LETO XXI. — Številka 49 U«anovitelji: občinske konference S*UL Jesenice, Kranj, Radovljica, 8k°fja Loka in Tržič. - Izdaja časo-pl$n<> podjetje Gorenjski tisk Kranj, k redakcijo odgovoren Albin Učakar KRANJ, sobota, 22. 6. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od L januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah 2J-ASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Ali bomo govorili ali ukrepali? Te dni v Mitičnem obš ne našem družbeno-tivljenju tečejo trne in po večini konkret. razprave o smernicah ^dsedstva in izvršnega ko-Jteia centralnega komiteja jgZe komunistov Jugoslavi-Lahko rečemo, da se tako povsod pripravljamo stal zitiČno oceno dosedanjih nja V Prcdlogov, izpolnjeva-Ia dogovorov in obstoječih rej v S°V- Pred "ami so to-. > Konkretne naloge, ki ter- vor Zakas"elo rešitev, odgo- nos? odločnost, poštenost reševanju problemov na Pod?^em gospodarske *roč,u, tako v delovni o ni or- *£ttu>ciii kot na terenu, ta-# v °°čini, republiki in zve- v občh NaPaČno bilo, če bi smernicah iskali nove oblike, nove predloge, nenajavljene spremembe za prihodnje. Zavedati se namreč moramo, da so v smernicah ponovno zajete naloge, o katerih smo že večkrat razpravljali, sprejemali stališča, programe itd. Razlika je le v tem, da smernice zasledujejo in opozarjajo na konkretno reševanje problemov, o katerih smo do sedaj velikokrat govorili in sprejemali spodbudne sklepe, nismo jih pa reševali. Gre torej za konkretno in nenehno reševanje vseh drobnih problemov, pred katere smo še včeraj tako radi postavljali razne pogojnike. Ravno v tem je ves pomen in vsa vsebina smernic. Zato ravno sedaj ne I "illllli tQBl tip 166 Električni štedilnik s termostatom 2 brzokuhalna plošča z EGO protektorjem | Prostorna pečica l*llMlli||IU||intl|,i,,||,,||||(|||J|||,i||,t,||||||,f||tt||||||]||i||l|l|E|ll||||fllt|||||||i|j||i[||||||l||i smemo pozabiti, da kakršno, koli drugačno oziroma vsebinsko razlaganje in dolgo razpravljanje zgolj o smerni-caht vodi mimo cilja zahtev — vodi v načelno obravnava, nje, ki zopet lahko obstane na mrtvi točki. Prav to pa so ugotovili tudi na četrtkovi razširjeni seji komiteja občinske konference zveze komunistov v Kranju, prav to tudi ugotavljajo v drugih gorenjskih občinah. Tako so v Kranju poudarili, da bodo naredili konkreten akcijski program in z njim dopolnili oziroma konkretizirali naloge v dosedanjem programu občinske konference. Nekatere zadolžitve so konkretizirali in se zavzeli za njihovo rešitev že na seji. Tako na primer stanovanjsko problematiko, zaposlovanje, štipendiranje, neupravičeno pridobivanje dohodka itd. Poudarili so tudi, da se bodo za reševanje teh problemov zavzele vse družbenopolitične organizacije, občinski upravni in drugi organi, samoupravni organi v delovnih organizacijah, na terenu itd. Podobno so o smernicah razpravljali tudi v Radovljici. Na seji komiteja občinske konference zveze komunistov so sklenili, da bodo na podlagi smernic dopolnili konkretni program, ki so ga sprejeli na prvem zasedanju konference. Poseben poudarek so dali tudi izobraževanju, štipendiranju, socialnim problemom in davčni politiki v občini. Ugotovili so tudi, da je še posebej treba urediti sodelovanje med občinsko skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami itd. Posebej pa bodo o nadaljnjih nalogah in konkretnih zadolžitvah v občini razpravljali na tretjem zasedanju občinske konference zveze komunistov prihodnji torek. Razprave o smernicah so se torej začele. Čakajo nas velike in odgovorne naloge. Pomembno seveda pa je, da se bomo zanje zavzeli prav vsi in se dogovorili> kaj in kdaj bomo reševali. Gre namreč za preprosto in nedvoumno vprašanje: ali bomo govorili ah ukrepali! A. Zalar Mladina naj bo enotna in odločna Včeraj se je v Velenju začel osmi kongres zms. Mladi fantje in dekleta od vsepovsod so se zbrali, da bi izmenjali mnenja, misli, stališča, da bi povedali svoje probleme in hkrati predloge za njih rešitev. Upajmo, da bodo našli učinkovite odgovore na kopico vprašanj, ki se neprestano zgrinjajo na mladega človeka kot posameznika ter na mlade ljudi kot generacijo bodočnosti nasploh. Treba je spoprijeti se s takšnimi vprašanji, treba jim je pogledati v oči. Cas je, da mladina zedini svoje vrste ter z dejanji, ne le z besedami, pokaže svojo moč in odločnost spremeniti vse, kar je slabega, zastarelega, preživelega ... Pomembno je, da se kongres ujema z dogodki, ki kot posledica korenitih notranjih sprememb v naši družbi burka jo duhove ljudi. Samoupravljanje je eden izmed teh važnih procesov, če ne celo najvažnejši. Počasi, a vztrajno, dostikrat tudi boleče, prodira na vsa področja človekovega delovanja, spreminja doslej veljavni način »odločanja za ljudstvo« v odločanje ljudstva. To pa je sprememba, ki zajema tudi mladino. Beseda mladih v podjetjih, ustanovah in šolah je bila še do nedavna glas vpijočega v puščavi, danes pa postaja enakovredna drugim. To po-meni, da je družba generaciji, ki stoji pred vrati, ki bo šele prišla, odprla ta vrata in jim dala možnost uveljavitve. Za kar so morali poprej prosjačiti, se sedaj borijo, za kar so nekoč moledovali, sedaj zahtevajo. Seveda, vse skupaj je se vedno brez haska tam, kjer ne nastopajo organizirano, kjer niso enotni. Drug pomemben element, ki ga mladina mora in more obrniti sebi v prid, je uresničevanje načel reforme. Dobro gospodarjenje edino lahko zagotovi Jugoslaviji primerno mesto v svetu. In dobro gospodarjenje ne prenese amaterjev, nezmožre-žev, zahteva izobražene, strokovno usposobljene ljudi, ki ne bodo cokla v svoji dejav- nosti. Naloga mladinske organizacije je torej, da vpliva na svoje člane s te plati. Cez nekaj let bo, še bolj kot danes, o dostojnem mestu vsakega posameznika v naši družbi odločalo zgolj vprašanje, kaj znaš, koliko /m >-reš. Potemtakem je dolžnost družbe, da omogoči mladim izobraževanje in izpopolnjevanje, dolžnost m*:a-dinc pa, da to Izkoristi. Doslej smo obravnavali mladino nasploh, njeno vlogo v obstoječi stvarnosti in možnosti, ki se Ji odpirajo v bodoče. Toda nekateri oporekajo temu, da bi govorili o mladih kot o neki enotni generaciji, kot homogeni celoti. Trdijo, da moramo ločevati kmečko mladino od delavske, obe pa od študentske. Interesi, težnje in želje vsake od teh skupin so namreč zelo specifične, študentje na primer imajo povsem svoje probleme, drugačne od delavske ali kmečke mladine. AH to drži? Kratkoročno gledano, vsekakor. Ob zadnjih dogodkih na beograjski univerzi in v Študentskem naselju v Ljubljani drugi del mlade generacije sicer nI stal povsem neprizadeto ob strani, ni pa tudi zavzel kakega določenega stališča. In vendar večina zahtev naših študentov ni bila brez podlage. V svojem govoru po televiziji je predsednik Tito to zelo jasno povedal. Mar ne bi bilo značajno, da tudi druga mladina — delavska in kmečka — podpre študente v njihovih prizadevanjih za odpravo nepravilnosti? Uči« nek bi bil mnogo večji. Seveda velja isto za drugo stran, kadar gre za vajenca ali za vaško mladino, ki je glede vsega najbolj zapostavljena, ki pa sama ne more nastopati tako učinkovito. Zavedati bi se morali, da bodo vsi ti ljudje nekoč prevzeli ključna mesta v družbi in če že danes nimajo posluha za težave svojih bližnjih, kaj bo šele potem? Edina rešitev je torej v enotnem nastopanju, v organizirani dejavnosti. Le tako bodo mladi v naši družbi zavzemali mesto, ki jim gre. — ig Graditelji v našem paviljonu na gorenjskem *ejmu v kranju boste lahko kupili: \a potrošniški kredit do 1 milijona S din STAVBENO POHIŠTVO — OKNA, VRATA, ROLETE, PATENTNA OKNA NA DVOJNO ODPIRANJE naslednjih tovarn: JELOVICA SKOPJA LOKA, LIK KRANJ, MIZAR VOLČJA DRAGA m murka l E S C F 25-Ietnica izselitve v Stražišču 21. junij 1943 — V zgodnjih jutranjih urah so Nemci obkolili Straiišče in se začeli pomikati proti središču naselja. Bil je ravno ponedeljek in tisti, ki so se ob treh ali štirih zjutraj odpravljali kosit, so čutili grozečo napetost. Redki so bili, ki so ta koj dojeli pretečo nevarnost in se ji umaknili iz toplih stanovanj. Teh Nrmci kasneje tudi niso dobili. Večini osumljenih prebival, cev, predvsem v starem delu Straiišča, pa so Nemci ukazali, naj pripravijo najbolj potrebne reči in se pripravijo. Stanovanja so zapečatili. Zene, možje, otroci so čakali na odhod v današnjem domu TVD Partizan v Stražišču. Tu so se zbrali Prinio-Ževi, Potokarjevi, Šnajderje-vi, Jugovičevi, Žvabovi, Lu-žanovi, Klculvovi, Babčevi, Komarjevi, Likozarjevi, Bu-čovi, Frinčkovi, Anderjašiče-vi, Betonovi, Grehčevi, S t cm. bergarjevi, Meščevi, Kumer-dajevi pa Jakelčkova Justina, Joštova Marija in Starmanova Urša s hčerko ter še nekateri drugi iz Gorenje Save, Ban tal itd. Ob 11. uri so Nemci družine odpeljali v Goričane pri Med. vodah, po petih dneh pa potem v taborišče Hagenbi-chach pri Nurnbergu na Bavarskem. Do konca vojne so potem živeli v tem taborišču skupaj z nekaterimi Bohinjci. Sleherni od izseljencev je moral trdo delati. Nekateri pri kmetih, drugi v tovarni ali pa kar v taborišču. Na srečo so jih včasih obiskali sorodniki (seveda ilegalno) in jim tako vračali upanje za vrnitev. Tako je bilo dve leti, dokler jih strahu in negotovosti ter trpljenja niso prvega maja 1945 rešili zavezniki. Na srečo so se iz taborišča po približno dveh mesecih vsi vrnili na svoje domačije, za katere so med tem časom skrbeli svojci. Največkrat ne moremo govoriti o konkretnih vzrokih raznih vojnih grozodejstev, ki jih je počenjal okupator tudi pri nas. Nacizem in fašizem pač nista izbrala in iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif VISOKO KVALITETNA SODOBNO EMBALIRANA ampak mora znati te Pr0' , me razčlenjevati, P°lSlc vzroke in iskati izhod # n stalih težav. Komunisti železarne so jjj ločno za akcijo ce^n*\f družbe, da se onemogoči sameznikom, da bogatijo pena ali račun raznih špekulacij izkoriščanja tujega dela. Na kongresu so iu<^/zapravljali o možnih k^Lji tih za delegate za kongres zveze kom0?1... Slovenije. j. Vidic nagrade daje: brezhibno pranje in potovanja i P/$+$$%/+%8X+%$/^^^3 2081104584244^^4262^872448503^60507601^27345 JESENICE — Livarna v jeseniški železarni je dokaj zastarel obrat. Ob rekonstrukciji se za njeno modernizacijo ni našlo sredstev, saj so jo nameravali postopoma ukiniti. Pri vsem tem pa je zanimivo, da delavci, zaposleni v livarni, s ftevilkami dokazujejo, da je njihov obrat najcenejši proizvajalec kokil v državi. Za potrebe martinarnc in električnih poči Potrebujejo namreč veliko kokil, ki jih je doslej v glavnem izdelovala domača livarna. Poleg cene pa je važno tudi to, koliko šaržov zdrže kokilc. Ce je kvaliteta enaka ali celo boljša in če bi drugod res plačevali za kokile do 5 milijonov S din več, vsekakor velja dodobra premisliti, preden bodo Jeseniško livarno resnično ukinili. B» B. Še letos 4 km ceste skozi Tuhinjsko dolino Znano je, da so kamniški občani na referendumu rekli svoj »da« za uvedbo krajevnega samoprispevka za modernizacijo ceste skozi Tuhinjsko dolino, za izboljšanje šolskih prostorov in za ureditev krajevnih potreb. Ker je za prebivalce v Tuhinjski dolini modernizirana cesta prvi pogoj za njihov razvoj, so v zadnjem času spraševali in ugibali, ali bo občin-&ka skupščina začela z modernizacijo ceste skozi Tuhinjsko dolino ali ne? Naj v kratkih besedah opišemo odgovor predsed-n»ka kamniške občinske •kttpščine na to vprašanje. Predsednik kamniške občinske skupščine Vinko Gobec je v svojem odgovoru poudaril, da je Imelo omenjeno ugibanje osnovo pred glasovanjem o referendumu, nikakor pa °e sedaj, ko so občani sarn.i odločili, da prispevajo svoja sredstva za Bradnjo šol, modernizacijo tuhinjske ceste in za reševanje najvažnejših Problemov v krajevnih &ku'pnostih. Nadalje ugotavlja Vinko Gobec v svojem odgovoru, da kamniška občinska skupščina in miciativni odbor za modernizacijo tuhinjske ce-sto pripravlja vse potreb-n° za začetek del. Inicia-uvni odbor je že ra .navijal o predlogu, da letos modernizirajo štiri kilo- metre ceste z začetkom v Kamniku in da modernizirajo cesto skozi Motnik. kjer bo septembra veliko partizansko slavje ob 25 letnici ustanovitve Slan-drove brigade. Kdaj bodo v Kamniku začeli z modernizacijo tuhinjske ceste, ali julija ali avgusta, je od\isno od tega, če bo podjetje — izvajalec pripravljen modernizirati predvideni odsek s tem, da se financiranje uredi s pogodbo tako, kot bodo pritekala sredstva samoprispevka, prispevkov gospodarskih organizacij in skupščine. Predsednik kamniške občinske skupščine pravi nadalje v svojem odgovoru: »Odveč je bojazen, da letos ne bomo začeli z modernizacijo ceste Vsem občanom, samoupravnim dejavnikom in družbenopolitičnim organizacijam predlagam, da prično z akcijo zbiranja posebnih prispevkov v Tuhinjski dolini in občini čimprej ...« In na koncu Vinko Gobec takole zaključuje svoj odgovor: »Občanom predlagam, da ne ugibamo, temveč, da tudi v prihodnje akcijo za zbiranje sredstev v celoti podpiramo. Občani so z zaupanjem podprli predložene programe, naša naloga pa je, da jih v celoti uresničimo in o njihovem uresničevanju obveščamo javnost.« vig Pomembna pobuda o kritični oceni Ni dneva tako rekoč, da ne bi slišali besede reforma. Pravzaprav o njej toliko govorimo, da včasih postajamo že nestrpni in zato neobjektivni pri presojanju njenega izvajanja. Zaradi prizadevanj in želja, da bi Jo čimprej uresničili, postajamo na trenutke celo črnogledi. Pri tem pa pozabljamo, da uresničitev reforme ni porod oziroma delo, ki bo končano v nekaj dnevih, ampak pomeni vzgojo, vlaganje, skrb, razvoj, pomeni čas, ki teče in terja nenehno budnost ter odgovornost slehernega v tem časovnem gibanju. Minuli torek je klub gospodarstvenikov v Kranju pripravil posvetovanje o uresničevanju družbenega plana in o gospodarjenju v prvih pelih letošnjih mesecih v kranjski občini. Tako tema posvetovanja kot sestav udeležencev sta napovedovala zelo zanimivo in pomembno razpravo. Ce bi hoteli pedati kritično oceno zamisli in razprave na tem posvetovanju, potem moramo sekretariatu kluba izreči vso pohvalj za takšno odločitev. Zakaj? Danes, ko smo že dodobra odprli vrata ekonomskim in družbenim zakonitostim in ko se vse bolj prihl zujem.) uresničitvi teh načel: ko že vse bolj prihajamo do tega, da se morajo posamezne delovne organizacije, družbenopolitične skupnosti itd. oslanjati na lastne zmogljivosti, programiranje in gospodurje-nje, je kritičen pogled na uresničevanje zadanih ciljev vsekakor zelo dobrodošel. Prav to pa Je klubu na torkovem posvetoval, iu tudi uspelo. Kritična ocena o uresničevanju srednjeročnega družbenega plana namreč ni pokazala le na nekatere ugodne in manj ugodne rezultate uresničevanja kranjskega družbenega dogovora, ampak tudi potrdila, da ni dovolj, da so naloge le zapisane v načrtih. Potrdila je, da Je takšne načrte treba nenehno spremljati in Javno obravnavati ter prenesti nj hovo razpravo iz forumskih področij med gospodarstvo. Ce namreč vemo, da so vsa predvidevanja, investicije itd v družbenem planu (do 1970. leta) odvisno od gospodarstva, potem je logvlno, da morajo o uresničevanju le-tega, posebno pa o posameznih težavah spregovoriti tudi predstavniki gospodarskih organizacij. Predvsem pa morajo biti tudi dobro seznanjenj s konkretnimi potrebami občine. Danes zaradi široke, vendar zanimive problematike, ne b.uno pisali o dosedanjih uspehih in težavah pri uresničevanju družbenega plana in o posameznih investicijah v prihodnje. Menili smo, da je bolje (zaradi čimbolj po> polne slike), da posamezne probleme in predvidevanja predstavimo v prihodnjih nekaj številkah. In to bomo tudi naredili. Tokrat naj ugotovimo le to, da se Je kranjsko gospodarstvo 1966 in 1967. leta razvijalo dokaj ugodno v primerjavi s predvidevanji do 1970. leta. Hkrati pa moramo ugotoviti tudi to, da sedanji srednjeročni plan v kranjski občini, ki uaj bi bil uresničen do 1970. leta, pomeni le prvi del uresničevanja refome v kranjski občini. A. Zalar RADOVLJICA — Zasebne turistične sobe v radovljiškem turizmu igrajo zelo važno vlogo. Cenijo, da jih je približno 160, ležišč pa 340. To je štirikrat več, kot znašajo hotelske kapacitete. Goste, ki žele v Radovljici prenočevati, usmerja receptor domačega turističnega društva. B. B. Na obzorju nov pravilnik o izumih in tehniških izboljšavah Železarna Jesenice se ponaša z najstarejšo tradicijo na področju dejavnosti tehniških izboljšav v Jugoslaviji. Akcija se je začela že pred vojno, po vojni pa je ob podpori sindikalne organizacije in samoupravnih organov doživela lep vzpon. V 22 letih je bilo predloženih 1800 predlogov in tehniških izboljšav ter 5 izumov. Toda v zadnjem času je opaženo vidno opadanje zanimanja za tehniške izboljšave. Po mnenju sindikalne organizacije je vzrok takšnega stanja v nizkih nagradah za spreiete izboljšave. Po pravilniku iz leta 1961., ki je še v veljavi, dobi avtor naslednjo odškodnino: za prihranek 1,000.000 S din dobi avtor 29.000 S din; za predlog, ki prinaša železarni 10 milijonov S din prihranka, dobi avtor 139 000 S din nagrade in za predlog, ki zmanjšuje stroške proizvodnje /a 100.000.000 S din dobi avtor 759 000 S din nagrade. Nagrade očitno niso v skladu s koristmi, ki jih ima kolektiv od novatorjev. So pa Jjjdi drugi razlogi. Predlogi, ki jih vlagajo avtorji tehniških izboljšav, se često zavlačujejo in zadržujejo po raznih predalih v pisarnah. Na predloge strokovne službe navadno zapišejo »Predlog je dober, naj se primerno nagradi« ali pa »prihranki se ne morejo ugotovili, ker ni potrebnih podatkov«. To kaže na birokratski odnos do ljudi in predlogov, ki so lahko v korist celotnega kolektiva. Da bi se delavec spodbudilo k razmišljanju, kaj se da v železarni cenejše, hitrejše in boljše narediti, pripravlja železarna nov pravilnik o izumih in tehniških izboljšavah, ki bo odstranil dosedanje napake in bistveno spremenil odnos do avtorjev in predloženih izumov ali izboljšav. J. Vidic INDIVIDUALNI GRADITELJI — JtfOVOSTV LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLFD VAM NUDI NA SVOJEM OBRATU V PODNARTU UGODNO IZPOSOJANJE GRADBENIH PLOŠČ ZA OPA2ENJE BETONSKIH DEL NA VAŠIH GRADNJAH. CENA JE ZELO UGODNA, IN SICER 8 S DIN ZA m2 NA DAN. VSA NADAIJNJA NAVODILA DOBITE NA OBRATU PODNART, TELEFON STEV. 72 127. LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE BLED ^^$$%$$$%+%+P/$/+$%8B^M Seja skupščine stanovalcev Jesenice Stanovanja v starih hišah bodo podrli Stanovanjsko podjetje je podjetje, katerega osnovna dejavnost je gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini. Jeseniško tovrstno podjetje je bilo ustanovljeno decembra 1965. leta in je najmlajše podjetje v občini. Po sistematizaciji ima podjetje 39 delovnih mest, toda 15 delovnih mest še ni zasedenih, predvsem v servisni delavnici. Sklad stanovanjskih hiš obsega 314 stanovanjskih hiš oziroma 2866 stanovanj in 42 poslovnih prostorov. Znano je, da se vzdrzevanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini deli na tekoče in investicijsko vzdrževanje. Tekoče vzdrževanje se opravlja po naročilu in presoji hišnih svetov, ki razpolagajo z delom finančnih sredstev. Večja popravila ali pa zamenjave posameznih naprav opravljajo gradbena podjetja po programu ah' naročilu stanovanjskega podjetja; to spada v investicijsko vzdrževanje hiš oziroma stanovanj. Lani je stanovanjsko pod jttje na investicijskem vzdrževanju (po programu) opravilo na 179 hišah razna dela. Mimo programa pa so opravili razna dela še na 70 hišah. Za investicijsko vzdrževanje je bilo lani na voljo 1,760.000 N din. Ker z razpoložljivimi sredstvi niso mogli kriti vseli potreb, so izvajali le tista dela, ki so jih označili kot nujna. Na seji smo slišali *eč očitkov na račun izvajalcev del, ki včasih površno opravijo naročena dela. Pri vzdrževalnih delih, ki so bila označena kot nujna, so prvenstveno upoštevali obnove in popravila strešnih kritin, žlebov, odtočnih cevi, pločevinastih obrob, prezidave oziroma obnovitve dimni- • S i i i i i i i i i GORENJSKA KREDITNA BANKA KRANJ i poslovnimi enotami KRANJ, JESENICE, RADOVLJICA, SKOFJA LOKA, TRŽIČ RAZPISUJE ZA SVOJE VARČEVALCE dve veliki nagradni žrebanji SKUPNO 200 NAGRAD v vrednosti NAD 82.000.