St. se.
„So«»u isshaja vsak petek in v«lj popo*t!pr«j«rttana ali v ftorici mm «toi pdiiljana:
V»e lptft.....f. 4.4f
Pal Uttt
, 2.21 , 1 10
Cetrrt Ujta     .   .
Pri onuuilih in tako tudi pri „po.
timieah" te pleenje sta navadbii tristop.
K.o vrato:
8 kr. '-• se tiska 1 krat
Z» vaif &k* pa, presto™
Posamezue Stevilkc se dobivsjo po H kr. v toltakunticali nn Starem trgu m v Nrtii^ki uljci in v prodfljalnici O. Ukiirjti v Scinoiiiskik wli'cnli h. |t. 10.
Dopisi' naj ee poSiljujo urodntftvu, tmroSnina pa oprarniStvu ,,8060", Via Mercato 18, II.
Kokopisi «e ne vraftajo; dopisi naj w t>lugovu]jiMi truitkujejo. — Itolftrcem in ttrutttiu iivpreinoKnim «a neroftniai sniaa, akwitu ofrlasi* pri oppafajfttvu.
Narodna avtonomija.
Vsemu slovenskemu razumuiitvu je gotovo jjsno pred ocmi. da j»» boj elovonskega narodita proti moogira in mogodnim sovrazuikom sa obstanek svoj biIdo teiaven to vspeh boja jako negotov. Malo nas je, ailoo malo nesproti Nemci-ia in Italijanom, ki v boju proti nam pozabljajo nav*e navskriznosti v do-macem taboru, da tak6 s tem vecim VBpcbom coda-Jje bolj prodirajo v ozemlje.slovensko. Za avstrijskfrai Netuet in Itatijant pa ofiitno atoji vet neiniki in ita-tijanski oarod zunej drzave nafte in ti so velikunska raoralna iu ie mnogokaka druga podpora za itak ie zadoiti mocne naaprotpike oaie. Poleg tega pa jo veduo nenaktonjena nam politiaka usoda ravno nad maloitevilnim narodicem slovenskim pokazaln in naj-•vecaneje dokezel* staroslavno rcauico: Divide et itnpera — deli in vladaj I Italija in Ogorsko sta nam najbrse za vodoo poirla do sto tisoe bratov oaiib, ki gotovo prioakojejo naroduo *rarti; v Cislitaviji pa ttmo razdeTjeni mad Kranjsko, Stajeisko, Korosko iu Primorsko, a r poalednji zopet na tri dole, v Gori* Iko, Trat i okolico in Iatro. Siiri imamo dexelue vlade, a tost deielnib zborov in odborov in proti vaa-kemu tefe smo t drugacnem poloieuju, proti vsa-kemu nain je nscm borbe za aveta na«a narodna prava drngaden, vee* ali nanj ugoden ali vsp«)b vmj deloma zagototIjen. In mi vidimo, da je uaSa narodna borba proti tttnetni ali naravni nanprotni veLini na Koroikera, gtaierikem, v T«tu in Istri skoro brez-u«pei»», kajti aovreiue nam deZetne umetno in na-ravne vecine se ae brigajo mnogo za u^tavni zakoti, ne lueiujo ae doati za odloke in ukaze ostednje vhidc, ampak poprtjele so se dosledno nacelit, da kdor ima moc, ta je gospod, ta vlada in zapoveduje. Z brez-obiirnoafjo in catiranjem deielne noaetne ali naratne manjitne bote si za vedno zagutovili prvo besedo v dezeli in neomejeao nadoblatt nad deiolnimi niuijsi-nami. In rarno ziradi tcga je nasi borba za ravno-p avaoit nasega naroda malone brezuspeSaa, a to toliko teiatnrjSa, ker srefiojemo   na vseh stopujah
LISTEK
Cuore ~ Srce.
Itrfijanski spisal  Edmondo De Amicis.
(Ocena a politi&iega staliica in c oiirom na ns5e odnoiaje).
(Dalje).
la teb iivotopiaaib 6rtic je rastidno, da ne •memo nikakor prieakorati, da bi bil ta moz naklo-njen nasej Matriji; ne recemt da bi jej bil naklo-ujen iz Ijubezni, ampak is spoitovanja; da bi jej bil pravicen za slaTne cine naiih vojakov v la-ikih vojnah, za naie zmage pri Custozzi in Yisu, itd. Italtje rho xjedtnili jedino le Iutijani, ampak sjedimlo jo je ˇ prti Trati sovraitTO Francotor in PruaoT do naie Avstrije. Tema dvema driavama se imi lUltja sahvaliti za t6, kar je. Ne bilo si sicer modto terjati, da bi bil De Amicis povedal to re-soico t kajigi, ki je nameijena v prvi vrsti rper i ragazzi" (za otroke-italijanske, to se omeje), a si-rokouatil naj bi se ne o taikih zmagah „prr ta ^ibc-ruione dell1 Italia.* V tem je 2o mnugo proved po-pra I — Is cele knjige ae pa vidi, da si je Avstrija nakopala hudo jezo in sovraStvo tega pisatolja, ker ga je usoda pmeta r one vrste laikih vojaakih tet, katere so nasi pri Custozzi prav dobro natepli. In to sovraitTO se vlece kekor rdeia nit po vaej knjigi. Da zdl se m>m eel6, kakor bi bil pi<atelj polozil tanjo najrede zaupaoje, da na tak nadin v mladini uajbolje raaplamtf ijubezen do „ltalije mae>nicea in jej yisadi r uca ye&p wmitio do t&ega,  ki jej
javne uprave Uke imMt take do«tojanstreaike, ki so do ikrajnoftl nasprotni naldn Joljam in teinjam. —
/e pred 40. loti, ko to so uotauavljala nafiela prerojonej vladni siatemi, apoznali so tnkratni rodo-ljubi slovenski vso te nepailike tor videli v dubu nufie diiDasnje zarKH tcznvno polozenje. Da bi pa ob> varovali narodio slovenski unodepoluili posledio naie razoepljtmoBti mod toliko pokrajin, ogrevati in delo-vati so zafioli za ono velikolepo upravo za ves narod slovenski, ki bi za vse daae zagotovila obstanek, razYoj in razovit mile nam narodoosti slovencke. Hotel! so zopet zdruiili na vse vetrove razcepljeni narod slovenski v jedno samo upravno skupiuo — zdru2ono S1 oveiiijo, » jednim uaraim gKivuitn mestoni, % jedno samo doielno vlado, % jednim »a-mim deSelmm zborom in odborotn v srou to idejalne zdruzonn Slovenije, In za aa to piekrasoo iJejo po-rezali so se zistopniki naroda slovenskega na drzav tiem zboru v Kromeriza In poznoje na Dunaju. tfa* rod sloveuski jo po&iljul driavnonm zboru za Rzdra-zeno Bloveuijo" adreso, pod katerimi je bilo na ti-sooe podpisov, Odusdjonost mod narodom tax to lopo idujo bila jo zai'cs vidikanika, Narod je imel pred seboj nek jaseu in dalodon qlj za vwe svoji' politiono delovanje; zohtopniki naroda sluvenskoga so imuli do zadnje tocke jason in dotation program, ki ho je po-polnoiua zlugal a zeljami in tezujami volikov sloven-skill. Zabtopuiki naroda slovonhkoga so pa tudi pri muogib prilikab, v di^vvnili in dezolnib aborili, pov-zdigali gUsovo svoj« za »zdruz.:tio Slovonijo,* ki je bila tudi gluvni prodmol mnogih vdova^nih taborjev. Narod jo bil uvaldton avojim zastopii'kom, ker spoz-ual je, oi kolike vainoati je zanj ta prekrasna misel, ako so kdaj ureatiidi. To jo bill glavna tocka slo-vetiske politiko, bila jo zvezda vodiUljica k boljai in gotovi hietn. —
