Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljil: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. ¿0 kr. ve« na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr.	_
Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice st. 3.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 ki-., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/a6. uri popoludne.
Štev. Or.
V Ljubljani, v torek 24. marca 1885.
Letnik ^XII i.
Govor posl. dr. Tošiijaka
v državnem zboru dne 17. marca 1885 o nadlogah kmetiškega stanu.
(Konec.)
Da narod vedno bolj hira in hira so nadalje vzrok pristojbine pri zapuščinah in prodajah, kar se je v tej hiši že mnogokrat povdarjalo. V tem oziru je jako obžalovati, da se pristojbina od 3Va °/o ne zniža na 1 Va°/o vsaJ pri onih posestvih, ki so manj kakor 5000 gold. vredna.
Previsoke pristojbine so dostikrat vzrok, da se kmet prvič zadolži. Lansko leto imeli smo na Kranjskem o argrarnih razmerah posvetovalni zbor, pri kterem je nek okrajni glavar jako umestno pripovedoval, da se je do tedaj trden kmet prejemši posestvo od starišev nezadolženo, zarad velikih stroškov pri mrtvaški obravnavi, zarad kolekov in konečno zarad silne prejemščine po 37a % zadolžiti moral za več sto goldinarjev.
Pridružijo se potem še deleži dedičev, ki so povsem preveliki in nezadolženo posestvo se zadolži, da posestnik sam ne ve kedaj ter posestniku druzega ne ostane, kakor da nastopi čisto navadno pot, na ktero vsak tak zaide, — da namreč začne pustošiti gojzde, da se poprime vničevaluega obde-lavanja zemlje, da začne na drobno prodajati! Konec je dostikrat tak, da zarubljen posestnik celo hišo podirati začne, da, prst iz njiv poprodii svojim sosedom, opustošen svet pa za male krajcarje upniku v roke pride.
Ees je, da so se pri našem kmetijstvu od leta 1848 tudi potrebe zdatno zvišale, kar je pa v zvezi s kulturo. Obleka se je podražila, za šolo zahtevajo se vedno večje svote in koliko je pa še drugih potreb. Na ta ali oni časnik bi se rad naročil, to in ono bi tudi ne bilo preslabo; mož ima več nego dvakrat toliko stroškov merno prejšnjih let in vse jo treba pokriti. Od kod naj pa kmet za vse to pokritje denar jemlje, ker se mu dohodki niso le v tisti meri nič povišali, temveč so šli še celo rakovo pot nazaj, kar nam cene kmetiških pridelkov naj-
bolje dokazujejo. Oglejmo si pšenico. Leta 1879 plačevala se je po 13 gold. 50 kr., danes ji je pa cena na Dunajski žitni borzi po 8 gold. 15 kr. Temu nasproti bila je pa tedaj zlata renta leta 1879 le po 81-35, danes je pa, če se ne motim, po 108 gold. To je toraj tudi silno slabo za kmeta, ker je po eni strani skoraj ves denar v državnih papirjih naložen, po drugi strani so pa obresti tako nizke, da z veliko silo pritiskajo na cene kmetiških izdelkov. Ako je pšenica po 8 gold. 15 kr. ali 8 gold. 20 kr., z njo vred pa drugi kmetiški pridelki poceni, kmetu pač ni nič več mogoče shajati, in nemogoče mu bo dobiti denarja za vse tiste potrebščine, kar jih ima v javnosti in doma.
Ure in ure govoril bi o tem vprašanji; ker mi pa že čas poteka, nečem dalje razpravljati tega predmeta. Le na delovanje poljedelskega ministra se hočem še nekoliko ozreti. Gospod poslanec Streeruwitz je posebno povdarjal, da mu je gospod poljedelski minister ravno zarad tega tako simpatičen, ker je voljen v nemškem kmctskem volilnem okraji, in kakor se mi zdi, bi to že edino zadostovalo k vgodnosti za poljedelskega ministra, če bi prav ne imel nikakih drugih zmožnosti, da bi mu bil človek prijazen. Jaz se zamorem o delovanji gospoda ministra le pohvalno izreči ter sem mu v marsikakem oziru hvalo dolžan, ker ni še nikdar odbijal pravičnih prošenj. Pri vsem tem me pa prav nič ne moti to, da ga je volil nemški volilni okraj in da je sam Nemec, kajti narodna strast me ni še toliko zaslepila, da bi kake reči zarad tega ne hvalil, ker jo je včinil minister, kterega so nemški možje volili.
Ravno nasprotno se je vrlo mnogo koristnega zgodilo, od kar je bil sedanji poljedelski minister prevzel ministerstvo in lahko bi naštel več posamičnih slučajev, kako je radovoljno prišel na pomoč, posebno če je bilo potreba podpirati kako kmetijsko zadevo.
Obžalovati moram le to, da se tiste podpore pri kmetijskih družbah enostransko obračajo. Tu mislim na c. kr. štajarsko kmetijsko družbo v Gradci, ki leto za letom na tisoče goldinarjev podpore do-
biva, tiste pa potem tako razdeli, da na nas južne Štajarce pride komaj imena vredni del. (Cujte! na desni). Ta družba se tudi sicer vede za politično-narodno društvo, ker se na peticije od slovenske roke pisane še ne ozira ne! (Cujte! na desni). Njihova raržnja do nas Slovencev je tolikošnja, da nam niti vstanovitve podružnic ne dovoljuje, če tudi si jih narod sam želi. (Čujte! na desni). Še ni davno, kar so se trije taki pripetljaji zgodili.
Po treh najpomenljivejših trgih Spodnjega Sta-jarja želeli so napraviti člani svoje podružnice in se ločiti iz sosednjih vsled čisto drugih razmer, ki so ondi lastne; tako se je zgodilo v Žavcu, kjer hmelj pridelujejo, pri Celjski podružnici so pa večinoma meščanski udje. Zavčani so prosili za vsta-novitev lastne podružnice, štajarska kmetijska družba pa jim je prošnjo odbila in to zavoljo tega, ker so v Žavci sami Slovenci. Ravno tako zgodilo se je v Šent-Jurji in Šmariji. Temu nasprotno je pa v Sevnici, kjer so sami Slovenci in je toraj tudi odbor po Slovencih sestavljen, mala peščica udov začutila potrebo tudi podružnični odborniki postati. Da bo to mogoče, sklenili so vstanoviti lastno podružnico, ktero jim je osrednji odbor takoj dovolil.
To so malenkosti sicer, ki se pa kmetijski družbi ne spodobijo in so graje vredne; kajti ona je tukaj za celo deželo, za obe narodnosti brez razločka ali si Slovenec ali Nemec. Želeti bi bilo, ko bi ob bodoči podpori gospod poljedelski minister štajarski kmetijski družbi zabičiti hotel, da naj prejeto podporo enakomerno razdeli po celi deželi, da nam ne bo treba njegove ekscelence s prošnjami za posebne podpore nadlegovati. Ob enem mi veleva dolžnost zahvaliti se njegovi ekscelenci, da je naklonil podporo cesarjevič Rudolfovemu sadjarskemu društvu. Nadiam se je tudi za letos. Pa tudi nato naj se gleda, da bode Mali Štajar dobil svojega potnega učitelja, ki naj bo slovenščine zmožen.