— N DIN dne 14. 8.1968 in 14. 2. 1969 Prvi nagradi sta: DVA OSEBNA AVTOMOBILA ZNAMKE SKODA Za vlagatelje, ki bodo od 1. 1. 1968 do 31. 1. 1969 vezali dinarske ali devizne prihranke v višini 2.000.— N din za dobo nad 1 leto ali 1.000.— N din za dobo nad 2 leti , Vsakomesečno žrebanje od 1. junija 1968 dalje Dva srečna dobitnika bosta pri vsaki poslovni enoti vsak mesec nagrajena z lepo nagrado za varčevalce navadnih vlog, ki bodo povečali vlogo v mesecu vsaj za 100.— N din NAGRADE: 71 ročnih ur Darvvil v vrednosti nad 14.000.— i Žrebanje stanovanjskih i varčevalcev O Pripravljenih je 10 denarnih nagrad v vrednosti g 5.100.— N din, ki se koristijo za nabavo gradbenega O materiala ali opreme po izbiri. m H Za osebe, ki varčujejo za dobo 2 leti ali veS. 8 kov, zamenjave elektroinsta-lacij, obnove pročelja objektov ter zamenjave dotrajanih elementov, kot npr. štedilnikov, bojlerjev, peči, kotlov, centralne kurjave itn. Naj navedem nekoliko podatkov o teh delih: Na 84 hišah so bili opravljeni zunanji opleski mizarskih izdelkov, na 55 hišah so opravili prekritje streh, na 46 hišah so popravljali dimnike, pri hišah so sezidali 33 novih drvarnic, v 21 hišah pa zamenjali lesene pode itn. Čeprav bi na seji skupščine stanovalcev morali največ razpravljati o poročilu podjetja in smernicah za delo v tekočem letu ter splošni problematiki stanovanjskega gospodarstva, se je razprava sukala okrog težav te ali one hiše oziroma stanovanja. In še nekaj besed o incidentu na seji. Milan Prusnik z Jesenic je obtožil ing. Vičarjevo, direktorja stanovanjskega podjet. ja, da ni pokazala razumevanja za popravilo hiše v kateri stanuje, čeprav je bil zaradi tega večkrat pri njej na stanovanjskem podjetju. Prusnik je glasno segal v besedo vsem diskutantom in ni dovolil drugim, da bi mirno povedali svoje mnenje. Na prošnjo delovnega predsedstva, naj ne sega v besedo drugim razpravljavcem, je Prusnik jezno vstal in zapustil dvorano. Toda le za kratek čas. Kmalu se je vrnil in zopet oviral sejo. Med drugim je na drzen način onemogočil razpravo predsednika občinske skupščine, tako da je France Zvan zaradi Prusnika prekinil razpravo in odšel iz dvorane. Vrnil se je šele potem, ko je tudi Prusnik zapustil dvorano. Morda neljubi primer ne bi niti navajal, če ne bi kazal na drugo plat problema. Prusnik sploh nikoli ni bil pri ing. Vičarjevi na stanovanjskem podjetju in je zato krivična obtožba obenem huda žalitev za prizadeto. Vičarjeva je na seji skupščine stanovalcev pojasnila, da je za popravilo hiše, v kateri stanuje Prusnik in še štiri družine, letos v programu prek 3 milijone S din. Ne morejo pa vseh hiš popravljati hkrati. Toda Vičarjeva je Prusniku in drugim navzočim stanovalcem te hiše opravičeno očitala, da zaradi malomarnosti le-ti nima-| jo hišnega sveta in da zato nimajo zakonitega zastopnika stanovanjske hiše. Zato stanovalci te hiše ne morejo uporabljati sredstev, izločenih za tekoče vzdrževanje. In ne samo to. Stanovalci te hiše so si okrog hiše sezidali razne drvarnice in prizidke, ki kvarijo videz Čufarjevega trga. Na seji je bilo Prusniku in stanovalcem te hiše jasno povedano, da v to hišo stano. vanjsko podjetje ne bo vložilo niti dinarja vse dotlej, dokler ne bodo sami porušili vse drvarnice in ute okrog hiše. Ko bodo to storili, jim bo stanovanjsko podjetje takoj sezidalo novo drvarnico. Incident je značilen, kako nekateri ljudje od skupnosti zahtevajo vse, medtem ko sami držijo roke v žepih. Nihče v dvorani se ni strinjal s ponašanjem Prusnika, ki je očitno kazal znake vinjenosti. Navzoči so se oddahnili, ko je zapustil dvorano. Ing. Vičarjeva je skupščini stanovalcem nakazala problem, vzdrževanja starih hiš-V stanovanjskem skladu so nekatere hiše stare prek 10° let ali pa so dotrajane. Za njihovo vzdrževanje bi morali vsako leto nameniti precej denarja, stavbe in stanovanja pa bi bila še vedno taka kot so: stara in draga za vzdrževanje. Ker preveč obremenjujejo stanovanjski sklad, bi bilo najbolje te hiše oziroma stanovanja prodati stanovalcem-Stanovalci bi kot lastniki bolje pazili na vzdrževanje-O tem bodo odločali drugo leto na seji skupščine stanovalcev, ko bodo zbrali celotno gradivo o tej problematik'; Veskakor bo potrebno najo ustrezen način, kako bi zainteresirane občane kreditirali za nakup takšnega stanovanja ali hiše. Na seji smo slišali, da Jc za tekoče vzdrževanje stanovanj dovolj denarja. Ob koncu lanskega leta so hišni sveti razpolagali z okrog 72 miJ'J*" ni S din, letos pa se bo ta vsota dvignila na 90 rnihJ0: nov (čeprav bodo hišni sveh med letom porabili okrog V milijonov S din). Na seji so kritizirali delavce komunalnega podJc^?' ki zahtevajo, da so posode za smeli pred hišo, čepra* imajo novejše stavbe ni°*» ki so namenjene za smetnj*; ke. Kritika je upravičena, saj se iz smetnjakov, ki so na dvorišču, posebno v poletnem času, širi smrad. Ing. Nikolič je predlagal, naj bi več pozornosti posve* tili ureditvi pročelij ob gW' ni cesti. Po njegovem ranen/1 bo morala občinska skupst' na ustanoviti strokovno sk»' bo, ki bi skrbela za urban*' stično ureditev ir,ost,ai4iC okolice. J« *' Lil 6. Julija bo eno leto, odkar so na Bledu začeli delati nov hotel. To bo eden največjih^. In njegova gradnja pomeni tudi eno največjih tovrstnih investicij na Bledu po vo|n»-videno Je, da bodo hotel odprli prihodnje leto pred začetkom turistične sezone. Gradbe '^jo Izvaja Splošno gradbeno podjetje Gorenje iz Radovljice, ki bo 1. julija letos končalo »odo fazo gradnje (takrat bo hotel dobil tudi dokončno zunanjo obliko). Takoj za tem P nadaljevali tudi z notranjimi deli. — Foto: F. Perdan SOBOTA — 22. JUNIJA IMfl Skofji Loki se obeta nov PTT center 1000 lokalnih Avtomatska telefonska centrala bo imela priključkov ' Poštno stavbo v Skofji Loki so pred dobrim mesecem dni pričeli podirati. Ker prebivalce zanima, kaj in kako je .s to stvarjo, smo povprašali pri PTT podjetju Kranj, ki financira dela. Pošta v Skofji Loki, takšna kot je bila, je postala Premajhna. Razen tega je bilo na račun slabe urejenosti pri nuđenju poštnih storitev zadnje čase precej pripomb. Obiskovalec, ki je imel na pošti več opravkov hkrati, je moral v tri različne prostore. Takšno poslovanje je seveda zamudno in zastarelo. Kot smo zvedeli, bodo stavbo podrli do tal, le klet ostane stara. Nova zgradba, za katere postavitev so pred- r*d dnevi so začeli obnavljati v Skofji Loki sedanje poštno Poslopje. — Foto: F. Pcrdan 286 let na bolezenskem dopustu Gospodarski računi v svetu so pokazali, da je cenejše vlaganje denarja za tehniške izboljšave in zdravstvene pogoje dela, kot pa plačevanje posledic zaradi poškodb pri delu ali pa zdravljenje poklicnih bolezni. v obdobju od 1962. leta do 1967. je bilo v železarni 5528 poškodb pri delu, zaradi poškodb pa je bilo izgubljenih 104.643 delovnih dni. Ce bi bil to en delavec, bi bl> zaradi poškodb skupno 286 let v bolnišnici oziroma na bolezenskem dopustu. Največ poškodb je bilo 1962. leta, in sicer 1050 in Jcta 1965., ko je bilo 1011 poškodb. Najmanj poškodb je D|lo lani (670 poškodb). Vsekakor je v železarni veliko več možnosti za poškodbe, kot je to morda primer v a,Ui!ih podjetjih. Analiza vzrokov poškodb kaže, da je naJvečkrat vzrok nesreče nepazljivost delavca ali pa ncs noš t o van j c predpisov in discipline pri delu. Seveda moramo vedeti tudi to, da je v železarni zaposlenih okrog 7000 delavcev, od tega 1000 žena in deklet, 1250 mladincev in 317 delovnih invalidov. Skupno z y°.ia5kimi, vojnimi in drugimi invalidi pa je v železarni 446 invalidov. Niso pa v železarni izgubljeni delovni dnevi samo 2ara(Ji ncsrc£ p,.j dciu> jo nazorno kaže podatek, da je •Mjvcč delavcev invalidsko upokojenih zaradi bolezni rca in ožilja, bolezni dihal, bolezni kosti in zglobov, oolezni prebavil itn. Poleg naštetih bolezni zdravstveni elavci opažajo pri delavcih železarne večjo izčrpanost, Preutrujenost in prezgodnjo staranje To je razumljivo, Cr so nekateri delavci delali neprekinjeno (na tri iz-j^ene: dopoldne, popoldne in ponoči) v vročili obratih, Kl Wtreje krhajo zdravje. Prav zato je velik del kadrovske politike usmerjen k Ustvarjanju delovnih pogojev, predvsem tehniške, zdravstvene in socialne varnosti. Seveda pa jc v železarni to e'o zahtevno delo, ker ni enostavno menjati delovne P^oje in često delovne navade. J. Vidic JESENICE — Jeseniška zveza prijateljev mladine ima že 06 !et svoje letovišče v Novigradu. Za letos so že narediU Pr°gram, ki zajema časovno razdelitev izmen in ceno eno-rftevne oskrbe. Kot je predvideno, bo od 20. junija do S •_ septembra letovalo ob morju sedem Izmen. V Novigrad °do odšli predšolski in šolski otroci pa tudi odrasli, ki so ali . * tudi niso čiani društva. Cena enodnevnega bivanja t vsem, ka sPada zraven, b° od 11 do 20 N din. B. B. videli 50 milijonov S din stroškov, bo končana do konca leta. V pritličju nameravajo urediti pošto, v prvem nadstropju pa' bodo namestili novo avtomatsko telefonsko centralo s kapaciteto 1000 lokalnih priključkov. Stroški zanjo, za nakup in montažo, znašajo 200 milijonov S din. To bo doslej druga največja centrala na Gorenjskem. Tudi zaradi nje morajo graditi novo stavbo, kajti lesen vmesni strop v prejšnji takšne teže ne bi vzdržal. Nova centrala bo začela obratovati spomladi prihodnje leto. Tedaj bodo dela končana. Nov PTT center naj bi bil potemtakem kar se da sodoben, z modernim poslovanjem. Vsa dejavnost pošte bo združena, vse bo v eni hiši. Tudi prizidek s poštnimi predali, ki so ga morali postaviti pred leti, bo odslej odveč. I. G. XVIII. GORENJSKI SEJEM V KRANJU 2.—13. VIII. 1968 Očiščene in zmrznjene morske ribe v prodajalnah UXVJXjCL VELEBLAGOVNICA NaMa V LJUBLJANI da je bila obvešča 21. JUNIJA 1968 odprta NOVA IN SODOBNO UREJENA BLAGOVNICA konfekcija, metrsko blago, perilo, pletenine, oprema za dojenčke, volna, poza-menterija, Q usnjena galanterija, rokavice, nogavice, kozmetika, čistila, £ pohištvo, šivalni stroji, plotilni stroji, preproge, dekorativno blago, zavese, 0 televizorji, radioaparati, gramofoni, magnetofoni, tranzistorji, gramofonske plošče, £ štedilniki, kuhalniki, pralni stroji, hladilniki, loičilci, sesalci, mikserji, posoda in različna drobna električna galanterija, £ šport in camp oprema Potrošniški kredit — tudi brez porokov Po nakupu se boste lahko osvežili in si odpočili v bifeju na prijetni terasi blagovnice, kjer vam bodo na voljo izbrane pijače in hladna jedila. Za obisk se priporoča in k nakupu vabi KOLEKTIV BLAGOVNICE S V ŠKOFJI LOKI PRI AVTOBUSNI POSTAJI Pod eno streho bo v treh etažah kupcem na izbiro vse, kar potrebujejo za osebno uporabo ter za potrebe v gospodinjstvu • • • Strojno ključavničarstvo JANEZ ZOREČ SLAMNJAK 33 (PRI LJUTOMERU) proizvaja pločevinasto samokolnico BISERKA 68 100-litrsko, guma z zračnico na krogličnih ležajih. Zelo primerna za uporabo v kme tijstvu, gradbeništvu itd. Barva po želji! CENA: 350 N din FRANKO ŽELEZNIŠKA POSTAJA KUPCA Takojšnja dobava — po prejetju ustnega ali pismenega naročila! Izdeluje tudi kladivarje in pripravlja proizvodnjo kombiniranih mlinov za repo in sadje » » * i lanma« rečanje Varaždin - Radovljica Manifestacija prijateljstva in bratstva Obisk Varaždincev v neka-terih krajih zgornje Gorenjske je bil pomemben kultur-no-politični dogodek. To pa. prav zategadelj, ker je pomenil resnično manifestacijo prijateljstva ter medsebojnega razumevanja in spoznavanja ljudi' vseh bratskih in sosednjih narodov, ki jih že v preteklosti vežejo mnoge Prvo snidenje beljaških in jeseniških pevcev V čtifarjevem gledališču na Jesenicah je bilo v soboto zvečer pri jatelj-sko srečanje beljaških in jeseniškdh pevcevjdelav-cev. Srečanje je organizirala na pobudo občinskega komiteja ZKS Jesenice in okrajnega vodstva KP Avstrije v Beljaku komisija Za kulturno sodelovanje z zamejstvom na Jesenicah. Za prireditev, na kateri so priredili pevski koncert beljaški in jeseniški pevci, so pokazali Beljačani kot Jeseničani izredno zanimanje, saj so dvorano polno zasedli. Program so izvajali Avstrijci z desetimi koroškimi jn štajerskimi pesmimi, martinarski zbor jeseniške železarne z domačimi in tujimi pesmimi, v ta namen sestavljeni mešani zbor in za konec združeni zbor Beljaka in Jesenic, ki je zapel avstrijsko Obernglantal-bodn in slovensko Jurija Fleišmana Triglav. Skrbno izbran in dobro izvajan program koncerta je nudil udeležencem lep in nepozaben kulturni užitek, samo srečanje pa jc izzvenelo v mednarodno manifestacijo, ki predstavlja prvi korak k trajnemu sodelovanju med je-seniškimfi in bcljaškimi delavci pevci, še letos, tj. za praznik naprednega tiska, bodo ponovili koncert v Beljaku, v bodoče pa želijo pritegniti v tradicionalna srečanja še pevski zbor iz Pontebe v Italiji. Letno naj bi nato organizirali sfrečalnje izmenično na Jesenicah, v Beljaku in v Trbižu. Pevski zbor jeseniških martinarjev, ki iz leta v leto vidno napreduje, že predstavlja za Jesenice moški pevski zbor, katerega nastopi vse bolj navdušujejo in bodo po dosedanjih izgledih zastopali jeseniško železarno in Jesenice doma ter v naših in inozemskih železarskih središčih dokaj častno. P. C. skupne vezi. Poseben pomen pa ima to medsebojno zbliževanje tudi dandanes, ko oblikujemo družbeno skupnost, temelječo na enakopravnosti narodov. Obisk Varaždincev na Gorenjskem minulo soboto in nedeljo je bil šele drugi bolj množični stik Gorenjske v Varaždinom; prvikrat so se pred dvema mesecema sešle gorenjske kul< turne skupine z varaždinskim občinstvom. Vse to pa je uvod v še bolj okrepljeno ter razširjeno nadaljnje sodelovanje. O tem sta se v razgovorih strinjali obe strani. Varaždrnci so prispeli v Radovljico v soboto z dvema avtobusoma. Po zelo močnem deževju se je ravno razvedrilo in gostje so imeli prav srečo, da so si v lepem vremenu v soboto popoldan lahko ogledali nekatere gorenjske kraje, med njimi Begunje, Radovljico in Bled, v nedeljo pa še Kropo. V Begunjah pred spomenikom in pred muzejem NOB je kustosinja tov. Prevčeva gostom zelo slikovito in s čustveno ganjenostjo orisala dogajanja v begunjskih mučilnicah. Iz 60 grl in src je za-donela pretresljiva žalostin-ka ŠUME, OJ ŠUME, s katero smo se skupaj spomnili vseh tisočev žrtev, ki so trpele strašna mučenja v celicah smrti. Višek obiska pa je bil večerni koncert v blejski festivalni dvorani. Tamkaj se je zbralo več kot petsto obiskovalcev, kulturnih delavcev iz cele občine: iz Radovljice, Mošenj, Bohinjske Bele, Gori j ter z Bleda in okolice. Med obiskovalci je bilo skoraj polovico tujih gostov, ki bivajo na Bledu. Kulturne organizacije iz navedenih krajev so organizirale skupinski obisk na veliko prireditev prijateljskih Varaždincev. Večerna predstava pa je izzvenela v pravo kulturno manifestacijo, saj je spored obsegal med širokim izborom jugoslovanskih pesmi In plesov zelo velik del slovenskih. Resnično srrTo bili počaščeni vsi, ker so gostje s takšnim posluhom za slovensko melodijo in besedo izvajali slovenske narodne pesmi. Veliko zaslugo za to ima zlasti dirigent IVEK ZVONKO, li je vrsto narodnih posebej priredil za zbor. Med slovenskimi smo slišali: Luna sije, Megla v jezeru. Na oknu glej in druge. Celotni spored je obsegal pesmi in plese vseh jugoslovanskih narodov. Občinstvo je nastop gostov sprejelo z velikim navdušenjem in zadovoljstvom. Kar pri odprti sceni med izvajanjem je bučno pozdravljalo Izvajalce. Zelo so navdušile gledalce nekatere zagorske muzej odslej muzejska zbirka pesmi, med plesi pa je vnela zlasti prečudovita BILJANA, ki je resnična ljudska umetnina. Sploh pa so bili plesi odlične folklorne skupine v pisanih nošah s slikovitimi okraski nekaj posebnega. Koreograf FRANJO ŽELEZ-NJAK je uspel iz mladega zbora oblikovati odličen in dobro Izurjen plesni ansambel z velikim posluhom za ritmiko, koreografijo in z obvladovanjem vseh, tudi težjih plesnih elementov. Posebno močno je bila v plesih prisot- J na tudi izpovednost. Folklora je izvajala: splet slavonskih kola, šopsko makedonsko