Katolišk cerkven lisi.
Danica ishaja 1., 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in veljA po pošti za celo leto 3 gld.. ca pol leta I gld. 60 kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XV.	V Ljubljani 20. su.šca 1862.	Ust 9.
Terpi Jen Je Jezusovo*
m.
Potok Cedroti cdaj prestopi,
V	vert Getzeman' molit gre; Grehov vsih gnjusobe. ropi
Vsih ljudi ga zdaj tise; Grešne Eve zadolženje, In do časov zadnjiga Vse človeško pregrešenje
V	vsih podobah ga obdA.
„Posedite,M učencam pravi.
„Tu. dc jez grem mdlit tje; Pa molite, dc v skušnjavi
Kdaj ne onemagate. Duša moja vsa žaluje,
Smertno težo že terpi! Vsak naj torej z mano čuje, De serčnosti ne zgubi."
Teža grehov ga pobije, v Ca katere terpel bo; Ze mu pot kervavi lije,
Is obraza na zemljo. Britka žalost dušo peče, Vidi že derhal močno; Zadnja za-nj že ara teče, De pastir udarjen bo.
Vzdigne ga molitev svdta,
Na kolena se spusti; Trikrat prosi šc Očeta Iz serca ponižnosti: „Če se more kelh ogniti, Ljubi Oče ! usliši me ! Če pa le ga moraiu piti. Volja tvoja zgodi se !w
Vsi učenci pa zaspijo.
Zmaga slabo jih meso; Vsi na duhu oslabijo,
Jezus sam terpi serčno. Volji sc uda Očeta,
Kelih prejme mu poslan'; Spiti za rešenje sveta Hoče že ga drugi dan.
Ker človekovo natoro Pot kervavi oslabi;
Pošlje Oče mu podporo Angelove pomoči.
Jezus pokrepčan vstane, Smerti že se ne boji;
Enajstere. vse zaspane, Z močnim glasam izbudi.
.Več ne bote mdgli spati, Ura je prišla za me!
Bliža se, ki hoče izdati Sam me grešnikam v roke."
Reče. — z enajstermi vstane, Gre izdajavcu sam naprot';
Naglo pred derhaljo plane K njemu Juda Iškarjot.
Juda izdaja kuševaje Straži Jezusa v rokč;
Enajsteri trepetaje Vsi ostrašeni beže. —
Straža pelje pred sodnike Jezusa nedolžniga;
Tje pred grešnike velike, Sodit Narsvetcjšiga. —
Ana pervi oprašuje Po nauku Jezusa;
Od resnice le pričuje, Vender Malh udari ga!
Tud na Kajfovim dvoriši Se kaj žalniga zgodi:
Jezusa pri sodnji hiši Peter trikrat zataji.
Pred Pilata je postavljen Jezus že zasramovan;
Zaničljivo kralj pozdravljen In nevernikam izdan.
Nc poslušajo resnice, S ktero jim odgovori;
Le dolžijo ga krivice. Ki nikolj je storil ni!
911139,
po milosti Božji in aposto I j.s k iga sedeža
teržaško - koparski škof
duhovstvu iu vsim vernim zveličanje in blagoslov v Gospodu!
(Svobodno po laškim izvira. Poslano).
Škofje imajo navado, svete štirdesctdanske postne dni vernim kaloličanam napovedati, de bi se oni k Bogu povernili in njegovo razžaljeno veličanstvo spet potolažili. Kakor spomladje zbudi zemljo iz zimske
premerlosti in jo spet •/. novim kiticam opletuje, namreč rastline poganjajo in kalijo razni cvet, ter od blagih solnčnili žarkov ogreti pecelji polagama mnogoteri sad na svojih šibkih pogonjkili nosijo, da bi sc v potrebi pomagalo in pa napolnile žilmce premožnih; ravno tako tudi mati katoliška Cerkev zdramljuje lo dobo svet iz njegoviga nt čuncriiiga spanja k novimu življenju dusmga veselja, obširno razjasnijo s prižme oteinnjeni človeški razum in odpre zaklade nebeške milosti, da bi okinčala tako duše in jih umnožila z zalsužki za zaželeno ncunierjočnost.
iNapovcdovaje vam, predragi Naši otroci v Kristusu! šlirdeset postnih dni leta 1862 v prerojen je duha in v ozdravljenje sniertne dušne bolezni, je Naš namen, ta predmet tako izpeljali, da ho v prifl tako
kakor duši, in pa primeren Našitnu
vašimu telesu
svetiuiu uredu : zato pa mislimo, da le po Svoji dolžnosti delamo, ce vam kot apostoljski poslanec oznanjamo slavo Božjiga kraljestva, kot cvangeljski pastir pozovenio ovčice v Kristusovo ovčarnico, iu kol tlelivec Božjih skrivnost povabimo verne kristjane na svatbino naš.ga Odrešenika in Gospoda Jezusa Kristusa.
Vam, ki vas apnstelj (Kf. II. 19-22) imenuje tovarse svetnikov, in ki sle zarod Božji, vam se spodobi govoriti o zveliča nji kraljestva lložjiga in razlagati slavne zmage našiga Kralja, kteri jc preti osemnajst slo leti razvil zastava večne premage v tistim mestu, ki je že več kot prid tisoči let bilo izvoljeno, pri Davidovim rodu ohraniti že/.lo, preil kteriui se poklanjali so mogli vsi narodi. Gospod nebes in zemlje je blagovolil pokazati svojo llnžjo prieujoenost v jeruzalemskim tempeljnu in krila keru-binov so bile podoba prestola Vsemogočnima: pa llozja služba po posvetni udauosti iu pnl?lo hrt-priteiijr po posvetnim kraljestvi izvolp niga ljudstva razši rili večniga Očeta, ki poslavši svojiga edinorojeniga Sino na svet prenaredi stari Sion v častilo pokopališč pri-cakovaniga izraelskga Mesija in živo zaželeniga vsili narodov; neko tlrugo mesto pa omisli za sv. sedež ki postavljen Odrcsenikov namestnik vladali narode. •/. liožjo pomočjo. Objokoval je in bo ilo kunca sveta Izrael razrušenje svojiga eiluiiga leiupel|iia in morivno smert njegoviga kralja, h ktero sc je na kalvarskilt višavah omatleževal, ga za vselej iz domovine i/.tira po vsim svetil, in nikjer ne najde prostora, vtemehti sanmi ladno narodno kraljestvo. Vender pa le sam izraelski Bog jc pravi Bog vsili narodov, ki je zavcrgel kervave ilarovr, in ki hoče posvečevali biti otl izhoda do zahoda z nekervavo darilvo Jag-njeta Bn/.jiga, ki se je darovalo na lesu sv. križa za z venca n je vesoljniga sveta. Besedo B<žjo, ki je v Judeji .svoje kali pognala, on hoče raz/.uaniti vsim na rud a tu, in glas judovskih oznanovavenv umejo v
svojih domačih jezikih Parljani, Medjani, Elomljani, Krigijani, Egipčani, Krečani, Arabci in Rimljani, (lljan. ap. II?) Ker pa ni mogoče vsih pozemeljskih narodov v enim samim tcmpeljnu zediniti, da bi se v njem deležne storili Gospodovih blagodarov, je bilo neogibno potrebno nekako drugači Vsemogočnimi! pokloniti molitve in želje, in sicer povsod, kjer koli bivajo pravoverni kristjani. In glej! vtemeh se za to splošno potrebo Cerkev, ki ji ne gore in ne morja mej ne delajo, in ktera v svoji neizmerni obširnosti sploh vse narode obsega, ter visokost njenih zidov tika na nebo. To prečudno poslopje je tako umetno izdelano, de človeška modrost nikakor ne uiore zapopasti skrivnostne zveze te stavbe, ki je tako terdno na skalo postavljena, de vse peklenske in še manj posvetne moči ne morejo omajati stebrov lega veli-ranskiga zidanja. Vi predragi oiroci! ze umete, de ta obširni in veličastni tempelj ni le kakšna zidava iz množili zemeljskih kamnov, peska in apna; teiuuc dno omenjeniga tenipeljna je vera sv. Petra, ki je bil apostelj, od samiga vslanovnika Jezusa Kristusa izvoljen, de hi za vse čase pri njegovih naslednikih ostalo višje duhovstvo in odpiralo in zapiralo s ključem nebeškiga pooblastenja vrata sv. poslopja in ga varovalo kot edini slan ovac in jagnjct, ki so po vesoljnim svetu raztrosene, zato ker on je bil izvoljen vesoljni )• i>lir. Po prečudnim naklonu llozje previdnosti je la veliki mašnik iu pastir vstanovil svoj sedež v Rimu, in ravno s tem je bila v tem mestu vtemeljena Cerkev, ktera ovenčujc vse narode in ljudstva, kajti važnost kristusoviga namestnika obsega vse čase iu kraje sveta. Zraven prestola rimskih cesarjev se je postavil stol apostoljskiga učeništva in med tem, de se pod cesarskim žeziam ves svet Irese, se pod pastirsko papeževo pa I uro ljudstva učijo po zapovedi sv. evangelija vrsti se; med tem, de s Kapitola povelja gernie, premagane sovražnike v sužnji jarem kovati in ptuje dežele pod njegovo oblast morali, se oznanuje iz Katakomb ali grobnic prostost Kozjih otrok nesrečnim sužnjim peklenskiga kneza. Kolikor bolj pa snovna oblast paganstva oterpnuje, toliko bolj krepost krist-janst . a razsvilluje človeško rodovino, in kakor sovražnik. trepetaje dc ne bi otepen bil, v ponočni temoli pobegne iz bojiša. kjer bi se mogel s svojim napad-nikam poskusiti, ravno tako so se natihama umikale armade zmagovitih cesarjev od bregov reke Tibere, dc bi prostor storile levitiškiuiu ali duhovskimu vojaštvu, ki ga vodi namestnik Njega, ki sc imenuje knez miru, kralj pohlevni, in Bog usmiljenja. ..Kristus ni prišel na svet,4* poje Cerkev v praznik razglašenja Gospodoviga, »prisvojit si začasnih kron, temveč podarit večne." P« besedah sv. Kulgeneija (v 5. nagovoru prej omenjeniga praz-n.ka) ..se On ni rodil, de bi boje vaje premagoval vladarje, temuč de bi umorjen premagal, ne de bi nash-dvai vladne kneze, temuč de bi svet verin storil.u On je toraj Gospod nebes in zemlje, pred obličjem tega vsemogočniga Sodnika sc hudodelnik hrepeni skrili, in jezi njegovi, ki pravično obsodi, uleči krivični. In po tem laki n sc toraj lahko zapopade, de :ic morejo dalje si nasproti stati gizdavi oblastnik tega sveta iu pa ponižni prelehlnik posveiniga vedenja, prederzni zaliravec človeštva in pa hrabri branivec /.dihajoče čednosti, poniijavcc posveiniga veselja in pa svarivce s smertjo.
