal od prvega dneva svojega papeževanja. Neomahljivo zaupa na Previdnost božjo, ki vlada Cerkev in vodi vsakega posameznega človeka. Kakor je drzno premagal nekoč nevarnosti v ledenikih planin, tako s tem zaupanjem v Boga premaguje vse težkoče, ki ovirajo dandanes Cerkev v njenem razvoju in delovanju. Neustrašeno je razsekal vozel takozvanega rimskega vprašanja, stri verige svojega jetništva in dosegel, da priznava tudi italijanska vlada njegovo popolno neodvisnost in samostojnost v majčkeni vatikanski državici. Sam papež ni hotel imeti večje države, da ne bi svojih skrbi in sil preveč uporabljal za državne posle, ko mora vladati vso cerkev božjo. Zadovoljil se je s toliko sveta, kjer stoji njegova palača. Istotako neustrašeno brani pravico staršev in Cerkve do vzgoje otrok proti državi, 'ki hoče brez ozira na voljo in pravice staršev vse otroke vzgajati v svoji bojeviti, v dnu poganski miselnosti. Dobro se zaveda sv. Oče, da nima prisilnih sredstev in svetne moči ha razpolago, da bi mogel državo pripraviti do tega, da spoštuje od Boga dane pravice staršev in Cerkve. A vkljub temu se bori za te pravice in zaupa, da bo Bog pravici pomagal do zmage. V ta boj za božje pravice in vzorno krščansko življenje kliče vse vernike kot apostole, naj stopijo pod vodstvo svojih škofov in Koledar 1930. n Papež Pij XI. pomagajo Cerkvi do zmage v javnosti pa tudi v posameznih dušah. To apostolsko delo vseh vernikov pod vodstvom cerkvene oblasti imenuje katoliško akcijo, ki se širi po vsem svetu in bo — prav umevana in previdno izpeljana — povzročila nov razcvet krščanskega življenja. Delo papeževo za misijone je v marsičem krenilo na nova pota. Z velikansko misijonsko razstavo 1. 1925 je dal zanimanju in skrbi za misijone novega pogona. Zlasti gleda na to, da v misijonskih deželah zraste iz domačega ljudstva zadostno število duhovnikov in škofov, da ne bo treba vseh oznanjevalcev evangelija pošiljati iz Evrope, ki sama potrebuje duhovnikov predvsem v velikih mestih proti novodobnemu poganstvu. Vsak narod naj si vzgoji svoje lastne duhovnike. Kako lepa in velika zamisel! Neustrašena vera se kaže pod papeževa-njem Pija XI. tudi med njegovimi otroki. Že stoletja ni Cerkev štela toliko junaških 6 mučencev kakor zadnja -leta v Mehiki in v Sovjetski Rusiji. Neustrašeni borci za Kristusa so podžgali nov ogenj navdušenja in ljubezni v Cerkvi božji. Kri mučencev bo tudi danes, kakor vsekdar v zgodovini, seme kristjanov. Blagoslov božji in uspeh pri velikem apostolskem delu prihaja od tihih, skritih žrtev in od molitve. Zato želi sv. Oče za svoj zlato-mašni jubilej prav posebno žrtev dobrih del in molitve, katere naj mu njegovi otroci po širnem svetu kakor duhovne šopke poklanjajo v dar, ker le-ti bodo njegovemu trudu uspeh, Cerkvi napredek, dušam rešenje prinesli. V tej zamisli je papež ukazal, naj se tudi na Vzhodu in v misijonskih deželah naselijo strogi spokorni redovi, ki sicer ne delujejo na zunaj, da bi s svojimi žrtvami in molitvami sprosili od Boga sveto edinstvo v veri in spreobrnitev vsega človeštva. Sv. Oče je za svojo visoko starost 72 let zelo čil in zdrav. Njegovi lasje še niso osiveli, hoja je prožna in pokončna, duh veder, jasen in oster, srce v ljubezni za vse otroke enako široko odprto. Naj ga Bog še dolgo ohrani svoji Cerkvi, da jo vodi še nadalje tako neustrašeno in modro k vedno večji slavi in končni zmagi! DVA NOVA SLOVENSKA ŠKOFA Dne 24. marca 1929 je došla v Ljubljano vesela vest, da je sv. Oče imenoval za ljubljanskega pomožnega škofa s pravico nasledstva vseučiliškega profesorja dr. Gregorja Rožmana. To novico je ljudstvo in tudi duhovščina ljubljanske škofije sprejela z iskrenim veseljem. Novi pomožni škof je bil rojen 9. marca 1883 v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem. Od 1. 1896 do 1904 je hodil v celovško gimnazijo, Dr. Gregor Rozman, pomožni škof ljubljanski ki jo je kot gojenec »Marijanišča« z odliko dovršil. Tudi bogoslovne študije je dovršil v Celovcu in bil 1. 1907 posvečen v mašnika. Tedanji studijski inšpektor dr. Somer in profesor dr. Cigoj sta ga stavila med prve gojence semenišča tiste dobe sploh. Škof Kahn ga je 1. 1908 nastavil v Borovlje za kaplana, kjer mu je nekoč dejal neki faran: »Vi boste še škof.« Nato je poslal škof Kahn nadobudnega kaplana na Dunaj, da se v bogoslovskih vedah še temeljiteje izobrazi. Pri odhodu je dr. Somer napil Rožmanu kot bodočemu škofu. V dveh in pol letih je dr. Rožman dovršil skušnje, skoraj vse z odliko. L, 1912 je bil imenovan za vzgojnega prefekta v »Marijanišču« v Celovcu, kjer mu je mladina rekala-»veliki angel«, tako ga je spoštovala in ljubila. Leta 1913 je postal docent cerkvenega prava na bogoslovnem uči-lišču v Celovcu, 1. 1914 pa redni profesor. Mimo tega je bil v teh letih tudi spiritual in podravnatelj bogoslovja. Bogoslovci — slovenski in nemški — so dr. Rožmana naravnost oboževali in celo med oddihom je hotel biti vsak v njegovi bližini. Poleg dela v bogoslovju pa je dr. Rožman opravljal tudi veliko pastirsko delo po slovenskem Koroškem, imel pridige, duhovne vaje in misijone. Od 1. 1918 do 1919 je bil kancler prošta Randla v Dobrlivasi. Ko se je 1. 1919 osnovala v Ljubljani univerza, je dobil od tedanjih prvih treh rednih profesorjev bogoslovske fakultete povabilo, naj prevzame stolico za cerkveno pravo. Ko je dobil dovoljenje svojega škofa, je ponudbo sprejel. Nastopiti bi bil moral službo takoj po vseh svetih. Ker pa mu je dne 3. novembra 1919 umrla mati, je prosil za dopust do konca meseca. Dne 28. novembra je odšel v Ljubljano. Ko je dospel, je zaznal, da mu je bilo prav vse perilo in obleka iz vagona, kjer je bilo pohištvo, pokradena. Ker ni imel nič denarja, da bi si kaj novega nabavil in drugega ni imel, kar je nosil na sebi, je zaprosil vnovič še dopust do božiča in se vrnil na Koroško, da si je nekaj najnujnejše obleke napravil. 7. januarja 1920 je kot honorarni profesor začel predavati, 27. avgusta 1920 pa je bil s kraljevim ukazom imenovan za pravega docenta. (Ti podatki so važni, da popravijo pomote v raznih listih, ki so pisali, da je dr. G. Rožman prišel v Ljubljano kot begunec šele po plebiscitu.) Za izrednega profesorja cerkvenega prava pa je bil imenovan 1. 1924. Mimo tega je bil dr. Rožman od leta 1922 predsednik cerkvenega sodišča, od leta 1927 pa konzistorialni svetnik. Sočna in prisrčna beseda na prižnici, ljubeznivo in dobrohotno vedenje v osebnem občevanju, ljubezen do mladine — vse to so poteze, ki odlikujejo novega ljubljanskega pomožnega škofa in s katerimi se je priljubil ljudstvu in duhovščini. Ob njegovem imenovanju se je resnično izpolnil latinski pregovor: Ljudski glas — božji glas. Leto prej — 18. junija 1928 — pa je bil za lavantinskega pomožnega škofa imenovan dr. Ivan Tomažič, ki Je bil rojen 1. avgusta 1876 pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, dovršil gimnazijo v Ljubljani, bogoslovje v Mariboru in bil v mašnika posvečen 5. decembra 1898. Najprej je kaplanoval pri Sv. Juriju ob Ščavnici, nato v Celju, odkoder je odšel na vseučilišče v Inomost, kjer je L 1906 postal doktor bogoslovja-. Znameniti pokojni škof dr. M. Napotnik je koj spoznal darovitost in sposobnost mladega doktorja in ga zato imenoval za svojega tajnika. To službo je dr. Tomažič vestno in zgledno opravljal do 1.1915, ko je postal kanonik lavantinskega Dr, Ivan Tomažič, pomožni škof lavantinski. stolnega kapitlja. Za mnoge zasluge na cerkvenem polju je bil 1. 1908 imenovan za duhovnega svetnika, 1. 1916 pa za konzistorial-nega. L. 1921 je postal stolni dekan. Tudi sedanji lavantinski škof dr. Andrej Karlin je spoznal izredne zmožnosti stolnega dekana dr. Tomažiča, ki mu je bil vzoren pomočnik pri nadpastirskem delu. Le malo jih je, ki bi tako kot on poznali ustroj, cerkveno življenje in potrebe lavantinske škofije. Kot dolgoletni škofov tajnik si je dr. Tomažič pridobil v tem oziru bogatih izkušenj in podrobnega znanja. Leta 1925 ga je sv. Oče radi velikih zaslug pri delu za uresničenje Ciril-Metodijske misli imenoval za svojega hišnega prelata in ga 1.1928 najviše odlikoval z imenovanjem za pomožnega lavantinskega škofa. — Novemu škofu dr. Tomažiču, enemu izmed najboljših sodelavcev škofa Karlina, želimo blagoslova pri vsem njegovem delu za verski in kulturni napredek obsežne lavantinske škofije! SVETOVACLAVSK1 JUBILEJ Bratski narod češkoslovaški obhaja letos 2 velikimi slovesnostmi, katerih so se udeležili "tudi mnogi Slovenci, tisočletni spomin svojega zaščitnika sv. Vaclava. V njem so gledali Čehi skozi vsa stoletja svoje burne preteklosti vladarja - svetnika, ki je modro spoznal čas -obiskovanja za svoj narod in ga z besedo in ogledom privedel iz poganske teme v naročje krščanstva. S tem mu je odprl pot do zapadno-evropske omike in mu omogočil obstanek sredi zavidnih sosedov, dočim so Polabski Slovani, upirajoč se krščanstvu, zapadli tudi narodni smrti. Kakor pri drugih Slovanih, so tudi pri Čehih prvi začetki krščanstva v zvezi z delovanjem slovanskih apostolov bratov sv. Cirila in Metoda ali vsaj njunih učencev. Staro izročilo pripoveduje, da je sv. Metod okoli leta 800 krstil na Velehradu prvega po imenu znanega češkega vojvoda B o r i v o ja in njegovo ženo sv. Ljudmilo. Ta je vzgojila v krščanski veri svojega vnuka Vaclava in ga dala poučevati tudi v slovanskih knjigah. Borivojev sin Vratislav je imel namreč za ženo poganko Drahomiro iz polabskega rodu Ljuticev, ki so bili še pogani. Po zgodnji moževi smrti se je Drahomira polastila vlade namesto mladoletnega sina Vaclava in na vso moč nasprotovala krščanstvu. Svojo taščo Ljudmilo je dala zahrbtno umoriti in podpirala je tudi svoje rojake Ljutice v boju zoper Nemce. S tem je dala nemškemu kralju Henriku I. povod, da je vdrl z veliko vojsko na Češko. Nemci so si že od časov Karla Velikega lastili nadoblast nad Čehi in so jim bili sedaj tem nevarnejši, ker je po navalu divjih Madžarov propadla velikomoravska država, ki je prej družila Čehe s sedanjimi Slovaki. V tem usodnem trenutku je nastopil vlado sv. V a c 1 a v in se od- ločno postavil na krščansko stran. Izmiril se je z nemškim kraljem ter priznal njegovo nadoblast. Ko je tako rešil svojo domovino nemške nevarnosti in jo hkrati zavaroval pred Madžari, je na vse načine pospeševal v njej širjenje krščanske vere in omike. Zgraditi je dal mnogo cerkva in skrbel za vzgojo domačih duhovnikov, sam pa je postal svojim rojakom najlepši zgled krščanskega življenja. Podpiral je vdove in sirote, odkupoval ujetnike in gostoljubno sprejemal v svojem dvorcu popotnike. Z njegovim delovanjem pa niso bili zadovoljni mnogi poganstvu naklonjeni velikaši in so mu očitali zapravljivost. Zato je hodil sv. Vaclav preoblečen ponoči z zvestim služabnikom obiskovat bolnike in siromake, zlasti rad pa je hodil na polje in v vinograd ter sam pripravljal hostije in vino za službo božjo. Starodavna stolnica sv. Vida v Pragi. Umor sv. Vaclava. (Bronasti relief na vratih cerkve sv. Cirila in Metoda v Karlinu, po načrtu Manesa.) Vaclavovi nasprotniki so pridobili zase njegovega častihlepnega in nasilnega brata Bole-slava, ki bi bil rad sam postal vladar. Zarotili so se z njim zoper Vaclava. Na Boleslavovo povabilo je prišel Vaclav na dan sv. Kozme in Damjana leta 929 v bratovo prestolico Staro Boleslavo k cerkveni slovesnosti. Ko se je hotel po končani službi božji vrniti domov, ga je brat pregovoril, da je ostal čez noč njegov gost. Drugo jutro, 28. septembra 929, je bil Vaclav po svoji navadi namenjen na vse zgodaj k sv. maši. Pred cerkvijo sreča brata Boleslava. Nič hudega sluteč pohvali njegovo gostoljubnost, toda brat ga udari z mečem po glavi, češ, »danes te bom še bolje pogostil!« Vaclav, ki je bil močnejši od brata, ga vrže ob tla in mu iztrga meč z besedami: »Bog ti odpusti, brat!« Zakrknjeni Boleslav pa je jel klicati na pomoč, kot bi bil on napaden. Prihiteli so njegovi hlapci in- zabodli Vaclava, ki se je s težavo privlekel na cerkveni prag in tu izdihnil svojo mučeniško dušo. Vendar ta strašni zločin ni mogel rešiti izginjajočega poganstva. Sicer so bili pobiti tudi nekateri Vaclavovi spremljevalci in izgnani mnogi tuji duhovniki, toda Boleslav sam je kot vladar vztrajal pri krščanstvu, zavedajoč se, da zahtevajo to koristi njegove države. Nemški nadoblasti se je v dolgoletni vojni uspešno upiral, nazadnje se je moral pa m Cerkev sv. Vaclava (Benčesla) na Pohorju, Altar sv. Vaclava v cerkvi na Pohorju. • tudi on ukloniti Henrikovemu nasledniku cesarju Otonu I. in 1. 950 priznati njegovo nad-oblast. Svojega zločina se je kmalu skesal in dal bratovo truplo z vso častjo pokopati v Stari Boleslavi, odkoder so ga čez tri leta slovesno prenesli v cerkev sv. Vida v Prago. (Ta kapelica sv. Vaclava ob cerkvi sv. Vida je zelo stara in čudovito lepa. Vsa je v zlatu in žlahtnem kamenju. Stolnico sv. Vida so začeli zidati v 14. stoletju. Dovršili so jo pa pravzaprav šele letos in je bila dne 12. junija na novo posvečena.) Že takrat je začelo ljudstvo častiti rajnega vojvoda kot svetnika in hitro se je širil glas o čudežih na njegovem grobu. Kmalu je postal sv. Vaclav zaščitnik češkega naroda in njegove države. Češka krona se je nazivala »svetovaclavska krona« in njegovo sliko so uporabljali češki vladarji na svojih zastavah, pečatih in grbih. Povsod po Češkem in tudi drugod, kamor so prišli Čehi, so se postavljale cerkve in kapele v čast sv. Vaclavu. Njegov spomin je družil in bodril Čehe doma in na tujem v najtežjih dobah in pod njegovo zastavo so se borili tudi češki legionarji v svetovni vojni. Tudi na Slovenskem izvira češčenje tega svetnika iz časov Premysla Otokarja II. v r 13. stoletju, ko so bile naše dežele združene s češkimi pod krono sv. Vaclava. Takrat se je baje naselil na južnem robu Pohorja neki češki vitez, ki je imel svoj grad na Keblju blizu Slovenske Bistrice, čigar razvaline se še vidijo. Ta je dal postaviti kapelo sv. Vaclavu, katere naslednica je sedanja cerkev Sv. Benčesla, kakor pravi naše ljudstvo sv. Vaclavu po latinski obliki »Venceslaus«. Slavnosti ob tisočletnici smrti sv. Vaclava so dosegle svoj višek v takozvanih svetovac-lavskih dneh orlovstva od 1. do 9. julija 1929 v Pragi, ki so se jih v velikem številu udeležili tudi Jugoslovani. Ogromne množice ljudstva so se zbrale tiste dni v zlati Pragi. Hrvatje so prišli z dvema posebnima vlakoma in enako tudi Slovenci, ki so spotoma obiskali častitljivi Velehrad z grobom sv. Metoda in pa grobišče jugoslovanskih vojakov v Olomucu. V manjšem številu so bili zastopani Poljaki in Lužiški Srbi, pa tudi Francozi, Belgijci ter Nemci iz Češkoslovaške in Nemčije, precej je prišlo celo Čehov iz daljne Amerike. Že zadnje dni junija so se vršili nastopi in tekme orlovskega naraščaja, glavne prireditve so bile pa v petek 5. julija — na praznik sv. Cirila in Metoda — ter naslednja dva dneva. V petek dopoldne se je vršil po slavnostno okrašenih praških ulicah veličasten orlovski spre- vod, v katerem je korakalo 10.000 Orlov in Orlic v kroju z nešteto prapori in godbami, poleg teh pa še več tisoč udeležencev v navadnih oblekah in narodnih nošah. Popoldne se je vršila na ogromnem praškem stadionu javna telovadba, kjer je pri prostih vajah nastopilo nad 5000 telovadcev in skoro toliko telo-vadk. Okoli 60.000 ljudi je prisostvovalo tej prireditvi, med njimi sam predsednik češkoslovaške republike T. G. Masaryk z več ministri in visokimi cerkvenimi in svetnimi dostojanstveniki. Med odličnimi gosti iz drugih držav šo se nahajali tudi zastopnik naše vlade minister dr. Anton Korošec, zagrebški nadškof dr. Bauer ter ljubljanski škof dr. Jeglič. V soboto popoldne se je vršila druga javna telovadba, v nedeljo dopoldne pa se je vil po praških ulicah pester sprevod okoli 4000 narodnih noš iz vseh čeških in slovaških pokrajin, zastopani so bili pa tudi Lužiški Srbi in Poljaki ter Slovenci in Hrvatje. Popoldne je bil na stadionu nastop narodnih noš, kjer so razne skupine predstavljale zanimive narodne običaje ter izvajale slikovite narodne plese, ki so jih vsi občudovali. V teh slavnostnih dneh so se obenem vršile tekme mednarodne zveze katoliških telovadcev, pri katerih so tekmovali poleg Čeho- N.-.stop Orlov v stadionu s kopji sv, Vaclava. slovakov in Jugoslovanov tudi Francozi, Nemci in Belgijci. Prvo mesto pri tekmah vrst je dosegla jugoslovanska vrsta, sestoječa iz slovenskih Orlov, in tudi pri tekmah posameznikov je dosegel prvo mesto načelnik slovenskih Orlov Kermavner, drugo pa Slovenec Ulaga. Pri tekmovanju žensk je dosegla jugoslovanska vrsta drugo mesto, med posameznimi telo-vadkinjami pa je dosegla slovenska Orlica Iva Pregljeva tretje mesto. Tako so slovenski Orli zopet častno zastopali svoj narod in svojo državo pred vsem svetom in razširili slavo slovenskega imena. Razen teh velikih skupnih nastopov so se vršile zvečer še telovadne akademije posameznih narodov, slovensko glasbeno društvo »Ljubljana« pa je priredilo poseben koncert slovenskih pesmi. V ponedeljek so se ogromne množice gostov začele razhajati in tudi Slovenci so se v dveh vlakih odpeljali proti domovini. Na povraiku so obiskali grobove slovenskih vojakov v Judenburgu in pa božjo pot Gospe Svete na Koroškem. Ko so na Jesenicah zopet stopili na domača tla, so bili nad vse Predsednik češkoslovaške republike dr. Masaryk odhaja s stadiona. slovesno pozdravljeni, zlasti sijajen sprejem je pa priredila orlovskim zmagovalcem Ljubljana, kjer so jih v veličastnem sprevodu spremili s kolodvora v mesto. Kot že tolikrat v preteklosti, se je tudi ob svetovaclavski proslavi izkazala vzajemnost in sloga obeh najzapadnejših slovanskih narodov, kar bo še bl^lj utrdilo prijateljsko razmerje njunih držav: Republike češkoslovaške in naše kraljevine. RAZGLED PO KATOLIŠKEM SVETU Dr. L. E. Rimsko vprašanje. Najvažnejši dogodek tega leta za katoličane z vsega sveta je rešitev rimskega vprašanja, kar je že opisano na drugem mestu. Don Bosco je bil proglašen dne 2. junija za blaženega. Tej slavnosti je prisostvovalo v cerkvi sv. Petra 70.000 ljudi, med njimi 20.000 gojencev iz zavodov salezijancev. Zvečer je bila po posebni želji sv. Očeta cerkev sv. Petra sijajno razsvetljena in 300.000 ljudi je gledalo ta prizor. Rimski zavodi so dali pobudo za romanje semeniščnikov-bogoslovcev z vsega sveta v Rim, ki se je vršilo od 21. do 29. julija s posebnimi slovesnostmi. Avstrija. Odpadniško gibanje je na Dunaju nekoliko ponehalo. Leta 1927 so izstopile iz Cerkve povprečno 2403 osebe na mesec, ob koncu leta 1928 je znašalo povprečno število le 915. Na Dunaju se je vršil od 14. do 16. junija velik katoliški shod, ki se je bavil predvsem z vprašanjem, na kak način bi Cerkev spet prišla v ožji stik s širšimi množicami ljudstva, ki so se Cerkvi deloma odtujile. Avstrijski škofje so izdali posebno pastirsko pismo, v katerem pozivajo vernike, da naj prispevajo za posebno katoliško univerzo v Solnogradu. Kardinal Faulhaber je utemeljeval v posebni pridigi potrebo take univerze jeseni 1928, češ, da potrebujemo za velike socialne boje, za politične borbe, za vprašanja, ki se tičejo šolske vzgoje, zakona itd. voditeljev, ki imajo katoliško prepričanje. Učenjaki, umetniki, zdravniki, profesorji, sodniki imajo danes drugo naziranje kot ljudstvo, ker se na univerzah često taji bivanje božje, nesmrtnost duše itd. Duh materializma, duh, ki razdira vse sloje ljudstva, se je razširil vprav z raznih univerz, ljudstvo se mora torej brigati, kje in v kakšnem duhu se vzgajajo oni možje, ki naj bodo njegovi voditelji. Meseca avgusta (od 5. do 10. avgusta) se je vršil mednarodni misijonski kongres v St. Gabrielu pri Dunaju, to je šesti misijonski kongres; udeležili so se ga tudi jugoslovanski akademiki. Francija. V Franciji se je ustanovila bratovščina: Apostoli dela. Člani bodo predvsem molili in posvetili svoje življenje v ta namen, da se delavski sloji spet bolj približajo cerkvenemu vernemu življenju. Francoska vlada je letos sklenila nove zakonske določbe glede francoskih misijonskih redov; po teh sklepih bo vlada vrnila premoženje devetim misijonskim družbam in jim dovolila tudi pouk mladine. Vlada utemeljuje svoj korak s tem, da se je zmanjšal francoski vpliv po svetu zaradi manjšega števila francoskih misijonarjev. Vrh .tega se je 40 vse-učiliških profesorjev izjavilo za to, da se misijonski redovniki smejo vrniti in delovati. Francija je praznovala letos z velikim sijajem 500letnico Device Orleanske, ki je leta 1429 s svojim drznim pohodom na Orleans rešila Francijo, pa bila za svoje junaštvo plačana s tem, da je morala na grmado. V Parizu je umrl znani novinar Waughan, ki je v listu Aurore netil veliko sovraštvo zoper vero. Pred smrtjo je naslovil pismo na časopise, da je bila njegova protiverska politika velika zmota. Pisal je: »Jaz sem danes popolnoma prepričan, da je nemogoče zgraditi človeško družbo na temeljih materializma in brezverstva.« Leta 1928 je obiskalo Lurd 457.000 romarjev, izmed njih je bilo 60.000 tujcev. Število bolnikov je znašalo 15.000, ozdravljenja pa je preiskovalo 784 zdravnikov. Češkoslovaška. V Pragi je veliko pomanjkanje cerkva, posebno v predmestjih; zato se pripravljajo cerkveni krogi na to, da bodo zidali nove cerkve; poleg cerkve pa bodo povsod dobrodelni zavodi, otroški vrtci itd. Prazniki, ki jih je češkoslovaška vlada leta 1925 odpravila (Novo leto, sv. Trije kralji, Telovo, Sv. Peter in Pavel, nekaj Marijinih t praznikov), so se spet znova vpeljali. Število čeških duhovnikov je zelo nazadovalo, ker je okrog 20 odstotkov Čehov odpadlo od Cerkve, število nemških duhovnikov na Češkoslovaškem napreduje. Na Češkoslovaškem se je praznovala tisoč-letnica sv. Vaclava na zelo slovesen način. Sv. Oče je naslovil na češke škofe pismo, v katerem slavi mučeniško smrt sv. Vaclava in želi, da bi se versko življenje med Čehi bolj in bolj dvignilo, predvsem je potrebna krščanska vzgoja v družinah in v javnih šolah za številnejši duhovniški naraščaj. Ogrska. Na Ogrskem je izmed skoro 8 milijonov prebivalcev 5 milijonov katoličanov. Število katoličanov raste hitreje kot število protestanov. Judov je na Ogrskem okrog pol milijona. — Pred veliko nočjo je delalo 62 poslancev duhovne vaje pod vodstvom jezuita Bangha. Poljska. Letos je praznovala katoliška univerza v Lublinu desetletnico. Pri tej priliki se je priredila zbirka za univerzo, ki je dala 6000 poljskih zlatov. Izmed 30 milijonov prebivalcev je na Poljskem približno 20 milijonov rimskih katoličanov, 3,300.000 unijatov, po 3 milijone judov in pravoslavnih, 1 milijon protestantov. Škofij je na Poljskem 19 latinskega in 3 vzhodnega obreda. Judje vstopajo v katoliško Cerkev. Nastalo je že društvo spreobrnjenih judov, ki skušajo spreobrnjenja pospeševati. V Varšavi se je ustanovil odbor, ki hoče zgraditi velikanski spomenik v čast Kristusu v Kralju na javnem trgu pred ono cerkvijo, v kateri so se vršile pred 10 leti velike ljudske pobožnosti ob priliki vpada boljševikov. Meseca aprila se je vršil v Krakovu I, shod slovanskih katoliških dijakov, ki je skleni' truditi se predvsem za ožje sodelovanje katoliških slovanskih akademikov v bodočnosti. V raznih poljskih zavodih se pripravlja 2000 dijakov za misijonski poklic. Nemčija. V Nemčiji je izstopilo iz Cerkve 40.000 katoličanov; deloma so to povzročile razne protestantovske ločine iz Amerike, ki vabijo ljudi v svojo vero po Nemčiji. V Berlinu je 61 samostojnih župnij. Seveda so v tem velemestu, ki je narastlo na 4 milijone, nove cerkve zelo potrebne. Cerkev sv. Neže je bila prej konjski hlev, cerkev sv. Kamila jahalnica, cerkev sv. Kanizija je bila tovarna. Predvsem je važna za Berlin ustanova katoliške ljudske univerze, ki bo imela po vseh delih mesta predavanja, tečaje, večerne prireditve. Zelo razširjen je Katoliški cerkveni list; v posebnem domu duhovnih vaj pa imajo vsi stanovi priliko za duhovne vaje. Znani nemški brezverec dr. Aigner,. ki se je dolga leta trudil, da bi dokazal neistinitost lurških čudežev, je v javnem predavanju priznal, da znanost ne more razložiti pojava v Konnersreuthu (kjer živi deklica, ki ima Kristusove rane, ki veliko trpi ob petkih ob urah Kristusove smrti). On pravi:* »Po moji sodbi imamo pred seboj pojav, ki zasluži največjo pozornost zdravnikov strokovnjakov. O prevari ne more biti govora. Tudi z besedo histerija ni nič povedano. Dejstvo, da več let ta deklica ne zauživa hrane in da ostane teža telesa ista, je za naše današnje znanje uganka. Ugled zdravnikov in znanstvenikov je brez-dvomno v prepiru za Konnersreuth trpel.« i Slovaki v sprevodu v Pragi dne 5. julija 1929. SVETOVNI J. Odkar je izšel lanski Koledar, beleži zgodovina celo vrsto važnih dogodkov, ki bude upanje, da pride vendarle srečnejša doba od sedanje, ko se ves svet neprenehoma vznemirja radi ogroženega miru in velikih gospodarskih težav, ki mučijo vse narode. Ti dogodki so tako pomembni, da niso vtisnili svojega pečata (Na Karlovem mostu — v ozadju Hradčani.) PREGLED š. samo sedanjosti, ampak odločilno vplivajo tudi na bodočnost. V tem oziru moramo omeniti na prvem mestu ustanovitev Vatikanske države, o kateri poroča Koledar na drugem mestu. Opozorimo samo na to, kako je ugled sv. stolice po svetovni vojni zrastel. Dočim je imel namreč Vatikan pred vojno v vsem svetu 28 diploma-tičnih zastopnikov, jih ima sedaj 51. Pred vojno je zastopalo svoje države pri papežu 14 ministrov in dva veleposlanika, letos pa ima svoje zastopnike pri Vatikanu že 29 držav. Prav ta svoboda poglavarja katoliške Cerkve nam daje najlepše upanje, da bo sv. Oče mogel še vse bolj delovati za mir in edinost med narodi, kar ves svet tako želi. Tudi upamo, da bo ljubezni polno delo za združitev vseh krščanskih ver, zlasti pravoslavne z vesoljno Cerkvijo, olajšano in pospešeno. Vse to bi zlasti Slovanom rodilo neprecenljivih blagrov tudi v državnem in prosvetnem življenju. Lep dokaz življenjske moči katoličanstva in Vatikana nam nudi Mehika, kjer večletna krvava preganjanja niso mogla iztrebiti katoličanstva. Četudi niso uspeli mnogoštevilni upori, se je mehikanska vlada vendar morala začeti pogajati z Vatikanom. Zopet so zapeli zvonovi, preganjanje ponehuje in pregnani škofje so se vrnili, medtem pa se ugodno razvijajo nadaljnja pogajanja. Verski boj je do sedaj vezal vladi roke, da se ni mogla resno posvetiti povzdigi blagostanja svojih državljanov. Zedinjene države pa so izkoristile ugodno priliko, da so mogle tem laže uveljaviti v Mehiki svoj vpliv v gospodarskem življenju. Ameriške Zedinjene države so bile ob koncu leta 1928 torišče ljutega boja za državnega predsednika,«zlasti radi tega, ker je prvič v zgodovini kandidiral katoličan Alfred B. Smith, čeravno so vsaj tri četrtine prebivalstva protestantovske. Volitev ameriškega državnega predsednika vzbuja pozornost vsega sveta že zaradi tega, ker predsednik Združenih držav ni samo predstavnik države brez vsake politične moči kakor v večini ostalih republik. Predsednik Združenih držav je obenem ministrski predsednik s to razliko, da poslanci njegove vlade ne morejo vreči, ampak lahko odbijejo samo njegove zakonske načrte. Dočim druge države ne morejo često razviti svoje delavnosti v korist ljudstva radi pogostih vladnih kriz, ima Amerika vladno krizo samo vsaka štiri leta ob volitvah državnega predsednika. Če je kriza bolj redka, pa je zato tem strašnejša zlasti za državne uradnike. Stranka, ki zmaga pri predsedniških volitvah, odpusti višje državne uradnike nasprotne stranke in zamenja celo konzule ter poslanike s svojimi kandidati. Predsedniške volitve so tem važnejše, ker so Združene države najbogatejša država na svetu. Predsednik ima na ta način oblast nad ljudstvom in državo, ki hranita v svojih zakladnicah več ko polovico vsega zlata na svetu. Pred vojno so morale Zedinjene države izdati letno pol milijarde angleških funtov (ali 138 milijard Din) več za svoje potrebščine kakor so dobile za svoje proizvode v tujini. Tako so se vedno bolj zadolževale. Sedaj po vojni, ko so skoraj vse evropske države ameriške dolžnice, pride letno en bilijon sto milijard Din več vanje kot gre iz njih. Amerika bogati posebno na račun Anglije, katero vedno bolj izpodriva s svetovnega trga. Odločilno je vplivalo na predsedniške volitve Smithovo katoličanstvo. Proti katoli-čanstvu se sicer ni javno nastopalo, ker se to ne bi strinjalo z ameriško versko strpljivostjo, a tem huje se je agitiralo proti katoliškemu kandidatu Smithu od hiše do hiše. Zaradi njegovega katoliškega prepričanja je izgubila demokratska stranka, ki ga je postavila za kandidata, južne protestantske države Florido, Teksas in Nort Karolino, ki so prej vedno volile demokrata. Smith je sicer podlegel v boju z republikanskim kandidatom Herbertom Hooverom, ki je protestant, toda dobil je izredno veliko število tudi protestantskih glasov. Na Hooverovo izvolitev je ugodno vplivalo, da je Hoover obljubil pomoč farmarjem (veleposestnikom) in kmetom. Bogastvo se namreč v Zedinjenih državah omejuje samo na mesta, torej na trgovino in industrijo, ameriško kmetijstvo pa trpi kot pri nas. Dočim United States Steel Corporation plačuje svojim delničarjem za vloženi denar 40 % obresti, imajo po statističnih podatkih farmarji v državi Illinois manj prejemkov kot dva dolarja (112 Din). Mnogo bolje se godi zidarjem, ki zaslužijo dnevno 7—8 dolarjev (do 460 Din). Vzrok propadanja ameriškega kmetijstva so nizke cene pridelkov v vsem svetu in pa izkoriščevanje ameriških kmetov od zasebnih železnic. Zdi se, da je spoznal Herbert Hoover, ki je prevzel svojo novo službo 4. marca 1929, da Zedinjene države ne bodo smele takoj strogo izterjevati svojih dolgov v evropskih državah, ker bi sicer Evropa kmalu tako obubožala, da jih pozneje sploh ne bo mogla plačevati. Prazno pa je upanje, da bi Hoover pomagal na konja Angliji. Nasprotno ji dela vedno več preglavic na daljnem Vzhodu, kjer se v veliki meri odloča usoda velesil. Anglija je stopila v leto 1929 pod vplivom nezaposlenosti in parlamentarnih volitev. Industrijska kriza, ameriško spodrivanje Anglije s svetovnih tržišč, vojni dolgovi in štrajk premogarjev so še samo povečali nezaposlenost, ki je postala nevarno zlo za Anglijo že tik pred svetovno vojno. Tako ima Anglija letos nad 1,300.000 brezposelnih delavcev. Med njimi je največ rudarjev in delavcev iz tovarn za sukno ter ladjedelnic. Posebno so ogroženi rudarji. Pred štirimi leti je bilo zaposlenih še 1,200.000 rudarjev, letos pa samo 920.000, čeravno Anglija nakoplje letno za 30 milijonov ton več premoga, kot ga more prodati. Angleška vlada se resno bori proti nezaposlenosti. Rudarje in delavce tistih strok, ki propadajo, skuša zaposliti v drugih strokah in krajih. Za selitev dobe državno podporo, ali pa jim vlada vzdržuje družine, dokler je ne more oče vzeti k sebi. Celo prejšnji konservativni ministrski predsednik Baldwin je dal razposlati nad 150.000 pisem raznim delodajalcem, kjer jim je ponujal delovne moči brezposelnih. Starejšim rudarjem z velikimi družinami daje vlada t. zv. gozdne naselbine, kjer imajo za nekaj let zagotovljeno delo pri pogozdovanju. Tudi občine se bore proti brezposelnosti; zlasti znižujejo občinske doklade, ki najbolj teže industrijo in ji onemogočajo konkurenco. Nezaposlenost je eden izmed vzrokov, da je pri letošnjih volitvah tako napredovala Delavska stranka, ki jo vodi Mac Donald, da je lahko sestavila vlado. Stranka se je očistila komunistov in je zato še bolj narasla na račun liberalcev in konservativcev. Mac Donald je sedaj bolj obziren in previden kakor pred leti, ko je bi! prvič ministrski predsednik. Ako si bo znal ohraniti naklonjenost Lloyda Georgea in njegove stranke, ne preti njegovi vladi nevarnost. Od Mac Donalda se pričakuje, da bo ubral nove poti v notranji politiki in da bo skušal zunanjepolitične odnose Anglije postaviti bolj na temelje pravičnosti kot sile. Kakor za prejšnjo, pa je tudi za Mac Donaldovo vlado trd oreh ameriško izpodrivanje angleškega blaga in boj za Vzhod. Radi tega so nastali že pod Baldwinovo vlado bolj prijateljski odnosi med Anglijo in Francijo. Francija išče novih poti v svoji zunanji politiki. Kakor Anglijo, ograža tudi njo Amerika, a tudi Nemčija in sovjetska država. Kljub temu pa še vlada staro prijateljstvo med Francijo in državami Male antante. V notranji politiki je povzročila mnogo bojev zahteva zunanjega ministra Brianda, naj se pregnanim katoliškim redovom dovoli vrnitev v Francijo in naj se vrne katoliški cerkvi premoženje. Svobodomiselni zunanji minister Briand in ministrski predsednik Poincare (beri Poankare) se dobro zavedata, kako politično in nravno moč ima Vatikan in kako plodonosno delujejo v korist Francije in francoske kulture francoski katoliški redovi. Zato sta se odločno zavzela zanje, čeravno je radi te zahteve nastopila vladna kriza. Ko je po šestdnevni krizi Poincare zopet sestavil vlado dne 12. novembra 1928, je dobil zaupnico 330 glasov proti 130. Ta vlada je sprejela proračun, ki izkazuje okrog 45 milijard frankov (100 milijard Din) izdatkov in nekaj več prejemkov. Najvažnejše naloge te vlade so ureditev uradniškega vprašanja, elektrifikacija kmetskih krajev, spremejmba najemninskega zakona in zboljšanje aviatičnih (zrakoplovnih) zvez s tujino in rešitev vprašanja vojne odškodnine. Nemčija se čim dalje bolj resno zaveda, da je velesila. Kakor za prejšnjih vlad, teži tudi sedanja vlada socialnega demokrata Hermana Miillerja po razširjenju nemškega gospostva izven sedanjih mej in po zedinjenju vseh nemških pokrajin v veliki Nemčiji. Zaveda se, da še ni prišel za to ugoden trenutek. Radi tega vodi oprezno politiko in se skuša okoristiti zlasti pri rešitvi manjšinskega vprašanja. Poudarjanje narodnih pravic nemških manjšin"pa ji ni ovira, da ne bi odrekala tega, kar zahteva za svoje manjšine, najmanjšemu slovanskemu narodiču Lužičkih Srbov. Konkordat med protestantsko Prusijo in sv. stolico dokazuje tudi na nemškem narodu, da je v zadnji dobi ves svetovni razvoj pod precejšnjim vplivom Vatikana. Avstrija preživlja v zadnji dobi težke notranje težave, kakor pričajo nastopi oboroženih organizacij socialnodemokratske in meščanskih strank. O zedinjenju z Nemčijo se v Avstriji ne govori mnogo, a več se dela v ta namen. Avstrijski zakoni se izenačujejo z nemškimi, enako se v najnovejšem času tudi avstrijski generalni štab in vojska organizira popolnoma po nemških navodilih. Za predsednika avstrijske republike je bil izvoljen krščanski socialec profesor Miklas, kar je dalo socialnim demokratom povod še za ostrejšo borbo proti ministrskemu predsedniku prelatu dr. Seiplu. Ker so začeli za Seiplove napake delati odgovorno katoliško Cerkev, so socialni demokrati lahko širili zlasti med dunajskimi delavci mržnjo proti katoličanstvu. Mesečno je odpadlo po 3000 delavcev od katoliške Cerkve, kar je dalo prelatu dr. Seiplu povod, da je odstopil. Krščanskosocialna stranka pa kljub temu ni spustila iz rok državnih vajeti. Kar se tiče šolstva in uprave, ni avstrijska vlada manj nenaklonjena upravičenim zahtevam slovenske narodne manjšine kot v prejšnjih letih. Italija je odstranila zadnje ostanke parlamenta in dosledno izvedla fašistovsko samovlado. Prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Italijo je potekla, ne da bi jo podaljšali. Najbolj pereča vprašanja z Italijo je uredila Jugoslavija s t. zv. nettunskimi pogodbami, ki prinašajo Italiji nekatere gospodarske koristi. Italija je slovenski narodni manjšini zabranila vse liste, ki jih je pozneje deloma zopet dovolila, ni pa ji vrnila Zadružne zveze. V zunanji politiki se prizadeva ustvariti blok, v 'katerem bi sodelovala razen Albanije Madjarska, Bolgarija, Turčija in po možnosti Grčija ter Poljska. Najvažnejši dogodek v italijanski zunanji politiki je pomirjenje med italijansko vlado in Vatikanom. Tako ima sedaj tudi italijanska vlada svojega poslanika pri sv. stolici. Najzvestejši zaveznik Italije je Madjarska. Obkoljena od vseh strani od držav Male antante se tem bolj naslanja na Italijo. Odkar pa Anglija ne stoji več tako čvrsto za Italijo kot poprej, si skuša Madjarska najti prijateljev tudi v Franciji. Madjarska še vedno upa, da se ji bo posrečilo razbiti Malo antanto. Radi tega se dobrika Jugoslaviji, s katero