ilje leto star© -
zdaj preglejmo staro šaro?
Kon^c jei
Kmalu proč bo staro leto, že iztekajo mu ure, trgovine vse že vneto delajo spet inventure in zato brž pohitim), d.i pred dvanajsto uro za zaključek naredimo d.ii preteklih inventuro.
Če pričnemo kar s Kore to, iaat li.hko ugotovimo, da ima za poižcrejo čuda idealno klimu, da se tam zato — prekleto! Polži čudežno množijo, saj skoti vsak polž na’ leto najmanj eno — komisijo.
Ia zato nihče na svetu - ker so polži zopet breji -ne verjame, da bo k iei mir podpisan na Koreji Tudi šahovska partija Vietnam contra Marijana ni privedla do remija; Marijana neugnana ni še upa izgubila, da partijo bo dobila, pa četudi še dve leti s kraljem bi samci igrali, morda še s tremi kmeti, ki — tekači so postali.
In medtem, ko še Francozi v Vietnamu za šah skrbijo, za ostale na Formozi striček Sam s kompanijo daje lutkovne predstave in skrbi za dvig prosvete, vzgaja lutke žive, prave, pravcate — marionete.
Igro lutkovno tovrstno v Teheranu so dajali in so jo zares izvrstno pred občinstvom zaigrali. John jo je dramatiziral, isti John jo je režiral, Johnny jo je insceniral, isti Johnny financiral,
Jo (kratica) je kasiral, scenske tekste deklamiral, lutke vodil, komandiral, glasno govoril, sufliral, kot gledalec aplavdiral, le kot lutka ni statiral.
Z Johnnyjem za zdaj
končajmo in, da zmanjšamo zamudo, urno se v Egipt podajmo, kjor so izkopali čudo: sliko — menda še iz raja — ki Pratommyja predstavlja, . prav ko v Anglijo odhaja, iz Egipta se odpravlja.
In ker tudi mi skomine po Evropi že imamo, na prevoz se brez voznine tja v Kenijo podamo, domačine v Šprahi toti:
»Yes, how, how?« ogovorimo In takoj po zračni poti v Evropo — odletimo.
Ce Pr' tem bo veter vlekel proti vzhodu nas zanašal, glejte, da se vsak bo slekel.
10 dtnurjev,
LETO V;
LIST ZA DOBRO VOLJO IN SMEH — IZHAJA VSAKO SkE„..
AMERICAN
Nekdo Je prišel iz Amerike domov in pripoveduje:
"No — ia v Ameriki imam tako veliko farmo, da je v štirih urah s svojim avtomobilom ne prevozim od enega konca do drugega!«
»Da, da,« je dejal eden prisotnih, »tak star avto smo ml tudi imeli!«
POSTREŽBA A LA CARTE
Upravnik neke restavracije je ves besen pridrvel v kuhinjo:
»Kateri bedak je le napisal na jedilni list .Srnino stegno1? Saj vendar sploh nimamo srne. In sedaj se je našel gost, ki je naročil prav srnino stegno! Kaj sedaj?«
»Tovariš upravnik,« je dejal kuhar, »le brez skrbi — napravil bom. kar bo le mogoče!*
Mo , tki
... je v porušeni Nemčiji po vojni zaslužil težke milijone s tem, da je prevzemal podiranje bombardiranih hiš in spravljanje materiala, si je med obiskom v Atenah ogledal tudi razvaline starogrške Akropole ter dejal: »Ce kalkuliram kar takole na grobo vzeto — v troh tednih bi pospravil vse tole kamenje ...«
... je hotel kupiti za svojo spalnico modro, njegova žena pa rdečo preprogo, je srečal čez nekaj časa prijatelja, ki ga je vprašal: »No, kako si kaj zadovoljen z rdečo preprogo?«
... se je vrnil s potovanja po svetu s tridesetimi ženami, je pri carinskem pregledu trdil, da je igral z nekim arabskim šejkom karte . .
POSLEDNJE VPRAŠANJE
Ko so Beri j o pred usmrtitvijo vprašali, ali bi rad še kaj povedal, je možakar vprašal:
»Rad bi samo vedel, za katerega naj prej rezerviram prostor na onem svetu: za Molotova ali Milenkova?«
PRESENEČENJE
— Pomisli, ženka, našel sem pulover, za katerega sem bil prepričan, da sem ga lani izgubili
— Kje pa?
— Na sebi, ko sem slekel srajcoI
Pollria. platana . golovinl	SREDA,	30.	DECEMBRA	IMS
sicer se vsakdo bo vprašal: »Glejte, to tovarišijo, ti z zahoda so, kot kaže .« in lahko nas obdolžijo najmanj kakšne špijonaže, ker v oblekah vsi tičimo, tam so drugi običaji, saj celo sedaj na zimo, hodi vsak le v sami maji. Vsak zato ima naj brigo, da ga veter ne zanese, v žepu stiska dvojno figo
- to se še najbolj obnese -da na vzhodu ne pristane, ali kje med sateliti,
d^ ne pade med Talijane, sicer diplomati zviti ga za Laha proglasijo in njegovo domovino kar za laško kolonijo, terro nostro in lastnino. Med Francozi ne pristani
— razen v skrajni, skrajni
sili —
če pa ne, se funkcij brani in ne daj, da izvolili bi te za državno glavo, za predsednika ne rini, pusti diplomatsko slavo, »Ne!« na vse ponudbe zini. Med Angleže si ne želi, ker bi te lahko prodali rimskemu trgovcu Pelli, s tem so vedno se pečali. Se v Berlinu ne pristani, sicer te razpolovijo ia te po metodi znani »fifty - fifty« razdelijo.
In zato kar brcaj vneto, da pristaneš v domovini, da dočakaš novo leto zadovoljno pri črnini, da se skupaj zavrtimo, si prižgemo cigareto in o polnoči želimo:
»Zdaj horuk v novo leto!«
I
‘Nadaljevanje na zadnji stran.
craS iz purgarske <sSežel«s
Srebam prijatelja. Več let se že nisva videla. Strese mi roko kot bi imel slona pred seboj in me obsuje z vprašanji. Ko pridem po prvi invaziji do sape, ga povprašam, kje se je tako dolgo potikal.	#
V purgarski deželi sem bil, mi pravi. Zdaj sem emigrant.
S šolo sem si bil že od nekdaj v laseh, zato tudi nisem gojil nobenega intimnejšega poznanstva z zemljepisom. Seveda, tega ne kaže razlagati ljudem, zato sem učenj aško nagrbančil čelo, si odkašljal (prekleti kašelj, vedno me popade, kadar bi moral govoriti), in končno sem le iztisnil:
»No, kako Je kaj tam?«
Dobro, pravi. Ljudje, ki ne morejo več živeti, umirajo. Sicer pa nisem zaradi tega zapustil purgarske dežele. Prišel sem nazaj zaradi — zaupljivo ml je zašepetal — pravice.