Ni toraj nikakoršen čudež, dc se jc liim prostovoljno izročil v sedež sv. Petra, kteri po papežih v imenu in pa po namestni oblasti nebeškiga Zveličarja brez vsiga ovinka oznanuje resnično besedo sv. !>uiia, očitaje svetu greh, v kteriga je zakopan, in
prepričevaje ga zanemarjene pravice mu napoveduje sodbo, ki pahne v večno terpljenje kneza temnic in pa njegove slednike (Jan. 16, 8), ki ukazuje pozemelj-ske oblasti spoštovati in pokoršino skazevatf vesolj-nimu Vladarju glede na besede sv. pisma, kt pravi: „de moramo bolj Boga, kakor pa ljudi poslušati.'* (Bjan. ap. 5. 29.) Ni se na dalje čuditi, de keršanski Him, ki je postal središe duhovske prednosti, si je le samo z vero pridobil tako oblast, ki si jo je kadaj paganstvo ali neverstvo samo z orožjem obvarvalo, in de je rimska Cerkev kot mati in učenica vsih pra-vovernikov v Kristusu, kakor omenijo očetje IV. la-teranskiga zbora, po Božji previdnosti poglavarstvo čez vsako drugo oblast. In ravno zato je Kim zastran svoje verne visokosti, neprimeren za stolno mesto cesarjev, postal papežev sedež, stol resnice, po kteriga razsodbi sc je ravnala človeška umetnost v svojih verskih zadregah, sodiše pravice, kteriga modri sodbi so knezi kakor tudi podložni s spoštovanjem svoje zadeve zročevali, pribežališe milosti za vse tiste, ki so jih ali vest ali pa nadloga primorale tamkej ali usmiljenja ali pa pomoči iskati. Zatoraj pa, naj bi se tudi še to pripetilo, de bi se pervak duhov-skiga vladarstva ali sveti Oče papež kamorkoli iz Rima preselili, ali naj bi jih tudi lesičje djanje zakopalo v žalostno ječo kake terdnjave, kakor sc je že drugo dobo godilo, Oni se le vender zmiram zvali bodo rimski papež, edini pravi naslednik sv. Petra, ki je Kim z lastno kervjo zaznamnjal, sedež Kristusoviga namestnika, kar za vse spričuje njegov grob v vatikanskim poslopju.
IKe sto milijonov katoličanov ne bo zastran resnicc nikdar druziga učenika poslušalo, zastran pravice nikoli druziga varha iskalo, nikdar se do druziga to-lažnika obernilo, nikoli druziga vesoljniga pastirja častilo, razun Njega, ki se po vsi pravici imenuje Kristusov namestnik. In kaj hoče li Kini brez papeža bili? - - Mesto! ki že objokuje in bi gotovo objokovalo pustobo svojih gričev in nesnago svojih hiš prav tako, kakor Izrael razdjanjc svojiga Jeruzalema; in obrop papeževiga Stola ne bi še izhajal za obleko njegovih roparjev! Morebiti pa, se Nam bo ugovarjalo, de učenec se ne sme drugači vesti, kakor njegov učenik uči, namreč: „Kdor ti plajš vzame, mu tudi suknje ne brani, in kteri vzame, kar je tvojiga, ne tirjaj nazaj4* (Luk. VI. 29—30.), in ravno po tem zgledu de bi tudi namestnik nebeškiga Učenika po-terpežljivo se v obrop svoje hiše mogel dati, ne pa se zoperstaviti, če ravno se mu krivica godi. —Gotova resnica! tako vedenje slavi Kristusoviga učenca, in kteri izmed takih stoji na pravim mestu, tudi ne bo drugi v dopolnovanji tega nauka: — ali rimski papež so tudi nar viši duhoven Kristusove Cerkve in ko oskerhnik Božjih zapoved ne morejo drugači, razun kakor talii preklicati tistiga ki krade, in nepravičniga tistiga, ki se pniasli leškiga blaga. Kaj pa, de smejo Oni podati svojo lastno mošnjo tolovaju, ki jih napade, in ga nckaznovaniga pustiti, ki si posili prisvoji njihovo osebno lastnino; vender pa, kakor bi bil tisti deležen tatvine, kteri bi dovolil, de bi prederzni na-padnik v miru vžival posestvo svojiga gospodarja, tako tudi sveti Oče papež ne morejo nikdar pravičniga oklicati posestva tistiga, ki sc je obogatil z lastnino vsih pravovernikov, to je, sv. rimske katoliške Cerkve, ktere očinstvo ni lastnina papežev, temuč hranilo pobožnih darnvavcov, novi zaklad, položen na grob sv. Petra od Kristusa samiga po tistih, ki jih je vodila zvezda zveličanja, skazat v Kimu svojo vdanost Njemu, ki ima v svoji roki ključe nebeškiga kraljestva; zaklad enak tistimu iz zlata in iz dragih, lepo
dišečih, s kterim so nekdaj modri od jutra, pripeljani po čudoviti luči nove zvezde, okinčavali zibel novo-porojeniga Kralja in Zveličarja sveta. Aposteljnove besede (I. Kor. VI. 10) se ne bodo nikoli nehale ponavljati: „Ne tatje, ne lakomniki, ne roparji, ne bodo deležni nebeškiga kraljestva Na te besede bodo zmiram zvesto poslušali verni kristjani svete matere katoliške Cerkve, ker so prepričani, de jc to sploh gotova resnica, kar oznanuje Kristusov namestnik raz stola apostoljskiga učeništva. In tega nauka se bodo deržali Evropejci, Afrikanci, Amerikanci, ki imajo v edinosti svete vere svoje občinsko središe rimsko papeštvo; in kakor le ena sama in tista vera more objeti Lahe in Angleže, Francoze in Nemce, Slovane in Gerke, prav tako bodo tudi sploh vsi narodi in sicer vedno spoznali le eniga samiga kot pra-viga naslednika sv. Petra, na kteriga je zidal Kristus svojo Cerkev, oni bodo branili njegovo prostost pred vsako posvetno oblastjo in ne bodo nikdar dovolili, de bi se njegov stol po kaki posebni narodnosti zlikal, in tega zato ne, ker on mora prav tako lastnina vsih biti, kakor tudi vsi enako pravico do ljubezni svojiga vesoljniga Očeta imajo. Zatorej pa ravno sv. Oče papež nimajo nikakoršniga strahu pred ser-dam minljivih mogucnikov, se ne prikupujejo psu joči derhali, temveč se neomagljivi ustavijo svojim izda-javcam. Oni so skoz in skoz prepričani, de ga ni ljudstva, ktero ne bi z neizrečenim veseljem sprejelo Kristusoviga namestnika, de je ni dežele, kjer ne bi od radovanja ukaje sledile ovčice svojiga preblaže-niga Pastirja, in rade bi mu iz svoje volne tkale suknjo za njegovo obleko, de ni je hiše, ktera ne bi pripravila slovite gostije svojimu prečastitimu gostu. Taka-le je slava papištva, taka-le moč, ki brani apostoljski Stol, tako-le papeževo veličanstvo, ki ga &imo nebo varuje in ga bo varovalo do konca sveta.