Na Malem Štajarji živi skupaj več nego 400.000 Slovencev. Prav radi se uče in se po potovalnih učiteljih podučevati žele. Meščani in tržani, ki so nemščine zmožni, razumejo pač predavanja potovalnega učitelja, kmetom jih mora pa še le kak
LISTEK.
Prior Faustus, usmiljen brat, zdravnik na Kranjskem.
(Dalje.)
Že je Faustus 37 let star, obhodi klican vso deželo in zdravi, v Radoljici poravna s pomočjo justiciae Uršičev stari dolg. Pogačnikovi v Ljubljani ga željno pričakujejo, znani bolniki, ali tudi on sam boleha za staro boleznijo v glavi: bila je zima in hud mraz do 15°, v takem času 28. novembra 1812 se zve v Ljubljani, da so francoske trume zmrznile v Moskvi.
Akoravno ima Faust mnogo opravila pri znanih bolnikih, jo vendar občutil silne želje, iti nazaj v samostan na Dunaj; ali ker so Ivastagnetovi zadovoljni z njegovo pomočjo, se premisli in ostano še dalje v Ljubljani. Imel je pa tudi svojo srečo pri ozdravljevanji in posebno še v znani res nevarni bolezni pri Jankoviču, tako, da njegovi sovražniki hodijo gledat njegove recepte celo v lokamo.
Od 17. avgusta 1813 naprej jo na Ilirskem vojska cesarskih zoper Francoze, še so v Ljubljanski
okolici zbrane armade francoske, ktere večkrat tepene, zbeže 28. septembra z generalom Eugenom, vice - re d'Italia; glasno veselje se razlega v Ljubljani in 29. nov. opoludne so že tukaj prvi cesarski; 4. okt. zapojo cesarski „Te Deum laudamus" v „barmherc-garski cerkvi" (usmiljenih bratov). Faust na vse kraje klican, zdravi bolnike in ranjence; bolezen pri obristu ulanskem, Perko, mu dela bridke skrbi.
Padlo je ta mesec grozno dežja, tudi je slaba letina bila, na deželi v vojskinih krajih je polno bolnikov, tem pomagat, gre Faust že 5. novembra na Dolenjsko, kjer bolnike zbira in jih spremi v Ljubljano na Zabjek.
1. dec. prične pisati regelce (vodila) pobožnega življenja iz sv. pisma za vsaki dan celega leta.
So pa tudi v Ljubljani nevošljivci, sovražni ljudje, ti preganjajo Fausta, tožijo ga sedanji vladi, ali škofija pošlje 19. avg. 1814 tisto znamenito pi-sanjo o njegovi nedolžnosti na gubernium, tudi Ljubljanski mestjani se potegnejo za čast svojega priljubljenega zdravnika. Faust ni vedel o tem nič, in zve šele, ko gre še tretja suplika (prošnja) sedaj tudi od ubogih za njega prosit, posebno se poganja za njega družina bratov.
Faust živi lepo za-se, potuje v Trst, gre oplašen čez lačno Oičarijo, išče tolažbe v svojem preganjanji na božji poti na Tersatu in si zdravi svojo žalost tudi v Laških toplicah; vrnivši se v Ljubljano nazaj, obišče še svojega očeta, vdA se popolnoma v božjo voljo.
Prof. Kersnik, Daganin in Pinget so njegovi posebno ljubi prijatelji, v njih veseli družbi obišče kraje notranjske v Cirkniški okolici, je tudi v Ložu, najstarše mesto v Iliriji, v Ribnici so v eni gostilni posebno veseli — „pa drago"; spet pride pa vesel nazaj v Ljubljano, in 18. sept., sedaj že 39 let stari Faust, obleče svojo dolgo duhovsko suknjo, ktere že dve leti videl ni; dobil je od svojega provincijala iz Temešvara pismo in obedienc za na Dunaj. Faust uboga, gre na Dunaj, tukaj si kupi bukve: „Pogledi v večnost Lavaterjevo" ali kmalo se povrno nazaj v Ljubljauo, ozdravlja zopet po deželi, klic na pomoč v Mekinje in v Tržič k bolniku Cemetu ga posebno oveseli, vidi v tem čudno božjo pomoč.
Leta 1815 se začno zavoljo slabe pretečene letine dragina in huda lakota pri ubogih, in ti iščejo pomoči tudi pri Faustu.
tolmač razložiti. Kakošno da jo tako tolmačenje predmetov, kakor so ravno kmetovanje, sadjarstvo, živinoreja itd., ktere stroke moral bi tolmač vse do pike poznati, si lahko vsak sam misli.
Prav iz srca bi toraj želeli, da bi se nam dali potovalni učitelji za sadjarstvo in poljedelstvo, kakor tudi za živinorejo.
Zgodilo se je že, da so si društva ali podružnice potovalnega učitelja iz Kranjske naročili in ga tudi plačali za trud, le da jim je bilo mogoče poslušati poduk v jeziku jim razumljivem.
Usojam si toraj njegovo ekscelenco gospoda ministra opozoriti na to nedostatnost.
Konečno moram še opomniti, da se popolnoma strinjam z večino državnega zbora izrekajoč priznanje in zahvalo poljedeljskemu ministerstvu za njegovo plodovito delovanje, kakoršnega tudi v bodočnosti pričakujem. (Dobro! dobro! na desni).
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. marca.
Notranje dežele.
Popotovanje cesarjevima Rudolfa po jugu razlaga se jako različno. Povedali smo že, kako si ga tolmačijo Rusi in Srbi, ki so vsi v tem edini, da "ima Avstrija svoje oči obrnjene tje doli na egejsko morje. Tudi po Dalmaciji, ob ktere skalnih obalih ravnokar c. kr. jahta „Miramar" plava z visokima potnima, vtrjena je misel, da grof Kalnoky s svojim zanikanjem o razširjenji Avstrije preko Bosne in Hercegovine še bolj proti jugu resnico prikriva ; da vse tisto njegovo dementiranje ni nič druzega kakor uradna navada, ki vsako reč tako dolgo taji, dokler je že več vtajiti ne more, ker jo vsak že z rokami grabi. Dalmatinci govore iz skušnje. Oni se dobro še spominjajo na potovanje cesarja Franca .Jožefa leta 1875 po dalmatinsko-bosanski in hercegovaški meji. Tri leta pozneje potovali so ondi njegovi vojaki s puškami iu topovi. (Ta primera, mislimo, ni popolno pravilna. Koliko reči se v treh letih spremeni, na ktere prej nikdo ni mislil). Opiraje se na to, da imajo enaki povodi večinoma tudi enake učinke, primerjajo Dalmatinci potovanje cesarjeviča Rudolfa po Grškem in po Ornigori in njegovega stričnika nadvojvode Ivana, ki je šel preko bosansko-hercegovske meje v Kotor in od tod na Črnogoro, kjer bo več časa ostal in bo, kakor pravijo, posebno marljivo študiral vojaške vaje črnogorskih vojakov, prvemu potovanju cesarja, kakor smo ga zgoraj omenjali ter iz tega sklepajo, da Avstrija v Novem Paaaru ni še storila poslednjega koraka. Da bode pa bodoči korak spretneji memo prvega, treba se bode Avstriji mnogo več na težnje in politiko svojih Jugoslovanov ozirati, kakor je ona to dosedaj delala, treba ji bode z Jugoslovani raču-niti in to pred vsem s Hrvati, kajti Hrvatje so vez, ki bodo še dolgo časa posredovali med Avstrijo in Balkanom. Ako ima Avstrija Hrvate na svoji strani, se ji na iztoku ne bo slaba godila, drugače bode pa prisiljena, pridobiti si naj prvo njihovih simpatij.