je sklenila trgovsko pogodbo, na drugi strani pa tembolj ruje proti jugoslovanskima zaveznicama Češkoslovaški in Rumuniji. V notranji politiki ni velikih sprememb. Sedanja vlada grofa Bethlena drži vladno krmilo že osem let. V tem času so se razmere obrnile sicer mnogo na bolje, toda svobode ni, po kateri hrepene celo odlični zastopniki vladne stranke. Toda Bethlen ne trpi, da bi razen njega še kdo drugi dajal smer vladni politiki. Čim bolj se približuje leto 1930, ko bo Oto Habsburg, sin cesarja Karla, postal polnoleten, tem bolj pereče je vprašanje kraljevskega prestola. Čim dalje bolj drzno se trudi Madžarska za popravilo mirovnih pogodb, ki so ji vzele pokrajine, naseljene od ne-madjarskih narodov. Madjari vedno prepričujejo svet, da so njihove narodne manjšine v drugih državah zatirane, čeravno imajo v Češkoslovaški in Jugoslaviji svoje šole in so ravnopravne pred zakonom; medtem pa ne dajo slovaški in nemški, slovenski ter srbski manjšini niti najnavadnejših narodnih pravic. Severni sosed Madjarske je t Češkoslovaška. Mesto obolelega voditelja agrarne stranke in ministrskega presednika dr. Švehle je vladal kot ministrski podpredsednik msgr. dr. J. Šra-mek. Deset let po osvoboditvi je torej katoliški duhovnik vodil usodo tiste Češkoslovaške republike, kjer se je po prevratu vršil najhujši boj proti katoličanstvu, papežu in dr. Šramku. Ker se nevarna bolezen dr. Švehle ni obrnila znatno na bolje, je namesto njega prevzel vladno krmilo vojni minister Udržal, poslanec agrarne stranke. Njegova vlada je celo sprejela pokroviteljstvo nad proslavo tisočletnice smrti sv. Vaclava, prvega znamenitejšega češkega vladarja in mučenika, obenem pa je skrbela, da se izvrši pogodba med sv. stolico in Češkoslovaško ali t. zv. modus vivendi. Volitve v pokrajinske skupščine so dokazale, da komunizem v Češkoslovaški nazaduje. Še bolj pa so ga oslabili notranji boji in razkol v komunistični stranki. Mnogo prahu je dvignila v svetovni javnosti špionaža kapetana Falouta, ki je izdajal važne vojaške dokumente Nemčiji. V zunanji politiki je Češkoslovaška še vedno steber Male antante. Ker se je sposobni prosvetni minister prof. dr. Hodža pripravljal za stolec zunanjega ministra, je moral »zboleti« in iti v politični pokoj, kar ni na korist poljsko-češkoslovaškim odnosom. Češkoslovaški zaveznik Rumunija je že več let preživljala težko krizo, ki jo je znala spretno izrabiti narodna kmetska stranka pod vodstvom J. Maniuja. Ko se je zdelo, da si je liberalna vlada Vintila Bratiana baš utrdila položaj z inozemskim posojilom, je nenadoma odstopila dne 3. novembra 1928. Zakaj bančniki, ki so dali Rumuniji inozemsko posojilo, so želeli, da vstopi v vlado tudi narodna kmetska stranka, dobro vedoč, da ima ta stranka na svoji strani ogromno večino romunskega ljudstva. Razen tega je želel vladarski svet, ki zastopa nedoraslega kralja, da bi se vršila slovesna proslava desetletnice zedinjenja vseh Rumunov pod vlado, kjer bi bili zastopani tudi Rumuni, ki so bili pred zedinjenjem pod ogrsko vlado. Ti kraji pa so trdnjava narodne kmetske stranke. Maniu se je zavedal, da ima mogočno oporo v zunanjem svetu in da je brez njega nemogoča vsaka vlada. Zato je stavil za liberalno stranko g. Bratiana nesprejemljiv pogoj, da se razpusti skupščina in razpišejo volitve. Radi tega se je ponesrečil poskus Bratiana in londonskega poslanika Titulesca, da bi sestavila vlado iz vseh strank. Enako ni bilo mogoče sestaviti uradniške ali vojaške vlade. Dne 10. novembra 1928 je Maniu sestavil novo vlado, ki je šla takoj na volitve. V popolnem miru in svobodno izvršene volitve so od 387 mandatov prinesle Maniu-ju ogromno večino 329 poslancev, dočim so dobili Madjari 16, prejšnja vladna liberalna stranka V. Bratiana pa samo 13 poslancev. Posledica zmage J. Maniuja je, da je zavladala v Rumuniji svoboda in da so nastopili boljši časi za narodne manjšine. Svobodo uživajo sedaj tudi katoličani latinskega in vzhodnega obreda. Poslednjih je nad poldrug milijon. Odkar je prevzel vlado pravoslavne Rumunije v svoje spretne roke J. Maniu, ki je veren katoličan vzhodnega obreda, je postalo tudi pravoslavnim Rumunom jasno, da katoličani niso državi nevarni ljudje v službi tujcev, ampak nositelji prave narodne in državne misli. Delo za cerkveno zedinjenje je dobilo v novih razmerah in v konkordatu oporo za uspešno napredovanje. V dobi sedanjega notranjega miru in ugleda v zunanjem svetu se more Rumunija posvetiti reševanju velikih gospodarskih težkoč, ki tarejo ljudstvo. Vojaško zaroto proti sedanji vladi so pravočasno odkrili in kaznovali krivce. V zunanji politiki je Rumunija v prijateljskih zvezah s Poljsko, obenem pa je zvesta Češkoslovaški in Jugoslaviji. Poljska preživlja politično krizo že od zedinjenja. General Pilsudski je hotel napraviti red in zato se je maja 1926 dvignil z vojsko proti vladi in prisilil predsednika republike, da se odpove. Kmalu pa so se začele nove, nič manj ostre politične borbe. Parlamentarne volitve niso prinesle vladi generala Plilsudskega večine. Tako že tri leta upravlja poljsko republiko vlada brez večine. Sprejeti mora tak proračun, kakor ji ga popravi opozicija, kar ji je tem laže, ker se ga v resnici itak ne drži. Boj med vlado in večino parlamenta je vedno ostrejši, a niti general Pilsudski niti parlament ni v taki premoči, da bi lahko prevzel v svoje roke vso oblast in zapečatil borbo s svojo popolno končno zmago. Opozicija je dosegla, da je prišel minister Čekovič pred sodišče. Ta uspeh opozicije je povzročil nemir v sami vladni stranki, kjer sta se začeli boriti pomirljiva in nestrpljiva smer. Posledica je bila padec vlade, ker je ministrski predsednik prof. Bartel odločen pristaš pomirljive smeri. Zakaj v vladni stranki je zmagala polkovniška skupina, katero tvorijo vojaški dostojanstveniki in njihovi prijatelji, ki jih je dal Pilsudski pri zadnjih volitvah izvoliti za. poslance na vladni listi. Zastopnik te skupine, inženjer Švitalski, je 13. aprila 1929 sestavil vlado, v katero je vzel štiri polkovnike, najožje prijatelje generala Pilsudskega, ki je v njej vojni minister. Gospodarski krogi zelo zamerijo vladi, da opravlja tako važno ministrstvo, kakor je finančno, pol-kovnik-nestrokovnjak. Radi rastoče gospodarske krize bi bil vprav za finančno ministrstvo potreben prvovrsten strokovnjak. Kakor bi bili vsi notranji boji med poljskimi strankami še premalo, še dela težave zlasti večmilijonska ukrajinska narodna manjšina, ki se hoče odcepiti od Poljske. Ukrajinci in Belorusi se posebno pritožujejo, da jim poljska vlada ne da šol. Najbolj so ogroženi Belorusi, ker imajo zelo malo izobraženstva, a nadškof Jalbrzy-kovski, Poljak po rodu, nastavlja na beloruske župnije samo Poljake. Če hoče beloruska katoliška duhovščina delovati med svojim ljudstvom, ji ne preostaja nič drugega, kakor da se izseljuje med svoje rojake v Ameriko. Ukrajinski izobraženci, ki ne morejo dobiti državne službe, so razpredli po vseh ukrajinskih krajih pod Poljsko celo mrežo zadružnih organizacij, ki so mogočna opora v borbi za narodni obstoj. Židje, ki so vedno v službi močnejšega, se ne morejo več vzdržati v ukrajinskih krajih, ker so jim zadruge izpodkopale tla. Ukrajinska pravoslavna cerkev se je prilagodila narodnim zahtevam, ukrajinska katoliška duhovščina vzhodnega obreda pa je bila itak vedno nosi-teljica ukrajinske narodne misli. Med Ukrajinci in Belorusi so dani predpogoji za cerkveno zedinjenje, a ta naroda še sedaj ne znata oceniti pomena tega dela za svoj narodni obstoj. Bolgarija. Kakor boli vse slovansko čuteče ljudi ne-prijateljsko razmerje med Ukrajinci in Belorusi na eni strani ter Poljaki na drugi strani, tako so žalostni odnosi tudi med Bolgari in Srbi. Med opozicijo in tudi v bolgarski vladni stranki »Demokratičeski sgovor« je sicer mnogo treznih politikov, ki se zavedajo, da bi bili dobri sosedski odnosi z Jugoslavijo Bolgarski samo v korist. To miroljubno in za obe državi koristno stremljenje preprečujejo makedonske tajne organizacije, ki so najmočnejša podpora Ljapčevove vlade. V vladni večini so vedno večja nasprotstva med posameznimi strujami, toda nobena se ne upa dosledno ftvajati posledic, ker se boje volilnega poraza, če bi bile v opoziciji in pa tudi Makedoncev. Razmerje do Jugoslavije bi se izboljšalo, če bi prišli na vlado zemljedelci, ki bi štrli moč makedonskih organizacij. Odkar pa so v revoluciji dne 9. junija 1925 izgubili svojega voditelja z min. predsednikom Stambolijskim na čelu, stranka vedno bolj razpada v manjše skupine. Tako imamo sedaj tri zemljedelske stranke. Vlada skuša zatirati zemljedelsko gibanje s tem, da posveča veliko skrb poljedelstvu. Vsaka večja vas ima svojega agronoma, ki dobi v obdelavo kmetsko posestvo. V treh letih mora tako dvigniti produkcijo, da ga pridejo kmetje sami vpraševat, na kak način rodi zemlja toliko pridelkov. Njegova naloga je tudi, da organizira ljudstvo v zadruge. V nekaterih starokopitnih krajih, kakor n. pr. v okolici Sofije, je kmetska strokovna izobrazba zelo težavna, ker kme'tje nočejo orati s plugom namesto z ralom, t. j. navadnim lesenim drevesom. V verskem oziru vlada v Bolgariji svoboda kakor malokje. Vse katoliške ljudske in srednje šole, tudi v popolnoma pravoslavnih krajih, so prenapolnjene. Le občinske oblasti daleč vstran od mest rade ovirajo uspešno delo za cerkveno zedinjenje. Italijanska propaganda se v Bolgariji bohotno širi; ogromen vpliv ima tudi na bolgarski tisk, kar pač ni Jugoslaviji v korist. Sovjetska državna zveza. Sovjetska vlada v Moskvi je hotela v kali zadušiti uporno gibanje, ki ga je začel Lev Trockij, ki je bil v začetku poleg Lenina glavni steber boljševiške države. Ko je boljševiška rdeča armada slavila enajstletnico, je bil njen ustanovitelj Trockij že ujetnik na sovjetski ladji, ki ga je peljala v Turčijo v prognanstvo. S tem pa še ni iztrebljeno nezadovoljstvo. Saj je 1,700.000 delavcev brezposelnih. Če pa še k njim prištejemo kmečke ljudi, ki nimajo dela, znaša število nezaposlenih 5 milijonov. Kmetje niso zadovoljni z nizkimi cenami žita in s protežiranjem delavcev. Na vse kroge pa porazno vpliva, da so v bogati Rusiji kruh in druge življenjske potrebščine na karte. Sedanja boljševiška vlada vneto čisti boljševiško stranko od vseh nezadovoljnežev. Ker je kmet bolj neodvisen in zato tudi manj slepo pokoren boljševikom, zato je med 1,530.000 člani boljševiške stranke 928.000 delavcev in 234.000 nameščencev, a samo 324.000 kmetov. Čim bolj se kak kmet dvigne na višjo stopnjo blagostanja, tem bolj vzbuja zavist ubožnejših kmetov, ki ga zatožijo, da je »kulak«t bogat kmet protiboljševiškega mišljenja. Meseca maja so se sestali na zasedanje sovjeti poedinih republik, ki tvorijo sovjetsko državo, a takoj nato so se zbrali sovjeti cele sovjetske državne zveze. Je to nekako zasedanje parlamenta, ki odobri proračun in izvoli vlado za tekoče leto. Za predsednika vlade vse sovjetske države je bil izvoljen Aleksej Rykov. Razen vlade za vso sovjetsko državno zvezo ima še vsaka republika svojo vlado. Najvažnejše so ruska, ukrajinska in beloruska. Rusov, Ukrajincev in Belorusov je namreč v komunistični stranki 80 odstotkov, a vsa važnejša mesta v sovjetski zvezni državi imajo Rusi. Posebno naglo se razvija Ukrajinska socialistična sovjetska republi-k a (U. S. S. R.) Za predsednika njene vlade je bil izvoljen H. Petrovškij. Znana ukrajinska komunista O. Bucenko, dosedanji glavni vladni tajnik, in S. N. Vlasinko, vladni podtajnik, sta se morala umekniti, ker nista hotela slepo poslušati navodil ruskih komunistov. V Ukrajini se naglo razvija industrija. Čeravno je v Ukrajini sedaj šestkrat več visokih šol kot pred vojno, vendar še manjka 20.000 inženjerjev, 16.000 inženjerjev poljedelstva in preko 300.000 kvalificiranih delavcev. Po gospodarskem načrtu za naslednjih pet let se bo začelo v Ukrajini izrabljati 26 novih rudokopov. Proizvodnja _ železa se bo dvignila od sedanjih 7,500.000 ton na 17 milijonov ton letno. Beloruska socialistična sovjetska republika (B. S. S. R.), ki meri 126.000 km2 in šteje pet milijonov prebivalcev, je obhajala letos svojo desetletnico. Nad 90 odstotkov njenih državljanov se bavi s poljedelstvom. Veliko vznemirjenje vzbuja med Belorusi naseljevanje Judov. Letošnje in prihodnje leto pride zopet v židovske roke okrog 40.000 oralov rodovitne zemlje. Tudi med visokošolci je skoraj tretjina Judov. Moskovski boljševiki hočejo imeti v njih oporo proti Belorusom in beloruskim boljševikom. Beloruski narod, ki je stoletja samo životaril zaradi krutega ruskega in poljskega preganjanja, ima ob desetletnici svoje sovjetske države že štiri visoke šole. Rektor državne univerze v Mjensku je zgodovinar Vladimir Pičeta, po rodu Jugoslovan. Letos so dobili Belorusi tudi svojo akademijo znanosti. Sedanja vlada s svojim predsednikom Červnjakovom je začela oster boj proti nepismenosti. Čim bolj pa se širi med Ukrajinci in Belorusi prosveta, tem bolj raste nezadovoljnost proti osrednji boljše-viški vladi v Moskvi in tem bolj se približujeta svobodna in res neodvisna Ukrajina in Belo-rusija. A tudi med zaostalimi turanskimi narodi, ki so dobili od boljševikov svoje države, vre proti osrednji boljševiški vladi v Moskvi. Kirgizi, Jakuti, Uzbeki, Taškiri, Turkmeni i. dr. v šolah in knjigah slave Turčijo za voditeljico vseturške državne ideje, ki naj objame tudi njih. Turčija se pripravlja na svoje veliko poslanstvo med sorodnimi narodi s prosveto. Letos je uvedla latinico (iste črke kot so naše) namesto težke in okorne turške pisave. Vsi državljani od 16. do 40. leta so se morali v štirimesečnih tečajih učiti čitanja in pisanja v latinici. Tudi v običaje in obdelovanje zemlje uvaja moderen način življenja. Nehote s tem širi v mohamedanskem svetu versko brezbrižnost in brezverstvo. Ker pa človeške duše ne morejo živeti trajno brez vere, pripravlja samo s tem tla za krščanstvo. V zunanji politiki je važna prijateljska pogodba z Italijo in zbližanje s Perzijo. Albanija je v Evropi prava italijanska kolonija in važna točka italijanskega širjenja na Balkan. Albanija je spremenila svojo ustavo. Iz republike se je spremenila v kraljevino. Prejšnji predsednik republike Ahmed Zogu je postal prvi kralj- Dočim Italijani grade v vojnem oziru -važne ceste in uče albansko vojsko modernega načina bojevanja, skuša Ahmed Zogu utrditi notranji mir in dvigniti ljudsko prosveto. Grčija je skoraj vsa v taboru preizkušenega politika Venizelosa. S svojim jugoslovanskim sosedom je sklenila prijateljsko pogodbo, obenem pa je članica zveze, ki jo snuje Italija med Turčijo, Grčijo in Italijo. Če je v ostali Evropi ostal položaj v glavnem neizpremenjen, pa so se izvršile tem večje spremembe v Jugoslaviji. Dr. Koroščeva vlada je imela težke čase radi nespravljivosti in nepopustljivosti radi- čevcev in Pribičeviča. Še težji je postal položaj po 1. decembru 1928, ko se je tudi armada zapletla v spor radi zagrebške demonstracije. Ko je še Davidovič napravil položaj vlade nevzdržen, ni preostajalo dr. Korošcu drugega kot odstopiti dne 30. decembra 1928. Ker ni bilo mogoče odstraniti na parlamentaren način izredno težke krize, se je kralj v noči dne 6. januarja odločil na izredno važen korak. Ukinil je ustavo in poveril vlado generalu Živkoviču, ki je odgovorna samo kralju. Skupščino je še istega dne razpustil kakor tudi vse politične ustanove. Kmalu je sledila razpustitev vseh političnih strank in interniranje nekdaj tako mogočnega Pribičeviča. Njegovega zvestega tovariša dr. Žerjava je strla težka, dolgotrajna bolezen. Na mrtvaškem odru je ležal ravno na osmo obletnico ukinjene vidov-danske ustave, za katero se je boril s toliko vnemo. V sedanji vladi je tudi zastopnik Slovencev dr. Korošec, ki je pokazal v najtežjih trenutkih toliko trezne preudarnosti, da jo bo mogla pravično oceniti šele zgodovina. Ko so utihnile politične strasti, se vlada tem laže posveča važnim gospodarskim in zunanjepolitičnim vprašanjem. Ko skušajo zapadne velesile na podlagi Youngovega načrta končnoveljavno rešiti vprašanje vojne odškodnine in tako zakrpati mirovne pogodbe, se odigravajo vedno važnejše spremembe na Vzhodu. Indija se pripravlja polagoma na velik osvobodilen pokret, južna Afrika se zmeni za angleško vrhovno oblast tako malo, da imenuje celo svoje poslanike pri tujih državah, Arabci se zedinjajo pod Ibu Sandom, Egipt pa čaka na ugoden trenutek, da vrže angleško nadvlado. Afganistan menjuje kralje in vlade ter se še krčevito upira moderni omiki, zato pa se je v glavnem pomirila in zedinila štiristomilijonska Kitajska. Kitajska je bila že 18 let torišče hudih notranjih bojev. Zdravnik dr. Sunjatsen se je na ameriških in angleških visokih šolah navzel modernih nazorov in jih je začel nato širiti v svoji domovini. Ustanovil je stranko Kuomin-tang, ki je leta 1911 odstranila cesarja iz vladarske rodbine Manšu. Tisočletno samovoljno in neomejeno oblast kitajskega cesarja je prevzela republika, kjer ima vso oblast narodna skupščina. A stranka Kuomintang je imela pristaše samo med izobraženci in dolgo ni mogla dobiti tal med kitajskimi državljani že zavoljo njihove nepismenosti in starokopitnosti. Vojaški poveljniki posameznih pokrajin ali tučuni so se borili med seboj za oblast nad vso Kitajsko. V tej borbi so dr. Sunjatsena omejili na južni del države. Novo vretje je nastalo po svetovni vojni, ko so zapadne velesile z mirovnimi pogodbami razočarale Kitajce. Začela se je borba zoper predpravice in izkoriščanje zapadnih velesil. Nazadnje se je stranki Kuo-mintang in njenemu generalu Čiangkajšeku posrečilo zediniti vso Kitajsko pod svojo diktaturo in prisiliti zapadne velesile, da smatrajo Kitajsko za ravnopravno državo. Predsednik vlade je general Čiangkajšek. Mogočna Kitajska bi rada rešila svoje stare račune tudi s sovjetsko državo radi Mandžurije. Ko to pišemo, preti med Kitajsko in sovjetsko Rusijo resna vojna nevarnost, ki bi utegnila zanetiti še strašnejšo svetovno vojno. Vse kaže, da s silo, a brez pravičnosti in ljubezni ni mogoče ustaviti nevarnega gibanja na Vzhodu in ne ustvariti res trajnega svetovnega miru. Samo taka duhovna sila kakor je katoliška Cerkev, ki seje v duše vseh narodov notranji mir in ljubezen ter pravičnost, more ustvariti pravi svetovni mir. Zato je vloga Vatikanske države v svetu tem pomembnejša. USPAVANKA Srček moj zlati, zaspančkaj sladko. Angelci beli iz raja gredo. — Aja tutaja, aja tutaja! Prvi ti z ličeca solzo otrne, drugi prinese ti sanje srebrne, tretji zapoje mileje od ptičke, zlate četrti ti da perotničke. Srček moj zlati, zaspančkaj sladko. Zlato imeti perot — je lepo! Aja tutaja, aja tutaja! Kakor golobček boš v noč poletel, angelček tvoj tudi s tabo bo šel. Pojdeta z zvezdami v raj se igrat, samega Bogca gresta obiskat. Srček moj zlati, zaspančkaj sladko. Biti pri Bogcu vso noč — je lepo! Aja tutaja, aja tutaja! On blagoslovi ti sleherno sanjo. Srečno pot, romarček!--Z zarjo jutranjo z angelčkom varhom prileti nazaj, s sabo prinesi mi sladek smehljaj! Aja tutaja, aja tutaja! Kunčič. i RADIO — LJUBLJANA Janko Mlakar. Bridka resnica je, da smo bili Slovenci še prav do zadnjih časov med svetom skoraj nepoznani. Kolikokrat sem se jezil, ko sem na potovanju v tujini zastonj skušal dopovedati, katere narodnosti sem in kje sem doma. Ruse, Čehoslovake in deloma tudi Srbe so še poznali, a Slovence . . . »Ne, o teh pa nisem še nikoli slišal,« mi je zatrjeval vsak. »Ljubljana — Laibach, da, to je tam nekje v Italiji, že blizu Sardinije; toda ne, menda sem se zmotil. Aha, že vem, na Ogrskem je, tam blizu Turčije.« Tako sem slišal večkrat. Danes se je pa v tem oziru obrnilo na bolje. Poznajo nas vsaj radioamaterji in po teh tudi drugi, katerim hvalijo naš radio. Zdaj vedo tudi izven Jugoslavije, da je Ljubljana središče Slovenije, in da prebivajo tam ljudje, ki jih ni šteti med zamorce, marveč narod, ki ima svojo pesem, glasbo, umetnost in drugo, kar spada k resnični izobraženosti in omikanosti. To je pa odlična zasluga našega radia, ki ne nosi slovenske besede le v daljne evropske dežele, marveč tudi preko morja. Radio! Pred kakimi desetimi leti je le kakšen profesor fizike, ki je hodil z duhom časa, vedel kaj o njem, dandanes je pa to že otrokom vsakdanja, dobroznana stvar. Sicer smo imeli v deželah naše Jugoslavije radio že pred vojno, kakor n. pr, v Sarajevu, po razsulu pa v Zagrebu in na Banjici pri Beogradu. Toda te postaje so služile izključno samo telegrafiji. Prva radiofonetična, t. j. taka postaja, ki pošilja po svetu besedo in godbo, je bila v Bepgradu. Ker je pa zelo slabo opravljala svoj posel, so jo letos zamenjali z boljšo. Druga prestolica Jugoslavije, Zagreb, pa ni hotela zaostati za svojo sosedo na vzhodu, in si je tudi hitro nabavila lastno postajo. 15. maj leta 1926 je bil tisti dan, ko je šla hrvaška beseda prvikrat po elektronih v svet. Mi Slovenci takrat še nismo dosti vedeli o radiu. Imeli smo sicer že v letu 1925 na glavni pošti majhno radiofonično postajo, ki jo je zasnoval in vodil univ. profesor M. Osana in kamor so hodili samo izvedenci poslušat godbo iz Berlina. Toda tisto malo število radioamaterjev, ki se je v Ljubljani zbiralo v posebnem klubu, je poslušalo samo tuje postaje, ker se beograjska in zagrebška nista dobro slišali, naše pa še ni bilo. Koledar 1930. Kmalu se je pa začelo tudi pri nas v tem oziru svitati. »Prosvetna zveza« je namreč poslala tajnika V. Zora na Holandsko, da bi tamkaj med slovenskimi izseljenci nekoliko pomisijonaril. Vrnil se je s praznim žepom in velikim navdušenjem za radio. Pri sejah nam je vedno dokazoval, da je radiofonična postaja nam Slovencem krvavo potrebna. »Tam na Holandskem,« je prepričevalno pripovedoval, »ima vsaka družina svoj aparat in ljudje nosijo slušalke kar v žepih, kakor občinski reveži žlice. Pred gosta ne postavijo litra, ampak zvočnik ali pa razdelivec, da lahko priklopi svoje slušalke. Potem pa vsi skupaj poslušajo predavanje, glasbo, recitacije in druge take stvari, ki jih radio prinaša. Zato je pa tudi tam ljudstvo trezno in izobraženo, tako da ti že navaden preprost delavec ali kmet govori o filozofiji, psihoanalizi in drugih učenih rečeh. Pri nas seveda je drugače. Vina na mizo, da teče od nje, potem vam čvekajo in kvantajo, da ni ne konca ne kraja — in vina polna pa modrosti prazna glava. Zato pa pravim: radio v slovensko hišo, potem bo pa tudi pri nas alkohol nazadoval, pamet pa napredovala.« Tako nas je vnemal za radio in res je začelo tleti. Prosvetna zveza je osnovala lastno delavnico za radioaparate pod vodstvom inž. Bizjaka, ki je v Akademskem domu razpel svojo radijsko mrežo. Ujel je vanjo več žrtev; tudi moja malenkost je bila med njimi. Da bi se pa smisel za radio po Sloveniji brez lastne domače radio-postaje splošno razširil, nato seveda nihče ni mislil. Zato se je na mero-dajnih mestih pridno delalo, da se že skoraj oglasi »Radio Ljubljana«. Da se je pa tako kmalu naša kukavica oglasila, je pa poglavitna zasluga sedanjega tehničnega vodje ljubljanske radio-postaje univ. profesorja M. Osane. Postajo je dobila za petnajstletno dobo v najem »Prosvetna zveza«, ki se ni strašila ogromnih stroškov, ki so bili s tem združeni. Že v avgustu 1. 1928 je bila postaja pri Domžalah zgrajena in prav tako tudi studio poleg »Gospodarske zveze« na Bleiweisovi cesti v Ljubljani. Takoj potem so se začeli prvi oddajni poskusi, ki so se izvrstno obnesli. S 1. septembrom je pričela postaja z rednim sporedom, in mesec dni pozneje se je vršila slavnostna otvoritev. 7 Od 1. oktobra dalje poučuje in zabava Radio Ljubljana pridno in uspešno svoje poslušalstvo. Pri obedu in mali južini nam sladi jed z godbo in petjem, nato se pa vrste do 8 zvečer predavanja iz različnih strok. Ni ti treba ven v dež, v vročino ali mraz, da bi lovil razne jezikovne ure; marveč sediš lahko lepo zložno doma v naslonjaču s slušalkami na ušesih ali pa ob zvočniku in se naučiš različnih jezikov. Gospa Angela Piskernik, doktorica in profesorica, te uči nemščine. Pri dr. Lebnu slišiš, kako se francoščina govori pravilno skozi nos, kar se s tiskano besedo težko pokaže, profesor Mazovec poučuje srbohrvaščino, da nam ni treba med Hrvati in Srbi lomiti »jugoslovanščine«, pri konzularnem uradniku Novaku so se naši »svetovaclavski« romarji pridno učili češčine, da bi se jim v Pragi ne bilo treba posluževati, običajnega »medslovanskega občevalnega« jezika — nemščine, Italijanščina je morala, žal, zaradi bolezni profesorja Grudna prenehati. Poleg jezikovnih tečajev je pa Radio Ljubljana ustanovil tudi ljudsko univerzo, katero lahko pohajaš brez mature, vpisnine in drugih ceremonij, katerim se morajo pokoriti tisti, ki hodijo na vseučilišče. Predavajo pa v njej Večinoma univerzitetni profesorji. Dr. Veber nam je lepo in poljudno odprl skrivnostna vrata v filozofijo in temeljito iz-praševal vest onim, ki mislijo, da ni Boga, ker ga, kakor trdijo, ne potrebujejo, pa tudi tistim, ki nočejo poznati dolžnosti do bližnjega, do družine, naroda in države, ki poznajo sploh le eno dolžnost, namreč dolžnost do trebuha in drugih »plemenitih« delov svojega telesa. Dr. Ehrlich nas je seznanil z verskimi nazori raznih divjih narodov, dr. Rožman nam je trpljenje tako lepo opisal, da smo si ga skoraj zaželeli, dr, Fabijan nas je pa vpeljal v skrivnostni pomen tihe in cvetne nedelje. Predavalo je še več drugih učenih profesorjev, katerih pa zaradi pičlega, v koledarju mi od-kazanega prostora ne morem navesti. Zapisana so pa njihova imena v »Zapisniku predavanj«, ki bo še važen dokaz, kako je Radio Ljubljana širil znanost po Sloveniji. Nekatere predavatelje vidite tudi na sliki. V zgodovini smo se ozrli v prošlost svoje ožje domovine, pri zemljepisu so nas predavatelji vodili po domačih in tujih deželah, da celo po Afriki, preko Sibirije in na severni tečaj. Profesor Pengov nam je popisal vse mogoče živali, od praživali do sesalcev. Povedal nam je tudi, da z opicami nismo ne v sorodstvu in v svaštvu, dasi bi nam nekateri prirodoslovci radi vsilili gorilo če ne že za pradeda, pa vsaj za »prastrica«. Sicer me je prepričal, da nobena opica še ni postala človek, toda prav tako važnemu vprašanju, ali človek lahko postane merkuca, se je previdno izognil. Meni se zdi taka metamorfoza (spre-menjenje) prav mogoča. Kajti, če se pogosto dogaja, da se drugače popolnoma normalen človek spremeni na mah v komarja* (stvar je dokazana), zakaj bi se ne mogel preleviti tudi v opico? Predavatelj nas je povedel tudi v satanovo kuhinjo, v kemijo. Pozabil nam je pa povedati, kako se melje iz peska krušna moka in kako se delajo iz smrekovih storžev klobase. Je že tako. Učenjaki in sploh pisatelji nam kaj radi govore o »razodetju« in »doživljanju«, o preživljanju pa trdovratno molče. Zlasti se godi tako v umetnosti, o kateri nam je radio tudi veliko lepega povedal. Mar-sikak kmet v hribih je šele iz predavanja dr, St. Vurnika zvedel, da je njegova lesena bajta za zgodovino slovenske umetnosti važnejša in pomembnejša, kakor ponosna sosedova hiša, in marsikatera kmečka ženica je spoznala, da so njeni ošpetlji, peče in druge take ženske reči, ki jih je že njena stara mati s skrinjo vred podedovala od svoje stare matere, več vredne kakor vse obleke kake moderne gospe, katerih gre dvanajst na en funt (namreč oblek, ne gospž). Tudi za slovensko književnost je naš radio mnogo storil. Priporočal je dobre knjige in naš priljubljeni napovedovalec inženir Pengov je najlepše odlomke iz njih tako genljivo bral, da so bile gospodinje in kuharice vse solzne, zlasti kadar so med recitacijami — rezale čebulo. ^ Dejstvo je, veselo ali žalostno, o tem bi se dalo prerekati, toda dejstvo je, da se v zadnjem času število pesnikov pri nas zelo množi. Tudi to je zasluga našega radia, ki nam je podal lepo predavanje o slovenski liriki in tako našo mladino vnel za pesnikovanje. Temu predavanju sem hotel jaz dati še nekak dodatek, a mi ga je tajnik Zor vrgel v koš, češ, da jaz kot navaden »podlistkar« pesniških reči ne razumem. V tistem, kar je zdaj v košu (ako že kdo ni z njim zakuril), sem našemu pesni- * To ime je dal Milčinski tistim, ki radio v »kontrabant« poslušajo. škemu naraščaju, ki se po slovenskih mestih Že ozira po pripravnih prostorih za spomenike, priporočil zlasti dvoje: vino in nesrečno ljubezen. Zakaj to oboje je za pesniško doživljanje tako potrebno, kakor ostroga in bič za konjsko dirko. Prosvetno-programski odsek pa pri skrbi za znanost in umetnost nikakor ni pozabil na vsakdanje potrebe človeškega življenja. Cilka Krekova je pridno učila naše mlade in stare, sedanje, bodoče in pretekle gospodinje kuhe in umnega gospodinjstva. Uspehi niso izostali". Poznam namreč može, ki ne hodijo več v gostilno na različna jetrca, golaže in vampe, odkar se v njihovih kuhinjah kuha po radijskih navodilih. Ko se je moja bivša učenka Suknjarjeva Slavica poročila, ji je njen ženin, profesor po poklicu, podaril radioaparat, in sicer z obvezo, da mu bo kuhala vse po radiu priporočene jedi. Gospa Slavica zdaj prav pridno posluša radio, zlasti kadar igra kake »poskočne«, toda po Cilkinih receptih pa ne kuha, ker je pozab-ljivi gospod profesor pozabil poskrbeti za potrebno kuhinjsko — doklado. Ker pa vkljub dobri hrani in večkrat tudi prav zaradi nje nastanejo v človeškem telesu razne neprijetnosti, ki jih imenujemo bolezen, nas je radio poučeval, kako ravnajmo, da si ohranimo zdravje, in kako preganjajmo bolezni, če zaidemo vanje. Nekatere bolezni so dotični predavatelji (zdravnice in zdravniki) še posebej obravnavali, kakor n. pr. raka, hripo, tudi špansko, tuberkulozo, alkoholizem, sitnost in druge take več ali manj neprijetne stvari. Radio se je oziral med drugim tudi na potrebe posameznih stanov. Tako je poljedelcu povedal mnogo koristnega o obdelovanju zemlje, o sadjereji in živinoreji, poučil delavca, kako se naj preskrbi za starost, in nasvetoval obrtnikom in trgovcem, kako naj ravnajo pri davčnih napovedih, da ne bodo oškodovali države, a tudi ne preveč olajšali svojih žepov. Velik del sporeda je bil pa posvečen zabavi, petju in godbi. Otrokom je pripovedovala pravljice neumorna radio-tetka Vencajzova, odrasle je zabaval Milčinski, turiste pa je moril Janko Mlakar; ako bi pa hotel podrobno navesti vse, ki so godli in peli, in kaj so peli in godli, bi koledar niti za semnje ne imel prostora. Namesto tega naj navedem rajši številke, ki sem jih prepisal na junijskem vele-sejmu v Ljubljani v paviljonu »K«, v katerem je Radio-Ljubljana nalepil na stene poročilo o svojem delovanju. V nekaj več kakor pol- letnem delovanju je naša postaja prenašala 31krat iz cerkve, 29krat iz opere, 18krat iz Uniona, 15krat od drugod. Solistovskih nastopov je prinesla 16, dramskih pa 35. Pri glasbi je radio-orkester nastopil 286krat, druge »muzike« 53krat, posebej še radlo-kvartet 46krat; prav tolikrat so nam svirali tudi solisti. Dueti so bili bolj skopi. Igrali so samo 8krat. Tudi pelo se je prav pridno. Solisti so nastopili 19krat, mešani zbori 37krat, ženski zbori 22krat, moški 12krat, okteti 8krat, kvarteti 13krat, dueti pa llkrat. Visoko je tudi število predavanj. Vseh je bilo 265, in sicer: 70 humorističnih, 59 zgodovinskih in zemljepisnih, 36 prirodopisnih, 34 zdravstvenih, 23 modroslovskih, ostalo število se razdeli na gospodinjska, propagandna in druga predavanja. Jezikovnih tečajev je bilo 209, in sicer: 65 nemških, 58 francoskih, 39 čeških, 32 srbo-hrvatskih in 15 italijanskih predavanj. Ker sem že pri številkah, naj povem, da je bilo 30. aprila 1929 5862 naročnikov. Od teh je bilo 1830 uradnikov, 1169 obrtnikov, 695 trgovcev, posestnikov in zasebnikov 689, profesorjev in učiteljev 355, dijakov 239, duhovnikov 194, delavcev 176, društev 172, zdravnikov in odvetnikov 171. V Ljubljani je bilo 1754 naročnikov, v ostalih mestih v Sloveniji 989, v trgih 347, v vaseh pa 2673. Gorenjska je imela 1486 naročnikov, Dolenjska 1022, Štajerska s Slovensko krajino vred pa 1501 naročnika, V vsej Jugoslaviji je krog 29.000 naročnikov, in sicer jih Beogradu pripada 12.000, Zagrebu 10.500, Ljubljani pa krog 6000. Komarjev je najmanj 4000. Kako je radio razširjen po svetu, nam kaže najbolj dejstvo, da je vseh oddajnih postaj že nad 1500. Seveda se to število vsak mesec pomnoži, ker grade povsod nove postaje. Izvedenci menijo, da je vseh radioposlušalcev na svetu do 20 milijonov. Zanimiva je tudi tabela, ki nam kaže, koliko naročnikov pride v posameznih državah na 100 prebivalcev. Iz nje posnamemo, da v Evropi prednjači Danska s 6*6 odstotki, »zadnjači« pa Italija z 0'1 odstotkom. Jugoslavija jih ima 0-165. Seveda, če pa vzamemo Slovenijo samo, pride na vsakih 100 prebivalcev pol radijskega naročnika in tako posekamo z 0'5 odstotka marsi-kako večjo in kulturnejšo deželo. Kakor v marsičem drugem so Američani tudi v radiu daleč pred nami. Medtem ko pride v Evropi na 100 prebivalcev samo 1"8 radijskih naročnikov, je tam onkraj Atlantskega oceana vsak šesti prebivalec plačujoč radio-amater. Zdaj pa še dve besedi: ena »komarjem«, druga pa godrnjavsom! Prva je kratka: sramujte se, komarji! Hujši ste od tatov; zakaj ti kradejo telesne dobrine, vi pa duševne. Poboljšajte se, javite se na pošti, plačajte naročnino in vam bo odpuščeno. Nič daljša ni druga: godrnjavsi, ki ne pustite dobre dlake na sporedu našega radia, agitirajte zanj, da se bo število naročnikov potrojilo, potem vam bo radio vsak večer do polnoči igral take poskočne, da boste s slušalkami na ušesih privzdigovali pete! ZIMA LETA 1929 V. B o h i n e c. V prvih treh mesecih leta 1929 smo doživeli zimo, ki bo ostala sedanjemu rodu v trajnem spominu. Vso Evropo so silno dolgo časa oklepale klešče izredno ostrega mraza; več metrov debel sneg jo je pokrival. Promet je zastajal, nastalo je občutno pomanjkanje kuriva, nezgode so se kar vrstile, in ljudje so se v težkem trpljenju plašno vpraševali, kaj bo. Z zanimanjem smo zasledovali časopisna poročila o vremenskem stanju in nobene druge vesti se nismo bali tako kot tiste, ki se je večkrat pojavljala po listih: »Nov mraz prihaja!« Naj bo ta tako huda zima opisana tudi v koledarju. November in december smo srečno prestali. Sicer so ob božiču toplomeri beležili že prav nizke temperature, a kdo bi si želel drugačnih božičnih dni? Upali smo, da ne bo več hujšega, ob začetku novega leta pa je zopet snežilo. Sneg je imel za posledico hud mraz, ki je v tednu med 11. in 18. januarjem dosegel svoj višek. V Ljubljani so merili 11. januarja že 15° pod ničlo, v naslednjih dneh pa je tempera- tura še padla in 18. januarja je Meteorološki zavod ljubljanske univerze beležil —20.7° C kot najnižjo temperaturo tega meseca. Omeniti je treba, da se nahaja Meteorološki zavod v sredini mesta, kjer je vedno bolj toplo kakor v predmestjih in v okolici. Zato smemo trditi brez pretiravanja, da je bila temperatura ljubljanske okolice v teh dneh vsaj za 4—5° C nižja. Pa tudi ostala slovenska mesta, kjer ni nakopičenih toliko hiš kakor v Ljubljani, so imela prav vsa nižje temperature kot slovenska prestolica. To lahko razberemo tudi iz naše razpredelnice, ki je sestavljena na podlagi podatkov Meteorološkega zavoda. Edinole Bled je imel skoro isto najnižjo januarsko temperaturo kakor Ljubljana, to pa zaradi tega, ker so više ležeči kraji vedno bolj solnčni od nižjih in zato nimajo prenizkih zimskih temperatur. Če seštejemo vse dnevne temperature enega meseca v kakem kraju in delimo dobljeno vsoto s 30, dobimo povprečno temperaturo do-tičnega meseca. Odgovarjala bo tembolj pra- Kraj Padavine mm Dež in sneg dni Srednja mesečna temperatura v °C Najvišja mesečna temperatura v °C Najnižja mesečna temperatura v °C jan. febr. marca jan. febr. marca jan. febr. marca an. febr. marca 7. I. 26. II. 30. 111. 18. I. 3. 11. 3. 111. Ljubljana . . 739 39"3 139 24 -6 9 -89 +31 + 1 6 +96 +20-5 207 -256 -131 19. I. 26. II. 30. 111. 12. I. 11..11. 3. III. Maribor . . 637 402 7'9 24 —5M -86 +3 + 4 +76 + 188 -266 -24 -16-1 20. I. 26. II. 30. III. 12. I. 3. II. 3. III. Celje .... 786 54-2- 6'9 22 -69 -99 +27 +2'8 + 103 +21-3 -26 6 -310 -162 20. I 25. 11. 30. III. 12. I. 3. II. 3. 111. Novo mesto 78-8 -513 26-8 19 -5-6 -8-8 +2-9 + 3-9 + 9-3 + 18-8 -212 -256 —14-4 1.1. 