Tudi mi na Goriakem nisnio drzali kri2om rok; tudi mi smo se oglasali in unemali za zdru^eno Slo-venijo, tudi v oaScin d.^Inem zboru bilo je govora o tej vazocj prikazni slovenskega p'eporoda. 0 turn nas je picprical tudi goap. dr. Josip vitcz Tonkli, ki je v svojein porofiilu na volilnem sbodu v Rifoubcrgu navel tudi  tiaslednje jako  pAinenljive besede, ki so
vredne, da si jlh dobro zaporaoimo. Ta Udejek so glasi:
„Tudi zdruienja vseh Slovaooev v quo politioao celoto ali kronoviuo nixem zanemaril, ker stavil setn y dezeluosborski «L*ji due 30, oktobra 1809,, kakor jofiitati v i6tih norofiilib del. zbora l#ta 1860. na tttani 281, 282, $283 in 884, na vlioko vlado sledooo interpelacijo: vAli je volja vi«oke vlade pravlCne zeljo in zalitevn celega slcvanskega naroda • tint spolniti, da po pristojni poti vta sloveaike pqkrajipo takiaj Litve zdruii v e n o narodno in politliko oa* Into a onim skupnlm daielnim zborom v irodliou slovenskega naroda za skupne zadevu « poitavodljoo piavieo v vseb zudovab, ki so v 8. Menu nsjviiog* diploma od 20. oktobra I860, odkazine deisloi av-tououiiji, in a ono deioluo vlado, ki ima biti za ino* novauo Kadove tema dosJolnernu zboru odgovornaP"
Ta inteipelaoija jo bila ppdpiisna ilcor lo od mono in ranjkegi poilnnca dr. Zigonft, a nail a Je bila odmov po vsam Goriskum, kar so pri* fiala «ahvulua In naupna plsm», ki so mi bila doila v velikem Itevllu od zupanitov in Ntaiasinskih Bvetov,"
To ae je godilo torej ravno pred dvajiefcimi lotl in da je gospod driavoi poslanec povdarjal to lant-mivo interpelacijo ndaj, to ju vesalo snamonje vnaj v toliko, da sloveuska dalagacija ni se popolaoma po* zabila na tisto glavno in prvo tocko Blovenskfiga pro-giama, ki jo zo pwd dvoixeUmi leti kar olekclxovala, utu'iuala in nduierljevala vci eavsdni oarod slovenski. Kar nam je pa bilo pred 20. leti najvisi utor, po katerem smo t vso svojo mladeoiiko probujeocstjo hlepuli, kar nam je bilo se pred nedavnim tiasom pogtavitna toika izvratno pogojenega programs, vprasamOf bofiemo li kar tak6 malomarno pozabiti na ta uzor, na ta velikoltspi idejal, predno smo ga dotogli, predno so se uresnidile prekrasoe aaoje, katere amo v omotifiui odusevljenosti sanjali toliko fite-vilo let ? 1 Ali hoceuto kar lako malomarno aavrefii mud staro aaro svojo najva2nejie idejale mladnstnega narodnega preporoda, ker pihljajo uasproti torn ide-jaiom razne sovrazue sape? Kjer ni nasprotij, tarn ni tezav iu borbe — no tudi ne Basing I  — fredno
je atoril trpeti. Njegova pisateljska spretnost ga je pa vodila, da je dal tomu dustu svojemu le toliko iluSka, kolikor se mu je zdelo primerno, da bi s preveliko goreinostjo svojej nalogi ve6 ne skoloval, kakor konstil. Tako vidimo, da govori ceato o bojih italijanskih, ne da bi itnenoval sovraznika. N. pr. na str. 8., kjer pravi, da se je Italija bojevala 50 let in da jo umrlo na bojifiiu 30 tisoe Italijanov — ju-nakov. To stevilo mrtvecev je za tplik Lasih sicer majhoo, toda na mtadega bralca, ki ni navajen lo-gi6no inisliti, upliva to ate vilo z nenavadno mocj6.
Da utisne v mlada srea toliko vede sovrastvo do naie Avstrijc, poslniaje se pngostoma dveh sred-stev in io sta: slava in bliid laike vojske in so6utnost in obcudovanje zaradi njenih 2rtev in muk za domovino, VojaStvo mu jo simbol nam na-sprotneg.i 6ustva 'n zaradi tcga skuia kazati mlademu braleu ttolijanskcga vojaka koMor mogofio v uzvi-ienej pou.bi. Temu sluziU v' prvi vrsti sestavka „I soldati" in ,L' esercito" (vojska) V zadnjpm opi-suje z zivimt barvami in proti runim olepiavanjem razli6ae vrste vojakov priporoc"njo5: „Kedarko!i aliiti slavnostuo klicsti:, Zivela vojska! 2ivela Italija', ta-krat si misli, da korakejo polki mi mo tebe, boji§ge pokrito z mrlici in prepravljeno s krvjd in takrat ti pride vsklik ,zivela vojska" bolj iz dad srea in slika Itaiije se ti bode vidola resnejia in ve5au. Malo be-aed, a dosezeno je z njiini nuogo. V scStavku „I soldati" kaie Staled z vwliko spo^tljivostjo trobojttico nekega polka, ki se je bojcval 1. 1848 (zoper kogaP — zoper Avstiijo!), vso ruzcapnno iu zblodolo in pri tej priliki polozi Solskomu ravnatelju, ki jo nied mladino gledal prehajajodc vojake, v usta naslednji oporoio: wOtroci, pozdravite, kedar gre nimo troboj-
pogosto s italijansko trobojnioo, kot a vidnim znakora italijanstva; vselej govori o njej kot o nekem svetem znamenju in zbira najoattljivejio izraze, nnemsjoft za njo mlada srea.
Da mu je g>jitev Ijubezni do Itaiije prvi in tiajviii smoter, razome so samo ob sebi. V sestavku MIialiu« po klada t usta mlademu braleu prisego a silno razvnetimi in do skrajnosti vroeekrvnimi beae-dami. Iz nje kratek odlomck: „Italija krasna, velika in slavna, za katt.o je umiralo toliko junakov na boji§6ih in toliko korenjakov na moriiiih, prissam ti, da ti hodem sluiiti, kakor kolJ mi bode doloSeno, z
, z dlaujo ali arcera, ponisno in gorece in ce pride dan, ko bodem moral dati za te svojo krv in zivljcnje svoje, dam' svojo krv in umrjem kli6e6 k nebu to tveje aveto ime in poiiljajod* zadnji poljub tvojej blaSenoj zastavi !• — Kateroga mlade^a braloa ne razvnamejo tako in jedeake besede?
In za ta svoj najviM smoter mu sluai proalav-Ijanje Viktorija Emannela, Cavourja, Humberta, Maa-zinija, Oaribaidija it I. Vsakemu je odlofien posebeu sestavek, vsakega opisuje Se po aasfogfth, katere si jo pridobil bored se s unora ali dlanjo sopor sovra-znike zdruidnja Itaiije, v Jlrvi VrsH zoper Avstrijoe. Opiaujoe pogreb Viktorija Bmannela pravi, da je vladal siavnih 29 lot, wv katenh je velika in slavna doinovina italijauska, raztrgana v sedem dr2av in zatirann od tujeev in trinogov, tmfo'iti prajm kot jedootna drzava in v sastavah (osemuesetib polkov), primeionih k pogrebu, vidi poosebljeno Italija; te zastuve so spomiu na tiso^ mrli^ev, na potoko krvl nase (n. laike) najsvetejSe slave, najveie irtve in najstrasuejie bolediue: — Kdo jej vse to prizadojal ? Avstrija — zatd aovraiimo jo 1                    ^Dalje).
V gorici, 6. gefrteinbfa i889.
