Registerjcd tor posting as a pubiication (Catcgory A)
LETO XXX
MAREC
1981
NAJ NAJPREJ OMENIM, da smo v tem letu vpisali že deset novih plačilnih naročnikov, kar je za prva dva meseca zelo razveseljiv znak. Naklado bomo iz 2000 dvignili za 50 izvodov, da nam bo vsaj nekaj Številk ostalo za poznejše prosilce. Pogosto dobivam pisma raznih ustanov in iz raznih krajev sveta, ki prosijo za stare številke in celo letnike, pa starejših izdaj MISLI ni več v zalogi. Zato naprošam dolgoletne naročnike, ki so naš mesečnik spravljali, naj poskrbe, da stare izdaje MISLI ne hi nikoli končale v peči ali na smetišču. To sc oh kaki selitvi ali smrtnem primeru staršev rado zgodi, tal prerado in dosti dragocenih številk prvih letnikov je hilo tako uničenih. Če ima družina knjižno omaro in smisel zv tiskano besedo, sem samo vesel. Drugače pa naj hi starejši naročniki pravočasno poskrbeli, da bi stare številke prišle nazaj v našo upravo ter preko nje prej ali slej v knjižnico kake ustanove, ki za stare letnike prosi. Med njimi so knjižnice znanih univerz. Tudi sve-tovnoznana Librarv of Congress v VVashingtonu dobiva že dolga leta naše MISLI, enako seveda naša državna knjižnica v Canberri.
Tako se bo naš sicer preprosti mesečnik ohranil tudi poznim rodovom, ki bodo o Slovencih v Avstraliji hoteli kaj več vedeti ali pisati. Iz tega zornega kota gledane, so MISLI kaj bogati vir zapiskov, da, za marsikaj edini vir, ki ga ni mogoče prezreti. Vse več veljajo kot misli marsikdo, ki list morda komaj pregleda in sem pa tja v njem kaj prebere.
—	Urednik in upravnik
K SLIKI NA PLATNICAH: Pod še beli Stol (2236 m) prihaja pomlad.
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v cenah knjig ni vključena!
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART L and PART II.) Cena 1. dela $7.-,
II.	dela $8.50.
ANGLEŠKO-SLOVENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR
v eni knjigi. Žepna izdaja. Cena $8.-
JADRO V VETRU (za 11. razred), cena $6.—; ZLATA LADJA (za III r.), cena $6.—; VRTILJAK (za IV. r.), cena $6.50; ZEMLJA DOMAČA (za V. r), cena $6.50. — Te čitanke, bogate po vsebini in barvnih ilustracijah, uporabljajo slovenske osnovne šole v Trstu. Res vredna pomoč za priljubitev in izpopolnitev znanja slovenskega jezika tudi naši izseljenski mladini.
KUHARSKA UMETNOST AZIJE.Na 233 straneh, s številnimi kuharskimi recepti azijskih narodov in z več barvnimi slikami serviranja azijskih jedil. Zbrala Marinka Pečjak, izdano v Sloveniji. Cena $13.60.
ŠKOF ROŽMAN, L, II. in III. knjiga. — Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM. in.podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig $40.- (Posamezne knjige: prva $7.-, druga $9.-, tretja $28.-).
LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod peresa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji med in po vojni.) — Cena vsein trem delom $10.-
TRENUTKI MOLKA — Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. Krijiga je izšli v Argentini, stane vezana $4.—, nevezana pa $3.— in je vredna branja.
HOJA ZA KRISTUSOM (nesmrtni spisi Tomaža Kempčana v obliki molitvenika). Cena $5.— vezani knjigi.
MATI, DOMOVINA, BOG (Pesmi Ludvika Ceglarja) - Cena $2.-.
POPOTNIKI (Najnovejši roman, ki je izšel v izseljenstvu, napisal Aleksej Goriški). 456 strani. — Cena $10.-.
V	ROGU LEŽIMO POBITI (napisal Tomaž Kovač, priča pokola tisočev v letu 1945) — cena dva dolarja.
TEHARJE SO TLAKOVANE 7. NAŠO KRVJO (izjava prič o tehar skih dogodkih v letu 1945) — cena dva dolarja.
TABORIŠČNI ARHIV PRIČA — 1., 2., 3., in 4. zvezek (/bral dr. Filip Žakelj). Vsaka knjiga po štiri dolarje.
REVOLUCIJA V HOTEDRŠICI (Siena Blažič) — Cena $2 —
misli
l.(THOUGHTS) Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji • Ustanovljen leta 1952 • Izdajajo slovenski frančiškani • Urejuje in upravlja Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,19 A’Beckett Street, Kew, Victoria 3101 — Telefon: (o3) 861 7787 • Naslov MISLI: P.O. Box 197, Kevv, Vic. 3101 • Letna naročnina $5.- se plačuje vnaprej (izven Avstralije $8.-, letalsko s posebnim dogovorom) • Rokopisov ne vračamo. Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema. • Stava: Polyprint (Vic.) Pty. Ltd., 1 Dods Street, Brunswick, Vic. 3056 - Tisk: Distinction Printing, 164 Victoria Street, Brunswick, Vic. 3065.
BOŽJE
VSEBINA • Post — Po “Duhovnem življenju” — stran 33 • Deliti — stran 34 — Naša vest — + Lojze Šuštar, nadškof — stran 35 • Tehnološke spremembe in njihov vpliv — A.L.C. — stran 37 • Pot drži samo naprej — črtica — Vinko Beličič
— stran 39 • Nov človek za nove čase — Franc Rode v “Duhovnem življenju” — stran 41 • Majhna razlika — A. K. Ruf — stran 42 • Korenine slovenske kulture — Iz “Katoliškega glasa” — stran 43 • P. Bazilij tipka ... — stran 44 • Izpod Triglava
— stran 46 • Dobri in “dobri” kristjani — stran 48 • Adelaidski odmevi — p. Janez
— stran 50 • Dajmo petku smisel! — stran 51 • Vozniki — F. Grivški — povest-nadaljevanje 18 — stran 52 • Naše nabirke — stran 52 • Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 55 • Obračun — pesem — Oton Župančič — stran 57 • Z vseh vetrov — stran 58 • Kotiček naših mladih — stran 60 • Križem avstralske Slovenije
— stran 61 • Temu se smejejo doma ... — stran 64.
Omisli
IN
človeške' i
LETNIK 30 — ŠT. 3 MAREC 1981
POST
ČLANEK nosi v argentinskem "Duhovnem življenju" poleg besede POST v naslovu še dodatek: “le druga beseda za modrost, svobodo in ljubezen". Ko ga boš prebral, boš morda post res pravilno razumel.
S pepelnično sredo smo začeli postni čas. Na pepelnico je strogi post, prav tako na veliki petek. Vse petke postnega časa se vzdržimo tudi mesnih jedi.
To so preproste ugotovitve o cerkvenih navadah in zapovedih. Ob njih se marsikdo le spomni na stare čase. ki so minili. Ta ali oni se morda pomilovalno nasmehne srednjeveški zastarelosti in verski primitivnosti. Drugi pa se prav ob tem zaveda duhovne pomembnosti življenja, veličine krščanskega gledanja na svet. odgovornosti zase in za druge, in preizkušnje modrosti, ki je stara kot človeštvo.
Če bi naš post ne pomenil nič drugega kot odpoved neki jedi ali merjenje količin, ki jih še smemo brez greha zaužiti, ter odpoved neki zabavi, kar pa vse bogato z drugim nadomestimo, potem je naš post res malenkost, zaostalost in prava smešnost. To ni krščanski post.
Vendar je treba iskreno priznati, da kljub pridigam in raznim razlagam mnogi ljudje posta ne razumejo, ga jemljejo preveč zunanje, posebno pa brez pravega odnosa do resničnega življenja, do celotne krščanske misli ter Kristusovega zgleda in daritve. Tako še mnogi z veseljem ali z žalostjo mislijo, da vera propada, če se spominjajo postne navade in je postna postava zdaj omiljena do skrajnosti.
Post je kristjanom predvsem šola za življenje. Ni lepega in srečnega življenja zame in za druge brez odpovedi, kot ni vinograda brez obrezavanja. cvetočega vrta brez obdelovanja in prijetne hiše brez čiščenja.
4
LJUBEZEN JE EDINA,
KI RASTE IN BOGATI,
ČE JO RAZSIPNO RAZDAJAMO.
ČLOVEK,
KI VESELJE DELI,
NI ZATO NIC REVNEJŠI. A LEPŠE JE TEDAJ NA SVETU:
SRCA SO SRECNEJSA,
SPOKOJNEJšA,
MOČNEJŠA.
ČLOVEK SAM
LEPŠA B02JA PODOBA.
Če hočem biti dober in hočem svoje dolžnosti v redu spolniti, če hočem drugim koristiti, se moram znati premagovati, si marsikaj odreči, in živeti po modrosti in ljubezni. .Post je šola in izraz te pripravljenosti. Saj je to predvsem simbolična beseda in dejanje, ki nas spominja na vse prostovoljne odpovedi.
Pa tudi na tiste, ki nam jih nalaga življenje samo in jih z razumevanjem in dobrohotnostjo sprejemamo.
Zelo poceni bi bilo, če bi se odkupili le z odpovedjo nekaj grižljajem mesa ali s čim podobnim. Vsak se mora predvsem tam postiti, kjer je prav njemu najbolj potrebno, kjer bi mu neurejene strasti ali razvade najhitreje gospodovale. In tam, kjer smo drugim najbolj v nadlego, spotiko ali škodo. (K temu lahko dodamo, naj s pridružitvijo postni akciji “Project Compassion” naša odpoved pomeni tudi pomoč najbednejšim na svetu, kar da postu še večjo vrednost!)
Štetje mesnih zalogajev, merjenje sitosti in nadomeščanje ene slastne jedi z drugo je povsem nevredno krščanskega posta, cerkvene zakonodaje in pričevanja za Kristusa.
Post je tudi izraz naše zavesti o človekovi svobodi in odgovornosti, zasluženju in krivdi. Pomeni našo zavestno in svobodno privrženost Kristusovi ljubezni, ki ga je peljala v jasli in na križ. Zato je krščanski post zmaga duha nad poželjivostjo, zmaga ljubezni nad grabežljivostjo in zmaga srčne širine nad sebično ozkostjo zagledanosti vase.
Tako je krščanski post le druga beseda za modrost, svobodo in ljubezen, kar vse pomeni Kristusovo veselo oznanilo.
Deliti
Kruh,
ki ga ti ne potrebuješ, je kruh siromašnih.
Obleka,
ki tl visi v omari, pripada njemu, ki Je nag. Čevlji,
ki jih ti ne nosiš,
so čevlji njega, ki hodi bos.
Denar,
ki ga hraniš pod ključem, je denar potrebnega.
Bazilij Veliki
Deliti ni stvar sposobnosti, marveč zadeva volje.
Da bomo lažje delili, hočemo v postnem času drugače živeti: preprosteje, varčneje, skromneje.
NASA VEST
f LOJZF. ŠUŠTAR, nadškof
KAKO SPOZNAM. KAJ JE PRAV? PRAV delati, pošteno živeti, biti dober je cilj nravnega odločanja. A kako naj človek spozna, kaj je prav, kai je zanj dobro?
Otrok vpraša starše, mladi zaupajo učiteljem in vzgo-Jl|eljem. strokovnjaki povedo tistim, ki se sajni premalo ^P°znajo, če vedno in v vsem ni mogoče vprašati druge.
rei človek hoče odločati po svoji pameti, hoče biti s,|niostojen in neodvisen. Posebno na nravnem področju želi odločati po lastnem prepričanju. Dostojan-stv° in odlika človeka obstaja v tem, da s svojim razu-niom spozna različne možnosti, jih presodi in se svo-odno odloči za to. kar se mu zdi prav. V nravnem ■'Oljenju so pomembne le tiste odločitve, ki na podlagi 'Poznanja prihajajo iz notranjega prepričanja in so sv°bodne. Kar se zgodi iz nevednosti, iz notranje nuj-n°st> ali pod zunanjim pritiskom, za to človek v etič-nen' smislu ni odgovoren.
^ Od svojega Stvarnika ima človek posebno zmožnost. “* razloča med dobrim in slabim, spozna nravne norme lr> se zave njihove obveznosti. To zmožnost imenujemo Vest- Vest je po besedah 2, vatikanskega koncila “člo-'*kov0 najbolj skrito jedro”, kjer spoznava, kaj je Pr‘,v in kaj ne, kjer doživlja svojo svobodo, pa tudi •'zna svojo dolžnost delati dobro in opustiti slabo, ^er se odloča in zaveda svoje odgovornosti. “Zvestoba . ves,i povezuje kristjane z ostalimi ljudmi jjri iskanj*1 resnice in pri pravilnem reševanju tolikih nravnih Prašanj, ki se pojavljajo v življenju posameznikov in ružbe”, pravi 2. vatikanski koncil.
^ Toda ali ni največja težava v tem. da so mnogi, tako . Vsaj zdi, vest izgubili, jo zadušili, da se odločajo . ^e'aj° brezvestno? Ali da je njihova vest tako iz-ena in pokvarjena ter zmotna, da jim sploh ne ,.:e resnice? Koliko je takih, ki se sicer sklicujejo na
“stno
vest. drugi pa jim pravijo, da je njihova vest
ln da jim ne pove pravilno, kaj je dobro in
1	slabo. Kaj vse se dogaja v imenu vesti in v sklice-vanju
ni|dita
Zlr>oina Ra j
na lastno vest! Zakonsko in družinsko življenje ve 'a 2®'e^ov več kot dovolj. Ali je torej zaupanje v esl upravičeno?
SQ ^er druge poti, razločevati dobro in slabo, preda 1,1	‘n	se odločati, sploh ni. Gre torej za to.
r. 'nia človek pravo vest. Pravo vest pa ima, kdor ima in ,11 ^u| za vrednote, da se zaveda razlike med dobrim
'n slabim
r'*tni M
** ta -
rekoč CUI 23 vrec*nole Pr' mnogih peša, da živijo tako-onstran dobrega in slabega in so na etičnem
v nravnem smislu besede, ne samo med ko-'ni in škodljivim.
0rda je res največja nevarnost današnjega časa.
Področju
popolnoma otopeli, postali gluhi in slepi za
nravne vrednote, za norme in dolžnosti. Večkrat nastaja vtis, da današnje javno življenje vest ubija in ljudi naravnost sili k brezvestnosti. Človek ima vtis, da bolj ko je kdo brezvesten, bolje se prebija skozi življenje.
Kjer se vest več ne oglaša, tudi ni več zavesti slabega, krivde in greha. Mnogi imajo to za svobodo, ki jo je treba iskati. Vest je v nevarnosti in s tem je v nevarnosti človek sam, je pred leti dejal švicarski psiholog Hans Zbinden. Pomanjkanje notranjega miru in osamosveščenja, razkrajanje pravega pojmovanja človeka, suženjsko uklanjanje javnemu mnenju in diktaturi večine in mode, stalno eksperimentiranje brez zavesti odgovornosti, zmešnjava v pomenu besed, etična nevtraliteta in neopredeljenost ogrožajo vest in s tem človeka in njegovo življenje.
Kaj storiti? Ni druge poti kakor vrniti vesti njeno mesto in vlogo v osebnem in družbenem nravnem življenju. Treba je najti pot nazaj k pravemu razumevanju vesti kot tistemu notranjemu glasu, ki človeka nikdar ne zapusti in mu hoče posredovati resnico, k tisti zavesti,	da	obstaja	razlika med dobrim in slabim,	da
ni vse enako in da je človek dolžan delati dobro in opuščati slabo in da je za svoje odločitve odgovoren.
Namesto da bi se predajali zbeganosti in negotovosti, kaj še drži. moramo odkriti in uveljaviti v sebi vest.
O	lem je treba pametno razmišljati in se dati poučiti. Po vesti človek spozna. (Ja ni najvišje bitje, ki stoji onstran dobrega in slabega ali ki sam o tem odloča. V n je j odkriva postavo, ki si je ne daje sam. temveč jo najde v svoji notranjosti in se ji mora pokoravati, kot pravi 2. vatikanski koncil. Človek ima sicer možnosti, da svojo vest zaduši, da se ne ravna po njej in 'se postavi ne pokorava. A v tem si izreka svojo obsodbo in izkušnja uči, kakšne so posledice. Poglejmo le v razbite zakonske skupnosti in razpadle družine!
V	vesti človek spozna, kaj je prav. Ostane pa vprašanje. odkod vest to spozna.
ODKOD VEM. KAJ JE PRAV?
Po vesti	spozna	človek, kaj je njegova dolžnost,	za
kaj naj	se	svobodno odloči. Vest je kakor antena,	ki
prejema valove od drugod, jih dovaja sprejemnemu aparatu, ki jih spreminja v besede in slike. Če aparat ni vključen ali če antena ni pravilno naravnana na oddajno postajo, ni mogoče slišati ali videti slik. Če človek izključi vest ali če je ne uskladi z valovi, ki jift izžarevajo oddajne postaje, ne ve, kaj je prav.