To je bilo preveč za moje pedagoško neobdelane možgane, nisem se mogel izmazati z nagrbančenim čelom in kaži jan jem, zato sem ga lepo pobaral, kako in kaj misli s tem
Veš, mi pravi, dobri ljudje so v purgarski deželi Govorijo spodobno kot vsi državljani, toda nekaj jih je, med njimi sta najvidnejši frau Kliček und frau Muršec, ki imajo svojo špraho, čisto ekstra no-bel špraho. In na to špraho so zelo ponosni. Pa sem imel nesrečo — da je bila nesreča, to vem danes — torej nesrečo sem imel, da sem stopil meglenega večera v gostilno na specialno pijačo vodavino, ki je patentirano v tej deželi. Sedim takole in pijem. Okrog mene sedijo drugi in pijejo. Sedi tudi gostilničar, toda ne pije (že ve, zakaj)
Iznenada pri sosednji mizi zapojejo. Trije ali štirje so bili. Zapojejo, se pravi zažingajo v čisto ekstra in nobel Šprahi. Jaz pa pokonci Mi smo spodobni državljani, pravim, ne dovolim, da bi v lokalu žingali v ekstra in eht in nobel Šprahi Oni pa na mene. Začel sem napadati kot italijanska vojska. Tri-j? so bili in najlažja pot mi je bila skozi vrata.
Ko sem se oddahnil in podkrepčal svojo korajžo, sem napisal članek za časopis. Saj veš: ne dovolimo, da bi med nami bili neki, ki tako in tako, smo pošteni državljani, ekstra in eht Špraha je sramota in šc nekaj podobnega. Saj veš, kako se takšne stvari napišejo
Bil sem zadovoljen s člankom, v uredništvu so bili zadovoljni s člankom, ljudje so bili zadovoljni s člankom, samo tisti trije, ki so žingali v ekstra in eht Šprahi, i niso bili zadovoljni Vsem tudi ne mo-
reš ustreči, sem rekel, zato se ne bom sekiral. Opozicija je povsod, saj smo demokrati in razumemo to.
Toda opozicija je šla na sodišče. Tam je zatrjevala, da je vse sploh in oh und gane izmišljeno in da oni v lokalu sploh niso žingali, če pa so žingali, pa to tiberhaupt nikogar nič ne briga in da oni že vedo, kaj delajo, in če žingajo, potem žingajo v planinah, kjer ni greha in nobene nacionalitete. Imel sem tri proti sebi in da bi bila opozicija še močnejša, sem imel proti sebi še tožbo in pred seboj sodnika
Ni me bilo strah te armade, kajti nisem bil sam. Na svoji strani sem imel sedem prič in z menoj vred nas je bilo osem Imel sem
železne dokaze, da so moje navedbe v članku resnične. Vendar so ti železni dokazi odpovedali: vse priče so iznenada zgubile ves spomin in se niso ničesar spomnile, da bi slišale kdaj kakšno žinganje v ekstra in eht Šprahi Zdaj je imela besedo opozicija. In opozicija je govorila, govorila. Ko sem le prišel do besede, sem bil sam, brez železnih dokazov, brez prič. Zmagala je opozicija kot v kakem parlamentu.
Zgubil sem tožbo in bil obsojen Zdaj sem emigrant
Zapustil sem lepo purgarsko deželo in prišel domov Tu iščem ljudi, ki bodo imeli toliko korajže ln značaja, da bodo govorili pred sodiščem tako, kot. govorijo tebi v obraz
DEMOKRACIJA FIFTY i FIFTY
Ameriški vojak, ki Ja pravkar prispel v Evropo, piše domov:
»Naša ladja je bila čudovit primer ameriške demokracije. Oficirji — 130 po številu — so zasedli natančno polovico vsega prostora na ladji, mi vojaki — ki nas je bilo 3000 — pa drugo polovico!
MI SMO HITREJŠII
»Z umikom čet mora začeti Jugoslavija,« je dejal Pella v Rimu
»Zakaj Jugoslavija, ko so pa italijanske enote mnogo prej prispele na mejo .?«
»Da, da ,« je dejal ministrski predsednik Pella, »toda pri umiku smo mi h'trejši .«
Razočaranje
Prisrčnost
— Oti. nikarte nikarte, my dcar Mrs., prav tako prisrčban je va3 mali kot Italijani! Bolj jih razvajate in božate. bolj so nesramni in zahtevni!
BOLJE
Domišljav bogataš se hvali v družbi, kako je ubil na svojem potovanju po polarnih krajih severnega medveda, katerega kožo Je imel kot preprogo pred kaminom:
»Bilo Je strašno! Borba na življenje in smrt! Eden je samo lahko ostal — ali medved ali jaz!«
»Dobro, da se je stvar tako končala!« se je oglasila njegova znanka. »Kajti, prepričana sem, da vi ne bi bili nikoli tako lepi kot preproga!«
TRI NEUMNE . . .
Rakosi se pripravlja na obisk zavoda za duševno bolne. Zdravniki se dva tedna mučijo z bolniki, da bi jih naučili, kako je treba pozdraviti očeta domovine.
Končno je napočil veliki dan.
Bolnike postavijo v vrsto. Pouk ni bil zaman. Vsak navdušeno pozdravlja plešastega sekretarja »Partije madžarskih delovnih ljudi« in novi vladni program, le zadnji v vrsti molči.
Rakosi ga jezno pogleda: »Vi nočete pozdraviti menj, partije in programa?«
Dotični se zaupno skloni k Rakosiju ln mu pošepeta na uho:
»Oprostite, jaz nisem norec, sem od osebja ...!«
» • ♦
Rakosi Je navdušen nad tem, kar vidi. Lepi, novi paviljoni, cvetlične grede. Na koncu parka kopalni bazen; lepo, veliko delo iz cementa. Tudi skakalna deska je tam, bolniki pa na glavo skačejo z nje v bazen.
»Odlično,« pravi oče domovine, »zlasti ta kopalni bazen mi je všeč!«
Glavni zdravnik ponosno prikima: »Kaj šele, ko bo tudi voda v njem ...!«
Rakosi ogovori na vrtu umobolnice vrtnarja, ki je tudi sam tih in miren norec.
»No, tovariš vrtnar, ste pognojili jagode?« »Gnojiti?« se začudi ta. »Jaz sem jih navadno sladkal...« »Ne, najprej jih morate pognojiti!« pravi Rakosi. »Tako, tako!« se zamisli nato norec, »torej so vas taradi tega zaprli sem ...?«
Dežnikarskc* uganka
\
ali kaj je pozabil karikaturist narisati?
