Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 76
Sreda, 25, septembra 1935
Leto X
Sedej L.:
Ali je dozorelo?
Obramba interesov delovnega ljudstva Jugoslavije je bila za časa diktatorskih režimov edino v rokah naših legalnih strokovnih in kulturnih organizacij. Po svojih močeh in v okvirju danih možnosti so naše organizacije pozorno sledile razvoju gospodarskega in političnega življenja v naši državi. Z vsemi razpoložljivimi sredstvi, čestokrat preko naših moči, smo branili pred reakcijo stare pridobitve in skušali zavojevati nove močnejše pozicije za delovno ljudstvo. Nismo vedno in povsod uspeli. Fronta razrednega boja je dolga in raznolika ter ni v nikakcm sorazmerju z našimi močmi. Naš nasprotnik je imel v svojih rokah težko orožje: vso politično in zakonodajno moč. Mi pa hotenje in trdno voljo — in svojo moralno silo: strokovne in kulturne organizacije.
S ponosom in svetlo vero v bodočnost lahko ugotovimo, da smo kljub težki reakciji, kljub terorju od strani bivših režimov svoje sile zbrali in pomnožili. Ohranili smo svojo ndarnost in postali središče širokega ljudskega gibanja. To so dokazale volitve v Delavsko zbornico, volitve obratnih zaupnikov v posebni meri pa zadnje volitve v narodno skupščino.
JRKD, poznejša JNS in nazadnje Jevtičev režim so imeli v rokah ves politični in upravni aparat držav.e. Imeli so vso zakonodajno moč. Danes se o teh režimih govori in piše s posmehovanjem, pomilovanjem in studom.
Visokoleteče fraze, monopoliziranje državotvornosti, denuncijacije in preganjanja kongresi z godbami in posebnimi vlaki (brezplačnimi seveda), potvorjene volitve, niso zmogle zajeti širokih ljudskih množic, ki so pričakovale odgovor na pereča gospodarska in socialna vprašanja. Delovno ljudstvo je čakalo na odgovore, kako rešiti vprašanje brezposelnosti, ureditve mezd, starostnega zavarovanja, odpisa kmečkih dolgov, izvedbe agrarnega vprašanja, zaščite kmetov pred agrarnimi mogotci, zaščite obrtnikov pred trusti in veleindustrijo itd. Na vsa ta vprašanja so vsi režimi molčali. Še več! Pod njihovim neodgovornim in nekontroliranim vodstvom' so mezde delavcev padale, brezposelnost se je množila kmet je padal iz rubežni v rubežen, obrtnik je obubožal in postal brezposeln proletarec. Po vrhu vsega tega pa še kot v zasmeh so mu odvzeli politične svoboščine in ga ponižali ter tirali proti njegovi volji na »volišča«, kjer se je »svobodno« opredelil za edinozveličavno politiko na pol zblaznelega »fuhrerstva«.
Delovno ljudstvo je ostalo ob strani — ker se je zavedalo, da tak sistem ne bo traja! dolgo; da pride čas, ko bo ono poklicano poseči v politično življenje.
Fiihrerji brez mas so umrli k 1 a -verne in njih vredne politične smrti.
Danes imamo nov režim. Nadel si je nalogo, da vrne narodu vsedržav-Ijanske pravice, da bomo vsi enaki pred zakonom. Za težko razočarane in večkrat ogoljufane delovne množice so potrebna tudi dejanja.
Mi se zavedamo in smo toliko politično zreli, da ocenjujemo pravilno težkoče in napore, ki so potrebni v pravično razčiščen j e sedanje katastrofalne situacije.
Obenem pa trdimo, da smo toliko Politično zreli, da pravilno ocenjuje-
Vojna nevarnost na dveh straneh
V Rimu ie oklevajo
Energična gesta Anglije na zasedanju Društva narodov je napravila na Mussolinija in njegovo okolico vendarle primeren vtis. Sicer je Mussolini še potem izjavil, da ne sprejme nobenih posredovalnih predlogov in da je 011 odločen začeti vojno, njegovo ravnanje pa znači vendar le oklevanje. Društvo narodov predlaga uvedbo mednarodne kontrole nad Abesinijo in v zameno za abesinsko ozemlje sta Anglija in Francija pripravljeni odstopiti del njune koloni-jalne posesti v Somaliji.
V	Rimu sedaj študirajo ta predlog in se še niso prav odločili. Lahko se zgodi, da se bo spor še zavlekel in da ne bo prišlo do vojne. Če se bo to zgodile, potem moramo računati s povečanjem aktivnosti italijanske diplomacije v Evropi, ki bo skušala zaposliti predvsem! Anglijo v drugih umetno ustvarjenih sporih, dokler se ne bo nudila ugodna prilika, da bo Italija v manjšem strahu pred Anglijo lahko začela vojno.
se razširile alarmantne vesti, da sta se Nemčija in Poljska sporazumeli v litavskem vprašanju in da si hočeta to samostojno državico enostavno razdeliti med seboj. Ti načrti so novo netivo v mednarodni politiki zlasti še, ker bi Rusija tako dalekosežnih sprememb na svoji zapadni meji ne miogla mirno prenašati.
Vedno nova vojna žarišča nastajajo. Netiva je dovolj. Zaloge orožja in municije v vseh evropskih državah so veliko ogromnejše kot pred 1. 1914. Ako bodo odločali diplomati po zrelem prevdarku, potem bodo vojno še za nekaj let zavrli, zgodi se pa lahko, da bo r	'	a
Drugo žarišče vojne nevarnosti
je Klajpeda, del Litve katere hitler-jevci zahtevajo zase. Zadnje dni so
vržena baklja v smod-nišnico, predno bo to diplomatom ljubo.
Delovno ljudstvo povdarja vedno znova svojo zahtevo po ohranitvi mi-nu, po ukrotitvi kapitalizma in imperializma.
Invalidi proti vojni!
Mednarodni kongres invalidov v Beogradu,
dov in naj se proti napadalcu, pa naj
ki se je vršil 20. do 22. t. m., je sklenil med drugim tudi resolucijo, v kateri zahteva naj se italijanski spor z Abesinijo reši v miru, naj se za vsako ceno spoštuje pakt Društva naro-
bo kdorkoli, uporabijo sankcije. — Vojni invalidi vseh narodov so za mir med narodi, ker so občutili, kaj pomeni vojna, na lastni koži.
Zakaj nizke mezde pri Javnih delih T
Kolikor država nudi — podjetnik plača
Zagrebška Inženjerska zbornica se čudi, zakaj delavci nočejo delati
za 10 do 20 dinarjev dnevne mezde. Iz Zagreba v Podsused se gradi nova cesta iz javnih sredstev. Delo je naporno, a plače slabe; največ do 20 Din dnevno. Delavci so prenehali z delom; in zahtevajo povišanje mezde. Podjetja, ki so prevzela delo, so ogorčena: S kako pravico zahtevajo delavci večje plače, kakor pa jih plačuje ^država sama svojim delavcem? če bo država plačevala po 30, bomo tudi mi, pa makar 40, če država pri oddaji del vkalkulira take mezde v proračun. S tem vpra-
šanjem se bavi tudi zagrebška inženjerska zbornica, ki namerava predložiti javnopravnim ustanovam1, državi, banovini in mestu spomenico, naj one same že pri proračunih skr-be za dostojne mezde, ne pa, da javna dela licitirajo navzdol, da podjetniki potem ne morejo več plačevati. Nekaj resnice je na tem, da bi javne ustanove pri oddaji javnih del morale upoštevati tudi delavske mezde, v mnogih slučajih pa leži krivda tudi na podjetnikih, če nimajo nad seboj kontrole.
Hltlerieva posla< nica
Nacistični »strankin zbor svobode«
Nemški nacisti so priredili v Ntirenbergu svoj kongres »svobode« ter eno sejo državnega zbora.
Na kongresu so prečitali najprej Hitlerjevo poslanico, ki je najbolj posvečena boju proti marksizmu.
Ne varajmo se, marksistična nevarnost v Nemčiji, pravi poslanica, je prej ko slej latentna in ostane tudi v bodoče. Mi imamo oblast in ne bomo dopuščali, da se nosilci propada, židovski marksizem in z njim sorodna parlamentarna demokracija kakor tudi politično in moralno kvarljivi centrum zopet organizira.
Marksistom in židovskim elementom v naši deželi pravim (Hitler):
Omogočili smo vam čim ostanete pametno v ozadju, da se vas pozabi. Imamo pa vtis, da ste to popustljivost zlorabili. Posledice ne bodo izostale. Nacistična država bo pač po zmagi te nevarnosti šla še korak dalje. Poudarjam, da se boj proti notranjemu sovražniku naroda ne sme nikdar izjaloviti zaradi formalne ne-dovršenosti birokracije. Če bi se formalna birokracija izkazala kot nedovoljna, bo nemški narod postavil svoje druge organizacije v boji Če se pokaže, da država in nje ustanove ne morejo tega dovršiti, bo gibanje izvršilo. — Vam pa, tovariši, izjavljam: pri izvajanju te naloge se pa vas ne bo sodilo po ravnanju, marveč po uspehu ukrepov!
