St. 41. Trst, sobota dne 10. iebruarja 1912. Ljubljana Leto I. Posamezna št. 4 NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK rana pisma se ne spre Francesco d'Assisi, št. Za Ljubljano in okolico poSti sprejemano stane za inozemstvo celoletno visokosti Cetverostolpne Mali oglasi: 5 vinarjev UlII Jutro11 izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznili* nikih — zjutraj. Rokopisi se ne vračajo, nefranki- jemajo. — Glavno uredništvo in uprava je v Trstu, ulica S. 20, kamor naj se naslovijo vse denarne poSiljatve in dopisi. — je uredništvo in uprava v hotelu »Malič' v Ljubljani. — Po Jutro11 mesečno K 1.50, četrtletno K 4.50, celoletno K 18.— K 28.—. — Naročnina se plačuje vnaprej. — Ogiasi : i mm. vrste 6 vinarjev, pri večkratnem oglaševanju primeren popust, za besedo. — Za odgovor je priložiti znamko. Harlekini. Klerikalcem se mora priznati da so v ljubljanskem obč. svetu prav temeljito začeli skrbeti za predpustno zabavo. \ zadnji toi-kovi seji so za enkrat nastopili gospodje Ivan Štefe, dr. Ivan Zajec. Janko Jegbc in Tomaž Novak in so vzbudili s svojim nastopom veliko veselost nele na galeriji, nele med narodno-naprednimi in nemškimi obč. svetovalci, ampak celo~v lastnih vrstah. Tista Štefetova kontroverza z obč. svetovalcem Franchettijcm, kjer je katoliški prijatelj obrtniškega stanu poštenemu obrtniku kot psovko vrgel v obrac besedo .frizer', je bila samo overtura. Po tem so prišli na vrsto »nujni predlogiu, ki bodo v ljubljanski mestni zbo-rovalnici tvorili nekako klerikalno specialiteto. Najprej je Štefe odkril in začudenemu svetu naznanil, da je na Dolenjski cesti življenje in premoženje katoliških žurnalistov v silni nevarnosti. Zazdela se mu je vsled Jega tam nujno potrebna ustanovitev policijske stražnice. Potem ga je neznansko začelo boleti sodelovanje mestnega tržnega nadzornika Ribnikarja pri ,Dnevu“, in to ne samo zato, ker „Dan“ venomer napada vbogo Eseles, ampak tudi zato. ker Ribnikar s svojim sodelovanjem dela konkurenco žurnalistom. Zaradi tega se je zdeta Štefetu nujfto potrebna proti Ribnikarju disciplinarna preiskava. Potem je Štefe — kako je vendar ta mož vsestranski! — začutil v svojem srcu iskro ljubezni do mestnih revežev in jim je nujno predlagal zvišanje podpor. Mestni reveži Štefetu gotovo ne bodo hvaležni, da je na tak harlekinski način na dan spravil zadevo, ki je sama na sebi simpatična in vpo-števanja vredna. Ko je Štefetu sapa pošla, se je vzdignil Tomaž Novak. Slišal je nekoč, da se po leti po Opekarski cesti žene dosti živine. Nujno potrebno se mu je torej zazdelo napajališče za to živino. Ko je bila Novakova vodeua modrost pri kraju, se je spomnil Janko Jeglič, da park na trgu Tabor še ni urejen. Ko bi bil mož malo pomislil, da leži na trgu Tabor slučajno zdaj debela plast snega, bi bil gotovo molčal; ali ker ni nič pomislil, se mu je zazdelo, da je treba oni park nemudoma urediti in zasaditi. In nazadnje je še dr. Zajca globoko zabolelo, da se je župan dr. Tavčar podpisal na neki volilni oklic N. N. S. Ni si mogel kaj, da ne bi vprašal župana, kako je vendar mogoče kaj tako nezaslišanega, posebno v kranjski deželi, kjer Eseles nasproti drugim strankam nastopa tako taktno, prizanesljivo, obzirno in požrtvovalno, ker katoliški mož raje gre na vislice nego bi le najmanjšo krivfčico storil svojemu političnemu nasprotniku! Klerikalci harlekini so iz ljubljanskega obč. sveta napravili cirkus. Pristaši „stranke delau so resno in stvarno delo v ljubljanski mestni zborovalnici na nezaslišan način osmešili in ponižali. S svojim harlekinskim nastopom so pokazali, da jim ni za resno delo temveč za samo demagogijo in pa za to, da reduo delo v ljubljanskem obč. svetu, ki je tako krvavo potrebna, zavirajo. Za večino je situacija zdaj popolnoma jasna in njeno postopanje nasproti Štefeti-jadam in Zajčijadam samo po sebi umljivo: s prezirom naj gre preko njih na dnevni red k delu za blagor Ljubljane. Obračun s klerikalnimi harlekini bo pa napravilo v danem trenutku poštenomislečc ljubljansko pre- LISTEK. Nostradamus. v. Sedmo poglavje. Roy«l d« Beaurevsrti IV. MAGIČNI KROG. „Magijec! * j^ povzela kraljica z zamolklo nejevoljo, „ti molčiš !“ t »Nostradamus je vstal in stopil h Katarini. Sklonil se je čeznjo kakor duh pro-kletstva. In ko je dvignila oči k njemu, je videla njegov obraz prepadel. , . usodna beseda mu je bila na ustnicah. Zadihaje se jo čakalo na njo. In Nostradamus je izprego-voril: nKraljica, ti sovražiš tega človeka, ki te je ponižal in strl tvoje srce. In praviš, da bi rada ljubezensko pijačo! Beži! Trp ljenje, ki ti pa povzroča on, zahteva hujšo kazen 1 Poizkušaj ga privabiti k sebi z lju bivalstvo samo — z volilnimi listki v roki. Upamo, da bo obračun tak, da bodderikalne harlekine enkrat za vselej minilo" veselje v ljubljanskem občinskem svetu igrati cirkus! S tega stališča klerikalne burke v ljubljanski mestni zbornici z velikim veseljem pozdravljamo in le želimo, da bi se kar najintenzivneje nadaljevale. Iz Istre. Kaj je z deželnozborskim kandidatom? % V kratkem bo treba voliti novega de-želnozborskega poslanca, a volilci zunanjih občin Volovsko-Opatijskega okraja še vedno ne poznajo svojega kandidata. Neslužbenih, to je, ne po političnem društvu predloženih kandidatov, se pojavlja vedno več, ali definitivnega kandidata le še nimamo. Razumemo! Istrska praksa bo prišla zopet do popolne veljave. Dan pred volitvijo bo nominiran kandidat, obenem pa bo izšel tudi ukaz, da ga morajo voliti vsi vsled discipline, pa naj bo volilcem po volji, ali ne. A Istra se probuja, v Istri vre, nakar gospode, ki imajo politične vajeti v rokah še posebno opozarjamo. Izraz ljudske »olje se že kaže in treba je dati narodu zadoščenja, treba je respektirati njegovo voljo in njegov ukaz. Skrajni čas je že, da neha enkrat samovoljno paševanje visoke gospode, ako noče iti stranka rakovo pot. Kolikor je nam znano, misli narod v Volovsko Opatijskem okraju edino resno na kandidaturo splošno znanega in velepriljub-ljenega g. Milana Kundiča, posestnika in trgovca v Kastavščini, katerega je na par shodih tudi že proglasil za kandidata mesto odstopivšega dr. Čevarja. Kdo more zameriti ljudem, ki hočejo imeti za svojega zastopnika v deželnem zboru človeka, ki je kot narodnjak v resnici vedno na svojem mestu in značajnež od nog do glave. Le tak človek bo v resnici zastopal koristi svojih volilcev, pri čemur bo neizprosen. Iz druge strane nam poročajo, da so s kandidaturo g Milana Kundiča zadovoljni tudi volilci sodnega okraja Podgrad, ker imajo v njem poroštvo, da bodo njih obupni klici vendar enkrat prišli do veljave. Ubogi Pod-grajci so dosedaj tako ali tako popolnoma prepuščeni samim sebi in zato je čisto prav, če si izberejo enkrat kandidata po .svoji volji, kandidata, katerega bodo vsaj večkrat videli pred seboj in mu lahko potožili svojo tugo in nevoljo. Mnenje vsakega treznomislečega politika v našem Volovsko - Opatijskem poličnem okraju bode gotovo to, da se mora politično društvo v prvi vrsti ozirati na želje podgrajskih in kastavskih volilcev, ki imajo velikansko večino nad ostalimi podobčinami, ki vrh tega nimajo popolnoma nič proti temu, če prevzame kandidaturo tukajšnji domorodec Milan Kundič, ki je poleg vseh drugih njegovih dobrih lastnosti tudi stalno nastanjen v tem okraju, kar je pač v tem pogledu glavno. Z druge strani pa je gosp. Kundič mlad človek, poln idealov, poln želje do resnega dela za blagor svojih volilcev in blagor svoje domovine. Ali je pri vseh teh okoliščinah treba tu še premisleka? Ne, ne in ne! Za danes samo Še: Ne klubujmo samim sebi. Volilec. beznijo, če hočeš. Uporabi proti njemu še enkrat vse zapeljive čare svojega telesa. Kajti krasna si, Katarina, krasna v svoji lepoti, ki vene in gine kakor zavržen cvet. Da, poizkusi, ako hoč^š, poslednji naskok na srce in čute Henrikove. Jaz pa se nočem mešati v to.“ Katarina je zaškripala z zobmi. „Molči!u je nadaljeval Nostradamus. „Henrik bo ljubil Fforizo de Roncherelles, vedi to. Šel bo do najskrajnje meje. In ti boš okusila strašno minuto zavrženja ..,“ Ječanje se je začulo iz kraljičinih ust. Teda magijec je nadaljeval: „Takrat šele, poseže usoda v tvoje življenje. Takrat ti pridem tudi jaz na pomoč in te otmem. Ne boš zavržena, Katarina, vladala boš . . . Zasedla boš prestol Francije s sinom svojega srca. Naj me strela razbije v prah, ake ne izpolnim svoje obljube! . . .u Kraljici se je izvil strašen krik, v kate rem so -našle duška vse njene strašne skrbi skrbi in nade, ki si jih dotlej niti sama sebi ni upala priznati. Nekaj hipov je strmela vsa zavzeta in trepečoča v predčuvstvu bodoče mogočnosti in maščevanja, ki ji ga je bil vdehnil magijec. Nostradamus se je bil Iz Novega mesta in okolice. Samomor na kapiteljskem hribu. Iz Novega mesta nam poročajo : Naš kapiteljski hrib preko katerega je svojčas vodila državna cesta na Ljubljano in koder se nahaja sedaj eno naših najlepših izprehajališč, je bil v četrtek jutro zopet prizorišče tragične usode mladega življenja. Po mestu se je bliskovo raznesla vest: poštni oficijent Kaf-tan sin poštarja iz Senic, se je ustrelil. Celo noč je prekrokal v veseli družbi znancev, zjutraj je v kavarni se izrazil, da se bo ustrelil; ker je bil precej vinjen, ni nihče resno mislil na to izjavo. Pred 7. uro pa ko je šel mestni delavec Fric proti drevoredu ugl da mladega človeka prihajati brez klobuka in razmršenega proti mestu nazaj. Prosil je davčnega slugo Pristava naj bi ga spravil na stanovanje, češ, da je bolan. Ugotovilo se je, da je mladi mož težko ranjen in odredilo, da se ga je prepeljalo v bolnico usmiljenih bratov. Še le pozneje so našli na kapiteljskem hribu klobuk in samokres ob klopi na vrh hriba, cjer se je nesrečnež z namenom v srce naj-orže vsled vinjenosti napačno, nekoliko nižje ustrelil. Ob tem času se še dvomi, da bi nesrečnež ostal pri življenju. Vzrok samomora baje — nesrečna ljubezen. Novomeški davčni urad v disciplinarni preiskavi? Po sporočilu iz Ljubljane, je c. kr. finančno ravnateljstvo odredilo strogo disciplinarno preiskavo pri c. kr. davčnem uradu v Novem mestu. Povod temu koraku je znana zadeva volivnega imenika za občino Šmihel-Stopiče, iz katerega se je izpustilo večje število davkoplačevalcev, katerih večina so pripadniki napredne stranke. Ta imenik pa se je sestavljal v novomeški davkariji med uradnimi urrftni, in sicer ga je i pisal davčni uradnik Mejak, ki je znan kot zagriznjen klerikalec, delal pa je po navodilu istotako klerikalnega davkarja Avmana. Je torej čudno naključje, da sta imenik se-stavdjala dva prononsirana klerikalna uradnika in da je iz imenika izpuščenih največ znanih naprednih volivcev. Preiskava bo imela ugotoviti, ali so bili dotični davkoplačevalci izpuščeni že pri sestavi imenika v c. kr. davkariji, ali se je to zgodilo pozneje pri županstvu. Pritožile pa so se tudi druge občine, ki so bile po davčnem uradu primorane, da so pustile imenik sestaviti pri davkariji, kjer so jim delo storjeno med uradnimi urami prav mestno zaračunali. Po novem občinskem zakonu bi morala županstva sama sestaviti te imenike, davkarija pa bi jim morala brezplačno dati davčne podatke na razpolago. Prišli so pa tudi na sled, da so volivni razredi, vkljub temu, da se je volivni imenik sestavil v davkariji, nepravilno porazrejeni. Nekaterim navadnim kočarjem se je