(Konec naded.)
Obietni spomin
bratovšine sv. Cirila in Metoda.
Naša sv. mati, katoliška cerkev ni bila še nikolj brez sovražnikov, in tudi ne bo do konca sveta; oni so nasprotni vetrovi, kteri čolnič sv. Petra preganjajo, so tisti sovražni valovi, ki v terdno skalo neprenehoma terkajo, na ktero je Kristus svojo cerkev pozidal. Sovražniki svete cerkve so pa tudi vernim smodeči ogenj, ki loči žlindro od čistega zlata; malu-vredni odpadejo od pravovernih kakti pleve od lepe pšenice, se pa tudi veliko dobrega zernja po takih viharjih spet najde in poshrani v Gospodovo žilnico, ki se je bilo že pozgubilo. Tako nas Hog poskuša, jeli smo dobra pšenica, ali smo čisto zlato?
Naj serditejši nasprotniki sv. katoliške cerkve so bili pa in so razkolniki (slaroverci) in krivoverci, kteri edinost svete cerkve, mrežo sv. Petra tergajo, naj bi čedalje več vernih dus skoz preter-gano mrežo v globočino peklenskega brezna potonilo. Hočejo prijatli sv. Petru pomagati, in preterganu mrežo sv. cerkve popraviti, hitro sovražni razkolniki svoje zobe pokažejo, ter si vse prizadenejo, verzel le večo storiti, če bi jim bilo mogoče. To britko resnico nam dogodivšina bratovšine naše prav očitno kaze, ter nas uči, de nebeško kraljestvo silo terpi, in de le oni ga dosežejo, ki si veliko za-nj prizadenejo.
Kedar se je lepa množina verlih lin Iga rov pred dvema letoma v naročje naše svete cerkve povernila, in so jim sv. Oče papež Pij IX. viši pastirja Jožefa posvetili, hitro so serditi razkolniki prečastiiega novega nadškofa bulgarskega zasačili, in skrivaj v ptuje
kraje odpeljali, tako jaderno, de ni sluha ne duha od njega, naj bi se dopolnile Jezusove besede: „Kom udaril pastirja, in ovce rede se bojo razkropile." llog pa tega veselja sovražnim razkol-nik oni ni dodelil; drugih pet škofov gerskih se je v naročje katoliške cerkve z množino vernih povermlo, češ, de je lanskega leta v mesti llrinopolji na Ilul-garskem dvanajst hudobnih gerkov katoliskiga bulgarskega mašnika Sorghi-ta z bodalom napadlo in tako ranilo, de je svoje življenje sklenil. Gotovo bc nedolžno prelita kerv seme novih povernjeneev. Le pridno molimo!
Hujše ko sc razkolniki za svoje zmote upirajo, serditejši ko tekoči voz povernjenja nasprotniki svete edinosti zavirajo, krepkejsi morajo pravoverni katoličani odkrušenim bratom stezo lepo poravnavati in jim ljubeznjivo pomagati, kar se po naši sveti bratovimi godi. V lo pomoč budijo sv. Oee Pij IX. v pos h-nem razpisi svoje verne, in so naredili v Kimu iz kardinalov stanoviten zbor, ki naj za julrokranjo cerkev skerbijo, ter si prizadevajo, dc se gerška cerkev ju-terna z latinsko zedini. Ile liore dobri llog to prizadevanje nase blagosloviti, in ločeno cerkev juterno k rimsko-katoliško spet poediniti, nam priča pobožni mašnik, ki v Carigrad i v velikem ubošivu živi, pa tudi veliko dobrega dela. sosebno odločene duhovne cerkve julerne v kalol ško cerkev sprejema. V mali kajzici v poglavitnem mesti prebiva, pa prijazno jih pod svojo streho vzeme, ktere serditi razkolniki zadel povcrnilve preganjajo. Ilralerno s temi pregnanci svoj borni živež deli, in »ožja previdnost ga ui zapustila, naj si ravno ošabni »vet njegovega aposlolj-skega djanja ne pozna. Lepo njegov« pismo, ki ga je lani nekemu prijatlu iz Carigrada v Pariz poslal, bode gotovo tudi nas oveseldo, in se tako-le glasi:
„Cas je že, de Vam in vsim tistim svojo obljubo dopolnim, ki resnično slavo Gospodovo in veličastno zmago njegove sv. cerkve želij,,. pa poprej kakor Vam svoje misli razodenem, ktere s to svoj., drur.iniro za delo vernega pot-dinjenja imam, menim de Vam bo všeč, ako popišem, kaj se je po Vašem odhodu godilo.
Niste se pozabili, kako revna je moja prebivalš-nica in vsa njena priprava v Carj. mgra.iii. Vidili ste gerskega škofa in njegova dva mlada duhovna dru-zeta, ki so razkolništvo popustdi, in se priprt tljajo svojim deželauom resnico naše svete vere oznaimvali; poti eno odejo so pri incm spali. V tih rečeh se še ni kaj preminilo; nismo si česar omislili, ne perliča, kajti ue premoremo denarja. Taki, ktere nam Gospod po svoji milosti brez zaiuzenja našega pošlje v naročje sv. katoliške cerkve, vzamejo za dobro, akti kosce k kruha v živež dobijo, in budi Hoj* hvaljen, mi smo zdravi in zadovoljni. Trikrat se imi* je že pripetilo, de nismo zvečer vedili, kaj bomo |utri jedi.; pa nas dtibrollj-vi Učenik nas ni pustil lačnih; saj je poznal našo slabost in ljubexen tlo njega. Za dru^o se pa n. se reci veselo razsnovajo. Il\a druga mlada gerka ( razkt.luika ) sta tudi k meni došfa; ci ko sta spozuavo naše sv. vere v moje roke polo/da, zdaj že nad pet meseov v drugem kraji pri .<»kr« nih katoličanih prebivala. Nisiin ju mogel me.l s. rdilitni razkolniki pustiti, ker sim spoznal, tle sla polna vere in ljubezni, dobro podučena. in vsaki po pet jezikov /na; in ker sla polna goreeosti, bola o svojim časi pomagala Imli drugim povraeevali s« . .Mooel sim ji sprejeti, ali pa divjim valovom prepustili. ka|li nista drugega zaviha imela. lin.li llog hvaljen! v zaupanji na njegovo u <mil jf nje sim ju .•lirami, iu lak., nas se je sedem po st. vili uarasllo. Na to je nr sel št* neki
o
trhimanriri; (visi gerških menihov), in zdaj je nas osem. To malo število se je lotilo važnega in velikega dela razkolnike po vračati, in glej, kako obilno je 'Bog našo pervo poskušbo pohlagoslovil!
Ko smo pervi vlak siorili, smo tri gerške škofe, šest redovnikov in dva diakona pridobdi. Vsi ti so po dovoljenji našega nadškofa lepo, ponižno prošnjo sv. Očetu poslali, naj jdi v sv. katoliško cerkev sprejmejo, ter jim oblast in pa pomoč dajo, pravo vero tudi drugim gerkom razkolnikoin oznanovati. Ta prošnja in pa spoznava vere je pravo mojstersko delo, in ravno na tistim parobrodi se danes v Him pelje, na kterem to svoje pismo Vam pošljem. — Ako mi za-morete v čem pomagati, in je sveta volja Božja, po-mozite mi. Nimam denarja, in celo toliko ne premoremo, de bi poštnino za to pismo plačal, in ne včm, kaj bomo nocoj večerjali. Bog je vscgamogočen in ves dobrotljiv; naj Vas torej preveč ne skerbi naša sila, kojo poznale; na njega se zanesem in sim miren. Ilavnokar je prišel spet neki gerk (razkolnik) k meni, naj bi ga v naročje katoliške cerkve sprejel; ne vem še, kaj Iii mu rekel; kedar to pismo dokončani, se bova pogovorila. H«č Bulgarcov dobro napreduje. •\1ojili dveh liulgarskih učeneov smo ednega za mašnika. in drugega diakona posvetili."
