PoStnino pioto no v gotovini, Leto XXI., št. 54 LJubljana, sreda 6. marca 1940 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. Znseratnj oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 3392 Podružnica Marlbor: Grajski trg St. 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček zavodih: Ljubljana št 17 749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. Uredništvo : Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Italija in Anglija Med Italijo in Anglijo je nastal te dni spor, ki je predvsem gospodarskega značaja, ki pa meče svoje sence tudi na politične odnošaje med obema državama. Spričo položaja, v katerem se obe državi nahajata glede na sedanjo vojno — Anglija je v enem izmed voinih taborov. Italija pa še vedno ne-vojskujočase država— je treba sporu pripisati značaj večje kočljivosti, kakor bi bilo to v normalnih časih, dasi se na obeh straneh uveliavlja težnja proti dramatiziranju konflikta. Ozadje spora je naslednje: Dne 1. marca letošnjega leta je potekel rok za privilegirano postopanje angleških blokadnih oblasti z nemškimi dobavami premoga Italiji. Od tega dne dalje so podvrženi izvajanju angleške blokade tudi prevozi nemškega premoga v Italijo, ki so bili doslej iz blokade izvzeti. Ukrep angleške vlade ni bil nepričakovan, ker je Anglija že v novembru lanskega leta, ko ie napovedala blokado nemškega izvoza, izrecno izvzela nemške dobave premoga Italiji samo za dobo treh mescev. Ta rok je potekel sedaj 1. marca. Anglija je hotela z navedeno izjemo poudariti svoje prijateljske odnošaje nasproti Italiji ter s tem ustvariti primerno razpoloženje za nova gospodarska pogajanja med obema državama, ki so se bila začela v Rimu. Italiji je bil s tem — tako zatrjujejo v Londonu — dan na razpolago dovolj dolg termin, da bi lahko uredila premogovne dobave iz inozemstva na kaki drugi podlagi. Ker pa gre za termin, ki je bil že v naprej določen, odklanjajo v Londonu misel, da je hotela Anglija s svojim ukrepom izvajati kakršenkoli pritisk na Italijo v zvezi z navedenimi gospodarskimi pogajanji. Sploh se v Londonu izogibljejo slehernemu političnemu tolmačenju svojih ukrepov, ker ne žele, da bi zašla polemika z Italijo v tej zadevi na politično področje. Z zgolj gospodarskih vidikov je Italija z angleškimi ukrepi gotovo prizadeta. saj je bila v svojem uvozu inozemskega premoga, ki ga je letno potrebovala okoli 12 milijonov ton. v veliki meri navezana prav na nemški premog iz Posarja, od koder ga je uvažala do 9 milijonov ton na leto Od te skupne količine ga je večji del 5 do 6 milijonov ton prejemala po morju preko nizozemskega Rotterdama. Ti prevozi so bili namreč za Italijo najcenejši. Res je, da bi mogla sedaj del te količine prejemati po železnici, toda vseh izgub bi s tem že zaradi prometnih težav ne mogla pokriti. Vprašanje je torej, kako in kje naj Italija nadomesti izgube v dovozu premoga, ki se bodo pojavile zaradi angleških blokadnih ukrepov. Ze dosedanja itali jansko-angl^ška gospodarska pogajanja v Rimu so se sukala predvsem okoli nemških premogovnih dobav Italiji. Angleška trgovinska delegacija je ponudila italijanski delegaciji angleški premog v zameno za nemškega. Italija naj bi dobave angleškega premoga odplačevala z izdelki svoje industrije, zlasti vojne. Prav na tej točki pa so pogajanja naletela na težave, ker je Italija — sklicujoč se na svoje oborožitvene potrebe — odklonila to angleško zahtevo in ponudila s svoje strani samo dobavo poljedelskih proizvodov. Pogajanja so obtičala na tej mrtvi točki tik pred iztekom navedenega angleškega roka z dne 1. marca Tako je mogel nastati videz, da gre sedaj z angleške strani za pritisk na Italijo, da pospeši ugodno zakl.iučitev trgovinskih pogajanj z Anglijo. Toda še v soboto, ko se je že pripravljala italijanska protestna nota proti angleškim ukrepom, so londonski poročevalci italijanskih listov sporočili. da je angleška delegacija v Rimu prejela nova navodila za pospešitev pogajanj z Italijo na osnovi, ki ne bi motila normalnega funkcioniranja italijanskega gospodarstva. Besedilo italijanske protestne note angleški vladi zaradi uvedbe kontrole nad uvozom nemškega premoga v Italijo pa se ne omejuje samo na to neposredno ozadje italijansko-angleškega spora. Italija v njej načelno protestira proti vsem ukrepom angleške vlade v zvezi z gospodarsko vojno in tudi proti načinu, kako se ti ukrepi izvajajo proti neodvisnim državam. Italijanska nota označuje vse te ukrepe za nasprotne duhu mednarodnega prava. Glede same uvedbe nadzorstva nad nemškimi premogovnimi dobavami Italiji pa pripominja, da je ta ukrep nezakonit, ker je premog Italiji neposredno potreben »za življenje in delo italijanskega naroda«. Vse to bi po mnenju italijanske vlade utegnilo motiti ne le gospodarske, temveč tudi politične odnose med Italijo in Veliko Britanijo, kakor so bili urejeni s "tako zvanim »velikonočnim sporazumom« z dne 16 aprila 1938. Tako nam besedilo italijanske note nakazuje tudi nekatere splošne in po- Premogovna voina Nemški odgovor na angleško odločitev, da prepreči ves pomorski izvoz nemškega premoga v Italijo Nemiiia bo skušala za vsako ceno preprečiti, da bi sedai Angliia dobavliala Itali ii premog Amsterdam, 5. marca. j. (Havas) Informacije, ki so jih prejeli v holandskih pomorskih krogih, kažejo, da so pričela nemška letala sistematično bombardirati prevozne ladje, ki prevažajo angleški premog iz New Castlea vzdolž vzhodne angleške obale. Nemški viri, ki potrjujejo te vesti, pripominjajo tudi, da je dobilo nemško letalsko poveljstvo ukaz, da je treba z vso silo in brezobzirnostjo bombardirati vse prevoze premoga, izvirajoče iz premogovnih okrožij v Northumberlandu, ki se usmerjajo po pomorski poti preko luke New Castlea. Ta ukaz se smatra kot nemški odgovor na angleško odločitev, da zavre ves izvoz nemškega premoga preko Rotterdama v Italijo. Merodajni nemški krogi zatrjujejo v tej zvezi, da je Nemčija odločena, ako ne popolnoma onemogočiti, pa vsaj čimbolj otežkočiti izvoz angleškega premoga od ustja reke Tyne proti jugu. vzdolž angleške obale Nemčija hoče s tem Angliji onemogočiti da bi mogla ona dobavljati premog Italiji V Nemčiji so prepričani, da angleški premogovni bazen v Wallesu ter premogovniki na Škotskem nikakor ne bodo mogli Angliji nadomestiti tistega premoga. ki ga sicer dobiva za svoje južno ležeče kraje preko New Castlea po pomorski poti. Odločujoči nemški krogi si obetajo zelo velikega uspeha od svnje zračne ofenzive na angleške premogovne transporte ter so prepričani da bodo Angliji lahko dokazali, da Nemčiie ne more nadomestiti na italijanskem trgu. V nemških gospodarskih kroeih glede na onemogočenie transportov premoga v Italijo Dreko Rotterdama oroučuleio sedaj možnosti kako hi o=lrrbova'» Ttalijo s premogom iz Gornje ^ipriie. Ti nremn^vni transnnrtì bì «e usmerili nreko Avstrije v tržaško luko Na ta način bi bila vsai deloma razbremenjena sicer 5e pHìno mn'na dobavna pot po žoieznici re>7 Brenner, ki je pa itak že preobremenjena. Devet holandskih parnikov Amsterdam. 5 marca. j. (Havas) Nemška letala so tekom včerajšnjega dneva v Severnem morju bombardirala in s strojni- cami obstreljevala skupaj 9 holandskih tovornih parnikov in ribiških ladij. Ena izmed ladij se je zaradi poškodb potopila. Nemški napad je zahteval na holandski strani dva mrtva in večje število ranjencev. Nemški napad na holandsko brodovje je napravil v holandski javnosti zelo neugoden vtis. V merodajnih krogih se sprašujejo, kaj prav za prav zasleduje Nemčija s torpediranjem ter obstreljevanjem in bombardiranjem holandskih ladij. Včerajšnji napad je napravil v holandski javnosti tem večji vtisk, ker je ravno včeraj holandski tisk obširno poročal o italijanski protestni noti zoper ustavitev uvoza nemškega premoga. Na splošno je vse holandsko časopisje obravnavalo italijanski korak. v katerem vidi energično gesto Italije v korist vseh nevtralcev Današnji holandski listi zlasti poudarjajo, kako je Nemčija ob pričetku sedanje vojne svečano izjavila da bo spoštovala trgovinski promet nevtralcev. zagotovilo, ki je že zdavnaj postalo prazna fraza. List »Nieuwe Rotterdamsehe Courant«. ki zastopa interese holandskega trgovstva, pravi med drugim, da ie način pomorske vojne, kakršnega se zadnji čas poslužujejo vojskujoče se države, flagrantno kršenje najosnovnejših pravic nevtralcev. Torpe-diranje brez prejšniega obvestila ter napadanje ladij iz zraka so metode, ki jih pač nič ne more opravičiti. List apelira na vlado, nai naienergičneie protestira v Berlinu. Vlada naj si bo cvpcta nri tem. da bo de^žna ponolne podpore vsega nizozemskega naroda. Pred nizozemsko demaršo v Berlinu Haag, 5. marca. j. (Havas) Z merodaj-nega mesta izjavljajo, da holandska vlada doslej še ni prejela nobenega službenega obvestila o včerajšnjem bombardiranju holandskega brodovja v oevernem morju Kakor hitro pa bo holandska vlada pouče- j na o vseh potrebnih podrobnostih napada i br napravila v Berlinu primeren korak j da se v bodoče zaščiti holandsko trgovinsko brodovje. bili urejeni med obema državama v sporazumu med obema državama v maju 1939. Mi upamo, da bo možno povečati 1 tali jansko-brltansko trgovino, nikakor pa se ne moremo odpovedati tako močnega orožja kakor je nadzorstvo na morju. Britanski odgovor na italijansko protestno noto bo sestavljen prijateljsko, toda z odločnimi besedami. Nemško stališče v premogovnem sporu Berlin, 5. marca. AA. (DNB). Nemška diplomatska ln politična korespondenca pravi, da pomenijo nove britanske zahteve glede italijanskega premoga, ki se po morju prevaža iz Rotterdama, novo etapo nezakonitega ravnanja Velike Britanije. Velika Britanija prezira življenjske Interese ln pravice nevtralnih držav. Angleški ukrepi dejansko ne zadenejo izvoza iz Nemčije. Nasprotno gre za to, da se pritisne na Italiio, da bi kupovala premog na Angleškem. To potrjuje tudi pisanje pariškega »Journala«, ki odkrito pravi, da je smisel britansko-francoske blokade v tem, da udari vsako nevtralno državo ki bi hotela trgovati z Nemčijo. Ce kdo ne sodelu- je pri tej blokadi, je izdajalec, ker vsaka trgovina nevtralcev z Nemčijo, naj bo že zasebna ali uradna, neposredno ali posredno škoduje zapadnima velesilama. Velika Britanija izrablja svojo premoč na morju ne samo v vojni zoper nasprotnika, ampak vrši istočasno zelo podrobno vohunstvo nevtralnostne trgovine in jo hoče obenem spraviti v gospodarsko odvisnost od Londona, da bi ves svet spet lahko videl, da stremi Velika Britanija samo za tem, da ohrani svojo nadvlado na svetu. FaMstovski Italiji so takšni postopki in takšni položaji zelo dobro znani, ker je morala prestati sankcije in ima v teh zadevah dovolj izkušenj. Toda Italija je odločno nasprotna takšni kršitvi svoje neodvisnosti in vsaki žalitvi svoje časti. Korespondenca konču,je z ugotovitvijo, da se britanska politika neprestano in zelo spretno poslužuje raznih pretvez, da izvaja nova nasilja, ali pa da z drugimi sredstvi utrdi svoj položaj. V ta namen je izzvala vojno na Poljskem, zdaj bi pa hotela spraviti v vojno še druge države. Čim dalje traja vojna, tem bolj pada krinka z obrazov ljudi, ki nosijo pred zgodovino odgovornost za sedanjo vojno in njene posledice. šest italijanskih parnikov odvedenih v Anglijo Angleški minister za blokado je včeraj izjavil, da bo odslej zadržana vsaka ladja, ki bi vozila nemški premog v tujo luko jgj si^&aie-s*» «i fttt :ji&> a» bo poravnali na itifress naši», &at se iss ksur^jjromitira sedanji prjjateljsM status sgcas rasd cfescaa državama Ni mogoče razumeti, da bi se z dobro voljo- Bern, 5 marca j. (Havas) Kakor poroča švicarski list »Corriere del Ticino« po zanesljivih informacijah iz Rima. sodijo v merodajnih italijanskih krogih da sta Italija kakor Anglija odločeni storiti vse. da se bo spor zaradi ustavitve nemških premogovnih transportov preko Rotterdama v Italijo poravnal na miren način. Taka poravnava se zdi obema taboroma potrebna zaradi tega. »da se ne bi kompromitiral sedanji prijateljski status quo« med obema državama. List pravi, da italijanska protestna nota nikakor nima takega značaja, da bi se mogla smatrati kot manifestacija neprijateljskega razpoloženja napram Londonu. V istih rimskih krogih pronöi'ieio ali se ne bi dalo morda s posebno konferenco doseči tako stanje, ki bi varovalo pravice vojskujočih se držav, ne da bi hkrssti zadajalo težave nevtralcem. Taka konferenoa se ne smatra za nemogočo in prend^iam. j in s pogajanji ne dal rešiti ta prob em. k: _e j zapleten v podrobnostih, toda enostaven j po načelih. Vlada meni, da so vsi njem j 3k.epi v skia Ju z me. narodnim pravom m ! z odredba ni. ki veljajo za nadzorstvo nad tihotapstvom in repi esalijami. Vesti o možnosti podaljšanja roka, ki je bil izdan italijanskim ladjam za prevoz nem'kega premoga, so poponcma neutemeljene kakor so neutemeljene tudi govorice o kakih rep, esaliiah Velike Britanije proti Italiji. I ki je odklonila prodajati Ve'.iki Britaniji proizvode svoje težke industrije. To je absurdno, pravi »Times« Pošiljatve premoga i iz Nemčije v Ital'jo bodo p'ep:ečene na vsak način, f.. naj se spo'azum doseže ali ■ ne. V težnji, ca b" prišle da sporazuma, je vlada Velike B.'lani je ponudila Italiji brl-tarski rromog namesto nemškega. Mislilo se j'e, da ie ita.liian.ska via'a pripravljena ;jeti to ponudbo. Pogajanja so trajala ali ne bi kazalo, da bi ravno Italija pokre- ' uu p- ' na zadeve jiv način, ker ;e na oreh strs-neh ol:; ;.j:?la oči vidna doba vo'ja. Britanski peta.'alci n'so niti er k -at pok zali n.vruan j; želje da bi Ita'iji odrez.Vl tre- nila pobudo v tej smeri. „ ifm :&!' spi a ne bo popustila London, 5. marca. AA. (Havas). V komentarjih italijanske protestna noie gleda nadzorstva nad izvozom nemškega premoga v Italijo listi soglasno ugotavljajo, d . se snričo vojnih metod, ki i;h izvaia v vojni Nemčija Velika Britanna ne more odreči niti pravic, ki izvirajo iz njene°"a položaja kot vojskujoče se države, niti nrčel. na katerih temelji v sk'adu s pravili vr-r> sestav njenih načrtov in te žen i. da bi volno dobila. Istočasno poudarjajo angleški listi, da se Velika Britanija zaveda nezgod, ki jih morajo trpeti nevtralne države in se zato trudi, da bi kar se da vpošteva'a koristi nevtralnih držav. To je posebno točno znano Italiji kateri ie bil dan rok treh mescev, da bi izdala potrebne ukrepe za zamenjavo nemškega premoga. Times poudarja da ni bil cili embarrra ta, da se udari Italija, temveč Nemčija. m o.g. Na koncu previ »?>n-c da zahteva London, 5 marca. s. (Reuter) V spodnji cbyjiiuci je sporočil danes popoldne minister za blokado Cross, da sta bili v angleških kontrolnih postajah za vojno tihotapstvo od preteklega petka dalje že zadržani italijanski ladji »Orata« m »Olassa«, ki sta vozili nemški premog iz Rotterdama. Cross je dalje poudaril, da bo odslej vsaka ladja, ki bo vozila nemški premog v tujo luko. zadržana od angleških kontrolnih postaj za vojno tihotapstvo. Po informacijah angleške vlade je izvoz nemškega premoga v Italijo z italijanskimi ladjami že prenehal. Iz Rotterdama sta davi odpluli zopet dve italijanski ladji z nemškim premogom. Čeprav je bil premog naložen že pred 1. marcem, izjavljajo v angleških merodajnih krogih da bo tovor zasežen. London. S marca s (Ass. Press) Danes sta dva angleška ru ilca privedla v neko angleško postajo za kontrolo vojno tihotapskega blaga ob južnovzhodni angleški oba1! še tri italijanske ladje k' vozijo nemški preinog Sedaj je v isti kontro'ni postaj» skupno že pet italijanskih ladij z nem-škur. premogom. London, 5. marca. s. (Reuter.) V kontrolno postajo za vojno tihotapstvo v Angliji je bila danes privedena še tudi šesta italijanska ladja, in sicer petrolejska ladja. N? i ni ani dve izmed zadržanih ladij sta prišli iz Rotterdama. Stalni komite za kontrolo vojno-tibotapskega blaga bo sedaj preiskal. kakšen tovor vozijo te ladje in sprejel sklep v skladu z mednarodnimi določili o pomorski vojni. 3 ne» */%.-. t > r * ÌÀ UM cii^iC i -t». lika Bril:'rt" ja. da s:e ves nemški izvoz ustavi brez or-ia no njegovo smer. Toda Velika F'"taniie. le.'