Ostanimo pri podobi! Katere so oddajne postaje za anteno vesti? Veren človek bo najbrž odgovoril: Cerkev. božja beseda. Bog. Kakor je to sicer res, ne smemo prezreti, da je prva oddajna postaja človek sam. Čim-
bolj človek pozna samega sebe v vseh svojih razsežnostih in globinah, tem bolje ve, kaj je prav in dobro, to namreč, kar je človeku kot osebi in kot družbenemu bitju primerno, kar mu ustreza, ga bogati in osrečuje, osvobaja in izpolnjuje.
Filozofska etika, ki se ne ozira na božje razodetje, črpa nravne norme iz človeka in njegove narave. Tisti, ki danes zastopajo tako imenovano avtonomno etiko, trdijo, da drugega vira. drugih oddajnih postaj sploh ni in jih ne sme biti. Kolikor ta nauk zanika Boga kot prvi vir in zadnji cilj človeka, je po našem krščanskem prepričanju napačen in nesprejemljiv. Kolikor pa trdi. da je treba najprej poznati človeka in že na podlagi lega spoznanja vemo. kaj je prav in dobro, je to pravilno.
Največja težava pa je. kako res spoznati človeka v vseh njegovih razsežnostih in globinah. Filozofija, antropologija, psihologija, sociologija in druge znanosti so v teku zgodovine prikazale veliko in nikdar dosežno bogastvo človeka. In vendar znanstvena spoznanja še ne posredujejo vse resnice o človeku. I.e kdor pozna Boga, pozna človeka, je dejal nemški antropolog in filozof Romano Guardini. Božje razodetje dopolnjuje in poglablja znanstvena dognanja o človeku. Preko oddajne postaje človeške narave se javlja Bog. “Človek ima * svojem srcu od Boga zapisano postavo, in poslušen ji biti, ravno v tem je človekovo dostojanstvo; in po njej bo človek tudi sojen”, pravi 2. vatikanski koncil. Že sveti Pavel je zapisal v pismu Rimljanom, da so tisti, ki ne poznajo razodete božje postave, sami sebi postava. Postava je zapisana v njih srcih, ker jim to izpričuje njih vest (Rim Ij 2, 14—15).
"Srce", v katerega je zapisana božja postava, je človek v svojem konkretnem položaju z vsemi posebnostmi, darovi in pomanjkljivostmi, zmožnostmi, nalogami in dolžnostmi. Vase mora torej iti človek, sebe iskreno
in odkritosrčno spoznati, da bo vedel, kaj mora storiti. Ali ne ve mati iz svoje notranjosti, kaj je njena dolžnost do otroka? Ali ne najde človek iz srečanja z bližnjim pravega odgovora, kaj naj mu stori? Ali se iz sožitja v zakonu in družini ne pokaže, katere so nravne dolžnosti?	Ker ljudje	bežijo pred	seboj,	ker
zapirajo oči	pred	konkretnim	položajem	in	srce pred
bližnjim, ne	vedo,	kaj je treba	storiti.
Ker pa človek v svojem srcu ni tako pošten, dober in čist in ker ga v spoznanju samega sebe moti toliko sebičnih nagonov in teženj, ker je njegovo spoznanje zelo nepopolno, pomešano z vsemi mogočimi zmotami in izpostavljeno meštetim vplivom od zunanj, skratka, ker je človek oddajna postaja, ki je zelo nedovršena in neprestano motena, spoznanje lastne narave ne zadošča. Človek potrebuje pomoči, na nravnem področju še bolj kot	drugod, tako za	spoznanje	dobrega	kot
slabega kakot tudi za pravilno odločanje in življenje. To pomoč mu daje Bog v razodetju, ki ni samo beseda in pouk. ampak hkrati notranja razsvetljenost za spoznanje in podpora za odločitev in izvršitev.
Cerkev ima nalogo, da oznanja, razlaga in posreduje božjo pomoč in jo izpričuje. Cerkev in njena avtoriteta ni sama zase oddajna postaja za vest, ampak le posredovalna in ojačevalna — pomožna postaja. Takih postaj je v človeški družbi nešteto, a niso vse usklajene in povezane med seboj. Tudi zakon in družina naj bi bili zvezni in ojačevalni oddajni postaji. V nekem smislu je to vsak človek za svojega bližnjega. Vprašanje je le. ali je v zvezi s prvo oddajno postajo, ki je Bog.
Položaj na etičnem področju ni tako obupen, kakor mnogi trdijo. Le anteno — vest — je treba spraviti v red, jo prav obrniti, da bo sprejemala prave valove, potem pa poslušati, razmišljati, odgovorno presojali in se pošteno odločati.
Kam so usmerjene antene? Navzgor, da sprejemajo vesti od vseh strani sveta.
So antene tudi simbol naše usmerjenosti? Smo odprti za sporočila “od zgoraj”?
Tehnološke spremembe— njihov vplivi
SPREMEMBE v avstralski tehnologiji zahtevajo Ulili izboljšanje šolstva V pismenosti, računanju in uvajanju novih predmetov, da bo kos novim zahtevam.
Ko slišimo o tehnoloških spremembah, takoj pomi-slimo na televizijo, anti-biotike, avtomatizirano proiz-v°dnjo in druge iznajdbe. Torej nekaj novega, o čemer nc vemo dosti, a se bomo s tem sprijaznili, kadar bo P°lrebno.
V	resnici je to važno vprašanje, ki utegne močno spremeniti dosedanji način življenja. Zato povsod razi-'kujejo in objavljajo študije glede na zaposlitev, gospodarstvo in družbene posledice. Mnogi zahtevajo uvajanje novih predpisov za industrijske odnose, vladno Podporo in podobno.
Naša zvezna vlada je pred tremi leti zadolžila pose-odbor z nalogo, da preiskuje tehnološke spre-n'eriibe v Avstraliji. Po dveh letih so izdelali poročilo >Mayer’s Report). Definicije ter nekateri zaključki so P°v2eti in vključeni v ta sestavek. Tehnologijo je razu-kot zbirko informacij, znanja in preverjenih iz-usenj za proizvodnjo in uporabo blaga in uslug. Teh-n°loške spremembe pa so spremembe v proizvodnjah. slr°jih, napravah in materialih, ki vplivajo na način zmogljivost ter učinkovitost podjetja. — Razvojna s,l'Pnja tehnologije vpliva na vrsto zaposlitve, na se-Mav° industrije in družbeno-gospodarsko ravnotežje države
Oglejmo si na enem primeru posledice tehnoloških sPrememb. Kadar eno podjetje uvede novo tehnologijo. Postane s starim in uvede boljši način dela. S tem je £b°ljšana učinkovitost dela in rezultat je prihranek.
*	prihranek se lahko porabi za povečan dobiček last-J''kom, zvišanje plač, ali pa znižanje cen v korist pomnikom. V vsakem primeru eden od teh lahko po-'r°Si denar drugje, si kupi blago ali usluge in tako l,s<vari novo zaposlitev. Podjetja, ki ostanejo pri starem '<lfinu poslovanja, niso več konkurenčna in sčasoma
Pr°padejo.
^se to narekuje vskladovanje družbenih posledic. ° kot ureditev vprašanj odpuščenih delavcev, šolanje trening za nove poklice. Danes država skrbi, da so Pr<;dnosii in bremena tehnoloških sprememb približno
P"r<izdeljena
Seveda so še drugi pogledi. Po eni strani delavci ko učinkovitejše delajo, kar dvigne življenjski stan-
•	po drugi strani pa povzročajo brezposelnost in ! *l(' drugih težav. Kakršnokoli stališče kdo ima, vpliva noloških sprememb ni zanikati. O družbeno-gospo-,lrskih posledicah glede na tehnološke spremembe je
toliko nasprotujočih si mnenj, da ni končnoveljavnih zaključkov. V tem članku ne razpravljamo o povezanih družbenih in moralnih vprašanjih, ampak samo opozarjamo, da posameznik mora računati s spremembami in bili nanje tudi pripravljen.
Tehnološke spremembe vplivajo na zaposlenost in način/ kako se opravlja dele Če primerjamo nekatere današnje poklice, vemo, da jih ni bilo pred tridesetimi leti. Poglejmo samo po pisarnah, ki imajo klimatizirane naprave, električne pisalne stroje, mini-računalnike, programirane kalkulatorje, telekse in druge sodobne naprave. Za vse to so potrebni novi poklici, ki zahtevajo več znanja in treninga. To so servisni tehniki, programerji. sistem-koordinatorji. analisti in drugi. •
Po tovarnah se zaposluje manj nekvalificiranih delavcev, po pisarnah manj strojepisk. Službe pa Se vedno lažje dobi višje izšolano tehnično ali administrativno osobje.
Kakor je hitra rast novih podjetij, tako je nagel propad starih, ki niso izkoristile novega napredka. Dober primer je švicarska urarska industrija, ki je do nedavna s svojo proizvodnjo obvladovala svetovno tržišče., v zadnjih letih pa je ostalo preko tri četrtine švicarskih urarjev brezposelnih. V urarstvu danes prevladujejo Amerikanci in Japonci, ki so izkoristili spremembe z uporabo novih materialov (tekoči kristali, mikro-baterije) za digitalne — quartz ure. ki so boljše in cenejše od prejšnjih mehaničnih ur.
Tehnološke spremembe povzročajo ustanovitev novih podjetij. Danes v Ameriki ena četrtina vseh industrfj ni stara preko deset let. To je predvsem primer v mikro-elektronski industriji. Mnogo malih podjetij se je razvilo v veleindustrije (Silicon, Intel, Aple in druge). Ta nova dinamična podjetja preprečujejo dolgoročni obstoj velikanskih podjetij, ki bi v svojih panogah lahko (.liktirala svetovno tržišče (ameriška avtoinduslrija).
Oglejmo si važne tehnološke spremembe v zadnjih dvesto letih, ko eden važen izum sledi drugemu in to vedno hitreje.
Prvi enostavni parni stroj je izdelal Nevvcomen (1712). S tem izumom je vplival na razvoj v metalurgiji. termodinamiki in sorodnih področjih.
James Watt (1767) je izboljšal stroj na paro (od
1.5r/> na 3% izrabe goriva). Hotel je izboljšati črpalke v rudnikih in nehote sprožil industrijsko revolucijo, ki je spremenila svet v naslednjih sto letih.
Nov napredek zaznamujemo z izdelavo prvega motorja na notranje izgorevanje. Izumitelj je bil Otto
(1867). Sledijo izboljšanja v učinkovitosti izgorevanja goriva. Bencinski motor (23% izrabe goriva), ladijski diesel motorji (30% izrabe goriva), velike parne turbine (40% izrabe) so bili vse izumi v razdoblju zadnjih sto let.
Po drugi svetovni vojni se hitro vrstijo izumi, ki so popeljali. v začetke mikro-elektronske industrije. Leta 1946 je bil izgotovjen prvi računalnik na elektronske žarnice. Naslednje leto je Bell izdelal prvi transistor (ENIAC), ki je takoj izpodrinil uporabo žarnic v radio-i nd ust rij i in podobno.
V	1960 dobimo prvi integralni tokokrog (integrated circuit), ki vodi preko drugih odkritij do mikro-pro-cesorjev.
Vse to odpira vrata novim industrijam, ki odgovarjajo tudi novim potrebam, kakor zmanjšanja velikosti, znižanja stroškov in izboljšanja izdelka.
Spodnja primerjava zgovorno pokaže razlike:
	Računalnik	Mikro-	Razlika
	1960	računalnik	
		1980	
Obseg	40 m3	0.02 m 3	: 2000
Poraba toka	30 kW	5 mW	: 6 milijonov
Stroški obratovanja			
(EG)	$1.50	1 cent	: 150
Zmogljivost	1	100	x 100
Ni dvoma, da smo pred mikro-elektronsko revolucijo, ki bo prinesla hitrejše in večje spremembe kot industrijska revolucija v 19. stoletju. Predvidenih sprememb časovno ni mogoče točno določiti, a je računati z njimi. Važni dejavniki so narašanje prebivalstva, svetovna potrošnja energije, denar za investicije, varstvo narave in mnogi drugi.
Tehnološke spremembe so povezane z gospodarsko rastjo in razmerje je dostikrat zapleteno s polno nerešenih vprašanj. — Nekateri ekonomisti trdijo, da se na daljšo dobo ponavlja rast in upad gospodarske de-
javnosti na stopnji določenega tehnološkega napredka. Zato govorijo o krogih. Vsak krog se začne s pomembnim izumom, ki vodi do močne gospodarske aktivnosti, potem pa sledi zastoj (stagnacija). Novo večje odkritje je lahko začetek novega kroga. Trajanje enega kroga približno računajo na preko pol stoletja.
Prvi krog je zajel paro in pogonsko industrijo. Drugi bencin in transport. Tretji električno silo v industriji, gospodinjstvu in podobno.
Za mnoge je stanje današnjega svetovnega gospodarstva v značilnem obdobju upadanja (recesije) in zastoja (stagnacije). Zato verjetno stojimo pred novim obdobjem in uporabo nove tehnologije (mikro-elektronske. biotehnične in druge) in s časom lahko pričakujemo povečano gospodarsko delovanje.
Kakor so se cehi — kot bolj obrtniška organizacija
—	razlikovali od industrijske organizacije, tako se je tudi učenje mladine razlikovalo od današnjega množičnega šolanja.
Vse tja do 18. stoletja je mladina sprejemala znanje in veščine preko družine, vajeništva ali verskih ustanov.
V	19. stoletju so začetki množičnega šolanja za potrebe industrializacije. Sčasoma se je razvil šolski sistem z obveznim šolanjem in birokracijo, ki nosi nekaj krivde za današnje očitke, da šolstvo ne drži prav koraka s splošnim razvojem. Neglede na različne poglede na šolanje, odpraviti je regimentacijo, pouk individualizirati, učiti dejstva in tako naprej. Šolski sistem mora biti zakoreninjen v sedanjosti s perspektivo na prihodnost.
Današnji študent mora tako študirati, da ne porabi časa samo za predpisane vaje ter zbiranje podatkov, ampak se nauči tudi, kako se obravnava — torej metodo. Predvsem pa si mora pridobiti splošno znanje za med-človeško sporazumevanje in družbeno vključitev.
Tak študent — jutrišnji delavec, bo pripravljen tud' za obvladovanje tehnologije, ki je v bistvu le sredstvo za uporabo, v dobro ali zlo.
A. I.. C.
Koper
OBČUTEK, da je versko in vobče duhovno Življenje v naši fari že povsem zamrlo oziroma Se omejilo na nekaj suhih, uradnih zunanjosti, je bil tako globok, da ga niti novica o bližnjem milijonu ni omajala. “Preveč je vse zavoženo, preveč zanemarjeno, preveč so ljudje zagrenjeni in Pohujšani od slabih kristjanov, da bi mogel mi-s'lon še izbrskati vrelec žive vode v ostrem kamenju in jedkem prahu!”
Po vseh skupnih prošnjih molitvah v cerkvi je naposled prišel prvi večer. Zvonilo je in vabilo. Vurniki so se pridruževali pesmi s kora in čakali: Potem je stopil na prižnico belolas misijonar mladostnega in vedrega obličja.
Napete obraze poslušajočih, vprašujoče oči,
0 čem bo govoril in kako mu bo tekla beseda, le tuji gospod kmalu omečil in potegnil za seboj. Starejšemu, ljubeznivejšemu, se je pridružil mlaj-Sl' globlji: oba pa sta se ponižno uvrstila med n<tx potrte, nemirne, iščoče, trpeče, dvomeče, "kupujoče. Nista grmela kot osorna upnika nad dvižni ki, nista iskala pomilovalnih besed z.a grajo n°ših slabosti, naše tostranosti in lenobe, nista 'Ve Ponašala z. rdečino odličnih cerkvenih oblačil, "t beseda jima ie tekla v vsej blagoglasnosti. Iz <>Cl jima je sijal plamen vere v resničnost tega. ^Ur sta govorila, in ta plamen nas je prepričeval,
moramo hoditi in ne omahovati, da je naša 'e,,ielj\ka usoda neizbežna in da je cilj en sam: Pnti v večno življenje, zaslužili si ga ne s častmi ln veljavo tega sveta, marveč z vero, upanjem ljubeznijo.
1 Zasopla naglica dnevnih opravil od rane ure ," Prvih zvez.d ni bila več tako živčna in brez-lzh°dna, d uši ji va in ubijajoča: vsak večer se je "Musil veliki zvon, in v lahnem duhu mandeljnom
ga cvetja in nekega daljnega dima smo šli v (erkev in. ugotovili: Že spet nas je več kot sinoči!
. Sedim v svetlobi večerne cerkve in poslušam. °^n,u s,no tu in čemu vse naše delo, kaj je greh. urn gremo skozi grozo smrti, spričo katere z.ble-. lo vse zemeljske slasti in stiske. Vse je tako IUsHo, preprosto, naravno, da se čudiš, kako mo-e,() tolikšne množice malobrižno in posmehljivo n>nx°. Gledam misijonarja, pijem mu besede iz ’ ln v mislih nadaljujem komaj začete "njegove 'Qvke .— ln /i() vidim, da sam glasno izgovarja
Pot
drži
samo
naprej
besede, ki so se trenutek prej rodile v mojih mislih, čutim, da sva si kot pesem in odmev — in da se to dvoje skrivnostno poraja drugo iz drugega.
