Učiteljski tovariš
Stanovsko politično glasilo J. I/. C/. — sekcije sta Dravsko banovino v LJubljani m Mesečna priloga »Prosveta« m
Uredništvo in npravai Ljubljana, Franltikanmka ulica 6ll. Rokopisov ne vralamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.153. Telefon3112
Prvodecemberske misli
Jugoslovansko učiteljstvo stoji danes pred velikimi in odločilnimi nalogami. Vedno bolj se približuje čas, ki zahteva notranje urejenega človeka, čas, ki kar kriči po človeku, ki bi stopil nekoliko izven okvira vsakdanjosti in že vendar končno pokazal svoje pravo človeško lice. Čas, v katerem ni nikjer nikogar, ki bi stal na trdnih tleh in pokazal odločno kje je leva in kje desna, ki bi ožigosal dvoumnost in obračunal z njo kot z zgrešeno in nič več vredno prepričevalnostjo ljudstva, ki se mu hoče samo življenja, miru, dela in uspehov, je pač dovolj jasen dokaz, da se vse vrtoglavo suka in drvi v negotovost brez konca. Sedemnajst let že vrši zvesto, vztrajno in dosledno Jugoslovansko učitelj-stvo svojo posebno nalogo, sedemnajst let že najverodostojneje prisluškuje utripanju srca našega ljudstva, sedemnajst let že prenaša vse bridkosti in težave ter upa, ljubi in veruje s svojim ljudstvom tesno srce ob srcu in čaka, čaka. Saj vendar mora končno že priti tisti čas, v katerem nam bo mogoče reči enkrat za vselej: Bili smo, smo in bomo in nihče več nima pravice, da bi naše ljudstvo kakorkoli žalil, ga kakorkoli tiščal k tlom in mu samo obetal ter jemal predujme za stvari, ki jih nikdar ne bo dokazal z resničnimi dejstvi. Sedemnajst let Jugoslovanske države priča najbolj jasno, da so učitelji bili ustvarjalci; vsako leto znova pričajo uspehi, kronani z napori in žrtvami, da je vitalna sila učiteljev idealizem in optimizem. In spoznanje, da se je za osvojeno treba še vedno boriti, vliva novih moči, ki venomer izpričujejo najglobljo zakoreninjenost in povezanost našega delovnega ljudstva s svojimi učitelji, vodniki in preroki. Nikdar si ni učiteljstvo delalo ni-kakih iluzij, nikdar se ni poganjalo za stvarmi ki so imele svoj pomen preko vrednot za naše ljudstvo. Nasprotno: prav s tem svojim ljudstvom, iz katerega je izšlo, sedi še vedno z njim za mizo, zajema v lončeno skledo s kašo in krompirjem, je in strada, še vedho stanuje v domačijah, ki so prepojene s pra-davnino in diše po rodovih stoletja nazaj, še vedno vceplja otrokom učenost in odpira svet in svari pred njim, še vedno je vključeno v krog vaškega občestva, razumeva in molči iz svoje stoletne izkušenosti. Učiteljstvo še vedno veruje v trdnost in stalnost tega svojega doma in si ne da vzeti vere, da bo zemlja rodila še tisoč- in tisočletja in da nikoli ne bo pustila na cedilu onih, ki so ji ostali zvesti.
Te in take misli se vzbujajo v nas ob tem prazniku, ki je potrdil našemu ljudstvu črno na belem od vsega sveta priznano in s krvjo osvobojeno domovino.
Kaj je pomenilo bodočnost te naše zemlje in ljudstva pred sto in sto leti? Mladina! Tista mladina, ki se je v svoji rasti odpirala kakor popje, v nadi in upanju, da se razcvete, zori in dozori ter znova vrne semena za novo kal in rast. In kdo je stal ob strani te mlade rasti, da se ni skrivila? Bil je to učitelj, ki je s svojo strogostjo in uvidevnostjo uravnaval, cepil in gojil. Za koga? Zase? Ne! Za boljšo bodočnost svojega rodu, za bodočnost močne in trdne Jugoslavije!
In kaj pomeni bodočnost naše zemlje in ljudstva danes? Mladi rod! Tisti mladi rod1, ki odganja z vso silo popje v novo življenje, da vzcvete, zori in dozori v novo življenje. In kdo stoji ob tej mladi rasti budno na straži? Učitelj je to, ki je zastavil vse svoje sile, da privede v novo in lepše življenje one, ki jih še niso dosegle zle posledice krivic in zmot. Našim domovom je treba gospodarjev močnih rok, zdravega razuma in bistrih misli. Naši državi ni potrebno ničesar bolj ko zdravih, krepkih in poštenih mož in žena, zakaj vsega bi bilo dovolj, če bi si znali ljudje razdeliti in urediti kakor bi bilo edino prav in tudi potrebno, zakaj vsi imamo na svoji zemlji pravice poštenega življenja.
Učiteljstvo je ohranilo smer tega svojega dela do danes. Ali pa jo bo ohranilo tudi v bodoče? Mora jo! Vsa teža, ki se je zgrnila na njegova ramena, vsa odgovornost, ki raste z dneva v dan vedno bolj, ne smeta streti optimizma jugoslovanskega učiteljstva. Odpornost, ki jo zahteva čas, mora postati močnejša ko kdajkoli. Zakaj, morda je že res prišel čas najtežje preizkušnje, odločilni trenutek: ali pasti, ali ostati na nogah. Pasti bi pomenilo izrušenje vsega truda in prizadevanja, obstati pa pomeni zmagati!
Na ta najvažnejši dan naše narodne zgodovine je treba imeti čiste račune. Pred ničemer ni treba zatisniti oči. Resnica in jasnost je porok gotovemu uspehu. In kaj je gotovi uspeh? Kaj je porok razvoja in napredka države? Neuklonljiva vera vseh v boljšo in lepšo bodočnost naše mlade in velike Jugoslavije!
Letošnji prvi december pa ni bil samo praznik našega uedinjenja. Imel je še drug pomen, važen pomen, ki ga učiteljstvo nikakor ne more prezreti. Slovenci smo se ta dan spominjali vseh naših bratov, ki so odšli za kruhom v tujino. Spomnili smo se slovenskih desetih bratov, ki so bogvekdaj povezali culo in šli, da se spet vrnejo. Letošnja
prvodecemberska nedelja je bil tudi njihov dan. Dan vseh tistih jugoslovanske krvi, ki so raztreseni kakor seme širom sveta, ki delajo in trpe pa imajo samo eno misel: misel na domačo zemljo in kruh, ki ga irodi. Misel na vse te naše ljudi je sveta vsakemu učitelju, saj to so stvari, ki niso nastale včeraj in ki danes ne bodo minile. Ta misel je bolna in rano bo treba ozdraviti.
In še ena stvar, ki jo ne smemo pozabiti in ki je spolnila program letošnjega prvega decembra, prosi po odkriti in dobri besedi. Letošnji prvi december so se oglasili po svojih zagovornikih tisti, ki še rasto, pa rasto
Kralj Peter I. o
6. avgusta 1903., četrti dan skupščine srbskega učiteljstva, je sprejel kralj Peter I. približno petsto učiteljev in učiteljic v dvoru, jih pogostil in se je ob tej priliki z njimi dolgo razgovarjal. — Interesantno je, da je bilo prijavljenih za sprejem pri kralju samo 200 učiteljev(-ic) — toda pred dvorom se jih je zbralo 500. — Tedanji minister prosvete Do-brivoj Ružič ni dovolil, da bi šli vsi v dvor nego samo oni, ki so bili prijavljeni. Toda — na kraljevo zahtevo — so smeli vstopiti vsi. Predsednik učiteljske skupščine je bil pokojni Uroš Blagojevič. Kralj se je zahvalil za predsednikov pozdrav in se kot dlOber domačin obrnil na vse zbrano učiteljstvo z besedami:
»Izvolite gospoda, da jih po srbski navadi nekaj izpijemo!«
Kroničar nadaljuje sledeče:
»Tedaj je odvedel On svoje goste v dvorski vrt, kjer so bile postavljene kraljevske mize polne piva in jestvin.
Ko so se vsi zbrali je dvignil kralj čašo in nazdravil gostom s prisrčno dobrodošlico, okrašeno z vedrim humorjem in prijateljsko razigranostjo. Svojo gostiteljsko skrbnost je pokazal s ponujanjem ter prigovarjanjem naj se gosti poslužijo jedi in pijače.
Nastali so veseli trenutki pogostitve.
Med prijetno počastitvijo in pogostitvijo se je kralj živahno udeleževal razgovora, pripovedoval dogodke iz svojega življenja in dajal iskrene nasvete svojim dragim gostom, ki so se v grupah zbirali okoli njega. Sprehajal se je okoli miz, posluževal goste, ki so se zbirali okoli njega, da bi slišali njegovo kraljevsko besedo, njegove izkušnje ter da si vzamejo k srcu nasvete največjega rodoljuba, očeta rodbine, ki jo je sam vzgojil ter vodil izobrazbo svojih otrok.
Takoj v početku je poudaril kralj Peter važnost vzgoje karakterja in vrlin med narodom. — Ob tej priliki je rekel:
—	Gospoda moja, vi ste vzgojitelji mladine. Kakršni boste vi, takšna ho naša mladina, a kakršna bo mladina, tak bo tudi narod in njegova bodočnost. In kaj je najvažnejše v tem vašem vzgojiteljskem poklicu? Kaj je nam kot narodu najbolj potrebno?, da pridobimo ugled in priznanje ostalih velikih narodov? Potrebni so nam krepki moralni karakterji, močne vrline. Brez tega ni napredka, ni zdravega življenja, vse je navidezno. Lažnivo, izumetničeno. Naš narod ima slavno preteklost, znano in priznano. In glejte, vse kar imamo od preteklosti, vse kar je v njej sijajnega in slavnega, to je od ljudi visoko moralnih, silno čistih in nedosegljivo značajnih v vsem in povsod; junaštvo v obrambi, samozata je vanje v ustankih proti tiraniji, krepost v hiši in prijateljstvu, iskrenost v odnošajih, neumornost pri delu, gojitev vrlin ob goslih in hišnem ognjišču, ob puški in ja-taganu, ob vedrem in neustrašljivem pogledu, ob lahkem skoku, ki dohiteva in doseže, o'b častnem delu in vsem kar smo dosegli, nesebičnost v vsem in vdanost za vse kar je dobro, — na kratko — kar je dvigalo Srbijo, kar jo je stavljalo na prvo mesto na Balkanu in kar ji je ustvarjalo državni napredek, prijatelje, ki so jo občudovali in neprijatelje, ki so jo spoštovali.