oro, »šano, dušo i čovek«, bunjevačko momačko kolo in druge. Skupaj s folklorno skupino je nastopal tudi tamburaški zbor, ki ga vodi HUDJEK ILIJA. Najbolj množično interpretacijo je doživela zadnja točka kot zaključni prizor iz opere Jakova Gotovca ERO S ONOGA SVETA. To pa je bil prizor, ki je sprožil val navdušenja in prisrčnega odobravanja, saj je skupno nastopalo blizu sto izvajalcev: varaždinske pevce, plesalce in tamburaše so v tej točki podprli tudi gojenci radovljiške glasbene šole v sestavu harmonikarskega orkestra. Zaključno pesem so Radov-ljičanj in Bleje] naštudira'i po vnaprejšnjem dogovoru, tako da so na sobotnem koncertu nastopili skupaj zelo dobro, čeprav niso imeli skupne vaje orkestra s plesalci in pevci, pianistom in tamburaši. Vadili so namreč ločeno pod vodstvom predavateljev tov. Noča na Bledu in tov. Ažmana v Radovljici. Predsednik SVOBODE iz Varaždina je na prijateljskem srečanju tudi spregovoril o zgodovini te kulturno-umet-niške organizacije, skupaj s predsednikom ZKPO Radovljica pa je izmenjal SPOMENICE PRIJATELJSTVA ter nekatera dragocena domača spominska darila. Svoboda Podnart je organizirala družabno srečanje, na katerem se je zbralo blizu 200 Gorenjcev in Varaždincev. Za tem pa so sprejeli člani kulturnih organizacij goste na dom, koder so jih prenočili ter se tako še pobliže spoznali z njimi. Največ so jih sprejeli v Kropo, Podnart in v Gorje, nekaj pa tudi v Mošnje, v Radovljico in na Bled, V nedeljo so si ogledali še znamenitosti Krope, predvajali pa so jim tudi dva filma: o Kropi in Kolednike. Pred spomenikom sredi vasi je bil zbor, na katerem je izzvenela prijateljska obljuba obeh strani o nadaljnem sodelovanju. J. B. Za ustanovitev muzeja v Tržiču se je v prvih letih po osvoboditvi začel zavzemati Tehniški muzej Slovenije, ki je v Tržiču prav zaradi njegove pestre obrtne dejavnosti v preteklosti in v njegovi današnji industriji videl velike možnosti za razvoj muzejske dejavnosti. Iz teh pobud je skupina Tržičanov ustanovila muzejsko društvo, katerega namen je bil pripraviti vse potrebno za ustanovitev muzeja. Omenjeno društvo je pred približno petnajstimi let; odkupilo edino še obstoječo fužino in pridobilo Zgornjo kajžo — objekta, ki sta sama po sebi spomenika tehniške kulture. Do ustanovitve tržiškega muzeja je prišlo leta 1964, ko je občinska skupščina sprejela sklep o njegovi ustanovitvi. Dotacije, ki jih je muzej dobil piva leta, so porabili za prenovitev muzejskih prostorov, za odkup eksponatov, literature in druge dokumentacije o razvoju Tržiča in za prirejanje pbčasnih razstav. Vendar pa je bila dotacija premajhna, da bj razpisali stalno delovno mesto vodje muzeja in ,s tem zadostili verifikacijskim pogojem. Vendar pa bo tržiški muzej spet zaživel, saj je tržiška občinska skupščina na svoji zadnji seji sprejela sklep o preimenovanju muzeja v muzejsko zbirko, poleg tega pa je prevzela funkcije ustanovitelja in se zavzela, da bo dajala sredstva za redno delo muzejske zbirke. Poleg tega je občinska skupščina zadolžila svoje predsedstvo, da se dogovori s primerno organizacijo, ki bi prevzela nadzor nad muzejsko zbirko, v kratkem pa bodo razpisali tudi stalno delovno mesto vodje zbirke. Pred sklepanjem tržiške občinske skupščine o usodi muzeja je o njem razpravljal tudi avet za kulturo in presveto občinske skupščine in imenoval posebno komisijo. Komisija je pri svojem pre-gledu muzejske dejavnosti ugotovila, da je bila ta do sedaj omejena le na zbiranje predmetov in na organizacijo nekaterih razstav — med njimi velja omeniti: Razvoj šolstva v tržiški občini, razstavo NOB ob 25-letnici vstaje slovenskega naroda. Tri srečanja s Francozi, Aktivnost mladine med NOB hi Hitzingerjevo razstavo. Po posvetovanju z nekaterimi muzejskimi strokovnjaki je omenjena komisija zbrala tudi nekatere predloge za usmeritev tržiškega muzeja oziroma muzejske zbirke. Tako naj bi po predlogih komisije sveta za kulturo in prosveto v muzeju zaposlili stalnega muzejskega delavca, komisija pa je nadalje menila, da naj bi krajevni muzeji, v našem 'primeru tržiški, usmerjali bolj v sPe" cializacijo kraja in naj bi se ogibali prevelike heterogenosti, saj obiskovalce muzeja, zlasti še tujce>Jt zanima predvsem tisto, kar drugje ne morejo videti. Zanimiva je tudi naslednja ugotovitev, da vsako muzejsko zbiranje še ne more imeti značaj muzeja, temveč je mogoč in 23 manjše kraje tudi primernejši status muzejske zbirke, Kot rečeno, tržiški muzej se odslej imenuje muzejska zbirka, njen ustanovitelj Je tržiška občinska skupščina, ki bo iz svojega proračuna redno zagotavljala sredstva. Na seji občinske skupščine so tudi sklenili, naj se bodeči vodja muzejske zbirke v Tržiču strokovno poveže z Gorenjskim muzejem v Kranju in s strokovnjaki drug'f1 muzejev ter tako najde najprimernejšo obliko dejavnosti muzejske zbirke v Tržiču-Vili O. v čufar' letoš- JESENICE - V četrtek, 20. junija, zvečer so jevem gledališču na Jesenicah priredili zadnjo premiero nje gledališke sezone. Igralci so se predstavili z dramatično zgodbo Ferda Kozaka PUNČKA, ki ima pet slik. V glavni vlog1 je nastopila Marija Kavčičeva, igrali pa so še Oto GetdCif Franci Pogačnik in Slava ter Bojan Maroševič. Režiser Je Bojan Ccbulj, ki je tudi pripravil sceno. V prihodnjih dneh bo še več ponovitvenih predstav. JESENICE — Prejšnjo soboto zvečer jc sekcija DOLlK v mali dvorani Delavskega doma na Jesenicah odprla samostojno razstavo slik alpinista in likovnika domačina Toneta Toma-zina. Razstava je posvečena pomembnim abletnicam jeseniškega in slovenskega planinstva. Ob tej priliki so člani DPD Svoboda Tone Cufar izvedli krajši kulturni program. ŠKOFJA LOKA — Danes zvečer (v soboto, 22. junija) °b 20. uri bo mladinski pevski zbor pri mladinskem kulturno-umetniškem društvu gimnazije Škof ja Loka v dvorani Loškega gledališča na Spodnjem trgu priredil celovečerni koncert. č'a' ni zbora, katerega vodja je prof. Tone Lotrič, bodo zapeli ve narodnih, partizanskih in umetnih pesmi. Kulturni večer nal bi bil prikaz celotnega dela mladih pevcev. Ob razstavi grafik, risb^ in plastik učencev osnovnih šol V Mestni hiši jo je organiziral zavod za prosvetno-pedagoško službo Vsi smo edini, da otroška ustvarjalnost ne pozna meja. Kjer je domača vzgoja vsaj nekoliko usmerjena v razvijanje otrokove ustvarjalnosti, tam otrok te zgodaj prime svinčnik in »ustvarja*, seveda, mesecem starosti primerno. In ko le faca in ko izgovarja prve besede, je med njimi kmalu tudi beseda »pisa, pisa«, kar mu pomeni svinčnik ali barvico, skratka predmet, ki tako čudovito pušča za seboj črte. Takrat nastopi preobrat v naši vzgoji, kajti otrok tedaj ne pozna meja svoji ustvarjalni vnemi, vsak papir mu je premajhen, spopade se s svele prebeljeno steno, riše po pohištvu ali povsod tam h najraje tam, kjer bi ne smel. Nastopi odločilen trenutek, ko se mora prvič ukloniti in mere svojih risb uskladiti z ieljami staršev. Mnogokrat je prav ta trenutek odločilen za poznejši razvoj otrokove ustvarjalnosti. Groba beseda ali celo telesna kazen se v otroški zavesti vsidrata kot strašilen element, ki se pokale pozneje v šoli pri likovnem pouku v obliki odpora Pred risanjem in kot podzavesten strah, da ne zna risati Vsi pa vemo, da otroci nadvse radi rišejo, slikajo, modelirajo neverjetno izpovedno in izrazito, toda ne zgolj zaradi sa-rrtega risanja ali slikanja in modeliranja. Zdi se mi, da ne 1 besedo in ne s pesmijo in niti s kretnjami niti z igro ne morejo svoje izpovednosti ujeti v trdnejšo obliko, vse jim jc Preveč minljivo in vse jim izgine, tako hitro, da se tega niti ne zavedo. V likovni podobi pa vidijo trdno in trajnejšo obliko svojih livljenjskih lelja in odkritij, vidijo sebe s predmeti in °sebami. ki so jim ljube, zajete v trden neizbrisen krog. Na sliki je vse tako, kakor si telijo. Kakor je usoden trenutek, ko se morajo prvič ukloniti naši Volji, našim normam, tako jc usoden lahko tudi trenutek, ki Pride z vzgojnimi metodami likovnega pedagoga. Odločujoč je Poseg likovnega pedagoga, pomembna njegova avtoriteta, ki mora iskati metode in sredstva za zelo komplicirano delo, s katerim osvobaja otroško duševnost najrazličnejših zunanjih vplivov in jo mora voditi s psihološkim posluhom v likovni SVet in s tem v področje posebne delovne discipline. Posebno Vatuo pa je, kako opravlja likovni pedagog to svoje odgovorno •fa. Ne sme pustiti otrokom popolne svobode niti ne sme z vtjukom svoje strogosti ustvarjati iz njih Picassojev. Vzgojitelj pomaga spajati otroško domišljijo z realnostjo okolja, °lroški pogled na svet in njegovo doživljanje s povsem določeno tehniko, veščino in ciljem. Toda ne samo to, ampak še mnogo več: otroški svet mora podrediti zakonom estetskega u pridobljenih prav z asuanskim jezom, bo namreč Dr«nalo za ljudi, ki jih bo za 250 odstotkov več kot anes. Drugače povedano, obdelovanje novih milijonov ktarov zemlje okoli leta 1970 ne bo odpravilo proble-*na> kako nasititi slehernega Egipčana. drž Programe planiranja družine je sprejela že večina av- Tako jc Turčija leta 1964 ukinila zakon, ki je Prepovedoval uporabo kontracepcijskih sredstev. V Probiju, glavnem mestu Kenije so v vsaki bolnici stanove za kontrolo rojstev. V Zambij; .so nedavno ^Prli pet klinik. Tudi v Tunisu in Maroku se vse bolj ^nimajo za načrtovanje družine. Planiranje družine 80 vnosli v državne programe v Indiji in Pakistanu, Cilji vseh teh prizadevanj za večjo količino hrane a svetu in pa za zmanj&tnjp števila rojstev ni samo bliskanje demografske krivulje navzdol. Cilj je prav •°tovo boljše življenje ljudi, brez bede, lakote, bolezni, 0Pismenos.ti in siromaštva. Vsak otrok naj bi bil za-°len. Le tako mu bodo lahko starši omogol-ili šolanje g življenje v zdravem okolju. Le tako se bo dvignil ^vlJenjski standard dežel v razvoju. Ne nazadnje pa Sc s tem okrepila tudi trdnost svetovnega miru. Neprestano opozarjanje na ta problem je potrebno. 0 lako se bodo ljudje zavedali, da je vsakokrat, ko se 2orr>lja zavrti okoli svoje osi, na njej za 190.000 življenj vc*- Vsi bi se morali zavedati, da je treba storiti vse r**}, preden bi človeštvo zajela lakota in vsesplošen pr°Pad. (Konec) Akcija zbiranja oblačilnih predmetov Solidarnost s sočlovekom V teh dneh so aktivisti rdečega križa raznosili okoli devet tisoč pisem vsem gospodinjstvom v kranjski občini. Nekatera gospodinjstva bodo pisma morda dobila še naslednji teden, vendar pa organizacijski odbor za izvedbo akcije upa, da bo še dovolj časa do petka, 28. junija, ko bodo po oblačila in obutev prišli aktivisti in podmladkarji rdečega križa. Občani, to je akcija solidarnost s sočlovekom v stiski. To ni nikakršno prosja-čenje. Ce se je v omarah nabralo oblek, perila in obutve, ki so jo otroci prerasli ali je kako drugače ne rabite, podarite jih rdečemu križu. Naj ne bo zadrege, čc v omarah tega ni. Ni namen akcije dobiti od vsakega gospodinjstva zavoj obleke in podobnega. Od občanov pričakuje rdeči križ samo pripravljenost, dve uri sodelovanja in solidarnost. Naj bo zbiranje oblačil kot nekaka samopomoč. Nihč£ ne ve, če ne bo mogoče ob elementarnih nesrečah ostal prav tako brez oblek in obutve. Rdeči križ pričakuje, da bodo v zavojih stvari, ki bi jih vsak sam prav tako oblekel, če bi se mu pripetila nesreča. Naj ne bo to samo akcija, v kateri bi se znebili starih oblačil! Rdeči križ se zanaša na srčno kulturo našega občana, da bodo oblačila pripravljena, kot bo pisalo v navodilu; torej zašita, oprana in zlikana. Te dni so sestanki mestnih organizacij, na katerih sodelujejo organizacije poleg RK seveda še SZDL, ZB, civilna zaščita, štabi za varstvo pred elementarnimi nesrečami in drugi. Tu so si razdelili terene, določili zbirna mesta, imenovali zbiralce. Mestne krajevne skupnosti, v katerih bo potekala akcija, so: Center, Vodovodni stolp, Zlato polje, Huje-Planina-Cirče, Primskovo-Klanec, Gorenja Sava, S t razišče. Orehe k in Stniževo. V teh krajevnih skupnostih bodo zbiralci, ki bodo nosili narokavnike rdečega križa, pozvonili na vsaki hiši. Pri tem jim bodo pomagali tudi hišniki. Na križiščih bodo čakali avtomobili prav tako z oznakami rdečega križa, ki bodo zavoje vozili v skladišča. Ne pozabimo, da bo akcija potekala samo od pete ure popoldne pa do sedme ure zvečer. Po razmišljanju in na predlog predstavnikov krajevnih organizacij rdečega križa iz kranjske okolice bodo v akcijo vključene tudi nas'ednje krajevne skupnosti: Golnik, Gorice, Cerklje, Preddvor, Kokrica in Šenčur. V teh krajevnih skupnostih bodo občane opozarjali na akcijo plakati rdečega križa, na katerih bo točno označen čas zbiranja ter kraj, kamor naj bi prinesli zavoje z obleko in drugim. Prav tako bodo napisana tudi navodila za pripravo podarjenih stvari. Zbirališča bodo ali v prus'o-rih krajevne skupnosti, v gasilskem domu ali na drugem mestu. Avto-moto društvo v Kranju tudi sodeluje v akciji. Dogovorjeno je, da bo drur štvo prevzelo celoten prevoz paketov od zbirališč po krajevnih skupnostih do občinskih skladišč. V akciji bo sodelovalo okj>Ii 80 avtomobilov. L. M. Krajevna skupnost Kranj-center je pripravila počastitev osemdesetletnikov Za vse osemdesetletnike je svet krajevne skupnosti Kmnj-cnter v sredo, 19. junija pripravil sprejem, na katerem naj bi počastili vse ki so doživeli tako visoko starost. »Cenimo vašo trdo Živost in upamo, da boste še dolgo časa med nami, jih je v nagovoru pozdravil ing. Va-lentič, predsednik krajevne skupnosti. Krajevna skupnost je počastitev pripravila letos prvič. Upajo pa, da to ne bo tudi zadnjič in da jo bodo lahko pripravili vsako leto. Danes je sicer malo časa za spomine, kot pravi ing. Valenčič, vendar pa tem ljudem v tako visoki starosti pozornost pomeni spoštovanje njihovi dolgi življenski poti. Okoli trideset osemdesetletnikov se je v sredo zbralo v prostorih društva upokojencev, drugi zaradi bolezni ali onemoglosti niso prišli. Z rdečimi nageljčki na prsih, ki so jih pripeli vsakemu ob prihodu, so poslušali recitacije prvošolcev, osnovne Mg Slane Žagar in zaploskali nrali Nataši, ki je odčebljala svojo pesmico, gledali pio* nirčke, ko so zaplesali na Mu rusi kolo. Fotograf jih jc še slikal za spomin na srečanje, skupaj s harmonikarjem N'j-cetom Ušlakarjem, da je buo vse skupaj videti še bolj veselo. Sicer pa, kaj je to norost? Spomini in beteinost? Prav gotovo ne. Ko s človeka odpade ves mladostni nemir, ko razreši vsa življenska vprašanja, takrat prav gotovo ni čas za duševno beteinost. Ostane v letih zbrana modrost. Ostane veselje n id vesm lepim, nad pesnu/o. Tam na vrtu, na zelenem, /ci so jo zapeli pecvi pevskega zbora upokojencev. Šestin, oscmdesetletna še trdna ženi* ca je s tihim glasom pripe* vala pevcem. L. M. V sredo popoldne so v Domu upokojencev v Kranju priredili srečanje starejših ^oto: F. Predan GLAS * 10. stran SOBOTA — 22. JUNIJA 1968 jjjjitiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiim Ob 110-Ietnici rojstva (1858—1968) Dr. Henrik Turna in dr. Julius Kugy, j predhodnika našega alpinizma IfTiiiisiiiiiiiiitiiiiiif imiif i Eiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiif iiiiititziiiiiiiii iiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif ■■■■■■■aiiiiitfifiiiiiiifiif iiifiiitnif nifiiiiitt.T^ Leta 1858, ko so pionirji svetovnega alpinizma — Angleži — v Londonu ustanovili prvo planinsko alpinistično organizacijo na svetu Alpine Club Anglije, sta se rodila dva velika in pomembna pionirja našega množičnega rekreativnega planinstva, visokogorskega alpskega smučarskega in plezalnega športa in alpinizma. Dr. Henrik Turna se je rodil v siromašni delavski družini 9. julija 1858*v Ljubljani, dr. Julius Kugv pa deset dni pozneje, 19. julija 1858 v bogati trgovski družini v Gorici. Hvaležne poznejše generacije številnih ljubiteljev in obiskovalcev so dr. Henriku Turni nadele častno ime »oče« Julijskih Alp, dr. Julius Kugv pa si je zaslužil ime poeta in nekronanega kralja Julijskih Alp. Oba sta bila velika ljubitelja teh mogočnih gora in pionirja našega organiziranega planinstva. Letošnje olimpijsko leto, ki jc hkrati tudi lubilejno leto našega organiziranega planinstva (1893-1968), je prav gotovo najbolj primerno, da obudimo sporniji na ta dva velikana našega gorništva iz najzgodnejših pionirskih časov. • Dr. Henrik Turna je pri nas prvi pojmoval planinstvo, plezalni šport in alpinizem tako, kot so ga propagirali in predstavljali napredni in k napredku stremeči ljudje drugih, alpskih narodov (Angleži, Švicarji, Francozi, Italijani, Nemci in Avstrijci). Oba pionirja našega planinstva sta v zelo težkih razmerah orala in sejala bogato seme, spoznala sta resnico nujne potrebe po psihični in fizični rekreaciji. Z besedo in z dejanji sta zagovarjala resnico, da je planinstvo, smučarski in plezalni šport ter alpinizem najprimernejša pot vrnitve človeka k naravi. Dr. Henrika Turna zasledimo že kot 15-letnega študenta, kako z naglimi koraki hiti iz Zasipa skozi Gorje in Krnico, skozi romantično Krmo proti Triglavu. Dr. Julius Kugy je že kot dvanajstletni fant leta 1870 gledal z vrha Dobrača v mogočno obličje ponosnih skalnih vršcev zahodnih in naših Julijcev. Ta prva bogata doživetja so mladca navdušila in priklenila na gore za vse življenje. Pionirja našega plezalnega športa in alpinizma pa sta hodila vsak zase svoja pota, njun popolnoma različni socialni položaj pa ju je napotil v gore. Turna je bil izraziti športni tip gornika, samohodec. Neopazni Kugv pa se je že v času študija prava na Dunaju navzel nemškoavstrijske šole. Veliko se je družil s pesnikom in avtorjem Zlatoroga Baumbachom, ki je mladega moža napotil v čudovito Trento. Turna je v gorah iskal samotna pota, hotelo pa se mu je boriti z naravnimi elemen- ku, leta 1928 pa je napisal izvirno delo Imenoslovje ,u-lijskih Alp. V založbi TK Skala je leta 1930 izdal Pomen in razvoj alpinizma, leta 1937 pa je izšla njegova knjiga Iz mojega življenja. Vsa njegova dela so abecednik naše planinsko-alpinistične literature. Dr. Henrik Turna ni odigral vidne m pomembne vloge samo pri razvoju našega Dr. Julius Kugy — poet In nekronani kralj Julijskih Alp ti in jih z voljo, znanjem in primitivno opremo premagati. Po njegovi poti je pozneje hodilo še mnogo naših najboljših plezalcev in alpinistov, skalašev, katerim je bil učitelj in vodnik. Turna je pri nas gojil klasične oblike planinstva in alpinizma brez vodnikov, čez šestdeset let je ta vrli asket posvetil goram. Poleg ogromnega raziskovalnega in znanstvenega dela je dr. Turna zapustil poznejšim planinsko-alpinističnim generacijam tudi izredno bogato literarno zapuščino. Dolga leta je sodeloval kot veliki mentor naših plezalcev in alpinistov v Planinskem vestni- planinstva, temveč je predstavljal celega moža tudi v nacionalnem in socialnem prerodu in boju primorskih Slovencev. 