Glasilo delovne organizacije Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo


Prvi aluminij iz? poskusnih pečifir
••r——	.-r-t
Prve štiri poskusne peči s predpečeno anodo v elektrolizi B so začele obratovati. Peč št. 801 je bila dana v pogon 25. 5. 1984, peč št. 802 26. 5. 1984, peč št. 803 28. 5. 1984 in peč št. 804 29. 4. 1984. Pravzaprav bi lahko 25. maj 1984, ko je bila dana v pogon prva peč smatrali za majhno delovno zmago, pa tudi kot začetek nečesa novega, kot realizacija enega kvadratka iz terminskega plana aktivnosti, ki morajo steči, da bo dosežen cilj, ki smo si ga zastavili: modernizirati v Kidričevem, kar je mogoče ter dodati novi moderni obrat za proizvodnjo primarnega aluminija.
Prvi aluminij, ki je bil počr-pan iz poskusnih peči, je prav tak, kot je sicer TGA-jevski aluminij, vendar pa vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri pripravi dokumentacije in postavitvi peči, pomeni mnogo več, je mnogo bolj svetel in dragocen. Marsikdo, ki sedaj opazuje te peči, si ne predstavlja, koliko črt na papirju je bilo potrebno potegniti, koliko različnih variant obdelati, da bi se našla tista »ta prava«, ki se bo ob delu na pečeh še lahko spremenila, vendar pomeni ta čas najboljšo, ker so peči oživele, ker ne pomenijo le rešitve na papirju, ampak se je ta skupek aluminija in železa začel premikati in greti, opravljati svojo funkcijo. Omenjali smo že, da je delo na dokumentaciji za puskusne peči, idejnih rešitvah, teoretičnih predvidevanjih za obratovanje peči, steklo že mnogo prej v okviru tehničnega razvoja v TOZD Proizvodnja aluminija. Prav je, da povemo, da je pravzaprav na v'eh načrtih za poskusne peči podpisan tov. Erbus Franc. Mogoče se je njemu samemu v začetku ta naloga zdela kot vse druge naloge, verjetno si niti ni predstavljal, da bo potrebno porisati toliko papirja, obdelati takšno in drugačno možnost, predvsem zaradi dejstva, ker je bilo izhodišče precej zahtevno: porabiti kar
Franc Erbus
se da od obstoječega, pa vendar naj bi peč bila na koncu pokrita, pravzaprav sodobna in dosegla dobre normative. Morda bi lahko kdo rekel, naloga je nalogoa, pa vendar je v tem primeru bilo drugače, posebno, ko so bila odobrena sredstva za postavitev poskusnih peči, ko je bilo jasno, da bodo črte s papirjev dobivale svojo podobo na pečeh 801 — 806, da bo to osnova neki proizvodnji in da bo ob rezultatih teh peči prišla odločitev za rekonstrukcijo celotne elektrolize B. Ob zagonu peči ni; smo na koncu, ampak sredi dela, ko bomo usmerili delo v optimiranje peči. Tudi za tov. Erbusa še delo ni končano, treba bo risati dalje po takšni ali drugačni ideji, predlogu, odločitvi, pa vendar, prvi aluminij iz poskusnih peči je za njega delovna zmaga, dobro opravljena naloga, vredna pohvale.
Sedaj po zagonu, ko delo peči še ni stabilizirano, še ne moremo govoriti o takšnih ali drugačnih rezultatih teh peči, vendar zaenkrat delajo brez težav. Ko bomo imeli prve podatke o obratovanju peči, bomo usmerili delo v smeri iskanja optimalne delovne točke obratovanja peči. Delo izhaja iz poznavanja vplivov in povezav, ki imajo odločilen pomen za optimalno obratovanje peči. Pod optimalno delovno točko obratovanja peči pa razumemo minimalno porabo energije in surovin, to je ekonomsko komponento: doseči maksimalno proizvodnjo pri minimalnih normativih. V osnovi težimo k obratovanju s čim večjim tokom in doseganju čim večjega izkoristka, jasno ob dejstvu, da je tok navzgor limitiran tudi s ter-mično-mehanskimi preobremenitvami. Zato je določitev optimalne jakosti toka poleg vseh drugih parametrov, ki nastopajo v procesu proizvodnje aluminija, izrednega pomena. Program dela na pečeh se v bistvu lahko deli na dva dela, ki pa sta med sabo tesno povezana in se dopolnjujeta, če se želimo približati cilju, ki smo si ga zastavili:
—■ operativno delo na pečeh (t. j. izvajanje tehnoloških navodil),
—	meritve in analiza.
Meritve na pečeh bodo:
—	električne,
—	meritve temperatur in toplotnih tokov.
Cilj električnih meritev je, ugotoviti realno napetostno bilanco peči, z analizo posameznih padcev napetosti, pa ugotoviti možnosti in usmeriti delo v znižanje skupne delovne napetosti na peči, da bi tako znižali normativ porabe električne energije. Z meritvami anodne distribucije električnega toka in katodne distribucije električnega toka se naj bi ugotavljale napake na pečeh med obratovanjem in ustrezno ukrepalo. Cilj meritev temperatur in toplotnih tokov pa je ugotoviti realno energetsko stanje peči, ugotoviti šibke točke toplotne izoliranosti, distribucijo temperatur, itd. in doseči optimalno (minimalno) izgubljeno energijo, da bomo hkrati pri neki celotno dovedeni energiji dosegli tudi optimalno temperaturo elektrolita. To z drugimi besedami pomeni, da moramo kolikor pač sistem dopušča, s pomočjo parametrov peči (razmik, prevodnost elektrolita, ostale el. upornosti) zmanjšati celotno dovedeno energijo, da bo dosežena optimalna temperatura elektrolita, ki definira max. izkoristek toka.
Vsak poseg v toplotno obzi-davo peči je nujno povezan s spremembo režima obratovanja peči, kar se odraža predvsem na distribuciji toplotnih tokov. Pri poskusnih pečeh pa moramo računati tudi na to, da predvidena obzidava ne bo ustrezala, ali pa vsaj popolnoma ne. V tem primeru bo nujen poseg v spremembo obzi-dave peči, ki bo izzval določen odziv, ki se bo manifestiral v obliki spremenjenih toplotnih tokov skozi obzidavo peči. Za celovito energetsko sliko bo potrebno zajeti tudi meritve na anodnem delu peči. Tu bo potrebno podrobno analizirati količino odvedenega plina, temperaturo ter sestavo plina
in izgubljeno toploto skozi pokritje peči. Analiza sestave elektrolita se naj bi opravljala v določenih časovnih irter-valih odvisno od potreb, vendar v povezavi z:
—	indirektnim merjenjem prevodnosti elektrolita,
—	merjenjem delovne temperature elektrolita,
—	merjenjem liquidus temperature elektrolita.
Na osnovi meritev bo v okviru razvojnega dela na pečeh potrebno nastaviti tudi funkcijske odvisnosti za normative, sestavo elektrolita, izkoristek toka, itd. in opraviti analizo na računalniku. Izdelati bo potrebno programe za napetostno bilanco peči, program za ugotavljanje optimalne delovne točke peči itd. Rezultati meritev bodo morali biti tudi strokovno komentirani oz. podana utemeljena obrazložitev za odstopanja od predvidenih teoretičnih rezul-
tatov. Ti rezultati bodo osnova za potrebne spremembe na pečeh.
Razvojno delo na teh pečeh se bo odrazilo torej v konstrukciji peči in določitvi tehnološkega vodenja procesa s ciljem zmanjšanja proizvodnih in investicijskih stroškov ter zagotovitve varnega dela v zadovoljivih delovnih pogojih.
Vzporedno z razvojem peči pa tečejo aktivnosti v smeri iskanja možnih načinov rekonstrukcije elektrolize B. Cilj tega dela naloge je izpeljati rekonstrukcijo elektrolize B s čim manj stroški in ob čim manjšem izpadu proizvodnje. Razen uporabe obstoječe ka-tode se obdeluje tudi možnost in smiselnost rekonstrukcije elektrolize B na način zamenjave anodnega dela »v vročem«, t. j. brez ohladitve ka-tode.
Ivana Banič-Kranjčevič,
dipl. ing.
Poskusne peči
Posluževanje
Ocena stanja in razvoja civilne zaščite v TGA
Ob dnevu civilne zaščite je štab CZ TGA pripravil razstavo opreme civilne zaščite, na slavnostni seji 19. junija pa so podelili pra-znanja najzaslužnejšim pripadnikom civilne zaščite.
Na seji je govoril poveljnik štaba CZ TGA Stanko Debeljak.
Civilna zaščita je v TGA organizirana na nivoju delovne organizacije, v skladu s potrebami reševanja in zaščite delavcev in materialnih dobrin ob naravnih nesrečah in v vojni.
Za izvajanje v planih civilne zaščite predvidenih nalog imamo v TGA organizirane specializirane enote, ki so ob stalnem usposabljanju v osnovnih in dopolnilnih tečajih, praktično reševalnih vajah in tekmovanjih dosegle zelo dobro strokovno usposobljenost za reševanje ob naravnih in drugih nesrečah ter v vojni.
Poleg strokovnega usposabljanja pripadnikov civilne zaščite posvečamo stalno skrb tudi materialni opremljenosti naših enot, saj brez ustrezne kvalitetne opreme učinkovito reševanje v najtežjih razmerah ne bi bilo uspešno.
Ko ocenjujemo dosežene rezultate na področju razvoja civilne zaščite v TGA lahko s ponosom trdimo, da je civilna zaščita dosegla, ob pomoči delovnega kolektiva, zelo dobre rezultate, tako na področju strokovnega usposabljanja, kakor tudi materialne opremljenosti. Navedene ugotovitve pripadniki civilne zaščite TGA potrjujejo na praktično-reševalnih vajah in občinskih ter drugih tekmovanjih.
Letos poteka četrto leto izvajanja srednjeročnega piana, v katerem smo si tudi za razvoj civilne zaščite zastavili pomembne naloge, ki jih tudi v glavnem uspešno izvajamo.
Najpomembnejše naloge, ki smo jih opravili oziroma jih še opravljamo na podlagi sprejetega letnega načrta in programa dela so predvsem naslednje:
1.	Vzgoja in izobraževanje
Vzgoji in izobraževanju pripadnikov civilne zaščite smo v štabu civilne zaščite tudi v letu 1983 in 1984 posvetili največjo' pozornost, čeprav je velika večina pripadnikov civilne zaščite v TGA opravila predpisane osnovne tečaje in si pridobila ustrezno strokovno znanje za izvajanje posameznih ukrepov civilne zaščite. Ker pa se zavedamo, da nobeno znanje ni tako popolno, da se ga ne bi dalo še izboljšati prirejamo za enote civilne zaščite tudi dopolnilne tečaje, v katerih se naši pripadniki civilne zaščite predvsem praktično uspo-sobljajo za izvajanje posameznih ukrepov civilne zaščite.