Apostoljski mož, ki to piše, si prizadeva raz-kolnike vsakega naroda v naročje matere sv. katoliške cerkve voditi, sosebno pa o sedanjem časi za Bulgare skerbi, kterili lepo število uči in za maštvo pripravlja. Kavno se čita vesela novica iz Carigrada, de se je v llrinopolji iu njegovi okolici zopet okolj NOOO Bulgarov s sv. katoliško cerkvo sklenilo, in de se več okolic nagiba, se z nami poediniti, ter lepo priča, de usmiljeni llog sklenjene molitve in prizadetve svojih si uže vni ko v blagoslavlja. Vse to nas opominja in priganja naj, ne prenehati, ampak še serčnejši molili, iskati in pridobiti šc več bogoljubnili bratov in sester sv. Cirila m Metoda, ki naj pomagajo, de bo skorej c u hlev i u en Pasti r.
Kar naše domače društvo tiče, se je tudi preteklo leto število družnikov in družnic veselo pomnožilo. Pristopili so vsi duhovniki družbe Jezusove, ki pri sv. Andreji na Koroškem prebivajo, pa tudi množina katoličanov linške škofije na gornjem Avstrijau-bkem. Bog daj, pa ljuba devica Marija, de bi se naša pobožna družba prihodnje leto toliko pomnožila, de bi množino naših nasprotnikov srečno zmagala! Naše mogočno orožje so molitve, milošnje in pa ne-kervave daritve svete maše. - Naša sveta, rimskokatoliška cerkev pa je čversto sadouosno drevo, za potokom milosti Božje vsajeno, ki neprenehoma med nami zeleni, cvete in obilno sadja rodi, ako mu skerbno prilivamo z molitvami iu z dobrimi deli; vse druge krive vere so suhe veje in malovredne odraslike, ktere se prej ali slej posušijo, v ogenj veržejo in zgorijo; Ic one, ki se o pravem časi v krilo svoje matere, sv. cerkve povernejo, spet ozdravijo; prijazno jim torej roke podajajmo. Skerbno iu zvesto se pa tudi mi drevesa prave, edino zveličanske cerkve deržimo, de nas sedanji posvetni viharji ne odtergajo, in go-Ijufni preroki ne omotijo; nevaršiua je velika, kakor veliko je lažujivili časnikov in zapeljivih prijatlov. Ne pozabimo naj veči svoje nezaslužene sreče, kajti smo pravoverni kristjani — katoličani. Za to srečo se Bogu naj lepši zahvalimo, ako po bratov šini sv. Cirila in Metoda odločenim sestram in bratom v naročje naše sv. cerkve pomagamo. Anton Slomšek.
Rogala m mesnica za post.
Znano je, kdor se v postnim času dopašeuiga po-lajšanja poprime, de ne sme mesnih in ribjih jedil ob enim vživati; manj znano je, de morajo taki ob pri-lajšanih dnevih tri očenaše in češenamarijc moliti; skorej nič uekterim ni znano, de petki in saboto v štirdcsetdanskim postu niso prilajšani dnevi, in de kadar koli tadi skos leto kdo ob petkih meseno je, de smertno greši. Pomudimo se pa pri perviin primerljeji in poslušajmo kratek ekaempel.
Nekimu pridigarju je bil listič na lečo podmuznjen, v kterim ga je nekdo prosil, naj ga vender reši nekiga vest-uiga pomislika, tega namreč, ker vprašavec ne ve, če je polž meso ali riba in če se torej o postnih dnevih sme jesti ali ne? Po pridigi govornik listič na glas bere in potem reče: „Človen, ki mi je ta listič podložil, pomišljuje, če je polž meso ali riba, iu zastran tega želi mojo misel vediti. Smem mu pač povedati, de polži se enaki ribam štejejo in sc smejo torej jesti o postnih dneh, samo to naj se varuje, de no bo tudi rog pojedel, utegnili bi mu potlej iz glavo izrasti, in to hi bilo vse odveč, ker je že brez toga rogat ter mu par zalih volovskih rog moli iz glave.4'
Ogled po Slovenskim in dopisi.
Iz Ljubljane. Za imenovane kapele križeviga pota ob Rožniku ali kje drugej pri Ljubljani, ki ga nekteri želijo napi a.iti, jc zraven v to odločene dedšine 400 gold. dosihiiial blizo 500 gold. podpisanih, kakor slišimo, in nektere druge reči zastran dela so obljubljene. Ker so v ti reči naskrižue misli, bi bilo prav, de bi možje, ki imajo besedo, naravnost svojo misel razodeli, kako in kaj? in če bi se za to napravo odločili, de bi se potem primeriu odbor zbral.
ll Ljubljane. Častitljivi god slovenskih aposteljnov ss. Cirila iu Metoda nam jc zraven priserčne ».obletnice" v današnjim listu prinesel od več strani tudi novih udov za to silo koristno bratovšino. V nekim kraji na Uorenskirn so se ravno v imenovani god zapisali: gg. šolski učenik ter organist in šolski pomočnik, cerkvene pevkinje, veliko število mladosti obojiga spola iz nedeljske in delavniške šole, blizo sto oseb. Vse na prizadevanje verliga šolskiga g. učenika, kakor se nam dozdeva. Kakor se naša bratovšina razširja iu molitev množi, tako tudi razkolniki v zmiraj večjim številu prestopajo v naročje svoje mile matere katoliške Cerkve. Očitiu blagoslov Božji je nad to bratovšino.
Z korenskega. (Prijazna beseda o 4. zvezku novih slovenskih cerkvenih pesem.) Novica, da dobili bomo v kratkem 4. zvezek novih slov. cerkvenih pesem, je gotovo v radost vsim, katerim je uapredek našega domačega s pobožnim duhom uavdanega slovstva pri sercu. Se z večjim veseljem pa gotovo navdaja to naznanilo taiste, katerim je vodstvo cerkvenega petja v naši mili slovenski domovini izročeno. Zakaj namesti dosedanje težavne naloge, prepisovati pesmi iz raznih časniških listov rnuogokrati, in potem zopet o vsaki potrebi zbirati sem ter tje raztresene papirje, bodo prihodnjič le bukvice v roke vzeti in vse bo opravljeno. Al eno besede, katera mi je že zdavnaj na sercu, pri ti priliki ne moreni zamolčati. Tesno je namreč sklenjena z onimi tolikokrat že razodetimi blagimi željami, naj bi se razlegalo po slovenskih cerkvah, prej ko jc mogoče, splošno petje v slavo Narvišjega. — Sprejeli smo po bu-kvicah iu v poslednjih letih tudi po časnikih mnogo lepih pesmic, katere so se s svojimi lepimi napevi vred urno vkoreninile med naš narod. Poznej pa vnovič izdane ali pa v bukvice prenatisnjene pesmi so dobile po popravljanji in predelovanji od pervega izvira različno podobo, kar sploi-njemu cerkvenemu petju ni nikakor v pospeh. Ne govoril bi. ako bi že sam skusil ne bil, da so peli na koru eno,
v cerkvi pa drago po ravno taistem napevu; tudi to čutim, da so ljudje po cerkvi pri nekaterih pesmih tiho, katere so pred že včasih precej dobro poprijemali. Toraj ste zlasti gg. pesniki, katerih pesmi v 4. zvezku natisnjene pridejo, lepo poprošeni, pustite vsako predelovanje, ako ni to zastran slovniških ali pesniških pravil neogibljeno potrebno. Z Bogom !	Rodoljub Podratitovski.
Z Gorenskiga. „Wiener Kirchenzeitung" v prikladi k 10. listu 5, sušča t. 1. judam dobro levite bere, ter jim dokazuje iz njihovih sv. bukev, „Talmuda," priseženo sovraštvo do kristjanov in ostudne zaničevanja do vsiga, kar je nam sveto in spoštljivo. Tako n. p. kerstno vodo imenujejo nečisto vodo, ali pa vodo napuha, sveto Hostjo imenujejo nagnjusin kruh. Kristjanam so pa od nekdej vse hudo želeli in jih sovražili. Tako se bere v njihovih bukvah, de bo Izrael tačas rešen, ko Kdom, to je, kristjan pogine. V večer pred praznikam velike sprave molijo judje: „Xaj Bog pošlje nad kristjane in njihove kralje veliko vojsko. Naj pusti uad nje priti tcmoto, ktera bo terpela šest meseov, naj kristjane terpinčijo kužni torovi. Ako hoče Bog svojo jezo izliti, naj pripusti, de v Rimu punt vstane, de bo kralj končan. V svoji jezi naj Bog poglavarja „rimskiga pahne in tako svoje ljubljence jude poveliča. Gospod jim ne bo svojiga usmiljenja kratil."