pustila uvrstitev v prvi razred, dočim se je nekatere posestnike uvrstilo le v drugi volivni razred. Nepravilno sestavljene so tudi volitve za posamezne podob-čine. Najbolj pa finančno ravnateljstvo zanima zvedeti, kam se je vknjižil od vseh občin za sestavo volivnih imenikov izterjani in tudi sprejeti denar. — Ne vemo sicer koliko je na teh vesteh o disciplinami preiskavi resnice, vendar se tudi nam čudno zdi, da si je novomeški davčni urad prisvojil pravico sestavljati volivne imenike za občine, potem pa še od občin zahteval umeknil in se pogreznil v premišljevanje, polno teme in bliskov v temi. ,Oh! Pa če bi res poizkusila navezati tega človoka nase! Če bi se ji posrečilo! . .. Saj je lepa še vedno. In mož je slabič, če začne ljubiti Katarino! Potem sem izgubljen! In moja osveta se razsuje v nič . . . Ne! Postaviti moram nepremostljivo mejo med Katarino in Henrika! Poizkusimo še enkrat v življenju tisto strašno operacijo, ki mi je enkrat že uspela! ... In ve, skrivnostne sile, bodite mi naklonjenel Saj vidite, da igram tukaj za vse cilje svojega življenja!4 Katarina se je po malem pomirila. Vstala je, zavila se v svoj pajčolan in dejala: »Polnoči bo kmalu. Messire, bodite pripravljeni na to, da Vas še posetim. Dotlej pa odnesem v svojem srcu vaše besede: zapisane so vanj kakor z žarečim svincem.. “ „Madarae,u je izpregovoril Nostradamus naglo, v veljavnost moje prisege je potreba, da jo ponovim pred kakim umrlim članom rodbine vašega kraljevskega soproga. Bodite močni, bodite srčni . . .“ VI. PRIKAZEN FRANCEVA. Nostradamus je zamahnil z roko, in raztresena luč, ki je padala z vrha sferičnega račun za delo, katero je bilo storjeno med običajnimi uradnimi urami. To celo čudno zadevo je treba vsekakor pojasniti. Cela občina v sodnijski preiskavi. Iz Novega mesta smo prejeli: Zdaj je vendar gotovo, da so se oni motili, ki so mislili, da bo tukajšnje državno pravdništvo znane volivne sleparije v Kandiji pustilo nepreiskane. Orožništvo že nekaj dni poizveduje po vseh vaseh cele občine kdo ni dobil glasovnice, kdaj in kdo je dostavljal glasovnice. Kako se je delalo s pooblastili in kaj je kdo opazil na volišču. Zdaj se še le vidi, kak strah so imeli ljudje pred županom Zurcom; še sedaj se ga namreč tako boje, da skušajo marsikaj prikriti, ker o teh volitvah vedo. Ali naš g. državni pravdnik je mož na svojem mestu in ne pozna nobenega pardona. Kakor v Prečini so se tudi tukaj dosedanje poizvedbe razširile v podrobno zaslišanje vseh občanov ker le tako bode omogočeno dognati, koliko in zakaj je bilo toliko volivcev izključenih od pravice voliti. Dobro bi bilo, če bi se izsledilo, kateri so bili tisti možje, ki so dne dne 13. januarja v družbi občinskega redarja raznašati glasovnice in agitirati ‘za g. Zurca po vaseh. Drska, Ir^ vas, Brod in Šmihel. Da župan Zurc in župniki niso izvzeti iz preiskave, to je umevno. K škandalu pri boletnem uradu v Kandiji se nam z ozirom na naše zadnje poročilo še poroča: Resnici na ljubo bodi konstatirano, da prizadeti vodja tega urada ni imel povoda to kar je zakrivil, storiti radi pomanjkanja. Ob njegovi plači in dohodkih bi bil prav lahko izhajal, poleg tega pa ima precejšnjo gotovino naloženo v hranilnici. Svoje dejanje je očividno storil le vsled znane bolezni. Deželno gospodarstvo je pri tem le toliko krivo, da je s sramotno plačo navadnih dacarjev tudi temu vodji, ko je bil še v nižjem službenem razmerju pripomogle do take bolezni. Glavna krivda pa pade na načelništvo. Že lani je »Jutro« razkrinkalo nepravilnosti pri obračunih in samolastnemu postopanju načelnika užitnin-skega zakupa. Zurc je bil kot načelnik tudi odgovoren za vodstvo urada. Takoj ko je doznal, kaj vodja počenja, bi bila njegova dolžnost sklicati tajno sejo ter odrediti premestitev ali vpokojitev vodje iz službe. Tako bi bil škandal ostal pokrit. Ta pa je pustil, da je vodja začeto delo uganjal naprej, vsled česa so se ga nekateri lotili z naravnost nesramnim izsiljevanjem. Pripoveduje se namreč, da so trije, ki so vedeli o tem škandalu, od vodje zahtevali vsak po iooo K potem šele bodo molčali. Vodja pa je uvidel, da ga hočejo le izsiljevati in je zavrnil to nečedno kupčijo, le neki ženi je baje dal ioo K nagrade za molčanje. Do-tična je izpočetka res molčala, ko se jo je začelo o tem izpraševati. Nadalje se širi tudi vest, da je eden pri tem škandalu prizadetih od strani vodje bil pri dacu pardo-niran. Gotovo je le toliko, da se eden višjih uradnikov iz Ljubljane že dlje časa mndi v Kandiji ter preiskuje po vseh gostilnah celega okraja po sledovih morebitnih nepravilnosti. Mestnega stražnika do nagega slekli. Po Dolenjskem se širi govorica, da so pretečene dni v Metliki neki pijanci mestnega redarja, ko jih je prišel razganjat iz gostilne, oboka, je nenadoma ugasnila, tako da je zavladala po vsej dvorani tema. Katarina je začutila, da ji leze mraz, leden kuščar, po vsem hrbtu. „Kaj hočete storiti ?u je zejecljala preplašena. Začutila je roko, ki jo je prijela in jo odvela seboj. Ta hip je zaslišala v daljavi kakor v sanjah klic ponočnega čuvaja, podoben zategli tožbi; „ Polnoči je ara! Ljutlje pariški, spite v miru! Polnoči je ura!“ »Polnoči !* je ponovila Katarina, in duša ji je omahovala od razburjenja. »Rotim vas pri vseh silah!“ ji je zamrmral glas v uho. „Ne črhtyte besede, ako hočete, da se posreči zarotba. In če hočete vladati, je treba, da se posreči! Treba je, da prisostvuje moji prisegi eden izmed sorodnikov Henrika, kralja francoskega . . .