—	Zato glejte kot vzgojitelji — je nadaljeval kralj — da vzgojite svojemu narodu poštene in značajne člane družbe. V naši zgodovini in med našim narodom je bilo mnogo nesreč zaradi pomanjkanja značaja in morale med ljudmi, ki so vplivali na narodovo usodo. A to se maščuje tudi preprostim ljudem in jih upropašča ter jih potiska v siromaštvo značaj nosti in pomanjkanje vrlin.
—	Ne dopustite, da bi med otroci rastla laž in zakrknjenost, kajti ni večjega zla od lažnivega in zakrknjenega človeka. Še posebej pobijajte v vaših šolah tožarenje in ovajanje, ki se pozneje razvije v največjo moralno bolezen. Špijoni so slabši od tatov. Tatovi kradejo in povzročajo materialno škodo, a špijoni upropaščajo v vsakem pogledu mnogo nedolžnih ljudi. Zaradi njih sem trpel tudi jaz. Oni mi niso dopustili niti da bi se pozdravil s svojimi rojaki in prijatelji, paziti sem moral, da se ne bi srečal s kom, da ne bi špijoni tekli tja, odkoder bi se upropaščali nedolžni ljudje, samo zaradi tega, ker so jih videli z menoj ...«
med trnjem in na suhi zemlji, to so tisti otroci, ki stradajo, ki so bosi in goli. Jugoslovanska Unija za zaščito dece je baš na prvi december spregovorila v imenu vseh onih, ki jim je življenje grenko že na vsem početku. Ali ni ravno v tem klicu najmlajših zapuščenih in izčrpanih tista bogata vsebina, ki izpolnjuje človečansko idejo prvega de-cemhra, praznika novega življenja? Gotovo je! Učiteljevo delo ne pozna meja. S svojo vse objemajočo ljubeznijo in delom so se odzvali tudi temu klicu in sledili z vso vnemo, zakaj prvi december ni praznik, je deta,-ven dan.
vzgoji značajev
Tu je padla kralju v oči neka iskra bolečine, a obraz je preletela tiha tuga zaradi ur trpljenja v izgnanstvu. Dobro smo razumeli koliko je moral pretrpeti ih kakim mukam je bilo izloženo njegovo čisto, blago in pomirljivo življenje.
Govoril je dalje o tem, kaj mora biti ideal vzgoje. Njegovi pogledi na moralni karakter kot popolnost vzgoje, kot skrajni smoter izobrazbe so popolnoma pravilni tudi s strani vzgojne teorije in s strani naših vsakodnevnih potreb in nalog v bodočnosti. Samo ako bomo negovali med našim narodom vrline, smemo biti prepričani, da smo na oni poti, ki nas bo dovedla do položaja, da nam bo dežela Piemont Srbstva, rastlinjak vsega vzvišenega in značaj nega. Naša dolžnost je, da to izvedemo, da hodimo po tej poti ter da delamo za nacionalno edinstvo, kajti kaj smo brez tega? Nič več nego na zemljevidu eno pleme, narod brez pogojev za življenje. Samo moralna moč je pogoj za napredek in za vsestranski razvoj narodnih moči.
V nadaljnjem sprehajanju in razgovoru z učitelji je bil kralj zelo iskren tudi o samem sebi in se je v tem pogovoru dotaknil še enega važnega vzgojnega vprašanja.
Živel sem — je nadaljeval — po nesreči izven svoje domovine. Tam nisem imel toliko dela, prav za prav sem se naučil lahkega in majhnega dela. A sedaj sem kot kralj naenkrat zelo zaposlen in to s takim delom, ki mi ne dopušča niti mirnega spanja. Vi to dobro razumete, razumeli boste, kako je sedaj meni, ko sem že zašel v leta. Imam namreč že 60 let...
Pri tem se je kralj dobrodušno nasmejal in mi smo se razveselili te njegove šale in smo ga počeli hrabriti, da mu bo sedaj pomagal ves narod in mu bo osladil težke ure skrbi in brig s svojim vernim delom in značaj nim obnašanjem.
— Da gospoda! Z dolgoletnim bivanjem v inozemstvu sem marsikaj pozabil od našega lepega srbskega jezika. Večkrat se mi dozdeva, da težko govorim, dasiravno mi je sedaj kakor vedno bilo srce čisto srbsko. Zaprositi moram gospoda ministra (Dobra Ru-žiča), da mi preskrbi učitelja, ki me bo naučil bolje govoriti srbski. Le dozdeva se mi, da bi se od kake učiteljice več naučil.«
Zopet je zadonel prijeten srbski smeh in na ta kompliment — so učiteljice skupno z nami zaklicale: »Živel!«
VSEBINA:
Prvodecemberske misli.
Kralj Peter I. o vzgoji značajev.
Praznik uedinjenja v Učiteljskem domu v Ljubljani.
Prvi kongres Jugoslovanske unije.
Šolstvo in obrtništvo.
LISTEK: Karel Širok: Kapelica.
Ko so cvetele krizanteme.
Splošne vesti. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Tako razpoloženje pri kralju je razgalilo tudi naša srca in mi smo pustili vse ter se zbrali, da slišimo njegove besede, katere je izgovarjal s tekočim in čistim srbskim akcentom, kakor da, se ni bil nikoli oddaljil od Šu-madije.
V zvezi z njegovim razgovorom o učiteljicah je poudarjal nadalje pomembno vlogo matere, sestre in sploh žene pri vzgoji in izobrazbi mladine. In te njegove misli so bile v vsakem pogledu zelo točne. On bi želel, da se otvori čim več dekliških šol in da se čim več deklet šola, ker nam je to potrebno tako za nacionalno, kakor tudi za splošno človečansko vzgojo.
Kraljevi pogledi na politiko in bližajoče se volitve so prav tako pravilni. Oni predstavljajo popolnega ustavnega kralja, človeka, ki je vse to prav dobro razumel.
Rekel je:
—	Ne bodite pri volitvah zaslepljeni partizani, nego volite po čisti vesti in prepričanju. Ne vsiljujte nikomur svojega mišljenja. Vsakdo naj voli svobodno po svoji uvidevnosti. Ne gonite nikogar s silo, da bi glasoval za to, kar mu ni ljubo, ne maščujte se drug drugemu. Ni potrebno, da bi bilo med narodom ogorčenje, pretepi in nasilja. Želel bi videti pravo voljo naroda,. Vedno ste tožili, da nimate dovolj svobode. Evo sedaj ste popolnoma svobodni, pazite kaj hočete in kako hočete. —
To so kraljeve besede, njegovi naravnost očetovski nasveti. Kot da iz njega govori politični filozof 18. stoletja iz šole Rous-seau-a ali Montescina, kak republikanec z obale plavega Ženevskega jezera. Mi, katerih politična vzgoja je bila od strani merodajnih faktorjev do sedaj zavedena na nasprotne steze, na pogrešna pota, mi, ki smo se v teh 20. letih, naučili gledati grde primere še grše politike, smo se zelo čudili, ko smo slišali poštene besede našega kralja. On nroglaša svobodo, ampak pravi: »Bodite svobodni, ampak to svobodo spoštuje pri sebi in pri drugih«.
Na kraljevo željo so učitelji v zboru zapeli pesmi: »Ajduk Veljko« in »Padajte bračo«. Kralj se jim je zahvalil za lepo petje in se nato oprostil rekoč:
—	Rad bi ostal takole z vami vse popoldne, ampak mnoga dela me kličejo. —
Podal je najbližjim roko in se s sinom, spremljan z našimi »Živijo!« klici oddaljil. Tudi mi smo odšli in mislili na one lepe besede, ki smo jih od njega slišali.
Praznik uedinjenja v Učiteljskem domu v Ljubljani
Odkritje spominske plošče Velikemu graditelju Jugoslavije
Praznik uedinjenja je bil proslavljen v Učiteljskem domu v Ljubljani na prisrčen in slavnosten način. Odkrita je bila plošča posvečena spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja,
Te proslave so se udeležili zastopnik komandanta dravske divizijske oblasti gospod podpolkovnik J o r d a n i č , zastopnik bana banski šolski nadzornik tov. Štrukelj, prosvetni načelnik g. prof. Breznik, sreski šolski nadzornik tov. G r u m , predsednik Učiteljske tiskarne tov. G a n g 1, zastopniki sekcije JUU tov. Završanova, Kumelj in S u p a n č i č , zastopniki nekaterih sre-skih učiteljskih društev, zastopniki tiska in tudi večje število učiteljstva in učiteljskega naraščaja.
Predsednik Učiteljskega doma tov. Stanko Vrhove c je otvoril proslavo, pozdravil vse prisotne, imenoma gori navedene in izrekel tele besede:
Gospoda!
Štirideset let je slovensko učiteljstvo požrtvovalno zbiralo prispevke, da si postavi v kulturnem središču svoj dom, ki naj sprejema pod svojo streho učiteljske sirote in v Ljubljani študirajoče učiteljske otroke. To se nam je posrečilo pred dobrim letom v onih težkih trenutkih, ki so zadeli vso našo domovino, ko je podla roka morilčeva končala življenje našega najvzornejšega učitelja, velikega graditelja Jugoslavije, blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Slovensko učiteljstvo se ni moglo bolje oddolžiti ma-
nom velikega pokojnika, kakor da je posvetilo ta dom njegovemu imenu. Ob tej priliki se spominjam tudi Nj. Vel. kralja Petra II., ki je postal veliki dobrotnik našega doma. Naj bo priča tem pomembnim dogodkom spominska plošča, ki jo imam čast odkriti.
Na marmornati spominski plošče je z zlatimi črkami vklesano naslednje posvetilo:
Ta dom, sad 40 letne stanovske požrtvovalnosti, posveča slovensko učiteljstvo trajnemu spominu Velikega graditelja Jugoslavije bla-gopokojnemu kralju Aleksandru I. Zedinitelju 1. decembra 1935.
Veliki dobrotnik: Nj. Vel. kralj Peter II.
Karadordevič.
