ti. ini to jhhmh u Na veliki Oetrtek se je vršil 49. občni zbor »Deželnega Slovenskega učiteljskega drnštva« v Ljiibljaiii v prostorili Učiteljske tiskarne. Udeležba je bila prav mnogobrojna. Med navznčimi člani je bilo več zastopnikov učiteljstva v c. kr. okrainih Solskih svetih. Občnesa 7-bora se je udeležil tudi zastopnik Jiigoslovanskega državnozborskega kluba, državni poslancc siosp. dr. Viadimir Ravnihar. Pogrešali snio pa lcakor običajno v zadnjih časih učiteljic, ki se skrivajo za naiimi hrbti. a prve pričakujejo in vedno povprašujejo, kdaj jim delo iu trud tovarišev prinese kruha in pravie. Organizirana slovcnska žena skuša doseči uajvecie s k n p n e kor i s t i, le učiteliice dela.jo nc lepo. nečastiin izjemo. Ziveti od dela dnigih m lepn iu parasitstva bi se niorale takoj otresti zaveduc učiteljicc. Predsednik tovariš Juraj Rc/.ek otvori občni zbor, ki se vrši v 49. letu društvene dobe. S prihodnjim lctom bomo praztinvali že oOletnieo svojega društvenega ohstanka. Ves ta čas, vso to dolgn dobo vrsi društvo vestno svojo zastavljeno si iuiIoko: v izbolišanje našega narodnega šolstva in gmotnega polo/.aja našega učiteljstva. In kolikor smo dosegli tekoni teh dolgih let, vse se je izvršilo veeinoma pn trudu in delu našega drnštva. V zadnjih desetletjih pa so vse na.še še tako uterneljene prošnje in vsi naši koraki. žal da ostali brezuspešni, ker nam režejn naš vsakdanji kruh sedaj možje. ki imajo k a m e n tam, kjer imajo drugi liudie mehko, za rcve/.a sočutno in usmiljeno srce. Kamor se obrnemo za košček krulia, nikjer nas ne marajo poznati. Država nas odklanja na deželo, deželni odbor pa nas noče priznati kot dcželnih uslužbencev in nas zavrača na občino in zopet na državo. Kadar pa je treba šoli in iičiteljstvu nalož.iti novih bremen in novega dela, tedaj pa kav tekniujejo med seboj, kdo ima vee pravic do nas, da že resnično ne vemo, kje se pričenjajo in kje tichavajo ti ljubeznjivi naši predstojniki. Toda nič straha, kvišku srca! Še iniamo priiatcljev: dobrih, zanesljivih in vplivnih prijateIjev. To so pred vsem naši dr/.avni poslauci. zdni/.eni v Jugoslovanskem klubu, ki so žc doscdaj zastavili za naše pravice svojo vpliviio besedo in jo bodo v bodočnosti gotovo še bolj! Danes nas je počastil s svojo navzočnostjo zastopnik tega veleslavnega kluba, državni poslanec g. dr. Ravnihar, da čuje in se osebno prepriča o težkem in iieznnsnem polo/.aju, v katerem se nahaja kranjsko učiteljstvo. Zato g. drž. poslanca danes v svoji sredi kar najiskretieje pozdravljaino ter ga prosimo, da sporoči velecenjencmu Jugosovauskemu klubu našo srčnn zahvalo za vso dosedaj nani naklonieno podporo in da se slavnemii klubii priporočamo tncli za bodočnost. Pa tudi naše vrlo Oasoprsje nas je prav krepko podpiralo v našein boju za kruh, za kar mu bodi tudi s tega mcsta izrečena iskrena zahvala. Spoinniti pa se nain je še 'onih ljubih naSili tovarišev, ki smo jili ob takili prilikah redno videli v svoji sredi, a so morali oditi branit dom. cesarja. Ti.stim, ki stoje z mečem v roki in s puško ob strani na hranikii za našo očetnjavo, po kateri sovražnik tako polilepnn i/.teza grabežljive svoje roke, n.iini pošiljam danes tia v strelske jarke svoje srčne pozdrave z iskrcno želio, da se nain kinalu zdravi in zniagoslaviio povrnejo v na.