25. II. 30. III. 12. 1. 4. II. 4. III. Brežice . . . 70 5 65-4 116 22 -5-4 -84 +3'6 +44 + 9'5 + 20-6 -25 -26 -134 24. 1. 25. 11. 30. III. 12. I. 8. 11. 3. III. Kočevje . . 95-4 49-5 92 23 —73 -9'6 +2 + 17 +87 + 19 6 -242 -257 -18-1 3. I. 26. 11. 30. III. 11.1. 3. II. 3. III. Bled..... 89 36'5 38 20 -71 -9-2 +32 + 1-2 + 8 +2r2 -20-8 -25-2 -14'4 vemu povprečnemu stanju, čim več let upoštevamo v računu. Povprečna januarska temperatura Ljubljane znaša na podlagi opazovanj v dobi od leta 1851 do 1910 —2.5° C, a v januarju 1929 je dosegla izredni povpreček —6.9°! Po 18. januarju je mraz nekoliko popustil, krog 25. pa je zopet močno snežilo. Nihče ni pričakoval, da bo februar enako mrzel kakor januar, a zgodilo se je, da je bil še mnogo hujši. Februarski povpreček temperature znaša v Ljubljani —0.1°, to pot pa je prišel na —8.9 ° C! Prvi tedni tega meseca so bili strašni. Takoj v prvih dneh smo opazili najnižje temperature te zime, v Ljubljani 3. februarja —25.6°, v Celju celo —31° C — glej razpredelnico! —, vendar pa je po deželi zeblo še mnogo bolj. Položaj je postajal obupen, ne morda zaradi teh skrajnjih temperatur, temveč ker je mraz bil trajen in ker nikakor ni hotel odnehati. Saj smo še v začetku marca čitali na toplomeru temperature —13.1° v Ljubljani, —16.1° v Mariboru in celo —18.1° v Kočevju! Šele velika noč nam je prinesla toplejše dneve, a še v aprilu si nismo upali odložiti zimske suknje. Jasno je, da so te izredno nizke temperature povzročile mnogo neprilik. Nismo trpeli le posamezniki, temveč tudi vsi kot celota. To se je zlasti poznalo v prometu. Vlaki so skozi ves januar in februar prihajali na svoj cilj z velikimi zamudami in posebno hudo je bilo na progah, ki morajo premagati večje vzpone. V kraškem svetu se je zaradi razlike med temperaturo na morju in tisto v visoki notranjosti pridružila mrazu še burja, ki je pihala neusmiljeno po več dni s silno brzino — v Trstu se je n. pr. njena hitrost stopnjevala v teku treh dni od 60 na 115 in 130 km na uro. Ekspresni vlaki, ki so še edini vzdrževali zvezo med državami, so enako kakor številni lokalni vlaki večkrat obtičali v snegu. Ljubljana je bila n. pr. sredi januarja 36 ur brez zveze z Beogradom, neki drugi vlak pa je potreboval za isto pot skoro štiri dni. Enako tudi v Beograd dva dni ni bilo nobenega vlaka iz Zagreba. Promet med Pri-morjem in notranjostjo je bil večkrat prekinjen in je zlasti na liški progi Ogulin—Gračac—Knin zastal za skoro dva meseca, kajti sneg se je tu kopičil na tirih po 7—10 m visoko in je popolnoma zakril celo vrsto čuvajnic. Na progi Drvar—Knin je v Bosni zapadel tolik sneg, da je pri Hrnjadih dosegel vrh brzojavnih drogov. Ljudje so si tu napravili gaz preko brzojavnih žic! Pozneje so plazovi na progah ovirali ves promet,, v Sloveniji zlasti med postajo Savo in Celjem, med Jesenicami in Podbrdom, med Mariborom in Prevaljami. Mnogo krajev je bilo povsem odrezanih od sveta, tako n. pr. Gacko v Hercegovini za več tednov. Drugod celo posamezne hiše niso imele zvez med seboj. Silni vetrovi so povsod trgali električne, telefonske in telegrafske napeljave. 12. januarja je le v Sloveniji bilo pretrganih 17 telegrafskih zvez. Poledica je po mestih, zlasti po Beogradu, kjer je po Donavi navzgor pihala znana ledenomrzla košava, tvorila trajno nevarnost, onemogočila pešhojo, a tudi ustavila ves tramvajski in avto-mobilni promet. Na ulico se je podal le, kdor je bil v to prisiljen. Iz vseh krajev države so prihajala obupna poročila, ki so postala tem žalostnejša, čim dalje je trajal mraz. Vse r e k e so zamrznile in tudi največje so puščale v sredini kvečjemu 2—3 metre široko strugo. Zamrznile so celo Ljubljanica, gornja Krka in gornja Kolpa, kar je izreden pojav. Mlini, jezovi in mostovi so bili povsod v nevarnosti in mnogo jih je led tudi zrušil, tako mline na Dravi, Muri in Kolpi, jezove na Kolpi, mostove pri Radgoni, pri Celju, novi šmarješki most čez Savinjo itd. Silno so se zavzeli primorski Hrvati in Dalma-tinci, ko je ponekod zamrznilo m o r j e , n. pr, v Krapnju pri Šibeniku, krog otoka Košljuna na Krku in še na mnogih krajih obale. Razume se, da so zamrznila tudi vsa naša jezera. Na Blejskem jezeru še nikdar ni bilo toliko ledu, saj je bila še v začetku marca ledena jezerska skorja debela skoro por metra! Na Bohinjskem jezeru so po časopisnih poročilih še 26. marca hodili po sicer že razpokanem ledu ribiči in lovili postrvi, in šele od velikonočne nedelje na ponedeljek je led nagloma izginil z jezerske gladine. Iz Macedonije so poročali »Slovencu«, da je Dojransko jezero na jugovzhodnem oglu naše države 23. januarja popolnoma zamrznilo, kar se je zadnjič zgodilo pred 48 leti. V Senju je burja nakopičila sneg do drugega nadstropja hiš. Ljudje se osem dni niso upali iz stanovanj, ko pa so stopili 18. februarja na ulico, so videli, da je večina streh uničenih, opeka in material s hiš je ležal po cestah kakor po kakem hudem potresu. Tudi v Sloveniji so se mnoge hiše poškodovale. Zidovi so od mraza popokali. Zlasti starejše stavbe ponekod niso mogle vzdržati silne teže snega in več streh se je zrušilo. Skalovje nad dolinami se je povsod dodobra premrazilo in še v aprilu so se skale tu in tam rušile v globino, tako n. pr. pod Sv. Miklavžem pri Litiji, kjer se je v i Veliko vas privalila poleg manjših tudi skala, tolika kot velika kmetska peč; obtičala je sredi B njive. Ljudstvo je povsod hudo trpelo. Zlasti po mestih in v oddaljenih krajih je zaradi zastajajočega prometa začelo primanjkovati kuriva in v sedanji stanovanjski krizi je to bila za marsikoga zelo težka preskušnja. Na otoku Krku so ljudje deloma pokurili svoje borno pohištvo, ker drugih drv od nikoder ni bilo! Povsod po državi so zaradi mraza ustavile šole ves pouk, celo ker se je skoro istočasno F razpasla po naših mestih hripa, ki je vrgla mnogo ljudi na bolniško posteljo. Ledena pota so povzročila mnogo nezgod in bolnice so vsak dan sprejele po več ponesrečencev z zlomljenimi ali ozeblimi udi. Tudi snežni p 1 a z o v i so terjali človeška življenja. V veliki nevarnosti so bili zlasti drvarji in res je zasul plaz koncem januarja tri mladeniče v Srnjakovem grabnu nad Bohinjsko Bistrico. V Halozah je našlo smrt pod plazom kar na en dan pet oseb, pozneje sta se pa tu ponesrečili še dve deklici. Slično so o belih grobovih poročali iz Krškega, iz Horjula, iz Save itd. V svoji požrtvovalni službi je našlo smrt več železničarjev in vojakov po raznih delih države. Po zasneženih potih notranje Srbije je zmrznilo več potnikov. Preskrba z živili je večkrat zastala, vendar pa je večje skrbi povzročala le po oddaljenih gorskih krajih. Hujše je bilo z vodo. V Suhi krajini in drugod po Dolenjskem so ljudje skozi več tednov morali vodo voziti iz studencev po več kilometrov daleč, ker so bili vodnjaki že vsi izpraznjeni, s streh pa vode seveda ni bilo. V Stožicah pri Ljubljani je zmrznil 26 m globok vodnjak. Po mestih so zmrznile vodne cevi, dasi leže po 1'50 m globoko v zemlji. Tako je v Ljubljani 10. januarja počila glavna vodovodna cev na Karlovški cesti in ves južnovzhodni del mesta je bil na mah brez vode; škodo so popravili šele po nekaj dneh. Popokali so tudi plinovodi, zamrznili so kanalizacijski odtoki itd. Mnogo je pretrpelo v tej zimi tudi živalstvo. Živina je prezebala po hlevih, veliko je je tudi zmrznilo, celo konji in krave, največ pa svinj, zlasti mladičev. Na Krasu so zmrznile cele črede ovac. Še mnogo slabše se je godilo divjačini. Na posestvu grofa Bombellesa pri Varaždinu je v tej zimi zmrznilo nad 1000 zajcev, tako da tam dve leti ne bodo mogli izvažati žive divjačine. Trda je predla tudi srnam, ker je v gozdovih celo v gošči bilo vse zasneženo prav do debla. Na Pohorju so našli nad 30 mrtvih srn, drugod pa so pribežale prav do vasi, kjer so povsem neboječe jedle človeku kar iz rok. Iz gozdov so se pa priklatili ponekod tudi medvedi in volkovi, in zlasti slednji so napravili mnogo škode med živino. V naše kraje se je zaletelo mnogo ptic iz severnih dežel, predvsem divje gosi in race, za njimi divji labodi pevci, ki gnezdijo v severni Evropi in Aziji, najrajši pa na otoku Islandu. 20. februarja je bila blizu Šmarja pri Jelšah ustreljena velika droplja, največja evropska ptica, ki se je sem zatekla najbrž iz Madžarske. Mesec dni pozneje pa je pod lovskim strelom padel na Krki pri Draškovcu celo kormoran, zelo redka vodna ptica. Rastlinstvo je v Sloveniji zimo splošno še dovolj dobro prestalo. Drevje je sicer ponekod popokalo, tako n. pr. kostanji; orehi so ponekod vsi pozebli, sadnemu drevju pa mraz ni bogvekako škodoval. Celo trta ni tako trpela, kot se je prvotno domnevalo, po-zebla je le ponekod po dolinah in v nizkih legah. Zato pa je po kleteh zmrznil kmetom skoro ves krompir in tudi drugi pridelki, krompirja je v mnogih krajih zmanjkalo celo za seme. Po Štajerskem in Dolenjskem je v mnogih zidanicah in kleteh zmrznilo vino. O z i m i n a je v naši državi prebila mraz kar dobro, ker je bila pokrita s snegom. V Sloveniji n. pr. pšenica sploh ni trpela in tudi ječmen se je ohranil do 70%. Bolj na jugu, v Bosni, je ječmen bil slabši, oves pa je mraz popolnoma uničil in prav tako v Južni Srbiji glavno setev maka, ki je tam važna industrijska rastlina. Sploh je bilo rastlinstvo južnih krajev najbolj prizadeto. V Primorju so n. pr. pozeble številne sredozemske rastline, kakor kakteje, mnoge palme, lovor, oleandri itd., a tudi smokve, oljke in mladi hrasti. Po Istri je zmrznilo mnogo trt in tudi pšenica, tako da so morali spomladi njive preorati in saditi koruzo. Poljedelstvo je sploh povsod zelo zastalo in kmetje so s spomladanskim delom pričeli ponekod za 4—5 tednov pozneje kot sicer. Vendar pa sta primerno gorko vreme in topla vlaga kesneje pospešila rast. Naj omenimo še posebne nebesne pojave, ki so vzbudili meji ljudstvom mnogo zanimanja. Na Hrvatskem so že 12. februarja videli na nebu troje slepih solne, ožarjenih s kolobarji, sličen pojav pa je 19. februarja izne-nadil tudi Ljubljano in z njo večino Slovenije in ostale srednje Evrope, Ponekod so našteli kar 5 solne z vmesnimi mavričastimi kolobarji. Kakšnapajebilazimadrugod? Menda najbolj je trpela južna Evropa in sploh dežele ob Sredozemskem morju, ker te na mraz sploh niso bile pripravljene. V Italiji so beležili temperaturo po 15 in 20° C pod ničlo in so s strahom poročali iz Ligurije, da so se divji merjasci pojavili v dolini. V Benetkah so zamrznile lagune in kanali, sneg je po več dni pokrival rimske in napolitanske strehe. Hudo je zadelo tudi Atene in Carigrad, kjer so 10. februarja namerili —10° C! V Aleksandriji in v Kairi v Egiptu je 7. februarja prvič, kar ljudje pomnijo, snežilo več ur in na Libanonu v Sveti deželi je padlo 4 metre snega. O strašni zimi so poročali tudi iz drugih delov sveta, n. pr. iz Severne Amerike in s Filipinov, otočja med Azijo in Avstralijo. Tam je 11. januarja v glavnem mestu Manili padlo živo srebro na + 17°, kar je povzročilo vsesplošen prehlad, ker znaša srednja temperatura Filipinov v tej letni dobi 30° nad ničlo, kar znači pri nas že vročino. Severne dežele, ki so mraza vajene, so zimo laže prebile. Vendar pa je Berlin doživel mraz, kakršnega že ni bilo 200 let. Na Poljskem so beležili —44 do —50° C, v sibirskem Jakut-sku pa celo —70° C. Na Švedskem je sredi januarja bilo 40° pod ničlo in morski led je obdal vso deželo, tako da so mnoge ladje obtičale v ledu. Skozi več tednov so edinole aero-plani vzdrževali promet med Švedsko in ostalo Evropo. Zrakoplovci so se sploh izkazali kot rešitelji tudi za zamrzle ladje v vseh severnih morjih. Ledolomilci, ki so ladjam hoteli pomagati, so namreč sami zastali v ledu in so svojo nalogo mogli izvršiti šele, ko se je led začel topiti. Prav čudne vesti pa so prihajale z Islanda, velikega otoka visoko gori med Norveško in Groenlandom. Tu je bilo tako toplo, da so kmetje orali že v začetku februarja! Enako tudi na Groenlandu ni bilo snega, tako da Eskimi s svojimi sankami niso mogli na lov in jim je zaradi tega grozilo pomanjkanje. Narobe svet! Novih nevarnosti se je pri nas bilo bati, ko je nastopilo južno vreme. V Hercegovini je zapihal jug prvič že 15. februarja (radi bližine morja!) in nenadno zvišanje temperature je znašalo kar 17°. Sneg se je takoj začel topiti in vse doline so se pretvorile v pravcata jezera. Drugod se vreme k sreči ni izpremenilo tako hitro in večjih povodenj ni bilo. Večja nesreča se je zgodila 16. marca na Savi pri Beogradu, kjer so plavajoče ledene mase predrle jezove zimskega pristanišča in odplavile 45 ladij, vlačilcev itd. Ladja »Zemun« in 13 vlačilcev se je potopilo, druge so bile težko poškodovane in so jih rešili le s težavo. Ob hudi zimi 1929 so vremenoslovci pregledali tudi starejšavremenskaporo-č i 1 a in nas tolažili, da je bilo včasih še huje. Posebno ostre so bile zime v letih 1254, 1336 do 1340, 1344, 1345, 1634, 1697, 1709, 1740, 1775, 1784, 1789, 1807, 1829/30, dalje v novejšem času 1868/69, 1893 in, kakor se še dobro spominjamo, leta 1909. V Ljubljani je bilo doslej najbolj mraz 11. decembra leta 1879 in sicer —26.4° C, v januarju 1893 —26° in v februarju istega leta —21° C. Nasprotno pa so baje leta 582 cvetela drevesa v januarju in tople so bile 2ime še v letih 1172, 1287, 1289, 1302, 1461, 1473, 1478, 1494, 1497/98 itd., v 19. stoletju pa zlasti 1806 in 1811. V zadnjem času je bila leta 1923 posebno mila zima. MLADI MLINAR Stoji, stoji kraj mlina zelena stara lipa, dehteče belo cvetje poleti z nje se vsipa. In klop pod njo lesena me v hladno senco vabi, • in srček vanjo vrezan mi kliče: »Ne pozabi!« Ko bil sem mlad, z najlepšo sem dečlo tu posedal in v njene rjave, zveste oči sem verno gledal. In gledal sem tak dolgo, da sem se v njih izgubil in v lepi majski noči sem jo sladko zasnubil. Zdaj žena sinka ziblje in poje mi veselo, a jaz pšenico meljem in sejem moko belo. Gosteški. NOVI NAŠ KULTURNI ZAVOD NARODNA GALERIJA Med najvišje in najpomembnejše prosvetne zavode štejemo univerze, akademije znanosti in umetnosti in zbirke z dragocenostmi zgodovinskega, znanstvenega in umetniškega značaja, katerim pravimo na kratko muzeji. Ta trojica je vsakemu kulturnemu narodu v največji ponos in v najizdatnejšo podporo, da se narod razvija, izpopolnjuje in poplemenituje. zopet in ni daleč čas, ko bo dokovana. Le muzej se je obdržal od svojega početka, se razrastel in njegovi zakladi so tako obširni, da jim je postal njih ljubljanski dom pretesen. Začetne zbirke najraznovrstnejših strok so se pomnožile in duh časa jih je tako opredelil, da se od prvotne skupnosti cepijo v samostojne, za se zaokrožene celote. Narodni dom Noben narod, ki hoče varovati in ohraniti svojo samostojnost ter ceniti delo svojih rok in duha, se ne sme odreči posesti te trojice. Slovenci smo od nekdaj cenili koristi take posesti in iz zgodovine vemo, da smo imeli svojo prvo akademijo, ki se je imenovala aca-demia operosorum, kar pomeni akademija delovnih ljudi, že leta 1693; imeli smo za francoske okupacije popolno univerzo pred dobrimi sto leti in pravtako svoj muzej že leta 1821. Res je, da smo univerzo zopet izgubili; pa naša živa volja in želja imeti jo, sta nam jo iznova in za vedno pridobili 1. 1919. Tudi akademija, ki jo radi imenujejo krono univerze, je prenehala; pa to krono kujemo V minulih desetih letih se je najpopolneje izluščila iz muzejskega okvirja naša likovna umetnost in je dobila svoje novo ognjišče v za' to ustanovljeni Narodni galeriji. Namen Narodne galerije je, skrbeti za ohranitev slikarskih, kiparskih, grafičnih in stavbarskih umetnin, izdelanih predvsem od rok mojstrov slovenskega pokolenja, ta dela urediti po svoji zvezi in jih prikladno in poučno predočiti Slovencem in svetu. Mohorjeva družba je izdala pred dvema letoma poljudno knjigo V. Steske: Slovenska umetnost, iz katere je razvidno, kako se je v preteklih 600 letih razvijala naša domača umetnost, kakšni in kateri umotvori mnogih umetnikov so se nam ohranili v tej dolgi dobi in kako skrajno potrebna je bila naloga, da se zberejo v čim popolnejšem številu preostala dela ter rešijo propada, s čimer se bomo najlepše oddolžili vztrajnosti prednikov, ki so se odlikovali s svojo sposobnostjo kakor na drugih poljih duha, tako tudi v likovni (slikarski in kiparski) umetnosti. da bi mogla služiti temu namenu. Treba bo veliko truda in denarja, preden bo dom za naše umetnostne spomenike povsem urejen. Ta dom pa bo najboljši dokaz, da smo Slovenci narod zase, narod, ki je živel svoje posebno kulturno življenje, ki ga še živi in ga bo v bodoče. Prav ti dokazi, da nas svet spozna Stopnišče in vhod v Galerijo. Za naš narodni in kulturni obstoj in napredovanje je ostvaritev Narodne galerije neprecenljive važnosti; zato naj ne bo med nami nikogar, da bi od sedaj naprej ne vedel za naš novi prosvetni zavod. Narodna galerija ima sedaj svojo streho v ljubljanskem Narodnem domu. Tega notranjščina se je začela preurejati, Galerijske stranske razstavne dvorane. kot izobražen narod, so za nas največje važnosti. Evropa mora zvedeti, da smo, potem ne bo z nami pometala, kakor da nas ni. Kdor pa zaide z dežele v Ljubljano, naj ob dobri priliki nikar ne pozabi, ogledati si tudi pobliže naše domače umetnine, kar jih že hranijo sobane Narodne galerije. NEKAJ VAŽNEJŠIH DOGODKOV V ČASU OD AVGUSTA 1928 DO AVGUSTA 1929 1. Umrli so: Avgust; 30. v Sp. Berniku-Cerklje 781etni Luka Paulič. Čebelaril je 58 let, lovec bil 40 let, mohorjan 58 let, naročnik »Domoljuba« 30 let, »Doma in sveta« 14 let in »Slovenca« 10 let. September; 3. Msgr. Ivan Roječ, tolminski dekan in velik socialni delavec. — 26. Ivan Podobnik, vikar v Gradnem na Goriškem, — 28. P. Engelbert Avbelj, frančiškan - misijonar v Hankovu na Kitajskem, — 30. M. Stanislava Voh, vikarica, bivša vrhovna prednica, ravnateljica meščanske šole in učiteljišča reda šolskih sester v Mariboru. Oktober : 1. Fr. Lukman od Sv. Jurija ob Taboru, oče vseučiliškega profesorja dr, Lukmana v Ljubljani. — 12. Dr, Edvin Fajdiga, zdravstveni referent v Litiji. — 22. Matej Starki, župnik pri Sv. Petru pri Mariboru. — 23. Dr. Iv. Dimnik, odvetnik v Krškem. — 30. Leopold Vozlič, župnik pri Mariji Snežni. November: 15. 85 letni misijonar v Ljubljani, Urban Nežmah. December : 4, Anton Novak, župnik in dekan v Gornjem gradu. — 14. V Dobrni p. Celju župnik Kar. Arlič. — 21. V Ljubljani bivši okr. šolski nadzornik Matko Kante. — 24, Na Dol. Jezeru pri Cerknici strokovnjak v jezerskih vprašanjih, Matevž Martin čič. Januar s 2. V Novem mestu vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v p. Ignacij Fajdiga. 2. V Ljubljani gospodična Bavdekova, dolgoletna delavka Družbe sv. Cirila in Metoda. — 7. Ruski veliki knez Nikolaj Nikolajevič, bivši poveljnik ruske armade v svetovni vojni. — 16. Iv. Nep. Roger, veleposestnik in zaslužni član raznih karitativnih društev v Ljubljani. — 17, Dr. Schiffrer, okr. zdravnik v Ribnici na Dol. — 19, Fran Šerko, veleposestnik in trgovec v Cerk- niči, oče univ. prof. dr, Alfr. Šerka. — 21. Prednica Lichtenturna v Ljubljani, s. Eleonora Mantuani, ki ima za ta zavod največ zaslug. — 24. Prednica šolskih sester pri Sv. Jakobu v Rožu, s. Cirila Šijanec, ki je na Koroškem delovala 30 let. — 27. V Višnji gori župnik Konrad Tekstor, nar. gospodar in organizator. Februar: 3. Pisatelj in režiser Milan Pugelj v Ljubljani. — 12. Župnik v Dobrepoljah, Andrej Ramoveš. — 17. 94letni Fr. Pajek v Št. Vidu pri Stični. — 28. Marija Peklaj, ki je vse premoženje zapustila škofijskemu zavodu v Št. Vidu pri Ljubljani. Marec: 2. V misijonišču v Grobljah misijonar Fran Pire. — 5. Msgr. Anton Kjuder, večletni župnik v Barkovljah pri Trstu. — 6. Josip Holeček, najstarejši češki pisatelj. — 16. Martin Rogelj, posestnik v Tupaličah, dolgoletni naročnik »Domoljuba«. — 20. Francoski vojskovodja, maršal Ferd. Foch, zmagovalec v svetovni vojni. — 24. V Ljubljani najstarejši slovenski odvetnik dr. Fr. Papež. April s 12. Ign. Kutnar, biseromašnik v Čatežu pri Zaplazu. — 15. Janko Kremenšek, dvorni svetnik in namestnik velikega župana v Ljubljani. — 19. Fr. Gregorič, ugledni krški meščan. — Josip Vedral, priznani glasbenik, organist in profesor na konser-vatoriju v Ljubljani. — 30. Fr. Fabian, ugleden trgovec in veren katoliški mož v Ljubljani. — Vinko Čibašek, vpokojeni župnik v Dupljah pri Tržiču. Maj ; 10, Jakob Škerl, 831etni posestnik v Žužemberku. — 11. Anton Verbajs, vnet prosvetni delavec v Šmartnem pri Litiji, — 11, Ant, Štritof, župnik v Trebelnem. — 14. Janez Bizjan, kanonik in dekan v Moravčah. — 15. Dr. Fr, Čibej, filozof in pedagoški pisatelj v Ljubljani. — 16. Fran Žvan, župnik v Dupljah pri Kranju, — 21. Helena Škof, narodno zavedna Slovenka v Dobrli vasi na Koroškem. — 25. Milica Črnigoj, roj. Skrinjar, zaslužna ustanoviteljica »Zavoda sv. Nikolaja« v Trstu. — 26. Alojzij Jarec, župnik v Hotedršici, kjer je bil 25 let. — 27. Ana Trstenjakova, vzorna učiteljica pri Sv. Miklavžu pri Ormožu, Junij: 9, Msgr, dr. Jos, Ličan, papeški tajni ko-mornik in narodni delavec v Gorici. — 21. O. Albe-rik Hribernik, subprior v trapistovskem semenišču v Rajhenburgu. — 23. Anton Boštele, 701etni posestnik pri Sv. Miklavžu nad Laškim, oče pesnika-kaplana A. Bošteleta. — 27. Dr. Gregor Žerjav, vpokojeni minister, politik in voditelj demokratske stranke v Ljubljani. Julij: 2. Jera Zupan na Bledu, mati prof. dr. Al. Zupana v Ljubljani__10. Vojvodinja Meklenburška, roj. Windischgraetz, ki je večina življenja preživela na Bogenšperku pri Litiji. — 14. Matej Suhač, vpokojeni profesor v Celju, znan književnik, — 20. Štefan Ferluga, bivši deželni poslanec na Opčinah pri Trstu. — 29. Dr. Julij Dereani, okr. zdravnik v Kamniku. Ako člani Mohorjeve pošljete slike umrlih pomembnejših mož in žena, jih bomo priobčili. Pri-denite seveda kratek življenjepis. Ur. 2. Proslave in jubileji. Avgust i 12. je bil v Kočevju praznik kočevskih narodnih noš. 12, obhajal zlato mašo vpokojeni profesor dr, Jožef Dolenec. September : 1. je bila v Ljubljani otvorjena postaja radio. — 2. je ljubljanski škof dr. Jeglič posvetil prenovljeno sodraško cerkev. Glavni oltar izdelan po načrtih arh. Vurnika. — 7., 8., 9. je bila v Črnomlju proslava 7001etnice prve belokranjske župnije. — 7. obhajala na Selu pri Ljubljani 601et-nico karmeličanka M. Jožefa Terezija Pogačnik in 401etnico redovnih obljub. — 13. obhajal prelat dr. J. Lesar 701etnico ; — imenoval ljubljanski škof Avgusta Hegenkotterja in Ferdinanda Tensunderna, duhovnika med Slovenci na Westfalskem, za kon- zistorialna svetnika ljubljanske škofije__16. obhajal križar p. Bernard Polak zlatomašniški jubilej. — 28. bil profesor dr. Kovačič imenovan za prelata. Oktobers 1. praznoval K, Krušič 501etnico dela pri tvrdki Samassa v Ljubljani. Vlil je nad 5000 novih zvonov. — 1, so v Trbovljah otvorili in blagoslovili meščansko šolo. — 8. proslava lOletnice prebitja solunske fronte. — 19. praznoval vseuči-liški profesor dr. Fr. Grivec 501etnico rojstva. — 20. obhajala Gusti Danilova 40letnico gledališkega delovanja. — 23. slavil 701etni Valentin Gostič iz Lukovice 301etnico, odkar cerkveni ključar, 401et-nico kot član gasilskega društva. Naročnik »Domoljuba«, odkar izhaja. — 29. velike slovesnosti radi lOletnice osvoboditve Slovencev. — 29. slovesna otvoritev radio-postaje v Ljubljani. November : 3. obhajal strojevodja A. Fine v Ljubljani 401etnico službovanja, — 18, 701etnica kamnoseškega mojstra Gogale pri tvrdki Toman v Ljubljani. —■ 18, je slavna švedska pisateljica Selma Lagerlof obhajala 701etnico rojstva. — 30. proslava 701etnice ljubljanskega prošta in kulturnega delavca Andreja Kalana. December s 10, obhajal Lichtenturnov zavod v Ljubljani 501etnico obstoja. — 11. obhajali v Ljubljani lOletnico smrti Ivana Cankarja. — 15, obhajal skladatelj Oskar Dev v Mariboru 601etnico rojstva. — 15, obhajal akademični slikar Henrik Smrekar v Ljubljani 251etnico umetniškega delovanja. — 16, praznovala Narodna galerija v Ljubljani lOletnico. — 19. obhajal skladatelj Anton Lajovic 50letnico. — 20. je sv. Oče, papež Pij XI,, praznoval 501etnico mašništva. Ob tej priliki bilo v cerkvi sv. Petra v Rimu 40.000 ljudi, — 24, prejel profesor prelat dr. Fr, Kovačič v Mariboru častno diplomo od Zgodovinskega društva. — 28. obhajal Jože Kurent, uslužbenec Kranjske hranilnice v Ljubljani, 401etnico službovanja na tem zavodu. Januar s 17. proslavili v Mariboru 100 letnico rojstva književnika Antona Janežiča. Februars 10. obhajal vpokojeni profesor Matej Vodušek v Ljubljani 901etnico rojstva. — 11. praznoval zagrebški nadškof dr. Ante Bauer 741etnico rojstva in zlatomašniški jubilej. — 17. obhajali po vsem svetu zlatomašniški jubilej sv. Očeta Pija XI. Marec: 8. praznovali Zofija Grundner in Ivana Faternoster 25le1nico učiteljskega službovanja na osnovni šoli v Tržiču. — 20. so postale Jesenice na Gorenjskem mesto. — 24. obhajalo društvo »Pravnik« 401etnico obstoja. — 24. je bil ljubljanski vse-učiliški profesor dr. Gregor Rožman imenovan za ljubljanskega pomožnega in nasledstvenega škofa. April: 2. obhajal kranjski dekan Fr. Dolinar 70letnico rojstva in 251etnico župnikovanja. — 12. bila v Lj.ibljani proslava 601etnice slikarja R. Jakopiča. — 16. lOOletnica rojstva svetovnega, slavnega kirurga, telesnega zdravnika cesarja Franca Jožefa I., dr. Vinka Kerna, rodom Slovenca. — 25. obhajal trboveljski urar, zgleden krščanski mož, Marko Borušek, 701etnico rojstva in 50letnico izvrševanja urarske obrti. Maj; 3. praznoval ptujski minoritski gvardijan in prosvetni delavec p, Alfonz Svet 701etnico rojstva. — 9. bila lOletnica mariborske »Glasbene Matice«. — 10. so ljubljanski čevljarji praznovali 501etnico svojega podpornega društva. — 11. obhajal Anton Mervar, mojster harmonike v Trbovljah, 701etnico rojstva. — 14. obhajal Martin Frece, trgovec iz Brežic, 401etnico poroke, 401etnico obstoja svoje trgovine in 301etnico, odkar je naročnik »Slovenca«. — 18. obhajali v Mariboru lOletnico obstoja slovenskih šol. — 19. praznoval občinski svetnik in šolski ravnatelj v p. J. Nep. Jeglič v Ljubljani 701etnico rojstva. — 26. proslavila župnija Škocijan pri Mokronogu spomin na velikega misijonarja in znanstvenika dr. Ignacija Knobleharja, ki je bil rojen ondi 6. julija 1819. Junij: 1. je Jugoslovanska akademija znanosti v Zagrebu proslavila lOOletnico rojstva Fr. Račkega, prvega predsednika te akademije. — 1. praznovala Vincencijeva konferenca v Tržiču 401etnico. — 2. bil častiti Jan. don Bosco prištet blaženim, (t 1888.) — 6. proslavili slikarja R. Jakopiča v Zagrebu, kjer je bila razstava njegovih del. — 9. so na Viču pri Ljubljani otvorili mladinsko zavetišče Vincencijeve konference. — 9.—16. so bile radi proslave lOlet-nice ljubljanskega vseučilišča velike slavnosti v Ljubljani, Vseučilišče je dobilo naslov: »Univerza kralja Aleksandra I.« — 22. Dr. Majaron, odvetnik v Ljubljani, je prejel diplomo častnega doktorja ljubljanske tehnike. Rektor je nosil novo rektorsko verižico, umetno delo po načrtih univ. prof. arh. Jožeta Plečnika. — 9. je ptujska gimnazija praznovala 601etnico obstoja. Njeni učenci bili tudi minister dr. A. Korošec, prof. jezikoslovec Murko in pisatelj Ks. Meško. — 9. so v Podrečem na Sorskem polju odkrili spomenik v čast pesniku Simonu Jenku. —- 12. obhajal karmelski samostan na Selu pri Ljubljani, edini karmelski samostan v Sloveniji, 401etnico bivanja v Sloveniji. — 13. bila v Prištini posvečena prva katoliška cerkev, ki jo je posvetil skopljanski škof dr. Gnidovec. — 16. bil prištet blaženim Klavdij Kolombjer, (roj. 1641), duhovni vodnik sv. Marjete Alakok. — 16. praznovalo bralno društvo v Gorjah pri Bledu 501etnico; obenem blagoslovili novi društveni dom. —■ 25. bil trnovski župnik v p. Ivan Vrhovnik v Ljubljani imenovan za častnega ljubljanskega meščana. — 30. praznovala Mlekarska zadruga na Vrhniki 251etnico. Julij: 7. veličastna jubilejna proslava 351etnice »Kranjske slov. katoliške Jednote« v Jolietu v Zed. državah Severne Amerike; ima 30.000 članov, največja in najstarejša organizacija slovenskih izseljencev v Ameriki. — 7. bil Anton Jakopič iz Podpeči pri Dobrepoljah odlikovan z zlato kolajno za zasluge pri zadružništvu in kmetijstvu. — 13. bil v Lemontu v Severni Ameriki I. vseslovenski katoliški shod v Ameriki z 12.000 udeleženci, ki so poslali ministru dr. Korošcu radio-brzojavko v pozdrav. — 14. bilo v Ljubljani slovesno posvečenje novega škofa dr. G. Rozmana; posvetil ga je ljubljanski škof dr. Jeglič, prisotna še škofa dr. Karlin in dr. Srebrnič. — 15. obhajal kipar Ivan Zajec 601etnico rojstva. — 15. obhajal najstarejši list Slovenske Krajine, »Marijin list«, 251etnico. Ustanovil ga je in ga urejuje bivši narodni poslanec Jožef Klekl v Črensovcih. — 21. bilo v Ljubljani karita-tivno zborovanje Vincencijeve družbe. — 22.—24. bilo v Št. Vidu nad Ljubljano kongregacijsko zborovanje vseh slovenskih dijaških kongregacij. — 25. praznoval 881etni, edini slovenski kanonik v Celovcu, Janez Vidovic, biserno mašo pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru. — 25. je papež v evharistični procesiji po trgu sv. Petra v Rimu po 59 letih prvič zapustil Vatikan. — 31. obhajal braslovški dekan M. Medved 401etnico mašništva. 3. Politični dogodki. 1929, Januar : 12. so v Italiji ustavili ves slovenski periodični tisk. — 14. sta postala predsednika ljubljanske in mariborske oblasti dr. M. Natlačen in dr. Leskovar državna komisarja teh oblasti. — 20. so bile razpuščene vse hrvaške stranke (in v Bosni). — 24. so bile razpuščene vse politične stranke v Jugoslaviji. Februar: 4. je bil vseučiliški profesor iz Ljubljane dr, Leonid Pitamic imenovan za poslanika naše države v Washingtonu. — 5, je bil naš kralj za krstnega botra 10. sinu Fr. Piškurja v Marijinem dolu v župniji Št. Lovrenc ob Temenici. — 8. so sklenili v Franciji, da smejo ondi spet bivati verski redovi. — 11, je bil podpisan sporazum med Vatikanom in Kvirinalom, Podpisala sta ga Mussolini z zlatim peresom s papeškim grbom in zastopnik obolelega kardinalsT Gasparija z zlatim peresom s savojskim grbom. V Rimu je bilo zbranih nad 30.000 vernikov. Kot prva država je čestitala Fran-cjia. — 17, je bila otvorjena v Ljubljani nova palača Delavske zbornice; stala je 8 milijonov dinarjev, — 18. so bili imenovani v zakonodavni in upravni odbor v Beogradu Slovenci: dr, Gosar dr. Škerlj in dr. Sagadin. — 26. je bilo sklenjeno, da se začne graditi trikotni železniški most pri Zidanem mostu. Marec : 5. je bil med Beogradom, Budimpešto in Bukareštom otvorjen zrakoplovni promet. — 14. se je v Beogradu prvikrat sestal zakonodavni svet, — 17, je bila slovesno podpisana pogodba med Jugoslavijo in Grčijo. April: 10. so ustanovili v Beogradu agrarno banko. — 10. je poklicalo vojno ministrstvo samouka-kmeta Janeza Selana iz Suhadol pri Kamniku za pomožnega risarja v vojni geografski institut. Maj s 1, so začeli graditi novi železniški most pri Zidanem mostu. — 20. je poslalo kralju 1000 slovenskih občin spomenico za ljudskošolski zakon. — 22. je bil bivši narodni poslanec Fr, Smodej imenovan za šefa odseka in namestnika šefa centralnega tiskovnega urada v predsedstvu vlade, — 28. so v Ljubljani vzidali spominsko ploščo v rojstno hišo Iv. Vajk. Valvasorja na Starem trgu št. 4. — 28. je prišel v Ljubljano angleški publicist Seton Wat-son. Junij: _7> je bil bivši narodni poslanec Puniša Račič radi umora v narodni skupščini z dne 20, junija 1928 obsojen na 201etno ječo, — 28. je bil na Bledu rojen tretji princ naše kraljevske družine; 15. avgusta krščen za Andreja, Julijs 10. je bilo sklenjeno, da se na Sušaku zgradi svobodno carinsko skladišče. — 13. so sklenili v Beogradu, da dobimo na račun reparacij iz Nemčije radio-postajo v Drnišu (Dalmacija) in Skoplju. — 23. je minister dr, Korošec podpisal dovoljenje za žično železnico Kočevje-Osilnica; dela izvrši tvrdka lic v Kočevju. — 28, je v Slovenijo prišlo 26 seljakov iz Južne Srbije ogledat si naše kmetijstvo. 4. Potresi, požari, vremenske in druge nezgode. Avgusts 16. se je na progi Beograd-Skoplje pripetila huda železniška nezgoda. 20 ljudi mrtvih, 30 ranjenih. September s 23. je v Madridu zgorelo gledališče in je bilo skoraj 200 mrtvih. Oktober s 7.—8. sta bila požara na Bledu in Podkorenom. — 16.—17. je bil velik požar v Šmartnem ob Savi. — 25. je bil velik požar v Zgornjih Hočah pri Mariboru. — 26. je bila v Romuniji strašna železniška nesreča, kjer je bilo 30 mrtvih. November : 17. je bil v laškem Vidmu in okolici hud potres. — 24. je sneg prvič v tem letu pobelil Ljubljano, December s 2, sta bila pri Sv. Juriju ob Ščavnici dva požiga. — 8. je bil požar in vlom v cerkvi v Slovenski Bistrici. — V novembru in decembru je nekdo na več krajih po blejski in kranjski okolici zanetil požar. — 17. je bil v Kranju velik požar; pogorela je pristava J. Kumra. — 24, je v Štangi pri Litiji pogorelo Španovo poslopje. — 26. je bil v Dolini Marice na Bolgarskem hud potres. Januar: 1. je zažgal nekdo petardo na stopnicah pri zakristiji cerkve na Vačah pri Litiji. Razbilo je 21 šip in je odletel kos betonskega zidu na zakristiji. —• 3. je bila v Sarajevu velika povodenj. Železniška proga Sarajevo-Beograd vsa porušena. — 10. je bil v Radomljah pri Kamniku velik požar. Februar : 11. je pri Zagrebu po 49 letih prvikrat zfimrznila Sava. V Berlinu po 200 letih najhujši mraz. — 16. so na Štajerskem plazovi podsuli več ljudi. — 18. je nastalo južno vreme. — 19. je bilo v Ljubljani videti 5 solne na nebu. — 25. se je pri Zalogu vdrlo radi južnega vremena 11 plazov. — 26. so ogromni plazovi zasuli progo Maribor-Pre-valje. Marec! 1. je led porušil jezove na Kolpi. — 1. je bila v Trstu burja s hitrostjo 150—160 km na uro; ves promet onemogočen, več oseb ranjenih, — 2. je prvikrat treščilo v tem letu; treščilo je v vasi Brezje. — 2. je Drava porušila mline pri Ormožu; od ledu nastajale do 7 metrov visoke ledene gore. — 3. je bil v Korintu na Grškem hud potres; pred potresom so več ur psi močno lajali. — 6. divjal na otoku Rabu silen orkan, ki je metal po 2 kg težke kamne. — 31. na veliko nedeljo je začela goreti lepa, starinska božjepotna farna cerkev sv, Ane v Tunjicah pri Kamniku. Notranjščina je ostala nepoškodovana. April s 2. je treščilo v skedenj J. Šege v Žerovnici pri Cerknici. Požar se je razširil in je pogorelo 12 poslopij. — 2. je treščilo v stari baročni zvonik cerkve sv, Volbenka nad Škofjo Loko, ki je v eni uri zgorel. — 6.—7. je bil v Breznici in Žirovnici na Gorenjskem silen vihar, ki je odnašal strehe, rval drevesa in odnesel neko leseno kočo. — 8, je pogorela v Istri vas Dolenje pri Jelšanah, — 20. je pogorela vas Gatina pri Grosupljem. — 20. je uničil požar 25 ha oblastnega in 7 ha kmetskega gozda pri Litiji. — 28. je bil v Atenah potres in se je s hriba Helmos utrgalo več ogromnih skal. — 30. je v Dolenji Straži pri Novem mestu izbruhnil ogenj in je bilo nad 100.000 Din škode. Maj: 1. je bila strašna toča v Slovenski Krajini v soboški okolici. — 1. so se v Globošoku pri Trbovljah vdrle skale in zadele neko hišo. — 6. je zgorela vas Glinek pri Mirni na Dolenjskem. — 16.—17. so bile južno od Beograda velike povodnji. — 20. je bila v Št. Vidu pri Zatični huda toča. — 25. je bila toča v Begunjah na Gorenjskem. — 25.—26. je v Št. Jerneju pri Podgradu pri Novem mestu ireJčilo v več poslopij. — 25. je bila toča v občinah Janeževci, Dolič in Drstelji pri Ptuju. — 30. je bila huda toča v Beli Krajini in v več krajih na Dolenjskem. Trta in poljski pridelki uničeni. Junij: 5. je v Sodražici zgorela žaga Fr. Prijatelja. —■ 12. je blizu Zaječara v Srbiji treščilo v drevo na polju in ubilo 5 kmetov, 11 jih pa ranilo. — 15. je v Kovorju pri Kranju uničila toča vse pridelke. — 17. je bil požar v Mišjem dolu, občina Velika Loka. Pogorela je hiša in en otrok, — 16. je blizu Skoplja ubila strela 106 krav in ovac na en mah. — 16. je bila v Slovenskih goricah taka nevihta, da je vihar izrval krog 500 sadnih in 500 gozdnih dreves. — 24. je bil v Zg. Besnici velik požar in je gorelo pri štirih gospodarjih. — 25. so bile po vsej Sloveniji ves dan hude nevihte. Julij : 2, se je v okolici Sarajeva utrgal oblak in je reka Bosna odnesla 9 ljudi. — 7. je v Bački zgorelo 60 juter pšenice, ki se je vnela od isker lokomotive. — 13, je zletelo v zrak v južnokitajskem mestu Yunanfuin municijsko skladišče in je bilo 1000 oseb ponesrečenih. — 15, je razdejal orkan 10 vasi pri Carigradu. Mrtvih je 400. — 18. je bil na Rodici pri Domžalah velik požar. Zgorela je žaga in hlev Šmona. — 30. se je ameriški letalec Byrd odpravil na polet na južni tečaj. 