Levičarski listi na vso moč napadajo podpredsednika državnega zbora, grofa Bili ar d a Clama, ker je prepovedal velikonemškemu neotesancu dr. Knotzu besedo, o čemur smo včeraj pisali in vsi od prvega do poslednjega odobravajo Knotzovo postopanje, češ, da pravico zagovarja, če tudi v resnici druzega ne dela, kakor desničarjem zabavlja in Slovane obrekuje,v skrivaje se v zavetje prostega govora (imunitete). Zalibog, da se je tudi v Dunajski poslaniški zbornici pozabilo na razloček med dostojnostjo in nedostojnostjo. Očitanja, kakor jih je Knotz desničarjem in češkim uradnikom pod
nos dajal, bi se zunaj državnega zbora ne smele nikjer izgovarjati, da ne bi zapadle državnemu pravd-ništvu. To velikonemci tudi jako dobro ved6, ter so zunaj pohlevni kakor ovčice, kedar se z desničarji srečajo in sta nedavno Knotz in Ozerkavski drug druzega za odpuščanje prosila srečavši se zunaj parlamenta. Želeti bi bilo vsekako bolj energičnega predsednika, kakor je dr. Smolka, ki bi vendar že s tem pokoril nemške neotesance, da bi jim govoriti ne dal, ako bi ne ostajali strogo pri stvari, o kteri imajo govoriti, kakor je to grof Clam s Knotzem naredil. Če bi tudi izstopili velikonemški kričači, saj bi ne ostali za večno zunaj in gotovo bi se kmalo povrnili. Naj bi jih pa res ne bilo, bil bi državni zbor vse eno sklepčen, ter bi svoje zadnje naloge toliko hitreje rešil.
Proti nesramui predrznosti in surovosti poslancev Knotza in Pollaka se je oglasilo ter njima nezaupnico izreklo šest srenj Joahimsdol-skega okraja. Dalje pa iz Tečen skega okraja še devet drugih nemških srenj. Kolikor se iz tega d;'i sklepati, je strahovanje prebivalstva od strani velikonemškutarskih izdajic potrto in ljudstvo si ne dii več prepričanja vsilovati tudi ne več svojega lastnega zatreti. Tako je prav; brezverni liberalci so dosti dolgo gospodovali in strahovali verno ljudstvo, to mora že enkrat nehati.
Po Bosni in Hercegovini jeli so 1. 1880 v jeseni zabijati po višavah dolge drogove s pobeljenima navskriž pribitima deskama. Kjer taka znamenja stoje po deželi, ondi se navadno svet meri. Tako je bilo tudi v Bosni. Letos meseca aprila ali maja bode tisto merjenje končano, ob enem bode končana pa tudi že vcenitev premerjenega sveti in pa dovršitev ondašnjih zemljiščnih knjig, in že sedaj se lahko reče, Bosna ima svoj kataster dovršen in natanko se ve za njeno nepremakljivo premoženje. Iz tega izdelka pokazala se je ogromna množina gozda, ki je sam na sebi med brati svojih 30 do 40 milijonov gold. vreden; to je pa še le tisti gozd, ki je lastnina države. Koliko ga je pa še v zasebnih rokah? Tukaj bo vlada po umnem postopanji tolikanj novcev lahko pridobila, ne da bi si za to ravno gozd kvariti morala, da bo lahko Bosno in Hercegovino preskrbela z lepimi cestami in potrebnimi železnicami. Še poprej treba bo pa nekaj druzega vkreniti. Poljedelcem mora se ničvredni njihov položaj zboljšati, da ne bodo več tlake delali. Je namreč ondi še staroveška navada, da imajo begi vso posest v svojih rokah, krščanska raja jo pa za golo življenje obdeluje. To se mora predrugačiti tako, da bo kristjan ob enem tudi posestnik postal polja, ki ga obdeluje, in planin, po kterih se mu sedaj mr-šava živina pase. On mora vedeti, da dela za svoje koristi in zakaj da se trudi, potem še le nadjati se je dobrega vspeha pri poljedeljstvu po zasedenih krajih. Res bo to silno težavna naloga vladi, a zgoditi se bode vendar moralo. Silno kočljivo bo, reč tako izpeljati, da bo z njo pomagano zatirani raji, pa tudi ne bode krivično poškodovan turški posestnik. Tudi bo treba gledati, da si vlada sovraštva ne bode nakopala na glavo, kajti oni imajo še jako mogočno stranko za seboj, ktera bi Avstriji veliko sitnosti napravila. Moralo se bode toraj gledati na nekak odkup, kakor se je vršil v Avstriji v prej-preteklem času, kadar so kmetje sami svoji gospodarji postali. Kadar bode bosniška raja videla, da dela za lastno korist, da pot, ki se ji iz čela cedi, gnoji njegovo lastno njivo, tadaj poprijela se bode tudi vse drugačno z večo marljivostjo poljedeljstva, kakor pa je bilo do sedaj mogoče in se je ondi smelo pričakovati.
Vnaiije države.
Črnogorski knez Nikolaj in njegov sin Danilo spremila sta cesarjeviča Rudolfa do državne meje, oziroma do Kotora. Knez Nikolaj jezdil je namreč s celim svojim spremstvom do državne meje Rudolfa spremljevajoč ter se je potem vrnil, Danilo šel je pa z njim v Kotor, kjer sta si skupno ogledala mesto in cerkve ter sta konečno obstala na
velikem trgu, kjer je narodna mladost kolo plesala. Poslovila sta so kaj prijazno, ter se vsak svojo pot podala. Cesarjevič Rudolf prepeljal se je v čolnu na barko „Miramar". Ob 7. uri zvečer jeli so zopet grometi topovi iz trdnjavic po bližnjih višavah nad luko, vojaška godba na pristanišči svirala je cesarsko pesen, „Miramar" plula je pa med tisoč in tisoč „živio"-klici iz Kotora po silno dolgi luki proti odprtemu morju, spremljana od c. kr. vojnega parnika „Trieste" in pa tisoč iu tisoč vošil Kotorcev na srečno pot.