SOČA
=2328
pa aw
. dolgoletoe mote, an  katere
__j se vaameqr^mjp vrato let, tako nam mora kdo
dokasati, da ti asori niso btti pravS, da amo t e*oji mladoatai probojeooati is tiao&tnega narodaoataega apanja in ˇ evoji neisknieoosti sail! na aapaeaa pot*, ali pa da ae te nai* aladke tasoje bile v reaaioi le nodasaiaa eaoje ati atopije nebknieaib taatastov. Tega aam pa niafe ae bodo dokasalt N&dn at ae upa trditi, da so sail najbolji sagovoraiki tavali t temi in da bi sa bil ves aarod aloTenaki a nprav nkdeniako odftsevljeaoatje uaemal io ogreml se praxes ni*! Sliaimo pa agovore mnogib krotkft elovan-akih oveic, da xdaj ai tea agodan tej alter leprre-iiloi ideji, kar no aw» aaki aepitmagWfe in ker spkb ceU la aadava mi — oportaeeke. Lepa jt to J AU kalcaw setogadel poSakati ia mirotati, da agabi vat evej pasta fajvaiaejie gibaaje ia sahtavaaje sloveeekom preperoda, da iagiaa i iwets%kega po* vrftja io da aarod potabi aa eveja pogfevitae teiaje, pradaa aa aim itja iapolaijorl Si It veeaa ikoda
Tiega tfttaga lapega ease, ka ja aanjarll ©tej evoji ,sdreieai 81oveoiji*r
Ysaaja* ii aa agled borbo Kemeev ia ItaJijaaov ta avoja ajadiajeaje t teas atoletja, Gorje Nome*, ki aa jo pod Mataraiahoat upal ta xiaiti o ajadiajaoja mogocne lte«*ijo. Na atotiaa najimenitnejim Italijaaov je&ilo j« t hudib okovih aa Spialbarga ia t drugia jeeab, ker ao delovali sa sjedinjeno Italijo. Io vender ao i boji doaagH to, kar to ialalt. Niso te preplaiili vaeke aeugodae tapiea! — Toda nad ajihovim in aaiin teieajem relikaoaka je rasli-kal 10 aeeemo aw aajojalaega, aid takega, kar bi aa uoglo doaeat t amisra nstavaega sakona, nie ta-ja, kai bi ikodevalo sknpaoati mogocne Awtrije. Hi hooemo la a jedaim makoat eere&ti vee narod eUtvenski, da bada sadovoljno iivel pod atatoslavnim ieiloat babtbnrikim! Ia ravno aat6 aa emetno posa-bljati aa avoje stare idejale, marvee doalt dno korakati sa onim nsviienim ©Hjem, ki jedini v reanici ia trajao oereii aarod dovenaki. 0 veem tem obiirneje
jUiaeja kdaj.               mmtmmm
lie kega,
Dopisi.
It Brti, 26. avgustt. — Baaaa ,poalanegaw ni imela it. 84. HSo6eM Bijedaega dopisa. To k*2e, da »o Hi dopiaaiki ˇ pokoj, ali na radoatoo potovaoje, ai v mnle kopetyi, alt pa, da ao „padltK v bolazen riiebriioo8tHt ki *daj mori. Naj bo to meni v poyod, da aapravim kratak dopia.
Ta bolaaao ^nabriinoatK preplala je todi dereio rSo6ow tar xasla * naia Brda. Undimo se, da je ,do&i* to dotoHia; bila je pa6 i ona nebriioa aa u:ia. Valed tega aavladala je pri muogih nebri2ooat; i.ukoji imajo cerkveno nebriiaost, dragi Solako ne* briiooat, tretji kmetoTalako nebriinost, ie«rti nnodno i.cbriinoet, kakor sa kdo xi to ali za uno no briga; c. 16 deaarja poprijela so je boleaeo nebriznosf, kajti uialo alt nic ae ai brigal sa Brice; ni ga bilo za vino, ni ga bilo za sadje. Oj ti amradoa uebrizaost! Poskcsi 9Tojo moc Taaj todi \,n naiib upaikih ia davkarijab, da ae ne bodo niL brigali za naSe redke krajcarje!
Zaroljo nebrifnosti in dela pri oeipab moral je odbor .Slovenskega jeza* doe 25. t. m. odloziti obSni zbor na TgodnejSi csw.
Nekaj udo? »Slo», jaaa* je doe 22. t. m. na-pravilo is.«)t na Vrhoflje, kjer k nebeaom kipi ob-liroa, Brieem priljobljena romaraka cerkev M. B. D.
Zjutraj pripeljo predsednik avoje Tikarjaoe, ka-terim ao ae tudi dragi pridraiili, ia Qradaega mimo avojib podrosoie t Noznem io Eraanem prepeiaje litaaije ia peami na Tisoko Vrhotlje, od kodar je priiel g. beoefieijat s procesijo naproti, kar je ro-marjem do area dopadlo. Cerkev je bila polna Ijud-atta, katero je pri dveh at. maiah (peti ia tiki) po-boiao molilo aa odrrojeoje fikodljivih rresi^n, za blagor cerk?e, domorine in drzave. Po bozji alazbi ae je ljodatra rasilo; ostali ao pa voditelj, pevei id bolj odliini mozje tor as priredili sajatrek pod ataro, kolato lipo, Id men t debla 5 raetror na okrog. Fotem amo ueeli raxgledoYati in obiudoTati naravne lep6te. Zaiel je pogor tudi na bodoco akladovno eeato crea Gradee, katera je Brdum neizogibno po-trebna, kakor Soca mlinom ˇ Stra6ieab. Na to naa posove g. beneficijat k obedu; ta je bilo poleg dobre toleane hrane tudi mnogo duaeroe, kajti lepa T/ajemnoat mad dnhovniki, ufiiteiji pa poaeatniki Tzbttjala je mnogo veeelja. Bog daj Se takih dot t Hvala as lep aprejem 6. g. beneficijatu! Mi ielimo, da bi se yazni alu2bit ki jo dnbovnik pri tej cerkvi una, prepielt dohodki iboljaali, a aa cerkev vec atorilo!
tZ Sptdll]ega Krasa (Letina, ceste, orglje). Bedki so dopisi, ktere priaaaai, ct-njeoa «Soeatt, is naSih. krajev; varok tema pa je, da mi prosti kmetje malokdaj najdemo eas aH ogodno priliko, zamenjati plug a pereaom. Letiia, ki je v zaietka prav bogato obetala, naa je tarak, kajti glatnipridelek: iito, bilo je kaj revno; groadje kale lepo, pa kaj to pomaga, iter ndad atrupeae *jae listje preooj odpada.  Le
pojde iako naprej, pndemo rai kmetje na beiajko ptJico, ker ae take amo akoraj tsi dogrla zadolieni. Ni doatt, da morarao plafcrati velike davke, a bajie naa tarejo dolgoti, osteoma obresti, kojeupniki toeno iatirjnjejo po 8 —12°/0 ˇ denarjo ali pa iita. Zadolien kmet ni iei avoboden. poatane orodje arejega npnika in gorja am, *• bi se predrzail aoper voQa svojega goappda ratnati, ker ieatokrat aa je prigodito, da ma je posojtlo takoj odrekel.
Obdiaako ceata imamo uko shbe in oak©, ^ da ae dva voza ne aamorata ogniti in vedkrat ae mi je ie pripetilo, da sera moral r»zpreLi ter po vzgledn Martina Ktpana, ko je arec^ »l ceaarsko kocijo, prooesti tos na dmgo atran sia>. ZupiaatTO bi pa{ moralo skrbeti, da temu v ekam prida ter sopet aprrmeni t eeita to raaoraua pAoke, ker po ten ae ffioremo Te« Totfti. Hi doati, da trpimo mi Ijodja, ao ie bolj pa aedolipa sniaa radi ucmarniwii olteuNkik moi. Zlra-mite se tedaj is apanja prntckiega atoletja ter vedite, da smo r jednem atoletja t n«m napndoTrtli, tedaj tndi v eestah, ker teeatihaeaptiina, koliko delarnoat iapaaatvo veljal
Po vsgleda dragib naprednih vaai, ptcmiiijala je tudi aasa, na kak asLin bi priila do orgelj in to leta in tela LjodatTO je bilo za novo orglje kaj uoeto; in reat Tse to ni oatalo hrez poalediee. ZapaaatTO akliee t ta namen 3< jo, koje ndelesitev bila je res polaoiteTilaa.