(Made ln Dolnja Lendava)
»Tako si pravzaprav samotnega otoka nisem predstavljal .. .1«
Previdnost
Gregor je previden in pameten mož Je pristaš napredovanja po službenih letih, podjetnost in gospodarski kriminal pa zagovarja samo takrat, kadar se znajdeta pred sodiščem — tekrat se mu smilita. Pi-ej ne!
Gregor je torej potoval. Z vlakom seveda — kajti Gregor je previden mož in ima raje pod seboj solidno zamudo, kot pa varljivo naglico kje po zraku.
To je v vlaku pri tretji uri zamude tudi obširno obrazložil svojemu sopotniku. Sopotnik pa je pobožrto gledal v nebo — če lahko tako Imenujemo umazani strop železniškega vagona II. razreda — in dejal:
»Oh, gospod, saj smo vendar povsod v božjih rokah!«
»Ne vem, kakšno zvezo naj bi imela železnica z božjimi rokami — razen morda tisfe o počasnih mlinih!« se je začudil Gregor. »Jaz govorim le o tem, da ne zaupam vožnji v letalu!«
»Oh, gospod!« je zopet dejal sopotnik, »v božji roki ste, in če on hoče, vas najde prav tako v vlaku, kot v letalu ali doma v postelji . . .! Božji roki ne uidete, gospod!«
»Ze, že,« je dejal nato Gregor, »samo, kaj če bi se peljal na primer z letalom, pa se božji roki zahoče ravno pilota .?«
IZJAVA
— O, Jaz pa se nič ne bojim nove	stanovanjske
uredbe o odvečnih stanovanjskih prostorih! Meni bodo vso najemnino ln še kaj čez kot do sedaj plačevali — moji podnajemniki!
ZGODOVINSKO
DEJSTVO
je, da sta najpopolnejj>e znižanje cen tekstilij doživela Adam in Eva v raju, ko je jeseni odpadlo figovo listje. Trditve, da je bilo to mogoče samo zato, ker takrat še ni bilo trgovskega omrežja, so zgolj zlobno natolcevanje . . .
Minute pred polnočjo
Draga Toti list!
Orkester igra. Ljudje so drenjajo na plesišču, stopajo na kurja očesa, mečejo fcoge, tresejo vampe, zet se tragično smehlja tašči, ko plešeta dunajski valček, natakar kriči: prosim, prosim .. in se drenja med ljudmi, nekdo poje in ljudje ga zalivajo z vinom, da bi prenehal. On je srečen, ker ima Ona dekolte, Ona ja srečna, ker ima On avto, Vsi so srečni, veseli in razposajeni. Naenkrat utihne orkester, kot bi stopila V lokal revizija MLO. Smrtna tišina. Se nekaj minut in konec bo starega leta. Vsak sa zamisli . .
-Mnogo je ljudi, mnogo poklicev in vsak misli svoje:
Gledališki igralec: Oh, da
oi bila pri mojih predstavah takšna tišina Slikar:	Kako lepo bi bilo,
če bi vsakdo kupil eno mojih slik..
Novinar: Vraga, kakšno silvestrovanje! Nič škandalov, nič pretepov, pur-gerski dolgčas... Ce bo tako, bom stopil v novo leto brez tiskovne tožbe ..
Književnik: Tišina, da ima človek občutek prazninel Kakor moji romani: mnogo črk, ki nič ne povedo .
Direktor: Letos pa me, pri-mojduš, ne bo več gnjavila revizija . . . Akviziter: Toliko ljudi, pa je dal samo četrtinko oglasa . .
Blagajničarka: Jutri ne bo nihče pregledal kase . . . Zaročenec: To leto me na bo več ujela . . . Zaročenka:	Prihodnje leto
se mi ne izmuzneš . . . Upokojenec: Prihodnje^ leto bo tudi z mojo pokojnino urejeno . . .
Trgovec: Oh, da bi tudi prihodnje leto prineslo znižanje cen, potem jih bom lahko spet dvignil... Miličnik: Vsaj nocoj se naj ti vragi ne stepejo . . . Gostilničar: Madona, visok bo račun za vodarino . . . Mesar: Da bi se vsaj cena ostem znižala, saj pri
mesu oe moreš več kaj prida zaslužiti . . ,
Odbornik MLO:	Ljudja
imajo denar. Treba bo novih taks . . .
Učitelj: Dobro sem Jih klestil, te preklete mulce, pa še v cajtenge nisem prišel .. .
Revizor: Da bi lahko ta hip pregledal poslovanje v podjetju Dolginos . . .
Šofer (je lirik In misli v verzih):
Motor ne vozi brez bencina, Kako bi naj šofer brez vina?!
Kritik:	Nezasllšno, kakšen
molk. Kot bi brali mojo kritiko . . .
Predsednik delavskega sveta:	To me neverjetno
spominja na naša zasedanja . .
Inkasant: Da bi lahko zdaj pobiral denar ...
Sindikalistka:	Nocoj	Ima
denar. Plačal bo ti90Č din . . .
Natakar: Koliko bo napitnine?
Urednik Totega:	Prekleto,
Podpisani Zviga Zvaga sem te dni v takšnih škripcih, kot tisti gostilničar, ki mu je usahnil studenec! Kot dostojen trgovski pomočnik sem dosedaj lepo upošteval predpise starih, dobrih časov in lepo osla vi j al vse stranke, pri-čenši od »gospoda« pa do »milostlvih gospa«..
Toda sindikat je sindikat — te drugo ne, nudi četrtinsko vožnjo za dopust — je izdal navodilo in tako se je zgodilo, da sem začel mešati »gospod« in »tovariš«. Pokazalo pa se je, da sem slab psiholog: nekema suhcu sem rekel »tovariš«, istočasno pa nekemu simpatičnemu debeluščku »gospod«! Prvi je pričel vpiti name, da ni prišel lz šume, drugi pa, če sem morebiti kak carski knjaz. Bil sem že tako zmešan, da sena
nekemu župniku, ki je kupoval žensko perilo, rekel »milostiva«!
Zato sem si hotel popraviti živce in šel gledat film »Vesna«! Ta me je šele zmedel — saj sem na lastna ušesa slišal miličnika, da pravi študentovskemu pobalinu — jaz bi mu rekel »mule« — kar celo »gospodič«! Kako naj sedaj vem, kaj je prav in kaj ni prav!
Sklenil sem biti enostavno previden! Zato sem se namenil vsako stranko najprej vprašati — priznajte, ideja je dobra! — ali želi biti postrežena »ž la Vesna« ali »dk la sindikat«?
Vprašujete za rezultat? Štiri tožba na sodišču zaradi razžaljenja časti razbit nos in odtrgan levi uhelj...!