Grški kralj Jurij čutil se je po obiskanji našega prestolonaslednika cesarjeviča Rudolfa s soprogo tolikanj počeščenega, da je pisal našemu pre-svitlemu cesarju osobno pismo polno najsrčneje zahvale za odlikovanje, ktero mu je bil cesar po omenjenem pohodu naklonil. Ob enem izraža pa grški cralj svojo žalost nad nemilo nezgodo, da mu vsled jako kratke, toda toliko huje nezgode (bolezni), ni ailo mogoče cesarjeviča Rudolfa s soprogo vred jrvokrat sprejeti. Iz tega je pač razvidno, da je grškemu kralju kaj več nego li sama dvorljivost narekovala pismo zahvalno do našega vladarja; bila je želja, da bi se vtrdila prijaznost med najjužnejo evropsko državico in Avstrijo, o kteri se Grkom že danes sanja, da bodo prej ali kasneje naši mejaši Dostali in kako bi tudi ne, ker je dandanes ves po-ožaj tak, da je jel Avstrijo kar h krati na dve strani vleči. Prva sila žuga ji od severa po Bis-marku in to je sila velikonemška, kteri nasproti postaviti se bode morala po čisto naravnih zakonih protisila; Avstriji se pa ponuja po drugi strani odškodovanje. Toda bila bi taka odškodnina jako nepopolna; vendar dobička bi tudi ne bilo prezirati, ako se razprostrl do Soluna. To bodočnost slutijo Srbi, Grki in vsi ostali Balkanski rodovi. Od tod toraj nedavno napad na Avstrijo po srbskih radikalnih listih in ravno iz tega vzroka pisalo se je zahvalno pismo grškega kralja.
Sovraštvo Lahov do Avstrije, ktera jim še dandanes velike kosove kruha reže, je v obče še vedno veče, kakor pa navidezna prijaznost, ktere nas laška vlada zagotovlja. V Padovi so velikošolci letos začutili veliko potrebo, da postavijo na on-dašnjem vseučilišči kamenit spominek na čast onim padlim velikošolcem, ki so se leta 1848 z orožjem v roci dvignili v družbi nekterih meščanov proti ondašnji avstrijski posadki iu so moraii to svojo predrznost s svojim življenjem plačati. Besede ondi v kamen vsekane, so v devete nebesa povzdigovale junake tistih dni, ki so imeli pogum postaviti se proti „avstrijski soldateski". Padovanski vladi se je ta izraz prehud zdel in je magistratu naročila poskrbeti, da se bode glede prijaznosti, ktera je med obema vladama že več let na dnevnem redu, za-menil z drugim dostojnejim. Magistrat se je podvizal in je namesto „avstrijska soldateska" nasvetoval „tuje druhali". Vladi je bil pa tudi ta tobak še prehud in je postavljanje spominka tako dolgo prepovedala, dokler na imenovano mesto ne pride dostojen izraz, kakoršen se prijateljskemu sosedu spodobi. Velikošolska mladež pa tega ni strpela, temveč je napravila vladi velikanske demonstracije v šoli in zunaj šole. Rogovilenje je bilo neki tolikošno, da so jih morali več v zapor dejati; med poslednjimi je tudi nek profesor, kterega vroča ne-odrešena kri ni mirovati mogla, dokler ni bil v krepkih izrazih svojega največjega sovraštva do Avstrije izbleknil, kar je moral fanatik z zaporom plačati. Tako postopanje vlade je pa silno hudo dregnilo neodrešence in je eden tistih v kamori ministra že vprašal, zakaj in kako to? Minister notranjih zadev, Depretis, je rekel, da ga je k temu prisilila prijaznost do Avstrije. Neodrešenci s tem niso bili zadovoljni in so svoje vprašanje ponovili v podobi interpelacije. Ako se bo vladi na tisto odgovarjati poljubilo, bomo najbrž v Rimski kamori ve-likansk škandal doživeli, iz kterega bode navidezno prijateljstvo Lahov do nas v nič razpuhtelo, na njegovo mesto stopilo bode pa tisto zagrizeno sovraštvo, ktero že od nekdaj prsi vsacega Laha od njego-
Spomini.
Sv. Primož nad Kamnikom.
(Spisal A. Mejač.)
Česar človek ne poznii, tega tudi ne ljubi. Rodoljub zajema svoje misli iz domovinoznanstva. Naj nam bode tedaj prva skrb, poznati domač kraj, domačo deželo, seznaniti ž njo domače in inostran-ce, tako bomo v dejanji pokazali, da čislamo in ljubimo svojo domovino, domači kraj in ljudstvo, iz kterega smo izšli, h kteremu tudi mi pripademo.
Pa — prestopimo k stvari.
Bilo je ranega jutra na sredpostno nedeljo, ko sem stopal po beli cesti lahkih nog — proti prijaznemu Kamniku. Lepo jutro je bilo, oznanova-joče krasen dan zgodnje pomladi. Nebo bilo je skoraj popolnoma jasno, le tam v izhodu objemali so sivi oblaki stare okrogle velikane. Solnce, to ljubo stvarjenje božje, pomikalo se je počasi izza gora, ter kakor po trudapolnem delu prejšnjega dne skozi noč okrepčano pošiljalo jo svoje mile žarke iz
nebesne širine tu doli na svet. Svetli odsev dajali so sivi oblaki žareči se v solnca goreči svitlobi.
In — tu na zemlji! Tudi tii vso polno veselja; tudi tu okoli tebe vse polno krasote in lepote. Komaj se je jelo daniti, že so pričele ljube tičice svoje petje ¡n sedaj ob solnčnem zvhodu — kako veličastno in zopet rajsko-milo se razlegajo ti glasovi čez širno plan ter bijejo toliko prijazno na ušesa potniku. One poveličujejo stvarnika, vesele se svojega življenja in slavijo ter hvalijo Njega, ki jih preživi. In ti človek?
Zamišljen korakaš po cesti dalje; na obe strani te obdaja vodoravno polje in ob levici tvoji poraščeno pogorje in ob njegovem znožji prijazno po-gorsko selo. Pred teboj bele stolpe in še naprej snegobele velikane, kamor te vleče srce.
Kakor v niškah leži Kamnik, malo da ne popolnoma zakrit. Idoč od južne strani proti Kamniku ugledaš najprvo velikemu kupu enako Kamniško goro, kjer izmed gostega lesa štrlč navpik ru-jave razvaline nekdanjega rodnega gradu gospodov Kamniških (von Stein). Pač obširen je ta prostor,
kjer so stale nekdaj „grada bele stene" in kjer stoje še dandanes gole razvaline. Mogočno se je oziralo nekdaj to trdno poslopje doli v ravAn in dandanes. — Prošla je ona doba, izumrl je rod, tam kjer je prevzetno pohajal grajščak, plazi se sedaj pisani gad, in iz onih visokih lin, kjer je slonela kedaj prevzetna grajska gospa, razlega se o pozni nočni uri skovikanje rujave sove. Tako mine vsa posvetna čast in slava.
Precej nižji od Kamniške gore je drugi grič, ležeč prav v sredi Kamniškega mesta „Mali Grad". Na njem vidiš zopet neke razvaline in malo proč prijazno cerkvico „zidano na skalo sivo". Pa tu ni samo jedna cerkev, temveč tri cerkve jedna vrhu druge. Zidana stoji na tem mestu, sama vrhu pečine enaka samotni golobici in to že toliko stoletij! Naj bi umela ta osivela stena govoriti, pač bi vedela pripovedovati o dobi nam neznani; kaj — ker je nema!