šo sredo. Onim dragiin tovarišcm pu, ki so zaslavili za domovino in ccsarja mlado svoje življenje, njim, ki so daleč tam v tnji zcnilji legli v preZKodnii grob, ker tako jim je velel doniovinc nkaz, njim v časten in tovariški spomin, prosim, da se dvignete s svojih sede/.ev. (Zbor stnje posliiša govomikove besede.) Po lepih pozdravnih besedah tovariša predseduika poroča tajnik tovariš Josip Atnbro/.ič o društvenem delovanju izza zadnjega občnega zbora. Zanimivo poročilo se sjlasi: Zadniikrat smo zborovali dne 19. aprila 191fi. Razmere sn se do danes v naši javnosti spremenile. pač pa divja vojna dalje in tira uarode in države v smrt in gospodarsko pogubo. Kedaj bo konec teh nadloK i" te/.av? Tovariši padajn na bojnih poljanah, tni doma nimamo ne hleba, ne denarja. Kaj hočemo? Narod nima ttikaj nobene bescde, saino dolžnosti: Ker tudi učitelji živimo iz naroda za narod, dttiino in umiramo ž njini \ rcd. Dežclua vlada sotovn pozna na.še težnje in ve v kakšnem pomanjkanjii živimo brez vsakih politiških in stauovskih pravic. Deputacija, ki sc jc poklonila iiovoimeiiovaneniu predsedniku c. kr. dež. šolskesja sveta grofu Attcmsu dne 12. juiiija 1916 in pozneie spomenica sta tolmačili želje vsega kranjskega nčiteljstva. Poslali smo na naučno ministrstvo iigovor ozir. peticijo glede učiteljskih imenovan.i, katera so bila vcdno v škodn učiteljstvu, šoli in iavni morali sploli. Dosedaj ni- siiio dobili še nobenega zadoščenja, samo seje . dež. šol. sveta uveljavljajo staro prakso. Ker je »Zveza« pismeniin pototn naprosila ljubljanskega knezoškoia, da naroči zastopnikoma cerkvc v dež. šol. svetu, da glasuieta po svoii vesti in ne po navodilih in načelih nove »kmečke stranke«, bi bilo želeti, da se razmerje glasov pri sejah dež. šolskega sveta izpremeni. Koliko so naša upaiija npravičena, bo pokazala bodočnost. Razrpere časa pritiskajo z vso silo ua učiteljstvo. Bilo je ineseca iulija 1. 1917. Ko so država in dežele zvišale svojim uslužbencem draginjske doklade. smo premišljcvali, kaj storiti. Vsi stanovi se giblieio, samo učitelistvo na Kranjskem osta.ia glede gmotnih razmer za učiteljstvotn drugili kronovin iu še bolj za uradništvom. »V slogi je moč!« pravi pregovor. Odbor dež. slov. učitelj. dru.štva je sklenil stopiti v stik s »Slomškovo zvezo« s proSnjo, se li oddzove povabilu, sodclovati pri akciji za gmotno zboljšanje našega položaja. Kakor veste, smo dobivali do takrat po 80 K »miloščiue«. Sknpna deputacija je Sla k dež. glavarju. Uspeh je bil, da smo dobivali za drusjo polovico I. 1917. res procentualno dostojne in primerne <lnklade, ki so bile po razmerju naših temeljuili plač veliko matij k»t zadostne. Večina kranjskega učiteljstva je liila uvrščena po preiemkih v kategoriio slug. podiiradnikov, dacarjev, nficiantov itd. A ker nas niso mogli tako krstiti, so rekli kategorija pod 1600 K. Deputacijo je vodil državni poslanec Jaklič. Kdor pa misli, da je bila zasluga naših- organizacij, da smn dobili te doklade, sc jako moti. Dežclni odbor je dobro kalkuliral: Mi dovolimo učiteljem za drngo pollet.ie 1917 draginjske doklade. Ko bodo državjii preodkazi za I. 1917. tu ,jih bomo spravili in ker bodo večji nego dovoliene doklade, zadenemo dve muhi z enim iidarcem. Prvič ima dobiček deželni adbor, drugič je v očeh nerazsodnega učitelistva niegov največii zagovornik in mecen. Ker je drž. zbor meseca novembra lanskega leta preveč določno označil namen teh preodkazov, si vlada ni upala izročiti državnega denarja veliki previdnosti deželnega odbora v pokritje draginjskih doklad za drugo polovico leta 1917. Dež. odbor nam je nato ustavil nadaljnje izplačevanje draginjskih doklad in sicer na čisto enostaven način. V proračunu za 1. 