Nai vrli goap. snpan ponudi prvi t to avrbo 40 g).; njegova radodaruost je tndi drage apodbodila, da sa podpiaali tsi jedea aa drugim primerne zneake; knaalu pa se je v oodini toliko dennrj* nabralo, da je bilo mogoe* naroiiti novo orglje pri soaaej tvrdki, ki bodo najbri, ce ae le delo ne sakaan% v dan „Vaeh avetnikov* prrii * eerkvi zapele ter jotomcem pricale, kako met je danaioji rod za povzdigo slate boije.                                                        Obiaa.
SrpeniCa, 7. avgusU 1889. —Sla?no firedoii-tro je naproieno, da bi blagovolilo aprejett v aroj cenjeoi list aiede^e: 24. avgaata p. I. pritozile se je tnkajino iapanstvo ni si. c. k. poitno direkcijo v Trstu proti tukajinemu poitnemn odpravniku, g. I. Brazu, zaradt ojegofega odurnega, nenradniikega vedeoja proti osebani, ki iraijo v njegovem urudu opraviti io zaradt kriTic, ki ao ae po odpravniku poaameaoikom godile. Proaito je ztipanstvo cb enom, naj si. e. k. poS na dtrekoija te nedoatatke tia naiej polti preiaknjo in zaieljent red upelje.
DaairaTno pa je zapaaatvo iinelo v tej zaderi oprariti a Liito resnieo ia ga ni pri tem zapo&jtjti rodila nikakerio.t atrast, puafala je ai. poStna direkcija Se - le 17. januwja, t. j. za 5 meacer, iapaiiatvu odlok, v katsrem ae pa naSi pritoibi raalo zaupanja akazuje. Ali? iu kakopjesi. pcStnadin-kcij* zaderajogo stvar preiskovala, ni nam mogo6e vedett; gotovo pa je izpadlo za poitncgi oJpravoika va« po godu, ker nam si. po&oa direkcija cel6 no6e veriiik6rati rentifi-ga dogodka, da je imenoraui odpraviiik zaeaek, porian po poitoi nakaznici, Se-le ˇ 5. meaecih izpltfiii, med tem se posluzeval laii, katere je pi^al doticnikn* SI. poatni direkciji dokazemo vae to z listinami, ki jih imamo v rokab. — Tmenovani si. poStoi urad pa izvaja menda avoje prepri2aaje s tem, da ne a-dobi vse leto dotitSnega imena v knjigi, v katero a« npisajejo poslani denarji in drnge atvari* — Lep dokaz!
Ker pa ae lapanstro ni dalo premotiti s tem, da ga al. poitna direkcija amatra atrastno pria^ran-•kega, vloiilo je 1. marca t 1. drugo pritoibo na al. c. k. poitoo direkcijo z opazko, da ne odstopi od BToje pritoibe od dne 24. avg. p. I. in je proaslo, naj ono dolo^i novo preiakavo, b kateti pa naj ae poklidejo p r i 6 e.
Ker pa na ta odlok ie danea sastonj Lakamo odgovora, israiajemo ar5ao zeljo, da bi ta dopia* ki atoni na reaoici, dal porod si. poitoi direkciji, da a avojim odlokom dalje ne odlaSa, kec sicer bomo pri* morani zadero najviii oblaati prepoattti.
Politidni razgled.
Cesar je doiel 2. t. m. \z I§la oa Dunaj, kjer je vsprejel novo imenovanega ministra za Hrvatsko pi. Josipovida zaradi prisege v avdi-jenci. ZveCer se je pa odpeljai k manevrom v Galicijo, kamor je odsel nadvojvoda Bainer ie poprejsojega'dae.
Za istrske Slovane veselo novico raznesli so iz ministerstva notraojih zadev, da bode na-mestniiki svetnik A. vitez Eiuscheg utnirovJjen. Nihde ma nevo§6i sre^nejie poti, kakor ravno istrski Slovani ki so mnogo let bridko cutiii njegovo „naklonjenostu do slovanskega naroda, Okrajni glavar pi Czermak bode imenovan za vladnega zastopoika v istrskem dezelnem zboro. To je znamenje — boljie bodoLnosti! Dal Bog, da bi uas zopet ne varali *»• I
V Dalmaciji je podpisalo 24 deželnih poslancev hrvatskih, torej velika večina deželnega zbora, pet novih toček kot dopolnilo starega narodnega programa. Zlasti dve točki ne ugajata priznanim slovanskim »prijateljem" in to, da bi se združila Dalmacija z Hrvatsko in ker hote ti deželni poslanci braniti s t a r o s 1 o-venščino v cerkvenej službi, kakor staro svetinjo naroda hrvatskega. Dalmatinski poslanci so si postavili določen in jasen program, katerega odkrito priznavajo pred vsem svetom ter hote posvetiti tej nalogi vse moči, zato* pa impennjejo vsemu omikanemu svetu.
Izdajalski Kossuthovci že zopet kažejo svoje protidioastično mišljenje. Za 21. sept. nameravajo prirediti skupno z dijaki banket in ples v proslavo 87. rojstnega dne izgnanega ustajnika Kossutba. Madjarsks vlada pa mirno gleda, kako* se javno slavi jeden prvih sovražnikov naše vladarske hiše. — Frančiškanskega prijorja, ki je daroval slavnostno sv. mašo za protestanta in ustajnika Kossutha, začelo je zagovarjati židovsko časnikarstvo. To je najbolj! dokaz, kakd slabo da je bilo to delo. „Vaterland* pa kaže vse te razmere v pravi luči ter bere hude levite visim duhovskim dostojanstvenikom za njih hlapčevstvo vladi in framasonstvu. Človeku se skoro neverjetno zdi, kar čita o teh zadevah iz Ogerske. Kako dolgo bode pač še to trajalo?!
»Pride ali ne pride, kdaj pride in kam pride" ruski car, da povrne lanski pohod nemškemu cesarju Viljema, — to je že dolgo časa velika uganka, katere nemški vsevedni časnikarji še niso uganili. Kar danes raztrobijo v svet, jutri že preklicujejo; s tem pa kažejo, da prav ničesa ne vejo. Iz pisave najuplivnejših časnikov pa zamoremo spoznati, kakd srčno si nemški vladni krogi žele, da bi car prišel v Berolin, duši se Nemci na svetu boje" jedino le Bogi. V Bero* linu bi pa vsekakor sprejeli carja zeH, zeU -~ hladno, ker ve<16, da bi bil ta obisk le uljudli protiobisk.
Ravno taka je s snidenjem srbske kraljice Natalije s spojim sinom kraljem Aleksandrom. Videti pa je, da si je odločna kraljica Natalija v svesti moči in veljave, katero ima kot kraljica in kraljeva mati zdaj, ko slavni kralj Milan Velrki nima nič več govoriti v Srbiji, Nekega lepega dne nam naznani brzojav, da je kraljica že v belgrajskem konaku pri svojem mladostnem sinčku kralju Aleksandru I.
Domače in razne vesti*
P. n. gg. naročnikom ponavljamo še joden-krat svoj spomin v 31. Št., da sprejema naročnino izključno le upravoiitvo »Soče", v Marzinijevi hiši, via del Mercato it. 12, II., aH tudi v 1. nadstropju čitaiuičr.i oskrbnik proti tiskani iti od izdajate-ij »podpisani pobotnici. Mnogi gottpodje te niso ravnali pa našem nasvetu, zat6 so n a m pri-zadeli ogromne težke izgube. OJslej pa naj si p. n. gg. naročniki sebi pripišejo, ako komu denar izroče, ki ga ne odda t prave roke. — Zijedao se zahvaljujemo novim naročnikom za pristop v krog naročnikov naših, nekojim pa S« posebej za laskavo; izjave.... Komur pošljemo list na ogled, prosimo ga, naj nam ga vrne, ako ne misli ostati nas naročnik. Mnogo poznamo odličnih in premožnih Slovencev, katere bi radi videli v krogu svojem. Če se oglasi vsaj 100 novih naročnikov, povečamo s novim letom liscu obliko za četrtino berila za isto ceno.