Skoraj nasprotno „Malemu Gradu" stoji Žalska cerkev in mestno pokopališče in malo višje gori v gojzdu zopet mala kapela sv. Križa, to je „Kalva-
vega rojstva pa do hladnega groba do Avstrije napolnjuje.
Mahdi je dobil tekmeca! Kakor časniki poročajo, začutil je nekdo v Kordofanu poklic v sebi ljudem razglasiti, da je on od Allaha poslan in pravi prerok, Mohamed Achmed, sicer tudi Mahdi imenovan, pa da je čisto navaden slepar, ki narod bega in pokončuje. In glejte, tudi ta mož „božji", kakor se sam imenuje, ima srečo, kajti že jih je več, ki mu slepo verujejo in so se vsled tega napravili prav zdaten razpor med Mahdijevimi privrženci, ki bode Angležem največ koristil. Angleži sicer ne mislijo dalj časa v Sudanu ostati, kakor se jim bo potrebno zdelo, kako dolgo bode pa to, pa sami ne vedo. Generala Wolseley-a je angleška gosposka v Kahiri predlagala, da bi mu v Londonu spisali in poslali dekret generalnega guvernerja Sudanskega. V Londonu pa pravijo, da ne, ker bi si tako postopanje vtegnilo tako razlagati, da mislijo Angleži vedno ondi ostati, kar pa po mislih angleške vlade nikakor ni res, temveč se bodo ondi mudili, dokler bode treba. (Dokler jih Mahdi ven-kaj ne zapodi ali pa v Rudeče morje ne potisne, vsaj raztreseni in razdeljeni so tako, da mu ne bode prav nič težavno četo za četo pobiti in vničiti.) V Aleksandriji imajo 1200 mož, v Kahiru 3600, od Afinta do Asuana 1000 raztresenih, od tod do Wadaj-Halfe zopet 1000 mož, do Dongole 300 in od Dongole proti jugu pa 8500, ki so tudi na šest delov razdeljeni. Vseh skupaj je 15.000 do 16.000; bolnikov pa 1000 med njimi.
Izvirni dopisi.
Iz Dobrepolja, 22. marca. (Tat v farovži.) Danes zjutraj, kmalo po polnoči, obiskal je tat stanovanje g. župnika. Lestvo je nastavil na cesti na okno prvega nadstropja, vtrl zunanje in notranje šipe, da je zamogel okno odpreti ter notri stopiti. Moral je bos biti, ker gosp. župnik so le žvenket šib zunaj slišali, pa menili, da je kaka druga reč zaropotala. Potem je na lahko zaregljal vrata v drugo sobo, da je na tak način zavaroval se proti g. župniku, ako bi ga bili utegnili motiti pri njegovem poslu. Odprto okno nas je zjutraj opozorilo. Pogreša se nekaj namiznega perila. Iz omare polne knjig pa je pobral iz dveh burz, sv. posodice, ki se rabijo pri previdenji bolnikov, in v eni je bilo še „oleum in-firm.". Tudi puriiicatorije, v kterih so bile posodice zavite, je seboj vzel. Po omenjenih rečeh se bo utegnil dobiti tudi sled tatu.
Je pa ravno jutri na Zdenski Rebri pri sv. Antonu somenj, in je mož „poštenovič" hotel to priliko porabiti, da bi si na tak način pridobil kaj več „kupa", ali pa bolj brez skrbi kozarec zvrnil, kar mu je pa hvala Bogu spodletelo; gotovo se je več dobiti nadjal.
Za toplimi dnevi je danes potegnila mrzla burja ter tudi vmes sneži. No, kaj hočemo, sušeč trdi svoje pravice.
Domače novice.
(Duhovske spremembe v Ljubljanski škofiji.) čast. g. Anton Zupan, kaplan v Kočevski Reki, postal je pomorski kaplan.
(Gospo baroninjo IVinklcrjevo) imenovalo je Kamniško pevsko društvo „Lira" za svojega častnega člana v očigled velikih zaslug, ktere si je vi' sokorodna gospa za društvo pridobila. Ob tej pri
rija", po zložni poti postavljene so postaje sv. kri-ževega pota, slikane po domačem umetniku.
Lep razgled čez ves Kamnik se ti odpre s „Kalavarije". Nizko doli, takoj pri vhodu od južne strani v mesto, stoluje lepi Zapriški gradič, last pokojnega vit. Schneid-a. In takoj pod Zapriškem gradom jame se vrstiti hiša za hišo. Lepo je Kamniško mesto in zdrava je njegova lega, pa ima tudi v najnovejših časih kopeli, kakor jih ne najdeš v vsakem kraji. Le škoda, da so bile te kopeli zadnje leta tako malo obiskovane, še le vlani se je ne koliko bolj življenje tii obudilo, kjer je prišlo mnogo tujcev, menda iz strahu pred epidemično boleznijo, iskat si v Kamnik varnega zavetja. Mestna župna cerkev ima dragocen velik oltar iz marmorja Da lepoto mesta poveličuje novo šolsko poslopje, da je novo prekopani klanec sredi mesta v veliko korist Kamničanom je resnično, dasi tudi so morali okoličani jednako njim plačevati stroške za prekopovanje (I)alje prili.)
liki izročila ji je posebna deputacija „Lirašev" rrasno diplomo.
(Narodna čitalnica v Ljubljani) priredi v nedeljo, 29. t. m., besedo s sledečim sporedom; „Same zapreke". Gluma v jednem dejanji. — Preložil Ivan K al an. Osobe: Lujiza pl. Pontanilova, gospodičina Josipina Vernikova; Pranja, njena ne-tjakinja, gospodičina Marija Milohnojeva; Hektor pl. Champagnac, gospod Gorazd; Charles pl. Bligny, gospod Jerman; Fleury, vrtnik, gospod Oton Pelan. — 2. Weckl: „Pomladanska", polu zbor. — 3. Dvorak: „Zajeta", dvospev; spremljuje na glasovirji gospodičina Josipina Khamova, poje zbor gospo-dičin. (Nov.) — 4. Nedved: „Nazaj v planinski raj"; mešan zbor. (Nov.) — 5. Förster: „Njena ni", čveterosper; pojo gg. A. Razinger, Iv. Pribil, V. Valenta, Jos. Paternoster. — 6. a.) Nar-dini: „Larghetto", b.) Popper: „Maskenballscene", Violoncelo-solo; svira iz posebne prijaznosti gospod P h. Luka, spremljuje na glasovirji gospod vitez Ohm-Janušovski. — Začetek ob 8. uri zvečer. Pristop k „besedi" imajo izključljivo le čast. p. t. društveniki čitalnice.
(Bolnemu kardinalu Schivarzenbergu) se je, kakor se nam poroča, nekoliko zboljšalo, po noči je nekoliko ur spal in smrtna nevarnost je menda od-vrnjena. Žalibog, da se ne bode mogel vdeležvati obravnav za duhovsko kongruo, za ktero se je vedno mnogo zanimal. — Enako zavolj bolehnosti ne more k sejam gosposke zbornice priti nj. ekscel. dr. Ste-pišnik, knezo-škof Lavantinski.
(Za generalvikarja Djakovske škofije) imenoval si je ondašnji škof Strossmayer svojega titularnega škofa in stolnega prošta G a šp ar j a Radiča.