“ Katarina je zadušila svojo grozo, ukrotila svoje razburjene živce ter sledila neustrašno Nostradamu. ki je stopal naprej in jo vlekel s seboj Zdajci sta stopila v soba-bano, razsvetljeno z nekakim rdečkastim fosforeseiranjem, lučjo, ki je bila povsod in nikjer. Čuden parfum jo je pograbil takoj in jo prešinil do mozga s čuvstvom ostre prijeli, razorožili ter ga v posmeh do nagega slekli, na to pa zbežali iz gostilne. Vandalizem. V noči od srede na četrtek so doslej neznani zlikovci na cesti proti novomeškemu kolodvoru razbili vse svetiljke. DNEVNE VESTI. Pameten odgovor na neumno izzivanje. V kranjskem deželnem zboru se vrši te dni proročunska debata. To je ona temna točka, katere so se bali klerikalci že celo leto in se je skušali' rešiti na vsak način. Klerikalna deželnozborska večina je dobro vedela, krj jo čaka, ako pride do proračunske debate. In zato je napenjala vse moči, da to prepreči in doseže, če le mogoče tudi razpust deželnega zbora. Razveljavila je mandata ljubljanskih naprednih poslancev gg. Ribnikarja in prof. Reisnerja v najboljši veri, da bo smatrala slavna vlada to kot casus beili in izposlovala zato razpust zbornice. Klerikalna večina je hotela razburiti napredno msnjšino s svojim terorizmom do skrajnosti in jo takorekoč prisiliti k obstrukciji. A ne eno ne drugo se ni zgodilo. Naprednjaki so sicer protestirali proti nasil-«tvu večine, sicer pa ostali mirni, vlada pa tudi ni razpustila zbornice. In tako je hočeš nočeš morala priti na dnevni red tudi proračunska debata, katere so se klerikalci tako strahovito bali. Kaj storiti v tem strašnem položaju, kaj stošiti da ljudstvo ne zve o vzornem gospodarstvu svojih poslancev. V takih obupnih položajih pokličejo klerikalci navadno na pomoč dr. Šušteršiča, Kreka ali Lampeta. Ker Šušteršič kot glavar ni mogel prevzeti te nečastne naloge, Lampe ta kot finančni minister tudi ne, je bila naloga Krekova, da zagovarja klerikalno polomijo. Krek je znan kot eden izmed najboljših šveiljačev v kranjskem deželnem zboru. A tu ni šlo in ni šlo. Doktorju bogoslovja se je sicer že marsikaj posrečilo, toda kranjski deželni voz le še približno ni mogel potegniti iz velikanskega blata, v katerem se nahaja. Lumparije zagovarjati je pač težko, pa najsibodi od te ali one strani. Da vsaj nekoliko ublaži strašno poparjenost klerikalne večine, je posegel po negativnem orodju in mesto da bi branil dr. Lampeta, kar je bila edina njegova dolžnost, je poživljal manjšino, naj nastopi z dokazi in dokaže s številkami, da je sedanje deželno gospodarstvo slabo. Na to nesramno izzivanje pa je dobil tak odgovor, kakršnega ni pričakoval, ki mu bo vedno šumel po ušesih. Dr. Eger, grof Barbo in dr. Triller so stopili v resnici z dokazi na dan in tako sijajno raztrgali gospodarstvo klerikalne večine, da je Krek čisto enostavno pobegnil iz zbornice. Mogoče je hotel z svojo odsotnostjo zafrkavati manjšinske govornike, toda s-tem jele potrdil, da njih očitanja kljub vsem svojim zmožnostim ne more odgovajati. To je potrdila tudi klerikalna večina s svojim molkom. Velikanska številka. En miljon 850.000 K znaša letošnji primakljaj kranjske dežele. Tako velikanskega primanjkljaja kranjska dežela že dolgo ni imela. L. 1910, je znašal primanj-kljal 631.000 kron, sedaj je poskočil že na 1,850.000 kron. Vsakemu treznemu človeku se morajo zježiti lasje, ko čita te številke, le klerikalcem se zdi to malenkost in še zagovarjajo svoje velikanske deficite. Človek se nehote pri tej priliki vpraša, kam gredo na Kranjskem deželni milijoni, ko ni videti od njih nikakih vspehov. Kranjski deželni zbor ne žrtvuje skoro nič za kulturne namene, deželni uslužbenci učitelji stradajo kakor psi na cesti, dežela na gospodarskem polju vedno bolj nazaduje in vrh tega še tako strašni primankljaj. Te številke govore jasno groze, ki niti ni mogla misliti na to, da bi mu ušla ali se mu branila .. . tNe plašite se vonjav, ki polnijo zrak po tem prostoru," je izpregovoril Nostra-mov glas, ki je zvenel prijazno in ukazujoče obenem. „To je žveplo, vonjava Saturnova; to je aloa, vonjava Jupitrova; stiraks, vonjava Martova; lovor, vonjava solnca; muškat, vonjava Venere; brinje, vonjava Merkurjeva ; bezeg, vonjava lune, in naposled kadilo, ki je sintetična vonjava. Vaši čuti se bodo v malo trenotkih navadili teh potrebnih emanacft." Katarina, na kolenih, zrušena, poražena od groze, je zbrala pogum in odprla oči. In videla je tole: Nahajala se je v pravokotnisobi brez oken ; strop, stene in tla so bila pokrita s tkanino iz sm^ragdnozelene svile, ki je metala čudne odseve kakor gladka koža kuščarjeva ; ta tkanina je bila pribita z"mede-nimi žeblji. V ozadju, naslonjen na vztočuo steno, se je dvigal velik okvir, pokrit z belim pajčolanom. »Tam mora biti kaka slika I" je zajecljala kraljica. »Toda čigava ?■* Takoj nato pa je vzbudil njeno pozornost nekakšen oltar iz belega mramorja, ki je stal pred okvirjem, podprt s štirimi stebri, ki so se konča vali v bikovih nogah. Na oltarju se je svetil Anaelov talisman, to je, in ni treba k njim nobenega komentarja. Škandalozno gospodarstvo klerikalne večine v kranjskem deželnem zboru tira že tako siromašno kranjsko deželo naravnost k banke-rotu, ki je neizogiben, ako se razmere nemudoma ne zboljšajo. Če so se celo večini ježili lasje pri teh številkah, mora biti finančni položaj kranjske dežele v resnici o-bupen. Toda dr. Krek in dr. Lampe še nočeta tega uvideti. Dr. Lampe, kranjski finančni minister se spušča v vedno nove špekulacije, a ne ve odkod vzeti zato sredstva, odkod vzeti denar. Hidroelektrične špekulacije, deželna klavnica, deželna banka gov ore zato več kot preveč. Nikakor se nebi strašili teh številk, ako bi videli kake sadove na deželi, a tega ni nikjer. Ruin kratke dežele je neizogiben, odgovorni pa toodo zanj oni faktorji, ki se celo smeje obupnim klicom