5. Razni dogodki. 1929. Januar; 2. so izročile avstrijske železnice prometu največjo lokomotivo v Evropi, ki vozi s hitrostjo 90—100 km na uro. — 20. so v Howdenu pri Yorkshiru na Angleškem zgradili največji zrakoplov sveta, »R 100«, za pot v Ameriko. Februar: 20. je nadgozdar Tone Jagodič ustrelil največjo evropsko ptico, veliko dropljo. April: 2. je bil v Clevelandu 30Ietni John J. Prince (Princ) imenovan za pomožnega državnega pravdnika; je prvi Slovenec, ki je v ameriških Ze-dinjenih državah dosegel tako visoko mesto. — 5. je prišel v Ljubljano Jan Skala, kulturni predstavnik najmanjšega slovanskega naroda — Lužiških Srbov. — 21. je prišel v naše južne kraje slavni angleški pisatelj Bernard Shaw. — 22. je dosegel Nemec, pilot Neuenhofen, največji višinski rekord in sicer 12.500 m. Ondi je 55° C pod ničlo. — 31, je na Romunskem, v ozemlju Moreni, nastal v petro-lejskih vrelcih požar. Izbruhnilo je 1 milijon kub. metrov plinov in je bilo do 1600° C vročine. Junij: 4. je začel ognjenik Vezuv spet bruhati. Več vasi je bilo deloma pokončanih. — 4, je prišel v Ljubljano slikar Gregor Perušek, doma iz So-dražice, ki biva že 26 let v Ameriki. — T, je obiskal Ljubljano tajnik svetovne zveze Pen-kluba, angleški pisatelj Ould. — 10, so splitski ribiči ujeli 600 centov rib. — 21, je kupil odbor za katoliško katedralo v Beogradu novo zemljišče na Čukarici in Dorčuli ob Donavi za zidanje katoliških cerkva. Julij: 22. je prispel na Sušak nov, največji naš trgovski parnik »Tomislav«. Prvo pot je, natovor-jen z lesom, napravil v Južno Ameriko. — 26. se je v Ameriki smrtno ponesrečil Slovenec, 261etni kulturni delavec in medicinec E. Primožič. — 27. se je dalmatinski kipet Peter Zeljko z vozičkom, ki sta vanj vpreženi dve kozi, napotil skozi Dunaj v Prago, Berlin in Pariz, NAŠI ŽIVLJENJEPISI Prelat dr. Martin Ehrlich Dolgoletni odbornik Družbe sv. Mohorja, papeški prelat in stolni kanonik v Celovcu, dr. Martin Ehrlich, se je rodil 7. maja 1871 v Žabnicah iz znane in odlične Ehrlichove družine. Vzgoja v tej družini je bila vzorna. Delavni in pošteni oče, gostilničar, kmet in lesni trgovec, je pazil predvsem na to, da so se otroci pridno učili in dela navadili. Zlasti je polagal važnost na znanje jezikov. Slovensko in nemško so znali otroci od doma; da so se v zgodnji mladosti brez truda priučili laščini, jih je pošiljal v počitnicah k svojemu trgovskemu znancu v italijanski Videm. Tako je od doma prinesel Martin že znanje treh jezikov. To znanje je dopolnil pozneje še s francoščino in arabščino poleg starih jezikov, katerih se je učil v srednji šoli. Strog krščanski red v družini je vzdrževala skrbna in pobožna mati. Pri Ehrlichovih so se oglašali višarski romarji, ko jih je pot na goro vodila mimo. Kakor da je vsak romar, ki se je okrepčal za strmo pot v res krščanski gostilni, pustil hiši nekaj svoje ljubezni do Marije, tako je vsa Ehrlichova družina bila prežeta ljubezni in češčenja Matere božje. Otroci so to doto materinske hiše nesli s seboj v življenje. Vse šole je mladi Martin dovršil odlično. Ko je bil leta 1893 posvečen v mašnika, je odšel še na Dunaj, kjer si je pridobil doktorsko čast v bogoslovju. Globoko in široko izobražen, Dr. Martin Ehrlich. zdrav in gibčen je nastopil svojo službo v škofiji kot kaplan v Pliberku in Beljaku in nato kot prefekt v dijaškem semenišču. Z velikanskim veseljem je poprijel za vsako delo. Vedno vedrega razpoloženja je povsod takoj razpršil vsako žalost in malosrčnost. Sam dober pevec je petje gojil zlasti med otroki, ki so svojega kateheta in prefekta oboževali. Najsrečnejši je bil med najbednejšimi, med gluhonemimi deželnega zavoda v "Celovcu, katerim je bil požrtvovalen veroučitelj. Za Ehrlichovo znanje in zmožnost pa je bila kaplanska in prefektovska služba vendar le preozka. Leta 1902 je bil imenovan za podravnatelja, pozneje za ravnatelja avstrijskega romarskega gostišča v Jeruzalemu. Dvojno nalogo si je nadel. Prvič je študiral sv. pismo nove zaveze na mestih, kjer je Jezus živel in deloval. V tej stroki si je pridobil ogromno znanje, pa še večjo ljubezen in navdušenje za osebo Odrešenikovo. Drugič pa je hotel biti prijazen in očetovsko skrben voditelj vsem jeruzalemskim romarjem. Vsak, ki je tekom 9 let Ehrlichovega vodstva bival v avstrijskem hospicu, si je vtisnil v prijeten spomin smehljajoči, z gosto svetlo brado obdani obraz rektorjev. Bil je vreden zastopnik svoje domovine v Sveti deželi. Od države in Cerkve odlikovan, se je po dolgih devetih letih vrnil v svojo škofijo, kjer ga je škof rabil kot profesorja za svetopisemske vede nove zaveze na celovškem bogoslovju. Tu se je odprlo rodovitno polje njegovemu znanju. S kakšnim ognjem in s kolikšno ljubeznijo je mladim bogoslovcem razlagal sv. pismo! Vsi dogodki so kar zaživeli pred pozornimi očmi pazljivih poslušalcev. Naenkrat je bil gospod prelat zopet med ljubo mladino. Skupaj z bratom Lambertom je ustanovil in vodil slovenski dijaški dom v Ahacljevi ulici. Kakor oče med otroki je bil, vedno vesel in prijazen, fante izpodbujajoč k resnemu delu, k narodni in krščanski samozavesti. V razvedrilo pa je služila vesela pesem, katero je g. prelat tako srčno rad gojil. Pravi in pristni Slovenec. Častna in visoka bodočnost se je Martinu Ehrlichu obetala po človeškem računu. Božji računi so bili drugačni — določili so Martina 2a težko, a blagoslovljeno žrtev. Po prevratu leta 1918 in usodnih dogodkih na Koroškem v letih 1919 in 1920 je bilo treba prošta v Tinjah. V razvalinah ogromna proštija, nič manj razdrapane so bile duše tinjskih župlja-nov. Kdo pojde v ta nerodovitni in nevarni vinograd? Na prvi mig škofov je bil Martin Ehrlich pripravljen. In prišel je kakor v misi- I jonsko pokrajino. Proštija razdrta, velikansko gospodarstvo zanemarjeno, cerkev od bojev v žalostnem stanju. Vse je popravil: cerkev naravnost vzorno lepo, proštijo zasilno, toliko da je mogel v njej varno stanovati, zase ni skrbel. V veliki župniji je bil sam; vsako nedeljo in vsak praznik je po dvakrat maševal, po trikrat tudi štirikrat pridigoval, vso šolo sam oskrboval, povrh pa vodil še vso dekanijo s pisarijami in vizitacijami. Živel je naravnost siromašno. Ker ni imel dolgo časa nobene plače, so ga bratje in še živeči oče zalagali z najpotrebnejšo obleko. V Tinjah je bil pustil Ehrlich svoje zdravje in vse sile. Najbolj pra-, vilno ga je sodil tinjski kmet, ki je o njem dejal: »Imamo župnika, kakršnega več v deželi ni.« Prepozno je že bilo, ko je bil leta 1928 imenovan za stolnega kanonika v Celovcu. Ves bolan je nastopil svojo novo službo, zdravniška veda je bila brez moči. Na-prvi petek v aprilu (5. aprila 1929) mu je izmučeno srce odpovedalo. Ob pol 7 zvečer se je zgrudil svojemu bratu umirajoč k nogam. Ob veliki udeležbi, zlasti z dežele, je bil v ponedeljek nato pokopan v grobnico celovških korarjev pri Sv. Rupertu. Ako naj še označimo značaj dr. Martina Ehrlicha, potem moramo reči le eno besedo: bil je ves solnčen človek. Svetlobo in toploto je razširjal vsepovsod, zaradi tega mu nihče ni mogel biti sovražen, četudi se ne bi bil strinjal z njegovimi nazori. Značajen in samozavesten Slovenec, ki se je za pravice teptanega naroda povsod odločno, neustrašeno in z neovrgljivo utemeljitvijo potegoval, ni poznal narodnostne razlike, kadar je šlo za duše, zanje je brez razlike žrtvoval vse. Priden in delaven je bil kot mravlja — pa vedno le za druge. Zaradi te svoje izredne ljubezni do bližnjega ni našel časa, da bi bil kaj znanstvenega napisal, ako-prav je bil visoko usposobljen za to. Vedno delaven se je mnogokrat pošalil, da spi »ekspress«, ko mu je primanjkovalo ur za spanje. Kljub preobilni zaposlenosti je bil vedno prijazen, ljubezniv, večen smehljaj mu je ležal na ustnicah. Vprav poosebljena ljudomilost! Enako kot mož dela je bil tudi mož molitve. V tem pogledu je živel naravnost svetniško. Ne trdimo preveč, če pravimo, da je prej z molitvijo kot z lastnim trudom premagal ogromne dušnopastirske težkoče v Tinjah. Tudi v tem kraju, kjer je težko kateri duhovnik obstal, je v devetletnem delovanju pritegnil vsa srca k sebi, vse odpore premagal, saj so vsi župljani videli v svojem proštu svetnika, moža nesebičnega in vsega božjega. Vsak večer je zbiral vse svoje posle v cerkvi pred taber-nakljem in z njimi molil skupno rožni venec in lavretanske litanije. Ko mu je bil škof dodelil ves slovenski Korotan za delovno polje z imenovanjem za ravnatelja dobrodelnega tajništva za slovenski del škofije, ko so koroški Slovenci z napetimi nadami čakali na njegovo delo — ga je Gospod poklical po večno plačilo. Dr. G. Rožman. Ivan Kolenc poslovodja, nadfaktor Mohorjeve tiskarne v Celju, je umrl 14. februarja 1929 v starosti 70 let. V tiskarno je kot stavec vstopil pred 46 leti. S svojo pridnostjo in s tiskarskim znanjem se je povzpel do poslovodje in to službo opravljal 20 let. Rajni Kolenc je bil tedaj, ko je bila »Mohorjeva« še v Celovcu, tudi upravnik in odgovorni urednik lista »Mir«. S svojim strokovnim znanjem si je pridobil velike zasluge za Mohorjevo tiskarno zlasti v času selitev iz Celovca v Prevalje in iz Pre-valj v Celje. Mohorjeva družba ohrani tihega in odličnega delavca v trajnem spominu. Ivan Kolenc. Vojvoda Stepanovic se je preselil iz svoje ljubljene domovine v večnost kmalu po smrti znamenitega francoskega vojskovodja in odločnega katoliškega moža maršala Focha. Oba sta si bila izredno podobna. Oba sta bila vojaka do dna duše, oba hrabra in skromna, oba neskaljenega viteškega značaja, oba globoko verna. Vojvoda Stepanovic je bil zlata krščanska duša, mož stare srbske korenine, po svojih moških čednostih vir ljubezni za vse dobro onim, ki so živeli v njegovem krogu in iskali nasvetov. Pokojni vojvoda je bil rojen 28. februarja 1856 v Kumodražu v vračarskem okraju v beograjski oblasti. Po končanem šestem gimnazijskem razredu v Beogradu je vstopil 1. 1874 v topničarsko vojno šolo. Leta 1876 je bil podporočnik, 1891 generalštabni kapetan, 1901 polkovnik, 1907 general in 1914 vojvoda. Mimo drugih težkih in važnih poslov je bil od 1. 1883 do 1884 tudi učitelj vojaškega vežbanja na kragujevski gimnaziji. Leta 1879, 1902 in 1903 je bil profesor vojne akademije v Beogradu. V vojni 1. 1876 je sodeloval kot podporočnik in poveljnik čete. V vojni 1.1877—78 je bil poveljnik bataljona narodne vojske. V vojni I. 1885 je bil pokojni poveljnik šumadijske divizije, v vojni 1. 1912—13 je bil poveljnik II. armade. V vojni 1914—18 pa je rajni vojvoda vodil mobilizacijo vse srbske vojske. Kesneje je bil poveljnik II. armade, ki je 1. 1914 potolkla avstro-ogrsko vojsko na Ceru in 1. 1918 prebila sovražno fronto na balkanskem bojišču. Veliki vojvoda je po daljšem bolehanju umrl 27. aprila 1929 v domačem kraju Čačku, kjer je v miru živel s svojo soprogo. Njegovega pogreba se je udeležil tudi Nj. Vel. kralj Aleksander. Z rajnim je naš rod izgubil najlepši značaj, kar jih je rodila Srbija v preteklem stoletju. Vse njegovo življenje je bilo do najmanjše pičice vestno izpolnjevanje dolžnosti — pač redka čednost baš za sedanjo dobo. Dr. Franjo Čibej je bil rojen 21. junija 1901 v Gorici in je obiskoval gimnazijo v Trstu in Ljubljani, kjer je leta 1919 maturiral, 1. 1925 pa promoviral na ljubljanski univerzi iz filozofije in pedagogike in odšel še za nekaj časa na monakovsko univerzo. Leta 1927 je postal suplent na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani, Umrl je od za-strupljenja po neznatni ranici 15. maja 1929. Pokojni je z ostrim, pronicajočim umom združeval izredno široko obzorje duha in ljubezniv značaj, kojega poglavitna poteza je bila skromnost, točno samospoznanje in blagost. Rajni Čibej je bil rojen znanstvenik in je živel samo študiju in iskanju duhovnih vrednot. Veliko je pisal in je bil eden najbolj načitanih naših ljudi. Sodeloval je pri »Času«, »Domu in svetu«, »Ljubljanskem Zvonu«, »Križu«, »Popotniku«, »Pedagoškem zborniku«, »Mladiki«, »Slovencu« itd. Pokojni dr. Čibej je bil iz dna srca zvest član Marijine družbe in globoko veren katoličan. Slovenci smo izgubili s Či-bejem najboljšega sodobnega vzgojeslovca, ki je bil tudi kot učitelj krasen predavatelj in ljubeč vzgojitelj. Slovenska domovina bo v njem pogrešala človeka velike duhovnosti in tvornosti. Blag mu spomin! Dr. Franjo Čibej. IZ GOSPODINJSTVA IN GOSPODARSTVA Gospodinja. Skrivljeno kuhinjsko desko spet poravnaš, če jo deneš na ravno mizo, kjer naj leži 24 ur med dvema mokrima robcema. Kladivo je najbolje nasajeno, če ga zagozdiš poševno iz kota v kot. Kako spraviš sveže meso? Sveže divjačine, perotnine ali mesa ne hrani nikdar na kupu v zaprti posodi. Do mesa mora vedno prihajati svež zrak. Najbolje je, če obesiš tako meso v hladnem prostoru na kako kljuko. Dobro je tudi, če prav na tenko potreseš meso s solitarjem; a potem meso dobro izperi, preden ga rabiš. Krompir, ki je omrzel, izgubi neprijetno sladkobo, če pri kuhanju večkrat odliješ vrelo vodo in jo nadomestuješ z drugo vrelo vodo. Madeže od smole odpraviš, če jih dolgo drgneš s cunjico, ki je namočena v močnem špiritu ali etru. — Ali raztopiš sol v vroči vodi ali amonijaku in drgneš madeže. — Z rok odpraviš smolnate madeže tudi s petrolejem. Živ plot — kateri je najboljši? Živ plot napraviš iz gabra, akacije, gloga, smrek, cipres i. dr. Odločiti se moraš za tisto rastlino, ki najbolj prija dotičnim tlom in razmeram. — Smrekov plot zahteva prikladne zemlje, sicer počasi raste in kmalu opeša. Akacija zahteva solnčne lege, rada divja kvišku in se razraste daleč okrog in tako postane nadležna. Če je tak plot pravilno gojen, je skoraj neprodiren za ljudi in živali, ker je trnjev. Hitro raste gaber, ki dela lep in gost plot, je zelo trpežen, a brez trnja. Najboljši je plot iz gloga, le da prav počasi raste. Šipe v oknih, da se bodo svetile — jih namaži s parafinom. Če pohištvo razjeda črv, kupi v lekarni sublimat in ga razredči v špiritu. Pomoči čopič ali kurje pero v to tekočino in namaži črviva mesta tako, da sežeš s čopičem (ali peresom) prav do dna luknjice. Žuželke bodo uničene in mrčes se ne bo več zalegel v tak les. Korenje osnaži v vodi; če ga strgaš, ne bo več okusen! Če imaš nahod, vsuj v lonec kropa žličko kafre, se skloni nad lonec in vdihavaj samo skozi nos soparo — in nahoda se iznebiš. Prav' zelo ti bo koristilo, če si takoj, ko se te loteva nahod, oviješ zvečer v postelji vrat z mrzlim ovitkom, ki ga seveda pokrij z gorko volneno ruto, ki si jo tesno oviješ čez ovitek krog vratu. (Ovitek ne sme nikjer gledati izpod tega ovoja.) Zaspi brez skrbi; ko se prebudiš in čutiš, da ti ni prijetno, ker se je ovitek že ohladil, ga deni proč, obriši vrat (z mokro gobo), ga posuši in rahlo zavij v volneno ruto. V emajlirano posodo ne vlij mrzle vode, če je posoda še vroča! Emajl razpoka in se odlušči, posoda je uničena. Mlečno ali močnato posodo ne namakaj v gorki vodi, marveč v mrzli, sicer jo boš težko očistila. Kokoši večkrat zbolijo, ker nimajo dobre pitne vode in pijejo gnojnico; zato niso dobre jajčarice. Preskrbi jim zmeraj sveže vode! Kokoši nujno potrebujejo zelene piče. Tudi pozimi jim dajaj solate, motovilca, (otrebke), vršiče (rože) repe, pese, ki ti odganja v kleti. Polže moreš poloviti s pivom. Napolni lonec z njim in ga zakoplji v zemljo. Pivo je slaščica za polže; nalezejo se ga in kmalu poginejo. Gospodarsko premišljevanje. Vsak sam zase. Po tem načelu se dandanes ne da živeti. Čim bolj se širi omika, tem bolj smo odvisni drug od drugega in tem laže shajamo in napredujemo, čim tesneje se družimo v društva, zadruge in razne druge, zlasti izobraževalne, strokovne in gospodarske organizacije. Nespametno in v svojo škodo ravna, kdor se brez tehtnega vzroka brani n. pr. mlekarske, živinorejske ali kake druge zadruge, ali prezira kmetijsko družbo, sadjarsko društvo ali katerokoli drugo organizacijo, ki ima edini namen pomagati s svetom, z zgledom ali tudi z materijelnimi dobrinami pri kmetijstvu oziroma pri gospodarstvu. Konservativnost — v slabem pomenu starokopitnost — je lahko koristna, pa tudi silno škodljiva. Prav ravna, kdor je konservativen v obleki, prehrani, kdor se drži starih lepih navad in običajev. Taka konservativnost je hvale vredna in vselej koristna. Nasprotno pa je še mnogo več primerov, ko je v veliko škodo posamezniku in skupnosti, ako se trdovratno drži starih navad. Poglejmo samo en primer starokopitnosti, n. pr. v obdelovanju zemlje! Koliko jih je, ki delajo še vse po starem in ki se jim zdi vse neumno, kar niso videli pri svojih očetih. Orjejo tako, kakor pred sto leti, o novodobnem gnojenju ne vedo ali nočejo vedeti ničesar, pridelujejo rastlinstvo še vedno tako kakor »njega dni«, živino krmijo in oskrbujejo kakor za dobo starih očetov, imajo snetjavo žito, ker ne čistijo semena itd. Ne pomislijo pa, da če hočemo obstati, moramo pridelati več in boljše blago nego pred 30, 40 leti. Če pa hočemo imeti obilnejši in boljši pridelek, moramo delati tako kakor nas uči novodobna kmetijska veda. Tega se je pa treba priučiti. Potreba stanovske izobrazbe, potreba strokovnega čtiva, potreba predavanj, tečajev, društev itd. je za današnje razmere tako očitna, da mora biti slep in gluh, kdor tega ne uvidi. Toda koliko jih je še, ki se niti od daleč ne zmenijo za vse neštete prilike, ki se jim nudijo, da bi se izobrazili. To je tista staro-kopitnost, ki je največja ovira vsakega napredka. Starokopitnost je tudi neke vrste trma, ki se krčevito drži starih mer, starega denarja in drugih takih navad, ki bi se morale že davno opustiti in ki ovirajo medsebojni promet. Ponekod še danes merijo vse na sežnje, orale in tehtajo na funte ter računajo še sedaj s kronami ali celo z goldinarji. Le priznajmo si, da je v tem tudi nekoliko duševne lenobe. Tudi novih mer se moramo naučiti. Potratnost ali premajhna varčnost zlasti med doraščajočo mladino obojega spola je marsikje kriva, da trpi gospodarstvo. Pomislimo le, koliko se zapije, zakadi, potrati na obleki, zlasti pri ženskah, koliko zlatega časa se zamudi in denarja zapravi po šejmovih, koliko jedi in pijače, pa tudi denarja se porabi na bahatih, več dni trajajočih ženitovanjih, botrinjah itd. Kaj pa, če bi bili tu in tam morda le res sami krivi, če ne gre vselej tako kakor bi sami radi?! Varčevanje na nepravem kraju je vselej škodljivo. Nekaj primerov! Vsako leto pride mnogo posestnikov v revščino in največjo stisko zaradi nesrečnega varčevanja pri zavarovalnini. Šele, ko tega ali onega zadene strašna nesreča, da pogori, se spomni, da bi bil moral poslopje in premičnine zavarovati za toliko, kakor bi utegnilo biti škode ob požaru. Škode je n. pr. 150.000 Din, zavarovan je bil komaj za 20.000 Din. Varčevanje na nepravem mestu je krivo tolikih nesreč. Poslopja, orodje, obleka itd., vse to trpi škodo, ako se iz pretiranega varčevanja o pravem času ne popravlja. Živina ne uspeva, ako mora biti zaradi varčnosti v nezdravem hlevu, otroci hirajo, ako so v slabem stanovanju, ki bi se z majhnimi stroški lahko popravilo, itd. Gnojnica teče na pota in jarke, gnoj se kvari na solncu in dežju, pa je škoda denarja za gnojišče in gnojno jamo. Kdor tako varčuje, na debelo zapravlja. Za kaj denarja ni nikdar škoda? Za pijačo! Kaj to, če dam za liter vina, saj stane samo 12 do 20 Din. Pa kaj bo en sam liter! Če so le trije pivci v družbi, je treba precej litrov. Vsak mora dati za enega. Če bi koga izpustili, bi bil še celo razžaljen. Pa to navadno tudi še ni dovolj. Za prvimi tremi litri pride četrti, peti, potem gremo pa še tje in tje. Nazadnje največkrat ne vedo, koliko litrov je bilo vsega skupaj. Ko ne morejo več piti, ga razlivajo po mizi in po tleh, puste polne kozarce pa tudi litre in »Štefane«. Pa ni nič škoda denarja, čeprav gre iz žepa šop »kovačev« ali celo stotaki... Za kaj ljudje tako težko dajo denar? Za nobeno reč težje, nego za strokovno čtivo, za strokovne časopise, knjige, za društvo, sploh za vse, kar je v zvezi s strokovno izobrazbo, Koliko stotisoč gospodarskih knjig je že izdala Mohorjeva družba! Res, da so mnogim, ki so jih brali, zelo koristile. Žal, preveč pa jih je šlo po zlu, v prah, za igračo otrokom itd. Le poglejmo, kako napačno je tako ravnanje. Naročnina za mohorske knjige, za gospodarski časopis stane za celo leto 20—40 Din, torej toliko kakor dobra dva litra vina. Za ta denar dobimo na dom, naravnost v roke vsak teden ali vsakih štirinajst dni, ali vsaj vsak mesec zvezek poln potrebnih in koristnih naukov, nasvetov in navodil. Če upoštevamo le en sam tak nasvet, lahko pridobimo v gospodarstvu desetkrat toliko kakor znaša naročnina. Takih navodil, ki jih lahko obrnemo v svoj prid, je pa celo leto gotovo še več. Koliko torej lahko pridobimo, ako radi naročamo in z umevanjem prebiramo strokovne spise v časopisih in "Knjigah, nasprotno, kakšna zguba, ako jih odklanjamo! Komur ni mogoče svetovati, mu tudi ni mogoče pomagati. Kaj je na svetu najdražje? Nevednost! To je sicer že jako stara prislovica, ki pa še nikdar ni bila tako resnična kakor baš dandanašnji. Za vsak stan in poklic je potrebna neka mera znanja. Največja nespamet je torej, če kdo pravi, da kmet lahko izhaja brez znanja. Dandanes ne! Vsakdanji nešteti zgledi nam kažejo, da nihče v kmetijstvu ne more napredovati, ako še tako pridno dela z rokami, če ne dela obenem tudi z glavo. Brž iz hiše, kar ni našel Takole sem slišal reči skrbno gospodinjo, ko je opozarjala hlapca, da naj nese nazaj izposojeno orodje. Kdor količkaj zmore, naj si omisli vse, kar potrebuje pri svojem poslu, da ni treba nadlegovati ljudi in jih spravljati v zadrego. Če se pa že včasih vendarle pripeti, da si moramo izposoditi to ali ono stvar pri sosedu, je naša sveta dolžnost, da izposojeno čimprej vrnemo v takem stanju, kakršno smo prejeli. Nič ni gršega, kakor če si izposojeno orodje prilastimo in se ne zmenimo za vračilo, ali če stvar pokvarimo in tako vračamo. Izposojevalcem pa svetujemo: Rad posodi, če moreš, toda zapiši kaj, komu, kdaj si posodil in v kakšnem stanu je bil predmet. Če izposojene stvari ne dobiš kmalu nazaj, tirjaj zanjo. S tem osramotiš zanikrneža. GLASNIK DRUZ1 Pisma, ki jih je v preteklem letu dobival urednik in odbor Mohorjeve, so v pretežni večini taka, da izražajo popolno zadovoljnost s knjigami. Mnogo jih je pisalo: Letošnji dar Mohorjeve je res odličen, po vsebini in zunanjosti. — So pa prišla druga pisma, ki so vsebovala nasvete. Med temi je bila zlasti želja preprostih članov, naj ima kalendarij dneve in svetnike tiskane z malimi črkami. Izobraženo oko opazi, da lepota trpi ob tem, Toda vseeno smo ustregli za letos tej želji. Prihodnje leto pa izide nov Kalendarij, ki ga sestavlja prof. arh. J. Vurnik in riše akad. slikarica H. Vurnik. Bo res nekaj posebno lepega in upamo, da bo z njim vsem ustreženo. — Tudi glede vezave knjig so izjavili razni člani svoje želje. Odbor je sklenil takole: mehko vezane knjige (broširane) ostanejo kakor so bile. Pač pa Družba ne bo več vezala knjig le napol v platno (samo hrbet). Knjige bodo poslej vezane vse v platno (tudi platnice). Razlika v ceni bo tako majčkena, da ne prihaja niti v poštev. Vsaka knjiga pa bo mnogo lepša, bolj trdna in za knjižnico ali za pogosto branje vse bolj prikladna in trpežna. To velja za knjige, ki izidejo v bodoče. (Kar je prejšnjih letnikov in so že vezane, ostane pri starem.) — Prav težka stvar pa je glede imenika. Pišejo: »Če ne bo tiskano moje ime, se ne naročim!« (Oj kako smo ničemurni in malenkostni!) Drugi pišejo: »Čemu ta potrata! Težke tisočake zapravite z imenikom. Rajši dajte eno knjigo več!« Tretji žele: »Imenik naj bo naslovna knjiga. Zato vse obrtnike, trgovce itd. tiskajte s točnim naslovom in s krepkimi črkami. To bo reklama zanje, pa naj nekaj plačajo!« Kako ustreči? Odbor sodi, da bi bil v s a k o-leten imenik res nekoliko potraten, pač pa naj bi se izdajal od časa do časa. Izražajte svoje želje! — Glede vsebine pa pišejo nekateri: »Mohorjeva izdajaj povesti za mladino. Ta nima kaj brati!« Ta nedostatek se čuti splošno v našem knjigotrštvu. Letošnji program, upamo, da dokazuje, kako je Mohorjeva želela ustreči tej potrebi, — To živahno zanimanje za družbene knjige je najboljši dokaz, da se je Družba razgibala in da vzbuja pozornost. Je pa tudi res tako: brez knjig ne moreš biti, redno so pa zelo drage posamič. Zato je tako izdajanje potrebnih knjig edini pripomoček, da si lahko prav vsak nabavi za slepo ceno, ki jo brez težave utrpi, vsako leto novih in dobrih knjig. Vse gg. poverjenike prosimo, naj vztrajajo pri nesebičnem delu za nabiranje članov. Prosimo pa poleg teh tudi vse druge: agitirajte za Družbo! Pokažite in posodite jim knjige! Da je pridobivanje članov za Mohorjevo kos dela v Katoliški akciji, ni nobenega dvoma. Ločitev duhov se vrši tudi med nami, E SV. MOHORJA kar dokazujejo nove družbe, ki natančno posnemajo Mohorjevo, pa imajo čisto drugačen svetovni nazor. Zato veljaj pravilo: V vsako katoliško družino — Mohorjeve knjige! Knjige za leto 1930. Kot redne publikacije izda Mohorjeva za prihodnje leto šestero knjig. Te dobe vsi člani za običajno naročnino 20 Din. ' 1. Koledar za leto 1931. Že lani obljubljena sprememba Kalendarija je izvršena le deloma (črke). Za prihodnje leto se predstavi kalendarij v novi obleki, kar smo napovedali že zgoraj. Ob tej priliki opozarjamo predavatelje, naj tehtne članke iz Koledarja izrabljajo po prosvetnih predavanjih. Strokovnjaki jih pišejo, veliko truda je v njih. Vse bolje bodo pa obrodili, če jih podpre in objasni živa beseda. — Kdor želi vezan Koledar, naj doplača 8 Din. 2. Slovenskih Večernic 83, zvezek bo prinesel povest slovenske Koroške: »Umreti nočejo«. To povest je napisal Ivan Pregelj, ki je pretekle počitnice prepotoval peš Koroško. Ta povest bo obenem desetletnica koroškega plebiscita. Menda ime pisateljevo in predmet povesti jamčita, da dožive člani poseben užitek. Dodano pa bo za spomin na Rapallo še nekaj črtic z Goriške. Te napiše Joža Lovrenčič. — Kdor želi Večernice vezane (v platno), doplača 8 Din. 3. Zgodovina slovenskega naroda, 9. zvezek. V tem je opisal dr. J. Mal kulturno zgodovino našega naroda v dobi pred letom 1848. — Poglavje o naših predmarčnih prosvetnih razmerah bo obravnavalo razvoj našega slovstva v takratni dobi, označeni bodo vsi tedanji važnejši pisatelji ter orisan trdi boj, ki ga je bilo treba izvojevati, preden je avstrijska cenzurna oblast dovolila, da je smel izhajati slovenski periodični časopis. Zelo važno in zato tudi podrobneje izdelano je poglavje o slovenskem šolstvu te dobe. Prav tako zanimiv pa bo tudi pogled v zdravstvene razmere, kjer nam pisatelj riše povojne bolezni in nedostatke, govori o le-garju, garjavosti, o zdravnikih in bolnišnicah in slednjič o večjih epidemijah kolere in o grozni »škrljevski« bolezni. In vse to niso morda iz desetih knjig skupaj znešeni podatki, marveč sloni opis predvsem na novem netiskanem gradivu, ki ga je avtor črpal iz arhivov Slovenije, pa tudi Nemške Avstrije. — Kdor ima ali ve za kako sliko, ki bi mogla nazorno pojasnjevati kak dogodek te ali tucK kesnejše dobe, naj to sporoči avtorju ali pa uredniku. 4. Zajedavci na naših sadnih rastlinah. Spisal M. Humek, višji sadj. nadzornik v p. Ta strokov-njaška knjiga ne bo zanimala le kmeta, ampak vsakega meščana, ki ima količkaj vrta, in vse šole. Zakaj res težko bi našli kulturno rastlino, ki bi bila tako zaželen gostitelj neštetim z a j e d a v -c e m kakor je baš sadno drevje. Dosti jih je, ki mu naravnost strežejo po življenju, še več pa je takih, ki ga ovirajo v rasti in od nežne mladosti do stoletne starosti. Vsako leto narede samo v Sloveniji škode za milijone. Zatiranje zajedavcev na sadnem drevju je dandanes izmed vseh sadjarskih opravil najvažnejše. Ko bi še tako marljivo sadili in sicer še tako vestno gojili, pred zajedavci pa bi drevja ne varovali, bi bil ves trud zastonj. Boj s sadnimi zajedavci pa ni lahek. Treba je poznati razne preskušene načine, kako jim priti najlaže do živega in s katerimi sredstvi jih najizdatneje ugonobimo itd. — Vse to bo natančno opisano in s slikami pojasnjeno v omenjeni knjigi, in sicer tako, kakor je za naše razmere najbolj prikladno. — Kdor želi knjigo vezano (v platno), naj doplača 8 Din. 5. Mati. Knjiga o slovenski materi. Zbral in uredil Alojzij Bolhar. Izbore, kar so napisali pisatelji o materi, že imajo drugi narodi. Mi takega zbornika doslej nismo imeli. In vendar lahko trdimo, da marsikak narod nima teh lepot o materi napisanih od svojih pisateljev in pesnikov kot naš narod. 28 pisateljev je zbranih v knjigi, ki pojo in opisujejo veličino, dobroto, trpljenje, delo, skrb in ljubezen slovenske matere. Ta knjiga bo pač kakor sveta podoba dolgotrajna in spoštovana last vsake slovenske hiše; bo plamen, ob katerem se bo ogrelo vsako srce. Za berilo v družini in za predavanja kakor nalašč. — Kdor želi knjigo vezano (v platno), naj doplača 8 Din. 6. Življenje svetnikov (7. zvezek) bodo nadalje opisovali vsi dosedanji sotrudniki. Edinoie — žal — je uredništvo zaradi bolehnosti odložil dosedanji urednik, prelat, profesor "dr. Fr. Kovačič in ga je namesto njega prevzel prof. dr, Jaklič. Knjige za doplačilo. 1. Bajke in pripovedke. Zbral, uredil in znanstveno razložil univ. prof, dr. Jakob Kelemina. 0 tej knjigi bi lahko rekli z Avguštinom: Taka je, da brodi po njej otrok, in taka, da se potaplja učenjak. Ves ta zbor naših bajk in pripovedk, ki so bile deloma že natisnjene, pa razmetane vsepovsod, je strokovnjak zbral, uredil, razdelil in pojasnil. Pomniki so naše davne kulture in vere. Knjiga izide kot znanstvena knjižnica. Obsegala bo 24 pol. — Knjiga stane za ude broš, 38 Din, vez. 48 Din, 2. Knjiga o zdravju. Spisal dr. Anton Brecelj. Poljudno - znanstven način Brecljevega pisanja je mohorjanom znan. Ta »Knjiga o zdravju« govori ponajveč, kako si ohranimo zdravje, dasi opisuje bolezni. Govori o naši prehrani, o prvi pomoči in dodaja domačo lekarno. Prepotrebna knjiga (s slikami) za vsako družino. Obsegala bo 22 pol, — Knjiga stane za ude broš. 39 Din, vez, 51 Din, 3. Primorske novele. Spisal Bogomir Magajna. Lepo, izvirno leposlovno delo so te črtice in po-vestice izpod peresa enega naših mladih pisateljev. Tudi ta knjiga naj bi bila spomin na naše brate v Primorju. Obsegala bo 71/2 pol in stane broširana za ude 12 Din, vez. 21 Din, 4. V samotah pragozda. Doživljaji dveh dečkov. Slovenski mladini povedal (po angleškem izvirniku) Pavel Holeček. To pa je povest za naše dečke: živahna, napeta, vesela in žalostna, pravi užitek. Starši, kupite in podarite jo otrokom! — Knjiga bo obsegala 12 pol in stane za ude broš, 18 Din, vez. 28 Din. 5, V oblasti čarodejev. Spisal H. Skolaster, prevela Marija Kmetova. To je roman iz Afrike — iz Kameruna. V življenje zamorcev nas vodi, odkriva njih zablode, strašno moč njih čarovnikov. Roman je zapleteno dejanje, živ odsev črne Afrike, zanimiv in poučen. Vsak ga bo bral, da ga ne bo mogel prej odložiti, dokler ne pride do konca. Knjiga bo obsegala 17 pol. Stane za ude broširana 27 Din, vez. 39 Din. Z zadnjima knjigama upamo, da smo posebno ustregli onim, ki žele mladinskega čtiva. Letnina za leto 1930 je — kakor lani — 20 Din, in sicer za vsako posamezno osebo ali ustanovo. — Dosmrtnina znaša 300 Din za vsako osebo, za župnijske ali šolske knjižnice in društva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo za dosmrtne ude). Do-smrtniki z izplačano dosmrtnino do 50 kron (do št. 3220) naj doplačajo 12 Din, z dosmrtnino 80 kron (št. 3221—3275) naj doplačajo 11 Din, z dosmrtnino 200 kron (št. 3276—3317) 10 Din, z dosmrtnino 400 kron (št. 3318—3331) 7 Din, z dosmrtnino 900 kron (št. 3332—3340) 3 Din. Posamezni letni udje, ki se neposredno pismeno oglašajo pri Družbi sv. Mohorja v Celju, plačajo 29 Din, in sicer u d n i n e 20 Din ter za p o š t n i n o in odpravnino 9 Din. Kdor naroči knjige za doplačilo, naj doplača za poštnino in odpravnino 10 Din. x Udje v inozemstvu plačajo za knjige s poštnino in odpravnino vred 36 Din, Kdor naroči knjige za doplačilo iz inozemstva, naj doplača za poštnino in odpravnino še 4 Din. Za ude v Ameriki velja zanaprej stara predvojna letnina, t. j. 1 dolar. Američani naj nakazujejo to vsoto po pošti ali po katerikoli banki vsak zase ali pa po več skupaj Družbi sv, Mohorja v Celju. Za knjige za doplačilo in za vezavo veljajo iste cene kot so označene zgoraj. Kdor pošlje zase naročnino, se mu dostavijo knjige na njegov naslov (prosimo točnih naslovov!); če se jih naroči več skupaj, naj se določi ime in naslov onega člana, ki se mu pošljejo knjige za vse skupaj. Odbor Družbe sv. Mohorja: Dr, Fran Cukala, stolni kan, v Mariboru, predsednik. Dr, Rudolf Bliiml, tajnik društva Caritas v Celovcu. Jos.Zeichen, ravnatelj tiskarne in družbin blagajnik. Dr, Janko Brejc, odvetnik v Ljubljani, Dr, Lambert Ehrlich, univ. prof. v Ljubljani. Janez Hutter, duh. svetnik, prof. v p, v Celovcu. Dr, Franc Kotnik, prosvetni inšpektor v Mariboru. Msgr, Val. Podgorc, prof, pri uršulinkah v Celovcu. Janez Vidovic, stolni školastik v Celovcu. Urednik družb, knjig: F, S, Finžgar v Ljubljani. župnij, krajev, poverjenikov in število udov Družbe sv. MoJhorJa. Seznamek smo razvrstili po škofijah in dekanijah. — Številke na koncu župnij in krajev pomenijo število udov leta 1929, v oklepajih () število udov leta 1928. — Pri krajih s poštnim uradom ni pošta posebej navedena. Krška škofija. 1. Beljak. Brnca. Gallob Jan. 20 (20). — Žila. J. Lamprecht. (P. Beljak.) 11 (12). — Sv. Lenart. Sadjak Andr., žpk. (P. Rekarja ves.) 44 (45). — Loče. Dr. Ogris Josip, župnik, 64 (29). — Šteben. Ožgan Ivan, žpk. (P. Malošče.) 38 (38). 2. B o r o v 1 j e. Žihpolje. Košir Kristo, župnik. 25 C28). — Golšovo. Dr, Sadolšek Janko, provizor. (P. Žihpolje.) — (10). — Bilčovs. Štih Jožef, župnik. (P.Bistrica v R.) 72 (94). _ Borovlje. Koschat Maks, 22 (21). — Glinje. Wornig Matej, župnik. (P. Borovlje.) 32 (32), — Št. Janž. Dr. Bluml R., prov. (P. Svetna ves.) 77 (52), — Kapla. Singer Štef., žpk. (P. Svetna ves.) 31 (28). — Kotmara ves. Mente K., žpk, 42 (42), — Ljubelj in Podljubelj. Oizinger L., prov. (P. Podgora.) 26 (27). — Sele. Vauti Alojzij, žpk. (P. Borovlje.) 84 (86). — Slov. Plajberk. Marktl Niko, provizor. (P, Podgora.) 36 (36), — Šmarjeta. Božič Lovro, žpk. 27 (25). — Sveče. Ruprecht Vikt., župnik. (P. Bistrica v R.) 85 (75). 3. Celovec. Celovec. Družba sv,Mohorja 25 (27). — S v. D u h, Msgr. Podgorc Val., 11 (10). — Hodiše. Stare Iv,, župnik. 50 (38). — Otok. Malgaj Friderik, župnik. 15 (14). — Škofiče. Nadrag Al., župn. upr. (P. Vrba.) 30 (28). — Vetrinj. Klatzer Štef. 11 (12). 4. Dobrla ves. Dobrla ves. — (—). — Apače. Nagel Ivan, žpk. (P.Galicija.) 18 (17). — Galicija. — (—). — Globasnica. Pšeničnik J., župnik. 30 (30). — Kamen. Šturm Anton, žpk. (P. Tinje.) 15 (15). — Škocijan. Poljanec Vinko, žpk. — (80). — Korte. Grubelnik Mih. (P. Žel. Kapla.) 14 (12). — Št. Lipš. Zulechner Feliks, žpk. (P. Dobrla ves.) 54 (48). — Mohliče--(—). — Obirsko. Zupan Ign., žpk. (P. Žel. Kapla.) 33 (25). — Rebrca. Sporn Iv., žpk. 22 (16). — Šteben, Mihi Fr., žpk. v p. (P. Šmihel pri Plib.) 19 (16). — Št. Vid. Kindlman Jak., žpk. 65 (57). — Železna Kapla. Ebner Iv., žpk. 145 (136). — Žitara ves. WeiB Val., žpk. (P. Miklavc.) 42 (38). 5. P 1 i b e r k. Pliberk. Dr. Zeichen Fr., m. kaplan. 129 (123). — Kazaze. Hutter Alojzij, prov. 53 (46). — Šmihel. Vintar Josip, žpk. 114 (113). — Vogrče, W6lfel Blaž, žpk. (P. Pliberk.) 48 (49). — Žvabek. Uranšek Franc, žpk. (P. Pliberk.) 39 (40). — Suha. Skitek M. 7 (—). 6. R o ž e k. Dvor. Fritz Jožef, dekan. (Vrba.) 19 (21). — Drava. Katnik Janez, posest. (P. Podravlje.) 16 (14). — Št.Ilj. Petrič Janko, žpk. (P. Vrba.) 57 (41). — Št. Jakob. Šenk Franc, župnik 118 (113). — Gozdanje. Kuchler Martin, žpk. (P. Vrba.) 21 (20). — Lipa. Reichmann Rado 8 (11). — Logaves. Bayer Štefan, župnik. (P. Vrba.) 24 (27). — Pečnica. Sekol Janez, žpk. (P. Ledenice.) 