Rak, labud in ščuka.
Po Krilovu. V družini, kjer soglasja *) ni, Nikdar so delo ne vspeši, Tu ni koristi, ampak muka. Enkrat se rak, labud in ščuka Vsi v jeden voz uprežejo, Trude, pote se, vlečejo 5 Al voz le v jednomer stoji, Ce prav se tovor lahek zdi. Al kaj? Navzdert je vlekel rak, Ščuka v vodo, labud pa v zrak} Kdo bolje prav,  ne sodimo mi; Al — voz se z mesta ganul ni.
*)    Soglasja — edinstva, složnosti.
—   136   —