-.ko s svojim premogom p:.eskrbu.je tir-:te. Id jim je premog potreben, kekoi \ahko Italia p e.skvbuie Ve!'ko B: Stan'jo z b'arom. ki je njej oetrehen. Nerazumljivo bi bilo. da bi se to vprašanje ne dal-a u e "iti med nc-ajar.ii. TeVrranh« nravi. c'a ni mo~oče od Vs'-'k* B 'tan'is h tekati da bi pusilla svoboden memori nemrkedov iz Kopitarjeve ulice odločno za to. da prestopijo v »radikalski narod«, kakor pravi g. dr. Markovic. Drugi seveda zagovarjajo obnovo bivše SLS. Toda tudi tu se mudi. in treba bo zelo hiteti, kadar pride odločilen trenutek Kakor znano obstoji namreč v Ljubljani že pripravljalni odbor za obnovo SLS. ki pa se ne more udejstvovati. ker ta stranka še ni zakonito dovoljena Pri nas se v tem oziru strogo oazi na zakonitost. Toda kaj bo. če se iutri objavi novi zakon o strankah in bo ustanavljanje političnih organizacij neodvisno od odobrenia oblasti? V tem trenutku bo veljalo, kdor prej pride, prej melje. Toda če bodo gospodje takrat še v slovenski JRZ vendar ne bodo mogli prijaviti SLS! In zgodilo se bo. da bo ta častitljiva firma prešla v nezaželiene roke sedanjih njenih nezakonskih upraviteljev... To so razmišljanja ki globoko pretresajo državniške glave v Kopitarjevi ulici. Do trdnega sklepa gospodje očividno še niso prišli. Zato si medtem preganjajo strah z filzificiranimi poročili o nevšečnostih v drugih strankah. Tudi zemlioradniško stranko so razdelili v tri tabore Sedanji minister baje kaže vedno boli sovražno stališče proti JRZ, bivši minister Djordjevič (ki mimogrede rečeno zemljoradniški stranki že dolgo več ne pripada) pa kaže baje odkrite simpatije za JRZ. d očim predsednik stranke dr. Milan Gavrilovič kaže te simpatije »pasivno«... Volkovi pri Zagrebu Zagreb. 5. marca. o. V neposredni okolici Zagreba so se včeraj pojavili volkovi. Med prebivalci podaljšane Radničke ceste na skrajni jugovzhodni periferiji mesta je nastala zaradi volkov prava senzacija. V tamkajšnji naselbini imajo Bolgari svoje vrtove. Njihov čuvaj Marinov-ski, 18 let star fant, je snoči okrog 21. ure čul zavijanje volkov in je zato stopil iz barake, v kateri je stanoval. Tedaj je z grozo opazil, da sta se dva volkova spopadla z njegovim volčjakom. Fant se je v naglici umaknil nazaj v barako. Pa tudi drugI ljudje so čuli tuljenje volkov. Davi je fant našel pred barako le še oglodano glavo in nekaj kosti svojega psa. Očitno sta se volkova prikradla k naselbini iz nekaj kilometrov oddaljenega gozda Suzorjevo posojilo Zagrebu Zagreb, 5. marca. o. Poverjetnik Suzor-ja je danes odobril zagrebški mestni občini posojilo 30 milijonov din ter odredil, da se ji takoj izplača Istočasno je poleg že podeljenega 12-milijonskega posojila odre-dil, da se sušaški mestni občini podeli nadaljnje hipotekarno posojilo v znesku 4 milijonov. Iz državne službe Na celjski realni gimnaziji je napredoval suplent dr. Rudolf Hanželič za profesorja Umor pri Kostanjevici 77 letna posestnica Marija Bratina v Globočicah v spanju zadavljena — Tri aretacije Novo mesto, 5. marca Na precej obsežnem posestvu v Globo-čicah pri Kostanjevici je vodila svoje gospodinjske posle z veliko vnemo in skrbjo 77 letna posestnica Marija Bratina ki je bila med tamošnjimi ljudmi zelo priljubljena zaradi svoje velike dobrosrčnosti in vedrega razpoloženja Svoje lepo posestvo, h kateremu je spadal tudi obsežen vinograd, je starka obdelovala s pomočjo tujih ljudi in sorodnikov. Sicer pa je bila tudi petična starka napram tujim ljudem zelo nezaupljiva in ker je stanovala sama v hiši, se je zvečer skrbno zaklepala da bi bila tako varna pred vsakim presenečenjem. V nedeljo, ko so šli ljudje k maši pri Sv Križu, so pokojničine so vrstni ce Bra-tinovo pogrešale v svoji sredi Druga drugo so izpraševale, ali je morda starka zbolela. Nihče pa ni vedel o njej povedati kaj točnega zvedelo se je le to, da so Brati-novo videli zadnjič v petek 1. marca. Ker pa starke le ni hotelo biti na spregled, so znanci in prijatelji pogledali skozi okno zaprte hiše in jo videli na postelji negibno Odeja je bila razmetana Starka je bila že nekoliko modrikasta po telesu, a znaki nasilja in borbe so bili vidni zlasti na vratu, ki je bil ves podpltit Zagonetka njene smrti je bfla na ta način kmalu pojasnjena. Starka je umrla nasilne smrti; ugotov- ljeno je, da je morilec prišel v hišo bogate posestnice skozi podstrešje v izbo, kjer je svojo žrtev v spanju zadaviL Vsi znaki kažejo, da je moral morilec imeti pri svojem ogabnem zločinu tudi pomagače. Orožniki iz Kostanjevice so na podlagi natančnega pregleda takoj začeli zasledovati zločince. V zvezi s tem so, že včeraj na podlagi zbranih indicov aretirali nekega mlajšega posestnika iz vasi Osterc, ki se je s pokojno Bratinovo pred časom to-žaril in napram posestnici tudi izgubil tožbo za večji znesek. On je bil tudi edini, ki bi prišel v poštev kot dedič, ker je bü menda kupec tretjine njene hiše, a dve tretjini bi mu pripadali po smrti. Gre za nekega Alojzija P. Orožniki so aretirali tudi njegovo ženo in brata ter vse tri oddali v zapor okrožnega sodišča v Kostanjevici Sodna obdukcija umorjene Bratinove, Id jo je izvršil okrožni zdravnik dr. Rudolf Smole v mrtvašnici pri Sv. Križu, je popolnoma potrdila prvotno domnevo, da je bila starka v spanju zadavljena z rokami, ker so se poznali na vratu odtisi prstov. Vremenska napoved Zemunska: Večinoma oblačno v vsej državi. Od časa do časa dež, zlasti v priroor-ju ln v severnih krajih. V planinah utegne pasti sneg. Mila toplota * vsej Naši kraji in ljudje Beograd naj doti! Kmetski dom Gaspodarske zadruge bodo v kratkem izdelale načrte Beograd, 5. marca »Politika« beleži, da prejema od kmetov vedno nova pisma, naj bi končno tudi prestolnica posvetila kakšen košček kmetijskim namenom, skratka, da bi se v Beogradu zgradil primeren kmetski dom. Zlasti se za to zavzemajo zadružne ustanove, ki bodo načrt čimbolj prerešetale. »Politika« pravi, da se bo odločilo vprašanje zidanja kmetskega doma v Beogradu že v nekaj dneh in aa se bo takoj nato pričelo zbiranje prispevkov. Neki kmet piše: že pred 10 ali 15 leti bi bilo kazalo zgraditi kmetski dom v Beogradu, vendar pa tudi zdaj še ni prepozno. Culi smo, da imajo bratje Hrvati v Zagrebu dva svoja doma, samo ne vemo, na kaki osnovi. Treba se bo pri njih informirati in slediti njihovemu zgledu. Kmetje pogosto obiskujemo Beograd. Silne muke imamo zaradi prenočišč. Kolikokrat je treba pričakati zoro na klopeh po parkih, ali za mizami kake zamazane kavarnice, kakršnih je Beograd še vedno poln! Skratka: Kmetje nikoli ne potujemo brez velikih nevšečnosti. Treba je zgraditi monumentalno palačo, ki bo v vsakem pogledu predstavljala kmetijstvo naše države in krasila našo prestolnico. V tem domu moramo najti vse, kar nas utegne zanimati kot novost in dobiti moramo vse potrebne informacije, da bomo lahko čim hitreje dovršili svoje opravke, zaradi katerih prihajamo v mesto. Kmetski dom mora biti kmetsko zavetišče m kmetska pisarna. Koliko je treba kmetu tekati in begati po mestu kakor po puščavi, kjer ni prijaznega človeka! Kajti kmetje tudi pri vsej obilici raznih organizacij skoraj nikogar nimamo v pomoč. Zato se pa mi nekulturni seljaki tudi počutimo tako neugodno v naši kulturni prestolnici. V našem kmetijskem domu moramo poleg vsega navedenega najti tudi razvedrilo in razna pomožna prosvetna sredstva, radio, kino, gledališče, higienske razstave, predavalnice, razne tečaje, knjižnice in čitalnice, izposojevalnico knjig, oddelek za knjižno prodajo ter gostilnico z brezalkoholno pijačo in domačo hrano. To mora biti prava narodna univerza, ne samo po imenu. Tak dom bi v veliki meri pripomogel k večji razbistritvi in kulturi svojih gostov. Seveda pa bi moralo biti v kmet-skem domu tudi kopališče, obvezno za vsakogar, ki prenoči v domu posebej za moške in posebej za ženske. Pisec pravi, da je s tovariši kmeti že začel zbirati denar in da bodo srbski kmetje storili vse, kar bodo mogli, da se tako koristen načrt čimprej izvede. Na pristojnih mestih pa bi prvenstveno morali podpreti tak pokret in takoj se bo pokazalo, koliko prijateljev ima podeželje. Vzorna kolonija vojnih dobrovoljccv Veliki uspehi zdravstvene zadruge in sokolske čete Novi Sad, 5. marca V plodni Bački, na poti med Bačko Topol o in Kulo, so si jugoslovenski vojni do-. brovoljci ustvarili vzorno napredno kolonijo. Na območju bivše občine Em uši č so se znašli kmalu po vojni pod milim nebom dobrovoljci iz Like, Hereeg-Bosne, Srbije in Cme gore. Čvrsto so poprijeli vsak na svojem kraju in že so v kratkem času zrasle hišice, kjer so vsaj za prvo silo našli zavetje. Hišice so bile ilovnate, vendar pa začasno dovolj odporne zoper viharje in druge neugodnosti. Po malem so si dobrovoljci nabavili tudi nekaj živine in konjev, da so se lažje preživljali in lažje opravljali poljska dela. če danes pogledate njihovo vas, se boste začudili, kaj vse je bilo mogoče ustvariti v nepolnih dveh desetletjih. Kolonija Sokolac je kmetijska vas, kjer ae prebivalci poslužujejo modernega kmetijskega orodja, žito izvrstno uspeva. Posebno dobro se jim obnaša reja svinj, ki jih leto za letom precej odprodajo. Postavili so sami dvè lepi šolski poslopja, ki jih obiskuje 290 otrok. Prosvetna delavnost v koloniji je na prav lepi stopnji. Poleg narodne šole imajo razna kulturna društva in ustanove. Sokolska četa, dve kmetijski zadrugi in zdravstvena zadruga spadajo med najmarljivejše take edinice v Jugoslaviji. še prav posebno je zdravstvena zadruga pripomogla k čim lepši izgraditvi vasi ter k. snažni ureditvi hiš in dvorišč. Povsod vidite skrbno urejene hleve, marofe m gnojne jame. Ustanovili so si tudi svoj Zadružni dom z lepo urejeno dvorano in ostalimi društvenimi prostori, kjer se redno shajajo k pouku in zabavi. V domu imajo zadružno apoteko, ki je polna kakor košnica in nič dosti ne zaostaja za mestnimi apotekami. Vodi jo zadružni zdravnik dr. Ivan Holo, ki je venomer na delu, da se čim bolj dvigne zdravstveni napredek Sokolca. Odkar so ustanovili zdravstveno zadrugo, se je umrljivost znatno zmanjšala, k čemur največ pripomore zadružna posvetovalnica, ki jo vsako sredo obiskujejo mlade žene in matere. Zdravstvena zadruga vzdržuje tudi žensko obrtno šolo, v kateri dve mladi strokovni učiteljici poučujeta 60 deklet v gospodinjstvu in ženski obrti. Ta šola zaenkrat še nima lastnega poslopja, marveč je začasno nameščena v občinski hiši. Na pomlad pa bo tudi ta šola dobila svojo lastno streho. Tako je torej kolonija Sokolac, ki je ena izmed največjih naseljeniških kolonij v Jugoslaviji, dosegla res že hvalevredno višino napredka. Zaenkrat le še nima svoje cerkve in ulice še niso tlakovane. Kolonija je z vsem dosedanjim delom dokazala, koliko se da doseči s složnim delovanjem razumnega prebivalstva, ki ga vodijo sposobni inteli genti, še prav posebno pa požrtvovalni učitelji. Kritično stanje trgovskih zastopnikov Brez bencina jim je poslovanje onemogočeno Ljubljana, 5. marca Eden izmed stanov, ki je v današnjih časih hudo prizadet in mora mirno prenašati vedno nove neprilike, je stan trgovskih potnikov in zastopnikov. Iz njihovih vrst smo prejeli naslednji dopis: Z novo svetovno vojno so za našega potnika nastopili časi hude preizkušnje. Vsepovsod se javljajo ovire. Lepo je bilo kdaj prej živeti potniku, če je bil deležen stalne mesečne plače in je potoval z avtom ali motornim kolesom po deželi ter imel povsod zagotovljen dober odjem. Dandanes pa so trgovski zastopniki večinoma navezani na oore 3 do največ 5% provizije. Pa če bi vsaj ta bila zagotovljena! Ali treba je vedeti, da se mnoge tvornice zapirajo, ker ne dobivajo zadostne količine surovin, ali pa so tovarnarji, ki še obratujejo tako desortirani, založeni s tako slabo izbiro, da trgovski zastopnik res težko ustreza vsakovrstnim naročilom, že potem je jasno, da mu niti 5% provizija ne more zadostovati za goli obstanek, saj je izvrševanje trgovskega zastopništva že samo po sebi zvezano z večjimi stroški kakor pri vsakem drugem potujočem človeku. K temu pa se pridružuje še to, da je porast cen zavrl kupčijo v marsikateri branži. Ukinjeni so vsi krediti, trgovski potnik ne more nikomur nuditi onih ugodnosti, ki so prej bile v rednem prometu običajne. Skratka, vsi pogoji so se postavili po robu trgovskim potnikom in zastopnikom. Navada je, da vse večje industrije, tuje kakor domače, pošljejo svoje zastopnike najprej v večja mesta in trgovska središča, kjer je za torej tekma trgovskih zastopnikov tako velika, da si morajo iskati naročil v provinci. Edino provinca takorekoč rešuje trgovskega potnika. Ali zdaj mu je še tu odrezana veja. kajti — trgovski potnik nima bencina. Trgovski potniki se ne bomo prerekali o tem, ali je umestno izdajati bencin na karte ali brez njih. Zanje je glavno samo to, da dobijo bencina zadostno količino, kajti sicer jim je poslovanje sploh onemogočeno. Avto je trgovskemu zastopniku glavno prometno sredstvo. Ce opravi v enem dnevu sto kilometrov vožnje, potrebuje trgovski potnik povprečno 12-15 1 goriva, saj vsi ne premoremo enakih manjših tipov avtomobila. Nekateri potniki morajo voziti s seboj tako velike zbirke vzor- cev, da mu v tem primeru majhen avto nič ne koristi. Po novih določbah naj dobijo trgovski potniki po par iitrčkov bencina na teden — to se pravi, da se kvečjemu lahko popeljejo na kratek sprehod. Kdo bo pa skrbel za nje ln za njihove dru- žine, tega seveda nihče ne vpraša. Slovenski trgovski potnik je že itak brez vsake prave socialne zaščite in zaslombe, navezan zgolj na svoje telesne in duševne napore. Slovenski trgovski potniki prav dobro vedo, kakšno je današnje stanje, saj so bolj kakor katerikoli drugi poklic stalno v valovanju trgovskih prilik in nepri-lik. Ali, da se jim z novimi določbami kratko tn malo onemogoča Izvrševanje poklica, to je velik socialen greh, ki kriči po takošnjem izboljšanju stanja. J. Štoviček Smrt železničarja na progi Ko se je vračal domov, ga je zajel vlak Sava, 5. marca Danes smo pokopali 43-letnega železničarja Antona Judeža, ki je v nedeljo zvečer postal žrtev železniške nesreče. Podal se je bil s Save popoldne v Zagorje in se je zvečer vračal po soteski domov Šel je po progi in naenkrat ga je presenetil ljubljanski vlak, ki pelje tod mimo ob 19.15. Zmrzovailo je in Judežu je pri odskoku s proge bržčas spodrsnilo pa je padel pod lokomotivo, ki mu je odrezala nogo, ga zavlekla še kakih 20 metrov s seboj in ga strahovito razmesarila. Ker Judeža ni bilo domov ob uri. ko bi bil moral nastopiti službo, se je podal drugi obhodnik po progi in našel mrliča. Pokojnika so prenesli v mrtvašnico na Savi. Danes je bil pokopan ob številni udeležbi pogrebcev katerim se je zlasti zasmilila njegova družina, saj je pokojnik zapustil vdovo in pet n es preskrbljen ih otrok. Pokojnik je bil trezen mož. zato ne more biti govora, da bi bila morda vinjenost vzrok nesreče. Od štirih kovačev, s katerimi se je bi! podal v Zagorje, je zapravil samo 6 din Bil je dober družinski oče, le nesreča ga je zasledovala Poprej je bival s svojo družino v čuvajnici pri Ponovičah. Nekoč ga je prišel obiskat oče in ko sta se poslovila, je lokomotiva pregazila očeta. V oni čuvajnici se je Judežu tudi do smrti poškodoval 6-letni sinček Meneč, da mu bo STeča milejša, je Judež zaprosil za premestitev v čuvajnico v Mošeniku. Tu je zdaj njega rednika družine, doletela tako tragična usoda. Ciganove čarovnije s Namesto z denarjem napolnjene omare — prazna krpa Maribor, 5. marca Cigani in ciganke imajo tudi pri nas na vesti precej lahkovernih ljudi. Bridko razočaranje je že marsikoga izmodrilo Kljub vsemu je med ljudmi še zmerom mnogo lahkovernosti. O tem priča tudi dogodek, ki se je pripetil na Humu pri Ormožu. Mlajši cigan je potrkal na vrata posestnika Ivana Pavjiniča v Humu pri Ormožu. Prosil je za milodaT. Čim je cigan uzrl posest nikovo 20-letno hčerko Ano, je takoj potegnil iz žepa igralne karte. Napovedoval je srečno bodočnost ter to in ono pogodil iz njene preteklosti. To je potrdilo zaupanje posestnika in njegove hčerke v ciganove napovedi. Cigan je to zaupanje temeljito izkoristil, Pavliniča je pregovoril, da je 1900 din, ki jih je imel shranjene doma. zavil v krpo. Nato je denar s krpo izročil ciganu, ki je oboje postavil v omaro. Pri tem je napovedal, da se bo omara preko noči tako napolnila z denarjem da ga ne bo mogel zlahka prešteti. Cigan je odšel s ključem od omare in obljubil, da se vrne naslednji dan Cigana pa