V letu 1983/84 smo tako organizirali osnovni tečaj za pripadnike oddelka za uporabo in vzdrževanje zaklonišč, tako da sedaj ta enota lahko v celoti opravlja naloge na področju za-klanjanja naših delavcev.
Dopolnilne tečaje smo organizirali za pripadnike PMP in oddelka za zveze, pripadniki gasilske enote pa se usposabljajo
skupaj s člani našega gasilskega društva.
Poleg usposobljanja v osnovnih in dopolnilnih tečajih se pripadniki civilne zaščite v TGA usposabljajo in peverjajo znanje na praktičnih vajah. Letos smo tako vajo organizirali za pripadnike RBK skupno z občinskim štabom civilne zaščite občine Ptuj. Vaja je poleg usposabljanja naših pripravnikov RBK bila namenjena tudi pripadnikom enot RBK in KS mesta Ptuja, ki so si tako lahko poleg teoretičnega znanja pridobili tudi prve praktične izkušnje za svoje delo v enotah RBK.
Pripadniki enote PMP pa so se udeležili občinskega tekmovanja in dosegli 2. mesto, kar je vsekakor lep uspeh, ki zasluži naše iskreno priznanje in zahvalo za trud, ki so ga vložili udeleženci tekmovanja' tako med pripravami kot med samim tekmovanjem.
Člani štaba pa so si v okviru svojega programa usposabljanja ogledali razstavo civilne zaščite v Kranju, kjer smo se posebej zanimali za sredstva zvez, alarmiranja in zatemnjevanja, saj so to področja, kjer še nismo dosegli zastavljenih ciljev.
2.	Opremljanje enot
Opremljanje enot in štaba civilne zaščite smo tudi v letu 1983/84 izvajali po sprejetih programih. Pri tem pa je potrebno pripomniti, da so našeenote že sedaj ustrezno opravljene tako, da dejansko sedaj nabavljamo le še nujno potrebno opremo za pripadnike PMP (šotori, nosila), za pripadnike enote za reševanje izpod ruševin in gasilce (čelade, pasovi), za Razsvetljavo zaklonilnikov agregati, za pripadnike RBK gumi škornji in nujno potrebna nadomestna oprema (filtri za zaščitne maske M-1, sanitetni material in uniforme).
Kljub stabilizacijskemu obnašanju pri trošenju sredstev za potrebe civilne zaščite pa smo v obdobju junij 1983/junij 1984 porabili za potrebe civilne zaščite
700.000,— dinarjev, kar je precej, ali pa tudi ne, če upoštevamo veliko rast cen pri tovrstni opremi.
3.	Ažuriranje načrta civilne zaščite
Dopolnjevanju in ažuriranju načrta civilne zaščite posvečamo v štabu civilne zaščite posebno pozornost. Tudi letos smo načrt že ažurirali in dopolnili predvsem poglavje o zaklanjanju delavcev v skladu z navodili občinskega štaba CZ.
4.	Sodelovanje s štabi civilne zaščite v krajevni skupnosti in
DO na področju KS Kidričevo
V štabu civilne zaščite skrbimo za vsklajevanje načrtov in skupnih akcij s štabom civilne zaščite KS Kidričevo. Pripomniti pa je
potrebno, da je bilo to sodelovanje v letu 1983/84 nekoliko slabše kot v prejšnjih letih. Mislimo, da je krivda na obeh straneh, vendar pričakujemo, da bo to sodelovanje v bodoče zopet na nivoju prejšnjih let, ker je to našo skupna obveza in dolžnost.
Sodelovanja s štabi civilne zaščite v DO na področju KS Kidričevo in sosednjih KS prav tako ni bilo, kar je po naši oceni slabost, ki jo bo potrebno pri bodočem delu odpraviti.
Na podlagi podanih podatkov lahko trdimo, da v TGA civilna zaščita stalno napreduje in, da sistematično delamo na področju nadaljnje krepitve enot civilne zaščite in njihove ustrezne usposobljenosti ter opremljenosti.
Seveda pa je poleg uspehov potrebno opozoriti še na nekatere nerešene probleme. Omenili bi predvsem zatemmjevanje naših objektov, ki predstavlja izjemno težko nalogo, ki nam je do danes še ni uspelo opraviti. Nerešeni so tudi še problemi na področju zvez in alarmiranja. Ustanovili še nismo enote za izvajanje ukrepa asanacije terena.
Navedene nerešene probleme bomo morali ob sodelovanju komiteja za SLO in DS ter ostalih samoupravnih organov in sindikata ter občinskega štaba za civilno zaščito rešiti čimprej in tako zagotoviti učinkovito delovanje civilne zaščite tudi na teh področjih.
Naša slabost je tudi v tem, da nam v celoti še ni uspelo podruž-bljanje samozaščite. Naloga štaba civilne zaščite in komitejev za SLO in DS na nivoju delovne or-
ganizacije in TOZD je, da še v večji meri kot dosedaj vlagajo napore za usposabljanje delavcev za samozaščitno delovanje, predvsem na področju požarnega varstva.
Glede številčnega stanja naših enot civilne zaščite lahko rečemo, da je zadovoljivo. V enote imamo namreč vključenih preko 12 % delavcev, kar po naši oceni zadostuje za uspešno opravljanje v načrtu civilne zaščite predvidenih ukrepov v slučaju potrebe v miru ali vojni.
Po smernicah republiškega in občinskega štaba CZ. bi morali v delovni organizaciji imeti vključenih v civilno zaščito 15 % zaposlenih.
Ob doseženih rezultatih je potrebno poudariti, da smo jih lahko dosegli le ob sodelovanju vseh delavcev v TGA, ki za potrebe civilne zaščite vlagajo precejšnja sredstva, komiteja za SLO in DS in DS TGA in komitejev v TOZD. Boljše sodelovanje kot dosedaj bo potrebno razviti s sindikatom, ki ima na področju ljudske obrambe posebne naloge in zato brez konkretnega sodelovanja sindikata ni mogoče uspešno opravljati operativnih nalog.
Prepričani smo, da bomo ob sodelovanju navedenih struktur tudi v bodoče uspešno opravljali naše naloge na področju civilne zaščite, da bomo še naprej napredovali, čeprav nam zaostrene gospodraske razmere in stabilizacijska prizadevanja nalagajo skrajno varčevanje s sredstvi tudi na področju obrambnih priprav.
Poveljnik štaba CZ TGA
20. JUNIJ — DAN CIVILNE ZAŠČITE
Na osrednji občinski proslavi v Ptuju je naš štab civilne zaščite prejel posebno priznanje republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, naš delavec Jože Pihler pa znak civilne zaščite.
Čestitamo!
Izplačevanje nadomestil osebnega dohodka v primeru bolezni, invalidnosti, spremenjeni delazmožnosti in pri neposredni nevarnosti za nastanek invalidnosti
Nova zakonodaja s področja zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja obvezuje delovne organizacije, da prevzamejo del nalog, ki jih je na področju zdravstvenega varstva opravljala doslej SIS za zdravstveno varstvo in Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja na področju varstva delovnih invalidov.
Pravico do nadomestila osebnega dohodka v primeru bolezni bomo uveljavljali delavci v TGA od 1. 6. 1984 dalje.
pravico do drugega ustreznega dela in nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka delavci s spremenjeno delazmožnostjo in delavci, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti uveljavljali v TGA od 1. 1. 1984 dalje.
odmero nadomestil za delovne invalide II. in III kategorije invalidnosti bo še v naprej izvajala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije,
izplačevanje nadomestil delovnim invalidom II. in lil. kategorije invalidnosti se bo izvajalo hkrati z isplačilom osebnega dohodka iz sredstev za osebne dohodke v TGA od 1. 7. 1984 dalje — pri oseb nem dohodku za julij 1984.
Da bi lahko delavci navedene pravice uveljavljali v naši delovni organizaciji, je začasni predsednik kolegijskega organa izdal — do sprejema sprememb in dopolnitev samoupravnih aktov v del. organizaciji —• odredbi, na osnovi stališča 2, redne seje DS TGA, ki ju v celoti objavljamo z željo, da se z vsepino seznanite in se v primeru potrebe po dodatnem pojasnilu obrnete na strokovne službe delovne organizacije.
Na osnovi sklepa Skupščine občine Ptuj št. 30-5/82-2 z dne 1. 9. 1983 o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO TGA »Boris Kidrič« Kidričevo (Uradni vestnik občin Ormož, Ptuj št. 14/83 z dne 8. 9. 1983) in v zvezi s 93. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo izdaja začasni kolegijski organ na osnovi stališča 2. redne seje DS TGA, ki je bila dne 24. 5. 1984 naslednjo
odredbo:
Do sprejema sprememb in dopolnitev Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb združenih v Tovarni glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo, n. sub. o. in Pravlnikov v osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, osebne prejemke in skupno porabo vseh temeljnih organizacij in Delovne skupnosti skupnih služb, se obračunavajo nadomestila po naslednjih določbah:
a)	Nadomestilo za čas bolezni
1.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka posameznemu delavcu znaša:
90 % od osnove za prvih 30 dni odsotnosti z dela,
100 % od osnove od 31 dne odsotnosti dalje,
100 % od osnove za vojaške invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od 1. januarja do 15. maja 1945. leta in za borce španske narodnoosvobodilne vojne ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije ter za delavce in druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni in poškodb pri delu.
V primeru transplantacije živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi in v času zdravstvene preventivne rekreacije imajo delavci pravico do nadomestila osebnega dohodka kot da bi bili na delu.
Nadomestilo osebnega dohodka ne more biti višje od osebnega dohodka, ki bi ga dosegel delavec, če bi delal.
2.	člen
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje, izračunano iz osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po zaključnem računu v minulem koledarskem letu za čas, ko je delal. V osnovo se šteje tudi osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delo v času, ko je bil po zakonu o delovnih razmerjih dolžan delati dlje kot poln delovni čas, pri delavcih, ki delajo nepoln delovni čas, pa osebni dohodek za nepoln delovni čas.
Če delavec združuje delo v rednem delovnem času v več organizacijah združenega dela, se šteje v osnovo osebni dohodek, ki ga je dosegel pri vseh organizacijah.
Delavcem, ki so jih poslale na delo jugoslovanske organizaciie in so le-te še naprej plačevale prispevek za zdravstveno varstvo (deta-šrani delavci), se za izračun osnove upošteva neto osebni dohodek delavca v minulem letu.
Delavcu, ki se je poškodoval na poti na delo in mu ni mogoče določiti osnove po določbah tega sporazuma, se za izračun osnove upošteva osebni dohodek, ki bi ga prejemal, če bi nastopil delo.
Če delavec v minulem letu ni dobil osebnega dohodka, se šteje za osnovo poprečni mesečni znesek osebnega dohodka za tekoče leto pred mesecem, ko je nastopila začasna zadržanost, zaradi katere ima pravico do nadomestila, če pa je nastopila začasna zadržanost pred iztekom enega meseca, se upošteva osebni dohodek od dneva, ko je nastopila začasna zadržanost.
