T VO PO AKTIČNA PRIPOROČILA DID ZA RISO NASLOV: Didaktična priporočila za risovo pot AVTORICE: Darja Čadež, Nina Jankovič, Irena Kavčič, Ana Pšeničnik STROKOVNI PREGLED: Urša Fležar, Maja Jan, Marjeta Konec, Vesna Mihelič Oražem, Maja Sever UREDNICA: Ana Pšeničnik AVTORJI FOTOGRAFIJ: Bele Bernarda, Fležar Urša, Hočevar Lan, Jankovič Nina, Krofel Miha, LIFE Lynx, Matešić Marko, Tarman Janez, Tomažič Iztok, Pšeničnik Ana, Statistični urad, portal STAGE – Gostota prebivalstva, občine, Slovenija. (2018), http://his.stat.si (7. 2. 2023), Wikipedija – prosta enciklopedija, Slovensko avtocestno omrežje. (avgust 2020), https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovensko_ avtocestno_omre%C5%BEje (7. 2. 2023) AVTOR ILUSTRACIJ: Milan Plužarev AVTOR INFOGRAFIK: Tadej Šulman ©Univerza v Ljubljani, 2023 ZALOŽILA IN IZDALA: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo OBLIKOVANJE IN PRELOM: Agena d.o.o. 1. izdaja Ljubljana, april 2023 Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE Lynx - s finančno podporo finančnega mehanizma Evropske unije LIFE. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na: http://www.lifelynx.eu Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 152546051 ISBN 978-961-6822-94-7 (PDF) DIDAKTIČNA PRIPOROČILA ZA RISOVO POT Pred vami so didaktična priporočila za risovo pot. Primerna so tako za učitelje, ki boste na pot popeljali svoje učence, kot tudi za turistične vodnike, ki boste pot obiskali z različnimi skupinami. Didaktična priporočila so vam lahko v pomoč, saj zajemajo vsebino s tabel ter dodatne teme, ki jih lahko ob posameznih tablah odpirate z udeleženci. V sklopu projekta LIFE Lynx so bile ustvarjene e-lekcije in priročnik za učitelje. Pri posamezni tabli je navedeno, RISOVA POT katero e-lekcijo ali nalogo iz priročnika se lahko naveže na pripadajočo vsebino. Za učitelje naravoslovja in biologije Uvodna informacijska tabla predstavi tehnične pa so na koncu dokumenta zbrani tudi učni sklopi, ki jih z podrobnosti poti – lokacija, zemljevid, dolžina, obiskom na učni poti zajamete. zahtevnost in zahtevana oprema. Vsebuje tudi kratka navodila o tem, kako se vedemo ob obisku Spletna stran projekta: v naravi. Priporočamo, da se o tematiki spoštovanja https://www.lifelynx.eu narave pri tej tabli podrobno pogovorite. Učenci/ Priročnik: obiskovalci naj se preizkusijo v orientiranju s https://www.lifelynx.eu/wp-content/uploads/2021/01/LifeLynx_prirocnik_largeFS.pdf pomočjo podanega zemljevida. E-lekcije: https://www.lifelynx.eu/interaktivne-e-lekcije/?lang=sl 3 RISOV PORTRET Prva tematska tabla vsebuje informacije o sistematiki evrazijskega risa, njegovih morfoloških značilnostih, njegovem življenjskem prostoru in primerjavo vrste z ostalimi vrstami mačk, ki so prisotne v našem prostoru (divja in domača mačka). e-lekcija ‘’Spoznaj risa’’: http://demo.vek.si/LifeLynx_01/LifeLynx_01.html e-lekcija ‘’Doživi risov dan’’: http://demo.vek.si/LifeLynx_02/LifeLynx_02.html OPIS VRSTE Evrazijski ris (Lynx lynx) je največja prostoživeča mačka v Evropi. Kožuh ima rjavo obarvan, z značilnim vzorcem lis in pik, ki je pri vsakem risu drugačen. Čopi daljše dlake ob straneh glave, ki jim pravimo zalizci, jo na videz povečajo. Podolgovato telo podpirajo krajše sprednje in nekoliko daljše zadnje noge, ki mu omogočajo hitre, dolge skoke pri lovu. Ris v naravi živi do 12, v ujetništvu pa do 25 let. TI GOZDOVI SO MOJ DOM EVRAZIJSKI RIS Risi v Evropi živijo v gozdnih habitatih. V Sloveniji so prisotni večinoma na območju dinarskih jelovo-bukovih gozdov, ki so dokaj redko poseljeni. RED: zveri (Carnivora) Za visoki dinarski kras so značilne kraške reliefne oblike, kot so kotanje, brezna, jame, skalni previsi in stene. Risu razgibano okolje zelo ustreza. DRUŽINA: mačke (Felidae) Skale mu služijo kot razgledne točke, zelo rad hodi po podrtih deblih, po ROD: risi (Lynx) robovih grebenov, ob skalnih spodmolih in prelomih. VRSTA: evrazijski ris (Lynx lynx) RIS, DIVJA ALI DOMAČA MAČKA? DOLŽINA TELESA: 70 - 130 cm V slovenskih gozdovih poleg risa živi tudi divja mačka. Udomačeni sorodniki VIŠINA TELESA: približno 65 cm te vrste pa so dobro poznane domače mačke. Vse tri vrste uvrščamo v družino mačk (Felidae), a so med njimi bistvene razlike. Risa najhitreje DOLŽINA REPA: 10 - 30 cm prepoznamo po izrazitih čopkih na uhljih, značilnem vzorcu kožuha in TEŽA: 12-35 kg njegovi velikosti. Njegov rep je kratek s črno konico in meri do 30 cm. Divja mačka ima precej daljši in bolj košat rep z značilnimi kolobarji in črno konico. ŽIVLJENJSKA DOBA: do 12 let Obe prostoživeči vrsti se človeku izogibata, v naravi ju skorajda ne srečamo. DODATNE TEME: 1. KLASIFIKACIJA ORGANIZMOV: Živa bitja razvrščamo v sistem glede na njihovo sorodnost oz. glede na njihov razvoj v geološki zgodovini (evoluciji). Za lažjo komunikacijo uporabljamo dvoimensko poimenovanje vrst (Priročnik, naloga 2.1.). Ris, lisica in divja mačka na risjem plenu: https://www.youtube.com/watch?v=kpOrDcr8DOM&ab_channel=LIFELynx 2. PLENJENJE RISA: Ris pleni iz zasede, zato je pomembno, da se plenu čim bolj približa. S pomočjo vpotegnjenih krempljev v šape se ris lahko premika skoraj neslišno, globinski vid mu omogoči oceniti razdaljo do plena, zaradi daljših zadnjih nog se lahko odrine in plen v parih skokih tudi doseže. Svoj plen upleni z ugrizom v sapnik ali hrbtenjačo, pri naskoku pa mu pomagajo ostri kremplji. Pri plenjenju je pomembno, da se premika neslišno - zato v njegovih stopinjah kremplji niso vidni. Za razliko od risa so pri medvedu in volku kremplji v stopinjah vidni. Brušenje krempljev: https://www.youtube.com/watch?v=HP1GAKUUg9Q&ab_channel=LIFELynx 4 DODATNE TEME: 3. TIPI VZORCEV KOŽUHA: Zanimivost pri evrazijskih risih je ta, da lahko po vzorcu kožuha prepoznamo posamezen osebek. Raziskovalci so opazili, da se v populaciji evrazijskih risov pojavljajo trije vzorci kožuha – rozetast, kjer opazimo svetle lise s temno obrobo; vzorec večjih pik in lis ali kožuh brez pik in lis. S pomočjo fotografiranih risov lahko prepoznavamo posamezne osebke. Tej raziskovalni metodi pravimo fotoidentifikacija (Priročnik, naloga 2.4.). Vzorci kožuha: Brez Pike Rozete 4. ANATOMSKE PRILAGODITVE ŽIVALI: Ris je mesojedec, kar je razvidno iz njegove lobanje - oči ima nameščene frontalno (spredaj), prilagojeni zobje podočniki so povečani in koničasti, kočniki so prav tako ostri. V nasprotju z mesojedci imajo rastlinojede živali oči nameščene lateralno (ob straneh), zobje pa so prilagojeni rastlinski prehrani - manjši, manj koničasti ter z večjo grizno površino. Anatomske prilagoditve risa lahko primerjamo tudi z volkom in medvedom (Priročnik, naloga 2.3.). Pri volku in medvedu opazimo podaljšan nosni del, iz tega lahko sklepamo, da ti dve vrsti vohata bolje kot ris. Pri medvedu opazimo tudi razliko v zobeh - kočniki imajo povečano površino in so manj zašiljeni, saj je medved vsejed in so zobje temu prilagojeni. Lobanje in odtisi stopinj: Medved Ris Volk Srnjak Pri premikanju je ris zelo spreten. Rad se giba po nedostopnih območjih, kot so robovi različnih grebenov, skale ali podrta drevesa. Pri tej tabli se lahko tudi sami preizkusite, kako spretni ste pri hoji po podrtem deblu. MOŽNA VPRAŠANJA ? ZA POGOVOR: Katere lastnosti so značilne za evrazijskega risa? Kako je ris prilagojen na okolje v katerem živi? Katere podobnosti in razlike lahko izpostavimo med risom, volkom ter medvedom? 5 RISOVA IZJEMNA ČUTILA Druga informativna tabla vsebuje informacije o risovih čutilih in jih primerja s čutili drugih živalskih vrst. Ris ima izjemno razvita čutila. V naravi ga redko opazimo, saj našo prisotnost hitro zazna in se umakne stran od človeške bližine. RISOV SLUH JE IZJEMEN, Z VOHOM HITRO SLIŠI NAJMANJŠI ŠUM RAZBERE SPOROČILA Sluh mačk je zelo dober, slišijo lahko široko območje slišnih Risji smrček je kratek, vendar ima ris kljub temu dobro razvit frekvenc. Risi zaznajo mnogo tišje zvoke, kot jih sliši človeško voh. Z ovohavanjem mest, kjer živali pustijo svojo sled (urin, uho. S sluhom zaznava plen in prepoznava oglašanje ostalih iztrebek, dlako), ris prepozna druge živali v gozdu. Ko naleti risov. Veliki in gibljivi uhlji dodatno izboljšajo zaznavanje na sled drugega risa, točno ve, katerega spola je, ali je zvokov nizke jakosti. pripravljen za parjenje in celo, ali gre za tekmeca za teritorij. Oglašanje risa: Zanimivo je, da je njegov voh sicer dober, a malce slabši https://www.youtube.com/watch?v=YwqMtaDRjng&ab_channel=LIFELynx kot voh psa. VID IMA OSTER RISOV TIP TUDI PONOČI JE NATANČNO ČUTILO Vid je risovo najbolj pomembno čutilo. S pomočjo vida lahko Ris se lahko zanese tudi na svoje tipalne dlake ali vibrise. določi razdaljo do plena, njegove oči so dobro prilagojene Najdemo jih nad očmi, na licih in na gobcu. To čutilo omogoča na mrak in temo. Ker ima oči nameščene na sprednjem risom zaznavanje okolice in se pri gibanju spreminja glede delu glave, lahko oceni dolžino skoka, ki jo mora opraviti, na situacijo. V temi jih iztegne pred gobcem v obliki mreže, da lahko ujame svoj plen. kar mu omogoči natančno določitev položaja plena. 