Ta poslanica je patent za uničevanje marksistov. Jasno pa je iz izjav tudi, da marksizem v Nemčiji še živi in da je nevaren vladajočim. Taborišča, ječe, torture, vse to ga ni uničilo. Živi v tretjem cesarstvu v vsakem delavskem stanovanju, v vsakem obratu ter bo živel dalje kljub novemu terorju, ki ga Hitler napoveduje.
Tak je bil kongres »svobode«.
Državni zbor
pa je sklenil zakon o državni zastavi (kljukasti križ). Hitler je sicer govoril za mir, zahteval vrnitev kolonij ter grozil in napadal Memel-sko, Litvo in Rusijo. Dalje je odobril državni zbor zakon o državljanstvu in zakon v varstvo nemškega plemena.
Zakoni pomenijo povsem novo in obenem čudno pojmovanje človeške družbe.
mo tudi novo nastalo politično grupacijo — zvezo bivših radikalov, muslimanov in bivše SLS. Ta zveza je v očeh delovnega ljudstva popolnoma naravna in le nujna, posledica političnega razvoja v naši državi. Ta zveza pomeni ozdravljenje in razči-ščenje dosedanjega brezidejnega kaosa, ker prinaša s seboj jasnost v političnih gledanjih in njihovo pravilno diferencijacijo. Močne in idejno enotne grupacije nujno vodijo k.pra-. vilnemu ocenjevanju in reševanju vseh pri nas perečih gospodarskih, socialnih in političnih vprašanj. Da ne bo nesporazuma in krivega tolmačenja: Dve fronti. Na eni strani sedaj združene meščanske stranke — na drugi strnjena fronta delovnega ljudstva. Meščanska opozicija, ki stremi še za rešitvijo hrvaškega vprašanja — to se pravi, da hoče in bo pripeljala v nov tabor tudi Hrvate — je le začasnega značaja, ako ima današnja vlada resen namen rešiti hrva-
ško vprašanje zadovoljivo.
Dolgoletne izkušnje delovnih mas nam danes diktirajo samo en odgovor in en izhod: Zvezo delovnega ljudstva. Ta izhod ne sme biti in ne bo ozkosrčen tudi ne omejen z mrtvimi doktrinami. V tej zvezi se moramo znajti vsi, ki jih je dolgoletna reakcija izučila in obenem; združila.
Zveza delovnega ljudstva ne sme postati eksperiment v rokah neodgovornih frazerjev in doktrinarjev, ker ona je plod hotenja najširših mas. Hotenja po obrambi demokracije in popolne svobode na znotraj, volje po obrambi miru na zunaj. To nam mora biti najsvetejši evangelij.
Kaj hočemo?
Hočemo:
da se delovno ljudstvo razbremeni vseh žrtev za rešitev gospodarske in socialne krize,
da se obremeni veliki kapital, ki je v tej težki krizi samo žel profite,
da se takoj pristopi k reševanju vseh perečih gospodarskih in socialnih vprašanj
da delovno ljudstvo aktivno sodeluje pri tem reševanju in se mu s tem vrne vse politične.svoboščine, ker hočemo politične moči, ki nam gre po vseh človeških in državljanskih zakonih.
Nočemo
nadvlade kapitala — ker smo proti izkoriščanju,
fašizma in nadvlade enega naroda nad drugimi — ker smo za demokracijo in mirno sožitje vseh narodov,
vojne — ker smo za razorožitev in mir!
Vsa druga vprašanja, ki bi količkaj motila sodelovanje vseh na podlagi gornjih parol v zvezi delovnega ljudstva, morajo in bodo odpadla.
AH ni dozorelo?
*nlžarjl Imajo *
i« top». pray|CO d0 podpore
v višini Din 7.50 na dan in Din 2.25 za svojce.
Doma in po svetu
Za amnestijo političnih kaznjencev. Kakor znano, je celjska konferenca, ki je sklenila pokreniti akcijo za ustanovitev Socialistične zveze delovnega ljudstva, sprejela kot svojo prvo zahtevo amnestijo vseh političnih kaznjencev. Zadnje čase se pobirajo v javnosti podpisi za amnestijo političnih kaznjencev. V zvezi s to akcijo smo prejeli od več strani vprašanja, kako je s to zadevo in kakšno stališče naj zavzamejo posamezniki, katerim se predlaga spomenica v podpis, zlasti, ker na formularju ni razvidno, kdo predlaga spomenico. Namestu pismenega odgovora na došla vprašanja sporočamo vsem našim zaupnikom javno, da spomenico lahko podpiše vsak, ker s tem potrdi samo to, kar socialisti zahtevamo. Priznamo pa radi, da bi iniciatorji te akcije na tiskovinah lahko označili svoja imena, da bi človek vedel točno, s kom ima opravka. S tekstom spomenice se pa ne strinjamo v toliko, v kolikor se v njej želi amnestijo samo za obsojence, člane slovenskega naroda. Mi zahtevamo splošno amnestijo, ne pa samo delno amnestijo za Slovenijo, ki je tudi nemogča.
Razprave o najaktualnejšem dnevnem vprašanju smo morali opustiti, kar naj zlasti prizadeti naročniki upoštevajo.
Kongres pravnikov se je vršil dne 22. in 23. septembra v Beogradu. Sklenil je predlagati razširjenje zaščitne pravice braniteljev v kazenskem postopanju, t. j. večjo svobodo branitelja v občevanju s preiskovancem, branitelj sme prisostvovati zaslišanju obdolženca in prič; nadalje izenačenje prava o privatnem zavarovanju, z dodatnima zakonoma
o	pogodbah o zavarovanju in nadzorstvu nad zavarovalnicami; izenačenju prava o delniških družbah in poostritev kazenskih sankcij za organe denarnih zavodov. Zlasti pa se je zavzel kongres za neodvisnost sodnikov in njihovo stalnost v službi ter zagotovitev njihove materi-jelne neodvisnosti. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen za predsednika stalnega pravniškega kongresa ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič.
Dr. Pirkmajer vpokojen. Podban Dravske banovine dr. Otmar Pirkmajer je vpokojen in na njegovo mesto imenovan dr. Stanko Majcen, inšpektor notranjega ministrstva.
Cene skačejo — kruh grozi postati dražji. Kakor nam poročajo, se je moka te dni podražila za 5 par pri kilogramu. — Iz Beograda pa prihaja vest, da so tamošnji peki podražili kruh za 25 para pri kilogramu, ker je moka poskočila v ceni. Pšenica se je v šestih tednih podražila od 115 na 140 dinarjev.
Zakaj se je podražil cement? Cement so prodajale tovarne še nedavno po 39 Din 100 kg frank o Met-kovič, z državno trošarino in pro-
Rudarji, ki se vračajo iz inozemstva domov, dobe od Glavne bratov-sk skladnice v Ljubljani enake podpore, kakor jih dobivajo bivši člani, brezposelni rudarji in topilničarji, na podlagi določb pravilnika o organizaciji, sredstvih in poslovanju sklada za podpiranje nezaposlenih rudarskih in topilniških delavcev z dne 16. februarja 1932 R. b. 726, Sl. list št. 16/191 z dne 27. II. 1932 in § 140 pravil bratovske skladnice Sl. list 244/37 z dne 6. maja 1933.
Zaradi velikega števila nezaposlenih rudarjev se dajejo denarne dnevne podpore samo v višini 75 odstotkov v pravilniku predvidene vsote, t. j. po Din 7.50 na dan za člana in Din 2.25 za svojca.
V	smislu določb § 140 pravilni-
Kaj je z zakonom o minimalnih mezdah?
Delavstvo strada in propada.
Zakon o minimalnih plačah nam je bil že večkrat obljubljen, toda do-sedaj je ostalo pri obljubah. •
V. Mezde so tako nizke, po 20 Din in manj na dan. Taka plača pomeni inkvizicijo za delavsko življenje. Treba bi bilo že napraviti konec tej inkviziciji.
metnim davkom. Danes pa veljajo te cene 50 do 55 Din za 100 kg. Tovarne so dobile veliko naročilo' po dobrih cenah, zato pa za dom nočejo delati, razen po visoki ceni. — Tudi to je oderuško izkoriščanje.
Ljudi nikoli ne izuči. Splitska »Samopomoč«, zavarovalnica po načinu Kmetijske eksportne zadruge, je bila na predlog oblasti zapečatena. Prizadetih bo tudi mnogo ljudi v Sloveniji, ki so bili člani te zavarovalnice in so nekateri izmed njih že vplačali težke tisočake.
Strašen zločin. Posestnik Dubič iz okolice Zagreba je izvabil gostilničarja Mlinariča iz Zagreba v Samobor, kjer ga je na samotnem kraju ubil, nato zakopal v kup sena in seno zažgal. Ko so ogenj udušili, so zločin odkrili. Dubič je bil dolžan Mlinariču Din 60.000, pa se je hotel na ta način rešiti upnika.
*
Večina v bmskem občinskem svetu na Čehoslovaškem. Pri zadnjih volitvah v brnski občinski svet so meščanske stranke izgubile večino. Socialistične stranke: nemški in češki socialni demokrati, češki narodni socialisti in komunisti so se združili v večinski blok ter imajo skupaj 44 mandatov. Zedinili so se glede župana in na občinski program, po katerem se bodo ravnali. V večino skušajo pridobiti še manjše skupine delovnih ljudi, obrtnike itd.
ka bratovske skladnice pripada denarna dnevna podpora že po polnopravnem članstvu 1 leta, ako je bil v tem času rudar zaposlen neprekinjeno vsaj 6 mesecev. Podporo dcbiva upravičenec skozi 3 tedne. Po dveh letih članstva se prizna denarna dnevna podpora skozi 4, po treh ali po več letih zaposlenja za 6 tednov.