ni bilo več na spregled. Pavlinič je bil sila radoveden, kako je z denarjem v omari, pa je zgrabil sekiro in razbil omaro. Toda obšlo ga je trpko spoznanje. V omari je našel samo prazno krpo. Brž je sporočil zadevo orožnikom, ki poizvedujejo za pretkanim ciganom. Na ledeni plošči po Dravi Razburljiv doživljaj dveh mladih drsalcev Maribor, 5. marca Mariborčani, ki so šli čez državni most, so bili priče razburljivemu prizoru. Na veliki ledeni plošči, ki je plavala po Dravi, sta bila dva dečka, ki sta klicala na pomoč. Ljudem je zastal dih, saj bi se ledena plošča lahko razbila in zagrnila pod seboj mladi življenji Službujoči stražnik je takoj obvestil o tem brodarja Merdausa v Melju, ki se je že pripravil da zajame oba dečka z ledene plošče ter ju reši nevarnosti. Dečka sta srečno plula pod oboki državnega mostu, ledena plošča ju je zanesla v negotovo proti železniškemu mostu. V višini moške kaznilnice, kjer je dravska struga še zmerom precej zamrznjena, pa se je dečkoma posrečilo, da sta usmerila ledeno ploščo k bregu, kjer sta pristala, potem ko sta se po plitvini Drave pretolkla do kopnega Vsa premočena in prestrašena sta pobegnila proti domu. Nekateri so videli razburljivi prizor že nad dravsko brvjo. Verjetno je da sta se oba dečka v bližini Mariborskega otoka, kjer je Drava precej zamrzla, drsala, pa se je ledena plošča odtrgala ter ju zanesla s seboj. Glavna skupščina Ljubljanskega Sokola Novi starosta je br. Janko Jazbec Ljubljana, 6. marca. V lutkovni dvorani v Narodnem domu je imel Ljubljanski Sokol v ponedeljek zvečer 72. redno glavno skupščino, ki so jo poleg članstva posetili tudi I. namestnik staroste ZSS br. Gangl, zastopnika župe br. prof. Merčun in Slana, podstaro-sta Sokola I br. Urbas, starosta Sokola II br. Kocjan, starosta Sokola III br. Deu, starosta Sokola Zg. šiška br. Poharc, tajnik Sokola Vič br. Horvat in zastopnik Sokola IV. br. Lovišček. Skupščino je vodil podstarosta br. dr. Fran Kandare, ki je najprej nazdravil starosti Nj. Vel. kralju Petru II, ki so mu zborovalci zaklicali navdušen »Zdravo«. Ko je pozdravil vse prisotne, se je v lepem pietetnem govoru spomnil vzornega Sokola, pokojnega staroste br. Bogumila Kajzelja, ki so mu navzočni zaklicali trikrat »Slava«. Brat podstarosta je nato kratko orisal delovanje Ljubljanskega Sokola v minulem letu, ki je bilo izredno razgibano. V tehničnem pogledu beleži Ljubljanski Sokol spet dve veličastni zmagi. Vrsta članov si je pri medzletnih tekmah v Zagrebu petič priborila meč kralja Aleksandra, vrsta članic pa si je na prvih tekmah za prehodno darilo priborila zastavo Nj. Vel. kraljice Marije. Društvo je nameravalo svečano proslaviti 75 letni jubilej s pokrajinskim zietom, ki pa je moral biti iz znanih vzrokov preložen na leto 1943, ko bo proslava društvene 80 letnice. Poročilo pod-staroste br. dr. Kandareta je bilo z odobravanjem sprejeto. Ko je bil odobren zapisnik zadnjega občnega zbora, so se zvrstila poročila društvenih činiteljev. Pregledno tajniško poročilo je podal tajnik br. France Ahčin. Njegov kronološki pregled vseh važnejših dogodkov je zbudil veliko zanimanje zbo-rovalcev kar so dokazali z pritrjevanjem ob zaključku poročila. Zelo lepo in pregledno je bilo tudi poročilo načelnika br. dr. Ivka Pustiška, ki je navedel vse številne nastope, tekme, akademije itd., posebno pa dosežene uspehe na župnih, saveznih in društvenih tekmah. O prosvetnem delu je poročal prosvetar br. inž. Gojmir Pe-hani, o denarnem poslovanju računovodja br. Boris Germek, o odseku za zgradbo doma blagajnik br. Leo Cebular. Iz statističnih podatkov s. Ančke Verdijeve je bilo razvidno, da je štel Ljubljanski Sokol Sargov KALO D 0 NT proti zobnemu kamnu ob zaključku leta 938 članov, 336 članic, 165 naraščajnikov, 228 naraščajnic, 130 dečkov, 130 deklic, skupno tedaj 1.927 pripadnikov. Za zdravniški odsek, ki je bil izredno marljiv, je poročali br. dr. Franta Mis, za smučarskega br. Heribert Kaiser in za ruski odsek starosta br. Nikola Tka-čev. Ko je bil na predlog br. Slavka Si-mončiča soglasno sprejet proračun za leto 1940., je bila na predlog nadzornega odbora soglasno izrečena razrešnica bratu blagajniku, računovodji in celotni upravi. Pri volitvah uprave je bila predložena samo ena kandidatna lista, ki je bila soglasno izvoljena: starosta br. Janko Jazbec, namestniki dr. Fran Kandare, inž. Poženel in inž. Pehani, načelnik dr. Ivko Pustišek, njegovi namestniki šega, Mal-narič in Vrhovec, načelnica Duša Komače» va. njeni namestnici Lili Pustiškova in Je- Novi starosta br. Janko Jazbec rica Ahčinova, tajnik France Ahčin, namestnik dr. Kam il o Wildman, prosvetar inž. Pehani, blagajnik Novak, računovodja Boris Germek, namestnik knjigovodje Mahkovec, gospodar Slave Simončič, namestnik gospodarja Lojze Kovač, statisti-čarka Ančka Verdirjeva, društveni zdravnik dr. Mis, člani uprave: Lorger, Mächtig, Pavšič, dr. Spiller-Muys, štajer, Ja-vornik, Rus, inž. Kavčič, Cebular, šaunik, Žilič, inž. Korenini, nadzorni odbor: Miroslav Gregorka, Peter Klinar, dr. Albin Stele, Leo Rogel, častno razsodišče: predsednik dr. Franc Vončina, odsek za zgradbo doma: predsednik dr. Ravnihar, finančni pododsek predsednik dr. Fran Pavlin, gradbeni pododsek predsednik inž. Poženel. Po volitvah je zavzel mesto novi starosta br. Janko Jazbec, ki se je zahvalil za izkazano zaupanje in pozval vse k vztrajnemu sokolskemu delu v telovadnici. Novi starosta je znan mož v našem sokolstvu, saj deluje v njem že nad 30 let. Pred vojno je bil v Istri, po vojni pa je marljivo delal v Crikvenici, odkoder je prišel pred pol leta v Ljubljano in pričel takoj sodelovati pri v matičnem društvu, želimo novemu starosti in Ljubljanskemu Sokolu v novem letu mnogo trajnih uspehov. Ob zaključku so zborovalci še sprejeli predlog načelnika br dr. Pustoška, da se bo Ljubljanski Sokol v polnem številu udeležil jubilejnega vidovdanskega zleta v Celju. turai pre Hrvatski literarni večer v Ljubljani Dr. mìa Jakovljevič Skupino književnikov, ki nastopijo v petek :na povabilo Društva slovenskih književnikov na hrvatskem literarnem večeru v Ljubljani, vodi predsednik »Društva hrvatskih književnika« v Zagrebu g. dr. Ilija Jakovljevič. Med petkovimi gosti je njihov predsednik najbolj mnogostranski javni delavec. Literarno se je začel udejstvovati pred mnogimi leti kot pesnik, pripovednik, felj-tonist in kritik. Sodeloval je med drugim v »Hrvatski Prosvjeti«, časopisu, ki mu je literarno dajala značaj močna osebnost kritika Ljubomira Marakoviča. VeMk del Jakovijevičevega pesniškega in pripovednega dela je raztresen po revijah in dnevnikih, kar nepregledno je njegovo kritično in publicistično delo. Njegove povesti v zbirki »Hercegovke« kažejo pisatelja, ki je živo spojen s svojo domačo hercegovsko grudo. Opisuje življenje kmeta v katoliških krajih te kršne, siromašne dežele. Svoje epične sposobnosti je uveljavil dr. Jakovljevič tudi v romanu »Na raskršču«. Kakor mnoge druge hrvatske slovstvene delavce, je tudi njega pritegnilo gibanje, ki sta mu dala ideologijo brata Ante in Stjepan Radič in v katerem je zavzel vodilno mesto dr. Vladko Maček. To gibanje je imelo že izpočetka poleg socialnih in političnih tudi duhovno-kulturoe cilje, ki smo jih že pred nekaj mesci prikazali v okviru naše kulturne rubrike. V zadnjih letih je g. dr. Ulja Jakovljevič prevzel v j publicističnem štabu tega gibanja eno najvidnejših mest in je nemara to krivo, , da se ne more več s tako intenzivnostjo posvečati čistemu literarnemu delu. Dr. Hija Jakovljevič deluje že nekaj let ▼ uredništvu »Hrvatskega dnevnika«, ki je podrejen njegovemu vodstvu. S svojimi tolikokrat citiranimi uvodniki v tem listu izraža mnenje vodilnih krogov v HSS in pomaga usmerjati javno mnenje v banovi- . ni Hrvatski. Njegov slog razodeva literar-| no pero; v polemiki ume biti tudi oster in ! udaren, za vsem čutiš prepričanje ideologa in temperament bojevnika. Po zaslugi dr. Ili,je Jakovljeviča je »Društvo hrvatskih književnika« začelo zopet živahneje delovati. O tem je v razgovoru s piscem teh vrstic povedal marsikaj zanimivega ob priliki zagrebške kulturne ankete (»Jutro«, 16. novembra 1S39). Dr. Jakovljeviču gre zasluga, da se je zopet obnovil »Saviemenik«. ki izhaja pod njegovim trdnim vodstvom < glej včerajšnje »Jutro«), V n,je:n priobču;? pol«s političnih člankov tudi svoje kritike in polemične sestavke. V razgovoru z urednikom »Jutra« je izjavil g. dr. Jakovljevič lani novembra: »Sedaj, ko so poglavitni politični problemi pred rešitvijo, verujem, da mora priti ne samo do obnove, marveč tudi do učvr-ščenja in razširjenja naš 1. larni Adolf Wohlbrück. Noben inteligent ne sme zamuditi prekrasnega, monumentainega filma v lepih naravnih barvah, film, ki kaže važno epoho svetovne zgodovine. — Ob 16., 19., 2L Tako lepega filma že dolgo niste videli v Ljubljani! — Globok ljubezenski film ganljive vsebine. Ljubezen na razpotju, in težka odločitev dekleta, ki je hrepenelo po ljubezni svojega šefa dolgo vrsto let, ali jo je pustolovščina ene noči nagnala v naročje drugega. Vsaka žena, vsako dekle sočustvuje s trpko usodo tega dekleta! Paul Hartmann, Leni Marenbach, Hans Söhnker. — KINO SLOGA, tel. 27-30. Danes nepreklicno zadnjikrat! — Oh 16., 19. in 21. uri. SESTRA ANGELIKA SOBOTA 9. MARCA — KAZINA »P.S.K.« — »SWING RHYTHM« — HUBAD — JENKO VELIKA REVIJA JAZZA IN PLESA PLESNI TURNIR ZA PRVENSTVO JUGOSLAVIJE — BAR — BUFET * Novi grobovi, v štepanji vasi je umrl g. Anton Vrbinc, sin uglednega posestnika. Bil je zaveden, napreden mož, velika nada očetova, ali žal je začela v njem glodati zavratna morilka in je Tone podlegel, star šele 41 let. Zadnjo pot bo nastopil jutri ob pol 17. — V Ptuju je v ponedeljek ponoči umrl splošno znani dimnikarski mojster g. Ferdinand Menih. Pokojnik se je pred mese ponesrečil pri izvrševanju službe. Padel je po stopnicah in dobil poškodbe, ki jim je zdaj podlegel. — V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Ivana Kckova. soproga policijskega stražnika. Pogreb bo jutri ob pol. 15 — Pokojnima bodi ohranjen lep spomin, žalujočim, naše iskreno sožalje! OFICIRSKE, LOVSKE, TE REM-SKE ČIZME, GOJZERIČEclH Šf>£>RtjKA CfcUrtV ifZMARSKA^DRtiGAÄ . ŽtRI ^iHAD^Of JO .ZA H T È VAJ rr PROSPEKT^ * Božo Banac zgradi v Dubrovn'ku ogromen hotel. Znani bogataš in brodo-iastnik Božo Banac, ki ima svojo krasno vilo v Cavtatskem zalivu, se je odločil, da zgradi v Dubrovniku hotel, ki bo eden največjih na obalah Sredozemskega morja. Preko ministrstva za socialno politiko je že stavil banski upravi v Zagrebu predlog, da mu v Dubrovniku odstopijo ves park, v katerem je bolnišnica. Kraj, kjer stoji bolnišnica, je v današnjih razmerah edino primeren za hotel. Zato pa se g. Banac zavezuje, da bo zgradil novo bolnišnico s 300 posteljami, in to na primernem kraju izven mestnega trušča pa vendar sredi velikega parka. Gradbeni oddelek banske uprave v Zagrebu se bo v kratkem odločil glede načrta, * Darila za zvesto shižbo. V železarni v Zenici so imeli v nedeljo lepo slovesnost. Ravnateljstvo je po jeseniškem zgledu odlikovalo vse delavce, ki so pri podjetju zaposleni že 25 let ali več. Vsak jubilant je dobil fino švicarsko žepno uio in tisočak. Vsega skupaj so bili obdarovani 104 delavci. Nagrade je raz'elil ob navzočnosti predstavnikov podjetja ravnateljev namestnik inž Petar Mandič, ki je delavcem čestital k dosedanjemu delu in jih pozval, naj tudi nadalje zastavljajo svoj trud za lastni blagor kakor tudi za blaginjo naroda in države. Podarjene ure so prav dragocene, na vsaki pa je vgravirano oldaro-vančevo ime. bralo polno sosedov, ki so tožni poslušali. kako se z igro in petjem druži jok njenih svojcev. Slavna se je še enkrat vzravnala in ponovila svojo poslednjo željo, da želi biti vesela ln dobro razpoložena. Potem je kmalu izdhnila * Velikonočnih razglednic je Družba sv. Cirila in Metoda založila 6 vrst in sicer, predstavljajo: Procesijo, Streljanje z mož-narji, Zelenega Jurja, Pirhe. Pastirja v pomladi in Pomlad ob mlinu. Osnutke ie napravil akad. slikar M. Gaspari. Priporočamo, da uporabljate razglednice katerih čisti dobiček je namenjen v narodno obrambne svrhe. Naročajo se pri CMD, Ljubljana, Beethovnova 2. Komad stane 1 ."in; prodajalci imajo običajen popust. (—) * Blago, ki čaka lastnikov, šentviški in višenjsk' orožniki so zadnji čas aretirali več članov vlomil.-ke in roparske družbe, ki je kradla po vsaj. Sloveni ji. Nakradeno blago so nosili v skrite do'enjske vasi. kjer so imeli svoje pajdaše, in od tam so spravljali rebo za cenen denar v promet. Med drugim so zap'enili fotografski aparat več bal blaga za rr.oške obleke, svile za ženske ooleke m platna pa nekaj klobukov in če-p:c. N; kernu aretirancu so na klancu v Peščeniku odvze'i revolver, ko je hotel navaliti nanje. V zalori je tudi moško kolo m kolesarska knjižica na ime nekega Medveda iz ljubljanske okolice. Razen naštetega pa ie vmes kompletno vlomilsko orodje z vit ihi. svedri in drvgimi potrebščinami za nep"šteno obvt. Tri aretirance so o~ožnr-i predrli v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. * Mladoleten ubijalec obsojen na dosmrtno ječo. Pred velikim senatom v šabcu sta se morala zagovarjati kmečka fanta Ljubomir Vujovič in Milorad čar-kič, oba iz Prnjavora v Mačvi. Mladoletnega Ljubomira je državni tožilec obtožil ker je lani 30. decembra v Prnjavoru zaklal orožniškega narednika Andreja Galuna, ki je ta večer moral nadzorovati kavarne. Milorad čarkič pa je bil obtožen, da je tik pred ubojem dal mlademu Lju-bomiru morilsko bodalo. Ljubomir se je zagovarjal, da ga je orožnik gonil iz kavarne in mu tudi prisolil zaušnico. Oba obtoženca so obsodili po zakonu o zaščiti javne varnosti in reda v državi ln je bila Vujeviču prisojena dosmrtna ječa, Milorad čarkič pa se bo moral pokoriti 20 let. * Občni zbor Posavske podružnice SPD bo v nedeljo. 