Na nasprotni strani je vzidana plošča iz istega marmorja, a na njej so vklesana imena velikih dobrotnikov, ki jih je 21 in to: Kraljevska banska uprava v Ljubljani, JUU sekcija za Dravsko banovino, Društvo v pomoč učiteljem, njih vdovam in sirotam v Ljubljani, Hranilnica in posojilnica učiteljskega kon-vikta, Družba sv. Cirila in Metoda, Učiteljska tiskarna. Učiteljska samopomoč, sreska učiteljska društva Ljubljana, Kranj, Laško, Litija, Logatec, Posojilnica v Logatcu, Traven Josip, nadučitelj, Naklo, Dimnik Jakob, šol. ravnatelj, Gangl Engelbert, viš. šolski nadzornik, Rape Andrej, banski šolski nadzornik, Slapšak Julij, šolski ravnatelj, Žirovnik Janko, nadučitelj, Borovnica in Ing. Dimnik Stanko, profesor.
Besedo je povzel tudi tov. Gangl, ki se je predvsem spominjal velikih zaslug, ki
jih je imel za Učiteljski dom pokojni tovariš Jakob Dimnik, ki ni dal samo pobudo za osnovanje društva, marveč je bil do svoje smrti tudi blagajnik Učiteljskega doma. Spominja 6e nadalje predvojnih časov, ko si je učiteljstvo ob najskromnejših prejemkih od-trgavalo od ust, da je prispevalo za ta dom, ki je šele danes dbbil svoje pravo lice. — Nadalje se spominja zaslug pokojnega ljubljanskega župana dr. Tavčarja. Končno očrta lik blagopokojnega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja, ki je bil naš največji učitelj. Spo-
min Nanj so besede, ki jih je napisal učitelj-stvu 1. 1931. — In s tem, da smo pr^v na narodni praznik odkrili spominsko ploščo1, smo pokazali spoštovanje do največjega sina Jugoslavije.
Tov. K o b a 1, upravnik Učiteljskega doma, je opisal zasluge posameznih velikih dobrotnikov vklesanih v drugi plošči.
Zbor učiteljstva pod vodsitvom g. Miz e-r i t a je zapel »Bože pravde« in »Domovina bela golobica«, nakar se je tov. V r h o v e č najlepše zahvalil vsem prisotnim za udeležbo.
Prvi kongres Jugoslovanske unile
Delo, pota in cilji Jugoslovanske Unije za zaščito dece so med našim ljudstvom, tako med preprostim kakor med izobraženimi krogi malo znani. V naši javnosti se je in se nažalost še vedno pojmuje zaščita dece kot stvar humanih prizadevanj in ne kot osnovna dolžnost družbe. V naši državi je bilo mnogo društev, ki so se ukvarjala z zaščito dece in pomagala najbednejšim izmed bednih na kakršenkoli način. Nismo pa imeli enotne organizacije, ki bi vodila vse delo tega socialnega problema in dajala smernice. Da bi se rešilo to pereče in nujno vprašanje, je Društvo Rdečega križa in 40 organizacij, ki delujejo na polju zaščite dece osnovalo zvezo z imenom: »Jugoslovanska Unija za zaščito dece.«
Unija si je zastavila nalogo, da z neposrednim delom in propagando uresniči v državi znano Ženevsko deklaracijo, ki se glasi:
S to deklaracijo pravice otrok, poznano pod imenom Ženevska deklaracija, priznavajo možje in žene vseh narodnosti, da je dolžnost človečanstva, da da otroku najbolje kar more dati, ne oziraje se na njegovo raso, narodnost in vero, ter objavljajo in sprejemajo sledeče dolžnosti:
1.	Otroku se morajo omogočiti pogoji za normalen telesni in duševni raz-vitek.
2.	Lačnega otroka je treba nasititi, bolnega pozdraviti, zaostalemu pomagati, izgubljenega privesti na pravo pot, a sirote in zapuščene oskrbeti.
3.	Otroku se mora v slučaju velikih nesreč najprej pomagati.
4.	Otrok se mora usposobiti, da se bo lahko vzdrževal sam, obenem pa se mora zaščititi od kakršnegakoli izkoriščanja.
5.	Otrok se mora vzgojiti v duhu socialne skupnosti, da bo po svojih močeh kar najbolje služil družbi.
Jugoslovanska Unija za zaščito dece razvija svoje uspešno delo že dve leti pod predsedstvom univ. prof. dr. Josipa Šiloviča. Spočetka je morala uprava Unije predvsem posvečati pažnjo razširjenju in utrjevanju svoje organizacije, propagandi svojih idej, prirejanju otroških dni in organizaciji prvega kongresa Unije. Prav tako je bilo treba posvetiti pažnjo mednarodnemu kongresu za zaščito dece, ki bi se imel vršiti v Ateni to jesen, pa je moral biti radi plebiscita preložen na Veliko noč prihodnjega leta. Otroški dnevi so se vršili 19. do 25. maja s parolo: »Niti eno dete v Jugoslaviji ne sme stradati.« Izdala je brošuro z naslovom: »Hranimo z zdravo hrano našo deco.« Zbrala je mnogo statističnega materiala v tabelarne preglede in pričela izdajati časopis: »Narodni podmladek«, ki je objavil mnogo zbranega gradiva posebno o mor-taliteti naših otrok do prvega leta starosti, kakor tudi do 14. leta.
Letošnji prvi kongres Unije se je vršil 30. nov. in 1. dec. Kongresa se je udeležila tudi častna pokroviteljica Jugoslovanske Unije za zaščito dece Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Vis. kneginja Olga, Nj. sv. patriarh Varnava, preds. kr. vlade in mnogo drugih visokih in uglednih osebnosti.
Kongres je obravnaval dvoje glavnih vprašanj o zaščiti dece in sicer: Spravljanje
otrok v družine ter: Rasna higiena in otroška zaščita.
Kongresu je predsedoval dr. Šilovič, bivši ban in senator. Po Uvodnih in burnih pozdravih Nj. Vel. kraljici Mariji, ki je kongresu poslala plemenito pismo (gl. zadnjo št. U. t.) je bila poslana brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. Nato je govoril minister za socialno politiko in nar. zdravje dr. Komnenovič, ki je izjavil, »da mora biti prvi cilj socialne naloge vsake vlade, da zaščiti in pomore najbednejšim. Dolžnost imam, da v imenu kraljevske vlade pozdravim prvi kongres Jugoslovanske Unije za zaščito dece. Kraljevska vlada dela vedno na tem, da bi se omogočila vzgoja zdravega telesa in zdrave duše naše prpladine. y {eh današnjih 'težkih časih, ko je cilj vsakega socialnega dela omogočiti življenje vsakemu članu človeške družbe, smatramo za dolžnost, da posvečamo prvenstveno pažnjo zaščiti in pomoči naših najmlajših, da vkljub težkim časom zagotovimo našim otrokom brezskrbno detinstVo brez bolečin in trpljenja.«
Za njim je govoril predsednik beograjske občine. Med drugim je iznesel tole: »Osnovali smo centralni urad za zaščito dece, mater in mladine beograjskega mesta. Ustanovili smo predmestna zavetišča, otroške vrtce in deške domove. Kmalu bomo skončali Zidanje velike sirotišnice, v katero smo vložili 7,000.000 Din, sezidali bomo osem osnovnih šol, a za socialno zaščito beograjskih otrok izdamo letno 4,000.000 dinarjev.« Govoril je tudi bolgarski minister na našem dvoru g. Dimo Kazasov, ki je dal duška veSelju nad bogatim programom Unije, obenem pa izrazil zadovoljstvo, da je tudi mlada Bolgarija posvetila vso pažnjo zaščiti dece.
Sledil je referat g. dr. Šiloviča, (Zaščita naše zapuščene dece) znanega delavca v »Narodni zaščiti«, ki je med vojno tisoče gladnih «trok iz Istre in Primorja namestila v bogate kraje Vojvodine in jih tako rešila gotove propasti. Njegova izvajanja so bila silno zanimiva: »Ko sem proučaval vzroke zločinov v svoji domovini, sem prišel do zaključka, da sta pri nas dva glavna vzroka zločina: alkoholizem in zapuščena ter zanemarjena mladina. Ni kriva zločinov zapuščena in zanemarjena mladina, zastrupljena od ulice, glad-na in žejna, bosa in gola, marveč je kriva teh zločinov družba, ki jim ni preskrbela doma in nadomestila matere, najboljše in najpri-rodnejše odgojiteljice dece. Radi tega se je odprl pred menoj problem, kako odgajati to mladino. Ali v domovih, ali v zavodih, ali v kmečkih družinah, ali v družinah malih oori-nikov v malih mestih. Vsi moji poizkusi, da bi mestno zapuščeno deco namestil v kmečke družine, so ostali brez uspeha. Vsi ti otroci so enostavno pobegnili od svojih rednikov in odšli nazaj v mesto. To je nepobiten dokaz, da se mestna zapuščena deca na ta način ne more rešiti fizične in moralne propasti.
Zakaj? Mestni otroci so v kmečkih družinah podvrženi Strogi kontroli in trdemu delu. To pa mestni deci ne konvenira. Mestni zgubljeni otroci so navajeni potepanja, pros-jačenja, izmikanja, bioskopov in sladkarij. Zato sem prepričan, da je mogoče mestno zapuščeno mladino uspešno vzgojiti samo v domovih, kjer je mogoč strogi nadzor in kjer se lahko izuče kakršnekoli obrti že.«
Predavatelj g. dr. Ambrožič, idejni vodja Unjje, je v predavanju »Javna in družinska zaščita dece v predšolski dobi« izvajal sledeče: »Zaščita dece ima danes povsem drugi značaj, kot pa ga je imela pred nekoliko desetletji. Skozi vso dobo pa je ostalo eno pravilo: družina je prirbdna in najboljša zaščit-nica otrok. V starih časih je bila zaščita otrok stvar milosrčja posameznika, dočim je danes dolžnost organizirane družbe. Prirastek roj-stfev v naši državi je še vedno najboljši v Evropi. Tudi v tako zvanih pasivnih krajih naše države so naše žene še vfedno zelo aktivne, čeprav se pojavlja v gospodarsko boljših krajih padanje števila rojstev. Toda, kakor smo po številu rojstev na prvem mestu, tako smo med prvimi tudi po številu otroške umrljivosti. Na 100 umrlih v naši državi pride 45 do 46 otrok. To pomeni: vsak drugi grob, ki se izkoplje v Jugoslaviji, se izkoplje za otroka. Približno vsako naše drugo dete do 15. leta svojega življenja umre, dočim umre v drugih državah Vsako peto, šesto, pa tudi sedmo ali osmo dete.