In kljub vsemu — priznati moram: e a k a j — mi je še vedno nerazumljivo!
le kje bi dobil en dob»r
vic?
Mnogo Je ljudi, mnogo poklicev in vsak misli svoje. Ura odbija dvanajst! Konec tišine. Orkester zaigra. Kozarci zažvenkeče-jo:	Srečno novo leto! —
Nič ne mislimo! Novoletnega mačka bomo dopoldan preganjali
Pikeo:
SE ENA K SLIKARSKI POLEMIKI
(Zagovorniku abstrakcije)
Umetniška razstava tvojega perila senzacijo brez dvoma silno bi vzbudila Ljubitelji abstrakcij bi takoj priznali, da skrajno »čisto kunčt« so vendarle spoznali.
In tvoje hlače posušene prav gotovo sprožile bi v »abstraktnih« dušah čustvo novo.
A za slovo: k hudiču z vsako umetnijo, ki skriva sa pod neužitno goljufijo: vse tiste črte, krogi, pike, čičke, čačke, s tem stražite lahko (ljudi ne!) — mrtve mačke!
POLŽJA PROBLEMATIKA
Nekdo, ki je prišel do lastne hišice — ne da bi štedil, ne da bi kaj podedov-U ali stopil v stik z gospodarskim kriminalom
»Kakšne čudne spremembe so se zgodile z njim?« »Ne veš — postal je direktor podjetja SOLATO-PROM!«
Genialna rešitev stanovanjskega problema v novi fazi.
Morale v irio^o leto!	Ed	nslven	posnetek
Zadnji udarci ure v starem letu. Peter pristopi k svojemu šefu in mu stisne roko:
— Tovariš šef, v novem letu vam želim mnogo denarja, hišo, avto ...
Sef se skromno brani z obema rokama:
— Hvala lepa, hvala lepa, enkrat sem že sedel!
...
On poišče v temi njeno roko in ji zašepeče:
— V novem letu ti želim isto, kar si sama najbolj želiš!
Ona se razburi:
— Le kako moreš tako brez sramu govoriti!
• » •
Kritik seže literatu v roko:
— Želim ti, da bi v novem letu napisal dosti dosti kniig!
Literat »komigne •/ rameni
— Fgoist si! Se v tem trenutku misliš na — svoj zaslužek!
* *	*
Smučarski učitelj želi svojim učencem:
— V novem letu vam želim samo čim mehkejši	sneg!
* ♦	*
2elezniška	direkcija svojim potni-
kom:
— V novem letu čimveč čim daljših predorov!
• •	*
Stare stranke stanovanjskega urada želijo stanovanjskemu uradu takole:
— Še na mnoga leta! Najmanj pa t&ko dolgo dokler ne bodo rešene naše prošnje
* «
Humoristi Totega lista pa žele svojim bralcem v novem letu občutljivejšo kožo na rebrih, da se jim ne bo treba pri branju li.sia toliko žgečkati'
RANA URA — ZLATA UKA
— Kako, vraga — za vino imaš vedno denar! Za časopis, ki stane na mesec manj kot liter vina, pa ne zmoreš nikoli denarja'
»Veš — za vino dajem denar zvečer, ko sem že nekoliko boljše volje! Ti časopisni inkasanti pa prihajajo v hišo zjutraj, ko imam še mačka od prejšnjega večera! Kdo bi v takem dajal denar'
ENAKOPRAVNOST
— Jaz pa nisem za to, da bi bil praznik samo katoliški božič! Jaz sem za enakopravnost vseh veroizpovedi! Pomisli' samo — razen 52' nedelj in 6 državnih praznikov bi imeli še 138 raz- . nib verskih praznikov!
MIRNO KRI
Peljati bi se moral z vlakom. »Bi se moral,« sem dejal in to zato, ker vlaka ni bilo od nikoder. Čakam, čakam eno uro čakam dve uri, čakam že tretje pol ko mi je bilo dovolj Opogumil sem se in poiskal prometnika:
»Tovariš prometnik!« sem mu dejal vljudno, kajti vem, da je tudi prometnik košček oblasti, »tovariš prometnik, dve uri, tretje pol čakam na vlak, odpotovali bi moral, o vlaku pa ni ne duha ne sluha! Ali sploh veste, kdaj bo prišel?«
Toda tovariš prometnik je bil utelešen mir
»Le mimo kri,« je dejal, »lahko ste brez skrbi! Saj velja vaša vozna karta štiri dni!«
O STARIH, DOBRIH ČASIH
ti
»etsa en n msra«*os*“
Tudi razlog za zopetno uvedbo operet
TURIZEM
»Ali imate v sobah tekočo vodo?« je vprašal turist.
»O, kaj pa mislite!« je užaljeno dejala sobarica. »Odkar smo popravili streho, nič več .«
V TRGOVINI Z UMETNINAMI
»Rad bi sliko, primerno za poročno darilo Morda bi tale »Pred nevihto« še najbolje odgovarjala!«
MODERNA MATI
»Kaj praviš, katerega otroka bi vzela s seboj na sprehod, da bi najbolj odgovarjal mojemu novemu plašču?«
S SEJE
»Vas pa še nisem videl, da bi nq seji kdaj odprli usta!«
»Kako da ne! Niste videli, medtem ko ste vi govorili — kako sem zehal?«
»tole. fantje, Je edinstven magnetofonski posnetek, ko me je moj oče skušal poučiti o seksualnem življenju , .«
Brez no«! ova
»Lani, ko sem jedel pri vas, tovariš natakar, so bile porcije znatno večje! Zakaj so letos toliko manjše?«
■Veste, to je zaradi tega ker smo povečali obrat!«
*
»Očka me pošilja s Steklenico nazaj, ker ste se zmotili! Naroči’ je liter vina. dobil je pa samo vodo!«
»O, saj res! Cisto sem pozabil naliti tudi vina .«
*
Zagovornik: »In zato visoko sodišče, vam ic bom razlagal podrobnosti! Sami predobro veste, kako je v vseh dobrih kriminalnih zgodbah: tisti proti kateremu vse govori, da je kriv. se na koncu izkaže kot. nedolžen!«
★
»Vidiš, očka, tole je pa Jakec, edini pisec, ki ga danes vsi berejo!«
»Nemogoče! Takle fantič! Kaj pa
piše?«
»Tiste napise s kredo po zidovih ...« ★
»Zal mi je, da nisem prišel v vašo restavracijo že pred osmimi dnevi!«
»Oh, zelo ljubeznivo! Veseli nas, da ste zadovoljni!«
»Ne zato! Le te žemlje so bile takrat še sveže!« ________________
SKRB
— Ne morem gledati, kako se z nikotinom počasi zastrupljaš!