Osnova po prejšnjih dveh odstavkih se zmanjša za procent povečanja osebnih dohodkov v tekočem letu.
Če je delavec v minulem letu določen čas dobival osebni dohodek iz delovnega razmerja v združenem delu in za opravljanje dejavnosti s samostojnim osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, se osnova ugotovi s seštevkom osnov za minulo leto.
Delavcu, ki po odslužitvi vojaškega roka ali po predčasnem odpustu iz JLA zaradi bolezni in poškodbe ne more nastopiti dela, se določi osnova po doseženem osebnem dohodku v minulem letu v skladu z določbami tega sporazuma.
Če je delavec prejemal osebni dohodek pred odhodom v JLA v predpreteklem letu, se osnova valorizira s količnikom valorizacije, s kateri m so bile valorizirane osnove v preteklem letu.
3.	člen
Za izračun osnove ne upoštevamo:
1.	osebnega dohodka za pogodbeno delo, honorarjev pa tudi nagrad za dolgoletno delo in podobno, čeprav jih po splošnem aktu priznavamo za osebne dohodke;
2.	prejemke, ki pomenijo povračilo stroškov (dnevnice, kilometrine, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje, regres za dopust in podobno) ;
3.	prejemke v naravi, razen ko pomenijo sestavni del delavčevega osebnega dohodka po posebnih predpisih in to največ do višine, določene v teh predpisih;
4.	nadomestila osebnega dohodka zaradi začasne delovne nezmožnosti zavoljo bolezni, poškodbe, nege in poroda, nadomestila v času začasne nezaposlenosti oziroma drugi socialni prejemki.
4.	člen
Osnovo izračunamo tako, da ugotovimo izplačani osebni dohodek na uro za obdobje, ko je delavec delal in prejemal osebni dohodek ter ga pomnožimo s predpisanim delovnim časom v temeljni organizaciji oz. delovni skupnosti skupnih služb, za katerega je potrebno izplačati nadomestilo.
5.	člen
Delavcem in delovnim ljudem, ki so odsotni z dela več kot 6 mesecev, se osnova za nadomestilo osebnega dohodka valorizira dvakrat v letu, in sicer ob koncu prvega in drugega polletja koledarskega leta. Ob koncu prvega koledarskega polletja se ob valorizaciji upošteva kolčnik rasti poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v prvem polletju v temeljni organizaciji združenega dela v primerjavi s poprečjem osebnega dohodka na zaposlenega delavca v temeljeni organizaciji združenega dela v minulem koledarskem letu. Ob koncu drugega polletja pa se valorizira osnova skladno z rastjo poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v temeljni organizaciji združenega dela v tem koledarskem letu v primerjavi s poprečnim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v minulem letu v delovni organizaciji.
V primerih, ko prejemajo delovni ljudje nadomestilo osebnega dohodka v skupnosti, se pri valorizaciji osnov upošteva poprečna rast osebnih dohodkov na zaposlenega v občini.
ako povečano nadomestilo osebnega dohodka gre delavcu od prvega naslednjega dne po izteku vsakih 6 mesecev zadržanosti z dela.
b)	nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo in za čas čakanja na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo.
6.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo in za čas čakanja na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo se določi v višini 80 % od osnove v primeru poškodbe pri delu in poklicne bolezni in 60 % v prmeru bolezni ali poškodbe izven dela.
Delovna organizacija jedolžna poiskati delavcu dela oz. naloge v 2 mesecih od začetka čakanja na razporeditev, prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo, delavec pa je ta dela v istem roku dolžan sprejeti.
c)	Nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije
7.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije delavcev, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti znaša 100 % od osnove.
8.	člen
Osnovo zai zračun nadomestila zajemajo določila 19. do 24. člena in 68. do 69. člena Statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. I. SRS št. 40/83) oz. vsakokratna ustrezna določila citiranega predpisa.
9.	člen
Osnova za odmero nadomestila iz 6. in 7. člena se v začetku vsakega naslednjega koledarskega leta poveča za odstotek porasta poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega delavca v delovni organizaciji.
Nadomestilo osebnega dohodka pa ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga delavec prejel za delo, ki ga je delavec opravljal pred nastankom invalidnosti, spremenjene zmožnosti oz. neposredne nevarnosti za nastanek invalidnosti.
d)	Nadomestilo zaraddi manjšega osebnega dohodka na drugem delu.
10.	člen
Nadomestilo zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti znaša 100 % za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, za bolezen oz. poškodbo izven dela 90 % razlike med osebnim dohodkom in dohodkom oziroma osnovo, od katere so bili plačani prispevki iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti in osebnih dohodkom, ki ga prejema oziroma osnovo, za katero je zavarovan na drugem ustreznem delu.
Osebni dohodki oziroma osnove iz koledarskega leta predd nastankom invalidnosti se uskladijo na leto, za katero se odmerja nadomestilo v skladu z gibanji poprečnih nominalnih osebnih dohodkov delavcev, zaposlenih naobmočjo SR Slovenije oziroma v DO ter se upošteva ustrezna osnova, določena za tekoče leto.
11.	člen
Nadomestilo zaradid manjšega osebnega dohodka na drdugem ustreznem delu se dokončno odmeri enkrat letno po zaključnem računu, do takrat pa se delavcem izplačuje akontacija v višini, določeni na podlagi podatkov iz preteklega leta.
Če je delavec med posameznim koledarskim letom razporejen na novo ustrezno delo, se akontacija na novo določi.
Akontacija se na novo določi tuddi v primerih medlètne spremembe v vrednotenju posameznih del in nalog oziroma drugih samoupravnih splošnih aktov organizacije, ki imajo za posledico spremembo v osebnih dohodkih delavcev.
12.	člen
Delovnemu invalidu, ki na drugem ustreznem delu ne dosega normalnih delovnih rezultatov (pri delu, kjer se ugotavljajo rezultati dela na osnovi norme), se nadomestilo, odmerjeno po 11. členu, zniža v razmerju, za kolikor delovni invalid v skladu s samoupravnim splošnim aktom tozd oz. Dsss sprejema nižji osebni dohodek.
13: člen
Delavci s preostalo delovno zmožnostjo II. in III. kategorije invalidnosti in delavci, pri katerih je poddana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ali spremejena delovna zmožnost, ne uživajo denarnih nadomestil po določilih tč. c in tč. d), če brez opravičenega razloga :
1.	ne začnejo s prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo v določenem roku,
2.	ne začnejo v določenem roku opravljati ddrugega ustreznega dela, na katero so bili razporejeni po nastanku invalidnosti oz. drugega ustreznega dela, ki jim je bilo preskrbljeno,
3.	ne zpolnjujejo obveznosti, določenih v zvezi s prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo,
4.	prekinejo začeto prekvalifikacijo, dokvalifikacijo oz. delovno razmerje po nastanku invalidnosti.
e)	Nadomestilo osebnega dohodka pred dokončno odmero nadomestila
14.	člen
Nadomestilo osebnega dohodka delovnim invalidom II. in III. kategorije invalidnosti, delavcem, pri katerih je spremenjena delovna zmožnost ali obstaja nevarnost za nastanek invalidnosti, za čos, ko delavec ni več sposoben opravljati svojega dela in je uveden invalidski postopek, pa do dokončne odločitve o višini nadomestila, znaša 90 % od osnove, če je delavec razporejen na druga dela oz. naloge. Nadomestilo začne teči od dne, ko začne delavec delati na drugih delih oz. nalgah ih bremeni temeljno organizacijo združenega dela, v kateri je invalidnost nastajala.
15.	člen
Delovna organizacija pooblašča Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, da ugotavlja nadomestila invalidom II. in III. kategorije invalidnosti.
Izplačevanje nadomestila invalidom II. in III. kategorije invalidnosti se opravlja hkrati z izplačilom osebnega dohodka iz sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji. Tako obračunavanje se opravlja od 1. 7. 1984 dalje.
Delovna organizacija refundira sredstva izplačanih nadomestil invalidom II. in III. kategorije po dokončnosti sklepa Skupnosti pokojninskega n invalidskega zavarovanja o odmeri nadomestila mesečno.
Vsa dela v zvezi z izplačevanjem nadomestil in vodenje evidence o nadomestilih opravlja Finančno računovodski sektor.
S Skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja se sklene sporazum o ugotavljanju nadomestil, izplačevanju nadomestil, refundaciji sredstev, določitvi akontacije nadomestil v primeru do dokončne odmere nadomestila pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter o medletnem usklajevanju nadomestil s porastom osebnega dohodka v temeljni organizaciji (kot je to primer pri usklajevanju pokojnin).
16.	člen
Z uveljavitvijo te odredbe se ne uporabljajo določila 100. in 101. člena Samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov delavcev v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb združenih v TGA »Boris Kidrič« Kidri-
čevo in ustrezna določila v Pravilnikih o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, osebne prejemke in skupno porabo vseh temeljih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb.
Določbe te odredbe se začnejo uporabljati, in sicer:
—	za storitve in izplačila iz zdravstveneqa varstva od 1.6. 1984 dalje
—	za pravice in izplačila iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa od 1. 1. 1984 dalje.
Za realizacijo pravic iz odredbe št. 155 bodo TOZD in DSSS združevale sredstva na nivoju delovne organizacije po načelu solidarnosti v delovni organizaciji.
Na osnovi sklepa Skupščine občine Ptuj št. 30-5/82-2 z dne 1. 9. 1983 o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO TGA »Boris Kidrič« Kidričevo (Uradni vestnik Ormož, Ptuj št. 13/83 z dne
8.	9. 1983) in v zvezi s 93. členom Samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo izdaja začasni kolegijski organ na osnovi stališča 2. redne seje DS TGA, ki je bila dne 24. 5. 1984, naslednjo
odredbo:
Do sprejema sprememb n dopolnitev Samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v DO TGA veljajo za združevanje sredstev za izplačevanje nadomestila naslednje določbe:
1. člen
Temeljna organizacije in delovna skupnost skupnih služb združujejo sredstva osebnih dohodkov za izplačevanje:
—	nadomestila osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni, zdravljenja in rehabilitacije poškodb pri delu,
—• nadomestila osebnega dohodka v času zdravstvene preventivne rekreacije,
—■ nadomestila osebnega dohodka zaraddi manjšega osebnega dohodka na drugem delu delavca s spremenjeno delovno zmožnostjo in delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti,
—	nadomestila osebnega dohodka za čas čakanja na razporeditev na drugo ustrezno delo in za čas čakanja na prekvalifikacijo oz. dokvalifikacijo,
—	nadomestila osebnega dohodka za čas prekvalifikacije oz. dokvalifikacije.
Temelje organizacije in delovna skupnost se sporazumejo, da se v delovni organizaciji obračunavajo in izplačujejo storitve, ki so po Zakonu o zdravstvenem varstvu (Ur. I. SRS št. 1/80), Samoupravnih sporazumih o uresničevanju zdravstvenega varstva, Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. I. SRS št. 27/83) in Statutu skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji po načelih solidarnosti v delovni organizaciji.