1918 so bile učit. drag. doklade v zn&sku 700.000 K. Proračun je kazal 500.000 K primanjkljaja. Tedaj predlaga član sl. dež. odbora: Crtajmo drag. doklade za učitelie in nam se 200.000 K ostane. Sprejeto. Danes niinamo ne doklad, ne drž. preodkazov! Zoper tako pfrstopanje moramo protestirati v imenu stradajočega učiteljstva in njegovih rodovin, v inienu šolske mladine, kateri ne moremo dajati danes telesno izčrpani več onih dušnih sil, ki jih država tako nujno rabi. Protestiramo v imenu slovenskih staršev in slovenskega naroda, zaradi katerega smo tukaj mi, dež. odbor, dež. vlade in sploh vse ekscelence. Kdor misli, da ie narobe prav, ima rojstni datum iz predpotopne dobe. Državni preodkazi sn' izgubili svoj prvotni namen, če bi dobili ostanek tudi 1. aprila, ker so v nbliki predujmov kapliali v naše žepc. Pravijo, cla ne morejo napraviti ključa, po katerem naj se razdelijo. Kaj smo hoteli? Nastopila so vsa okrajna učiteljska dništva, ki so vsa na isti dan zahtevala pomoči od predsednika c. kr. deželnega Solskega sveta. Ravno med sejo deželnega šolskega sveta je dobival grof Attems brzojavke. Videti mu je bilo, du ima več dobre volje nego energije pomagati bednemu učiteljstvu. Toda dr. Lampe mu kategorično odgovori: »Mi ne damo ničesar; učitelji niso deželni uradniki!« V isti sapi je pa nasvetoval vladi, da bi dala preodkaze za 1. 1918 na razpolago deželnemu odboru, da jih razdeli med učiteljstvo po previdnosti. Mi ž.elimo in zahtevanio, da bi nam povedal dr. Lampe, kam spadamo, da se ne bodo igrali z nami enkrat deželni zastopi, avtonomne in neavtonomne občine ali lokalne vlade kakor z žogo. Pri omenieni seji sc je oglasil tndi reierent ter pristavil. da se noč in dan dela kljnč za izplačevanjc nabavnega prispevka, arnpak de!a ni mogoče takoj končati. Iz govora, ki ga je imel naš znanec z deželnim glavarjem, iinamo vtis, da ie vse to kazen učiteljstvii. Godi se nam krivica po gotovem načinu, ki ga imemijemo sistem. Ako pravijo »ne moremo končati«, velja to tistim, ki verjaniejo. Mi pa ne veriatnemo, da bi bil reierentov namestnik tako počasen uradnik. Ako bi čakali na milost te gospode. bi priromali ti preodkazi v na5e roke po smrti kranjskega učitelistva; namesto nagrobnih spomenikov bi se lesketali na naSih grobovih sami cekini. Ker še nismo prišli do svojega denarja, smo poslali vsem okrajnim učtteli. druStvom novo okrožnico s pozivom, da naj se to pot obrnejo za pomoč na pristojna ministrstva. V informacijo smo poslali »Jugoslovanskemu klubu« primerno obvestilo. V tem času so bile seje proračunskega odseka in državne draginjske doklade so prišli v parlament. OosfK>d poslanec dr. Verstovšek je bil kot član proračunskega odseka tako prijazen, da je prosil za informacije. Zlasti ie zahteval predloge in