— Draga moja — zaradi tebe pač ne morem jemati kar takoj arzenik . . .I
PUZA
Janez je zaljubljen Janez pleše. Pleše z izvoljenko svojih sanj.
— Helena, tako ste ljubki, tako prisrčni, kot kakšna puža ! ji je šepetal med plesom v uho.
— Samo pazite, je dejala ona, sem taka puža, ki kriči »mama«, če jo preveč stisnete!
UMETNIKOV »CONFITEOR«
Grešil sem, mojstri, greha se kesam, ker sem ustvaril lasten si idol, podvomil v vaš izključen monopol v ustvarjanju umetniškem — priznani Grešil sem, mojstri, greha se kesam, ker mislil s svojo, lastno sem glavo in dela sem ustvarjal le tako, kot sem jih čutil in doživljal sam. Grešil sem, mojstri, greha se kesam, in javno se odrekam svojih zmot, priznam, da sem zašel na krivi pot, obljubljam da odslej sledil bom vam. Grešil sem mojstri, greha se kesam, zato odslej bom cenil vaš bonton in rad bom epigonov epigon, zavijal z vami bojni klic »Daj — dam!«, priznal, da sem ničč, da nič ne znam, podpisal rad bom z vami konkordat in stopil v službo v vaš bom kombinat. Grešil sem, mojstri greha se kesam!
»Poslušajte, gostilničar, ko sem bil še mlad, so bili kozarci po dva deci in tri deci precej večji!«
»Hji — i.aj to dobro vem! Ko sem imel še svojo gostilno, so bili pri meni tudi kozarci večji. Sedaj pa ... saj veš ta oblast «
SPRIČO MODERNIH FRIZUR
»A'i ti nisem rekel, da bi morala ti biti zadaj?«
jWi/Wv"Ui
V Ljubljani
po 210.—
V Mariboru
po 230.—
Pri Lenartu v Slov. goricah po 250,-
RAZGOVOR
»Ali vam koncert ne ugaja. da ne ploskate?«
Ne — komorne glasbe ne prenesem1«
»Toda — saj to je vendar uvertura k ,Traviati‘!«
Kaj pravite?! So torej vendar pričeli z opereto!«
SPOMIN
»Oho — od kdaj pa nosiš ti tako dolgo brado?«
»Pusti — to je zadnji spomin na tiste čase, ko sem se nameraval poročiti potem, ko dobim preko stanovanjskega urada stanovanje . . .«
RAZUMLJIVO
»Kako je to, Franček, da si tokrat lahko napravil domačo nalogo brez napak?«
»Tovariš učitelj — tokrat je bil moj oče na službenem potovanju!«
VPRAŠANJE
— Ali lahko postane pes tudi še potem policijski pes, četudi je že ukradel klobaso?
DUET
»Kaj pravite — zakaj pojeta naš tenor in naša sopranistka vedno le duete?«
»Najbrž noče nobeden od njiju sam prevzeti odgovornosti!«
Misionar se je dolgo zaman trudil, da bi spreobrnil nekega črnca h krščanstvu. Nazadnje mu je v najlepših barvah opisoval vse lepote raja; toda črnec ie samo odmajal z glavo:
»O, massa, Jumbo ne [P 11 m verjeti! Kajti če bi raj biti resnično tako mno-(	go lepo — massa Angle-
/	zi bi napraviti iz njega
že davno svoja koloni-
* * *
Nekega zelo zaposlenega in izobraženega poslovnega človeka so vprašali, kako jo kljub svoji zaposlenosti le našel toliko časa da le prebral toliko knjig in rcvii
»O to je zelo enostavna stvar!« je odgovoril mož »Veste, vsakokrat, ko mi je pri telefonu kdo dejal:	,Samo
trenutek, prosim!1 sem izkoristil za branje
Kmetič je dolgo opazoval slikarja pri delu, potem pa ga vprašal, |taj slika. Užaljeno ie /	“*J ~ iV, odgovoril slikar:
»Ah res niste še nikoli Videli nebeške modrine neba sivkastomodrega dima, ki vre ob rožnatih jutrih iz dimnikov, krvavordečih plamenov zahajajočega sonca na sneženi belini streh, srebrne patine smrekove skorje?« Začuden je odgovoril kmetič:
»Veste — priznati moram, da se ne spomnim Fred tridesetimi leti sem bil zadnjič pijan .«
* * *■
Samuel Borndale, obtožen zaradi vloma, je na razpravi v Cornwalesu zahteval preložitev razprave, ker na njej ni bil prisoten njegov zagovornik.
»Toda saj so vas vendar ujeli pri delu, pa tudi priznali ste dejanje?« je vprašal sodnik, »kaj pa naj vaš advokat še pove?«
»Saj prav na to sem radovedenl« Je dejal vlomilec.
• • »
Angleški slikar Whlstler je nekoč portretiral bogatega trgovca. Toda, kakor koli ga je Whistler naslikal — mo-
žaku ni bilo po godu. Končno je bilo Whistlerju preveč in je svojemu izbirčnemu modelu zagrozil:
»Sir, če vam tako ni prav — vas bom naslikal takega, kakršen ste v resnici!«
Pred odhodom letala v Chicago se je Mr. Ralton iz Philadelphije še v zadnjem trenutku spomnil nasveta svoje žene, naj se zavaruje za primer letalske nesreče Skočil je iz letala in stekel v bližnjo poslovalnico zavarovalne družbe ter se dal za ta polet zavarovati za 100.000 dolarjev. Nato je pohitel nazaj na letališče. V naglici je prezrl lupino banane, spodrsnilo mu je in pri padcu si je zlomil tilnik.
Za to nesrečo ni bil zavarovan.
Znani angleški zbiralec starin in umetnin se je za časa svojega bivanja v Parizu skoro neprestano mudil na slovitem Eiffelovem stolpu Začudeni prijatelji so ga vprašali, kaj mu tam tako ugaja
»Ugaja?!« je vzkliknil Anglež. »Kam pa mislite! Toda ta prostor je edini kraj v Parizu, odkoder se ne vidi tega strašnega železnega nestvora!«
Francoski častnik prestavljen iz In-dokine nazaj v Francijo, je pripeljal s seboj tudi svojega indokitajskega slugo, češ da je fant biser pridnosti
Služabnik res ni razočaral. Le prvo Jutro, ko je častnik vstal in odšel v kopalnico, je rekel služabnik častnikovi ženi, ki je še ostala v spalnici: »Sedaj pa bi že bil čas, da odidete zopet domovi«
In tako tc prevarajo te.e vremenske napovedi! Se danes zjutraj je radio napovedal krajevne padavine! No — in sedaj pa ...!