10 marca, ob 16 v mali dvorani Snkolskega doma v Laškem. Dnevni red je običajen Odbor (—) Lep večer godalne četvorice Ljubljanski kvartet se je v petek zvečer po enoletnem premoru vnovič pojavil v koncertni dvorani. Naše občinstvo je imelo medtem že ponovno priliko slišati ga po naši radijski postaii, kjer igra klasično in sodobne kvartete. Žal da se snoč-njemu koncertu v veliki dvorani Filharmonije ni odzvalo na povabilo umetnikov v takem številu, kakor že v polni meri zaslužijo. Seve, glasnega imena, kakor podobna mednarodna združenia, nimajo. Zato občinstvo misli, da mu domači mladi umetniki ne bi mogli nuditi tega. kar tuji. A se v tem pogledu temeljito moti. Tisti, ki so prišli, so bili deležni umetniških darov v preobilni meri. Naši mladi umetniki so si izbrali obligaten klasični kvartet, topot Mozartov v b duru, v sredino svojega sporeda so postavili Zikovo umetnino, a na kraju se je topot oglasil Debussy s svojim slavnim kvartetom v g-molu. Naši čctvorici ne moremo očitati, da bi bila v poslednjem času obstala na doseženi umetniški stopnji. Nasprotno, kaže, da je niira značlnost: nie-gove?a umetnostnega izraba Zaključuje se s skiepom da je Maleš danes na važnem razpotiu Ni še videH kam ?e bi unv?tn-:k odlečil Ali bo stremel za slikarstvom v realist:čn°m smislu, ali oa mu bo liubša slika kot izraz čistega barvnega doživlia-nia? Pisec študiie izraža želio. da bi v Maleševem delu našli zrelo sintezo oboi-nega. Studiia ie ooremliena s številn'mi j reproduk iiami Maleševih slik v olju ki Dotekajo večidel iz leta 1938 Te reprodukcije že same pričujejo o raz^ov =tno«ti Maleševeea ustvariania V tei številki so objavljene trd' pesmi M:ra a Jarca in dva prevoda iz poeziie nenrik^ga pesnika Ri-harda Dehmela Poslovenil ie te Pf^mi Slavko Savinšek Stevfko zaključujejo in-format'vne vest' iz umf*tns*keea cveta in nekatere reprodukcije tuiih umetn'kov. »Umetnost« se naroča v Ljubljani P-d Tumom 5 Izredno ok'-can oprema (Msk Narodne tiskarne) lo o^^reča vsem ljubiteljem likovne umetnosti * Obup zaradi nesrečne ljubezni se spet javlja na pomlad v vedno več primerih. Na Jesenicah se je včeraj zjutraj ustrelil 24letni tovarniški delavec Ludvik Mike!. Bil je nesrečno zaljubljen v neko natakarico. Ker mu ni vračala ljubezni, je segel po očetovi puški. Njegova smrt je zbudila iskreno pomilovanje. * Meningitis na Dolenjskem. V vasi Bo-ričevem se je pojavila pri nekem otroku nalezljiva bolezen otrpnjenja možganskih open. Otrok je zdaj v ženski banovinski bolnišnici. To je tretji primer te bolezni v Beli Krajini. En otrok je že podlegel. Tudi v bolnici usmiljenih bratov so imeli malega bolnika iz št. Jerneja, ki je tudi umrl. * Vlomilci v Ruffovo tovarno v Subo-tici prijeti. Kakor smo poročali, je bil pred dobrim tednom izvršen v tovarno čokolade bratov Ruffov v Subotici drzen vlom. Vlomilci so odnesli težko železno blagajno, v kateri ie bilo 300.000 din in 16 vložnih knjižic različnih bank. Blagajno, ki tehta sama blizu 400 kg. so vlomilci odpeljali s sanmi, vendar ie že po nekaj sto metrih vožnje padla v sneg, kjer so jo vlomilci tudi zakopali Sele po dveh dneh so io spet spravili izpod snega in jo odnesli domov, jo razbili in vzeli iz nje din 300.000. Potem so io vrgli v vinjak, ki ie oddaljen od Subotice kakih 5 .vm. V teku enega tedna ie subotiška policija našla zanesljive sledove, da ie lahko aretirala brata Deziderja in Stefana Palffya Dezi-der ie že star vlomilec, ki se je šele nedavno vrnil iz Madžarskega, kjer ie zaradi vlomov presedel pet let Štefanova žena je bila že 10 let nameJčena v Ruffovi tovarni in ie lahko dala obema vlomilcema dobre napotke. Brata Palffyja sta poleg tega velikega vloma priznala še vrsto drugih vlomnih tatvin po Subotici. Na njunem domu ie policija tudi še našla vel'ko množino plena od denarja oa 280.000 din. Je pravi čudež, da sta slabotna brata Palffyja mogla spraviti tako težko blagajno iz tovarne in na sani. » V pijanosti zaklal prijatelja. V soboto popoldne so popivali po Karlovcu zidarji Vilke šprajc, Ivan Straka, Sava Duh in Leopold Lipej. Vinjeni so se zvečer podali k šprajcu na dom in so dalje pili. šprajcu pa se je zazdelo, da mu je nekdo vzel ban-. kovec za 500 din iz denarnice Razsrjen ;e šprajc potegnil nož in ga zasadil Llpeju v trebuh Lipeja so takoj prepeljali v bolnišnico. kjer so ga operirali, vendar je kmalu nato izdihnil. Ubijalca so v ponedeljek izročili sodišču. * 50-000 d:n je ponevertl uradnik sre-«rkega načelstva v Krupnju. Tihonnir Mar-tinovič. Uvedena je preiskava, moža so vtaknili v zapor. — V Peči se je ustrelil v svoji pisarni ekonom ondotne bolnišnice Marko Perovič. Imel je za seboj že 34 let državne službe. Pred nekaj dnevi pa je bil obveščen, da bo komisija pregledala njegove knjige. Namesto da bi počakal komisijo je rajši segel po samokresu ter zapustil vdovi šest nepreskrbljenih otrok. I t u— V filozofskem društvu bo jutri v četrtek predaval nesto? srbske fi^ofije, član j Srbske akademije znanosti in umetnosti« *n upokojeni vseuMl:ški profesor dr. Brani-slav Petronijevič o temi: »Moj filozofski sistem« Predavanje bo v predavalnici mineraloškega instituta ob 18 K zanimivemu predavanju vsi vljudno vabljeni. Odbor. n— Razstava Matije Jame. Kakor že nekaj let ob tem času, razstavlja tudi letos g Matija Jama, redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, v Jakopičevem paviljonu svoja dela. Med razstavljenimi slikami so tudi mnoge nove, doslej še nerazstavljene podobe. Umetnost zaslužnega mojstra je vredna pozornosti vseh prijateljev domače likovne tvorbe, zato priporočamo oHsk. Strokovno poročilo o tej lepi in vabljivi razstavi bomo še priobčili. Razstava je odprta od 9. ure dalje. n— Na sp'ngno željo se bo ponovila Škerjm"eva kan ta ta na besedilo Prešernovega Sonetnega venca. Za krstno izvedbo, ki je bila 2S. februarja, veliko interesentov ni dobilo vstopnic. Ponovitev z istimi solisti zborom in orkestrom pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča bo neprek icno samo v petek zvečer v veliki unionski dvorani. Ker je ponovitev namenjena najširšim slojem so cene znižane na 25 do 8 din. Stoič ni na razpolago. Dobite jih v knjigarni G'asbone Matice in naj si občinstvo kupi se "eže že vnaprej. u— Litera-nl večer skup'ne ml^d'h sjo-ven«k'h knj ževnikov. Literarno življenje v Ljub!;ani je v splošnem precej mrtvo, za in je črse pa se opaža nekaj več žvah-naga gibanja Ta petek bomo imeli predstavnike sodobne hrvatske pesmi in proze v gest h, v petek 15. t m. pa bodo v dvorani Delavske zbornice čitali iz svojih del Vladrmir Eartol, L. Mrzel, Jože Kranjc. Igt» Torkar in Ladislav Kiauta. Na prireditev, na kateri se bosta predstavila tudi dva mlada, nova talenta, našo kulturno javnost ie danes opozarjamo. u— V počastitev spomina pokojnega Ivana Vran"iča, podpredsednika kasači.4.-skega sodišča v p. in predsednika akademskega starešinskega društva »Jadran«, so za dijadki podporni sklad »Jadrana« postali predsednik okrožnega sodišča Peter Kerslč 500 din. dr. Albert Kramer 200 din, notar Rado Jereb 200 din in advokat dr. Franjo Lipoid 100 din, člani glavnega odbora so pa na seji zbrali 1050 din. o— Občni zbor Osrednjega društva SPD bo v petek, dne 5. aprila ob 20. ori v dvoru n! Delavske zboTiice na MIkloš'čovi cesti a sledečim dnevnim redom: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo go-spodarja-obračun za leto 1939. poročilo računskih preglednikov, proračun za leto 1940, volitve, samostojni predlogi, katere je treba pismeno predložiti odboru Osrednjega društva SPD najkasneje do 28. marca 1940, volitve delegatov v skupščino in raznoterosti, člani Osrednjega društva SPD so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo občnega zbora svojega društva. (—) Fatoamaterjem vljudno sporočamo, da smo si pravočasno izpopolnili zalogo, tako da zamoremo filme plošče kot ves drugi fotografski pribor kar ga imamo na zalogi nuditi še po stari ceni. Tudi fotoaparate, kakor Leico, Contax, Rolleiflex dobite še po stari ceni, čeprav je njih cena zvišana za 10%. Se priporoča Foto Tourist — Lojze šmuc Ljubljana — Aleksandrova cesta 8 U— Slavni italijanski godalni kvartet Poltronieri iz Milana, ki koncertira te dni v Jugoslaviji, bo imel tudi v Ljubljani svoj koncert in sicer v petek 15. t. m. ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Kvartet Poltronieri uživa evropski slove3 in je najboljši italijanski godalni kvartet. Podrobnosti sledijo, prodaja vstopnic bo v knjigarni Glasbene Matice. (—) u— Martin Kojc, avtor »Učbenik življenja« in drugih življenjskih knjig, sprejema dnevno od 3. do 6. ure popoldne v hotelu Metropolu, Ljubljana. Praktični življenjski pouk — vsestranski preporod in podvig, posveti v vseh kočljivih življenjskih položajih. (—) Krasne eksemplare SREBRNIH LISIC in vse druge posebnosti kožuhovine — dobite najceneje pri KRZXARSTVU JOŽE DOLENC, Sv. Petra cesta 19. u— »Kako bomo letos izvajali zimsko in poletno škropljenje sadnega drevja in jagodičja« je naslov predavanja, ki ga priredi Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana-mesto danes ob 19. uri kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici pritličje. Predavatelj g. nadzornik Josip štrekelj bo pri tem da- jal praktična navodila s predvajanjem raznih škropil in njihove uporabe. Vstop paost. u— »Večer bratstva« je tudi letos naslov plesa, ki ga priredi JNAK Edinstvo v soboto v Trgovskem domu. Vabila so že razposlana, eventualne reklamacije naj se naslove na Edinstvo, arena Narodnega doma, pismeno ali pa osebno ob pol 12. do pol 13. dnevno. u— APZ — Slovensko umetno pesem iz dobe čitalnic in dobe do »Novih akordov« bo zapel Akademski pevski zbor v Ljubljani v ponedeljek 11. t. m. ob 20. v veliki unionski dvorani. Vljudno so naprošem vsi tisti, ki so rezervirali vstopnice in jih še niso dvignili, naj jih blagovolijo dvigniti takoj pri koncertni blagajni na univerzi v vratar j evi loži. (—) u— Plesni turnir za prvenstvo Jugoslavije se bo vršil med prireditvijo »Velike revije jazza in plesa«, ki bo to soboto, 9. marca, v vseh prostorih Kazine. Ljubljanski »P. S. K.« bo zastopan na tej tekmi z najboljšimi plesnimi pari, ki se bodo merili z drugimi izbranimi pari za naslov letošnjega prvaka Turnir se bo vršil med 22. in 23. uro. Pred, med in po tekmovanju bo elitna plesna zabava do jutra ob igranju našega najboljšega plesnega orkestra »Swing Rhythm-a« ki bo za ta večer na-študiral posebni plesni spored. Izvrsten buffet, velikomestni aranžma, volitev »kraljice revije«, bar itd. Reklamacije vabil in rezerviranje miz dnevno pri mojstru Jenku v Kazini. u— Velike množine gramoza, peska in kamna za posipanje cest tudi letos potrebuje mestna občina in je dražba že razpisana v današnjem »Službenem listu«. (—) n— Akademski °dsek JB lige. Danes ob 18. bo seja oibora. Udeležiti se je morajo vsi odborniki brezpogojno. o— Ukradeno kolo. čurič Stepo iz Biha-ča, ki je bil zaposlen v škofji Loki in se je dne 5. marca mudil v Ljubljani, je na poti iz Ljubljane proti Litiji na šmartin-aki cesti pri skladišču Alojzija Kamni-karja ukradel kolo, in ker se ne zna voziti, ga je lepo vodil po cesti" proti Litiji. Na Beričevem ga je skušal prodati, ponujal ga je za din 100., dočim je kolo vredno med brati din 600. Ljudem se je zdel prodajalec malo sumljiv, zato so ga prijavili orožnišiki stanici v Dolu, ki je hitro poslala orožnika, da je čuriča zaslišal in ga seveda tudi takoj aretiral in eskortiral v Ljubljano. Ko sta dospela v mesto, pa je Curié lepo pokazal, kje je kolo ukradel, in tako se je ugotovilo, da je bilo last Jožeta Dimnika od Device Marije v Polju, ki je bil že v hudih skrbeh, pa se je kolesa zato tolikanj bolj razveselil, ko mu ga je vestni orotnik izročil, čuriča pa je oddal za zapahe ljubljanskega socišča, »JUTKO« št 54. 5 Sreda, 6. UL 1940. u— Sokol Polje priredi v nedeljo 10. t. m. veseloigro »Ojej, štorklja!« igra je prav zaoavaa, porna zoiavega numoija in aooro nas.,uauana vaujuu cianstvo in Sokolu naüionjeuo obcuisivo k oDuntmu po-setu. Začeteü točno OD poi 20. t—J U—- isa^t^ji 6ujcuvcv j,i"i>ui-u«; tfOie »SiO-ga«. Uanes uu ou là. un interna nastop gojencev fcia^i^ene t«ore »bioga«. v soinm glasbeni u»wum. J\a sporeuu so sKtauoe veselega značaja. isčus^pijo gojenci soio petja 1U icU^ull gutsbii. (.—) u— dis^r» oug^&iitvija. Drevi ob 20. bo seja upiüvnega ooooia» aeje se morajo uueiezru. vsi Oütxnruiti bre^±>v>gojno. — V Ce a ueK 7. t. m. bo v društveni CitainiCi reuiu Cianski seocairek z z-j-iiamvan preis v «lujeni g. di', v icona o zunanje pouuč-jem poiožaju. lz Celja e— Prodaja vile dr. Novačana ni odo-kiciia. Ntaavno ie proaaa pi^ateij. generalu k^nzm v d. m posestnik r. dr. Anton Novaka v Skolji vasi ori Celju svojo vilo St. kjeerge v AsKuicevi ulici v Celju brez vr.d za oöu.ouu oiii sina lnduütujca inž. lwurou Vveotnu v Ce i j u. Prometna komisija pa te prodaje ni odobrila mu v prvi niti v aru£i ms.anci. e— zd.u^i-nje mizarjev v Cel.,n je imelo v neueijo občni *.bor ^oreč^a so biia odobrena prav tako novi proračun Obzirna debata se ie razvila o mestni uvoznini Zuuiovalci so se tudi izreKli pruti ukinitvi ouruniùkin združenj. e— V ceijsKeni gledališča bo uprizorilo manboisko Narodno gledališče drevi ob 2U Schiilerjevo žaloigro »Kovarstvo in ljubezen« v režiji g. Petra Maica Predstava ie za abonma. e— Huua prometna nesreča v Vojn ku. V ponedeljek popoldne ie neki avtomobil iz Celja na državni cesti biizu hiralnice v Vojruku povozil 171etno kočarjevo hčerko Nežo Legvartovo iz Vin pri Novi cerkvi Dekletu je odtrgalo desno roko nad komolcem. zlomila si ie desno nogo in dobila tudi hude poškodbe na glavi Avtom^biiist je ponesiečenko takoj naložil v svoj avtomobil in jo prepeljal v celjsko bolnišnico. e— Smrtno nevarno ga je poškodoval. Pred malim senatom se ie zagovarjal včeraj 27ietm delavec Franc Esih iz Križevca pri Konjicah, ker je lani 25. novembra zvečer na cesti v Radani vasi v prepiru zabodel delavca Josipa Oprešnika z nožem v prsi. mu predrl prsni koš in ranil pljuča. Poškodba ie bila smrtno nevarna, vendar je OprešnLk okreval. Frane Es.h je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, plačati pa mora OUZD 608 din za stroške Oprešnikovega zdravljenja ter Oprešniku 304 din za izgubljeni zaslužek in 300 din za bolečine in pokvarjeno obleko. Iz Maribora a— Mal' položi dar domu na olt r! V duhu tega preizkušenega cirilmetodarske-ga gesla se zbero drevi vrli cirilmetodarji in cirimetodarke k rednemu občnemu zboru moške in ženske podružnice uspešno delujoče CMD v Mariboru Na dnevnem redu je poleg poročil funkcionarjev in nadzorstva ter volitve odbora in nadzorstva poročilo znanega narodno obrambnega delavca g. Robnika o družbinem plodonosnem delu na našem ponosnem Kozjaku. S polnoštevilno udeležbo na nocojšnjem občnem zboru ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma bodo vrli Cirilmetodarji izpričali svojo zavest in bodo dali marljivemu vodstvu obeh Dodružnic najlepše zadoščenje ter oriznaate za vzgled-no požrtvovalno defe a— Letošnji februar najmrzlejši v zadnjih 10 letih. Pregled vremenskih prilik v letošnjem februarju nad kaže. da je bil letošnji februar najmrzlejši v zadniih 10 letih. Povprečna temperatura je biLa 5.5 st. C pod ničlo, povprečna maksimalna temp. 0.2 st. C pod ničlo. Lani v februarju je bila povprečna mesečna temp 2.9 st. C nad ničlo. Padavin je padlo za 30.1 mm. a— Napoveduje se sprememba vremena. Tezenska postaja napoveduje za maribor- | ski okoliš spremembo vremena, spremenljivo oblačno in malo vetrovno vreme. , Včerajšnja jutrnja minimalna temperatura je bila 6 st. C pod ničlo. a— Iz sodne službe. Upokojen je sodnik okrožnega sodišča m dolgoletni predsednik kazenskega senata e. Josip Lenart, ki je bil obenem odi.kovan z redom sv. Save III. stopnje. Uglednemu ln obče spoštovanemu pravniku želimo v zasluženem pokoju čim prijetnejšega oddiha. a— »Edinost« prenehala izhajati. Tednik »Edinost«, ki jo je izdajal poseben konzorcij in ki jo ie tiskala Mariborska tiskarna. je prenehal izhajati. a— Merica krompirja 13 do 14 din! Krompirju je v zadnjem času cena spet narasla. Merico, ki ie stala preje 10 do 12 din. prodajajo sedai po 13 do 14 din. a— Tretji umetnostni teden priredi Umetniški klub v Mariboru od 5 do 11 maja. Klub vabi vse pisatelie s svojega področja, da mu pošljejo do 15. t m rokopise novih odrskih del. izmed katerih bo posebno razsodišče izbralo najboljše za uprizoritev a— Temperament. 3. februarja ie 481etni Božidar Sambolek daial v Zgornji Vižingi ori Marenbergu v temperamentni obliki duška tuji miselnosti Včeraj dopoldne se ie moral zagovarjati pred mariborskim malim kazenskim senatom, ki ga ie obsodil na leto dni strogega zapora a— Pri Braunšvajgu je gorelo. Posestniku Francu špuraju iz Braunšvajga pri Račah je zgorela domačija, škode je okoli 25.000 din. ar— Zaboden, &er je branil brata. Na cesti pri Račah so se fantje spopadli. Pri tem je 211etni tkalec Jožef Simončič hotel braniti svojega brata. Napadalec je zamahnil z nožem in zabodel bratovega branilca v prsi. Jožefa Simončiča so prepeljali v bolnišnico. Orožniki so napadalcu že na sledi. ! Gospodarstvo Obrtništvu je treba olajšati davčna bremena Živahno zborovanje odposlancev obrtniških zbornic, odnosno odsekov skupnih zbornic Iz vse države MARIBORSKI TRIO ima drevi ob 20. uri koncert v dvorani Zadružne banke. Glavna kolektura drž. razr. loterije »VRELEC SREČE? ALOJZIJ PLANINŠEK, L-JIBLJAMA, BEETHOVNOVA 14, javlja izid žrebanja z dne 5. marca t. L V. razreda, 39. kola: DIN 100.000.- št. 78835 91210 DIN 60.000.— št. 64226 DIN 40.000.— št. 17492 60074 DIN 30.000.— Št. 24708 44462 DIN 24.000,— št. 81760 98673 DIN 20.000.- št. 21953 85897 DIN 12.000.— št 133 25923 DIN 10.000— št. 25411 35038 78135 87076 89780 96863 PO DIN 8.000.— 10384 37893 48375 63956 75768 76244 82354 88115 89350 97754 PO DIN 6.000.— 4241 10318 15054 18642 28007 43654 54349 66340 68835 69955 70126 83672 PO DIN 5.000,— 18106 20575 24012 30708 46722 56064 56908 72987 77430 8004S 83054 PO DIN 4.000,— 1020 2687 11778 12027 15924 24046 27049 34675 38333 44050 44657 44951 45479 47181 49159 54133 59251 62264 77698 80984 82319 85253 92699 v;hi,iiii «lir izžrebanih Ae veliko Število dobitkov po din 1.000.