V	ostro kamenje in jedki prah je prihajalo božje življenje, in vsak večer smo se po enourni dušni kopeli lahkotnejši vračali pod zemeljske zvezde.	~~\Z
Mlajši, a globljiTzastare mogdče manj razumljivi misijonar je začel najtežjo in najskrivnost-nejšo zapoved: ljubezen do bližnjega, ki je enaka ljubezni do Boga.
Če čutim, da je Bog s svojo ljubeznijo v meni. da živi v moji duši in me osrečuje z velikim mirom in zadovoljstvom. Ali se tega Bog ljubiti ne pravi isto kot blagrovati sam sebe, ljubiti svojo čudovito notranjo srečo? Ta ljubezen res ni težka!
Če pa vidim, da bližnji iz malomarnosti ali nadutosti ne išče sreče in miru, ki sta v Bogu. se vsemu, kar je meni najbolj sveto, posmehuje, še druge odvrača od rešnje poti, na katero jih vabim, in me s svojo hudobijo zalezuje — kako !aj ga ljubim?
Dolgo in goreče je govoril mladi misijonar, od vseh strani je naskakoval pečino, ki je v človeškem srcu, in čutil sem, da korenine zla popuščajo in da je skrivnost ljubezni največja, da je sreča ljubezni najslajša in najpopolnejša.	———v.—"
Kdor ljubi, vse razume in vse odpušča: edino po tej poti je moč občutiti "nebesa v sebi", brez katerih nihče ne pride v večno življenje. _ ( ^
V	molk desete večerne ure je donel misijonski zvon — in jaz sem z drugimi klečal, v dlani skrival človeško slabost in molil, da hi jo novo spoznanje za zmerom izžgalo iz mene. Tišina cerkve, pod lučmi klečeči, sklonjeni verniki; misijonar v koretlju in vijoličasti štoli kleči na prižnici, obrnjen proti oltarju, in v duhu moli za nas in z.ase, da bi se ljudje ljubili med seboj in da bi svet po
lej ljubezni spoznal, da nismo samo od tega sveta.	—___________
Misijonarja sta se že davno vrnila v svoj kraj in jaz se vnovič spopadam z upornim človekom v sebi, odkar tistih večernih kopeli ni več.
Pot drži samo naprej in jo je treba sproti, dan za dnem, premagovati in osvajati in ne gledati nazaj. Kruti svet nas preskuša, in kolikor zmagujemo nad njegovimi potmi, toliko je sreče v duši. Edino vzajemna ljubezen, s katero prenašamo drug drugega slabosti, nam lahko lajša težo in vročino romarske poti in nje zadnjo preskušnjo ob vratih v svetišče večnosti.
Ne more umreti, kdor ljubi, ne more se zgruditi, kdor sliši novo pesem, ki mu jo je, trpečemu in željno prosečemu, dahnil v dušo Stvarnik.
VINKO BEL1Č1Č. Trst
V rebri diha pomlad
UGLEDNI francoski časnikar Andre Fontaine je *'■ oktobra 1979 v pariškem Le Mondu zapisal o pape-Janezu Pavlu II.: “Noben kralj, noben predsednik, noben generalni sekretar, noben popevkar, noben šport-nik, noben filmski igralec — nihče ne more tekmovati '■ njim v popularnosti."
Pojav je res izreden, saj je pred dobrim letom razmeroma malo ljudi vedelo, kdo je kardinal Wojtyla.
NOV ČLOVEK ZA NOVE ČASE
naši dobi. ko nekateri toliko govorijo o smrti Boga. ” ‘'teisiičnem pogledu na svet in na življenje, o znano-ki naj bi razkrinkala staro utvaro o Bogu — v j^ši dobi se zbirajo milijonske množice okrog človeka.
I J'ni prinaša bistveno duhovno sporočilo, ki jim go-^0|' " Bogu in o dostojanstvu človeka, ustvarjenega po
podobi. Očitno so nekateri prehitro pokopali 8a. Očitno Bog umira hitreje v Šolskih učbenikih kol v sreu množic.
. *^)e je vzrok pojavu, ki ga ni nihče predvideval? Tu V|diin predvsem dva vzroka.
Najprej je tu osebnost svetega očeta. Priznali
t|a je (a "slovanski papež” izredno prikupen.
'•'lesno močan, neutrudljiv (68 govorov v devetih dneh potovanjem na Irsko in v Združene države), s *llokinii obzorji. z nenavadnim čutom za situacijo, tako
II se vselej "znajde”, z veliko človeško toplino in ne-^azadnje s svojim čutom za humor, ki sprošča mno-
Iz vse njegove pojave žari nekaj posebnega: go-
je
U'VOst I 'ako
n veselje odrešenega človeka. Politiki, dostikrat smešno slovesni v zavesti svoje pomembnosti, po-laiajo ?e kar ljubosumni.
Janez Pavel II. ljubi življenje. Gre mu naproti. Gre 'Množicam, poln vesele in močne vere. Kaže. da ne ..	1 dolgo za vatikanskimi zidovi. Vleče ga ven. v
n<1 prostorja, kjer se zbirajo množice. --------------'■"?
In Ja.
se to: očitno mu papeška služba ni pretežka. Nik-
nc toži nad bremenom, ki mu ga je naložila božja
^ev>dnost. Nasprotno, vesel je. da je papež, in dobro
*	P»čuti v svoji vlogi.	...
(, Ar>gleški časnik The Economist. ki mu ni mogoče njt.atl pretirane pozornosti do duhovnih problemov Posebnega	nagnjenja do “papizma", je	ob	priliki
P	sal o njem:	“Sueh Magnetism is Power"	—	takšen
j '■ne,izem je moč. Ta magnetizem je pritegnil mili-v	Ke množice	v Mehiki, na Poljskem,’ na	Irskem in
Pr.	dru?en'h državah (zdaj že tudi v Braziliji.	Afriki.
K^c,ji. Nemčiji, na Filipinih in Japonskem — Op. ur.).
M
ars>komu bi se spričo lakih uspehov zavrtelo
glavi. J;mez Pavel II. ostaja preprost, očetovski, dobrohoten. nenarejen. Če ga prevzemajo čustva, se ne sramuje tega pokazati. Nedvomno je ostal tak zaradi globoke vere. Po veri ve, da je šamo Kristusov namestnik. glasnik njegove ljubezni, služabnik božjih služabnikov. Ta vera ga je kalila skozi štirideset let v ponosnem uporu proti vsem tiranijam.
Drugi vzrok tega pojava pa je trenutek, ki ga živi človeštvo. Neka doba je za nami. Doba političnih mitov in ideologij. Tako kapitalistična kot sovjetska (beri: komunistična — op. ur.) družba sta izčrpani, prazni, brez duhovnih vrednot. Človeku nimata kaj povedati. Tako je človeštvo brez cilja. Vse bolj mu je jasno, da ne obvlada svoje usode, da ni sposobno premostiti krize, ki se napoveduje, ki je že tu. Da je na milost in nemilost prepuščeno naključnim napakam v računalniku ali muhavosti tega ali onega politika. Medtem pa so povsod po svetu na dnevnem redu zatiranja, mučenja. izkoriščanja, vsakovrstna kršenja človekovih pravic. Kako se ne bi človek v teh razmerah spraševal o smislu svojega življenja in delovanja na zemlji? "Dru-^žbe umirajo, ker nimajo nobenega cilja", pravi francoski marksist Garaudy. Politični govori zvenijo vse bolj prazno. Človeštvo čuti. da mu politiki nimajo več kaj povedati.
Tako je v mnogih pogledih Janez Pavel 11. človek za naš čas. človek za naš trenutek. V svelu. polnem strahu, tesnobe in razočaranj, je utelešenje mirne gotovosti in upanja, neustrašen in dobrohoten. In trden. S trdno vero preizkušenih. Tako je za milijone in milijone ljudi postal vir upanja.
človeštvu prinaša najprej sporočilo o ljubečem Bogu. ki nas je posinovil v Jezusu Kristusu. V svojem prvem nagovoru na ameriških tleh je dejal: “Vsakega izmed vas bi želel osebno srečati in mu po\edati, da ga Bog ljubi, da mu je kot človeku podaril dostojanstvo brez primere. Hotel bi mu povedati, da je papež njegov prijatelj in služabnik.” Tako v Mehiki kot na Poljskem, tako na Irskem kot v Združenih državah (in pri vseh
novejših obiskih — op. ur.) je govoril o Bogu, ki je svoboda in ljubezen, dobrota, lepota in veselje, neminljiva svetloba, ki ožarja vse stvari in jim daje trdnost in sijaj. O Bogu, ki edini odpira človeštvu neskončna obzorja.
Nenehno govori tudi o svetovnih problemih, ki tarejo človeštvo. Ekumenski problem mu je zelo pri srcu. S kakšnimi besedami je nagovoril protestante v Severni Irski! “Naj noben irski protestant ne misli, da je papež njegov sovražnik, da mu je nevaren ali da ga ogroža. Moja želja je, da bi vsak protestant videl v meni prijatelja in brata v Kristusu.” Svetovne religije poziva, naj se združijo v delu za mi\\^_.._ ""
Predvsem hoče prebuditi v bogatih narodih zavest, da so dolžni pomagati revnim. Pred Organizacijo združenih narodov je obsodil “prepad med tistimi, ki so krivično bogati, in množico tistih, ki živijo v revščini". Obsodil je mednarodne mehanizme, “ki podrejajo človeško življenje napačno pojmovanemu gospodarskemu napredku”. Tako hoče zbuditi slabo vest bogatašem in bogatim narodom; jih prepričati, da so dolžni deliti svoje bogastvo z revnimi, namesto da bi se pripravljali na prihodnjo. — in poslednjo — vojno. Prepričan je, da je mogoče in torej nujno spremeniti ta svet, da bo manj krivičen in manj nesmiseln.
Vse to pa izhaja iz osrednje misli, ki je nekakšno geslo njegovega pontifikata: obramba človeka in njegovih pravic. Skoraj ni govora, kjer se ne bi vračal k tej misli. Naj navedem samo besede iz Droghede, nekaj kilometrov od meje s Severno Irsko: “Vsak človek ima neodtujljive pravice, ki jih je treba spoštovati. Prav tako vsaka človeška skupnost. Vselej, ko človek krši te pravice, je mir ogrožen. Božje postave, ki jamči za človekove pravice in za njegovo dostojanstvo, ne more odpraviti nobena skupina, noben človek, nobena
država. Iz nobenega razloga. Niti ne z izgovorom, da gre za javno varnost ali družbeni red. Niti pod pretvezo državnih zakonov. Dokler se bodo dogajale krivice na katerem koli področju, ki prizadenejo človeka v njegovih političnih, družbenih, gospodarskih, kulturnih in verskih pravicah, ne bo pravega miru na svetu.”
Po drugi strani se Janez Pavel II. odločno upira raznim tokovom znotraj katoliške Cerkve. Ne ozira se ne na levo ne na desno. To mu nekateri zamerijo. Tako je neka ameriška redovnica, ki je demonstrirala proti njegovim stališčem glede duhovništva žensk, izjavila: “Zelo mi je hudo, da demonstriram proti človeku, ki ga imam po drugi strani tako rada.” Papež je pred ameriškimi škofi jasno povedal: ne bo klonil glede duhovništva žensk, odprave celibata, preprečevanja rojstev in splava, predzakonskih spolnih odnosov, razveze zakona in homoseksualnosti. Nedvomno ima tu svoje načrte: čredo je treba znova zbrati okrog Petra, zaustaviti razvoj, ki je katoliško Cerkev naredil tako podobno protestantskim skupnostim.
Očitno bo na svetovnem odru v prihodnjih letih treba računati z Janezom Pavlom II., tem nosilcem ognja, ki imenuje stvari s pravim imenom: ki pravi nasilju nasilje, mučenju mučenje, gulagu gulag; ki obsoja potrošniško družbo in ideologije brez duše.
. Z njim je krščanstvo postalo prepričljivo. Ravno zato, ker nima ječ in vojske, marveč samo besede o človekovi svobodi in dostojanstvu.
Ob moči, ki se razodeva v njem, se nam zdijo vse ideologije zanikanja medle. Ob množicah, ki se zlivajo okrog njega, se nam zdijo napovedi o smrti Boga utopične in zastarele. Prihodnost pripada Bogu. Bog se vrača v človekovo zavest. V Janezu Pavlu II. si je izbral svoje “izvoljeno orodje”. V njem je krščanstvo našlo nov sijaj, novo svežino, novo možnost.
FRANC RODE
MAJHNA RAZLIKA
NEKI PREMOŽEN IN SAMOVŠEČEN MOŽ JE OBISKAL NEKEGA MODREGA RABINA. RABI JE STOPIL Z NJIM K OKNU IN GA VPRAŠAL: »KAJ VIDIŠ TAM*ZUNAJ?«
»LJUDI.« MU JE ODGOVORIL SAMOVŠEČNEŽ.
NATO GA JE PELJAL K OGLEDALU. »KAJ VIDIŠ ZDAJ?« JE VPRAŠAL RABI.
»VIDIM SAMEGA SEBE«, JE ODGOVORIL VPRAŠANI. TEDAJ JE DEJAL RABI:
»PAZI - OKNO JE IZ STEKLA, IN OGLEDALO JE IZ STEKLA. PO ČEMER SE OGLEDALO OD OKNA RAZLIKUJE, JE SAMO TANKA SREBRNA PLAST NA NJEGOVI HRBTNI STRANI. TO SE PRAVI: BRŽ KO PRIDE NEKAJ SREBRA ZRAVEN, NE VIDIŠ VEČ DRUGIH LJUDI, VIDIŠ SAMO ŠE SAM SEBE.«
A. K. RUF
KORENINE
NAŠA kultura ima svoje korenine, iz katerih je Pognala in še poganja.
Prva taka korenina je slovenski človek sam v teku zgodovine. Slovenski človek si je izoblikoval svoj jezik. ,a čudoviti jezik, ki je Ivanu Cankarju pesem. Ta jezik Pa raste iz človeka in ne iz knjig in slovnic. Zato so se razvila številna narečja, ki so sol slovenskega jezika.
hi ne smeli izganjati iz našega občestva in se jih sr:|rnovati, kot hočejo danes nekateri.
Slovenski človek je v svojem jeziku, v svojih narečjih Pel' pripovedoval, bajal, modroval. Nastalo je tako ti-sl° Čudovito in bogato izročilo, ki mu pravimo ljudsko sl°Vstvo in ljudska umetnost. Gre za naše ljudske pe-SIT". pravljice, pripovedke, basni. reke. pa tudi' šege in n<lvade. Pri teh koreninah ljudskega slovstva so se Uc,li vsi naši veliki kulturni ustvarjalci.
^aj pa danes? V hlastanju po modernem in novem Unogi prezirajo to ustvarjalnost in so zato vedno manj slovenski. Tudi šola ima pri tem svojo krivdo, ker predalo upošteva ljudsko kulturo na raznih področjih.
Druga korenina naše kulture je krščanstvo. Če je prav ali ne. našo' pot v svetno kulturo je zaoralo krščanstvo. Sveta brata Ciril in Metod sta kot apostola tvangelija postavila tudi temelje slovenski svetni kul-*Uri. “Po pravici ju imamo za očeta vseh slovanskih Jiiustev in narodov: tem so njun prevod svetega pisma Prv' spomeniki slovanskega jezika, na katere se mora kakor na zače
komu
nosf
Ni
> začetek in vir sklicevati vsa kasnejša knji?ev-(pape? Janez Pavel II.) sJuno delo so nadaljevali sv. Modest na Koroškem. Sai so z njegovim delom povezani brtfinski spomeniki;
Pavlin v Ogleju, benediktinci iz šivanskega in dru-H samostanov. Tudi Primo? Trubar je bil kristjan — velik kristjan, ki je Slovence najprej učil katekizem 'n krščanske resnice. Ko smo se v 18. in 19. stoletju P^bujali iz ljudstva v narod, je bila zopet Cerkev — Je njeni duhovniki in tudi nekateri škofje so bili ki so slovensko ljudstvo učili branja, pisanja, ki . Pesnili in pisali prve povesti in slovnice slovenskega
•'mislimo še na vse druge kulturne spomenike, ki so ^'Mali nied nami iz krščanstva: cerkveno stavbarstvo.
Parstvo, slikarstvo, tudi cerkveno petje, prazniki, na-e	okrog praznikov. Ko	bi	vse	to izbrisali, kaj bi
01	ostalo? Krščanstvo je	s	svojimi kulturnimi vred-
n",ami postalo del slovenske kulture.
naši marksisti danes	vse to	zanikajo in skušajo
*elv	Vse to izbrisati, trgajo	s	tem	dušo slovenski kul—
^l|.1, listo dušo. ki je našo kulturo oplajala 1300 let.
