Raigovori z naiM naročnlhl Vprašanja in odgovori Kuluk. N. N. iz Sv. L. Predpisi o kuiuku se niso v zadnjih letih nič spremenili. Višina napovedanih davkov, po kateri se določa število enot, odnosno dni osebnega dela, je še vedno ista, vsled česar sme občina zal>tevati »kuluk po starem« — seve, ako je bil »po. starem« pravilno odmerjen. Od dotičnika, ki plačuje nad 200 din letno neposrednih davkov, sme občina zahtevati tri enote ljudskega ciela pO dva dni, torej šest dni. Kako doseči zaščito, ako je upnik noi-e priznati. Ivan U. v P. Leta 1931 ste si od mnogo 'bogatejšega posestnika izposodili 10.000 din proti 6% obrestim, plačevali ste te obresti do leta 1935, prosili nato upnika za zaš&ito in mu poslali novi o-bveznici, pa Vam ju je vrnil ter zahteva potom odvetnika plačilo cele glavnice, vseh zaostalih 6% obresti ter stroškov odvetniT-kega aponiina. — Pri danem položaju se Vam ni ničesar bati. Dokler ne bo izvršena zamenjava rtarih dolžniških listin z novimi obveznicami, lahko v primeru, ako bi Vas upnik tožil na plačilo navedene terjatve, ugovarjate, da ste zaščiten kmet in da Vam upnik še ni izročil obračuna in nove obveznice. Svetujemo Vam, da si obračun napravite sami po navodilih, ki smo jih že večkrat dali, te-r nakažete upniku prvi dve anuiteti. Dolžni pa ste privatnemu upniku anuiteti plačati šele po zamenjavi listin, za katero mora skrbeti upnik1 sam in Vam ni treba v tej smeri ničesar ukreniti. Opozarjamo, da pritičejo privatnemu upniku od 24. novembra 1933 do 26. septembra 1936 le enoodstotne obresti, od 27. septembra 1936 naprej pa triodstotne. Več plačane obresti za čas od 24. novembra 1933 naprej lahko odštejete od prve anuitete. Ponavliamo, da Vam zaenkrat ni treba ničesar ukreniti, marveč mirno čakjte; seve ne smete zamnditi razprave o eventuelni tožbi, ker boste sicer kontumacirani in morali vse plačati. »K. J. plačljivo.« Na prošnjo ste hranili nek denar za nekega prevžitkarja. Sosed je zvedel za ta denar ter prosil prevžitkarja, naj mu ga posodi; prevžitkar mu je posojilo obljubil, nakar je prišel sosed k Vam, češ, naj mu izročite prevžitkarjev denar. Poslali ste najprej svojega posla k prevžitkarju vprašat, ali je res »obljubil posojilo« in ko je prevžitkar odgovoril: »obljubil sem ja, samo če bode vrnil«, ste denar izročili sosedu. Sosed denarja doslej še ni vrnil, njegovo posestvo bo šlo na dražbo, prevžitkar pa Vam grozi s tožbo, češ, da mu morate Vi denar vrniti. — Po naSem mnenju bi morali Vi prevžitkarja dolotno vpraSati, ali amete njegov denar izročiti sosedu, odnosno bi bil moral prevžitkar točno izjaviti, da ga smete izroč.iti. Izjava »obljnbil sem posojilo« ne vsebuje ovlaSCenja za i^jlaCHo denarja. Zato jamčite prevžitkarju za povraCilo denarja, — K sodišču Vam ni treba hoditi in lahko pustite zadevo kar v miru, kar se tiče prevžitkarja. Pač pa primite soseda, naj na kak način spravi skupaj potrebno vsoto; morda Vam proda, odnosno izroči v kritje kake prkiell»ei in sicer hitro — preden mu bo posestvo prodano. Kupec zahteva pla«i1o celotnega dolga ali ps vrnitev prodanega zemljigča. Franc S. v V. Leta 1930 ste kupili posestvo za 20.000 din, plaAali doslej 15.000 din, ostanka pa niste mogli radi ponovnih elementarnih nezgod. Prodajalec Vaa toži na plačilo celega ostanka ali pa na vmitev posestva. — Ako je prodajalec kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov, sme res od kupca — ako je tudi kupec bil kmet — zahtevati, naj se mu zemlja vrne; v tem primeru je jprodajalec upravičen, zahtevati od kupca zakupnino kot cdškodnino za uživanje zemlje; če pa je iz naslova odplačila prejel več, kot bi znašala zakupnina, mora razliko kupcu vrniti. — ZaSCita Vam v tem primeru nič ne pomaga. — Tudi nimate pravice izgovoriti si plačilo ostalih 5000 din v