(Tovarna m tabak v Ljubljani) bo neki še razširjena. Prišel je že tudi, kakor se govori, vodja tabačnih tovarn z Dunaja, da potrebo konečno vravna.
(O nekem pretepu) častnika in častniških namestnikov z nevojaki, v kterem je bil nek mestjan nevarno na glavi ranjen, se mnogo, sem ter tje jako ojstro, po mestu govori. Mi ne moremo nič reči, ker le toliko vemo, da se je zgodilo, ne pa kako, ker vsak drugače pove.
(„Slovenski Narod") je bil včeraj zaplenjen od državnega pravdništva zarad dopisa iz Šmarija na Štajarskem.
(Bele strehe) imeli smo danes zjutraj, sneg je pa naletaval celo dopoludne. Vreme je neprijetno, mokro in mrzlo, kar so vč, da šetalcem ni prav nič všeč. Manj neugodno zdelo se bode pa tisto sadjarjem in kmetovalcem sploh, ker zadržuje prezgodnji razvitek zdramljene narave, da mu ne bo kak poznejši mraz tako do živega mogel.
(Zupančičevo hišo) na Starem trgu kupil je včeraj tukajšnji trgovec s šivalnimi stroji g. Detter za 25.000 goldinarjev. Nekaj dni poprej kupil je pa gospod Umek, izdelovalec kropivovcev (bičev-nikov), Riesterjevo hišo tudi na Starem trgu za 8000 goldinarjev.
(Na Proseku) dal je napraviti ondašnji župnik, č. g. Martelanec, kovinasto tablico na tisto klop v cerkvi, v kteri je presvitla cesarica Elizabete ob času svojega bivanja ondi pred podobo Matere božje molila. V tisti spominski tablici vrezane so besede: „Nepoznana pred tem altarjem Matere božje kleče molila je naša presvitla cesarica Elizabeta dne 22. januvarja 1885 dolgo in goreče!" „Tr. Tgbl.", po kterem smo to novico posneli, še pristavlja: „Vred-neje bi si Prosek spodbudljivega dogodka pač ne bil mogel pozabljivosti oteti."
(V Belci) se delajo velike priprave za sijajen sprejem cesarjeviča Rudolfa in Štefanije, ki se bota ta teden tjekaj pripeljala. Mesto in luka v zvezi z goratim zatišjem pozdravljalo ju bode s tisočerimi lučicami in mnogobrojnimi kresovi, oddelek cesarske vojne mornarice obstoječ iz vojnih parnikov „Radetzky", „Donau", „Lussin", „Kerka" in „Albatros" sprejela bode pa visoka gosta z vojaško častjo pod zapovedništvom kontreadmirala Pittnerja, ki bo nalašč zato tjekaj pripluL Nadvojvoda Jožef, kterega so nedavno koze iz Reke v Budapešto pregnale, pravijo, da se bo zopet na Reko povrnil k slavnostnemu sprejemu cesarjeviča Rudolfa.
(Kranjsko zdravniško društvo) poslalo je svojo brzojavno častitko prof. Hyrtlu k njegovi petdesetletnici doktorata, ktero je včeraj brez vrišča praznoval znani učenjak v Perchtoldsdorfu na Dolenje-avstrijskem.
(Umrl je) v Oršovi ob dolenji Dunavi naš rojak dr. Leopold Mayr, bivši vojaški zdravnik.
ki se je bil vdeležil leta 1866 bitve s Prusi na Ceskem in je pozneje v Oršovi prestopil v meščansko življenje. Jako so ga obrajtali ondi in so ga od vseh krajev iskat hodili. Na 13. t. m. klicali so ga v Herkulejeve kopeli. Na poti tjekaj je zbolel, domu vrnivši se takoj drugi dan je pa umrl. Na smrtni postelji izrekel je željo, da naj sporoče njegovo smrt v domovino, kar se je tudi vestno zgodilo. Doma je bil iz Kranja.
Razne reči.
—	Nepokoj dijaški na Laškem vršil se ni le vršil v Padovi, ampak se je razširil po vseh vseučiliščih laških, ter je zadnje dni razsajal v Rimu, Palermi, Neapolji, Bologni, Genuji, Pisi, Parmi in Paviji. Vzroke so navajevali razne, nektere tudi naravnost proti kraljevi rodovini.
—	V Londonu je kraljevi prestolonaslednik, princ Waleöki, svojega lastnega 21letnega sina, princa Alberta Viktorja, v framasonsko besnico „Royal Alpha", ktere predstojnik je sam, zapisal. — No, res; kako čast in srečo mu je naklonil! Naj bi se nikoli ne kesal. Mi pa mislimo, dokler visi glave same ne bode spoznavale nravnega prava, naj tega tudi od podložnih ljudstev ne tirjajo — da tudi tirjati ne morejo.
—	Prebivalci Moskve. Profesor Cuprov je izdal statistiko Moskve, iz ktere podamo sledeče črtice: Pravihv Rusov je v Moskvi 91 odstotkov, drugi so Nemci, Židje, Poljaki, Francozi in Tatari. Po veri jih je 92 odstotkov razkolnikov, kar kaže, da pripadajo poleg Rusov tudi drugi prebivalci grško-razkolniški veri. Židov je v Moskvi več, nego v Petrogradu. Leta 1871 jih je bilo v Moskvi 5149, zdaj jih je pa že 15.085. Za poslednjih 6 let se je naselilo v Moskvi blizo 26.000 ljudi. Po spolu je več možkih kakor žensk, ker na 100 možkih pride 84 žensk. S trgovino se peča 63 odstotkov vseh prebivalcev. Na vsako hišo pride primeroma 50 ljudi, v Petrogradu pa 90.
—	Kako sodijo Nemci o „Schul v erei-nu?" „Germania" piše: „V naših časopisih se kliče za društvo na prospeh nemških šol. To društvo se je ustanovilo pred štirimi leti „od mož, ki so bili navdušeni za narodnost in so hotli ohraniti nemštvo na jugovzhodu v državi". .Materni jezik se je imel ohraniti sorojakom, kar se more zgoditi le v nemški šoli itd. To je v resnici krasno, pomagati k obrambi narodnosti in jezika sorojakov, ki so v nevarnosti, da jo zgube in mi nikdar nismo s Hartmannom ene misli, naj bi se Nemci zunaj Nemčije poslovauili ali poromanili. „Schulverein" nam je pa vendar jako malo simpatičen, ker z imenovanim namenom združuje tudi druge, to je protestanstvu in liberalizmu pridobiti zemlje večinoma katoliške. Gospodje na čelu tega društva to našo misel le potrdujejo in jo nam vsiljajo. Razun tega temu društvu samo spominjamo, kaj bi ono in vladav počela, če bi si isto dovolila „Poljska matica" na Šleskem in Pruskem. Naj se tedaj tudi ne čudi, da mu ne gredo v Avstriji z banderom nasproti."