Določbe te odredbe se začnejo uporabljati, in sicer:
— za storitve in izplačila iz zdravstvenega varstva od 1.6. 1984
— za storitve oz. izplačila iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pa od 1.1. 1984 dalje.
Teorija je,
ko se vse ve, a nič ne deluje. Organizacija je,
ko nič ne deluje, a vsi vedo zakaj. Praksa je,
ko vse deluje, a nihče ne ve zakaj.
Ob otvoritvi razstave Ljubiše Brkoviča iz Niša
Kako smo poslovali
TABELA
Iz tabele I in II je razvidno, kako smo poslovali v mesecu maju. Kolona indeksi v tabeli I prikazuje odnos dosežene proizvodnje tekočega leta s proizvodnjo v istem obdobju preteklega leta ter odnos dosežene proizvodnje v primerjavi z letnim planom poslovanja 1984.
— DINAMIKA POSLOVANJA —INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA
DOSEŽENO	INDEKSI
TOZD/PRO IZVOD	Enota mero _		poslovanja		1 983	1984		1984/1983		1994	
		V.	l.-V.	V.	I.-V.	V.	l.-V	7:5	8:6	7:3	8:4
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12
TOZD TOVARNA GLINICE Al hidrat — AI203	t	9.765	45.742	9.301	43.590	10.152	42.578	109	98	104	93
Od tega: predelava AI203	t	445	2.085	594	2.530	401	1.165	68	46	90	56
Kalc. glin. — red. proizv.	t	8.741	42.859	8.439	41.957	8.374	42.444	99	101	96	99
— predelava	t	85	416	—	—	—	27	—	—	—	6
Prod. hidr. AI203 — predel.	t	338	1.657	594	2.530	401	1.138	68	45	119	69
— red. proizv.	t	—	—	—	—	—	45	—	—	.		—
Skupaj (kale. gl. + prod. hidr.)	t	9.164	44.932	9.033	44.487	8.775	43.654	97	98	96	97
Raztopljeno vodno steklo	t	917	4.499	671	1.647	649	3.293	97	200	71	73
Zeolit A — suhi	t	305	1.495	68	172	126	780	185	453	41	52
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA Elektrolit. Al — hala A t		1.754	8.599	1.775	8.740	1.771	8.761	101	100	101	102
Elektrolit. Al — hala B	t	2.067	10.135	2.163	10.501	2.070	10.307	96	98	100	102
Elektrolit. Al — hala B6P	t	61	301	—	—	3	3	—	—	5	1
Skupaj hala A+B + B6P	t	3.882	19.035	3.918	19.241	3.844	19.071	98	99	99	100
Anodna masa	t	2.288	11.336	1.938	9.556	2.082	10.115	107	106	91	89
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA Al formati	t	973	4.739	2.110	9.124	2.069	8.550	98	94	213	180
Al formati — za izparilce	t	204	993	—	410	201	1.247	—	304	99	126
Al žica	t	446	2.170	598	2.894	264	1.330	44	46	59	61
Al trak za prodajo	t	475	2.313	—	1.212	363	1.502	—	124	76	65
Al trak — za rond. TGA	t	340	1.655	138	256	374	1.577	271	616	110	95
— za -rond. IMPOL	t	101	496	—	—	—	—	—	—	—	—
Rondelice TGA	t	170	828	69	128	181	759	262	593	106	92
Rondelice IMPOL	t	51	248	—	—	—	—	—	—	—	—
Izparilci	t	101	496	38	74	111	483	292	653	110	97
Al zlitine: gnetne	t	955	4.655	851	3.265	796	3.776	94	116	83	81
livarske	t	743	3.620	357	2.680	274	2.748	77	103	37	76
Rredzlitine: lastna poraba	t	108	523	103	493	95	452	92	92	88	86
za prodajo	t	—	—	—	39	—	—	—	—	—	—
Drogi za kline in stikala	t	10	47	—	25	—	143	—	572	—	304
LIVARNA SKUPAJ: od tega	t	4.677	22.783	4.264	20.600	4.728	22.567	111	110	101	99
Blagovna proizvodnja	t	3.965	19.317	4.023	19.416	4.058	19.148	101	99	102	99
Pretapljanje Al	t	595	2.896	208	1.779	270	1.129	130	63	45	39
II. PREGLED PORABLJENIH NAJVAŽNEJŠIH SUROVIN NA ENOTO PROIZVODA
TOZD/PROIZVOD	Enota	Plan	DOSEŽENO		INDEKSI	
	mere	1984	V.	l.-V.	4:3	5:3
1	2	3	4	S	e	T
Al hidrat — AI03 — boksit	t	* 2,614	2,103	2,486	80	95
— Na hidroksid	t	* 0,11006	0,08643	0,13116	79	119
— para	t	4,450	4,402	4,943	99	111
— žgano apno	t	0,0405	0,03142	0,07576	78	187
—- el. energija	kWh	350,918	342,105	366,620	97	104
Kalcinirana glinica — toplotna energija	GJ	5,094	5,462	5,438	107	107
— para	t	0,04203	0,04216	0,04203	100	100
-—- Al fluorid	t	0,0004	0,000095	0,000118	24	29
— el. energija	kWh	30,997	31,5896	31,18139	102	101
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
Elektrolitski Al — hala A
— glinica	t	1,920	1,920129	1,919997	100	100
— anodna masa	t	0,580	0,62781	0,570241	108	98
— kriolit	t	0,030	0,01536	0,02703	51	90
— Al fluorid	t	0,040	0,04155	0,033986	104	85
— el. energija	kWh	17.971	17.927	17.795	100	99
Elektrolitski Al —	hala B					
— glinica	t	1,920	1,919774	1,919981	100	100
— a-nodna masa	t	0,570	0,60653	0,56981	106	100
— kriolit	t	0,030	0,01792	0,027457	60	92
— Al fluorid	t	0,040	0,3797	0,036655	95	92
— el. energija	kWh	17.537	17.747	17.549	101	100
Anodna masa						
— petrolkoks	t	0,67165	0,66403	0,67245	99	100
—- katranska smola t		0,338015	0,34666	0,338396	103	100
—- mazut	t	0,0055	0,002786	0,00304	51	55
— el. energija	kWh	150	138	145		
* programiran normativ						
TOZD TOVARNA GLINICE
V	mesecu maju smo proizvedli 10.152 ton Al hidrata AI203, s to količino smo presegli planirano proizvodnjo za 387 ton oz. 4 %. V prvih petih mesecih smo proizvedli 42.578 ton Al hidrata AI203, od tega predelano AI203 1.165 ton, s to količino pa nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 3.164 ton (indeks 93), proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta pa nismo dosegli za 1.012 ton oz. 2 %.
Mesečna proizvodnja kalcini-rane glinice znaša 8.374 ton, medtem ko znaša prodaja Al hidrata AI203 401 ton, to je skupaj 8.775 ton, kar ne dosega planirane proizvodnje za 389 ton oz. 4 %. Kumulativna proizvodnja kalcinirane glinice in prodanega hidrata znaša v obdobju l-V 43.654 ton in je za 1.278 ton manjša od planirane proizvodnje (indeks 97) ter za 833 ton manjša kot v enakem obdobju preteklega leta (indeks 98).
Iz tabele II je razvidno, da smo pri proizvodnji Al hidrata AI203 v obdobju l-V presegli porabo Na hidroksida za 19 %, pare za 11 %, žganega apna za 87 % in električne energije za 4 %, medtem ko je bila poraba boksita v enakem obdobju manjša za 5 %.
Pri proizvodnji kalcinirane glinice smo v obdobju l-V presegli porabo toplotne energije za 7 % in porabo el. energije za 1 %, manjša pa je poraba Al fluorida za 71 % glede na planirano porabo.
V	mesecu maju znaša proizvodnja raztopljenega vodnega
stekla 649 ton, s to količino nismo dosegli načrtovane proizvodnje za 268 ton oz. 29 %, kumulativna proizvodnja pa znaša 3.293 ton raztopljenega vodnega stekla in je za 1.206 ton manjša, kot smo načrtovali (indeks 73) ter za 1.646 ton oz. 100 % večja kot v enakem obdobju preteklega leta. Proizvodnja peolita A-suhega v mesecu maju znaša 126 ton (indeks 41), v obdobju l-V pa znaša 780 ton in ne dosega plana za 48 %.
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
Proizvodnja elektrolitskega Al v hali A meseca maja znaša 1.771 ton, kar je za 17 ton oz. 1 % več kot smo planirali. V prvih petih mesecih smo proizvedli 8.761 ton el. Al ter tako presegli plan za 162 ton oz. 2 %.
V	elektrolizi B smo v maju proizvedli 2.070 ton elektrolitskega Al, medtem ko znaša kululativ-na proizvodnja 10.307 ton elektrolitskega Al in je za 172 ton oz. 2 % večja od načrtovane proizvodnje.
V	mesecu maju so začele obratovati tudi poskusnepeči v hali B, katere so še v glavnem na gretju in znaša njihova proizvodnja v tekočem mesecu 3 tone.
Skupna majska proizvodnja v hali A, hali B in B6P znaša 3.844 ton elektrolitskega Al in ne dosega plana za 38 ton oz. 1 %. V obdobju l-V pa smo proizvedli skupaj 19.071 ton eektrolitskega Al ter tako presegli planirano proizvodnjo za 36 ton, proizvodnje v enakem obdobju preteklega leta pa nismo dosegli za 170 ton oz. 1 %. Poraba surovin v
pali A v prvih petih mesecih ja manjša kot smo planirali in sicer poraba anodne mase za 2 %, kriolita za 10 %, Al fluorida za 15 % in električne energije za 1 %. Manjša je tudi poraba surovin v hali B pri kriolitu in Al fluoridu za 8 % glede na planirano porabo.
Proizvodnja anodne mase v mesecu maju znaša 2.072 ton, kar je za 206 ton oz. 9 % manj kot smo načrtovali in 144 ton oz. 7 % več kot v istem mesecu preteklega leta. Kumulativna proizvodnja anodne mase znaša 10.115 ton in je za 1.221 ton manjša od planirane proizvodnje (Nadaljevanje na 7. strani)
XIII. srečanje aluminijcev Jugoslavije
V	lepem sončnem vremenu, kot naročenem za našo prireditev, se je ob zvokih godbe na pihala pričelo XIII. srečanje aluminijcev Jugoslavije SAL 84. Z venčkom belokranjskih narodnih plesov so nastopili mladi iz Osnovne šole Kidričevo:
Govorila sta:
IVAN MAZERA, predsednik organizacijskega odbora SAL '84
Štejem si v posebno čast, da vas v imenu organizacijskega odbora XIII. srečanja aluminija-šev Jugoslavije prisrčno pozdravim in zaželim dobrodošlico. Pozdravljam vas v imenu obeh kolektivov IMPOL Slovenska Bistrica in TGA »Boris Kidrič« Kidričevo in v imenu sestavljene organizacije združenega dela UNIAL Maribor.