6 DODATNE TEME: 1. NOČNI VID: Ris se na svoja čutila zanaša predvsem pri iskanju plena. Zelo pomemben je vid, ki je prilagojen na Veka plenjenje v mraku. Dober vid mu omogoča dodatna odsevna plast celic v notranjosti Beločnica očesa, ki se imenuje tapetum lucidum. Žilnica Ko svetloba vstopi skozi oko, potuje do Mrežnica zadnje notranje strani očesa - do mrežnice. Roženica Tapetum V mrežnici je mnogo čutilnih celic lucidum Zenica (fotoreceptorjev), ki absorbirajo svetlobo ter pošljejo signal po živčnih celicah do Vidni možganov. Kljub temu, da je čutilnih celic Šarenica živec lahko več milijonov, se nekaj svetlobe (fotonov) izmuzne mimo njih. Podnevi, ko je jakost svetlobe oziroma število fotonov zelo veliko, to ne predstavlja problema. Ponoči pa v oko prehaja manj fotonov, Steklovina zaradi česar je slika slabša. V primeru, da ima organizem za mrežnico še dodatno odbojno plast (tapetum lucidum), se fotoni, Leča ki se izmuznejo mimo fotoreceptorjev na tej plasti odbijejo nazaj v mrežnico. Tam lahko zadenejo čutilne celice, zaradi tega pa se lahko tudi v mraku ustvari boljša slika opazovanega objekta. Odsevno plast lahko opazimo tudi pri domači mački, ko se njene oči zasvetijo, kadar npr. v mraku posvetimo vanje (Priročnik, naloga 2.1.). 2. TIPANJE Z BRKI: Zanimivo čutilo, na katerega pri mačkah pogosto pozabimo, je tudi tip. Brki ali vibrise so čutilne dlake, ki so povezane z živčnimi končiči in omogočajo risu natančno zaznavanje na kratko razdaljo. Pomagajo mu pri plenjenju, kjer lahko zaradi natančnosti zaznavanja usmeri svoj ugriz na pravo mesto pri plenu. Mačke se z vidom ne morejo osredotočiti na objekte, ki so v razdalji do 30 cm od oči. V primeru, ko se zaradi bližine ne morejo več zanesti na vid, uporabijo tipanje s pomočjo brk ali vibris. Pri napadu mački usmerijo svoje brke naprej, da lahko s pomočjo le teh natančno tipajo položaj plena. Brki ali vibrise so specializirane dlake, ki segajo globlje v podkožje in se stikajo z živčnimi končiči, le ti pa možganom posredujejo kako hitro in kako daleč je upognjen posamezen brk. Dolžina brk je pomembna tudi kot merilo, saj vibrise segajo tako daleč, kot je široko mačje telo. Zaradi tega lahko dobro ocenijo ali je ožina dovolj široka, da jo lahko prečijo ali ne. Mački imajo čutilne dlake tudi nad očmi in na gležnjih ter s pomočjo teh še boljše zaznavajo okolico. Mirovanje Hoja Žival voha, grize, pozdravlja, se brani Na tem mestu lahko izvedete izkustveno dejavnost. Zaprite oči in nekaj časa samo poslušajte, kaj vse slišite v okolici. Katere zvoke prepoznate? So zaznave drugačne, ko se umirite in v tišini poslušate zvoke v gozdu? MOŽNA VPRAŠANJA ZA POGOVOR: ? Katera čutila so za risa najpomembnejša? Na kaj se pri plenjenju zanaša? Primerjajte slušno zaznavo pri risu z ostalimi živalmi in ljudmi. Kdo sliši boljše? Katero čutilo pomaga risu pri komunikaciji z drugimi risi? 7 RISOV ŽIVLJENJSKI PROSTOR Tretja tematska tabla predstavi razširjenost risa, njegov življenjski prostor in kako raziskovalci spremljajo gibanje risov. V drugem delu predstavi posledice poseganja ljudi v risov habitat. V Sloveniji se ris zadržuje večinoma na območju dinarskih jelovo bukovih gozdov, ki so dokaj redko poseljeni. Prisoten je vse od Trnovskega gozda, Nanosa, Menišije, Javornikov pa do kočevskih gozdov. V slovenskih Alpah so bili do nedavnega izjemno redki. Na Hrvaškem se njihova populacija razteza na območje Gorskega kotarja, Velebita in Like. Evrazijski ris in njegov habitat sta varovana v okrilju naravovarstvenega omrežja Natura 2000, ki predstavlja temelj evropskega varstva narave. KAKO SPREMLJAMO ČLOVEKOV VPLIV NA RISOV GIBANJE RISOV? ŽIVLJENJSKI PROSTOR Risa v naravi zelo težko srečamo. Obstajajo različne metode, s Velika ovira v povezljivosti dinarskega z alpskim prostorom je katerimi spremljamo gibanje živali v naravi. Ena od bolj zanesljivih primorska avtocesta (A1), kjer ni zelenih mostov za prehajanje metod je spremljanje s telemetrično ovratnico. Na njej je GPS-prostoživečih živali. Povezanost prostora je zmanjšana tudi naprava, ki izračuna natančno lokacijo risa. Obenem neprestano zaradi železnice, urbanih naselij in intenzivno obdelane meri tudi njegovo aktivnost. Kar nekaj risov so raziskovalci že kulturne krajine, ki risu ne nudijo dovolj dobrega zavetja. Vsi ti opremili z ovratnico, ki po določenem času odpade, do takrat pa posegi v okolje in nekdaj tudi prekomeren lov ter izsekavanje nam sporoča dragocene informacije. gozdov so prispevali k temu, da je bilo risov v gozdovih v preteklosti vse manj. DODATNE TEME: 1. ŽIVLJENJSKI PROSTOR RISA: Evrazijski ris v Sloveniji izbira za svoj življenjski prostor gozdnata območja, umaknjena od človeških naselij. Razširjen je predvsem v strnjenih gozdovih. To okolje jim zelo ustreza zaradi razgibanosti kraškega terena. Strukture, kot so kotanje, vrtače, so za risa pomembne kot zatočišče in mesto lova. Grebene in skalne stene ris pogosto uporablja za