Izhaja viaklčeMt k ob B. nrl popoldne Rokopisi se ne vri-Ci|o. Nelrankovans pisma se ne spre-lemajo.
Cena listu znala ta celo leto I krone, ta pol leta 2 kroni. Za manj premolna celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. 7a Nemčijo je cena lltiu 6 K, ta drugi-dežele izven Avstrije S kron.
Rokopise sprejema ,.Narodna Tiskarna' v Gorici, ulica Vel tnrini št. 9.
Naročnino in na-rnanila sprejema upravništvo v Oorid, Semenlška ul. št. IB
$
Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Gosposka ul. 9, v ulici Silvio Pelllco, v ul. Ponte Nuovo 9, v Kapucinski ulici 1, v Semeniški ul. 12, v prodajalni »Kat. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, po 8 v.
Oglasi in poslanico se računijo po petit vrstah in sicer: če se tiska enkrat U v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
V Gorici, 4 aprila 1912
14. številka.
Velita not.
Pojdi, dragi »Primorski list«, in nesi našit srena voščila za velikonočne praznike po mestu in deželi! Pojdi do zadnje kočice, kjer prebiva naš naročnik in či-tatelj, ter vošči povsod veselo Veliko noč z vzncšetiimi besedami: Aleluja, t. j. hvalite Gospoda! Gospod je resnično vstal! Na noge!
Velikonočni prazniki so prazniki upanja, veselja navdušenja in življenja. Kristus je smrt premagal in vstal, vstali bomo tudi mi! Smrti ni več, smrti ni več! Kvišku, objokani Evini otroci! Iivignite sklonjene glave izpod teže trpljenja, uboštva in žalosti pozemelj-skega življenja! Vse trpljenje, uboštvo in žalost izgine ob gorkem solncti nebeškega upanja. Velikonočni zvonovi nas kličejo v novo življenje. Pojdimo za Kristusom na delo in v boj proti vsem peklenskim močem dobro vedoč, d a s m rti n i. Smrt v Kristusu je najlepše življenje, kakor poje naš pesnik Silvin Sardenko:
Gospod je vstal in se spremenil.
Beseda sladka iu prijazna: častitljiv grob in Bog povišan, in vera naša, glej. ni prazna.
In komur vera je življenje,
Gotovo s m r t m u h o v s t a i c n je.
Smrti ni! Ta veseli evangelij nesi, dragi »Primorski List«, med vse naše somišljenike in navduši jih za delo iu boj, pripravi jili za žrtve, iztrebi iz naši), vrst vso malodušnost in boječ-uost. ker smrti ni! Smrt nam bo vstajenje iu uajlepše življenje. Oglasi sc, dragi »Primorski List« zlasti v vseli ubogih delavskih in kmečkih družinah iu oznani jim veseli velikonočni evangelij :Aleluja, Aleluja! Smrti n i!
Ne zabi oglasiti se tudi pri naših nasprotnikih, ki imajo še kaj vere in pokliči jih v naše vrste! • Potrkaj na vrata in reci: Mir vam bodi! Kristus vas kliče v življenje. Kdor vanj veruje, bo živel in ne bo umrl vekomaj. Vstanite iz smrtnega spanja v novo življenj.' hi novo veselje! Aleluja!
Po ecli deželi naj sc sliši ta veseli glas: Aleluja! V celem letu nimaš, dragi »Primorski List«, večjega veselja oznaniti ko za Veliko noč. Smrti in, smrti ni! Aleluja! Ta glas je iskrica nebeškega upanja, ki jo je prinesel Kristus, da ž njo vname cel svet.
Poživljeni po tej veliki skrivnosti, začnimo novo. nesebično, požrtvovalno življenje, ker smrti ni. Aleluja!
Skleni trdno!
Ako čitaš »Primorski list«, stori za Veliko noč še korak naprej in skleni trdro, da ga hočeš tudi naročiti. S tem boš koristil dobri katoliški stvari in kr-ščansko-sociahii stranki na Goriškem.
Ako si pa že naročen na »Primorski list«, stori sedaj še korak naprej in skleni trdno, da ga hočeš dajati drugim
čiiati. Morda pridobiš na ta način novega naročnika. Skušaj pridobiti za Velikonočne praznike vsaj enega naroč-i nlka.
Ako znaš pisati, skleni trdno, da hočeš vsak količkaj važen dogodek takoj naznaniti svojemu »Primorskemu li-siu«. Tvoje pero naj nikdar ne zarjavi! S tem hoš zelo koristil dobri katoliški stvari in celi krščansko-socialni organizaciji na Primorskem.
Kraški vodovod.
Vže pod ministerskim predsednikom baronom Gautsch-cm sc je vršila na Ihinaju interministcrijalna konferenca, ki se je pečala izključno z vprašanjem, kako preskrbeti Kras z zadostno, zdravo pitno vodo.
Konferenca je poverila izvršitev t. ga projekta g. dvornemu svetniku ."•arcu.-.-ii, čegar ime je ozko spojeno z \ elikim podjetjem namakanja tržiške ravani. in on uživa doli v Furlaniji tudi zasluženo spoštovanje.
Gospod dvorni svetnik se je takoj resno poprijel dela, proučil vse razmere in zaupno stopil v dotiko tudi z onimi činitelji, ki imajo s tega ali onega stališča interes nad tem. da se ta ideja u-resniči.
Tudi deželni odbor, ki je zelo iutc-resiran pri tem načrtu, je bil vže pred letom dni obveščen o vladnem stremljenju. preskrbeti Kras z zdravo pitno vodo. Tudi tam so se vršile v navzočnosti g. dvornega svetnika konference o tem predmetu. Deželni stavbinski urad je neposredno sodeloval pri sestavi in glavnih potezah tega velikanskega podjetja.
Ce ni prišlo o tem nič v javnost od strani deželnega odbora, se je to pač zgodilo zgolj le na željo višjih krogov, ki so hoteli, naj se zadeva smatra kot zaupna.
Ker je pa minister za javna dela izjavil v javni seji drž. zbora v imenu poljedelskega ministra, da namerava vlada v najkrajšem času preskrbeti Kras z dobro pitno vodo ter da bo delo, za katero so načrti vže skoraj izgotovljeni, stalo okroglih 7 milijonov kron, se nam vidi umestno, da tudi mi spregovorimo o teni podjetju nekaj besedij.
Cas je. da se je vlada ozrla tudi na našo obmejno kronovino ter da skuša zboljšati kulturne in gospodarske razmere tu na jugu.
Osobito je potrebno, da stori vlada kaj tudi za Kras. ki je prava trdnjava avstrijskih teženj ob Adriji.
Namera preskrbljenja Krasa z dobro pitno vodo je zelo hvalevredna in prepotrebna. Gospodarski razvoj Krasu in višji državni interesi zahtevajo izvr šitev tozadevnega dela imperativno.
Na Krasu bi vladale najugodnejše zdravstvene razmere, ako bi bil isti preskrbljen z dobro pitno vodo. Kraška burja učinkuje bolje nego katerakoli karbolska kislina, ona Sčisti tainošnje ozračje vsakih mijazmov in bakcilov; a inače pihlja tudi v najtoplcjših dueli prijeten ccfirčck po kraških holmcih, ki i dela bivanje na Krasu prijetno. Le dobre vode za ljudi in žival pomanjkiije. Kar so pili in pijejo še dandanes tam ljudje iu živali, je nečuveno.
Deželna uprava, ki sc drži načela, da sta čist zrak in dobra pitna voda predpogoji zdravju, se je s pomočjo melijoracijskega urada v Trstu po možnosti trudila, da bi zboljšala vodne
Prevarjeni slepar.
(Konec.)
žalostna nezgoda je vzbudila v prijatelju sočutje. Rad bi revežu pomaga!, ali kako? Naenkrat mu šine v glavo dobra misel, kdo bi utegnil morda še vendar kaj pametnega v ti zadevi svetovati. »Veste kaj, pravi, pojdite k advokatu Lisjaku. Ta dohtar je prebrisan iu pošten. Ako Vam ta ne zna pomagati, ne bodete videli nikdar več svojih tisoč goldinarjev.«
Kmalu potem je Kobilar že natanko opisal odvetniku Lisjaku, v kako zadrego je prišel pri »Črnem kozlu«.
»Ali imate še drugih tisoč goldinarjev na razpolago?« ga vpraša advokat. »O toliko bi že lahko skupaj spravil, odgovori naš Jurij. »Spravite torej le skupaj tistih tisoč goldinarjev, svetuje mu odvetnik. Potem pojdite s svojini tovarišem, ki Vas je poslal k meni, zopet h krčmarju pri »Črnem ko-zlo«. Recite mu, da ste se res pornotil. da naj blagovoli oprostiti in naj Vam v
dokaz mejsebojnega zaupanja shrani teli tisoč goldinarjev. Na to pa morate paziti. da sprejme vsekakor denar in sicer vpričo Vašega prijatelja. Ce sc to zgodi, j e p t i č e k u j e t in mi smo na konju. Ste-Ii razumeli? Zdaj pa storite najprej to iu potem pridite zopet k meni.«
Kobilar je prikimal: »Da.« A ko je bil zunaj, je začel majati z glavo, ugibal je iu ni mogel umeti, zakaj naj nese še drugih tisoč goldinarjev tistemu sleparju. I oda naposled je sklenil vendar izvršiti, kar mu je velel dohtar Lisjak, ki mora neki že vedeti, zakaj treba tako delati.
Šel je terej po dotični denar in nesel je drugih tisoč goldinarjev s svojini prijateljem vred k »Črnemu kozlu«. Lahko si mislimo, kako je strmel in se čudil krčmar, ko je čul, da se ubogi kmet še opravičuje radi-one pomote in da ga zopet prosi, naj mu shrani njegov tisočak. Branil se je z vso silo iz začetka. A Kobilar mu je le prigovarjal s pr:-lizljivimi besedami in skesano ga rotil, naj sprejme denar ter naj nikar ne zameri radi tiste neprijetne pomote. Kr-
čmar ni naposled več vedel, ali bedi ali sanja, iu vsled neprestanega, vsiljivega moledovanja je vzel še tisoč goldinarjev od Jurija.
Nato hiti Kobilar, kakor mu je bile naročeno, k svojemu odvetniku, ki ga pred \sem vpraša, ali je gostilničar vz-picjcl denar iu sicer vpričo prijatelja, »io že, mu odgovori Jurij, a vesel bi bil jaz, če bi imel nazaj vsaj zadnji tisočak.« »Bodite le brez skrbi in ne bojte se nič, ga tolaži dohtar Lisjak; prej ko mislite, dobite ves svoj denar. Pojdite zdaj kar naravnost sami h krčmarju in zahtevajte od njega svojih tisoč goldinarjev. A pazite, da tega nihče ne vidi. Zategadelj ne zinite o tej reči nikomir, niti svojemu prijatelju. Kadar potegnete te novce, imate že svojih prvih tisoč goldinarjev. Potem vzemite še svojega tovariša s sabo in terjajte od krčmarja še tisto svoto, ki ste mu jo izročili, ko je bil prijatelj z vami. Tako pridete do vsega svojega denarja.«
Zdaj sc je še le izjasnilo v Jurijevi glavi. Storii je seveda, kakor mu je rekel advokat. Prvih tisoč goldinarjev mu
je koj brez obotavljanja vrnil gostilničar Želeč mu dobre sreče pri kupčiji. Ko je pa Kobilar čez nekaj časa prišel s prijateljem in zahteval izrecno tisoč goldinarjev, k t c r e je dal shranit v p r i č o s v o j e ga t o v a r i š a. to bi morali videti dolgi obraz, ki ga jo naredil krčmar. Mrmral je nekaj nerazumnega picd sc. Toda spoznal je svoj kočljiv položaj ter molče prinesel in odštel z istim kislim obrazom tisoč goldinarjev.
Ko je Kobilar prejel svoje novce, se je preselil kar precej k »Zlatemu zajcu«, kjer je bilo že nekaj prostora praznega. Sc svojim prijateljem sta zalila tam z najboljšim vinom srečni konec nesrečnega pripetljaja. Da nista več molčala o vsi stvari, se razume samo o sebi. Kmalu je vedelo o tem celo mesto. Vsi so se porogljivo posmehovali prcvarje-nemu sleparju. Krčma pri »Črnem kozlu«, že prej ne posebno obiskovana, je bila odslej popolnoma prazna. Cez nekoliko tednov je izginil tudi goljufivi krčmar iz mesta kakor kafra, da ni bilo o njem več ne duha ne sluha.
razmere na Krasu. V zadnjih letih se je v tom oziru tudi mnogo storilo. Napravila so se napajališča in kapnice tuintam. Toda to so le paljativna sredstva, ki odpomorejo le deloma in začasno zdravstvenim zahtevam Krasa. Marsikatero tako podjetje se je moralo tudi opustiti radi uboštva občin. ki niso mogle pretrpeti pokritja zadevnih stroškov čez državno in deželno podporo. S kraškim projektiranim vodovodom bi bil napravljen enkrat za vselej konec tej vodni inizeriji.