Tokratno, po zaporedju že XIII. srečanje aluminijašev, nam zagotavlja, da je organizacija teh srečanj grajena na osnovah vezi naših narodov, na vezeh bratstva in enotnosti, kar je največja pridobitev našega časa. Danes se srečujemo delavci iz vseh naših republik: Makedonije, Črne gore, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvatske in Slovenije.
V	okviru tega srečanja izmenjujemo izkušnje s področja organizacije, kultu mo-prosvetnega dela in športno rekreativne aktivnosti v delovnih organizacijah. Dajemo možnost našim delavcem, da sprejmejo priznanje izven svojega ožjega okolja za svoje ustvarjalno delo na področju folklore, likovne umetnosti in organizacije rekreativnega športa.
Vzporedno s tem si mladinci naših delovnih organizacij prizadevajo, da s prostovoljnim delom nadaljujejo tradicijo svojih prednikov, ki so po vojni vihri izpolnili svoj dolg v razvoju naše družbe. Prizadevajo si, da bi s svojim delom na zvezni akciji pustili pečat našega prizadevanja — utrjevanja bratstva, ehotnosti in prijateljstva tistih, ki prevzemajo naše breme razvoja naše socialistične družbe.
Žal nam ni uspelo organizirati srečanja odgovornih delavcev delovnih organizacij. Toda ugotovitev, da permanentno tečejo izmenjave izkušenj na tem področju kaže, da v bodoče ne bi smela izostati organizacija takega srečanja, vključno z organizacijo srečanja odgovornih delavcev na področju samoupravne organiziranosti in dela družbeno političnih organizacij.
Organizacijski odbor si je prizadeval, da bi našim gostom omogočil prijetno bivanje med nami in tovariško srečanje z našimi delavci. Upamo, da bomo vsi, ki se tega srečanja udeležujemo, prispevali k temu, da bi to srečanje potekalo v zadovoljstvo vseh udeležencev.
Tekmovalcem v športnih panogah želim v imenu organizacijskega odbora veliko uspeha in
Otvoritev srečanja
športne sreče s povdarkom na geslu : »Pomembno je sodelovati in utrjevati vezi naših narodov in narodnosti v jugoslovanski skupnosti I«
Srečanje je odprl direktor SOZD Unial Ivan Gerjovič
Spoštovane tekmovalke, dragi tekmovalci, cenjeni 'gostje, pozdravljam vas v imenu pokrovitelja SOZD UNIAL Maribor, želim vsem iskreno dobrodošlico v pričakovanju, da bodo vaši tukajšnji napori, tukajšnja srečanja pomagali širiti vse tisto, kar pomeni tudi tradicijo teh naših srečanj, to je prijateljski duh in sodelovanje. Sodelovanje predvsem s ciljem, da izboljšajo tudi naše medsebojne vezi, razumevanje in sodelovanje, ki naj ne bi bilo samo na športnem področju, ampak tudi na vseh ostalih področjih.
' f»
Moram reči, da so vse te stvari tudi urejene. Začeli smo z marsičem, kar še mi bilo urejeno pred leti. Športna srečanja imajo res najdaljšo tradicijo v našem sodelovanju, vse ostalo pa s trudom in premagovanjem marsikaterih, tudi neprijetnih in včasih trdih nalog, poskušamo reševati.
Želim, da bi to tekmovanje potekalo v skladu s športnimi načeli, v skladu s prijateljskim duhom in seveda v okviru možnosti in v pogojih, kot sta jih, upam, da uspešno, pripravila komite iger in organizacijski komite.
Zastava SAL 84
UNfAL — UNIflL - UMIAL — UNIAL — UNIAL - UNIAL — UNIAL - UNIAL - UNIAL — UNIAL
Gostje na otvoritvi
Naša godba
»st*«

Udeleženci srečanja SAL ’84
«»c«!
HHHR8R
v:

Milili
■ v.vxSx-:.:
Ì»P«aM»lM§
UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL
UNIAL — UNIAL — UNIAL — UNIAL — UNIAL — UNIAL — UNIAL — UNIAL — UNIAL — UNIAL
UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL - UNIAL
Kolo
Čestitke ob uspehu
Kegljanje
Sprejem pokala
Del strežnega osebja
Nezgode v maju 84
	Na delu	Na poti	Skupaj
TOZD Proizvodnja aluminija	6	1	7
TOZD Predelava aluminija	3	0	3
TOZD Vzdrževanje	4	1	5
TOZD Promet	1	0	1
DSSS	3	0	3
Skupaj :	17	2	19
VZROKI NEZGOD
nož, ročni voziček, spolska tla, žel. vagon, stružnica, ročno orodje, osebni faktor, pnevmatska pištola, jeklena cev, el. odlitek, livni kanal, livni stroj, el. celica, voziček za prevoz al. gramozirana bankina, veriga dvigala, pnevmatski prebij alee.
TOZD PROIZVODNJA ALUMINIJA
1.	Ivančič Ivan, mat. št. 4387, roj. 4. 2. 1948, stanujoč Nazara 125 — Petrijanec, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija Hala A, se je poškodoval 14. maja. Ponesrečenec je zategoval spone na el. peči št. 117. Pri sestopu s peči je stopil na leseni drog pri čemer si je zvil gleženj desne noge.
2.	Plajnšek Marjan, mat. št. 6517, roj. 23. 9. 1951, stanujoč Draženci 14, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija —Hala A, se je poškodoval 23. maja. Ponesrečenec je hotel s pnevmatskim prebij aleem odkloniti anodni efekt na el. peči 338. Med vožnjo je zadel s klinom glave prebijalca v rob katodne omare, zaradi česar mu je sunkovito zaobrnilo konzolo glave in mu stisnilo gleženj leve noge.
3.	Letonja Zvonko, mat. št. 2053, roj. 13. 6. 1930, stanujoč čučkova 3 — Kidričevo, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Pomožni obrat, se je poškodoval 5. maja. Ponesrečenec je z roko pridrževal nosilni obroč peči za gretje Fe — tokovodnikov. Ker je bila veriga speljana skozi ta obroč in je pri dvigu zdrsnila, je ponesrečencu odrgnilo mezinec, prstanec in kazalec leve roke.
4.	Plohl Franc, mat. št. 3015, roj. 10. 1. 1941, stanujoč Zamu-šani 8, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval 4. maja. Pri •razkladanju vreč s kriolitom iz elektro vozička se mu je žica, s katero je zavezana vreča, zapela za rokavico in mu jo snela. Zaradi nenadnega sunka je izgubil ravnotežje in se z rokami naslonil na rob plinskega plašča. Utrpel je opeklino na dlani cele roke.
5.	Potočnik Franc, mat. št. 5575, roj. 3. 2. 1955, stanujoč Belšakova 21, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala A, se je poškodoval
17.	maja. Delovna nezgoda se je pripetila na poti na delo. Poškodovanec je na cesti Budina—Ptuj potiskal kolo z motorjem, da bi ga zagnal. Pri tem si je na gramozirani bankini zvil gleženj leve noge.
6.	Zakelšek Jože, mat. št. 4586, roj. 21. 2. 1955, stanujoč Arbejterjeva 7, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija —■ Hala B, se je poškodoval 26. maja. Delovna nezgoda se je pripetila v elektrolizi B. Pri preklopu vozička za prevoz al. na priklop traktorja je izpadlo oje, ter pri tem padlo ponesrečencu na palec desne noge. Ponesrečenec je utrpel zlom palca na desni nogi.
7.	Vidovič Franc, mat. št. 5473, roj. 12. 9. l!j>52, stanujoč Pobrežje 160, zaposlen v TOZD Proizvodnja aluminija — Hala B, se je poškodoval 18. maja. Ponesrečenec je zgrebal na el. celici št. 738 glinico k plinskemu plašču. V tem trenutku je iz peči naenkrat močno bruhnilo in plamèn ga je opekel
(indeks 89), proizvodnjo v enakem obdobju preteklega leta pa presega za 559 ton oz. 6 %.
Pri proizvodnji anodne mase v prvih petih mesecih je bila manjša poraba mazuta za 45 % in manjša poraba el. energije za 3 % glede na planirano porabo surovin.
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
V livarni in obratu predelave smo v mesecu maju proizvedli 4.728 ton različnih livarniških proizvodov ter tako presegli planirano proizvodnjo za 51 ton oz. 1 %, proizvodnjo v istem mesecu preteklega leta pa za 464 ton oz. 11 %. V obdobju l-V smo proizvedli 22.567 ton različnih proizvodov, s to količino nismo dosegli plana za 216 ton oz. 1 %, medtem ko smo proizvod-
njo v enakem obdobju preteklega leta presegli za 1.967 ton oz. 10 %.
Od skupne proizvodnje znaša mesečna blagovna proizvodnja 4.058 ton in je za 93 ton večja od načrtovane proizvodnje v letnem pianu poslovanja (indeks 102).
Kumulativna blagovna proizvodnja je 19.148 ton in je za 169 ton oz. 1 % manjša od predvidene in 268 ton manjša od dosežene v preteklem letu.
V mesecu maju smo pretopili 270 ton Al za tuje naročnike, kar je samo 45 % planiranega pre-tapljanja. V prvih petih mesecih pa smo pretopili 1.129 ton Al ter zaostajamo za planom za 61 %.
Gradivo pripravila: Danica Krempl
po desni strani vratu in desnem očesu.
TOZD PREDELAVA ALUMINIJA
1.	Smolinger Stojan, mat. št. 6369, roj. 9. 12. 1964, stanujoč Golobova 8, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — nova livarna, se je poškodoval 11. maja. Pri nastavljanju litja ozkega traku je na livnem kolesu prišlo do eksplozije. Ponesrečenec je vodil odliti trak pri izstopu, zato je pri eksploziji tekoči aluminij ponesrečenca opekel po vratu, levi nogi in trebuhu.
2.	Podgoršek Franc, mat. št. 2449, roj. 1. 12. 1936, stanujoč Dežno 4, Makole, zaposlen v TOZD Predelava al. — livarna, se je poškodoval 8. maja. Pri polnjenju 3 c mešalnika je iz livnega kanala brezgnil tekoči aluminij ponesrečencu za čevelj desne noge in utrpel je opeklino narta ter stopala.
3.	Žvegla Janez, mat. št. 4255, roj. 27. 5. 1953, stanujoč Kajuhova 1, zaposlen v TOZD Predelava aluminija — livarna, se je poškodoval 8. maja. Ponesrečenec je vezal 25 kg hlebčke. Ker mu je bil v napotje odrezek brame, ga je hotel odmakniti, pri tem pa mu je v rokah spodrsnil in mu stisnil sredinec leve roke.
TOZD VZDRŽEVANJE
1.	Godec Franc, mat. št. 4972, roj. 26. 1. 1946, stanujoč Podlože 37, zaposlen v TOZD Vzdrževanje —■ strojno, se je poškodoval 17. maja. Delovna nezgoda se je pripetila v separaciji II. vrsta avtoklavov. Pri demontaži ventila NO 65 je prišlo do loma cevi na varu. Pri lomu vara je poškodovancu padla na glavo cev oz. pnevmatski ventil, ki je montiran na cevi. Poškodovanec je pri tem utrpel močan udarec po glavi.