gibanje. Ko se premika po nedostopnih in višje ležečih mestih, ima razgled nad okolico, hkrati pa je varen in odmaknjen od ljudi. Pomembno je, da je v njegovem življenjskem prostoru na voljo dovolj hrane. Pomembna je tudi podrast, saj se lahko v njej dobro skrije. V Evropi in Aziji ga najdemo vse od mediteranskih gozdov ob morju do gozdne meje v gorovju, kot tudi v stepi. Mesto za počitek: https://www.youtube.com/watch?v=LFTnpeB8UuM&ab_channel=LIFELynx 2. POLHI V PREHRANI: Posebnost dinarskega gozda zaradi kraškega terena je vsebnost polhov v prehrani risa (tega v drugih risjih populacijah v Evropi niso opazili). Polhi se lahko namreč skrivajo v manjših razpokah v skalah, iz katerih jih ris pleni. V sezonah, ko je polhov zaradi bukovega obroda več, se tudi ris v večji meri prehranjuje z njim, predvsem samice in mlajši osebki. 3. RAZISKOVALNA METODA - TELEMETRIJA: S pomočjo raziskovalne metode telemetrije lahko ugotavljamo, kje in kdaj se živali v prostoru premikajo, iz česar lahko včasih tudi sklepamo, kaj v določenem trenutku počnejo. Metoda telemetrije temelji na tem, da se žival ulovi ter se ji namesti ovratnico. Ovratnica vsebuje sprejemnik GPS, ki določa njeno lokacijo, oddajnik signala (radijskega ter mobilnega) in baterijo. Ovratnica je na živali od nekaj mesecev do nekaj let, odvisno od živalske vrste in ciljev raziskave, po tem času pa se programirano razpre in odpade. Med tem časom preko mobilnega signala raziskovalcem pošilja sporočila o gibanju živali (npr. lokacija, gibanje, mirovanje) ter zbira druge informacije o okolici (npr. temperatura). S to metodo torej pridobimo podatke o tem, kje se je žival določen trenutek nahajala, kako hitro se je gibala, ob katerem času smo zabeležili te podatke itd.. S pomočjo računalniških programov lahko nato izrišemo točke gibanja živali in prikažemo območja ter intenzivnost rabe območij na katerih se giblje, skupaj s pomočjo ostalih pridobljenih informacij pa lahko sklepamo o tem, kako se žival v prostoru vede (Priročnik, naloga 2.9.). Gibanje risov: https://www.youtube.com/watch?v=TT5d6GxbI-4&ab_channel=LIFELynx 8 DODATNE TEME: 4. VPLIV ČLOVEKA: Človekova dejanja in posredni vplivi le teh imajo lahko velik vpliv na risov življenjski prostor ter ga lahko zelo spremenijo. Izmed vseh velikih zveri je ris najbolj občutljiv na motnjo, ki jo predstavljajo antropogeni posegi v naravno okolje. Predvsem cestna infrastruktura, ki koristi ljudem, lahko negativno vpliva na življenje prostoživečih živali, saj razdrobi njihov življenjski prostor ter tako oteži gibanje in prehajanje živali po prostoru. Tudi gradnja naselij, industrije, železnic in druge infrastrukture vpliva na razdrobljenost gozdnega prostora. Aktivnosti ljudi v naravi, kot so vožnja s štirikolesniki ter kolesi po neurejenih poteh, pa lahko predstavlja dodatno motnjo za divje živali. Slovenija s cestami Gibanje Maksa, Katalina in Doruja Poseljenost Slovenije Razširjenost risa v letu 2021 Na tem mestu je naloga učencev, da so bolj pozorni na okolico in v bližini poskusijo opaziti silhueto risinje Male. MOŽNA VPRAŠANJA ZA POGOVOR: ? Kaj potrebuje ris v svojem okolju? Kako bi opisal dinarske gozdove? Kakšen je vpliv človeka na življenjski prostor risa? Imate idejo, kako bi lahko izboljšali povezljivost življenjskega prostora za risa in ostale živali? Zakaj menite, da je pomembno spremljanje risov s telemetrično ovratnico? 9 RISOV TERITORIJ Četrta tematska tabla nam predstavi socialno življenje ter teritorialno vedenje naše velike mačke. e-lekcija ‘’Sled katere živali je to?’’: http://demo.vek.si/LifeLynx_03/LifeLynx_03.html RISI SVOJ TERITORIJ V PARITVENI SEZONI OZNAČUJEJO Teritoriji samcev se prekrivajo s teritoriji samic, živali istega spola pa se med seboj izogibajo. Za sporazumevanje Risi so samotarske živali. Kljub temu med seboj stalno uporabljajo tudi gozdne ceste, na katerih drugim risom komunicirajo in označujejo svoj teritorij. Pri označevanju ris puščajo vonjalna sporočila. Po vonju prepoznajo živalsko mesto dobro ovoha in se vanj podrgne. Na koncu mesto vrsto, starost, spol in celo razlikujejo med osebki. Ko se poprši z nekaj svojega urina in s tem sporoči, da je teritorij približuje paritvena sezona, risi vse pogosteje obiskujejo njegov. Največkrat označuje drevesne štore, izrazite skale mesta označevanja in si s tem povečajo možnost, da in celo vogale gozdnih koč. najdejo partnerja. Samec in samica se najbolj družita Označevanje teritorija: med parjenjem. https://www.youtube.com/watch?v=LqP9Rv2EIzw&ab_channel=LIFELynx https://www.youtube.com/watch?v=gnaL7b6GFBw&ab_channel=LIFELynx PO RISJIH SLEDEH Risova stopala so široka in v snegu delujejo, kot da bi nosil krplje. Kremplje ima skrite v kožnih gubah prstnih blazinic. To mu omogoča, da se plenu lahko približa neslišno. Kremplji tako ostanejo ostri in mu lahko dobro služijo, ko mora ta plen obvladati. V odtisih stopinj v blatu ali snegu opazimo le okrogle šape, kremplje pa redkokdaj. 