onih mož, ki mislijo trezno in pošteno in hočejo deželo obvarovati propada. Učiteljsko vprašanje. — Zastopnik veleposestva na Kranjskem, grof Barbo, se je ob priliki debate o proračunu dotaknil tudi učiteljskega vprašanja na Kranjskem. Orisal je škandalozni položaj telj ljudstvo-izobraže-valnik faktorijev in poživljal večino, naj vendar enkrat napravi konec stradanju kranjskih učiteljev. Seveda je našel zato gluha ušeša, ker klerikalci v tem oziru nočejo ničesar ukreniti, dokler ne bo vsa učiteljska para v njih taboru, kar pa upamo, da se nikdar ne zgodi. Po vseh avstijskih krono vinah je postala sedaj učiteljsko vprašanje pereče. Po vseh avstrijskih kronovinah iščejo sredstev, da sanirajo učiteljske finance, le pri nas se nato niti ne misli. Kranjska barka plove počasi in sigurno naprej, ne oziraje se na desno ne na levo, ne videč pogube, v katero plove. Učiteljski stan na Kranjskem že tako strašno pojema, a klerikalna večina ga hoče menda še popolnoma uničiti. Če pa je to narodu v korist, to je drugo vprašanje. Nadomestna državnozborska volitev na Koroškem. Vsled nenadne smrti socialističnega državnozborskega poslanca Reseja, ki je zastopal volilni okraj Beljak in okolico, je sedaj to mesto izpraznjeno in je treba novih volitev. Kakor poročajo listi, nameravajo socijalisti kandidirati sodiuga T&ublerja, nemški nacijonalci pa deželnozborskepa poslanca dr Angererja. Volilni boj bo silno hud ker nemški nacijonalci v tem okraju vedno bolj napredujejo. Pravi prijatelj ,Jutra“ je neki naš dopisnik, ki nam pošilja dobre dopise in ob enem naroči več sto izvodov »Jutra*, ki jih razdeli v svojem kraju in redno tudi plača Takih dopisnikov, prijateljev bi moralo imeti „Jutro“ po vseh večjih slovenskih krajih, ne pa takih .naročnikov", ki niti majhne naročnine ne plačujejo redno. Poglejmo samo, kaj storijo klerikalci za svoje časopisje! Za neodvisno napredno glasilo „Jutro* bi se dalo tudi mnogo storiti, ako bi se naši prijatelji nanj naročali in tudi agitirali zanj v svojem krogu. Slavčev pustni korso na pustno nedeljo 18. t. m. nudil bode obilo zabave ne samo plesalcem, katerim bode „ Slovenska filharmonija* svirala zbrane plesne komade, ampak tudi neplesalci bodo imeli izboren v|i-tek, ker bode za živahno razpoloženje skrbela cela vrsta „Veselih bratcev", ki nastopijo z Gambrinusom na čelu v sijajnem sprevodu ob zvokih godbe. Prijavilo se je že lepo število »Gambrinusovih ‘ čestilcev iz raznih stanov, ktere bodemo po vrsti prihodnjič imenovali, zn danes omenimo še, da se za to skupino zanimajo „Dolet‘ »Desetega brata* in »Blaž Mozol“ iz ..Rokovnjačev" a tudi je Krjavelj prosil, da bi se smel „Veselim bratcem* pridružiti. Snega je še vedno dosti v Trstu, ob uličnih hodnikih ga stopijo celi kupi, Črnega, heterožarki križ iz čistega bakra. Na tem oltarju je zbegana Katarina zagledala kadilnico, odkoder so se dvigale dišave. Ob znožju oltaija je ležala snežno-bela janjčja koža. Sredi sobe je bila na bakrenem trinožniku druga kadilnica, kjer so istotako gorela kadila in izpohtevala svoj dim v fantastičnih vrtincih. In naposled je videla Katarina, da sta oltar in trinožnik ovita z železno verigo in s trojno girlaudo iz rož ter mirtinega in lovorjevega listja. Kalne oči Katarinine so objemale to čudno celoto in se obračale po vrsti do vseh teh predmetov neznane ji rabe in pomena. In ko je obrnila glavo nekoliko nazaj, proti zahodu, to je, proti portretu, je zagledala baldahin iz smaragdnozelene tkanine, sloneč na dveh baknmih stebrih, ob znožju katerih je čepela sfinga iz belega mramorja. Pod tem baldahinom je nenadoma zagledala Nostradama. Čemu je bil tam ? In kako je prišel tjakaj ? Ni si vedela pojasniti. Držal je v levici velik bakren kande-laber s svečo iz belega voska in v desnici gol meč . . . Postavil je kandelaber ob zid, na južno stran, nato pa je stopil v sredo sobane in zarisal s koncem svojega meča velik krog.*) *) Namen tega kroga je bil, obvarovati ma-gijea pred dosegom pozvanega duha. umazanega, ali polagoma bo menda vendarle izginil, ker ga pobirajo in odvažajo na vse strani. Vozniki dobro zaslužijo, mestni tržni stražniki nosijo sabo v vrečic.h svitle kronice in plačujejo vsak voz, naložen s snegom, sproti brez vsakih potrdil. Malo čudno je tako izplačevanje — brez vsake kontrole ali v Trstu je menda še taka navada; seveda mesto je veliko, bogato, prebivalci so srečni da smejo plačevati davke, čemu bi se potem gledalo na vsak vinar! Tržaško kolesarsko društvo „Balkan“ vabi vse člane na V. redni občni zbor, ki se vrši jutri, 11. februarja ob 2 in pol popoldan v kavarni „ Minerva" v ulici Acquedotto (mala sobica). Dnevni red: 1. pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, blagajnika in revizorjev. 3 predlog odbora za zavarovanje članov proti nezgodam, 4. sprememba pravii, 5. volitve, 6. slučajnosti in razni predlogi. Člani, ki niso dobili glasovnic in vabila, dobijo jih na dan občnega zbora. Radi važnosti dnevnega reda se pripor< ča obilna udeležba. Umetni slikar Saša Šantel, profesor risanja v Pazinu je razstavil v izložbenem oknu trgovine L. Sclrvventner v Prešernovi ulici: , Zimski dan“. izveren lesorez v moderni široki ploskveni tehniki. — Velikopoteznost je glavna vrlina te tehnike. Brez malenkostnih detajlov, z markantnimi ploskvami, v na skrajno potrebni minimum reduciranih barvnih tonih je tu izvrstno podana zimska pokrajina — drevored z pokopališčem v ozadju Z malimi sredstvi je izborno dosežena iluzija .prostora in štimunga solnčnega zimskega dneva. Ker se je doslej pri nas ta tehnika premalo gojila in nismo imeli prilike, videti dosti umotvorov te vrste, je tudi najbrže širšemu občinstvu premalo