Nedeljska »Edinost« se peča tudi s teni vprašanjem in navaja, da misli napraviti poseben konsorcij gravitacijski vodovod, dočim hoče vlada spraviti vo do iz Hublja. Vipave in Reke potom se saik in gonilnih močij na Kras.
V	kolikor smo mi poučeni o stvari, niso načrti označenega konsorcija izvedljivi, ker ne zadošča vode tam, kjer jo misli konsorcij zajeti. Tudi bi konsorcij vodo na Krasu prodajal, kar ni v korist gospodarskemu razvoju Krasa. Tudi ne odgovarja po naših informacijah resnici, da hoče vlada vzeti vodo iz Hublja, Vipave in Reke. Voda iz Reke je tako nezdrava, da ne more priti v poštev, ona iz Hublja ali Vipave bi zahtevala vsaj trikratno dviganje od izvirkov v krnice na različne visočine in ne bi le podražila, marveč skoro onemogočila kraški vodovod.
Tozadevna namera je vsa druga, toda nismo pooblaščeni odkriti pajčolan. ki jo pokriva. Zato prepuščamo tn času.
Gospod dvorni svetnik Mareus si je postavil v Furlaniji trajen spomenik; on želi postaviti si tudi v slovenskem delu dežele tak spomenik. Uverjeni smo, da se mu to posreči. V to pomozi Bog!
Cesar in Madjari.
Ogrski ministerski predsednik grof Khuen-Hedervary je bil v soboto v četrtič imenovan za ministerskega pred sednika. Odpovedal se je bil pred par tedni predsedništvu, ker je naletel pri razpravi o brambnih predlogah v ogrskem parlamentu na nepremostljive tež-koče. Parlament je namreč z vso odločnostjo zahteval, da se prenese pravica. ki je zajamčena le kroni na podlagi člena XVIII zakona iz 1. 1888, da sme namreč vladar vpoklicati in zadržati v vojaški službi rezervnike in nadomestne rezervnike, ako to zahtevajo razmere, na ogrski parlament. Ker pomeni taka zahteva kršenje pravic vladarja, je samo ob sebi razumljivo, da naš cesar ni mogel mirno dopustiti, da pride do sklepanja o tem vprašanju v ogrskem parlamentu. — Ministerski predsednik Kliuen je bil vsled tega neštetokrat v
Prašiča mu je ukradel.
Neko nedeljo popoludne je sedel kakor navadno Tone Stiskavec se svojimi tremi sosedi skupaj in je spravil govor na stvar, ki mu ni dala že nekaj dni miru v glavi. »Bliža se zopet čas,« je rekel, »ko bo treba klati. Človek ne ve, kaj bi naredil. Ako pošlješ vsem sorodnikom in znancem koline, ti ostane od celega prašiča ravno toliko, da pokušaš, kakšen je bil. Kaj pravite, če bi se mi zmenili tako-le: vsakdo izmej nas naj poreče, kadar zakolje, da so mu prašiča ukradli. Tako obdržimo lahko vse za-se, ne da bi morali komu kaj dati.« — »Prav imaš, tako porečemo vsi,« se oglasi prvi s posebno gorečnostjo Miško Uzmovič. Tudi druga dva tova-liša prikimata bolj hladnokrvno: »Doro, pa porečemo tako.«
Nekoliko dni kasneje zakolje Tone svojega prašiča. A po noči mu ga tat je ukradejo. Na sumu je imel takoj soseda Uzmoviča, ki je bil sploh na glasu, da živi v večnem nasprotju s sedmo božjo zapovedjo.
avdijenci pri cesarju. Vspeh njegovih avdijenc in posvetovanj je bil ta, da je demisijoniral. Ali v soboto 11111 je cesar zopet poveril vlado na Ogrskem.
V	petek je bil grof Kliuen pri vladarju v avdijenci, pri kateri se je odigral velcvažen pogovor. Grof Kliuen je refe-riral cesarju o pogajanjih o vprašanju rezervnikov in cesar je pri tem izjavil sledeče:
»Vi veste, da sem bil jaz, ki vladam nad 00 let in ki nosim 45 let ogrsko krono, vedno odkritega konstitucijonalnega mišljenja in da sem vedno rešpektiral ustavne pravice dežele.
»Tudi sem se vedno veselil nad gospodarsko povzdigo in procvitom 0-grske.
»Ogrska ni imela nikdar bolj odkritosrčnega prijatelja kot mene.
»Kljub temu se mi hočejo sedaj na-krat kratiti vladarske pravice in se mi bližajo z nezaupanjem.
»Ce se ne odstrani resolucijsko vprašanje (glede rezervnikov), potem mi ne preostaja drugega — Vi poznate razmere — kot da «
Tu je napravil vladar z roko mahljaj, ki je dovolj jasno govoril o njegovih osebnih namenih.
Grof Kliuen - Hedervary pa je vladarja prekinil z glasnim vsklikom: »Bog varuj!« in cesar je nadaljeval:
»Sedaj ni čas za sentimentalitete. To je enkrat tako in govorim po dobrem premišljevanju. S tem morate računati.
»Ce torej tega nočete, morate od' praviti iz sveta resolucijsko vprašanje., in sicer se mora to hitro zgoditi, to se mora takoj zgoditi.«
Pomembni znak z roko m' pome njal nič drugega, kot da se misli cesar odpovedati prestolu. Ta pogovor je grofa Khuen-a hudo pretresel in kof je poklical ogrske ministre na Dunaj' da prilagodijo stališče ogrske vlade v vprašanju rezervnikov tozadevnemu stalif šču vladarja.
Ogrski ministri so sicer odnehali od prejšnjega stališča. Sedaj je vprašanje,, kako bodo znali vplivati na parlament,. da se tudi on uda.
Madjari niso letos prvič poskušali prisvojiti si gotove jim ne pristoječe pravice glede armade. 2e 1. 1903 so hoteli ločitev celokupne armade, a se Je takratna kriza tudi fe vsled energičnega nastopa vladarja polegla. Prepričan! smo, da če sedaj odnehajo, ne bode dolgo trajalo in bodo zopet prišli s kako zahtevo na dan, ki bi znala razcepiti avstro-ogrsko armado. Ali pazijo naj, da se ne naveličajo merodajni krogi njih' separatističnih tendenc in potem sc jim bo slabo godilo. Dobro vemo, da se bo--je Madjari trializma, to pa zato, ker bi s trializmtom tudi bila pri koncu moč Ogrske. Jugoslovansko kraljestvo pod
Naravnost teče k njemu in žalosten tarna: »Miško, danes po noči somi prašiča ukradli.« — Uzmovič se pomenljivo namuzne in se prešerno smeje: »Da, da, tako porečemo vsi. Kosmata kapa, ti pa znaš prav izvrstno igrati svojo ulogo, da bi je boljše ne mogel.« — »Kakšno ulogo,« zarjovi srdito Stiskavec, »kaj kvasiš? Bes te ptentaj! Meni so res prašiča ukradi i.« Namigniti je že mislil tudi, koga ima na sumu. A premislil se je. Pri tem navihanem lisjaku moraš biti oprezen. Sicer ti utegne še naperiti kako tožbo radi raz-žaljenja časti in pred sodnikom brez dvojbe pogoriš, ker nimaš dokazov in prič za svojo trditev.
Ostrašiti pa je vendar hotel dozdevnega krivca, če bi to morda kaj pomagalo. »Veš, dragi moj Miško,« je zapretil konečno, »tatvino vsekakor ovaditn žandarmeriji, naj pa žandarmi preiščejo, kdo je storil.« — »Pojdi, pojdi, Tone!« ga zavrne Uzmovič. »Saj moramo potem mi vsi izpovedati, kako smo se pogovorili in konec bo naše šale. Zakaj
žezlom Habsburžanov pomenilo bi smrtni udarec Ogrom in Ogrska bi doživela svojo prvo delitev.
Grozen zločin v Mo-drejcah.
Oče razsekal svojo ženo in lastna dva otroka.
Pri Sv. Luciji na mostu, 29. marca. (Izv. dop.) Včeraj je bila mala, prijazna vas Modrejce — rojstni kraj pok. profesorja Andreja Kiagelj-a -■ prizorišče groznega zločina. Ob po-točiču nekoliko ločena od drugih bivališč leži hiša štev. 34, v kateri je bivala družina Franca Kragelj pok. Mohorja, približno 40-Ietnega vdovca, a zopet oženjenega s 34-letno Štrukljevo iz Loma. Zakonska sta imela 2 hčerki, eno 4 in eno 2 letno; družinski od-nošaji so bili zelo neprijazni, nekoliko, ker je bil mož malo čudak in kakor pravijo, ne prav normalen, nekoliko pa tudi radi tega, ker ga je ona, kakor on sam pripoveduje, zelo zanemarjala, ga pustila stradati in mu niti v bolezni ni hotela streči.
Zdi se, da je včeraj njegova nejevolja vskipela do vrhunca in da je ni mogel več brzdati. V skrajni razburjenosti je na vse zgodaj (okoli 4 ure) zgrabil za sekiro in je ženo, ki je še ležala v postelji, mahnil enkrat po tilniku in enkrat 1)0 glavi, provzročivši jej dve globoki, smrtni rani, po katerih je izkn avela. Potem je svojo krvoločnost še razpasi! nad nedolžnima hčerkama. Stareja ie ležala pri materi, druga pa v zibelki v prvi sobi: obe sta globoko presekani čez usta do čeljusti in vsaka ima še zraven tega hudo rano na roki. — Ko ie dovršil svoje zversko dejanje, je položil inali hčerki, ki je spala v isti sobi kakor en, božje razpelo na prsi. Na to je zaklenil hišo, pustivši ključ v vratih in se odpravil od doma. Ob 11. uri predpoldne se predstavi sodniji v Tolminu in o-vadi samega sebe. Pa mu niso prav verjeli, ker so menili, da se mu je zmedlo v glavi in poslali so orožnike na niegov dom, da se prepričajo, ali in kaj je resnice na ovadbi. Ko sta tolminska orožnika ob 1. uri popold. prišla na lice mesta, še ni nihče v vasi kaj slutil o strahovitem dogodku, ki se je žal obistim! v svojem celem groznem obsegu in z nepopisno grozo napolnil mirne vaščane in celo okolico. — Pozneje je prišla sodna komisija in je doznala in popisala dejanski stan. Zvečer okoli 8. ure so prenesli mrliče v mrtvašnico na sv. lucijskem pokopališču, kjer se danes vrši raztelesnje po sodni komisiji.
smo se pa zmenili, da porečemo vsi tako?«
Nato se je obrnil Stiskavec proti domu, ves zelen je pihal od jeze sam s sabo govoreč: »Ta je lepa! Zdaj ne smem niti ovadbe napraviti. Drugače bom imel poleg škode še sramoto. Edino torej treba molčati o tej preklicani stvari.«
In črhnil ni besedice dolgo o tem. Se le ko se je približala Velika noč, ni mogel več molčati. Prekipela mu je notranja bridkost. S komer se je sešel, mu je pravil svojo nezgodo. Tako smo tudi mi o nji zvedeli.« Vsako leto smo imeli v družini za praznike obilen poboljšek. Zdaj pa nam odpade še to. Da bi vsaj za letos popolnoma in ne samo tako na pol odpravili velikonočne praznike.« Tako je končaval svojo pripoved deloma iz žalosti radi svoje bede, deloma pa iz nekake zavisti do srečnejših ljudi, ki si lahko za praznike kaj boljšega privoščijo.
Politični pregled.
Državni zbor.
V	petek je posl. zbornica končala prvo čitanje o kanalskih predlogah, ki so bile odkazane posebnemu odseku, broječemu 52 članov.
Nato je zbornica vsprejela zakonsko predlogo o davčnih olajšavah za pridobitne in gospodarske zadruge. Sprejeta je bila nato sladkorna konvencija. Zbornica je potem brez debate sprejela predlogo glede odstranitve kaznjivosti pri kršenju kontraktov in spremembo § 74 obrtnega reda.
Tudi v petek so se godili v zbornici škandalozni prizori med soc. demokrati in drugimi poslanci raznih nemških strank. Seja je trajala do polunoči. — Prihodnja seja bode dne 18. aprila. Kot prva točka dnevnega reda je določena uradniška službena pragmatika.
Zasedanje delegacij.
Skupne delegacije se snidejo koncem tega meseca v svrho, da dovole podaljšanje proračunskega provizorija za nadaljnih šest mesecev.
Ogrska kriza
ni, kakor se zdi, tudi z zopetnim imenovanjem grofa Kliuen - Hedervary-ja še odpravljena. Ta vtis so dobili politični krogi vsled zadržanja ogrske poslanske zbornice pri seji v pond. Madjari hočejo — tako se zdi — na vsak način rušiti edinost armade s tem, da ne odnehajo od svojih protizakonitih zahtev glede vpoklicanja rezervnikov. V pon-deljkovi seji ogrske poslanske zbornice se je vršila debata o vladni izjavi glede rezervnikov in stranke so pri tem po kazale, da Khuenom niso bile zadovoljne. Ta pojav le še bolj poojstruje krizo. V torek in včeraj se je nadaljevala debata o vprašanju rezervnikov. Včeraj je bilo zasedanje ogrske poslanske zbornice odgodeno do 12. aprila.