Druge podpore se dajejo v neokrnjeni izmeri.
Za prošnjo so predpisani podobni obrazci kakor jih ima borza dela. Prošnje je vlagati pri glavni ali pa pri najbližji krajevni brat. skladnici ter morajo biti priključeni certifikati rudnikov o zaposlitvi ali pa delavska knjižica in uradno potrdilo o i številu družinskih članov.
Španska reakcija v boju za korita
Predsednik španske vlade je podal demisijo celotne vlade
Prvotno samo upravna reorganizacija vlade (zmanjšanje števila ministrstev in ministrov), je dobila značaj politične krize, ker sta izjavila oba agrarna ministra, da v zoženo vlado' ne pošlje stranka nobenega zastopnika. Lerroux namerava sestaviti novo vlado v istem razmerju strank kakor doslej.
Henderson zopet obolel. Artur | Henderson je obolel na želodcu in j zlatenici. Moral je oditi v sanatorij, ker je obolenje težko.
Stavka železničarjev v Mehiki.
V	Mehiki so stopili vsi železničarji
v	stavko in počiva ves promet.
*
Volitve v poljski senat. V nedeljo, dne 15. t. m. so se vršile na Poljskem volitve v senat po novem volilnem redu. Na celem Poljskem je 2600 volilcev za senat in volijo 64 I senatorjev. Državni predsednik pa imenuje še 32 senatorjev. Poljske senatorje voli samo stara poljska žlahta in kapitalisti, ki imajo vso javno upravo po vseh večjih krajih in višjih uradih v svojih rokah, odkar je Pilsudski odpravil prejšnjo republikansko demokracijo. Parlament in senat sta s tem prešla popolnoma v roke žlahte.
Objava starega razglasa
Pod tem naslovom smo v »Delavski politiki« z dne 21. avgusta t.
1.	objavili vest, da je bil v 1. 1920. amnestiran Bogoljub Jevtič, ki je bil obsojen na robijo kot vojni dezerter.
—	Ker postoji sličnost imen, je treba povedati, da ta amnestiranec-vojni dezerter ni identičen z bivšim ministrskim predsednikom B. Jevtičem.
Kdo noče volitev
v uprava socialnega zavarovanja?
»Slovenec« ima besedo
Svobodne strokovne organizacije že neprestano zahtevajo volitve v uprave delavskega socialnega zavarovanja.
»Slovenec« je o tem poučen, vendar ga to nikakor ni moglo odvrniti od tega, da ne bi bil v št. 194 z dne 25. avgusta 1.1. na str. 9 napisal to-le:
»Volitve v socialne zavode.
Minister socialne politike je nedavno izjavil, da bo razpisal volitve za naše socialno zavarovalne ustanove t. j. za Osrednji urad za zavarovanje delavcev in za okrožne urade in druge zasebne bolniške blagajne (pri nas Bolniška blagajna TBPD).
Vsa poštena javnost je z veseljem vzela na znanje to izjavo. V naših socialno zavarovalnih ustanovah se namreč niso izvršile še nobene volitve, kljub temu, da so jih delavci in delodajalci že neštetokrat zahtevali in da bi se po zakonskih določilih morale volitve izvesti v določenih razdobjih. Nekaterim osebam in klikami iz marksističnega in framazonskega tabora je vedno uspelo, da so preprečili izvedbo volitev in dosegli imenovanje svojih ljudi na odločilna mesta, zlasti v Osrednji urad za zavarovanje delavcev. Tu pa tam so morali prepustiti kako mesto tudi nasprotnikom; toda to se je le bolj redko dogajalo. Da preslepe javnost so sicer marksisti včasih zagnali klic po volitvah, ali so po kratkem' času utihnili, ker jimi za volitve v resnici ni bilo, kar je razumljivo; saj bi pri morebitnih vo-jitvah samo izgubili in prav nič ne pridobili.
Tega dejstva se marksisti in njiho-
vi	framasonski židovski zavezniki prav dobro zavedajo in z vsemi silami — zlasti v Belgradu — intrigirajo zoper volitve v socialno zavarovalne zavode. Pravijo, da je škoda denarja za volitve. Po tej logiki bi bilo sploh najbolje volitve odpraviti in dati marksistom vse v roke.
Govori se, da so marksisti na pristojnih mestih predlagali, da naj se volitve v socialne zavode sploh opuste, ter da naj ravnateljstva izberejo delavske zbornice. No, to bi bila lepa nova ravnateljstva, ki bi jih izbral g. Topalovič in njegovi prijatelji!
Gospod minister Preka je imel pogum, da je dregnil v sršenovo gnezdo, za kar smo mu vsi hvaležni. Prosimo ga le to, da vztraja v svojih namerah, t. j. da pametno spremeni statut in čim prej izvede volitve v vse socialno zavarovalne ustanove v naši državi.«
Od tega časa je preteklo komaj tri tedne. Vlada je bila med tem: izpopolnjena v največje zadovoljstvo »Slovenca«. In »Slovenec« se je zopet oglasil radi volitev v OUZD. Toda, kaj piše:
»Volitve v OUZD odložene.
»Dan« javlja, da je namestnik ministra za socialno politiko izdal ukrep, v smislu katerega se napovedane volitve pri okrožnih uradih za zavarovanje delavcev odložijo za nedoločen čas. Minister je mnenja, da bi volitve preveč stale, na drugi strani je tudi upošteval predlog delodajalcev, naj bi se sedanji volivpi sistem izpremenil. »Dan« nadalje poroča, da je ministrski svet pooblastil ministra za socialno politiko, da pozove zbornice delavcev in delodajalcev, da same predložijo svoje kandidate za vodstva okrožnih uradov.
Da bi te spak! Gospodje iz Kopitarjeve ulice, objasnite to zadevo
B. Traven, BombaZ
Prevaja Talpa I. Knjiga	16
Tedaj pa si Je v jezi nekaj drugega izmislil:
»Vsega tega so krivi tujci, inozemci. Ti nam naščuvajo tu ljudi. Nikdar Ijim ni žrelo dovolj polno. Naši ljudje tod naokoli so zmeraj zadovoljni. Da, tudi vi, mr. Gale, tudi vi spadate med hujskače in boljševike, ki hočejo postaviti vse na glavo, nam vzeti zemljo in nam celo posteljo izvleči izpod zadnjice. Toda pri meni boste slabo naleteli. Sem to že tudi sam poizkusil. Poznam to reč in vem, kako je treba napraviti. Toda tu ne poznamo I. W. W.«1#)
»Ce mislite mene, mr. Shine, se vam ni treba prav nič obotavljati. Mimogrede pa naj pripomnim, da vam nisem dal prav nobenega povoda, da bi tule ugotavljali, ali sem wobbly20) ali ne.«
»Nikar se ne vmešavajte, o vas sploh ne govorimo. Saj nisem mislil vas. Toda plačal ne bom, pa basta!«
»No, čuj, daddy!« je rekel sedaj Pet, ne da bi se obrnil k očetu, »kar se tujcev tiče, nimaš prav, res ne. Šestero tujcev napravi več kakor dvanajst
'*) I. W. W. — Industrial Workers of the VVorld; zelo radikalna ameriška strokovna organizacija.
80) Wobbly = član I. W. W.
ali štirinajst Indijancev. Ti samo zato nekaj napravijo, ker vidijo, kako tujci delajo in kaj se da zaslužiti. Če napravijo domačini toliko, da dobe pezo, so zadovoljni in potem spe opoldne rajši pet ur, ker jim je to važneje. Stavil bi, da brez tujcev bombaža do božiča ne bomo pospravili.«
»Toda osem centavov ne plačam in konec!«
»Potem> bom pa pač avto pognal in se odpeljimo domov,« je rekel Dick suhoparno in počasi splezal z vozila.
Nista še pretekli dve uri, toda domačini so sc začeli gibati. Polovili so mule in jih pričeli ose-dlavati.
Ko je nekaj peonov21) že hotelo zajezditi, sta Antonio in Gonzalo nenadoma poskočila, za-lučila velika klobuka visoko v zrak ter začela s prodirljivim glasom peti:
Kralj nosi naše darove, milijonar in prezident —!2)
Ljudje so takoj popustili živali in obstali mirno kakor vojaki na povelje. Pesmi sicer niso še nikoli slišali, toda nagonsko so takoj začutili, da je to njihova pesem, da je ta pesem s stavko, s prvo stavko, ki so jo doživeli, v prav taki tesni zvezi kakor cerkveni koral z vero. Niso še vedeli za
21) = domačinov.
ss) Začetek himne trgalcev bombaža.
I. W. W., niso vedeli, kaj je organizacija, kaj ]e razred. Toda pesem je učinkovala, besede so zadele njihov življenjski živec. In pesem jih je združila v železno enoto. V njih pa se je začela vzbujati prva rahla zavest o silni moči in sili proletarcev, ki jih združuje skupna volja.
Ko so prvi pripev ponavljali, je že vse polje pelo. Zavedal sem se, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi se začel že poslednji pripev in bi medtem zaželenega odgovora še ne dobili. To sem že doživel.