1	n' to zločin nad slovensko kulturo?
slovenske kulture
Tretja korenina naše kulture so naši kulturni ustvarjalci, naši pesniki, pisatelji, glasbeniki, slikarji in kiparji; tudi naši znanstveniki, politki in gospodarstveniki.
Prvo mesto dajemo Francetu Prešernu kot tistemu, ki je najbolj naš in je istočasno segel v vrh pesniške umetnosti. Toda Prešeren ni sam, ni gora sredi pustinje. temveč je vrh sredi številnih drugih gora. Ne bi bilo prav, ko bi ob njegovem prazniku pozabili na druge pred njim in za njim.
Odkrijemo pa še četrto korenino naše kulture in to so razni miselni tokovi, ki so skupaj z evropsko zajeli tudi našo kulturo. Med temi sta zlasti dva. in sicer liberalizem in marksizem v sedanjosti.
Liberalizem je razširil obzorje naši kulturi, posebno še našim pesnikom in pisateljem. Ni šlo brez napetosti med katoliškim in liberalnim taborom. A danes moramo priznati, da so liberalni in demokratični tokovi bogatili in popestrili našo kulturo zlasti zato. ker so njih glavni zastopniki ostali slovenskega duha. Naj omenim med pisatelji le Kersnika in Tavčarja.
V	tem stoletju je pa prodrl v našo kulturo marksizem
v	svojih raznih inačicah, od socialne demokracije do stalinizma, ki je s krvavo revolucijo med zadnjo vojno prevzel absolutno oblast. S tem pa tudi vso odgovornost za slovensko kulturo.
Kaj naj rečemo o marksizmu v slovenski kulturi?
Socializem Ivana Cankarja in Srečka Kosovela ter njunih sodobnikov je slovenski, ker je predvsem krik slovenske duše po pravici in lepoti.
Stalinizem, ki se je pozneje prelevil v samoupravni socializem, je tuj slovenski duši in s tem slovenski kulturi, tuj pa zato. ker je materialističen in totalitaren: zanika duha in svobodo. Zaradi tega človek tako te?ko najde kaj pristno slovenskega v vsem, kar se danes dogaja v slovenskem kulturnem prostoru, od arhitekture prek glasbe in slikarstva do pesnikov in pisateljev. Saj ne ločiš več, kaj je nastalo v Sloveniji, kaj v Sovjetski zvezi in kaj v Ameriki. Slovenska pristojnost se razkraja v internacionalizmu. Po tej poli bomo Slovenci nehali biti Slovenci in slovenska kultura bo nehala biti slovenska kultura.
L
P
• Br. Bernard Goličnik, ki je po božiču odšel v domovino, da svojim bogoslovnim študijam doda še katehezo. je 5. februarja s še enim sobratom prejel red diakonata. To je zadnja stopnja pred prejemom mašniškega posvečenja. Podelil mu ga je v ljubljanski frančiškanski cerk-
vi	Marijinega oznanjenja nadškof Šuštar. V pridigi je nadškof naglasil diakonat kot pričevanje v današnjem svetu in kot služba ter uresničevanje evangelija. Pozval je zbrane vernike, naj oba diakona še naprej podpirajo z molitvijo in dobrimi deli, da bi tako okrepljena z njihovo pomočjo trdno in v polnosti stopala po tej poti v duhovništvo.
Br. Bernardu tudi avstralski Slovenci k stopnji bliže mašniškemu posvečenju iskreno čestitamo. Tudi mi mu obljubljamo, da ga bomo spremljali z molitvijo. Upamo, da bo po prejemu duhovništva vsaj nekaj let daroval dušnemu pastirstvu med nami.
• Naše sestre so dobile visoki obisk iz Evrope: med nami sta m. Sieglinda, generalna predstojnica kongregacije frančiškank Brezmadežne, in pa m. Alma. provincialna predstojnica slovenske province, kamor spadajo naše sestre. M. Alma je seveda slovenskega rodu. a m. Sieglinda je po rodu Avstrijka, preživela pa je trideset let v brazilskih misijonih.
Svoj obisk bi morali začeti sicer v Sydneyu, a zaradi stavke je letalo pristalo v Melbournu in tako smo jih najprej sprejeli tukaj na nedeljo 15. februarja kasno popoldne. V Sydney sta odšli šele 25. februarja, k nam pa se vrnili v tednu pred tretjo marčno nedeljo. Upam. da bosta ponesli s seboj domov lepe spomine na Avstralijo in avstralska srečanja.
• Tretja marčna nedelja je še pred nami, ko tole tipkam — ko boste brali, bo pa seveda že minula. Imeli bomo lepo domačo slovesnost med deseto mašo: Sestra Monika Antolin bo obhajala zlati jubilej, sestra Hilarija Šanc, ki bo za ta dan prišla iz Sydneya, pa 40-letnico redovnih obljub. To so pomembni mejniki, ne le za jubilantki, ampak za vse, ki cenimo delo sester med nami. Lepa prilika, da se dobremu'Bogu iz srca zahvalimo za vse dobrote, ki jih deli po sestrah naši skupnosti.
Tako sestri Moniki kakor sestri Hilariji iz srca čestitamo. Želimo jima še mnogo zdravih let med nami!
• GLASNIKI imajo redno pevsko vajo vsako prvo in drugo nedeljo po deseti maši. Na drugo nedeljo pa tudi pojejo med mašo. To leto jih vodi Turkova Milen-
Fr. Basil Valentin O.F.M.,
Baraga House,
19	A’Beckett St., Kew Vic., 3101 Tel.: 861-8118 in 861-7787
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne, Slomšek House 4 Cameron Court, Kew, Vic., 3101 Tel.: 861-9874
12.	marca 1981 •
ca, ki je že doslej pomagala s spremljavo na orgle. Obilo uspehov in še kaj novih pevcev! Kdor mladih se jim želi pridružiti, je dobrodošel!
• Sobotni veronauk bo tudi letos ob dveh. Imeli bomo. kakor izgleda, dva razreda: pripravo za prejem prvega obhajila in pa pripravo za prejem birme. Kdor se še želi pridružiti, se mora takoj, ker kasneje novih učencev ne bomo sprejemali. Starše pa tudi naprošam, da bodo otroke redno vozili k pouku.
• Za Slomškovo šolo — pouk slovenščine za osnovnošolske otroke — se je prijavilo precej otrok. Pouk bo kot običajno po deseti maši na prvo in tretjo nedeljo v mesecu. Letošnja novi učiteljska moč je gbspa Lucija Srnec in se ji na tem mestu zahvaljujem, da je zopet med našimi malčki.
• Upam, da bo tudi naša folklorna mladinska skupina nadaljevala z vajami in nastopi. Povabljeni so k nastopu na Kew Festival, pa tudi občina Heidelberg jih je naprosila, da bi jim zaplesali.
• DRUŠTVO SV. EME je imelo v nedeljo 15. februarja na svojem sestanku tudi volitve. Na splošno željo so ostale lanske odbornice še vedno na krmilu. Voditeljica je Rozi Lončar, Fani Šajn njena namestnica, tajnica je Angela Denša, blagajničarka pa Milena Berko-pec. Naše čestitke k zaupnici in obilo uspehov v novem poslovnem^ letu!
• Postne pobožnosti, križev pot ali kako drugo spokorno vajo združeno z mašo, bomo vsako nedeljo v postu sproti oznanjali. Začetek je vedno ob pol osmih, kot običajno naše večerne maše. Želel bi samo, da bi k tem postnim srečanjem prihajalo več vernikov. Lepa priprava so za blagoslovljene veiikonočne praznike. Zal je menda za mnoge ravno večerni TV-spored huda skušnjava r/. i Toda bodimo darežljivi ob misli na Jezusovo trpljenje za nas! ^ __________
Poleg večerne maše na praznik sv. Jožefa (19. marca) bo večerna maša vsekakor tudi na Gospodovo oznanjenje (sreda 25. marca) in na prvi petek v aprilu (3-aprila). Vabljeni!
• Krsti v februarju so bili tile: Robert John je ime sinku Jožeta Kocjančiča in Marije r. Čendak, ki so ga 6. februarja prinesli iz Avondale Heights. — Naslednji dan je bil pri nas kra Anamarije Diane, ki je razvese-
drn?jno Janeza Majcena in Marije r. Ratej. St. Alhans. — Lisa Bernadette • pa je novi prirastek družine Bruna Hofmanna in Carmel Margaret r. Maher. Pri-nes'i so jo 22. februarja iz Rosanne. — Slavko Klarin ln Rozana r. Košta. East Brunswick. pa sta 28. feb-ri|arja krstila sinka, ki ga bodo klicali za Antona Mateja.
čestitke vsem družinam, malčkom pa božjega blagoslova!
Slovensko poroko morem v februarju omeniti eno: '• februarja sta si pred našim oltarjem obljubila za-^°nsko zvestobo Dušan Lavrič in Jana Gajšek. Ženin ,e bil rojen že tu v Melbournu (krščen v North Bruns-XV|cku), nevesta pa je bila rojena v Ljubljani in krščena župniji šmarje-Sap. Med nami je Jana znana zlasti Pri aktivnostih S.D.M.. naši širši melbournski javnosti P,! P° slovenskih oddajih na 3F.A. kjer rada in večkrat P°niaga.
Mlademu paru iskrene čestitke!
N US še nisem omenil, da nam je Janez Kotnik brezplačno renoviral biljardno mizo Baragovega doma ter Se
'rni za uslugo iskreno zahvaljujem. Enako zahvala c^ktričarju Jerneju Podbevšku, ki prihiti na pomoč *a električna popravila; in pa mladima mizarjema °nnu jn Mariu Jernejčič, ki sta po hiši in cerkvi že
ll,di napravila polno malih a nujnih mizarskih del. Bog P0Vrni vsem!
Spet naprošam pleskarje, če bi mogli žrtvovati še •'K dan za naše versko središče. Obednica Baragovega "ni<i kar kriči po obnovi, enako nekaj spalnic.
*	M
IN;t praznik Marije Lurške, II. februarja, je v Royal elbourne Hospital-u zaključil svoje zemsko potovanje °N| PETROTTI. V svoji dolgotrajni mučni bolezni Je res lepo pripravil na odhod v večnost: pri večini n'°jih obiskov,	ki	jih je	imel zelo	rad, je prejel tudi
SVeto obhajilo.	V	bolnišnico se je	vrnil komaj teden
Pred smrtjo, po treh mesecih v domači oskrbi, ko mu
Jr	*
?ena-Slovenka, Zvoni r. Čelhar. stregla noč in dan. °k°jni Toni je bil rojen v Male, prov. Trento, dne ’ maja 1921.	Z	Zvoni,	ki je doma s Krasa (Pivka),
se poročila	leta 1950	v Coredo	(Trento), leta 1959
s svojima otrokoma Jolando in Pavlom emigrirala ^ Avstralijo. Svoj dom si je družina postavila v East e'lorju. Pogrebna maša je bila v petek 13. februarja fQarnkajšnji farni cerkvi, zadnje počivališče pa je našel n' na keilorskem pokopališču. v a isti dan, 11. februarja, je umrl na svojem domu sta Footscrayu tudi GEORGE FRANK URŠIČ v r°sti komaj 34 let. Smrt je prišla iznenada, dasi je bil je °)ni že dolga leta pod zdravniško oskrbo. Georg| (l rojen 3. decembra 1946 v Piscari v Italiji, kjer je Ijal **omana Uršič in Frančiške r. Kenda preživ-^ a svoje begunstvo. V Avstralijo so se izselili septem-o|(r na *ac^' “Skaubryn” in si izbrali melbournski aJ Yarraville za postavitev novega ognjišča. Dru-
žina se je takoj vključila v tukajšnjo slovensko narodno in versko skupnost ter je vsa leta zelo znana in spoštovana. Poleg staršev zapušča George tudi sestri Anamarijo (por. Kapušin v Canberri) in Aleksandro (por. Lakovič v North Altoni) ter teto Marijo Kenda. — Pogrebni maši v slovenski cerkvi na petek 13. februarja je sledil pogreb na livadno pokopališče v Altono.
Obema pokojnima naj Bog da večni mir, žalujočim pa tolažbo, ki jo more dati le vera v posmrtnost. Naše molitve v oba namena!
Gornjima poročiloma moram žal dodati še eno. Iskreno sožalje izrekamo tudi družini Elice in Vinka RIZMAL, ki je tako nenadoma izgubila komaj osemletnega MATJAŽA ANDREJA. Rizmalovi so prišli med nas šele pred nekaj leti ter se nastanili v Kallisti, vzhodnem okraju Melbourna. Matjaž je bil rojen v Avstraliji 27. maja 1972. Nedavno so se ponovno vrnili iz domovine. Zdaj je Matjaža na poti iz šole povozil tovornjak, da je obležal nezavesten in mu tudi skrbna nega zdravnikov ni mogla več pomagati. Umrl je dan po nesreči. 27. februarja, v bolnišnici v Dandenongu. — K pogrebni svečanosti so se zbrali prijatelji in znanci (družina je znana zlasti na "Planici”, kjer je gospa že več let sodelovala pri slovenski šoli), kvartet “Zvon" pa je zapel dve slovenski žalostinki. Učenci Matjaževega razreda so svojega mrtvega sošolca obsuli s cvetjem in mu napravili dvored. Truplo je bilo upepeljeno v krematoriju pokopališča Springvale.
LETNO POROČILO DRUŠTVA SV. KM K
Delo v dvoranski kuhinji ob nedeljah s slovenskim poukom in ostalo sodelovanje v pomoč slovenski skupnosti. ki se zbira v našem verskem središču, to leto ni bilo manjše od prejšnjih let. Pripravile smo butarice za cvetno nedeljo, pripravljale in prodajale pecivo v dvorani, posebej skrbele za postrežbo ob prireditvah materinskega in očetovskega dne. cerkvenega proščenja. mladinskega koncerta, dneva ostarelih z Walkathonom. Tudi tradicionalni sejem je bil zopet v naši lastni pripravi. Pomagale smo tudi v kuhinji počitniške kolonije v Mt. Hlizi.
V	poslovnem letu 1980 smo imele šest sestankov. Največja udeležba je bilo 15 članic, najmanjša K. Lepo bi bilo. ko bi se nam pridružilo še kaj gospodinj, zlasti mater otrok Slomškove šole. Tako bi še lažje in uspešnejše skrbele zlasti za postrežbo v dvorani.
Blagajniško poročilo pove. da smo začetno vsoto ob pričetku leta ($312,08) dvignile za $2.567,05. Med za razne zadeve izdanim denarjem je šla vsota $1.350.— za bodoči Dom počitka. Z novim poslovnirii letom je v blagajni vsota $352,—.
(To je izvleček iz letnega poročila. Skromen na prvi pogled, obenem pa kaj zgovoren, saj skriva celoletno zvesto delo in obilo uric za našo skupnost. Vodstvu in vsem članicam iskrena zahvala verskega središča!)
I.ANSKO LETO so morali v domovini za popravilo cest po preslani zimi odšteti okoli 98 milijonov dinarjev, za letos pa pravijo, da bo škoda na cestah znatno višja in hujša. Da bi vsaj malo obvarovali ceste, je zadela letos z 19. januarjem veljati omejitev voženj za tiste tovornjake, ki imajo prevelik osni pritisk. Pa vseeno bodo spomladi, ko bo topleje, nekatere slovenske ceste podobne luknjičavemu siru. Po tako hudi zimi kaj boljšega ni pričakovati. Nizke temperature, zlasti v januarju, so letos v Sloveniji zamrznile zemljo od 90 centimetrov do enega metra, ponekod p.t še globlje. Zato je na cestah zmrznil ne samo zgornji sloj. temveč celo spodnji nosilni cestni sloj. To pa ni ravno najboljše in pomeni, da na nekaterih posebno ogroženih delih cestišča pride skoraj nujno do porušitve.
V	Avstraliji smo srečni: vsaj cest nam naše zime ne morejo uničiti.
I/. l.JUBLJANK poročajo, da se ne morejo kar nič preveč pohvaliti z uspehi pri zatiranju inflacije, četudi je o "stabilizaciji" veliko govorjenja in pisanja. V decembru lanskega leta so se življenjski stroški spet povečali. po uradnih statistikah za tri odstotke. V primerjavi z letom 1979 so življenjski stroški narasli za 52.9 odstotkov. Kot običajno, so življenjski stroški narastli zaradi visokega porasta cen prehrane, ki so se lani zvišale kar za 67.S odstotka. Strokovnjaki napovedujejo, da bo inflacija močno pritiskala vsaj še do letošnjega julija.
SLOVENSKI KUHARJI, okrog sto po številu, so se zbrali na svoj letni občni zbor v hotel "Bernardin" v Portorožu. Govorili so tudi o tem, da je veffko odvisno od kuharjev, če se v iste kraje in iste hotele
spet in spet vračajo isti gostje. "Ljubezen gre skozi želodec", pravi star slovenski pregovor. Torej več ali manj tudi priljubljenost kraja.