Ban Čuvaj — kraljevi komisar na Hrvaškem.
Kakor znano je bil hrvaški sabor razpuščen, še preduo se je sešel. Nove volitve so se imele razpisati dne 3. t. m. To se pa ni zgodilo, marveč je cesar imenoval hrvaškega bana Čuvaj za kraljevega komisarja za Hrvaško. S tem so se volitve odložile in poneha za časa, ko bo vladal kraljevi komisar, ustavna zakonodaja na Hrvaškem. — Vsled tega se boje v Zagrebu in na c'eželi nemirov. V Zagreb je do-šlo 350 orožnikov. — Kraljevi komisar Čuvaj je že začel svoje delovanje na novem mestu in izdal je tri »fernianc«; prvi se tiče cenzure časopisja (enake odredbe je izdal tudi Napoleon III. 2. decembra I. 1851, ko se je proklamiral za francoskega cesarja), druga odredba prepoveduje zborovanja in s tretjo odredbo se je izročila policija na Hrvaškem v roke deželne vlade ter so se po važnejših krajih ustanovili policijski komisariati. Pričakuje se, da vlada razglasi obsedno stanje nad Zagrebom, ako bi se pojavili najmanjši nemiri.
Sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem.
Listi poročajo, da se bo vršil prve dni avgusta sestanek ruskega carja z nemškim cesarjem, kateri sestanek bo velike politične važnosti.
Darovi.
Jubilejni darovi za Slovensko Sirotišče:
P. n. gg.: Franc Kofol krojač Volče 50 v; Ana Gerbec pekarica v Gorici 80 vin; Franc Delkin trgovec v Gorici 1 K; Nekdo v Gorici 50 vin; Josip De-
kleva, trgovec 1 K; v nabiralniku v gostilni g. Josipa Gorjanc 1 K; veleč. g. Josip Kos, vikar v Brestovici nabral 25 kron, katere so darovali: veleč. gg. A. Bratina 10 K; S. Kos 10 K; iu I. Kos 5 kron; dr. Emil (iresič, zdravnik, 4 K, nionsig. Frančišek Castellitz, rektor centr. bogoslovnice, za svoj imendan 5 K, N. N. 2 K. Slavno starešinstvo v B o v c u dovolilo 20 K. Nekdo iz I j u-bežni do pokojnice 100 K (50 K za »Alojzijcvišče«).
Bog poplačaj stotero! Vse vboljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno v 1 a-doNjega Veličanstva cesa-rjaFrancaJožefal.l
Za »Dijaškomiz o«.
P. n. gg.: dr. Šorli 2 K, dr. Kobal Ignac 2 K, Hribar Teodor nabral pri taroku 66 vin, Mons. Pavletič Josip 2 K, Tabaj Ivan 2 K, Stepančič Vladko nabral v Temnici 2.50 K, Kegljaški klub klerikalcev pri »Zl. Jelenu« 1 K, Dok torič David nabral pri »Treh kronah«
9	K, Hribar Teodor, trgovec 20 K, Doktorič David, kaplan na Placuti in vodja »Alojzijevišča« 20 K.
Bog povrni!
Domače in razne vesti
»Primorski List« napreduje vsestranski. Število njegovih naročnikov iu bravcev raste od dne do dne. Skrbeli bomo, da bo list tudi po vsebini vsestranski napredoval. Cena od sedaj do konca leta je le 2 K 25 v.
Na delo za »Primorski List« ob velikonočnih praznikih. Lepa prilika se nudi sedaj ob velikonočnih praznikih, da naberemo novih plačujočih naročnikov »Primorskemu Listu«, najstarejšemu katoliškemu listu na Goriškem. — Krščanski oče, krščanska mati, mladenič in dekle, krščanski duhovnik in učitelj, na delo za naš list, ki je premagal že nešteto napadov odkar izhaja. Bili so ga z desne in z leve, a krepko je odbijal napade in vedno šel kot zmagovalec. Liberalci so hujskali proti njemu in mu skušali na ostuden način odjedati naročnike. A bolj ko so hudobe besneli, bolj se je ljudstvo oklepalo našega lista.
Sedanji škof dr. Mahnič, pokojni knezonadškof dr. Zorn, enako nepozabni pokojni kardinal Missia, kakor tudi pokojni knezonadškof Jordan, vsem je bil »Prim. List« na srcu in so se iz srca veselili njegovega napredka. Tudi sedanji knezonadškof dr. Frančišek Sedej se je ponovno izrazil, da rnu je na srcu razvoj »Prim. Lista«. — Zatorej dragi prijatelji in somišljeniki, ob velikonočnih praznikih na delo za »Pr. List« in ostro zavrnite one, ki bi skušali naš list vreči iz kake krščanske hiše!
Slovenskim kolonom na znanje. —
Deželni odbor ni glede podpore kolonom še ničesar odločil. Čaka še neka Pojasnila od strani vlade.
Nagrade za uzorne svinjake bo razdelil deželni odbor v kratkem.
Vzgled krščanstva je pokazal naš prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s tem, da je obiskal minuli pondeljek vzlic kratkemu času, ki mu je bil odmerjen za bivanje v Gorici, stolno cerkev. Nekateri naši liberalci ne vidijo cerkve od znotraj leto in dan! Kak razloček!
Drugi velikonočni praznik po odredbi sv. stolice, odpade. V Gorici in sploh na Goriškem se bo praznoval kakor navadni prazniki.
Kraški vodovod in A. Gabršček. A.
Gabršček je začel v svoji »Soči« razpravljati o vodovodu za Kras in to zato, ker je baje tudi on član konsoreija. ki ie imel preskrbeti vodo Kraševcem. —
Kjer je ta nesrečni A. Gabršček zraven, tam jo gotovo polomijo. In taka bo tudi z imenovanim konsorcijem. Če bi morali čakati Kraševci, da bi jim A. Gabršček preksrbel vodo, bi čakali toliko časa, da bi se poprej Soča obrnila gor proti Krasu. Zatorej rečemo še enkrat. Kjer je A. Gabršček zraven, tam ni bilo, ni in ne bo nič.
Hola, kaj pa to pomeni? Znano je, da je vlada razdelila občinam na Krasu
40.000	K državne podpore za popravo občinskih poti in napravo javnih del. Gospod državni poslanec Fon je objavil v naših listih, da pride sedaj na vrsto goriško glavarstvo, in sicer iz umljivih razlogov najprej ajdovski sodni okraj. A nedeljska »Edinost« piše pod naslovom »Podpora za Kras«, da je vlada določila po posredovanju drž. poslanca za Kras dr. Gustava Gregorina za sežanski in komenski okraj 50.000 K podpore za bedo, ki se razdeli na poseben način. Podpora za ajdovski okraj se določi šele pozneje.
Pa ne morda da bi bil dr. Gregorin intrigiral proti podpori za aidovski okraj, ki je bila vže določena?! Liberalci iz ajdovskega okraja, ki ste strastno agitirali za dr. Gregorina in na glas vpili: Živio dr. Gregorin, poprašajte svojega gospoda poslanca, kaj je na tem resnice? Ali je to hvaležnost za Vaš trud?
Nekaj za »profesorja« Seidla. »Soča« z dne 28. marca piše, da je berolin-ski univerzitetni profesor Waldmayer na Dunaju predaval o človeških možganih na enak način, kakor Seidl v Gorici. Na to odgovarjamo: 1. da tega ne verujemo, 2. da priznavamo, da se tudi med univerzitetnimi profesorji dobe o-mejeni ljudje in 3. da si pa vendar ne moremo misliti, da bi bil univerzitetni profesor Waldmayer tako omejen, da bi govoril in pisal, kakor Seidl, sledeče besede: »Snov in sila sta eno in isto, le ob različnih pogojih se javljata z različnimi učinki; prav za prav biva edinole sila, pojem »snov« je pomotna abstrakcija naivnega mišljenja.«
Plesi. Na vogalih goriških ulic naznanjajo plakati, kje se bodo začeli plesi velikonočne praznike. Plesni dirndaj bo seveda zavzemal največje dimenzije v Furlaniji. A tudi slovenska stran ne bo mnogo zaostajala. Ne vemo, zakaj se ravno na Goriškem toliko pleše! In vendar se v drugih deželah, n. pr. na Kranjskem, Štajerskem, na Zgornjem in Dolnjem Avstrijskem ne pleše niti za petino kakor pri nas. Zakaj? ker so ljudje pametni, varčni in vejo, kako se denar trdo služi. Le na Goriškem ne ve mladina, kaka neumnost je ples. Županstva le velike »takse« za plese. Stariši bodo hvaležni!
Vreme. Včeraj in danes imamo po dolgem času zopet lepo, solnčnato vreme. Samo temperatura se je za mnogo znižala, kar je posledica neviht in snega v drugih krajih, kot poročamo na drugem mestu.
Soča je minuli pondeljek močno narastki. Drvila je s seboj mnogo lesovja in drugega. Ta dan se je spet pokazalo, kako nujno potrebna je regulacija Soče in njenih pritokov.
Papeževo zdravje. »Wiener Allge-nieine Zeitung« poroča, da je papeževo zdravje dobro. Papež sicer izgleda, kot bi se bil za mnogo postaral, ali ta vtis naredijo beli lasje, ki jih pusti rasti in ki mu segajo do ramen.
Naznanilo glede evharističnega shoda. P. n. gg., ki se mislijo udeležiti evharističnega kongresa dne 18. aprila v Gorici, so naprošeni, naj javijo preč. vodstvu centralne bogoslovnice do 15. aprila, je-li se hočejo udeležiti tudi skupnega obeda, ki bo v bogoslovnici za plačilo 3 K.
Grof Strassoldo je umrl v Strassol-du v Furlaniji. Bil je župan tamošnje občine.
Mesar — sodnik. (Resnični dogodek.) Peljala sta se dva mesarja z dežele v neko vas po živino za mesnico. Vozil se je ž njimi tudi en posestnik, ki je v isti vasi nameraval kupiti si kravico. V dotični vasi so se ustavili v neki gostilni iu pustili so voz na dvorišču. — Mesarja sta se nato podala v vas po svojem poslu. Kar se spomni en mesar, da je pustil v vozu 5/.t kg teletine, ki jo je vzel s seboj, da bodo imeli kaj kosila. Poskoči nazaj v gostilno in naroči gostilničarju, naj vzame teletino in naj jo napravi za kosilo. Potem sta se zopet odstranila mesarja. Kako sta pa bila začudena, ko jim je pri vrnitvi gostilničar naznanil, da ni našel teletine v vozu. No pa eden mesarjev se je hitro spomnil, da mora biti teletina pri onem posestniku, ki se je ž njim peljal, ker je vedel le on za teletino. Koj so ga prijeli in en mesar se je povspel do sodnika. Ukazal je gostilničarju naj preišče pocestnika in res, našel je vso teletino pri posestniku. Ker se je pa mesarju najbr-že zdelo poslovanje naših sodnij prepočasno, sedel je sam na sodnijski stolec in narekoval je sledečo obsodbo proti posestniku, ki se je ž njim pripeljal: 20 K globe, ker je preiskal mesarjev voz, drugemu mesarju poravnava škode za ukradenih r,/.i kg teletine 20 K, gostilničar dobi odškodnino 20 K za zgubljeni čas pri preiskovanju, 20 K občini za uboge in za one, ki so pasli pri celem prizoru svojo radovednost, je moral posestnik plačati 10 1 »vipavca«. Vsega skupaj je torej moral revež plačati 88.80 K za r'U kg teletine. Revež si ni znal drugače pomagati, kot da je koj kazen nastopil in plačal je. Toda zdi se. da bo govoril o tej stvari drud sodnik
tak namreč, ki je za sodnika v resnici študiral.
Razglas. Razpisuje se natečaj za 20 prostorov za brezplačno zdravljenje dvajsetero ubožnih škrofuloznih ali rahitičnih dečkov oziroma deklic dežele v prvem avstrijskem morskem zdravilišču v Gradežu tekom prihodnje zdraviliške dobe.
Prošnje, ki morajo biti opremljene z mnenjem občinske oblasti, s spričevalom o cepljenju koz in z dokazilom, da so prosilci pristojni v kako občino Goriške ali Gradiške, kakor tudi z ubož-nim in zdravniškim spričevalom glede bolezni prosilcev, naj se vložijo pri deželnem odboru do 15. maja t. 1. Nadalje se morajo opremiti prošnje s potrdilom c. kr. okr. zdravnika, da prosilci niso nalezljivo bolni in da v hiši, kjer stanujejo, ni sedaj in tudi v zadnjih štirih tednih ni bilo sličnih bolezni.