Najhujše so prizadeti dojenčki. Od vsakih 100 živorojenih otrok jih umre v naši državi 16 do prvega leta življenja. V Italiji, Avstriji in Španiji jih umre samo 12—13; v Franciji, Nemčiji, Danski in Finski jih umre samo 8—9; v Angliji in Švedski samo 6—7; v Holandiji, Švici in Norveški samo 5—6. A pri nas 16!
Toda naš narod ni oškodovan samo z zgubo tega števila otrok. Smrt ne vzame vseh otrok, ki so bolni. Mnogi ostanejo pri življenju, toda slabiči so. Med njimi so slepi, gluhonemi, pohabljeni na rokah in nogah.
Poleg tega pa imamo pri nas tudi mnogo otrok, ki so nezadostno vzgojeni, ali pa so sploh brez vzgoje. Šola tudi ni in ne more biti vsemogoča ustanova. Zato je potrebna vzgoja in skrb tudi izven šole. Vsakdanje življenje in praksa nam kažeta, da imamo takih otrok zelo mnogo, če nočemo sami sebe voditi za nos s potvorjenimi izjavami.
Naši odgovornosti pred bodočimi generacijami ni zadoščeno. Ni še enotno zre-guliran položaj otroka v družini, niso še precizirane dolžnosti družine napram njemu, še prav posebej pa je treba poudariti to, da ni precizirana dolžnost države, banovine in
občine proti njemu, narodnemu pomladku. Manjka nam koordinacija celokupnega dela na zaščiti dece, še bolj potrebna pa je čim tesnejša kooperacija vseh aktivnih udov na tem polju. A najhuje se pa tu občuti pomanjkanje materialnih sredstev. Za našo siromašno delo so žepi gotovih ljudi vse premalo odprti, še vedno štedijo na škodo'otrok ba-novinski, občinski, pa tudi državni budžeti. Družina, ki ji propadajo otroci, počasi ugasne. Narod, čigar deca propada, zaostaja za drugimi narpdi. Kdor zaostaja — izgubi tekmo. Narod, ki zaostaja izgublja borbo za borbo
—	povsod. Staplja se z drugimi narodi. Inteligenca našega naroda mora voditi svoj narod do zmage na bojnem polju nove dobe: v biološki tekmi narodov.«
V	zadnjih desetletjih je prodirala zamisel otroških zavetišč, dečjih domov itd. za zapuščene otroke. Moderni domovi za dojence morejo res reševati svoje gojence; imajo pa veliko napako: da so zelo dragi. Zaščito v domovih moremo rezervirati samo za slabotne in bolehne dojenčke.
Glavna napaka dečjih domov je, da dora-ščajo otroci v domu daleč od realnega življenja in od prirode. Dete ostane živo, ali obzorje mu je zoženo, besedni slovar skrčen, pojmi omejeni. Šele če se predšolsko dete presadi v družino, oživi, se razvije in seznani z vsakodnevnim življenjem.
V	mnogih krajih je navada, da se otroci oddajajo v rejo. Zaradi nepazljivega in neveščega ravnanja jih mnogo zboli in umrje. Zato so Francozi organizirali po Ruselovem zakonu »centres d'elevage rurales«. Tu se starejši dojenci in mlajši otroci nameščajo v kolonijah, ki so v središču naselja pod stalnim higienskim in vzgojnim nadzorstvom po zaščitnih sestrah in zdravnikih. Prva taka kolonija pri nas je nastala s pomočjo države in privatne iniciative pred 9 leti v Lukovici. Sedaj imamo 17 takih kolonij z 250 dojenci in 400 otroki, seveda vse premalo. Zmisel za take kolonije se med prebivalstvom širi. Velika težava je pa, ker ni dovolj zaščitnih sester in
—	sredstev. Žal, da privatna iniciativa še nima zmisla za take kolonije. Upajmo, da se bo v bodoče takemu koncentriranemu in kontroliranemu nameščanju otrok posvetilo več pažnje. Tu je važna naloga Unije.
(Dalje.) V. Jagodic.
Šolstvo in obrtništvo
Naši obrtniki prirejajo letos v borbi za svoj obstoj drugi obrtniški teden in to z namenom, da z novim poudarkom opozorijo našo javnost na svoja dela, na svoj obstoj in na samo ob sebi umevno dolžnost nas vseh, da naj kupujemo vedno in povsod domače izdelke.
Meščanska šola ima glavni namen dovajati Obrtništvu zdrav in vsestransko izobražen naraščaj, namen obrtno-nadaljevalnih šol pa je, izobraziti vajence za dobre pomočnike in mojstre. Malo manj kot 15 let sem deloval na eni in isti meščanski šoli sredi naroda, ki pripada skoro izključno obrtniškemu stanu in radi tega pišem pričujoče vrstice iz resnične potrebe in želje pomagati obrtništvu v borbi za njegov obstoj.
V borbi za svoj obstanek mora naše obrtništvo in vsi gospodarski krogi nujno zahtevati, da se v učni načrt za učiteljske šole vnese narodno gospodarstvo kot poseben predmet v vse letnike. Ko bodo bodoče učiteljske generacije prežete gospodarske vzgoje, potem bodo tudi široke plasti naroda uživale pravo gospodarsko vzgojo, pri kateri bo geslo: Kupuj domače izdelke! prešlo samo od sebe v meso in kri naroda, ki bo pri nakupu svojih potrebščin vedno in povsod prodajalcu zastavil vprašanje, če je izdelek domač in bo odklonil nakup tuje robe.
S prireditvijo obrtniškega tedna hoče obrtništvo opozoriti javnost na svoje izdelke. Razstave na velesejmu, v raznih krajih naše ožje domovine, modne revije itd. so nas skoro že prepričale, da izdelki naših obrt-
Karel Širok:
Kapelica
Izdala akademska založba 1935.
V času, ko se kruhoborstvo in oportuni-zem ozirata za praktično usmerjenost duha, v času, ko rastejo na politični in tudi kulturni borzi akcije navidezne etike, v tem času nam je daroval K. Širok zbirko resnično religioznih pesmi, ki nas spominjajo že davno pozabljenih kristalno čistih etičnih lepot. Nikjer trde besede, nikjer grozeče iztegnjenega pridigarskega prsta — odprimo knjigo kjerkoli — ipovsod1 nam potrka na dušo spomin na davne, davne udarce lastnega srca.
Že sama naslovna stran — ročno kolori-rani posnetek lesoreza iz 1. 1485. — nas opozarja na narodno - preprosto, a zato tem globljo lepoto vsebine.
Pesmi v zbirki so razvrščene tako, da tvorijo vse skupaj zmiselno celoto. Vsaka zase biser, se nanizajo druga na drugo kakor jagode na rožnem vencu in zapuste v naši duši vibracijo visoke čuvstvene vrednosti.
Marija je mati vseh mater, ki ne vedo, kam bi položile svoje dete, da bi mu bilo toplo, in Jezus, ta drobni otrok, je sinteza tistega duha, ki ga »zaman iščemo med knezi in bogatini«; kajti le trpljenje ju je moglo obžariti s tako žarko, vse razsvetljujočo in vse objemajočo svetlobo. Ta luč je tako kristalno čista, da obžari tudi tisto malo dušico, »ki na svetu ni Boga molila«, temVeč le »tihih lepot je iskala, na posteljah trdih je spala«.
Mimo Kristusovega trpljenja in njegove smrti, ki p i ni mogla zatreti večne resnice, mimo krvavečega srca Marije, ki je iz njenih solz »zrasel grenki pelin«, preide Širok na trpljenje naroda tam preko meje. Pretrese ga smrt mučenikov, ki so kot Krist darovali
svoje življenje za resnico in ljubezen. Niti njihovih grobov ne poznamo, da bi nanje položili cvetja.
In Širokova velika bolečina primerja:
»Kako je bilo tebi, Marija, pri srcu takrat, ko je bil tvoj sin na križ pribit?---
Kako je bilo pri sircu takrat štirim ženam, štirim materam, ko so cule obsodbo: Jutri bo tvoj sin s krvjo oblit!«---—
In še stopi pred nas istrska kmetiška ženica, mati Gortanova. V kapeli v mračnem kotu govori s Kristom. »Naj vernice nihče ne moti — — —« Prevelika je bolečina matere, da bi jo mogla objeti beseda.
Hrepenenja polno srce pogleda na Kras in zakrvavi: kraška zemlja je polna bodečega brinja in trdega grušča. Še več pa je gorja, vse uničujočega gorja! Zakaj? In kako dolgo še? Morda se bodo vsi, ki so se raztepli po svetu, nekoč mogli vrniti. Saj se je smela vrniti celo sveta družina, Jezus, Jožef in Marija, — ko Herodeža ni bilo več!
Ali vkljub teži motivov, ni v pesmih ne solzavosti in vzdihov. Sama mehka, božajoča lirika.
Z veseljem povem, da me po Cicibanu ni še nobena zbirka pesmi tako ogrela. In prepričan sem, da bo še letos zazvenela marsikatera pesem iz zbirke iz otroških ust o priliki božičnic z naših odrov.
J. Ribičič.
Ko so cvetele krizanteme
Ko so najlepše cvetele krizanteme, tedaj se je za vedno poslovila od nas naša blaga tovarišica ga Julka Mariničeva. Naša srca je zajela žalost in občutek osamljenosti.
Bila je vzorna učiteljica, delavna in požrtvovalna. Kot tovarišica nam je bila svetal
vzgled: vedno dobra in blaga. Udejstvovala se je v raznih društvih. Povsod je delala z veseljem; žrtev se ni nikdar ustrašila.
Zakaj si nas zapustila, draga Julka? V najlepših letih, ko je bila tvoja duša še polna načrtov in tvoje roke željne dela. Dobro se spominjam, ko si v bolezni nekoč dejala: »O, da bi mogla zopet med vas, da bi mogla v šolo k moji deci, — potem bi bila srečna!« Da, vsa tvoja sreča, vse tvoje veselje je bilo v šoli. Kako si ljubila svojo deco! Bila si ji kakor skrbna mamica. Kot male ovčke so se zbirali najmlajši okrog tebe. Z njimi si se igrala, z njimi si prepevala.
Skoro dvajset let si vzgajala in učila deco na šoli pri Sv. Urbanu pri Ptuju. Ni bilo malo dela, ni bilo brez žrtev. Tebi ni bilo težko vživeti se v dušo kmečkega otroka, ker si bila sama doma iz kmečke hiše.
Rodila se je ga. Mariničeva leta 1895. v Drami j ah pri Celju. Po kratkem službovanju v Dramljah in v Gotovljah v Savinjski dolini, je prišla leta 1918. k Sv. Urbanu.