Sicer pa poročilo o gornjem zborovanju dalje pravi, da je sloves slovenskih kuharjev že velik: na zadnji kuharski olimpijadi, ki je zbrala strokovnjake iz 22 dežel, so si "prikuhali” naši strokovnjaki v tej umetnosti kar pet zlatih medalj in zasedli četrto mesto.
KATOLIŠKI ČASNIKARJI so z ljubljanskim nadškofom dr. Šuštarjem praznovali svojega zavetnika. Na praznik sv. Frančiška Šaleškega. 24. januarja, so se zbrali v škofijski kapeli k maši, nato pa na sestanek. Nadškof Šuštar je orisal lik katoliškega novinarja in dal glavni poudarek potrebi po gojitvi prave, izvirne slovenske besede. “Vsi trpimo v teh časih, ko vidimo, kako naš slovenski jezik tako zelo propada", je med drugim izjavil nadškof. Oznanjati božjo besedo v lepem slovenskem jeziku naj bi bila ena prvih nalog sodelavcev pri verskem tisku.
VERSKI TEDNIK "DRUŽINA” 8. februarja letov omenja, da do danes lahko naštejemo nad trideset velikih in res vrednih filmskih stvaritev o JEZUSOVEM ŽIVLJENJU. Članek nadaljuje: "... Sem niti ne štejemo Ben-Hura. četudi ima podnaslov ‘Zgodba o Kristusu’. Nič več kot to. saj so si naši cenzorji skrbno prizadelavi. da so izrezali vse. kar bi moglo (v filmu) le od daleč spominjati na Kristusa."
SEMINAR o verskem tisku so priredili v Ljubljani. "Družina" o tem poroča v svoji izdaji 8. februarja letos: "... Pogovor med udeleženci seminarja je znova odkrival nekaj 'družbenih trnov', ki še vedno bodejo. Radijske oddaje z versko vsebino so v Celovcu, Trstu. Rimu in drugod, torej zunaj naših meja. Zakaj le-teh ni tudi v matični demokratični Sloveniji? Zadeva postaja aktualnejša, ko pomislimo na to, da je od milijon devetsto tisoč Slovencev približno milijon sedemsto tisoč katoličanov. Ni prepričljiv kajpada refren za mnogoobraznimi pojasnjevalnimi odgovori, češ ne bomo dovolili Cerkvi, da po radiu in televiziji dela zase propagando.”
V	MENGŠU so osnovnošolski otroci/ ki obiskujejo verouk, priredili za božič zanimivo razstavo jaslic. Pokazala je kaj zgovorno, da božični čas s svojimi
VlkTORIJSKlM SLOVENCEM	. North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144
|hU\| TOBIN BROTHERS II funeral direetors	Malvern 1382 High Street, 509 4720
	Noble Park 505 Princes Highway, 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115
...	Mentone 93 2460
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA	
skrivnostmi spodbuja domišljijo k večji ustvarjalnosti. Razstavo si je ogledal tudi ljubljanski nadškof Šuštar ln ugotovil: “Zelo sem vesel, ko vidim toliko mladih Pred seboj. To me navdaja z upanjem, da bo mengeška župnija stopila s trdnimi koraki v tretje tisočletje.”
' PRVI POLOVICI meseca aprila bo v Jugoslaviji, Iorej tudi v Sloveniji, popis prebivalstva. Na delu bo '10 tisoč popisovalcev za okoli 22 in pol milijona prebivalcev.
POROČILO iz Ljubljane pravi, da se zaradi vsesplošnega pomanjkanja žarnic nekateri po mestu (in ,l|di po drugih krajih) držijo znanega načela: “Vzemi 'ani, kjer je, in daj tja, kjer ni!" Žarnice iz okrasnih novoletnih jelk po ulicah, ki naj bi dale za novo leto l-jubljani praznično podobo, so začele na debelo izginjati že pred novim letom, še bolj pa po njem. Neka-terim se je zdelo pač malo predaleč, da bi šli po žareče na Koroško ali pa v Trst. Zato je iz dreves odšlo kar polovico žarnic kdo ve kam . . .
V	FEBRUARJU so bile cene zelenjave na ljubljanskem trgu pretirano visoke. Za en kilogram radiča so Plačevali 8 dolarjev, špinače 5, endivije pa 4 dolarje, '"elje v glavah je bilo po 1,40 dolarja, čebula po 60 centov, krompir pa po 30 centov. Trgovsko podjetje S''dje-Zelenjava je uvozilo iz Dalmacije samo tisoč ton ?elenjave namesto tri tisoč, ker je pomanjkanje tudi tani.
v ŽIREH je tamkajšnje podjetje ALPINA lansko leto izvozilo za sedemnajst milijonov dolarjev obutve. Tako je postalo najuspešnejše podjetje škofjeloške občine.
°B PROSLAVI 75-letnice prve slovenske gimnazije.
j° je začel ljubljanski škof Jeglič, smo pisali v de-c<?nibrski številki. Res pomembna obletnica in prav je.
ni šla mimo. No, vsaj popolnoma ne, kajti ljubljanski nadškof Šuštar je moral v "Družini" žalostno ugo-
'1 11 Rojaki v CANBERRI in okolici!
Obrnite se na nas za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanje in podobno. \;
Popravljamo zasebno in za vse večje	!
zavarovalnice.
| TOWING SERVICE — 24 UR DNEVNO!
A. & A. SMASH REPAIRS
20	KEMBLA ST., FYSHWICK, A.C.T.
Telefon delavnice 80 6106, na domu 88 6263	!
Priporoča se rojak JADRAN BOŽIČ
toviti: "... O tej obletnici ni pisalo naše časopisje, ni informirala naša televizija, ne radio ...” Ustanova, tako velikega pomena za slovenski narod, je bila pač ideja škofa in delo slovenske Cerkve, po končani vojni pa je tudi rdeči režim pritrdil okupatorjevemu odloku in zavoda ni pustil več zaživeli. Zato zdaj niti omembe . . .
DOMA zadnje čase raste vse večje nezadovoljstvo, malodušje’ predvsem pa dvomi v Kardeljev samoupravni sistem. Cene se iz dneva v dan dvigajo, oblasti pa ne dovoljujejo zvišanja osebnih dohodkov za toliko, kot rastejo cene. Rešitev problema vidijo v tem, da osebni dohodki ne bodo več padali, a delavci naj bi več in boljše delali. Ge hodo obveljali sedanji predpisi za oblikovanje cen po stroških, bo samo še večja zmeda. Danes so v Jugoslaviji brezalkoholne pijače dražje za polovico, predelano sadje za 100 odsto, rezervni avtomobilski deli za 200 odsto itd. Letošnji izvoz bo manjši od lanskoletnega, ker je roba doma dražja kot pa je v tujini.
Novo mesto
/ T
DOBRI
IN “DOBRI” KRISTJANI
BRAL sen), da so v starih judovskih zapiskih našli molitev nekega farizeja. Kar lep dodatek je temu, kar je farizej govoril Bogu v naši evangeljski zgodbi. Takole se glasi: "Gospod, če bi bilo na svety petdeset pravičnih, sva med njimi tudi jaz in moj sin; če bi bilo na svetu štirideset pravičnih, sva med njimi tudi jaz. in moj sin; . . . če bi bilo na svetu deset pravičnih, sva med njimi tudi jaz. in moj sin; če bi bila na svetu le dva pravična, sva to jaz. in moj sin; in če je na svetu le eden pravičen, sem to jaz. . . .”
Vsekakor so farizeji med judovskim narodom veljali z.a dobre in poštene ljudi. Bili so bogaboječi; vse bolj kol mi so se bali grešnih prestopkov in so do potankosti hoteli vršiti številne verske zapovedi. Trikrat na dan so šli v tempelj molit — kdo od nas obišče cerkev vsaj enkrat dnevno? Postili so se — mi smo post le tako poenostavili, da ga je komaj kaj ostalo. Darovali so desetino z.a tempelj — nam pa je te skromen odstotek i' dur cerkvi preveč in odveč . . .
Kaj se nam ne z.di čudno, da je po vsem ten) ravno farizeje Jezus tako napadal? Ob vsaki priliki jih je žigosal pred ljudstvom in jih imenoval "pobeljene grobove", ki se na zunaj kažejo pravični, v notranjosti pa so polni hinavščine in krivic.
Evange1*
ODPUŠČA SKESANEMU GRE^ 18, 9—14). iz svetega evangelija po Luku Tisti čas je povedal Jezus \ nekaterim, ki so zaupali vase, vični, in so druge zaničevali: * veka sta šla v tempelj molit, i in drugi cestninar. Farizej se
J
jf
in je sam pri sebi tako molil: <. hvalim te, da nisem kakor drui
(Drawing by Annie Valloton in the Good News Bible)
Kristus je pač videl v srca. Farizeji so bili poosebljena zunanjost verskih postav. On pa je tako zelo z.avračal zgolj zunanje izvrševanje postave, brez. duha in iskrenosti. Posebno še, če je pri vsem tem človek prepričan, da je boljši od drugih in velja zato z.a boljšega tudi v božjih očeh. Fari-Z.ejski nauk je bil, da imajo zaradi svojih javnih dobrih del pravico do božjega plačila: Bog jim mora vse povrniti, povračilo z.a svojo zvestobo od Boga lahko enostavno terjajo.
Kristusov nauk pa je bil vse drugo kot ta farizejska nadutost. Kristus je učil. da je Bog nas dobri Oče. ki nam prostovoljno, v svoji Očetovski ljubezni do nas, deli svoje dobrote. Njegovt‘ naklonjenosti si ne moremo zaslužili Z. nobenim dejanjem. Da nam povračuje z.a zvesto službo■ je njegova svobodna odločitev, ki je ni mogoč? izsiliti. Kar pu Bog pri vsem tem od nas pričakuje. je naša skromnost in ponižnost. Se ko zares vse storimo, kar nam je zapovedal — toda kd<’ more to v svoji človeški slabosti?! — moranu’ končno priznati, da smo le "ubogi hlapci".
Za iskrenega kristjana se res ne spodobi, ‘1“ se ponaša s svojimi storitvami. Kako čudovil zgled imamo v Jezusovi Materi Mariji, ki je 1 svoji vdanosti Bogu res vse storila, na kotu’11 pa ponižno izrekla: "(Hej, dekla sem Gospodova ...” Ker je ponižno verovala, ji je Bog siorH velike reči. V svojem slavospevu je pred Eli'11'
Božfa Useda
roparji, krivičniki, prešuštniki, ali tudi kakor ta cestninar; postim se dvakrat v tednu, desetino dajem od vsega, kar dobivam.* Cestninar pa je stal od daleč in še oči ni hotel povzdigniti proti nebu, ampak se je trkal na prsi in govoril: ,Bog, bodi milostljiv meni grešniku!* Povem vam: Ta je šel opravičen na svoj dom, °ni pa ne; zakaj vsak, kdor se povišuje, bo ponižan in, kdor se ponižuje, bo povišan. “
Jlo Murija v vsej ponižnosti že povedala to. «ar je kasneje njen Sin Jezus s svojim naukom
učil.
Prav z.ato, ker smo v vsem odvisni od božjega Usmiljenja, nimamo nikake pravice druge obso-m'i, jih presojati ter jim naštevati napake in du-lovno uboštvo. Pred Bogom smo prav vsi siromaki — le "po njegovi milosti smo to, kar smo". i>i vendar tako hitro vidimo.napake na bližnjemu, Ijred svojim pragom pa kar pozabimo pometati.
oliko zunanjosti je tudi v našem verskem živ-lenju — i' prepričanju, da smo boljši od drugih, -ato pa naj nas hi čakalo tudi večje plačilo. Marsikdo ho enkrat silno razočaran, kakor je moral končno tudi farizej v Kristusovi zgodbi. Kajti (estninar "je še! opravičen na svoj dom", fari-<eju l>u Hog ni odpustil. V svoji slepoti niti ni 1'del in niti ne bi verjel, da je v božjih očeh gre.š-^ik. potreben kesanja in božjega usmiljenja. In <r ni priznal krivde, mu Bog ni mogel kaj oprostiti.
4li niso tudi med nami taki kristjani, r kate-*h je r,se> jasno in gladko; šablonsko izpraševanje !'<'U/ ii»i enostavno ne odkrije ničesar, kar bi do vredno priznanja in kesanju . . .
Velikonočni prazniki se bližajo: pred spoved-bodo vrste pogostejše ter daljše. Mnogi Cu,ij° v sebi nekako krščansko dolžnost, da 0Pravijo velikonočno spoved. To navado so ohranili .ve iz mladosti, prav od otroške dobe. Globlje
pa mnogi ne gredo, da bi si iskreno privzeli tudi namen in pomen zakramenta sprave. Bistvo spovedi vsekakor ni v tem, da "se opravi”, da je o praznikih za mano, pa če smo zato po njej kaj boljši ali nič. Prav vsak z.akrament sprave nas bi moral napraviti boljše, bolj božje, manj grešne. Če za spoved ni pravega smisla, potem bo res držalo, kar je ob neki priliki povedal "dober" krščanski možakar: "Velika noč bi bila kaj prijetna. če bi spoved ne bila velikonočna dolžnost ...	/	udi temu spoved očitno ni veljala z.a
znak božje ljubezni in nujno zadevo naše duhovne rasti.
Dve skupini vernikov sta pred spovednico: eni, ki se p r i p r a v i j o , in drugi, ki samo o p r a c i j o .
I emeljita priprava za Z.akrament sprave poz.Hu več stopenj: najprej mora človek vase. da v zrcalu vesti pregleda svoje življenje in spozna svoja dobra ter grešna dejanja. To spoznanje ga privede do odkritega obžalovanja nad svojimi Žalitvami Boga in soljudi. V duši \e porodi tudi sklep poboljšania. S trdnim namenom za bodoči boj grehu se nato spove svojih prestopkov in dobi božje zagotovilo; "I roji grehi so ti odpuščeni! . . . Za svojo preteklo malomarnost in slabosti bo skesani grešnik z.adoščeval s primerno pokoro.
Druga skupina vernikov pa spoved samo opravi. smo rekli. Brez. večjega razmišljanja o svojem življenju in brez iskrenega kesanja se spovedo nekaterih grehov, ki so jim na jeziku pri sleherni spovedi. In kar prepričani so. da so pred Bogom očiščeni vsake krivde. Izpolnili so svojo velikonočno dolžnost, zdaj se vračajo vsakdanje življenje, ki ga nadaljujejo po svojih starih navadah. Nobene spremembe ne bo; postni čas in povelikonočni sta si v življenju lega kristjana z.a las podobna. Na laki podlagi res nobena spoved, tudi velikonočna, ne more delati čudežev. Človekove notranjosti se je komaj dotaknila, kako naj potolaži, napolni z. božjim mirom in dvigne iz grešnih nižav? . . .
H kateri skupini spadaš? Je tudi lebi prejem velikonočnega zakramenta sprave samo v breme?
Ali pa v ponižno veselje, da je Bog videl tvojo dobro voljo ter n v svojem božjem usmiljenju ponudil roko v odpuščanje in pomoč? . . .
lotiolski
oolmevi
P. Janez Tretjak O.F.M., 32 Holden Street, HINDMARSH, S.A. 5007 Telefon: (08) 46 5733
ODMFV božičnih pesmi	se še	ni izgubil	v naših
ušesih in srcih, pa smo že stopili v postni čas. Od zadnjih MISLI se v našem verskem središču ni zgodilo kaj posebnega, razen vsakdanjih	novosti, ki	smo iih
že vajeni. Nekaj dogodkov pa le moram omeniti.
Dne 15. februarja smo	imeli	mladinsko	mašo za
srečen začetek šolskega in veroučnega leta. Kako lepo je bilo videti prezbiterij naše cerkve, kjer je stalo toliko jiiladih fantov in deklet. Lahko bi rekel tudi jaz, kot se je izrazil eden Slovencev po maši: "Nisem še videl toliko mladine v tej cerkvi	in s	tako lepim	sodelova-
njcm!’- Mašo je oblikovala mladina in mladi so poleg petja tudi brali. V to so vložili veliko truda, zahvalo pa je treba izreči še staršem, ki so otrokom doma pomagali pri vajah v branju. Gospod Šterbenc pa je za to priliko s svojim umetniškim čutom in ljubeznijo do glasbe tudi lepo pripravil mladinski zbor.
Torej imamo lepe obete. Mladina je vsekakor staršem in nam vsem v ponos ter garancijo, da bo slovenski rod v Južni Avstraliji ostal zvest lepim slovenskim običajem.
Preteklo nedeljo pa je mladina prodajala pecivo, kavo in čaj, spretno in z ljubeznivim nasmehom, da ponudbe nihče ni mogel odreči. Pobudo sta dali Dodičeva Sonja in Zagorčeva Ingrid. In kam z izkupičkom? Imeti hočejo pustno razvedrilo in nekaj je treba nabrati, da bo lepše. Škoda, da nas stare ne povabijo medse! Pa morda bo kdaj prišlo tudi do tega. Vsekakor jim vsi iz srca želimo dobre zabave in veliko uspeha.