Kršenje delavske pogodbe. Paragrafa 85. in 86. obrtnega reda govorita o kršenju delavske pogodbe med gospodarjem, oziroma obrtnikom in delavcem. Po sedanjih določbah ima gospodar več pravic, nego delavec ali pomočnik. Delodajalec ali obrtnik mora sicer pomočniku izplačati pogojeno plačo za pogodbeno dobo, ako ga je preje brez vzroka odslovil; pomočnik mora sicer tudi gospodarju povrniti škodo, ako je brez vzroka zapustil delo, toda pomočnik je tudi kaznovan zaradi prestopa. Ta kazen pa gospodarju ali obrtniku prav nič ne koristi. Zato je predložila vlada posl. zbornici zakonsko novelo, da ta kazenska določba proti pomočniku odpade v § 86, kar je poslanska zbornica v petkovi seji vsprejela.
Cesar bo prebil velikonočne praznike v Wa!lsee-ju. Govorilo se je, da se roda za praznike v Budimpešto, a to se ne bo zgodilo.
Dobiček v tobačni režiji. V naši državi je znašal dobiček za tobak v letu 1911 nič manj kot 312 milijonov kron.
Gad je pičil pred nekaj dnevi v Barbani pri Pulju 12 letnega dečka, ki je
na polju iskal špargeljne. Par dni pozneje pa je deček v groznih bolečinah umrl.
Nevihie. Na severnem Štajerskem imajo hude snežne nevihte, tako da imajo vlaki velike zamude. V Marija-Zell-u je padal sneg 30 ur.
Na južnem Tirolskem imajo neprestan dež, medtem ko pada na severnem Tirolskem sneg. Boje se snežnih plazov.
Po celem Ogrskem pada neprestano dež in deloma tudi sneg. V več krajih je vsled mrazu uničena letina zgodnjih pridelkov. Nevihte so deloma pretrgale telegraf ične. zveze. V Kašavi je močan veter izrul drevesa. Na železniški progi leže izruvana drevesa in morajo vlaki jako oprezno voziti. — V okolici mesta Arad je bila te dni taka nevihta, da so se podrli koli brzojava in telefona.
Potres. Sinoči so čutili v Sarajevem močan 6 sekund trajajoči potresni sunek. Sunek je bil tako močan, da se je majalo pohištvo. Od torka imajo ondot nevihto s snegom in temperatura je padla pod ničlo.
Slovenski misijon v Egiptu. —•
Tretji teden v postu t. j. od 10.-17. marca se je obhajal pod vodstvom preč. p. Beniga iz Kajre v Aleksandriji v koptovsko katoliški cerkvi sv. misijon za Slovence in Slovenke. Prepričevalni govori p. misijonarja mnogoletnega bivšega dušnega pastirja v Aleksandriji, so segli poslušalcem globoko v srce in u-pajmo, da bodo obrodili mnogo sadu. Za povzdigo sv. misijona gre vsa hvala našim vrlim pevkam pod vodstvom č. slovenskih šolskih sester, kterim se moramo zahvaliti za ves njih trud, kakor vsem, ki so se misijona v obilnem številu vdeležili. Posebna hvala tudi preč. p. Benigu! 'l eden pozneje t. j. od 17.-24. marca je vodil sv. misijon v Kairi č. p. Evgen iz Aleksandrije. Odlikovale so se zopet naše pridne pevke pod spretnim vodstvom č. francoskih usmiljenih sester, ki so tudi radovoljno dale na razpolago kapelico, kjer smo se vsak dan zbrali k pridigi in drugim pobožnostim. — Mnogo jih je v Aleksandriji kakor v Kairi posebno Slovenk, ki se pri najboljši volji niso mogle vdeležiti teh milosti polnih dni, pa tudi — žalibog — premnogo, ki se jih niso hotele poslu-žiti. — Naj Bog podeli svoj blagoslov; Slovencem in Slovenkam pa naj tudi v tujini ohrani dragoceni dar prave, žive vere!
»Panteon« je cerkev v Rimu, v katero se je te dni peljal italijanski kralj k sv. maši. Darovala se je sv. maša po kraljevem očetu Umbertu, ki počiva v isti cerkvi. Na poti v »Panteon« bil je kralj napaden.
»Panteon« je bil zidan 27 let pr. Kr. Še dandanes vidi se nad vhodom napis: »M. Agrippa L. F. Cos. Tertium fecit«, t. j. »zidal jo je M. Agrippa, Lu-eijoma in v tretjem letu svojega konzulata«. To je zet cesarja Avgusta, ki je vladal, ko je bil rojen naš Zveličar. — »Panteon« pomenja tempelj vseh bogov. ker posvečen je bil takrat vsem malikom — bogovom, zdaj je krščanski tempelj, posvečen Mariji Devici vseh mučencev. Pod tlakom te cerkve je ve-iko vozov kosti krš. mučencev in mučenic, pripeljanih iz katakomb.
Cerkev je okrogla, ogromna. Na zunaj brez lepote, tu in tam z rušenim in ožganim zidovjem. Pred vhodom je 16 velikanskih stebrov iz rudečega in rujavega egiptovskega granita: tudi ti so vsled starosti in raznih nezgod v te-■cu časa tu in tam rušeni, pobiti in pomanjkljivi.
V	notranjosti je pa cerkev še dandanes lepa in napravlja na človeka poseben vtis, kakoršnega ne napravlja niti cerkev sv. Petra. Okroglo je vse, tudi streha. Cerkev meri povprečno 45 metrov. Kar je velikanska kupola na cer-
kvi sv. Petra, to jc Panteon« na zemlji. Ima samo eno okno in to je v sred:-ni okrogle strehe. Meri povprečno 8 metrov. Skoz to okno dobiva ves veliki okrogli prostor svojo svetlobo; povsod enako svetlobo in povsod enako senco. Neka sveta, nebeška miloba, nek rajski mir vlada tu vsled te svetlob;-. Človek je ganjen.
Okoli in okoli ob stenah so oltarji. \ tej cerkvi počiva kralj Utnbert in njegov oče Viktor Emanuel 1.
»Panteon« je najhitrej najstarša cerkev na svetu. Veliko nezgod jo je od 1. 27 pr. Kr. do današnjega dne zadelo. Dvakrat je v njo treščilo. Divji narodi so jo hoteli posuti in. da ni bila spretne njena v trdnjavo ali porušena, gre priznanje kat. Cerkvi, ki je ta poganski tempelj hitro v začetku sprejela za svojo cerkev. Čuvala jo je roka božja; Bo?: jo je ohranil do zdaj v potrjenje resnice sv. vere.
Loterijska posebnost. V soboto so pri dviganju številk dunajske loterije dvignili številke 35. 36, 37 in 38. Med loteristinjanii in loteristi je to naključje vzbudilo največjo senzacijo.
Demonstracija zoper brezversko igro v GraSkem gledališču. V (iradcu v Francovem gledališču so krščanskosocialni obiskovalci v torek demonstrirali proti igri »Das Onadenbild«, v kateri se sramoti češčenjc Marije. Zastor se je moral doli spustiti.
Kardinal postane v prihodnjem konzistoriju papežev tajnik tnsgr. Bres-san, ki oskrbuje papeževo zasebno korespondenco.
Finančni tajnik je postal finančni' komisar v Trstu dr. Gustav Gandusio.
»Do že Bog dal«. V »Slovencu« čicamo: Naš prijatelj nam piše: Peljal sem se z današnjim vlakom juž. železni :e v Ljubljano. Med postajami Zagorje Ljubljana je v voz III. razreda prišel večkrat precej natrkan sprevodnik. Shičajno je bil tudi neki duhovnik v kupeju in vsled tega je sprevodnik večkrat delal proti drugim osebam opazke: »Bo že Bog dal!« iti pri tem zasmehiji-vo pogledoval duhovnika. Nazadnje jc pa Bog njemu tudi res dal in sprevodnik je. kakor je dolg in širok, na postaji I.;’ze padel iz kupeja.
Vojaški nabor. Dne 3. t. m. predstavilo se jc prednaboru prostovoljno iz 'oriškega okraja 51 mladeničev; potrjenih je bilo 21: iz tolminskega okraja 4S; potrjenih je bilo 21; iz mesta 6; potrjen nobeden.
Slovenska pesem se je razlegala po vilinskih ulicah. Prijatelj našega lista nam je sporočil: \čeraj, dne 3. aprila, sem bil v laškem Vidmu. Sprehajaje se pa starodavnih v idemskih ulicah in po ViKior Lmaiiuelovein trgu zadoni mi na uho slovenska pesem. V' Vidmu, na Ita-lijansKem sc vendar ne bo nihče upal pet' slovenskih pesmi. In vendar je bilo re~. Kdo je pel po videmskih ulicah slovel, ke pesmi! Vojaki novinci, naši be-ne: i Slovenci, ki so imeli ta dan vojaški naboi v Vidmu. Cela vrsta jih je bila in peli so po ulicah pristne slovenske ;K*smi. Mnogo Italijanov jih je gledalo in iiinče jim ni žalega rekel. Mislil sem sani pri sebi: Saj je bolj varno peti slo', nske pesmi v laškem Vidmu kakor \ I. ŠKi Gorici. Govoril sem z nekaterimi mladeniči, ki so potrjeni v vojake. Vprašal sem jih. ali sc ne boje. da bodo morali iti v vojsko v Tripolita-nijo. Rekli so mi:	Za	našega kralja
damo kri". Rekli so mi, da se že bori nekaj beneških slovenskih mladeničev s Jurki. Rekli so še: Ljubimo kralja in ljubimo naš slovenski jezik.
Mesfne novice.
m Vstajenje s procesijo. Vstajenje s procesijo se bode praznovalo, in sicer:
v soboto ob 4;!/1 popoludne v stolni cerkvi, ob (>. uri zvečer pri sv. Ignaciju, ob 7. uri na Placuti iti ob 7'/•_• uri pri kapucinih; v nedeljo pa ob <>. uri zjutraj na Kostanjevici in Podturnom.
Vspored božje službe velikega tedna v veliki cerkvi. Veliki p e t e k. Ob ().
predp.: slovenska pridiga. Ob 9. predp.: kor: ob 9 in pol božja služba. Ob 4. popold.: Pete jutranjice. Procesija z relikvijo Sv. Križa, italijanska pridiga.
Velika sobota, Ob 8 in pol
predp. kor; ob 9. blagpslovijcnje ognja, krstne vode itd. Ob 10 in pol slovesn.i s\. maša. Ob 4. popold. kor, ob 4:i/, Vstajenje s procesijo. '
Slovenska govora na Veliki petek.
Jutri ob 6. uri zjutraj bo slovenski govor v stolnici, zvečer ob 7. uri pa v cerkvi sv. Ignacija.
Smrtna kosa. V soboto zvečer je umrla v Gorici po dolgi in mučni bolezni v 2(>. letu svoje dobe g.čna Srečka Hrovatin, hči nadučitelja v p. in sedaj voditelja deške pripravnice »Šolskega Doma« g. Josipa Hrovatina. Pogreb je v pond. popoludne ob 4. uri. Udeležba pri pogrebu je bila velika. — Udeležili so se pogreba tudi nekateri dekliški razredi »Šolskega Doma«. — Spoštovani žalujoči družini naše iskreno sožalje! Pokojnici pa svetila večna luč!
m Umrl je v bolnišnici usmiljenih bratov g. Maks Plesničar, ki je bolehal dolgo ča.-a. Pokojniku svetila večna luč. Preostalim naše sožalje.
limri je v Gorici pri usmiljenih bratih delavec Josip Pavšič. Bil je ud »Sl. kat. delavskega društva«. Društvo sc jt vdeležilo pogreba z zastavo. Pokojnik je bil pošten mož, dober katoličan in dober družinski oče. Naj počiva v miru!
Naš prestolonaslednik nadvojvoda franc Ferdinand z družino v Gorici. —
Vračajoč se z Brionskih otokov, se je mudil v najstrožjem inkognitu v pond. popoludne par ur v Gorici Nj. Visokost nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo kneginjo Hohenberg in sinovi. Pi ipeljal se je s posebnim vlakom državne železnice okoli 4.ure. Visoki gostje so sc podali s postaje v hotel "Siidbahn«, da so pozdravili tam sc s hčerami nahajajočo veliko vojvodinjo toskansko Aliče. Čeravno je bilo vreme skrajno neugodno, ogledali so si nekoliko naše mesto ter so se podali tudi v stolno cerkev. Tudi na Kostanjevico so bili namenjeni, ali opustili so to namero, ker je bilo vreme res pregrdo. Deževalo je namreč neprestano in pihal ie poleg tega tudi silen veter. Zvečer z večer niiu brzovlakom so sc visoki gostje odpeljali v Pochlarn.
Krasen prizor: Pomlad se bo predstavljal pri veselici društva »Skalnica« na Belo nedeljo. Natančen program objavimo v prihodnji številki.