Oznanilo: Ravnateljstvo tukajsnega c k. izo-braievaliiča za učiteljice sprejema učenke v ravnati« Ijevi pisarni 13. in 14. septembra od 8. do 12. ure predporodne.
Vsaka učinka, ki na novo vstopi, prinese naj seboj:
a)  krstni ali tojstni list,
b)  zadnje solsk* spričevalo in
c)  spričevalo uradnega zdravnika, da je popolnoma zdrava.
Učenke, ki žele vpisane biti vek. dekliško vadnico, naj se oglasijo se Šolskim spričevalom pri ravnateljstvu 13. septembra od 8. do 12> ure pred« poldne. One, ki vstopijo na novo, imajo priuesti seboj tudi krstni Ust.
V drugi, četrti in peti razred se ne sprejemajo učenke, ker nt prostorov. V Gorici, dne 1. septembra 1889. Fr. Hafner, ravnate^.
I
Naznantto. 17a tej c. k. deSki vaduici se bodo ! 13. 14. in 15. septembra upisovali samo uSenci za j prvi razred slovenskega in laskega oddelka in pa vsi risti, ki so 4" do zdaj hodili v kiiteii razred te Sole; dne 16. in 17. septembra pa se bodo izpra-Sevali in vzprejemali samo tiati, ki zelijo od kjerkoli prvikrat us topi ti r diugi, tretji ali pa detrti razred to vadnico.
Vsak ucenec pridi z ocetom ali materjo ali pa nameatnikom — ter se oglasi pri voditeljatvu .te vadnice in izrocl svoje zadnje ioisko spri&svalo, ako je ie bodi! v katerokoli solo. Vaak iudi, ki bi ne mogel ptadati iolnine, ki znaia 2 gold. 50. kraj. za Tsako potuletje, in da se ni Solnine opro&deu, podaj proinjo z ubo2nim listom, ki ne sme biti vec kot feto star in ki mora oatanCno razloziti staitje in pre-moienje prosilderih roditeljev in potrjen biti po in-panu in dnhovniko dotidoega kraja.
Dad 18, septembra bo sveta musa a prizivom §v. Duba. 19. sept, pa ob 8 zjutraj zadne red no pou-cevanje.
Voditeljitvo c, k. de&ke vadnico f Goiici.
Volilni Shod. V nedeljo, .dne 8. septembra t. 1. (n* Mali Smerea) oodera v Vipavi v ftitalnidni dvornni po boiji ilolbi v Logu (okoli poldne) porodal o stojera delovanju v driavaem zboru. Uljudno vabim '. n. gg. TolHce n& mnogobrojnc uddezbo. V Lju-Ijaoi dne 4. septembra 1889. dr. A. Ferjandid, drlavoi poalonec.
Z Vi^avskega aino dobili dolg dopia, ki ugo-yarja in ameii zadnji dopis iz ,,rIifei»berg*B ter naateje miemu dri. in del poslancu colo kopo »grehov*. Od naa pa jako krepko tcrja, da dopis priobetmo, — ticer da smo malovredni plailjivci itd. Izdal se je pa, da je bil tudi oni dopismk med po-slulaki v Rifenbergu — tudi on je ktieal: dobro, prav dobro, izvrstno, takd je in kone&no: zlvio ! Zdaj pa izza urednikovega hrbta cele litanije! GospOda, to ni prava pot! Kedar so volilni sbodi, takrat imate najlejio plloinost, da avojim poslancem razkrljeto svoje zelje, da jib interpelujote znradi te ali one za-deve, da proaite raanikakih pojasnil, no ne klioati: Ltio in izvrstno aom6 zaradi tegn, ker klide takd vsi losod, kateremu se nodete zameriti ter bodete Jo urodnike poiiljati po koatanj t irjavko. Dokler nam vnlilci ne dajo prilolaostt, da porodamo z ozi-rom na ofSA zvona, moremo se ozirati nu prvega ter • bltidnokrvDo po/ornostjo vzdiiati ee v mejah objek-tivnoati. Kedar bodtta pa zvonila obi zvonu, takrat uaitt bodo zopet objektirnoet posrednica med glavo Sn Ire em.
Z BolSkega nam piaejo: Gotovo je znauo vaem caatitim ditateljetn „Sodew uavodu uaScmu nc-prtjazDO mijljenje in delovanje notaija g. Rossmanna v Bolcu. S slovenekim notar^kim piamom set vaoi Se nt pregreSil, kar je nenaravno in protipostavno. Toda dogajajo se &e druge neprilike. Noiar v Bolcu bi moral biti strankam vedno na razpolago. Toda stranke pribajujo in se zopet vracajo, ne da bi bile kaj opra-vile, ker se je gospodn noUrju zljubilo ostati dva ali tudi tri dnt v hribih na lovu. Kaj takoga ne mo-remo in noeemo ved trpe i I Q. notar naj bo doma in sluii Ijudstvo, ali pa naj potmsti sluibo. Pri takih raxmerab nam je skoro boije, da bi prifiol kak notar is Tolmtna po dvakcat na ineaec. da bi vsaj vedeli, da svoja opravila opravimr, ako grcmo v Bolec. — Na ta slu^aj opozarjamo visoko c. k. oadsodiSce v Trstu.
Is gorifike Okolice nam pis»jo : Kskor pred taakim fiolskim totom, t&ko je tudi zdaj oblazil vae kraje nek sluzabnik iz Kopac-Skrtove prodajalnico, ki je p»d narod n o pretvezo usiljevMl svoje bhtgo potaod, kjer je le mogel. (Pa je slovenski uskok). (jo mu kdo prav odlo6no ne prepov6, pa mu poslje b!sg6, 6e§, aaj ze plaSate, saj se ne mudl. Oni mla-did je goTori6il, da je sdaj on prevzet Kopacevo (!) mesto in da bode baje on — trd Slovenec (?!) — nadalje t svest a Skrtom. V to svezo da atopi neki tudi — Likar (?). — Sploh je vsaka pretvesa dobra, da se Ie blag6 usili. Mtslimo iu reSemo: Svojega LIoveka morama podpirati in kdor tega ne etori, nt rreden, da je Slovenec 1 (Takd je t Ur.).
Is xelene Stajerske dohajajo nam pogosto jako veseli glaaovi o narodni probojenostt in o raz-novrstnih amagah nsiih stajerekib bratov. Takd so Slovenoi izvili Nemcem in nemSkutarjem gospodarstvo Is rok v Rogatcu in Konjieab, potem na Vraniskem, Lafikem, t JeJSab, Gorenjem gradu, ˇ Ptuju in najnovejiem eaan ˇ Slovenski Bistriei in — culjskt 0 k o 1 i c i. V celjaki okolici so volili doslej narodno le v III. (najuiii) skupini, a 23. juiija t. i, ao Slovene! smagali po hudi borbi tudi v II. skupini, tak6 da ima zdaj narodna stranke veciao. Takd zgubtjajo torej nasprotniki nasi vedno ve5 germanskih trdnjav, ki prebajajo v roke pravib gospodarjev. Umetno go-spodaratvo manjitne nad vedino vzdriuje se po na-vadi )e toliko iata, dokler spi vedina nczavedno ¦panje; kedar se pa 2avL, potem je konec tujemu gospodaratvu, Bavoo take vesele prikazoi ponavljajo
ae zadnja leta kaj pogosto tudi v Istri, kjer so Sr-bohrvatje in SluVenei iz moogih obdin izpodiinili ita-lijansko gospddo. Cel6 Pazin, nekd-ij alavnoznano irredentovsko guezdn, imajo zdaj Hrvatje v rokab. Slovao gre na dan 1 Ucimo se od njib delavnoati, sloinosti, neaebifinosti in pozVtvovalnosti! -^
lz Podgore mno prejeli nnslednjt dopis: V staresinstveni seji doe 29. avgusta 1.1, je stareSinstvo podgorsko s hvalezooBtjo sprejelo in odobrilo rafiun proBtovoljnih doneskov za podgoraki stov. Botro§ki vrt" v preteklih 2 letih v zneaku 134 gld. 26 krM kateri ao se za razne potrebe v vrtu potrosili. Stem se izrafci vsera naklonjenim dobrotnikom sr6no zahvalo in prosi za nadaljno blugohotno naklonjenost. Mo-rebitni dacovi naj ae blagovole doposiljati prefiasti-temu goApodu vikarju Jo^efu Golobu. '^upanstvo v Podgori doe 2. soptembra 1889. Klan2i(, 2npan.