Naj tu omenim, da bo naša mladina — kot upamo — še ta mesec dobila lastni prostor, ki že dobiva na cerkvenem dvorišču svojo obliko. Potrebujejo ga, kjer se bodo lahko nemoteno zbirali, pripravljali za razne nastope in imeli tudi svoj zabavni kotiček.
Glede verouka smo morali napraviti malo spremembo. Starši pravijo, da v soboto zjutraj težko pripeljejo otroke, ki imajo takrat svoje šolske in izvenšolske obveznosti. Zato je pouk prestavljen za vse. ki so že bili pri prvem obhajilu in birmi, na popoldanske ure. Dve skupini imamo, od tretje do četrte ure. Mlajše poučuje Rantova Helena, starejše pater. Ob sredah zvečer imajo verouk prvoobhajanci (od sedmih do osmih). Verouk mladincev pa bo vselej po dogovoru z mladino.
Starši, dokažite bodočim rodovom, da naš čas ni pozabil na dušo in srčno kulturo! Zato redno pošiljajte svoje otroke k verouku.
Mladina, od vas ne pričakujemo le temeljite izobrazbe. ampak tudi močnih značajev. Kovali jih boste v globokem spoznavanju Boga, večnosti in svoje duše pri verouku. Kdor vere temeljito ne pozna, je ne zna ceniti, se nanjo ne more trdno opreti, ne zna iz nje živeti.
Razpored svetih maš v našem verskem središču je nespremenjen: ob delavnikih ob sedmih zvečer (razen srede, ko je pevska vaja mladinskega zbora in je maša že ob pol sedmih). Ob nedeljah sta maši ob 9.30 dopoldne in popoldne ob petih. Zapovedani prazniki imajo večerno mašo ob sedmih.
Sveto spoved lahko opravite pred vsako sveto mašo. Seveda je spovednik na razpolago tudi izven tega časa (razen torka in petka dopoldne, ko obiskuje šolo angleščine).
Kot že omenjeno, ima mladinski pevski zbor vaje vsako sredo zvečer. Vabimo vse mlade, ki radi pojejo, da se pridružijo zboru.
Prvi petek — dan posebnega zadoščevanja božjemu Srcu. Med sveto mašo kratko premišljevanje, po maši litanije Srca Jezusovega in posvetitev.
Naš vneti organist J. Šterbenc s cerkvenim pevskim zborom. Vseh pevcev žal ni na sliki.
Prva sobota — pridružite se Cerkvi, ki skuša s obijanjem prvih sobot zadoščevati brezmadežni Materi
\ i ...	r
'ariji. Po niaši litanije in posvetitev Srcu Marijinemu.
Polnočni zvon z visokih lin krepko zaklenkal je. potihnil glas je violin, strunar odbrenkal je . . Nekdaj je v pUstno vrvenje udaril polnočni zvon in treznil razgrete veseljake do pepelničnega jutra. Koledarski <>s se sicer res v trenutku prevesi iz pusta v post. človek pa ni zmožen tako hitrega preobrata. V človeku ^‘preslano brni življenjska razposajenost, sladostrastje ,n objest, /.a trenutek nas včasih pretrese kak življenj-' ' polom, potem pa zopet steče vse po starem. — . 'da pa nas je le zagrabilo pepelnično opozorilo: ,>rs*h si! Samo prah! . . .
la klic slišimo v postu znova in znova. Ne vabi nas nakupu ob sezonski razprodaji, tudi ne na letovanje s Paketom uslug, temveč k naši notranji prenovi. Po-Polnejši moramo postajati sicer vse življenje, saj nas 'emu silila že v naših globinah zakoreninjena neza-uv°ljnost s samim seboj in nenasitna želja po sreči. cndar je čas od pepelnične srede do velike noči kol "alašč za spreobrnjenje naših src.
^Skozi ves postni čas bodo pri nas postne pobožnosti Pelkih in sobotah. V sak petek v postu bomo pred
mašo spremljali Jezusa na njegovem križevem potu. Pri njem naj bi se naučili nositi vsak svoj križ s potrpežljivostjo in vdanostjo v božjo voljo. Ob sobotah pa bo po večerni maši skupni rožni venec. Molitev žalostnega dela nam živo postavlja pred oči dramo Kristusovega trpljenja.
Božji grob! Kako ga bomo letos uredili? Zadeva je že v teku. okrašenje pa nas še čaka. Vsekakor bi za nas vse umorjeni Jezus zaslužil cvetko tudi iz tvoje roke . ...
Bolniki. Že delj časa se zdravi v Royal Hospital-u Aleksander Žakelj. Priporočamo v molitev njega in ostale bolnike, katerih imen ne verno.
V	zadnji številki MISLI je imel tiskarski škart svoje prste pri poročilu smrti Andreja Islerja. Iz priimka je napravil Kisler. letnico rojstva (1966) pa je premaknil za deset let nazaj. Prosim oproščenja!
Upam. da adelaidski in okoliški rojaki poslušajo slovensko radijsko oddajo na 5 F.BIFM. Naj povem, da je oddaja enkrat na mesec v priredbi našega verskega središča. Poslušate nas lahko vsako drugo sredo v mesecu od osmih do pol deveiih zvečer.
P. J AN KZ
Ali je petek izgubil svoj smisel, ker ni več zapovedano zdržati se mesnih jedi?
Nikakor!
Petek je slej ko prej spominski dan odrešilne smrti našega Gospoda Jezusa Kristusa.
Jezus se je iz ljubezni za nas daroval in nas osvobodil greha, da smo v prijateljstvu z Bogom.
Kaj storimo?
Ali smo voljni, da to ljubezen sprejmemo in postane v nas učinkovita?
Kako se mu hočemo zahvaliti za njegovo odrešilno delo?
Pobude naj bi pripomogle k temu,
da OBHAJAMO "PETEK kot DAN SPOMINA IN ZAHVALE za odrešujočo Kristusovo ljubezen.
Začeti dan in ga zaključiti s kratkim razmislekom pred Bogom.
V družini (zopet) skupno moliti (pri jedi, zvečer). Zavestno se boriti proti kakšni značajni napaki.
Imeti posluh za bližnjega.
— iti mu naproti, poslušati ga, priznati ga, mu pomagati,
— bolnika obiskati.
— vzeti si čas za obisk, ki bi bil že zdavnaj nujen.
Paziti na boljši način občevanja doma in izven hiše. Breme dneva zavestno postaviti pod križ.
Poizvedeti za naloge v župnijski skupnosti 'in prispevati, da bodo izpolnjene.
Dajmo
petku
smisel!
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU:
$40.— Peter Kern; $24.— Frančiška Butinar; $15.— Matilda Klement, Karel Štrancar, Mario Maršič, Franc Janežič, Rado Škofič, Jože Potočnik, Elizabeth Pukl; $14.— Zlata Arhar; $11,— Jože Horvat; $10,— Olga Zlatar, Anton Bogovič, Justi Mrak, Ivan Cetin, Janez Rotar, N. B. Oman; $9.— Marija Leben; $7.— Matt Cestnik. Anton Kristan, Jože Turk, Andrej Udovič; $6.— Rudi Drčar, Frančiška Mukavec, Janez Marinič, Tinka Urh, Štefan Ž-alik. Jože Težak, Mirko Ogrizek, Jože Krušeč. Alojz Golja, Andrej Pirc, Tereza llijaš; $5.75 Ivan Kovačič; $5.50 Ivan Stanjko; $5.— Marija Spernjak, Jože Mohorko, N. N., Jože Podboj. Andrej Fistrič, Andrej Grlj, Ivan Kovačič, Sofia Krojs, Mario Kranjc. Ivan Mohar, Ida Migliacci, Miloš Abram. Antonija Šabec. Ernest Rutar, Jože Sok. Ana Kustec, Jože Brožič, Janez Turk, Ignac Kalister, Ludvik Tušek. Vinko Tomazin, Eva Wajon. Jakob Božič, Simon Kro-pich. Štefan Boelckey. Anica Sivec. Jvanka Ban. Frances Mulay, Ivan Paušič, Viktor Matičič, Ivan Kavčič. Paula Cecko. Roža Franco, Jože Bar-bi.š. Roman Zrim, Venceslav Ipavec. Marija Slokar. Janez Robar. Frank Valher, V. A. Dajnko, Alojz Ličen, Vinko Prinčič. Justina Hinrichsen. Irena Renko. Ana Dranginis. Dragica Babič. Julij Bajt. Karolina Čargo. John Frpič. Alojz Žagar. Ivan Na-doh. Anica Dominko. Ida Zorich. Nada l.auko. Jože Žužek. Frank Wagner, Petrina Pavlič. Maks Furlan. Jože Košorok. Herman Šarkan. Stane Furlan: $3.— Karel Mezgec. Leopold Miller. Jvanka Špilar. Marija Catana. Štefanija Markuža. Anton Kociper. Franc Horvat. Darko Stanič, Franc Ižanc; $2.55 John Mihič: $2.50 Edi Zakšek: $2.— Marija Kos. Edvard Peršič. Alojz Rezelj. Ivan Strucell. Marija Velišček. Albin Drašček, Adrijana Stepančič. Gott-fried Hofmann. Adam Klančič. Janez Jernejčič. Neva Kastelic. Ivanka Žabkar. Franc Murko. Franc Matjašič, Alojzija Kuhar, Marija Telich.
F. GRIVŠKI:
VOZ N	I
K	I
POVEST (18)
Polir se je tresel. Bliskoma se je pognal v jamo. »Zakaj si mi ubil sina!» je kriknil in se zakadil v starca. Fortu-nat je zarjul in se zaletel v steber. Kot bi trenil, je zagrmelo v jami. Podporniki so se vdali; kamenje se je usulo s strašanskim hruščem.
Pod noč so izkopali obe trupli. Bili sta obe zmečkani, da so ljudje z .grozo bežali v vas.
Zvonilo je trikrat. Prvi je zajokal mali zvon za Nejčka, vdrugič in tretjič je odpel za starega očeta Fortunata in za polir j a, ki je v mrtvašnici ležal poleg mrtvega sinčka. Vsa dolina je v nemi grozi trepetala še več dni po pogrebu.
Kmalu potem je bila cesta dograjena in delo ustavljeno. Ludvik se je z Elzo odpeljal iz vasi z inženirjem, ki je kupil hišo in posestvo. Odpeljali so tudi vse stroje in orodje. Peščene votline so kakor vdrte mrtvaške lobanje ostale zapuščene. Nihče si ni upal mimo. Le Ema je hodila zvečer plakat med groblje. Dvakrat je srečala nad jamami tudi Gregorja. Zajavkal je, se divje zasmejal in izginil v gmajni.
Polja cvetejo
Zima se je tisto leto začela že zelo zgodaj. Za vahti se je razvezala burja, ki je podila mrzle deževne kaplje po dolini. Le za par dni je prenehal veter, da so lahko popravili grobove na žegnu. Fantje so z vozom pripeljali težak kamen izpred Fortunatove bajte in ga postavili med grobova, kjer sta bila pokopana Fortunat in Nejšek. Kamnarji so-vklesali na kamen obe imeni in velik križ na sredi-
Dekleta so pletla vence iz pušpana in belih mrtvaških rož. Vsi grobovi so bili okrašeni, samo polirjev grob v kotu ob zidu je bil zapuščen. Na predveče^, ko je veter piskal med križi, je Tilka v temi nesla skrivaj na pokopališče majhen venec in ga položila na polirjev grob. Hitro je odhitela s pokopališča, da bi je kdo ne srečal.
Doma je mati pekla koruzne hlebčke. Za reveže, ki so hodili vahčat. Belega kruha že dolgo ni bilo pri hiši. Slabe
jetrne m izgubljen zaslužek so se poznali. Garali sta mati 111 Tilka, gospodarja Gregorja so pa zadnji dogodki popolnoma strli. Postal je zamišljen in čudaški. Blodil je s Povešeno glavo po gmajni, ne da bi prijel za delo. Še naj-ra)ši je s prsti grebel po zemlji v vrtu in ves čas mrmral ^razumljive besede. Vaščani so dejali, da se mu je omra-cllo. Videli so ga, kako ^e je vzpenjal na skale in poganjal z obema rokama, mahaje po zraku. Odkar je podsulo po-rla. je bil še posebno razvožen. Z nogo je brcal in venomer Ponavljal: «Daj ga! Sproži! Bumf!» Nato se je zarežal, Potem pa zajokal. Vidno je hujšal in sivel. Ženski je oče Sl*no skrbel. Čuvali sta ga in naprosili Petrove otroke, da hodili za njim. Janez pa je pomagal na polju in pri košnji.
Tilka je shujšala, da sta ji štrleli ličnici na obrazu, ki 'e zgubil prejšnjo svežost in dobil globoke zareze ob rjavih Pegastih licih. Nič več se ni ogledovala v zrcalu. Z ma-®rio sta hodili izmenoma k maši in dolgo molili v cerkvi. Jr£anist je nekajkrat povabil Tilko na kor, pa se je vedno jzgovorila, da ne more priti. Pevke so jo zbadale s tercijal-o. Dekle je molčalo in parkrat plačalo mašo za rajnim podlem. Na-nobeno zbadljivo besedo ni odgovarjala, trpela ,e zase kot prava spokornica.
,, Tiste dni pred. vahti je Petrov Janez dobil spet pismo, -p. je po dolgem času pisal Niko. Samo naslov je pokazal uki in čuden pečat: dve roki navzkriž in v sredi križ. Po-obna pisma je pošiljal Tilkin brat, ki je bil medtem po-Svardijan v samostanu. Vsebina pisma je ostala za , “ko tajna. Kar nič ni več silila, naj ji Janez pove, kaj je napisanega; zanjo je odmiral ves svet. Mati je postala suhljata, da ji je opletala obleka. Skrb in težko delo sta jo upognila. Kot zlomljena šiba se je majala po hiši in skladala v njive. Samo misel na sina jo je držala pokoncji.
Na vse svete zvečer so zvonili zvonovi. Mrzel veter z ezjem je jokal nad grobovi. Ljudje so se hitro vrnili s okopališča. Nobena sveča ni gorela, ker je vsako takoj jSasnila burja. Po hišah so pekli kostanj, pili mošt in mo-t ‘vse tri rožne vence za drage rajne. Zvonarji so nabrali "etatih hlebov in srebali iz bariglice. Na pokopališču s Zaslišali zategnjen glas. Na velikem nagrobnem kamnu našli Gregorja. Sedel je obrnjen na Fortunatov grob, §al venec in metal mokre rože proti polirjevemu grobu. «Fortunat, daj! Vrzi, trešči! Ubij polirja, hudirja!»
$e • rMeli so £a in £a hoteli odpeljati domov. Z vso silo le branil in klical župnika ter žandarje. Niso ga mogli k tekniti mimo župnišča. Zaletaval se je v vrata, da je s Marica vsa prestrašena prišla v vežo. Za njo je v copatah v svečo v rokah pri drsal župnik. Jezno je odklenil vežna in zavpil v noč:
«Vsaj nocoj imejte pamet, pijanci nemarni!*
^z teme se je pognal Gregor in treščil v vežo.
«0dvezo daj, prekrižaj, požegnaj!» Franca je preplaha stekla v kuhinjo in prinesla blagoslovljeno vodo.
*	.župnik je uvidel položaj in sočutno prigovarjal Gre-rlu, naj se pomiri. Ta pa je padel na kolena in z dvignje-
Jurij Tomažič,. Alojz Jereb, Alojz Filipič; $1.— Ivanka Hrvatin, Veronika Seljak, Anton Iskra, Jože Bole, Miha Matkovič, Mira Urbanč, Anton Skok, Fani Šajn, Ivan Burlovič, Anton Novak, N. N., Vinka Markovski, Anton Ferfila, Bernard Zidar, John Porok, Albina Zitterschlager, Franc Pavlovič, Ignac Feldin, Milan Kro-pej, Maria Piotrovvski, Marija Ora-žem, Vilko Žumer.
NAŠIM P0S1N0VLJKN1M MISIJONARJEM.
TOGO, AFRIKA:
$2.000.— N.N. (Melbourne); $100.— N. N. (Sydney) za lačne; $83.21 Cerkvena nabirka praznika Gosp. razglašenja v Sydneyu; $80.— Ciril Škofič; $25.— Tinka Urh; $20.'— Roman Uršič, Antonija Stojkovič: $15.70 Alojz Žagar; $15.— Franc Danev, Jože Penca; $10.— Jože Krušeč, Anton Bavdek (za lačne), Nada Slavec, Josephine Braletitch, Jože Barbiš; $5.— Marija Peršič, Viktor Matičič; $3.— Olga Kampuš (za lačne); $2.50 Antonija Glušič.
MOHORJEVKE 1981
so na razpolago!
CELOVŠKE
KOLEDAR za leto 1981 — poleg koledarskega dela tudi kaj pestre vsebine.
PREKLETA KRI in pa JERČEVI GALJOTI sta knjigi izpod peresa pokojnega Karla Mauserja, izdani y okviru njegovih zbranih spisov.
MED BREGOVI je knjiga, ki jo je napisal Vlado Firm.