PREDOR
Vlak je zapeljal V predor. Dolg predor. Ko so srečno skozi, pove v oddelku starejši potnik, da je ta predor stal 200 milijonov dinarjev. Mlado dekle, ki sedi poleg mladega, čednega mladeniča, mu zardevajoč zašepeta:
»AH se ti ne zdi, da jo vreden toliko . . !«
ASTROLOGIJA
»Veš, draga moja, včasih kar verjamem, da je vsa naša bodočnost odvisna od zvezd!«
»Oh, dragi, ali se ti ne zdi, da bi mi potem le viseli nekoliko preveč v zraku . . .?«
PRAKSA
— S čim se baviš sedaj?
— Pišem kritike.
— Kako? Saj si bil vendar svoj čas mesar?!
— Saj — prav zato . .
IGRALSKA VNEMA
»Torej, igralec bi rad postal? In kakšno vlogo si želiš na premieri?«
»Najbolj mi je pri srcu centerfor v državni reprezentanci «
Steve Baniboo:
Iz ciklusa:
Fraieiska lirika
VNEMA
BOOGY-WOOGY. YES!
Vriska, Joče »Bobby-Jazz«, kadar jaz in my dcar Bess •■se zaženeva v ples In zapleševa zares: boogy-woogy, ycs!
Vriska, joče »Bobby-jazz«, salte dela my dcar Bess, drsa se podalž. počez, hlačke kaže, prav zares! Boogy-vvoogy, ycs!
Jaz pa plešem Vidov ples, poskakujem do nebes, tresem se kot stekel pes*, tulim in zavijam vmes: »Boogy-woogy. yes!« Vriska, joče »Bobby~jazz«,
kadar Jaz In my dear Bess, pleševa modemi ples. to užitek je zares! Boogy-woogy, yes!
II.
HALLO^ YOU...
Halln, baby (missis), you! Hallo, you, how do you do? Dajte, nd, poglejte bi se mi nasmejte, brž recite mi: »O. K.*, vcrry Uappy bom, brez mej! Hallo, baby (missis), ycu, no, recite mi vsaj: »Mu!« Dajle, obrnite frls!
Nočete? — Ste najbrž »škis«!
BRUCOVO MODROVANJE
Previdnost je mati modrosti.
Toda če bi bila zares previdnost, sploh ne bi (»stala mati
'»nr* (J 'iivoc
»Ali vam nisem žc večkrat dejal, da svoje lastne obleke ne »mete prodati!«
* Opomba uredništva: V pesmici »Boogy-\voogy, yes« ni beseda: pčs (pčsa) vzeta zaradi rime, temveč zaradi tega, ker je pesnik doma z Lenta (Toti bccirk).
»Jaisra. kaj pa seuaj?«
»Kaj pa hočeš! Stanovanjska stiska pač...!«
VREMENSKE
NAPOVEDI
POVSOD JE LEPO DOMA JE NAJLEPSE!
pred dnevi na kolena (to je njegov star trik, kadar hoče deset dinarjev). Postavim ga na tla. mu dam deset dinarjev s komentarjem da moja kolena niso plačan abonma. Vendar — komentar in deset dinarjev nista *.adovoljila njegovih diplomatskih prizadevanj, planil ja v jok in tako javno protestiral proti moji diskriminacijski politiki. Pritekla je žena in tako sta bila dva: močna oborožena sila, ki je ne kaže izzivati.
Da bj napetost popustila, sem raztegnil usta, kot bi ugriznil v kislo kumaro. Moj strateški ukrep je bil jalov.
Zena nadme: takšna surovina (najbrž ni mislila strateško), takšen okrut-než, takšen brezobzirne!! In to bi naj bil oče!? Ubog j dete, ki živi dneve in dneve brez očeta, zahrepeni za hip po očetovski naklonjenosti in ljubezni, ti pa tako! Te ni sram? Nimaš nič srca, nič ljubezni za zapuščenega otroka?
In ko sem gledal, kako se to ubogo dete, ta zapuščeni otrok drži maminega krila, sem se omehčal. Vzel sem ga v naročje, ga počohljal za ušesom in poba Je prenehal muzicirati
— No, kaj je sinko, sem ga pobaral. Kaj mi boš povedal?
— Očka, kaj mi bo prinesel dedek Mraz? — mi stavi moje ubogo dete, zapuščeni otrok Itd. (vse priimke zna na izust le žena) precej stvarno in praktično vprašanj«. (Le po kom se je vzel?)
Saj res, se spomnim, dedek Mraz Je pred durmi. Cisto sem pozabil...
Toda ta odgovor ga ne zadovolji. No bo diplomat, ugotovim. Hoče vedeti čisto konkretno (odkod mu ta izraz, ne vem, saj še ne hodi na sestanke), kaj mu bo prinesel dedek Mraz.
Pravim mu: če imaš kakšne posebna želje, mu piši. To je najbolj gotovo, da pri obilici skrbi ne bo pozabil nate.
On pa nazaj: kaj bi pisaril! Star je In slabe oči ima, ne morem ga mučiti z nepotrebnim čečkanjem. Kar ti mu povej. Gotovo se bosta kje srečala. Rad bi imel smuči in pištolo.
Tala zaupljivost mojega poba me ja ganila. Poglej, kakšno zaupanje ima vame! To so moji pedagoški uspehi na področju vzgojnega dela.
Zena je bila ginjena nad to idilično sliko družinskega življenja, jaz sem bil ginjen, le ubogo In zapuščeno dete ni kazalo nobene posebne ginjenosti. Zlezel mi je s kolon, vzel fračo in zdirjal k ostalim mulcem na dvorišče.
Zena si je obrisala solzne oči v predpasnik, zasmrkala in odšla v kuhinjo med lonce Jaz pa sem v očetovskem zanosu stopil k oknu in ko sem ga odprl, sem slišal, kako je moj sinko razlagal sosedovemu Pepčku:
— Ti, smuči in pištolo bom dobil za Novoletno jelko Stari ml je že obljubil. Fajn sem ga prinesel okrog.
Zavrtelo se mi je. Fant ima sedem let in hodi v prvi razred osnovne šole. Je zelo nadarjen. In zdaj vem, da bo njegov bodoči poklic: komercialist
— Tovariši sodniki! Odločno protestiram, da se razprava proti meni vrši v tako mizernih prostorih. Spričo mojih dvomilijonskih poneverb bi jo že morali prenesti v primernejši okvir kakšnega salona . . .1
KOLEGI ALNOST
je, če sl neki sindikalni funkcionar »izposodi« kar precejšnjo vsoto denarja iz sindikalne blagajne, pa tega predsednik noče videti, temveč pristane na tiho odplačevanje »dolga«,
GENIALNOST
je, če neko privatno obrtno podjetje izplačuje zaslužke svojim uslužbencem po eni izplačilni listi, Zavodu za socialno zavarovanje pa predlaga drugo. Vsa genialnost pa je v genialni
slučajnosti — da ima tista lista za Zavod znatno nižje zneske — in seveda nižje obveze do zavoda!