29. avgusta 1910 je preplezal z gorskim vodnikom Jožefom Komacem-Pavrom severno triglavs/ko steno, Tumovo, slovensko smer. Planinska posotjanka na Slavniku (tisoč osemindvajset metrov) nosi upravičeno njegovo ime — Tumova koča. Pionirja našega planinstva, plezalnega športa in alpinizma dr. Vuma in dr. Julius Kugy sta živela v istem času, imela sta isti cilj, hodila pa sta po popolnoma različnih poteh. Turna jc bil tih in neopazen, njegovo delo je pokazal in odkril šele Kugy, družila ju je samo velika in iskrena ljubezen do gora. Dr. Julius Kugy se je 19. julija 1858 rodil v Gorici. Mati je bila hči slovenskega pesnika in pisatelja Ivana Vesela Koseškega, oče pa je bil nemško vzgojen Windi-scher iz Ziljske doline. Doma so bili bogati trgovci, zato je bilo Kugvjevo življenje mnogo lažje kot Tumovo. Na Dunaju, kjer sta oba študirala pravo, sta živela v popolnoma različnih življenjskih pogojih. Kugy je z vsem srcem vzljubil gorski svet. Spoznal je vse gore Evrope, toda vračal se je vedno znova v Ovčjo vas pod severne stene Bojca in Poliškega Špika. Tuje pa mu niso ostale tudi Škrlatna, Prisojna in Razorana gora in čudovita edinstvena Trenta. V svojem aktivnem planimsko-alpinistič-nega udejstovanju je premagal vrsto do tedaj še nepre-maganih vrhov in sten skupaj z vodniki. Anton Ojcinger, Osvaldo Pesamosca, Jože Komac-Pavr, Anton Komac-Mota, Anton Tožbar-Medved, Spik, Koro-bidelj, Bobek in drugi iz Trente in Doline so mu ka- zali najdrznejše pristope na vrhove in prek najbolj pre-padnih sten: na škrlatico po severni steni in prek Kugy-jeve police ter prek Kugy.ie" ve škrbine, pa na Jalovec skozi ledeni ozebnik in po severni steni na Montaž in Boječ. Dr. Julius Kugy je zapustil tudi bogato literarno dediščino, ki je ponesla ime Julijskih Alp daleč prek meja naše domovine. Od sedmih knjig jih je šest posvetil našim goram in našim pogumnim in srčnim ljudem, ki žive in delajo v teh gorah. Vse knjige sodijo med najbogatejše v svetovni planinsko-alpinistični literaturi. Ob šest dese t letnic i organiziranega slovenskega planinstva (1893—1953) so slovenski planinci v Trenti dr. Juliusd Kugyju odkrili lop spomenik-Deset let po smrti je dobit naše najvišje priznanje pionir, poet in nekronani kralj Julijskih Alp. Oba velikana našega p\a" ninstva dr. Henrik Turna in dr. Julius Kugy prav g°toV.° letos in vedno zaslužita, "a se jih vsi ljubitelji in obiskovalci Julijskih Alp sredi g«1"3 in na planinskih poteh spominjamo z največjo hvaležnostjo. Kajti kazala sta P01 v edinstveni gorski svet. V. Župančič Cestno podjetje v Kranju BO SPREJELO V UK 1 VAJENCA ZA AVTOMEHA-NIKA 1 VAJENCA ZA STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA POGOJI ZA SPREJEM: — končana osemletka — da je duševno In telesno zdrav Prošnje sprejema Komisija za delovna razmerja prl Cestnem podjetju v Kranju, Kebetova 18 do 6. julija 1968. Komisija za delovna razmerja podjetja JELOVICA lesna industrija škofja Loka razpisuje za šolsko leto 1968/69 učna mesta za pridobitev naziva kvalificiranega delavca za nastednje poklice: , — mizar — tesar — izdelovalec vezanega lesa — strojni ključavničar POGOJI ZA SPREJEM SO NASLEDNJI: — uspešno dokončana osemletka — starost do 17 let. PROŠNJI ZA POUK JE TREBA PRILOŽITI: — spričevalo 8. razreda — rojstni list — mnenje osemletke o učencu. Kandidati za uk bodo morali pred sprejemom opraviti psihološki in zdravniški pregled. Prošnje za uk sprejema splošni oddelek podjetja- BOBOTA - 55. TTTNTJA 19A GLAS * M. STRAN mm Te dni po svetu PARIZ, 18. junija — V tovarni Renault so se delavci 8 glasovanjem odločili, da 'Pet začno deliti. V drugih Ujetjih avtomobilske indu-slrUe in drugod pa ne dela "e vedno kakih 200.000 ljudi. 8tavka delavcev križa raču-ne Politikom, saj je do parlamentarnih volitev le še ne-MJ dni. Zahodni berlin, i8. ju- 1x1 Ja — Bonska vlada je na ^oji 8eji sklenlia, da ne bo Ogovorila s povračilnimi Ukrep! na predpise DR Nemčije, po katerih morajo vsi, JJ Potujejo čez njeno ozem-& v Zahodni Berlin, imeti vizume Nemške demokratič-ne republike. redni seji med ameri- 19. Junija — Na *n scvernovielnamsko do- tacijo se je pogovor sukal °k°U bombardiranja Severna Vietnama in Saigona. lu zahodne sile in bonska vlada ratificirajo pariške sporazume, s tem je konec vojnega stan-nja in zagotovljena popolna suverenost zr Nemčije, medtem ko zahodne sile še naprej obdrže svoje pravice. Septembra 1955 SZ in NDR skleneta sporazum o suverenosti, s katerim dobi NDR dolžnost, da čuva svoje meje, razen kontrole vojaškega zahodnega prometa z zahodnim Berlinom. Junija 1%1 SZ napove, da bo sama sklenila mirovno pogodbo z NDR, če nemškega vprašanja ne bodo uredili. 13. avgusta 1961 postavi NDR na pttji z zahodnim Berlinom »berlinski zid«, položaj se naglo zaostri in Američani so poslali v Berlin vojaške okrepitve. Poleg omenjenega sklepa NDR o uvedbi potnih listov in vizumov, pa Je NDR od meseca marca letos pa do 12, junija sprejela nekatere ukrepe, ki so dali culiti že omenjeno junijsko odločitev} marca so prepovedal! potovati preko ozendja NDR članom in simpatizerjem NPD, aprila člani bonske vlade in vodilni bonski funkcionarji no smejo več potovati Iz ZRN v Zahodni Berlin po cesti in železnici, Incident pa je bil tudi 26. aprila letos, ko za-hodnoberlinskcga župana Schiitza niso pustili z avtom iz zahodnega Berlina. Najbrž je težko reči, da bo utemeljitev sklepa vzhodnonemškega parlamenta koga prepričala, saj neposredna nevarnost revanšizma ni tolikšna, da bi opravičevala ukrepe, ki so v nasprotju z evropsko politiko odpiranja meja. Skratka, nedavni ukrep NDR lahko s stališča evropskih interesov precej zavre procese zbliževanja med Vzhodom in Zahodom. V. G. to »dogodki, Opekarna Dvorska vas 10 milijonov S din za sušilne naprave Kvaliteta njihovih izdelkov je takšna, da ne poznajo zalog Ni še tako dolgo, ko so imeli v Opekarni v Dvorski vasi precej težav. Čeprav je danes precejšnje popraševa-nje po tem gradbenem materialu, njihovi izdelki niso šli v prodajo. Slaba kvaliteta, ki se je kazala v razpadanju opoke pri stiku z vlago, je pripeljala kolektiv skoraj do poloma. Tako je prišlo februarja v kolektivu tudi do prisilne uprave. Čeprav je bil potom kolektiv eno leto v resni preizkušnji, so se takoj na začetku odločno lotili izboljšav. Povezali so se z zavodom za raziskavo materiala, s katerim sodelujejo še danes, in kmalu so se pokazali prvi uspehi. Ugotovili so namreč, da ima glina, iz katere delajo opeko, preveč sulfatov. Roli-tev je bila v večji kalorični vrednosti premoga s katerim žgejo opoko. Začeli so dobav-1 lati ustrezni premoč iz Laškega in tako ie Oookarna Dvorska vas zolo hitro zaslovela, kot cde.n naibolj-ših n-oizvajalrov tovrstnega graclb notja materiala. Danes v Opekarni nim.-jo zalog. Vse : kar naredijo, še vroče prodajo. Čeprav so mod tem časom odprli nov glinokop. še vedno ne morejo ustreči vsom. ki popra.šujejo po njihovih izdelkih. Trenutno v Opekarni delajo dovet različnih vrst opečnih izdelkov. Lani so jih naredili tri milijone osemsto tisoč, letos pa jih nameravajo narediti štiri milijone sto šestdeset tisoč oziroma za okrog milijon 593.000 novih dinarjev. Coprav delajo šele dva meseca, so letošnji program do sedaj izpolnili z nekaj več kot 23 odstotki (njihova proizvajalna sezona traja namreč le osem mesecev na leto). Zato kaže, da no bodo i mol i težav l predvidenim programom, posebno šo, kor so tako rokeč na začetku delovno sezono. Rasen boljše kvalitete, ki so jo dosegli i pomočjo zavoda za raziskavo materiala, pa nameravajo v Opekarni v prihodnio razširiti tudi sušilne naprave. Zanjo bodo porabili približno doset milijonov s-tarih dinariev. Prihodnjo leto pa nameravajo po- KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju je odprta arheološka in kulturno zgodovinska zbirka obenem z zbirko ljudske umetnosti. V renesančni veži Mestne hiše so razstavljena dela akademskega kiparja Lojzeta Dolinarja, v galeriji pa jc na ogled razstava slik in plastik učencev osnovnih šol na Gorenjskem. Občasne razstave in stalne zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V tem času je mogoč tudi ogled Prešernovega spominskega muzeja in razstave Življenje in delo Toma Zupana. večati tudi proizvodnjo. Predvidevajo, da bodo z cnakun številom zaposlenih naredili pet milijonov različnih ko- sov opeke. Za lažjo predsta-* vo, kako uspešno se je v zadnjem letu in pol razvijala in rešila tožav Opekarna v Dvorski vasi, pa povejmo še podatek, da je njihova proizvodnja že rentabilna, če na leto izdelajo in prodajo trt milijone sedemsto tisoč kosov opeke. A. Z. V Opekarni delavci s keller-vozički vozijo surovo opeko v- naravne sušilnice. — Foto: F. Perdan GLAS * 12. stran Prizor iz norišnice Novi pacient jc bil izredno miren in razumen. Zdravnik 0e je temu čudil. Vprašal ga je, če ve kje je. »Na žalost vem,« je odgovoril. »V norišnici sem.« »Zakaj pa ste prišli sem?« ga je še spraševal zdravnik. »Tega niti sam ne vem. Veste, to je čudna zgodba, kar poslušajte. Porcčil sem ee z vdovo, ki je imela odraslo hčerko. Moj cče se je s to hčerko poročil in tako se je začela ta zmešnjava. Moja žena je postala mojemu očetu tašča, jaz pa očetov tast. Moja hčerka je postala moja mačeha, moj oče pa zet. Moja mačeha je rodila sina, ki je bil torej moj brat, obenem pa tudi vnuk moje žene; tako sem na lepem postal stari oče svojemu bratu. Ko je moja žena rodila sina, je bil ta svak mojega cl-eta (ker je bil brat njegove žene). Moja pastorka je postala stara mati svojemu bratu, ker jo po mojem očetu tašča svoji pastorki oziroma tašča svoji lastni materi. Ker sem jaz tast in cčim mojega očeta, je moj sin brat mojega očeta in torej meni stric, a tudi sin svoje stare matere, ker je vendar moja žena snaha svoje hčerke. Jaz pa sem očim svoje mačehe. Moja žena je moja stara mati, ker je mati moje mačehe, jaz pa sem nečak svojega očeta in sam sebi stari oče« »Razumem,« je rekel zdravnik in se dal še sam preiskati. Rekorderji v parlamentu Finski parlament se lahko ponaša s posebnostjo, kakršne gotovo nima noben parlament na svetu. V poslanskih klopeh sedi namreč vse polno športnikov. Ce poznamo finsko ljubezen do športa, potem se temu pač ni čuditi. Najprej lahko omenimo samega predsednika republike Urho Kekkonena, ki je bil svojčas finski prvak v skoku v višino. Dosegel pa je tudi neuradni svetovni rekord v troskoku (9,72). Poslanec Olli Maki je bil evropski prvak v boksu, politik Voitt Kallsten pa je nastopil na olimpijskih igrah v Meibournu leta 1956 v teku na 100, 200 in 400 metrov. Dosegel je skandinavski rekord v vseh treh disciplinah. Med politiki je še več nekdanjih rekorderjev in udeležencev zimskih in letnih olimpijskih iger. Moskovski metro Železniško omrežje moskovske podzemne železnice je dolgo skupaj 29 kilometrov. Ima 82 postaj in 227 premičnih stopnišč. glas * 11 stran Zaselek Slamniki in njegovi prebivalci (2) Sadje zaradi lepe sončne in zavetne lege dobro obrodi, najbolj jabolka in češnje. Iz sadja delajo žganje in mošt, saj bi sicer težko kaj prodali. Lani so pri Blažu imeli toliko jabolk, da niti niso mogli vseh obrati. Kar ni padlo samo na tla, so otresli in namočili za mošt in žganje. Kupcev za jabolka ni bilo, zato so letos aprila namočili v dve kadi vsa lepa jabolka. Ko sva se tako pomenkovala z Matevžem, mi je med drugim povedal tudi marsikaj o svojem zasebnem življenju. Leta 1917-18. ko je v Rusiji plamtela oktobrska revolucija, se je že takrat spoznal z znanim revolucionarjem Tonetom Cufarjem. Cufar je večkrat obiskal Matevža v Slamnikih in mu prinašal napredno literaturo. Med obema vojnama je Matevž delal na svojem posestvu, poleg tega je tudi drva-ril v poletnem času. Pozimi Pa je vozil drva in les iz gozdov. Na skrivaj se je ukvarjal z marksistično literaturo. Leta 1935 se je po- ročil z brhko Poglajcnovo Micko iz Višelnice pri Gorjah, ki mu je bila v veliko pomoč pri vodenju gospodarstva in kasneje tudi velika opora pri sodelovanju s partizani. Spominjam se še kot otrok, kako so vozili balo iz Višelnice v Slamnike. Balo so peljali po takrat zelo slabi poti prek Poglejske gmajne, čez Križe in skozi grapo Belce. Se dobro, da je bila zima, kajti vožnja s sanmi (rčiti) je bila udobnejša kot z vozovi (gumi voz takrat niso poznali). Bale je bilo za 3 ali 4 vozove in približno take, kot smo jo Videli na Kmečki oheeti v Ljubljani. V zakonu so se mu rod;li trije otroci, dva sinova in hčerka (sedaj zdravnica v Celju). 2e pred vojno so se večkrat sestajali pri njem na domu napredni ljudje-komu-nisti, v obliki majskih izletov. Cim hitreje se je približevala druga svetovna vojna, pogostejši so bili shodi komunistov pri njem. Med samo okupacijo je bil Matevž z vso svojo družino trdna in zanesljiva opora partizanom. Ob hiši je imel skrbno zamaskiran bunker. Vhod je bil v hiši. V steni sobe je imel na videz vzidano stensko omarico (kakor jih imajo še danes stare kmečke hiše). Ta se je dala zlahka odstraniti in vhod v skrivališče je bil tu. Po hudi januarski hajki v Lipnici leta 1942, so našli pri njem toplo zavetišče prvoborci: Vinko Repe — Triglavski, Janez Volf — Družinski (sorodnik Matevža) in Franc Dijak-Stefan. Pri Matičku se je zdravil prvo-berec Brinar kar celih šest mesecev. Izgubil je pet prstov na nogi zaradi ozeblin, ki jih je dobil v strmi pečini nad Krmo. Ves čas narodnoosvobodilne borbe je Matevž sodeloval s partizani, in sicer tako previdno, da se je ves čas okupacije obdržal na svojem posestvu v Slamnikih. Seveda so tudi vse druge domačije v Slamnikih sodelovale s partizani in bile na njihovi strani. V letih osvoboditve se je Maievž zaposlil za nekaj let v jeseniški železarni, da je lahko uveljavil pravice za upokojitev. Taki so Slamniki in Slam-nikarji. Ena sama žuljava roka, prisesani z dušo in krvjo na svojo zemljo, na zemljo, ki nam jo je hotel okupator nasilno odvzeti. Branili so jo in jo imajo radi. Naj naš hribovski kmet živi, kot je živel že toliko rodov pred njim. Ne dopustimo, da nam le-ti izu mro. J. Ambrožič Pšata nekdaj in danes Majhna je in brez kakršnihkoli znamenitosti in turističnih privlačnosti. Zato res ni čudno, da mnogi še slišali niso zanjo, kaj da bi jo še poznali. Ce verjamemo v vse ljudske govorice, pa je tudi zanimiva. Starejši radi pripovedujejo to, kar so zvedeli od svojih dedov, mladi pa jih z veseljem poslušajo. Jurjovčev Joža (zdaj Dolinšek z Vele-sovoga) ima zelo dober spomin. Rad govori o svoji rojstni vasi. Poprosila sem ga. naj mj pove, kako je bilo na Pšati včasih. Začel je kar pri cerkvi sv. Marije Magdalene. Ce gledamo Pšato od daleč, ne vidimo drugega kot zvon k, ki se dviga nad drevjem. Cerkev stoji na hribčku, vas pa pod njo v ravnini, 2 km od Cer-kelj. Za njo se dviga pšaški hrib in za njim Krvavec. Vas je 407 m nad morjem in pred njo je sama ravnina. Cerkev je bila zgrajena pred 2G0 leti. Okoli nje je ohranjeno 1 m visoko obzidje. Prej je stala na istem mostu kapelica. V 16. stoletju, ko so je širila Lutrova vera — sprejele so jo vse vasi razen Stefanje gore in Pšate — se je vas odcepila od Cerkelj in se pridružila komenski farij ki je ostala katoliška. Leta 1788 pa se jc spet priključila Cerkljam. Kakor zdaj so bili tudi včasih v cerkvenem zvoniku 3 zvonovi. Srednjega so obesili 1829 leta. velikega in malega pa 1874 leta. Zvonovi so bili harmonično ubrani. Med prvo svetovno vojno so jih baje vrgli iz zvonika in jih uporabili za topove. Leta 1921 so zopet obesili veliki zvon, leta 1924 pa še druga dva. (Se nadaljuje) Gorenjski kraji in ljudje 2000 presajenih ledvic Na kongresu za presajanje človeških organov v Amsterdamu so ugotovili,, da so na svetu od leta 1951 opravili nad 2000 presaditev tega važnega človeškega organa. Znanstveniki so povedali, da ima presajanje ledvic prednost pred drugimi organi. Cc presaditev ene ledvice ne uspe oziroma je telo ne sprejme, še vedno lahko poskusijo presaditi drugo ledvico. Profesor z univerze v Richmondu je izjavil, da mu je pri nekem bolniku uspela šele četrta presaditev ledvice. Največ uspeha je pri presajanju ledvic z živega darovalca, najbolje bolnikovega sorodnika. Uspele pa so tudi operacije, kjer so uporabili ledvice umrlih oseb. Smrt kosi po cestah Lani je bilo na pariških ulicah 365 žrtev cestnega prometa. Največ žrtev je bilo med pešci, nekaj manj kot polovico, slede kolesarji in mope-disti, 16 odstotkov je bilo avtomobilistov in njihovih sopotnikov. Največ nesreč je bilo v lanskem oktobru, najnevarnejša pa je bila sobota. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 _ ■ L 17 18 20 21 23 24 25 26 ■ 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. planina nad Jesenicami, 7. mestna četrt, 12. star izraz za orača, 13. sodobni slovenski pesnik (Lojze), 14. Jurčičev roman, 15. samostanski bral (pridevek pred imenom), 16. akademski naslov, 17. početnik bolgarske dinastije Asenov-cev (1186—1280), 18. močvirska ptica, 20. začetnici pred leti umrleca slov. slikarja (Ivan), 21. soteska v srednji Grčiji, kjer je padel spartanski kralj Leonida s tristo možmi pred Kserksovo vojsko, 24. kem. znak za renij, 26. tatarski šotor, 27. vodni tuš, 30. mestece pri Tokiu, 32. žensko ime, 33. majhen ptič, repnik, 34. italijanski književnik in publicist, 36. kinematograf (tujka), 37. ime narodne heroine Klavorc, 38. država na Bližnjem vzhodu. Navpično: 1. šega, običaj; kroj ali noša, 2. grški bog ljubezni, 3. gosta dlakasta in rebrasta tkanina, 4. grški pisatelj iz Naukratisa v Egiptu (okoli 1. 