—. Ker so bili dobitki javtjeni telefonano, eventiiplna pomota ni izključena. Prihodnje žrebanje bo v sredo 6. t. m. Vsi oni, ki so zadel) v kolektuii »Vrelec Vreče«, lahko denar takoj dvignejo, a— Za 10 din 6 mesecev zapora. Včeraj dopoldne se je zagovarjal pred tukajšnjim malim kazenskim senatom 261etni Henrik Éveger, ki je 24. novembra 1939 izpraznil puščico v cerkvi sv. Petra in Pavla v Ptuju, v kateri je bilo okoli 10 din drobiža. Obsojen je bil na 6 mesecev strogega zapora. Naše Gledališče DRAMA Sreda, 6.: Strahopetec. Izven, četrtek, 7.: Asmodej, Red četrtek. Petek, 8. ob 15.: Profesor Klepec. Izven. Predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Ob 20.: Literarni večer hrvatskih književnikov. Izven. Sobota, 9.: 2ene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. (25 predtava). Opozarjamo vse tiste, ki za premiere »Strahopetca« vsled razprodane hiše niso dobili več vstopnic, da se bo vršila re-priza te igre drevi izven abonmaja. Lenor-mandova drama »Strahopetec«, katere dejanje se vrši leta 1916. v Švici, pokaže na učinkovit način konflikt človeka, ki se je odtegnil vojaški dolžnosti iz strahu pred grozoto vojne in želje po življenju Psihološki preobrati, ki jih doživlja in peripe-tije, v katere zaide, so zgrajeni v dejanje velike umetniške sile. Naslovno vlogo bo i^ral Kralj. Režiser prof. Šest. OPEKA Sreda, 6.: Figarova svatba Red sreda. Četrtek 7.: Rusalka. Red A. Petek 8.: zaprto. Sobota, 9 o> 15.: Gostovanje Dječjega carstva iz Zagreba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Drevi se bo uprizorila sijajna Mozartova opera »Figarova svatba«, ki je v naši izvedbi žela izreden uspeh in vsesplošno pozornost, tako pri kritiki kot pri občinstvu. 2e delo samo predstavlja najboljše, kar je ustvaril veliki komponist v dolgem nizu edinstvenih oper ki so se ohranile v današnji čas. Dejanje je povzeto po znani. duhoviti Beaumarchaisovi komediji, glasbeni pari pa je poln mojstrskega mu-ziciranja. V naši uprizoritvi, ki sta jo pripravila režiser Debevec in dirigent dr. švara se zlasti odlikujejo Betetto in Ribičeva, dalje Vida'ijeva, Janko Heybalova, Marčec, Zupan, Kogejeva, Polajnarjeva Orel in Sladoljev. Carolilo Dvofakovo delo »Rusa'ka« je ena izmed najsvojevrstnejših oper svetovne literature, polno čustvene topline in pesniških lepot. V blestečih melodijah vibrira ves mik slovanskega baieslovja čar narave in tajnih podzemeljskih sil V glavni vlogi si je priborila novo lavoriko naša mlada pevka V. Heybalova, odlične kreacije pa so enako postavili Franci, Kogejeva. Lupša Basičeva, Barbičeva in Sladoljev. Režiser Debevec. Dirigent N. štritof. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 6.; zaprto (Gostovanje v Celju). Četrtek. 7.: Vdova Rošlinka Red B. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda 6. Kovarstvo in ljubezen Gostovanje mariborskega gledališča. Iz Tržiča 6— Bralno omšvo v Tržiču priredi danes ob 20. v dvoran kina Nad šar predavanje o Finski združeno s prikazovanjem 6kioptičnih slik. Predava g. Viktor Pir-nat od ZKD. Vabijo se društveniki in prijatelji k obilni udeležbi. R I Sreda, 6. marca Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav napovedi, poročila — 7.15: Veseli zvoki (plošče).— 12: Pisana šara (plošče) — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Operetni enčki (plošče) — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: Reportaža iz tiskarne. 18.40: Slovenske pravne starine. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V odmorih: glasbeno predavani« (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila Beograd 19.40: Havajski kvartet. — 20: Prenos opere iz Nar gledališča — Zagreb 20: Prenos opere iz Ljubi lane. — Sofija 18: Lahka glasba — 19: Klavirske skladbe. — 19.50: Operni večer. — 22.30: Ples. — Praga 19.25: Pester spored. — 20.15: Zvočna igra — 22: Lahka glasba — 23: Češki koncert. — Dunaj 16: Mali orkester. — 17.20: Plošče. — 19.40: Lahka glasba. — 20.35: Zvočna Igra. — 23: Nočni koncert. — Berlin 19.30: PlcéCe. — 20.15: Lahka godba — 21: Zvočna Igra. — 23: Sira/, koncert, — 24.10i ifočna oddaja, ~ Ljubljana 5. marca Po konferenci trgovskih in industrijskih zbornic iz vse države, ki ie bila pred kratkim v Ljubljani glede novih davčnih reform. so se danes sestali v veliki dvorani Zbornice za TOI še odposlanci iugosloven-skih obrtniških zbornic in obrtniških odsekov skupnih zbornic. Glavni predmet razprave so bili prav tako davki. Posveta so se udeležile zbornice, cd-nosno odseki iz Beograda. Zagreba Niša Novega Sada. Osijeka. Sarajeva. Skoplja in Ljubljana Pismeno sta opravičili neprisotnost zbornici iz Podgorice in Banje-luke. medtem ko sta dubrovniška in splitska zbornica pooblastili zagrebške odposlance. da so iu zastopali Konferenco ie dopoldne crtvorl predsednik obrtniškega odseka ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivan i Ogrin. V nagovoru le predsednik izjavil, da so prispeli obrtniki iz vseh gospodarskih centrov v državi zaradi posveta o težkočah. ki jih preživlja obrtništvo, najsiromašnei-ša panoga gospodarstva. Ko je bil izdan zakon o kmečki zaščiti, se ni mislilo na zaščito obrtnika. To se danes bridko občuti. Predsednik je nato omenil, da se bodo na tem posvetu obravnavala predvsem davčna vprašanja. V isti dvorani, v kateri so pred kratkim konferirali industriici in trgovci iz vse države, se bodo zdaj posvetovali gospodarsko šibkejši obrtnki. Obrtniki so bili zmerom močni davkoplačevalci Obtniki ljubijo svojo državo in voljno doprinašajo materialne in osebne žrtve. Kot dobri državljani oa tudi želijo, da se te materialne žrtve razdelijo tako. da jih bo mogoče prenašati Zaščita obrtništva ie vse premajhna Predsednik ie nato prečital brzojavko pomočnika ministra za finance dr. Antona Filipančiča. ki zaradi važnih poslov v ministrstvu ni mogel priti na konferenco Podpredsednik Obrtniške zbornice iz Beograda g. Ranko Zivkovič ie nato izjavil, da je državi treba pomagati, ali ne na tak način da bi prišli obrtniki na beraško palico. Kakor vsi dobri rodoljubi tudi on razume velike težave, s katerimi se borijo državne finance, a vendar ie prepričan, da se da napraviti pravilna razpodelitev davščin od česar pričakuje obrtnik izboljšanje svojega položaja. Zastopn k sarajevske Obrtniške zbornice g. Dušan Marič je ostro kritiziral dejstvo, da se naše zbornice ne drže pravilnika, sprejetega pred nekoliko leti na državni konferenci v Zagrebu. Po tem pravilniku bi morale zbornice svoje referate poslati nekoliko dni pred konferenco vsem zbornicam na preučava-nje. To se ie tokrat spet opustilo, in zato je g. Marič v imenu svoje zbornice iziavii da se v bodoče sarajevska Obrtniška zbornica ne bo udeležila nobene konference, ako ne prejme prej referatov drugih zbornic. Zborovalce so nato pozdravili: v imenu Obrtniške zbornice iz Niša g Voja Di-nič, za Novi Sad g Gustav Fister za Skoplje g. Anton Ručigai in za ljubljanski obrtni odp°k g. dr. Josip Pretnar. Prva to.ka dnevnega reda ie bilo poročilo ljubljanske Zbornice za TOI v Ljubljani o pridobnini v zvezi z davčno reformo. Referat je prečital zbornični tajnik g. dr. Pretnar, ki je med drugim podal statistiko obdavčenia obrtništva v dravski banovini leta 1939. Število vseh obdavčenih obrtnikov je znašalo 18.787. S pavšalnim zneskom pridobnine ie bilo obdavčeno 12.235 obrtnikov; torej sta dve tretjini vsega obrtništva plačali pridobnino pavšalno tako da ie za oceno po davčnem odboru prišlo v poštev komaj 6554 obrtnikov. Poročilo obravnava dalje p enostav-ljenje davčnih prijav za obrtnike, ki nimajo pravice na pavšal, rabo strojev pri malih obrtnikih in prilagoditev pavšala taktičnemu delu Zlasti pa naglasa referat stalno zahtevo naiih obrtn kov. da se opro-ste vsakega davka obrtniki stari nad 60 let. če delajo sami brez pomočnika Zdajšnji predpis, da se obrtniki ooroste pridobnine samo. ako nimajo nikakih drugih dohodkov in ako ne zaslužijo niti tolika kolikor znaša v dotičnem kraiu povprečna delavska mezda, ie vsekakor prozkegru-den. ker je davčna oprostitev odvisna še od pogoja, da obrtnik nima nikakega premoženja in da bi padel na breme obč ne če ne bi delal Davčno oprostitev obrtnikov, starih preko 60 let, je treba prej izvršiti. Referat protestira tudi proti kategorizaciji obrtnikov, ki se je izvršila brez uva-ževania predlogov, ki so jih stavile zb_r-nice. Naš obrtniki rhenijo. da se ie ministrstvo dalo voditi pri tem izključno le od fiskalnih interesov. Referat se dotika tudi vprašanja člena 43 zakona o neposrednih davk'h ki se nanaša na istočasno vršenja raznih obratov, da1 je o" ravnava posledice ako se ne vlože orijave. dolžnosti zbornic, da dajaio ocd^tke. preureditev davčnih odborov in Dosebno davščino za sklad narodne obrambe. Na koncu poročila je referent stavil predio"0 v smislu že v poročilu navedenih obrtn * ih zahtev. O referatu se ie razvila zelo ž'vahna in dolPa diskusija katere so se ude eževali vsi prisotni odposlanci Med debato so bili nekateri ored'ogi spremenieni in bodo objavljeni v zaključni resoluciji. Referat o skupnem davku na poslovni promet ie podal v imenu zagrebške zbornice g dr Josip Stankovič Skupni davek na poslovni promet je v sedanj svoji obliki in do svoii naravi za obrtn:ke nesporno eden izmed najnepravičnejših davkov. Po svoji naravi ni drueo kakor posebna vrsta trošarine Referent ie zahteval preureditev tega davka na znosno m--ro in sicer na ta način, da bi se dav-v na poslovni promet in luksuzni dav * nekako združila v nov kombinirani davek Na ta način bi se poenostavila davčna zakonodaja. poenostavilo poslovanje in preprečilo dvojno obdavčenje enega in istega davčnega objekta. Posamezni govorniki so v debati navajali kričeče primere, ki kažeio. da predstavlja ta davek v mnogih primerih tako obremenitev, da naravnost uprooašča obrtništvo in mu ovira vsak napredek. Po obširni razpravi je bil soglasno sprejet predlog, ki gre za tem. da se posamezne postavke davka na skupni promet omilijo in da se izvedejo potrebne reforme v smislu današnje rf.zprave. Referat o reviziji ustanove soetalr«"»» zavarovanja je podal v imenu novosacLke zbornice g. inž. Avramovič. Naglašal je. da so se obrtniške zbornice zedinile v osnovnih vprašanjih in da zahtevajo na prvem mestu likvidacijo zdajšnjega Suzorja v I drugi vrsti pa predlagajo ustanovitev novih nosilcev delavskega zavarovanja. Zbornice predlagajo glede rešitve vseh ostalih konkretnih vprašanj, naj se vrši posebna konferenca vseh prizadetih činit:liev, gospodarskih in delojema'skih vrst. Na tej konferenci naj bi se dokončno uredila vsa zdajšnja sporna socialnozavarovalna vprašanja. Predlog ie bil sprejet brez debate. Poročilo o skupnem nastopu obrtništva nasproti tujini je podal zastopnik osiješke zbornice. Opozoril je na dosedanje zveze, ki so jih imele posamezne obrtniške organizacije in zbornice s tujino, šlo je pa v večini primerov za Individualne stike brez širše obveznosti. Tudi v mednarodnih obrtniških organizacijah vlada neenotnost. Tako obstoja posebna mednarodna zveza obrtniških organizacij v Parizu, ki se ideološko loči od one mednarodne organizacije v Rimu. Na Balkanu obstoji še balkanska obrtniška zveza. Podobna neenotnost glede nastopov nasproti inozemstvu vlada tudi med nami, zato je referent mnenja da je počakati najprej, da se naše notranje razmere izkristalizirajo, šele nato da bo mogoče v tem vprašanju zavzeti konkretno stališče. Predlog je bil soglasno sprejet. Nato se Je več govornikov priglasilo s konkretnimi predlogi glede socialnega zavarovanja in so vsi zahtevali novelizacijo § 219. obrtnega zakona. Predlog je bil sprejet. Razprava je bila nato prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Nocoj je priredila ljubljanska Zbornica za TOI na čast delegatom obrtniške konference banket. Stanje Narodne banke Stanje Narodne banke dne 29. februarja kaže nasproti stanju 22. februarja nastopne spremembe: Aktiva: Podloga se je povečala za 6.5 milijona na 2033.6 milijona din. Devize, ki se ne štejejo v podlago, so se povečale za 69.4 milijona na 908.3 milijona kovani denar se je zmanjšal za 19.7 milijona na 463.1 milijona, eskont bonov narodne obrambe se je povečal za 68 milijonov na 1612 milijonov in razna aktiva so se zmanjšala za 68.2 milijona na 2260 milijona din. Pasiva: Obtok novčanlc je narasel za 160 milijonov na 10.071.9 milijona medtem ko so se obveznosti na videnje zmanjšale za 117.2 milijona na 2112.2 milijona din. Razna pasiva so se povečala za 4.8 milijona na 342.3 milijona din. Obtok bankovcev in obveznosti na videnje znašajo skupno 12.184.1 milijona din. Skupno kritje znaša 26.70%, a kritje le v zlatu 26.52%. Gospodarske vesti = Osrednji odsek trgovcev s tekočimi gorivi v dravski banovini je brzojavno ur-giral rešitev svoje predstavke glede na-redbe št. 3. o omejitvi prodaje tekočih goriv pri vseh ministrstvih. = Potrdila k prošnjam za odpis davčnih zaostankov se lahko izroče pozneje. Oddelku za davke v finančnem ministrstvu je bilo sporočeno, da posamezni davčni ob-vezanci ne bodo mogli do poteka roka predlaganja prošenj za odpis zaostankov do 22. t. m. hkratu s prošnjami priložiti tudi vse potrebne dokaze, ker posamezne občine, oblastva in ustanove ne morejo v določenem času izdati potrebnih potrdil. Zaradi tega bi ne bilo mogoče prošnjam priložiti pravočasno dokazila in se zato boje. da ne bi bile prošnje, ki nimajo dokumentov, odklonjene. Ker je davčni oddelek spoznal, da so ti razlogi upravičeni, je naročil davčnim upravam, naj sprejemajo prošnie za odpis zaostankov po uredbi št 1667 39 v roku, ki je označen po tej odredbi do 22 t. m., tudi brez potrebnih potrdil in ostalih dokazil s tem, da morajo prosilci naknadno predložiti. Take prošnje se bodo vzele v pretres po poteku tega roka odnosno prej, če bodo vposlana potrebna dokazila. Po tem takem se mora delo za reševanje predloženih prošenj za odpis zaostankov iz leta 1937. končati pri davčnih upravah niikasneie do 15. juniia in ralkasnele do 20. junija letos morajo biti te prošnie predložene pristojni direkciji v nadaljni postopek. = Ažija na carino. Na podlagi čl. 4. zakona o splošni carinski tarifi je finančni minister odločil, da se od 5. t m. pobira za uvozno m izvozno carino kakor tudi za stranske pristojbine ažija 1300; to je po tečaju 100 zlatih din je enako 1400 din v bankovcih Ta ažija se bo pobirala za vse blago, za katero do vštetega 4. t. m. niso bile plačane carinske dajatve. — Domača industrija proti nameri beograjske občine, ki ho£g naročiti SO tramvajskih voz v Italiji. Beograjska občina namerava naročiti 30 novih tramvajskih voz, ln sicer vse v Italiji, čeprav jih je prvo nameravala polovico kupiti pri domačih tvomicah. Razlog, da bi se vsi vozovi naročili v Italiji, je v popustu cen, ki ga ponuja Italijanska industria in ki znaša 8.7%. Naša domača industrija pa s to namero beograjske občine ni zadovoljna zato je na pristojnih mestih vložila protest, češ da se mora polovica vozov izdelati v domačih tvomicah. Pričakovati je, da bodo na pristojnih mestih ta protest domače industrije vpoštevali. — Tekstilni tehniki proti nadomesti ji vlm tujcem. Na svojem zborovanju so mariborski tekstilni tehniki, ki so organizirani v organizaciji tekstilnih tehnikov, absolventov tekstilnih šol, sprejeli tudi posebno spomenico, v kateri ugotavljajo, da še danes nekatera tekstilna podjetja popolnoma neupravičeno skrivajo pod pretvezo neogibno potrebnih strokovnjakov razne tujce, ki jih zaposlujejo kot knjigovodje in druge pisarniške moči. Tudi ugotavljajo, da je po tolikih letih čisto nepotrebno, da odjedajo tujerodci domačinom kruh in da prejemajo ob istem znanju in sposobnosti večje plače kakor naši ljudje. Omenjena spomenica pravi, dalje da niso smatrali ti tujerodci do danes za potrebno, naučiti za našega jezika. Zato da se v občevanju s pisarniškimi močmi poslužujejo samo tujega jezika, katerega znanje od našega delavstva celo zahtevajo. Konkretno vsebuje sgomj&loa zahtevo^ da 9S komjalo- nalno ugotovi, zakaj ne zaposlujejo nekatere tekstilne tvornice niti enega domačega strokovnjaka V te komisije naj se določijo tudi člani organizacije tekstilnih tehnikov, ki so najbolje informirani o pravem stanju. = Italija želi kupiti za 24 milijonov lir našega premoga. Svoječasno je Italija kupila v naši državi 200.000 ton premoga ki bo do konca maja že ves izročen ItalijL Zdaj poročajo iz Beograda, da želi Italija kupiti pri nas še novo količino premoga in sicer za vrednost 24 milijonov italijanskih lir. Ta premog naj bi se dobavil Italiji na bazi kompenzacij. — Domače tvornice vagonov in lokomotiv so slabo zaposljene. Sklep generalne direkcije državnih železnic, da se naroči pri domači industriji za 120 milijonov din vagonov in lokomotiv, še ni definitivem Prav tako še visi v zraku sklep beograjske občine glede nabave tramvajskih voz. Zavoljo tega naša industrija vagoDov in lokomotiv nima večjega dela. Baje ni niti toliko zapo6ljena, da bi mogla kriti izdatke za delavstvo. Ker ni upanja na večja dela, je prisiljena odpuščati delavce. Tako je brodska tvornica odpustila že blizu 1000 delavcev. = Proti Izvoznim carinam». V včeraj-šni članek o tem vprašanju se je vrinila neljuba tiskovna pomota Naslov se je namreč glasil »Uvozne carine bi zavrle gospodarski napredek.