—	Škodljivi nasledki kadenja tobaka v mladosti dokazovali so se že mnogokrat in tudi potrdovali. Dr. G. Decaisne je v najnovejšem času opazoval 37 fantov od 9. do 14. leta, ki so že vsi tabak bolj ali manj kadili. Pri 27 so bili nasledki jako hudi, skoraj nevarni. Prebava in krvni tok je bil v neredu; duh je bil omamljen, nezmožen za resna dela; opazovalo se je pri njih posebno nagnjenje do žganih pijač. Tudi spanje in še marsikaj druzega ni bilo v redu; tudi jetika in zgodnja smrt, bil je mnogokrat nasledek tobakanja. — Kako žalostno toraj, da se razvada tobakanja čedalje bolj razširja; naj bi toraj starši vendar malo bolj pazili, kaj otroci delajo, da se ne bodo kedaj — kesali.
—	Boj proti vsemu, k ar je katoliškega si je neka posebna stranka človeštva zapisala na prapor. Ne samo, da razdira ista cerkve, da preganja in muči duhovnike, da najsvetejše pravice v blato tepta, še celo milosrdnosti, usmiljenosti katoliški zapira duri in jo samooblastno in oholo pehii od sebe. To vidimo zopet vJWiesbadenu, kjer je mestno svetovalstvo na mesto usmiljenih sestri, uvelo svetske oskrbovalke. 1000 mark je takoj žrtvovalo za njihovo vzgojo. V njihov prospeh se tudi pripravlja pod pokroviteljstvom princa Nasavskega običajni in neizogibni veliki koncert, h kojemu tamošnji list „Nasso-via", ki je „tudi katoliški", silno poživlja, češ, da „tako blagi" namen ne sme ostati brez vspeha v očigled dobrodelnosti skazane po povodnji poškodovanim na Ogerskem, v Šleziji, Tirolskem in Porenj-skem. Versko stališče usmiljenih sestrii tedaj ne bode že samo gospode iz „višjih krogov" v oči, marveč je že na poti katoliškemu listu v Nemčiji. Kak katolicizem!
Telegrami.
Dunaj, 24. marca. Govorica, da tirolski namestnik baron Widmann postane naučili minister, se ne potrdi in se sploh pri vladi nanj še mislilo ni. ampak so ome-
njeno govorico menda raztrosili krogi, ki bi barona Widmanna radi videli na ministrskem sedežu. Gotovo jo le toliko, da baron Oonrad ne ostane več dolgo minister in da iščejo pripravnega naslednika.
Pri kardinalu S c h w ar z e n b e r g u so se bali vročinske bolezni, ki je pa srečno odstranjena; bolezen je sicer buda in slabost 110 majhna, vendar pa smrtne nevarnosti menda ni.
Dunaj, 23. marca. Na agrarnem (poljedelskem) shodu, kjer je Slovence dr. Poki u k a r zastopal, sklenili so vladi predlagati, da naj se zviša carina na uvoz kmetiških pridelkov, da naj se prekliče prosti uvoz ru-munskega žita takoj, kedar poteče trgovinska pogodba in da naj se tarifovanje pri za-sobnili železnicah spremeni.
Dubrovnik, 24. marca. V deputaciji, ki je v Gravozi pozdravila cesarjeviča Eudolia in Štefanijo, bile so zastopane vse veroizpo-znanja, kolikor jih je v Hercegovini. Ravno tako so se prišli poklanjat: višja duhovščina katoliške, pravoslavne in mohamedanske vero, kakor tudi vplivne osobe hercegovinskega prebivalstva. Omeniti nam je tukaj znanega popa S i mu niča, oba brata Mi ha t a in Pera Radoviča, ki je bil glasovit vodja ustašev in ga je nedavno cesar pomilostil. Mostarski župan je govoril in Rudolfu zago-tovljal pokoršino in udanost cele Hercegovine in je izrazil željo, da naj bi Rudolf in Štefanija kaj kmalo Hercegovino obiskala. Cesarjevič Rudolf zahvalil se je za poklon, kterega je obljubil naznaniti svojemu cesarskemu očetu, ter se je z vsakem v srbščini razgovarjal. Deputacija se je razšla med tisočerimi, viharnimi „živio"-klici.
Katoliškemu podpornemu društvu v Celji
so darovali, oziroma svoje letne doneske odrajtali čast. gg.:
Andrej Podhostnik, kaplan v St. Jurji ... 2 gl. — kr. Alojzij Kreft, župnik v Kalobji,.
2 _
2	"	-
4	„	-
•5	„	—
2	„	—
2	„	~
2	„	—
2	„	-
1	„	-
Reich, e. k. davk. pristav v Celji,....
Cypl • • ,............
Voh, župnik,......... • •
Dr. L. Filipi«, odvetnik v Celji, ....
L. Baš, c. k. notar,.........
Nolli..............
Kanduscher . . . . ,.......
Aušič, marelarski pomočnik.......
Janeseh..............| " ~~ "
Strauss.............. ~ » "
Milan Hočevar, trg. pora.,.......2 „ — „
Eajmund Kascher,..........2 „ — „
Eegul, krznar,...........1 n "
Ana Sevšek............jj n »
Ivan Gaberšek, tajnik okr. zast. na Vranskem, 2 „ — „
Hribernik, kaplan v Braslovčah,..... 2 „ BO „
Karba na Doberni..........2 „ — „
Šuta v Zeverču...........5 „ „
Ana Dimec v Medlogu........ 2 „ — „
Več Neimenovanih udov in podpornikov . . 22 „ — „ Bog plati vsem!
Umrli so:
20.	marca. Marija Sohor, kapelnikova hči, 7 dni, Cojzova cesta it. 2, božjast. — Jožef Zupančič, komisijonarjev sin, 2 leti, Hrenove ulice št. 6, božjast.
21.	marca. Katra Vidmar, hišna posestnica, 60 let, Kolodvorske ulice, št, 8, spridenje trebušnih delov.
V bolnišnici:
21. marca. Anton Alojz Simončič, mizarski pomočnik, 25 let, jetika.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 58 kr., — domača 7 gl. 10 kr. — Rž 6 gl. 42 kr. — Ječmen 5 gl. 60 kr. — Ajda 5 gl. 58 kr. — Proso 6 gl. 48 kr. — Turšica 5 gld. 77 kr. — Oves 8 gl. 62 kr.
V J. BLAZNIKOVI TISKAEII
-v B^.i ■ ■ R» ■J-» ■■ ■
na Bregu štev. 12
je ravnokar na svitlo prišla knjiga:	(2)
Živinozdravništvo.
Spisal dr, Simon Strupi.
Drugi pomnoženi natis, 321/» pol, mehko vezana 1 gl. 80 kr.; v platno 2 gl. 5 kr.; v usnji vezana 2 gl. 20 kr. Za poši-ljatev po pošti 10 kr. več.
V isti zalogi so dobiva od vseh časnikov pohvaljena in priporočena knjiga:
Molitvenik za dijake.
Cena: vezana z marm. obrezkom itO kr., z zlatim obrezkom 1 gld., z zlatim obrezkom in v usnji vezana 1 gld. 15 kr.
Ta knjiga se priporoča zlasti dijakom prvih gimnazi-jalnih razredov, ker je v slovenskem in zraven latinskem prevodu pisana. Ta jako lepa molitvena knjiga bi se ne smela pogrešati pri nobenem dijaku.