štirih obrokih. — Posojilo bi dobili le na prvo mesto, odnosno bi se morala istočasno zbrisati zastavna pravica v prid sedanjega upnika. — O navedenem zahtevku upnika-prodajalca ni dopustna tožba in pravdna pot, marveč izda sodišče odločbo po nepravdnem postopku, v katerem trpi stroške eventuelnega zastopnika (odvetnika) vsak sam. Ugovarjajte radi tega nedopustnost pravdne poti. Ivan Hržič. Odgovor na Vaše vprašanje najdete v »Slov. gospodariu« z dne 15. junija t. 1. Zaplemba ^evljarskega stro.ja rtuli izvrševanja obrta brez dovolitve. P. M. v M. Tekom poldrugega leta ste se naučili čevljarskega dela,-'kupili ste si čevljarski stroj in orodje, oblastne dovolitve za izvrševanje čevljarske obrti sicer nimate, a jo vzlic temu izvršujete, ker ste k temu prisiljeni, ko se drugače ne morete preživljati. Radi šušmarstva Vas oblast preganja, grozi s kaznimi in zaplembo stroja. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: Pod danimi pogoji ne boste mogli dobiti oblastne dovolitve (»obrti«), ker Vam manjka predpisana učna doba, pomočniški in mojstrski izpit. Nič ne pomaga, da v vsej fari ni drugega čevljarja, da ste radi poškodovane roke za težko delo nesposobni in da bi morali sicer beračiti. Tudi na stričevo ime ne boste mogli dobiti »obrti«, niti je ne smetc izvrševatl izven kraja njegove obratovainice. ProSnja na bansko upravo Vam ne bi nič poniagala. Oblastvo Vas res sme radi šužmarstva kaznovati in eventuelno tudi zapleniti stroj. Utemeljeno pa je upanje, da grožnje ne bodo izpolnjene, odnosno da bo pristojni gospod baš radi opisanih razmer »zatisnil oko«. ¦— Ako bi Vi ostali brez sredstev, odnosno dohodkov, bi ree morala za Vaše preživljanje (ko nimate otrok all starSev, ki bi mogli za Vas skrbeti), navsezadnje ekrbeti pristoina občina. jtogatejčiina «tei™ikoina priznana zaščita na pram r&vrc«jifteintt uijMiiliu. Alihael .P. ^v K. — Sfee? lastnik & oralov alatae prsdnate •aemlje, skrbetij inorate aa bolahno <ženo, žtiri otroke dn mater;> Vaša dolžnika pa, ki Vam dolgujeta 12.000 din, sta lastnika 10 aralov jsrvovratnih zemljišč ter imata-akrbeti le za eno prevžitkarico. Sodiščs.je dolžnikoma priznalo zaščito, ker sta doTžnika, odn. otočina zamolčala nekaj zemlj« in vinograda ter. ¦viničarrjo ter so cenilci razen tega vse zelo nižkoi cenili. Vi ste za vse to zvedeli šele letos in dne 22. marca vložili .pritažho :na okrožno sodišče, pa je bila zavrnjenalcot zakasnela. •—¦ Lcčiti je vprašaripe, ali ddlžnikoma v sptošnem prftiče zaščrta po nredbi o Iikvidaciji kmetskih Tlolgov, in -vprašanje, ali jima v konkretnem prinreru napram Vaši :terjatvi ne pritiče, ker ata vboljšem gmotnem položaju nego Vi. — Zoper odločbo sodišča V prvem vprašanju *e t>ila možna pritožba na okrcotno iodisde do 30. marca letos. Čudno ae nam sll, vfla Je bila Vaša prltnžha kot arilatBnela zavrnjeia, čeprav ste jo vložili že 22. marca. .Poglerjte ma dohodni zaznamek na Vafii vlogi, ali je ves do 30. jmarca do&pela ua sodišče. V tem primeru bi Vam ut^nila pomagati le tako zvana smdikatna tožba. Smatramo pa, da je za Vas važnejae drugo vpraaanje. ^Tiste nam pavedali, ali ste doslej ,že predlagali, naj sodtšče o tem odloči, da sta dolžnika v boljaem g-motnem položaju nsgo Vi. Tak predlog lohko stavrte vsak čas. V primeru, da«te to.