nasvete, po katerih bi se draginjske doklade za leto 1918. nestrankarsko razdelile. Poslali smo nekako spomenico »Jugoslovanskemu klubu« in jo izročili tiidi gosp. poslancu dr. Ravniharju. Olavno načelo ie bilo, da naj vsak učitelj natančno ve, koliko sme zahtevati. Kako daleč smo z drž. dokladami ta leto 1918., nam je znano iz časopisov. Poročilo bi lahko razširil; toda govoril bi Vam o poglavlu učiteljske bede in pomanjkania. Razkrival bi svetu sramoto, ki bi se v vsaki moderni državi imenovala »kulturni škandal«, ki ie pa mogoč samo v državl, kl se sicer baha, da ima 2 km za fronto normalen pouk, med tem ko 100—200 km xadaj ra frotrto delujoči učitolji nimaio ne kruha, ne denarja in take šole, kakor bl. ]lh ustvarlli duSevni invalidi In ne c. kr. Jolske oblasti. Neizprosen boj boiuie kranisko učlteljsko društvo. Ali zmagati — ali pastl! Mogočnl so na5i nasprotniki, gorje nam, ako podležemo. Ni nam lahko živetl danes, nam, takoimenovanim plonirjem kulture. Zakaj nam je usoda prisodila ta stan! Ko bi bil težaški hlapec, bi imel gotovo draginjsko doklado, tako smo pa edini stan y centralni Evropi brez vojnih doklad. Obupal bi nad usodo učitelistva. Toda pomislimo, da nas tlači sistem. Padel ie še hujši absolutizem, upaimo, da zgme tudi na Kranjskem. Temna leii za nami preteklost, žalostna za nas ie sedanjost, bodoŁnost, toliko opevana in prorokovana, pridi žo enkrat in bodi naSa! Poročilo je bilo spreieto z velikim odobravanlem. Ker se k poročilu ni nihče oglasil k besedi, je prišlo na vrsto blagajnikovo poročilo. Blagajnik tovariš Jakob Dimnik poroča, da ima društvo 5238 K 80 vin. premoženja. Tudi to poročilo je vzel občni zbor odobruie na znan]e. Nato je govoril tovariš L. Jelenc o predmetu: Omotni položaj kranjskega učitelj&tva. Izvajal Je: Ne mislitfe, da Vatn bom v današnjem svoiem poročilu povedal kaj novega. Ne! Pel bom staro, ne lepo pesem, ki je še ni konca, govoril o • boju za staro našo pravdo, ki še ni doboievan, to je boj za učiteljski kruh. Treba je, da poznamo zgodovino tega boja, da imamo pregled o njem, ker se iz preteklosti in sedanjosti učimo in sklepamo za prihodnost. Star je boj za zbofjšanje našega gmotnega položaja, star kakor naš stan, ki ga ie sedaj veliavni državni šolski zakon poklical k življenju. Ob koraku v živl.ienje se ie že pričel naS eksistenčni boi. Komur so natanko znana s'sa določila našega državnega šolskega zakoua ,mu je nerazumljiv ta boj, ker najde v tem zakonu vendar § 55., ki jasno veleva, da morajo deželne legislativne ablasti določiti učitelju plačo, da lahko preživi st-be in svojo rodovino. In zakoni so vendar tu, da se izvršujejo. Tako bi sodil vsak normalno misleč človek. Toda § 55. državnega Jolskega zakona se je urinil v zakon menda zato, da se ne izpolnuje. Noben deželni zbor po vsej Avstriji se ni ravnal pri ureditvi učiteljskih plač po § 55. drž. šol. zak. Vsi so kršili določbe sankcioniranega zakona, a nikogar ni bilo in ga ni, da bi kaznoval tiste, ki se ne drže zakona. Kdor ne izpolnuje sankcioniranih zakonov, zapade kazni; tu pa greše deželni zbori vseh avstrijskih kronovin, nekateri bolj nekateri manj, nekaznovano že 50 let, a jih ne kliče nihče ria odgovor. Sodili bi, da osrednja vlada, ta čuvarica zakonov, poseže vmes ter zagrozi