znana, naj v kratkib besedah orišem kako nastane lesorez. Uinetuik izdolbe risbo iz gladke lesene plošče. Ker so lesorezi lahko večbarvni, rabi za vsako barvo posebno ploščo. Na izbočeno površino teh plošč nanese s čopičem akva-relne barve in odtisne plošče zaporedno z roko na poseben, nalašč za lesoreze namenjeni papir — Veliko odtisov mora umetnik zavreči, n. pr včasih komaj eden izmed petnajstih odgovarja popolnoma intencijam avtorjevim glede barvnih tonov in celotne harmonije. To pomnoževanje torej ni tako jedno-stavno, kakor n. pr. pomnoževanje s tiskarskim strojem, Vsak odtis je nekako novo vstvar[enje posameznega umotvora jn imajo zato odtisi značaj in približno vrednost originala risbe, ki je razne druge reprodukcije, ki se dosežejo potom moderne tiskarske tehnike, nikdar nimajo. Vsi ljubitelji umetnosti se opozarjajo, da so odtisi po zelo zmerni ceni na prodaj! Fr. V. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani, priredi v nedeljo, 11. svečana 1912, plesni venček v zgornji vel. dvorani Nar, doma v Ljubljani. Svira godpa c. in kr. pešpolka štev. 17 iz Celovca. Začetek točno ob 8 zv. Toaleta promenadna. Vstopnina: Za člane pevskega zbora Glasbene Matice in dijake 1 K, za nečlane 2 K. Vstepnice se dobivajo v trafiki gdč, Jerice Dolenčpve v Prešernovi ulici in na večer plesnega venčka pri blagajni, Rokodelski pomočniki in soroini poklici v Kranja prirede v nedeljo, dne 11. svečana 1912 točno ob pol 9. uri zvečer v prostorih hotela , Nova pošta* običajni plesni venček. Vstopnina za osebo 50 vin. Čisti prebitek je namenjen godbi prost, požarne brambe. Svira popolni orkester godbe prost, požarne brambe. K obilni udeležbi vabi odbor. Kranjskogorski pevci vabijo k svoji drugi maškaradi na soboto, dne 17. II. 1912 ob 8. uri zvečer v salonih hotela „Razor“ v Kranjskigori. Svira kompletna savska godba na lok. Za maske dve posebni garderobi. Maske imajo vstop le proti legitimaciji, ki je tudi splošna vstopnica. Vstopnina za osebo 1 krona, za nemaskirane globa 20 vin. Čisti donesek v dobrodelne namene! Plesni odsek izobraževalnega društva „Bratstvo“ v Ljubljani vabi k plesnim vajam, ki se vrše v salonu pri „Levu“ na Marije Terezije cesti. Plesne vaje se prično v nedeljo dne ji febr. ob 3 uri popoldne. Nesreča vsled snežne nevihte. — Dne 3. t. m. popoldne je moral železniški delavec Maks Šteharnik med strašnim snežnim zametom obhoditi progo St. Martin in Dovže. Vsled strašne burje je opazil bližajoči se vlah šele v zadnjem trenotku in ni mogel pravočasno odskočiti. Vlak ga je podrl in na stran. K sreči je bil delavec samo lahko ranjen. Odpejali so ga takoj v bolnico, kjer so ga obvezali in spustili takoj domov, Prostovoljno gasilno društvo Vič-Glince pri Ljubljani, priredi v nedeljo 11. t. m. ob 7. uri zvečer v prostornem salonu gostilničarja J. Petrič-a (prej Traun) na Glincah svojo običajno predpustno plesno veselico, katere čisti dobiček pripade društvenemu podpornemu skladu za obolele gasilce. Ker je veselica prirejena v dobrodelne namene, se vsi prijatelji in podporniki tega koristnega društva na isto najuljudneje vabijo in se preplačila hvaležno sprejemajo. Vstopnina 20 vin. za osebo. II. redni občni zbor »Sokolske župe Ljubljana II* se vrši v nedeljo dne 11. februarja 1912. ob 10. uri dopoldne v restavraciji hotela Tratnik, Sv. Petra cesta. Dnevni red: 1. Poročilo staroste. 2. Čitanje zapisnika. 3. Poročilo tajnika. 4. Poročilo načelnika. 5. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo računskih preglednikov. 7. Odborovi predlogi. 8. Volitev: staroste, 2 podstarosti, načelnika, tajnika, blagajnika, zapisnikarja, predsednika izobraževalnega odseka, 3 namestnikov in 2 preglednikov računov. 9. Slučajnosti. Kubelik. Slavni češki virtuoz na gosli, Jan Kubelik, se je pred nedavnem vrezal z nožem, in sicer na prste leve roke. To se je zgodilo v Novem Jorku, kjer se nahaja Kubelik, na turneji po ;Ameriki. Zaradi te njegove nesreče je moralo izostati več koncertov, ter je bil program za teden dni pretrgan, vsled česar so morali vračati denar za vstopnice. Ker je Kubelik zavaroval svoje prste pri londonski zavarovalni družbi „Lloyd“ za 235.000 dolarjev, t. 1,175.000 kron, zahteva sedaj [od družbe ono zavarovalnino, ki mu pripada v slučaju, da začasno ponesreči, t. j. 117 000 kron. Samomor. — Iz Sv. Vida nad Ljubljano nam poročajo: Dne 6 t. m. se je v Golem Brdu pri Medvodah obesil posestnik Janez Cvek. Vzrok samomora je baje poroka sestre. Potres. — Dne 6. t. m. ob pol desetih zvečer je bilo Čuti v trnovžu, Spielfeldu in Lipnici na Štajerskem precej močne potresne sunke in podzemeljsko bobnenje. Posebno v poštajnih poslopjih južne železnice se je potres čul uatančno. V Gradcu potresa nisu čuli. Novo konsumno društvo pri Sv. Jakobu. Pripravljalni odbor vljudno vabi vse gosp. člane, ki so se vpisali, kakor tudi one, ki se še mislijo vpisati na nocojšnje zborovanje, ki se bo vršilo točno ob 7. in pol zvečer v prostorih gostilne pri „Treh Rožah" ul. sv. Marka št 19. Delavci! Tovariši ! Agitirajte med seboj, da bo udeležba častna, ker gre na tem sestanku tudi za delavske interese. Danes zvečer «Sokolova» maškarada v«Narod. Domu* v Trstu. Slovensko deželno gledališče t IJobljanL Ant. Dvorak: Rusalka. S svojimi operami Dvorak ni imel posebne sreče. O pravem in popolnem uspehu moremo pravzaprav govoriti samo pri Rusalki. V praškem »Nar. divadlu" je Rusalka stalno na repertoarju in prav tako priljubljena kakor Smetanove opere, V Ljubljani smo Rusalko slišali že pred par leti. Po prizadevanju kapelnika Talicha se je Rusalka letos vnovič vpri-zorila na našem odru. In letošnja vprizoritev je bila — to smemo reči brez