Celotna zbirka štirih knjig ima letos ceno $14.- (Poštnina posebej!)
GORIŠKE
KOLEDAR za leto 1981 s stranmi zanimive vsebine.
REDNIK (prvi del) in SIN (drugi del), spisal Jan Dobraczynski, iz poljščine prevedel prof. France Vodnik.
ZEMLJAKI, spisal Stanko Janežič.
Cena letošnjih Goriških mohorjevk je $15.— Poštnina ni vključena!
Veliko zlo svela ni revitlna listih, ki nimajo nit, temveč brezvestnost tistih, ki imajo vsega dovolj
SKLAD ZA VIETNAMSKE BEGUNCE:
S100,— Franc Rolih; $30,— N. N. (S.A.); S20.— Antonija Stojkovič, druž. Slavko Jernejčič Melbourne (namesto božičnih kart prijateljem in znancem), Kristina Zrim; $15.— Jože Penca; $10,— Ivanka Študent. N. N., Rajko Jager (božični dar lačnim). Vinko Jager (božični dar lačnim). Anton Kristan. Ivan Kovačič v Adel. (namesto cvetja na grob pokojnemu znancu), Andrej Pirc; $8.08 družina Anton Iskra: $5.— Jože Oblak, Mrs. Mrčun. Alojzija Cvetko, Bert Pribac. družina Boelckey, Alojz Gašperič. Marija Telich, Mario Vih-telič, Ivan Šuštarič. Marija Jtirševič. Peter Šarkan. Anton Bogovič. Viktor Matičič. Anica Dominko.
MATERI TEREZIJI
V INDIJO:
$5.— Jane/ Primožič.
ZA POMOČ' CERKVI
V NOVI GORICI:
$20.— Roman Uršič.
ZA BARAGOV POSTOPEK:
$5.— Alojzija Cvetko.
Dobrotnikom Boj* povrni!
nimi rokami prosil odveze. «Jaz sem ubil polirja! Bumf! Odvezo, odvezo!»
Skušali so ga spraviti iz župnišča, pa ga niso mogli:
Šele ko ga je župnik prekrižal in pokropil z žegnano vodo, se je dal pregovoriti. Dva moška sta ga peljala domov Ves premočen se je zaril v posteljo in stokal.
Ko so po hišah kuhali tropinovec, so si pripovedovali različne stvari. Večina je trdila, da je Gregorja obsedel hudič in da ima hude reči na vesti. Nekateri so nasvetovali pijavke, da bi mu izsesale pregrešno kri, drugi so nagovarjali domače, naj ga oddajo v umobolnico. Ker res ni kazalo drugače, sta Petrov Janez in Tilka odpeljala očeta v mesto. Mati je krčevito jokala. Gregor pa je topo gledal predse in se nič ni branil, ko so ga spravili na voz. Konja sta potegnila. V tem trenutku je bolnik skočil na vozu pokoncu. Obraz mu je zažarel, zakrilil je z rokami in klical: «Hi, hot! Spet vozimo! Bumf!» Na cesti se je umiril. Zadovoljno se je smehljal in natezal z rokami, kakor da drži v njih vajeti.
Oddala sta ga v’ pisarni. Začudeno sta pogledala gospoda, ki je pisal pri mizi.
«Ime in priimek; rojstna vas!»
Obstal je s pisanjem. Obrnil se je k došlecem ter jih motril.
«Pa vendar niste vi tisti vozniki?»
«Bili smo!» je pritrdil Janez.
Vstal je in jima ponudil roko. «Nisem vas prepoznal-Jaz sem Berto, tisti tolmač, ki je hodil s polirjem k Ludviku. Veste, kaj je z Ludvikom in Elzo?»
«Nič ne vemo.»
«Žile si je prerezal pred mesecem in izkrvavel. Vss je zapravil, bahač pijani.»
«In Elza?» je vprašala Tilka.
«Pokazal jo bom! Pri nas je že tri tedne. To vam ic nora, da se človeku smili!» Pozvonil je, poklical strežnika in mu velel, naj pripelje Elzo. Gregorja je peljal k zdravniku, ki ga je izpraševal v sosednji sobi. Vrata so se odprla-Strežnik je pripeljal za roko suho ženšče, oblečeno v dolg0 progasto haljo. Nosila je razmršene lase in blodno gledala okrog,
(Dalje prih )
Znamenita Ptujska gora
POSTNI IN VELIKONOČNI SPORED je pri Sv. ■'faelu naslednji: Vse postne srede je ob sedmih zve-er sveta maša s pripravo na veliko noč. Pol ure pred Za£fetkom je prilika za velikonočno spoved.
^a soboto pred cvetno nedeljo ob desetih dopoldne °mo na cerkvenem dvorišču delali butarice. Kdor se nani želi pridružiti, je dobrodošel!
CVETNA NEDELJA, 12. aprila, ob osmi uri zjutraj
1 a sveta maša. Ob 9.30 bo na cerkvenem dvorišču
agoslov butaric in zelenja, nato procesija v cerkev k
^Veti maši. Med mašo branje pasijona po svetem Ma-'*ju.
ČELIKA SREDA, 15. aprila, ob sedmih zvečer sveta ‘H^a s pripravo na veliko noč.
VELIKI četrtek, 16. aprila, ob sedmih zvečer *Veta maša v spomin zadnje večerje in postavitve Re-^,ega Telesa ter mašniškega posvečenja. Sledi prenos aJsvetejšega v “ječo”, nato češčenje Najsvetejšega.
^I^LIKI PETEK, 17. aprila, ob treh popoldan, opra-° tega dne, ki nas spominja kalvarijske žrtve: branje P Jenja Jezusovega, češčenje križa in obhajilo. Sledi . re«°s Najsvetejšega v božji grob. Ob sedmih zvečer ^ arno križev pot s petjem, nato češčenje Jezusa v jem grobu. (Opravilo v Leichhardtu letos odpade.)
VEL1KA SOBOTA, 18. aprila. Najsvetejše v božjem u bo izpostavljeno ves dan z začetkom ob deveti tr .Z)u,rai’ Jezus nas vabi: “Pridite k meni vsi, ki se lte in ste obteženi in jaz vas bom poživil.” — Bla-°v jedil bo dvakrat: ob dveh in ob petih. Obakrat kratko češčenje Jezusa v božjem grobu. — (jer C*ek °bredov velikonočne vigilije bo ob sedmih zve-Ve].' Najprej bo blagoslov ognja, velikonočne sveče, 'konono- oznanilo, blagoslov krstne vode in obnovitev ljjgtn'^ °bljub. Sledi slovesna maša velikonočne vigi-širn	s'ovesno	vstajenje,	procesija	z	Najsvetej-
’ 2ahvalna pesem in blagoslov.
JEUKONOČNA NEDELJA, 19. aprila: ob osmih sl rai sveta maša z ljudskim petjem. Ob 9.30 glavna je ' a božja z zborovim petjem. Ob enajstih dopoldan P°zna sveta maša s petjem mladinskega zbora.
Pr^EL,KON°ČNI PONEDELJEK, 20. aprila, ob 9.30 Pesmn'fna SV ma^a z ljudskim petjem velikonočnih
Fr. Valerian Jenko O.F.M.,
St. Raphael’s Slovene Mission 313 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.VV. 2160 (Vhod v duhovniško pisarno in slan za cerkvijo!)
Tel.: 637-7147
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne,St. Raphael's Convenl 311 Merrylands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160, Telefon kot zgoraj.
ZAKRAMENT SPRAVE lahko prejmete kadar koli v postnem času pol ure pred službo božjo ob nedeljah in delavnikih. Na cvetno nedeljo, veliko sredo, četrtek, petek in soboto bo spovedovanje	že eno	uro	pred	začetkom službe božje, na veliko	soboto	pa	tudi	po
blagoslovu jedi. Na velikonočno nedeljo bo spovedovanje samo pred osmo mašo. Vse	rojake	prosimo,	naj
pravočasno prejmejo zakrament	sprave,	ne	tik pred
prazniki (posebno tisti, ki redno obiskujejo našo cerkev). Pri tem pazimo, da ne bo samo gola formalnost iz navade. Naj ne bo nikogar, ki bi spoved opustil! Doba za izvršitev velikonočne dolžnosti je ves postni čas in velikonočni čas, ki traja do praznika Sv. Trojice (letos 14. junija).
VVOLLONGONG ima redno mesečno mašo na drugo nedeljo v aprilu (12. aprila), ki je letos cvetna nedelja. Ura je običajna: ob petih popoldne. Od treh do petih je slovenska šola v stolni dvorani. Prilika za velikonočno spoved od štirih, do petih. Ker sem še vedno sam, letos ne bo velikonočne slovenske službe božje. Naslednja maša bo šele 10. maja, ko bomo imeli tudi materinski dan.
Škofija VVollongong prireja v mesecu juniju letos MARIJANSKI KONGRES. Tudi novonaseljenci smo vabljeni k sodelovanju. Zalo bo 14. junija naša redna junijska mesečna maša odpadla, namesto nje pa bomo kot skupina dvakrat nastopali na kongresu. Na nedeljo 21. junija (ob 2.30 popoldan) bomo pri škofovi službi božji v stolnici, ko bodo somašniki s škofom duhovniki raznih narodnosti, seveda ob udeležbi svojih vernikov. Sodelovali bomo tudi z udeležbo pri procesiji naslednjo nedeljo, 28. junija, ob dveh popoldan. Procesija se bo pričela na cerkvenem dvorišču ob stolnici in bo krenila na Market Square. Po vrnitvi k stolnici bo blagoslov z Najsvetejšim. Obakrat naj bi čimveč naših ljudi prišlo v narodnih nošah. Pri procesiji bo na čelu naše skupine bandero brezjanske Matere božje. Pri sveti maši bo eden naših rojakov imel tretjo prošnjo vernikov v slovenskem jeziku, ena narodnih noš pa bo sodelovala pri darovanjski procesiji.
Vse wollongongške rojake prosim, d^i ta dva dneva v juniju rezervirajo za udeležbo pri kongresu. Vsi. ki fmate narodne noše, gotovo pridite v njih! Predvsem
pa vsi molimo za uspeh kongresa, kalerega namen je poživiti ljubezen do nebeške Matere Marije, da bi se radi k njej zatekali in jo tudi posnemali.
C ANBKRRA ima redno službo božjo na tretjo nedeljo v mesecu. Aprila je to na veliko noč. 19. aprila. Bo kot običajno v cerkvi sv. Bede (vogal Nuyts in Hicks Streets. Red Hill. A.C.T.) ob šestih zvečer. Pred mašo prilika za sveto spoved. Po maši blagoslov velikonočnih jedil.
Naslednja služba božja bo istotam 17. maja. V juniju pa bo maša izjemoma že na drugo nedeljo. 14. junija.
NHVVCASTLE — služba božja 29. marca. 26. aprila (bela nedelja) in 31. maja. Vselej ob šestih zvečer \ Hamiltonu. Pred mašo prilika za spoved. Po maši vsakikrat običajna čajanka v dvorani.
BRISBANE ima službo božjo na velikonočno nedeljo. 19. aprilu, oh 11.30 v St. Mary's. vogal Peel in Merivale Streets, South Brishane. Verjetno bo dr. Mi-kula tam že za veliki teden, morda za veliko soboto popoldan. (Upam. da bo tja sam kaj bolj gotovega sporočil!) Na veliko noč ob sedmih zvečer bo maša tudi za rojake v Surfers Paradise (St. Vincent s Church).
PUSTNI PIKNIK je našemu gradbenemu fondu prinesel vsoto $911.— Hvaležni smo vsem. ki so pomagali pri pripravah in postrežbi. Veliko peciva so nam napekle naše gospodinje — Bog povrni vsem skupaj!
P1RHOVANJE bomo imeli tudi letos na velikonočni ponedeljek. 20. aprila, v Auburn Tonn Hall. Začetek prireditve oh šestih zvečer, konec pa ob enajstih Imeli bomo tudi lepe nagrade — žrebali bomo proti koncu prireditve. Srečke boste dobili po pošti. Podrobnosti bodo objavljene v velikonočni številki "Rafaela".
NAŠIH BOLNIKOV je kar dolga vrsta. Postni čas je posebno primeren, da jim nudimo krščansko ljubezen z molitvijo in obiski. Šele takrat se zavemo, kakšno bogastvo je zdravje, ko nas ohišče nepričakovana obiskovalka bolezen. Med bolniki je tudi naš požrtvovalni pevovodja Ludvik Klakočer. Zdaj je že nekaj tednov, kar se je vrnil iz bolnišnice, mora pa še počivati, da si utrdi zdravje. Želimo mu skorajšnje okrevanje, saj si po več kot dvajsetih letih vodstva pevskega zbora kar ne moremo predstavljati kora pri Sv. Rafaelu brez njega. Poleg njega priporočamo v molitev za zdravje še Alberto ( olja. Milana Hreščaka. Milana Bariča. Marto I ilipič. Henrika Marksel . . .
POKOJNI
Na svečnico (ponedeljek 2. februarja) je v zgodnjih jutranjih urah v l.idcombe Hospital-u umrl JANEZ MIVKC . Rojen je bil 2X. avgusta 1925 v Cerknici kot sin Matevža in Ivanke. Leta 1959 se je v Fairfieldu poročil z Marijo Ponikvar. Poleg nje zapušča še sina Johna in hčerko Marto. Pogrebno mašo smo imeli pri Sv. Rafaelu 5. februarja, pokopali pa smo pokojnika
na Pinegrove livadnem pokopališču. Pokojni Janez, je bil že okrog sedem let slabega zdravja: najprej so g« zdravili za srčno bolezen, nato je zbolel še ne ledvicah in je moral po trikrat na teden prebiti po več ur v bolnišnici na dializnem aparatu. Dober teden pred smrtjo so nastopile še druge komplikacije. Prejel je zakramente za bolnike in lepo pripravljen odšel v večnost.
Dne 20. februarja je v bolnišnici v VVarravvongu umrl rojak SLAVKO ŽVAB. Rojen je bil v vasi Skopo na Krasu dne 7. marca 1912 kot sin Henrika in Katarine r. Cej. V Avstralijo je prišel leta 1952. Bil je zaposlen kot delovodja v železolivarni. Nazadnje je živel v VVin-dangu. Od lanskega novembra je bolehal ter med boleznijo večkrat prejel svete zakramente. Razen Milke Jazbec v Avstraliji nima sorodnikov, pač pa je nekaj tednov pred smrtjo prišla sem njegova nečakinja Jadranka por. Stanko. V Trstu zapušča pokojni brata Zorana in sestro l.udmilo por. Sabadin, v Venezueli pa sestro H uš ko por. Sarša. -— Pogrebno mašo smo imeli v stolnici v Wollongongu v ponedeljek 23. februarja. Sledila je upepelitev v Daptu. pepel pa je bil poslan v Slavkov rojstni kraj.
Sorodniki pokojnega SLAVKA ŽVAB se iskreno zahvaljujejo vsem njegovim prijateljem in znancem za obiske v času bolezni, kakor tudi za cvetje in udeležbo pri pogrebni maši in pogrebu. Bog povrni vsem skupaj!
V sredo 25. februarja je na svojem domu v Horsley Parku umrla MARIJA DUŽNOVlt r. VINDIŠ. Rojena je hija 6. avgusta 1928 v Zavrču pri Ptuju. Leta 1956 se je v Avstriji poročila z Matom, ki je po rodu iz Slavonskega Broda. Družina je naslednje leto prišla v Avstralijo. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi dne 2. marca, grob pa je dobila na Pinegrove livadnem pokopališču. Poleg moža zapušča pokojnica tudi sina Branka (31 let) in hčerko Mileno (22 let), v domovini pa še več sester in bratov,
V mesecu februarju je umrl tudi rojak STANKO LIPOVŠEK (Lipušček), ki je živel na Crystal Street. Petersham. Rojen je bil v Kanalu ob Soči leta 1913
V	domovini je bil po poklicu zlatar. Pokopan je bil na pokopališču v Rookvvoodu. Žal več podatkov o njem za enkrat nimam na razpolago.
O pokojni rojakinji IVANKI KOl.OSOVVSKI. ki je umrlrf v Brishane. ste brali drugje.
Vseh pokojnih se spominjajmo v svojih molitvah, sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
KRSTI
Robert Rudolf. Balgovvnie. N.S.W. Oče Ivan. mati Marija r. Srebnjak. Botra sta Franc in Hilda Belec, pri krstu pa sta ju zastopala Vlado in Marija Celin — Villa Maria. Wollongong. 14. decembra 1980.
David Andrej Rabič, Cambridge Park. N.S.W Oče Peter, mati Majda r. Hkavec. Botrovala sta Ivan in Dragica Taradi — Merrylands. I. februarja 198 1.
•^niina Vlatilda Žnidarfič, Guildford. N.S.W. Oče Alfonz, mali Brigita r. Bulovec. Botrovala sta Karlo 'n Milena Ovijaeh — Merrylands. 22. februarja 1981.
Taniara Mila I.etnar, Canley Vale, N.S.W. Oče Pavel. 111 a 1 i -lunja r. Slevee. Botrovala sta Peter in Irena Jukič Merrylands;‘ 28. februarja 1981.