Vzorna je bila kot učiteljica in tovarišica, pa tudi kot mati, žena in gospodinja. Zapustila je dva nedorasla otroka. Bila sta ves njen up in njena nada. Vsa njena sreča. Zato ji je bilo slovo še težje. Ni mogla umreti prej, dokler nista prišla njena ljubljenčka k njej, ko sta se za Vse svete vrnila domov na počitnice.
Lepa je bila njena zadnja pot. Mnogo vencev smo položili in mnogo jesenskih cvetov smo natrosili na njeno gomilo.
Sladko počivaj med cvetjem, saj tvoja življenjska pot ni bila posuta z njim! Težko nam je, ko se poslavljamo od tebe, draga, nepozabna Julka, — tolažimo se le z mislijo, da si srečnejša od nas.	T. K.
nikov v nobenem pogledu ne zaostajajo za izdelki tujih dobaviteljev. Sem reden obiskovalec vseh obrtnih razstav in mi je v resnično zadoščenje, da morem ugotoviti resničnost zgornje trditve. Letos sem na praškem velesejmu do podrobnosti pregledal razstavo mizarskih izdelkov, ki je obsegala skoro sto opremljenih sob, kuhinj, pisarniških prostorov itd., in na tem mestu pribijam, da se morejo na naših razstavah razstavljeni mizarski izdelki vzporediti v isto vrsto z onimi na praškem velesejmu. Pri naših razstavah pogrešam le eno, to je da naši razstavljalci ne znajo, bolje rečeno ne morejo radi pomanjkanja širokogrudnosti in pa mogoče tudi denarnih sredstev postaviti svojih izdelkov v tako bogato okolje, kakor zmorejo to njihovi praški tovariši.
Torej izdelki naših obrtnikov ne zaostajajo za izdelki tujih. Če ipa smo primerjali med seboj tuje in domače izdelke potem moramo primerjati med seboj tudi izobrazbo tujega in našega obrtnika. Ta primerjava pa bo izpadla v prilog tujcev, ki po svoji izobrazbi in gospodarski vzgoji našega obrtnika daleč prekašajo. To izvira iz dejstva, da imajo tuji obrtniki za seboj bogate tradicije, to je da prehaja obrt že več rodov od očeta na sina in da vsak oče poskrbi svojemu sinu za najboljšo strokovno izobrazbo, medtem ko je naš obrtni stan še silno mlad, tako rekoč od včeraj in še nima za seboj dolgoletnih tradicij. Od nekdanjih cehov so ostali le pisani pravilniki in pisane pravice, duša in strast do obrti pa sta se porazgubili, poniknili sta v pesku plitke in netradicionalne izobrazbe, ki ni mogla uspevati v ozračju, kjer je oče preklinjal pred sinom svojo obrt, videč v njej le težave in trpljenje, pa je v isto sapo veličeval to ali ono pridobitno ipanogo, največkrat pa kazoč na uradniško službo kot višek zemeljske dobrote. In tako je sin, namesto da bi sledil očetu v obrti ali drugem gospodarstvu, odšel v čisto tujo stroko, kjer ni uspel tako, kakor bi uspel v očetovi obrti.
Popolnoma napačen je nazor, da je treba brihtne in nadarjene učence navajati na izrecne uradniške karijeire, ki lebde večini slovenskih staršev kot višek zemeljske sreče pred skrbi polnimi očmi. Tu imajo prav lepo nalogo ravno naši učitelji, ki naj vedno vplivajo na starše, ki imajo nadarjene otroke, da jim omajajo to napačno vero. S tem bi se silno koristilo razvoju narodnega gospodarstva, ki bi mu pridobivali talente, ki so poklicani dvigniti gospodarski nivo svojega naroda.
Malo dokaza za zgornje trditve. Preprosti usnjarski pomočnik pri veliki tvrdki v Tržiču je dal svojega sinka v šole, v gimnazijo. Od prve do osme šole je bil leto za letom odličen učenec. Vsi so mislili, ta dečko bo šel na višje šole in bo velik gospod, ker je nadarjen. Nihče pa ni ob počitnicah in prostem času hodil za njim in ga opazoval, s kakim navdušenjem spremljajo njegove oči gibe usnjarskih pomočnikov, ki obrezujejo kože, kako se svetlikajo njegove oči, ko je gledal ličenje in gladenje izdelkov, nihče ni videl, kako mu nosnice trepečejo, ko je vdihaval jedke duhove strojil in lužil, nihče mu ni mogel slediti v njegovih mislih in željah postati tudi sam usnjar, stvaritelj gospodarskih dobrin. V njem je dozorel sklep, ki ga je tudi v svoje največje zadovoljstvo izvršil. Po položeni maturi z odliko je vstopil kot usnjarski vajenec v usnjarno, kjer je dolgo
let delal njegov oče. Delavci in drugi vajenci so ga gledali postrani in z največjim nezaupanjem, češ, kaj se bo »frdirban štdent« mešal med nas. Še ni minilo 12 tednov, ko si je po zaslugi svoje splošne izobrazbe pridobil pri vseh pomočnikih in vajencih neomejeno zaupanje, on jih je učil, zakaj se mora delati s to kemikalijo tako in ne drugače, ori jim je dajal navodila za luženje kož, itd. Ko je postal pomočnik, je odšel v Francijo in v Nemčijo, kjeT je vstopil v največje tovarne, da si je izpopolnil svoje strokovno znanje. Danes je ravnatelj največje usnjarne v Tržiču na Gorenjskem. To je svetal zgled, da spadajo v gospodarske stroke le nadarjeni in izobraženi ljudje.
Ob rojstvu slovenskega obrtništva je bila naša splošna izobrazba še na nizki stopnji. Razumljivo je torej, da so vstopali v obrtniške vrste podpovprečniki tedanje izobrazbe.
Smrtni greh so zagrešili vsi tisti, ki so svojim sinovom izrekali grožnje, da ga bodo dali za »šuštarja« če se ne bo hotel učiti in so te grožnje tudi uresničili, če dečko v šoli ni uspeval tako, kakor bi si bili želeli. S takimi grožnjami in napačnimi nazori so postavili v kaj čudno luč obrtni stan, odnosno so označili ročno udejstvovanje kot nekaj manjvrednega in nadarjenega človeka nedostojnega. Medtem pa nas "je današnji čas prepričal, da je vsak Obrtnik, ki svojo stroko razume, stvaritelj, ki uživa povsodi spoštovanje, da je v svojem poklicu absolutno samostojen in da je ta samostojnost več vredna kot sto podrejenih uradniških služb in službic. To spoznanje bodi vsem šolnikom pri njihovem -vzgojnem delu vodlnik. Ono mu narekuj, da je treba vzgojiti mladino v gospodarskem pogledu tako, da 'bo vedno in povsodi zahtevala domače izdelke, da bo to zahtevo prenesla v domačo hišo med svojce in jih bo navajala k izvrševanju tega prvega gospodar-
skega vodila. To spoznanje 'bodi šolnikom pravec, da je treba vzbuditi v mladini veselje in spoštovanje do ročnega dela, da je nujno vliti mladini ljubezen do ustvarjanja v svobodnih poklicih, kjer niso nadarjenosti postavljene meje ne navzgor in ne navzdol, ne na levo in ne na de6no, da je torej tu pravo torišče za resnične talente, katerih pod nobenim pogojem ne smemo vpreči v ozek jarem §§ in zakonov uradniških služb.
Spoznanje absolutne vrednosti svobodnega ustvarjanja v svobodnih poklicih zahteva, da dovedemo tem poklicem, ki predstavljajo danes eno polno desetino vsega našega naroda, najbolj nadarjen in najbolj izobražen naraščaj, ki bo dvignil v poletu obrt in Obrtniški stan v neslutene višine in dvignil s tem naše narodno gospodarstvo na višino, ki jo danes zavidamo tujcem. Tedaj se bo tudi naša javnost končnoveljavno prepričala, da je domače blago boljše od tujega.
Letošnji obrtniški teden je dosegel svoj namen, če povzdignemo svoj glas in zahtevamo:
1.	Globoko gospodarsko vzgojo učiteljskega naraščaja v učiteljskih šolah,
2.	da se otrokom v šoli prav pri vsaki priliki predočuje vrednost domačih izdelkov pred tujimi izdelki,
3.	da naj se dvigne splošna in strokovna izobrazba obrtniškega stanu s tem, da mu dovedemo nadarjene in izobražene naraščajnike^
4.	da spremenimo napačno miselnost o ideatu uradniških služb in da postavimo na njeno mesto idieal ustvarjanja v svobodnih poklicih,
5.	da spada v vrste narodnih gospodarstvenikov najbolj nadarjena mladina, in
6.	da skušajmo v tem letu dvigniti do največje mere spoštovanje in veselje do ročnega dela, ki bo pri vzgoji vedno opravilo svojo posebno nalogo.
Lajovic Albin.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje M. O. iz L.
1.	Ali ima pravico oddajati prazna učiteljska stanovanja kraj. šolski odbor na seji ali šolsko upraviteljstvo?
2.	Kdo ima pravico do stanovanja: službeno starejši, ali tisti, ki je dalje časa na šoli, ali učiteljski par z otroki, ali učitelj, poročen z neučiteljico pa brez otrok?
Odgovor! Ad 1. Prazna učiteljska stanovanja oddaja kraj. šolski odbor na seji.
Ad 2. Pravico do stanovanja imajo vsi, a stanovanje dodčli po prosti objektivni presoji krajevni šolski odbor, upoštevaje okoliščine upravičencev in krajevne stanovanjske razmere.
—§ Vprašanje in odgovor. K. J., učiteljski abiturient v M. — Prošnjo za službo v Zet-ski banovini lahko vložite direktno pri ban-ski upravi v Cetinju, vendar je bolje, če vložite prošnjo potom tukajšnje banske uprave, ki v svojem poročilu pove, pod katero številko je bila poslana Vaša prva prošnja ministrstvu prosvete za službo v Dravski banovini. Prav je, če omenite prvo prošnjo tudi v novi prošnji, ki jo nameravate vložiti.
—§ Učitelji (-ice), nastavniki, profesorji »n uradniki! — Prijave za prejemanje rodbinske doklade za otroke — predpisane s čl. 15. uredbe o dokladah z dne 19. IX. 1935. — je založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in se dobe v knjigarnah Učiteljske tiskarne v Ljubljani in v Mariboru po 50 par. — Pismena naročila se izvrše le, ako se pošlje znesek v znamkah in še znamko 25 para za poštnino.