in zakliče: do tu in ne dalje; dovolj je zakonolomstva! Odslej naj se pravično izvaja določilo § 55. Zaman! Tega trer.utka Se nismo doživeli in zato naš boj za obstanek. Hudo obtožujem zaradi kršitve § 55. drž. šol. zakona d^želni zbor vojvodine Kranjske. Ko je šel na izvršitev tega paragrafa leta 1B70, in prvikrat uredil učiteljske plače, ie grešil ta tako hudo zoper § 55., da bi ga bili morali takoj posaditi na zatožno klop. Sistimiziral je učiteljske plače po grdi prislovici: za življenje premalo, za smrt preveč. Od leta 1870. naprei so večkrat menjavali naše plače, in če so iih večkrat regulirali, manj smo imeli: dali so tu par vinarjev, odvzeli pa iih tam, pa smo bili > glih«. 1000 K najvišja temeljna plača in po 80 K petletnice-, to so bili zneski, od katerih nai živi učitelj in njegova rodovina. Časovnega avanzma ni bilo. Ker so uvedli krajevni plačilni sistem, ie marsikateri učitelj začel svoje službovanje s plačo 800 K in ga z isto tudi dovršil po 401etnem službovaniu, ker ni mogei menjati kroja, ali ga ni hotel, ker se mu je priljubil. Ce smo prosili za iviSanje, smo našli gluha ušesa, če smo zalitevali zviSanje petletnic z 80 na 100 K, $o bile Jo že pretirane i-ahteve. Pri tem postopanju ne izvstamemo nob«ne stranke, ki so slučajno gospodarile z deželnimi sredstvi. V»e so bile enake: včasih niso mogle, največkrat niso hotele. Letos poteka 20. leto, da nam je bil deželni zbor u«odll vsaj y enem pogledu, uvedel ie osebni plaCilni sistem; seveda ga je «op»t utesnil. kollkor Je 1« mogel. V prTi plačilnl razrod so uvrstili 10 odstotkov vsega učiteljstva, v zadnji pa 45 odstotkov. Ostal« 30 pa nedotaknlene tudi ogromne petletnice. Odslej se Je sačoLa doba krpanja. Ko le bila še na krmilu narodno-napredna stranka v iveei s pcslanci veleposestva, |e dovolila 25odstotno doklado k temeljni plači, a samo družinskim očelom, Izvzeti so bili samci in učiteljice. Ko )e pa zavladaLa v deželnem dvorcu klerikalna stranka, pa Je nastopila doba »po previdnosti«, doba gnusr:e korupcije. Dež»lni odbor si je pustil votiratl velike vsote, s katerimi jc tržil in kupoval Slomškovi zvezi člane, dovoljeval doklade »po previdnosti«, katerih razvpiti liberalni slovenski učitel)i — pač pa nemški — 5e danes nimajo; z eno besedo, zavladalo je gojspodarstvo, ki se ga S. L: S. po lastni izjavi srnmuje noter do dna svole duše. Ker se je položaj kranjskega učiteljstva slabšal od dne do dne, ker je bilo pomanjkanje v učiteljskih rodovinah vedno neznosnejše, niso mirovale u&teljske organizacije, temveč storile vse, kar je bilo mogoče, da bi olajšale učiteljsko bedo in pripomogle učiteljstvu do lepših dni. Neprestano so bile na delu. Zavzemale so se za izpremetnbo § 55. drž. Sol. zak., -x>tegovale xa podržavljenje ljudskega šolstva, posredovale potom posameznih državnozborskih poslancev in državnozborskih klubov pri centralni vladi, da odstopi deželnim odborom v*>ote od malega finančnega načrta v svrho regulacije učiteljskih plač; zahtevale plače, kakor jih imajo državni uradniki štirih najnižjih činovnih razredov. Koliko vlog, spomenic, brzojavk, koliko posvetovanj s centralnimi učiteljskimi organizacijami v Avstriji, koliko intervencij pri poslancih, klubih in ministrstvih je bilo, ve le tisti, ki je sam