2.	Juriševič Ivan, mat. št. 4367, roj. 30. 4. 1953, stanujoč Mladinska 3 — Kidričevo, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 7. maja. Pri odvijanju vijakov z zračno pištolo na spodnjem pokrovu avtoklava, mu je ta spodrsnila in udarila ponesrečenca po desni roki ter mu poškodovala palec.
3.	Škrabi Branko, mat. št. 5885, roj. 22. 6. 1961, stanujoč Apače 171, zaposlen v TOZD Vzdrževanje —■ strojno, se je poškodoval 7. maja. Delovna nezgoda se je pripetila na poti v službo. Pri sestopu iz avtobusa pred tovarno si je poškodoval (zvil) levo nogo v gležnju.
4.	Kidrič Ignac, mat. št. 5110, roj. 21. 1. 1959, stanujoč Kupčinji vrh 24, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno,
se je poškodoval 3. maja. Delovna nezgoda se je pripetila v kalcinaciji II. Pri postavljanju Al-bram pod kalcinacijsko peč z vzvodnim drogom se mu je ta spodrsnil, zato je padel na hrbet in si poškodoval zapestje na obeh rokah.
5.	Medved Maksimiljan, mat. št. 5682, roj. 14. 1. 1952, stanujoč Cirkovce 73, zaposlen v TOZD Vzdrževanje — strojno, se je poškodoval 30. maja. Delovna nezgoda se je pripetila v strojni delavnici glinice — strugama. Pri struženje oz. pri snemanju obdelovanca iz vpenjalne glave si je porezal na stružnem nožu kazalec in sredinec na levi roki.
TOZD PROMET
1.	Bratovščak Stanko, mat. št. 3362, roj. 21. 10. 1932, stanujoč Mladinska 7 — Kidričevo, zaposlen v TOZD Promet — Železniški, se je poškodoval 31. maja. Delona nezgoda se je pripetila pri premiku na razkladalni napravi za premog. Poškodovanec je iztopil iz vagona, vendar se je premalo oddaljil oz. ni opazil, da so ostala vrata odprta, ki so ga, pri hitrosti do 5 km na uro, udarila po glavi. Poškodovanec je utrpel lažjo poškodbo glave.
DS SKUPNIH SLUŽB
1.	Vreže Vera, mat. št. 5864, roj. 3. 10. 1951, stanujoča Kraigherjeva 26, zaposlena v DS Skupnih služb — splošna služba, se je poškodovala 14. maja. Delovna nezgoda se je pripetila v jedilnici strojnega vzdrževanja aluminija. Pri brisanju oz. pomivanju tlaka v jedilnici je poškodovanki spodrsnilo, ter pri tem padla. Pri padcu si je poškodovala zapestje leve roke.
2.	Lajh Ivan, mat. št. 3745, roj. 28. 7. 1948, stanujoč Zg. Hajdina 88/a, zaposlen v DS SS — Sektor za marketing, se je poškodoval 28. maja. Delovna nezgoda se je pripetila na odpadnem skladišču. Pri razkladanju ročnega vozička, ki je bil naložen z odpadnim železom, je prišlo do loma stranice na vozičku, zato je prišlo do izpadanja materiala. Poškodovancu je padel jekleni kos (približno 30 kg) na stopalo desne noge. Utrpel je zlom palca na desni nogi.
3.	Horvat Terezija, mat. št. 3922, roj. 28. 9. 1948, stanujoča Kidričevo 12, zaposlena v DS SS — obrat družbene prehrane, se je poškodovala 10. maja. Ponesrečenka je pri pripravi toplega obroka obrezovala dele mesa. Med rezanjem ji je spodrsnil nož pri čemer se je vrezala v kazalec leve roke.
Frančka Zajšek
Na podlagi predloga kolegija DO so DPO TGA »Boris Kidrič« na skupni seji dne 6. 6. 1984 pod točko Ad 3. dnevnega reda sprejele naslednji
sklep:
Z mesecem avgustom 1984 se bosta aktiva godbe na pihala in moški pevski zbor TGA »Boris Kidrič« poslovila od pokojnikov DO samo na pokopališču.
Disciplinski ukrepi
Krvodajalci TGA
Akcija 22. 5. 1984
1.	Furman Ivan, 1951, Kidričevo19
2.	Kukovec Jože, 1940, Zg. Hajdina 173
3.	Pesi Miran, 1957, Arbajterjeva 8
4.	Tetičkovič Franc, 1947, Lovrenc 82
5.	Bosak Milenko, 1957, Krajgerjeva 25
6.	Levanič Janko, 1959, Kajuhova 11
7.	Silak Janez, 1959, Slomi 16
8.	Zajšek Stanko, 1956, Ptujska gora 1 a
9.	Bauman Avgust, 1947, Kolarovec bb
10.	Lendero Franc, 1957, Apače 104
11.	Mlakar Alojz, 1953, Trubarjeva 13
12.	Lukman Branko, 1961, Jurovci 5 a
13.	Bogdan Rudi, 1961, Vlahovičeva 9
14.	Ritonja Miran, 1961, Hardek 41
15.	Šibila Ivan, 1953, Apače 250
16.	Milošič Franc, 1957, Podlehnik 50
17.	Zotlar Miroslav, 1960, Stojnci 50 a
18.	Gajser Jože, 1957, Lackova 9
19.	Kozel Ivan, 1951, Krajgerjeva 15
20.	Gulin Vojko, 1957, UIJ Lackove čete 17
21.	Medved Jože, 1956, Lovrenc 16
390 ccm 390 ccm 390 ccm 390 ccm 300 ccm 300 ccm 390 ccm 300 ccm 390 ccm 390 ccm 390 ccm 300 ccm 300 ccm 300 ccm 390 ccm 300 ccm 300 ccm 390 ccm 390 ccm 300 ccm 390 ccm
Akcija 25. 5. 1984
1.	Kozenburger Leon, 1962, Pergerjeva 15
2.	Jeza Ludvik, 1952, Stanečka vas 8
3.	Sluga Marjan, 1961, Kvedrova 4
4.	Gajšt Franc, 1950, Pleterje 67
5.	Cenar Anton, 1961, Mezgovci 55
6.	Mertuk Romana, 1959, Trnovci 20
7.	Sabath Jožica, 1938, Industrijsko naselje
8.	Horvat Rudi, 1950, Kidričevo 18
9.	Černenšek Franc, 1949, Ptujska 26
10.	Vogrinec Štefan, 1949, Popovci 17
11.	Frank Rudolf, 1933, Lovrenc 1 a
12.	Vraz Štefka, 1932, Kidričevo 25
13.	Jančec Jože, 1954, Kidričevo 10
14.	Kovačič Anton, 1957, Zg. Hajdina 57
15.	Matjašič Vinko, 1958, Sp. Velovlak 31
16.	Horvat Dragutin, 1953, Kidričevo 15
17.	Voršič Ivan, 1950, Ptujska 2 a
18.	Plej Vinko, 1960, Kidričevo 13 a
19.	Vidovič Stanko, 1957, Lancova vas 67
20.	Peršoh Jožica, 1951, Sp. Jablane 42 b
21.	Hadler Milan, 1955, Lovrenc 113
22.	Podvršek Anton, 1955, Kopališka 16
23.	Serdinšek Anton, 1945, Apače 137
24.	Kmetec Jože, 1931, Kidričevo 7
25.	Štumberger Dragica, 1952, Kidričevo 15
26.	Primožič Maks, 1935, Breg 82
27.	Podpečan Cvetka, 1961, Stogovci 65
28.	Horvat Terezija, 1948, Kidričevo 18
29.	Drevenšek Franc, 1948, Kidričevo 139
30.	Černezel Anton, 1938, Ob železnici 3
300 ccm 300 ccm 300 ccm BKT
390 ccm 300 ccm 300 ccm 300 ccm 390 ccm 390 ccm 300 ccm 390 ccm 390 ccm 300 ccm 300 ccm 390 ccm 390 ccm 390 ccm 300 ccm 300 ccm 300 ccm 300 ccm 300 ccm 300 ccm 300 ccm 390 ccm 300 ccm 390 ccm 300 ccm 390 ccm
I.	Franc VOLGEMUT, mat. št. 6355, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
2.	Franc GODEC, mat. št. 4372, iz tozd Proizvodnja aluminija, odtujil iz delovne organizacije 29 kom železnih cevi in aluminijasto žico, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja za dobo 12 mesecev.
3.	Anton PETEK, mat. št. 5909, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
4.	Vojko GULIN, iz tozd Proizvodnja aluminija, z vozilom za črpanje tekočega aluminija poškodoval varovalno ograjo, izrečen ukrep — opomin in povrnitev škode v višini 1.000,00 din.
5.	Stanko PUKŠIČ, mat. št. 5634, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
6.	Janez SILAK, mat. št. 5455, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
7.	Avgust MURKO, mat. št. 2356, iz tozd Proizvodnja aluminija, v nočni izmeni spal na klopi v garderobi, izrečen ukrep — javni opomin.
8.	Imre BROJAJ, mat. št. 5825, iz tozd Proizvodnja aluminija, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin.
9.	Viktor PERKOVIČ, mat. št. 2924, iz tozd Proizvodnja aluminija, žalil službojočega vratarja — stražarja, izrečen ukrep — javni opomin.
10.	Milan DREVENŠEK, mat. št. 6065, iz tozd Promet, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 12 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
II.	Vlado ŠALAMUN, mat. št. 4165, iz tozd Proizvodnja aluminija, predčasno zapustil delovno mesto brez predpisanega pismenega dovoljenja, izrečen ukrep — opomin.
12.	Slavko PERŠUH, mat. št. 6251, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
13.	Peter KOLARIČ, mat. št. 6503, iz tozd Proizvodnja alu-
minija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
14.	Zdenko KORENJAK, mat. št. 6488, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
15.	Mehmedalija SULJIČ, mat. št. 6171, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, odklonil delo, izrečen ukrep — opomin in povrnitev škode v znesku 2.800,00 din.
16.	Boris KMETIČ, mat. št. 5686, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, predčasno odšel iz delovnega mesta, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece, in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 6% enomesečnega OD.
17.	Franc MARTINČIČ, mat. št. 6444, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, predčasno zapustil delovno mesto, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 5 % enomesečnega OD.
18.	Pavel VRŠKA, mat. št. 6038, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, odklonil naloženo mu delo, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 3 mesece in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
19.	Martin FRAJLE, mat. št. 6076, iz tozd Livarna lahkih barvnih kovin Trbovlje, bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja, odloženo za dobo 6 mesecev in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 7 % enomesečnega OD.
20.	Jože ERLAČ, mat. št. 6049, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovngea razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 2.000,00 din.