200), 5. tatarski poglavar, 6. kratica za »ljudska republika«, 7. žabje okončine, 8. avtomobilska oznaka Valjcva, 9. smučarski čoln za reševanje, 10. ameriška farma z živinorejo, 11. večja naselja, 13. kraj na Gorenjskem s kovaško obrtjo, 15. ladjevje, 18. zaničljiv izraz za človeka, 19. tovarna čevljev v Žireh, 22. razvalina, ruševina, 23. slovenski smučarski skakalec, 24. angl. raziskovalec Arktike in Antarktike, 25. ime predvojnega skladatelja Adamiča, 28. predpona, ki v sestavi izraža zvezo s krvjo, 29. skupni naziv za grupo narodov in jezika v gani, 31. ime mladinske pisateljice Pcroci, 33. ime tovarne čipk v Bovcu, 35. 16. in 23. črka abecede, 36. kratici našega največjega pisatelja. '''■•tt::::::::;.:!:!:s:!s..:::» lIJ razcestja i III DEL — Bo ta demokrat^na.^ res v svojem preprečila skrbi za okviru popolnoma samos^ %>: kaznovanje vojaških ubežm^ \ \ >>vori * c mačimi, marveč še mnogo »°1J ' ^nton.0rn btefi in do-in njegovo ženo. ufl*%i&* S Stivccm In za ustanovitev jug°f'/,,.\ a£>j bi nekakšen narodni svet, ^!S>i. °rlani»^-.Prizau, j"*«^« ln kon. je pisalo) dobil svoj »def'11 %, ^ r«an« "aJ bi (tako goslovanskem odboru v Zs05\ kupnem ju- Tudi o tem bi se Rozi*»Z Ji^V 8 Stofi , . . rečeh veliko več vedela i" ''/j/J k K.ra*Uou.'ia J° ° takih " ..A „S koiIa. saj je biJa v politiki kos celo učiteljtftl$t4i»ovjL,w potem ,ko je Stefi dobila rff ^* ,*c maj ni bila za noben pogovor V^j zika sama PrebSrf^%^lSih boj balisti, ah naj ^ »W'«o bil P°Utiki' osno" vatelji Narodnega sveta, >Jy a zelo različna. Tržaški socialist France t y ViJ jih ',nernemu sodelovanju z Narednim sveto '„j, ^ o^. .namreč sploh ni •h upoštevala, zdaj pa J»n „ov"!/.^ snovanju j P n boi j s »o-sta eviši«, ,-evolu-vu Po robu. cije«. Tudi proti zorju všeč ali pa se nlU JuStilJ jH'«ar jfl ,rz.avi nev Prepovedal je natisniti. ^ !f> <%0^ proti narodnim svetom, z«'«lu snovali povsod. m '''vl'li^v^nskT In ker jih je snovag ^/%^\ oDu.n.acio"alistična cen-vat no. naperjeno ki )c gospoda in duhovščina, iSeC ^ slovenskim ljudstvom, )c e& vdini;!sti llad ubogim tej gospodi v narodnem « gj — Proč od te navl«y -' zlepa, jutri zgrda, druža socialistov 'Je Proč s to ropotijo! Proč z novimi prevarami ubogega ljudstva!... Bliža se čas obračuna za pope kapitaliste, ki mu služijo in darujejo nasvetejše, da lahko uživajo blaženo udobje tega sveta. Bliža se čas nastopa: oprimimo se dela, da uresničimo — socializem! Uredništvu in izvrševalni odbor stranke sta Milostovo pisanje imenovala »sangvinično« Nista se strinjala z njim. Izvrševalni odbor jugoslovanske socialnodemokratične stranke je nameraval sodelovati z Narodnim svetom v vseh tistih področjih, ki bi se ujemali s socialno demokratičnimi stališči. Strinjal se je z Mi-lostom ,da je »osvoboditev zatiranih narodov tudi socialno vpra-vprašanjc«. Toda v danem trenutku se mu je zdelo važnejše go-delovanje pri reševanju vprašanj, ki jih je postavil Narodni svet oziroma meščanski politiki, da bi se ti »negotovi problemi« rešili »čimbolj v prilog proletariata«. — Seveda je jasno, da bo proletariat moral nastopiti kot internacionalni proletariat. Skoro nedvomno je pa tudi, da bodo bedeči mir "sklepale ali diktirale meščanske imperialistične stranke, ki ga bodo obravnavale s koncentriranimi interesnimi skupinami, in v teh skupinah, nekih konstituantah, bo morala imeti internacionala svoje krepko zastopstvo, če heče kot celota sicer, vendar zastopana v pogajajočih se skupinah vplivati odlcčcvalno na razvoj bodočih dogodkov. Socialna demokracija se bo udeleževala akcij Narodnega sveta v onih točkah, ki so skupne. Sicer pa se bo zbrala v kratkem jugoslovanska socialno demokratična konferenca Slovencev, Hrvatov in Bošnjakov, ki bo o tem vprašanju razpravljala in se, upajmo vsaj, zedinila za povsem enotno taktiko v okviru sprejetih načel . .. Bog razumi vso to učenost. Stefanka lahko razložila. Mnogo bolj razumljivo se Roziki zdi mnenje nekega I. K., strojnika iz Trbovelj, ki ga je brala davi. Tudi ta strojnik se ne strinja z vodstvom socialno demokratične stranke in s sodelovanjem socialistov v Narodnem svetu. Socialno demokracijo in delovno ljudstvo svari pred zmago nacionalizma »v tej svetovni organizirani revoluciji«. Ce bo zmagal nacionalizem (napoveduje), potem bodo delavci in mali narodi hiapčevali tudi v bodeče. Ob času, ko je vse zbegano in obupano, naj bi se zapekli v narečje ljudstvu sovražne gospode, ki jc ohranjevala vojno. — Poglejmo rusko ljudstvo, nacionalno nezavedno, pa je že dvakrat revolucioniralo za mir in proletarske pravice! In mi? j Moremo še trditi, da vojne ne vzdržuje nacionalizem? In potem piše o obljubah, ki so jih dajali delavstvu in ljud- J stvu že vsi mogoči oblastniki in gospodarji: — Proleterci smo bili vedno ogoljufani, zato na obljube ne damo nič in lahko zaupamo samo v svojo lastno mot\ ki jo bomo . porabili ob pravem času za dosego naših pravic in pravic našega I naroda. Nacionalne meščanske stranke se podrobno zavedajo, da I zato se boje, da bi ne je pisal, da bo boj za boljševizem prodira v vse kotičke sveta, prišel tudi pri nas na površje. In naposled vprašuje sodruga Gh., ki socializem potreben še cela stoletja: — Ali sodrug Gh. ni s tem povedal boljševikom, da eo se zbudih nekaj stoletij prezgodaj? Meščanske vojno, zato jo imajo in vojna jih bo sodila. . stranke so sejale bi morda razumela in ji Toda člankov, ki se ne menijo za svarila pred sodelovanjem z meščanskimi strankami, je mnogo več. Rozika ne ve, da za to poskrbi uredništvo, da vzbudi v bralcih videz, da večina delavstva podpira stališča izvrševalnega odbora stranke do sodelovanja z meščanskimi strankami v Narodnem svetu. Sklicujejo se celo na Karla Marxa in na njegovo sodelovanje v nemški meščanski revoluciji pred natančno sedemdesetimi leti, kakor da se od leta 1848 do 1918 ni prav ničesar spremenilo in kakor da se takrat napredna meščanska revolucija ni že zdavnaj spridila in kakor da bi jo bilo treba braniti pred reakcionarnim plemstvom in ne biti boja za novo. delavsko-kmečko revolucijo v boju proti meščanskemu pohlepu in nasilju, začetniku zasužnjevalnih imperialističnih vojn. Rozika o vsem tem ničesar ne ve. Zato je zbegana in zmedena. Nekje se ji zde župnikove besede, ki so jo ujezile pri nedeljski prid.gi, podobne besedam, ki jih je brala v Slefankinih časopisih. Na prvi videz res ni nobenih sorodnosti med njimi in si celo nasprotujejo, v resnici pa obojne branijo nedeljivost skupnega cesarskega ozemlja. Gospod nune je pel hvalo cesarju in njegovim obljubam, da bo troiniencmu jugoslovanskemu narodu dal SVOjO državo. Tudi slovenski socialisti prisegajo, da se bodo borili za ustanovitev take države. Vsaj pred nekaj dnevi so o tem pisali, danes pa piše v »Napreju«, kaj menijo o željah slovenskega naroda avstrijski socialni demokratje. Tudi ti so razpravljali pred nekaj tedni ** 4 o težnjah nenemških narodov po samostojnosti m enakopravnosti z vladajočima narodoma v monarhiji in obsodili politiko nemških meščanskih šovinistov, ki s svojo politiko »vsiljujejo organiziranemu nemškemu delavstvu najostiejši boj proti nemški buržuaziji« kakor da bi tega ne terjal že sam razredni boj. Poudarjali so potrebo za »demokratično rešitev narodnostnih vprašanj« na osnovi »popolne svobede in enakopravnosti avstrijskih narodov«. Izjavili so. da odklanjajo tako »nemško prevlado nad drugimi narodi, kakor tudi v češki in jugoslovanski deklaraciji izraženo namero, da bi češke in jugoslovanske večine vladale in — kar bi nujno sledilo — zatirale nemške manjšine«, zahtevali pa so »popolno pravico samoodločbe za sleherni narod v Avstriji« in kot pogoj »za ozdravitev Avstrije njeno preureditev v zvezno državo svobodnih in enakopravnih narodov« ter poudarili, naj bi se v tem smislu rešilo tudi jugoslovansko vprašanje«? Ne, to ni bilo nič takega, kar bi Roziki dajalo upanje na Andrejevo svobodo, a še manj tisto, kar bi rada Šteti, da bi se zgodilo. »Ana!« sta dahnili obe ženi hkrati. Zulibaj pa je tako!o pomodroval: »Potemtakem bi se pri vas možu izplačalo imeti ducat žen. Skoda, da sme imeti samo eno, če se ne motim.« »Da. samo eno,« sem pritrdil, »pa še ta navadno hoče hlače nositi.« »Kako to?« so se začudili vsi. »Mar pri vas na zapadu žensko ne nosijo hlač kot pri nas?« jc vprašal Zulibaj zavzeto. Tudi to roč sem moral pojasniti, kako jo je treba razumeti. Tedaj pa sta sveči začeli ugašati. Treba je bilo iti k počitku. Džigit se je poslovil in odšel, jaz pa sem legel v kot, ki mi ga je gospodar določil za počitek. Na debeli kašmi — ponjavi — sem se zleknil, z mehko blazinico iz kamelje dlake pod glavo, in kar hitro trdno zaspal. Zjutraj so mi dali kravjega mleka in lepjo-ško za zajtrk. Zahvalil sem se. oprta! nahrbtnik, vzel palico v reke, se poslovil in odrinil dalje. Starosta in džigit sta me na konjih spremljala nekaj časa. Džigit je b.l po opravkih namenjen v kišlak — vas — starosta pa k svoji čredi. Povedala sta mi, kako naj hodim proti Ozersku, kjer oni kupujejo del svojih živil, predvsem moko za lepjošike in kašo. Do sončnega zahoda, sta rekla, da bom lahko prišel do te naselbine, ki ima svoje ime po majhnem jezeru tam blizu. Srečno sem dospel do tistega jezera. Bilo je za dober hektar veliko in jc ležalo v plitvi kotanji kak kilometer pred vasjo. Voda v jezeru se je bleščala od zahajajočega sonca, da mi je vid jemalo. Razveselil sem se spremembe v pokrajini po celodnevni hoji po enolični stepi. Vas, drevesa v njej, polje okrog nje, tu pa poživljajoča voda ljubkega jezera. Okopljem se v njem, pomislim in naglo stopim proti njemu. Nič se ne zmenim za čredo goveje živine, ki se je pasla ondi v razpotegnjenem tropu. Ko pridem čisto blizu prvih krav, zaslišim neko čudno grcanje. Postanem pozoren, se ozrem po čredi in zagledam na kraju tropa črnega bika, ki venomer grči in togoten koplje s parklji prednjih nog v zemljo. Obstanem in opazujem nekaj trenutkov njegovo početje. Nevarnosti se nisem takoj zavedel. Sele ko bik dvigne glavo in se zakadi naravnost proti meni, spoznam, da gre za biti ali ne biti. Zdaj mi ni bilo več do stanja in čakanja. Prirojeni nagon samoobrambe, me je bliskoma pognal v beg. Bik pa za menoj. Vsa utrujenost od celodnevne hoje je mahoma izginila iz mojih udov. Se dobro, da sem hodil bos po mehki stepni travi, s čevlji čez ramo. To mi je zdaj prav prišlo, lažji sem bil in prožnejši v nogah. Toda človek ima samo dve nogi, bik pa štiri in mrha razdražena je v skokih brusila parklje za mojimi petami, da mi je zemlja bobnela za hrbtom. Ce me dohiti, bo po meni, strahoma pomislim . .. Ne sme me! mi šine uporna misel skozi možgane. Možgani so pa možgani, ki tudi v takem položaju ne odpovedo docela. Saj nisem utegnil misliti, ampak z mojih pleč je ta hip zletela vsa moja prtljaga, ki me je obteževala in ovirala v teku. Ne vem, ali se je to zgodilo po zaslugi možganov ali nagona. To pa vem, da sem postal hipoma lažji in hitrejši. Kakor preganjan zajec sem brusil pete. Posnemal sem ga. Z ostrimi cikcaki sem bika kmalu zmedel. Začel je popuščati in zaostajati. Razdalja med nama se je od hipa do pjpa večala, kar sem opazil pri vsaki spremem.br* smeri. To me je opogumilo. Prevzela me jc zavest, da bom zmagal. In res sem. Bik se je ustavil, široko razkrečil noge, težko dihal in gledal za menoj. Ustavil sem se tudi jaz, legel v travo, da bi me razdražena žival ne videla, sklonil giavo k tlom, oči pa imel na preži, opazujoč bika iz daljave, kaj bo napravil. Ležeč na tleh, sem prišel do sape, prišel sem pa tudi do spoznanja, kaj na meni je bika tako silno razdražilo. To je bila moja rdeča svilena srajca. Nemudoma jo slečem in potlačim za hlače v ležečem položaju. Bika pa ne spustim z oči. Na mojo srečo se je začel spet pasti in premikati k tropu, jaz pa sem se začel plaziti po vseh štirih k svojim odvrženim stvarem. Ko se je bik pripasel do tropa, sem se jaz priplazil do prtljage, planil pokonci, napravil dva skoka, pograbil stvari in se urno umaknil z bojišča. Ko sem se ozrl nazaj, sem videl, da je bik spet dvignil glavo in gledal za mano. Ker pa na meni ni več videl izzivalno rdeče barve, si je premislil in se ni več poskusil z menoj v teku. Vesel, da sem srečno odnesel pete, sem prisopihal do jezera istočasno s postavnim rdeče-bradcem, varuhom črede, ki je prijezdil tja na konju, da ga napoji, potem pa čredo zbere in na večer odžene domov. Ko mu povem, kakšno tekmo sva pravkar končala s črnim bikom, se bedasto zarezi in pravi: »He, heee! Evstahijev jelen, Evstahijev jelen — jelen je hitrejši kot Petruškinov bik. Resnično, da, da, resnično, Pastirju je verjetno eno kolesce manjkalo v glavi in mu je Evstahijev jelen kot fiksna ideja dirkal po možganih. Nisem se več menil z njim. Ko jc konja napojil in odjezdil k čredi, sem se slekcl in zlezel v vodo, se okopal in osvežil, potem pa krenil proti vasi. Prvo, čemur sem se začudil, ko sem prišel v Ozersk, je bil način gradnje naselja. Hiše so bile vse s. koncem obrnjene na ulico, ta pa je bila ravna in široka, da bi na njej lahko prirejali konjsko dirke. Na obeh straneh jo je obrobljal plitev jarek, ob njem so v dveh vrstah rasle mlade lipe, breze, akacije, po redko nasajene, v presledkih pa tu in tam grmiči cvetočega španskega bezga. Za drevoredom je šla pešpot, z opeko tlakovana, za njo so stale belo pobeljene pritlične hiše, kraj njih pa hlevi in gospodarska poslopja. Po vsem se jo videlo, da je naselbina zgrajena po enotnem načrtu, v katerem prevladuje široka ruska narava, ki ji je vse »ničevo«, tudi tisoč kilometrov pota, kakor smo že rekli. Krenil sem k drugi hiši te široke ulice, k domačiji mužika Ivanova, ki ga že poznamo. Bil je že doma. Na dvorišču je z na pol odraslima sinovoma rezal s slamoreznico slamo za nastil in napravo kuriva iz hlevskega gnoja. Ko me je zagledal, je za hip prenehal z delom, se posme-jal in me takole pozdravil: »Oho, tovariš ino-zemec! Zdravstvuj! Si prišel? Prav, prav, me veseli. Nocoj boš pri nas. Kje si bil pa sinoči?« Segla sva si v roke in povedal sem mu na kratko, kako je bilo pri nomadskem starosti 2u-libaju Aliju. »Poznam ga,« pravi, »nomadski buržuj. Po nekaj sto jarcev redi navadno, več konj, kamel in krav.« Medtem se je na pragu hišo pojavila gospodinja z deklico petih ali šestih let poleg sebe. »Gruša,« jo pokliče gospodar, »to je tisti Av-strijak, o katerem sem pravil, da nas je na bregu Ileka pogostil s tobakom. Danes se mu oddolžimo. Nocoj bo pri nas večerjal in prenočil. Le kaj dobrega pripravi, mamica.« »No, no,« se je nasmehnila gospodinja, zastavna ženska srednjih let, oblečena v široko dolgo krilo bakrene barve, v zelenopikčasto bluzo, z rdečo ruto na glavi. Povabila me je v izbo, kjer naj odložim nahrbtnik. Izba — družinska soba — je bila prostorna, nizka in vroča, ker je gospodinja tisto popoldne pekla kruh in se velika kmečka peč šc ni ohladila. Odložil sem nahrbtnik v kot, potem pa šel ven in sedel na klop pred hišo. Vrnila se je živina s paše. Dvanajst glav. Med temi štiri krave in dva vola, ostalo so bili teličke in telice. Sinova sta jih spravila v stajo in privezala, gospodinja in starejša ženska sta šli molst, gospodar pa je prisedel k meni na klop. Začela sva tehten pogovor. Omenil sem mu svoj vtis o gradnji naselbine. Gospodar, Andrej Marti novic Ivanov je bilo njegovo polno ime, se je na to temo razgovori! in mi povedal zanimive stvari. »Država,« je začel, »podpira kolonizacijo na stepi, kjer so količkaj ugodni pogoji za kmetovanje. Tu so,« je dejal in pojasnil, da ozemlje ob Ileku, Hobdi in drugih manjših rekah, ki se izlivajo v UraU leži v pasu, ki ima klimatske razmere južnega? Urala, z zadostno mero padavin, potrebnih za žitarice, tako da ozemlje nd treba namakati. In še dalje je razlagal, da gredo oblasti naseljencem na roko v vsakem oziru. Inženirji narede načrte na državne stroške, banke dajo denar, dolgoročna posojila z nizko obrestno mero, država oprosti naseljence za deset let vseh davščin in vojaške službe, tako da se mužik V tem času more postaviti na noge in se zasidrati v novem kraju. K temu pripomore tudi gospodarska kmetska organizacija »Stepnoj sojuz« — Stepna zveza — ki preko vaške skupnosti posreduje nabavo in nakup kmetijskega orodja* strojev in semena po znižani ceni. Spričo takih ugodnosti in pa ker je zemlja zastonj — kolikor hočeš jo dobiš, samo obdeluj jo — se ljudje čim dalje raje naseljujejo na stepi, tudi po nekaj sto kilometrov od železnice.' »Sicer pa je tudi železnica na vidiku,« je dejal nazadnje, »podaljšek iz Uralska do Jajsana i° Orenburga.« Tako mužik Ivanov. Da ni kdove kaj pretiraval ali si celo izmišljeval neverjetne stvari, P°* trjuje železnica, ki jo je omenil. Sovjetska oblast jo je izpeljala in obratuje že nad trideset let. Tudi kar se kmetske opreme in strojev tiče* moram isto reči. Na njegovem dvorišču sera namreč videl dvolemežni železni Zackov plug & Howardovo verižno brano, sejalni stroj in seno-kosilnico, da ne omenjam elamoreznice. TemU sem se spočetka močno začudil. Naš kmet, sem si dejal, orje z lesenim plugom, ki ima železna oziroma jeklena le črtalo in lemež, brana z ^ seno brano, seje z roko iz sejalnice, kosi Pa I koso — ruski mužik tu na stepi pa... Kdo bi si to mislil? Kdo pričakoval tak napredek f gluhi stepi pred petdesetimi leti? ... Torej carska kolonizacijska politika le ni bila tako zanič« kakor jo nekateri v nič devljejo. Ko sta ženski krave pomolzli, je gospodinja prinesla večerjo na mizo, okusni boršč z mesom in kašo s smetano. Ker jo bilo v izbi vroče, sem si ležišče izbral zunaj na prostem. Na tistem furgonu, na katerem je gospodar prejšnji dafl vozil žito v Jajsan, sem na slami zaspal, kakor hitro sem oči zatisnil. Spočit in svež sem zjutraj skočil z voza in se pripravil na pot. Gospodinja m; je dala mleka piti, za popotnico pa pol hlebca belega kruha in slanine vsaj za dva dni. Zahvalil sem se gostoljubni hiši, oprtal nahrbtnik na pleča in spe vzel pot pod noge. Tretji dan. Cilj tega dne mi je bila reka Hobda in naselbina Novohobdinsk onkraj nj^- Oboje sem imel označeno v svojem načrtu pet- ---jw „---- ,----. ------ . w.