« Mišljene pa so bile seveda izvozne carina = Zahteve po povečanja izvoznega kontingenta za kože drobnice. Narodna banka je novembra lani določila kontingente za izvoz kož drobnice (jagnječinih. kozjih, ovčjih in podobnih kož) z veljavo do 30. septembra letos, in to izključno za izvoz v Nemčijo. Kakor se zdaj doznava. so kontingenti že izrabljeni, odnosno bodo kmaiu izrabljeni. Medtem pa se ta mesec začenja sezona nove produkcije kož drobnice, a v državi je še zmerom velika količina kož, ki se zaradi malih kontingentov in slabega povpraševanja v državi niso mogle razpe-čati Naši izvozniki zdaj ne vedo. kai naj store s temi kožami, ker so kontingenti, določeni za Nemčijo, izčrpani, novi kontingenti se menda ne nameravajo odobriti pred 1. oktobrom. Položaj bo še težavneiši, če bo češko-moravski Protektorat vključen v carinsko področje Nemčije. Poljska, ki je konsumirala okoli ene tretjine teh kož. je odpadla. Madžarska je sicer interesentka za naše jagniečie kože. vendar ne more prevzeti več kakor tretjino teh kož. namenjenih za izvoz. Ostale države pa konsu-mirajo samo neznatno količino naših kož drobnice. Naši izvozniki menijo, da moraio pristojni činitelii na pomladnem zasedanju iugoslovensko - nemškega stalnega gosoo-darskega odbora zahtevati od nemške delegacije odòbrenje novih kontingentov, ker ie to edini način, ki bi omogočil razoeča-nje tega blaga in zavrl slabitev cen na domačem tržišču. Borze 5- marca Nemške klirinške marke notirajo na naših borzah nespremenjeno 14.70—14.90. Grški boni so notirali v Zagrebu 31.30 — 32, v Beogradu pa 31.35 — 32.05. Bolgarski klirinški čeki so se iskali v Beogradu po 93. Tečaji na svobodnem trgu so se ravnali dalje po 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda iskala po 429. Blaga ni bilo. Beograjska borza je zabeležila zaključek po 432. Na zagrebškem efektnem tržišču je bil zaključek le v šečerani Osijak po 170. Devize Ljubljana. Oficielni tečaji: London 172.85 — 176.05, Pariz 97.70 — 100, New York 4425 — 4485, Cui'h 995 — 1005, Amsterdam 2350.50 — 2388.50, Bruselj 747.70 — 759.70; Tečaji na svobodnem trgu: London 213.52—216.72, Pariz 120.74—123.04, New York 5480 — 5520, Curih 1228.18 — 1238.18, Amsterdam 2903.02 — 2941.02 Bruselj 923.44 — 935.44. Curih. Beograd 10, Pariz 9.87, Londttn 17.4250, New York 446, Bruselj 75.37, Milan 22 52. Amsterdam 236.95, Berlin 178.75 Stockholm 106.25, Oslo 101.3250, Köben-havn 86.10, Sofija 537.50, Budimpešta 79.50 Atene 3.30, Bukarešta 3.35. Efekti Zagreb. Državne vrednote. Vojna Skoda 429 den., 6»/0 šumske 67 — 67.50, 4o/0 severne agrarne 50 den., 4% agrarne 50 den., 67« 220 — 230, >8« 142.50 — 147.50. Otrobi: baški in sremski 132.50 — 135; banatskl 130 132-50, _ greda. 0. IH. UNTO- MICHEL ZfiVACO: 00 Don Juan ROMAN. »Od jekla bom poginil!« je kriknil don Juan v svojem neugnanem grohotu. »Tako, don Juan, izdajalec, slepar in krivoprisežnik, zdaj je konec tvoje poti! Zgrnite se, očetje, možje in ženini, da vidite, kako umira don Juan!« Namestnik je izdrl svoj težki meč in dodal: »Če znaš kako molitev, zmoli jo. Kot človek se zgražam nad teboj, zaničujem te in te sovražim, i Kot kristjan ti moram pustiti možnost, da rešiš svojo dušo. Ako ti je torej ostala v spominu katera izmed molitev, ki te jih je mati naučila, zmoli jo. Kajti, tako mi svetega Frančiška, tvoja poslednja ura je prišla!« »Hvala, gospod namestnik,« je rekel don Juan; njegov divji smeh se je mahoma utrgal in nežnost mu je spet zazvenela v glasu. »Molitev? Da, tako mi živega Boga, ena molitev je ostala v mojem srcu. Ta molitev je: O ti, ki te obožujem, ti ki si zame vsa lepota, ves sijaj, vsa ljubezen in vse življenje, ki si izmed vseh prekrasnih žensk edina znala s prvim pogledom na vekomaj očarati dona Juana — blagoslavljam te, o Leonora!...« »Sveta nebesa!« je zarohnel namestnik in vzdignil meč. »Brani sc' Brani se!« D^n Juan je prekrižal roke na prsih. »Človek, kristjan! Dovolil si mi poslednjo moli-i tev! Ostani mož beseda! Čuj molitev umirajočega, Leonora! O ti, milostijivi smehljaj božji v mrak mojega srca, ti, ki te hočem na krilih ljubezni odnesti v višave daljnih nebes: Leonora, vzljubila me boš vendarle. Nobena človeška ne božja ne peklenska oblast ne bo mogla ubraniti, da se ti ne bi nazadnje omenčalo srce in ne bi tudi v tebi zagorel ogenj ljubezni in ne bi prišla k meni, da mi porečeš: ,Ljubim te, don Juan — tvoja sem!...'« Sklenil je bil roke in z zamaknjenim obrazom krenil proti nji... A v tem ga je besno zgrabila nameštnikova pest ter ga šiloma potegnila nazaj v sredo dvorane. Obraz dona Sancha je bil spačen. Roke so mu trepetale. Oči jc imel steklene, kakor da bi mu jih zastirala megla sovraštva. »Ali se hočeš braniti ali ne?« je zarohnel. »Ne!« je rekel Tenorio. »Ubijte me! Z Leonori-nim očetom se ne dvobojujem!« »Torej te ubijem. Vedi pa: ko boš mrtev, dam po glasnikih oznaniti vsej Sevilji in Andaluziji, da sem moral jaz, Sancho de Ulloa, tebe, Juana Teno-roi, sina dona Luisa Tenoria z bodalom ubiti; da sem te moral zaklati kakor klavrnega j arca, ker si bil prestrahopeten, da bi se mi v boju postavil nasproti ..« »Strela božja!« je zarjovel Tenorio in zgrabil za meč. »Prestrahopeten!« je ponovil namestnik. »In da sem te moral, preden sem te zaklal, oklofutati s tole roko!« t Vzdignil je desnico. »Prekleto!« je signil Tenorio. Odskočil je. Namestniku je roka omahnila. »Zaušnico smatram za dano,« je kriknil Tenorio. »Nastopi, Sancho de Ulloa! Satan naj nama sodi!« S temi besedami je izdrl rapir. Ob prvem stiku z namestnikovim težkim bojnim mečem se je tanko, paradno orožje prekrhnilo kot suha bilka. Don Juan je vrgel nerabni ročaj od sebe. Ko je namestnik to videl, je v svoji plemenitosti tudi sam izpustil meč. V naslednjem trenutku sta nasprotnika z bodalom v roki gledala drug drugemu iz oči v oči. Obraza obeh sta bila spačena od togote, obema so se bliskale oči, oba sta zlovestno molčala. In mahoma, ne da bi se le količkaj varoval, je Sancho de Ulloa zavihtil bodalo nad prsi dona Juana ... Toda preden je utegnil suniti, je z razparanim grlom telebnil na tla! Padel je in še nekaj hipov gibal in trepetal v mlaki krvi, ki je pljuskala iz rane... Don Juan je prebledel ter z naježenimi lasmi odskočil; v nenadni grozi je vrgel krvavo bodalo od sebe in zaječi j al: »Kaj sem storil!... Kaj sem storil!...« Kakor skozi trojno kopreno, ki je zabrisavala vse reči, se je ponujala njegovim prepadenim očem strašna slika: don Sancho de Ulloa, zleknjen v smrtni negibnost... in zraven njega klečeča postava, ki je vpila nekaj nerazumljivega... Ta postava je bila Leonora... Držala je očetovo glavo v naročju in govorila, a don Juan ni mogel razločiti besed, ki sta jih narekovala nesrečnici groza in obup. Zadenski se je umikal, v nagonski želji, da bi pobegnil. A v tem se je koprena pred njegovimi očmi pretrgala; zavedel se je, da je namestnik mrtev in da je ženska, ki kleči pri njem, Leonora. Zazdela se mu je krasna kakor še nikoli. In glej, ta mah se je utrnilo v njegovih mislih vse drugo: spomin na dvoboj, Sancho de Ulloa, truplo na tleh, prelita kri... in ostala je samo Leonorina lepota. Iz rdeče mlake, ki se je širila na tleh, mu e udarilo v možgane kakor ljubavna sopara ... Omamljen je stopil naprej in se sklonil k nji. Srce mu je bobnalo, kakor da bi se hotelo raz-leteti. Plamen mu je gorel v očeh. Železen obroč mu je stiskal sence. Težko je dihal. Zazdelo se mu je, da mora prav ta mah izvojevati odločilno zmago... V duhu je zagledal Leonoro, premagano, tu, poleg mrtvega očeta... žival v njem se je utrgala z verige... njegova roka je padla devici na ramo ... a tedaj je ta vzdignila obraz proti njemu! Dona Juana je vrglo nazaj... Nikoli še ni bil videl bolečine v vsej njeni vzvišenosti in strahoti. Pogled v to deviško obličje mu jo je odkril. Strah ga je popadel spričo tega obraza. Groza se je razlila po njem kakor mrzel val... Počasi se je umikal proti vratom, med tem ko je Leonora govorila. Iz vsega, kar se ji je trgalo z ustnic, skoraj ni razumel besedice... samo zadnje besede so se mu silovito zadrle v dušo: lonalne aretacije «a. £iolast£skem Stražni oddelek v Maginotovi liniji V Rottei ciamu je policija izvršila aretacijo. ki je zbudila veliko pozornost. Prijela je dva Nomea. Eden izmed obeh je že pred vojno bival na Hclandskem. V avtomobilu aretirancev jo odkrila spretno postavljeno oddajno postajo, ki je nemški admiraliteti sporočala gibanje ladij. P"**»Tisr*"?»s ^ —' ^ .i - . - — — . i. *>. r V Fóirolu r.:; icl'J iti ict neki kr • je hü sa •.'•o enkrat ? ko 3i je zicniil nogo. -i ;i t- ■ni je umri v sta-V svojem življenju .v in sicer hckoč. Zakaj uvajajo v Nemčiji poletni čas Zaradi svetlobe in zdravja • •. Kakor smo poročali, uvedejo 1. aprila v Nemčiji poletni čas. Ure bodo tega dne pomaknili za 60 minut naprej. Nemčija je že med svetovno vojna uvedla poletni čas, in sicer ji je šlo takrat za to, da skrči porabo premoga za svetilni plin in električno razsvetljavo. Danes, pravijo nemški listi n^> gre za nedostajanje premoga Tega je v Nemčiji dovolj, vendar pa je bolje, da 3e omeji ujegova poraba za S 261etni elektrotehnik Jožef Falter iz Po-dola na Češkem je bil poročen in družinski oče. Navzlic temu je začel razmerje z dekletom, ki je bilo v službi nekega odvetnika. Dekle je bilo malo preveč zgovorno o zadevah v pisarni, tako je Falter zvedel, da hrani odvetnik v pisalni mizi večje vsote denarja. To ga je zelo zanimalo, kajti tičal je do vratu v dolgovih, rubili so ga kar po vrsti, da si ni vedel že več pomagati. Pozanimal se je podrobneje o razmerah v pisarni in zvedel je tudi, da ima pisalna miza patentno ključavnico in da hrani ključ njegova prijateljica stalno v svoji torbici. To mu je zadostovalo, da si je napravil načrt. Neke sobote je povedel dekle na izlet. Tam jo je opijanil, nato jo je spremil domov. Dekle je zaspalo. Tedaj ji je iz torace pobral ključ, odšel do pisarne, vlomil in odprl pisalno mizo. Ko se je vrnil, je dekle spalo. Boljšega alibija bi torej ne mogel imeti. Naslednji dan so v pisarni ugotovili, da je zmanjkalo iz odvetnikove pisalne mize 12.500 Kč, iz uradničine pisalne mize, ki se je dala odpirati z istim ključem, pa 2550 Kč. Znakov nasilja ni bilo, obe mizi sta bili odprti s ključem. Baš to pa je vlomilca spravilo oblasti v roke. Dojenček rešil vso družino V Grangesu na Francoskem je dojenčkovo kričanje sredi noči zbudilo zakonca Rambouilletova. Ko sta vstala, sta ugotovila, da uhaja iz peči ogljikov plin. Vsi trije so že čutili znake zastrupitve, če bi dojenček ne bil začel kričati, bi bržkone izgubila življenje vsa družina. Policija je seveda zaslišala uradnico, k je hranila ključ, in kmalu je od nje zvedela o Falterju. Ugotovila je nadalje, da je ta na dan po vlomu plačal več dolgov, si kupil novo obleko, dal materi shraniti 4000 Kč in še ženi ie dal za gospod njstvo 1500 Kč. Aretirali so ga in postavili pred sodnika. Na razpravi je vse piiznal, saj mu ves alibi nič ni koristil, in so ga primerno obsodili. -'V;" lù 1*— W -i. — -> & vsakdanjega življenja 2t dvigalu — Najdba prstana pc 48 letih Rekordi niso samo tisti, ki jih priznavajo po kakšnih oficialr.ib tekmovanjih. Vsakdanje življenje jih ima tudi več nego preveč. Neki vodja dvigala v newyoiskem hotelu Astoria je doslej s tem vozilom »prepotoval« n. pr. že 400.000 milj. 35 let Abo v razvr.fl ah To je vse, kar je ostalo po sovjetskih bombardementih v mestu Abo na Finskem je vozil goste po osem ur dnevno gor in dol. V neki južni državi Unije je neka ženska pred 48 leti pri delu na vrtu izgubila prstan. Zaman ga je iskala. Te dni pa je pri prekopavanju vrta z motiko zadela nenadno na trd predmet. Bil je prstan, ki ga je tako našla po 48 letih. V Kaliforniji nahajamo v pokrajini Inyio neposredno drugo poleg druge najvišjo m najnižjo točko Zedinjenlh držav. Za geografe je ta kraj zelo važen, ker jim dovoljuje vsakovrstne zanimive meritve. :e we izveš da je Turčija naročila na Angleškem enajst velikih trgovinskih ladij; da so prinesli francoski državni blagajni davki v lanskem letu 55 milijard frankov; da je angleška vlada reaktlvirala pet admiralov, ki so bili nedavno upokojeni; da so nemške okupacijske oblasti izvedle ljudsko štetje v Bydgosczu in Poznanju. V prvem mestu se je izjavilo za Poljake 76% prebivalstva, v Poznanju pa 75.5 odstotkov ljudi, čeprav so vedeli, da pomeni izjava pripadnosti k poljskemu narodu hudo preizkušnjo za sedanjost; da je italijanski konstruktor Fuscaldi zgradil letalo, ki rabi za pogonska sredstva alkohol in neke rastlinske izvlečke; da je v Tajnicah na češkem Inženir Ja-naček odkril v globini 25 m pod zemljo prav izdatna ležišča železne rude, ki daje 50 do 60 odstotkov čistega železa. razsvetljevalne namene in da se namesto tega še v večji meri da na razpolago zlasti oboroževalnim industrijam. Enako važno je, da se pripravijo dovoljne količine premoga za izvoz v nevtralne države, kajti brez takšnega izvoza Nemčija ne more dobiti iz teh drugih surovin, živil itd., ki jih potrebuje zase. Toda največjo vlogo ima »idealni motiv, namreč pospeševanje ljudskega zdravja«, kakor se izražajo nemški listi. Za delavce in nameščence je velikega pomena, da bodo mogli po končanem delu uživati dnevno svetlobo še eno uro dalja kakor običajno. To ne krepi samo zdravja, temveč tudi voljo do dela. Z uvedbo poletnega časa bo Nemčija računala prav za prav s tako imenovanim »vzhodnoevropskim časom«, ki velja kot normalni čas v tehle državah: Egipt, Bolgarska, Estonska, Finska, Lotiška, Rumu-nija in Turčija in Grška. ANEKDOTE Zgodovinarja Treitschkeja je vprašal neki znanec: »Kako to, gospod profesor, da proglašajo v nekih dežeiah prestolonaslednika s 14. letom za zrelega za vladanje, ne dovoljujejo mu pa, da bi se poročil pred 17. letom?« Treitschke je odgovoril: »Vzrok bo bržkone v tem. da je državo in ljudstvo lažje vladati nego žensko.« VSAK DAN ENA Grlice med seboj »Grru-grru-grru-grru-grru...« »Da, tako grulite vsi!« (»Tidens Tegn«) Byrdcva odkritja v Antarktidi Izmena pod zemljo Nov način zdravljenja otroške paralize Metoda budiimpeštanskega zdravnika dr. Kubyanija Odprava šteje 30 mož, 80 psov za sani, tanke, traktorje in „snežno križarko" Pogled v angleško tvornloo za torpede, kjer čaka morilno orožje v veliki množini na dovršitev Angleški kralj Jurij VI. čestita častniku J s križarke »Exeter«, ki je zmagala v pomorski bitki pri La Plati. Poleg kralja stoji lientsk" vojvoda, v ozadju pa Chaniberiain V medicinskih krogih zbuja veliko pozornost nova metoda prof. dr. Kufcdanyi-ja, glavnega zdravnika kirurškega oddelka bolnice sv. Roka v Budimpešti, za zdravljenje otroške paralize. Ta metoda obstoji v prenosu iz ščitnice dobro razvitih otrok v tkivo okrog ščitnice obolelih otrok. Dosedanji uspehi so videti izredno dobri. 2e prej so poskušali otroško paralizo zdraviti s preparati ščitne žleze, toda pozitivnih uspehov ni bilo. Po metodi dr. Kubianyija pa je na pr. dvanajstleten deček ki je zavoljo bolezni zaostal na stopnji triletnega dečka, v nekoliko mesecih zrasel za cel meter. Prej ni znal govoriti in ni spoznaval svoji staršev, sedaj pa izraža svoje želje vsaj na primitiven način in kaže veliko nežnost do staršev. Otroško para1,-zo so zdravniško opisali prvič 1. 