10 DODATNE TEME: 1. TERITORIALNOST RISA: Risi so zelo teritorialne živali, kar pomeni, da imajo določeno območje, ki ga stalno markirajo ter tudi varujejo pred drugimi osebki istega spola. Markiranje ali označevanje teritorija poteka na različne načine, v vseh primerih puščajo vonjalna sporočila. Za markiranje ponavadi uporabljajo točke v naravi, ki izstopajo iz okolice. Te točke lahko ris poprši z urinom ali pa se vanje podrgne z ličnicami. Iztrebki so prav tako sporočila za ostale rise, ki pa jih lahko tudi zakoplje. 2. PRIMERJAVA RISA Z VOLKOM IN MEDVEDOM: Živali se v prostoru različno razporejajo. Poznamo teritorialne vrste živali, kot sta npr. ris in volk, ter ne teritorialne živali, kot je npr. medved. Volk živi na svojem območju v tropu, posamezni tropi pa imajo ločene teritorije. Ris živi na svojem območju sam, teritorij samca pa se prekriva s teritorijem ene ali več samic, ne pa s teritoriji ostalih samcev. Tudi teritoriji samic se pri risu ne prekrivajo. Medved za razliko od volka in risa ni teritorialna žival, torej se na nekem območju lahko giblje več medvedov, se pa praviloma manjši (in mlajši) medvedi izogibajo večjim in starejšim medvedom. Njihovo številčnost v prostoru narekuje količina hrane, ki jim je na območju dostopna. Premikanje in prikaz teritorijev različnih risov na Velebitu: https://www.youtube.com/watch?v=rmkh5APNrK8&t=1s&ab_channel=LIFELynx Na tem mestu se lahko z učenci preizkusite v neslišnem stopanju, kot to počne ris in se čim tišje premikate proti naslednji tabli. MOŽNA VPRAŠANJA ZA POGOVOR: ? Na kakšne načine risi puščajo sporočila? Kako bi opisali teritorialno vedenje risov? Kakšna je razlika med volkom, medvedom in risom glede uporabe življenjskega prostora in načina življenja? 11 VLOGA RISA V EKOSISTEMU Peta tabla vsebuje informacije o vlogi risa v gozdnem ekosistemu in o delovanju ekosistema. e-lekcija ‘’Poišči risov plen’’: http://demo.vek.si/LifeLynx_04/LifeLynx_04.html RIS JE KROVNA VRSTA GOZDNI HLADILNIK Ris za svoje življenje potrebuje velika, strnjena gozdna Risov plen je v večini primerov srnjad, saj večji plen območja in ima kot krovni plenilec pomembno vlogo v težje ujame. S plenom se prehranjuje med 3 do 4 dni in ekosistemu. Najpogosteje lovi srnjad, redkeje jelenjad in ga pred mrhovinarji skriva tako, da ga pokrije z listjem ali glodavce. Ris in volk uravnavata številčnost prostoživečih snegom. To deluje za mrhovinarske ptice, malo manj pa parkljarjev in vplivata na njihovo vedenje, s čimer spreminjata za živali z dobrim vohom, kot so lisica, kuna, medved in način, kako rastlinojedci uporabljajo svoj življenjski prostor. divja svinja. Z ostanki plena se hranijo tudi hrošči in številni Med drugim plenita tudi šibkejše osebke in tako posredno mikroorganizmi. Risov plen predstavlja vir hrane številnim vplivata na ohranjanje zdravja populacije rastlinojedcev. Ker organizmom in jim olajša preživetje v gozdnem prostoru. z varovanjem risa varujemo tudi njegov življenjski prostor in posledično vse ostale rastlinske in živalske vrste, mu pravimo Ris na plenu: https://www.youtube.com/watch?v=IDMYUONMC3M&ab_channel=LIFELynx krovna vrsta. Stalna prisotnost risa v gozdu je znak za zdrav in biotsko pester gozdni ekosistem. Kleptoparazitizem: https://www.youtube.com/watch?v=36p1F1nq4xA&ab_channel=LIFELynx Ris s plenom: https://www.youtube.com/watch?v=RXKWZnM7bb4&ab_channel=LIFELynx SKLENJEN KROG ENERGIJE V gozdu najdemo veliko različnih rastlin, živali in gliv, ki skupaj tvorijo ekosistem. Prav vsak organizem v njem igra določeno vlogo, med seboj pa so povezani s pretokom energije in snovi. Rastline proizvajajo hrano same, drugi se s temi rastlinami hranijo, spet tretji se hranijo z različnimi živalmi in četrti z mrtvimi deli rastlin in živali. Pravimo, da so organizmi med seboj povezani v prehranjevalne verige, te pa v prehranjevalni splet. DODATNE TEME: 1. PREHRANJEVALNI SPLET: Organizmi v naravi so med seboj v različnih odnosih. Med seboj so povezani v prehranske verige, te pa so povezane v prehranjevalni splet. Prehranska veriga je enosmerna povezava med rastlinami ter različnimi živalmi, pri katerih je s puščico nakazano, katera žival oziroma kdo koga poje. Na ta način prikažemo, kako se v ekosistemu energija pretaka iz enega na drugi prehranski nivo. V naravi se večina živali prehranjuje z več kot le enim virom hrane. Če izrišemo več različnih prehranjevalnih verig in jih med seboj povežemo, dobimo prehranjevalni splet (Priročnik, naloga 2.5.). 