Ta v melodiji tako enolična in preprosta pesem, ki pa je v svojem zvonkem ritmu tako dvigajoča, je učinkovala tudi name. Nisem' mogel drugače — začel sem jo tudi jaz peti.
»Seveda!. Vi tudi!« mi je rekel mr. Shine — napol ironično, napol samo ob sebi umevno. »Saj sem itak vedel!«
Ko je zadonel drugi pripev, so se obrnili vsi ljudje, ki so dotlej stali v gruči pri mulah, kot en mož proti nam1; s tem je postalo petje izzivajoče in osebno.
Mr. Shine je nervozno posegel nazaj in odpel usnjeno torbico za revolver, toda takoj jo je zopet zapel s kretnjo, ki je izražala zadrego, ki bi se pa prav tako dala tolmačiti kot sramežljivost.
»Hudiča!« je zaklical, »That means business zdi se, da postaja stvar resna.«
12 NAŠIH KRAJEV
Trbovlje
Zaposlenje pri rudniku. V mesecu septembru se dela v Trbovljah kakor pri ostalih rudnikih 15 dni. Povprečje bo mogoče 17 do 18 delaivnikov. Ker so se razgovori o dodelitvi naročil premoga med ministrstvom prometa, ministrstvom šum in rudnikov ter med ministrstvom notranjih zadev vršili v petek, dne 21. t. m., je poslalo načelstvo II. skupine na m er oda ja mesta brzojavke, v katerih ponovno povdiarja nujnost ugodne rešitve vprašanja dodelitve naročil premoga rudnikom v Dravski banovini. Ker stojimo pred zimo, ko se premog rabi v večji meri, upamo, da bo sledilo september sk e mu povišanju delovnikov nadaljnje ugodnejše zaposlenje.
Delavstvo si želi knjižnice. P0 razpu-pustu delavske kulturne in izobraževalne organizacije »Svobode« je bila ukinjena tudi lepa in velika delavska knjižnica, ki je izposojevala na tisoče knjig delavcem in delavskim družinam v Trbovljah. Delavstvo želi, da bi se knjižnica zopet otvo-rila, ker v sedanjih črnih dneh delavec nima nič drugega kakor lepo knjigo, ki si jo za mal denar lahko izposodi iz knjižnice, da se izobražuje in razvedri. V Trbovljah imamo različne knjižnice, nobena pa ni z lepimi knjigami tako zadovoljila delavca, kakor knjižnica »Svobode«.
Steničar na predavanju. Vsa delavska javnost v Trbovljah se še z zadovoljstvom spominja lepega predavanja, ki se je vršilo pretečeni teden v »Delavskim domu«. Vendar se je pa našel tudi na tem predavanju steničar, ki je zabavljal čez vse prav po steničarski. Zanimivo je, da ta steničar je kruh, ki ga mu je priborilo zavedno delavstvo. Tega steničarja se še tovarniško delavstvo dobro spominja, kako ga je de-nunciral pri vodstvu tovarne, na drugi strani ipa mu ni bil nihče dovolj revolucionaren za njegovo »enotno fronto«. Steničarja so vsi enaki: vso pamet in revolucionarnost nosijo na koncu jezika.
Mežica
Obljub je bilo veliko pri zadnjih volitvah. Gospodje, ki so agitirali za Jevtičevo listo in grmeli proti socialistom, t. j. proti listi dr. Topaloviča, so zlasti nami malim kmetom govorili, da se bo vse na bolje obrnilo, samo če ne bomo volili prešmen-tanih socialistov. Ker niso verjeli, da bomo njihove nasvete svojevoljno poslušali, so 5	>,	da je potem, sigurno pro-
drl Jevtičev kandidat. Volitve so mirile. Gospodje, ki so bili z dušo in telesom za Jevtiča, o katerem so govorili: »On je ono, brez katerega bi bilo vse pusto in praz-110' T\rc S° se e* ^e odrekli in presedlali v ~ ,Ito tretu?* so nam prej zagotavljali, da z JNS nimajo ničesar skupnega. Na bolje obrnilo se je samo enemu gospodu, mi kmetje pa čakamo, da se bo tudi nam, ko bomo lahko svojo voljo ne samo izražali, ampak tudi uveljavili, v čemer nas bo socialistično delavstvo podpiralo.
SrediSče ob Dravi
Nesrečna mlada mati. 15-letna deklica K. I. je imela razmerje z nekim fantom in je zanosila. Iz napačnega strahu in sramu, ki je posledica napačne spolne vzgoje se je deklica neposredno pred porodom skrila na skednju, tam porodila, potem pa vsa zmedena pograbila novorojenčka in ga Vrgla v potok, misleč, da je s tem zabrisala vsako sled. Toda trupelce so našli in stvar je prišla na dan. Deklica, ki je žrtev vladajočih razrvanih razmer, je morala v preteklih devetih mesecih prestati grozne duševne muke in je gotovo vsega pomilovanja vredna. Zato je treba biti res junak, da človek napiše tako poročilo, kakor ga je prinesel mariborski »Večernik«, ki je iz tega spletel prvovrstno senzacijo, ob kateri je upal, da se bo pasla radovednost njegovih čitateljev. Ta-ko-le je poročal: Zločin 15letne matere. Vrgla je v potok Trnavo plod svoje mlade, grešne ljubezni... zgraža se ves trg... nesrečno dekle, ki je že tako mlado padlo v naročje... nemoralnemu življenju... je v svoji lahkomiselnosti storilo grozen zločin. Dekle, ki je zanosilo, je pred porodom iz strahu zbežalo na skedenj in iz sramu storilo zločin, detomor. Zločinski naklep se ni posrečfl itd. — Nad tem poročilom se zgraža ves trg, mnogo bolj kot pa nad nesrečnim otrokom, ki je postal mati bolj iz otroške radovednosti kakor pa iz ljubezni in premisleka. Otrokom spolni poduk, v slučaju nesreče pa zdravniško pomoč, to je vse, kar moremo reči v očigled temu dogodku.
svojim bravcem, da vslcd vašega poročanja v vašem prvem članku ne bodo privedeni v zmoto. Delodajalci so vas res grdo prevarili (tako bi se večkrat zgodilo, če bi bila zgrajena država na temeljih krščanskega solida-rizma), ker so naenkrat proti volitvam, dočimi so bili po vaših informacijah 25. avgusta še zanje. Toda nihče ne more trditi, da so sklep o volitvah ovrgli marksisti. Da ne bo kdo Postal sumljiv marksizma, izjavljamo, da smo marksisti še vetfl.io za razpis volitev in da pri tem tudi vztrajamo.
Ostanejo samo še masoni, z njimi se pa morate, gospodje okoli »Slovenca«, že sami pomeniti, ker mi nimamo nobenih stikov, da bi lahko zvedeli, ali so za volitve ali proti.
Boj v Cinkarni traja
Celje, dne 22. sept. 1935.
Stavka v cinkarni se je zadnje dni nekako ustalila in izgleda, da obe strani ne računata s skorajšnjim koncem. Iz razglasa, ki ga je vodstvo cinkarne objavilo v sredo popoldne, je razvideti, da se ni v določenem roku 24 ur javil niti en delavec k rednemu delu. Vsekakor je enotnost delavstva tako popolna, kakor je ni zlepa opaziti v drugih primerih. Po dosedanjem' poteku tega velikega spora izgleda — vsaj po raznih izjavah vodilnih faktorjev tovarne —, da se je jedro spora pomaknilo od regulacije plač, na prestižno vprašanje, ker se vodstvo tovarne brani pogajati se s tajnikom SMRJ Leskovškom.
Izrecno moramo povdariti, da tega stališča direkcije ne moremo razumeti. Ce se brani delavske organizacije kak vaški kovač, ki živi s svojimi pomočniki še v patriarhalnem razmerju, ko dela z njimi pri istem ognju in obeduje pri isti mizi, je njegov odpor proti takim »novotarijam« povsem razumljiv. Toda inteligenten tovarniški direktor, ki ima opravka s tristo delavci in nameščenci, bi moral pa že uvideti, da ima delavec najmanj toliko pravice stremeti za enotnim tarifom, kakor streme n. pr. zdravniki, advokati in sploh vsi prosvitleni poklici. Tovarniški direktor, ki uvaja organizacijo dela po najmodernejših izsledkih, bi pač ne smel braniti svojemu delavstvu, da tudi organizirano nastopa za svoje koristi.
Mi ne tajimo, da smo izrecno delavski časopis, ki je z vsem svojim bitjem na delavski strani. Vendar smo si pa vedno prisvajali pravico, samostojno presojati situacijo in jo obravnavati tako, kakor smo po svojem1 najboljšem1 prepričanju mislili, da stvari največ koristimo. Kakor smo torej brezpogojno z vsem srcem na delavski strani, tako pa nimamo niti najmanjšega interesa zamolčavati težave, s katerimi se bori industrija. Škoda, ki se s stavko povzroča, je škodljiva splošnim narodno gospodarskim interesom, zato si stavk noben pameten člo-
vek ne želi. Tem bolj je pa treba tako škodo obžalovati, če nastopa zgolj iz prestižnih vzrokov.