Se ve, de judje, kteri so odstopili od ojstriga judov-stva (Reformjuden) v tej stari podobi po Talmudovo raz-odetiga (pozitivniga) keršanstva ne sovražijo, bistveno ga pa ravno tako sovražijo, kakor pred stoletji. Sovražijo pa zdaj kristjane tako, de jih v vnemarnost zapeljujejo, utra-pajo in dražijo, de bi počasi po judovski razodeto kristjan-stvo in duhovstvo studiti začenjali. Ce so ravno prenovljeni judje (Reformjuden) Talinudovc vraže popustili, pa vender od svojiga sovraštva do kristjanov niso nehali ter jih še dvakrat toliko sovražijo, in to sovraštvo do vsiga, kar ima še kaj keršanske lastnije na sebi, je edina verska resnica (dogma) prenovljenih judov, česar se vsakdan iz njih časnikov lahko prepričamo.
Torej svetuje dopisnik „W. K. Z.," de naj bi slavni deržavni zbor nikakor ne dopustil, dc bi se judje pretreso-vanja v verskih rečeh vdeleževali ali pa celo pri sklepu glasovali, ker niso v katoliški veri podučeui, in ker jih njihova verska postava vežo, kristjane neprenehama zaničevati, sovražiti, pa preganjati.
Radovedni smo slišati, kaj bodo sinovi Abrahamovi in njihovi svetniki na to rekli, ker se jim jc šema z obraza potegnila,. Razkačeni bodo pač hudo pikali, čc bodo mogli.
N Cerniga verlia. I.. A. Bral sim v Danici Vaš svet zastran dr. Kuobleherjeviga spominka. De sim z Vami, čast. gospod, tiste misli, ktero ste nam naznanili, menim, Vam nar bolje dokazati, de Vam pošljem sledeče pismo ranjciga svojiga prijatla in sošolca dr. Načeta Knohleherja. Rajnki gospod jc bil svojim sošolcam h posebno ljubeznijo vdan, tudi v daljnih krajih ni na nas zabil, pošiljal nam jo iz svetih krajev, ktere je obiskoval, enkrat oljknih peresic z Oljske gore, drugokrat moljkov od ondot. Kako nas jo rad imel, bote tudi nekoliko povzeli iz pisma, ki Vam ga pošljem. Izročim Vam pa pismo posebno iz tega namena: ko bi morebiti iz njega izlušiti utegnili kako zernco za namenjeni slavospev. Kakor bote precej spoznali, jo pismo prav Knoblehcrjev rokopis, besede mu gredo prav iz dna njegoviga preblaziga serca, piše kakor brat svojim bratam; toraj je pismo spoštovavno po vsaki ceni. Ce bote iz pisma kaj porabiti ali drugim nasvetvati zamogli za slavospev, to le Vaši modri sodbi prepustim, se ve, vse osebnosti, prosim, de bi le za se ohranili. Prav drago bi mi bilo, ko bi Vam s tim izročenim pismam kaj vstregel, čo ne, pa prosim, do mi te prijazue ponudbe, ko starimu znancu, ne bi zamerili*).
•) To pismo je v več osirih tako tehtno, de bi šteli v velik po-
grešek, ako bi ga občinstvo ne naznanili ter ne ohranili ca
Iz Rima, 28. kimovca 1841.
Predragi prijatli! Ze sim tedaj v Rimu. — Deleč od svoje drage domovine, deleč od svojih preljubih prijatlov, staršev iu bratov, deleč od Vas, Vi premili prijatli, ki mi je vse kaj težej od njih ločeniinu biti, kakor sim si mislil, in pa ločeuimu biti za vselej. Bil siin Vas vsih tako navajen, de sc le z britkim scrcain na vsaciga posameziga spominjam ; vsaciga pogrešam zraven sebe, vsakiinu imam kaj posebniga povedati ali pokazati, kar bi ga razveselilo in zvcdrilo. Tolažim se pa, de je volja Najvikšiga, dc sim mogel že zdaj v tako zgodnji mladosti zapustiti svojo domovino in vse, kar mi je bilo ljubo iu drugo, če ima kaj iz mene biti. Človek se na ptujim spremeni, jako jako sc spremeni, prijatli, iu menim dc nikjer ne tako kot v Rimu. Tukaj začue človek novo življenje. Tukaj najde človek prečudue umetne dela človeškiga duha v naj različniši podobi, iz nckdaujosti in pričujočnosti, iu vse so splastane v naj lepšim soglasji. V postavnosti ucštcviliiih umetuij naj večih duhov si človek tudi v postavnosti pridobi. Od ogledne zmožnosti spodboden hoče človek razne skrivnosti predreti, napenja spominske strunice, čutila, ki so tako dolgo dremale v človeku, se očverstene zbudijo, kakor mladi pomladui dau v naročji jutranje zarje. Čuti se človek vsega noviga, povrača sc sam v se. misli kakor bi hotel vsega tega — bi djal - -v sanjah že pomniti, in hoče ali noče, mora odpirali razne predale svoje glave in pridnosti, ter zaklade, ki si jih je o svojim učenji zbiral, prcccjal in hranil, vse zverstauia razkladati in v novo precejali, jih še z drajšhui bogatiti in jih v novič spravljati za čas žetve. —
Tode, prijatli, kako ino jc rudičica sprehajala, kosim hram svojiga spomina (reproduktivno hraniše) odpcrl iu v predale pogledal! o kako so bili prazni, - -v večini delu le samo malo plev, le sem ter tje kak rejnat srebernik! O koliko časa in dela me bo stalo, prejden očistim, marsikaj zaveržem in z novim zamenjam, marsiktero okorno sviuče-nino v veljaven srebern denar zmenim. O tukaj spoznava človek v jasni luči svoj nič pri velikoumji slavnih moz. O prijatli, dajte dobro obračali čas, ki Vam je dau; ue veste, kako se človeku v prid izhaja, kadar kaj ve, iu ker nc veste, kaj vse Vam še utegne koristiti in v kakošue okoli-šino pridete, torej se vsega učite!
Rad verjamem, dc je povsod dobro, kadar človek kaj ve,— de jc pa možu, ki hoče izobražen biti, tukaj v Rimu neogibno potrebno, imeti v posestvu obsežek iz venca vsih učenost, tega sim se prepričal. Tukaj so vede tako ena v drugo zatkanc, de kdor jc eni roko podal, mora drugi dati serce, iu ostalim življenje posvetiti. Tukaj si uekda-njost iu sedanjost roko podajate, umetnost in vera si zvestobo prisegate in medsebojno ljubezen do smerti in kakor biser sc leskeče v njuni zavezi zgodovina kakor tretja. Kdor bi jih hotel s silo ločiti, ticčloveka bi ga jez imenoval!
Ali predeleč sim zakermil v svoji gorečnosti, ker nimam namenjeno dans o rimskih biserih z Vami govoriti; drugo razmero imamo, o kteri se hočemo pomeniti, — zavezo prijatelji va. Vem, de kteri si bodi zmed Vas je že poprej od mene pisma pričakoval, tode do posamezuiga kteriga do
zgodovino. Vidi se i/, njcea obširno knohlehcrjevo izobražcujc. globoka učenost če v pervih inlidenških leiih. in pa neki "ginj. ki ga je s neustavljivo močjo in veliko silo za njegovim poklicani gnal, kteriga je imel v tako notlo letih cveršiti. Ker pa to pismo še nt druge zavrača, torej prosimo čč. gg.. ki jih imajo , naj nam jih izročijo ; ako bi ne bilo vse za občinstvo, boino le primerno razglasili. Iz ravno rečeniga razl.-t. smo si tudi svesti. de nam. blagi gospod dopisnik, ne bote za slo vseli, ko smo ta posebni list občinstvu, slasti predragi naši mladini v spodbudo naznanili, akoravno ste ga naiu poslali le sa osebno rabo.	W.
*) Ne pa tako. kakor po drusih mestih veči del. ko učenost in umetnost kakor prešestnici vero sapušate, svojo zbegano pol hodite in svoje ljubivce poslednjič v časni ■epokoj in večno nesrečo stermoglavite.	Vr.