Islet sokolskih in drugib drufitev iz Ljubljane, Trsta in mnogib drugih krajev v Divaio 1. t. m. bil je zares krasen, velikanak, impozanten in za prebu-j<*nost narodne eavesti in ponosa jako pomenljiv. Vsa Diva6af od postaje na vse etranl, bila je v za-stavah, narodnih in eeBarskib, Pred ubodom ? vai, krasen slavotak. Zbralo se je tarn do 5000 naroda v uzorno in odusevljeno narodno slavlje in kdor je bil tam, ne pozabi nikoli vofi krasnega dne. Ker za danes ni prosfcora, priobCitno prihodojifi obsirneji popis iepe slavnosti in krasne vilenioe (jame) divaske.
„Oorrierjevemu" jezik - oaloveu pohvala je morala za danes izostati. Od pruvelike nsreceM zaradi „izbornegatt clovenskega jezikoznanjn nistno ie Redli k pisalni raizi, da bi pokazali Kvotu, a kakirai goropadnoBtimi pita ta list avoje pomilovauja vredne oitateljo.
All 4* to mogoSeP Videli smo dopis okro«-nega sodil^a neki Mariji Bastiancigv Grga-rju — v i t a I i j a n s k e m jeziku, a katerim so re* dani Mariji I3ofitijan6i6 oalaga v izogib kazni, in eksekuoiji da mora Btoriti v 14. dnch svoje zakonite korake. Uboga 2r>na ni inogla v Grgarjn do-biti tolmafa, a predno je priila v Gorico, bilo je io skoro propozno. In kdo je podpisan pod  tern dopi-
•om ? lludo na« je povedati — trd Slovoneo D.....
— Da bi se pripeiil tam gori kjo na jezikovnl m*ji nemikoLeSki kakemu Nemcti t»k aluonj, to bi bile interpeiacijn in debate v dizavnem zboru 1 Pri naa pa se vsak dan gode take refii vkljub pen&nltn proiitjjam. Kdo je kriv ? Mi vomo 11 0 avojem 6auu 2e povemo!
Spremembe pri uditeljstvu v goriiki okolici : g. Eduvard Priu6iL je stahio potrjen za Pevmo; g. Fran Cicero pride a Trnovcga v Lokoveo, g. Fran Leban pa iz Lokovita na Tinovo; g. Leop. Pavlin pride izTemnice v Gabrije pri AjdofsCini; g. Josip Eri2ni5 pride z Banjsic v Lig; g. Ignacij Krizman (mlajsi) pride iz Doruberga v Gabrije pri Mirnem; goapd. Joaipina Jug je stalno nnmeScona v Mirnem; g. Karl Joiaako z Kambre2ke v AvLe; g. Joaip Yittori iz Podgore v Opatjeselo; g. Karoliua Kocijan5i6 iz sv. Kri^a v Bilje; g. Atojzija Bavcon iz Sempasa v Sv. Peter. — Od izpraSanih u5it. kandidatov so ime-norani za^asno: g. Avgust Poberaj za Banjsico; g. And. Toina2i2 za potovalnega ucitelja za Srednje-Kam-breSko; g. And. LaSic za Dornberg; g.Fran Stergar za Lorn; g. Kriatina Doljak za St. Florijan; g. Gabri-jcla Kernel za Itifenbcrg; g. Marija Cej za sv. Krijg; g. Bibijana Bisail za Sempaa; g. Franciika Lisjak za Kvisko in g. Ana Oaan za Podgoro. Goriski okraj je pridobil lotos torej mnogo novih, mladth mocij, katerim ieUmo obilo uapeha v novi sluibi. Veridar pa p.imanjki)je v goriakem okraju ie muogo — do t ride set u6itelj»kih mocij, da bode okraj pevsod zadostno in jednakomerno preski bljcn z uciteljskiuii mocmi. — S Tolminskega nam poro&ijo, da je gosp. Znpan5i6 preloiuna iz Cerknega v Kobarid; g. Anton Miklavid iz Dre2ni«eje imenovan za Kobarid in to za tisto mesto, ki je bilo razpisano itirikrat in za katero je bil imenovan g. A. Miklavid p ? v i 6 in in L e t r t i L, v drngii in tretjio* pa g. Albert Dvininko, ki je imenovan za Livek — zdaj, kose je ^naud-nemu ministeratvu pregrda zdela vsa ta „komerfija" z imenovanjem stalnega ucitelja v Kobaridu. Sicer pa priob6imo prihodoks — na zopetno proiojo dopoailjal-cev dopisa - vsaj jeden odlomek iz zanimivega dopisa iz Kobarida. Za podu&itelja v Kobarid je imenovan g. Josip Rakovicek.
Deutsch redep I Ko smo se v nedeljo peljalt nekoji izletniki v Diva6o, praial je nekdo izmed nas na soiauski poataji knndukterja brzovlaka it. 3, da li je ie das, da poskojit k blage|iioi po listek do DivaCe. Toda z:\6uli smo ail no surov, izzivajoc" od govor: Deutsch redenl Na toje ta germanski kuituronoseo sliial nekaj prav kropkih, da mu je bitro upadel pognm, v Divati pa ga je dotigmk upisfti v pritozno knjigo. J»2na ieleznica se odlikuje poleg avamotno viaokih tarifov tudi po svojem osebju !
V beneSki Sloveniji je vec vasij, ki se ime-] nnjejo sv. lieoanrda fcar je v muogokckein ozicu jako
neprijetno; zlasti na poSti so nastajale mnoge zmefi-njave in krivlce. Zategadei je zupaustvo v jednem takem sv. Leonardu aoglasno aklenilo, naj so naprosi italijanska vlada, da bi iraenovala uradno njib vas „San Leonardo degli Slavia (Sv. Leonard Slovanski). Toda vlnda jim je proSnjo odbila in naavetovala, naj imeuujejo katerikoli predlkat, le onega „degli Slavi* ne. Toda vrli slovenski raozje so ostali pri svojetn prvem sklepu. Vlada je pa zopet proinio prav na kratko odbila, ker oni predikat ni za italijansko nbo — perchenon suona troppo italiana-mento. Ni iuda, 5e ital. vlada ne dovoU novih takih predikatov, saj je oeld zgodovinsko in ataroBlavnv ime: „San Pietro degli Slavi" spremenila v .San P<etri sul Natisone". Geld pred slov. imeni irai U r,trab ta mlada in ftila Italija!
VipavBka ditalnioa bode aloveino prawovala 8, t. m. ivcj 251etni obitanek. Na predveier bode bakljada po trgu in serenada pred druitrom. Ob 8. uri zjutraj sprejem gostov in poklooitev tr%kd«aBUvl od vipavskih narodnjakioj. Ob 9. uri ilovesna iv, maia pri romaraki cerkvl v Logu, ob 1. uri pa banket. ZveCer slavnostna beteda s pleiora, Igrala ie bode izvirna igra slov. pisatelji dr. Joulpa Voinjakf, Svoji k avojim.                                          .
Zniiana oena soil. Tukajinjl o. k. flnaaCnl nadzornik nam je doposlal nsslednji dopis: .Viled odtoka visokega c. k. finanSoega ministeritva od 92. avgusta 1889.1. itv. S9648 je « p r v i tn septembrom t. I. v zalogi soli v Piranu zniiann oona pri vsaklh 100 kg.od 9 gl.40 kr.na 9 gl.34 kr.H Kdor porabl torej 1 kvlntnl Boli, prihrani si od zdaj naprej po dobro* hotnosti visokega o. k. ftnandnega mlnUtantva — eelih ieit krajoarjev.