Gospod direktor Lazarevič bo prav storil, če prizna nasprotnemu partnerju isto čast, kakor jo izkazuje on njemu in, če mu prizna, da vrši prav častno in koristno delo, ko zastopa kolektivne delavske interese. Samo oni delavci so samozavestni, ki čutijo priznanje in vrednost svojega dela. In samo taki so sposobni za delo v modernem industrijskem obratu. Ljudje, ki so v dušah zlomljeni, ki sebi in svojemu lastnemu delu ne pripisujejo nobene važnosti, so za ona dela, ki se izvršujejo po višji delovni organizaciji nesposobni in si jih noben in-dustrijec ne more želeti.
Drugo je vprašanje, kaj delavci zahtevajo in kaj more tovarna v danem položaju nuditi. To je stvar razgovorov in razprav. Na delavski strani proti razpravami ni odpora, saj so delavci tudi sredi stavke napravili marsikak simpatičen ukrep, da tovarna in trpela nepotrebne škode. Že to zadržanje dokazuje, da na delavski strani ni borbe iz sovraštva, temveč je borba le sredstvo, da se dokopljejo delavci do stališča, ki ga v modernih državah že z zakonom uveljavljajo.
Slovenci smo delavski narod. Mi stojimo in pademo z ono malo industrije, obrti in trgovine, ki jo imamo. Zato je tudi razumljivo, da ni samo v delavskem, temveč v celotnem narodnem' interesu, da se izkaže delu ona čast in priznanje, ki mu gre. To priznanje je pa najbolj zapostavljeno tam, kjer se hoče kaznovati že samo stremljenje po vzpostavitvi takih delovnih razmer, ki bodo vrednost delavčevega dela že v samem bistvu priznavale.
Preden se stavka do skrajnosti zaostri, svetujemo obema bojujočima strankama, naj storita vse, kar moreta, da pride čim prej do pametnega sporazuma. Junaštvo, ki sta ga pokazali obe strani, je sicer prav lepa stvar, če bi pa imelo za posledico trajno zastrupljenje duhov, bo pa v neizmerno škodo splošnim interesom napredka. Obrov.
Zahteve velenjskih rudarjev
Resolucija, ki pove vse
Na shodu rudarjev dne 15. septembra t. 1., ki je tako sijajno potekel in smo o njem že poročali v prejšnji številki našega lista, je bila sprejeta ta-le od lokalnega odbora
II.	skupine rudarske zadruge predlagana resolucija:
»Kriza rudarske industrije Jugoslavije je brezdvomno najhujše prizadela delavstvo državnega rudnika Velenje, kajti že od leta 1923. se na rudniku dela v skrčenem obsegu s stalnim praznovanjem delovnih dni, kar najbolj jasno dokazuje in podčrtava dejstvo, da je
od 888 zaposlenih rudarjev v letu 1923. ostalo zaposlenih do leta 1935. samo še 260 mož.
Od tega števila pa odpade 56 jamskih delavcev, kateri so zaposleni komaj le vsak drugi teden, a istotako se jih menjava 22 po številu tudi na zunanjemu obratu, in to vočigled destvu, da podjetje obratuje vsled pomanjkanja naročil premoga komaj le po 13, 15 ali 17 dni v mesecu. Skupaj torej se nahaja na tedenski izmenjavi 78 delavcev.
Ker pa so doprinešeni dokazi, da so se velenjski delavci vsled praznovanja šihtov skozi vsa leta zadolžili pri privatnih trgovcih za okrog pol milijona dinarjev že do leta 1933. in ti dolgovi še do danes niso poravnani, je razumljivo vsakomur, da so se ti delavci omejili v načinu svojega življenja na najskromnejše, in da se preko te skromnosti več iti ne more.
Položaj delavstva je v splošnem obupen, zakaj dogajajo se slučaji, da oboli družinski član rudarja, pa si ne upa k zdravniku, ker nima in ne nosi pod gornjo obleko nobenega perila.
Delavci, ki se nahajajo na tedenski izmenjavi, izjavljajo načelstvu lokalnega odbora, da ne bodo mogli prihajati več na delo, ker nimajo več kaj obleči in obuti.
Spričo navedene situacije je lokalni odbor II. skupine rudarske zadruge Velenje izvedel dne 11. septembra t. 1. intervencijo pri Direkciji rudnika s predlogom' za likvidacijo tedenske izmenjave, katera bi se naj izvedla na ta način, da se vse delavstvo enako zaposli in da vse delavstvo enako praznuje.
Direkcija rudnika pa je protestirala, češ. da stremi ona za tem, da se zniža stalež
delavstva na ono število, ki je za obratovanje premogovnika neobhodno potrebno, ter^ da je v zvezi s tem stremljenjem' nabila v čakalnici razglas s pozivom, da se javijo delavci samski kopači za zaposlitev na državnem rudniku Breza v Bosni, kateri sprejme baje 100 kopačev.
Direkcija zatrjuje, da je nekdo izmed delavcev odstranil ta razglas in ga uničil, in apelira na lokalni odbor, da vpliva on s svoje strani na delavstvo, da se javi za zaposlitev na državnem' rudniku Breza v Bosni.
V	zvezi s tem poročilom načelstva lokalnega odbora ugotavlja zbrano delavstvo, da še niso minili niti trije tedni, odkar se je vršilo protestno zborovanje v Velenju, na katerem je soglasno z delavstvom' protestiralo tudi celokupno prebivalstvo Šaleške doline proti nasilni emigraciji slovenskih rudarjev v južne pokrajine naše države, in že se ponovno stremi in dela na tern, da bi se izselili rudarji domačini iz rodnega kraja, kakor da bi absolutno ne bilo nobene druge rešitve več.
Vsled tega zbrano delavstvo predlaga lokalnemu odboru, da predloži Rudarskemu glavarstvu v Ljubljani naslednje:
1. Rudarsko glavarstvo kot rudarska nadzorna oblast, naj izvoli preiskati razmere pri drž. rudniku Velenje in ugotoviti, če je res neizogibno potrebno, da se dela v obratih rudnika s tedensko izmenjavo;
2. ugotovi naj se, če je res absolutno nemogoče zaposliti vse delavstvo hkrati in da bi vse delavstvo pri pomanjkanju naročil premoga enako praznovalo;
3. naproša se Rudarsko glavarstvo, da se zavzame za položaj velenjskih rudarjev na vseh merodajnih mestih, da se obdrži stalež delavstva vsaj na dosedanji višini v smislu resolucije z dne 25. avgusta t. L;
4. da se podprejo stremljenja rudarjev in celokupnega prebivalstva Šaleške doline in njihove resolucije z dne 3. marca 1935, da prevzame rudnik banska uprava.
Zbor rudarjev ugotavlja, da ako bi ostala, kakor že neštete druge, tudi ta resolucija neupoštevana, je delavstvo primorano in bo vodilo borbo za tem, da se podjetje izroči rudarjem v upravo, ker je globoko prepričano, da mu bo lahko doprinesti dokaz, da je na drž. rudniku Velenje mogoče zaposliti tudi več kakor 300 delavcev.«
Previsoka tramvajska tarifa bo ostala deloma tudi še po reformi, ki jo obeta inalo-zelezmška družba. Za kratke vožnje bi popolnoma zadoščala voznina 1 Din, a gospodje pravijo, da pod 1.50 Din ne morejo iti. vpeljali bodo sjiet takozvane nesrečne pasove, kakor so že bili nekoč. Najnižja vozna cena (za 3 pasove) bo 1.50 Din, 2 Din za štiri, 2.50 Din za pet, 3 Din za šest in 3.50 Din za daljše proge. Tako pomeni nova ta-rifa delno podražitev. Ob sobotah popoldne in nedeljah si bodo morali potniki jjoma-gati z železnico, ki stane s povratno karto v Št. Vid in nazaj 2.50 Din. Novost bodo jutranje karte, veljavne do 7.15 zjutraj. Te karte bodo stale za vse dolžine 1 Din. Za
Ljubljana
gospodinje, ki se vozijo na trg, bodo povratne karte stale tudi l Din. Cena mesečne karte na določeni progi v obsegu štirih pasov bo znašala 60 Din, za vse daljše proge pa 90 Din. S tem so prizadeti delavci, ki morajo radi visokih najemnin v mestu stanovati zunaj mesta. Mesečna karta za poljubne proge bo stala 120 Din. Študentovske mesečne karte za dolžino do štirih pasov bodo stale 30 Din.
Drage In slabo tiskane so nove šolske
i	knjige. Pripravlja se menda skupna akcija vseh starišev za potrebno remeduro.
Glasbeno predavanje. Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani je začelo z
GuStanJ Zakaj nastajajo mezdni spori in stavke?