—§ Praktični učiteljski izpit — vštetje časa za polaganje. Ministrstvo prosvete je izdalo pod ON br. 74514 z dne 18. XI. 1935 normativni razpis kralj, banske uprave IV. No. 16995/2 z dne 27. XI. 1935 tolmačenje k § 72. zakona o narodnih šolah in k čl. 1. točka a) pravil o polaganju praktičnega učiteljskega izpita, da pridobi pravico za polaganje praktičnega učiteljskega izpita uradniški pripravnik na osnovi predpisa § 13 toč. 3 U. Z. po 2 letih pripravniške službe. Z ozirom na ta predpis se ne more vzeti v obzir čas, prebit v dnevničarski službi za pridobitev pravice za polaganje učiteljskega praktičnega izpita.
Naša gospodarska organizacija
SAMOPOMOČ UČITELJSKIH OTROK, r. z. z o. z.
Ta zadruga se je preosnovala iz društva »Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic ter profesorjev v Ljubljani« leta 1932.
Odpravnina, oziroma posmrtnina znaša sed^j za vsakega zavarovanca okrog 2500 Din; znašala bi pa lahko okrog 10.000 Din, če bi vsi tovariši (-ice) zavarovali svoje otroke. Obstoj te socialne zadruge je zagotovljen in gmotno dovolj fundiran.
Ob pristopu plača zadružnik za vsakega otroka sledeče prispevke:
1.	Zadružni delež v znesku 10 Din.
2.	Prispevek za slučaj smrti ali polnoletnosti (21. leto) 10 Din.
3.	Upravnino 10 Din.
4.	Pristopnino, ki se ravna po starosti prijavljenega otroka in znaša za četrto leto 10 Din, za peto in šesto leto 15 Din, za sedmo in osmo leto 30 Din, za deveto in deseto leto 50 Din.
5.	Rezervo za podporo 5 Din.
Vsako leto se plača še enkrat 10 Din upravnine in 5 Din rezervnega sklada za vsakega zavarovanca.
Za ¡smrtni slučaj, oziroma ob polnoletnosti zavarovanca izplača ustanova tolikokrat po 10 Din, kolikor je zavarovancev.
Tovariši, tovarišice! Upoštevajte in pristopajte!
—g Učiteljski dom v Mariboru. Izkaz za mesec Oktober: Darila. Lesnika Viljemina, učiteljica v pok., mesto javne zahvale udeležencem pogreba po pokojnem možu Mihaelu Lešniku 150 Din; tovarišica J. P. 40 Din; Sresko učit. društvo Sv. Lenart v Slov. gor. namestu venca na grob svojemu bivšemu članu, pok. tov. Lešniku 150 Din; Gačnik Janko in Mira mesto venca na grob pok. tovarišu Karlu Pestevšku 100 Din; ob priliki krsta pri tov. Petroviču, ko je njegovemu sinu ku-movalo sr. u. dr., darovali gostje 100 Din. — Darovalcem iskrena zahvala! — Tovariši in tovarišice, spomnite se ob vsaki taki priliki —• smrt ali rojstvo — Učiteljskega doma! V sedanji težki krizi je tudi on potreben vsestranske podpore. — Gospodarska podjetja: zemljevidi: 15.166.50 Din, slike 1000 Din, grb 500 Din. — M. Kožuh, blagajnik.
Učiteljska
tiskarna
—t Slovenski pravopis. Po pravopisnih in pravorečnih načelih, ki jih je odobrila pravopisna komisija znanstvenega društva v Ljubljani, sta izdajo priredila Ä. Breznik in F. Ra-rriovš. Cena vez. knjigi 60 Din. — Za cenjena naročila se priporoča knjigarna »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani in podružnica v Mariboru.
—t Knaurs Weltatlas, nova ljudska izdaja za leto 1936. 53 barvanih zemljevidov. Cena Din 45.—.
—t Knaurs KonverSations Leksikon, nova izdajo za leto 1936. 1900 strani, 2600 slik med tekstom, ter 75 eno- in večbarvnih slik. Cena Din 55.—.
Naročila sprejema Knjigarna »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
—t Uradni repertorij ima zopet v zalogi Knjigarna »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani in podružnica i1 Mariboru. Cena Din 12.—.
—t Frey tag & Berndtov: Zemljevid abe-sinskih bojišč (1:2,000.000). Bojišča: 1. Sever-nd: Adu'ä - Makalle; 2. Vzhodno: Železnica Danakil - Djibouti; 3. Vzhodno: Harar; 4. Jugovzhodno: Ogaden. — Cena za karto Din 11.—.
Mladinska
matica
—mm Božična številka »Našega roda«
izide še pred prazniki in jo bodo imeli že vsi, ki jo pravočasno naročijo, še pred božičnimi počitnicami v rokah. Vsebinsko bo številka bolj beletristična kot dosedanje in bo izredno bogata. Tudi ilustrativno bo prav zanimiva. Zelo obsežen in pester bo tudi »Cicibanov rod«, kjer pride joi enkrat na svoj račun tudi naši najmlajši naročniki. Med sotrudniki srečamo nekaj za našo revijo novih imen, med njimi več takih, kii spadajo med naše najboljše literate.
—mm Na anonimno ovadbo proti »Našemu rodu« smo prejeli mnogo dopisov, kjer pesniki, pisatelji in učitelji obsojajo tak zakulisen boj proti tej naši lepi mladinski ustanovi. Znani pesnik M. Kunčič je poslal tudi več pesmi in je pripomnil, da z veseljem sodeluje pri »Našem rodu« s svojimi najboljšimi pesmimi in s tem jasno kaže, kako obsoja take denuncijaejje-. — Od drugih dopisov s šol naj citiramo nekaj vrstic iz pisma, ki ga je poslala šola na Barju: «... Naša šola ima letos še celö več naročnikov na »Naš rod« kot lansko leto. V najvišjem razredu ga imajo skoro vsi učenci. List vsem zelo ugaja in sem le radoveden, kje in kdo so tisti »starši«, katerim je njegova vsebina tako slaba.
—mm Daljšo, ugodno oceno o publikacijah Mladinske matice prinaša tudi zadnja številka »Ženskega sveta«.
—mm O prvih dveh številkah »Našega roda« piše Ivan Albreht v »Glasu naroda'«:
»Naš rod«, mladinski list, ki ga izdaja JUU, je v novem, VI. letniku zopet pester in zanimiv. Doslej sta izšli dve številki.
Uvodno povest »Bratovščina sinjega galeba« je napisal Tone Seliškar. Povest je, kolikor je mogoče presoditi po teh dveh odlomkih, zanimiva in sveže pisana. Končno mnenje pa povem ob zaključku letnika. Zanimiva je tudi »Šola«, ki jo je napisal Julij Kaden-Bandrovski in prevedel France Vodnik. Čitali jo bodo mladi in stari s pridom, čeprav vsak drugače, koristila pa bo brez dvoma obojim. Ernesta Younga »Bivališča ljudi v tujih deželah« v priredbi Pavla Kuna-verja niso samo poučna, ampak prav primerno tešijo v mladem človeku in preprostem či-tatelju tudi ono romantično hrepenenje, ki se v mladini lahko iziplrevrže v pustolovska nagnenja, ako ne dobi o pravem času primernega ventila.
Poleg navedenih je v listu več poučnih sestavkov ter kratek življenjepis Davorina Jenka. »Cicibanov rod« je pester kakor vsako leto, zanimiv in tudi aktualen.
Po vsem tem je treba priznati, da je »Naš rod« res dober, zanimiv in spretno urejevan mladinski list. Celo več. Vprav zato, ker ne objavlja izključno samega leposlovja, nadomešča lahko v marsikateri podeželski hiši revijo, ki si je danes podeželski človek ne more naročiti.
Že šolska doba sama, ako vračunamo nekdanjo ponavljalno, oziroma sedanjo višjo narodno šolo, obsega celo vrsto važnih človekovih razvojnih stopenj. Zato mora biti list, ki je namenjen mladini vseh teh različnih let, vsebinsko pester in bogat ter urejevan tako spretno, da vsakomur nudi lahko kaj primernega.
Brez pretiravanja lahko zapišem, da kaže »Naš rod« iz leta v leto bolj zavestno stremljenje za kar najtesnejše približanje k temu idealu. Po vsem dosedanjem delu list zasluži, da javnost njegovo stremljenje v vsakem oziru podpira in podpre. Kar dajemo mladini, dajemo sebi. In če si bomo znali vzgojiti zdravo, čvrsto, življenja in dela zmožno mladino, nam ni treba biti niti življenja niti žrtev nikoli žal.
—mm »Kapelica« Karla Široka, ki so jo dosle j tako ugodno ocenili vsi listi, ima mnogo pesmi, ki so primerne za recitacije ob raznih šolskih prireditvah in zato bi ne smelo biti šole, ki bi ne imela te zbirke. Knjiga je izšla v izredno luksuzni izdaji, vendar je cena vezani knjigi le 30 Din. Naši naročniki jo lahko dobijo tudi pri upravi Mladinske matice.
Šolski radio
—r XI. teden. Torek 10. decembra: Kako smo praznovali 60 letnico naše šole;_ izvaja II. deška narodna šola na Grabnu v Ljubljani.
I,—III. Spored: 1. Nagovor šolskega upravitelja tov. Josipa Ambrožiča. 2. Ivo Peruzzi: Staremu deblu — mladi cvet. (Prigodna de-klamacija.) 3. Ruža Lucija Petelinova: Šoli na Grabnu ob 60 letnici. (Deklamacija). 4. Al. Mav: Naša pesem; petje. 5. Trnovska pesem; petje. 6. Al. Potočnik, Matevžev_ stric pripoveduje; igrokaz, izvajajo učenci. 7. Bože pravde. — V petek 13. decembra predava dr. Oskar Reya: Abesinija. II— III. Predavatelj bo v kratkih črtah orisal splošen zemljepisni položaj države, o kateri se danes toliko piše. Posebno pozornost bo posvetil podnebju, ki je odločilen faktor uspeha ali neuspeha italijanske vojske. Dotaknil se bo pa seveda tudi drugih poglavij kakor gospo-
Splošne vesti
INTERVENCIJA V POGLEDU ŠOLSTVA
Narodna poslanca učitelja Rudolf Plesko-vič in Karel Doberšek sta danes intervenirala pri prosvetnem ministru zaradi premestitev učiteljev v Dravski banovini. Obvestila sta prosvetnega ministra, da so izzvale vse premestitve med učiteljstvom veliko vznemirjenje. Informirala sta ga dalje o šolskih prilikah na meji, kjer je mnogo učiteljskih mest še nezasedenih. Opozorila sta ga tudi na potrebo zgraditve šoi na meji, pri čemer bi bila seveda nujno in neobhodno potrebna finančna podpora države. Prosvetni minister je izvajanje obeh poslancev pozorno poslušal in izjavil, da bo vlada storila vse, kar bo mogla, da se razmere na meji, kar se tiče šolstva, čim bolj popravijo. Glede učiteljskih premestitev pa je minister izjavil, da gre, kolikor je njemu znano, v prvi vrsti za premestitve iz socialnih in družinskih razlogov.