12 DODATNE TEME: 2. PLENILSTVO: Primaren odnos, v katerem je ris z drugimi organizmi v gozdu, je plenilstvo. Risov plen je v večini primerov srnjad, prehranjuje pa se tudi s polhi, gamsi in teleti jelenjadi (ter občasno drugimi vrstami živali). Plen in plenilec sta skozi sezone in leta v odnosu, ki vpliva na njuno številčnost. V primeru, ko se plen namnoži, je na voljo več hrane za plenilca. Posledično se poveča število plenilca, kar vpliva na zmanjšanje številčnosti plena. To je eden od načinov, kako se v naravnih vzajemno uravnava številčnost plena in plenilca (Priročnik 2.6., Želim znati še več). 3. KLEPTOPARAZITZEM: Kot poseben odnos, ki ga opazimo med risom in nekaterimi drugimi vrstami v gozdu, pa lahko izpostavimo kleptoparazitizem. To je posreden odnos, saj plen ujame ena vrsta, potem pa si ga prisvoji druga, čeprav se prva vrsta s plenom še vedno prehranjuje. Risov plen je v večini primerov srnjad, ki predstavlja preveliko količino hrane za le en obrok. Zaradi tega ris svoj plen rahlo zakrije z listjem ali pa ga odvleče na bolj skrito mesto. Najprej poje mišice, drobovino pa pušča čim bolj nedotaknjeno - da z močnim oddajanjem vonja ne bi privabila drugih živali h kosilu. Nato plen zapusti in čez dan počiva na drugi lokaciji. Ob mraku oziroma zvečer se vrne k plenu in nadaljuje s hranjenjem. To lahko počne nekaj dni (3-4 dni). Raziskovalci so ugotovili, da se k risovem plenu ne vrača le ris, ampak tudi mnogo nepovabljenih gostov. Z uplenjeno živaljo se lahko hranijo lisice, divje mačke, divje svinje, kune, ujede, medvedi, volkovi in druge živali. V kolikor ima ris srečo, bodo nekatere izmed njih posegle le po manjših koščkih mesa. V najslabšem primeru pa lahko njegov plen najde medved ali divja svinja ter si ga prilasti oziroma poje v celoti. V okolju, kjer je poleg risa prisoten medved, se to pogosto dogaja in zato mora ris bolj pogostoj loviti. Raziskovalci so odkrili, da v Dinaridih medvedi risu ukradejo približno 32% plenov. Glede na te ugotovitve, je ris tudi s tega vidika v naravi zelo pomemben, saj njegov plen predstavlja vir hrane tudi drugim organizmom v gozdu. V bližini te table se lahko preizkusite v skoku v daljino in primerjate svojo preskočeno razdaljo s skokom risa. Ris lahko namreč pri plenjenju skoči do 8 m daleč. MOŽNA VPRAŠANJA ZA POGOVOR: ? Kakšna je vloga risa v gozdnem ekosistemu? Naštej in opiši nekaj odnosov med gozdnimi živalmi in rastlinami. Kaj se dogaja z energijo po prehodu od enega organizma na drugega? 13 RISJI MLADIČI Šesta informacijska tabla predstavi paritveno vedenje risa in skrb za mladiče. PARJENJE SPOLNA ZRELOST: Odrasle živali so samotarji in se drug drugemu načeloma izogibajo, razen v samice spolno dozorijo v kratkem obdobju parjenja. V tem času so risi aktivnejši tudi čez dan in se drugem, samci pa v tretjem pogosto oglašajo. Samci lahko prehodijo 100 km in več, ko iščejo spolno zrelo letu življenja samico. Ker je samica v paritvenem obdobju godna le 4–7 dni, samec ostane v njeni bližini in jo pogosto obiskuje. V tem obdobju še bolj intenzivno markirajo PARJENJE: in svojo prisotnost naznanjajo drugim samcem. od druge polovice februarja do sredine aprila Gibanje Teje in Goruja: https://www.youtube.com/watch?v=NSm247I0VEU&t=22s&ab_channel=LIFELynx BREJOST: 70–76 dni SKRB ZA MLADIČE KOTENJE: približno v maju samica skoti Breja samica si pripravi brlog na mirni lokaciji, pogosto ob vznožju starega drevesa dva do štiri mladiče ali pod skalnim previsom. Zgodi se, da posamezno leglo pogosto prestavi iz ene lokacije na drugo, saj mladiče tako skriva pred plenilci. Skotijo se slepi, prvih 18 OSAMOSVOJITEV: dni so gluhi. Samica jih zapusti le za nekaj ur, ko se odpravi na lov. V treh mesecih pri starosti 10 mesecev dovolj zrastejo, da ji sledijo do plena in takrat meso postane pomemben del njihove prehrane. Po osmih mesecih se jim razvijejo dovolj močni podočniki in počasi lahko začnejo loviti sami. Podobno kot medvedke tudi samica risa vzgaja mladiče brez pomoči samca. Risinja Petra premika mladiče: https://www.youtube.com/watch?v=UkTvZur1mzc&ab_channel=LIFELynx Risinja Teja in risinja Mala: https://www.youtube.com/watch?v=_yyob_Twb9w&ab_channel=LIFELynx Risinja Julija skrbi za mladiče: https://www.youtube.com/watch?v=pmi5Lp-fY_8&ab_channel=LIFELynx Risinja Julija z mladiči ob plenu: https://www.youtube.com/watch?v=QVGsfr9hriA&ab_channel=LIFELynx NA SAMOSTOJNO POT! Mladiči spremljajo mater do paritvene sezone v naslednjem letu. Pri starosti približno deset mesecev se ločijo od nje in odidejo na samostojno pot. Samica mladičev ne odžene, ampak zanje več ne