«JV......---- . deset vrst pota, je rekel Ivanov ob slovesu ■> povedal, da ima tam strica Martina Ivanovi«** Priporočil mi ga je in rekel, naj ga lepo pozdravim, ko pridem da njega. Do njega pa nisem prišel. Sploh v Novohob' dinsk tisti dan ne. Zapreko, ki so me ovirale J zadrževalo na poti, so bile temu krive. NajnUJ je bila vročina. V največji dnevni pripeki som prišel do & rokega peščenega pasu, ki se je vlekel v šir * dalj v nedogled. Moral sem čezenj. Trave n in beno, sam droben, moki podoben rdečkast pes vročina pa taka, da je kar puhtela iz njega valovila nad njim kot voda v kotlu, ko v ' Bos nisem mogel hoditi po njem. Poten, ž-J ' zbit in na pol kuhan cd vročine sem poklapa koračil po tisti puščavi žo več kot dve ux:> ?g še ni bilo videti kraja. Obupaval sem že- ,j, nenadoma zagledam v daljavi razveseljiv0 i spodbudno prikazen. Kilometra dva ali tri Plj—j mano je zrasel iz tal grič, porasel s koša^ ^ drevjem, med drevjem pa se je belil gradi1-rdečo streho in štirimi stolpiči ob straneh. f »Kaj pa je to?« sem cstrmel, obstal ^a , prikovan na mestu in gledal, gledal, g^^jlja In čim dlje sem gledal, lepša se mi je z t0 čudovita prikazen. Zares sem pomislil, da 1. g dača kakega upokojenega generala, &lV ^> grofa, kneza ali veleposestnika, nemara cel° daka, ki se je naveličal mestnega življenj*^ se naselil na deželi, tu v pusti stepi, ki j° ^ « preobračati v rodoviten svet. In kakor kazC']caj je nekaj že preobrnil. Brž tjakaj, da vidim. ^ je vse na tej pristavi ali ruski dači. Tam P , jom, se vode napijem in podkrepim za nada vanje svoje poti. ITALIJA AVSTRIJA OSTERREICH ITALIA Turistične informacije • Bohinj — Dovolj prostora jo v zasebnih turističnih sobah in v hotelih. Sport ^otel^na Pokljuki je zaprt. Žičnica na Vogel redno obratuje. Cesta med Bledom in VISITATE L'HOTEL TRIGLAV BLED Prezzi bassi — Pensione — "enu speciali per gruppi turistici — Specialita nacionali e vini originali — Giardino. Telefono Bled 77 365 Bife Černi rnivc MULEJ FRANCKA B,fe »to j i na križišču ob cesti na Brezje. Poiščite nas, ne bo vam Postreženi boste hitro 10 »olidno. Pijača po izbiri, Jedila po naročilu. SE PRIPOROČAMO! boste TURISTI! Priložnost vam nudi ugodnost. Za vsakogar nekaj, nekaj za vse • dobili v gostilni in lr8ovini Jože Malle Loibltal — •t Lenart v Brodch 5 3 km Predora gorimo slovensko! uK°dna menjava! Dobrodošli! od ljubeljskega VISITATE NEGOZIO Liubij, ^TEKS GRANDE MODA utu/ue a°a. Miklošičeva c. 5 TOBUS Bohinjem je zaradi rekonstrukcije še vedno zaprta. # Bled — Prostor je v vseh hotelih in v zasebnih turističnih sobah. Bar na blejskem gradu je odprt. Se-dežnica na Stražo obratuje vsiik dan od 9. do 12. in od 14. do 19. ure. #> Kranjska gora — V Kranjski gori, Podkorenu in Gozd Martuljku je dovolj prostora v vseh hotelih in v zasebnih sobah. Sedežnici v Kranjski gori obratujeta vsak dan od 9. do 17. ure. Na plazu pod Prisankom obratuje tudi prenosna smučarska vlečnica. # Vršič — Odprte so Koča na Gozdu, Erjavčeva koča, Tičarjov dom in Poštar-ska koča. Mihov dom je odprt vsako soboto in nedeljo, Koča v Krnici pa je na voljo samo skupinam, ki poprej sporoče svoj prihod Planinskemu društvu v Kranjski gori. # V Ratečahi in v Planici je dovolj prostora v zasebnih sobah in v zasebnih gostilnah. Prostor je tudi v Domu Planica. 9 Jesenice — V okolici Jesenic je povsod še prostor. Prostor pa je tudi v Domu pod Golico in v Smučarskem domu na Črnem vrhu. 0 Kranj — Dovolj prostora je v obeh hotelih in v zasebnih sobah. Prostor pa je tudi v hotelu na Smarjctni gori. v Preddvoru in na Je-ezrskem. Češka koča na Jezerskem je odprta vsako soboto in nedeljo. Ob sobotah in nedeljah je odprt tudi Dom kokrškega odreda na Kališču. Dovolj prostora je tudi v Partizanskem domu na Vodiški planini na Jelovici. 0 Skofja Loka — Prostor j« v hotelu Krona in v zasebnih sobah. Prav tako je prostor tudi v planinskem domu na Lubniku in v Loški koči na Starem vrhu. V Poljanski in Selški dolini ter v Litostrojskem domu na Soriški planini je tudi dovolj prostora. V ponedeljek so napolnili z vodo tudi radovljiški letni kopalni bazen, čeprav Je vreme v teh dneh precej muhasto, pa je v sredo obiskalo kopališče že okrog 50 kopalcev. Po lanskem obnavljanju je letos kopališče res lepo urejeno. — Foto: F. Perdan Prireditve t Na Bledu bo danes (sobota) ob 17. uri promenadni koncert v zdraviliškem parku. # V sredo, 26. junija, bo v festivalni dvorani na Bledu nastopila domača folklorna skupina Bleda. #> Na Krvavcu bo danes (sobota) in jutri planšarski dan. Prireditev se bo začela danes ob 15. uri in bo trajala do jutri zvečer. # Ob športnem parku v Kranju bodo danes (sobota) ob 10. uri odprli igrišče za mali golf. Vreme Vremenska slika: v petek dopoldne je hladna fronta dosegla naše kraje in povzročila poslabšanje vremena s padavinami in nevihtami. Nad Alpami in zahodno Ev-ropo pa se ponovno krepi greben visokega zračnega pritiska. Napoved za soboto in nedeljo: v soboto pretežno sončno, najnižje nočne temperature od 6 do 10 stopinj, najvišje dnevne malo nad 20 6topinj. V nedeljo bo še suho in ponovno toplejše, vendar čez dan že naraščajoča oblačnost. RAZVEDRILA ZANIMIVOSTI ZA VSAKOGAR HOTEL GRAJSKI DVOR RADOVLJICA Vas vljudno vabi vsako sredo, soboto in nedeljo od 29. junija do L septembra Igra kvartet Franja Zorka PRIPOROČA SE KOLEKTIV i 8742 30124315 Hotel Letališče Aerodrom Ljubljana Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postrežem boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tetami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč. Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug-platz stehen! Dort befindet sich einladend am VValdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Hotelterrasse TANZ von 16—22 h. — Es wird ein gulcr Tropfen, schmackhafte Speišen und Rostspezialitiiten serviert. In der Somrner- und VVintersaison stehen Ihnen eine Berghiitte und einc Depcndance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfiigung. — Wir verfiigen iibcr 60 Schlafstatten. Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiatc in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'acreoporto. Nel Ristorantc aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potrete ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. — Durante l'estate e d'inver no sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I duc irnpianti dispongono di 60 letti. Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu SPORT VILLACH BELJAK Moritschstr. 5 nasproti Park Hotela SANDRIESSER ► športna oblačila ► vse za tenis ► potapljaški pribor ► gumi čolni ► specializirana trgovina za ribištvo KMEČKA GOSPODARSKA ZADRUGA KMETIJSKO ORODJE IN STROJI, ŽELEZNI- NA, SEMENA, GOSPODINJ. POTREBŠČINE Železna Kapla Eisenkappel, Obirstrasse pri železniški postaji Govorimo slovensko Se priporočamo ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanelti & porfiri PRODAJNI ODDELEK: NOVA IN RABLJENA VOZILA. NAMENJENA ZA IZVOZ V JUGOSLAVIJO Capo di Piazza Št. 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: ZA GENERALNA POPRAVILA MOTORJEV fiat 600 D, 1100 in 1300 VTa F. Severo št. 30, telefon 764287 in 76 4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN NABAVO originalnih fiatovih nadomestnih delov (prevlek, preprog, prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 764287 in 76-4286 ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchi, št 26/3, telefon 93 787 EXSTRA — EXPORT Simon Prescheren Tarvis (Udine) — Trbiž, telefon 21-37 vam nudi po izredno ugodnih cenah: 9 Trgovina z električnimi potrebščinami # Pralni stroji f) Radio — televizijski aparati a> Svetilke — žarnice f) šivalni stroji — dvokolesa 0 Ploščice za tlakovanje — otroški vozički — peči na olje 9 Olivetti računski in pisalni stroji Poseben popust za izvoz S t režemo v slovenščini Velika hiša za vsakogar Radio Schmidt Klagenfurt — Celovec Bahnhofstrasse 22 Z butan propanom in čistim butanom POLNIMO PLINSKE BOMBE C a in p i n g v Zaki BLED LJUBLJANA - Vodovodna cesta (za Litostrojem) — tel. 316-798/315-759 NllllllllllllllllllllllllimmillllllHHiHIIIII«1" Giovannino: »Cara Teresi-na, abbiamo percorso tu t ta Kranj in lungo e largpj Sono stanco e comincj° ad avere una farne 03 lupo.« Teresina: »Ma si, Giovanru-no, abbi pazienza. Andiamo subito al Ristorante .JELE N«. dove si mangta bene : ud n caro!« VISITATE IL RISTORANTE! CENTRO DELLE REGATE A BLED Specialita alla graticola — Vini scclti — Ottimo scr-vizio — Tcrrazza esposta al sole — Stazione bal nearc. Visitate Nol BOŽO MEJAVŠEK STROJI, ORODJA, STAVBNO IN POHIŠTVENO OKOVJE Josef Strauss Villach - Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse ' Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse i' Telefon 042 42, 60 61 in 68 53 OBIŠČITE NAS TUDI NA CELOVŠKEM VELESE-T-MU V DNEH OD 8. DO 18. AVG. T. L., KJER BOMO IMELI SVOJE SEJEMSKE STOJNICE, V HALI 12- O^%%/- 9999995 Šah Zadušeni kralj Kot že ime samo pove, °stane kralj zadušen med lastnimi figurami. Oglejmo *i diagram: w *.....v— k k M k i is Crni je na potezi, in bo vsekakor jemal s skakačem *»a f2. 1. S:f2 t Kgl Ce sedaj črni vzame damo, °° ostal z damo proti dve-tixlnjavama im ne bo mo-6e' zmagati. In kaj naj stori? Poglej te: 2- Sh3 I + Khl ^e se beli umakne na fl, ~°bi mat z damo na polju J. Dgl 1- T:gl 4- Sf2 mat Vam v pouk Kdo je Johann Sebastian Bach? |. ^oža s tem imenom pri-Cvamo k največjim glasbe-^'korn Nemčije. V svojem jf*u je najlepše in najbolje jF^1 na orgle in klavir. J^'ga leta je bil vodja — cant°r cerkvenega petja v rkvi svetega Tomaža v ^tu Leipzig. Napisal je n°go prelepih skladb za Rle ^ klavir. Njegova .^no lepa in moderna. 2ivel Je °d 1685. do 1750. leta. Žalostna pesem Deklica kolovrat pridno je gonila. »Suči se vretence, tki se nit kot svila.« Plela je pšenico zraven glasno pela: »Zori, zori klasje zori, da te bom vesela.« Trgala je grozdje grozdje sladko sočno. »Trta mila, daj mi vinčece poročno.« Platno je le stkano, klas in grozd sta zrela, deklico nevesto — bela smrt je vzela. Nevenka Lukanc, osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj Potovali smo po Dolenjski Mak Med zeleno pšenico imam svoj dom. Sem me je prinesel veter. Napravil sem zelena peresca, iz stebelca mi je pokukala lepa rdeča kapi. ca. Pravkar se oziram po svojih vrstnikih. Vendar se mi zdi, da sem najlepši. Zjutraj ko posije sonce, prileti čebelica, brska po moji glavici in si nabira cvetni prah. Obiščejo me raznobarvni metulji. Tudi čmrlj me obišče in mi skoro glavico zlomi. Pod mojimi koreninami je stanovala miška. Vsako jutro me je pozdravila. Igrala se je na soncu in nabirala hrane. Nekega dne je bila miška premalo previdna in le so jo ugrabili ostri zobje podlasice. Vsak dan me ogre. va sonce. Pšenica vedno bolj rumeni in šumi. Moja glava postaja vedno težja in vedno bolj budna. Ob toplih večerih se zberejo okrog mene majhni črni murnčki. Muzicirajo na svoje strune poskočno uspavan, ko. Majda Senk, 4. razred, osnovna šola Simon Jenko, Kranj Zgodaj zjutraj smo se s tremi avtobusi vsi šesti razredi odpravili na potovanje po Dolenjski, kjer naj bi si ogledali znamenitosti te pokrajine. — Peljali smo se skozi Ljubljano. Obdajala nas je sama ravnina, le na obzorju so se proti nebu dvigali hribi. Naš prvi postanek je bil na gradu Turjak. Vodnik nam je opisal zelo slikovito zgodovino tega gradu. Grad je bil pomemben že v turških časih in med NOR. Spet smo drveli po lepi asfaltni cesti in skozi okna opazovali čudovito pokrajino. Prispeli smo v Rašico, rojstni kraj Primoža Trubarja, kjer se sicer nismo ustavili, le skozi okno avtobusov smo videli njegov spomenik. Na Dolenjskem se je rodil še en velik mož — Fran Levstik. Obiskali smo njegovo rojstno hišo v Retjah pri Vel. Laščah. Nato smo se ustavili v zelo lepem dolenjskem mestecu Ribnici, kjer smo si ogledali narodnostni muzej. Tu so nam pokazali lesene izdelke, ki so značilni za Ribnico. Pot nas je vodila proti Kočevju. Ustavili smo se v Se-škovem domu, kjer nam je neki tovariš razložil zgodovino te ustanove. Nato smo si ogledali še razstavo. Nameravali smo iti v Bazo 20, vendar so nam to zaradi slabega vremena odsvetovali. — Morali smo se posloviti od prijaznega Kočevja in čez Kočevsko polje smo se odpeljali proti Novemu mestu, kjer pa se zaradi dežja nismo ustavili. Ob zeleni reki Krki smo se po Krškem polju odpeljali proti najstarejšemu dolenjskemu mestecu Kostanjevici. Na rob« Krškega polja so se vzpenjali zeleni Gorjanci. V Kostanjevici smo si ogledali številne zanimivosti. — Grad na desnem bregu Krke jc po številu arkad drugi v Evropi. Kostanjevica je zna- na po mednarodnem kiparskem sejmu Forma - viva. Dež jc prenehal in izza oblakov je pokukalo toplo sonce, ko smo se že peljali proti Muljavi, rojstnemu kraju Josipa Jurčiča. Ogledali smo si njegovo rojstno hišo in spoznali smo, da je bilo njegovo življenje trdo in pol-no bridkosti. Vsi navdušeni nad lepoto dolenjskih krajev, smo se zvečer utrujeni vrnili v Sk.' Loko. Anica Hudolin. osnovna šola Petra Kavčičaj Skofja Loka Iz glasila Brstje Vrabec Slonel sem pri oknu in gledal v naravo. Pod sončnimi žarki je izginjala slana, ki je danes pokrila vrtove in travnike. Iz zamišljenosti me je prebudila drobna živalca, ki je priletela na okensko polico. Bil jc vrabček. Njegovo perje jc bilo našopirjeno. Drobno se je prestopical. Z debelim kratkim kljunčkom je potrkal po okenski polici. Žalostno jc začivkal. Takoj sem se spomnil, kaj želi. Zaprosil sem mamo za kašo, Vrabček se je je hitro lotil. Na pomoč je prihitelo še mnogo drugih. Opazoval sem jih. Vrabček je bil pokrit s sivo rjavim perjem. Telo je kratko in debelo. Na kratkem in debelem vratu ima glavico. Kljunček je kratek in širok. Nožice so tanke. Na njih so drobni krem-pcljci. Repek je kratek. Vrabček je hudo predrzen ptiček. Hrano si največ išče pri ljudeh. Svoje gnezdo ima v podstrešju, v skednju, v žle-bovju. Živi v jatah, je zelo požrešen. Čeprav napravi škodo, ga imam rad. Miran Kukovec, 5. a, osnovna šola A. T. Linhart, Radovljica Srečanje z Gustavom Krklecem Neki četrtek nas je obiskal hrvatski književnik, pesnik Gustav Krklec. Sivolasi pesnik je kljub letom še vedno veder. Tovariš Krklec nam jc najprej povedal nekaj doživljajev iz mladosti, med njimi tudi tole: v njegovi rojstni vasi Maru-šič je na hribu cerkev, župnišče in šola, okrog pa so vaške hiše. Župnik je imel na vrtu lepo češnjo. Rdeči plodovi so zapeljivo vabili. Vedel jc, da župnik po kosilu leže spat. Tako je nekega dne, ko je župnik spal, splezal na češnjo in /obal plodove Kmalu pi> se je župnik prebudil. Prišel je pod češnjo in vprašal dečka: »Kaj delaš tam gori?« »Mama je šla v Varaždin, pa gledam, če se že vrača,« mu je zvito odgovoril. Potem nam je prebral še tri pesmi. Prva je govorila o učiteljevem vrtu, polnem ribeza druga o stari ženi iz Brezja in tretja kako je učiteljev sin naredil leseno kolo in se z njim ponesrečil. Potem so ga učenci spraševali o stvareh, ki so jih zanimale. Cas, ki je bil odmerjen za ta sestanek, je potekel in poslovili smo se od tovariša Krkleca, veseli, da smo ga spoznali. Ivo Bizjak, 6. razred, osnovna šola Matija Valjavec, Preddvor ' Mii fOSADKA S PPAVIM MAU NOVCEM PROSLAVILA POVPA TEK NA ZČMUJO. Kako preganjati vsakdanjo utrujenost? (2) Prejšnji teden smo govorili o utrujenosti na delu. Večkrat pa občutimo utrujenost šele takrat, ko pridemo domov, ko se zavemo, koliko dela nas doma še čaka. Večkrat nas zaradi tega hipoma obide malodušje in slaba volja, ker vemo, da se iz obilice dela ne bomo skopali do pozne ure zvečer. Slabi volji se kaj rad pridruži še glavobol in napeto vzdušje v dru-Uni je tu. Kako pregnati slabo voljo kot posledico utrujenosti v družini? Vsaka gospodinja, tudi tiste, ki ne hodijo še v službo, bi se morala navaditi med delom tudi počivati. Že res, da nam gre kakšen dan delo bolje od rok in se zato lotimo tudi večjih del, vendar pa je zvečer utrujenost tako velika, da si želimo samo še v posteljo. Zadeva pa postane drugačna, če mož hoče ravno listi večer v kino, kjer igra tako zanimiv film. Žena pa se boji, da ne bo zmogla tiste pol ure hoje in dveurnega sedenja. Posku. siti je treba drugače. Po vsakem večjem delu, navadno je to čiščenje stanovanja ali pranje perila (kjer še ni stroja), se je treba spočiti. Seveda tu ni mišljeno ležanje, ampak sprostitev. Sproščanje pa je psihično in fizično. Nekomu pomeni sprostitev igranje šaha, poslušanje tihe glasbe, kratek sprehod po gozdu in podob- Enodelne kopalke kratijo vodoravne črte. Zelo lepa je kombinacija bele In temno roza barve. no. Gospodinja pa navadno za kaj takega nima časa niti možnosti. Treba se je sprostiti doma, mogoče v naslanjaču ali ležišču. Sprostitev pomeni opuščanje napetosti v mišicah. Tega seveda ne boste znali takoj, razen če poznate jogo. Človek se namreč popolnoma sprosti samo v spanju. Takrat ni napeta nobena mišica. Poskusite zapreti oči in rahlo odpreti usta, tako da se vam spodnja čeljust malo povesi. Občutili boste, da se nekaj odteka z obraza. Izraz seveda ni lep in si ga ne smemo privoščiti pred drugimi ljudmi. Prav gotovo ste že v vlaku ali avtobusu videli ljudi, ki so zadremali. Ti niso imeli svojega obraza v oblasti, vse obrazne mišice so bile opuščene. Po taki sprostitvi bo izginil napeti izraz, ki ga ima. mo na licu, kadar je veliko dela doma ali v službi. Če počivamo na ležišču, potem si pod noge podložimo blazine. Če pa imamo samo stol, si za noge primaknemo še enega. Noge ne držite togo, lahko so malo razmaknjene in skrčene v kolenih. Roke naj leže malo odmaknjene od telesa, rahlo upognjeno. Poskušajte sprostiti vse mišice. Ne mislite na ni. česar. Prostor naj bo malo zatemnjen. Počivajte tako vsaj dvajset minut. Nato si skuhajte skodelico čaja ali kave, obraz opluskajte z mrzlo vodo in spet boste lahko delali naprej. (Se nadaljuje) L. Mencinger Količek za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard Kaj lahko gojimo v