—	Letošnje božične počitnice trajajo, v smislu odloka ministrstva prosvete, od inklu-zivno 23. decembra do inkluzivno 10. januarja.
—	Zvišanje uradniških plač na Portugalskem. Portugalska vlada je izdala posebno uredbo o reguliranju uradniških plač. Po tej uredbi bodo plače portugalskega uradništva zvišane od 5 do 100 odstotkov. Istočasno ko mnoge države znižujejo svojemu uradništvu plače, je Portugalska plače zvišala.
—	JUU — Sresko učit. društvo Ljubljana okolica — vzhodni del obvešča članstvo, da je društveno zborovanje prestavljeno na četrtek 9. jan. 1936. z istim dnevnim redom in na istem kraju. — Kosin, predsednik.
OBMORSKI UČITELJSKI DOM
V	letu 1933. se je sešlo nekaj tovarišic in tovarišev iz Ljubljane ter okolice, da se pogovore o bivanju ob morju v poletnih mesecih, to je v velikih počitnicah. Ob ti priliki se je ustanovilo »Društvo za zgradbo obmorskega učiteljskega doma v Omišlju — sedež Ljubljana«.
Znano je, da iz naše banovine pohiti vsake počitnice večje število učiteljev, učiteljic in njihovih družinskih članov na letovanje k morju. To ni luksus, to je živa telesna in duševna potreba! Kdor je 10 mesecev prebil dnevno po 6, 8 ali več ur v mračnih in zapra šenih šolskih prostorih, s slabim zrakom kvaril svoja pljuča, s popravo zvezkov in s pripravo za pouk skrajševal svoj prosti čas, ta je gotovo potreben poštenega oddiha v zdravem, blažilnem podnebju ob morju.
V	37. številki »Učit. tovariša« iz 1. 1934. čitamo naslednje, resnične in danes kot jutri veljavne besede: »Naše misli, naše težnje se vedno bolj obračajo na morje. Jadran je naša skrb, naše veselje, naš ponos in naša moč. Jadransko morje je naša nada, naša vera v bodočnost in naša ljubezen. Naše morje je kakor vrata, odprta na stežaj. Skozi ta vrata gremo mi v široki svet, skozi ta vrata prihajajo k nam tujci, gosti. Zato nosimo mi vsi v svojih srcih naše morje, zato si ga želimo videti, zato ga hočemo doseči, kakor nekoč stari Sloveni, prihajajoči iz širnih planjav na severovzhodni.«
Naše morje varuje »Jadranska straža«. V mnogih krajih ob morju in na celini naše države je organizirala svoje postojanke, iz katerih naj bi črpala gmotna sredstva za obram-beno delo, obenem naj bi se tam vzbujala v širokem obsegu naša ljubezen in naša skrb za lepi Jadran. Med šolsko mladino deluje prav lepo »Pomladek Jadranske straže«, kar so nam dokazale razne prireditve v zadnjih letih.
svoj dom. Učitelji in pomladkarji iz drugih banovin se ponašajo z lepimi zgradbami za letovanje ob morju. Čehom iz Čehoslovaške se je priljubilo naše morje, da si v lastnem domu iščejo vsako leto prijetnega oddiha.
Učiteljstvo Dravske banovine nima še ničesar! Tako blizu smo Jadranu, da ga z lahkoto dosežemo v nekaj urah. Leto za letom pohitevajo od nas množice tja k morju, da polnijo tuje hotele in bogate tujce. Do zdaj se še nismo znali osamosvojiti.
Temu hoče odpomoči »Društvo Omišalj-ski dom«. Kupilo je v idealno ležečem zalivu tik Omišlja primeren svet v izmeri 2000 m2. Parcela je prepisana na naše ime, znesek pa plačan v celoti. Svet leži tik ob morju, po obrežju je speljana krasna cesta. Na tem prostoru bo zgradilo društvo enanadstropno poslopje z vsemi potrebnimi prostori za bivanje, sončenje, obednico, gospodinjske prostore itd. Kopališče bo tik pred poslopjem. Razgled proti jugu na odprto morje. Dom bo imel sprva 60 ležišč, po potrebi tudi več. Društvo ima vse potrebne in podrobne načrte izdelane, proračun za zgradbo in obratovanje na šted-ijiv način sestavljen.
Kako bo društvo uresničilo ta načrt? Po proračunu bo stala zgradba okroglo 400.000 Din. Da zberemo ta znesek je treba 200 članov, ki bi v 25 mesečnih obrokih po 100 Din vplačali članarino, ki se po polno vplačanem znesku izipremeni v en ali več deležev (po sklepu občnega zbora). Društvo bo delalo samo z lastnim kapitalom, brez izposojil, zato je v»ak riziko za člane izključen. Kdor lahko prispeva v ta namen večji znesek, ne izgubi ničesar, temveč le pripomore do čim hitrejše zgraditve letoviškega doma.
Društvo je tu! Že nekaj mesecev zbira prispevke (do zdaj okroglo 30.000 Din). V svoj krog vabi vse tiste, ki leto za letom hodijo k morju in vse one, ki bi radii šli, pa jim sedanja draginja po obmorskih hotelih to za-branjuje. Poglejmo Čehe, tovariše iz drugih banovin, našo mladino — brez dohodkov! —L, vsi ti imajo domove za letno bivanje ob morju.
Ali učiteljstvo Dravske banovine tega res ne zmore? Ali naj bomo mi, ki smo skoro najbližji sosedje našega Jadrana, res najslabši čuvarji njegovi? Ne! Kar smo že zamudili, hočemo v najbližji bodočnosti popraviti. Zato pričakujemo od vseh zavednih in tovariško čutečih tovarišev in tovarišic, da se bodo z dopisnico priglasili za vstop na »Društvo za zgradbo oSmorskega učiteljskega doma v Omišlju — sedež Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.«
— Pedagoška centrala v Mariboru. Čita-teljem in iziposojevalcem naše knjižnice sporočamo, da se je knjižnica PC preselila iz slavnostne dvorane učiteljske šole v pritličje in sicer v prvo sobo desno od glavnega vhoda. Izvršila se je tudi revizija in je bilo ugotovljeno, da nekateri tovariši še niso vrnili knjig, ki so si jih izposodili že 1. 1930. ali celo 1. 1929. Vsi dosedanji opomini so bili zaman. Ako ostane tudi ta, poslednji, brez uspeha, bomo prisiljeni storiti skrajne ukrepe, da se knjige vrnejo oz. Splačajo. — Kdor želi, da mu pošljemo knjige po pošti, naj pošlje vnaprej znamk za vsaj Din 3.50, kolikor stane poštnina za tiskovine do 2 kg. Odboru PC Se namreč še ni posrečilo, da bi zopet izposlo-val nekdanjo ugodnost brezplačnega dostavljanja knjig po pošti. — Ob tej priliki naznanjamo še enkrat, da posluje naša knjižnica ob četrtkih od 15. do 17. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. — Odbor.
darstva, (prebivalstva,, vere, jezikov, prometa, zgodovine, umetnosti iin sploh kulturnega nivoja Abesincev.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 8. decembra ob 15. uri predaval g. inž. Wenko Boris: Kurnica in negovanje kokoši.
SttmovaKa organizacija JI/I/ Iz sekcije
—S Vse tovariše (- i' c e) , bivše kontraktualce, ki so bili sprejeti v državno službo po 31. marcu 1931. pozivamo, da v lastnem interesu pošljejo sekciji zanesljivo do 15. decembra 1935. nastopne podatke:
1.	štev. in datum pogodbe o sprejemu v kontraktualno službo,
2.	datum nastopa kontraktualne službe,
3.	čas prebit v učiteljski službi v inozemstvu (od — do),
4.	čas prebit v kontraktualni službi (v naši državi (od — do),
5.	prepis dekreta o sprejemu v državno službo in ako ni v tem dekretu (uverenju) označena všteta doba,
7. prepis posebnega rešenja o vštetju službenih let.
Ako ga kdo ni prejel, naj zaprosi zanj v smislu določila 2. odst. § 274. uradniškega zakona, ter naj naknadno pošlje podatke.
Iz društev:
Vabila
= JUU SRESKO DRUŠTVO V SLOVENSKI BISTRICI ima svoje redno zborovanje v soboto dne 14. decembra ob 10. uri dopoldne v Slov. Bistrici na deški šoli. Radi važnega dnevnega reda naj bo udeležba pol-noštevilna. Članarino pravočasno poravnajte!
Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo zborovalo v soboto 14. decembra ob 10. uri dopoldne v žužemberški šoli. Na dnevnem redu so važne stanovske zadeve in vse ostalo, kakor je bilo domenjeno na zadnjem zborovanju.	Odbor.
— JUU — SRESKO DRUŠTVO SLO-VENJGRADEC bo zborovalo v soboto, dne 7. decembra ob 9. uri v Slovenjgradcu. Poleg običajnih točk sta na dnevnem redu predavanji: »Psihologija in etika tekme kot vzgojni sredstvi in predavanje o Učiteljski tiskarni.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU bo zborovalo v soboto 14. dec. ob 9. uTi na osnovni šoli v Novem mestu. — Ob 8. uri ipred zborovanjem se vrši odborova seja.	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V KAMNIKU bo zborovalo v soboto, dne 7. dec. 1935. v Domžalah s pričetkom ob H10. uri in ne v ponedeljek 9. dec. 1935.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ
bo zborovalo v soboto dne 14 t. m. točno ob 9. uri v Velenju. Poleg običajnih točk bo predaval tov. Vrane iz Maribora o »Aktualni pedagoški problemi«. Vse in vsi in točno!