43 (33). — Podgorje. Vuk Franc, žpk. 52 (50). — Rožek. Dobernik Jož., žpk. 40 (39). — Skočidol. Ulbing Tom., župnik. (P. Podravlje.) 26 (24). 7. Š m o h o r. Blače, Maierhofer Janko, žpk. — (14). — Borlje. Dr. Lučovnik Iv., župnik. (P. Goriče.) 16 (12). — Brdo. Petritsch Martin. 34 (35). — čače. Havliček Fran, žpk. — (3). — Gorje. Katnik Franc, ž. upr. (P. Zil. Bistrica.) 14 (13), — Št. Jurij. Mošič Jakob, župnik. 16 (12). — Melviče. Mikula Franc, žpk. (P.Brdo.) 21 (18). — Št.Štefan.Pelnar A., žpk. 5 (4). — Zil. Bistrica. Skrinar Al., žpk. 22 (21). 8. Tinje. Tinje. Benetek Anton, prošt. 20 (30). — Medgorje. Schuster Oto, župnik (P. Grabštanj.) 9 (9). — Podgrad. Schuster Oto, župnik (P. Grabštanj.) 9 (8). — Podkrnos. Sirnik Iv., žpk. (P. Žrelc.) 3 (4). — Radiše. Holec Franc, žpk. (P. Žrelc.) 57 (49). — Št. Tomaž. Brabenec Iv., žpk. (P. Šk. dvor.) 14 (12). — Žrelc. Supanc Ana 6 (6). 9. V e 1 i k o v e c. Djekše. Trabe singer Lenart, žpk. 23 (22). — Gorenče. Muri Ign,, župnik. 26 (28). — Grebinj, Župni urad. 6 (—). — Št. Jurij. Kovač Fr„ župnik. (P, Zg. Trušnje.) 6 (9). — Klošter. Kukačka Jož., žpk, (P. Grebinj.) 15 (17). — Krčanje. Drdlik Jožef. 8 (—). — Št. Peter. Rosman Fran, žpk, (P. Velikovec.) 36 (33). — Ruda. Pirker Franc, prov 17 (14). — Št. Rupert. Brandstatter Val., župnik. (P. Velikovec.) 24 (22). — Šmarjeta. Kovač Franc, soprov. 3 (—). — Vovbre, Zebedin Krištof, župnik 15 (15). 10. Razne. Zg.Bela. Pleterski Fr. 1 (1). Skupno število udov: 2574 (2483). Lavantinska škofija. 1. Slov. Bistrica. Slov, Bistrica. Cerjak Jož., dekan. 197 (194). — Črešnjevec. Zamuda AL, žpk. (P. SI. Bistrica.) 93 (88). — Gor, Polskava, Gartner Franc, žpk. 57 (58). — Laporje. Ozimič Jože, žpk. 92 (79). — Majšperg. Bratanič R., župnik. (P, Ptujska gora.) 62 (55). — Makole, Šegula Fr., župnik. 202 (124). — Sv. Martin, Sinko Franc, župnik. (P. Slov. Bistrica.) 80 (64). — Poljčane, Cilenšek Vekosl., žpk. 130 (135). — Sp. Polskava- Zorko Melh,, žpk. (P. Pragersko.) 45 (65). — Studenice, Cede Jož., župnik. (P. Studenice pri Poljč.) 60 (60). — Tinje, Hafner U„ žpk. (P. Slov. Bistrica.) — (50). — Sv, Venčeslav. Zakošek Iv., žpk. (P. Slov. Bistrica.) 26 (30). 2. Braslovče. Braslovče. Arko Leopold, kapi. 154 (156). — Sv, Andraž, Ocvirk Maks, župnik. (P. Velenje.) 33 (34). — Gomilsko. Grobelšek Iv., žpk. 130 (145). — Sv, Jurij. Zdolšek Fr„ žpk. 122 (103). — Marija Reka. Agrež Mart., župnik. (P. Sv. Pavel pri Preb.) 46 (45). — Sv. Pavel, Končan Fort., žpk. 164 (160). — Šmartno, Presker K., župnik. 217 (176). — Vransko. Dr. Mortl Val., župnik. 150 (138). 3. Celje. Celje. Jurak Peter, opat. 580 (463). — Gotovlje. Vaclavik Robert, župnik. (P. Žalec.) 110 (102). — Galicija. Kramaršič Al., žpk, (P. Žalec.) 35 (41). — Griže. Krančič Iv., župnik. 131 (127). — Sv. Peter. Dr. Jančič Ivan, žpk. 169 (175). — Polzela, JodI Ivan, žpk. 121 (114). — Teharje. Vesenjak P„ žpk. 156 (257). — Žalec. Veternik A., žpk. 308 (272). 4. Dravsko polje. Hoče, Sagaj Al., dekan. 146 (—). — Cirkovce. Ravšl Ant., žpk. 153 (147). — Črna gora. Zagoršak Fr., žpk. (P. Ptujska gora.) 90 (80). — Fram. Kragl Viktor, žpk, 54 (65), — Št, Janž, Polak Fr., žpk. 140 (141), — Sv, Lovrenc, Spindler Franc, župnik. 109 (88). — Slivnica. Mihalič Josip, župnik. 155 (133). 5. Dravograd, Dravograd, Serajnik Volbenk, prošt. (21 (21). — črneče, (P. Meža.) — (10). —. Libeliče, Vogrinec Anton, žpk. 25 (22). — Ojstrica. Kociper Rudolf, prov. (P.Dravograd.) 16 (22). 6. G o r n j i g r a d. Gornjigrad. Spari A., žup. upr. 87 (83). — Bočna. Kitak Jakob, žpk. (P, Gornjigrad.) 74 (72). — Sv. Frančišek. Vogrinec Ivan, žpk. (P. Radmirje.) 108 (107). —• Ljubno. Krančič Jos., žpk. 102 (105). — Luče. Mikolič Jurij, žpk. 100 (100). — Marija Nazaret. P. Cherubin Tušek, žpk. (P. Mozirje.) 91 (93). — Mozirje. — (—). — Nova Štiita. Ferme Gothard, župnik. (P. Gornjigrad.) 54 (49). — Rečica. Požar A., žpk. 200 (191). — Šmartno. Štiglic Fr„ žpk. 62 (60). — Šmihel. Gunčer J., žpk. (P. Mozirje.) 47 (41). — Solčava. Šmid Mil., žpk. 89 (73). 7. Jarenina. Jarenina. Čižek Jos., dekan. 164 (153). — Št.Ilj. Vračko Ev., župnik. 175 (157). — Sv, Jakob. Erhatič M., župnik. 183 (193). — Sv. Jurij. Terstenjak Er., žup. upr. (P. Zg. sv. Kungota.) 32 (30). — Sp. sv. Kungota. Kraner Vinc., žpk. 78 (76). — Svečina. Časi Fran, žpk. (P. Zg. sv. Kungota.) 52 (51), 8. Konjice, Konjice. Tovornik Fran, arhidijak. dekan, 206 (124). — Čadram, Hohnjec Fr., žpk, (P. Oplotnica.) 144 (143). — Sv, Jernej. Pavlič Pet,, žpk. (P, Loče.) 27 (26). — Kebelj. Panič Jožef, župnik. (P, Oplotnica.) 46 (54). — Sv. Kunigunda. Žgank Ferd., župnik, (P, Žreče.) 44 (33), — Loče, Žičkar Marko, župnik. 63 (63). — Prihova. Kumer Karol, žpk. (P. Konjice.) 100 (115). — Stranice. Atelšek Iv., žpk. (P. Konjice.) 22 (25). — Špitalič. Goričan Jan,, žpk, (P. Konjice.) 23 (26). — Žreče. Karba Mat,, žpk, 44 (43). — Žice, Tomažič A., žpk. (P. Loče.) 31 (28). 9. Kozje. Kozje, Tomažič Marko, dekan. 65 (63). ■— Buče, Turk Miloš, župnik. 56 (56). — Dobje. Vavpotič Franc, župnik. (P. Slivnica pri Celju.) 29 (20). — Olimlje. Lorbek Iv„ župnik. .(P. Podčetrtek.) 16 (21). — Sv. Peter. Lah Ivan, župnik. 53 (50). — Pilštanj, Rauter Jakob, župnik. 66 (66). — Planina. Cepuder Vlad., župnik. (P. Planina.) 73 (50). — Podčetrtek. Pire And., žpk. 51 (44). — Podsreda, Krohne Josip, župnik, 37 (30). — Polje, Mlakar Iv,, župnik, (P. Podčetrtek.) 31 (24). — Prevorje. Skerbs Roman, žpk. (P. Pilštanj.) 22 (20). — Št. Vid. Vurkelc Jernej, žpk. (P. Pilštanj.) 50 (50). — Zagorje. Pribožič J,, žup. upr. 22 (—). 10. Laško. Laško. Dr. Kruljc Fr., dek., nadžpk. 310 (302). — Dol. Gorjup Peter, župnik, 160 (164). —■ Sv. Jedert, Lončarič Jos., župnik. (P. Laško.) 75 (75). — Jurklošter, Kocjančič Anton, žpk, 17 (30). — Sv. Lenart. Kosi Jakob, žpk. (P. Laško.) 62 (71). — Loka. Šket Mihael, župnik. 84 (92). — Marija Širje, Kristovič M., proviz. (P. Zid. most.) 31 (34). — Sv. Marjeta. Bohak Jakob, župnik. (P. Rimske Toplice.) 42 (41). — Sv. Miklavž. Čebašek Jakob, žpk. (P. Laško.) 38 (39). — Razborje. Župni urad, (P. Loka.) 14 (22). — Št. Rupert. Jager A., žpk. (P. Sv. Jurij ob j. ž.) 54 (60). — Trbovlje, Gorogranc Mart., kapi. 300 (310). — Hrastnik. Katol. del. prosvetno društvo. 18 (21). 11. Sv. Lenart v SI. gor. Sv. Ana. Šeško K,, žpk. 112 (72). — Sv, Anton. Škof Fr., žpk. 110 (110). — Sv. Benedikt. Gomilšek Fr. Sal., žpk, 270 (253), — Sv. Bolfenk. Lasbacher J., žpk. 63 (62). — Sv. Jurij. Bosina Iv., žpk. 158 (145). — Sv. Lenart. Janžekovič Jos., dek. 95 (97). — Marija Snežna, Boštele Anton, žup. upr. 66 (25). — Negova. Bratkovič Fr., župnik. (P. Ivanjci.) 120 (112). — Sv. Rupert. Bakan Štefan. (P. Sv. Lenart v Slov. gor.) 48 (68). — Sv. Trojica, P. Ernst Jenko, žup. upr, 115 (95). 12. Dolnja Lendava. Dol, Lendava. Herman Ferdo, kaplan. 16 (29). _ Beltinci. Žalar Al., kpl. 363 (363). — Benice. Marušič Matevž. (P. Dol. Lendava.) 6 (4). — Bogojina. Basa Ivan, žpk. 73 (70). — Črensovci. Čačič Jožef, žpk. 58 (82). — Petešocvi. Jelen Jožefa. (P. D. Lendava.) 5 (5). — Strehovci. Bojnec Franc. (P. Dobrovnik.) 9 (12). —■ Turnišče. Greif Ivan, župni uprav. 77 (84), — Velika Polana. Rantaša Anton. (P. Črensovci.) 45 (43). — Hotiza, Zadravec Matija. (P. Dol. Lendava.) 9 (4). 13. Ljutomer. Ljutomer. Lovrec And., župnik. 234 (222). — Apače. Cilenšek Ivan, žpk. 62 (70). — Cezanjevci. Ferk Mih., eksp. (P. Ljutomer.) 51 (61), — Sv. Jurij. Štuhec Fr., žpk. 162 (159). — Kapela. Meško Martin, kanonik in župnik. (P, Radenci.) 120 (125). — Sv. Križ. Weixl Jos., dekan. (P. Križevci.) 324 (306). — Mala Nedelja. Ostrž Fr„ žpk. 109 (110), — Gor. Radgona. Gaberc Mart., žpk. 315 (240). — Veržej. Perovšek Janez, ž, upr. (P. Križevci.) 54 (61). 14. M a r e n b e r g, Marenberg, Messner Ivan, žpk. 62 (43). — Brezno. Sagaj Marko, žpk. 30 (30). — Kapla. Lovrenčič V., žpk. (P. Brezno.) 45 (42). — Muta, Hurt Fr., župnik. 48 [4.1). — Sv. Ožbolt. Brdnik BI., žpk. (P. Brezno.) 31 (24). — Remšnik, Pavlič Vid, žpk. (P. Marenberg.) 30 (20). — Pernice. Gešman Peter. (P. Muta.) 14 (16). 15. Maribor levi breg. Maribor. Stolna. Moravec Fr., st. žpk. 241 (261). — Bogoslovje. Dr. Cukala Fr., st. kan. 55 (49). — Frančiškani. Frančiškanski vratar. 475 (561). Jagodič L. 31 (—). —• Sv. Barbara. Potočnik Josip, žpk. 52 (52), — Sv. Duh. Rožman Jakob, žpk. (P. Selnica.) 36 (32). — Gornja sv. Kungota, Magdič Fr,, žpk. 8 (28). — Kamnica. Božiček Fr., žpk. (P.Maribor,) 128 (121). — Sv. Križ. Kren Franc, žpk. (P. Maribor.) 64 (67), — Sv. Marjeta. Frangež Jern., župnik. 83 (80). — Sv. Martin. Lajnšič A., žpk. 63 (62). — Sv. Peter. Krevh Matko, žpk. (P. Maribor.) 67 (91). — Selnica. Ciuha F., žpk. 50 (150). 16. Maribor desni breg. Sv. Magdalena. Stergar Ant., dekan. 690 (520). — D. M. v Puščavi. Nadrah Ign., žpk. (P. Sv. Lovrenc pri Mrb.) 49 (38). — Limbuš. Bračič And., žpk, 50 (64). — Sv,Lovrenc. Oblak Jan., župnik. 75 (77). — Ruše, Pšunder Ferd,, žpk. 182 (225). — Studenci. Oo. kapucini. 60 (58). 17. Mežiška dolina. Prevalje. Riepl Matej, dek. 135 (139). — Guštanj. Rehar Jos., žpk. 95 (88). — Črna. Razgoršek V„ žpk. 101 (108). — Št. Danijel. Božič Fr., župnik. (P. Prevalje.) 40 (40), — Javorje. Viternik L,, župnik. (P. Črna.) 6 (9). — Koprivna, Hojnik Ivan, žpk. 40 (35). — Kotlje. Serajnik Iv,, žpk. 55 (48). — Mežica. Hornbok Iv., žpk. 142 (142). — Strojna. Božič Fr., žpk. (P. Prevalje.) 10 (10). 18. Murska Sobota. Murska Sobota. Jerič Ivan, kaplan 70 (—). — Horvat Štef., kateh. 45 (66). — Pavlič Lojze, profesor. 15 (27). — Cankova. Oberžan Drag., kaplan. 6 (5). — Gor. Lendava. Bednarik Rud., župnik. 27 (28). — Gor. Petrovci. Cirič Ant., žpk. 10 (10). — Sv. Jurij, Berden And., kapi. (P. Rogaševci.) 6 (13). — Kančovci. Benkovič M. Št. (P. Prosenjakovci.) 3 (4). — Krog. Titan Fr, (P. Murska Sobota.) — (11). — Martjanci. Horvat J., žpk. 28 (28). — Pertoča. Varga Štefan, kaplan. (P. Rogaševci.) 28 (2). — Sv. Sebeščan. Szupi Jož. 14 (—). — Tišina. Krantz Jož., župnik. (P. Rankovci.) 67 (57). — Veliki Dolenci. Župni urad. 4 (1). — Večeslavci. (P, Rogaševci,) — (1), 19. Nova cerkev. Nova cerkev. Žagar Pavel, kanonik, (P, Vojnik.) 80 (83). — Črešnjice. Urleb Franjo, žpk. (P. Vojnik.) 12 (17). — Dobrna. Lunder Viktor, prov. 79 (80). — Frankolovo« Čech Vaclavf žpk. (P. Vojnik.) 34 (31). — Sv, Jošt. Potokar Greg., soprov. (P. Dobrna.) — (7). — Šmartin. Ozvatič Fr., žpk, 54 (51). — Vitanje. Musi Jože, žpk. 102 (101). — Vojnik. Toman Janez, dekan. 172 (160), 20. Ptuj, Ptuj. Mestna nadžupnija. Dr. Žagar Iv., Iinf. prošt. 117 (115), — Sv, Peter in Pavel. P.Alfonz Svet, župnik. 219 (235). — Sv. Andraž. Alt Ivan, žpk. 109 (96). — Hajdina. Skuhala Vek., žpk. (P. Ptuj.) 122 (100). — Sv. Lovrenc. Sinko Jožef, žpk. (P. Juršinci.) 88 (71). — Sv. Marjeta. Sketa Ivan, dekan. 175 (166). — Sv. Marko. Hlastec Franc, žpk. (P.Ptuj.) 114 (114). — Polenšak. Poplatnik J., žpk. (P. Moškanjci.) 62 (62). — Sv. Urban. Razbornik Iv,, žpk. 86 (100), — Vurberg, Kokelj Al„ žpk. 75 (76). 21. Rogatec. Rogatec. Šalamon Fr., dekan. 60 (65). — Sv. Ema, Plepelec J., žpk. (P. Pristava.) 28 (26). — Sv. Florijan. Malajnar Karel, župnik. (P. Rogatec.) 18 (13), — Kostrivnica. Savič Janko, žpk. (P. Podplat.) 62 (56). — Sv. Križ. Korošec Fr„ nžpk. (P. Rog. Slatina.) 214 (212). _ Sv. Peter. Pučnik A., župnik. (P. Podplat.) 30 (28). — Sv. Rok. Veranič Ant., žpk. (P. Rogatec.) 22 (26). — Stoprce. Pichler Al., žpk. (P.Rogatec.) 29 (30). — Žetale. Lorber Jurij. 10 (17). — Rotar Milko, org. 62 (35). 22. Stari trg, Šmartin. Lenart Iv., nadžpk in dek, (P. Slovenjgradec.) 131 (115). — Dolič. Ulčnik M., župnik. (P. Mislinje.) 40 (39), — Št.Ilj. Roškar Davorin, župnik. (P. Mislinje.) 103 (100). — Št. Jan. Župni urad. (P. Meža,) 15 (13), — Stari trg. Jurko Ivan, žpk, 134 (140). — Sv. Miklavž. Treiber Franc, župnik. (P, Slovenjgradec.) 32 (28), — Pameče. Trinkaus Ant., žpk. (P. Slovenjgradec.) 33 (38). — Sv. Peter. Vrhnjak Al., žpk. (P, Meža.) 50 (37), — Podgorje. Pečnik Fr., žpk. (P. Slovenjgradec.) 35 (30). — Razbor. Kodrič Jož., žpk. (P. Slovenjgradec.) 40 (42). — Sele. Meško Ks., žpk. (P. Slovenjgradec,) 25 (23) — Slovenjgradec. Čižek AL, žpk. 80 (80). — Sv. Vid. Repolusk Frid., žpk. (P. Mislinje.) 48 (40). 23. Šaleška dolina. Škale, Msgr. Rotner Iv,, dek, (P. Velenje.) 134 (130). — Bele vode. Essenko Anton, žpk. (P. Šoštanj.) 27 (23). — Št. Ilj. Schreiner Franc, žpk. (P.Velenje.) 65 (65). — Št. Janž. WeiB Matej, župnik. (P.Velenje.) 43 (36). — Sv.Mihael. Gril Pavel, žpk. (P. Šoštanj.) 281 (301). — Šmartno. Potokar G., žpk. (P. Velenje.) 109 (74). — Zavodnje. Rožman J., žpk. (P. Šoštanj.) 18 (18). — Zg. Ponikva. Gorišek J„ žpk. (P.Žalec.) 125 (96). — Velenje. 1 (1). 24. Šmarje pri Jelšah. Šmarje. Lom Franc., žpk. 157 (153). — Dramlje, Sigi Jož., žpk, 36 (39). — Sv. Jurij ob j. ž. Mikuš Val., žpk. 200 (182). — Kalobje. Švegelj Pet., žpk. (P. Sv. Jurij ob j. ž.) 42 (33). — Ponikva. Kociper Ant., žpk. 102 (102). — Sladka gora. Ivane Iv., žpk. (P. Šmarje pri Jelšah.) 42 (39). — Slivnica. Rabuza Jakob, žpk. 32 (23). — Sv. Štefan. Močnik Franc, žpk. (P. Šmarje p. Jelšah.) 16 (13). — Št. Vid. Župni urad. (P. Grobelno.) 25 (24). — Zibika. Jelšnik Iv„ žpk. (P. Pristava.) 51 (57), — Žusem. Palir I., žpk. (P, Loka pri Žusmu.) 14 (9). 25. Velika Nedelja, Velika Nedelja. Horvat Fr., dekan. 150 (149). — Ormož. P. Ciril Lekšan, žpk. 216 (172). — Sv, Bolfenk. Molan Franc, župnik. 60 (45). — Sv. Lenart. Zadravec Pet,, žpk. (P. Vel. Nedelja.) 41 (41). — Sv. Miklavž. P. Anzelm Polak, žpk. 100 (57). — Središče. Cajnkar Jak., žpk. 200 (115). — Svetinje. Bratušek Fr., žpk. (P. Ivanjkovci.) 120 (87). — Sv. Tomaž. Žemljic Mat., žpk. 156 (172). 26. Videm, Videm. Medvešek Ivan, dekan. 107 (104). — Brežice, Jurhar Mart., žpk. 236 (250). — Artiče. Šribar Josip, župnik. 36 (35). — Bizeljsko. Adamič Rudolf, kapi. 108 (123). — Dobova. Pernat Ant., žpk. 41 (52). — Kapele. Kolenc Leopold, žpk. (P. Dobova.) 28 (30.) — Koprivnica. Doberšek Fr., žpk. 59 (54). — Pišece. Toplak Fr., žpk. 108 (109). — Rajhenburg. Kaplanija. 110 (200). — Sevnica. Kuk Jos., kaplan. 123 (130). — Sromlje. Pečnak J., žpk. 43 (48). — Zabukovje. Stoklas Matija, žpk. (P, Sevnica.) 12 (22). — Zdole. Šoba A., žpk. (P.Videm.) 30 (40). — Senovo. Škoberne J. 17 (—). 27. V u z e n i c a, Vuzenica. Hiittner Drago, dek. 57 (69). — Sv. Anton. Letonja Fr., žpk. (P. Vuhred.) 21 (17). — Sv. Primož. Dolinar Ivan, župnik. (P. Vuzenica.) 24 (21), — Ribnica. Fišer And., žpk. 113 (117). — Trbonje. Pohrašky Ferdo, žpk. (P. Vuzenica.) 31 (33). — Vuhred. Hrašovec H., žpk. 33 (33). 28, Z a v r č e, Zavrče. Podvinski Anton, dekan, 145 (140). — Sv, Andraž. Škamlec Ogn., župnik. 62 (72). — Sv. Barbara. Vogrin Janez, žpk. 112 (112). — Sv. Trojica. Jazbinšek Fr., žpk. (P. Podlehnik.) 51 (70). — Sv. Vid. Soklič Jakob, žpk. 89 (60). Skupno število udov: 22.946 (21.957). Ljubljanska škofija. 1. Cerknica. Cerknica. Juvanec Jožef, dekan. 269 (236). — Babno polje. Črnugelj Anton adm. (P. Stari trg pri Rakeku.) 25 (27). — Begunje. Ježek M., župnik. 127 (122), — Bloke. Švigelj Viktor, župnik. (P. Nova vas pri Rakeku.) 87 (77). — Grahovo. Wester Al„ župnik. 75 (73). — Planina. Lovšin Iv„ župnik. 95 (103). — Stari trg. Hafner Jern., župnik. 250 (240). — Sv. Trojica. Žužek Karel, žpk. (P, Nova vas pri Rakeku.) 41 (34), — Unec, Martinčič And,, žpk. 48 (45). — Sv, Vid. Pucelj Janez, žpk. (P. Begunje pri Cerknici.) 81 (51), 2. Kamnik, Kamnik, Špendal Iv., kaplan. 204 (1%). — Dob. Ambrožič Franc, kaplan. 113 (111), — Domžale. Bernik Franc, žpk. 135 (128). — Gozd. Selan Mat., ž. upr. (P. Kamnik.) 34 (34). — Groblje. Misijonišče, (P. Domžale,) 51 (42). — Homec, Mrkun Anton, (P.Radomlje.) 81 (80). — Komenda, Zabu-kovec Jan,, župnik, 162 (140), — Mekinje. Čadež Viktor, žpk. (P, Kamnik.) 97 (94). — Mengeš. Kušar Fran, župnik. 160 (146). — Motnik. Majdič Fr. Ks„ žpk, 64 (81). — Nevlje. Rihar L., žpk. v pok. (P. Kamnik) 47 (43). — Radomlje Šiška J„ dek. in žpk. v pok. 26 (34). — Rova. Golmajer Fr., žpk. (P. Radomlje.) 29 (29). — Sela, Župni urad. (P. Kamnik.) 36 (35). — Skaručina. Dežman Jan., kurat. (P. Št, Vid nad Ljubljano.) 32 (26). — Sp. Tuhinj, Opeka Ivan, župnik. (P. Šmartno v Tuhinju.) 57 (57). — Stranje. Langerholz Jan., župnik. (P. Kamnik.) 51 (41). — Špitalič. Mezeg Ant,, žpk. (P. Motnik.) 34 (34). — Tunice. Razboršek J., žpk. (P. Kamnik.) 50 (54). — Vodice. Jane Peter, žpk. 175 (176). — Vranja peč. Knol Adolf, žpk. (P. Kamnik.) 62 (62). — Zg. Tuhinj. Burnik Janez, žpk. (P, Šmartno v Tuhinju.) 53 (55). 3. K o č e v j e. Kočevje. Fister Fr„ kapi. 108 (116). — Banjaloka, Medved Anton, žpk. (P. Nova sela.) 14 (64). — Fara pri Kostelu, Stare A., žpk. 90 (90). — Nemška Loka. Rogelj Jož., žpk. 5 (5). — Osilnica. Omahna J., žpk. 40 (43). — Spodnji Log. Župni urad. (P. Nem. Loka.) 8 (8). — Stara cerkev. Jamnik A. 18 (—). — Zdihovo. Kapš Rud., župni upr. (P. Gor. Mozelj.) 6 (6). 4. Kranj. Cerklje. Dolinar Franc, dekan. 159 (145). — Kranj. Škerbec Matija, žpk. 341 (339). — Besnica. Pokorn Fran, žpk. (P.Kranj.) 50 (48). — Duplje. Žvan Fran, žpk. 56 (48). — Gorice. Železny Al., žpk. (P. Golnik.) 53 (55). — Jezersko. Drunecky Jan, žpk.55 (53). — Št. Jošt. Kokel Fr., eksp. (P. Kranj.) 23 (23). — Kokra. Dimnik Martin, žup. upr. 34 (16). — Kovor. Rozman Jurij, žpk. (P. Tržič.) 33 (30). — Križe. Hartman Josip, župnik. 190 (178). — Lom. Govekar Fr., župnik. (P.Tržič.) 48 (50). — Mavčiče. Marčič Val., žpk. (P.Smlednik.) 111 (111). — Naklo. Župni urad. 81 (76). — Olševek, Škerbec Matej, č. kanonik, dekan v pok. (P, Preddvor.) 36 (33). — Podbrezje. Vondrašek V., žpk. 79 (79). — Preddvor. Lakmayer Fr., žpk. 125 (121). — Predoslje. Zupane Ign., žpk. (P.Kranj.) 96 (93). — Smlednik. Cegnar Josip, žpk. 146 (139). — Šenčur. Piber Iv., župnik. 101 (105). — Hrastje. Zmrzlikar Jožef. (P. Kranj.) 30 (26). — Št. Urška gora. Ogrizek Jak., žpk. (P. Cerklje p. Kranju.) 30 (31). — Šmartin. Šareč Al., žpk. (P. Stražišče.) 144 (117). — Trboje. Cuderman Ivan, župnik. (P.Smlednik.) 30 (31). — Trstenik. Dr. Arnejc Janko, žpk. (P. Golnik.) 58 (49). — Tržič. Vovk Anton, žpk. 322 (301). — Voglje. Rajčevič Fr., žpk, (P. Šenčur.) 32 (30). — Velesovo. Brešar Jos., žpk. (P.Cerklje pri Kranju.) 77 (76). — Zapoge. Koželj Fr., župnik. (P.Smlednik.) 21 (20). 5. Leskove c. Leskovec. Štrukelj Alojz, kapi. 170 (170). — Boštanj. Rakovec Engelb., žpk. 45 (48). — Bučka. Frančič Janez, žpk. 30 (50). — Cerklje. Žust Jak,, žpk. 79 (70). — Čatež. Kmet Mih., žpk. (P.Brežice.) 30 (34). — Sv. Duh. Župni urad. (P. Krško.) 58 (73). — Št. Jernej. Lesjak Ant„ žpk. 91 (86). —, Kostanjevica. Starionik Ant., žup. upr, 87 (96). — Sv. Križ. Zupane Andrej, župnik. 65 (80). — Krško. Filipič J., žpk. 121 (118). — Raka. Škerjanec Martin, žpk. 100 (102). — Studenec. Štrubelj Ivan, žpk. (P. Sevnica.) 45 (35). — Skocijan. Anžič Jožef, žpk. 48 (53). — Velika Dolina. Gnjezda Janez, žpk. (P. Jesenice na Dol.) 33 (45). 6. Litija. Šmartno. Rihar Matej, dekan, 182 (182), — Dobovec, Pogačar Jan, ž, upr. (P. Trbovlje,) 31 (29). — Dole. Filler Vacl., žpk. 37 (46). — Hotič. Pajršič Fr. Ks., župnik. (P. Litija.) 13 (15). — Janče. Dobnikar J,, župnik. (P. Litija.) 21 (19). — Javorje. Javornik Tom., žup. upr. (P. Šmartno pri Litiji.) 50 (56). ■— Št. Jurij. Vodopivec Ivan, žpk. (P. Radeče pri Zid, m.) 50 (26). — Kresnice. Dolinar Jan., žpk, 45 (43), — Št. Lambert. Rupnik Karel, župnik, (P. Sava.) 20 (21). — Litija. Kralj Fran, ž. v p. 159 (172). — Polšnik, Kovič Jernej, ž. upr. (P. Sava.) 34 (33). — Prežganje. Stupica. Jos., žpk, (P. Litija.) 29 (27). — Primskovo. Plešic Anton, žpk. (P. Šmartno pri Litiji.) 33 (27). — Radeče. Lovšin Anton, župnik. 127 (137). — Sava. Širaj A., žpk. 30 (28). — Svibno. Selan A., žpk. (P.Radeče pri Zid. m.) 41 (38). — Štanga. Žnidaršič Ant„ žpk, (P.Litija.) 40 (40). — Zagorje. Sitar Val., žpk. 188 (176). 7. Ljubljana, mesto. Stolna. Vindišar Ivan, stolni vikar, 277 (280), — Sv. Jakob. Barle Janez, m. žpk. 312 (319). — Mar. oznan. Dr. o. Gvido Rant, župnik. 447 (484). — Prosvetna zveza. 129 (109). — Uršulinke. Cegnar J., šp. 13 (12). — Trnovo. Hostnik Ant., kapi. 371 (391). — Nova založba. 200 (161). — Sv. Peter. Petrič Janko, žpk. 615 (604). — Splošna bolnica. Slana Ign., kurat. 73 (69). — Umobolnica. Orehek Mila 26 (23). — Sv. Krištof. P. K. Zakrajšek. 134 (129). — Spodnja Šiška. P. Pij Žankar. 263 {231). 8. Ljubljana, okolica. Brezovica. Lavrič And., žpk. 152 (135). — Črnuče. Tomelj Ant., žpk. (P. Ježica.) 118 (125.) — D. M. v Polju. Miiller Jan., žpk. 266 (258). — Dobrova. Havptman P., župnik. 105 (108). — Golo. Kunauer Jan., žpk. (P. Studenec-Ig.) 7 (6). — Ig. Klemenčič Jan., žpk. (P. Studenec-Ig.) 106 (101). — Sv. Jakob. Novak Jožef, župnik. (P. Dol pri Ljublj.) 72 (78). — Ježica. Košir Franc, žpk. 172 (176). — Sv. Katarina. Pavlin Andr., žpk. (P.Medvode.) 29 (28). — Preska. Oblak Val., žpk. (P. Medvode.) 110 (124). — Rudnik. Pfajfar Iv., žpk. (P.Ljubljana.) 50 (56). — Sora. Kajdiž Valentin, žpk. (P. Medvode.) 130 (119). — Sostro. Poljak M., žpk. (P. Hrušica pri Ljubljani.) 150 (145.) — Šmartin. Lesar Jan., žpk. 110 (110). — Tomišelj. Zaje Fr., žpk. (P. Studenec-Ig.) 33 (32). — Vič-Glince. P.Teodor Tavčar, žpk. 370 (360). — Št. Vid n. Lj. Zabret Val., dekan. 450 (465). — Belec Fran, prof. 62 (59). — Želimlje, Erjavec Iv., žpk. (P. Studenec-Ig.) 35 (34). 9. Loka. Stara Loka. Mrak Matija, dekan. (P. Škofja Loka.) 133 (123). — Bukovščica. Bfenedičič Jak., žpk. (P. Selca.) 47 (48). — Dražgoše. Pfajfar Ant., žpk. (P. Železniki.) 40 (37). — Davča. Kopitar Andrej. (P. Sorica.) 29 (27). — Javorje. Klopčič Jos., župnik. (P. Poljane.) 54 (44). — Sv. Lenart. Mevželj Janko, žpk. (P. Selca.) 51 (48). — Leskovica. Kos Matej, župnik. (P. Gorenja vas.) 38 (37), — Lučine. Poljanec Iv., ž. upr. (P. Gorenja vas,) 36 (33), — Nova Oselica. Tome Alojz, ž, upr. (P. Gorenja vas.) 29 (32). — Poljane. Tavčar Matej, žpk. 169 (154). — Reteče. Meršolj Janez, žpk. (P. Škofja Loka.) 93 (84). — Selca. Šušteršič Franc, žpk. 200 (184). — Sorica. Mikuž Jan,, žpk. 42 (43), — Stara Oselica. Gogala Iv., žpk. (P. Gorenja vas.) 80 (80). — Škofja Loka. Podbevšek Jernej, žpk. 265 (264). — Trata. Brajec Josip, župnik, (P. Gorenja vas.) 58 (62). — Zali log. Hribar Anton, žpk, (P.Železniki,) 55 (59). —■ Žabnica. Verce Josip, žpk, (P, Škofja Loka.) 74 (74). — Železniki. Noč Ivan, žpk. 80 (78). — Žiri. Logar Josip, žpk. 179 (153). 10. Moravče. Moravče. Jerman Anton, kapi. 180 (192). — Blagovica. Štrekelj Jak., žpk. (P, Lukovica.) 50 (50), — Brdo. Slak Matija, župnik. (P. Lukovica.) 69 (63). — Čemšenik. Dagarin Mat., žpk. (P. Medija-Izlake.) 80 (53). — Češnjice. Perko Pav., župnik. (P.Šmartno v Tuhinju.) 12 (11). — Dol. Kastelic Matija, žpk. 97 (90). — Sv. Gora. Žganjar Ig., župnik. (P. Vače.) 27 (30). — Št. Gotard. Pfajfar Franc, žpk. (P.Trojane.) 57 (57). — Sv. Helena. Rihtaršič Jan,, žpk, (P, Dol pri Ljubljani.) 103 (100). — Ihan. Kepec Janez, žpk. (P, Domžale,) 75 (76). — Izlake. Osolnik Fr,, eksp. (P. Medija-Izlake.) 56 (61). — Kolovrat, Sušnik Janko, žpk. (P. Medija-Izlake.) 47 (46). — Krašnja. Breceljnik Al., žpk. (P. Lukovica.) 47 (45), — Sv. Križ. Komlanec Anton, župnik. (P.Moravče.) 30 (25), — Sv. Ožbolt. Vadnjal Ant., žpk. (P. Trojane.) 30 (30). — Peče, Borštnar Janko, žpk. (P. Moravče.) 27 (30). — Sv. Planina. — (—). — Sv. Trojica. Markič Jože, duh. (P. Dob.) 23 (24). — Vače. Rihar Ivan, žpk. 62 (56). — Vrhpolje. Jerše Valent., ekspozit. (P.Moravče.) 22 (24). — Št. Vid. Marješič Filip, ekspozit. (P. Lukovica.) 29 (28). — Zlatopolje. Kranjc Jožef, žpk. (P. Lukovica.) 23 (22). 11. Novo mesto. Novo mesto. Kek Fr., vikar. 232 (213). — Bela cerkev. Omahen Ign., žpk. 45 (38). — Brusnice. Šesek Ivan, žpk. 58 (53). — Črmošnjice. Oražem Jan., kpl, 11 (12). — Mirna peč. Bukovec Mart., kapi. 105 (103). — Podgrad. Češenj And,, žpk. (P. Novo mesto.) 25 (25). — Poljane. Lobe Janko, žpk. (P, Toplice.) — (6). — Prečna. Šmidovnik Ant., žpk. 82 (73). — Soteska. Vole Al., žpk. (P. Straža.) 27 (30). — Stopiče. Žitnik Franc, župnik, (P, Novo mesto.) 61 (55). — Št. Peter. Vovko Fran, žpk. 82 I [ (113.) — Šmarjeta. Perko Ivan, žpk. 65 (84). — ; Šmihel. Pečnik Ivan, kapi. (P. Novo mesto.) 188 f (184). — Toplice. Erzar Franc, žpk. 82 (124). — Vavta vas, Bartel Bertold, žpk. (P. Straža.) 52 (59). f — Gor. Sušice. Zoreč Fr., žpk. (P. Toplice.) 7 (5), 12. Radovljica. Radovljica, Fatur Jak., dek. t 150 (139). — Begunje, Zevnik Mih., žpk. 74 (70). — Bled. Oblak Jan., župnik. 151 (149). — Boh. Bela, Drolc Martin, župnik. 125 (120), — Boh, Bistrica. Krajec Andrej, žpk. 103 (136). — Brezje, P. Bonav. Resraan. 105 (106). — Breznica. Koprivec Peter, žpk. (P.Žirovnica.) 104 (102). — Dobrava. Klavžar Janez, žpk. (P. Podnart.) 63 (60). — Dovje. Pečarič Franc, župnik. (P. Mojstrana,) 113 (112). — Gorje. Knific Jož., žpk. 176 (185). — Jesenice. Kastelic Anton, žpk. 322 (258). — Kamna gorica, Zorko Fr., žpk. 121 (94). — Koprivnik. Kres Jos., ž. uprav. (P. Boh. Bistrica.) 70 (56). — Koroška Bela. Žbontar M., žpk. (P. Javornik.) 171 (170). — Kranjska gora. Čuk Karel, žpk. 127 (127). — Sv. Križ. Krasna Fr., ž. up. (P. Jesenice na Gor.) 45 (45). — Kropa, Kanduč Fr., žpk. 57 (61). — Lesce. Župni urad. 47 (70). — Leše, Ahačič Matej, žpk. (P. Brezje.) 55 (52). — Ljubno. Juvan Fr., župnik. (P, Podnart.) 32 (34). — Mošnje. Bleiweis Fr,, žpk. (P. Radovljica.) 54 (54). — Ovsiše, Ocepek Jožef, žpk. (P. Podnart.) 20 (19). — Rateče. Lavtižar Jos., župnik. (P, Kranjska gora.) 76 (72). — Ribno. Kramar Janez, žpk. (P. Bled.) 95 (84). — Srednja vas. Golf Ant., žpk. 155 (155). — Zasip. Demšar Anton, žpk. 43 (32). 13. Ribnica. Ribnica. Skubic Anton, dekan. 308 (265). — Dobrepolje. Presetnik Franc, kaplan. 126 (136). — Dolenja vas, Škulj Karol, žpk. 86 (72). — Draga. Lončar Fr., župnik. 23 (26). — Gora. Habjan Jan. (P. Sodražica.) 22 (22). — Sv. Gregor. Krumpestar Franc, župnik. (P. Ortnek.) 97 (93). — Loški potok. Pravhar Jos., žpk. 184 (181.) — Rob, Zabukovec Tom., žpk. 48 (60). — Sodražica, Traven Fr., žpk. 163 (159). — Struge. Orehek Andrej, žpk. 65 (60). — Škocijan. Zupančič Iv., žpk. (P. Turjak.) 83 (63). — Turjak. Hiti Franc, župnik. 37 (36). — Velike Lašče. Ramovš Jakob, župnik. 148 (144). — Vel, Poljane, Noč Ivan, žpk, (P. Ortnek.) 24 (19). — Grčarice. Klemenčič Pavel. (P, Dolenja vas.) 4 (4). 14. Semič. Metlika. Cerar Gregor, prošt. 192 (185). — Adlešiči. Peček Al., župnik. (P. Črnomelj.) 81 (38). — Črnomelj. Bitnar Pavlin, žpk. 187 (150). — Dragatuš. Novak Jos., žpk. 20 (33). — Planina. Wittine H., žpk. (P. Črnomelj.) 2 (2). — Podzemelj. Jereb Rem., žpk. (P. Gradac.) 65 (45). — Radovica. Novak Matija, žpk. (P, Metlika.) 36 (35). — Semič. Erklavec Rajnerij, kaplan. 105 (89). — Sinji vrh. Župni urad. (P.Vinica.) 11 (14). — Stari trg. Zupančič Fr., žpk. 28 (27). — Suhor. Pavlovčič Jak., dek. 45 (40). — Vinica. Kos Lovro, žpk. 51 (96). 15. Š m a r i j e. Šmarije. Pešec Franc, dekan. (P. (Šmarije-Sap.) 83 (92). — Javor. Klinec Jem., žpk. (P. Dol. Hrušica.) 36 (40). — Št, Jurij. Medved Ant., žpk. (P. Grosuplje.) 63 (58). — Kopanj, Kogovšek Ivan, župnik, (P.Grosuplje.) 53 (44). — Lipoglav. Pečarič Martin, žpk, (P. Šmarije-Sap.) 30 (39). — Polica. Bambič Joško, žpk. (P. Višnja gora.) 45 (41). — Št. Vid. Hladnik Janez, žpk. 274 (269). — Stična. Bolcar Bened., ž. uprav. 101 (108). — Višnja gora. Kristane Leon, žup. uprav. 143 (142). — Žalna. Šolar Josip, žpk, (P. Višnja gora.) 63 (55). — Grosuplje. Ravnikar Anton, eksp; 16 (—). 16. Trebnje. Trebnje. Tomažič Ivan, dekan. 160 (171). — Čatež. Povše Henr., žpk. (P. Vel. Loka.) 121 58 (56). — Mirna. Vrankar Jos., župnik. 77 (74). — Mokronog. Bukowitz H., žpk. 115 (71). — Sv. Križ. Erzin Leop., žpk. 81 (76). — Sv. Trojica. Vidmar Fr. Ks„ župnik. (P. Tržišče.) 48 (50). — Št, Janž. Črnilec Janez, župnik. 134 (118). — Št. Lovrenc. Oblak Anton, žpk. (P. Velika Loka.) 101 (106). — Št, Rupert. Natlačen P„ žpk. 141 (135). — Trebelno-Štritof Anton, župnik. 67 (79). 17. Vrhnika. Vrhnika. Kete Janez, dekan. 395 (394). — Bevke. Poljšak Anton, eksp. (P.Vrhnika.) 73 (72). — Borovnica. Strajhar Ivan, žpk. 80 (89). — Črni vrh. Dovč J„ žpk. (P. Polhov gradeč.) 45 (43). — Horjul. Nastran Fr., žpk. 154 (116). — Hotedražica. Jarec Al., žpk. 45 (38). — Dol, Logatec. Remškar Val., žpk. 117 (112). — Gor. Logatec. Supin Karel, ž, upr. 86 (84). — Podlipa. Gnidovec Josip, župnik. (P.Vrhnika.) 32 (32). — Polhov gradeč. Štrukelj Janez, žpk. 90 (88). — Preserje. Perčič Mihael, žpk. 75 (68). — Rakitna. Zaje Karel, žpk. 23 (33). — Rovte, Sušnik Mat., žpk. 98 (90). — Št. Jošt. Nagode Jos., žpk. (P. Vrhnika.) 45 (46). — Vrh. Ramšak Fr., ž. upr. (P. Rovte.) 47 (46). — Zaplana, Mihelčič Iv., žpk. (P.Vrhnika.) 36 (33). 18. Žužemberk. Žužemberk, Mali Gr., kapi. 141 (108). — Ajdovec. Žust Ig., žpk. (P. Žužemberk.) 35 (36). — Ambrus. Žavbi Iv., žpk. (P. Zagradec.) 50 (53). — Dobrnič. Rebol Blaž, žpk. 114 (110). — Hinje. Porenta Anton, žpk. (P. Struge.) 19 (17). — Sela. Podlipnik Jos., žpk. (P. Zagradec.) 20 (21). — Šmihel. — (—). — Zagradec. Petrič Gabr,, župnik. (P. Zagradec.) 52 (48). Skupno število udov: 25.860 (25.115). Ostale jugoslovanske škofije. 1. Beograjska nadškofija in druge. Beograd. R e p i č Fr., ravn,; Repič Srčan, Repič Borut, — Medved Da v., žpk.; dr. Korošec Ant., min.; Smodej Franjo, Vodopivec Hil., msgr. dr, Wagner, Jug. ak. društvo sv, Cirila in Metoda, Jug And., Franjevački samostan Zemun, Krčmar O. F., dr. Šuman J,, dr/ Pavletič Avgust, Golia Drag., dr. Rapotec Franjo, Radanovič Jos., Flere Pavle, dr. Jež Franjo, Ulaga Tom., Bukovič Ivo, Klemenjak Pet., Likovič Berta, Oblak Jan,, Furlan Nežika, Oblak Jos., Kajnovič Slavica, Rakušček Pavlina, Ekonomides Lali, Selan Ivan, Mešiček Fr., Bardun Fr., Mastnjak Elizab,, Erjavec M., Simonič Marija, Serjanc Julka, Stajnko Lojza, Jakše Greta, Zalesjak Vinko, Berdnik Jos,, Kobe Gustav, Kislinger Ign. Švajger, Janežič Apol., Jagodnik Ivanka, Rogina Ana, Hostnik Jožefa, Knafelc Stanko, Mešič Stanko, Bradaška Fides, Plantarič Al., Tepina Mar., Janežič Pavla, Rot Joško, Kobola Kristina, Orliški krožek, Novak Ivanka, Gorše Julij., Kunstl Neža, Kotnik Ana, Lenarčič Lojze, Lasnik Ana, Kidrič Amalija, Lukežič Anastazija, Meden Fr., Kobula Rozalija, Kobula Kristina, Repe M., Čop Kat., Blažin Ivanka, Moškon Ant., Resnik J., Pustovrh Fani, Šuler H., Vuce Rezi, Spacapan M., Pavlin Mar., Simončič J., Jernejčič Jož., Vršnik Franc, dr. Wigele Zdravko, Skrinar Mira, dr. Mašič Stanko, Wagner, Janežič Marjeta, K. usmiljenih sester Barič St. 87 Bačka Palanka. Sever T. (P. Bačka Palanka.) 1 Čoka. Hočevar Štefan. (P. Čoka.) 1 Debar. Sušmelj M. F. (P. Debar.) 1 Kragujevac. Kolman F., major. (P.Kragujevac.) 1 Kula. Beg Fr., knjigov. fin. dir. (P. Kula). 1 Kumanovo. Vahter Mih., vet. (P. Kumanovo.) 1 Lebane. Czurda Dr., pregl. f. k. (P. Lebane.) 1 Stari Bečej. Kovačič Lud. (P. Stari Bečej.) 1 Novi Sad. Klenovšek Karlo, apel. sodn.; Štupnik Franc, Vindiš Štefan, Hardin Lud., Zupane Janko, Kepic A n t., Hrovat Hinko, Pivk Leop., Trampuž Jožef. (P. Novi Sad.) 9 Plevlje, Smrekar Lojze. (P. Plevlje.) 1 Požarevac. Pivk Stevo; Pejič Radivoje, profesor. (P. Požarevac.) 2 Subotica. Fabčič Jos., Nester I. (P. Subotica.) 2 Veliki Bečkerek. Janko Anton, Kastelic T., Bezek; Vodušek Lovro, kap. II. ki.; Kosi Franjo, činov.; Šolske sestre »Notre Dame«, dr. Schneider J., zobozdr.; Hvalič Jos,, želez, nač.; Ogrin Alojzij, Veselko Mart., žel. pol. ag. (P. Vel. Bečkerek.) 10 Vršac. Pirkmajer Gabriel. (P. Vršac.) 1 Zaječar. Bezjak Franjo. (P. Zaječar.) 1 Zemun. Mazi Fr., Vrečko Jak. (P. Zemun) 2 Ruma. Kristl Ferdo. (P. Ruma.) 1 Sekič. Dr. Hočevar Janko, min. pom, s, p.; Banovšek Silvija. (P. Sekič.) 2 Število družnikov: 1 dosmrtni, 125 letnih. 2. Bosenske škofije. Sarajevo. Slovenski klub, Jenko Iv.; Urlep Janko,, prof.; Šubič Jos., Perhaj Jože, Raker Anton, Pfeifer Val., Hude Alojz, Mušič Fr., dr. Pren Ferdo, dr. Kržišnik Ant,, Robek Fr., Sušnik Stanko, Kos Franjo; Poljanec Fr., prof.; Elijon Rok, Potočnik Ant,, Pušnik Mih., Skorčič Fr., Berzin Fr., Kladnik Pav., Jenko Josip, Albert Anton, Stipančič Fran, Jurišič Alojzij, Curk Ivana; Višnar Matevž, bančni prokurist. (P. Sarajevo.) 27 Alipašinmost. Paravan Fr., Pahor Ignacij Vajdner Julka. (P. Alipašinmost.) 3 Banja Luka. Samostan o. trapistov, Baumkircher Fr., Godnič Ivan, Pavšič Silvester, Prime Kristina, Smrekar Alojzij, Kocman Stanko, Sirotišče sv. Bernarda (3 izt.), Samostan ss. Milosrdnica. Kern Ivan. (P. Banjaluka.) 12 Doboj. Mauhar Anton. (P. Doboj.) 1 Drvar. Krašovec Ivan. (P. Drvar.) 1 Fojnica. Vričko Riko, ravn.; Franjevački samostan; dr. Zekič Franjo, sodn.; Lutman Evgen, uradn.; Koselj Jakob, ž. mojst.; Jerebinšek Franjo, žand. nar.; Fuks Jurij, šum. (P. Fojnica.) 7 Han Kumpanija Vitez. Ceznar Duro. (P. Han Kumpanija Vitez.) 1 Modrica. Don Kotnik Ivo, (P. Modrica.) 1 Mostar. Nartnik Andr., voj.žpk.; Verhunc Fr., s. nadsv,; Zupančič Jož., av. kap.; Grebner Alb., Škerlj Jos., Blažek Matija, adm. kap.; Završnik Fr., urar; Bakula; Pučko Fr., vet. por.; Godec Jos., art. por.; Cotman Iv,, Hirsch Drago, av. posl,; Tomšič Jože, drž. m.; Blaznik Janko, Štrus Ladisl., Košutnik Viktor, aviat. naredniki; Kline Ivan, av. podnar.; Sirotišče. (P. Mostar.) 18 Odžak. Mohorič Anton, žpk.; Jurič Franjo, žpk.-dekan. (P. Odžak.) 2 Podlugovo. Globankar Lamb. (P. Podlugovo.) 1 Srnetica. Kuk M., Petrič F. (P. Oštrelj.) 2 Tuzla. Jemc Anton, Degan Jurij, Merver Iv., Tratnik Lavoslav, Hartman Josip, Pangeršič Ivan, Hauptman Fr., Žerjav Iv., Lavre Mih., Plesnikar M., Dobnik Mih,, Čadež Mih., Čibej Al., Miklavčič G., Pristav Iv., Kosjek Mar, (P. Tuzla,) 16 Vareš. Čeme Frančiška. (P. Vareš.) i Visoko. Starman Jos., Starman Mar., Kert Mar., Gruškovnjak Ant., Gruškovnjak Fr., Domicelj Ivana, Pungert Ivana, Sajovič Ivan, dr. Mikolji V,, Črnologar Ign. (P. Vareš.) 10 Zavidoviči. Vrh Mihael. (P. Zavidoviči.) 1 Zenica. Čop Ivan, Hodnik Mart. (P. Zenica.) 2 Število družnikov: 1 dosmrtni, 105 letnih. 3. Dalmatinske škofije. Dubrovnik. Dr. Malnerič Mart., Udir Jos., don Liepopili, Jamnik Fr., Dolenc Janko, Srebotnak Fr., don Capurso Karlo, Vardjan Ant., dr. Nemec Jos., Miklav Mici, Koren Jos., Kopriva Ant., Jadrič Ivo, Grebene Oton, Skvarča Ljud., don Fabris Sp,, Durjava Albin, dr. Bjelovučič. (P. Dubrovnik.) 18 Knin, Mlakar Janez, orožnik, (P, Knin.) 1 Mokošica. Žlebnik Al. (P. Mokošica.) 1 Pučišče. Don Krstinič Fr., žpk. (P. Pučišče.) 1 Rab. Petriš Anton, žpk, v p.; Ravnikar Fr., upr,; Okrevališče »Jadran«. (P. Rab.) 3 Starigrad. K a r n a r E d., ravn. gr. šk.; Ivanovič don Niko, kat. gr. šk.; Makjanič don Ivo; Plančič Fran, šef d. ur.; Rutar Fr,, davkar; Raukar Ivan, kr. m.; Jamnik Fr., pregl. fin. str.; (P. Starigrad.) 7 Skradin. Oprčkal Miroslav. (P. Skradin.) 1 Število družnikov: — dosmrtnih, 32 letnih. 4. Djakovska škofija. Djakovo. Poderžaj Fr., b. ur.; dr. Herman Fr., rektor; Sokol Jos,, kanonik; dr. Belič Matija, odv.; dr. Peetlič Mat., prof.; Vodopija Jožo, ravn.; dr. Wiinscht Mart., odv.; dr. Gjelatovič Pav., žpk.; Wolf Avg., duh.; Sečkar Ivan, Puhl Fab., prebend.; Martič Fr., učit,; Milkovič Fr., as. ph.; Poznič Jan., Ocvirk Leop., Stare Fr., koralisti; Jug Mih., želez,; Homotar Naco, urad. (P. Djakovo.) 18 Bizovac, Požlep Slavko. (P. Bizovac.) 1 Brod n. S. B o ž g 1 a v F r a n č., Brence Stanislav, Beguš Olga, Bat Raf., Bat Rom., Pogačnik Ljudm., Novak Jos., Delež Ant., Viduč Pavla, Rehar Izidor, Erat Apolonija, Viltužnik Dragica, Škrabut Inez, Duradbegovič Marija. (P. Brod n. S.) 14 Erdevik. Vigele Franjo. (P. Erdevik.) 1 Osijek. Živko Mihajlo, žpk.; Putrih o. Hinko, vikar; Vražič Jos,, Besetzky Rob., poč. kanonika; dr. Pele Stj., Medved Ant., prof.; Mikulič Andrija, um. sv.; Sokičič Jos., prof.; Ogrizek Janja; Ogrizek Ivan, veletrg.; Ogrizek Karlek, trg.; Deutschbauer Stj., Horvat Ivan, Kasper Fr., župniki; Usmiljenke u Sirotištu, Marijine sestre; Machulka Milotin, um. ravn.; Ferk o. Joak., gvard.; Lorenčič o. Iv., Pašavič o. Grga, Koren br. Vid, Knjižn, III. reda, Kapuc, sam, (5 izt.), Horvat Fr,, Rutar Ivanka, Kravos Anton; Kamnikar Josip, uč. glasbe; Sestre v »Vinkov Dom«, Ivičič Ad., dušobr. u boln.; Rogar Franja, Pošinger Kat., • Vončina Fr., Pivec Pavlina, (P. Osijek.) 