malem vrtu? Ob vrstnih hišah so parcele za vrtove lastnikom pičlo odmerjene, zato je potrebno vrt tem bolj premišljeno zasajati, da se v najkrajšem času ne spremeni v goščavo. Kljub omejenim možnostim pa večina lastnikov želi zasaditi ob terasi čimveč cvetja. Vrt se prepogosto spremeni v^sadno ali zelenjavno plantažo. Predvsem se moramo sprijazniti z dejstvom, da je vrt premajhen r.z celoletno preskrbo z zelenjavo. Sicer pa brez posebne škode za videz vrta uredimo na spodnjem delu vrta nekaj zelenjavnih gredic. Za zasaditev večjega sadnega drevja v vrtu ni prostora, saj nam dela preveč sence. Omejimo se le na nekaj pravilno razporejenih sadnih grmov, ki bodo vrtu lahko celo v okras ali na 5 do 8 dreves, gojenih v obliki sadnega špalirja ob zelenjavnih gredah. Ob popločeni terasi zakrijemo pogled k sosedom z zasaditvijo večjega, po možnosti zimzelenega grma ali manjšega drevesa; če pa imamo latasto pregrado, jo obsadimo s trajnimi ali enoletnimi popenjalkami. Pred teraso naj se razprostira prosta lepo negovana trata. Prek nje naj ob sosednji meji vodi popločena steza do zelenjavnih gred. Ob teraso se lepo poda manj; ši okrasni bazen z vodnimi rastlinami. Ce imamo pri hiši še majhne otroke, ga nekaj let lahko uporabljamo kot peskovnik. Meja proti sosedom naj bo zasajena z višjimi traj' nicami in mnogocvetnimi vrtnicami. Pred njimi ob ploščah zasadimo še nizke bla/.inaste trajnice, med katerimi se posebno dobro počutijo spomladanske čebulnice. Ograja in robniki so docela nepotrebni. Posebno lepo je, če je vrt med dvema dobrima prijateljema nc-ograjen ter vrtove spaja v celoto lepa trata. Tako bodo majhni vrtovi na pogled mnogo večji. Ob terasi zasadimo med trato soliteren grm ali majhno drevo kot je na primer japonski pahljačasti javor, aralija, ocetovec in podobno ali pa višje trajnice: bak-ljasto lilijo, kleopatrino iglo in podobno. Kilogram preveč? (2) Jesti se da tudi poceni in dobro Nekaj pa je vendarle treba storiti, da ne bo lahna poletna obleka pokazala, da imamo velik apetit. Ce se odločite za hujšanjc, morate vedeti, da se ne da v tem prav nič prehiteti. Prav nespametno bi bilo stradati in prenašati slabost in vrtoglavico. Da bi se prepričali, kako odpadajo dnevno dekagrami, bi bilo dobro imeti doma osebno tehtnico. V naših trgovinah jih prodajajo že od sedmih tisočakov navzgor. Vsako jutro, takoj ko skočite tz postelje, se stehtajte. Vsak dekagram manj vas bo prepričal, da je vredno vztrajati. Ni pa seveda potrebna osebna tehtnica. Omislijo naj si jo le tiste, ki imajo vedno težave z linijo. Za druge pa je dobra tudi stara obleka, krojena tesno po telesu. Vsakih nekaj dni jo oblečemo in če nam »pleše«, potem hujšamo. Ljudem z velikim apetitom in slabo voljo se je precej težko odpovedati raznim dobrotam. Kaj ko bi za začetek puščali nekaj krompirju na krožniku ali pa za večerjo popili kavo brez kruha, namazanega z maslom. Tudi dopoldansko malico jc treba spremeniti. Namesto sendviča s salamo in krompirjeve solate raje pojejte jogurt ali dva ali pa večji kozarec mleka. Namesto tega prav lahko pojeste pol kilograma sadja. Najcenejše so sedaj češnje. Ce pa jih imate na vrtu — še bolje. Ce boste ponje lezli na drevo, bo še nekaj telovadbe. Mimogrede še ideja za nedeljski izlet. Dogovorite se pri kakem kmetu za obiranje češenj. Za majhno odškodnino boste nabirali rdeče sadeže kolikor boste hoteli. Ce že dlje živite v mestu bo to doživetje za vas, za otroke pa še posebej. Preden začnete jesti drugače, je prav, če se seznanite z osnovnimi pravili dietne prehrane. Malo ali nič maščobe, beljakovine, sadje in zelenjava ter mlečni izdelki. Iz teh skupin živil morate sestavljati svoj jedilnik. Nič kruha, nič krompirja, nič testenin. Dnevno potrebo po beljakovinah boste našli v jajcih, pustom govejem in telečjem mesu, perutnini, bah, skuti in mleku. Tako g primer lahko pri glavnem 0^ roku pojeste na žaru jfll foliji pečen kakih 15 de* gramov težak zrezek, sto tega lahko pojeste ne*j)j več kuhane ribe ali pa dvajset dekagrarrvov °*2J§8 nega sira. Prav tako do% je namreč pojesti »cert^J ■ beljakovine« kot so v fiW> { ru in skuti kot pa dražJfj, ostalem mesu. Pri shujšaj ni kuri je pač treba de^j tudi s svinčnikom v rok»yS bi sicer shujšali tudi v mico. in nam P^jj manj prav tako pravilno in 0 jemo. Tako bi morali ° gpi ti za goveji zrezek brez sti (15 dkg) okoli 220 di"'^ 15 dkg ribe prve vrste 150 din, medtem ko bi f^ bližno isto količino bclj£.i(y četrt W. ah Majhen da lahko vin lahko dobili v grama skute za 105 din ^ treh jajcih za okoli 135 (Se nadaljuj L. Mencb*er Poročila poslušajte vsak dan °b 5., 6., 7.. 8., 10., 12., 13.. 15., 17-, 22., 23 in 24 url ter rajski dnevnik ob 1930 url. °b nedeljah pa ob 6.05. 7., 12., 13., 15., 17., 22., 23. In **• url ter radijski dnevnik °b 1930 uit ^SOBOTA — 22. Junija 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje °d strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9.30 Domače viže in napevi — 9.50 {^formativna oddaja — 10.15 J£i vas doma — 11.00 Turisti-*?i napotki za tuje goste — Jj-00 Na današnji dan — 12.10 ^ali koncert ansambla »17 '°hn iZ velikega gledališča v Moskvi« — 12.30 Kmetijski Ja&vett — 12.40 Pozdrav iz "alrnaeijc — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Od melodi-J do melodije — 14.55 Kre-5jtna banka in hranilnica Nubljana — 15.20 Glasbeni ^errnezzo — 15.45 Literar-1 sprehod — 16.00 Vsak dan vas — 17.05 Gremo v kino ju »'.35 Igramo beat — 18.00 dualnosti doma in po sve-IscT 18,5 Pravkar prispelo 8f° S knjižnega trga - 19.00 goko noč otroci — 19.15 De-» 1 .rninut igra pianist Borut gsjak — 19.25 Pot minut za b — 20.00 Sobotni večer z 5°/utorn Mene \ iger. jem — Iz fonoteke radia Ko-j,r "~ 22.10 Oddaja za naše j^ljence — 23.05 S pesmijo P'esom v novi teden program *a l5 0n'^ Revija tujih popevk ^", ?voki s tekočega traku 20Jq p°čitniški kažipot — &vct * melodijami križem-^ , ~~ 21.20 Operni koncert «.30 v narodnem tonu ^EDF.UA^~23. junija Za6'?° D;,hl<> Jutro — 7.30 8OS \ "i:iske proizvajalce — Naš- e,i tab°San — 905 p0 Poslušalci čestitajo in P0nTavl-ia->o " l- — 10 00 Sj 5^7ite tovariši — 10.25 Pe-deij??rbc in dela — 10.45 Nc-ll.OO mu/aik IePih melodij tuio Uristični napotki za fiji ,g°stc' ~ ,2-°u Na današ-Jalc T ~ 1210 Naši P°slu- tur" '3.15 Iz operetnih parti-taia ^ ^-4° Nedeljska repor- ^ uTn 1400 CeZ ,mb in do1 %| Humoreska tega ted- Mrj". Z velikimi orke- js tričetrtinskem taktu 5 Popoldne ob zabavni Drugi program 9.35 Nedeljska srečanja — 11.35 Svetovna reportaža — 1335 Za prijetno popoldne 14.35 Mimute z ansamblom Henrika von Haaga — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Ljubezenski napoj - opera — 16.55 Za spretne prste — 17.35 Preizkušnja harmonije in invencije — 18.40 Mali recital pianista Janeza Lovšeta — 19.00 Strani iz slovenske proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Mojstri nove muzike PONEDELJEK — 24. junija 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 9.30 Operetne uverture — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Brahmsovi valčki za klavir — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14. 55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni inter-mezzo — 15.40 Nastop Komornega zbora z Jesenic — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Rafkom Irgoličem 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije — 21.30 Zabavna glasba — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na II. programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih — ' — 16.00 Radijska igra 17.05 Poldr Nedeljsko športno <*r~~Tek. račun pri SDK J Kranju 515-1-135. - Te-«fonl: redakcija 21-835 ^0; uprava lista, ma-?°Klasna ln naročniška «uiba 22-152 — Naročal J?: letna 24.—, polletna miT" ^ din- Cena posamez-g Številk 0.40 N din — jnozemstvo 40.00 N din — ™>ali oglasi beseda 0,6 do LJ din. Naročniki Imajo '» Popusta. Neplačanih Klasov ne objavljamo. Prodam eno leto starega BIKCA. Sp. Brnik 28, Cerklje 3249 Prodam 80 kg težkega PRAŠIČA. Zg. Binik 43, Cerklje 3250 Prodam KRAVO s tretjim teletom- ali po izbiri. Zalog 45, Cerklje 3251 Prodam VOLA, vajen dela, 480 kg težkega, in DESKE — 20 mm. Naslov v oglasnem oddelku 3252 Prodam vprežni OBRAČALNIK za seno. NasovCe 15. Komenda 3253 Prodam prosto stoječo kopalno KAD — 165 cm. Kobal, Pot na Josta 18, Kranj-Stra-žišče 3254 Prodam več PUJSKOV, 7 tednov starih. Kovač Jože, Zalog 30, Cerklje 3255 TELEVIZOR RR Niš — avtomatični, kabinet z anteno in stabilizatorjem, RADIO Leme-Opta (lepe oblike), OMARICO za radio in dva FOTELJA prodam. Petrič, Kranj, Gosposvetska 19, telefon 21-257 3256 Prodam HlSO, dograjeno v 3. fazi v Kranju. Ponudbe poslati pod »Nedograjena« 3257 Prodam KOŠNJO .sena. Radovljica, C. svobode 16 3258 Poceni prodam zasteklena OKNA. Kranj, Ljubljanska e. 4. Končan 3259 Prodam malo rabljen AVTO SKODA-KARAVAN, primeren za obrtnika. Ogled vsak dan popoldan. Stepan, Stritarjeva 2/HI 3260 Ugodno prodam GUMIVOZ — 20-colski (z dero). Kepic, Stara c. 19, Kranj 3261 Prodam CESNJE. črne, na drevesu. Brezar, Sr. vas 72 pri Šenčurju 3262 KUPIM Kupim staro JOBU motorno ZAGO. Zaželeni so rezervni deli. Kejžar Tine, Davča, Sorica 3206 Kupim ali vzamem v najem diesel motor za pogon stroja za izdelavo zidne opeke. Cof, Forme 7, Zabnica 3269 Kupim zazidljivo PARCELO v Cerkljah. Nasiov v oglasnem oddelku 3270 Kupim PARCELO ali nedograjeno HlSO v Kranju. Ponudbo poslati na naslov: Starman Ana, Valantičeva 4. Novo mesto 3271 Kupim 300-litrski SOD za namakanje sadja. Jekovec, 2iganja vas 26, Tržič 3272 .Ostalo Iščem pošteno in pridno DEKLE, ki bi sla v Nemčijo kot gospodinjska pomočnica k boljši slovensko-ntrnško govoreči družini. Ponudbe poslati pod »Dobro plačilo« 3198 Ušel je PAPAGAJCEK modre barve. Sliši na ime BUČKO. Prosimo, da ga proti nagradi vrnete na naslov: Pečnik, Kranj, Tomšičeva 22 3205 DENTIST HOLCIIAKER FRANC, Kranj, Gregorčiče- va 6 NE ORDINIRA OD 1. do 30. JULIJA 3273 Oselj Ivanka, Zerjavka 10, SmUdnik, preklicuje vse neresnične besede, ki jih je izrekla proti rftlan Rozi iz Orehka, ter se ji zahvaljuje, da je odstopila od tožbe. 3274 Zamenjam DVOSOBNO komfortno stanovanje v Ljubljani za enakovredno ali večje v Kranju. Informacije, Kranj, Savska cesta 20/11 3275 STANOVANJE — enosobno v Ljubljani zamenjam za primernega v Kranju. Ponudbe poslati pod »Zamenjava« 3276 VAJENCA ali starejšega za priučitev dimnikarske široke sprejme dimnikarski moj.s'er v Borovljah (Avstrija). Dobrj pogoji. Informacije, Smole — puškar, Kranj, Ul. ml. brigad 10 3277 ZiMim spoznati dekle ali vdovo za ženilev od 30—40 let staro. Besne ponudbe poslati pod »Gorski cvet« 3278 AVTOMOBILSKO DNO vam pred rjo zaščiti po novi metodi SMRKOLJ. Kranj, C. JLA 27 3279 Ce želite preživeti poceni DOPUST na Jadranu, pridite k nam. Celodnevna oskrba s prenočiščem je 24 N din. Morje — urejena plaža. 10 m od nove stavbe. Otroci imajo popust. BRATJE LAZAN-ClC, KASTEL-Gomilica. Informacije na telefon, Radovljica 70 109 od 6. do 14. ure. 3280 Našla som ŽENSKO KOLO. Dobi se Strahinj 1, Naklo 3281 Cenjeno stranke obveščam, da bom imel delavnico zapr to od 28. 6. do 8. 7. 1968. STANISLAV HAFNER, AV-TOKLEPARSTVO, Rupa 34. Kranj 3282 Izdelujem TLAČNE VA-LJE za kopalne peči, BOJ-LERJE Z GRELCEM za CENTRALNO KURJAVO IN VSA STAVBENA TER KLU-CAVNlCARSKA DELA solidno in konkurenčno. Ključavničarstvo, Anton Jalen, Hu je 3, stanovanje Jezerska e. 6. Kranj 3283 Industrijski kombinat PLANIKA v Kranju RAZPISUJE naslednja prosta delovna mesta 1 referent za prodajo športnih čevljev, 2 referent za moške čevlje, 3. referent za ženske čevlje, 4. referent za otroške čevlje in drobno robo. POGOJI (od i do 4): 1. — ekonomski tehnik t dvelet- no prakso v komerciali, — trimesečno poskusno delo, 2. — ekonomski tehnik — pri- pravnik, — pripravniška doba 1 leto. Osebni dohodki po Pravilniku o delitvi OD Kombinata. Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe v kadrovski oddelek Planike do 6.7.1968. Iščem upokojenko ali delavko, ki dela na dve izmeni. Dam hrano in stanovanje za varstvo dveh otrok. Naslov v oglasnem oddelku 3284 Zaposlim kvalificiranega ali polkvalificiranega PLESKARJA. Rihtaršič, Kokrica 123. Kranj 3285 Prireditve P. G. D. VELESOVO priredi dne 23. 6. 1968 ob 15. uri zabavo s plesom in kegljanjem za koštruna. Igral bo TRIO FRENKY. Vabljeni! 3263 Gostilna NA JAMI v Šenčurju priredi v soboto, 22. t. m., ob 22. uri zabavo s plesom. Igral bo TRIO METODA. Za dobro hrano in pijačo bo poskrbljeno. Vabljeni! 3264 Gostilna pn MILHARJU v Smartnem prireja v soboto zvečer. 22. 6. 19G8. KRESNO NOC. Nastopa folklorna skupina iz Preddvora. Ob pečenju odojka vas bo pozno v noč zabaval TRIO FRENKY. Vabljeni! 3265 V gostilni ZARJA — TR-BOJE bo v nedeljo zabava s plesom. Igral bo TRIO BOZE. Vabljeni! 3286 GOSTIŠČE pri JANCETU priredi v soboto in nedeljo zabavo s plesom. Igra TRIO METODA in VESELI ŠEN-CURJANI 3267 Gostilna BALANT, Dvorje pri Cerkljah priredi v soboto, 22. 6. 1968. KEGLJANJE za nagrade. Vabljeni! 3268 D G D — SP. BRNIK priredi v nedeljo, 23. 6. 1968, ponovitev VRTNE VESELICE s kegljanjem za koštruna. 3286 Sporočamo žalostno vest, da je po hudi bolezni umrla članica našega kolektiva Pavla Krek Čas pogreba bo objavljen kasneje. Dobro in vestno delavko bomo ohranili v trajnem spominu. Brivsko-frizerski salon Kranj V Kranju so v zadnjem času vse večje težave zaradi pomanjkanja parkirnih prostorov. Vendar pa so nekateri prostori tudi precej ponesrečeno urejeni. Eno takšnih je tudi pred sindikalnim domom v Kranju, ki je trenutno sicer pokrito, vendar pa jim dohod na prostor dela precej preglavic. — Foto F. Perdan Obvestilo Prosimo vse preživele internirance in svojce umrlih internirancev k. c. D a C H a U , da pošljejo rojstne podatke, preživelo dobo v taborišču, kraj zaposlenosti in točen naslov na občinski odbor zb, komisiji za internirance. Omenjene podatke potrebujemo za izpopolnitev seznama vseh internirancev k. c. Dachau Svet za izobraževanje in vzgojo Skupščine občine škofja Loka RAZPISUJE za šolsko leto 1968/69 naslednje štipendije: 4 za študij na pedagoški gimnaziji, 3 za študij razrednega pouka na pedagoški akademiji, 2 za študij matematike in fizike na pedago- ški akademiji, 3 za študij tehničnega pouka in fizike na pedagoški akademiji, 1 za študij glasbenega pouka na pedagoški akademiji, 1 za študij pedagogike na filozofski fakul- teti, 2 za študij na srednjih šolah. Prošnje, kolkovane z 0,50 din, naj kandidati pošljejo z zaključnim spričevalom, življenjepisom in potrdilom o premoženjskem stanju Skupščini občine Šk. Loka, oddelku za družbene službe in občo upravo, v roku 10 dni od objave razpisa. Posnemanja vredno delovanje Organizacija RK na območju krajevne skupnosti Sv. Duh pri Skofji Loki že več let aktivno deluje na zdravstvenem in socialnem področju. Stalno skrbi za prvo pomoč in je venomer pripravljena pomagati ponesrečencem in težkim bolnikom. Lepe uspehe so člani odbora imeli tudi pri vsakoletnih krvodajalskih akcijah. Za prostovoljno oddajo krvi so namreč pridobili več kot 20 okoliških prebivalcev, med njimi največ kmetov in gospodinj. Odbor RK socialno šibkim in težkim bolnikom pomaga materialno in moralno, člani organizacije jih obiskujejo na domu, za novo loto in 1. maj pa so obdarili socialne podpirance svojega območja v domu onemoglih v Stari Loki. Organizacija za svoje delovanje seveda potrebuje tudi nekaj denarnih sredstev. Od tekoče članarine odbor dobi le 50 ^/o, kar zadostuje komaj za zdravila in razne druge izdatke. Zato so za letošnje novo leto v domu KUD Sv. Duh organizirali silvestrovanje, ki je v vseh ozirih uspelo. Čisti dohodek od te prireditve je organizaciji omogočil izvesti nove humane akcije. Na svoji zadnji seji je upravni odbor med drugim sklenil organizirati izlet na Debeli rtič. Udeleženci si bodo tamkaj ogledali znano otroško zdravilišče in okrevališče. Izlet, ki bo v nedeljo, 23. junija, je namenjen predvsem požrtvovalnim krvodajalcem in njihovim svojcem. M. H. TAPETNIŠTVO RADOVLJICA vam strokovno in po konkurenčnih cenah obloži tla z na j Ionskimi tapisom preprogami. Polagamo vinas, topli pod, podulit, tehnolit Izdelujemo in montiramo sobne »n okenske zavese vseh vrst. Po naročilu opravljamo vsa tapetniška dela. Lastna zaloga najlon tapisom preprog. illlllllllIIIIIIIII!lil!llIll!ii!ltllHllllllllllllllilll j PIPS Uspešno unlčuj'e muhe, komarje, molje, rastlinske uši, bolhe... KRKA TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO V nekaj stavkih GORENJSKA — Kakor smo napovedali že pred mesece^ so češnjo letos na Gorenjskem izredno dobro obrodile. SK°°** jo le, da je bilo preveč moče, zato so prve od njih, ki £ pravkar dozorele, precej manj sladke kakor običajno. Pff\ tudi nevarnost, da bodo pričele prezgodaj gniti in da ji*i ^jj zato treba dobršen del prekuhati v žganje. Kje na Gorenjsk so češnje najbolje obrodile, je težko reči, saj je letina povso** tako obilna, kot že nekaj let nazaj ne. " P° KRANJ — V tem tednu je nekajkrat posijalo sonce in n^ naših poljih so se že pokazali prvi zlatorumeni otoki zgO"nJ ga ječmena. Kmetovalci pričakujejo dober pridelek, čep v prvih pomladanskih mesecih ni bilo zadosti padavin, kas'< . je pa preveč. Ječmen bo dozorel v nekaj dneh in kmetova^ ga bodo pričeli pospravljati. Za letošnje leto je zanimivo j da jc kljub preobilici dežja in hudemu vetru žito na sko vseh poljih ostalo pokonci, ni poleglo. Kakor ječmen j? ostale žitarice lepo uspevajo, zlasti boljše sorte pšenice m - »n GORENJSKA — V nižjih in srednjih predelih Gorenjske bi morali v tem času pokositi že vso travo. Prav tako bi^ moral biti obsut ves krompir. Ker pa je tudi prejšni teden vsak dan deževalo, je spravljanje sena zelo otežkočeno. ^IT1^ tovalci, ki imajo kozolce, so jih do kraja napolnili s tra * Toda tudi tamkaj se seno ni zadosti osušilo. Tisti, ki nimaJ? kozolcev, si pomagajo z ostrvmi in švedskimi kozolci. Zar prevelike moče ponekod niso mogli zasuti krompirja ko*^ treba. Ker je za to že precej pozno, so bili prisiljeni vsa ga kar v mokro zemljo. b. Tudi taborniki na Sutjesko V okviru praznovanj 25-letnice legendarnih bojev na SuU ski bo tudi zvezna taborniška akcija Večno šumi Sutjeska-^ Gorenjski taborniki se bodo vključili v brigado To Tomšiča, ki bo na Sutjeski prehodila pot partizanov II. Pj-^Sj tarske brigade. Ker so stroški za udeležbo na omenjeni a ^g precej visoki, udeležba tabonvkov z Gorenjske ne bo rgvo-množična. Največ tabornikov bo na akcijo poslal od,c ^Q^o hodnega kamnitnika iz Škofje Loke (15), poleg niih Pa ^ na akcijo šli še taborniki iz Tržiča (3), Križev (6) in.z nic (8). ilci Iz Ljubljane, kjer se bo brigada zbrala, bodo ia°°Lrfp odpotovali na Sutjesko 27. junija /večer, vrnili pa se 16. julija, ker bodo v večini ostali tudi v taboru brats ^ enotnosti Heroj Sava, ki bo po končanem pohodu na tfStuV Hvcdkov V okviru te akcije bo tudi jugoslovanski tabor rnc« in čebelic — najmlajših^tabornikov — Bodočnost. Slov zveza bo lahko na ta tabor poslala 50 najmlajših članov, njimi pa bo kar 15 najmlajših jeseniških tabornikov. Pred svetovnim prvenstvom v motocrossu V Tržič prihajajo še zadnje prijave Prihodnji teden bodo na ljubeljskih strminah spet za-brneli jekleni konjički, tokrat za 10. dirko za svetovno prvenstvo v motocrossu v kategoriji motorjev do 250 Ccm. Prireditelji marljivo pripravljajo progo za ta veliki dogodek, saj je le od uspešnosti omenjene prireditve odvisno, če bo Tržič tudi naslednja leta gostitelj najboljših tekmovalcev moto-crossa. Medtem ko sedaj ob progi Namizni tenis Triglav tretji Nami znoteniška zveza Slovenije je pred dnevi objavila pregled točkovanja rezultatov posameznikov, ekip in klubov v minuli tekmovalni sezoni. Med klubi je zbrala največ točk ljubljanska O iimpija, Triglav je zasedel 'tretje mesto, Jesenice s.d-mo Ln Kranj deseto. Uvrstitve v posameznih kategorijah: člani: 1. Kor-Pa (Olimpija). . . 