Krščansko-socialnim delavskim organizacijam naznanjamo, da bomo tudi letos praznovali začetek pomladi slovesno. Imeli bomo tridnevnico v cerkvi sv. Ignacija in potein (tretjo nedeljo po Veliki noči) procesijo na sv. Goro.
Odprti lekarni. Za velikonočne praznike bodeta odprti tudi popoludne in bodeta imeli v času od 7. do 14. t. m. ponočno službo lekarni: Gliubich -T romb a.
m Zorrutijev spomenik v mestnem vrtu baje končno le postavijo, a ne ob cesti, kakor prvotno določeno, marveč za javnim straniščem ob telovadnem trgu.
m Tenorist Krjavec, goriški rojak, bo pel, kakor smo že poročali, prihod njo sredo zvečer ob H. uri v dvorani »Trgovskega Doma«. Pričakuje se, da pride poslušat domačega pevca mnogo občinstva,
m Sena jc bilo danes zjutraj na se-nenskem trgu v Gorici mnogo. Cena mu jc bila 4.20 K stari cent.
in »Pršuti«. Na izvoznem trgu v Gorici so danes prodajali »pršut« I/. naših hribov je bilo prinesenih mnogo »pršutov«. Cena jim je bila klg. 1.80 K.
in Spovedancev je bilo te dni v Goriških cerkvah mnogo. Videli smo i>ri mizi Gosiiodovi najodličnejšo gospodo poleg priprostega delavstva iu ženstva.
Tretji velikonočni praznik je navada. da so v (iorici popoludne trgovine zaprte. Letos bodo ta dan trgovine celi dan odprte. Tako jc sklenil gremij go-riških trgovcev.
Z državne postaje so v nedeljo (na oljčnico) vozarili do poludne s hlodi obložene vozove v Podgoro. To je veliko pohujšanje, ki bi morale oblasti za-prečiti.
Iz Soče so potegnili v soboto zjutraj mrtvo truplo. Spoznali so v njem nekdanjega ponočnega čuvaja Antona Zongar. Nesrečnežu se je zadnje čase mešalo in bil je tudi par mesecev v tuk. norišnici.
Nemštvo v Gorici napreduje. —
Tekom zadnjih tednov ste nastali v Gorici 2 nemški društvi, in sicer krajevna skupina društva »Reichsband dcu-tsclicr niseiibalmer Ocsterreiehs« m »Vercin tiir \Vcrkmeister und lndustrie-beainte in Cnirz un Umgebung«. — Nemci delajo, slovenski »naprednjaki ' in njih listi pa psujejo in »napadajo v znamenju »skupnega dela« pošteno Slovence, ki nočejo prištevati urang-utanga med svoje prednike. To je njih narodno delo!
m Za posestnike psov. Tukajšnji inu-nicipij jc odredil, da mora imeti vsak lics v mestu nagobčnik, ker sc je kon štatirala v mestu pasja steklina. Psi brez nagobčnika se bodo brez drugeg.i ubili. Razim tega mora vsakdo, ki ga je ugriznil pes ali mačka, to naznaniti mestnemu zdravstvenemu uradu.
Iz goriške okolice.
Razpisana služba. Razpisano je z dnem 21. marca I. 1912. mesto poštnega odpravnika pri novoustanovljenem c. kr. poštnem uradu v Š t a n d r e ž u pri Gorici. Sedanji letni pavšal za lokalno dostavljanje poštnih pošiljatev znaša 504 K. Prošnje je oddati v teku treh ted-dnov na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu.
g Prvačina. Naša godba se je iz dveh oddelkov združila v eden. Godla bo le na liberalni podlagi. 'Tako so določili liberalci ob cesti.
g Iz Kojskega. (Novice.) Vojaštvo imamo v svoji sredi, s katerim izhajamo še iirecej složno. Seveda smeti ne manjka nikjer, tako tudi v naši občini. Občinske volitve bomo imeli v našem obširnem županstvu v doglednem času. Pravijo, da se je jelo svitati v našem županstvu in da je upati na boljše čase. Bal Bog! Kar je mož |io-šteniii in vnetih za dobrobit občine: vsi pod eno zastavo. |>od zastavo dela za ljudski blagor na krščanski podlagi.
g Iz Bukovice. Naša občina jc še precej velika in stoji ob prometni cesti. Z Volčjodrago bi bila lahko nova župnija in nova duhovnija. Farovž smo že sezidali, tako lep. da mu kmalu ni najti para naokoli. Duhovnika pa ni. (ia ne moremo dobiti. Pri nas manjka krepka roka. ki bi vodila naše zahteve naprej do uresničenja. Naše gospodarske razmere so slabe. Ta zima je bila trda. Zaslužkov malo. Dobro, da smo kako kronico zaslužili pri naših opekarnah.
Naš dolgoletni tajnik gospodarskega sveta in svoječasni občinski tajnik v Vrtojbi Peršič je umrl v goriški bolnišnici.
, g Slana je bila danes zjutraj in tudi \ čeraj v naši okolici. Škode sicer ni naredila, ker le redkokje se vidi krompirjeve poganjke vrh zemlje.
g Dr. Tuma na Trnovem. (S 'T r n o-
vega.) Okrog II. ure je priletel rdeči Tuma minulo nedeljo na Trnovo z te-lečiijakoin na hrbtu. Sprehajal se je po občini, potem pa. kakor pravijo šel M>a( par ur. Ob 3. uri popoludne jc napovedal shod v gostilni Vinkota Štrosa-rja. i>ri katerem se je zbralo okoli 80 mož in mladeničev. Tuma je govoril in govoril, in sicer o bogatinih, katerih bo-gatstvo bi se moralo deliti. Razumeli ga je bilo tako. kakor bi želel razdelitev premoženja bogatinov med reveže. Poslušalec Vovk Jožef je rekel 'Tumi, da bomo iiajiirej razdelili Tumov denar, kar pa mu ni bilo prav. Tuma je rekel, da on je menil da bi se moralo razdeliti premoženje Rotšilda iu kneza Svarcem-berga. Ce smatra Tuma za bogataša le imenovana dva, mi se ž njim ne strinjamo, kajti kdor premore 100.000, kakor dr. Tuma, jc v naših očeh tudi bogataš. Tuma bi moral najprej dati lep zgled: Razdeliti stotisočake, ki jih ima, med reveže, |)Otcm naj bi šele govoril o drugih bogatinih, ki stiskajo pakor Tuma. Govoril jc o grajščakili in duhovnikih.O poslednjih je rekel, da so v škodo ubogemu ljudstvu. Tumi rečemo, da duhovniki so njemu v škodo.ker ga ne podpirajo na poti v poslansko zbornico na Dunaju, kamor bi tako rad priše! sedaj, ko ima stotisočake. Tumova Zgodovina nas baje uči. da takrat, ko je bil še učitelj nekje na Kranjskem, kjer ga je duhovnik podučeval latinščino, duhovniki niso bili nesreča za naše ljudstvo, pač pa sreča, in tudi za Tumo sreča, ker če bi ne bilo duhovnika bi on naj-brže ne bil danes doktor in bi ne sedel na stotisočakih. Tuma je rekel na shodu, da so vse vere dobre. Mi nismo tega mnenja. Turška vera uči. da vsak Turek, ki zakolje kristijana, bo zveličan. Jud si šteje v odpustek, če oslepari kristjana. Ali ste to dobri veri? Ne! Cc ne veruje Tuma nič. je njegova stvar, a ni treba, da to robo usiljuje drugim. — Tuma jc govoril dve uri. Na koncu mu ni nihče ploskal. Na Trnovem ne bo kruha za rdeče sodruge. Tuma jc imel s seboj solkansko telesno stražo.
g Iz Mirna. (Pasijonske igre.) Nekaj posebnega je bila za nas Mirn-čane tiha in cvetna nedelja. Na ta dva dneva smo imeli v našem društvenem domu pasijonske igre. nekaj takega, kar se na slovenskih odrih ne vidi. Ogromne žrtve, ki so jih imeli naši igralci z učenjem iu s pripravami so bile izplačane, kajti obakrat je bil naš »diuštveni dom« nabito poln iioslušalcev od blizu in daleč, in sodba o pasijonski igri je bila le ena: Takega še nismo videli. Igra »Triiljenje Kristusovo« je slična onim pasijonskim igram, ki se igrajo vsakih K) let v Oberamergau-u na Nemškem. Lc kdor je videl te igre more soditi, kakšnega pomena za krščansko stvar so. Naši Miriičani pa sc niso ustrašili truda. Do 70 oseb jc sodelovalo. Prizori so bili naravnost ginljivi in ostanejo v neizbrisnem spominu onih, ki so bili navzoči pri igrah. Celi teden sc v Mirnu in okolici ni govorilo drugega kot o teh igrah. Vsakdo jc hatel kaj povedati iz posameznih dejanj. Hva la igralcem! Hvala č. g. kaplanu Dra-ščeku za velikansk trud. kajti ta igra ie njegovo delo. Na svidenje prihodnje leto!
Standrež. \ nedeljo je skočil 20!etm Jož. Nanut v samomorilnem namenu v Sočo Potegnil pa ga je iz vode nek mož. ki se jc tam blizu nahajal. Pravijo, da si je hotel že enkrat prej tako končati življenje, a da so ga rešili pijonirji. Revežu se je um omračil. Klatil se je po občini iu prosjačil: doma pa ga niso marali. V pond. so nesrečneža oddali v deželno umobolnico.
Iz Št. Andreža. (Nova vojašnica). Vojašnica na Rojcah, namcnjčna za \ ojakc pionirje, je skoraj dograjena. Ta vojašnica bo stala okoli 160.000 K. Zidali bomo še eno vojašnico tu na Rojcah. tik sedanje, ki bo namenjena za vojake dragonce, oddelek strojnil: pušk. Občina je že sklenila pogodbo. Čaka se še potrjenja vojnega ministerstva. Nova vojašnica bo stala okolu 118.000 K in bo zidana najbrže iz betona. Tako bomo imeli v Št. Andrežu kar tri vojašnice, dve na Rojcah, eno pa na Velikih Rojcah, za vojake zrakoplovnega oddelka, ki je že zgradjena, katero pa ni zidala občina.
g Št. Aiidrež. (Novice). Poštni urad torej dobimo v Št. Andrežu Skrajni čas je bil za to.
Našim gostilničarjem ob cesti so vojaški zrakoplovci v srečo. Mnogo meščanov je hodilo gledat vojaške izlete. in so vračaje se v mesto pili. — S sejanjem krompirja nadaljujemo. Naj-brže da ni bilo še nikdar toliko krompirja vsajenega v Št. Andrežu kot letos. Neki glasovi se širijo po občini, češ, da so nekateri kmetje za zadružno delovanje, drugi pa proti. Mi pravimo: V združevanju je moč! Cesar ne zmore eden, zmoreta dva, zmorejo trije itd. Moja odkrita želja je:	Štandrežki krompir
naj bi se v prihodnji sezoni ne izvažal potom prekupcev, marveč zadružno življenje naj se poživi, in dobiček, katerega bi imeli prekupci naj utaknejo raje kmetje v lastne žepe. Zadružništvo kmečkemu stanu še ni škodovalo.
Občinske volitve v Opatjemselu, ki
so ve vršile te dni, so izpadle tako, da si je S. S.. S. priborila večino. Zmagala jc v tretjem razredu in po večini v prvem.
g Iz Sovodenj. Duhovnika nimamo še v svoji sredi. Začasno oskrbuje duhovna opravila č. g. kaplan iz Mirna. Pravijo. da ga ne dobimo do jeseni. So-voderijci bi imeli mnogo za povedati javnosti, a reči niso še zrele. Tvarina, katero imamo pripravljeno za objavo bo v pouk marsikomu. Soča nam pridno odnaša drva s »Proda« s seboj. Namesto da bi ležala na naših dvoriščih leže na dvoriščih Furlanov. Ko se dva prepirata se tretji smeje. Kedaj se ob čina Šovodnje reši občinskih trotov, ki so polni občinskega medu?! Naš cerkovnik, ki se mora tožariti za svojo plačo, je pravdo dobil, župan zgubil. Plavijo, da bo župan napravil vsklic. Na čegave stroške? Ho še govora o tem Naše županstvo noče razumeti, da se morajo kriti vse cerkvene potrebščine z dokladami na izravne davke. Glavarstvo je bo moralo podučiti, da je na krivi poti. Enkrat je je že namestništvo. A naše županstvo bi naredilo utok, tudi proti Bogu Očetu! Blagor advokatom, gorje Občinarjem!
g Rubije. Posestvo umrlega barona Bianehija bo vodil najstarejši sin Fric. sedaj okrajni komisar v Inomostu na Tirolskem. Nej^aj čudnega je to. da jc kokoš posestnika Franca Pavletiča vrgla likratu dve jajci, skupaj zraščeni. Eno jajce je veliko debelejše od navadnega. drugo, ki se prvega drži po še precej debeli žilici je drobnejše. Jajce se izroči narodnemu muzeju Napisi na železniški postaji v Rubijah so še vedno taki, da misli vsak tujec, ko pride v Rubije, da je na furlanskem ozemlju. Ali bi ne bil že čas, da bi se blestel na rubijski železniški postaji napis v slovenskem jeziku? - Gostilna ob Vipavi tik Rubij je zaprta. 2e več njih je iskalo sreče tam. a nihče je ni našel. Smola se drži te hiše.
g Iz Dornberga. Pretekli teden smo vendar hvala Bogu imeli lepo vreme, kojega so se naši kmetje, čeravno v potu svojega obraza, veselili. Zjutraj na vse zgodaj je bilo vsaki dan že vse pokoncu in gospodarji niso skoraj ve-
deli, kani bi svojo družino oziroma delavce poslali, ker delo je bilo povsod siljeno. Sedaj smo pa že zopet na starem; kajti v noči od nedelje na potideljek jc začel spet livati nepotrebni dež. ki ovira ubogega kmeta, da ne more svojega začetega dela nadaljevati in končati.