21.	Janez MARINIČ, mat. št. 5436, iz tozd Predelava aluminija, neopravičeno izostal z dela, izrečen ukrep — javni opomin in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 10 % enomesečnega OD.
22.	Stanko TOPLAK, mat. št. 1768, iz tozd Predelava aluminija, ni organiziral dela v zvezi s pečjo, ki je iskrila in bil na delovnem mestu v vinjenem stanju, izrečen ukrep — javni opomin.
23.	Marjan KRAJNC, mat. št. 6354, iz tozd Proizvodnja aluminija, neopravičeno izostajal z dela, izrečen ukrep — prenehanje delovnega razmerja in plačilo pavšalne odškodnine v znesku 40 % enomesečnega OD.
POPRAVEK
Pri pripravi za objavo ukrepa za tov. Borisa Urbančiča je prišlo do pomote, za katero se mu opravičujemo in kot popravek za razjasnitev, kakšna je bila v resnici odločba, objavljamo izrek skupne disciplinske komisije št. 609/84 in sklep DS tozd Promet št. 15.
1.	Tov. Urbančič Boris, mat. št. 3856 iz tozd Promet, je odgovoren, ker ni ob prihodu na delo, kot tudi pri odhodu z dela žigosal kontrolnih kartic v času od 1. 1. 1983 do 5. 9. 1983, razen 8 krat v mesecu maju 1983 ter s tem kršil delovno obveznost po tč. 5. člena 143 Pravilnika o delovnih razmerjih tozd Promet in mu komisija na podlagi že cit. pravilnika člen 134 izreče ukrep — prenehanje delovnega razmerja v tozd Promet, kar se odloži za dobo 6 mesecev, oprosti se očitane kršitve de-
lovne obveznosti, ker bi naj med delovnim časom odhajal in prihajal v DO službeno ali privat brez predpisanega pismenega dovoljenja in ker bi naj v dneh 16., 17., 18., 19. in 20. 5. 1983 koristil študijski dopust v nasprotju z namenom, za katerega mu je bil odobren, ker komisija ni imela dovolj dokazov.
2.	Na ugovor tov. Urbančiča je delavski svet tozd Promet na svoji 2. redni seji dne 10. 4. 1984 s sklepom št. 15 spremenil gornjo odločbo disciplinske komisije: Delavski svet tozd Promet spremeni izrečen ukrep disciplinske komisije št. 609/84 z dne 12. 3. 1984 za tov. Urbančič Borisa, ker smatra, da je odgovoren, ker ni ob prihodu na delo kot tudi pri odhodu z dela žigosal kontrolnih kartic Delavski svet tozd Promet izreče ukrep — opomin.
Iznajditeljstvo
Inventivni predlog štev. 316
z naslovom »PREDELAVA LIVNEGA TULCA« je prijavil inovator Franjo PETEK, mat. št. 4574, KV livar iz TOZD Predelava aluminija.
Avtor je predlagal, da bi predelali Evni tulec na livnem stroju za vlivanje Al žice.
V	dozirnem koritu je vložen livni tulec, ki služi za enakomerno doziranje tekočega aluminija pri litju. Ta tulec je iz litega železa in se vloži enostransko v korito. Slaba stran tega tulca pa je, da je treba tulec zavreči, ko na iztočni strani odprtina pregori.
Avtor je predlagal predelavo tulca tako, da bi bil tulec dvostransko uporabljiv.
V	TOZD Predelava aluminija so ugotovili, da predlog pride v poštev samo kot zasilna rešitev, pri čemer ni mogoče ugotavljati materialnega prihranka. Ideja pa kaže iznajdljivosti avtorja, da je kljub pomanjkanju livnih šob našel rešitev, da je lahko normalno vlival. Predlagali so, da se avtorja nagradi z enkratno nagrado.
Komisija je predlagala delavskemu svetu TOZD Predelava aluminija, da sprejme predlog kot koristen, avtorja pa nagradi z enkratno nagrado v znesku 2.500,00 din. Delavski svet je tak predlog potrdil. Avtorju smo nagrado že nakazali.
Inventivni predlog št. 348
z naslovom »IZBOLJŠAVA MATICE VIJAKA ČRPALNE-GA LONCA« je prijavil inovator Franc NOVAK, mat. št. 1649, VKV strugar iz TOZD Vzdrževanje.
Avtor je pri popravilu vijakov črpalnih loncev opazil, da se zaradi močnega pritegovanja in prenizke matice poškoduje navoj vijaka. Višina matice je bila 50 mm. Avtor je izdelal 80 mm visoko matico in jo na vsaki strani vgrezil tako, da je skupna dolžina navoja 70 mm — prej je bila 40 mm. Na ta način je podaljšal življenjsko dobo vijaka in matice in zmanjšal število delovnih ur.
Ker ni bilo možno zagotoviti realnih podatkov v upora-
bi vijakov pred uvedbo inventivnega predloga, je služba za inventivno dejavnost pripravila predlog, da se avtorju podeli enkratna nagrada.
Komisija za inventivno dejavnost in delavski svet TOZD Proizvodnja aluminija, kjer predlog uporabljajo, sta se strinjala. Avtorju smo nagrado v znesku 12.781,00 din že nakazali.
Inventivni predlog štev. 257 z naslovom »ZVON ZA ZALAGANJE ODPADA V INDUKCIJSKI PEČI« je prijavil inovator Stanko VERDENIK, mat. št. 3007, vodja izmene v TOZD Predelava aluminija.
Avtor je predlagal, da bi namesto štirioglatih zabojev, ki jih uporabljajo v TOZD Predelava, da vsujejo odpadni material v indukcijske peči, izdelali zvone (najmanj 10), s katerimi bi zalagali indukcijske peči z odpadnim materialom in silicijem.
Sedaj zbirajo odpadni material v štirioglate zaboje, ki sprejmejo najmanj 2.500 kg. Iz njih vsujejo odpadni mate-
real z vrha peči, kar povzroča brizganje tekočega aluminija in s tem nevarnost požara. Predlagani zvon bi vseboval okrog 700 kg odrezkov, kar je najbolj primerno za enkratno zalaganje peči.
Avtor je podrobno opisal konstrukcijo in delovanje zvona ter njegove prednosti v primerjavi z obstoječimi zaboji.
V TOZD Predelava so menili, da se podobna naprava že uporablja v TOZD Predelava in da predlog obravnava manjše spremembe na obstoječem sistemu. Menili so tudi, da je njegova koristnost v povečani varnosti pri delu in sklenili, da bodo idejo uporabili v okviru ureditve transporta v livarni.
Komisija je predlagala delavskemu svetu TOZD Predelava aluminija, naj sprejme predlog kot koristen, avtorja pa nagradi z enkratno nagrado v znesku 2.500,00 din. Delavski svet je tak predlogo potrdil. Avtorju smo nagrado že nakazali.	C. P.
Selektor izbral dobro ekipo
Komisija za šport in rekreacijo pri konferenci OOS TGA si je zadala za eno izmed nalog organizacijo medtozdov-skega tekmovanja v malem nogometu v počastitev dneva mladosti. Na tekmovanje se je prijavilo šest ekip iz naših TOZD, ekipa NK Aluminij in selekcija SAL ’84, ki je zastopala barve Uniala na srečanju aluminijašev Jugoslavije v Kidričevem. To selekcijo sta sestavila tov. Ivo KRNIC in Stanko MEŠKO. Pri sestavi sta morala upoštevati ključ (večje število delavcev v TOZD — več tekmovalcev in izbran tekmovalec, ki nas zastopa na srečanjih mora biti dober delavec), ki ga je predlagala sindikalna organizacija. Čeprav so nekateri še lansko leto trdili, da je tak način izbiranja športnikov nepravilen, in da zaradi tega na srečanju aluminijašev v Šibeniku nismo dosegli želj enega rezultata, se je to leto zgodilo prav nasprotno. To sta zgoraj omenjena selektorja ss voj o izbrano ekipo dokazala kar dvakrat v zadnjih dveh tednih. »Pobrala« sta namreč prehodni pokal v počastitev dneva mladosti in osvojila tretje mesto na tekmovanju aluminijašev, kar pa je vsekakor velik uspeh, posebej še, ker nekateri v naši OZD smatrajo, da je srečanje prvotnega, tekmovalni del pa šele drugotnega pomena, predstavniki ostalih udeleženk srečanja aluminijašev pa imajo potem prav nasprotno mnenje. Kakor koli že, o tem bo še kaj več napisanega.
V petek, 25. maja se je na igrišču Osnovne šole v Kidričevem zbralo ob lepem vremenu osem zgoraj omenjenih ekip, v želji, da bi osvojile enega od treh pokalov. Ker je bilo za tekmovanje zelo malo časa (prva tekma se je začela šele ob četrti uri popoldan), se je igralo po kup sistemu — na izpadanje. Vsaka tekma je trajala dvakrat po deset minut, če pa se je v regularnem delu končala brez zmagovalca, so nadaljevali s 'streljanjem sedem-metrovk.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
ČETRTFINALE:
Vzdrževanje : Predelava Glinica : Kontrola kvalitete NK Aluminij : SAL '84 DSSS : Proizvodnja
V	regularnem času 0:0
Po streljanju sedem-metrovk 1:2
V	polfinale — Predelava
V	regularnem času 1 : 1
Po streljanju sedem-metrovk 2:3
V	polfinale — Kontrola kvalit.
V	regularnem času 1 : 1
Po streljanju sedem-metrovk 3 : 4
V	polfinale — SAL ’84
V	regularnem času 1 : 1
Po streljanju sedem-metrovk
2	: 3
V	polfinale — Proizvodnja POLFINALE
Predelava : Kontrola kvalit. SAL'84 : Proizvodnja
V	regularnem času 0 : 0
Po streljanju sedem-metrovk 0:2
Za prvo mesto — Kont. kvalit. Za tretje mesto — Predelava
3	: 0
Za prvo mesto — SAL '84 Za tretje mesto — Proizvodnja FINALE
Kontrola kvalitete : SAL ’84 Predelava : Proizvodnja 1 : 5 1 : 0
KONČNI VRSTNI RED:
I.	mesto: SAL '84 II. mesto: Kontrola kvalit.
III.	mesto: Predelava
IV.	mesto: Proizvodnja
V.	mesto: NK Aluminij
VI.	mesto: Glinica
VII.	mesto: DSSS
VIII.	mesto: Vzdrževanje Zgoraj našteti rezultati kažejo na precejšnjo izenačenost ekip, saj so se v celem tekmo-
vanju končale le tri tekme v regularnem času, v vseh ostalih pa so zmagovalca odločili strelci sedem-metrovk.
Tekmovanje je potekalo v prijateljskem ozračju, za kar se je nedvomno v veliki meri zahvaliti visoki discipliniranosti tekmovalcev in avtoriteti Martina TURKA. Vsi prisotni tekmovalci in igralci smo si bili edini, da je bilo do sedaj takih srečanj premalo, in da se v bodoče moramo večkrat zbrati na takih in podobnih srečanjih, ki krepijo prijateljstvo med delavci naše OZD in nam dajejo novih moči. M. F.