zadržka — taka, da si je več. težko želeti. Prekrasno melodijozno delo Dvorakovo je občinstvo fasciniralo, in dogotrajno ploskanje, kakorš-nega sicer nismo vajeni, je pričelo o izrednem navdušenju publike. Vspeh Rusalke na našem odru smemo poudariti tem bolj, ker ta opera zahteva zelo mnogo od orkestra in od solistov — od teh nele v pevskem, temveč tudi v igralskem oziru. Kapelnik gosp. Talich se je z veliko vnemo spustil v težavno, a hvaležno delo. Iz orkestrs je znal izvabiti vse krasote, vse najdrobnejše nijanse, imel je pa tudi popolnoma v oblasti soliste. Naslovno vlogo je pela gdč. Šip&nkova. Pela jo je z občutkom. Škoda, da v igralskem o iru ni bila vedno brez napake. — Njen partner gosp. Krampera je svojo pevsko nalogo rešil v našo popolno zadovoljnost, V igralskem oziru je pa tudi on mestoma zaostajal. Tako koncem 2 in koncem 3. de* jauja. — Gosp Križaj je pel povodnega moža. To njegovo partijo smemo šteti pač med najboljše, kar smo jih slišali. Posebej omeniti moramo njegovo izborno pogodno masko — Kraljično je prav dobro pela gospa pl, Foedranspergova. — Gdč. Thalerjeva in g. Horsky sta svoji vlogi rešila dobro. — Gdč. Peršeova je bila kot čarovnica izvrstna. Vile so bile posebno v 3. dejanju zelo dobre. — Zbor je bil prav dober. — Pohvalno nam je omeniti rež jo, ki je posebno v 1. in 3. dejanju ustvarila z našimi skromnimi sredstvi prav lepo sliko. — Opera je žela po vsakem dejanju mnogo zasluženega priznanja. Predmet prav posebnih ovacij j« bil. kapelnik g. Talich. — Naše opere si brez njega res več misliti ne moremo. Najnovejša telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 9. feb. Naučno ministrstvo je odredilo, da se konča v tekočem šolskem letu prvo polletje na vseh srednjih šolah, dekliških licejih, pripravnicah in na trgov- skih šolah zadnjo soboto pred 16. feb. t. j. io. t. m. Drugo polletje se pričenja takoj naslednjo nedeljo. Pondeljek (12. t. m.) in torek (13. t. m.) sta prosta dneva. Dunaj, 9. feb. Z ozirom na papežev »motu proprio* glede glede omejitve praznikov so pretekli mesec imeli avstrijski škofje tu na Dunaju posebne konference, kjer so razpravljali o omejitvi praznikov v raznih deželahv upoštevajoči običaje in koristi ljudstva. Škofje se niso mogli zediniti in so prosili papeža za nadaljna natančna navodila. Papež je sedaj poslal avstrijskim Škofom precizno navodilo, da naj v Avstriji skrajšajo vse praznike na naslednjih šest : na božične praznike, rojstvo Marijino, praznih sv. Treh Kraljev, svečnico, velikonoč in binkošti. Dunaj. 9. feb. Po tu sem iz Aten in Carigrada došlih poročilih je na Kreti iz-izbruhnilo prav resno revolucijonamo gibanje proti turški nadoblasti. Revolucionarjem se je pridružila tudi sedanja krečanska vlada. Revolucionarni odbor je na včerajšnji seji imenoval tri glavne revolucijonarce v direktorij začasne vlade. Vsi dosedanji uradni znaki so bili odstranjeni z vladnih poslopij ter so upeljana znamenja začasne vlade. Revolucijonarji so proglasili Kreto za provinco grške države in izdelajo poseben statut glede zastopstva v grškem parlamentu. Dunaj, 9. feb. Tukaj štacijonirani ogrski pehotni polk štev. 32, katerega moštvo se rekrutira iz budimpeštanske okolice se prvega aprila t. 1. preseli v Trst. Dunaj, 9. febr. Italijanska uradna Angen-zia Stefani“ poroča, da na tripoliškem bojnem polju ni zadnje dni nič novega. Budimpešta, 9. feb. Vsied zadnjih snežnih metežev je mnogo oseb na ogrski pusti zgubilo življenje. Samo v mestu Iszthely je zmrznilo tekom snežne noči okrog 16 oseb. Berlin, 9. febr. Tukajšnji politični in di-plomatični krogi pripisujejo sedanjemu o-bisku angleškega vojnega ministra Haldane na berlinskem dvoru veliko politično važnost za zbližanje obeh doslej si povsod nasprotujočih držav. Že dalj časa se vrše med obema vladama dalekosežna diplomatična pogajanja, ki imajo pred vsed namen, da ustvari trdna prijateljska zveza med Nemčijo in Anglijo. Pogajanja se tičejo zlasti političnih in gospodarskih koristi obeh držav v onih deželah, kjer so se doslej križale interesne sfere. Angleški vojni minister Haldane je obiskal Berlin na izrecno željo cesarja Viljema II. Dočim v polit čnih krogih povda-rjajo politično važnost tega obiska, trdijo o obisku dobro poučeni diplomatični krogi, da je vojni minister Haldane samo zaradi tega prišel v Berlin, da intervenira v vohnnskem procesu proti angleškemu podaniku dr. Ste-Avartu. Berlin, 9. feb. Petindvajset vojakov gre-nadirskega polka je pretekli teden med vežbanjem na kasarniškem dvorišču tako ozeblo vsled hudega mraza na nogah in rokah, da so jih morali prepeljati na vojaško bolnico, kjer so jih operirali. Peterburg, 9. feb. Načelnik državne policije general Kuljabko je bil včeraj v Kijevu aretiran, ker je poneveril pol miljona rubljev in jih deponiral v razne inozemske banke. Peterburg, 9. feb. Ruski veliki knez Konstantin leži že več mesecev bolan. Obolel je že meseca novembra tekom svojega bivanja na gradu Altenburg. Čuti splošno oslabljenje in zlasti pluča mu bolj in bolj hirajo. London, 9. feb. V političnih krogih Anglije je vzbudila splošno pozornost od vseh listov razno komentirana vest, da je itali-anski lovilec rorpedovk »Granatiere« 3. t{ m. zajel 15 ipijj od Perima angleški trgovski parnik »Tuna« ter ga je odpeljal v luko Šejk-Said, da ga je preiskal Pri Hodeidi pa je bil zajet drugi angleški parnik »Wood-cock«. Madrid, 9. febr. Po vsej Španski so nastale vsled neprestanega deževja zadnjih dni strahovite, naravnost katastrofalne povodnji. Največ škode povzroča povedenj v mestu Sevilji. Ljudstvo noč in dan gradi obkope, da bi se zavarovalo proti nadaljnjemu poplavljanju. Španski kralj Alfonz in