Kdaj nisim imel kaj pisati, M vse skupaj bi bilo pa prezgodaj, Menim, de zdaj ste vsi zopet »kupaj, razun eniga, kteri je pa bližej Vas kot si kje domišljujete; sej sam en del človeka je na kraj navezan, blagši, lepši del njegov je prost, se visoko kviško povzdiguje, predira oblake in obzor in preleti vprek čez dežele iu morja. Ne bom pa ostal le pri tib duhovnih obiskovanjih, za našo razmero, ki je združna (konkretna), so mi preveč posnete (abstraktne). Naznanjal bom Vam ob časih svojo osodo, ktero pa, Vas prosim, kolikor je moč, sami zase ohranite, v Ljubljani je veliko bobuic in trobent. Za A., ki mu ravno pišem, že vem, de bo pismo bolj skrivno ohranil; kaj ne L., Ti pač nisi mislil, de boš pervo pismo prejel od mene; zamoreš si pa to reč prav naravno iu na lahko razlagati. Kaj ne, v Ljubljani smo hotli zmiraj vse po alfabetu imeti, torej sim si mislil, de ue vstane sum med Vami, zakaj de pišem enimu in ne drugimu, zakaj temu poprej in unimu cclo ne pišem: tudi jez hočem svoje bivše verstnike, ki vse ljubim, po abecedi razverstiti, in jim tako po versti dopisovati. Ta red sim sam zase naredil, pa Bog ne daj, de bi ga hotel tudi Vam vsilovati, to bote že sami med seboj poravnali, če tudi po mnozih obravnavah (debatah), potem ko boš Ti g. K.! — sej ne boš zameril moji odkritoserčnosti, jeli de ne? — ko boš Ti ko razsodnik ua klop stopil in z visoko reznostjo reč razsoditi blagovolil, de — mi Ti pervi odpisal bodes; samo to Te prosim, delaj kratke čerke na papir, de ne bom preveč plačeval od pi»ma. Zraven tega mi bo pa tudi ljubo, ako sem ter tje kako osebno pismo od kteriga prejmem; tudi Vi mi bote dovolili, sem ter tje enako storili, ako se zastran kake zadeve, ki ima bolj skrita ostati, enimu ali diugima bolj na tanko razodenem, kakor ravuo zdaj g. 8. pišem. Tako pismo bom potem poglavitnimu pismu pridjal, ali pa posebej odpravil, ko bi imelo preveliko biti**). (K. nasl.)
Iz (jiorice — ? — Navadno se v katoliških mestih že s pervim dnevom 40danskega posta postni pridigarji oglasijo in ljudem oznanujejo resni čas sv. pokore. Naše mesto si po stari navadi za Lahe iz Italije pridigarja pozove, ki ima v veliki cerkvi večkrat ua teden svoje govore. Letos pridiga o. Massimo, duhovnik iz kapucinskega reda, doma z Hunskcga. mož še mlad iu terdne postave, ravno ta, ki je I. 1859 imel tukaj postne pridige. Njegov čisti in krepki glas mora vsakemu dopasti, pa tudi spoznati se mora, da je gospodar talijanskega jezika. — Laškim pridigarjem sploh, posebno, ako se s ptujimi jeziki ne vkvarjajo, zgovornosti gotovo ne manjka, beseda so jim cedi iz ust kakor medica, in poslušavce svoje osipljejo z govorniškimi cvetlicami. Zatorej pa sc tudi velikokrat utegne pripetiti, da med poslu-šavci Ic nekteri bolj v taljanščini izurjeni pridigarja do čistega razumejo.
Marsikteri bo naših misel, da bi se za Gorico, lož mešanice, veliko več spodobilo, ako bi so postne pridige imele, če no v furlansčini, saj pa v prosti talijanščini in to i o domačih duhovnikih, nikar pa po stranskih v „obik-saur' toškanščini. Toda svet, ki lupino rad grize iu me-dieo liže, hoče tako imeti, et quia contra toreutem?
Bruse .postne pridige so v farni cerkvi sv. Ignacija: slovenske vsaki petek, nemške vsako nedeljo in praznik. Oskerbljujeta jih domača duhovna.
Iz liorice, 12. sušca. — * — Ravno so beli dan zagledale: ,,Večnc resnice v pogovorih, to je, pervi del 2ga zvezka misijonskih pridig za Slovence. Spisal F. J. Kafol, založil Kari Sohar, knjigar v Gorici. (Cena M) froldov.) — Spisatelj je v novo s tem delam pokazal, da razume po domače um vedriti in v serce globoko segati. Kdor se je poprejšnjih ogovorov njegovih poslužil, bo gotovo .udi to naj novejše priobčeno delo z veseljem in koristjo
*) I pamo . dc sedanji čas lake reči nobenima zadetih gg. nadležne niso, ako sc priobčijo, ker škoda bi bilo jih v temnici pustiti,
ko j* vse mično in poducno. kar bi bilo pa čisto osebuo. se t»u izpustilo.	Vr.
prebiral. — Dalje se tiska 2gi del 2ga zvezka Kafolovib
misijonskih pridig.
Z veseljem slišimo, da č. g. Kafol sadaj pridno spisuje in za natis pripravlja tudi „keršanske nauke za ljudske misijon e. Bog daj srečo l Iz njegovih rok smemo zopet kaj izverstnega pričakovati. Serčno priporočamo temu gospodu, v spisovanji pridig in naukov nikar se ne utruditi, ker je za to kakor navlašč poklican.
Il benetaške Istrije. Morebiti Vam ustreženi, če Vam od tukaj pišem? Kakor se povsod med Slovenci zme-ram bolj duh keršanski oživlja, tako se tudi tukaj med nami. Nekoliko let sem se povsod cerkve popravljajo, lepšajo ali celo nove zidajo. Minulo leto je bila zidana in posvečena nova farna cerkev v Vertenelji, lepo popravljena v Lindaru, pred nekoliko časam v Materadi, v Kastelveneru, v Topolovcu i. t. d. Kar pa druge zaljšave in poprave tiče, se povsod keršanski duh dobro oživlja, tako da ni skor farne ali kapelaniške cerkve, kjer bi se ne bilo pred malo časom kaj popravljalo ali omislilo, in to je toliko več hvale vredno, ker vsak dobro ve, de nikoliko let že je Istrija zaporedoma imela slabe leta. Znanje keršanskih resnic se čezdaljc bolj razširuje, in tako vraže zatirajo v šolah in v cerkvenih ogovorih; vse bi bilo pa šc veliko obilniši in dosti lepšega sadu, ako bi se ne silile preveč s talijansko kulturo talijanske napake med Slovence. Talijani dobro vedo, de Slovenci so bistre glavice in pameti, ne pa zabiti, kakor so si jih nekdaj mislili; zato pa tudi v šole le talijansko silijo, de bi tako Slovencom izobraževanje zaderževali, češ, naj se Slovenec tudi tukej svoje narodnosti ne zave. Sole imamo skor v vsaki duhovnii, kakor veste, pa veliko županov je zoper to, in veči del Ic iz ncvošljivosti do Slovencov. Najde se, tle ima slovenski duhoven šolo in uči deca slovenski čitati, pisati in številiti, pa talijanski župan po vsi eili hoče, de bi deca samo talijanski se učile, ker slovensko, pravi, jim nikoli in nikjer nič koristilo ne bode. To je, taki župani hočejo, de bi duhovni deca le mučili, sebi in decam šolo pristudili. Pa gorje Slovencom, kteri so v priložnosti se napak talijanske kulture naserkati, taki druzega ne znajo kol talijanski kleti, kvartati in klafati. Evo ti je omike! Dalje ko je Slovenec od talijanskega mesta, pobožneje živi, in za gotovo vem, de v farah, kjer ni Talijanov, je mladost veliko bolj poštenega obnašanja, kakor okoli talijanske kulture. — Še bi več povedal, pa morebiti je že to preveč, zatorej naj bo danes to zadosti, ako je Vam ljubo, bom drugikrat kaj pisal. (_Nam bo prav ljubo, prosimo! Vr.)
Pristavek. De je to le preres, nam kažejo tudi sedanje laške kodercije in strašne rovarstva zoper Boga, vero, Cerkev in duhovstvo. zoper pravico in poštenost na Laškim in drugod; vender pa tega ni sploh „kultura" kriva, ampak ,.n»pčna," ..brezverna," „Antikristovau kultura, ali prav za prav „izraski" kulture, bodi si ktere koli, zakaj resnica je, de dosihmal je vsaka kultura več ali manj taciga sadu rodila, ,,kjer ima namreč Bog cerkev, hoče tudi hudoba svojo kapelico imeti;" in ko bi ne imeli zgledov, de ravno izmed izobraženih ljudstev je med drugim dobrim tudi „nar več svetnikov" razglašenih, nar več lepih bukev (zraven mnozih pohujšljivih) pisanih itd., zares bi lahko sum do same kulture kteriga koli si bodi naroda imeli. Med pšenico zmiraj ljulika raste, in bati se je, de tudi slovenska kultura brez nje nc bo;a toraj nikar čez tuje kulture same na sebi nc zabavljajmo, ampak čez napake in izrastke te ali une kulture, in previdno glejmo, de tudi naša kultura na napčne razpotja ne zabrede. Narodnosti so si namreč dandanašnji zmiraj hujši naskrižem, narodje se zmiraj bolj čertijo, kar je keršanstvu skoz in skoz zoperno in nasprotno. Olikani narodi iz napuha ne vidijo radi, de bi se njih sosedje v svojim jeziku izobraževali. Kakor lakomnik nikoli nima dosti, tako njim nikoli ni dosti ljudstev njih naroda, temveč ue de bi manjšini ali sploh manj olikanim tudi njih
lastno oliko privošili, in jim k nji pomagali, jih le pogoltniti hočejo. To pa ni prizadevanje velikih narodov sploh, ampak njih napohnjenih samopridnežev, ki bližnjimu ne pri-vošijo, kar sami radi imajo. Narodi pa, ki jih drugi z zohrai grabijo in so jim kje do kolena že v ustih, se temu na moč ustavljajo, in tako vstajajo čezdalje hujši mednaroduostni prepiri, kteri sv. Cerkvi ne služijo v prid, ampak v škodo; dobro, kar Bog iz tega hudiga obuduje, utegne toliko biti, de bi se sedanje tako strašno razširjene napake olikanih narodov manj razširjale med druge bližnje narode. Vr.