1840. Odtlej se je znanost tru- dila na vse načine, da bi jo obvladala. Bolezen nastopa sporadično ali epidemič-no, večinoma v poletnih mesecih. L. 1913. so kot njenega povzročitelja odkrili neviden virus. Kaiko bolezen nastane, še da/-nes m popolnoma znane. Domnevajo, da jo prenašajo neko otroci in tudi odrasli, ne da bi sam od nje oboleli. Pač pa oku-žujejo z njo druge. Najbolj se loteva otrok v najzgodnejši dobi, med epidemijami pa zadeva tudi odrasle. Njena vel ka nevarnost je v tem, da njeni prvi znaki nikakor ne kažejo na resno bolezen ter jih lahko pripisujemo tudi kakšni navadni infekciji. Po nekoliko urah ali tudi dnevih pa se pojavljajo mrtvoudi, posebno v nogah, če bolezen pravočasno spoznamo. je pomoč mogoča. Doslej so jo zdravili predvsem s serumom iz krvi otrok ter odraslih, ki so bolezen preboleli. Ta serum vcepijo obolelemu in mu povečajo tako odpornost telesa proti bolezni. no križarko«, ogromnim motornim vozilom, ki je na zunaj prava trdnjava na kolesih, znotraj pa udobno opremljeni znanstveni laboratorij. Z zunanjim svetom je odprava v zvezi s pomočjo radijske postaje. Byrd poroča po njej vsak teden nekolikokrat o svojem delu. Kakor znano, je bila med njegovimi prvimi ugotovitvami ta, da se je magnetski južni tečaj, ki so odkrili leta 1909., v tem tem času pomaknil nekoliko proti zapadu. Byrd pa je k temu poročilu dodal, da predstavlja ta magnetski južni tečaj površino kakih desetih štirijaških milj in da vsako leto svojo lego na videz malo spremeni. Razen tega je Byrd odkril, da Rossova ledna plošča ne plava na morju, kakor so menili doslej, temveč da leži na trdnih tleh. Prvo večje potovanje preko antarktične celine se je začelo 21. februarja iz Male Amerike in namerava opraviti 1500 km dolgo pot. Ta odprava je odkrila ogromno gorsko verigo ob pacifiški obali Antarktide. To gorovje se dviga več tisoč pedi visoko. Gre za ozemlje, ki so ga raziskovalci že 166 let zaman skušali doseči. Ugotovili so ga iz fotografij, ki so jih napravili iz letal, že prej. Ekspedicijska ladja »Bear« je že mesec dni na svojem pohodu proti vzhodu v borbi z ledom, viharjem in visokimi valovi, tako da z letali na njenem krovu doslej ni bilo mogoče odriniti na izvidne polete. Odkrili pa so z nje kakih 80 morskih milj od antarktične obale zaledenele otoke, gorske verige na jugovzhodu in velik zaliv, ki ga zapira sicer led. Ker je začelo morje že ledeneti, ladja bržkone ne bo mogla več naprej. Ta čas je le nekoliko morskih milj od najiužnejše točke, ki io ie dosegla Byr-dova druga odprava leta 1934. Pikniki - velika dunajska moda Racioniranje zivil v Nemčiji je imelo za posledico spremembe v družabnem občevanju. Družabnost se zavoljo tega nikakor ni omejila, vsaj na Dunaju ne. Povabljeni gostje prinašajo pakete z jedili s seboj, kajti od gostiteljske družine pač ne morejo zahtevati, da bi si potrebna živila pritrgala od ust. Živilskih kart za goste pa nimajo. Gospodinja ima le nalogo, da pripravi nadevane kruhke s stvarmi, ki jih pač more dobiti brez karte, solato, vroči grog ali hladno pijačo. Pikniki so na Dunaju tedaj postali velika moda. Neki dunajski list pripominja k temu: »Kdor ima dobre prijatelje, ki bi nad takšnim povabilom vihali nos in bi ne imeli nobenega razumevanja za danes edino mogočo vrsto družabnosti, piknik, ta naj jih pač ne povabi ...« Junak iz bitke pri La Flati Ladja admirala Byrda pred odhodom na Južni tečaj Kakor smo že poročali, je Byrdova odprava že pred nekaj časa dospela do njegovega stalnega oporišča v Antarktidi, do Male Amerike. Ta odprava šteje trideset mož, razpolaga pa z 80 psi za sani, tanki, traktorji, nekoliko letali in proslulo »snež- »JUTRO« St. 54. 7 Gostovanje „Dečjega carstva" Iz Zagreba v ljubljanski operi Pred dobrim mescem smo v sklopu prireditev tukajšnjega Hrvatskega kult. društva. »Napredek« videli v naši operi dečjo predstavo »Pri treh mladenkah«, ki so jo predvajali otroci dečjega gledališča iz Zagreba. Vsa ljubljanska kritika je bila eno-dušna v pohvali o tej prireditvi ter je navdušeno pozdravila sposobnost zagrebških otrok, ki so podali predstavo v vsakem ozira odlično. »Dečje carstvo« bo te dni zopet gostovalo v Ljubljani ter bo v operi dalo dve predstavi. V soboto, 9. t. m. bo ob 3. popoldne priredilo revialno bajko v šestih slikah »Maček v škornjih«. Naslednjega dne, v nedeljo, pa bo ob pol 11. uri druga otroška predstava »Pepelka«, z glasbo, plesom in petjem. »Dečje carstvo« je ustanovil glavni režiser zagrebškega gledališča g. Tito Strozzi, ko je pričel z oddajo otroške ure v zagrebškem radiu. Spoznal je pri tem da bi otroci potrebovali voditelja, ki bi jih sistematično navajal k delu ter jim pokazal pota sredstva za umetniško vzgojo. Namen in »Dečjega carstva« je tedaj, da vzgaja otroke v duhu umetnosti, s čimer jim že v nji- hovi rani mladosti vzbuja smisel za vse vrste umetnosti ter se tako zavzema za mlade talente. Za ta visoki cilj, ki se mu je pod vodstvom g. Tita Strozzija priključil tudi mladinski književnik g. Mladen Širok, so pokazali otroci in njih starši mnogo razumevanja V tem pravcu se tudi Tazvija »D ečje carstvo« že dobrih pet let. Dvakrat tedensko daje v zagrebškem radiu — uro za otroke, poleg tega pa izvaja sistematično umetnostno vzgojo z glasbenim, igralskim in baletnim poukom. Nekako samo od sebe je bilo v »Dečjem carstvu« otvorjeno tudi dečje gledališče, ki je z intenzivnim delom zbralo močno skupino otrok ter je že doslej pokazalo izredno lepe rezultate. Ljubljanski otroci bodo torej v soboto in nedeljo zopet imeli priliko videti, kaj počnejo v svojem prostem času njihovi zagrebški tovariši. Prepričani smo. da bosta obe predstavi resnično prijetna senzacija za ves naš mladi naraščaj in za njih starše. Vstopnice se dobe že v predprodaji pri blagajni ljubljanske opere. BELEŽKE Jutri bo seja vlade Podpredseanik vlade dr. Vladko Maček je prispel včeraj v Beograd. Na postaji so ga pričakovali vsi hrvatski ministri, s katerimi je imel potem kratko konferenco, še dopoldne je imel daljši razgovor tudi z ministrskim predsednikom Dragišo Cvet-kovičem, nato pa se je sestai 'še z nekaterimi ministri, med drugimi z dr. Kon-stantinovičem in dr. šutejem. Za četrtek popoldne ob 17. je napovedana seja ministrskega sveta. 0 pomenu Jadranske straže V Veliki Kikindi je bil občni zbor ta-mošnie podružnice Jadranske straže, ki šteje okoli 900 članov. Občni zbor je soglasno sprejel daljšo resolucijo, ki pravi med drugim: »Jadranska straža more obstojati samo. če bo ohranila program, ki ga ji ie dal pokojni njen ustanovitelj don Juraj Bian-kini Ta program zahteva, naj se organizacija briga in skrbi za napredek jugo-slovenskega morja, ki je skupna last vseh Hrvatov, Srbov in Slovencev. Jadranska straža i e bila ustanovljena zato. da krepi jadransko zavest med vsem prebivalstvom. Mi vemo, da tvorijo ogromni del našega prebivalstva na jadranskih obalah Hrvati. Zaradi tega smo bili vedno zato. da ie sedež centrale Jadranske straže v našem Primorju in ga vodijo Hrvati. Odkar obstoji Jadranska straža, so jo vedno vodili Hrvati, ki so imeli v njej tudi vedno odločilno in prvo besedo. Ne vidimo nobenih razlogov, da bi se morali sedaj menjati temelji organizacije Jadranske straže, ker je ustanovljena banovina Hrvatska, ker je bil vodilni duh te naše vsenarodne. in vse-državne institucije vedno jugosloven^i. Ko smo postavljali svoje domove po jadranski obali, nismo nikdar vpraševali, kje bomo investirali svoj denar in ali iih gradimo na hrvatskih ali srbskih tleh. Postavljali smo jih povsod, ker smo smatrali. da je povsod tod jugoslovenska zemlja. Ako se misli razdeliti delo Jadranske straže na tri skupine, v slovensko, srbsko in hrvatsko, potem ie bolie,. da takoj pristopimo k njeni likvidaciji.« Nove politične izjave ministra dr. čufcrilovica Minister dr. Branko Cubrilovič je na konferenci zemljoradniške stranke v Su-botici zopet podal nekaj zanimivih političnih izjav. Branil ie predvsem sporazum z dne 26. avgusta ter je dejal, da se ima preureditev države izvršiti na ta način, da se ljudstvu dajo vse pravice, vsem krajem države pa samouprave. Za Vojvodino ni treba imeti strahu. Vojvodina je i srbska 1 hrvatska, kakor ie tudi madžarska in nemška. Toda ona je do sedaj bila tudi veleposestniška, bankarska in kartelska zemlja. Združimo se vsi v socialno zadružno fronto, pa bo Vojvodina srbska in hrvatska, kakor tudi lastnina narodnih manjšin. Minister dr. Cubrilovič je naznanil, da bo v ministrskem svetu zahteval pooblastilo za revizijo agrarne reforme. V Vojvodini je še vedno 30.000 brezdomcev in 20.000 kmetov, ki nimajo dovolj zemlje. Napovedal je radikalno reorganizacijo Pri-zada. ki mora v bodoče služiti vsemu narodu. »Mi smo za dirigirano gospodarsko politiko, za zaščito producenta in konsu-menta ter za preganjanje dobičkarjev.« Kar se tiče koncentracijskih taborišč je izjavil g. dr. Cubrilovič: »Mi smo internirali one. ki so proti državi in ki nočejo plačati davkov ali pa prikrivajo svoja premoženja.« Napovedal 1e da bo novi volilni zakon skoraj objavljen in da bo prvič po 20 letih Jugoslavije mogel narod svobodno na voli tve. Kcnčno je dr. Cubrilovič pozval vse Srbe. Madžare in druge, naj pristopijo k zemljoradniški stranki, Hrvati naj podprejo HSS. pa bo sedanji režim napravil srečno Jugoslavija še drugo frankovsko glasilo ustavljeno Razen desničarsko ekstremnega frankov-skega lista ^Hrvatski narod« je hrvatska banska oblast kakor nam poročajo iz Zagreba, na osnovi tiskovnega zakona odredila tudi ustavitev drugega ekstremno desničarskega glasila »Nezavisnost«, katere glavni urednik je bil pred dnevi aretirani dr. Stjepan Buč. Seljačka zaščita in cigani Zagrebške »Novosti« poročajo o sestanku voditeljev Seljačke zaščite iz zagrebške okolice. Glavni predmet razgovorov je bil boj proti ciganom. Ugotovljeno je bilo, da je Zagreb že očiščen ciganske nadlege, ki pa se je zato tem bolj vrgla na zagrebško okolico, kjer krade, ropa in rokov-njači. Ciganske žene kuhajo vsa mogoča zelišča in se bavijo tudi z raznimi nedovoljenimi posli. Banska oblast bo morala čim prej posvetiti ciganskemu vprašanju svojo pozornost. Vprašanje ciganov pa je tem težje, ker so pričeli kupovati zemljišča v zagrebški okolici in jih ni več mogoče pregnati. Glavni pomagači ciganov da so gostilničarji. ki kupujejo od njih ukradeno blago. Mnoge kokoši in piščanci, ki jih pojedo Zagrebčani, so baje ukradeno blago, ki je vtihotapljeno na zagrebški trg. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da izda poveljnik Seljačke zaščite za zagrebško okolico sledeče povelje: »V bodoče se morajo iz vsake ciganske naselbine v zagrebški okolici javiti vsako jutro po trije cigani poveljniku Seljačke zaščite v občini ter mu raportirati, če so vsi cigani preteklo noč spali v svojih šotorih. Ako niso spali, potem morajo javiti, kje so bili in kaj so počeli . . .« Pravi vzrok prebitja Mannerheimove črte Poročila s finskega bojišča govore poslednje dni o veliki premoči sovjetske težke artiljerije nad finskim topništvom. Fincem že od pričetka vojne primanjkuje težke artiljerije, ker so imeli le par tucatov takih topov in še te vse nameščene v glavnih utrdbah na Mannerheimovi liniji. Sovjetski napadalci pa razpolagajo 2 izredno velikim številom velikih topov zelo dobre kakovosti. Posebno pogubne so bile za Fin ce sovjetske motorizzine havbice kalibra 30 cm ter havbice na železniških tračnicah kalibra 40 cm Vsa poročila nevtralnih opazovalcev soglašajo v tem da je pripisovati ravno ognju teh težkih havbic prodor Mannerheimove linije, ker na njihov ogenj Finci sploh niso mogli odgovarjati Motorizirane 30 centimetrske havbice tehtajo po 67 500 kg in streljajo 440 kg težke granate 14 km daleč. Na železniških tračnicah montirani topovi kalibra 40 cm tehtajo po 132.000 kg in streljajo 641 kg težke granate 18 km daleč. Finci pa imajo poleg nekaj desetin 20 in 28 centimetrskih dalekosežnih topov, ki so stabilno montirani v utrdbah, samo srednjo artiljerijo s kalibrom največ 15.5 cm, tako da sploh niso v stanju odgovarjati na ogenj sovjetske težke artiljerije. S temi topovi, ki tehtajo po 3300 kg in streljajo 43 kg težke granate 11 km daleč, so lahko učinkovito odgovarjali -atio na ogenj sovjetskih havbic enakega kal.bra. Na ogenj sovjetskih topov kalibra 30 ir 40 cm pa sploh niso mogli odgovarjati, ker streljajo ti topovi 14 do 18 km da'e5. /Jato so jih Rusi tudi lahko postavili kar na odprtem polju in z njimi nemoteno zasipali finske pozicije s težkimi granatami. Francija f*o šestih mescih vojne Pariški poročevalec »Neue Zürcher Zeitung« podaja pregled položaja v Franciji po prvih šestih mescih vojne. Stališče Francije in Anglije se glede na probleme, ki jih postavlja sedanja vojna ni v ničemer spremenilo. Pogajanja z Nemčijo smatrajo v Parizu za izključena, dokler bo vztrajala pri svojih dosedanjih zahtevah. Obnovo neodvisnosti češkega in poljskega naroda proglaša zapad za aksiom. Do uresničenja »pravičnega miru« sta tako francoski kakor angleški narod trdno odločena postaviti na kocko vse, saj ni sedaj zanju nobene druge izbire. Ne glede na preizkušnje in žrtve, ki ju še čakajo, hočeta vztrajati do konca. Vsi napori za ločitev Francije od Anglije m narobe so obsojeni na neuspeh. To so vtisi v francoski sredini ob poteku prvega pol leta vojne. Zaupanje v armado je prav tako nezlomljivo kakor prve vojne tedne. To preseneča, pravi dopisnik omenjenega lista, nevtralnega opazovalca, ki je navajen strogo ločiti med površnimi zunanjimi izjavami in resničnim mišljenjem Francozov. mineralno olje težko dobivate: Pomagajte sami sebi ! OBNAVLJAJTE RABLJENO MOTORNO OLJE l »RECENTOL« aparat za regenertranje (obnavljanje) rabljenega olja Vam nudi ogromne prihranke. NE FILTRIRANJE — TEMVEČ REGENERIRAN JE ? ZA USPEH JAMČIMO! Zahtevajte ponudbe, prospekte ali predvajanje! Samoprodaja Dezider Eisler, Beograd, Vojv. Gligora št. 15. Tel. 41949. SPORT Planica — 10. marca Za nedeljo pripravljajo serijo smuških poletov 10. marec bo v letošnji zimski sezoni dan velike planiške prireditev. Le redko je nastopilo 18 tako močnih skaka-čev na tej veliki prireditvi in upravičeno se nadejamo, da bodo postavili rezultate, primerne njihovem znanju. 18 smuških poletov v enem vrstnem redu, a če bodo snežne prilike ugodne, bodo morda 5-krat ali 6-krat po vrsti skakali, torej 90 do 110 poletov. Zanimanje za prireditev meg gledalci je ogromno, že za skoke pred tednom in za dosežene rezultate, a toliko bolj za nedeljo, ko je mogoče združiti izlet z navzočnostjo pri prireditvi, ki je ni mogoče videti nikjer drugje v svetu kot v naši državi, v Planici. Norvežani imajo skakalnico v Reni, ki dopušča 90 m daljave, Nemci v Ga-Pa, ki dopušča 83 m daljave, večje skakalnice od teh dveh pa ni. Planica, genijalno delo našega Bloudka, vodi že šesto leto v tem športu in daje polne nade, da bo tudi letos opravičila svoj sloves. Posebni vlaki naj omogočijo gledalcem obisk prireditve, železniška uprava je določila iz Ljubljane sledeče posebne vlake: odhod ob prihod v Planico povratek ob 6.18 9.02 17.55 6.41 9.21 16.45 5.05 7.50 16.18 7.50. 10.30 ' 15.30 Vozovnice prodaja Putnik in sicer po vrstnemu redu posameznih vlakov, ker bo za vsakega prodanih samo toliko vozovnic, kolikor bo sedežev, štirje posebni vlaki iz Ljubljane ne bodo sprejemali potnikov iz Gorenjske, temveč samo oba redna vlaka z odhodom iz Ljubljane ob 5.40 in 7.05. Vozovnica iz Ljubljane stane din 35.0 za HI. razred, vstop k prireditvi pa je din 10 za osebo. Iz Maribora bo vozil posebni vlak ob 2.48 in bo prispel v Planico ob 8.51, vračal pa se bo iz Planice ob 15.55 s prihodom v Maribor ob 22.14. Občinstvo opozarjamo, da je treba vozne listke kupiti čimprej, ker bo le tako mogoče zagotoviti udoben prevoz množic v Planico. Tako bodo obiskovalci lahko sami poskrbeli za čim boljšo organizacijo glede prevoza. Vsak vlak bo označen s posebno barvo, in bodo mogli vanj vstopiti le potniki z voznimi listki enake barve. 