1 orej ni nikako čudo, če se ga je lotil nek strah in obup; kajti če se o pravem času ne seje in sadi, ni tudi mogoče dobre letine pričakovati. Kakor vse ! kaže, je torej beda zopet na vratih.
Kaj pa še drugega novega pri nas, boste mogoče vprašali, gosp. urednik. Marsikaj je, kar pa ne maramo spravljati v javnost. Da nam mislijo naši sosedje Prvačkovci spraviti za financo še orožnike tjedol. to je že itak v »Prim. Listu« z dne 14. marca t. I. dopisnik iz Dornberga poročal; in da v ta namen zidajo že kasarno, ki je toliko potrebna, kolikor sedanji dež, ker smo jo že davno v Pornbergu sezidali ve tudi že v-sakdo. In kdo bode moral s tem nepotrebnim zidanjem nastale stroške plačati. če ne ubogi kmet trpin, ki je že itak z davki preobložen? Preselitev finance, orožnikov in omenjeni stroški, ki nastanejo z zidanjem nepotrebne ko-sarne in ki jih bodo morali pomagati plačati tudi naši Dornberžani, ki imajo v Prvačini zemljišča, vse to so posledice v Prvačino zafurane postaje državne želcznicc, ker to je moral že vsakdo vedeti, da bode vse vlekla za seboj. Pa kaj hočemo, po toči zvoniti jc prepozno.
Dopisnik je zadnjič v »Prim Listu« tudi izrazil željo, da bi kmetje bolj skupaj držali. Prav bi bilo, vsaj ene in ist** stranke. Ali tudi tega ni.
Marsikomu, dasiravno je že mno go dobrega storil in žrtvoval za dobro stvar se hote krivice delajo iz zgolj maščevalnih namenov.
Kakor omenjeni dopisnik tako želimo tudi mi složnost med našim ljudstvom. zato kličemo: Proč z maščevanjem. proč s sebičnostjo in osebnostmi in zavlada naj mir in ljubezen, da postane naša lepa občina zopet, kakor je že bila, uzor drugim občinam.
Iz Št. Ferjana. — Dne 26. marca nam je smrtna kosa posekala šestnajstletno pri vseh zelo priljubljeno deklico A n o K n e z, društvenico Marijine družbe. Bila je vsem svojim tovarišicam pa tudi drugim po svojem lepem obnašanju v zgled. Ob njenem grobu niso žalovali le potrti stariši, bratje in sestra, ampak vsi sorodniki, vse društve-nice Marijine družbe in sploh vsi, ki so jc poznali. Pogreb dne 28. marca je pričal, kako smo jo vsi ljubili in spoštovali. Na njenem prezgodnjem grobu kličemo: Počivaj v miru. draga Anica!
Na svidenje nad zvezdami!
Iz ajdovskega okraja.
a V Šiuriji bo na Veliko nedeljo lepa veselica tatnošnjega izobraževalnega društva. Poleg drugih pevskih točk bodo igrali igro »Testament«. Začetek ob 3 in pol uri pop.
Iz kanalskega okraja.
Diplome čast....ga občanstva izroči županstvo Anhovo prihodnjo soboto in sicer: veleč. g. dr. Antonu Gregorčiču, državnemu in deželnemu poslancu, nadalje velerodnemu g. Josipu Fonu. dr žavnemu in deželnemu poslancu, in velerodnemu g. Ivanu Berbuču, deželnemu poslancu in odborniku.
Iz kobariškega okraja.
kb Kred. Naše slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi na Velikonočni pondeljek popoldne svojo veselico. Vspored je kratek a lep. Sli-
šali bomo deklamacijo Simon Gregorčičeve pesmi »Rabeljsko jezero«, videli bomo ljubko mladinsko igro s petjem v treli dejanjih: »Deklica s tamburico«, ki jo je spisal Silvin Sardenko. Kot tretja točka bo enodejanka Zofke Kveder Je-lovškove: »Pijanec«, zajeta iz kmečkega življenja in mojstersko slikajoča žalostne razmere, ki nastanejo vsled alkohola. ki je rak-rana našega ljudstva.
Pričakujemo velike udeležbe — saj v stopnina je malenkostna in enakih pri reditev se ne vidi pri nas vsak teden!
Iz komenskega okraja.
km Kostanjevica na Krasu. Neki tujec v naši občini je dolgo krpucai in kr-pucal, dokler ni skrpucal nekaj za »Primorca« z dne 23. marca t. I., kar naj bo kot napad na dopisnika »Prim. Lista«.
V	prvi vrsti opominja dopisnika, naj molči glede nemira. Vprašani Vas, g. tujec, kdo pa več nemirov goji v naši občini kot pa Vi in Vaši somišljeniki. Ali se še spominjate, g. tujec, kako so nastopili Vaši privrženci, ko smo imeli mi veselico dne 15. avgusta I. 1910. Ali ne vidite, kako se dandanes obnašajo napram našemu poštenemu in mirnemu ljudstvu, ki nima nikake hudobije in ki vsestransko napreduje z lepimi vzgledi?
Ce pa misli meni podtikati »švoli« pamet, naj poprej svojo dobro preišče. »Primorčcv« skrpucar govori tudi o nekem sokolskem znaku, katerega bi bil jaz nekomu strgal. A ne pove, kje in kdaj se je to zgodilo, ker tudi ne ve. če se je to sploh zgodilo. Take reči so pa zmožni le ljudje v taboru »Primorčeve-ga« dopisnika
G. dopisnik, naše društvo nima člana, ki bi kakemu drugemu društvu strl tablo po noči. Mi nismo prav nič v zvezi z onimi ponočnjaki, katere Vi najboljše poznate. Ce so Vam dobro znani oni voditelji, ki so ponujali denar šolskim otrokom za vstopnino k naši veselici, bodete tudi znali povedati one posebne vzroke, o katerih čenčate v Vašem dopisu.
Kar se pa tiče kaznovanja šolskih otrok zaradi obiskovanja naših veselic, je to le maščevalnost od strani učitelja, ki je zraven tega še pristranski. Zakaj pa ni kaznoval učitelj šolskih otrok takrat. ko so se udeležili veselice, ki sta jo priredili obe društvi.
Norčevanje z našim društvom pa nikakor ne more pristojati človeku, ki hoče kaj veljati. Zapomnite si to, g. tujec in premišljujte nepremišljeni dopis!
N a z d a r!
km Kostanjevica. Še drugi dopisnik se je oglasil v »Primorcu« z dne 23. marca t. I. Seveda ga je tiščal moj dopis v »Primorskem Listu« z dne 7. marca. Zato je poskušal olajšati svoje bolečine s tem, da je začel žaliti dopisnika »Prim. L.« Pravi, da ima dopisnik »Pr. L.« resnico le na srcu v ustih in na jeziku pa vedno laž. No, ne vem, če je res tako, ali zaradi svojega jezika ni mi bilo nikdar treba zagovarjati se, kakor se je to »Primorčevemu« dopisniku in njegovim pristašem večkrat pripetilo.
Kar se pa tiče spoštovanja do g. G. A., bodite prepričani, da si je g. G. A. ni pridobil še le s tem, da je ponujal in tudi dajal denar otrokom, da so obiskali našo pošteno zabavo, marveč ono spoštovanje je že prej užival, ker je eden naših najvrlejših društvenikov.
Moje delo doma in na polju pa Vas, dopisnik lažnjivega »Primorca«, nič ne briga in mi tudi Vi ne boste prav nič ukazali glede tega. '
Mene imenuje ta dopisnik bogabo-ečega in vpraša, če ne slišim glasu v cerkvi, ki pravi, da smo vsi bratje in sestre in naj vsak ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. To. dopisnik, slišim in tudi izpolnjujem. Vi pa in Vaši
pristaši pa ljubite Vašega bližnjega iti njegovo— To jc resnica!
Dopisni k.
Iz sežanskega okraja.
s Kazlje. V noči na soboto, t. j. na 3ll. marca t. 1. so neznani tatovi vdrli v klet nekega posestnika v Kazljah ter mu ukradli precejšnjo količino boljšega terana. V kleti so našli sodček, ki drži 30 I, napolnili so ga s teranom ter vse odnesli; potem so napolnili še brentač s teranom ter se odstranili pustivši kletna vrata odprta. Lansko leto so pri ravno istem posestniku hoteli tudi v tem času vdreti v klet. a se jim ni posrečilo. Ker je takrat odšel sin posestnika v Trst, so si mislili, da bodo nemo teno mogli delati. Sodi se. da mora biti tat kje v bližini. Orožniki pozor!
s S Krasa. Sedaj se bliža čas, ko bodo naši liberalci zopet pričenjali prirejati svoje plese. Stariši bodo stiskali in varčevali, sin pa bo na plesu težko prisluženi denar zapravljal. Hčerke pa se bodo po plesih pogubljale in delale starišem sive lasi. Liberalci pravijo, da so plesi potrebni, a ne pomislijo, kake posledice nastajajo vsled plesov. Starišem polagamo na srce. da poučijo svoje otroke v tem oziru še o pravem času!
Iz korminskega okraja.
kr Od laške meje. Kaj pravijo naši obmejni Lahi o vojski s Turki? Navdušeni so za vojsko, a le doma. Ce jih vojaška oblast pokliče pod orožje pa ne manjka joka in stoka. Seveda opravičeno. Pravili so nam te dni Lahi. da je iz ene bližnjih vasi prišel mladenič iz vojske domov brez leve roke. K roglja mu jo je odnesla. Enako je prišel eden vojak domov brez levega očesa. To napolnjuje laško ljudstvo s strahom in si želi seveda zmage nad Turki in konec vojske. Ce jim pravimo mi, da so bili v tej in v tej bitki njih vojaki tepeni, so hudi in nočejo tega verovati ter nam pravijo, da smo jim nevoščljivi, ker zmagujejo Turka in da smo jim nevoščljivi, ker imajo tako dobro vojsko... Slaba tolažba!
Iz fržiškega okraja.
Avtomobilska nesreča pri Štivanu pri Devinu. V nedeljo zvečer se je vračal z Gorice proti Trstu avtomobil z več osebami. Ko je prišel avtomobil v bližino Štivana pri Devinu, se je hotel izogniti kočiji, ki je vozila pred njim. A nesreča je hotela, da je avtomobil najprej zadel ob kočijo ter jo prevrnil. V kočiji sta bila brat in sestra Legiša iz Devina. Medtem ko se bratu ni nič zgodilo. je zadobila sestra težke telesne poškodbe ter so se ji možgani pretresli. Brat m sestra sta se podala potem v Devin. Avtomobil pa je potem, ker je šofer preojstro zavil v stran, zadel ob obcestni kamen ter se prevrnil. Pri tem je zadobil Franc Kožuh, ki je bil v njem, tako težke poškodbe, da je včeraj umrl. Drugih pet oseb pa je bilo težko ranjenih. Prepeljali so jih deloma v bolnišnico v Trst, deloma na dom. Na lice mesta se je podala komisija, da konštatira krivdo. Vsega bo najbrže kriv šofer, ker e vozil z veliko hitrostjo.
Drobtinice.
Karl May umrl. V Draždanih je včeraj umrl znani nemški pisatelj Karl Vi a v.
Štrajk premogarjev na Angleškem,
ki je provzročil prometu in industriji na milijone škode, je začel pojemati. V mnogih premogokopih so zopet pričeli z delom. Ce bi bil trajal štrajk še nekaj
tednov bilo bi gotovo prišlo do hude gospodarske krize — ali celo do katastrofe na Angleškem.
Predrzni tatovi. V Londonu je tatinska tolpa ulomila v eno zlatarno ter odnesla za 250.000 frankov zlatenine. Prodreti so morali tri zidove, predno so prišli v zlatarno. Po odhoda so tam pustili mnogo ulomilnega orodja ter tudi sveder, ki ga goni elektrika, s katerim so prevrtali kovano kaso.