FJ
T n j c i.
22. marca.
Pri Maliči: pl. Krikel, c. k. dvorni svetnik, z Dunaja.
—	Janek, Polaček, Schreier, Batter, Jahn, trgovci, z Dunaja.
—	Kessler, nadzornik, iz Gradca. — Loy, Janez Rauch, trgovca, iz Kočevja. — Moser, zasebniea, iz Kočevja.
Pri Slonu: Moric Lillei, trgovec, z Dunaja. — Janez Schepitz, s sestro, iz Trsta. — Dr. Pitamic, iz Postojne.
Pri Južnem kolodvoru: Henrik Sonnenfeld, trgovec, z Dunaja. — Fr. Povše, ravnatelj, z družino, iz Gorice. — Janez Ramovš, posestnik, iz Zg. Gamelj.
Pri Avstrijskem caru: J. Tuječ, zasebnik, iz Idrije.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 24. marca.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83 gl. 25
Sreberna „ 5% „ 100,, (s 16% davka)	83	„ 60
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	108	„ 80
Papirna renta, davka prosta . .	98	n 95
Akcije avstr.-ogerske banke . .	863	„ —
Kreditne akcije......301	„ 70
London.......124	„ 20
Srebro.......~č	" ci
Oee. cekini.............."
Francoski napoleond......"	„ 79 ,
Nemške marke......60	„ 55
5 kr
U
z Dunaja
„Pri Maliču"
(3)
stanuje
v II. nadstropji, soba št. 23 in 24. Ordinira vsak dan od 9.—1. in od 2.-5. ure popoldne. Vse operacije, kakor jih danaSnji čas zahteva, izvršujejo se hitro in točno.
ife!
Izvrsten med
(garantiran pitanec)
v plehastih škatljah po 5 kil (kilo po 60 kr.), škatlja 30 kr., so dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
OROSLAVU DOLENCU,
(4)	svečarji v Ljubljani.
Franc Christofov m
Meči M
ti PO SOM
brez duhu,
tudi se takoj j>owii£»i.
Se vsled svojih dobrih lastnosti in zarad svojega lahkega dela posebno priporoča tistemu, kdor si hoče sam tla pološčiti (lakirati.) Dobi se v raznih barvah, ter pokrije tlak kakor vsaka oljnata barva, ali pa le samo leskeč brez vsake barve.
Uzorni namaz iu poduk za rabo dobiva sc po zalogah.
C^a/n.-:!-?**;«»:!^
Berolin in Praga,
izumnik in edini izdelovatelj pravega leskečega laka za tlak po sobah.
Edino pooblaščena zaloga za Ljubljano in okolico pri Jan. Luckmannu.
Podpisani priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu svojo
zalogo
bruseljskih klobukov
in družili stvari, kakor
vsakovrstne klobuke za gospode,
posebno pa: miliim-iic lilolmkc (Lodenhiite) v raznih barvah po 2 gld. 20 kr.; tvdo Iclo-Inilte, najnovejši izdelek, rujave ali črne, dobro blago, po 2 gl. 20 kr.; Hvilnate cilindre, najfinejša roba in najlepši izdelek, po 4 gl. 50 kr.; kloltuke asa, deelce po 1 gl. 50 kr.; dalje
srajce «a gospode, spodnje
hlače, vratnike, kravate
i. t. d.
Z odličnim spoštovanjem	(3)
Ivan Hoklir,
poprej PriboSlč,
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6.
Naročila s poštnim povzetjem se točno izvršujejo.
J
poprej
Matej Scbiremer,
izdelovalec cerkvenega orodja in posode, v I/jubljani, Sv. Petra cesta štev. 27.
Prečastiti duhovščini in p. n. gospodom cerkvenim predstojnikom priporoča svojo že staro, daleč okolo dobro poznano
delavnico cerkvenega orodja.
Zdaj izdeluje so vse prav lepo in močno, po novih obrisih in modelih; vse orodje bodo izdelano v zlogih primerno cerkvam, n. pr. gotičnem, romanskem itd.; tudi imam v zalogi več reči izdelanih, kot inonštrance, kelihe, lampe, križe za ban-dern in altarje, svečnike mnogovrstne velikosti, dobro posrebreuc, tudi izdelujem rumene, ka-koršne kdo želi; staro ccrkveno orodje bode na novo pozlateno iu posrehreno; strelovodi, ker morajo večkrat pozlateni biti, se v ognji pozlati.
Priporočam tudi svojo
novo napravo za posrebrovanje.
Sprejemajo se vsakojake kovine za posrebre-nje, pozlačenje, ponikljeuje, pobakrenjo itd. Žlice, noži in vilice iz kitajskega srebra posre-brujejo se pri meni vstrajno iu dobro. Srebrne reči osnažim, da so kakor nove.
Poprave v stroko spadajoče izvršujem točno in jake poceni.
Ponikljevanje se posebno priporoča pri železu in jeklu, kterega se potem ne prijema rja in prav lepo izgleda.
Naročena dela izvršujejo se v vsa-koršnem zlogu natančno po nakazanem obrisu točno in kar mogoče po nizki ceni.
gj^"" Za dobro pozlatenje in srebrenje je garantirano.	(3)
Velikansko peso, nemško in do- > mačo deteljo, vsake vrste travo, Ka-šeljski kaps, Ribniški krompir in fižol itd. priporoča po naj nižji
IVAN PEEDAI
O)	v Ljubljani.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
(2)
Naznanilo.
V zalogi podpisane bukvarne so izšle nove „Šmarnice" za leto 1885 z naslovom:
S
*
Podučljivo razlaganje molitve „Češčena si Marija!" ♦
Za Šmarnično opravilo spisal
JOŽEF KERČON,
duhoven ljubljanske škofije.
Z dovoljenjem visokoiastitega kapitelvikarstva ljubljanske škofije.
XII, 338 str.
To „Šmarnice" se odlikujejo po posebno dobro odbrani tvarini in praktični izdeljavi. Že ime preč. gosp. pisatelja, vnetega pospeševatelja Marijine slave, je porok, da bo ta prelepa Marijina knjiga v srcih vernih Slovencev na novo poživila ljubezen in vdanost do prečiste Device in Matere Marije ter posebno dobro služila prelepi majnikovi pobožnosti.
Tvarina je tako-le razvrstena:
Materni dom — Marijina prva daritev — Mati, pozdravljena od Boga — Mati, pozdravljena od ljudi — Matcrno ime (2) — Materno srce (2) — Materna čast — Materna slava (2) — Materni dar (4) — Materna sreča (3) — Materna moč (3) — Materna bolečina (3) — Materni blagoslov (4) — Materna zvestoba (2) — Materna beseda za slovo — Pridejana je sv. maša, molitve po vsaki tihi maši, lavretansko litanijo in sv. križev pot itd.
Cena letošnjim „Šmarnicam" je taka-le: Vezano v pol usnji . . . . — gl. 90 kr. „ vse v usnji .... 1 „ — „ „ „ „ z zlato obrezo 1 „ 20 „ Po pošti 10 kr. več. Kdor jih 12 skupno naroči, dobi ene za nameček.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.