že storili in je sodišče že izdalo pEavomočno odločbo, bi lahko predJagali obr.ovo l»*stapanja, «ko ste zvjedeli 2a gori omev.;ene nove činjenice (zamolčano imovino). Po civ. pravdnem postopniku je sicer tožbe za obnovo treba vložiti v strogem roku enega meseca od dne, ko je stranka zvedela za nove činjenice; upajmo, da bo v Vašem primeru, ko gre za predlog v nepravdnem postoplcu 'in meji zamolčanje imovine od Btrani dolžnikov skoro na kaznjivo dejanje. »odišče stvar vz«lo ponovno v pretres. SJgoftna prodaja zdravihiih rastlin. I. Jager. žal "nam niso znani naslovi inozemskih trgovc«^, 0dnewno drogerij, katerim bi mogli zdravilna zelišča prodajati po taoljši ceni kakor našim. Prc«ite ¦za podatke trgovsko zbornreo v LjuBljani. — Zdravilne rastline lastnega pridelka (odn. od Vas liabrane) smete do VFednosti 1000 din izvažati brez plačila carine in brez kakega posebnega dovoljemja. iPomoč (brez listinskega dokaza) pri vzposrta»ltvi -pogorele liiše. J. tt. v K. Ko je tašči pogorela hiša, ste ji porrnagali z delom in derrarjem, da jo je zopet postavila. ^Tismenega« nimate o tem nideaar. Na drugi strani Vam je tašča istotako brez zapiBa (le ustno) obljubila svoje posestvo po smrti. — V kolikor vprašate, ali tašča vzlic tej obljubi zapusti posestvo ali hišo drugemu otroku, "Vam odgovarjamo, da to lahko stori; saj bi celo piBmeni testament smela preklicati ali apremeniti. Le dBdne pogodbe, sldenjene pred notarjem, so nepreklicliive. — Ni se Vam pa bati, da bi bil zgubljen denar in delo, ki ste ga. .pri-. .:spevali za hišo. Zahtevali buste tehkc jtovsačilD denaija in jprimerno jilačilo za delo (po treb. letih Ue iz naslova obogatitve) od zapuščine, in če ne ?boste mogli svojih zalitevisov dokazati s pričami, bo eventuelno zadoščalo Vaše zaslišanje kot :stranka. ¦Ropanjc zemlje do m^je, jpovaročaijje jilaza so-1 isednega Vliiograda. Matevž "P. "Na .svojem svetu; isme Tastnik kopati ^emljo kakor hoče, a s toj izjemo, fla zemljišča ne sme poglobiti tako, dabi izgubiio soseaovo zemljišče patrebno oporo (razen če jposkrbi jpri kopanju za drugačno za-^ dostno utrditev). "Povzročanje plazov jc po na-, žem rrmenju vsekakor smatrati za izgubo potreb-! ne opore, vsled česar ste upravičeni. lastniku: zemljišča prepovedati omenjeno kopanje tik do meje. — Ako koplje mejaš na lastnem svetu, sme "z ižkopano zemljo poljubno sam razpolagati. — "Pozidanje javne pati s 'kamenjem menimo, da je vsakemu dovoljeno, vendar Tara svetujemo,^ da si predhcidno priskrbite zadevno dovoljenje od.' strani župana. Mejaii je snmovuljno preatn,vil uie\jnike in za|jrl staro pot. Anton C. v -L. ^.ko ste >Vi in V.oši preclniki res _že Ł0 let iiporabijali omenjeno pot javno, .brez prošnje in siLe, tedaj ste pravieo ilc poti pripcsestvauali in morete v primeru, ako bi Vam -kdo unoraho pati branil, dotičnika tožiti s tako zvano konfeaorno tožbo :na priznanje Vaie pravice. — Ako pa smatratej da teče pat po Vašem .-svetu, odnosno, da je -mejaš psestavil mejnik v Vaš ^sv«t, predlagajte -aodno uceditev meja, kar morete storiti brez odvetnika, ki ga mora v"tŁni postopanju plačati vsak sam, razen, ako je bil pbstapek povzrcčen z motenjem nilrne posbsti, v katerem primeru sme sodtšče naloziti stroške poetopka dooela -motilcu. Prevžil'vŁirja .noueta odstopiti, onlnosno prodati svojih pravic. Jožef O. v G. Prodajalca posestva s+a fii pridržaln rlcsmrtno :stanovanjsko pravico v eni sobi. Naknadno sta se srcer preselite na neko drugo posestvo, sobo zakjenila in Vam je noe«ta odstopiti, fteprav bi jo Vi nujno potrebovali. Prav za prav bi jo odstopiia, a le proti neprimerno vieoki odškodnini. — žal ne morete prisiliti prevžitkarjev, da Vam \ odstopita omenjeno sobo. tudi ne proti primerni' odškodnini. — Ako v sobi res trohnita pod in strop, ker ;je vedno zaprta, smete — ako se Vaiji res radi lega dela prekomerna škoda — zahtevati od prevžitkarjev, da io po potr«bi primerno zraSrta ali Vaa ~v to pooblastitn. Pregon črvov iz tesa. "Frahc N. iz D. Črve iz lesenih steii boste morda pregnali s prepleskanjem s primešanjem kake ostre tekočine (terpentina); bolj učinkovito bi bilo uničenje črvov z žico, s katero bi morali skušati doseči črva v lesu. — Dcstop črvov v nove deske boste prepreČ7li z že omenjenim prepleskarijem (s terpentinom).