20 najboljših graničarjev v smuku in slalomu Tudi v obeh alpskih disciplinah, v katerih so včeraj tekmovali v Kranjski gori, so se najbolje odrezali graničarji zagrebškega (IV.) odseka Mojstrana, 5. marca Tretji dan smučarskih tekem za prvenstvo graničarskih čet, ki so enakovredne armadnim v vojski, je prinesel še odločitve v smuku in slalomu, obeh alpskih disciplinah, ki ju med oboroženo silo sistematično gojijo samo graničarji. Njihova služba na mejah pozimi je posebno na skrajnem severu in jugu tesno povezana z goro in snegom in zato je razumljivo, da posveča poveljstvo tema panogama še prav posebno pozornost. Še bolj kakor na daljave prideta pri graničarju v strmih gorah v poštev smuk ali slalom in zato so se številni čuvarji naših meja tudi že odlično izvežbali v teh dveh strokah. Najboljši med dobrimi, — po pet iz vsakega odseka ali 20 vseh skupaj — je danes preizkusilo svoje znanje na pravih športnih tekmah v smuku in slalomu v Kranjski gori. Obe progi za slalom in smuk sta bili zastavljeni na izseki pod Vitrancem. Proga za slalom, ki je imela 22 vratic, je bila dovolj težka, pri tem pa je šla 180 m v višino in merila skoraj kilometer v dolžino. Sneg je bil, ker je bilo to tekmovanje prvo na vrsti, okoli 10. še dovolj dober. Proga za smuk je bila dolga 2 km in se je spuščala z Bukovnika po strmi izseki nad prejšnjim slalomom, potem pa nekoliko bolj na desno po znanem kranjskogorskem travniku do cilja blizu vile »Olge«. Višinske razlike je imela okoli 300 m. Sneg je bil v zgornjem delu trd in hiter, v zadnji tretjini pa južen in težak, ker ga je že prijelo opoldansko solnce. Vreme je bilo v ostalem lepo, vendar nekoliko vetrovno. Organizacija prireditve je bila tudi to pot v rokah preizkušenega štaba graničarskih oficirjev pod vodstvom polkovnika Ožegoviča, ki je obenem posloval kot sodnik, z njim pa še kapetan Geric iz Mojstrane. Tehnični vodja današnjih tekem je bil kpt. Jovanovic iz Bohinja, starter pa ppor. Oličliov iz Mojstrane. Neumorni delovodja je bil tudi tukaj kapetan Milutinovic iz Kranja. Tekmam je ves čas prisostvoval tudi komandant graničarskih čet general Kovačevic iz Skoplja, ki se je posebno zanimal za vse boljše vozače. Prireditev je tekla gladko brez telefona in brez vsakega nepotrebnega govorjenja; zastave in kratke naredbe so za vojaka dovolj, da gre vse kakor po niti. V pičlih dveh urah so bili vsi do zadnjega dvakrat na startu in cilju — brez vsake nezgode. Današnji smuk in slalom med graničarji sta v splošnem pokazala lep napredek pri vseh vozačih, nekateri od njih pa so se predstavili v formi, v kateri bi lahko nastopili v konkurenci z marsikaterim civilnim tekmecem. Kakor že oba dni, so se tudi v današnjih tekmah uveljavili predvsem »Gorenjci«, torej graničarji, ki služijo na naših mejah, med njimi pa še posebej »Kranjčani«. Tako jih bo letos spet nekaj od tod prejelo »znake dobrega smučarja«, posebno odlikovanje, ki ga je ministrstvo vojske in mornarice določilo za najboljše plasirane v teh disciplinah. Kako dobri so ti lastniki znakov dobrega smučarja, je pokazal eden izmed kranjskogorskih — Arsa Randjelovič, ki je pripeljal popoln pribor za tri skodelice čaja iz vile na travniku do cilja pri vili »Olgi« v najhitrejšem smuku — brez padca in brez ropota. Sicer pa je Arsa presmučal tudi obe tekmovalni progi kot prvi in je na obeh dosegel izdatno boljše čase, kakor pa oba zmagovalca (v slalomu 1:14, v smuku 2:10). Tehnični rezultati današnjih dveh tekem so bili naslednji: V slalomu l. Pavlovic Milun (67. četa) 1:20.5, 2. Djordjevič Aleksa (67. četa) 1:21.5, 3. Kostadinovič Stojan (46. četa) 1:22, 4. Pantovič Jovan (66. četa) 1:28, 5. Koritnik Edmund (4. četa) 1:30.5, 6. Ristič Petar (45. četa) 1:32, 7. in 8. Re-movič Branislav (31. četa) in Drmač Mijo (33. četa) 1:33. V smuku: 1. Pavlovic Milun 2:20, 2. Djordjevič Aleksa 2:21, 3. Cokeša Djuradj (4. četa) 2:36, 4. Kostadinovič Stojan 2:38, 5. Pantovič Jovan 2:40, 6. Removič Branislav 2:43, 7. Ostrožnik (32. četa) 2:51, 8. Kacarevič Branko (38. četa) 2:56. Skupni izid v alpski kombinaciji ob uri, ko to pišemo, še ni znan; gotovo pa je, da bosta tudi v skupnem plasmaju zasedla^ prvi dve mesti Pavlovič in Djordjevič, to-' rej oba iz vrle kranjske čete kpt. Miluti-noviča. Tekme se bodo končale jutri s patrolnim tekom na 30 km, v katerem bodo sodelovale spet štiri najboljše patrole vseh štirih odsekov. Zvečer bodo razglasili rezultate in razdelili lepa praktična darila. 2e potek prvih treh dni tega tekmovanja je pokazal, da je smučarstvo med gra-ničarskimi četami pognalo že globoke korenine in se bo odslej, ko prihaja zmerom več in več dobrih smučarjev na vse naše meje, širilo še hitreje in uspešneje. Občni zbor SK Celja bo v torek 2. aprila ob 19.30 v salonu restavracije v Narodnem domu v Celju. Damska zapestna ura se je našla v nedeljo popoldne na kolodvoru v Fatečah-Planici, pred odhodom vlaka ob 17. Kdor jo je izgubil, naj se zglasi v našem uredništvu zaradi nadaljnjih informacij. Ljubljanska kolesarska podzveza (Službeno). Seja novega odbora bo v četrtek ob 20. pri Vosperniku,, Stari trg 9. Zaradi važnosti vsi in točno! Slovenska kolesarska zveza (Službeno). Prva seja bo v četrtek ob 20. pri Vosperniku, Stari trg 9. Pozivam vse odbornike, naj pridejo točno in sigurno na sejo. Redna seja Slov. T. T. Zveze v Ljubljani, bo v četrtek, dne 7. t. m. ob pol 20. uri, v prostorih SK Mladike, na Kodeljevem. Tajnik. SK Slavija. Izredni letni občni zbor. bo v četrtek ob 20. v posebni sobi gostilne pri »Fajmuštru« na Sv. Petra nasipu z običajnim dnevnim redom.'»•Opozarjajo se člani, da bo občni zbor točno ob napovedani uri, ako občni zbor ni sklepčen se vrši pol ure pozneje nov ne glede na število prisotnih članov. IzLitije 1— Gasilci potrebujejo nujno *voj doin. Litijska gasilska četa je med najstarejšimi v vsem okraju. Dosedanji gasilski dom na glavnem trgu poleg cerkve ne zadostuje več. O nujni potrebi novega doma razpravljajo naji gasilci že več ko desetletje. Prav tako je bil na dnevnem redu razgovor o gasilskem domu tudi na zadnjem občnem zboru čete. Pri volitvah je bilo nekaj osebnih sprememb. Za načelnika je bil izvoljen na novo lekarnar g. Darko Brili. Gasilci zdaj trdno upajo, da bodo postavili nov dom. T»"" NAJLEPŠE ČTIVO Ravljen: ZGODBE BREZ GROZE Klabund: PJOTR • RASPUTIN Ravljen: ČRNA VOJNA Thompson: SIVKO Majjerfeva: RUDARSKA BALADA Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 1&— din. ZALOŽBA »CESTA? LJUBLJANA — KN AFL4EVA OL t K i« W K3,'iiu„ii K'A 'S "il Postani in ostani član Vodnikove družbe! Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje prodajo električnega motor-generatorja ki sestoji iz motorja za istosmerni tok za 330 voltov, 285 amp. in diname za 560 voltov, 143 amp., s 500 obračaj! v minuti. Agregat je izdelala tvrdka Siemens-Halske L '1901. — Vsa pojasnila pri ravnateljstvu mestne elektrarne ljubljanske, Ljubljana, Krekov trg 10. I G. Th. Botman | SAMBO IN PETER POTUJETA 97 Tako je pritekel do strmega brega, ki mu je rasla ob znožju vsakovrstna bosta. Sambo se je hitro odločil in pogumno skočil dol. Toda, o groza! Kaj je bik» spet to! Pomagajte, pomagajte! »JUTRO« št 54. 8 MALI OGLASI CENE MALI OGLASOM Po 60 par a» besedo, Din S.— davka » vsak oglas m enkratno p n ■to J bino Din 5.— sa Alfro ali dajanje aaslovov plaAaJo oni. ki IMeJi> služb. Najmanjäl umseh es enkratno objavo oglati* l>in li.—. Dupuii b> tenltve ae saraAunajo po Din 2.— ca vsako besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5. sa ätfro &U dajanje naslovov. Najmanj« tneneh ca enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi m caratai na Jo po Din 1.— ca besedo. Din 3.-- davka sa vsak oglas ln enkratno pristojbino Dtn 5,- ca Šifro ali dajanje naslovov. Najmanj« cnesek ca enkratno objavo oglan» Din 17.—. Službo dobi Brivskega pomočnika stalnega., plača 250 din, oskrba, frizerko samostojno dobro moč, tudi za trajne 400 din z oskrbo sprejme takoj Heimgartner, Slovenska Bistrica. 4599-1 Brivskega pomočnika hitrega in dobrega delavca sprejme salon Breskvar Ivo, Domžale. 4581-1 Frizerko samostojno za deželo, sprejmem tako) tudi kot kom-panjonko. Vprašati: Šinkovec, Ljubljana, Dolenjska cesta 6. 4627-1 Prodajalka manufakturistka, dobi takoj mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«. 4630-1 Brivskega pomočnika za izpomaganje ob sobotah in cel velikonočni teden, iščem. Zglasiti se pri : Že-leznik, Celje, Kralja Petra štev. 14. 4639-1 Trgovskega pomočnika veščega aranžiranja sprejmem takoj za modno trgovino. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Stalna služba«. 4643-1 Frizerko štajerko, prvovrstno moč, sprejme v stalno službo z dobro plačo. M. Ivanuša, frizer, Aleksandrova cesta, 4, Ljubljana. 4610-1 Službe išče Brivski pomočnik 24 let, res dober in hiter, želi premeniti službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bubi strižec«. 4421-2 Obrtnik išče kakršnekoli zaposlitve kot sluga, skladiščnik ali gre kamorkoli tudi za hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hvaležen in skrben«. 4598-2 Preizkušen strokovnjak se priporoča za obrezovanje vinogradov, čiščenje sadnih dreves, kakor tudi za vsa v vrtnarsko stroko spadajoča dela. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod značko »Hišni vrtnar«. 4640-2 Trgovski sotrudnik starejša agilna moč, verzi-ran v vseh strokah, želi premeniti mesto takoi ali pozneje. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Perfekten že-lezninar«. 4641-2 v atenei (ke) Frizerska vajenka zmožna vsega v stroko spa-dajočega dela, želi nadaljevati učno dobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra in zanesljiva moč«. 4625-44 Zaslužek Vsako prepisovanje na stroj prevzame na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 4601-3 Pouk Stenografija in strojepisje izpopolnjevanje. — Začetek marca. Trgovsko učilišče ROBIDA, Ljubljana, Trnovska ulica 15. 4118-4 PohiStvo dobro ohranjeno radi selitve prodam. — Groharjeva ulica 7. 3612-12 INSERIRAJ v „JUTRU"! Tatinski v'orni so kljub zapahom, ključavnicam in jeklenim oklepom na dnevnem redu. Pravo varnost nudi le zavarovanje Informirajte se brez odlašanja pri Jugoslaviji splošni zavarovalni družbi Ljubljana — Aleksandrova c. 11 Telefon št. 25-71 Niti en dan ne boste brez zavarovanja čim se prepričate o nizki premiji m tißiiä TEREZIJA MENIH naznanja v svojem in v imenu sina žalostno vest, da je umrl v četrtek po težki bolezni v 63. letu starosti predragi soprog, oče, svak in tast, gospod FERDINAND MENIH DIMNIKARSKI MOJSTER V PTUJU Pogreb bo v sredo, dne 6. marca ob 17. uri iz hiše žalosti, Minoritski trg, na mestno pokopališče. Maša zadušnica se bo brala v četrtek 7. marca v proštijski cerkvi. PTUJ, 5. marca 1940. ŽALUJOČI OSTALI Frizerska vajenka s polovično učno dobo —-išče mesta za nadaljnjo učenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenka«. 4618-4 Potniki Potnik vpeljan v Sloveniji, išče zastopstva. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobro vpeljan«. Kupim trgovino samo na Štajerskem z mešanim blagom, delikateso ali drugo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Eksistenca za družino«. 4604-19 Parcelo lepo, lahko ograjeno t velikosti 700—800 kv. m kupim za Bežigradom ali na Mirju, ev. tudi drugje t bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Navedba cene«. _ 4582-20 Vilska parcela solnčna, v severnem delu mesta ob tramvaju, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _ 4583-20 Za mesarijo zelo ugodno hišo v Ljubljani, s prevzemom dolga in nekaj gotovine lahko kupite potom »Realitete« — Ljubljana, Prešernova 54. 4637-20 Stanovanje Prodam Dvosob. stanovanje 4629-5 blizu tramvaja oddam za 1. april boljši stranki za din 450. »Realiteta«, Prešernova 54. 4636-21 Ročne statve za izdelovanaje preprog prodam pri Rosman, Dvorni trg 3._4482-6 Dve perzijski prepropj stari, proda ABC, Medvedova cesta 8 poleg sorem-skega kolodvora. 4626-6 Mamice! Otroški voziček najhitreie in naibolje prodate v »Prometu«, nasproti križanske cerkve. 4615-6 Trisobno stanov^nie kopalnica, balkon, pritikli-ne. vrt, oddam za 740 din, na Vodovodni 46, I. Sever, Marijin trg 2. 4623-21 Trisobno stanovanje oddam 1. aprila. Cesta 29. oktobra št. 20, priti. 4614-21 Otroški voziček športni, dobro ohranien — naprodaj pri Tribl, Sveto-savska ul. št 18 pri bežigrajski gimnaziji. 4611-6 Srebrne lisice izredno velika izbera ore krasnih eksemplanev, *e zda' najccneie kupijc pri krznarstvu Dolenc lože >v. Petra cesta št. 19. d8-6 Podstrešno stanovanie enosobno oddam. Mišičeva cesta 23. 4613-21 Stanovanja Dve enosobni stanovanii v bližini centra, iščem, po možnosti v istem okraju mesta. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »M;ren kraj«. 4622-21a Avf i>, rnùiù Opel Kfdett in Fiat Topolino za vsako ceno naprodaj. Cizel. Kot-nikova 21/11. 4632 10 Več DKW avtomobilov rabljenih, dalje OPEL-OLIMPIA Kabriolet. 4NC1A 6sedežna llmu žina pripravna za causi ugodno proaa :KW - zastop ) LfOVše >l<~'Všfca cesta 93 4246-10 Kapital Imam 20.000 din kot bivši veletrgovec v vseh trgovskih panogah popolnoma izvežban, iščem mesto , poslovodie. Pristopim kot j družabnik ali slično. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spreten prodajalec«. 4603-16 Pohištvo Pohištvo krasno novo. spalnico, kauč pisalno mizo itd. za vsako ceno prodam. Cizel, Kot-nikova 21/11. 4633-12 2 opremlieni sobi spalnico, jedilnico, s posebnim vhodom, oddam bolišemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4617-23 lilu Kdo odda popolnoma mirno, po možnosti solnčno sobo solidnemu državnemu uradniku za takoi. Cena do 350 din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Miren«. 4619-23» Dopisi Situiran gospod starejši želi znanja z zna-čajno blondinko od 18—28 let, ki bi |0 gmotno podpiral. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Maribor ali okolica«. 4605-24 Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana f Venecijanko z vsemi sestavnimi deli kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Venecijanka«. 4563-29 Lokomobilo polstabilno, 100—120 KS takoj kupim. Opis in ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lokomobila«. 4564-29 Umrla nam je naša nadvse ljubljena soproga, sestra, teta, snaha, svakinja, gospa Kek Ivanka roj. Vesel SOPROGA POLICIJSKEGA STRAŽNIKA Pogreb pokojnice bo v četrtek, dne 7. marca 1940 ob pol 3. uri popoldne iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Velika Slevica, dne 5. marca 1940. Žalujoči: ALOJZIJ, soprog m ostalo sorodstvo. I Mestni pogrebni ca vod Občina Ljubljana t Po dolgi mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš ljubljeni sin, brat, stric in svak, gospod ANTON VRBINC SIN POSESTNIKA dne 5. t. m., v 41. letu starosti, previden s tolažili sv. vere. Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, dne 7. marca 1940, ob pol 5. popoldne iz hiše žalosti, štepanja vas — Litijska cesta št. 14, na pokopališče k Božjemu grobu. Štepanja vas — Ljubljana, dne 5. marca 1940. Žalujoči: oče in mati, bratje in sestra ter ostalo sorodstvo. Pisalni stroj Remington zelo dober, za 750 din naprodaj. Cizel, Kotnikova 21, II. č 4631-29 Izgubljeno Avtomobilski odbijač sem izgubil na cesti Metlika - Ljubljana. Pošten najdi; telj naj ga vrne prot' visoki nagradi Alojzu Francu, Me- tlika. 4602-28 Informacije Preklic Podpisana Rupar Ana, tov. delavka v škofii Loki pre-klicuiem in obžalujem, kar sem neresničnega in žaljivega govorila o Alič Mariji, tov. del. iz Škofje Loke. Rupar Ana. 4634-31 Trgovci! Orehova jedrca, ajdov in cvetlični med, kupite naice-neje v Medarni, Ljubljana, Židovska ulica 6. 4584-33 Razno Moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni R. RADOVAN tapetnlk Mestni trg 13. ■ raS -JPI * Éf 1 V/ * I SI f zbor na dunajskem spomladanskem sejmu razstavljenih Mercedes-Benz avtomobilov nudi zopet zanimiv vpagled v celotno ustvarjanje Daimler-Benz tovarn. Mercedes-Benz osebni avtomobili, tovorni avtomobili in motorji vseh vrst, spopolnjeni in zgrajeni po najnovejših izkušnjah in dognanjih tehnike, predstavljajo kvalitetne proizvode, da velja vsak iesmed njih kot višek zmogljivosti svoje vrste. Daimler-Benz-ov gradbeni program obsega osebna in tovorna vozila, (z Dieselovimi motorji in na nplinjače, tudi za pogon s plinskimi gorivi) dalje motorje za letala, čolne in motorne vlake kakor tudi s tacconarne Dieselove naprave za vsako uporabo. RAZSTAVIiCA: Osebna vozila: Dvorana avtomobilske industrije, koja iter. 23; tovorna vozila: dvorana avtomobilske industrije, koja fttev. U; in zemljišče na prostem poleg dvorane. Motorji: dvorana avtomobilske industrije, koja St. 23. in razstavni prostor tvrdke Walter — Gras. Daimler-Benz akcijska družba Stuttgart - Untertürkheim 489/4 DOLENC JOSIP, zastopstvo za Sloveni?«», Ljubljana — Tet 3950 — Pošt. pred. 222. WÌ Urejuje Davorin ftavijen. — Izdaja sa Konzorcij »Jutra« Stanko Virane - £a Narodno uskarno d. d. kot uskai narja Fran J er an — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vrt v Ljubljani,