skrbi tako intenzivno. Lakota je najverjetnejši razlog, da se mladiči ločijo od mame in poiščejo svoj teritorij. Osamosvojitev: https://www.youtube.com/watch?v=avbSVyk0tJo&ab_channel=LIFELynx 14 DODATNE TEME: 1. USPEŠNA ZGODBA PROJEKTA: Glavni namen projekta LIFE Lynx je doselitev nesorodnih risov, ki bodo obogatili genetsko pestrost populacije risov na območju Slovenije (več na naslednji učni tabli). Prvi doseljeni ris Goru je predstavljal uspešen začetek za dosego projektnega cilja. Po izpustu v Loškem Potoku je hitro začel iskati svoj teritorij in se po enem mesecu ustalil na območju Male gore - na teritoriju risinje Teje. Kmalu po tem, ko je Goru prišel na Tejino območje, sta se risa začela družiti. Po prvem srečanju sta risa skoraj en teden preživela v bližini en drugega. Ta novica je bila za raziskovalce nenavadna, saj je bilo to v mesecu maju, kar je okoli dva meseca po paritvenem obdobju, ki običajno poteka od konca februarja do sredine aprila. Še bolj nenavadno pa je bilo, ko so raziskovalci v avgustu na avtomatskih kamerah opazili mladička - risinjo Malo, ki je dobila ime ravno po območju srečanja njenih staršev, Mali gori. V primerih, kjer se po dolgem času pojavi samec, se lahko pri samici vzpostavi drugi estrus in pride do oploditve. Risinja Mala je tako prva potomka doseljenih risov in uspešna zgodba projekta. Zgodba o risinji Mali: https://www.youtube.com/watch?v=lX-Z4BfYcYY&t=6s&ab_channel=LIFELynx 2. RISJI MLADIČI: Mladičke mora samica dobro skriti! Zakaj? skotijo se slepi, prvih 18 dni pa so gluhi in zato zelo ranljivi. Pogosto jih prenaša in skriva. Pri treh mesecih dovolj zrastejo, da sledijo mami do plena - približno pri treh mesecih starosti smo na posnetkih kamer prvič opazili tudi risinjo Malo, posneli smo jo ob plenu zraven mame Teje. Do naslednje table bodite pozorni na okolico in poskusite poiskati mesta, ki bi bila primerna in varna za risje mladičke. MOŽNA VPRAŠANJA ZA POGOVOR: ? Na kakšen način se najdeta samec in samica v času parjenja? Kakšna mesta izbira samička za skrivanje mladičev? Kako menite, da so lahko raziskovalci zabeležili srečanje Goruja in Teje? 15 OGROŽENOST SLOVENSKIH RISOV Sedma informacijska tabla predstavi težave, s katerimi se srečuje naša populacija risa, posledice poseganja človeka v njegovo življenjsko okolje in zakaj se je populacija znašla v vrtincu izumiranja. SLOVENSKI RISI SMO V TEŽAVAH! DODATNE TEME: Ris je bil v preteklosti prisoten na celotnem območju Slovenije, dokler ni na začetku 20. stoletja izginil. Zagotovo sta bila glavna vzroka pretiran lov nanj in njegove glavne plenske vrste, kot sta srnjad in jelenjad, ter prekomerno 1. PLENJENJE RISA: Informacije izsekavanje gozdov. Da bi ga vrnili v naše gozdove in pripomogli k ravnovesju o sorodnosti posameznih gozdnega ekosistema, so lovci risa leta 1973 ponovno naselili. Naselitev treh risov raziskovalci pridobivajo z samic in treh samcev iz slovaškega dela Karpatov je bila zelo uspešna. V genetskimi analizami različnih desetih letih se je risja populacija hitro razširila po Dinaridih in v Alpe ter tipov vzorcev. Slednji so dosegla vrhunec sredi 90. let. lahko tkivni (poginule živali) ali neinvazivni, kar pomeni, da V VRTINCU IZUMIRANJA jih najdemo v okolju. Vsa živa bitja namreč nevede v okolju puščamo svojo genetsko sled V začetku novega tisočletja je bilo mogoče ponovno zaznati upad številčnosti in tako lahko raziskovalci DNA v in razširjenosti populacije. Zaradi nepovezanosti s sosednjimi populacijami so se laboratoriju izolirajo iz različnih risi parili v sorodstvu. Če se parita sorodna risa, je več možnosti, da bodo mladiči vzorcev. To so lahko iztrebki, podedovali zapis za genetsko okvaro od obeh staršev in imajo zato pogosto urin, dlake, slina s plena in manjšo sposobnost preživetja in uspešnega razmnoževanja. Populacija lahko celo iz snega, v katerem so zaradi tega postane še manjša in bolj ranljiva, živali pa si posledično postajajo živali pustile odtise svojih tačk. vedno bolj sorodne. Temu pravimo vrtinec izumiranja, ki mu lahko sledi izumrtje. Po analizi segmentov DNA Genetske raziskave slovenskih risov so pokazale, da so si med seboj v povprečju lahko prepoznajo posamezne bolj v sorodu, kot če bi vsi bili bratje in sestre. Postalo je jasno, da bi ris pri nas brez živali in ugotavljajo njihove pomoči človeka ponovno izginil iz slovenskih gozdov. sorodstvene vezi. S pomočjo statističnih metod pa lahko ocenijo tudi koeficient parjenja v sorodstvu, ki je bil pri risih v naši populaciji izredno visok. Med seboj so si bili risi pred doselitvami novih živali bolj sorodni kot bratje in sestre. MOŽNA VPRAŠANJA ZA POGOVOR: ? Kaj ogroža rise v Sloveniji? Kaj so rešitve, ki bi dolgoročno ohranile obstoj risov na tem območju? Kako lahko raziskovalci ugotovijo sorodstvene vezi in stopnjo parjenj v sorodstvu pri risih? 