sodeloval. Posrečilo se nam je bilo, da so dobile dežele od osrednje vlade iz malega finančnega načrta pri-. spevke, toda nekatere }.h niso porabile v to, v kar so bili namenjeni, pograbile so jih in porabile v druge svrhe, in učiteljstvo je izšlo zopet praznih rok Leta 1914. neposredno pred izbruhom vojne, je predložil naš deželni odbor deželnemu xboru načrt regulacijskega zakona, ki bi nas bil glede plačilnih postavk zadovoljil. A deželni odbor je hotel in namenoma delal na to, da naj ta načrt ne postane nikdar zakon, ker mu je dodal disciplinarna določila, ki so v očividnem nasprotju s temeljnimi zakoni in Je bolj z mnogiml paragrafi šol&kega zakona. Deželnemu odboru ni bilo za to, da ba pomagal učiteljstvu, temveč bolj za to, da je pobasal učiteljstvu namenjene prispevke v svoje blagajne in porabil za druge svrhe, učitelistvo pa je pustil stradati dalie. Deželna vlada kranjska pa je vse to mirno gledala in dajala blagoslov nezaslišanim krivicam, kl jih ie de!a! deželni odbor učiteljstvu pod njeifm* okrilieni. In tako ie stopilo kranjsko učiteUstvo s piačo, ki mu le "bila odločena leta 1898., v vojno dobo leta 1914. Sedaj se ie začel kranjskega učiteljstva pravi križev pot vseh 14 postaj — bolj za vojnp dragiinjske doklade. Draginja ie rastla od dne do dne.V letih -1914. In 1915. smo životarili — sami vemo najbolje, kako — z vinarji, ki iviso zadoščali v blaženih časili miru. V letu 1916. in v prvi polovici leta 1917. nam je nakazal deželni odbor trikrat po 80 K in po 10 K, enkrat po 15 K xa vsakega nedoletnega otroka. V drugi polovici leta 1917. nam je irplačevaJ mesečno nekoliko izdatneiše draginiske doklade. Ali kakor hitro je državna zbornica dovolila 70 mifijonov K za enkratni nabavni prispevek za učiteljstvo, hitro se ie hotel okorisriti s tem naš deželni odbor. Od 1,017.800 K. ki so bile določene za kranjsko učiteljstvo, je hotel spranti polovico za draginjske doklade, ki jih je bil nakazal učitelistvu v letu 1917., drugo polovico pa je hotel poiabiri za draginjske doklade v letu 1918. Ker se je vlada zaradi jasnega besedila tozadevnega državnozborskega sklepa uprla tej nameri, je pa deželni odbor kratkomalo s 1. januarjem Ietos ustavil izplačevanje draginjske doklade, državnega prispevka za leto 1917. v znesku 1,017.800 K pa Se do danes ni izplačal. Ogorčenie zaradi takega postopanja deželnega odbora je bilo v naših vrstah velikansko. Učiteljstvo bi bilo sledilo organizaciji, kar bi bila sklenila. Toda ničesar ni hotelo slišati 0 stavkj. še manj 0 pasiviii rezistenci, ker se nam je smilila siovenska mladina, katere vzgoja in pouk itak silno trpita v vojnem Łasu. Tak je bil naš položaj v minulih treh mesei-ih, obupen in skrajno neznosen. Viliar ogorčenja nad brezsrčnim postopanjem deželnega odbora in brezbrižnostjo deželnega šolskcga sveta se je šelc polegel, ko je dunajska zbornica poslancev dne 15. t. m. sklenila načrt zakona, ki urejnje učiteliske draginjske doklade. Po <em naCrtu s*no dosegli doklade, kakišne smo zahtcvall. Posebno važna se mi zdi določba v § 7. tcga načrta, ki se glasi: Ako se zviša draginjska doklada državnim uradnikom, stopi to zviSanje avtomatično v veljavo tudi za učitelistvo. Upamo, da ss zbornica poslancev in ministrstvo 2edinita takoj po velikinoči