Tako hinavsko sprašujejo zadnje čase meščanski listi, čeravno dobro vedo, kje tiči vzrok! Citali smo že, da je temu krivo nenasitno in nikoli zadovoljno delavstvo. I seveda bi gospodje radi, da bi delavstvo, ko se mu nekaj vzame, ponudilo gospodom še ostalo. Saj so nas vedno učili pokorščine. Ce te predstojnik udari na levo lice, nastavi mu še desno! Ker pa delavci odrekajo tako pokorščino, jih gospodje, ki branijo svoje predpravice, takoj proglase za upornike in prevratneže. Tako je bilo in je še danes, kar se nazorno vidi iz boja grafičarjev. Ker niso vsega, kar so jim podjetja servirala, mirno požrli, zato so jih javnosti prikazali za državi nevarne elemente. Mi delavci take manevre kapitalizma dobro poznamo in tudi vemo, da kapitalizmu ni sveto ne vera, ne narodnost, pač pa dobiček! Sedaj pa poglejmo v našo jeklarno, ki je delniška družba na čisto katoliški podlagi. Kakšne skušnje že ima naše delavstvo! Dane obljube in podpise ne drže in še celo delavsko zakonodajo, se le preradi izigravajo. Ko smo spomladi letos imeli mezdni spor radi kršitve cele vrste točk kolektivne pogodbe in se je nato sklenil nov kolektivni dogovor, v katerem so detajlirane tudi točke § 219— 220 obrtnega zakona, se je reklo, da gotove točke stare kolektivne pogodbe ostanejo še za naprej v veljavi, kakor n. pr.: če je delavec premeščen od dela z višjo mezdo k slabše plačanemu delu, mu ostane kljub temu poprejšnja višja mezda. Ce pa je obratno prestavljen od slabše plačanega dela k delu. ki se po pogodbi plačuje višje, pa mu pripada tudi višja mezda.
—	Ob koncu pogajanj je bilo dogovorjeno, da bo dalo podjetje takoj natisniti en izvod pogodbe in da jo bo predložilo v pregled zaupnikom v svrho ugotovitve, če odgovarja doseženemu sporazumu. Zaupniki so ta izvod prejeli in neke malenkosti popravili, nato pa zahtevali, da se natisne več izvodov v svrho obojestranskega podpisa pogodbe in izmenjave listin. To se je zgodilo, toda kako zelo so bili začudeni zaupniki, ko so ugotovili, da predloženi iz-tis ne odgovarja sporazumu. In sicer je bila izmenjana baš točka glede zasluška pri premeščanju od ene vrste dela k drugemu. Vsled tega samovoljnega popravka pogodbe s strani podjetja je delavstvo prikrajšano pri urnem zaslužku do Din 2.—. Zaupniki so takoj protestirali proti takemu umetnemu znižavanju mezd ter zahtevalii, da se iztis pogodbe popravi v duhu sporazuma. Ravnatel je pa izjavil zaupnikom', da če zahtevajo popravo te točke, potem on j>ogodbe ne podpiše, nadalje, da tudi obrtnega zakona ne bo upošteval po dogovoru, temveč se bo držal starega običaja, pri čemur je delavstvo, ki dela v akordu, v slučaju bolezni močno prikrajšano. — Ker delavstvo te grobe kršitve dogovorjene pogodbe ni moglo sprejeti, pogodba še do danes ni podpisana! Zanimivo je, kako malo rešpekta imajo inozemske družbe pred našimi zakoni in našim delavstvom! Pa zakaj? Zato, ker se naše delavstvo rajši prereka, kateri je bolj nacionalen ali veren, in kateri več ali manj dela in zasluži, namestu, da bi vsi kot en mož stali v svoji razredni strokovni organizaciji^ in dvignili protest proti takemu izkoriščanju našega delovnega ljudstva in izigravanju zakonov od peščice tujcev. Zato, delavstvo, spoznaj to napako, zberi in organiziraj se enotno, tako enotno kakor so enotni organizirani podjetniki v svoji zvezi industrijcev proti delavstvu v vsej državi. Oni ne poznajo ne vere, ne narodnosti, temveč samo profit in zopet profit. Delavci, mi pa mislimo na naš obstoj, na obstoj naših staršev bratov, sester in žen ter na bodočnost svojih otrok. Kdor ima še količka delavske zavesti in ljubezni do samega sebe in do svojcev, ne sme pustiti, da iz nas napraviio popolne berače! Ne pustimo gaziti naše zakonodaje, vzemimo si za zgled boj grafičarjev in njihove organizacije! Vstopite vsi, ki še niste, v vrste svojih razredno organiziranih tovarišev in pomagajte, da odpravimo krivice, ki se nam gode. Zavedajmo se, da je pravic le toliko, kolikor je moči! Zato, združite vse sile za boljšo bodočnost! Tisti pa, ki samo kritizira in za plotom čaka, kaj mu bodo priborili drugi, je trot, ki samo žre, je slabši od kapitalista. Delavci, vsi v naš »Savez metalskih' radnika Jugoslavije«!
glasbenimi predavanji. V sredo 17. t. m. je predaval »Zarjanom« kapelnik g. dr. Čerin o razvoju notne pisave, ki je bilo prav zanimivo. Razvoj notne pisave gre od leta 1000 naprej. Predaval je o nevmah, kako so se razvile v menzuralno notacijo in kako je ta prešla v našo moderno notno pisavo do leta 1780., ko je bil završen njen končni razvoj. Govoril je o različnih ključih in o tabulaturah za lutnje, ki leže v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Pokazal je fotografije tiste skladbe, tako zvanega »mi-nueta« in prepis tega minueta iz lutnje ta-bulature v moderno notacijo, ki jo je priredil predavatelj dr. Čerin. Predavanje je lepo uspelo in želja Zarjanov je, da se taka predavanja nadaljujejo.
Žrtev dela. V bolnišnico so pripeljali 47-letno delavko Marijo Riharjevo iz občine Dobrava. Pri 'kopanju ilovice je nesrečnico
Maribor
Voditelji nacijonallstov se kregajo na sodlilu v Mariboru
Kranj Nepoštena hinavSCina
Šenčurski dopisnik »Gorenjca« se je po stari klerikalni navadi zopet spravil nad marksizem in marksiste. To pot je dobil med pisanjem pravi pravcati histerični napad radi »zločina«, ki ga je »zagrešil« zastopnik socialdemokratske »Delavske pravice« (mišljen je poverjenik »Delavske politike«, toda sotrudnik se je v razburjenosti zmotil), ker je »vsiljeval« ljudem novo marksistično glasilo »Ljudski glas«. Vsak odgovor na to konstatacijo bi bil nepotreben, če bi se »Gorenjec« čital samo v Šenčurju in okolici, kjer tega dopisnika več ali manj vsi poznajo. Ker pa ga m.or-da čitajo ljudje, ki jim ni poznan niti Šenčur, kaj šele dopisnik »Gorenjca«, si štejemo v dolžnost, da resnici na ljubo pojasnimo, kaj je prav za prav dopisniku ali pa njegovemu informatorju dalo pravi povod, da se sedaj peni od jeze. — Resnica je, da si je dotični dopisnik ali informator — menda radi uspešnejšega sotrudništva pri »Gorenjcu« — naročil socialdemokratsko »Delavsko politiko«. Upravništvo pa položnic naročnikom v kranjskem, okolišu ne prilaga, ker poverjenik kasira naročnino. Po kratkem času sprejemanja lista ga je neki sodrug iz Šenčurja opomnil, naj mu proti potrdilu poravna naročnino. Obljubil mu je, da bo v kratkem času poravnal ves zaostanek. Ker pa dotičnemu sodrugu le ni poravnal naročnine, se je zglasil pri njem poverjenik in ga na to dostojno opozoril, kot je to njegova dolžnost. Opozorjeni pa je začel debato, zakaj da mu upravništvo ne pošlje položnic, da ne more plačati naročnine poverjeniku, ker ga ta lahko »oslepari«, ker osebno ga ne pozna, če je v resnici ta, za kogar se predstavlja, da se lahko najde kdo, ki ima »falzificirana« potrdila itd. Poverjenik je bil pripravljen stopiti po enpg& izmed šenčurskih sodru-gov, da bo za pričo. Toda opominjani naročnik je na to rekel, da nima denarja, da poverjeniku že verjame, da je v resnici ta, za katerega se je predstavil, in da je rabil razne izgovore, ker ga je bilo sram, takoj odkrito povedati, da je suh! Pripomnil je še, da naj poverjenik to drži v največji tajnosti in da naj se oglasi tega in tega dne, da mu bo takrat vse pošteno poravnal. Izjavil je tudi, da mu »Del. pol.« zelo ugaja, da vse pošteno in resnično piše in da je res pravi delavski časopis. Povpraševal je tudi, kdaj bo ustanovljena podružnica »Svobode« v Šenčurju, da to željno pričakuje in da bo pri nji z veseljem sodeloval. Ko je prišel napovedani dan poverjenik zopet kasirat, naročnika ni bilo doma. Tretjič pa je poverjenika zopet presenetil z dokaj čudaško motivacijo, češ, da je »Svoboda« razpuščena in da zato itak nima pomena plačati zaostanka naročnine za »Del. pol.«. Poverjenik ga je opozoril na njegovo čudno logiko in mu dopovedal, da »Svoboda« v tem oziru nima nič skupnega z »Del. pol.« in da je zaostanek kljub temu dolžan poravnati. Toda zopet nov izgovor: Ravno prejšnji dan je namreč sprejel od upravništva poslano položnico, zdaj pa, da bo plačal po položnici, da ima v rokah uradno potrdilo itd. Bilo pa mu je »zelo žal«, da je »Svoboda« razpuščena. »Del. pol.« mu je še vedno ugajala in je izrekel željo, da se mu naj ne ustavi. Poverjenik, videč kako se možu krešejo pojmi in da ne bo dobil nič denarja, je rekel naročniku, naj do tega in tega časa zaostanek poravna, sicer da mu bo uprava pošiljanje lista ustavila. Poverjenik je vse sporočil upravništvu, zlasti še z ozirom na to, ker je tirjani naročnik vedno po-vdarjal, da bo vse plačal, »četudi ga do tega ne more nihče prisiliti, ker inu ne more nihče ničesar vzeti.« Plačal bi lahko, ker ima mati posestvo in je tudi on sam večkrat proti njegovi potrebi z denarjem založen. — Ko je poverjenik ponovno ka-siral naročnino po Šenčurju, je vzel s seboj v kolportažo par izvodov »Ljudskega glasu«. Pri tej priliki je stopil zopet do zamudnika in ga opozoril radi neizvršenih obljub, rekoč, da je tako ravnanje nepošteno. V tein trenutku pa se je gospod razburil in si strgal krinko z obraza. Rekel je, da je (kot štirimesečni zastonjkarski naročnik) »Delavske politike« že spoznal marksizem in marksiste. Kar je bilo pri njem prej še belo, je postalo črno. Da je imel na desetine časopisov in revij naročenih in jih je dobival nad leto dni, ne da bi jih plačal, pa me hočejo prisiliti ravno marksisti, da plačam »Delavsko politiko« itd.« Po nejgovih izjavah potem »Delavska politika« ni bila več delavski časopis. Za delavca, je rekel, sploh ni treba časopisa., ampak le delo in da bodo vsa socialna vprašanja rešili tisti, ki s,o »za to postavljeni«. Torej gospodje naj rešujejo vsa kritična dn aktualna vprašanja delavcev po receptu, kakor so jih reševali doseda1, poleg tega pa naj pomaga dotični sotrudnik »Gorenjca« s svojimi »izvrstnimi« prispevki. Ko bi ne živel udobno na račun rentabilnosti materinega posestva, bi svojo »samotarsko« filozofijo mogoče drugače usmeril. Delavstvu pa naj bo ta članek jasen dokaz, da se bo zavedalo, v kolikor se še ne, kakšni sotrudniki polnijo dolge kolone člankov v »Gorenjcu« s histeričnimi izpadi proti marksizmu. Pomni naj pa tudi »Gorenjec«, da s tako demagogijo še ni rešeno vprašanje skrajno izkoriščanega in v pomanjkanju živečega delovnega človeka in da s tem še nikomur ni zaprl poti do marksizma. Mnogo jih je bilo, ki so že izpre-
Maribor, dne 17. 9. 1935.