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE PRI JELŠAH bo zborovalo v soboto, dne 14. dec. ob-10. uri v Rogaški Slatini. Poleg običajnih in aktualnih točk je na sporedu referat tov. Podjavorška »Podoba naše vasi«. Koreferent je tov. Verk. Pol ure pred zborovanjem je v smislu svoječasnega sklepa seja odseka za delo na vasi. Pričakujemo polno-številno udeležbo.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO KRANJ
bo zborovalo v ponedeljek, 9. dec. t. 1. ob 9. uri na deški narodni šoli v Kranju s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Učni jezik na nar. šoli, predava tov. Rape VI. 3. Predlogi in slučajnosti.
Odbor.
P«roCllai
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO V LITIJI je zborovalo 9. novembra 1935. v Ljubljani pri Mikliču. Ob 9. uri je pozdravil zbo-rovalce po navzočnostni poli 82 — predsednik tov. Jože Župančič. Tovarišici Benediči-čevi iz Žalne je čestital k poroki s sodnim predstojnikom g. dr. Močnikom iz Višnje gore. Zbor je počastil stoje spomin tov. Ivana Lobeta, ki je preminul na Krki v 92 letu in je bil najstarejši učitelj v vsej državi.
Na našo okrožnico z vabilom k pristopu v JUU so spet narasle naše vrste. Imenoma je.izrekel pozdravnico naslednjim novim članom: tov. Jerebu Bogomirju iz Zagorja, tov. Anici Leskovec iz Jevnice, tov. Tolmajerju Leonu iz Št. Vida, tov. Vrtovec Zori iz Vel. Kostrevnice, tov. Tome Mariji ¡z Kresnic, tov. Roječ Ani z meščanske šole v Litiji, tov. Var-šek Anici in tov. Grošelj Valeriji s Plrimsko-vega; tov. Ivanu Škafarju z Vač; tov. Uršič Amaliji iz Sv. Križa; tov. Jarnoviču Francetu iz št. Lamberta, tov. Janežič Zori iz Sv. Planine, tov. Brezovar Olgi iz Izlak, tov. Fran-kovi Zofiji iz Primskovega in tov. Seme Rozi s Krke (poslednji sta nameščeni iz banov, bednostnega fonda) in tov. Jenku Vinku s Polšnika.
V tem je dospel na zbor predsednik JUU tov. Dimnik Ivan s tajnikom sekcije tov. Su-pančičem Dragom, ki ju je članstvo živahno pozdravilo. Predsednik tov. Dimnik je podal jasno situacijsko sliko v poldrugournem refe-
ratu. Žel je za svoja izčrpna izvajanja iskreno zahvalo vseh.
Tajnica tov. Klovarjeva Štefanija je prikazala zanimivo sliko delovanja društvenega odbora in splošnega stanja naše sreske edini-ce JUU. Na oktobrski seji se je ugotovilo: organiziranih =112 (39 moš. -f 73 žen.) neorganiziranih 48 (21 moš. + 27 žen.) Intervencij je bilo v poslednjem času več. Potom okrožnic smo obveščali stalno vse odbornike, ti pa sosednje šole. Članom smo pa poslali 3 Okrožnice. Nato je navedla število neorganiziranega članstva na posameznih šolah. Z grozo smo poslušali številke, kakor jih gotovo ne pozna noben drug srez! Odbor je bil pooblaščen, da sestavi sam načrt za razdelitev sreza v okrožja, ki naj dobe lastne odbornike. V zadevi novih čitank pa bomo stopili v stik s. sreskim šol. nadzornikom g. Be-zeljakom.
Blagajniško poročilo je podal blagajnik tov. Kopriva Janez. Omenjal je tudi akcijo nekaterih društev za znižanje članarine zaradi zadnjih težkih redukcij plač. Članstvu se je soglasno izreklo, naj ostane članarina v sedanjem obsegu, ker noče z znižanjem članarine onemogočiti sedanje delovanje našega JUU.
Tov. Kolenc Lojze iz Zagorja je referi-ral o Učiteljski tiskarni in je vabil k pristopu.
Sledil je razgovor o raznih vprašanjih, nato pa je bilo lepo zborovanje zaključeno. Del dnevnega reda se namreč ni obravnaval, ker na našo ponovno prošnjo, ki smo jo naslovili na ministrstvo prosvete, nismo dobili zaprošenega dovoljenja, da razpravljamo o položaju po redukciji plač in o spomenici, ki smo jo v načrtu priložili prošnji. Jože Župančič, preds. Klovar Štefanija, taj.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LAŠKO, je zborovalo in opravilo izredni občni zbor v soboto 9. novembra 1935. ob 8. uri v Zidanem mostu.
Predavanje je žal zaradi odsotnosti g. referenta odpadlo.
Prav tako se zaradi prepovedi sreskega načelnika ni mogla obravnavati uredba o redukciji plač.
V izbrano toplih besedah pozdravi predsednik poslanca tov. Pleskoviča in navzočih 55 tovarišev in tovarišic, med njimi tudi tov. nadzornika. Zapisnik se prečita, soglasno odobri in kot tak podpiše.
Društvo je prejelo v zadnjem času od sekcije kopo dopisov, ki obravnavajo naše stanovske zadeve. Tov. Mahkota je zbral vse te dopise in podal zborovalcem njih vsebino podkrepljeno s primernim komentarjem. Referat je bij obenem tudi trenotno situacijsko poročilo društvenega tajništva. Iznešena si-tuacijska slika je bila z odobravanjem sprejeta, ter je rodila plodonosno debato, 6koro je zmanjkalo časa, za vsestranski razgovor ter kritiko nekaterih listov ter društev, ki so nas v zadnjem času kazali javnosti v prav čudni luči. Besede tov. Kislingerja, posvečene našemu stanovskemu ponosu, našim prin-cipielnim načelom ter naši bodoči poti v javnem življenju, naj se ne pozabijo tako hitro! Tisti, ki ni bil navzoč, pa naj se zanima kako je bila že ta reč!
Govora je bilo tudi o naših bodočih čitankah. Izvoljen je bil sreski iredakcijski odbor (tov. nadzornik Potočnik, Kislinger in Mahkota), ki bo zbral gradivo, ki ga bo prispeval naš srez. Pri šolskih konferencah naj se stavi na dnevni red točka »naše čitanke« in o uspehu je poročati društvu; prav tako je poslati eventualno zbrano gradivo in nasvete.
Z ozirom na dopis, ki smo ga prejeli od Učiteljske tiskarne je Teferiral tov. Bučar o našem največjem stanovskem podjetju tiskarni. Očrta! je delo za naše ustanove ter apeliral na stanovsko zavednost s pozivom »Vsak učitelj bodi zadružnik«. Le na ta način bo postala Učiteljska tiskarna res podjetje učiteljev.
Ker ima društvo rešiti kar dvoje stanovskih častnih zadev, je bilo potrebno izvoliti člane društvenega stanovskega razsodišča. Težka je bila situacija, vsak se je razumljivo branil te časti. Končno sta bili izvoljeni tov. Musair in Majar z namestniki tov. Grilčevo in Virantovo.
Čas teče že proti 12. uri, debata še vedno živahna; ker bo treba skoro na vlak se sklepa in govori le o poročilu tov. Groznika »V naših nacionalnih društvih je kriza«. Sklep: Učitelji bomo krizo rešili in to bržčas že do praznika Uedinjenja. Razmere pa so take, da nam je zaenkrat prav blizu le naše udru-ženje, to se pravi: stanovska organizacija je prva in skrbeti nam je z vsemi razpoložljivimi silami, da ne pride tudi naša sekcija v krizo.
Z apelom: Tovariši poravnajte članarino in krepko se držite in zaupajte brezpogojno moči svoje organizacije, se je zaključilo 4 ure trajajoče uspelo zborovanje. Fran Lebar, preds.	Milan Mahkota taj.
Novosti na knjižnem trgu
—k Jubilejni koledar Družbe sv. Cirila in Metoda, Ljubljana 1936. Cena 20 Din. — V veliko večjem obsegu nego prejšnja leta, je izdala družba sv. Cirila in Metoda letos svoj koledar za leto 1936. — Poleg koledarskega dela vsebuje tudi obširnejši članek »Polstoletje družbe sv. Cirila in Metoda« v katerem je orisan zgodovinski razvoj te važne narodnoobrambne ustanove Za ta jubilejni koledar so napisali svoje prispevke tudi dr. Puc, dr. Ravnihar, Iv. Hribar, dr. Mole, Ks. Meško, Iv. Prekoršek, K. Dobršek, Fr. Skulj, dr. Potočnik in še mnogi drugi. — Koledar
obsega 116 strani in bo njegova vsebina prav dobrodošla onim, ki delajo na narodnoob-rambnem polju.
—k »Edeninštirideseti« je najnovejši roman iz dobe ruske revolucije. Sedaj izhaja ta roman v izvrstnem Vukovem prevodu v ilustrirani tedenski reviji za radio, gledališče, film in modo »Naš Val«. V novi številki, ki je pravkar izšla, je nadaljevanje klasične Goldonijeve komedije »Krčmarica Mirando-lina«, v beletrističnem delu pa Jerome Re-bouxove duhovito črtico »Bedasta žena« in roman v slikah »Sequoia«. Mesečna naročnina znaša 12 Din. Naročila na naslov: Radijska revija »Naš Val«, Ljubljana.
KATERI UČITELJSKI PAR
bi bil voljan zamenjati službeni mesti z. nama? Sva tna trirazredni, popolnoma novi šoli v Škocijanu pri Turjaku, srez Ljubljana — okolica, kjer je na razpolago upraviteljevo 4 sobno stanovanje s pritiklinami in urejenim šolskim vrtom-Je avto-zveza z Ljubljano v 1H km oddaljenem Turjaku.
Ponudbe naslovite na naslov: Lojze in Valerija Zupane, učitelja v Škocijanu, p. Turjak.
SeliKan
akvarelne barve
v okroglih komadih za šolsko uporabo. Hitro se topijo pod mokrim čopičem. — Barve so čiste in svetle ter dajejo svežo in živahno sliko. Nespremenijo se niti potem ko se posule.
GÜNTHER WAGNER k. d., Zagreb, pošt. pred. 94
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalni-ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
KNJIGARNA
»UČITELJSKE TISKARNE«
reglstrovane zadruge z omej. zavezo
L i u b I i a n a
Frančiškanska ulica it. 6
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pisarniških in šolskih potrebščin. Lastna izdelovalnica šolskih zvezkov. Knjigarna sprejema naročila za knjige iz inozemstva, za vse domače in inozemske liste, revije itd. Velika izbira razglednic in slik. Cene solidnel Postrežba točna!
PODRUŽNICA MARIBOR, palača banovinsfce hranilnice