ijlede plačevanja 70 : r>U ali 50 : ,MJ in da se odpravijo ovire sankciie, da i7n.1e učiteljstvo čimprej do denarja. Tako smo izvojevali ta. boj; mislim, da so natn s tem zagotovliene draginjske doklade za čas vojne. Kai pa po vojni? Ali preneha)o s koncem voine tudi dovoljene draginjske doklade? Vojne bo enkrat vendar konec draginje pa ne po vojni. Ako prenehajo po vojni z izplačevanjem drag*injskih doklad, pride učitelistvo zopet v obupen položaj. Zato Je treba, da le naSa deželna orgnizacija pazno na straži. \' dvojni meri se natn kaie nala bodočnost. Ako doseže troedini lugoslovnskl narod v smislu majni5ke deklaracije svojo lastno neodvisno, svobodno jugoslovansko državo pod habsburškim žezlom, ne dvomim ne malo. da bo ta država pošteno in pravično uredila učiteljske razmere; ako se nam pa to ne posreči, pa smemo z gotovostio pričakovati, kakor so razmere sedaj, da zasedejo sedeže v našem deželnem dvorcu pošteni in pravični novi možje, ki bodo znali ceniti delo slovenkega učitelistva za kulturni napredek slovenskega naroda in ne bodo pustili, da bi se tnoralo to učiteljstvo tudi v prihodnje boriti za vsakdanjl kruh. Kdor je površno opazoval v, zadnjem času naše gibanje in delovanje, bi sodil, da smo žrtvovali vse sile krušnemu boju. Toda temu ni tako. Res ie, da stno porabili v to mnogo svoje energije, toda nikdar nismo pozabili svoje vzvišene naloge, nikdar nismo zanemarjali vzgoje in pouka izročene nam mladine. F^ripravljali smo se za negotovo bodočnost, da nas ne zaloti nepripravljene. Vse šolstvo, ne samo ljudsko šolstvo, se bo moralo prilagoditi in urediti razmeram časa. Ce bodo zahtevali po voini od nas naše nazore, naše mnenje o preustrojitv*i šolstva, jim bomo podali popolnoma izdelan načrt za preustrojitev šolstva po zahtevah novega časa, novih razmer. Na tem načrtu marljivo deluje v to svrho izvoljen odsek. To se mi je vredno zdelo pripomniti, da nas ne bo kdo sodil napačno. Ob sklepu mojega poročila nasvetuiem \ sprejem nastopno resolucijo: »Odboru Deželnega Slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani« se narota, da pazljivo zasleduje razvoj razmer tičočih se učiteliskega stanu, in da ob vsaki dani priliki ukrene vse in ne pusti ničesar iz vidika, kar ima biti v blaginjo, korist in dobrobit učiteljskega stanu.« Slovensko učiteljstvo ie našlo pri svojih prizadevanjih, stremljenjih in bojih vsikdar mogočno podporo in veliko pomoč pri Jugoslovanskem državnozborskem klubu. Ob vsaki priliki nam je šel na roko z besedo in dejanjem, ter pokazal s tem, da rau je na srcu blaginja učiteljskega stanu in krepek razvoj narodnega šolstva in po niem kiilturni napredek jugoslovanskesra naroda. Zato predlagam: Občni zbor Deželnega Slov. učiteljskega društva, ki se ie vršil dne 28. marca t. 1. v LjubIjani, izieka Jugoslovanskemu klubu za blagodeino naklonienost napram kranjskemu učiteljstvu in za niegovo pomoč v težk?h boiih za obsta•lek. svojo iskreno zahvalo. O tem sklepu naj se obvesti Jugoslova;.ski klub pismenim potom. Predlog in nasvetovano resolucijo jc občni zbor soglasno sprejel. Nato se ie vršila volitev odbora. Izvolijo se: predsednik Juraj Rcžek, *x»dpredsednik L. Jelenc, tajnik Josip Ambrožič, blagrajnik Jakob Dimnik, odborniki: Jakob Furlan, Ivan