Zaneslllye flrme dobijo poiojilo pri .Gorliki Ijudski poaojilnici", ki poHOJuje proti intabutaolji ali zastavi in proti poroitvu; ie nairajii pa s poroitvom na kratko obroke. Kdor si pa hofie izposoditi denar in pa njegov porok morata biti ali nuatati draitre-nika posoiiluidna. Natandnejil pogoji if iivejo pri druitvenikih ali pa v poiojilnicni piiarol, (Via Aiooll st. 1. pri tleh na deano.
.Smetsko bralno druitvo" pri it, Luoiji priredi v nedeljo dno 8. t. m. vetelioo a prav ob* iirnim in zanimivim sporedom. Peli so bodo itirje zbori in jeden samospcv; nagovor, deklamaoija in dve igri: „Star vojak in njegova ndenkaK in pa MKje je uieja". Sodelovali bodo tudi voldaniki iu podmeliki povci. Zidetek ob 6'/,. Udje so prosti, za neude pa jo ustopnina 20 kr.
Pouk na c. kr. pripravnioi za sredoje iole na Proseku pri6ue 1G. t. m. ob 9. zjutraj. Vtlprejmd se ufienci, ki so izvraili z dobrim vspebom tretje leto ob6nih ljudskih iol.
BOav^taa list za pregled v umetuosti, vedi iu politiki, prinaia novo pesni S. Gregor6ida v izbornem prevodu znanega ceikega pisatelja Vojtelia Pakpste. („Sloveneo*).
G, Dr. Andrej Lisjak se je danes povrnil a svojega potovanja v Gorico ter zopet ordinuje vsak dan pred in popoldne v laatnej biii v gosposkej ulici h. St. 23.            '          ________
Schwarzc, weissc und far-bigc Seiden-Damaste von fl. 1.40
biaY. 1.1 \ p. Met. CIS Qanl.) — vanmdet roban- and stuchweiae porto- unit zollfrei daa Fabr k-Dopot ft. Hen* neberg; (K. u. K. HoBief.) Zurich. Muster urogehend. Briefe Jcostan 10 kr. Porto.
Slovenskim starišem!
Dva ali tri učeuke za tukajšnjo c. k. pri* pravljalnico sprejmem na hrano in stanovanje s prav ugodnimi pogoji.
Josip Gruntar,
V K o b a r i d u, 30. avgusta 1889.
Razglas.
Podpisani si §teje v prijetno d>12nost naz» nanjati slavnemu obSinstvu in vsem tistim, ki si zeI6 za pogrebne sve6anosti ali druge slav-nosti tukajgnjo veteransko godbo, da se blagovole obracati v to svrho do drustvenega tajnika g. Josipa pi. Pallicha (v knjigarnico ua Travai-ku st. 6).
U nmMjitro teUnwiega dnitu
IAZKAI1L0.
Tffiodao podpiMsi nasMujun častitemu oWi«*tyu in *r*j%, d* •*«!»] wprej prodajni bMo i**«** norako «# p«:
Goli 10 „ 85 „ za 100 kgr.
Priponka M k obibMoa »Mefeiij« topfije,
ItaUiui »Mg*
ˇ ga»*Jft «m Iksai itwwi Sate a. tt. 41 ia 42.
WMINI *l
HZaftuha!!
«ba U jo MI* f ariptoetam aredatf n wajvka Mltt-
VV^mh joOn w*f«ta hraanlaia, Jfaalor: J. WW IK, KtJiagaaae 4.
trn «44«*$« !
Dae 89. teft, i. J., od ?.. do 4. are popoldne o444 t« f itrafjaki pirtrnici t Sotodpjth o»tm*i»j-ienlpi drttti sšai(*ko  delo roftirjtnja   pokop»ližca « artvOaio« * fevtoraki abdioi l\tf. KHcd*
in napra*
i w896f. 21 kr.
uolieai atatbani v..v-» »v,.«..--.- —-______
«5uejii pognU aaogo te poiiredeti ob uraduih dnevih ju urah ˇ iapaaijaki pisarnici ˇ Sovodojab.
ii atavbaai irtei, prevdarek dela in uatan-"new ~    * ¦      .....*
|ip«BttY0 v Sovsdijah
da« 28. avg. 1889.
2apaa: PAVLETld
V  VSEH   TRAFIKAH.
LE HOUBLON
Oairiay-a & Haary-a v M» ^j
xaloga za, Avatro-Ogerako: OTTO KANITZ ft Com, I. Stoas iat Himmel, Duonj.
Čudovite kapljice
sv. Anton* Padavinskega
To avipraejo im wmmtwm zdravUo jo * "     " *               'WW tr*W------
rib b*t«!i, ** se dokaie ajteava fttdovita mot & se la rabijo aekoliko dni, olajlajo •a prexeaejo p»T amain aajtrdorratuise 2»-(•dcztt bolees*. Pia* izmtao latrecaje *o-per bemorojd-. aroti boleniiin na jttrea m aa vraafei, awi AraTemna bolenim in jaroti glutav, p* it Bsiifc ateae&iib aadlciaoatia, zoner beli tok, aaijaat, aaper buje areaier fcetijepokrarj.no Vri. Om» a* pregnjaj* hum oat^sjoaib. bolezni, aaapak a*s obrarajoio tndi arad laako ba&asijai
Praiajaja m r vuk glavaia Itkamiean ma aweta; za narock* ia patflfctt* pa «ltae> w lekar-aid Cristofoletti T Gorioi, ˇ Tfata w bfcanii a ZwactU m O.B.Bovis» v lakand Alia. Ma-doima. t Kurmiaa.
^TFm'TSL4! 'H!',Lli)lia
YisokontstUi dultov$Ltui
pripArofam te T^ndno podpisnai t aapraro eerk-vnaik pfeMMlm •radjft a. H&tt&* wriUm, W»ei-katft Sftkzti iaiz mcdeaise aajasvtjfc ob!ik*» kot
sTttilftit, «v«4ftifc«T
ild. itd. pa aajailji ceni. ZadoToljim potoro vaakcgft naro&uks bodUi da sa data preptwti »oj«aitt akasu bodiii da se mi ja pradloxil nmert.
Star* reft popraviat, ter jib Y ogaji pozUtfni ia poarabrtm. C*. gg> narocniki ntj mi WngotoW poslati i«to B«fra«k«T»iie.
Vc«al«r z»IalNiBf|au
arebrar 7 Gorici, xtlica Moreili iter. 17.
Bfoiilji wttom tep to tp-mliiso a potet pwtol
Viniea na Dolenjskeat, dna 12 jmn. ISS9,
Blagovolite mi poclati dranajut steklantc Vaia aaenoe za ielodec.
Pohvalno omeajam, da {a bila raba lani poclanib U6 utaklenic izrnitRa. Bolniki raznih trot ao rzimli eumco z aajboljiim v*pebom, Neka botaica jo bita zo za smrt bolaa, vsi to miilili, da mora ˇ malo arah umreti; toda kontaj je savzila n«kolika knpljie enence, ja Se okrevala in iez nekotiko ur popolnoma ozdravela — ined tem, da je bila poprej vec dni ie akoraj oa omrtni postelji. Eseaca ee tedaj zaradi njenegs izTrstncga vpliva sana naibotje prjporof uje.
Z odli&tim spoetorafjeai
JURIJ KONIG, zapnik.
V stekleoieah po 15 kr. nabafa «e r rseh Iekurnab ˇ Gerici, Tolroinu, Cer»igminu, 6radnr OradisSi, Triict, r Tr tur na Sfajer-•kem, KoroSkem, Kranjskem, HrTaakem, t Datmtcijt, Idtri in na Tirotskem.
sssRSssssaasapsasB
: Po kratki rabi prekoristao zobno ^istilo
K--,-,--^   >              Nova amerikanska
LEP0JA ! glicerinova zobna crcma Z0D        |           Czd^nilko preiskana-;
ALODONT '•Jiff?
c. k. dvorni zalagateij na Dunaju.