B02ANSKA IDEJA
je, če neka obrtnica sama ničesar ne dela — pač pa plačuje po tisoč dinarjev ženam za pletenje norveških vzorčkov in nato dobi od strank za isto delo samo štiri tisoč dinarjev. Višek božanstva pa je v tem, če prepoveduje svojim delavkam »privatno šušmar-stvo« — temveč le preko nje . . .
ŠALJIVA ZGODBICA
Nekje vozi takle majhen lokalni vlak. In ker je lokalni, ne jemlje stvari preveč resno — ali vsaj tisti ne, ki bi jo morali resno jemati. Tako se mnogokrat dogaja, da ima ta vlak strahovite zamude.
Tako se je zgodilo tudi nekega dne, da vlak, ki bi moral odpuhati že ob sedmih — po osmih še vedno ni imel lokomotive. »Ojej-hata!« so dejali nekateri vrli potniki, »bodimo demokratični in pošljimo v prometno pisarno šestčlansko delegacijo, naj parlamentarno urgira manjkajočo lokomotivo!«
Tisti pa, ki baje stvari resno ne jemljejo, so najbrž videli te parlamenta-rične priprave. »Ojejhata!« so si dejali, »kaj ko bi stvar vzeli enkrat vendarle resno!« in so naglo naglo priklopili lokomotivo ter odpuhali — še preden se je delegacija vrnila iz prometne pisarne...
Pravijo, da je bila to velika zmaga demokracije: vlak se je odpeljal, potniki so bili zadovoljni, železničarji so bili zadovoljni, le delegacija je ostala z dolgim nosom — ponavadi je namreč vedno narobe!
PRAVI ČUDEŽ
Neki učenec je na Vajenski šoli avtomehanske stroke v Št. Vidu nad Ljubljano
izdelal prvi C razred z nezadostnim uspehom.
čestitamo!
DOMAČI CUOTZ*
USNJENI PLASC
Da bi obračal plašč po vetru — ne more nihče očitati traktoristu bivše zadruge v Juriju ob Pesnici, ker ga namreč nima več. Zadruga mu ga je sicer svoj čas kupila, toda odkar je zadruga postala kmetijsko gospodarstvo, na traktorju več ne piha in ni mraz, pač pa piha in mrazi nekoga drugega, ki je
moral zaradi višjega položaja dobiti ta nesrečni usnjeni plašč. Morda ga bo ta sedaj obračal po vetru ...?
VZDIH
— Oh, ko bi imel vsaj polovico — kaj, samo desetino tistega denarja, ki so ga že zapili in zajedli nekateri naši ubogi obrtniki v znanem rdečem kotičku neke znane kavarne!
Poslopje, ki ni last uprave nepremičnin
DEDEK MRAZ MED BIROKRATI
Sindikat, «1 ne daje popusta
glRAM* NE
Zobozdravniška ambulanti, ki sc w čuti prizadeta ob zadnjih člankih o zobozdravstvu
»Ml Je prav vseeno! Izjem ni! Pridite po Novem letu!«
E^edelc Hiraas
Poba imam; žena mu pravi sinko, Jaz tudi, če sem dobre volje, drugače pa je mule. No, in tale poba mi zleze
— Ne vem, mu pravim. Nisem ša utegnil govoriti z dedkom Mrazom. Nekaj ti bo gotovo prinesel...
Upravičen protest
(Novi kazenski postopek ln slabo stanje naSih sodnih' dvoran)
Originalna ciganska godba, odlična kuhinja in dobra vina o Prekmurju samo v hotelu
»CENTRAL4
v MURSKI SOBOTI. Potnikom na razpolago tudi sobe s tekočo vodo in centralno kurjavo. NA SILVESTROVO VELIKA ZABAVA S PLESOM. Se priporoča KOLEKTIV
SVOJIM OBISKOVALCEM ZELI SREČNO NOVO LETO GOSTILNA HORVAT, Murska Sobota
Mestno kleparstvo in vodovodne instalacije MURSKA SOBOTA
ZELI SVOJIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO!
Mestno podjetje
GOSTILNA FLISAR, Murska Sobota
želi vsem cenjenim gostom srečno NOVO LETO!
Mnogo delovnih uspehov v novem letu teli svojim odjemalcem in dobaviteljem podjetje
nMonroiast morska Sobnfa
m
Novo leto naj pelje naše zadružništvo v nove delovne sunage Vse najboljše želi svojim članom
(Miška zadruga Murska Sobota
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1954 ŽELI SVOJIM CENJENIM STRANKAM PODJETJE
„SL1K0PLESK“
LJUTOMER
USPESNO NOVO LETO ZELI CENJ. GOSTOM
Kolodvorska restavracija
MURSKA SOBOTA
SVOJIM CENJENIM GOSTOM ZELI SREČNO NOVO LETO
VARGA KOLOMA N, gostilna
MURSKA SOBOTA, Slomškova ulica 1
USPEHOV POLNO NOVO LETO ZELI SVOJIM ODJEMALCEM KOLEKTIV
OKRAJNE OPEKARNE LJUTOMER
Zadružno trg. podjetle za preskrbo kmetijstva Murska Sobota
0
m
Obmurskemu kmetu sporočamo, da bomo v novem letu usmerili vse napore za nadaljnjo preobrazbo kmetijstva. V naši novo urejeni specialni trgovini s poljedelskimi stroji, umetnimi gnojili, zaščitnimi sredstvi itd. bodo kmetje dobivali tudi dragocena praktična napotila.
*
Sreino ln uspehov polno
NOVO LETO 1954
želi delovnim ljudem
MLINSKO PODJETJE
MURSKA SOBOTA
VSEM CENJ. ODJEMALCEM 2ELE SREČNO NOVO LETO
radio- in finomehanična delavnica
Izdaja Novi*»rsko društvo Slovenije, poverjeništvo Maribor — Ureja ct redni« ki odbor, odgovorni urednk Dragan Flinar - Lojna naročnina 400 din« rje v, polletna 200. četrtletne 100 din - UredniMvo in npravn Maribor Kopališka Q Telefon ®» r* Tek rač NW 640t T 160 Poffni ored.il W Holkopi^ov (o rlab ne vrnčiino - Ti«k Mdmiarvke tltkuro*
VerCcvanie
' Moja žena je biser. Tega nisem zapisal, ker ona od časa do časa celo prebere, kar napišem, tudi ne mislim tega ironično, niti v prenešenem smislu. Resnično je biser
Nedavno tega sva potovala v naše glavno mesto. Jaz službeno — ona pa tako ... Jedla sva seveda v restavraciji — in kot v posmeh ter bridko obtožbo vsem krivičnim kritika-strom v brk — sva dobila tako porcijo zrezka, da ga nisva mogla pojesti.