Pred tiskovnim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je danes obravnavala zanimiva tiskovna tožba. Tožili so znani voditelji in organizatorji mariborske podružnice »Narodne strokovne zveze«, in sicer bivši predsednik »Narodne strokovne zveze«, podr. Maribor, bivši predsednik UJNŽB, Tumpej Rudolf, bivši predsednik podružnice NSZ Tone Bajt in Maček Jože. Tožili so uradnika OUZD, Tekavca Jožeta, ker je ta v mariborskem »Večerniku« Jutra priobčil notico, v kateri očita tožilcem, da so vršili pri volitvah obratnih zaupnikov v mariborskih tovarnah sabotažo v škodo nacionalnih delavcev. Obtoženi Te-kavc je bil pripravljen očitke preklicati, vendar pa do poravnave ni prišlo, ker je Tekavc odklonil priobčitev častne izjave v časopisju. Na razpravi so si ti voditelji mariborskih nacionalnih železničarjev očitali prav čedne stvari. Tako je glavni tajnik narodne strokovne zveze iz Ljubljane pripovedoval sodišču o velikanskih nered-nostih v blagajni podružnice Narodne strokovne zveze v Mariboru, ki so bile po njegovi izjavi katastrofalne. Tako je izginilo članskih znamk za ca. 50.000 Din! Zaradi teh nerednosti in splošnega nezadovoljivega poslovanja mariborske po-
Ne bo inkorporacije? Cuje se, da z in-
korporacijo okoliških občin k mestni občini ne bo nič. Klerikalci so proti temu, ker bi se delavski živelj preveč pomnožil. — Zaradi imenovanja občinskega sveta je nastalo neko prerekanje. Predvsem radi župana. V kombinaciji so bile tri osebe, sedaj je ostala samo še ena, pač pa je spor okoli podžu-pankega mesta »
.. — Imenovanje novega občinskega sveta se pričakuje te dni.
Za take razprave večjo dvorano. Pr; taki razpravi 34 mariborskih železničarjev proti R. Tumpeju in tovarišem je bila v majhni dvorani št. 15 sreskega sodišča takšna gneča, da ni mogel končno nihče ven in nihče noter. Lahko si je predstavljati, kakšen je bil zrak v dvorani po 1 uri razpravljanja. Ker je samo tožiteljev 34, nato 3 toženci, 3 odvetniki, potem še sodnik z zapisnikarico, priče, novinarji, je jasno, da za »javnost«, ki ima pravico prisostvovati javni razpravi, sploh ni več prostora. Bilo bi torej nujno potrebno, da se vrši prihodnja razprava, ki se bo vršila dne 11. novembra ob četrt na 9. urq, v dvorani okrožnega sodišča št. 53, ali pa v porotni. '	(
Denarnih pismonoš ni več. Že nekaj časa raznašajo po Mariboru poleg pisemske pošte tudi denar eni in isti dostav-Ijalci. Radi redukcije so denarne pismonoše enostavno odpravili in tako pihajo po stopnicah s težko obloženim bremenom pisem in časopisov naši poštarji tudi z zavitki kovanega denarja. Denarnih pismonoš ni več. — l	•	■
Predavanje. O mestnih podjetjih je predaval v sredo, dne 18. septembra v dvorani Delavske zbornice s. Josip Ošlak. Seznanil je zborovalce z organizacijo in stanjem te ogromne gospodarske institucije, ki reprezentira vrednost nad 80 milijonov dinarjev. Zelo važno je vprašanje, kako naj se vodijo mestna (podjetja, da bo to v korist konsumenta in davkoplačevalca. Nič manj pereče pa ni vprašanje sanacije pasivnih mestnih podjetij, pri čemer je treiba gledati na to, da se ne bo izvršilo na račun v podjetjih zaposlenega delavstva. Interes občanov na upravi mestne občine, je predvsem interes na upravi njenih mestnih podjetij. Za svoja izvajanja je žel predavatelj .priznanje s strani poslušalcev.
Poslovne ure v tajništvu Strokovne komisije v Mariboru. Tajništvo Strokovne komisije v Mariboru obvešča vse članstvo svobodnih strokovnih organizacij in ostalo delavstvo, da so poslovne ure vsak dan (razen ob nedeljah, ki so zasedene za zboro-
gledali in spoznali, da je le marksizem temelj bodoče pravične človeške družbe. Najbolj smešno pa je to, ko pravi v članku šenčurski dopisnik, »da bi še mnogo imel povedati o marksizmu, Profinterni, Krest-interni in tako dalje, da pa ima rešpekt pred — škarjami. Sigurno so mu prišle v roke kakšne knjige od »svete inkvizicije«, pa se mu je sedaj vse zmešalo in misli, da so tudi za inkvizicijo odgovorni marksisti.
V	istem »Gorenjcu« pa čitamo pod rubriko »Šenčur« ta-le poziv: »Mladina in javni red. Banska uprava v Ljubljani razglaša, da se avtomobilisti, motociklisti in drugi lastniki motornih vozil pritožujejo, da jih v Šenčurju obmetavajo s kamenjem, sedajo v avtomobile ter se poslužujejo še drugih nerodnosti. Odsihdob se bo vsakega »žleh-neža«, če ne bo puščal tujih vozil pri miru, strogo kaznovalo. Torej mladež — pozor!« — Ali ne bi bilo bolj pametno, da bi dopisnik, ki v resnici nima pojma o marksizmu, posvetil namesto tega kakšen članek o vzgoji mladine ter nekaj besed staršem, ki mladino vzgajajo, pred vsem tistim staršem, ki so »primerno reagirali« na ponudbo »Ljudskega glasu«. Poznamo vas dobro, da vam je ljubši nedostojna mladež, ki trobi v vaš rog, kakor pa dostojen marksist. Samo delavcem in tudi že kmetom, ki so vas spoznali, se moramo zahvaliti,
družnice je centrala narodno strokovne zveze v Ljubljani tudi razpustila mariborski odbor in postavila komisarja.
Tožitelje je zastopal odvetnik dr. Irgolič, toženega Tekavca pa odvetnik dr. Šnuderl. Tudi, ta dva sta silno ostro nastopala drug proti drugemu in sta postajala močno osebna. Tako je dr. Šnuderl rekel dr. Irgoliču, da ga mora enkrat stepsti, češ, da mu to že dolgo obeta. Enako sta se oba gospoda silno razburjala glede očitka »garjevih ovc«, kateri izraz je rabil dr. Irgolič. Dr. Šnuderl je zelo pohvalil toženca kot zavednega nacionalista, kar pa je dalo povod dr. Irgoliču, da je izvlekel neko pismo iz žepa in zelo ostro reagiral. Da ne ostane odgovora dolžan, je dr. Šnuderl podčrtal zanimivo politično preteklost za nacionalno gibanje zelo zaslužnega g. Bajta. Prerekanje je trajalo dve uri in je bilo na moč zanimivo. Močno sta si skočila v lase pri poravnavanju tudi glede plačila stroškov, ko sta očitala drug drugemu bogastvo in premoženje in razpravljala o dobro in slabo situiranih odvetniških pisarnah. Ker ni prišlo pri razpravi do poravnave, je bila razprava preložena na nedoločen čas in se bo predvidoma vršila začetkom oktobra. O nadaljevanju razprave bomo poročali.
vanja) od pol 11. ure do 12. ure in od 17. do 19. ure. Zaupniki in ostali člani so na-prošeni, da prihajajo po nasvete in na posvetovanja le ob zgoraj navednih poslovnih urah. V tajništvu dobijo organizirani delavci in delavke brezplačne informacije v vprašanjih delovnega razmerja in delovnega prava.