37 Vinkovci. Sever Franjo, Resinovič Josip, Kokošar Fr., Margon Jos., Vrh Iv., Kovačič Fr., Trošt Al,, Malgoj And. (P. Vinkovci.) 8 Vrdnik. Babnik Rud., Dolinar AL, Babnik A,, Godler Anton., Podlesnik Ant., Skobe Iv., Kerenc Frančiška, Boh Janez, Zdovc Martin, Kovač Mart., Čitaonica rudarskih radenika. (P. Vrdnik.) 11 Število družnikov: 1 dosmrtni, 89 letnih. 5. Škofija K r k. Krk. Dr. Srebrnič, škof; Drninič Jakob, st. dekan; Zahija Pet., kanon.; Mrakovčič Iv., kanci.; Lapanja Vek., upr. car.; Dobršek And., trg.; Školaris Fr., red.; Žič Jak., trg.; Rajčič Olga, učit,; Srebernič K„ Brusiš Viljem, Šolske sestre Kanajt, Žič Anton, Ivančiče, Aleksandrovo. (P. Krk.) 13 Vrbnik. Kropeč Štefan. (P. Vrbnik.) 1 Število družnikov: — dosmrtnih, 14 letnih. 6. S e n j s k a škofija. Glina, žužek Fr. (P. Glina.) 1 Gračac. Z d o v c A v g., Stopar Al., Gergolet Jos., Rigler Al., Robič Ivan. (P. Gračac.) 5 Kastav. Lazič Jul., kateh.; Brnčič Mate, Turk Josipa, Ivančič Ivana, Osvalt Mar., Jurinčič Bruno, Košir Ante, žpk,; Sitonič Širne, prof.; Bačič Anast., Bačič Val.; Hvala Adolf, župnik; Sinčič Iv., Dukič Milena, Sironič Met., Šusteer Ana. (P. Kastav.) 15 Otočac. Planina Fr„ prof. (P. Otočac.) 1 Aleksinica. Obrstar Ign., ž. upr. (P. Pazarište.) 1 Senj. Kremžar Neža, (P. Senj.) 1 Trsat, T r o h a o. M i h,, Franjevački samostan, Treči red sv. Franje, Grgič Fr., Golob Fr,, Gobec Ant,, Štrukelj Pet., Smerdel Mihael, Ljubic Anton, Nemec Ivana, Bezeljak Apolonija, Vičič Ivana, Hočevar Ivanka, Mršnik Ana, Meriga Marija, Stupar Marija. (P. Trsat.) 16 Zamet, Ponikvar Adolf, Plivalič Elizabeta, Osojnik Franc. (P, Zamet.) 3 Studena. Koruza Iv. (2 izt.), (P. Sv. Matej.) 2 Število družnikov: 3 dosmrtni, 42 letnih. 7. Škofija S k o p 1 j e. Bitolj. T u m p e j And., župk,; Husova Mara, Šmuc Radoslav, Strguljc Martin, dr. Pertot Ivan, Emeršič Ant.,Herrman Jož., Bezjak Jan., Vrhovšek Sim., Marinčič Matija, Ramšak Fr., Mikolič Janko, Vogrinec Slavko, Vodenik Jožef, Krumpak Janez, Jamnikar Jan,, Kraljič Pav., Skoberne J., dr. Marič Ado, Lukež Vladimir, Čolnik Vlad., Redžič Marija, Cimperšek Tončka, Vinčar Hinko, Veršič Martin, Premk Franc, Kogoj Jož,, Kobal Fr., Zemljič Jakob, Urekar Mar., Dušej Jož., Verčko Lovr., Peček Duš., Soršak Al., Pire And., Tavzes Vlad., Demšar Janko, Arko Al., Lavrenčič Al., Teraš Jan., Vrečko Karel, Rup Št., Napast Jož., Cvetko Št., Šoštarič Jož., Saje AL, Novak Fr. (P. Bitolj.) 47 Skoplje. Bukovič o. Anton, duh. pomoč.; dr. Janžekovič Fr., Krčmar Mirko, Ilovar Franč. — Šuštar Fr. (P. Skoplje.) 5 Število družnikov: 2 dosmrtna, 50 letnih. 8. Zagrebška nadškofija. Zagreb. Fras Rado, Erjavec Iyan, Glavina Fr., or. nar.; Maurer Št., or podn.; Meršnik Jože, žel. ur,; Kikl Ljud., Senker Karlo, uradn. — Legan Ivo, Kastelic Robert, Černe Jos., Mrak Hinko, Švara Al., Konrad Jos., Maček Ant., Mrak Vid, Kosi Josip, Tivadar A., Lemut F., Skvarci Ana, Sila Št., Mihevc Fr., Maček Mat., Fatur Iv., Kranjčič S., Semec Iv., Šušelj Avg., Božič Ern., Praznik Al., Zupančič Fran, Ašič Jos., Škert Fr., Jančič Jakob, Prapnik Anton, Kolarič Al., Štok Stanislav, Močivnik Al., Rebec Jos., Obad Jos., Pongrac Fr., Pire Fr., Paušič Štef., Ložnik Iv., Repič Slavko, Sagadin Fran, Petrovčič Fani. — Meršol Milka, Milosrdne sestre, Ožir Mih,, Geč Jerica, Panič Anton, Pleninger Terez.; Prosen Jos., prof. — Tonejec Iv,, Prezelj Alb., Hostnik Edo, Vilman Vinko, Praznik Iv., Gruden Iv., Korče Fr., Schrott Alfr., Grilanc Fr., žel. uradniki. — Vršič M., Vizjak Josipa, Vidrajs Anica, dr. Mikolič St. S., Zgorelec Josip. (P.Zagreb,) 66 Cernik. Habjan o, Benvenut, (P. Cernik.) 1 Čakovec. T i š l e r o. Timotej, Magdalenič Iv,, Šoltič Ana, Gjumbir Tomaž, Šimon Jeronim, Hari Josip, Posavec Andrija, Jug Marija, Špiranec Mih., Špiranec Fr., Sopčič Karlo, Dokša Jos., Blazinarič Franjo, Kovačec Petar, Korunek Stejpan, Kulterer Filip, (P. Čakovec.) 16 Dugaresa. Rovšnik Matija, Rovšnik Jurij, Pader Andr., Trost Ant., Osebik Maks, Grebenšek Luka, Petelinšek Matevž, Novak Jož., Smid Ivan, Vošnak Mih., Vidmar Viktor, Rež Mar., Volgemuth Mar,, Kovač Alojz., Šimnic Mar. (P. Dugaresa.) 15 Goričan. Kristovič Jos., kapelan; Pavličič Julka, trg.; Šercer A., trg. (P. Goričan.) 3 Gor, Mihaljevec. Tkalec Franjo, župnik (19 izt,). (P. Macinec.) 19 Grabrovnik. Novak Tomaž, Dvanajščak Ant., Krištofič Viktor, Krištofič Filip, Novak Josip. (P. Grabrovnik.) 5 Sirač. Kokot Adam, krojač. (P. Sirač,) 1 Koprivnica, Dom presv. Srca Jezusovega. (P. Koprivnica.) 1 Ljubešovci. Majsec Josip, župnik (2 izt.) (P. Novi Marof.) 2 Makarska. Morauc Vj., trg. (P. Makarska.) 1 Molve. Žnideršič Ter., učit. (P. Molve.) 1 Mursko Središče. Levačič Ivan, Kerznar M,, Levačič And., Ravnikar Ivan, Hrovath Mih,, Palnec Ant., Muhvič Jan., Muhvič Jak., Novak Jos., Bračko Josip, Poznič Frančišek, Solari Martin, Cezar Ivana. (P. Mursko Središče.) 13 Našice. Petrovič A. Josip, Vindiš J. Janez. (P. Našice,) 2 Podturen, Zavrl Marija; Poje Josip, trgov.; Tropša Martin. . (P. Podturen.) 3 Štrigova, Zadravec Fr., Ambruš Štef., Blovič Barba, Belovič Mart., Belovič Ivana, Golenko Avg., Kutnjak Mart., Lovrenčič Iv., Lopuh Imbro, Nemec Ant., Raus Imrij, Šranc Tom., Terčič L., Trstenjak Jož., Podgorelec Ant., Zanjkovič Mar., Bogdan Jul., Horvat Ivan, Kerman Ivanja, Krištofič Albert, Rojko Št. — V a 1 e n t i č Matija, Smolkovič M., Stojko Al., Novak Karel, Zavod sv. Ivana, Nemec Vinko, Zadravec Mart., Slomšek Apol., Kutnjak P„ Alt Ant., Žličar Ant. (P. Štrigova.) 32 VaraŽdin. Makuc Jos., priv, veter; o, Goričan Cir., o. Reberc Ivan, (P. Varaždin.) 3 Varaždinske Toplice. Zadravec Alojzij, zač. kons. žpk.; Kukovič Gabr., ravn.; Hajdukovič Jos., žpk,; Kociper Drag., kapi. (P. Varaždinske Toplice.) 4 Vrapče. Jošt Radovan, kateh.; Horvat Fr., žpk.; dr. Marjetič Jože, Stermšek Iv., želez.; Krulc Iv., Krulc Ana, Salmič Jožefina bolnič,; Perhavec Iv,, železn. (P. Vrapče.) 8 Zlatar. Mlinar Ant., kapi.; Noršič Al„ žpk.; Albrecht Anton, kapi.; Cimmerman Kat., Habjanič Fr., fin.podp. (P. Zlatar.) 5 Rogaševci. Nemec Janez, Nemec Jožefa. (P. Rogaševci.) 2 Dobrovnik, Cverlin Vinko, ppregl. fin. kontr. (P. Dobrovnik.) 1 Število družnikov: 4 dosmrtni, 205 letnih. Italija. Število družnikov: 22 dosmrtnih, 54 letnih = 76. Razne države. Avstrija. Donawitz. Glastovec Ivan, kovač; Marenk Adalbert, Rozman Anton, Košir Ant., Simič Janez, Delavec Fr., Waihofer Katarina. 7 Graz. Čitalnica. 1 Kainbach. Šmavc Franc 1 Kaindorf. Petek Neža, Tušek Jožef, Kaušek Roza, Rafolt Terezija. 4 Knittelfeld. Kuttin Karolina; Schnider Alojzija, 2 Fiirstenfeld. Grohs Johanna. 1 Wien, Dr. Picigas Leopold, Pirnat Bern., Gabler Tončka, Kafka Nežka, Neudorfer Franca, Vresk Johanna. 6 Število družnikov: 4 dosmrtnih, 18 letnih — 22. Nemčija. Kellersberg. Svetlin Franc. 1 Gladbeck. Pokovec Fran, Kostanjevec Ant., Dobravec Antonija, Urh Jernej, Jurič Ant., Češka Ivana, Kovač Ivan, Kovač Iv. mL, Skrabar Frid., Gorše Ivan, Vernik Mih., Potočnik Fran, Zapušek Tomaž, Gervol Anton, Vodenik Franc, Jurečič Fr., Jerina Janez. 17 Hamborn. Č i č Josip, Malis Anton, Kočan Joh., Višnar Jak., Kodra Ant., Karničnik Bern., Ciserle Franč., Domenšek Mar., Golad Gregor. — Društvo sv. Barbare, Burnik Jakob, Oražem Peter, Vidovšek Fort., Škorjanc Jan., Šušter Fr. 15 Hausen Raitbach. Arh Veronika. 1 Mannsbach bei Stollberg. Flamm Hermina. 1 Pforzheim. Wolf Agnes. 1 Število družnikov: — dosmrtnih, 36 letnih. V Franciji in Nemčiji je 246 članov. Žal pa, da imen posameznikov pred natiskom Koledarja nismo prejeli. Razni kraji. Mons. (Belgija.) Rev. Meee Pia Regali. 1 Praha. (ČS.) Ing, Arh Ivan, dr. Herič Franc, dr. Volkar Andrej,; Skrbinšek Jožef, prof.; Cvetnič L,; dr. Murko Mat., prof.; dr. Žmavc Ivan, višji sv. univ. knj,; Vali Lovr., sopr. tov.; Koudelka Al, 9 Kreutzwald. (Francija.) Turšič Ferdinand. 1 Mericourt-Coron, (Francija.) Zupančič Rudolf. 1 Meuth et Moselle. (Fr.) Gabrovšek Josip. 1 Aumetz. (Francija.) 150 Lens. (Fr.) Oblak Jožef, 1 Plovdiv, (Bolg.) Štrajhar Alojzij. 1 Sofia, (Bolg.) Žabkar Anton. 1 Mogita, (Poljska.) Konvent oo. Cystersow, 1 Število družnikov: 2 dosmrtna, 165 letnih. Amerika. I. Združene države (U. S, A.) Colorado (Colo.) Leadville. Rev. J. M. Trunk (6 izt,), Jamnik John, Jamnik Mat., Rus Neža, Rus Martin, Ponikvar Anton. — Pueblo, Rev. Zupan C., O. S. B, (12 izt.), Spilar Joe, Jerman Katie, Anžič Luis, Princ Ana. Mehle M. — Salida. M. Drobnik Katarina. 29 Connecticut (Colo,) Bridgeport. Rev. Golob Mih., (5 izt.). 5 Illinois. (II.) Chicago. Amerikanski Slovenec (200 izt.). Cherne Frank. — Clarendon Hills. Mrs. Kosak Mar. — La Salle. Rev. Saloven Fr. (2 izt.), — Morris. Rev. Plaznik John. — Waukegan. Mrs, Kern Ivana. 206 Kansas. (Kan.) Cherryvale. Mrs, Stepanich Agn. — Fredonia, Mr. Banbich Jenny, 2 Michigan. Detroit, Mrs. Banks Ana. 1 Minnesotta (Min.) Chisholm. Rev. Schiffrer John E., Globočnik Frank, Kočevar Frank, Bovic John, Pustovrh J. — Eveleth. R. Leskovec A, (5 izt,)., Kvaternik And, — Fairibault. Rev. Vilman Anton. — New Duluth. Mrak Nick, — Rice. Rev, Trobec John, Justin John, Hudovernik Matevž, Legat John, Ferče Mar,, Seliškar Frank. — Sant Michael. Rev, Miks A. — Soudan, Nemanich Geo. — St, Paul. Rt. Rev, Mons. Ogulin Ant.. 17 New York, (N. Y.) Little Falls. Mrs. Petkovšek Jenny. — Worcester, Mrs, Hren Mary, 2 Ohio (O.) Barberton. Zalar John, — Bridgeport. Hočevar Mih. z druž., Hočevar A, z druž., Hoge P. z druž., Gregorčič Fr. z druž., Fabian Jos. z druž., Puharič Alojz, z druž., Kocman Ana z druž,, Ocvirk Ant. z druž., Simončič Jos, z druž. 9 Oregon (Or.) Molalla. Mrs. Kokelj Fr. — Oregon City. Gerkman Mary. — Portland. Subic Geo, — West Linn, Plantan Mar. — Pennsylvania. Allison Park, Miss Levar Josephine. — Forest City. Sivic John, Svigelj Mar., Osolin John, Molek Anton, Gerčman Frank, Markel Alojzij, Kovačič Karol, Novak Frank, Grum Matija, Janežič Anton. 10 Johnstown. Tomec Andr., Rev. Miklavčič Alfonz, Hren Anton, Male Frank, Rovan Mar., Pešič Mar., Gunde Agn,, Klučar Terezija, Pečjak Berta, — Keesport. Rev. Kebe Mat. 10 Pittsburgh. Golobič John (5 izt.), Rev. Skur Josip, Valenčič Josip, Mravlinec Matej, Habjan Anton, Basel Josip, Šmuc Benjamin, Golobič Josip, Stempaher George, Vidina Mih., Tomec Viljem, Kopmare Al., Pavlakovič Mat., Flajnik Ana, For-tuna Josipina, Berkopec Fr,, Sadar Ant,, Balkovec Jos., Bohor Mih., Persetič Frank, Adlešič Josip, Butkovec Jos., Starešinič George, Spišič Frank, Kunič Frank, Dolmovič Jos., Gašperič John, Hudak Frank, Veselič George, Berdik Mart., Hlebec John, Pavlešič John, Baznik Ant,, Goldi Jos., Berkopec Gasp., Simčič John, Bubaš Jos., Veselič Jos., Gorup Pet., Rihtaršič Matevž, Pecman Mart., Pikel Mat., Moravec Jos., Ivanec Mat., Kobi John, Mihelčič George, Ulčar Frank, Flajnik Nik, Radovič John, Bohorič Jos., Ivanušič Frank, Lavrič Jak., Zbašnik Anton, Koritnik Frances, Kroteč Jos,, Cadonič Fr., Starešinič John, Čadonič Mar., Nemanič Anton, Stojdohar John, Pugelj Ant,, Zelnikar Ant., Antlogar Mart., Kogovšek Konr., Čič Rozi, Valenčič Frances, Brožič Francis, Levstik Simon, Bubaš George, Henrihar Alojz, Pecman Frank, Gerlovič Mar., Škof John, Dekleva Anton, Šute Mat., Gorišek Agnes, Lubič Josip, Bukovinski John, Vajdetič Martin, Vidina Jos., Vidina Mat,, dr, Skur Ant,, Zelko John. — West Aliquippa. Rev, Potočnik Rudolf. 88 Washington (Wash.) Enumclav, Verhovnik Neža. — Puyallup. Malnerič Mat. 2 Wisconsin. (Wisc.) Willard. Rev, Novak John, Familiy Holy, Košak Luis (2 iztis.), Govek Frank, Tolen Mar. 6 Wyoming. Rok Springs. Rev. Zaplotnik John L,, Bračun Anton, Cukale Fr., Jereb Jernej, Leskovec Mat,, Mrak John, Potočnik Frank, Radoševič Mar., Tomšič Josip. — Kemorer. Podlesnik Konstantin, — Houghton. Rezek Anton. 10 Lemont. (111.) Rev. Snoj Benigen, Rev. Ferlin J. K., Rev. Kavčič Blanko, Rev. Hajnšek Odilo, Rev. Glavnik Salezij, Rev. Sovinsky Bonav., Rev. Hoge Bened., Rev. Gabrenja Edv„ fr. Petrič Pij, fr. Estok Gabr., fr. Marinšek Marcel, fr. Heinricher Gavdenc., br. Jagodic Fidel, br. Dimnik Bonifacij, br. Šavelj H., br. Žnidaršič Vikt., br. Somrak Akurzij, br. Fedran Metod, br. Dzurilla K., Fraus Iv., Terstenjak BI. 21 Berwyn. (111.) Darovec Alois. 1 Joliet. (111.) Rev. Plevnik John (2 iztisa), Klepec Jožef Rev. Butala M. J., Rev. Šolar Vene., O. S. B., Šolske sestre Sv. Frančiška, Adamič John, Adamič Leopold, Ambrož Val., Ancel Pet., Avsec Frančiška, Babič Matija, Bahovec Gertr., Blut M. (2 izt.), Bolte Ant,, Brožič Jož., Bučar Ana, Bučar Frank, Bučar Mat., Butala Kat., Čavko Ant., Čop Vek., Čulik Frank, Dornik Franč., Dragovan John, Duša Fr., Fabian Jož., Ferkol Fr., Fink Ana, Flajnik George, Flajnik Mar., Frankovič Mih., Gale Alojz, Gašperič Mat., Geršič Kat., Glavan Ant., Golobič Anton, Goreč Neža, Gregorčič Karol., Grošelj Neža, Hočevar Frank, Jakša Martin, Jelenič Ant., Jeriša Jož,, Jerman John, Jerman Jož., Juričič Martin, Kastelic Eliz., Klemenčič Jož., Klepec Jož,, Kodrič Ter., Konda Urš,, Korevec Ant,, Kozoglav Janez, Kozoman Marko, Kralj Marija, Kramarič John, Kramarič Mart,, Kristan Mar., Lavrič Fr., Leban J., Liberšer Jožef, Lilek Ant,, Longflos John, Loparc Ana, Lukančič Al,, Mahkovec John, Mali Marg., Marentič Ana, Meteš Marija, Mikulič Jož., Muhič Ant., Muhič Jož., Muhič Tom., Muren Frančiška, Mušič Mart., Nemanič Anton st., Nemanič Mar., Omota Mat., Panian Jožef, Papež Frank, Papež J., Papič John, Pečaver Mart., Petric Mar,, Pire Frank, Pire Jernej, Planine Leop., Plut Aleš, Popek Jakob, Puc Kat,, Rifel John, Rogina Ana, Rus John, Rus Jož., Rus Jož., Skubic Jak., Skubic Jož., Slapničar Jož., Solnce Jakob, Sterniša Al., Stonič George, Struna Fr., Šega Jak., Šetina Mar., Šile Rud., Škul Fr., Šraj Ant. Štanfel Št,, Štefanič Ana, Štefanič P., Štiglic Fr., Šušteršič John, Terlep Fr., Traven John, Uršič Mih., Vertin Jož., Vertin Steve, Videtič Mart., Vidic Jož., Vidmar John, Vrščaj Mar., Wardjan El., Zalar Jož., Zaletel John, Želko Barbara, Želko Fr,, Živec Fr,, Žmajč Mih,, Žnidaršič Marko, Zupančič Fr,, Ancel Jož., Verščaj John, Terlep Jož., Beber John, Ogulin U-ašula, Bauer Barb., Muren Louis, Kuleto Rud., Skedel Fr., Judnič Mat., Legan Jožef, Košmerl Louis, Jansekovič Louis, Kozlevčar Ana, Marenče Fr., Rogl Ana, Mustar Johana, Gregorič Ign., Bambič Ivana, Govednik Frank, Kocjančič A., Grahek John, Želko Fr., Mačak Mih., Erjavec Jož., Angel Ter., Sladič Alojzija. 159 Ellinwood. (Kans,) Rev, Podgoršek A. P., župnik v pokoju, 1 Greaney. (Minn,) Babich Ign,, Skraba Pet,, Kason Jože, Starič Ant., Novak Mart., Žgainar Jož., Flak Ign,, Bauc Frank, — Hopper. Preschern Mar. (2 izt,). — Aitkin. Burgštaler Andrej, 11 Brooklyn. (N. Y.) Anžlovar Anton, Beljan Anton, Burgar Francka, Cvetkovič John, Česarek Al., Čik Marija, Felicjan Josip, Hodnik Jos., Grum Jernej, Kerkovič Jos., Murn Mart., Nakerst Pavel, Slabič Jak., Starin A., S k r a b e Jos., Murn J., Curl M., Neimenovani. 18 Illinois. (111.) Chicago. Pogačnik Frank, Satolovič Marija, Oblak Jos., Zunich Agnes, Beribak Josip, Grum John, Terselich John, Jerina Frances, Kregul Katarina, Gruden Louis, Praprotnik Mar,, Gottlieb John, Koren Fran, 13 Denwer. (Co.) Rev. Judnič J., župnik; Baudek Ivanka, Blatnik John, Boje And. in Katar. 4 Govranda. (N, Y.) Andolšek Štefan. 1 New York. Rev. B. W i n k l e r , Danich M., Petek P., Vilar A., Remec C., Tomec M., Hude I., Ogrinec P„ Zabret M., Svenšeg E„ Jakopič A., Končan M„ Paulič V„ Grill M., Jeglich J., Holešek J., Kočar M., Likar J., Kobilca V,, Keršmanec R., Zobec M„ Zidar M., Paulič K„ Češko K., Daniel M., Ovsa R„ Jazbec M., Kožar J,, Mehar Iv,, Vojska Fr,, Čagran M., Vidic A. 32 Laurium. (Mich.) Mr. Ruppe Josip. 1 Omaha. Playh Frank Anton, Brodarič Tom., Broderik Peter. 3 Gilbert. Rev. Bilban M. 1 Cleveland. (0.) Repar Meri, Karlinger Charles. Grdina Josip, Slovenska knjigarna (10 izt.), Rev. Jager Matija, Rev, Ponikvar Mih,, dr. Oman Mih., dr. Kern F. J.; Zupan Iv,, uredn, glasila KSKJ,; Grdina Ant., Štamfel Jos,, Anžlovar Ant,, Weiss Mih,, Grdina Jožefa, Modic Jos., Lach Apolonija, Potokar Ivan, Rezelj Josip, Novak Leop., Brancelj Fr., Mahne Mar,, Grebene Rozi, Oberstar Ivanka, Flajnik Matija, Debeljak Alojz, Spilar Ana, Ogrin Jos., Trček Ivan, Novak Ant., Kosten Fr., Cook M., Kapelar Iv., Bašca Ant,, Hrovat Jos,, Zupane Ivan, Cerkvenik Rud., Frankovič Ant,, Sajovic Franc, Koželj Ivanka, Sever Ivan, Hrvatin Jurij, Jemc Jos., Stušek Mar., Gornik Mar., Mulec Jak., Kolar Ivana, Valtar Ana, Pikš Jos., Mestek Marj., Kadunc Ivan, Avsec Mar., Breskvar Fr., Novak Pavla, Anžlovar Ant., Umek Fr., Rogel Iv., Širaj Mar,, Pire Franc, Bajt And., Černelič Ivan, Udovič Iv., Čermelj Mar., Pogorele Matija, Topariš Fr., Volf Iv., Tomič Rozi, Božek Franč,, Strniša Ant,, Koren Alojz., Golič A., Modic Mar., Istinič Mar., Fink Mar,, Kavaž Matija, Perko Ivana, Perša Ivan, Kenik Fr., Zandar Marija, Pirš Franč., Pintar Ivana, Fidel Anton., Setnikar Mih,, Demojzes Viktorija, Kristofelc Ivana, Meglič Jos., Gregorač Ant,, Bizjak Rozi, Bogovič Marija, Koseli Zof,, Jerina Jak., Suhadolnik Ivan,Joger Fr., Opeka Jos., Svigel Fr., Pekolj Mar,, Hočevar Mat., Bele Alojzij, Kavčič Ivan, Malovrh Jurij, Zabkar Metod, Brodnik Ivan, Tanko Iv., Sulc Jos., Mišič Fr., Slapnik Ign., Grčar Hel., Levstek Iv., Jakopič Marjeta, Žaren Urš., Markulija Št., Smolko Jurij, Hrvat Iv., Zalaznik Iv., Novak Mar., Baraga Franc, Lach Fr., Zulič Iv., Petkovšek Ter., Mlinar Matija, Prišel Ivana, Žigon Jak,, Gorše Erazem, Dragolič Fr,, Zakrajšek Ant., Glavič Jos., Hace BI., Zakrajšek Jak., Kern Fr,, Šebenik Val., Kostanjšek Anton, Pucelj Ant., Hočevar Iv., Kalčič Ant., Kastelic Ant., Juratovac Frances, Jaksetič Anton, Knap Jakob, Grdina Mar., Čebular Alojz., Mišmaš Jos., Čitalnica Colinwood, Knaus Jernej, Brinšek Iv., Ponikvar J., Petkovšek Fr., Arko Jos., Štrumbel Ivana, Mohorčič Fr. z dniž., Gornik Iv., Marolt Fr., Perme Frances, Peterlin Iv., Potočnik Ant., Lužar Ant,, Skebe Jera, Močilnikar Fr., Bukovnik John, Svete M., Nečimar Fr,, Sodnik Fr,, Miklaučič Alojzija, Urbančič Roz„ Pire Marijan, Čelesnik Fr,, Opaškar Eliz., Potočnik Mar., Mihelčič Mar., Lokar Ivan, Gobec Helena, Rožnik Mar,, Trobentar Ter., Prime Ter., Zorman Iv., Hočevar Fr., Cerček Iv„ Pustolnik Mar., Tutin Iv., Dubič Matija, Svetlin Ciril, Tomažin Damijan, Pelan Fr., Mally Hel., Cimperman Jos., Lavrič Ant., Vahčič Ant., Krajnc Jožefa, Zakrajšek Fr., Eržen Ivama, Mišič Fr., Lach Fr., Kotnik Jožefa, Omerza Mar., Modic Fr., Knap Mar., Kokalj Iv., Lužar Ign., Kovačič Ma., Kovačič Val., Smole Marj,, Lach Mar., Dolenc And., Pihler Ana, Skulj Franč., Pire Franc,, Drenšek Ana, Zobec Franc in Neža, Knez Mihael, Zupančič, Dunda Jos,, Žagar BI., Pierce Fr., Medja Sim., Mlakar Jos., Blankuš Frank, Kovačič Sabina, Mantz Fr,, Pišek John, Hočevar Fr., Petche Mar,, Gruden Ter., Šate Ana, Terpin Ernest, Kastelc Al., Bohinc Frank, Tahija Amalija, Gornik Ivana. — Sv, Lovrenc- Rev. Oman J. J,, Rev. Gnidovec Alb., Aidišek Ant., Blatnik Mar., Barle Mar., Blatnik Fr., Bizjak Pet., Česnovar Mar., Čampa Vera, Evans J., Filipovič Mar., Gliha Fr., Gliha Ant., Grden Louis, Godec Fr,, Glavič Fr., Gričar Agn., Gross Jožefa, Gnidovec Mike, Hočevar Jos., Habjan Fr., Hočevar Josip, Jerič Josip, Jesenovič John, Janežič John, Krečič Fred, Kenik Rud., Kožel Fr., Kastelic Frank, Kreševič Ana, Kozumplik Just., Kužnik Fr., Kordan A., društva Krka, Kaplan John, Kmet J., Košak R., Kenik Jos., Lindič Fr., Lozar Christ, Lekan Terez., Kistančič Avg., Mauer Mar., Maltar Ana, Mirtel M., Miserko Avgust, Mervar Tom., Okoren Ign., Perko Agn., Petrič John, Perko John, Perko Fr.,Planinšek Fr., Prhne Mar., Peskar Ant., Papež Jernej, Prhne Frances, Plut Jos., Peskar Marjeta, Resnik Jakob, Štrekar John, Štepic Jožefa, Smrekar Fr., Šuštaršič John, Slamnik Agn., Šraj Ant., Slak And., Škufca Jos., Urbančič Jera, Turk Josip, Tomazin Anton, Vencel Fr., Vrček Mike, Vrček Jos., Valenčič Ant., Winter John, Zupane Marj., Zrimšek Jos., Zagorc Mar., Zupančič M. — Rev, S 1 a j e Mil a n (5 izt.), Anzlin Mar., Berlan Mih., Brezar Mar., Ferjančič Ivana, Krastar Mar,, Ivančič Mar., Ivančič Josip, Jerkič Louis, Kovačič Fr., Kralj Mar,, Kogovšek P., Mesec John, Možina Angela, Novak Mar,, Ostanek Ant., Pančur George, Pire Ant., Perko John, Princ Mar., Ponikvar Ana, Mislej John, Rakar Martin, Stermole Urš., Starich Jos., Sedej Ter., Smrekar Mar., Skebe Charles, Šepec Fr., Skolar Ana, Škerl Mar., Terchek Mali, Zaman Jožefa, Zupančič Mar., Prostor Mar. — Barberton, Rev. Bombach Ant. L., Beg Fr., Brunski Ana, Caserman Jak., Krantz Ant,, Lekšan J., Okoliš A., Peternel J., Petrič M., Pristo Kat., Podpečnik Jožef, Rataj John. 317 Bridgeville. (Pa.) St, Barbara. Rev. M o d e j A. F., (3 izt.), Dernovšek Luk., Rainer Mart., Kos Marij., Scurich Fr., Martinčič John, Krek John, Čadež Jak. — Wilkes Barre. Mosser Anton, Rogel John, Resnik Fr., Kostelc Hel., Zagorc Anton. 15 Sheboygan. (Wisc.) Kržišnik Marija. 1 Ročk Springs Wyoring, Kržišnik Angela. 1 Število družnikov: 5 dosmrtnih, 995 letnih — 1000. Buenos Aires. Naglich Miguel. 1 S, Paulo. Dernovšek Ant., Ambrož Janez. 2 Peru, Onout Jakob. 1 Število družnikov: — dosmrtnih, 4 letnih — 4. Afrika. Aleksandrija. Sulič Pepina (2 izt.), o. Č a d e ž A d, (19 izt.), Plestel Rozalija. 22 Bacos-Ramleh. Br. Koban Lovrenc. 1 Cairo, Stanet Eugen (3 izt.), Slovensko društvo (19 izt.) 22 Lydenburg. (Transvaal.) P. Musar Josip. 1 Število družnikov: 3 dosmrtni, 43 letnih = 46. Imenik novih dosmrtnih udov. Do konca junija 1929 so vstopili kot dosmrtni člani tile udje in pristopnino vplačali v Matico: 3377. P. Eržič Fortunat, Milano ... Din 300 — 3378. P.Vičič Teodoro, Milano ...» 300-— 3379.\Knjižnica kulturnega odseka 3380./ Delavske zbornice, Maribor . » 600-— 3381 \ 3382 na Senovem........600'— 3383. Stane Franc, Mežica.....» 300'— 3384. Nastranc Leopold, Selca ... » 300-— 3385. Podbregar Pavle, Vrhpolje . » 300*— 3386. Zgorelec Josip, Zagreb .... » 300-— 3387. Rev. Snoj Benignus, Lemont . . » 300-— Din 3.300-— Imenik umrlih dosmrtnih udov. Naznanili so se nam tile dosmrtni člani, ki so zaspali v Gospodu ter se priporočajo v molitev in blag spomin: 916. Jarc Martin (2901), župnik na Prežganjem. 917. Koblar Anton (595), dekan, Kranj. 918. Arlič Karel (2755), župnik, Dobrna. 919. Kolenc Ivan (2320), poslovodja, Celje. 920. Pečovnik Franc (3111), Ljubno. 921. Križaj France (2637), Sora. 922. Kozjan Neža (3190), Božakovo. 923. Strgar Tomaž (640), Šmiklavž p. Slovenjgradcu. 924. Knific Franc (988), Hraše. 925. Voda Marija (2961), Sv. Urban pri Ptuju. 926. Pogačnik Alojzij (1500), Ljubljana. 927. Vozlič Leopold (1834), Marija Snežna. 928. Oražen Andrej (1295), Guštanj. 929. Puconja Franc (1484), Ljutomer. 930. Dr. Pipuš Radoslav (1129), Maribor. 931. Terbaj Andrej (1392), profesor, Gorizia. Pregled udov Družbe sv. Mohorja 1929. Šteje udov Škofije in dežele do- letnih vkup od 1. 1928 smrt. več manj Krška škofija . . Lavantinska škofija Ljubljanska škofija Ostale jugosl. škof. Italija..... Razne države . . Amerika .... Afrika..... 95 529 756 11 22 6 4 3 2.479 22.417 25.104 663 54 219 1000 43 2 574 22 946: 25.860 j 674 76 225 1004 46 91 989 745 61 497 15 42 Skupaj . 1.426 51.979 53.405 2.398 42 več 2.356 Ugankarjem, Med našimi oglasi se nahajata dva rebusa. Rešilci naj pošljejo rešitve najkesneje do konca meseca marca 1930 upravi Družbe sv, Mohorja v Celju, Dvajset izžrebanih rešilcer dobi po eno knjižno nagrado. MOHORJEVO KNJIGO V VSAKO HIŠO! Naši bralci so gotovo opazili, da se Mohorjeva družba v zadnjih letih prav posebno trudi, da bi dvignila število svojih članov. Uspeh — mimogrede rečeno — ni izostal: samo v letih 1927, 1928 in 1929 smo napredovali skoro za 13.000 udov. Danes pa hočemo spregovoriti nekaj besed o vzrokih, zakaj smo polagali tako važnost na to, da se dvigne število Mohorjanov, Te vzroke lahko prav za prav povemo V enem samem stavku: za svojo dolžnost smatramo, vabiti ljudi k pristopu k naši družbi, ker smo trdno prepričani, da ima vsak naročnik od tega samo korist in da bo vsak novi Mohorjan hvaležen tistemu, ki ga bo pripravil do tega, da bo pristopil. O tem si lahko popolnoma prepričan, da storiš slehernemu lepo uslugo, kogar nagovoriš, naj se vpiše v Mohorjevo družbo. Kajti dobra knjiga ti dela prijetno družbo v dolgih zimskih večerih, pripoveduje ti povesti, uči te zgodovine, seznanja te z zanimivostmi iz vsega sveta, uči te skrbeti za tvoje zdravje in za zdravje tvojih dragih. Koristi pa nimaš samo ti sam, tudi ne samo tisti, ki sedaj žive s teboj, ampak knjiga ostane včasih pri hiši lahko desetletja in vzgaja tudi bodoči rod. Lahko rečemo, da se ljudje iz tistih hiš, koder imajo knjigo v hiši, navadno prav ugodno razlikujejo od tistih, ki so doma iz hiše brez knjige. Članstvo pri Mohorjevi družbi bo napravilo iz tebe zavednega Slovenca, oziroma te bo v narodni zavesti utrdilo. Koledar ti daje vsako leto pregled čez našo majhno, a lepo zemljo, kaže ti vse kraje, kjer prebiva naš narod v večjem številu. S temi ljudmi se boš čutil od leta do leta bolj sorodnega, bolj z njimi zraslega. In če te bo usoda privedla v kraje, kjer prebivajo Hrvatje in Srbi, ali pa tudi preko meje naše države med Nemce in Francoze, bo šla Mohorjeva knjiga s teboj in te bo spominjala na to, kam spadaš. Ne boš se tako hitro odtujil svojemu narodu, kakor to žal le prepogosto opažamo med našimi izseljenci. Ne bo se več dogajalo, da je n. pr. tega ali onega Slovenca v tujini čez nekaj let že skoro sram, da je Slovenec. Vedi: vrednost človeka se sodi po tem, koliko žlahta drži skupaj, vrednost naroda pa po tem, koliko ves narod drži skupaj. Če ne boš čislal v tujini svoje narodnosti in svoje domovine, pač tudi tujina tebe ne bo cenila. Če premišljaš o tem in sličnem, dragi bralec, potem se ne boš čudil, zakaj želimo tako iskreno, naj bi prišla Mohorjeva knjiga v vsako hišo. Lansko leto smo objavili v Koledarju statistiko Mohorjanov, koliko odstotkov prebivalstva je v posameznih župnijah, včlanjenega y Mohorjevi družbi. Videli smo, da pride v vsej Sloveniji približno na vsakih 25 prebivalcev en Mohorjan. Če računamo, da šteje ena rodbina približno šest ljudi, potem bi bila četrtina vseh rodbin r Sloveniji že včlanjena v Mohorjevi družbi. Imamo pa v Sloveniji že sedaj župnije, kjer pride na šest oseb že en Mohorjan, kjer je torej že sedaj Mo- horjeva knjiga v vsaki hiši. Imamo pa tudi župnije, kjer pride en Mohorjan šele na 50, 80, 100 ali še več župljanov. V tem oziru obstaja med posameznimi pokrajinami velika razlika. Na to razliko smo hoteli opozoriti in pokazati slovenskemu narodu tako rekoč njegovo sliko v zrcalu, iz katere bo videl, kako daleč je še od tega cilja, da bi prišel po en Mohorjan vsaj na vsakih deset do dvanajst prebivalcev. Ta statistika pa ni bila pomembna samo za Mohorjevo družbo, ampak je ta zemljevid tudi velevažen spomenik za proučavanje prosvetnih in gmotnih razmer med Slovenci. Po njej opazimo okraje, ki so res tako revni, da premnogi kar ne zmorejo utrpeti dveh »kovačev« za petero knjig. So pa kraji, kjer ni bogastva, pa je naročnikov zelo veliko, in so kraji, kjer je gmotno stanje prebivalstva zelo dobro, pa je knjig le premalo. Stoji pa eno: kjer je mnogo dobrih knjig, je mnogo dobrih pa tudi brihtnih, izobraženih ljudi. In nazadnje je res, kar je rekel dokaj reven kmečki gospodar: Je že tako: kakor ima tobakar za kajo svoj denar, ga ima vsak Mohorjan, tudi zelo reven, za te dobre in tako poceni knjige. S knjigo je že tako: Kdor začne brati, se mu odpira vedno nov svet in se mu vzbuja vedno večja želja, da bi videl in vedel še in še. Kdor pa nič ne bere, se duševno poleni in obzorje se mu skrči; živi od praznega klepetanja, knjiga pa mu je odveč. Dragi bralec! Morebiti se bo tudi tebi ponudila prilika, da boš mogel kaj storiti za širjenje Mohorjeve knjige. Prosimo te, da porabiš tako priložnost. V splošnem lahko rečemo: večjo dobroto storiš bližnjemu, če ga pregovoriš, da se naroči na Mohorjeve knjige, nego če mu podariš 20 dinar-j e v. Tega denarja bi bil bližnji v.esel enkrat, morebiti še prav kratek čas, Mohorjevih knjig bo pa cele tedne vesela vsa njegova družina in še poznejši rod, kateremu se bo nabrala kar mimogrede lepa knjižnica v hiši. Še to: Lani mi je pisal prijatelj iz Amerike tole: »Za božič mi nisi mogel napraviti večjega veselja, kakor da si mi poslal Mohorjeve knjige. Vsa družina je kar planila po njih!« Kaj bi mu bil mogel poslati za 20 dinarjev čez morje? Takorekoč nič. Razveselite tudi vsi drugi za božič svoje sorodnike in znance, ki jih imate v tujini, s tem, da jim za božič pošljete Mohorjeve knjige, ki jih zase naročite v dveh izvodih. In še na nekaj vas moram opozoriti. Po vsem svetu se širi na željo sv. Očeta Katoliška akcija. To je izpodbujanje vernikov, da bi vsak na svoj način skušal kaj storiti, da se širi božje kraljestvo na zemlji: mir Kristusov v kraljestvu Kristusovem, Glej, kdor širi dobro knjigo in zanjo agitira, ta vrši brez dvoma na prav lep način delo Katoliške akcije. Stopite vsi člani MohorjeVe v vrsto agitatorjev za dobro knjigo! Star Mohorjan. Poštne pristojbine. Veljavno od 1. sept. 1929. Pisma Tiskovine Vzorci Poslovni papirji Navadne in po-vzetne nakaznice Vrednostna pisma do tuz. inoz.~ do tuz. tuz. moz. tuz. moz. do franko dost.f do tuz. moz. 9 Din p 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200 do 2 kg Din p Din p 50 50 3 4 6 7 9 10 12 13 16 16 161 50 100 160 200 250 300 350 400 450 500 do 2 kg Din p Din p Din p Din p Din p Din Din p 25 50 100 300 500 1000 2000 3000 4000 5000 Din p 50 Din Din p Din p 50 50 1 1 1 1 2 2 2 2 1 — 100 500 1000 3000 5000 6000 7000 itd. iil00( Prip. obvest ali dost.f 1 _ 5 2 — 5 5 — 5 10 — 5 10 — — 11 — — 12 — — 1 3 — 3 — 50 — 3 — — Dopisnice . Priporoka . Povratnica Ekspresnina Reklamacije Pokaznina . 50 50 50 Paketna tarifa z obvestnino (= 50 p) z dostavnino (= 5 Din t do do do do do do do do do do teže 100 500 1000 5000 teže 100 500 1000 5000 kg Din vrednosti kg Din vrednosti 1 6-60 7-50 8-50 11-50 16-50 1 11 — 12-— 13 — 16- 21 — 5 10-50 11-50 12-50 15-50 20-50 5 15- 16-— 17-— 20-— 25'— 10 20-50 21-50 22-50 25-50 30-50 10 25- 26-- 27-— 30-- 35-— 15 30-50 31-50 32-50 35 50 40-50 15 35-- 36-— 37"— 40 — 45-— 20 40-50 41-50 42-50 45-50 50-50 20 45-— 46 — 47-— 50-— 55-- * V Italijo stanejo vsa pisma 50, dopisnice 25 par manj. ** Za Češkoslovaško in Italijo veljajo tuzemske pristojbine, I dopustna teža v Italijo 3 kg. Za ločenke se računa dvojna težna pristojbina. — Za ekspresne pakete je pristojbina z dostavnino za 1 Din višja. — Pri povzetnih paketih se še prišteje jo nakazniške pristojbine. t Vsakršne paketne in denarne pošiljke dostavljajo na dom tele pošte: V Sloveniji in Dalmaciji: Celje, Ljubljana, Maribor, Dubrovnik, Knin, Kotor, Makarska, Metkovič, Sinj, Split. Vse druge dostavljajo pakete samo do 3 kg teže in 1000 Din vrednosti, denarna pisma in nakaznice do 1000 Din, v Dalmaciji do 250 Din. Na Hrvaškem in prejšnj. madžarskem ozemlju dostavljajo paketne in denarne pošiljke: Brod na S., Čakovec, Djakovo, Novi Sad, Novi Vrbas, Osijek, Pančevo, Ruma, Senta, Sisek, Sombor, Subotica, Sušak, Varaždin, Vel. Kikinda, V. Bečkerek, Vinkovci, Vršac, Zagreb, Zemun. Druge pošte dostavljajo samo vrečnike v obsegu 1 dm* in denar do 1000 Din. V Bosni in Hercegovini dostavljajo v večjih mestih vse pošiljke, drugod pa samo manjše pakete v obsegu 1 dms in vse denarne pošiljke. V Srbiji dostavljajo Beograd, Leskovac in Niš yse pošiljke, drugod obveščajo. Pripombe. Navadno se plačajo poštne pristojbine vnaprej ob predaji na pošti, in sicer za pisemske pošiljke z navadnimi poštnimi znamkami (frankovnimi znamkami), za pakete, nakaznice itd, pa v gotovini. Za nefrankirane ali nezadostno frankirane pisemske pošiljke se naslovljencu zaračuna kot p o r t o dvakratni manjkajoči del pristojbine, pri inozemskih pošiljkah najmanj 10 zlatih cent., t. j. tačas 1 Din. Ako pošilja nefrankirano kaka oblast, ustanova itd., plača prejemnik za pošiljko le navadni franko. Ekspresne pošiljke (do 1000 Din vrednosti in 55 kg teže) se dostavljajo le tedaj po posebnem slu, če stanuje prejemnik v kraju, kjer je pošta. Poštni nalogi (samo za tuzemstvo) do 1000 Din s pisemsko pošto. Pristojbina znaša kakor za priporočeno pismo iste teže in 50 par pokaznine. Izdajna pošta odbije od zneska pristojbino za nakaznico in 25 par za golico (nakaznico). Položnice, Za pisemska sporočila na nakaznici treba plačati 50 par. Za prejemna potrdila pri davčnih položnicah se plača 50 par ali 1 Din, kakršno potrdilo pač zahteva vplačnik, ali z dopisnico ali s pismom. Za nakaznice, denarna pisma in pakete od državnih oblasti in ustanov, naslovljene na urade in oblasti, ki so poštnine prosti, se ne plača niti dostavnina niti obvestnina. Za denarna pisma in pakete, naslovljene na vojake, gojence vojaške akademije, orožnike ali pa poštnoležeče, se plača samo obvestnina. Sprejemni list (potrdilo) se dobi za vsakršno priporočeno denarno in paketno pošiljko. Pošiljatelj naj pregleda, ali so na listu vsi podatki pravi in ali sta na njem poštni pečat in uradnikov podpis. Nato naj ga shrani za morebitno reklamacijo itd. Poštninska prostost. Drž. šole in cerkvene oblasti (župniuradi) vseh priznanih veroizpovedb so oproščeni poštnine in priporočnine v medsebojnem prometu in v prometu z drž. oblastvi, uradi in organi. Službeno priporočeno se smejo pošiljati samo važni, nenadomestljivi spisi. Občinski uradi so za spise na vojaške oblasti in referente oproščeni poštnine in priporočnine. Krajevni šolski odbori so oproščeni navadne poštnine z vsemi javnimi in drž. oblastvi, uradi in ustanovami. Delodajalci so oproščeni poštnine za navadna pisma na Okrožne urade za zavarovanje delavcev ter njih poslovalnice in sodišča. Obrtne zadrugeso poštnine proste za dopise, ki se tičejo javne službe ali se pošiljajo na uradni poziv državnim oblastvom, uradom in ustanovam. Povzefne pošiljke. Za pisemske pošiljke (razen vzorcev) in vrednostna pisma s povzetjem do 1000 Din se plača poleg drugih pristojbin še 50 par pokaznine. Od izterjanega zneska se odbije pristojbina za nakaznico in 25 par za golico (nakaznico). Za promet z Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo itd. veljajo inozemske pristojbine in še nekateri drugi pogoji. Za pakete s povzetjem (do 5000 Din) se plača poleg pristojbin za težo, vrednost (ločenko, ekspres), tudi še za nakaznico, vštevši morebitno dostavnino ali obvestnino. Izdajna pošta nakaže povzetni znesek. Raznovrstne druge pristojbine. Za odjavo (obvest. o nevročljivosti) paketa 50 par. Za izplačilno potrdilo 3 Din. Kot ležnino se plača od vsakega paketa, ki od dneva prihoda odn, dostave aviza (spremnice) leži na pošti nad 3 dni, 1 Din na dan. Za izplačilno pooblastilo (dvojnik nakaznice), izdano po krivdi naslovnika, 5 Din kolkovine za prošnjo in še 4 Din v znamkah. Te pristojbine je plačati tudi za podaljšanje izplačilnega roka nakaznic, ki po krivdi stranke niso bile izplačane meseca vplačitve ali naslednji mesec. Za vrnitev ali preklic pošiljke, premembo naslova, znižanje ali črtanje povzetja se plača 3 Din; pri pošiljkah v inozemstvo 6 Din. Za zaposlane ali vrnjene pošiljke se plača pri paketih pristojbina za težo in vrednost kakor tudi dostavnina ozir. obvestnina; pri denarnih pismih samo dostavnina oziroma obvestnina; pri vseh drugih pošiljkah nič. Izkaznica o istovetnosti 10 Din. Brzojavne pristojbine. Brzojavna golica stane 50 par. V notranjem prometu kraljevine SHS se plača za vsako besedo privatne brzojavke 50 par, najmanj pa za vsako brzojavko 5 Din. Za hi t no brzojavko se plača za vsako besedo Din 1'50, za vsako hitno brzojavko pa najmanj 15 Din. Pristojbina za potrdilo brzojavke (priznanico) znaša 1 Din. Brzojavke za evropsko inozemstvo. Vsaka beseda stane: na Madžarsko Din 1'76 v Avstrijo in Rumunijo Din 1-98, v Italijo Din 2-31, na Češkoslovaško in v Švico Din 2-75, v Francijo Din 2'97, v Nemčijo Din 3"08, v Rusijo Din 5"83. Pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več, pri hitnih se računa ta beseda trikratno. Za brzojaven odgovor se lahko plačajo pristojbine primerno prometu naprej. Splošne poštne določbe. Naslov vsake .pošiljke mora biti čisto in razločno (s črnilom) napisan, tiskan itd. z latinico ali cirilico in mora imeti vse potrebne podatke (polna imena, kraj, ulico, vas, hišno številko, zadnjo pošto, državo, pokrajino), da se more pošiljka hitro in zanesljivo odpraviti ter dostaviti pravemu prejemniku. Na pisemskih pošiljkah naj bodo znamke čiste (še ne rabljene ali izrezane) in nalepljene vedno na zgornjem desnem kotu naslovne strani. Priporočljivo je tudi, napisati na zadnjo stran svoj naslov. Pismo ne sme na nobeno stran presegati 45 cm in mora biti zaprto tako, da je vsebina dobro zavarovana in da se brez vidne poškodbe ovitka ne more vzeti ven. Če priloži pošiljatelj tiskovini, vzorcu itd. pismo ali drugo sporočilo, mora te pošiljke zalepiti in frankirati kot pismo, da ga pošta ne kaznuje. Dopisnice (razglednice), ki jih izdelujejo privatniki, se morajo po obliki, kakovosti papirja ujemati z državnimi dopisnicami in ne smejo biti večje ko 15x10.5 cm ter ne manjše ko 10x7 cm. Slike, dobrodelne znamke in drugi okraski iz tankega papirja se smejo nalepljati le na zadnji strani in na levem delu naslovne strani. Kdor hoče tiskovine, poslovne papirje, blagovne vzorce in mešane pošiljke poslati po navedenih znižanih pristojbinah, mora pošiljke pošti predati odprte, t. j. spravljene v pasico, povezani ovitek, škatlo itd., da se uradnik lahko prepriča, ali ni priloženo pismo ali kako drugo nedovoljeno pismeno sporočilo. Za tiskovine se smatrajo knjige, brošure, muzi-kalije, fotografije in drugi razmnožki, ki so napravljeni na papirju s tiskom ali na drug mehaničen način, samo ne s pretiskom ali s pisalnim strojem. Zavoj ne sme na nobeno stran presegati 45 cm ali zvit meriti čez 75 in 10 cm. Tiskovine se ne smejo izpremeni ti ali izpopolniti s podatki osebnega dopisovanja. — Dovoljeno pa je: v časnikih itd. članke označiti s črtami, na izrezkih iz časopisov napisati naslov in številko časopisa in kdaj in kje je bil izdan; na po-s e t n i c e napisati voščilo, zahvalo ali drug izraz vi jud-nosti z največ 5 besedami ali paz običajnimi kraticami: p.f., p.c. itd.; na vabilih omeniti namen, kraj in čas sestanka; na cenikih, reklamnih oglasih spremeniti številke; na knjige, brošure, muzikalije, slike itd. napisati posvetila (dedikacije) in priložiti račun; na položnicah nad napisom »Položnica« zapisati beležke vknjiženja, ki se nanašajo na vplačitev. Poslovni papirji so spisi in listine, ki nimajo značaja osebnega in stvarnega dopisovanja, stara pisma, prevodi, tovorni listi, rokopisi za knjige, časopise ali muzikalije, neocenjene naloge učencev, poselske knjižice itd. Izmere itd. glej pri tiskovinah. Kot blagovne vzorce odpravlja pošta majhne količine raznega blaga in druge majhne predmete, ki nimajo nobene prodajne vrednosti, ne merijo v svojih smereh več ko 45, 20 in 10 cm in če je vsebina tako zavarovana, da ne more poškodovati drugih poštnih pošiljk ali poštnih uslužbencev. Mešane pošiljke imenuje pošta tiskovine, blagovne vzorce in poslovne papirje, če jih isti pošiljatelj na istega naslovnika pošilja pod skupnim ovitkom. V takih primerih mora vsak predmet zase odgovarjati predpisom o teži, razsežnosti itd. Pri nakaznicah mora pošiljatelj vse dele razločno izpolniti s črnilom po predtisku; izbrisati ali popraviti ne sme nič. To velja tudi za denarna ali vrednostna pisma. Taka pisma v uradnih ovitkih je treba zapečatiti najmanj z dvema pečatoma, v privatnih ovitkih pa najmanj s petimi pečati in napraviti tudi na naslovni strani čitljiv barvni odtisk pečatnika. Paketi. Natančno vsebino, morebitno vrednost, povzetek in druge pripombe (ekspres, pazi! itd.) je treba zapisati na spremnico in na paket. Oprema pošiljk mora biti glede na njihovo vsebino, težo, vrednost in daljavo pota primerno trpežna. Zavite oziroma zaprte morajo biti tako, da se ne pride do vsebine brez vidne poškodbe zavoja ali pečatov. Paketi, katerih vrednost je označena s 600 Din in več, morajo biti tam, kjer se konci zavojne tvarine stikajo, zadostno zapečateni. Razločen barvni odtisk pečatnika se mora1 napraviti tudi na odrezku poštne spremnice. Vrvca mora biti primerno močna, ne sme imeti vozlov in oba konca vrvce je treba zapečatiti. Za ločenke se smatrajo paketi, s katerimi mora pošta zaradi vsebine (razlomljivo blago, žive živali itd.) posebno previdno ravnati ter bolj paziti; pošiljke v neprimerni obliki (košare, opletene steklenice itd.) in paketi, ki so daljši od 110 cm ali katerih obseg presega 180 cm; vendar pa ne smejo biti daljši ko 2 m, ozir. njih obseg ne sme presegati 240 cm. Koledar 1930. 