16 OHRANJANJE RISA V SLOVENIJI Osma tematska tabla predstavi prizadevanja v projekta LIFE Lynx za zaščito in dolgoročno ohranitev risje populacije ter metodo, s katero lahko ocenjujemo številčnost vrste pri nas. PRIHAJA SVEŽA KRI IZ KARPATOV SK Da bi našo populacijo risov rešili pred izumrtjem, smo v sklopu RO projekta LIFE Lynx v Slovenijo in na Hrvaško doselili nesorodne SI HR rise iz dveh delov Karpatov. Tako se bo povečala genetska IT pestrost dinarske populacije in zmanjšala stopnja parjenja v sorodstvu. Z boljšo sposobnostjo preživetja potomcev doseljenih risov in s tem naraščanjem njihove številčnosti, se bo povečala tudi možnost za povezovanje s sosednjimi populacijami. Zaradi pretoka genov med populacijami se bo še dodatno zmanjašala stopnja parjenja v sorodstvu. Izpust risa Goruja: https://www.youtube.com/watch?v=FQA9rcY4G0Y&ab_channel=LIFELynx KAKO VEMO, KOLIKO RISOV ŽIVI PRI NAS? Raziskovanje divjih gozdnih živali, ki živijo skrivno življenje in se človeka izogibajo, pogosto predstavlja težavo za raziskovalce. Prostoživečih živalskih vrst ne moremo šteti z neposrednim opazovanjem, zato si pomagamo z zbiranjem genetskih vzorcev in z avtomatskimi kamerami. V iztrebkih, dlaki, slini in urinu je ohranjena DNK, s pomočjo katere prepoznamo posamezne živali in raziskujemo vitalnost populacije. Na odročnih mestih v gozdu postavimo avtomatske kamere, ki posnamejo mimoidoče rise in druge živali. Na fotografijah kasneje rise prepoznavamo in razločimo po edinstvenem vzorcu na kožuhu. Na podlagi teh informacij ocenimo številčnost ter razširjenost risje populacije. e-lekcija ‘’Pozor, risja skrita kamera’’: http://demo.vek.si/LifeLynx_05/LifeLynx_05.html ZA PRIHODNJE RODOVE Zdrav, delujoč ekosistem z nedotaknjenimi ekološkimi procesi prinaša številne koristi tudi ljudem. Risa v naravi sicer težko opazimo in ga morda nikoli ne bomo videli, vendar je zelo pomembno, da ga kot največjo evropsko mačko še naprej ohranjamo. Prisotnost velikih zveri v Sloveniji dokazuje, da znamo ohranjati naravo, kar nam poleg visoke kakovosti bivanjskega okolja odpira tudi možnosti za razvoj ekoturizma, priložnosti za razprave in sodelovanje med različnimi skupinami deležnikov. Risi in vse ostale avtohtone vrste so del naše naravne in kulturne dediščine in naša dolžnost je, da jih ohranimo tudi za naslednje generacije. Tris, Julija in Lenka: https://www.youtube.com/watch?v=peFjcLVFNvg&ab_channel=LIFELynx 17 DODATNE TEME: 1. PRISELJEVANJE NESORODNIH OSEBKOV: V letu 2020/2021 je bilo v Sloveniji preko spremljanja zaznanih 29 odraslih risov. V preteklosti je bilo število risov manjše, zaradi parjenja v sorodstvu pa je bila tukajšnja populacija tudi na pragu izumrtja. V projektu LIFE Lynx bo za namen dolgoročne ohranitve v populacijo vključenih 14 risov iz Romunije in Slovaške. V karpatskih gozdovih poteka odlov risov, ki so po tem, ko se raziskovalci prepričajo, da so zdravi, pripeljani v Slovenijo in Hrvaško. Odlov poteka na odmaknjenih, težje dostopnih terenih. Najprej je potrebno vedeti, kje se risi gibljejo. V ta namen se območje intenzivno spremlja z avtomatskimi kamerami, nato pa se nastavi zabojno past, ki je opremljena s kamero in alarmom. Ko se žival ujame v zabojno past, se sproži alarm, terensko osebje pa nato v čim krajšem času pridejo na mesto ulova, veterinarsko pregledajo žival ter jo varno prepeljejo v v ogrado ali v oboro, kjer je nekaj časa v karanteni za ugotovitev morebitnih bolezni in sorodnosti z drugimi, že prej odlovljenimi risi. Po transportu na novo lokacijo žival prav tako čaka posebna prilagoditvena obora, kjer zanjo skrbijo lovci. Žival se v tem času prilagodi na novo okolje, s tem pa se poveča možnost, da si bo našla teritorij v bližini mesta izpusta. Po nekaj tednih je spuščena v naravo. Odlovna past Prilagoditvena obora MOŽNA VPRAŠANJA ZA POGOVOR: ? Na kakšen način ocenjujemo številčnost risov v Sloveniji? Kaj je dolgoročna rešitev za ohranjanje risje populacije na območju Slovenije? 18 Za učitelje naravoslovja in biologije V tabelah je prikazano, katere vsebinske sklope učnih načrtov naravoslovja in biologije pokrijemo z vsebino na učni poti po posameznih informacijskih tablah. NARAVOSLOVJE Razmnoževanje, Zgradba in Človek TABLA Pomen rastlin v Zgradba in Razvrščanje ekosistemu delovanje živali rast in razvoj delovanje spreminja živali živali ekosistemov ekosisteme 0 1 2 3 4 5 6 7 8 BIOLOGIJA TABLA Dedovanje Evolucija Razvrščanje Biotska Biomi in Varstvo narave organizmov pestrost biosfera in okolja 0 1 2 3 4 5 6 7 8 19