»Skoda je, pustiti karkoli, kar si plačal!« je dejala moja žena, ki je biser. »Ti gostinci so zmožni celo tega, da ta ostanek mesa prodajo drugemu gostu, ki sva ga vendar midva plačala! Zavijva raje zrezek v papir in vzemiva s seboj. Tako tebi ne bo treba v Zidanem mostu na kranjsko klobaso!«
Ce moja žena, ki je biser, tako govori, ji ne morem oporekati. Toda nastala so tehnična vprašanja:	Kje
dobiti papir? Kako zaviti zrezek, da ne .bova vzbujala zgražanja pri ostalih odličnih gostih? Kako opravičiti ta najin postopek pred vsevidnimi očmi natakarja?
Toda moja žena bi ne bila biser, če ne bi našla tudi iz te zagate izhoda:
»Tovariš natakar,« je dejala kar se da fino, »bodite, prosim, tako prijazni in zavijte tele ostanke v košček papirja. Doma imava psa — čistokrven angleški seter je
— pa bi mu rada nesla ta ostanek zrezka!«
»Seveda, takoj!« je dejal prav tako fino natakar in ža odvihral z ostankom zrezka na krožniku.
»Vidiš!« je triumfirala moja žena, ki je biser, »tako se naredi! Človek na ta način ni niti na denarni izgubi pa tudi dostojanstva ne izgubi! Temu se pravi takt in sposobnost!«
Vtem pa je že pridrvel tudi natakar. V roki je imel velikanski zavoj:
»Veste!« je dejal z vljudnim smehljajem, »imamo toliko teh ostankov, pa sem priložil za vdfeega psička še nekaj oglodanih kosti! Obožujem namreč angleške seterje!«
Sedaj sem triumfiral jaz
— toda le do Zidanega mosta, kajti tam kljub temu nisem dobil klobase . .
UTEMELJITEV
Sodnik:	Pravite,	da	se
hočete ločiti od žene zaradi ogrožanja življenjske varnosti S čem utemeljujete to?
Mož: Da, rekla mi je, da bom od prvega naprej moral jesti v menzi .
TOTI PRISPEVEK K RAZPRAVI
Janezek zmerja, da je čudno. Oče si v grozi puli svoje že redko lepe lase, mati joče, sestra poskuša zardevati. Fant pa začudeno pravi:
»Kaj ga pa ser..,.? Kaj pa je na tem takega? Pravi dr,, zato! — To je vendar novi pogovorni jezik a la Vesna!«
• * •
Izreki naših ljudi ob tej priliki:
Gostinci so dejali: »Končno je tudi žargon naših najboljših gostov prišel v umetnosti do veljave!«
Prosvetarji so se potrkali na prsa: »Vzgojno smo bili dosedaj vendarle nekoliko na krivi poti!«
Jezikoslovci so se razveselili: »2e zopet nove pomanjkljivosti v Slovenskem pravopisu!«
Kulturniki pa so olajšano vzdihnili: »Končno, končno smo se uvrstili med kulturne narode. Angleži imajo Shakespeara, Francozi Villona, Nemci znani citat iz Gotz von Bnrlichingena, mi smo pa dobili Vesno ...«
RAZLOG
»Cujte, debeluhar, v vaši koži pa ne bi bil rad . . .«
»Zakaj pa ne, suhec?«
»Ker bi mi bila prevelika!«
OLA f SEVALNA OKOLNCST
»Ali želite še kaj poved,. 1 ti v svojo obrambo, obtoženi?«
»Da, tovariš sodnik, danes imam namreč god . . .«
NUJEN RAZLOG
»Ti, Janez, sedaj boš pa moral hoditi na sestanke! Na zadnjem sestanku smo te izvolili za predsednika!«
V MARIBORU JE NAJLAŽE NAJTI:
Prazno sobo ali lokal za novo gostilno ..,
Dobro obiskan večer umetniške besede ...
Polno dvorano Ljudske univerze...
Prazno gostilno ,..
Uro, ki pravilno kaže ...
Na pol prazen avtobus ...
Meščane, ki ne pljuvajo po tleh ...
Lepake, ki niso videli tiskarne...
Damo v krznu, ki ni na obroke...
Poceni smuči za naše otroke!
SPALNO SREDSTVO
»Tako, sedaj vam pa bom predpisal še spalno sredstvo, draga tovarišica Me-šičkova. Dovolj ga imate za tri mesece.«
»Oh, tovariš doktor, saj tako dolgo ne bi hotela spati!«
GRENKE KAPLJICE
Dedek mora jemati kapljice, ki mu jih jo predpisal zdravnik. Kapljice so Zelo grenke in dedek se vedno prav grdo skremži, kadar pije kapljice. Vnuček je z zanimanjem gledal to proceduro in vprašal: »Zakaj pa moraš jemati te grenke kapljice, dedek?«
»Veš, dragi moj, to je zato, ker sem svoj čas jemal preveč sladkih kapljic . . .«
PRIMERA
V restavraciji sedi gost in je ribo. Potem pokliče natakarja in pravi:
»Dajte mi pol litra belega — riba mora plavati!«
Pri sosednji mizi je sedel Peter, ki mu je dovtip moža z ribo bil tako všeč, da je še on poklical natakarja; ker pa je Jedel goveji zrezek, jo naročil: »Prinesite še enkrat pol litra belega — tale vol bi rad pil . . .«
/UdA/Tb
m
HOLLYWGODSKA LJUBEZEN
On je prijel njeno roko, pokleknil in dejal: »Ljubim te nad vse na svetu. Sicer nimam petrolejskih delnic kot Bili Brown, tudi jahte in privatnega letala nimam kot on, zato pa te ljubim toliko bolj!«
Dve roki sta se mu ovili okrog vratu in filmska diva je s sladkim glasom zašepetala: »Tudi jaz te ljubim bolj kot vse na svetu
—	vendar ml povej, kje je ta Bill Brown . . .!«
ČUDEŽNO DETE
Ko je mali Mozart, ki je bil že kot otrok izredno muzikaličen, smel nekoč igrati pred samim cesarjem na dvoru, mu je iz posebne milosti hotel cesar Franc sam obračati note. Tedaj pa je dejal mali Wolfgang Amadeus svojemu visokemu gostitelju:
»Pusti raje, naj to dela kapelnik — to on zna bolje kot tl .	.!«
PftlJETNO
PRESENEČENJE
— Kdo trka? Fe morda Dedek Mraz?
— Ne! Inkasant za elektriko ...