9 SEJMI V Sloveniji. Dnevi pomenijo vobče letne in živinske sejme. — Pri srezih in krajih, ki so zaznamovani z zvezdico je opomniti tole: Ako pade sejm na nedeljo ali zapovedan praznik, se vril sledeči delavnik; dnevi v oklepajih ( ) pomenijo sejme samo za blago. Ljubljanska oblast: Mesto in srez Ljubljana. Ljubljana (mesto). Vsako prvo in tretjo sredo vsakega meseca sejm za živino j če je v sredo praznik, se vrši sejm dan poprej; vsako sredo in soboto tržni dan. — Čušperk, 11. marca, 5. septembra. — Dolsko. Ponedeljek po tihi nedelji, 21 okt. (sv. Uršula). — Grosuplje. 25. aprila, 29. septembra. — Horjul. 26. marca, 12. julija, torek po roženvenski nedelji. — Ig. 27. februarja, 20. marca, ponedeljek po beli ned., četrtek po bink., 10. avgusta, 11. nov. — Šmarje. Torek po sv. Florijanu, 16. avgusta. — Vrhnika. Prvi poned. v postu, torek po veliki noči, poned. pred vneboh., poned. pred Telovim, 25. jul., 6. nov., 27. dec. Srez Brežice.* Brežice. 14. febr., ponedeljek po sv. Florijanu, 13. junija, 10. avg., 6. nov., soboto pred božičem; vsako soboto prašičji sejm. — Dobova. 31, januarja, 26. marca, 25, apr., 10. jul., 13. sept., 9. decembra. — Golobinjek. 14. sept. — Kapela, 17. jan., 10. marca, 17. apr., 7. jun., 17. avg., 17. sept. — Pišece. 19. febr., 8. jul., 1. avg., 6. okt., 3. nov. — Planina. 11. jan., 1. marca, 12. maja, 15. jun., 12. jul., soboto pred ang. ned., 15. okt., 3. dec. — Rajhenburg. 29. jan., veliki četrtek, poned. pred bink., dan po sv. Petru in Pavlu, 26. avg., 10. okt. — Sevnica. 14. februarja, poned. po tihi nedelji, tretjo sredo po veliki noči, 22. junija, 16. avg., 21. okt., 6. decembra. — Videm, 21. jan., 20. febr., 1. aprila, 21. maja, 3. avg., 26. okt., 16. dec. — Zabukovje. 3. aprila, 18. julija, 20. sept., 6. nov. (vsi za živino). — Zdole. 15. marca, 24. apr., 15. jul., 15. sept. — Žigarsld vrh. 21. jun., 1. sept. Srez Črnomelj. Črnomelj. Prvi četrtek v mesecih jan., febr., maj, avg. in sept. veliki sejmi za blago in živino; ako je ta dan praznik, je sejm drugi četrtek. Torek po 1., 2., 3. in 4. kvat. nedelji, torek po cvetni ned., torek po veliki noči, torek po sv. Petru in Pavlu, torek po sv. Simonu in Judi. Vsak četrtek sejm za prašičke. — Gradec. 21. jan., 11. marca, 13. maja, 8. jul., 9. sept., 25. novembra. — Metlika. Torek po sv. Treh kraljih, torek po svečnici, torek po sv. Jožefu, torek po beli ned., torek po bink., torek po sv. Marjeti, torek po vel. Gosp., torek po sv. Mihaelu, torek po sv, Martinu, torek po sv. Miklavžu. Vsak poned. za prašičke, — Planina. 1. maja, poned. po angelski ned. — Semič.* 14, febr., 15. marca, 26. apr., 15. jun., 24 jul., 12. okt, — Stari trg pri Poljanah. 18. marca, 13. jun. — Vinica. Poned. po Izpr. Pavla, poned. po tihi ned., drugi poned. po beli ned., poned. pred bink., poned. po sv. Marjeti, poned. po Mar. Imenu, poned. po 4. oktobru. Srez Kamnik. Kamnik. 20. jan., 12. marca, 9. jun., 24. avgusta, 15. okt., 4. dec. — Blagovica/ 25. jan., 20. avg. — Dob. 14. febr., 15. jun., 10. avg., 28. dec. — Domžale. 4. jan., 4. maja, 26. jul., 25. nov. — Gor.Tuhinj. 20.febr., 3. marca, 3. apr., 12. jul., 21. sept. — Krašnja. 5. avg., 21. dec. — Lukovica. 3. febr., 26. marca, 27. apr., 9. sept., 18. okt. — Mengeš. 9. febr., 6. marca, 25. maja, 5. jul., 29. sept., 6. nov., 13. dec. — Moravče. Dan sv. Matija, velikon. poned., 16. maja, 21. jun., torek po sv. Jern., 11. nov. — Motnik. 12. febr., tretji pon. v postu, 22. apr., 2. jun., sredo po roženv. ned. — Skaručina. 15. apr., 1. sept., 28, okt. — Št. Gotard pri Trojani. Petek pred cv. ned., 5, maja, 25. maja, 2. jul., 11. nov. „ T, Srez Kočevje. Kočevje. 20. jan., 20. marca, 4. maja, 15. junija, 25. jul., 24. avg., 16. okt., 30. nov., 31. decembra. — Dolenja vas. 14. febr., 30. maja, 5. julija, 4. sept. — Kočevska Reka, 16. maja, 2. julija. — Koprivnik. 12. maja, 20. julija. — Loški potok. 3. febr., 4. apr., 7. junija, poned. po mali Gosp. — Mala gora, 5. apr., 25. maja, 1. jun., 30. jun. — Mozelj, 25. apr., 20. maja, 28. jun. — Ribnica, 2. jan., velik, poned., 24. junija, poned. po 2. avg., 21. sept. — Sodražica.* 22. jan., četrtek pred sv. Gregorjem, četrtek pred sv. Janezom Nep., 22. jul., 2. sept,, četrtek pre4 sv. Terezijo. — Stari log.' 13. julija. — Trava. 1. maja, poned. po 4, jul., 10. avg. — Turjak, 12. marca, 30. novembra. — Vel- Slevica pri Vel. Laščah.* 27. apr., 28. sept. — Velike Lašče. Poned. pred sv. Matijem, četrtek pred bink., 21. jun., 9. sept., 6. nov. — VeL Poljane,* 1. marca, 15. sept. — Videm (Dobrepolje). 17. jan., 1. maja, 31, avg„ 5. dec. — Vrhovec, Četrti poned. po veliki noči, 5. avg. — Zdenska vtis. Poned. po tihi nedelji, 13. jun., 17. jul., sredo po roženv. ned. Srez Kranj. Kranj. Prvi ponedeljek v mesecih maj, sept., okt., nov., dec. letni sejmi za živino in blago in vsak ponedeljek tedenski sejmi za živino in blago. — Cerklje. 17. jan. (sv. Anton), petek pred cvetno nedeljo, 16. avg., 21. okt. letni sejmi za živino in blago. — Jezero. Prvi ponedeljek po mali Gosp. — Hotemaže. Petek pred cvetno nedeljo, 13. junija. — Hotavlje, 25. aprila, 16. avgusta. — Poljane. 5. maja, 18. okt. — Škofja Loka. 3. febr., 17. marca, 24. apr., 24. jun., 16. avg., 29. sept., 25. nov.; ako je ta dan nedelja ali preddan praznik, se vrši sejm poprej ▼ soboto ozir. v petek. — Tržič, 18. febr., 16. maja, poned. pred vneboh.; (pri Sv. Trojici) poned. pred Telovim, 23. junija, 26. julija, 30, sept. — Železniki. 17. jan., torek po veliki noči, 10. avg,, 30. novembra. — Jezero, Hotemaže, Hotovlje, Poljane, Škofja Loka, Tržič m Železniki nimajo živinskih sejmov, oziroma se ne vrše. Srez Krško. Krško. 3. februarja, 18. marca, 4. maja, 4. juL, 25. novembra, soboto pred ang. nedeljo, ponedeljek po sv. Lukežu. — Boštanj. Prvo soboto v postu, 31. maja, soboto po sv. Urhu, torek pred povišanjem sv. križa. — Brunik. Petek pred cvetno nedeljo, 13. junija. — Bučka. 24. febr., 25. apr., poned. pred 24. jun., poned. pred 24. sept., 11. nov. — Bušeča ▼as. Torek po beli nedelji, torek po bink., 9. sept., 12. nov. — Drnovo. 12. marca, 24, jun., 29. sept. — Kostanjevica. 17. jan., 31. maja, poned. po tihi ned,, ponedeljek po sv. Jakobu, poned. po «▼. Mihaelu, kvat. poned. v dec. — Leskovec. Ponedeljek pred sv. Jurijem, 26. jul., 14. avg. — Mokronog. 28. okt., 9. dec., soboto pred tiho nedeljo, soboto po Srca Jezusovem, soboto pred sv. Jernejem, tretjo soboto v sept. — Radeče. 25. jan., prvi poned. v postu, poned. pred sv. Jurijem, 25. maja, 27. jun., 17. jul., 9. avg., 1. sept., ll.okt., poned. po sv. Mart., 27. dec. — Slanč vrh. Poned. po sv. Urhu. — Studenc,* 31. marca, 16. maja, 8. avg., 30. okt, — Škocijan. Vsak kvat. četrtek, 15. apr., 15. jul. — Št. Jernej. 12. aprila, 24. avg,, četrtek po svečnici, poned. po sv. Trojici, poned. po vernih dušah. — Št. Janž. Prvi kvat. torek, poned. po 24. jun., tretji kvat. torek. — Topolovec. Bink. torek, 7. sept. — Trebelno. Soboto po vel. noči. — Vel. Cirnik. Prvi petek v postu, ?redo pred bink. — Vesela gora. 12, marca, 27. apr., 27. okt., četrtek pred bink., soboto pred 8. sept. Srez Laško.* Laško. 24. febr., vel. četrtek, binkoštni torek, 24. jun., 24. avg., 21. sept., 11. nov., 21. dec. — DoL 10. marca, 25. apr., 31. jul., 3. okt. — JnrkloSter. 1. febr., 1. jul., 4. okt., 13. dec. — Sv. Lenart nad Laškim. Cvetno soboto, 5. jul., 16. sept., 4. nov. — Loka pri Zid. mostu. 13. marca, 22. maja, četrtek po Telovem, 5. avg., poned. po Mar. Im., 17. okt. — Šmarjeta. 21. marca, 15. jul., 7. sept., 9. oktobra. — Trbovlje. 3. febr., 17. marca, 18. okt., 5. dec. Srez Litija. Litija. Zadnji poned. v jan. (živ,), poned. po sredp. nedelji, 4, maja, poned, po sv. Rešnj. Telesu, 13. jul. (živ.), 22. avg. (živ.), poned. po sv. Mih,, pon. po sv. Nikolaju. — Brezovo. Četrtek po veliki noči, soboto po sv. Urhu, četrtek po mali Gosp. — Dole pri Litiji. 26. marca, prvi četrtek po sv. Rešnj. T., 5. avg. — Kotredež. 17. jan., 12. marca, dan sv. Jošta. — Krka. Poned. po sv. Treh kr., 1. marca, 16. maja, 5. avg. — Javorje. Torek po tihi ned„ 24. avgusta. — Martinja vas. Ponedeljek pred sv. Miklavžem. — Mišji dol. 13. decembra. — Podbukovje. Poned. sv. Urhu. — Radohova vas. 2. jan., pustni poned., torek po bink., 18. okt. — Stična. Veliki četrtek, ponedeljek po vnebohodu. 20. avgusta, 25. nov. — Šmartno pri Litiji. Po sv. Treh kr. (živ.), torek po 14. febr., torek po cvetni ned, (živ.), ponedeljek po 25. jul., torek po 8. sept., ponedeljek po 11. nov. — Št. Lambert. 14. febr., 22. maja, 17. septembra. — št. Vid pri Stični. Sredo po veliki noči, 15. junija, poned. po mali Gosp., drugi poned. po sv. Mihaelu. — Tirna. 1. maja, 9. jun., 9, jul. — Trebeljevo. 18. marca in v poned. pred kvat. nedeljo v sept. — Vače. Poned. po beli nedelji, torek po sv. Trojici, 16. avg., 30. nov. — Veliki Gaber. 30. apr., 4. jul., 26. avg., 30. okt. — Višnja gora. 21. jan., poned. pred pustno ned., poned. po prvi, drugi in tretji kvatrni ned., poned. po cvetni ned,, 24. jun., 26. jul., 1, sept., poned. po vseh svetih, poned. pred četrto kvat. ned. — Zagorje, 9. febr., četrtek pred cv. ned., 12. maja, 30. jun, 29. avg., 3. nov., 31. dec. — Žubina. Dan sv, Matija in 21. okt. _ Srez Logatec. Begunje. 18. marca, 8. okt. — Cerknica. Dan sv. Matija, poned. po sredp. ned., 26. jtil., 2. nov. — Dol. Logatec, 3. jan., 12. marca, 24. okt. — Gor. Logatec. — 7. febr. za živino in blago, dan po vnebohodu, poned. po roženv. ned., 13. dec. — Grahovo. 9. febr., 22. marca, 17. apr., 15. nov. — Hotedrika. 5. apr., 21. nov. — Lož. 19. febr., 15. marca, 4. maja, 10. jun., 16, avg. (sv. Rok), 28. okt., 5. dec. — Nadlesk pri Ložu. 28. marca, 20. sept., 15. okt — Nova vas na Blokah. 1. marca, 24. maja, 22. avg., 29. sept. — Planina. Dan »v. Jurija, 13. julija, 16. avg., 30. nov. — Rakek. 30. jan., 2. aprila, 30. junija, 16. sept. — Rovte. 14. marca, 24. junija, 10. avgusta, 29. sept. — Sv. Helena v Rovtah, Ponedeljek po tihi nedelji, torek po roženv. nedelji. — Št. Vid na Blokah. Ponedeljek po sv. Gregorju, ponedeljek po sv. Vidu, poned. po sv. Jerneju. — Unec. Dan sv. Antona, prvi ponedeljek marca. — Vrh. Poned. po tretji nedelji po vel. noči, 27. julija, 9. sept. — Žerovnica. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, 14. febr., sredo pred bink., 15. dec. (vsi za živino). — Žiri. Sredp. sredo, sredo po vel. noči, 13. jun., 4. jul., 21. oktobra. Srez Novo mesto. Novo mesto. Prvi ponedeljek vsakega meseca sejm za živino; vsak poned. (ako praznik, sledeči delavnik) sejm za prašiče; torek po sv. Antonu, torek pred sv, Jurijem, torek po sv. Jerneju, torek po sv, Lukežu, prvi torek v adv. — Kandija. Četrtek po 15. vsak. meseca, ozir. 15,, ako je četrtek in delavnik. — Črmošnjice. Sv. Matije, 24. jun., 12, sept. — Lukovk. 16, maja, ponedeljek po sv, Jakobu. — Mirna. 24. junija, 2. nov. — Mirna peč. Ponedeljek po sv. Jožefu, 31. maja, 30. junija, 29. sept., 29, dec. — Smuk. 10. marca. — Sv. Lovrenc. 10. avgusta, 23. nov. — Toplice. Četrtek po sv. Matiju, četrtek po sv. Florijanu, 27. julija, 14. avgusta, četrtek po roženv, nedelji. — Trebnje. 13. jun,, 13, jul., 16. avg. — Vel, Brusnice, Delavnik pred sv. Jožefom, sobota pred kvat. nedeljo v sept. (za živino). — Velika Loka. 12. maja, 25. julija. — Zagradec. Soboto po veL noči, 7, sept. — Žužemberk. 3. febr., 17. marca, dan sv. Jurija, dan po vnebohodu, 9, jun., 14. jul., 9, avgusta, 14. sept., 28. oktobra, 6, decembra, Srez Radovljica. Radovljica. 12. marca, dan sv. Jurija, torek pO bink., (26. jul.), 28. okt., 13. dec. — Bitnje. 26. julija, — Bohinjska Bistrica. 1. maja, (24. junija), 18, okt., (6. dec.). — Jesenice. 4. maja, 22. julija, prvi ponedeljek oktobra, 2. nov. — Kamna gorica. 10. avg., 4. dec. — Kranjska gora. Prvi torek po veliki noči, drugo ned. okt. — Kropa. 19. julija, 6. nov. — Lesc«, Dan sv. Matija, torek po vel. noči, 29. sept., 21. okt. — Mojstrana. 23. novembra. — Podkoren. Drugo nedeljo oktobra. — Rateče. Četrto nedeljo oktobra. — Sp. Gorj«. Petek pred cvetno ned., ll.novemb. Mariborska oblast: Mesto in srez Celje.* Celje (mesto). Vsako sredo in soboto svinjski sejm; letna sejma: 21, okt., 30. nov. — Dobrna. Poned. po svečnici, kvat, četrtek v sept,, 6. dec. — Dramlje. 2. apr., 22. okt. — Frankolovo. 17. marca, 24. sept. — Sv. Jurij ob Južni žel, 2. jan., 10. febr., 12. marca, 23. aprila, 4. maja, poned. po letnih in jes. kvatrah, 22. junija, 12. avg., 28. oktobra, 19. nov., 10. dec. — Sv. Lovrenc pri Prožinu. Poned. po ang. ned., soboto po brezm. spoč. Dev. Mar. — Nova cerkev. Poned. po sv. Treh kraljih, četrtek po vel. noči, poned, po Telovem, 6. nov. — Sv. Ožbolt. 21. marca, — Petrovče, 17, jan., 4. marca, 2. julija, 14. septembra. — Svetina. Poned, po Mar. Snežni, 25. maja. — Teharje. 21. jan., 22. febr., dan po ozn. Marijinem, 26. jul., 12, okt., 19. decembra. — Velika PireSica (Pernov). 21. marca. — Vojnik. Poned. ored sveč., poned. po beli ned., 16. maja, 4. julija, 7. sept., 18. oktobra. — Žalec. 14, febr., 13. junija, 25. julija, 29. avgusta, 4, okt,, 13. dec. — Zibika. 20. marca, poned. po ang. ned. — Vransko. 3. marca, drugo sredo po vel. noči, 29. sept., 15. novembra. — Braslovče. Poned. pred sv. Matijem, cvetni petek, poned. pred sv. Matevžem, poned. pred sv. Martinom. — Sv, Jurij pod Taborom, 29. jan., 10. marca, 7. sept., 21. nov. — Sv, Pavel pri Preboldu. Živinski sejmi: 3. apr., 6. sept., 4. nov. Srez Dolnja Lendava. Dolnja Lendava. 25, jan., 27. marca, 17. aprila, 16. junija, 28. julija, 28. avgusta, 28. oktobra, 18. decembra ter vsak torek svinjsi sejm. Ako pade veliki sejm na torek, tedaj se vrši svinjski sejm nasl. dan. — Beltinci. 20. jan., 24. (prest. 1. 25.) febr., 25. apr., 27.jun., 15. jul., 5.nov. — Bogojina. 25.febr. 20. marca, 19. maja, 20. julija, 4. septembra, 16. nov. — Črenšovci. 14. marca, poned. po 3. maju, poned, po 14. sept., 20. okt. — Dobrovnik, 6. apr. (goveji), poned. po Telovem, 25, jul., 2. oktobra. — Dokle-žovje. 18. jun., 21. avg. — Turnišče. Četrtek pred cvetno ned., drugi poned. po vel. noči, četrtek pred bink., 12. jun., četrtek pred vel. Gosp., drugi dan po mali Gosp., 4. okt.; vsak četrtek svinjski sejm. Ako pade veliki sejm na četrtek, tedaj se vrši svinjski sejm naslednji dan. ♦ Srez Gornji grad," Gornji grad. (6. febr.), 4. maja, 28. oktobra. — Ljubno. (19. marca), (1. maja), (24. jun.), (26. avg.), . (19. nov.) — Luče. (25. maja). — Mozirje. 22. jan., 24. apr., bink. torek, 15. jun., 16. avg., poned. pred malo Gosp., 18.okt. — Rečica ob Savinji. 17. marca, 4. jul., 21. sept., 6.nov. — Šmartno ob Paki. 22. marca, 11, novembra. Srez Konjice.* Konjice, 5. jan., 9. febr., 1. marca, vel. četrtek, križ. sredo, 24. jun,, 31. jul., 31. avg. poned. po Mih., 4. novembra, 3. dec. — Vitanje. Sredpostno sredo, 25. maja,- 20. julija, 14. sept., 2. nov., 27. dec . — Oplotnica. 3. marca, 25. aprila, 15. jun., poned. po škap. ned., 16. avg., drugi poned. po roženv. ned., 11. nov. — Loče. 23. febr., poned. po tihi ned., bink. torek, 13. jun., 13. jul., 15. okt., 24. nov. — Zreče. 30. jun., poned. po prvi nedelji v septembru. Srez Ljutomer. Ljutomer. Živ. sejm: 8. jan., 9. apr., 11. junija, 9. jul., 13. avg., 12. nov.; kram. in živ. sejm: 19. febr., 20. marca, 21. maja (tudi konjski), 17. septembra, 17. decembra; samo konjski in živinski sejm: 8. oktobra. — Cven. 7. sept. — Gor. Radgona, 3. febr., 25. maja, 10. avg., 15. nov. — Sv. Križ, Poned. po tihi ned., 3. maja, 26. jul., 6. nov. — Mala Nedelja. Četrtek pred nedeljo presv. Trojice, 21. okt. — Veržej. 6. maja, 29. sept., 30. nov. — Sv, Jurij ob Ščavnici. 3. febr., 25. apr., 21. nov. — Sv, Duh, 24. avgusta^ 13. dec. — Negova. (8. sept.) — Sv. Peter. 17. jan., (29. junija), 30. jun., 21. sept. Mesto in srez Maribor levi dravski breg.* Maribor (mesto). Vsak 2. in 4. torek v mesecu sejm za živino; če je v torek praznik, se vrši živinski sejm dan poprej. Vsak petek sejm za prašiče; če je v petek praznik, se vrši svinjski sejm dan poprej. Vsako sredo in soboto je tržni dan. — Sv. Lenart v Slov, gor, 20. jan., 26. marca, poned. po beli ned,, 19, maja, 24, jun,, 2. avg., 5. sept., 4. okt., 6. nov. — Marija Snežna na Velki. (20. maja), 6. avg. —Sv.Trojica v Sl.gor. 20.marca, poned.po sv.Trojici, 28. avg., poned. po tretji kvat, ned. Srez Maribor desni dravski breg. Fram. 26. jul., 21. sept. — Poljčane. Poned. po kvat. ned. v postu, poned. po cvetni ned., poned. 13. maja, soboto 22. jun., 10. jul., 29. avg., 12. okt., 15. nov. — Slov. Bistrica. 24. febr., veliki petek, 4. maja, 4. jun., 25. jul., 24. avg., 14. sept., 28. okt., 21. nov. — Spodnja Polskava. 2. febr., 10. marca, 30. jun., poned. po 3. avg., 9. sept. — Studenice pri Poljčanah. 25. jan., četrti poned. po vel, noči, 13. dec. Srez Murska Sobota, Murska Sobota. Poned, pred pustno nedeljo, drugi poned. pred vel. nočjo, četrti poned. po vel. noči, 24. jun., 24. avg., 15. okt., 6. dec. — Cankova. Poned. po cvetni nedelji, poned. po ned. sv. Trojice, 24. sept. in 11. nov. — Hodoš. 10. marca, 5. julija, 19. avg,, 5. okt. — Križevci. 16. apr., 4. jun., 27. okt. in vsako prvo soboto v mescu svinjski sejm. Ako je na soboto praznik, je svinj, sejm prejšnjo soboto. — Martnjaci. 6. maja, 6. avgusta, 23. oktobra. — Prosenjakovci, 15. marca, 6. jun., 2. sept., 28. nov. — Puconci. 28. maja, 10. jul., 10. sept,, 10. nov. — Rakičan. (Gov.) 26. marca, torek pred bink., 2. jul., 16. avg., 8. okt. — Tišina. 10. apr., 7. sept. Srez P r e v a 1 j e. Prevalje. Četrtek pred sv. Urbanom (25. maja), četrtek po sv. Jeronimu (30. sept.): letna in živinska sejma. — Guštanj. 17. jan. (sv. Anton) in na tiho ned. sejma lokalnega pomena ob priliki cerkvenega opravila; 24. aprila (sv, Jurij) živinski sejm; 24. junija, 1. sept., 18. oktobra in 25. nov. (sv. Katarina) letni sejmi. — Črna, Poned. po sv. Florijanu, god sv. Ožbalta (5. avgusta), god sv. Uršule: letni in živinski sejmi; če je ta dan nedelja ali praznik, se vrši sledeči delavnik. — Dravograd. 20. marca, 9. maja, 15. jun., 2. avg., 21. sept,, 3. nov.: vsi živinski sejmi. — Kotlje. 25. maja (sv. Urban) in 13. jul. živinska sejma. — Mežica. 25. jul., 4. dec. — Maren-berg. Četrti poned. po božiču, 1. marca, ponedeljek pred cv. nedeljo, bink. torek, 21. junija, 31. julija, 29. sept., 11. nov. — Sv. Lovrenc na Pohorju. Pon. po križevi ned., poned. po sv. Lovrencu in 15. okt. — Muta. 1. maja, 17. julija, 29. avg., 28. oktobra. — Remšnik. 2. julija, 24. sept. — Ribnica, 10. aprila, poned. po 24. jun., poned. po 21. okt. — Vuzenica.4' Prvo soboto v postu, 24. aprila, 4. jul., 16. avgusta, 10. okt., 6. dec. — Vuhred. 10. marca, 4. sept. Mesto in srez Ptuj." Ptuj (mesto). Živinski sejmi: za konje in ro-gato živino vsak prvi in tretji torek v mesecu, za parkljarje vsako sredo; tržni dan je vsak petek; letni kramarski sejmi se vrše: 23. aprila, 5. avg., 25. novembra. — Sv. Andraž v Slov. gor. 13. junija, 30. nov, — Ptujska gora, 18. marca, veliki torek, soboto pred križ, nedeljo ali pa soboto po veliki noči, 2. julija, 14. avgusta. — Sv, Lovrenc na Dr, polju. 12. marca, 27. jun., 10. avgusta, 29. sept. — Sv, Lovrenc v Slov. gor. Sredo pred vnebohodom, 31. julija, soboto pred roženv. ned. — Sv. Bolfenk, obč. Trnovska vas, 30. junija, 2. sept. — Sv, Urban. 25. maja, 25. julija. — Breg pri iPtuju. Drugi poned. v maju, 6. junija, drugi poned. v juliju, 26. avgusta, drugi ponedeljek v septembru. — Ormož. Cvetni petek, poned. po Jakobovem (25. jul.), na Martinovo (11. novembra), vsak prvi poned. v mesecih }an., febr., marec, maj, junij, julij, september, okt., december (ako pade na enega teh poned. praznik, se vrši sejm na drugi poned.), svinjski sejmi vsak torek v tednu, — Sv. Tomaž, 21. junija, 29. avgusta, 28. oktobra, 3. decembra. Srez Slovenjgradec." Slovenjgradec. 25. jan. (spr. sv. Pavla), 12. maja (sv, Pankr.), 10. avg, (sv, Lovr,), 19, nov. (sv. Eliz,); samo živin, sejmi so vsako drugo soboto v postu ter vsak prvi ponedeljek v sept. in okt. — Št. Ilj pod Turjakom. 20. apr., 2. jul., soboto pred ang, nedeljo. — Sv. Lenart pri Št. Ilju pod Turj. Pustni poned:, 1. jun., 13, okt. — Št, Ilj pri Velenju. Poned. po tihi ned., 4. avgusta, 21. sept, — Št. Janž pri Dravogradu. 15. apr., 13. junija, poned. po Im. Marije. — Šoštanj. Četrtek pred pustom, velikonočni torek, 22. junija, 12. julija, 22. septembra, ponedeljek pred sv. Katarino. — Velenje. Četrtek po pepelnici, 1. maja, ponedeljek pred binkošti, 18. julija, 24. avgusta, 24. oktobra. Srez Šmarje pri Jelšah. Šmarje pri Jelšah. Poned. po sv. Treh kralj., 20. marca, 3. poned. po vel. noči, 21. jun., 17. avg., poned. po Im. Mar., 4. dec, — Dobje, Soboto pred belo ned., 16. julija, sredo pred prazn. Im. Mar., 25. nov. — Sv. Filip v Veračah. 14. jan., 22. febr., I. maja, 25. maja, 17. jul., 29. avg., 16. oktobra. — Sv. Gora pri Sv. Petru pod Sv. gor. 4. avg., 17. sept. — Koprivnica. 25. jan., 3. marca, 13. jul. — Kostriv-nica. 10. marca, 25. apr., 15. jun., poned. po sv. Jak., soboto pred roženv. nedeljo. — Kozje. 24. februarja, 26. apr., 13. jun,, 25. julija. — Lemberg. Poned. po sredpostni sredi, cvetni petek, 12. maja, sredo pred Telovim, ponedeljek po sv. Ulrihu, 5. avgusta, 25. okt., 25. nov. — Lesično. Poned. po vseh svetih. — Loka pri Žusmu. 13. apr., 20. jul., 25, avgusta, 12. sept. — Sv. Miklavž v Polju. 8. maja, 6. dec. — Sv. Peter pod Sv. gorami. 5. febr., 6. marca, 15. apr,, 23. maja, 21. okt., 13. dec. — Pilštanj. 9. februarja, 8. marca, 16. maja, 9. jun., poned. po Rok., 29. sept., — Podčetrtek. 17. marca, veliki torek, 1. julija, 10. avgusta, 1. okt., 21. nov. — Podsreda. 24. junija, 21. sept., 18. okt,, 19. nov. — Ponikva. 14. februarja, četrti poned.po vel. noči, sob, pred sv, Mart,; živinski sejmi: 27. jun., 1. avg., sredo po roženv. ned. — Pristava (Sv. Ema). Torek po bink., 17. okt. — Rogatec. 24. febr., 21. marca, poned. po beli ned., poned. pred vneboh., 25. maja, 12. jul,, 24. avgusta, 14. sept., 30. nov. ■— Slivnica (Sv. Urban). Prvi četrtek po bink., 22. julija, poned. po roženv. ned. — Stara Sv. Gora. Soboto pred tiho ned., bink. soboto. — Št. Vid pri Grobelnem. 14, marca, 17. junija, 20. septembra — Tinsko. Tretji ponedeljek po binkoštih, 2, julija, ponedeljek po angelski nedelji, — Zagorje. 31. julija. * M e d j i m u r j e (kotarska oblast Čakovec). Čakovec. Cvet. poned., 29. jun,, 3. avg,, 25, nov — Draškovec. Sreda po Jurjevem, 7. in 16, avgusta, II. nov, — Kotoriba, 9. marca, 27. jun,, 30, sept., 30. nov. — Nedeljišče. 15. jun., poned. po ang. ned. — Prelog. Bink. torek, poned. po Jakobovem. — Rac-Kaniža. 16. maja, 24. jun,, 10. avg,, sredo po beli ned, — Mursko Središče. 1, maja, 20. avgusta, 26. oktobra. — Štrigova. 19, marca (sv. Jožefa dan) 22. jul., 30. septembra, 4. decembra. — Sv. Helena pri Čakovcu. 18. avg., 22. septembra. — Sv. Rok pri Čakovcu. Na Rokovo in Mihaljevo, Na Koroškem. Št. Andraž. Cvetni petek, 3. maja, 28. avgusta, 30. nov. — Beljak. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, poned. po sv. Lovrencu. — Borovlje. Poned. pred sv. Jožefom, sv. Martina dan (11. nov.), — Celovec. Prvi poned. v aprilu (če je ta dan praznik, se vrši prejšnji poned.), poned, po sv. Uršuli (za živino); vsak četrtek tržni dan. — Dobrla ves. Ponedeljek pred sv. Lukom (ako sv, Luka ni na poned.), poned. pred sv, Janezom Nep, — Grebinj, Poned, po tihi nedelji, poned. pred bink., poned. pred sv, Terezijo (15, okt.), — Sv. Jakob v Rožta. Poned. po mali Gosp. —- Labod, 12. marca, 4. maja, 24. avg., 27. dec. — Sv. Lenart. Velikon. torek, bink. torek, 10. avgusta, 28. okt. — Št. Mohor. Cvetni poned., torek po bink., 28. okt. — Nemški Bleiberg. 21. avg. — Št. Pavel. 25. jan., velikonočni torek, bink. torek, 29. sept. — Pliberk. Poned. po sv. Treh kraljih, poned. po sred-postu, poned. po sv. Medardu, poned. po sv, Egidiju, poned. po sv, Lenartu. — Podgorje, Binkoštni torek. — Podklošter. 4. maja, ponedeljek po vseh svetih. — Rožek. 29. septemba. — Svinec, Torek pred cvet. ned., torek pred bink., 29. sept., 27, decembra, — Trg (Feldkirchen). Poned. po najdbi sv. križa, 24. apr. — Velikovec. Sredo po jes. kvat., nedeljo in poned. pred sv. Miki. — Št. Vid n. Gl, Ponedelj. po Im. Jezus., ponedeljek po sv. Mihaelu (29. sept,); vsak sejm traja štiri tedne, — Železna Kapla. I. maja, 2. julija, 16. avgusta, 28. oktobra. V Julijski krajini. Koroško. Naborjet. Ponedeljek pred Vsemi svetimi. — Pontabelj. 30. jun., 16. okt. — Trbiž. Prvo soboto v aprilu, 30, jun,, 16. okt., prvo soboto v oktobru. — Ukve. Zadnji poned. v marcu in septembru. Kranjsko. Črni vrh. Sv. Jurija dan, poned, po mali Gosp, — Ilir, Bistrica, Prvi poned. v juniju, ponedeljek po sv. Juriju, prvi poned. po mali Gospojnici in poned. po sv. Martinu, —Idrija. Kramarski sejmi na velik, sredo in dne 5. in 15. dec., živinski in kramarski sejm 16. maja, 15. okt. — Spodnja Idrija. Sv. Roka dan, — Prem. Ponedeljek po sv, Gregorju, poned. pred malo Gospojnico, ponedeljek po sv. Uršuli. — Postojna, Poned. po vneboh,, sv. Luka dan, 24. avg., 3. dec. in prvi dan vsakega meseca, — Senožeče, II, marca, 11. aprila, 11. maja, četrtek po binkoštih, 11, junija, 12. julija, 11. avg., poned. po kvat. nedelji v sept., 11. sept., 11. okt, — Sorica, Sv. Luka dan (za živino). — Slap pri Vipavi. Poned. vel. tedna, 22. novembra, sv. Lucije dan. — Šturije. 1. febr. — Št, Peter na Notranjskem. 15. februarja za živino in blago, 17. marca, 18. aprila (kramarski, za govedo in konje), ponedeljek po sv. Rešnjem Telesu, 9. avg. in četrteK po nedelji rožnega venca, — Št.Vid pri Vipavi. 14. marca, sv. Vida dan, 20. novembra. — Trnovo. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, 24. junija, ponedeljek po sv. Petru in Pavlu, 19. oktobra. — Vrhpolje pri Vipavi. 22. januarja, sv, Primoža dan. — Vipava, Pustni ponedeljek, prvi poned. v sept., dan sv. Simona in Juda. — Zagorje. 10. marca, torek po binkoštih, 17. septembra, kvatrni ponedeljek v decembru. * Opomba. Čitatelje prosimo, naj nam nazna< nijo netočnosti glede sejmov, V KANADO in ZDRUZENE DRŽAVE s? a s> ® M d sS J5 k-58 S t! .o 9 ~ se -S * J ® Ž ® -S A s « 53 ® s ® O .t s S® Ž « 9 S M 8 C M "3 h 1» I> NE SERVICE CEAN & RAIL CAMADIAH PACIFIC €TEAySHIPS-8AILWAYS-H0TELS-EXPR£5S ses s ^e- 0 M® £§o s. . I <» e J si gg ^ ifl o © ** 1 S! « a N £ S?g * ® 05B ffs O M 2- rt-a 2 et- T P«—.® a m. p 2 o M © p TJl SJSB 5C o»g - "S » -( «! . P.B5, N>-© p W h— p.« 85 ® 5'-. ^.g* 5 ž-«?« »g B G s .2-® SO SS i-, a _ -T ffl sp a l.s-4^ P*" N M ^ »8® S g ® § P H! O S-- ® O - a.B K ® H o-S se ®S Sc •g c C S* rt- S8 IZČ o P i Brzojavke: GACANPAC. Telefon št, 27-59. ZASTOPSTVO ZA SliOVESTIJO: JOSIP ZIDAR LJUBLJANI, Dunajska cesta štev. 31. MNOGO DENARJA Vam os+ane zep u, ako perete perilo po preizkušenih pravilih. Nič več ne bo,treba pogostokrat kupo-vatuiovega perila. Na tisoče gos« podinj.ve, da je wfSchkfitov način pranja najbolj praktična metoda na svetu. Perilo se čez noč namoči v raztopini praška za pranje „Ženska hvala". Zjutraj se JT"'" » *• perilo nalahno izpere s Schichtovim JELEN milom, a ko »e v raztopini tega mila še prekuha, oprano je brez men-canja in drgnjenja. Perilo postane belo kot sneg, ker »Ženska hvala" in JELEN milo odnašata nesnago. Vsak.oprani kos postane kot nov, a tako pranje niti najmanj ne škodi perilu. 3 krat tako dolgo kot druge vrste trajajo štrange, uzde, vrvi za seno, povodci in drugo vrvarsko blago od Tovarne motvoza in vrvarne d. d., Grosuplje pri Ljubljani. To blago se razlikuje od drugih po tem, da ima privezano rdečo oznako, kakor jo kaže tale slika (pajk v sredini mreže in z napisom: GROSUPLJE). Prepričajte se in zahtevajte pri Vašem trgovcu vse vrvarsko blago s tako marko in zadovoljni boste in prihranili si mnogo denarja. To blago je priporočeno za kmetovalce od Kmetijske šole na Grmu. Ta varstvena znamka garantira za najboljšo kvaliteto. - Zahtevajte vse vrvarske izdelke samo s to znamko. Štrange Mnogo denarja si lahko prihranite, 8e kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, posteljno opremo itd. v veliki trgovini z blagom A. & E. SKABERNE LJUBLJANA, Mestni trg št,-10. Manufaktura modno blago, moško in žensko perilo, vse potrebščine za krojače in šivilje v bogati Izbiri priporoča Valentin Hladin Oglejte si mojih 18 izložb in upoštevajte naše ugodne cene. Pri obisku z dežele znaten popust. S. Holobar slikar črkoslikar pleskar in ličar — Celje — za KresJjo 4 a Telefon interurb. 