Petrič, Franc Crnagoj, Janko 2irovnik, Ivan SchmeLdek. Za preRlcdovalce računov se izvoliio: Alojzij Keceli, Anton Likozar, Vendelin Sadar. Na predlog tov. Schmeideka se sklene: VsaJco okrajno učitelisko druitvo plača od vsakega tlana po 1 K članarine v blagajno Dež. Slov. učit. druitva. V deba(o so posegli Dimnik, Luznar, Črnagoi in Oangi. DruStvo ima vedno večje stroike; vse ie dražje: papir, poštnina, treba bo plačevati potnino odbornikom itd. Vsakemu okr. učit. društvu ostane še vedno v blagajni 7 K od vsakega organiziranega člana. Na predlog tov. Sege se sklene poslati deželni vladi peticijo, da se vzame učiteljstvo v aprovizacijo, ki se ravno snuje. Nato se je vrSil razgovor 0 jako važni točki: PodrŽavlJenje in stalno nameščenie c. kr. okr. Łolsk!h nadzornlkov, Učiteljstvo je načelno proti podržavljenju in stalnemu imenovanju c. kr. okr. šolskih nadzornikov. Društvo ie to stališčc označilo že na prejSnjih občnih zborih in se tega tudi drži. isaše stališče ie opravičeno tudi z ozirom na bodoco Juiioslovansko državo, fci bo demokraška. V taki državi si naj učitelistvo samo voli okr. šolske nadzornike. Ker poteče 6-letna funkcijska doba okrajnih šolskih nadzorn.kov, moramo statl na straži, da se 'ne vtihotapijo v deželo kranjsko nadzorniki, ki nimaio potrebne izobrazbe, srca In nič poštenosri, ampak bi bili zopet priganjačs c. kr. šolskih oblasti in eksekutarj': politiških strank. Taki možje, in še podržavljeni, bi bili prava iiba bozja in kazen za učiteljstvo in nedolžno šolsko tnlad/lno. V upravni odbor Zaveze se izvolita tov. I. Dimnik in K. Humek. Slednjič se ie oglasi! k besedi zastopnik Jj- Koslovaitskega kluba državni poslanec dr. Rav- nihar. V svojem stvarnem in zanitnivem govoru ie razpravijal 0 državnih draglnjskih dokladah za učileljstvo v 1. 1918, Jugoslovanskem klubu in dcžfcincm šolskem svetu za Kianj&ko. Pojasni potek pocajani z vlado, razmerje av- tonomistov napram predlogi, razmerie učit. na- --proti deželam in državi. Avstrijsko "nčiteljstvo ima dva gospodarja, ki skrbita zaiii tako slabo, da umira. Jugoslovanski klub stoji kot en mož za uči. telislvom, spremlja z zanimanjem njegov boj zj kiuh in ie radevolje na razpolago učiteljstvu. Ko dobimo svobodno jugoslovansko državo, bo do. \*olj dela po vseh kotih naSe domovine. Jugosl klub vidl v učiteljstvu oni stan, ki bo prvi po. magal organizirati novo državo. Ker je slovenskc učiteljstvo tako dobro organizijrano, bi zadostovn; samo kiatek brzojav Jugosl. kluba in učiteljstvc Jugoslaviie se loti novega dela. V de'. Sol. svetu se razmere niso ie pra\ nlč spremenUe. Dr. Lampe ima še vedno korn. paktno večino sedoilh članov. Ce vzdigne on svo, mall kazalec, store to avtomatično za n.lim vs drtigi njegovi somiSljeniki. Zborovalci so na mnogih mestih viharnc odobravali zanimiva izvajanja gosp. poslanca. U tovanš predsednik se mu s toplimi besedami ^a hvali za njegov govor. Ob sklepu zborovanla le lzrazil občni zboi brzojavno sožalje Hrvatskemu pedagoiko-knji. ževnemu zboru i Savezu hrv. učiteljskih družiava ob smrti vrlo zasluženega pedagoškega plsatella in glavnega urednika »Napretka« Stjepana Masarifka, profesorja v p. na učiteljski škol v Zagrebu. Večna mu »Slava«! S tem je pred. sc-Jnik zaključil lepo uspeii občni zbor.