Postnih bukev „kalvarije" je že 1300 oddanih, nar veči del s podobami, ktere pri premišljevanji in zlasti tudi pri bolnikih silno koristijo. „Le Jezusa iu Marijo na podobah prav pogledati, že človeka gine in k pobožnosti vnema," ta glas sc je od priprostih ljudi v neki gorenski duhovnii slišal. To je lepo znamnje za slovensko ljudstvo, de vč tudi umetnost ceniti. Ker se v postu križev pot tako obilno po Slovenskim moli, torej ne bo odveč, opomniti, de zdaj — ob času velikonočniga obhajila — je posebno dobro iu ginljivo, tudi tisti križev pot od sv. Obhajila ljudem nekterikrat voditi. Duhoven, ki so že poprej to pobožnost rabili, pišejo, de je to ljudem posebno spodbudljivo bilo. Iu kakor se je podal za praznik sv. Jožefa uni „za svetnike" in za Smarin uni Marije Device, enako se lepo prileze za veliki teden, zlasti veliki petek, tisti, ki je „za srečno zadnjo uro." Ker ljudstvo te bukve le bolj s podobami ljubi, sc bodo v prihodnje v pol usnji še ceneje (okoli 1 gold. 50 kr.) s podobami dobivale.
Pesem JfMarii na Miatobji.
Nar lepši roža cvet poganja Na sercu gore kalobske; Ta sala roža brez nehanja V nebeški zarji vtrinja se; In roža imenuje se Marija! sveto, slako ime!
Oj bodi vekomaj češeno Ime presladko Materno ! Z nebeškim solncam razsvitljcno Od dvanajst avezd ovenčano; Oj sladko ime! kdar slišim te, Veselja mi gori scrcc !
Marija! Mati Ijubcznjiva. Si lepa vsa brez madeža. Po Tvojih licah svit razliva Dcvištva rajska zarija, In milost sije iz oči, Ljubezen v sercu ti gori.
Zatorej romar do Marije Na Kalobje rad pribeži, Da v Materno naročje zlije Britkosti. solze in skerbi; — In zopet grč vesel damo, Blagrujc kalobsko goro.
Priteci s križem, vbogi oče ! K Marii sem na kalobje.
V	Marijno krilo solze vroče Izlile revne matere!
Sprt bote potolaženi Od tod veseli damo sli.
Tud vi mladenči sem hitite
V	naročje svoje Matere, Marii ličin vene pletite Neveste Jezusove vse ! In čistosti deviški cvet Bo lepšal vaše duše spet.
kaj, vbogi grešnik, pa preliva Solza potoke ti serce t Zaupaj! — Mati Ijubcznjiva kleči pred Jezusam za tc; Tud tebi solnce milosti Na Kalobji se zasvitli.
Prepevaj romar čast Marije,
V	nebo naj petja glas doni; Dokler kolj tvoje scrce bije, Naj za Marijo ti gori;
In ko se boš podal od tod. Marija spremljaj te povsod !
In kader zadnjič svit razgrinja Večerno soincc čez gore. Se mi življenja zvezda vtrinja. Marija! klical bom na Te: Tolaži me. Marija, zdaj. In pelji dušo v sveti raj !
J. V
Hazgleit po keršanski m svetu.
Cerkvene obleke, ki so jih Nj. veličanstvo cesar Ferdinand sv. Očetu podarili, so naslednje: mašiti plajš, 2 daluiatiki, pluvial, velum, roket in 3 albe. Vezenja (šti-kanje ) z iglo so tako tenke in izverstne, de bi bilo misliti, de so z barvami in šetkam delane. Te silo umetne dela so zdaj v Rimu na ogled postavljene in rimske gospč, ki se ume na take reči, jih nikoli ue morejo prehvaliti. Vsi ti izdelki so meude narejeni v neki dekliški rejišnici v Ve-roni, ki se Kanosa imenuje, in bile so žc pred 10 leti za-
čete. Sv. Oče so bili tega darila silno razveseljeni in dali so ga na ogled, de Rimljanje bolj spoznajo pobožnost av-strijanske cesarske hiše iu njeuo vdanost do sv. Sedeža.
Dunaj. Ker so bile izverstne rednice mladosti, sestre revnega detinstva Jezusovega v zgornjem Doblingu blizo Dunaja prav hudobno krivo tožene, kakor de bi bile neko deklice terpinčile, od soduije pa čisto nedolžne spoznane, so nekteri katoliški možje na Dunaju zaupno in milvavno pistno do njih napravili in ga v podpis dajali. V malo tednih jc žc veliko čez 3000 podpisov štelo, od knezov, grofov, pravosrednikov (advokatov), dobtarjev, višjih io nižjih uradnikov, mestjanov, posestnikov, sploh od oseb iz vsih stanov, iu 13. sušca se je pismo v izvirnem spisu podalo gospej predu.ei uniga samostana, ki si ga bode gotovo dobro v spomin shranila. Veselo je (o, ker vidimo, de je šc veliko mož v vsih stanovih, ki jim velja resnica čez vse drugo.
Iz Zagreba. „Katolički list" piše: Pred kratkim smo pisali, de so zagrebški vikši škof križevaškiga škofa vprašali, koliko bolgarskih mladenčev in za koliko bi jih sprejeli v svoje semenišč. Križcvaški škof so odgovorili, da imajo prestora za Iti mladenčev, in vsak je sprejet za letnih 240 gold.; sedem jih bodo žc prihodnje leto vzeli, in sicer na stroške zagrebškiga vikšiga škofa, štiri na stroške dijakovskiga, in eniga ua stroške zagrebškiga ka-pitclna. Razun Bolgarov pridejo prihodnje šolsko leto ludi mladenči iz Hercegovine f in na vprašanje zagrebškiga vikši škofa je frančiškanski provincial škofije sv. Ladislava odgovoril, da more tri mlade redne duhovre sprejeli; za vse tri bodo vikši škof zagrebški stroške plačali.
Iz Diakova. Jovan Pouovič, duhoven nezedinjene geiške vere v Bosni, sin bogatiga gerškiga duhovna, fajmošter v Zenici in pozneje v Sarajevu. jc mnoge knjige bral in se z obrazen mi ljudmi družil ter se je kakor ves prerodil in začel ljubiti vero latinske cerkve in misliti ua prestopljcnjc v tajisto. To zimo jc po mnogih zaprekah zapustil svojo faro in pride v Diakovo. Sliši sc, dc sc mu bo prostor našel v križevski škofii, ker ne zna latinskiga jezika, in mu je ljubši pri znanim jeziku iu obredu ostati, kjer žc bodi v katoliški Cerkvi. Mož jc srednje starosti, prijazen, pobožin iu zadosti učen. Pripoveduje, dc jc zgled Ivana Cokerljana iu njegove bukve: Bogoslovje pravosl. cerkve iztoČHe i zapaduc u Beču 1859 imelo veliko moč do njega in de jc namenil enako veči knjigo po svoji lastni skušnji spisati. (Kat. list.).
V Sietfeiiburg-u na Parskim so imeli oo. kapuciui pred pustam ljudski misijon. kteriga sad je bil med drugim ta, dc so oudotni sedmeri gostivniki ali kciemarji sklenili, nobenih pustnih plesov nc napravljati.