Eksplozija min v Dardanelah. V
Dardanelah (morska ožina, ki vodi v Carigrad) je eksplodiralo več min, katere so Turki posadili v morje, zato da ne bi Italijani čez noč s svojo floto prišli pred Caridrad. Nesreče ni bilo pri eks-.ploziji nobene. V Dardanelah je le 100 m široki del morja prost min in mora vzeti vsaka ladija, ki ondot vozi, vodnika, da ne naleti na kako mino. Ponoči pa sploh nobena ladija ne sme ondot voziti.
Postna zapoved. Leta 1905. je umri bavarski minister za bogočastje dr. Lu-dovik pl. Miiller. Po dolgi parlamentarni seji naleti na ulici na nekega poslanca kmečkih občin, ki ni bil dosti znan po Monakovem. Minister se mu pridruži ter ga vpraša, kam je namenjen. »Ekscelenca«, pravi mož, »danes je petek, pa ne vem, kam bi se obrnil, da bi dobil preprosto postno kosilo.« »No, če se hočete zadovoljiti s skromnimi postnimi jedili,« de minister, »pojdite z menoj, pokažem vam tako hišo.« Vljudnosti ministrovi se poslanec ni u-stavljal; med živahnim pogovorom sta došla do hiše, kjer je bil po mnenju poslančevem določeni hotel. Kmalu nato se je nahajal mož v lepem stanovanju, kjer mu je minister predstavil ljubeznivo svojo ženo in prijazne otročiče. Poslanec se izgovarja ter hoče oditi; toda minister ga ne pusti, češ: Pri nas ne jemo nikdar ob postnih dneh mesa, kajti cerkvena zapoved velja prav tako za ministra, kakor za vsakega drugega katoličana. V čast nam bo, če ostanete pri nas; oprostite in dovolite, da bodo tudi moji otroci pri isti mizi obedovali. Hočem jih pri sebi imeti, saj sem radi o-bilnili stanovskih dolžnosti tako prema-
lo	med njimi.« Kosilo so pričeli in končali s kratko molitvijo, ki so jo opravili otroci. Poslanec je zatrjeval večkrat pozneje, da v tako prijazni družbi še nikdar ni obedoval	»Sl.	IL«
Iz Londona v Pariz v zrakoplovu.
Angleški zrakoplovec Hamel je z enim potnikom preletel z zrakoplovom dolgo pot London-Pariz. Ustavil se je med potjo dvakrat.
10.000 oseb umrlo vsled lakoti. V
zapadni Indiji vlada taka draginja živil, da je dosedaj umrlo vsled lakote nad
10.000	oseb. Tako se poroča iz Bom-bay-a.
Strah pred špijonažo v Italiji. — V
bližini občine Lamon v Italiji so utrdbe, okoli katerih sta se pred dnevi nahajala en Francoz in en Tridentin. Italijani so ju aretirali, a niso našli pri njiu nič sumljivega. Lahi se grozno boje, da ne bi kak tujec le s pogledom odnesel kako trdnjavo.
Bogat kmet. V občini Temesrekas na Ogrskem je nek kmet kupil graščino grofa Miklos za 1,55.1.500 kron. »Kmetija« obsega 1.100 oralov. Kmet je celi kupni zn»sek plačal s suhim denarjem. Shranjen je imel denar doma v posebnih lesenih, z železjem dobro okovanih posodah. Ogrski kmetje namreč radi ne zaupajo prihranjenega denarja hranilnicam, kljub temu, da jim požar mnogokrat Uniči shranjene tisočake.
Misiice - iskrice.
Stegnjen spi ko žrd na vozi; sanja rad o mladi kozi.
Izgovor vsak se prav um znese, če pes na repu ga prinese.
Trmec vrta z glavo v zid; z nitjo šiva lonec vbit.
Ko limbarčck lepa, golobjih oči; za makovo zrnice greha ni v nji.
Močan, da hrast izruje, pa z miško se bojuje.
Lisica pridiga na novi maši! kako lepo! saj danes kar ne plaši.
ž?e večkrat sc je opotekel; na ledu mož preveč opekel.
Moder, prebrisan se zdi, ptičice z bobnom lovi.
Zubelj njegov je še mrzel; v srce zamašena vrzel.
Počasi tlelo, tlelo, do nohta prigorelo.
Polž je v rebri zajca vjel, to bo vsak Tomaž verjel.
V	žepu kačo pisano ima, sreblje sapo, druzega nima.
Čaka ga kakor duša nebes; nikdar zapre ne'v nadi očes.
Rad bi imel zlatkano srečo;
Bogu prižiga ledeno svečo.
Vile majhne, grablje velike: svet vesel je take oblike.
Srčno krvco za njo prelil; kurjo iz lončka v lonček odlil.
Prej si nos odgrizne, se mi zdf, kakor staro trmo opusti.
Pasjih dni, oslovske sreče, mož da rad za žlico leče.
Oči zavija proti nebu; srce pa sili k belem hlebu.
Povohal je sršena; besed nastala štrena.
Gospodarske vesti.
Pozor prešičjerejci! Trihine so kakor ikre bolj nevarne človeku kakor pa živalim samim. Trihinsko bolezen pro-vzroča majhen nitast črv, ki živi v pre-šičjem mesu. Samec je Vk milimeter dolg, samica pa .1 do 4 milimetre. Pre-šič dobi trihine od podgan in miši, v kojih mesu tudi živijo. Ako požre prešič podgano, se kapice, v kojih se nahajajo trihine vsled delovanja prebavnih sokov, raztopijo in trihine postanejo proste. Na to trihine dorastejo in se plodijo dalje. Ker skoti trihina-samica večkrat zaporedoma in ima vsakikrat do 1500 živih mladičev, se množijo trihine zelo hitro. Našlo se je v 20 gramih prešičje-ga mesa okrog 1000 trihin. Mlade trihine pa ne ostanejo v črevah, temveč prevrtajo črez nekaj dni čreva in dospejo po krvnem toku v meso ali mišice, v kojih dorastejo do prej omenjene velikosti in v teku enega leta že obdaja posamezne trihine apnenasta kapica. Največ trihin je v prečni mreni ali preponi, potem v mišicah glave, v očesnih, vratnih, tilnikovih mišicah in v mišicah med rebri. Ce povžije človek prešičje meso, v kojem so trihine, se zgodi pri človeku glede z mesom povžitih trihin natančno isto, kakor je zgoraj popisano za prešiče. ki so požrli podgansko ali mišjo meso. ki vsebuje trihine. V tem ko se pa pri prešičih mnogo manj kažejo škodljive posledice vsled povžitih trihin in je opazovati le pri mladih živalih medlost, drisko in okornost u-dov. lahko postane za človeka povžitek mesa s trihinami skrajno nevaren. Navadno se pojavijo pri človeku takrat, ko prevrtajo trihine čreva in preidejo v kri. trebušni vročinski bolezni (tifusu) podobni bolezenski pojavi, s kojimi v zvezi je tako hud črevesni katar in driska, da mnogi vsled tega urnrjejo.
Poleg črevesnega katara pa se pojavijo tudi še zelo hude bolečine v udih
in prsih, čemur je vzrok prihod mladih trihin v mišice udov iu v prsne mišice. Crez šest tednov navadno ozdravijo vse one osebe, ki so dotlej ostale še pri življenju, vendar pa se čuti še dolgo časa vsled te bolezni, upehanost, hrbtne bolečine in premrlost udov. Najbolj občutljivi so mladi ljudje, manj starejši.
S temeljitim kuhanjem in pečenjem zamorimo trihine v prešičjem mesu.
Ker pa mnogo ljudi ne more opustiti v-živanja surovih klobas (salamov) in gnjati, je najboljše varstveno sredstvo proti trihinski bolezni, če se preišče svinjsko meso z drobnogledom. Da pa obvarujemo prešiče pred trihinami, moramo skrbeti kolikor mogoče, da ne pridejo podgane v bližino svinjakov in prešičev ter da ne krmimo prešičem razne mesne odpadke zaklanih prešičev.
Meso takšnega prešiča, ki ima tri-liine, je sežgati ali pa politi z žvepleno kislino, predno se zakoplje. Življenje trihine lahko traja več let.	I
»Km. Pr.«
Ali bi ugašen karbid zelenjavi kot gnojilo kaj koristil, ali bi inorda škodoval? Ugašen karbid od acctilenske razsvetljave je skoraj čisto apno in pride torej poštev kot apneno gnojilo. Ker je apno važna rastlinska hranilna snov, zato na zelenjadnem vrtu kakor tudi drugje nikakor ne bo škodovalo, ampak bo le koristilo, kajti večina naših zemelj ima leliko raztopnega apna inalo v sebi iu bodo zato rastline največkrat prav zelo hvaležne za gnojenje z apnom. Ker pa apno pospešuje razkrajanje onih snovi v zemlji, ki dajejo rastlinam hrano, zato je po gnojenju z apnom rast veliko bujnejša, in če se obenem z drugimi hranilnimi snovmi zadostno ne gnoji, dela apno velik učinek le v pričetku, pozneje pa rast zaostaja, ker se zemlja izsesa. Onojenje z apnom je torej v večini slučajev neobhodno potrebno, a pri tein se je držati načela: kdor z apnom gnoji, naj nikdar ne zamudi istočasno obilno gnojiti z drugimi hranilnimi snovmi.
Zahvala.
Podpisani izrekamo tem potom naj-iskrenpjJo zahvalo za izkazane izraze sočutja o bolezni in smrti dobre in nepozabne hčerke oziroma sestre
ANE KNEZ.
Posebna zahvala bodi izrečena preč-g. kuratu, Marijini družbi za obilno udeležbo, g. organistu in pevovodji, pevkam Marijine družbe in pevcem cerkvenega zbora in sploh vsem, ki so prihiteli na pogreb.
Žalujoči ostali:
Oče, mati, bratje in nestra.
SBSEBEBSSSBOSSB
SPOMINJAJTE SE OB VSAKI
priliki »Šolskega doma«!
Tvrdka
A. & F. Andervvald
V GOBICI =s
Tekališče Josipa Verdi št. 32
(v hiši sl. Centralne posojilnice)
priporoča vlsokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za
kolonjalno blago in delikatese.
Vedno sveže in prve vrste blago
po najnižjih cenah.
POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA.
Čast. rresttzim strankam pošilja se blago na dom.
Qiw A\ahju^uu
Xaifoieme>ijaoe/
jiatutuAifvto; xia/joaxLofa/ iudiz /fvunnz aajwuu/ /xcuxy ^
hvit> /oanooafmr ajruournjno' J itv ru imjznorrv JCatRneuven/. /Uc£ikxy ktu /nucilavruiAjcj&j
YatSvwjMmyuxv
Jpdnaa*>av*lx//vju£tf.
t
Tužnim in potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je umrl danes naš brat
MAKS PLESNIČAR
po dolgi in mučni bolezni v 47. letu starosti previden s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb se bo vršil jutri v petek ol> 6. uri zvečer iz bolnišnice usmiljenih bratov v župno cerkev sv. Ignacija iu potem na domače pokopališče.
Gorica, dne 4. aprila 1912.
Žalujoči ostali.
Priporoča se
pri nakupu pomladanskega irs poletnega blaga za ženske in možke obleke slovensko tvrdko
v - v
y ■ v
:1C D Mimic
Gorica, Gosposka ul. št. M.
Krojaška delavnica.
Priporočam svojo delavnico veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno im pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem
IVAN ŠULI60Jr
krojaški mojster Gorica, ulica av. Antena 12
IJOSIP terpinI
naslednik Antona Polatzky	I
v Gorici na sredi R&štela štev. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovanje nirnberškega in drobnega blaga, ter tkanin, preje iu nitij.
Potrebščine za pisarne, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke in šivalne stroje; potrebščine za krojače in črevljarje. — Svetinjice, rožni venci in mašne knjige.
Hišna obuvala za zimske In letne čase.
Raznovrste semena, trave in detelje.
Najboljše preskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prod,.jaice po sejmih in trgih na deželi.
P. n. g. pričakujem obilnih odjemalcev.
Dunaj . Gradec
Loterijske številke.
30. marcu.
. 37 38 9 35 36
... 49 38 48 I 37
ODLIKOVANA PEKARNA
UKIH =
Gorica, vla Formlca
sa priporoča za odjemanje raznega peciva navadnega in najfinejSega. Pecivo je najboljše. Priporočam se cenj. odjemalcem za obilen poset. S spoštovanjem	E. Jakin
Zajamčeno prave
čGbiilno-voščiine svggg
priporoča prečastitim cerkvenim predstojništvom ter slavnemu občinstvu po nizki ceni
J. Kopač
St. 95 svefiar, Gorica ulica sv. Antona 7.
G-O
Prva alovenaka trgovina z Jedilnim blagom
Anton Kuštrin,
»eojtjei Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
Ure budilke po 3 K z garancijo eno leto; stenske ure z nihalom z lepo omarico, bije ure in pol ure z natančnim tekom z enoletno garancijo II K; nikelnade žepne ure s stanovitnimi belimi pokrovi 4 K; srebrna cilinder-remontor ura, lepo gravirana z enoletno garancijo 7 K ; zlate poročne rinke, nečatene pri c. kr. finančnem uradu od 7 K naprej.