ministrski predsednik Canalejas sta se odpeljala v Se-viljo ogledat si povedenjsko katastrofo. — Mnogo tisoč ljudi je utonilo. Tudi več ladij se je ob obredju razbilo. Škoda je sedaj še neprecenljiva. New-Vork, 9. febr. V nekem kalifornijskem rudnikg blizu mesta Amador je izhruh-pila grozna eksplozija v naj večjem rovu. 65 rudarjev je popolnoma zasutih. Rešilna akcija je zelo težavna. Nesreča se je prigodila v globini 70 m. Nastal je tudi grozen, na vse Btrani se razširjajoč požar,J ki preti tudi ostalim rovom. Tripolis, 9. feb. (zvečer). Tukaj in v Benghaziju ni ničesar novega. Turek se je potuhnil. Italijanski vojaki-junaki pa so se udali svojemu „dolce far niente“. Razne vesti. * Tudi pošten sodnik. Predsednik sodnega dvora v Chicagu, Rizer. je nekega dne zelo pozno prišel v svoj urad. V sodni dvorani so ga že nestrpno čakali odvetniki in njih stranke. Sodnik je zasedel svoje predsedniško mesto in razglasil sledeči salamonski izrek : „Za enak postopek sem nedavno naložil nekemu advokatu globo 10 dolarjev. Pravično je, da sebi naložim dvakratno globo“. * Policija v Ženevi je aretirala te dni nekega Andreja Bataille, o katerem domneva, da je bil poglavar one roparske tolpe, ki je meseca decembra 1. 1. vlomila v palačo grofice Valberga v Turinu in ukradla za 600.000 vrednostih papirjev. * Zaporedni samomori minirane rodbine. Pred par dnevi se je zastrupil v Pragi lastnik kemične tovarne Veigel. Predvčerajšnjem se je iz žalosti zastrupila tudi njegova soproga, včeraj pa se je zastrupil še sin. Vzrok nesrečne smrti cele rodbine je dejstvo, da je sin vsled prevelikega zapravljanja spravil tovarno na kant. * Vlomilci Včeraj ponoči so na Dunaju neznani vlomilci vlomili v zlatarsko trgovino gospe Laundau, toda niso imeli sreče. Slišal jih je namreč hišnik. Ko so hoteli udreti skozi streho v trgovino, so opazili hišnika in zbežali po vrvi na cesto. Enega izmed vlomilcev je stražnik aretiral in odvedel v zapor. Aretiranec ni hotel podati nobenih podatkov o svojih sokrivcih. * Ubil so je. V Kraljevih Vinogradih pri Pragi je 12. letni sin inženirja dr. Adama tako nesrečno padel ob neko drevo, da je obležal na mestu mrtev. * Streli na policiji. Predvčerajšnjem je na Dunaju stražnik aretiral nekega mladeniča radi sumljivega obnašanja. Ko ga je odpeljal na policijo, je mladenič nenadoma pobegnli na ulico in ustrelil dvakrat nase. Kroglje so udrle v stanovanje sosednjih hiš, ne da bi pdvzročile kako nesrečo. Mladenič je bil konečno aretiran in je izjavil, da je hotel izvršiti samomor samo radi tega, ker ga oče ni hotel dati izučiti za optika. * Samomor v omari, V nekem hotelu na Dunaju v 8. okraju se je dne 6. t. m. nastanil mlad eleganten gospod. Ker se niti do včeraj ni pokazal iz sobe, so isto služabniki s silo odprli. Toda našli so jo prazno. Ko so dalje časa stikali po sobi, so zapazili na tleh pod omaro, ki jc stala pri zidu, veliko lužo krvi. Ko so omaro odprli je na obešalniku za obleke visel gost, ki si je pred samomorom še prerezal žile na obeh rokah. Policijski zdravnik je konštatiral, da je gost izvršil samomor že pred sedmimi urami. V samomorilcu so spoznali slugo Jurija Lehnerja, katerega je odposlal šef z 670 K na davkarijo, da bi plačal davek. Toda Lehner se ni več vrnil. V njegovem žepu so našli še okoli 60—70 K. * Obisk avstrijskih zdravilišč. L. 1910 je bilo v 197 avstrijskih zdraviliščih 517.995 ljudij. Število tujcev je naprama prejšnjemu letu naraslo za 200.000 ljudij, * Boj za nadgrobne napise v Tridentu na Tirolskem. Pred kratkim je hotela družina nemškega gostilničarja Amplatza v Tridentu postaviti svojemu očetu na pokopališču nagrobni spomenik z nemškim napisom, kar ji je pa magistrat prepovedal. Kmalu nato je tridentinski občinski svet sklenil, da na mestnem pokopališču sploh ne pripusti nobenih drugih nagrobnih spomenikov kakor samo laške. Ta sklep je cesarsko namestništvo v Inomostu razveljavilo, proti čemur se je tridentski občinski svet pritožil na notranje n inisterstvo, ki je odlok tirolskega namestništva potrdilo. Občinski svet je nato sedaj vložil rekurz na upravno sodišče na Dunaju. Kakor vidimo, si Nemci po krajih kjer so v manjšini, dovoljujejo vse, kar oni drugim narodnostim pod nobenim pogojem ne dovolijo. Kadar ne bodo Nemci več tako nestrpni v narodnem oziru, tedaj bodo tudi drugi avstrijski narodi bolj popustljivi. Dokler pa tega ne bo, naj se Nemci nikar ne pritožujejo, da se jim dela Krivica. Zob za zob ! * Pijan pogreb. Kakor se poroča iz Turina, s3 se odigrali te dni pri pogrebu nekega posestnika radi njegove nenavadne oporoke naravnost ostudni prizori. Pred pogrebom so se zbrali vsi prijatelji pokojnika v hiši žalosti, kjer so bili bogato obdarjeni z vinom. Ko je napočila ura pogreba, so bili gostje že vsi totalno pijani. Njih dolžnost je bila, da popeljejo voz s pokojnikom sami na pokopališče. Vsek izmed pijanih pogrebcev si je prižgal cigaro, nakar so potegnili voz in ga peljali proti pokopališču. Vsled zadnje odredbe pokojnika je morala njegova soproga slediti kosti v rdečem plašču, dočim je morala godba svirati samo vesele komade. * Francoske nune na begu v Avstrijo. Po Severnem Štajerskem in Zgornje Avstrijskem hodijo sedaj neprestano francoski agenti, ki kupujejo posestvo za francoske nune. Imajo na razpolago 800.000 kron. Srečna Avstrija, ki Še yedno nima dovolj samqstanov, Mali oglasi. TTlŠfl “a Periteriji Ljubljane je prodati za 24.000 J-Liocl gj denarja je treba samo par tisoč, drago v obrokih. — Vsled mestnega parcelacijskega načrta ima ta hiša lepo bodočnost in je zelo pripravna za gostilno ali kako drugo obrt. — Poizve se v pisarni „Universal“, Ljubljana, Sodna ulica 4. Tnooooooc