Bila sem na srečanju prijateljstva
Bila sem med učenci, ki smo bili na 20. Srečanju prijateljstva v Zagrebu. Pred odhodom sem bila vsa nemirna. Golob — znak miru, stiskanje rok, samo to mi je blodilo po glavi.
Prispeli smo in pričakali so nas učitelji in otroci s prijetnim smehljajem. Ozirali smo se, da bi še z očmi našli svojo gostiteljico. Pozdravili smo se, stisnili roke, da bi se še bolj povezali med vsemi narodi in priznali, da je mir res lepa stvar. V miru je domovina vsa žareča in obsijana z žarki sonca. Tri dni smo preživljali veselje s svojimi prijatelji. Imeli smo dan tekmovanja. Cilj tega niso bili važni rezultati v raznih športnih panogah, temveč vse boljše povezovanje med učenci osnovnih šol vseh
narodnosti Jugoslavije. Smeh na obrazu smo imeli vsepovsod. V mestu, v gledališču, na plesu,... nikjer ni bilo ^ najmanjše žalosti. Toda prišel je grenak dan slovesa, ki si ga nihče ni želel. Poslovili smo se od njihovih staršev. Prijateljice so nas spremljale do šole. Vsi smo si med seboj dajali naslove. S solzami v očeh smo se poslavljali. Bodrila nas je le še misel, da jih bomo še mogoče kdaj obiskovali, saj nismo tako oddaljeni od Zagreba.
Želim, da bi ta srečanja trajala neskončno dolgo. Ne smejo se pretrgati prijateljske vezi. Čuvajmo jih, kot svoje oko.
Jožica Artenjak, 6. a OŠ Boris Kidrič KIDRIČEVO
Rekreacija v Crikvenici
Pred kratkim se je iz Crikvenice vrnila zadnja izmena delavcev, ki so bili na aktivni rekreaciji. Za nekaj trenutkov mi je uspelo dobiti rekreatorja Draga Kneževića, ki je svoje vtise strnil v oceno — odlično.
V sedmih izmenah se je zvrstilo okrog 160 delavcev, za katere pravi, da so bili disciplinirani, redno so izpolnjevali program rekreacije, za tem pa so bili kot velika složna družina. Nobenega pijančevanja, »merjenja moči« ali kaj podobnega, ni bilo.
O rekreaciji in bivanju v domu so rekli:
Angelca Primožič: Z eno besedo lahko rečem, da mi je bilo zelo všeč. Dom je tak, da smo lahko ponosni nanj. Osebje se je trudilo da nam je bilo lepo. Hrana je okusna in zame celo preobilna. Res nam je bilo lepo.
Maks Šajn: Bil sem že večkrat na rekreaciji, a moram reči, da je bilo v našem domu enkratno. Zdaj šele vidimo, kakšna škoda bi bila, če bi ta dom prodali, kot so pred leti nekateri resno razmišljali.
Lepše nam je bilo kot v Poreču. Res, da je tu manj rekreacijskih objektov in želeli bi več koles, mogoče dva čolna in rusko kegljišče. Toda tudi to, kar imamo, je dovolj.
V vsaki skupini so podelili tudi več kot pet diplom, čeprav velja pravilo, da je važno sodelovati in ne, zmagati, toda kljub temu je diploma še vedno -neka motivacija, da daš od sebe nekaj več.
Obširno poročilo z grafikonom in fotografijami nam bodo pripravili za naslednjo številko, sedaj se zadovoljimo -le s podatkom, da nas ta rekreacija v Crikvenici stane polovico -manj kot v Poreču in da so, po izjavah sodeč, delavci zadovoljni.
Hrana je bila odlična, osebje prijazno, trudili so se . .. Ja, enkratno je bilo!
Hertiš: Na rekreaciji -in v domu sem bil prvič, zato ne morem delati primerjave. Rečem pa lahko, da je bilo enkratno. Zadovoljen sem bil s programom, hrano, skratka z vsem.
Emil Verblač: V naši izmeni je bilo vse v redu, le vreme ne. Z vsem sem bil zadovoljen. Pogrešali smo malo več športnih rekvizitov, ki smo jih imeli v Poreču, drugače pa je bilo odlično.
Anton Frangež in Štefan Jeza sta bila prav tako zadovoljna z vsem. Navdušena sta bila nad rekreatorjem, hrano, postrežbo, skratka vsem. Rekla sta: »Pa sami moški so v ekipi, pa so nas tak lepo rihtali I«
V.	P.
Ena od skupin na aktivni rekreaciji
OBVESTILO
TOZD Proizvodnja aluminija razpisuje 10 dodatnih štipendij LIVAR — TALILEC.
TOZD Predelava aluminija razpisuje 3 štipendi-dije LIVAR — TALILEC
Vloge sprejema Izobraževalni center TGA do 31. 7. 1984 (obrazec 8,45)
Štipendije bodo razpisane v Ptujskem tedniku.
IC TGA
ZAHVALE
Zahvaljujem se vsem sodelavcem železniškega prometa za sprejeto darilo in pozornost, ki ste mi jo izkazali ob odhodu v pokoj. Posebej se zahvaljujem tovarišema Klanečeku in Kureli-ču za tako toplo izrečene poslovilne besede, vam vsem, ki ostanete pri svojem delu, pa želim srečno vožnjo pri premiku.
Obilo delovnih uspehov! Hvala vam!
Ceci Franjo
Ob mojem odhodu v pokoj, se iskreno zahvaljujem sodelavcem, OO ZKS v DSSS, kakor tudi 10 OOS v DSSS za prejeta darila, katera me bodo vedno spominjala na tovarištvo in preživelo obdobje v TGA.
Ob tej priložnosti izražam željo, »Gradite in delajte skupaj složno za še boljši jutrišnji dan.«
Še enkrat hvala!
Ceti Franc
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem cestnega prometa in vodstva, za lepo darilo. Zahvaljujem se tudi tov. Klincu za ganljive besede ob predaji darila. Enako se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem obrata družbene prehrane tudi za lepo darilo, ki me bo vedno spominjalo na vas. Posebno se zahvaljujem vsem tistim sodelavkam in isodelavcem, ki so se udeležili mojega poslovilnega srečanja.
Darila, ki ste mi jih dali, me bodo vedno spominjala na vas,
pa tudi želja, da se večkrat vidimo.
V spominu mi bodo ostali prijetni dnevi, ki smo jih preživeli skupaj. Za vse se še enkrat iz srca zahvaljujem. Pri nadaljnjem delu pa vam želim obilo uspeha.
Zajc Jože
Jože Berger iz TOZD Promet — železniški — se zahvaljujem sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata za darilo in dobre želje ob odhodu v pokoj. Vsem prisrčna hvala in veliko delovnih uspehov.
Jože Berger
Ob odhodu v pokoj se najpri-srčneje zahvaljujem vsem svojim nekdanjim sodelavcem, ki so me ob slovesu presenetili s prisrčnimi darili, ki so potrdila naše resnično prijateljstvo.
Slovo po tolikih letih je bilo res težko, vendar upam, da se bomo še velikokrat srečali. Naše skupno srečanje v dvorani doma KPD Kungota je bilo več kot prisrčno in tovariško. Takšni smo bili tudi na delovnih mestih v glinici, kjer smo se trudili za čimboljše uspehe.
Vsem, ki ste ostali na delovnih mestih želim, da uspešno nadaljujete z delom in kmalu dosežete postavljene cilje TGA!
Prisrčna hvala vsem!
Vaš nekdanji sodelavec
Adol Hertiš
Obvestilo
Na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu ter samoupravnih sporazumih o uresničevanju zdravstvenega varstva, smo dolžni obračunavati in izplačevati potne stroške v zvezi z uveljavljanjem pravic iz zdravstvenega varstva v DO.
Delavce obveščamo, da lahko uveljavljajo pravico do povračila potnih stroškov v Kadrovsko socialni službi DO, in sicer vsak dan od 11. ure naprej.
Osnova za priznanje pravic je potrjena napotnica pristojnega zdravnika.
Povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenega varstva obsega:
1.	prevozne stroške
2.	stroške prehrane in nastanitev med potovanjem in bivanjem v drugem kraju.
Uporabniki si zagotavljamo povračilo potnih stroškov:
1.	ko nas izbrani zdravnik, zdravstvena organizacija ali njen pristojni organ zavoljo uveljavljanja zdravstvenega varstva napoti ali pokliče v kraj zunaj našega prebivališča.
2.	ko moramo zavoljo uveljavljanja zdravstvenega varstva potovati iz kraja zaposlitve ali prebivališča v drug kraj k zdravniku ali v zdravstveno organizacijo, ker v kraju zaposlitve oz. prebivališča ni zdravnika ali zdravstvene organizacije:
3.	ko je potrebno potovanje v zdravstveno organizacijo ali iz
nje in iz ene zdravstvene organizacije v drugo.
Povračilo prevoznih stroškov gre uporabnikom za najkrajšo razdaljo do najbližje zdravstvene organizacije, vendar šele na razdaljo nad 20 km (v eno smer) in to v višini stroškov za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi.
To povračilo gre uporabniku tudi tedaj, če je moral zaradi uveljavljanja zdrav, varstva ob zdravljenju iste bolezni potovati v zdravstveno organizacijo najmanj 5 krat na mesec in znaša skupna razdalja potovanja v eno smer najmanj 60 km. Če zaradi zdravstvenega stanja prevoz z javnim sredstvom ni možen, gre upravičencu pravica do povračila oziroma za poseben prevoz.
Povračilo za stroške prehrane in nastanitve v drugem kraju v državi znaša:
od 1. 4. 1984 dalje za več kot 8 ur odsotnosti 274,— din za otroke od 1—7 let starosti pa 137,— din.
Za več kot 12 ur 548,— din za otroke od 1—7 let 274,-— din.
Pravico do povračila potnih stroškov ima tudi spremljevalec, če mora po mnenju izbranega zdravnika ali konzilija zdravnikov spremljati upravičenca na poti na zdravljenje ali na zdravniški pregled v drugi kraj.
Za otroke do dopolnjenega 15 leta starosti velja, da praviloma potrebujejo spremljevalca.
Spendi
Izdaja delavski svet tovarne glinice in aluminija -Boris Kidrič« Kidričevo - Uredniški odbor se«avllaJo: Hedvika Pulko -predsednik, Anton Sčurič. Miran Kelenc, Janko Krapša Viktorija Petauer, Ivan Emeršič F;anpc.Murko. Joz Sabath. Vera Peklar — odaovorna urednica — Fotografije: Stojan Kerbler, dipl. ing. — Tiska Ptujska tiskarna Ptuj — Člani kolektiva in upo kojenci dobivajo list brezplačno — Rokopisov in slik ne vračamo - Naklada 3250 izvodov — Oproščeno temeljnega promet-nega davka po mnenju Sekretariata za informiranje pri IS Slovenije st. 321/172 z dne 24. oktobra 1975.