Velika zah ga raznovrstnega j _ zlata in srebrnine. Vse po nizkth cenah. Sprejemajo se tudi po-pravila, ki se izvrSujeje točno in po zmernih cenah.
Jakob Šuligoj,
urar c. kr. državnih železnic — GORICA,	-
Gosposka ulica št. 25.
Vabilo
k
REDNEMU OBČNEMU ZBORU
..CENTRALNE POSOJILNICE"
registrovane zadruge z omejeno zavezo
- V Gorici ----------------------- ;
ki se bode vršil v četrtek dne 11. aprila 1912 ob 10. In pol url predp. v posvetovalnici ,,6entralne posojilnice*1 s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo nadzorstva.
3. a) Potrjenje računskega sklepa za leto 1911.
b) Določba o uporabi dobička.
c) Določba visočine obresti deležev.
4. Konečni obračun podjetja, ki se vodi pod imenom »Krojaška
zadruga14.
5. Volitev načelstva.
6. Volitev nadzorstva.
7. Morebitni predlogi.	fiačelstvo.
Zahvala.
Za mnogoštevilne dokaze srčnega sočutja ob nenadomestljivi izgubi naše iskreno ljubljene nezabne hčerke, dobre in drage sestrice, svakinje in tetice
SREČKE HROVATIN
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vIč. domačemu g. župniku za večkratne obiske in za častno spremstvo k zadnjemu počitku, dalje vlč. gg. oo. kapucinom, čast. učiteljskemu osobju in šolski mladini društva »Šolski Doin“, cenj. rodbini Mercina za požrtvovalno tolažbo v teh težkih dneh, vsem darovateljem krasnih vencev kakor tudi vsem preblagorodnim gospem, gospicam in gospodom, ki so vzlic slabemu vremenu v tako mnogobrojnem številu s svojim spremstvom izkazali dragej rajnki zadnjo čast.
Gorica, dne 2. aprila 1912.
Žalujoči ostali.
		
a—		
flova trgovina z železnino
Pinter & Lenard
Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesailke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava
Pinter & Lenard.
Podpisani naznanjam svojim in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti »Šolskega Doma'' v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici.
Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih • spadajočih oblek.
Z odličnim spoštovanjem udani
Josip Smet,
krojaški mojster v Gorici.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštelj 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Naročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
S
ukn
za moške in volneno za ženske obleke, zadnje mode razpošilja najoeneje
Hugoslou. razpjSiljalna
R. Stemnili v Celju št. 30V
Vzorci na zahtevo poštni neprosto.
Prvi c. kr.
priv.
strokovni zavod za izdelovanje oblek za gospode vsakega stanu.
Zaloga inozemskega in češkega blaga in izgotovljenih oblek.
Izgotovljene obleke in blago na meter kakor tudi sukanec in svilo prve vrste se prodaja po znižani ceni.
Zaloga oprave k uniformam edino le pri
M. P o v e r a j - u, v Gorici
na Travniku štev. 5.
0 Odlikovana pekarija ^ ^	4 in Nladčičarua V ^
| K. Draščik J
^ v Gorici na Kornu ♦
(▼ lastni hiti)
tzvriuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za blrmanoe
• In poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerje na £ drobno ali orlg. buteljkah. Prt-
• fiorooa se sl. občinstvu. Cene
JaUn nlrlf«
♦
♦
♦
Bogomila.
- Za nemške učiteljice spisal Jakob Ecker. Za slovenske odgojitcljice priredila Emerika tlolzinge pl. \Veidich.
(Dalje.)
»Vstati hočem in prepotovati mesto, na trgih in ulicah njega iskati, katerega ljubi moja duša!« Tako je govorila nevesta v visoki pesmi. Dosti srečnejša si ti, o srečna nevesta božja. Tebi ga ni treba dolgo iskati, svojega ljubljenca; tebi ni treba kakor oni, vprašati mestne čuvaje: »Katerega ljubi moja duša, ali ste ga videli?«1) Bogomila, ti veš za njegovo prebivališče, ti poznaš mestice, kjer je tako rad. V cerkvi, v tihem koru, na oltarju, v tabernaklju; tukaj je on! Morda te loči le malo stopinj od njega, njegov tihi dom je tako blizu tvojega doma. Morda gledaš iz svoje šole zvonik, ki te vedno in vedno spominja njega, ki je iz ljubezni prišel
i) Vis. pes. 3, 2. 3.
iz zveličanih nebes, da bi si v naši sredi pripravil svoje stanovališče; iz svojega okna morda vidiš premnogokrat po dnevu odprta cerkvena vrata; vabijo te, da obiščeš zapuščenega samotnega Gospoda v tabernaklju. Ali je treba, Bogomila, opominjati te, da ga mnogokrat obiščeš v zakramentu? Mnogo zgovorniša je beseda njegovega srca. O celo gotovo, prav' močno si želi tvoje srce, zvesta nevesta božja, k stopnicam oltarja, k najlepšemu prostorčku, ki je na tem svetu. Ti veš, kako srčno on hrepeni na svojem prestolu, da bi s polnimi rokami delil milosti vsem, ki se mu bližajo; ti veš, da najbolj hrepeni po onih, ki so mu darovali svoje srce. ko si jih je izvolil za nevesto. Bodi tedaj srečna, kadar ga celo blizu gledaš v tabernaklju, morda tako celo sama pri njem v svetotihem večernem mraku, pri mili svetlobi svetilnicc božje. —
O, jaz vem, ti rada hodiš k njemu, rada si tam v lepih urah pobožnega, srčnega veselja. Slišim te v duhu prisrčno moliti, blaženo mu govoriti:
Tukaj so svete reči:
Jezusa Jelo in kri;
Duša, ktera njega vživa,
Se ne pogubi.
Bod’češčen, Odrešenik!
V	nadlogah pomočnik,
Svojim vernim, Tebi zvestim Varli in učenik.
Posvečuj nas ti zares,
Čudapolni kruh z nebes!
Ti otmi nas vseh nevarnost Duš ino teles.
Spokorjenja daj solze,
Grehov zbriši nam dolge;
Vera, upanje, ljubezen Naj v nas gore.
Kadar umrje telo.
Vzemi dušo ti v nebo,
Da se bomo veselili Vekomaj s tebo.
Bogomila, vedno ne čutiš v srcu te radosti. Pridejo bridke ure: tudi tedaj ne pozabi njega, ženina. V bridkosti in
žalosti radi iščemo tolažbe pri ljubem prijatelju. Glej, tukaj je on, tvoj prijatelj, tvoj pravi srčni prijatelj, ki zna tolažiti in ki te rad hoče tolažiti. V svetišču odkrij svoje srce: edino dobri, zvesti prijatelj ti otre solze. Njemu pripoveduj o nehvaležnosti, katero trpiš od hudobnega sveta: ne odpusti te brez velike tolažbe. Njemu predstavljaj v molitvi svoje otroke: on vzdagne roko in blagoslovi ljube otročiče, kakor je storil svoje dni na zemlji. In, o kako srečna bodeš včasi, kadar boš videla v tihem kotcu klečati pobožne otroke, kateri so po tvojem lepem vzgledu na skrivnem zlezli v cerkev, da bi zaradi molitve žrtvovali igro!
Govori o dani priliki pred svojimi otroki o brezprimerno veliki sreči, da imamo Gospoda v tabernaklju. Govori njim na srce. da spoznajo, kako brezsrčno iu nehvaležno je, iti mimo odprtih cerkvenih vrat. pa ne obiskati nekoliko trenutkov našega zveličarja ali pa ga mimogrede Še celo ne pozdraviti.
(Dalje pride.)
Nova slovenska mesnica
ulica Treh^Kraljev
(Via Tre Re 16) pri hauarni O o g a n o,
Podpisani priporočam slavnemu občinstvu svojo mesnico prve vrste. Ve lika izbera jančjega, telečjega in gove jega mesa in svinjine. Cene zmerne brez konkurence. Pričakujem obilo odjemalcev. Na želje odjemalcev se dostavlja meso na dom.
Se spoštovanjem
Andrej Frandolič,
mesar.
NOVA
TRGOVINA Z USNJENI
v Kapucinski ulici ..pri Lizi'' štov. 2.
Podpisani priporočam svojo trgovino z usnjem in črevlj. potrebno, vsem cenj. odjemalcem v mestu in na deželi, ter želim z dobri m blag o m in z najnižjuni cenami postreči. Pričakujem obilo odjemalcev. S spoštovanjem udani
Josip Marušič,
trgovec.
Gorica, Kapucinska ulica štev. ?.
!TVRDKfl 0. ZAJEC
trgovina z železjem v Gorici
v hiši ,,Qoriške ljudske posojilnice-1 (prej krojaška zadruga).
Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave iu upeljave, strešna okna. traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, knhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. ===== — -ir Prosimo zahtevati liste blagajne radi kontrolo.
■ IJost
t
Velika izbera
GAMAŠ
in
GAIOS
J. DRUFOVKA
GORICA, Gosposka ulica št. 3
nasproti „MONTA“.
JOSIP CULOT
v Rašfeljit štev. 2 25 v Gorici.
Velika zaloga vsakovrstnih l^rač^ drobnln za zabavo
In punlc za igračo.
Rcini \trci, pcdcbice, rrzpela iz kovine in lesa, čevlji in klape za poletno sezono zaloga orebnjave in kumarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, semena za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in denarnice, listnice, kovcegi stniki, cevi itd. itd.
kmxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
Lekarna Cristofoletti v Gorici na Travniku.
Tr.klno (Atokfllrvn JMrno nljf. Poučimo nrrditTo proti |ir»iitin t>o-ternlm In »pluinl trl*«nt nIhIiokII.
Izirna uleklcnlr* tole* <*IJ» llH ramoiump lurrt |»o h t'Ml, liplf luru K It.
[|Trnklno Irlrmato Jutrno oljf.
Raba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trtkino jetrno olje se železnim jodecem.
S tem oljem se oidravijo v kratkem časa b gotovostjo vse kostne boleiai, tteioi otroki, golfce, malokrvnost itd.
===r= (>ua ene htcklenice je 1 krono 40 vinarjev.
Opomba. Olje, kateret* »arof»m dlrektao Iz Norfeulje, prellfe nt Tod»o t mojem kem. laboratorju pr« dno ne napolnijo Hteklenice. Zato »morem jamčiti Mojim M. odjemalcem *lede člatote in «itulne •poMobnoatl za rdrarljenje.
CrlHtofolettijeva pijača iz kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju s trsklnlm oljem.
 Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.
Jxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx:
„ CENTRALNA POSOJILNICA"
FJEGISCf^OVflnfl ZADRUGA Z OTTlEJenO Zft\7čZO
♦♦ v GORICI ♦♦♦tjdb
obrestuje hranilne vloge po 4'Daje članom posojila na vknjižbo po 5'\uu, na menice po 6°u, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Kentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Gorso GillS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne.
ODBOR.
UP8
& rH H
&
Ul
A
V
S
A
lil
L
Levljarska zadruga g Mirnu
priporoča sl. občinstvu, da se pri nakupu obuvala za bližnje
veilkonočne praznike posluži naših izdelkov, ki
se prodajajo v naslednjih naših prodajalnah:
_..........--~~==	v	Gorici
na Starem trgu St. 1. (na vogalu Rabatišča).
V TRSTU, Barriera veccltia 38. V SPLITU, ulica staroga suda 314. V TRSTU, Via dei Rettori 1. Prodajalnice so preskrbljene z vsakovrstnim črnim in barvanim obuvalom za vsaki stan. Čevlji „Čevljarske zadruge" v Mirnu se glede ličnosti kosajo z vsakim tujim izdelkom, a so poleg tega 'trpežni, ker se za izdelovanje istih rabi le usnje prve vrste.
Ročno delo.
Sprejemajo se naročila po meri.
i r_i	r—ir—iw—
Nizke cene.
Izvršuje se poprave
t*
*****i
t
\
Goriška zveza
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
reglstrovana zadruga z omejeno zavezo
•Avn*
uje pn mm iffletijsiin polreDscm id pri prodaji ^ ^ ^ kmetUskili pridelkov, v ‘/v* ^
Zaloga je v hiši „CENTRALNE POSOJILNICE** v Gorici, TEKAUŠČE JOS. VERDI ŠT- 32-
Lacr
' :
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. -
Za mnogobrojna naročila se toplo priporočam
ANTON BREŠČAK.
»Ljubljanske kreditne banke“
 se bavi s vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.-
Sloge na knjižice obrestuj! po lv*%. viogc v tekočem računu po dogovoru.
T GORICI
Delnlika glavnica K 18,000.000.	Centrala	V	Ljubljani.	-Raiarvnl	»klad	K	800.00).-
—=—=—=—= F'iO D R[UJ2 N 1C E: Celje, Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. ======
Izdajatelj in odgovorni urednik J. VimpolSek t Gorici.
Tiska .Nrodna Tiskarna' v Qorici:(odgov. L. Lukežič.