Dohita  se  pri  lekarnidarjib   parfumeurjih of itd., l-kus. 35 kr, — Y Gorici pri G. B. Pon-J ioDiju,  A.  de Gironcoli,   lekurni  Kfirner, Q. « ? Braunitwrja ia G. Cristofolettiju.                     f
¦wv    ......'" ¦'   ' .           "        y^wti
„SIiAVIJA"
vztjemno 2avarovalna banka v Prafli
Piaaruica vrhnega zaiiopa za Goiico in OoriJko na'tiaja se t
Marziuyevi hiSi, v 11. nadstr.
Tukaj ue zavaraje za pladilo ntskib preroij prolj ikodi po po^aru, streli, pnrnih razleiib all i»jih oaaledktb. Prt!Jt»t»ftjo se tadi zavurovanj* na iivljenjo v tiajraznof ratnejiib aludajih in kombinacijab ter ««• dftjojo glftd6 teg* via pojaioUa,  kakor  tudi  tiikaoi
navodi.
Vrhni zastop v Gorici v Marzinijevi hiSi,   II.   nadstr op.
y^     bolske knjige ia rie iolike potrebWiue za vsa u&liSda v raeatu ia D3 duieti prodaja
fajiltfi pwdijijK papirji is liiiu
J. PALLICH t Era. u Mi ii B
po jako nizkih cenah.
Mnogira gotfpodom uoitoljem in pi-ijatoljetn z dczele, ki ao nio r proleklom iolaaem l«!u pofiaSfiuviili 7 mnogimi narodili, aab-laljujeni »e po tern potu uajar6oejo tor ao aadpjatn, da mi tudi v bodoCe skaiojo svoje ZAupinjo. Z najodlftnejiira spoato-njcm udtini
J. X»A.aL,ll,ICH:.
!!! NAZNANILO !!!
\mmm
|«jr BRNO ^g Fjer^inaadoYa oJica
' stts.e.
naj7€<5e in najcenej^e kapovali^e za — 2imskc r!o >. '— *
Mefe zaloga s rimernih tkilini da»,iv.
; Ceoiki o preoblekt alt perita za goapode >• ia* 'gaapv' M1 •" gataiilei'ijaii, uzorct * aukua pj ip Aanko. Po-
pfvorniSka zaloga snknaj
_                    iot-blago
b.10 aetroT za ceio moiko obtako
L f. 8.50, II. f. T..r.O, HI. t «.-I Blago za zimske aukuje [fine baLe, moderne barre 2.101
10 for., II. 6 for. ____
Pravi sta^eraki loden Iza loTake aaknje in obleke, nepo-i ktarljiT, 1 meter f. 285       '
Blago za vrhne axtkqje
Ibarve po LajnorejSi modi, oajfi-
fcejie baie 2.10 m. za eel rrbnikl.
ft for.
Kapa iz piiia a ia dotke. S kom.
f           Namizniprti                           Slfon
f. J .SOIaneni, vaeh barr,  3 komndi 3(4 za moiko in iebako periio, 1 kom.
w_____________________^_        ___________________w__MJT~\     2 for. 3 komadt «}4 1 for^    ;( 0 komolcev) 1.1. 5 50, JhJ. 4.50'=
kio"nietrov za'cebzUaako m&k^^J^^Tl^B«?* *•*M        .   PrtlcllaeVriete)   _   ~~\~      Proiniijici bartant"" ..fl
Doklor je ie kaj t zalogit    ,—.--------------__„,------------------,
OBtaBki brnakega ankna |0 r?otoft ,°^i^ala/-Pjai.d>.

_______obleko f. S.75
Anglesko i
12 zepniil ratio"""      jlaneni 4|4 aetTornt, 8 kom. f. 1.20J1 komad   (29 komolcev)   b«lali| zarobljcuih, z barranimi robi za;          Perilo   Z»   COsDft        ;rude'^ 6 f" yii^or ali r,,i*T» f- 51
\taoikv t. 1.20, za fenske 1 for-          6 zenakih araje-------1              Kanevaz~  "".....   *|
Zavesc, plakte, prcproge!^.¦^y*T:**" "^ToT&c^Tf i SmoI
j                ii           ii   i..„.;atim obS.tkom f. 3.25, z Te»eaiem;>—J!l-.-^~- ¦ / » ~-   ^- "-¦-"" I
Zaveae od jnte
aajaovqsa riaaruVpopoloa, v d veb!
Predpaaniki aa zeBske
[iz oxforda kretonaaurovega plataa
alt aifona, S komador f. 1.60
Modna bliigd za gospodel
Srajce za goapode
botjal fcdelek I. f. i.80. D 1.20
Oxford-arajce sa delalco
mbSae, dobre baie, 3 komada I.
f. 2.— IL 1.40
e blafte ali svitioe
Bz mjmofinejSega plataa, koperji |ali baraanto I. f. 2.50, If. t ' ~
r. 3.25, 3 5 for.
Garniture od jute
2 pregrinjali za poatelje in I na-
mnoi prr, najnorejga tarika ri-j
aarqa r drab  barvak, f- 3.50, v
itirih barwh 6 for.
Presita zimaka pokrival*
iz rnia, popolno dolga ia iiroka,
Spodnje aukuje ia klobu-|Leviaet bogatotambarirase,rdeie, [stve ali drapiraae, 3 kom. 3 for.
I komad 3 for.
Jacquard-Manila bodna
lis aifona,  kretona, ^forda, naj-P"5progft,lO«iotiroTdoIga,«rpeino
blago f. 3.50 Garnitora od ripaa
2 pregriajaii za poate^o, 1_______;
[prt, aajmoderaejae barrana f. 4.50J
BJuba (piabta> 1 kom bretaJT*, 2m.dalg. f. i,§0
1.80|GotOV
slamnjak, 2 m.-dblg.
1 komad, I. f. 1.40, Ht 90 kr. '
Nonnalnopeiilo - iKonjakeplahte, teikevratel [Jaegerjer aiatem aama Tolita, za z obrobki, 190 em. dolge 130 cm. tedapode in gosps 1 arajca f. 3.50 iiroke, I. ruraana f. 2.50, | |1 Mace f. 3, iz bombata f. 1.50 kom.j                 II. siva f. 1.50
Mozko nogavice
[zimake, bele ia barrane, pletene
6 paror f. 1.10
Flanelaate rate zana glavoj
aa ieaake, zelo topte 3 kemadi
I  2 for. II- 75 kr.
Angora-Ogrtad jriawki, 10i4 TetTk f. 2.80
Volnena zenaka jopica
kJersey) Tseb barrah, lepo pristo-
ja o'a 2 for^ IE. f. 1.20
~ Nogavice aa zenake
[simska, bele ati barrane, 6 paror!
pletene f, 1.50
Atlaaov gradl za poatpljne preproge 1 kom. (301 jd. komolcev. I. f. 750. IL f. 5.50 f
Mudoo blago za dame.
j!«.  Kupi se opriliki  !!|
Zimski Nigar-loden z& zanska obleke. najboljie rrate,!
10 m. f. 3.20________
' Kiariranc moSsio blago 60 cm. Siroko za apalae anknje in I otroike  otflefce,  10 m. f. 8.60 f
~ Joupon i troiidno bk&go it TsebVnig, 1.13.50, IL f. 2.8C
Damaatno vbriBAvko
is lane. 6 komador s fraaiaad
f. 1.80, z obrobkom f. 1.20
Platoina in tkaoiua
1 komad — 20 komolcer Domaoe platno [moSne rrate (29 kotnolcer) 1 kom. 5j4 f. 5.50, 4[4 f. 4.20_____
Ozford, aajaovejsi azorec
_'lanela \
Inajnorejii ozorce,
1 komad
k molrer)   f. 4.50J
Ttalmnlr [najnoTejSi nsoree,
Barsant za obloko
najnoTBjM nzoreo priitno barre, I
10 rnatTOv, f. Z —
Kaamir dvpjne ajrokoati [ten in borran. lO m. for 4. ,   Atlaa od votoe, dVoJntT*
Sirokoati,  cm  in barraa,   10 m.l * 6.50                       '