5. Te-... 9. Stare ... 10. Janškovec (vsi Tiliglav), članice: L Pire (Olimpija) • • . 2. žerovnik (Triglav) • • «4. Krajzelj, 5. Pavlic (obe Jesenice) ... 9. Luta* (Triglav), člani B: 1. *ekš (Murska Sobota), 2. Novak (Kranj) ... 6. Stare (Triglav), mladinih L Zekš ... 3. Stare, mladinke: 1. Martinec (Olimpija), 2. Žerovnik • • • 6. Lujm itd. J. J. Rokomet irzic drugi Na tradicionalnem med-a*rodnom rokometnem furnirju v Borovljah v °sednji Avstriji jc zmagala ekipa Partizana iz slovenj Gradca. Rokome-JJJ iz Tržiča, ki na tem jurnirju vsako leto sode- "Jejo, pa so (Josegli dru-*° mesto, osvojili pa so l«di pokal za »fair play«. V. B. Plavanje Triglav v CSSR in na Poljsko , plavalci in plavalke *ranjskega Triglava bodo to^rcdo. 26. junija, odpo-na turnejo po V*»R in Poljski. V teli 2? deže'ah bodo Imeli j** dvobojev, ki bodo od- tom priprava P'vJ star-j/f? v letni sezoni za pr- verrstvene točke. J. J. grade novo tribuno in avtomatsko startno napravo, pa v pisarno organizacijskega komiteja vsak dan dežujejo nove prijave. Do sedaj so se že prijavili tekmovalci iz Belgije, Bolgarije, Danske, Finske, Madžarske, Nizozemske, Poljske, Romunije, Irske, Švedske, Vzhodne Nemčije j in Sovjetske zveze, medtem i ko bodo tekmovalci iz drugih : devetih držav, v Tržič bodo prispeli tekmovalci iz 21 držav, poslali svoje prijave še v teh dneh. Kot rečeno, 30. junija bo v Tržiču deseta dirka za svetovno prvenstvo v motocrossu v kategoriji do 250 ccm. Pred tekmovanjem v Tržiču bodo najboljši motocrossisti nastopili še na dveh dirkah, in sicer za Veliko nagrado Poljske in za Veliko nagrado Sovjetske zveze. Po sedmih dirkah za svetovno prvenstvo v motocrossu vodi s precejšnjo prednostjo Belgijec Robert z 42 točkami, slede mu Malin.m (Švedska) — 24 točk, Geboers (Belgija) — 22 točk, Andersen (švedska) — 18 točk, Pcttersson (švedska) — 18 točk in Anglež Bickers z 11 točkami. In kako bo potekalo točkovanje na svetovnem prvenstvu v -Tržiču? Najboljši b:> dobil 8 točk, drugi 6 točk. tretji 4 točke, četrti 3 točke, peti 2 točki hi šesti 1 točko. V. G. IlffIlllllllllftllltlllllltllllllllllllllllllllfIfltlllllfllllllfflllilI!IItIIIIllIMti:^!-1II'fIMItEllfIEI(lli:tillf lit Finalna pokalna nogometna tekma Triglav : Ločan 6:0 (4: 0) Poslovilni nastop sodnikov: Kraljica, Šcgule in Cadeža Kranj, 21. junija — Kranjski Triglav je v finalni nogometni tekmi za pokal Gorenjske včeraj premagal Ločana iz Škofje Loke 6:0 (4:0). Pred dvesto glodalci so srečanje vodili najstarejši gorenjski sodniki: Miro Kraljic (glavni sodnik) ter Franc Cadež in Milan Segula (mejna sodnika). Strelca Gta bila: Bucalo 4 in Vukotič 2. Moštvi pa sta nastopdi v naslednjih postavah: Triglav: Brcgar, Ajdovec, Bencina, Kožar, Ugrica, Pre-stor, Andolšek, (Mitič), Ver-bič, Bucalo, Vukotič in Go-lič. Ločan: Košir, Podarčič, Nočič, Jclenič, Novine, Bohinc, Kolinov, švarc, Koselj, Stanislavljevič, Rupar. Pred začetkom včerajšnjega finalnega srečanja je predsednik Podzveze nogometnih sodnikov Kranj tovariš Pavle Novak podelil vsem trem sodnikom Miru Kraljicu, Francu Cadežu in Milanu Seguli, ki so vodili to srečanje, spominske plakete Kranja v spomin na zad- nje srečanje na nogometnih igriščih. Po 23 letih aktivnega sojenja po raznih igriščih Slovenije so namreč s to tekmo imenovani sodniki odložili sodniške piščalke. Oslabljeni kranjski Triglav je z lahkoto osvojil naslov gorenjskega pokalnega prvaka, saj ni bilo težko premagati slabe Ločane, ki niso bili dorasel nasprotnik republiškemu ligašu. Podobno kot pred tednom dni so tudi tokrat Kranjčani nasuli nasprotniku kopico golov, kar kaže, da kvaliteta moštev v gorenjski nogometni ligi ni kdo ve kaj na visoki kvalitetni ravni. J. Javornik Osnovnošolci tržiške občine so tekmovali Pred dnevi je bilo v Tržiču prvenstvo popolnih osnovnih šol tržiške občine v rokometu in atletiki. Udeležili so se ga učenci in učenke osnovnih šol iz Tržiča in Križ. Zmagovalci v posameznih disciplinah: atletika — učenci 60 m: 1. Dobrin I. (Križe) 7,8, 400 m L Dobrin II 1.01,0, višina — L Perko (šola heroja Grajzarja) 150 cm, daljina — 1. Mokorel (šola H. Grajzarja) 476 cm, krogla: 1. Mrak (šola H. Bračiča) 11,58 m, štafeta 4x60 m — L $oH Heroja Bračiča 32.4, ekipno — 1. šola heroja Bračiča (Tržič); učenke — 300 m: L Kolčne (š. H. Grajzarja) 51,0, 60 m: 1. Lovrenčič (S. II. Bračiča) 9,1, višina — 1. Sre-čnik (S. H. Grajzarja) 125 cm, daljina — 1. Mikelič (S. H. Grajzarja) 424 cm, krogla — L škropeta (š. H. Bračiča) 8,40 m, štafeta 4x60 m — 1. Šola Heroja Bračiča 37,6, ekipno 1. šola*heroJa Grajzarja Tržič. V rokometu sta tako pri učenkah kot pri učencih zmagali ekipi šole heroja Bračiča, na drugo mesto sta se uvrstili ekipi šole Heroja Grajzarja, zadnji pa sta bili ekipi osnovne šole iz Križ. Obe prvenstvi sta odlično uspeli in so bili tako tekmovalci kot prireditelji s potekom zadovoljni. V. Barabaš • ,.,'«,.....Ill.lli.il M 1.1.>tll......Illll.llltllllill« 1 Gorenjska rokometna liga Razočaranje ob koncu Zadnje kolo v gorenjski rokometni ligi je nedvomno razočaralo vse prijatelje rokometnega športa na Gorenjskem. Zakaj? Tekma Skofja Loka : Kranj nj bila odigrana, ker na tekmo ni prižcl delegirani sodnik. Tekma v Radovljici pa je bila končana že v 24. minuti prvega polčasa, ker so gostje iz Cerkelj zapustili igrišče. Zaradi fizičnega obračunavanja med igralci je sodnik izključil iz igre Gašperšiča (Radovijiea)j kljub temu pa gostje niso bili zadovoljni z odločitvami sodnika in so zaradi tega predčasno zapustili igrišče. Tekma je bila registrirana z doseženim rezultatom po 24. minutah z 22:5. Križe B so spet predale srečanje brez borbe. Vsekakor neprijeten konec v gorenjski rokometni hgi, ki je sicer skozi vso sezono v redu potekala. Vse te primere nešportnih odločitev posameznih ekip in sodnikov pa bo morala tekmovalna komisija strogo kaznovati. Za presenečenje pa je pripravila Zabnica, ki je zmagala v Kamniku. Jesenice pa so gladko premagale Selca. REZULTATI: Radovljica : Krvavec 22:5, Kamnik : Zabnica 25:28 (12:15), Jesenice : Selca 17:7 (4:6). Kranjska gora : Križe R 5:0 w. o. Selca : Skofja Loka 19:15 (11:17) (zaostala tekma). LESTVICA: Radovljica 18 16 0 2 403:259 32 Skofja Loka 17 10 1 6 301:231 21 Zabnica 18 10 0 8 363:327 20 Kranjska gora 18 9 2 7 2*0:262 20 Kamnik 18 9 2 7 347:346 20 Jesenice 18 9 ' 1 8 326:297 19 Selca 18 9 0 9 211:219 18 Kranj B 17 8 1 8 237:224 17 Krvavec 18 3 0 15 204 395 6 Križe B 18 3 0 15 196:338 5 P. Didić Tudi pri pionirjih: Triglav Pred dnevi je bilo končano tekmovanje v gorenjski pionirski nogometni ligi. Tudi v tej ligi je prvo mesto pripadlo kranjskemu Triglavu, ki je bil kar s šestimi točkami prednosti pred večnim tekmecem ekipo Kranja. Doživel je samo en poraz, in to v igri s Kranjem. Ekipa Kranja je zasedla diugo mesto. Uvrstitev ostalih ekip je v glavnem realna. Po rezultatih in odločni goldiferenci (43:6) kaže, da raste v Kranju pri Triglavu odličen mlad rod nogometašev, ki jih skrbno vodi trener Marjan Mihclčič. KONČNA LESTVICA: Triglav 16 14 1 1 43:6 29 Kranj 16 10 3 3 39:12 23 Naklo 16 9 4 3 31:12 22 Tržič 16 9 2 5 24:15 20 Železniki 16 4 5 7 14:23 13 Svoboda 16 5 2 9 18:23 12 Jesenice 16 3 3 10 14:26 9 Ločan 16 2 4 10 8:39 S Lesce 16 2 2 12 8:43 S P. 1)11)11 Ljubljanska conska rokometna liga Uspeh gorenjskih ekip V nedeljo so končali s tekmovanjem tudi v ljubljanski conski rokometni ligi. Naslov prvaka je osvojila ekipa Medvod, ki je v odločilnem srečanju pred dnevi premagala drugo-uvrščeno ekipo Kranja. Največji uspeh oziroma napredek so pokazali igralci iz Dupelj, ki so osvojili odlično tretje mesto, kar je doslej največji uspeh rokometašev iz Dupelj. Največji napredek v spomladanskem delu prvenstva pa so pokazali nedvomno igralci iz Križ, ki so se iz zadnjega mesta v jeseni prebili v sredino lestvice, to je na šesto mesto. REZULTATI ZADNJEGA KOLA: Hrastnik : Kranj 17:24 (8:14), Križe : Radeče 28:18 (16:9), KrsKO : Duplje 0:5 w. o. KONČNA LESTVICA: Medvode 20 m« 1 4 371:269 31 Kranj 20 14 1 5 3.^.244 29 Duplje 20 10 2 8 311:290 22 Radeče 20 10 1 9 308:348 21 St. Vid 20 9 2 9 295:301 20 Križe 20 8 3 9 310:292 19 Grosuplje / 20 8 2 10 330:348 IS Hrastnik 20 7 3 10 295:321 II Novo mesto 20 8 2 10 285:346 17 Krško 20 8 0 12 324:331 16 Krmelj 20 5 1 11 286:348 J. KUHAR 11 SOBOTA — 22. JUNIJA 1968 Spet velika sreča v nesreči V okviru dneva zaščite otrok v prometu so pionirji — prometni miličniki tudi v radovljiški občini izvedli podobno akcijo kot pred dnevi v Kranju. Ob tej priliki so nekateri učenci osnovne šole Antona Tomaža Linharta oblekli tudi nove obleke. — Foto: F. Perdan Pogovor o obveščanju V torek bo republiška konferenca socialistične zveze obravnavala nekatere aktualne probleme tiska, radia, televizije in založništva. Ob tej priliki je izvršni odbor občinske konference SZDL v Kranju sklenil, da o teh vprašanjih in o predloženih stališčih republiške konference SZDL pripravi podoben pogovor z nekaterimi časnikarji v kranjski občini. Tako so se v sredo tega pogovora udeležili časnikarji Dela, Televizije, Radia, Dnevnika in Glasa iz kranjske občine. Na posvetovanju so poudarili, da bi v prihodnje moralo biti še več takšnih posvetovanj. Govora pa je bilo tudi o nalogah posameznih časnikarjev in o boljšem obveščanju v prihodnje. Prav tako so bili nakazani tudi nekateri problemi, ki včasih močno ovirajo hitro in objektivno poročanje ter komentiranje posameznih aktualnih dogodkov. Ker do sedaj takšnih in podobnih razprav o problemih tiska, radia, televizije in založništva ni bilo veliko, so pa nedvomno zelo koristne, je bila izražena želja, da bi bile tovrstne raznrave tudi v nrrhodnie. . A. 2. INMM i i * T Jutri I. mednarodne dirke za nagrado Kamnika V organizaciji AMD Kamnik bodo jutri, v nedeljo, 23. junija, na 2000 m dolgi kamniški progi s tremi ostrimi zavoji I. mednarodne cestne hitrostne motorne dirke za »Nagrado Kamnika«. Tekmovali bodo v šestih razredih motorjev do 50, 125, 250, 350 in 500 ccm ter prikolic. Nastopili bodo tekmovalci iz ZRN, Švice, Nizozemske, Anglije, Avstrije, švedske, Italije, Danske, Avstralije, Belgije, ZDA in Jugoslavije. Kamniška proga bo v nedeljo glede na močno konkurenco vsekakor dobila novega absolutnega rekorderja. Doslej sta najhitreje na njej vozila v enem krogu Aleš Mrzel in Ivo Lipovnik (99,5 km na uro). J. Javornik f Prejšnji teden v četrtek, malo čez deveto uro dopoldne, je prišlo na gradbišču nove aglomeracije v železarni na Jesenicah do hude prometne nesreče, pri kateri pa k sreči ni bil nihče ranjen. Ob deveti uri in petindvajset minut je po tiru za skladišče surovin valjarnc-žičar-ne lokomotiva premikala sedem vagonov. Preden je blokar dovolil vožnjo, jc tir pregledal prometni delavec. Ker ni bilo na tirih nobene ovire, so dali dovoljenje za vožnjo po omenjenem tiru. Medtem ko je lokomotiva potiskala sedem vagonov, od katerih so bili štirje naloženi z žico, so bile na cestnem prehodu zapornice spuščene. Takoj zatem, ko so se zaprle, je do njih privozil tovornjak LJ 5G0-52, last GSP Gradiš. Šofer je najbrž menil, da bo moral pred zapornicami dlje čakati, zato je zavozil po isti poti nazaj proti izkopu za drugi trakt skladišča koksa. Pri tem je zapeljal na prehod čez tir ravno takrat, ko je pripeljal vlak. Prvi vagon je zadel z vso močjo v tovornjakovo desno stran. Na Nesreče tega tedna Na gorenjskih cestah se je od torka, 18. junija, pripetilo dvajset prometnih nesreč, od tega jih je bilo dvanajst lažjih. Na cesti tretjega reda Skofja Loka—Jeprca je v vasi Godešič v torek zjutraj vozila osebni avtomobil KR 108-61 Danijela Kuslec. Zaradi prevelike hitrosti na mokri cesti je avtomobil zaneslo z desne na levo stran ceste, kjer je trčil v drevo. Voznica nj bila ranjena, škode na vozilu pa je za 7000 N din. V torek dopoldne sta na Proletarski cesti v Tržiču trčila dva mopedista. Nesreča se je pripetila, ko je Alojz Godejša na mopedu peljal mimo stoječega tovornjaka, pri tem pa je trčil v mopedista Pavla Čveka, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Pri padcu se je Godejša laže ranil, medtem ko je bil Pavel Cvek težje ranjen. Na ljubljanski cesti (v bližini Meje) je v sredo, 19. junija popoldne osebni avtomobil KR 150-06, voznik Jože Mali iz Lesc zadel šestletnega Branka Šveglja in devetletnega Srečka Sodraha. Otroka sta nenadoma hotela čez cesto. Pri tem sta bila oba huje ranjena. Istega dne zvečer je pripeljal iz Preddvora v Tupaliče voznik osebnega avtomobila LJ 732-87 Stanislav Pezdirc iz Ljubljane. Zaradi prehitre vožnje ga je v desnem ovinku zaneslo s cest© na levo, na parkirni prostor hotela Alp v Tupaličah. Tu je trčil v parkirani osebni avtomobil LJ 439*54, last Janeza Gorjanca iz Kranja. Škode na avtomobilih je za okoli 7500 N din. L. M. desni strani prvega vagona jc na stopnici stal vodja premika. Vodja premika je mislil, da se bo tovornjak pred tiri ustavil, zato je od-skočil tik preden je vagon trčil v tovornjak. S tal je takoj dal znak, naj se vlak ustavi. Zaradi udarca v tovornjak sta dva vagona iztirila in se prevrnila. Kamion in oba prpvrnipna vaeona ie vlak tiščal še okoli 20 metrov. Pri udarcu je tovornjak obrnilo, prevrnil se je v poltretji meter globok izkop, v katerem so delavci podjetja SGP Gradiš delali armaturo za novo aglomeracijo. Samo naključje jc hotelo; da niso izgubili življenja voznik kamiona, vodja premika in delavci v izkopu, na katere bi lahko padel kamion ali vagoni. B. BlenkuŠ ^Niiimiiiiiimiiiiiiijiiiiniimniiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiim Partizanski pohod po škofjeloškem hribovju S Klub škofjeloških študentov namerava v sodelovanju S z občinskim komitejem ZMS Skofja Loka in drugimi E družbenopolitičnimi organizacijami čez mesec dni — S točneje, za 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda — S izvesti dvodnevni partizanski pohod po škofjeloškem S hribovju. Udeleženci pohoda bodo obiskali kraje, kjer §j so med NOB divjale najhujše bitke. Ogledali si bodo B tudi bolnico Franjo. Študentje bi želeli, da jih ha poti H spremlja nekaj bivših partizanov, ki so se nekdaj sami S bojevali tod okrog. Podoben pohod je leta 1966 klub študentov iz Škofje Loke že organiziral. Kot pred dvema letoma je tudi tokrat zanimanje zanj precejšnje. —ig liiHiiii'Miiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiim Udeleženkam in udeležencem I. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču 16. in 17. oktobra 1943. leta Prosimo vse, ki so se 16. in 17. oktobra 1943. leta kot delegatke, gostje ali sodelavci udeležili prvega kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču pri Trebnjem, da nam najkasneje do konca junija t. 1. pošljejo svoje naslove in na- vedejo kot kaj so se udeležili zgodovinskega kongresa, da bi jim mogli ob proslavi 25-letnice kongresa poslati osebna vabila. Konferenca za družbeno aktivnost žensk Slovenije Liubliana. Komenskega 7/fT Okrog tisoč gorenjskih taoornikov na morju Največ v Fazani Pred kratkim so se gorenjski taborniki zbrali na posvetu tabornih vodstev v Radovljici. Ocenili so Priročnik za priprave »taborjenj in letovanj, ki ga je napisal star taborniški »pisatelj« Rudolf W611e. Priročnik so taborniki že dolgo pogrebi in jim bo precej koristil, saj so v njem navodila za pripravo celinskih in obmorskih taborov ter še mnogo drugih koristnih napotkov za življenje v taborih. Predstavniki gorenjskih taborniških enot so se nato domenili še za letošnja taborjenja ob morju. Večina enot bo tudi letos taborila na tabornem prostoru bivše Okrajne taborniške zveze Kranj v Fažani^pri Pulju. Tu se bodo v več izmenah in taborih zvrstili člani taborniških enot iz škofje Lo.vc, Kranja, Radovljice, Bleda, Bohinja in iz jeseniške občine. Kokrški odred iz Kranja bo tudi letos za svoje člane pripravil taborjenje v republiškem tabornem centru v Rozaliji pri Novigradu, kjer so kranjski taborniki taborili že lani. Zveza tabornikov občine Tržič pa bo za svoje člane pripravila taborjenje v Materadi pri Poreču, poleg počitniškega doma Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča. Skupaj bo letos taborilo ob morju okoli tisoč gorenjskih tabornikov, tisti pa, ki ne bodo šli na morje, pa bodo taborili v celinskih taborih kot bo npr. gozdna šola v Bohinju. V. Barabaš