Na dosmrtno ječo je bil obsojen pred mariborskim okrožnim sodiščem krojaški mojster Ivan Šušteršič, ker je po zrelem prevdarku napeljal strupeni plin v sobo svoje ločene žene in na ta način umoril njo in svojo še ne dve leti staro hčerko. Po stari navadi so časopisi iz tega žalostnega dogodka napravili prvovrstno senzacijo. Za razpravo je vladalo tako zanimanje — so ljudje, ki pri opisovanju bestialnih zločinov naravnost uživajo —, da je sodišče izdalo posebne vstopnice. S temi vstopnicami so nekateri trgovali in jih prodajali tistim, ki so ure dolgo stali pred razpravno dvorano in na vsak način hoteli prisostvovati razpravi. Okrog poldneva so neugnani radovedneži plačevali za take vstopnice že po 100 dinarjev. Kakor se vidi, tiči v marsikakšnem človeku precej živalskega instinkta, ki se ob takih prilikah izživlja.
10 mesecev strogega zapora je dobil pred senatom okrožnega sodišča dolgo iskani hohštapler Cvenkelj, Mož je varal in goljufal na debelo. Ker je imel siguren nastop, je nekaj časa prav udobno živel. Pretežno pa je iskal svoje žrtve med delovnimi sloji. Obrnažil je neke služkinje za vse njihove prihranke. Reve so mu zaupale hranilne knjižice, ki jih je Cvenkelj vnovčil, denar pa porabil. Ujel se je, ko je hotel dvigniti pri finančni kontroli Din 14.000. Trik bi se mu bil posrečil, ako ne bi bil slučaj, da finančna kontrola sploh nima denarnega prometa. Psihijatri so ga spoznali za duševno manj vrednega.
Zaradi ponarejanja denarja se je zagovarjalo pred senatom okrožnega sodišča sedem oseb iz ptujske okolice. Obsojeni so bili Marko Divjak na 4, Valentinčič na 2 in pol leta in Josip Kovačič na 5 mesecev strogega zapora. Tri hčerke posestnika Terše-liča so bile oproščene. Ponarejevalci so izdelali 120 komadov 20 dinarskih novcev.
Pri delu se je ponesrečil 40 letni strugar v delavnici d. ž. Henrik Weber. Na glavo so mu padla (hrastova vrata vagona.
Povožena. Avtomobilist posestnik Mohorko iz Konjic je na cesti proti Konjicam zavozil s svojim tovornim avtomobilom v volovsko vprego, pri tem ubil vola ter 28 letno kmečko dekle (Gradišnikovo. Baje je vol tik pred avtomobilom zavozil čez cesto.
da sme kakšen »rdečkar« sploh v Šenčur. Ko se bo pa marksizem vsidral v Šenčurju in se bodo razvili sadovi marksističnega kulturnega delovanja, bo pa pred »mladežjo« varen tudi vsak motociklist in avtomobilist. To naj bo odgovor šenčurske-rnu dopisniku »Gorenjca« in sploh »Gorenjcu« na dolge kolone njegovih histeričnih napadov na marksizem. Večja rentabilnost za klerikalno redakcijo bi bila, da ves prostor, ki je posvečen »kritiki« marksizma, napolni z inserati, ki so za sodobne či-
Cesje
Graničar ustrelil mlado dekle. V Sp.
Hudinji je graničar-podnarednik 15. obmejnega (podedseka v Celju, 26 letni Mirko Maksimovič, ustrelil 22 letno šiviljo Pepco Zupančevo in nato še sebe. Maksimovič, čeprav oženjen in oče dveh otirok, se je zaljubil v mlado in simpatično dekle. Ker mu dekle ni vračalo ljubezni, je sklenil usmrtiti njo in sebe. Tragedija se je odigrala dne 23. t. m. v podstrešni sobi Zupančeve, kjer se je graničar v odsotnosti mladenke skril
Esperanto
Izlet ptujskih esperantistov je jako lepo uspel. 13 po številu nas je odšlo iz Ptuja. V posebno lepem številu pa so se našemu vabilu odzvali Mariborčani. Dolga kolona naših »vrlih turistov« se je podala na pot na Boč. To je bilo ukanja, petja in dobre volje, ki ves čas ni zapustila naših prijateljev zelene zvezde. Da stvarnih debat o potrebi svetovnega pomožnega jezika in njegovi praktični vrednosti ni manjkalo, je seveda razumljivo. — Raz stolpa, kamor smo se povzpeli po prihodu na Boč, smo imeli nepopisno krasen razgled. Na vrhu smo priredili skupno kosilo, nato je sledil povratek v dolino in nazadnje prisrčno slovo na postaji v Poljčanah. Upamo, da vsi oni, ki se nam letos iz raznih vzrokov niso mogli pridružiti, pridejo prihodnjič gotovo pod okrilje zelene zvezde. — Vivu Esperanto!
Delavsko esperantsko društvo v Ljubljani bo otvorilo v oktobru tečaj mednarodnega jezika — Esperanta — za začetnike, na kar cenj. čitatelje že sedaj opozarjamo. Dan, uro in kraj, kjer se bo tečaj' vršil, bomo pravočasno sporočili, oziroma po možnosti javili že v naslednji številki našega lista.
tatelje »Gorenjca« glavne novice. Sicer pa naročniki »Delavske politike« takrat hitreje rasejo, kadar se »Gorenjec« spravi nad marksizem, torej le krepko naprej. Delovni človek hoče postati v resnici človek.
Pretekli četrtek se je vršil sestanek SDSZJ, na katerem se je obravnaval problem tekstilnega delavstva. Referent je po-vdarjal, da vse tekstilno delavstvo Slovenije obsoja neorganiziranost kranjskega tekstilnega delavstva, katero podjetniki izkoriščajo ter pritiskajo mezde navzdol. Na ta način pa postaja kranjsko tekstilno delavstvo tudi orodje v rokah tekstilnih tovarnarjev v njihovem boju proti tekstilnemu delavstvu v ostalih krajih. Povsod, kjer se vršijo mezdna gibanja tekstilnega delavstva, nastajajo pri pogajanjih težkoče vsled tega, ker se podjetniki izgovarjajo, da jim kranjski tovarnarji na račun delavskih plač občutno konkurirajo. Zato sklicuje SDSZJ podružnica v Kranju v nedeljo, dne 6. oktobra velik shod za tekstilno delavstvo. Tekstilno delavstvo, predrami se, dvanajsta ura je! Vsi zavedni na agitacijo za ta shod, ki bo dne 6. oktobra!
III.	obrtna razstava se bo vršila od 29. septembra do 7. oktobra v prostorih Majdi-čevega mlina. Poleg obrtnikov bo tudi OUZD priredil svojo specialno razstavo. Poset obrtne razstave delavstvu priporočamo, posebno radi tega, ker bo seznanila obiskovalca tudi s higijeničnimi pomanjkljivostmi v delavnicah.
Pevski koncert. Delavsko pevsko društvo »Solidarnost« iz Kamnika bo priredilo v nedeljo, dne 29. septembra ob 20. uri v dvorani restavracije »Semen« pevski koncert. Vabimo delavce in delavke, da se ga v velikem številu udeleže, ker s tem najlepše pokažejo priznanje požrtvovalnemu delu sodružnih pevcev.
Pozor, delavci In delavke! Začelo se bo s poučevanjem nemškega in francoskega jezika, ako se priglasi primerno število in-interesentov. Reflektanti, ki bi se radi naučili nemščine oziroma francoščine, naj se prijavijo do 29. septembra pri poverjeniku »Delavske Politike«, kjer dobe tudi informacije.
JESENIČANI IN OKOLIČANI! Zase In za svojce kupujte ali naročajte po meri vsakovrstna oblačila, kakor obleke, plašče, športne jopiče, hlače, perilo Itd., dalje zajamčeno trpežne čevlje, v celoti ročno delo domačega delavca, po zmernih cenah v trgovini in krojaštvu GOGALA na Jesenicah. Prepričajte se o kakovosti in kupujte domače izdelke!
Otvoritveno	naz
Cenjenemu občinstvu v Mariboru in okolici vljudno naznanjam, da sem otvoril v Mariboru na voglu Glavni trg - Stolna ulica
novo špecerijsko	in ko
lllll!ll!ll!lllllllll!ll!ll!llllll!llll!l!llll!!ll!lllll!llllllllll!llllllllllll!llllll!lllllllllll!lllllllll!lllll!llllll!llllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllll!l>!llllllllllllll!lllll!ll!llllllllllllllllllllllllll Potrudil se bom postreči cenjene odjemalce vedno z najboljšim blagom po nizkih konkurenčnih cenah.
Priporočam se za obilen obisk
Lah Ivan, Maribor, Glavni trg 10
Ueiajlt lil i pral M io piivo ii luske in i Hrtu. - leltln Sin. El
Za konzorcij Izdaja in u rejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.