Mouasko-freiziiisko nadškofijstvo jc svojimu duhov-stvu pisalo naslednje verstiee, ki so tudi drugod premislika vredne: „Po nekem duhovnu jc škofijstvo zvedil«, dc po-hišcvavci bogoljubnost pospešujoče krizcve štacijone z lesa prodajajo, ki pa imajo na drugi strani gerde. nesramne podobe, ktere sc ne vidijo na pervi pogled, ampak, če sc nekako zabcruejo. — Ravno lako je tudi znano, dc hudobni potepuhi bukve prodajajo in razširjajo, kterih napis je lep in bogoljubnost kaže. zapopadek pa kuzi iu pači vero iu življenje. Tudi se je zapazilo, de so nalaš društva, ki take reči med ljudstvo raznašajo." Škofijstvo opominja duhovstvo, tako ravnanje ovirati in dobre bukve med ljudstvo razširjati. Ker jc pred kratkim pravda zoper znane kupcc v Norimbergu vstala, sc sumi, de sc tc spake tamkaj ua-pravljajo.
kako protestautje v kraljevru (kOuigs-berg-u) katoličane ljubijo. Dva katoliška očeta sta v jeseni lanskiga leta protestauško šolsko uadglednijo prosila, de naj bi njuni otroci ne bili siljcni, v protestanški verski nauk, ker taka odveza jc povsod spoznana pravica. Nadglcdnik eniga očeta naj poprej zapeljuje: ..čemu to, sej
▼si v eniga Boga verujemo itd.," ko nič ns opravi, ga atraši, de bo to reč vladi naznanil.— Drugi oče, ko Ic ni resenja njegove prošnje, je otroka sam vzel iz protestan-skiga verskiga uka, misleč de to se samo po sebi razume, de mu zato ne bo nihče sile delal. Ali motil se je, bil je prisiljen, otroka spet pošiljali. Pride po mnogih pričkarijah s proteotanško verolovsko nadglednijo pritožba pred vlado, ktera nadglednii razodene, de imata katoliška očeta pravico, avoje otioke odtegniti od protcstanškiga verskiga nauka; tode nadglcduiku to še ni dosti, on tirja še poprej, de naj ec mu skaže, kako se bodo otroci po katoliško podučevali, še le potem, de jih protestanškiga verouka zamore rešiti!! Ta predikaut hoče tedaj imeti nadglcdništvo nad katoliškim kcršauakim naukam, ter presoditi, če se katoliški kerš. nauk zadostno uči itd.! Kdo bo šc rekel, de nadglednija v Kra-Ijpvru toliko prehvaljene ljubezni niina — za verolovstvo! — Uboge katoliške vdove, ako niso otrok v protestanške šole pošiljale, so bile dosihmal toliko terpinčene in nadlegovane, de so mogle odjenjati. — Tirolci pač vedo, česa se boje.
Imenitni benediktinski samostan Rheinau na Švicarskim, ki že 1000 let stoji, so freimaurarji in prote-stanška tolerancija pogoltnili. 2. sušca je veliki svet T Ziirich-u s 157 glasovi zoper 22 sklenil ga odpraviti.
(BI. a. T.)
V Jakinu skazovanje za sv. Očeta. Tisti čas ko so 21. svečnna iskali v tem /nestu rogoviljenje zoper sv. Očeta vzdigniti, so Jakinci skrivaj, kakor pervi verniki ob času preganjanj, zbirali darove in so čez štir sto lir poslali do sv. Očeta. Darovi so spremljani z mnogoterimi spodbudnimi reki; eden pravi: „Gorje mogočnimu, ki podere plot ptujiga polja, in si ga sebi prilasti!*4 Drugi: blagoslovite me, o sv.Oče! in Vaš blagoslov naj razveseli mene in mojo deržino, ki je užaljena zavoljo Vaših britkost; ubog kmet daruje 20 bajokov" itd. — Sploh kaže vsak list „Armonie," de laška gerdobija ima le malo prijallov; nesreča pa je, kakor sploh v enacih zadevah, de brezbožni tatovi, roparji, rovarji io freimavrarji imajo ključe v rokah, pa tudi škorpijone, de z njimi tergajo uboge Italijane; od tega, kar naropajo, pa tudi nektere bajoke med potepuhe stro»ijo, dc se po ulicah zoper papeža derejo, kadar se jim reče.
Turin*ki vikši škof Fraiisoni, že več let po
laških antikristih in freimavrarjih v pregnanstvu, je umeri.
Laška svoboda. Piemonški pravni minister je naj oi*tiejši naredbc ukazal zoper tiste škofe , ki bi si zinislili v mescu majuiku v Rim popotvati. — Nazadnje bo mogel šo mežnar iti k ministru po dovoljenje, če bo hotel cerkev pometati.
Po llorgo San Sepolkro, nekaj ur od Florencije na l.aškiin, so se pustni četertek inaškarc vlačile; en voz teh gnjusob sc je prederznil ter vlekel papeža in kardinale v prav smešni obleki. Ljudstvo okoli voza vpije: „Papež, odnehaj ! Papež odnehaj !*' pa papež zmiraj z glavo odmaja. Ilitr<» pa se je inaševanje razodelo nad toliko predcrzuostjo. Človeka, ki jc bil na vozu za papeža, jc tisti dan mertud zadel in jc čez nekaj ur umeri. (Volksb.)
Milgs|>. Lavigerie, francoski „uditore di Rota,tt je naplavil v Riinu družbo za šole na Jutru v prid katoličanov v Sirii in novospreobernjenih Bolgarov. Lavigerie se jc I. 1860 skazoval s svojo veliko gorečnostjo za pomoč (istim libanskim katoličanam, ki so bili ubežali mesarjenju in klanju nečloveških Druzov in Turkov. To je toliko bolj potrebno, ker pišejo, de žalostne dogodbe I. 1860 na Libanu ue de bi bile katoličanam kako polajšanje prinesle, so jih le še v težji železje vklcnilc. Francoska, morebiti le preveč politiška pomoč je imela premalo blagoslova. Maho-iiiedan, priseženi in pridušeni sovražnik keršanstva, je katoličane klal, davil in požigal, zdaj se pa smeja. Po ne-
vošljivosti velikih vlad in razporu med sporočniki, ki so bili poklicani, celiti kervave rane na Libanu, se je Turčii vspe-silo, v deželi nezaupnost zbuditi, zapletke natrositi, razpore napraviti, davke na pol zvišati itd. Nasledki zastran revšine so še zmiraj britki, in protestantje si išejo nesrečo ▼ svoj prid oberuiti. (Po BI. a. T.)
Drobtinica.
Košček slepe kulture je 30. pros. t. 1. razodela „Germanija," društvo nemških študentov v Pragi, ko je prestavljala nemškiga politika in pesnika Arndta. Po govoru in pesmi: „Wo ist des Deutschen Vaterland?" so kultivirani „burši" „„pili,tu za pokoj duše velikiga Arndta. Mi priprosti in nevedni Slovani smo pač vedili, de se moli za duše ranjcih, de bi se pa tudi zanje pilo, nam je čisto nova reč. O hvala tebi, židana kultura! kaj nam vender ti vse poveš. Nekteri naravoslovcov učijo, de je človek brat z opico, de se je v pervo izlegel iz naplava s soln-cam razgrctiga; drugi pravijo, de ima dušo enako živinčetu; zopet drugi terdijo, dc celo duše nima; „burši" pa za pokoj duš svojih oslavljencov pijejo! Zdaj se pa šc čudite, de se mi terdoserčni Slovani taki luči ne damo razsvetliti!
(Poz. č.)
Oft rajske pticice.
(Kopernjenje po večni spomladi.)
Preljuba rajska tičica, Ti ntoj'ga serca pevčica! Zakaj tak dolgo se mudiš, In v britki tugi nas pustiš?
Zletela si nam čez morje, Pustila rjave nam gore: Vse telje grejo sa uboj, Prilčti skorej in capoj.
Podaljšal se je kratki dan, Potegnil sneg in led je stran'; Pa mile ticice le ni, Če tudi trava teleni.
Že sdavno nov je cvet pognal, Od juga vetric pripihljal, Velika noč je pred durmi, Pa ljube pevčice le ni.
Oolobje krulijo vesel'. Žerjavi so ie meni letel', Cernivček nosi gnjezdice, Pa le ni mile pevčice.
Veselo poje sinkovček. Vesel odpeva vlastovček; Od solnca vert se pomladi, Življenje novo zasadi:
0 slavček rajski prid' na dan-Nebeško pesem mi oznan', De vsdigne trudniga duha V naročje miliga Boga.
Tam ga svetniki gledajo, Mu slavo, čast prepevajo, Na večne citre brenkajo, Za sabo brate vabijo.
L. D
Duhovske spremembe.
V g o r i š k i nadškofih Č. g. Mih. Peco rar i, drogi kaplan in oskerbnik čč. mm. Uršulinarc v Gorici, je v začasni pokoj stopil, na njegovo mesto je odločen č. g. Franc Za tiger le, kaplan v Poljani.
Vikarija M o rar o je povzdignjena v faro.
Dobrotni darovi.
Za afrik. mis.: Iz Ternovske fare 3 gld. Z Dobovca 6 gld.
•
Pogovori z gg. dopisovavci.
V. č. g. —č: Spis o imenovani reči bi bil gotovo truda vredin; vender pa bi se po okolišinah sein ter tje kake reči vmes mende inogle povedati „in lingua latina." Poslano nam je prav doželeno; hvala ! — G. II. v G.: St. 24. I. 1861 ni več. — G. J. B.: Zastr. Dan. je vravnano. — G. M. K—č: Namena Vašiga spisa ne uineino do čistiga; sodbe bravcov iz tih malo zuamenj za imenovani spis skorej ne moremo pričakovati.