137. >l> SLIKANJE cerkva, dvoran, sob, gledaliških odrov v poljubnem slogu in v najmodernejši izpeljavi // Tehnika v radiranju in strcanju Posebni oddelek za ČRKOSLIKARSTVO na steklo, pločevino in les // Svetlobne reklame PLESKANJE in imitiranje lesa in marmorja DUCO - LIČENJE avtomobilov in vseh drugih vozil II Vzorci in proračuni vedno na razpolago tfi H bR £ S £ £ £ S S S ifi tfi S ffi SO LI OZDRAVLJIVE PLJUČNE BOLEZNI? S tem izredno važnim vprašanjem se bavijo pač vsi oni, kijih muči ASTMA, TUBERKULOZA na pljučih in v grlu, OMOTICA, KATAR na pljučih, zastareli KAŠELJ, ZASLEZENJE, dolgotrajna HRIPAVOST in se doslej niso mogli ozdraviti. Vsem takim bolnikom dopo-šljemo popolnoma zastonj KNJIGO S SLIKAMI iz peresa gospoda dr. "med. Guttmanna, bivšega šefzdravnika zdravilišča Finsen o predmetu: „SO LI OZDRAVLJIVE PLJUČNE BOLEZNI?" Da nudimo možnost vsakemu bolniku, da si preskrbi pojasnilo o stanju svoje bolezni, smo se odločili poslati vsakemu to knjigo zastonj in poštnine prosto v korist splošnosti. Pišite dopisnico z natančnim naslovom na PUHLMANN & CO., BERLIN Nr. 417. Miiggelstrasse 25—25 a. tfi S S tfi ifi S yfi S s s s s s S £ KAJ RABITE? A Ml NUDIMO Za čiščenje vina, žganja, piva, sadjevca itd.? Za napravo domače pijače? Za uničevanje podgan in miši? Za pokončavanje škodljivcev na drevju, hmelju, trti itd.? Za širjenje mleka in barvanje surovega masla? Za govedo, konje, prašiče, drobnico itd.? Samo zanesljiva sredstva: želatino Laine in prašek Jullien! Že tisočkrat preizkušeni „Sadovin" v prahu ali ekstraktu! Izborno pasto „Mortorat". Vsestransko zanesljivo delujoča sredstva, ki jih priporočamo za vsevrstne bolezni; pošljemo tozadevna navodila. Vporabljajte izdatno sirilo in barvo „Kolbut"! Omislite si tudi termometer! Najbolje Vam služi krmilni in redilni prašek! Neznaten izdatek se Vam obilno povrne, ker bo Vaša živina lepo rejena. Le taka živina je odpornejša proti boleznim! Zelena francoska vinovica »JUPITER" je najboljše domače sredstvo, ki naj ne manjka v nobeni hiši. Zahtevajte jo povsod ali pa jo naročite naravnost od nas. Obrnite se zaupno na našo tvrdko, ki Vam da brezplačno raznovrstne strokovne nasvete, pojasnila itd. Drogeriia .SANITAS' Celje Postrežba solidna 1 Aleksandrova ulica štev. 5. LJUBLJANA, Dunajska cesta 5. Cene nizke! S p » r«s.as: d fl P 0< 0< S-B H p O Sfi es P 00 S^LF13' to to to o S. EJ O O <® T 5, ' »J LE 3 H-1 t-" vpga 2< a S . - o E S. ™ ® o a «- a f ?Bo Čuvajte in branite svoje zdravje I Naši dedje so imeli prav, ko so našim staršem nasveto-vali, rekoč : „D o b r o upoštevajte staro pravilo in usposobite svoje telo z dnevno nego, da bo moglo odgnati bolezni in premagati obolenja, ki so morda ž» nastopila.", Poglejte, mi prinašamo tu] nekaj takih pravil za bolne In zdrave, ki naj bi se splošno uporabljala, ker so se ta pravila izkazala vedno kot najuspešnejša. Zjutraj ko zapustiš posteljo, oteri vse dele telesa, mišice in sence s pravim Feller-jevim Elsa-fluidom, ki blaži bolečine. To deluje zelo blagodejno, čisti in oživlja, daje odpornost napram prehlajenju, nahodu itd. ter — pomešan z vodo — z grgranjem in izpiranjem preprečuje nevarna obolenja dihalnih organov, nadalje vratne bolezni, hripavost in sluzavost, istočasno pa vzdržuje zobe zdrave, ker pomori škodljive bacile. Zvečer preden greš počivat, je mazanje sFeller-jevim Elsa-finidom največja dobrota za utrujeno in izčrpano telo, posebno za ljudi, ki jih muči revmatizem, ki imajo slabe živce, ki slabo spijo ali trpijo od trganja v udih ter na bolečinah v obrazu in na celem telesu. Tako otiranje ugodno poživi krvotok in splošno dvigne dobro telesno zadovoljstvo. Obsnem je Fellerjev blagodišeči Elsa-fluid pravtako uspešno sredstvo tudi proti gripi in na-lezljivosti raznih drugih bolezni. Doma pa se rabi Fellerjev Elsa-flnid že 33 let kot preizkušeno domače sredstvo v stotinah slučajev. Tudi pri nezgodah in tam, kjer je res nujno potrebna hitra pomoč, je vedno najbolj zanesljivo sredstvo. Na potovanju je zopet Fellerjev Elsa-fluid oni, ki blaži bolečine in je enako dobro sredstvo zaščite pri zunanji kot znotranji uporabi. Nekoliko kapljic na sladkorčku zelo dobro stori in deluje pomirljivo na pokvarjen želodec ter gotovo pomaga pri motnjah ali težavah, posebno pa pri morski bolezni. Enako izborno deluje proti glavobolu, migreni, zobobolu itd. Treba je zato, da ima vsakdo Fellerjev Elsa-flui^d vedno in povsod pri sebi in da ga uporablja za uničenje bacilov v vodi za umivanje. Neštevilne so dobrote, ki Vam jih daje Fellerjev Elsa-fluid! Fellerjev, z zakonom zaščiteni Elsa-fluid, ta izvrsten kozmetični preparat, se dobiva v lekarnah in podobnih trgovinah v poskusnih steklenicah po D 6-—, v dvojnih steklenicah po Din 9-—, ali v specialnih steklenicah Din 26"—. Ce se naroči po pošti, je cenejše, ako je to večja množina naenkrat. S poštnino in ovijanjem vred stane 9 poskusnih ali 6 dvojnih odnosno 2 specialni steklenici Din 62"—, dalje 18 poskusnih ali 12 dvojnih ali 4 specialne steklenice Din 102'— in 54 poskusnih ali 36 dvojnih odnosno 12 specialnih steklenic pa samo Din 250-—. Za želodec, za izboljšanje prebave, pa so najboljše Fellerjeve Elsa-kroglice, ki čistijo, 1 zavoj (6 škatlic) Din 12-—. Naročila na] se pošiljajo točno napisana na naslov: EUBEH l FELLER, lekarnar, D0N3B STUBICA štev. 589 (Hrvatska). Doktor Kavčuk pri stalnem omizju v gostilni pri »Zelenem drevesu". Če se ves dan težko dela in se je od prvega pelelinjega klica pa do solnčnega zahoda na nogah, se že pripeli, da noge predčasno opešajo. In lo ni nič čudnega. Predstavljajte si vendar, ljudje božji, kaj bi bilo, ako bi bicikelj ne imel gumijastih obročev. No, to kolo bi lahko hitro treščili med staro železje. Tudi pri ljudeh ni mnogo drugače. Kdor hodi po trdih usnjenih petah, ki so mnogokrat povrhu še podkovane, zadobi pri vsakem koraku prav pošten sunek. Ako se tudi tak posamezen sunek ne čuti, pa vpliva stotisoč takih sunkov prav izrazito na kosti. Zato, ljudje božji, ker rabite ves ljubi dan svoje noge, in ker rabite iste zdrave in močne, nosile PALMA-kavčukpeie. Ta kavčuk je namreč kakor pnevmatika. Pri vsem tem je še poceni, zdrži trikrat toliko kakor usnjena peta in ohranja itak drago obutev. S PALMA-kavčuk-petami hodite prijetno prožno in varujete svoje noge. Dobi se jih povsod in vsak čevljar jih namesti v par minutah. Kdor nosi PALMA-kavčuk-pete, lahko prenaša nadloge in napore dnevnega dela do visoke starosti. Imel bo pri tem vedno zdrave in močne noge. Ljudje božji, mislile na io, kadar ste trudni! r Velika zaloga kmečkega manufakturnega blaga Franc Dobovtfnik, Celje Gosooska ulica št. 15. Trgovina ima lastno tovarno za izdelovanje odej (kovtrov). - Lastno izdelovanje delavskega perila. - Edini vir za dober nakup! Prodaja na drobno in na debelo! oooooo Krojači en gros-cene! J Tovarna hranil Mlini za dišave „ADRIA" GLINCE, posta Tič, priporoča svoje prvovrstne izdelke: ADRIA žitno kavo SLADO dvojno sladno kavo META rženo kavo. INDIA - dišave. Največje in najstarejše domače podjetje te stroke. Brzojavke: Adria Vi6. Telefon 3340. Prometni zavod za premog d. d. LJubljana, Miklošičeva c. 15(1 prodaja najugodneje v vagonskih pošiljkah premog za domačo in industrijsko kurjavo ter za kovače. Koks vseh vrst za kovače, livarje itd. Tudi za že znane stvari le potreben pouk! Med gospodinjskimi opravili je eno najvažnejših opravil — pranje. Upoštevati je pač treba temeljna pravila pranja, ki jih marsikatera gospodinja rada prezre ali pa se pusti voditi po navodilih, ki so le njej v škodo. — Kakor znano, delimo pranje v tri ločena opravila: v namakanje, v pranje, ki obstoja iz namilanja, mencanja in kuhanja, ter končno v izplakovanje. Namakanje naj se vrši v mlačni, predvsem pa v mehki vodi. Trda voda je tista, v kateri je mnogo mineralnih raztopin, predvsem magnezije in apnenca. Milnica (raztopljeno milo) se v taki vodi zveže kemično z apnencem in tvori takozvano apnečevo milo, ki je za pranje brez učinka. V trdi vodi se torej najprej del dragega mila porabi za izločitev apnenca in šele nadaljnje milo pride v prid pranju. Mehke vode so le v nekaterih delih Dolenjske in Štajerske. Najbolj mehka voda pa je deževnica ali kapnica. Kjer pa take ni, naj se trda voda omehča s kuhinjsko sodo; tako izločimo apnenec s ceneno sodo in prihranimo dragoceno milo za njegov pravi namen! Po zadostni namaki se preide k pravemu pranju, t. j. perilo se namili in zmenca. Milanje se vrši na lahno in vedno s plosko stranico. Ko je perilo prvič oprano, se prekuha ter nato izplakuje. Ako je voda mehka, se izplakoyanje lahko vrši v mrzli vodi. Pri trdih vodah so pa potrebne tri vode, in sicer prva zelo vroča, druga mlačna in šele poslednja mrzla. To je naš nadvse enostaven in za vsako gospodinjstvo zelo koristen način pranja. Mnogo gospodinj pa pere perilo z raznimi praški, v veri, da gre hitreje in laže. Opo- zarjamo pa, da so vse te prednosti le navidezne. So pralni praški, ki vsebujejo samo sodo in nekoliko odstotkov pralnega mila. Ti milni praški imajo nalogo vodo samo omehčati, vendar je omenjeni naš način mnogo cenejši. Večinoma vsebujejo pralni praški še kem. snovi, ki perila ne operejo, ampak obelijo na način oksidacije. Pranje z miiom pa je mehaničen proces: majčkeni delci milnice se vrinejo med vlakna tkanine in umazanijo, prah itd., ter odločijo in voda jih nato odplavi. Kemičnih praškov razjedajoči kisik pa tkanine in madeže sicer obeli, odstrani jih pa le samo milo! Oksidacija je izgorevanje, zato pri tem zelo trpe vlakna, na katere uničujoče deluje. Ako so vlakna načeta je gotovo, da trpi vsa tkanina in — Tkanina pri kateri vlakna niso nafeta. Tkanina z že načetimi vlakni. (Vse pod močno povečavo.) perilo je uničeno! Vsako perilo predstavlja vrednost. Paziti je torej, da se to vrednost ohrani. Zato uporabljaj pri pranju poleg mehke vode in solnca edinole milo. Kar se mila samega tiče, Vam zelo priporočamo domače milo znamke GAZELA ali pa še bolje terpentinovo milo Gazela. To milo ima v svežem stanju 64°/o maščobnih kislin, osušeno seveda še mnogo več, je vedno enako dobre kvalitete, strogo nevtralno ter da obilno in hitro peno. A, K, Težki časi so danes, in kdor hoče izhajati, mora biti točen v svojem poklicu; zato je pa treba dobro idoče ure, kakršno dobite samo v veletrgovini Stermecki po sledečih nizkih cenah: nikel „0stara" ura 48 Din, nikel „Roskopf"' 106 Din, srebrna z enim pokrovom 235 Din, z dvojnim ,,Vi-gllant" 275 Din, damska nikel ura 100 Din, budilka z enim zvoncem 65 Din, z dvema 75 Din, stenska ura 130 Din. Da se ura ne izgubi, je treba verižice, lepo dekle ali mlada žena pa rabi uhane in prstane kar vse najdete v velikem ilustrovanem ceniku z nad tisoč slikami, ki se pošlje na zahtevo vsakomur zastonj. Za ure se garantira tri leta. Kar ne ugaja se zamenja ali vrne denar. VELETRGOVINA R. STERMECKI, CELJE, ŠTEV. 219 (SLOVENIJA). t LESNA izvozna trgovina rezanega in tesanega lesa | Stalen nakup kostanjevega lesa in smrekove skorje za tanin. Zelo ugodne cene. - Takojšnje plačilo. ERNE5T (DRRIHC CECJE, Zrinjskega ul. št. 4. Telefon 13G. Popravila vseh vrst orožja se Izvršujejo najsolid-neje in najceneje Lovske puške, pištole, revolverje, flobertice. municijo itd. dobite vedno in najceneje pr tvrdki ALBERT riUTAR trgovina orožja, municije in lovskih potrebščin CELJE, Slomškov trg 4, za farno cerkvijo. Račun poštne hran. 11.165. Telefon štev. 2412. Popolnoma varno naložite denar v VZAJEMNI POSOJILNICI r. z, z o. z. V LJUBLJANI na Miklošičevi cesti poleg hotela „Union". Hranilne vloge se obrestujejo najugodneje. Varnost nudijo lastna palača, večina delnic hotela „Union", hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se nalaga lahko tudi po poštnih položnicah. ZAPRUZNO PODJETJE NOVA ZALOŽBA R. Z. Z O. Z. KNJIGARNA IN TRGOVINA S PISARNIŠKIMI POTREBŠČINAMI V LJUBLJANI Kongresni trg St 19 (poleg nunske cerkve) ob Zvezdi NOVA ZALOŽBA ima vedno v zalogi vse knjige: šolske, znanstvene, leposlovne in tudi molitveni ke. NOVA ZALOŽBA (poleg nunske cerkve) ima tudi antikvariat: prodaja in kupuje že rabljene knjige vseh vrst, tako leposlovne, slovenske, nemške in tudi molit-venike itd. NOVA ZALOŽBA prodaja vsakovrstne šolske in pisarniške potrebščine: zvezke, peresa, svinčnike, risalno orodje, papir za risanje, ameriške žurnale, blagajniške knjige, glavne knjige, kopirne knjige. NOVA ZALOŽBA ima vedno v zalogi (za darila otrokom in odraslim primerno) tudi nalivna peresa, tintnike, pisalne garniture, preproste in dragocene. Pismeni papir v največji izbiri. Prodajalcem po deželi daje primerne popuste. Na drobno in na debelo! Telef. inteiurb. 175 ■ Brzojavke: Mohorjeva Cel je Račun pri poštni hranilni ol ■ v LJubljani štev. 11.233 ■ MOHORJEVA TISKARNA V CEUU KNJIGOVEZNICA ■ se priporoča ■ za vsa v knjigo-veško itroko spadajoča dela, kot vezanje vsakovrstnih knjig, revij i. t. d. -R. Z. Z O. Z.- izvršuje vsa tiskarska dela: knjige,Časopise, uradne, trgovske, industrijske, društvene in zasebne tiskovine lično, točno in po nizkih cenah ♦ Knjigarna in trgovina s papirjem ter pisarn, potrebščinami nudi veliko izbiro molitvenih, šolskih, leposlovnih, znanstvenih in poslovnih knjig, papirja, šolskih zvezkov itd. Zaloga tiskovin za župnije in občinske urade PREŠERNOVA UL. 17 Kupuj razborito — po boš kupil poceni in Na tisoče raznih predmetov za vse namene najdete v velikem, brezplačnem letošnjem katalogu tvrdke H. SUTTNER. vendar dobro! V trgovinah največkrat nimamo dovolj časa za temeljito razmišljanje, potem pa doma obžalujemo, zakaj nismo izbrali kaj drugega. Velike vrednosti v tem je letošnji katalog svetovne razpošiljalnice H. SUTTNER, ki nam s svojimi nad 1000 slikami nudi možnost, da moremo doma mirno preudariti in določiti, česa potrebujemo. Ta prednost je ne-nadkriljiva. In ta veliki letošnji katalog lahko dobite Vi brezplačno, ako ga z dopisnico zahtevate. V njem boste našli vsakovrstne najlepše in najnovejše izume sedanjosti: predmete praktične uporabe, stvari za dom in pa oblačila, ki jih morete brez rizike naročiti, ker se neugajajoče blago lahko zamenja ali pa se denar vrne. Ogromni promet omogoča, da tvrdka H. SUTTNER prodaja vse predmete najceneje a vendar najboljše kakovosti. Zato zahtevajte še danes brezplačni letošnji KATALOG svetovne razpošiljalnice H. SUTTNER Ljubljana, štev. 201 (Slovenija). Aparat za britje štev. 12.207, fino po-nikljan, z 2 reziloma, jako lepo izdelan, samo Din 22"—. Dunajska ročna harmonika št. 13.116, na 10 tipk, 2 basa, dvoslišne, velikost 24X1 lVa cm> z 10 pregibi na mehu, lepa izvedba, samo Din 168'—. Gosli, citre, mandoline, gramofoni in druga ostala glasbila v veliki izbiri. Žepni nožiči, britve, škarje, aparati za striženje las in brade itd. Orodje kakor stružce, kladiva, klešče, svedra itd. Kuhinjske priprave, gladilniki, jedilno orodje, garniture itd. Halje, dežne plašče za dame, gospode in otroke. Perilo, nogavice, garniture za postelje in mize, prešite odeje itd. Obleke za gospode in dečke, po najnovejšem kroju in vnajboljši kakovosti. Čevlje za dame, gospode in otroke itd. Razpošilja se po povzetju ali ako se denar naprej pošlje. SLOVENEC Katoliški Slovenci ln Slovenltei Naročajte in čitajte samo katoliški dnevnik! Ne trpite brezverskega ali versko mlačnega časopisa v svoji družini! is&afa vsak dan razen ob ponedeljkih in dnevih po praznikih. — Vsako nedeljo ima prilogo »Tlustr. Slovenec«> S strani slik v bateroiisku. Stane mesečno 25 "Din in se plačuje naprej. Naročite si ga xa 8 dni brezplačno na ogled. Zadostuje dopisnica. Naslov: »Slovenec«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna -DOMOCJVn se tiska vsak teden V 40.000 izvodilkakor noben tednik v Jugoslaviji. Radi svoje poljudne besede, številnih novic iz domačih in tujih krajev, napetih daljših in krajših povesti, zlasti pa radi svojih stalnih prilog: Gospodar, Mati In gospodinja, Novice v slikat) je »Domoljub« najbolj priljubljeni list v Sloveniji. Zato ga ima vsaka dobra krščanska hiša. Stane na leto Din 38"— ter se naroča na naslov: »"Domoljub«, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna m■■■■■■■■■■■■■■■■■ Naroči se lahko z dopisnico! HHHHHHMHH Vsakovrstne ure, zlatnina in srebrnina po nizki ceni pri LtflLHflR. URAR. LJUBLJANA, SV.PETRA C.36 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNI PREJ v Ljubljani, Kopitarjeva ul. 6 priporoča svojo veliko zalogo trgovskih poslovnih.knjig, šolskih zvezkov in ris. blokov K.T.D. J. Trgovina z manufakturnim blagom, velika izbira oblek lastnega izdelka čeških in domačih tovarn sukna in hlačevine. Velika zaloga klobukov, čepic in raznega perila. Moje geslo je: Dobro blago, nizke cene. Stari trg 2, i Priporoma svojo gostilno »POD TRANČO" Zares dobro se kupi ali naroča pri tvrdki R.MIKlAUCpri$kofu, v LJubljani BLAGO ZA MOŠKE IN ŽENSKE OBLEKE JOS. OLUP, Ljubljana DRUŽINSKA PRATIKA ZA 1ETO 1930 se dobiva povsod la ceno Din 5'- NAJ CENEJŠI LJUDSKI KOLEDAR „JAVOR" - LOGATEC Lesna Industrija, Gabrijel Oblak, Slovenija Izdeluje vsakovrstno pohištvo iz trdega in mehkega lesa, kakor spalnice, jedilnice, kuhinje itd. Z jamstvom proti razsušitvi. Cene zmerne I Brzojavni naslc P APIROGR AFIJ A JSl! LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 10 En gros prodaja papirja — Stalna zaloga papirja vseh vrst — Konkurenčne tvorniške cene Najvarneje in najugodneje se nalaga denar pri pupilarno varnem zavodu, ki obstoja že 65 let CEL3SHB MESTHB HBflHILMICB w CELJU, Krekow trg (v lastni palaii pri kolodvoru). Za hranilne vloge jamči poleg premoženja hranilnice Se mesto Celje z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. Prihrankom rojakov v Ameriki, denarju nedoletnih, ki ga vlagajo sodišča, ter naložbam cerkvenega in občinskega denarja posveča posebno pažnjo. Hranilnica daje posojila na zemljišča po najnižji obrestni meri. — Vse prošnje rešuje brezplačno. Koledar 1930. Kmetovalci! Najboljše kose, srpe, motike in poljsko orodje; zanesljivo kaljiva semena — ' Mizarji! Okove za pohištvo in stavbe, fino orodje — Kleparji! Pocinkano, cinkovo pločevino in kositer za spajanje — Gospodinje in gostilne! Kuhinjsko posodo, jedilno orodje, „Weckove" kozarce za vkuhavanje sadja in sočivja, pristni malino vec, najfinejšo žgano in sirovo kavo, čaj, fini ram, pristno slivovko in brinjevec kupite najbolje pri ^J ]0S.]flg0diČU, Celje, Glavni trg 15. Nakup kuhanega masla, suhih gob in drugih poljskih pridelkov. Priporočamo modno in konfekcijsko trgovino Terezije Kuder, nasl. Drago Cerlini Celje, Glavni trg št. 14. Solidna postrežba! Zmerne cene! Razni plugi, brane, sejalni stroji, kosilni stroji, obračevalci za seno, vitlji, ročne in viteljne mlatilnice kakor tudi najmodernejše čistilne mlatilnice, lokomobile na bencin, reporeznice, slamoreznice, grozdni in sadni mlini, preše itd. itd. K. & R. Ježek Maribor Poljedelski stroji vseh vrst -m Prospekti brezplačno. POSOJILNICA V PTUJU registrovana zadruga z neomejeno zavezo hh ustanovljena 1883. leta uradu je v Narodnem domu v Ptuju. Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po kolikor mogoče visoki obrestni meri. Daje posojila proti vknjižbi na zemljišča, pa tudi proti poroštvu — brez vknjižbe. Poštni čekovni račun v Ljubljani št. 11.019. denaj* skozi okno J^=T?r>a°yj>o

" železnatega Mna-vina. 6 velikih steklenic „ „ „ „ . . 12 M M M » V M * • Din 128 — „ 248— in 1 veliko zastonj „ 492-— In 2 veliki cMtonj 4 steklenice „ALGA" proti revmatizmu..........Din 77-— 8 steklenio „ „ „ .................181-— M „ ................. „ 206;- 25 „ „ „ „ .......... „ 320-- 10 zavitkov „MA«NA" ca odvajanje (liksir)........Din 44-- 26 „ „ „ „ » ......... » 80* 1 Škatlo „VALE" proti kaSlju 2 Škatli „ „ „ 3 Škatle „ „ „ Din 46 — 80-— 100-— V teh cenah je vračunana poštnina, zavojnina in zaboj. Kar želite naročiti, podčrtajte s svinčnikom ali s črnilom ter zapiSite razločno Val naslov. KRSTNO IME IN PRIIMEK: Zadnja poŠta: ............................ Revmatični bolniki! Imejte popolno zaupanje v preparat: ki &e po prvem nadrgnjenju ukloni boleči/ne ALGA revmatične bolečine, vse bolečine in trganje po kosteh, mišicah, sklepih, po zobeh In v glavi, išias in omotico. POMNITE: pri influencl, gripi, sploh pri vsakem prehladu naj Vam bo neizogibna dolžnost, Se lasti večer bolnika nadrgniti z ALGO po vratu, rokah in nogah, in preprečili ste s tem mnogo težkih obolenj, ker ALGA osvežuje, vročina popusti, spanje je mirno in zdravo. Starci in starke! Masirajte se z ALGO zvečer in zjutraj. ALGA daje življensko radost in svežost! Dobiva se v lekarnah in drogerijah: 1 steklenica s točnim navodilom Din 16'—. Po pošti pošlje Laboratorij ALGA, Sušak. 4 stekl. Din 77-—, 8 stekl. Din 131'—, 14 stekl. Din 305-—, 25 stekl. Din 320'-. Za naročbo odtrgajte in porabite spodnjo dopisnico. Tukaj odtrgaj ali izreži! Na vsako, tudi najmanjše naročilo po tej karti Vam pošljemo 1—2 koledarja za 1.1030 v dar. tlENERGIN" železnato kina-vino: zoper malokrvnost, bledico, živčne slabosti, pomanjkanje teka, za malarične. „ALGA" je preparat zoper revma-tizem, glavobol, zobobol, omotico itd. „VALE" tablete zoper kašelj, pljučni katar in zoper prehlad. (>MAGNA" purga-prašek za prebavo in čiščenje črevesja. Tiskovina. Laboratorij „ALGrA" SUŠAK Koledar 1930. It ENERGIN železnato kina-vino je povrnilo zdravje že tisočem bolnikovi! Naročila sprejema: LABORATORIJ „ALGA", SUŠAK. Zelo uglednemu Laboratoriju ,,AIGA" na Sušaku. Izjavljam, da sem z Vašim prav dobrim zdravilom ,.ENERGIN'', železo vsebujočim kina-vinom, ki ga je uporabljal moj sin, popolnoma zadovoljen. Kakor raz-, vidite iz slike, je danes moj sin po uporabi 6 velikih steklenic močan in zdrav. Okrevanje se je pokazalo najprej v dobrem apetitu, zdravem izgledu lica ter na telesni teži, ki stalno narašča. — Vaš lek „ENERGIN", železo vsebujoče kina-vino, hvalijo tukaj mnogi, ker so uspehi hitri in sigurni. Prepričan o sijajnih uspehih, ga priporočam vsem, kjerkoli morem. Kjer je potrebna krepitev telesa in krvi, tam naj naročijo ,,ENERGIN". ris. Hvaležni JURAJ DOROTIC. Uglednemu Laboratoriju „ALGA" na Sušaku, Pošiljam Vam svojo sliko iz hvaležnosti ter v spomin iz zadovoljstva, ker mi je Vaš preparat „ENERGIN", železo vsebujoče kina-vino, vrnil zdravje. Že pri prvi steklenici sem ugotovil zboljšanje svojega zdravja; dobil sem dober apetit; sedaj pa se čutim po uporabi 6 steklenic popolnoma zdravega in dobro izgledam. Pridobil sem na teži 5 kilogramov. Toplo lahko priporočam vsem to izvrstno zdravilo. Prepričan sem namreč, da mord]po-magati vsakomur, kdor je malokrven, tako je dobro. — Prijateljski pozdrav, s spoštovanjem BAČ (Backa). Anton VORGIČ. ENERGIN železnato kina-vino je torej potrebno Vam in Vašim otrokom! Otroci, ki so po uporabi 3 steklenic ENERGIN-kina-vina dobili izvrsten apetit zdravo barvo lica in pridobili na teži telesa 4 do 5 kg Na tisoče staršev zahvaljujejo dobro zdravje svojih otrok samo ENERGIN-u! ENERGIN je zelo potreben tudi otrokom, ki pohajajo šolo, ker7jih ščiti pred raznimi nalezljivimi boleznimi. Ročne Harmonike, nemški model od Din 85.— dalje, — dunajski model od Din 179.— dalje. Gramofoni od Din 345,— dalje. Gitarne citre od Din 192__ dalje. Ustne harmonike od Din 7.50 dalje. Klarinet od Din 120.— dalje. 8 dni na ogled Vam polijemo vsak instrumenti — Ako Vam ne užaja, ga zamenjamo. DAMO VAM popolnoma zastonj veliki katalog že nad 30 let po vsem svetu znane tvrdke Meinel & Herold, tovarne glasbil, katerih kakovost se z več kot 20.000 priznanji in zahvalnimi pismi naravnost poveličuje, — Vi kupite direktno iz tovarne mnogo ceneje iz sledečih razlogov: 1. Mi imamo svoje jugoslovansko tovarniško skladišče v Mariboru; torej ne bo nikakih carinskih stroškov niti stroškov za inozemsko poštnino. 2. Če naročite iz inozemstva, Vam je popolnoma nejasno, koliko denarja bo treba izdati, dokler blago ne dospe, in razen tega morate še dolgo čakati. Mi Vam postrežemo takoj in cena Vam je znana že vnaprej. 3. V inozemstvu naročen instrument dospč lahko tudi pokvarjen. Kaj potem? Inozemstvo je daleč, pri nas pa Vam je to malenkost, ker smo tukaj, v deželi. Torej; najprej zahtevajte naš veliki katalog in šele potem se odločite. Pišite sedaj takoj na največjo razpošiljalno tvrdko glasbenih instrumentov v Jugoslaviji: MEINEL in HEROLD Tovarna glasbil, gramafonov in harmonik, podružnica MARIBOR it. 241. Flaute, okarine, saksofoni, ustne harmonike itd, T ogromni izbiri. Popolna garancija za vsako glasbilo I Elegantna poceni Din 120*- dobra URA točno po sliki! Zahtevajte moj veliki cenik s 1000 slikami brezplačno! Jf Noben liziko! Po 14 dneh poskušnje vrnem celotni znesek s poštnino vred, če bi roba ne ugajala! — Ker so f/fr\\ 1% vsi poedini deli vedno v zalogi, se izvrši popravilo brezplačno. To uro ne zamenjujte z arami, ki se ponujajo s kričečo reklamo. Prvovrstna,, solidna švicarska roba! A. Kiffmann, VMAM/M Maribor, št. 4a pri švicarski tovarni ur. ^BSSP^ Specialist samo boljših ur. Št. 1292: pravi nikljasti okrov, natančno po sliki, posebno tenka, elegant., s cilind. kolesjem in kamnima, 3 letno jamstvo, Din 120'-. O Dolgo življenje zahteva redno negovanje zdravja. Možni in sveži bomo ostali, ako bomo delali tako, kot so delali naši starši in dedje z velikim uspehom. Rabimo priljubljeni Fellerjev Elsa-fluid, ki je po 33 letih vsestransko p eskušan. Zanesljivo blaži bolečine, a telo drži močno in zdravo. Dobiva se v lekarnah in sorodnih trgovinah. Poizkusna steklenička stane 6, dvojna 9, specialna 26 Din. Fellerjevo Elsa - ribje olje, pravo in okusno, krepi vsakega, a posebno slabokrvne žene in otroke. Povzroča hiter porast teže ter daje zdrav in svež videz. Velika steklenica 22 Din. Zavojnina in poštnina Fellerjevo Elsa-Kina-železnato vino za slabokrvne in bledične osebe, potrebne okrevanja. Steklenica Din 16 50. Zavojnina in poštnina posebej. Železnati liker (Hegaferrin) Din 19 80. Rum-esenca Din 5 30 in Din 19 80. Fellerjev Elsa-zagorski sok proti kašlju in pisnim bolečinam. Steklenica Din 13 20. Zavojnina in poštnina posebej. — Apneno - železni sirup Din 13-20. — Čaj za prša in proti kašlju Din 6-60. — Prašek proti kašlju (Fiakerpulver) Din 6'60. — Hega-sladkorčki za prsa in pioti kašlju Din 8-80. Fellerjeve Elaa švedske kapljice (želodčni liker; pospešujejo prebavo in dajejo izreden apetit. Steklenica Din 13-20. Zavojnina in poštnina posebej. — balzam (življenjski eliksir, Din 5'—. — Seehofer-kapljice Din 8 80. — Razne kapljice, kakor: Hoffmannove, me-lisne, kamelicne, cimetne za Din 5-30 m 19'80. Fellerjeve Elsa-krogllce so zelo blago sredstvo za okrepitev želodca, pospešitev prebave in pravilno odvajanje. One ne dražijo črev, a odvajanje je lahko in pospešeno. En zavitek (6 škatlic) Din 12-—. — Sol za želodec in prebato Din 5'50. — Čaj za čiščenje krvi Din 6*60. — Ricinovo olje Din 5 — in Din 17-60. — Prašek za prebavo Din 8 80. — Zavojnina in poštnina posebej. Fellerjeve Elsa - sladkorne pasti-le proti glistam pri otro-kih, pa tudi pri odraslih); škatlica z 10 kroglicami stane samo Din 11-—. Tudi Vi potrebujete gotovo nekatere navedenih, tekom mnogih let preizkušenih pravih Felleijevih preparatov Proti kurjim očesom, žuljem itd. Vam pomaga brez bolečin, brez britve, brez nevarnosti zastrupljenja krvi in zanesljivo učinkujoči Fellerjev Elsa - turi- /ElSa . stovski Plaster obllz, mah ^------- karton D 4-40, veliki karton D h-t>o, dalje Elsa-turl-stovska tekoča tinktura, steklenica s topi-čem Din ll-—. Zavojnina in poštnina posebej. Fellerjev Elsa-praiek za posipanje proti znojenju telesa in nog. Škatlica s sitom Din 7-70. Fellerjev Elsa-mentolnl kllnček (Mi-grauestift). Z enostavno potezo odstranjuje v kratkem času glavobol, migreno, a se rabi tudi proti ubodom žuželk. Kos 10 Din. Zavojnina in poštnina post-bej. Fellerjeve Elsa-kapljioe za zobe hitro ublažijo bulečine. Steklenica Din 7-70. — Stalna nega s Fellerjevo Elsadont zobno kremo pieprečnje zobobol. Tuba Din 8-80. Fellerjeva Elsa-voda za oči krepi vid. Steklenica Din 6-60. — Zavojnina in poštnina posebej. Najmočnejše francosko žganje, originalna Radium-marka. Velika steklenica 19-bO D. — Mast proti ozeblinam 11 Din. — Mast za rane 11 L>in. — Žganje za golšo 11 Din. Fellerjev gozdni vonj ,Elsa' (parfum za bobe) napolni vsak prostor z divnim vonjem, razknžuje posebno bolniške prostore. Steklenica Din 16-60. Dr. Heiderjev prašek za zobe D 6-60. Pasta za zobe, tuba Din 8'80. Sčetka za zobe Din 11-aO. Fini parfumi z vonji raznih cvetic v originalnih stekleničicah po Din 27-50. Dišeča blazinica za obleko in perilo Din 6-—. Mazilo za brke Din 5-50. šampon Din 3-30. Pomada za ustnice Din 1"70 in Din 3-30. Najfinejši glicerin Din 5-50. Sredstvo proti nepotrebnim dlakam „Depllatorium" odstranjuje z vsakega mesta nezaželene dlake. Din 35*—. Zavojnina posebej. Elsa-prah proti mrčesu, proti muham, bolham, ščurkom, rusom, ušem, stenicam. Velika doza Din 17-60. Brizgalka za ta prah Din 25-—. Tinktura proti stenicam Din 17-60., Strup proti mišim in podganam „Flox"-zrnra Din 8"80. Elsa-hranilnt prašek za živino je veselje vsakega gospodarja. Krepak dodatek dnevni hrani za konje, govedo, ovce, svinje in perut-rino, Karton 8 Din. Mazilo za konje 19 Din. Čim več se naroči skupaj, tem več se priStedi na poštnini. Naročila je treba razločno nasloviti na EI1GEN ti. FELLEB, lekarnar v DONU 5TUBIC1 št. 589 (Hrvafsha). Zahtevajte povsod le .Hubertus1 i navadno in terpentinovo milo od CELJSKE MILARNE d. * o. s. CELJE ki je najboljie in najcenejše! KAREL JEZERNIK Sc DR. = CELJE = Pisarna: Breg št. 25 in Prešernova ulica št. 5. Konto pri „Prvi Hrvatski Štedionioi" v Zagrebu, podružnica Celje. Podjetje za izdelovanje vsakovrstnega cementnega blaga. — Prodaja cementa na drobno in na debelo. Postrežba kulantna Cene nenavadno nizke! Dobava takojšnja! Ogromna zaloga! Kmetijska družba za Slovenijo je najstarejša (že iz leta 1767) ter največja in najbolj razširjena kmetijska korporacija v Sloveniji. Kmetijska družba za Slovenijo ima namen, pospeševati vse panoge kmetijstva z zgledi, podporami, poukom in preskrbovanjem gospodarskih potrebščin. Njeno glasilo je ilustrovan gospodarski list »Kmetovalec" ki izhaja že 46 let in prinaša poučne kmetijske spise, kmetijske novice, družbene vesti in poročila ter odgovore na razna gospodarska vprašanja. Ta list se pošilja vsakemu udu brezplačno. —Ud Kmetijske družbe za Slovenijo plača letno samo _ _ ... . . 20 dinarjev udnine. Za pismene pošiljatve je naslov: Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3. f ..... — G. F.SCHNEITER podjetje za gradbo vodnih turbin ŠKOFJA LOKA, SLOVENIJA izdeluje: „Francis"-turbine vseh vrst in „Pelton"-kolesa za vsakojake razmere za pogon električnih central, tovarn, mlinov, žag in različnih drugih obratov, avtomatične precizij* ske regulatorje na oljnati pritisk in zrak, zatvornice, kompletne opreme za žage in mline, transmisije itd. | Prvovrstne reference. Zdravila za ljudi in živali. Preizkušene lastne specijalitete z natančnimi navodili. HoSevarJeva aromatlina že-leznata tinktura. Zoper slabo prebavo, slabokrvnost ln oslabelost, >/j litrska steklenica Din 20"—. Porabiti in naročiti je 3 steklenice. Leclthln kroglloe z železom. Živčna hrana za živčno oslabele, nervozne ter od duševnega in telesnega dela izmučene. Škatla 24 Din. Hočevarjev želodčni prašek. Učinkuje pri želodčnem katarju, to je: pri tiščanju in bolečinah v želodcu, želodčnem krču, kislem izpahovanju in bljuvanju. Škatla 20 Din. Frotlnskl ovet. Preizkušeno zdravilo zoper revma-tizem in trganje. Steklenica 14 Din. Frani Saj ln prsni sok. Zoper kašelj in bolečine v prsih. Oboje 16 Din. Migrenol. V 10 minutah učinkujoče tablete zoper glavobol, trganje in vročico. Cevka z desetimi tabletami 15 Din. Za domače živali. Sadnikarjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. Sigurno zdravilo zoper bolezni na prebavilih, ki čisti in odvaja Iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo živali ter zabrani izbruh rdečice. Zavoj 12 Din, 10 zavojev 100 Din. Bosulln-sveiloe. Edino zdravilo zoper sramnično vnetje pri govedi. Zanesljivo zoper jalovost krav in telic. Škatla z 12 kosi 30 Din. Frotlkatarallčni prah za konje. Zanesljivo zoper konjski kašelj, težko dihanje in izgubo teka. Škatla 20 Din. Na vprašanja odgovarjam brezplačno! V zalogi vsa druga zdravila! Izdeluje in razpošilja samo: Lekarna Mr. Stanko Hočevar, Vrhnika 111. Čuvajte se ponaredb, zato"naročajte le pri meni 1 Tvrdkn za glasbila vseh vrst: Wolf & C?, Klingenthal, Sachsen 484 dobavlja svoje godalne instrumente že nad 20 let v vse jugoslovanske dežele. Violine . . . Violončelo Kitare . . . Mandoline Gramafone Lutne . . . od Din 69,- naprej » » 507,- » » » 165,- » » » 103,- » » » 235.- » » » 295,- » Citre Harmonike Trobente . Klarinete . Piščalke . . Fanfare . . od Din 120,- naprej Piščali na boben 66,- » od Din 385,- » Bobne ...» » 124,- » Koncertne citre» 90,- » Gramofonske plošče 227,- » od Din 48,- naprej 36,- » 179,- » 22,- » Znatno znižane cene! Direktna dobava! Največje ugodnosti! Dobavitelj neštetih poklicnih godbenikov, godb in društev. Največja izbira harmonik, orglic, bandon., koncertin., violin, kitar, mandolin, luten, citer, lesenih in medenih pihal, signalnih instrumentov, lajn, gramofonov, gramofonskih plošč itd. Naročnina od Din 300 — dalje poštnine prosta. Dopisnica se)frankira z Din 1'50, pismo z Din 3—. Neomejena varnosti Neomejena varnost! KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI Knaflova ulica stev. 9 (eno minuto od glavne pošte) najstarejša hranilnica v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1820, sedaj last Ljubljanske oblasti, katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju brez odbitka rentnega davka ter izposoja denar na podlagi pravil na hipoteke in menice po zelo ugodni obrestni meri. — Stanje vlog konec julija 1929: okrog 90,000.000 Din. dežnikarna Jos. Vranjek, CELJE, Kralj Petrova cesta 13, priporoča svojo bogato zalogo solnč-nikov in dežnikov po najnižjih konkurenčnih cenah. Na drobno. Na debelo. Prevzema in izvrSnje vsa popravila in preobleke točno in solidno. PAVEL HERIČKO LONČAR IN PEČAR ♦♦♦ MARIBOR TATTENBACMOVA ULICA GALANTERIJA nogavice za dame, gospode in otroke, srajce, ovratniki, kravate, triko-perilo, puloverji, sprehajalne palice, dežniki, nahrbtniki, ženske torbice, razne ščetke in ogledala, dišeča mila, razni trakovi in vezenine; kompletne potrebščine za Šivilje, krojače, čevljarje, sedlarje in tapetnike. Cepilnl noži, škarje za trte, Solingen noži in škarje itd. samo pri tvrdki JOSIP PETELINI, LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika, ob vodi). Čekovni račun št. 12.005. — Telefon št. 2913. Cene solidne'. Na veliko in na malo! Postrežba točna! Za slabokrvne, blediene, oslabele je najboljše zdravilo ŽELEZNATO KINA-VINO is lekarne „P R1 KRIŽU", Mr. FEDOR GRADIŠNIK, CELJE, palača Ljudske posojilnice. Kralja Petra cesta. — Istotam dobite tudi vsa druga zdravila, obvezilni material, Jcirurgiine potrebščine, mineralne vode, medicinalni konjak itd. — Pošilja se tudi po pošti. D. RAKUSCH, CELJE (Ustanovljena leta 1810.) Oddelek za steklo in porcelan pri tvrdki JUL. WEINER-ja nasl., CELJE, Glavni trg št. 17 . Perje garantirano higijen. čiščeno; mešano kg 48 Din, boljše 72 Din, fino belo 105, najfinejše belo 240, _ pnh sivi 130, beli 360, žima za madrace 34*50, 55 in 70 Din, afrik 4*50, cvilh za žimnice 30, 35, 46, 58 Din, platno za rjuhe 30, 36, 44'50 Din, laneno 51, gotovi madraci 360, 850 Din, pernice 460, 670 Din, zglavniki 138, 270 Din, klotaste odeje 165, 200, 280, in 370 Din, flanelaste odeje 47, 90, 110 Din, zastori „madras" 78, 89, 102 Din, posteljne garniture 280, 360, 420 Din, preproge meter 22, 30, 36 Din, razpošilja samo v solidni, dobri kvaliteti veletrgovina R. STERMECKI, CELJE, štev. 219 (Slovenija). Pri uredbi celih hotelov, zavodov in bolnic se stavijo proračuni po izjemnih engros-cenah. Naročila čez 600 Din poštnine prosto. Cenik z več tisoč slikami zastonj. Zdraviližže toplice DOBRNA pri CEUU (mariborska oblast) Naravne termalne ogljikove kopeli 37° C. — Zdravljenje srca, živcev, ženskih bolezni, rermatizma. Od 15. aprila do 15. junija kakor tudi od 1. septembra do 31. oktobra stane 20 dnevno zdravljenje Din 1.3K0-—. V tem znesku je zapopadeno stanovanje, kopeli, hrana, zdravnik in vožnja z avtom iz Celja na Dobrno in nazaj. Za lavno sezijo zahtevajte PROSPEKTE pri upravi zdravilišča. Zastopstvo in zaloga svetovnoznanih EBERHARDT-ovih plugov. Velikanska izbira vseh hišnih in gospodarskih predmetov. Veletrgovina z ieleznino Zastopstvo in skladišče v Mariboru: KUHAR in ZEMLIČ, Maribor, Aleksandrova cesta št. 74. 64--) 26—) (60-—) '8-80) 8-80) 8-80) Knjige nabožne vsebine. Ehrlich dr. L.: Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji. 3 zvezki, broS., vkup 21.— (28-—) vez. v polplatno..... 42 — (56-—) vez. v celoplatno.....48'— Jeglič dr. A. B.: Mesija. S slik., broš. 19 50 • vez. 46-— — V boj za temelje kršč. vere! 6 60 — V boj za kršč. resn. In čedn.! 6 60 — V boj za kršč. življenje! . 660 Lampedr. Fr.: Jeruzalemski romar. S podob. Dva snopiča vkup.....6'60 (8"80) Lesar Ant.: Prilike p. Bonaventure 6-60 (8 80) Lesar dr. Jos.: Apostoli Gospodovi. I. in II. del, vsak po........ 5-70 (7-60) Podgorc V.: Razlaganje cerkv. leta ali Slovenski Gofflne ........9 — (12—) Rogač -Torkar: Življenje svetnikov in svetnic. Stara, popravljena, druga izdaja, I. in II. del, broš., vsak del po . . . . 16 50 (22'—) vez. v polusnje, vsak del po 48'60 (64-80) Seigerschmied J. M.: Pamet in vera. L, II. in III. del, vsak po ..... 9 — (12—) Skuhala J.: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. S podobami . . 6*60 (8-80) Slomšek A. M.: Pastirski listi . . 6*60 (8-80) Stolz-Majar: Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. Tretja izdaja . 18-90 (25 20) SmucJ.: Nebeška krona. Druga izd. 7 80 (10-40) Zore dr.Jan.Ev.: Vtem znamenju boš zmagali S podobami.......6"60 (8 80) — Življenje svetnikov. Nova izdaja. S podob. 1.-6. zv., broš., vsak po .. . 7-20 ( 9-60) I. del (1.—5. zv.), vez. . . . 57-— (76—) Vezani molltvenlkl. FinžgarF.S.: Vere mi daj, Gospodi 20 — Baraga: Dnšna paša za kristjane, ki žel4 v duhu in v resnici moliti Boga. Nova izdaja. Priredil Jožef Rozman Rozman: Slava Gospodu! Z velikimi črkami Godec: Lurška Mati božja...... Karlin: Priprava na smrt...... Košar: Nebeška hrana. I. in n. del . . Pristov: Presveto Srce Jezusovo . . . Skupoli: Duhovni boj....... Sknfca: Šmarnice (1886)...... Hockenmayer: Sveta spoved..... Kopatin: Pasljonski molitvenik . . . Ligvori Alfonz M.: Resnice za večnost . Meschler: Trije temeljni nauki..... Pagani: Presveto Rešnje Telo .... Podgorc: Evangeljska zakladnica . . . Seigerschmied: Krščanska mati .... — Sveta družina..... Slomšek A.M.: Krščansko devištvo. 2. izd. Volčič: Šmarnice (1892), samo z rd. obr. . Walter: Sveti rožni venec...... žgur: Marija Devica Majnikova kraljica Slovstvena knjižnica. Zigon dr.A.: Francč Prešeren, 1. zv., Prešernova čitanka, 2. zvezek, broš. po 48-— (64-—' vez., vsak zvezek po 55-80 (74-40" 1. in 9. zvezek skupaj broš. 90-— (120- vez. 100-— (134-—) (28--) 11 S-R sr o o s?