POROKK
Boris Ivan Kukovec, rojen v Sydneyu. krščen v Sniithfieldu. in Kim Michelle Frnoch, rojena v Svdnevu. ^'či sta bila Shane Cornell in Tanja Kukovec — M<-'i'rylands, 31. januarja 1981.
I'd>ard Francis Dekleva, rojen v Sydneyu. krščen v ^l|ninier Hill-u. in Lucija Laznik, rojena in krščena
v Altamura. Italija. Priči sta bila Joško Laznik in Anica Kranjc — Merrylands. 7. februarja 1981. Michael Bicopoulos, rojen v Sydneyu in Diana Grča.
rojena v Sydneyu. krščena v Hast Granville. Priči sta bila Kevin in Judy Pentecost — Merrylands. 22. februarja 1981.
Štefan Šore, rojen v Dalmaciji, in Bernardettc Božič, rojena v Sydneyu. krščena v Smithfieldu. Priči sta bila Peter Sore in Marija Božič — Merrylands. 7. marca 1981.
Clinton John McAloun. Burwood. in Helen Stanič,
( roydon. Priči sta bila Rodney MacAloon in Suzanne Mayt;cr — St. Patrick's College Chapell. Strathfield. 7. februarja 1981.
P. VA1.FRIJAN
Obračun
Kaj lovil sem? Medle sence. Praviš slava? Keci slama! Pota vsa so izgrešena, in .s sramoto in s kesanjem je prišlo spoznanje.
Pozno, po/no je spoznanje: ves ta svet okoli tebe, vsa nečimrna preteklost, to življenje — samoljubja strmi stolpi — zračni hrami v nič narisani, v oblake brez temelje' — razmajani zibljejo sc kot pijani in kot misli in kot sanje in kot sreča, strast in sila v brezno se gubt brezdanje brez namena, brez pomena, brez spomina, brez imena.
OTON ŽUPANČIČ
vetrov
IZ UVODNIKA prejšnje številke veste, da je papež za letošnji svetovni dan miru izbral geslo: SPOŠTUJ SVOBODO — DA BOS SLUŽIL MIRU! K temu je zapisal miinchenski časopis "Suddeutsche Zeitung" dne 27. dec. 1980 sledeče:
Od nobenega njegovih italijanskih predhodnikov ni bilo čuti česa tako nezaslišanega: mir je možen le v svobodi! Dosedanji papeži so v svojih “političnih’' poslanicah poudarjali bolj “resnico", "pravičnost” in "red", tudi dolžnost iskati mir — vse to pa le kot pogoj za svobodo. Moral je priti papež iz Poljske, da to oznanja ravno nasprotno: brez svobode ni miru.
Res se je Janez Pavel v zavzetem nagovoru svojih poljskih rojakov, ki sta ga prenašala (kakšna sprememba!) tamkajšnja radio in televizija, dotaknil tudi ogroženosti od zunaj, vse pozval k preudarnosti, posvaril pred "uporom". A o svobodi je povedal veliko več, v različnih poslanicah. Na primer, da se ji dela škoda, če je vsa oblast v rokah enega edinega razreda, rase. stranke ali skupine; če nima občan zagotovljenega dela in ne dobiva pravične plače: če mu je odvzeta pravica, da bi pri družbenih sklepih soodločal; če "se poudarja notranja varnost kot edino in najvišje pravilo": končno. če poslane zakon nedotakljiva resnica o neomejeni gospodarski rasti. Takšne omejitve svobode, na katere je papež s prstom pokazal, ogrožajo mir.
I.ECHA VVALESA, neuradno že razglašajo za "Moža leta", saj mu je uspelo organizirati svobodno unijo deset milijonskega članstva poljskih delavcev in to pod komunističnim režimom in tik pred nosom sovjetskih
okupacijskih sil. Če bo to pripeljalo končno do sovjetske invazije, je še ugibanje svobodnega sveta, ki pa Walesavemu uspehu ne odvzema njegovega velikega pomena.
Nedavno je vprašal novinar pariškega časopisa "France Soir" Walesa/če bi rad videl Poljsko svobodno po kopiji zapadnih demokracij. Mož je takole odgovoril:
"Nikdar nisem živel na Zapadu, zato ne morem reči. če tam zares obstoja demokracija oz. socialna pravičnost. Sem pa gotov v enem: vi na Zapadu imate preveč uspešno in prelahko življenje. Tako ste navajeni na dobro življenje, da ste postali mehki. Nezmožni ste za najmanjšo žrtev. Tako ste pokvarjeni po lahkotnem življenju, da se ne morete odpovedati nobenem svojih prednosti, pa četudi bi to vodilo k izrednemu uspehu-Razumeti je treba, da ne delaš samo zato, da bi obogatel. Treba je imeti tudi ideologijo, ideal."
Walesa je povedal skoraj isto, kar smo slišali pred dobrimi petimi leti iz ust druge; junaške osebnosti, Aleksandra Solzhenitsyna. Prišel je iz ruskih taborišč na Zapad, poln upanja v svobodo, ki je ni še nikoli prej doživljal. Pa je kmalu spoznal, da Zapad ni vreden svobode, ker je ne zna ceniti in je vse preveč okužen od “duha spravljivosti” do tistih, ki mu hočejo svobodo vzeti . . .
Ko je bil Walesa vprašan, kaj mu je dalo k6rajžo, da se ni bal soočiti se s komunističnim poljskim vodstvom, je dal tudi kaj zanimiv odgovor: “Sem član unije, ne pa socialist. Moja vera mi pomaga in mi je vse življenje. Človek brez vere je nevaren človek in brez vere bi bil nevaren tudi jaz. Vse življenje hodim vsak dan v cerkev in na posebno težke dneve molim k Materi božji: Kraljica Poljske, pomagaj mi! . . .”
SOVJETSKA ZVEZA je izdala nove davčne predpise. po katerih je dala duhovnike v novo kategorijo-Doslej so bili kot davkoplačevalci na lestvici "neproduktivnih prebivalcev", zdaj so jih uvrstili med "umetnike". Pravijo, da je nova uvrstitev ugodnejša in si’ dajatve v tej kategoriji za petnajst odstotkov nižje od prejšnjih.
SKUPINA STARŠEV iz Češkoslovaške je prosila papeža. naj opozori svet na njihove težave. Oblast posebno pritiska na verne starše takrat, ko prijavijo otroke k verouku. "Duhovnike nam pogosto prestavljajo, če se ne prikupijo krajevnim oblastem ali ne pripadaj'’ duhovniškemu društvu, ki ga nadzoruje država.” Mnoge duhovnike stalno nadlegujejo in preganjajo. Javne procesije niso dovoljene in zadnji čas preganjajo s cest celo cerkvene pogrebe . . "Molk nam ne bo pomagal-nasprotno: ustvaril bo vtis. da je vse v redu."
O PARIŠKEM slovenskem verskem in kulturnem središču smo že pisali tistikrat, ko so kupili hišo in jo začeli urejevati. Celo pozvali smo one rojake med nami. ki so svoj čas — med svojim begunskim življenjem v Franciji — uživali pomoč in gostoljubje pariške
0999999999999999939933999566193995661
Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
FRANK’S AVTO ŠOLA”
32 THE BOULEVARD, FAIRFIEI.D VVEST, N.S.W„ 2165 Telefon: 72 1583
>95661515135151513356151519995151513515151519
^'toliške misije za Slovence, naj se z darom spomnijo f*ariza. Nekateri so se res odzvali.
2daj so vsi trudi kronani z lepim uspehom: za nedeljo 22. februarja je direktor slovenskega dušnega Pastirstva v Parizu, dr. Nace Čretnik, povabil ljubljanskega nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, da je Slovenski dorn blagoslovil. Za to lepo domačo slovesnost se je zbralo v Parizu okrog štiristo rojakov, osemnajst sionskih izseljenskih duhovnikov iz raznih delov Evrope, Popeval pa je poleg pariškega mešanega slovenskega zbora tudi slovenski zbor “Zvon” iz Nizozemske.
Novi Slovenski dom stoji v Chatillonu, na obrobju ar>za. Poleg pisarniških prostorov in duhovniškega ^snovanja ima dvorano, nudil pa bo tudi lahko gosto-JUbje rojakom, ki bodo za krajši čas prišli v francosko prestolnico. Doma se drži podružnična cerkev, kjer se bodo pariški Slovenci zbirali k nedeljskim mašam.
pOROČILO v mesečniku za Slovence na tujem, “Naši ' > ve povedati, da je na nedeljo 4. januarja letos r‘ll*io Stuttgart v Nemčiji prenašal dvajset minut pesmi larr>kajšnjega slovenskega moškega zbora “Domači žv°n”. Zbor vodi organist Damjan Jejčič. Kot zadnja ,e na sporedu mogočno zadonela pesem “Kristus kra-luJ —- Kristus zmaguj!". Poročilo dodaja: “Verjetno je
0	to prvič v zgodovini, da je slovenski izseljenski °r pel na nemškem radiu. To ni le velika čast za f)evce» ampak za vse Slovence v Nemčiji. Slovenski , °ličani pa smo še posebej ponosni na to, da smo
dišali
veda
po radiu tudi versko pesem. Pri tem smo se se-spraševali, ali ne bi bil že čas, da bi nam tudi
^ Radiu Ljubljana na željo predvajali verske pesmi?
‘ ni čudno, da je Nemčija prej pripravljena ugoditi ^‘*Sinr» željam kot pa rodna domovina! Kam bomo pri-\ bomo morali živeti v občutju, da nam nudi tujina ^ svobode kot domovina? Na čem naj potem gra-ni° svoje spoštovanje in ljubezen? Smo odrasli in eni°. kaj se spodobi in kaj je prav.”
ZDA je dospela vest, da je v nedeljo 15. februarji1. v visoki starosti umrl DR. VALENTIN MERŠOL. imel leta 1945 važno vlogo pri odvijanju vetrinj-'b dogodkov, četudi sam le eden beguncev in bivši j lrT1arij ljubljanske bolnišnice, nikak politik, je s svojo ervencijo pri zavezniških oblasteh dosegel, da so er>ehali vračati domov begunce. Tako je rešil življe-Je tisočem, dočim je bilo prvih deset do dvanajst tisoč f.rnJenih — kot znano in dokazano — brez sodbe zve-v sko mučenih in pobitih v množičnih grobovih, zlasti pevskem Rogu. r- Meršol je živel v Clevelandu, kjer je zdaj tudi kot SP°^,ovan °d vseh. Ohranil ga bomo v spominu velikega narodnjaka in odličnega katoličana. Bog niu bogato poplača zlasti vse vetrinjske napore!
novi predsednik Združenih ameriških njeav> je v začetku februarja priredil Molitveno sreča-’ združeno z obedom. Namenjeno je bilo za visoke n>ke v ameriški upravi, člane parlamenta in di-
plomatskega zbora, privabilo pa je okrog 3000 ljudi. Ob tej priliki je Reagan izjavil, da bi brez zaupanja na božjo pomoč ne upal sprejeti težav, ki ga čakajo v prihodnjih letih odgovorne predsedniške službe. Navzoči so zbrano poslušali svetopisemska besedila, da se je treba izogibati uporabi sile, spoštovati Kristusov nauk o miroljubnem sožitju ter se navzeti njegovega duha ljubezni, krotkosti in strpnosti.’
Reagan je po veri prezbiterijanec — to so pristaši švicarskega reformatorja Calvina in jih je v ZDA okrog tri milijone. Američani vidijo v novem predsedniku človeka, ki bo skušal vrniti ameriškemu javnemu življenju vsaj nekaj “nravnega zdravja”. Saj je znano, da odjočno nasprotuje splavu in napoveduje boj pornografiji. Zavzema se tudi za obvezno jutranjo molitev pred pričetkom pouka po ameriških javnih šolah.
PAPEŽ je imenoval za naslednika kardinala Martyja in novega pariškega nadškofa — h katoliški veri spreobrnjenega Jeana M. Lustigerja, ki je židovskega rodu. Kot štirinajstletni fant se je odločil za krst še doma na Poljskem med vojno. Časnikarjem je izjavil, da s sprejemom krščanstva ni odložil svoje židovske narodnosti, pač pa jo je samo izpolnil z resnico krščanstva.
Po poročilih so njegovo imenovanje francoski katoličani lepo sprejeli, dasi so za najresnejšega kandidata na pariški nadškofijski sedež omenjali priljubljenega marsejskega nadškofa kardinala Etchegaraya. Pariškim Judom pa velja novi nadškof seveda za odpadnika in izdajalca — bodočnost bo pokazala, če jih bo mož znal pridobiti.
O	“SLOVENIKU", našem rimskem zavodu, je 25. januarja letos "L'Osservatore Ronlano della domenica" objavil zelo lep članek. Naslov članka se je glasil “Le pietre antiche dello Slovenik”, podpisal pa ga je Ri-nadlo Panetta. Je prilično obširen in krasita ga celo dve umetniški sliki: Marijina cerkev na Blejskem otoku in pa sv. brata Ciril in Metod. Slednja se nahaja v Sloveniku in je umetniško delo pok. slikarja-duhovnika Staneta Kregarja.
Duhovniški zavod Slovenik v Rimu.
Oš © O (§ g 08
mšinmMUh
Dragi striček!
Naj se šc jaz enkrat oglasim. Povedati moram, da 7 mamo prebereva vsak Kotiček, ko pride nova številka MliSI.1 k nam. Sam veliko besed ne razumem, pa mi jih mama razlo?i in se tako učim slovensko. Mama pravi: ko bom večji in če bom priden, boš objavil tudi mojo sliko v Kotičku. Ali jo boš? (Zakaj pa ne. če boš priden! — Striček.)
V	šoli smo imeli etnični dan in sem nesel s seboj vse slovenske okraske, kar jih imamo: dva lepa krožnika. majoliko, kozolec in tudi ribniški pušeljc. Tudi sošolci drugih narodnosti so prinesli svoje in smo naredili razstavo. Še iz drugih razredov so prišli gledat.
Prejmite lepe pozdrave Ti in vsi Kotičkarji! — Mark Hrovat, 1 I let. Ballarat. Vic.
DRAGI OTROCI!
l'o vsej pravici bi moral tukaj objaviti sliko .s tremi kuštrav imi glavami, ne le z eno. Toda ANDREJ je svojo zadnjo šolsko fotografijo strgal, ker “ni bila dosti lepa*', MARY pa se je od zadnje fotografije tako spremenila iz šolarke v gospodično tajnico (to je zdaj njen poklic), da bi ji s sliko napravili očitno krivico. Tako je ostal samo PETER, katerega proteste ob “kraji'’ slike mi je nekako uspelo zavrniti.
Oba junaka!
„Kako sl spehan, bled in plahi Kaj tl je, Tonče?“ — „Oče, strah!“ —
„Kje pa si bil, otrok, govoril" —
„Tam, veste, v Hudem bregu gori.
Rdeče jagode sem bral, kar se prikaže mi žival; rjava zgoraj, spodaj bela, pa kakor človek je sedela 1“
„Ušesa dolga?“ — „Da, tako!“ —
„Oči debele?11 — „Pa kako!11
Jaz gledam, kar pokima z glavo,
pa skoči.11 — „Nadte?“ — „Ne, v goščavo.11
„Oba junaka; hajd nazaj!11 „Jaz pravim, medved bil je, kaj?11 „Da, dolgouhi in rjavi, ki se mu tudi — zajec pravi!11
Peter (v maju bo izpolnil 18 let), Mary (rojena 1964) in Andrej (rojen 1966) so brhki poganjki KRO-
VI	ARJEVE družine. Oče Jože je iz ribniškega koncH' mati iz žužemberške okolice. Otroci so bili rojeni ' Wangaratti, kjer je družina živela, predno se je pred nekaj leti preselila v VVodongo (kraj ob Hume HwJ-tik na ineji z N.S.W.) in si postavila prijazen domek' Slovenščino v pogovoru vsi trije še kar obvladajo (* prijetnim ribniškim naglasom), obenem pa spoštujej" tisto domače slovensko družinsko razmerje med otroci in starši, ki je zlasti v tujini toliko vredno, pa žal tako izginja iz naših družin.
Mary je naša organistka ter nas spremlja pri petju oh slovenskih mašah vsaki drugi mesec. Andrej m1 mežnari in ministrira. VSI TRIJE pa so navdušeni nogometaši, igralci vvodongškega nogometnega (soccer) kluba “Diamonds": Andrej igra v grupi pod 16 le* starosti, Mary je pri dekliških igralkah celo za trenerko. Peter seveda že igra pri starejših. V dnevni sobi Kro-marjevega doma Da se na polici kar hitro množe razne trofeje. Največja med njimi je prenosna, ki si jo je v nogometni sezoni 1980 prislužil Peter kot -the be** and fairest player”. Bil je edini, ki v moštvu ni vs< leto prejel nobene kazni — gotovo pa je moral mirn<> potrpeti marsikatero bolečo brco v nogo . . .
Petru čestitke k priznanju, vsem trem K romarjevi"1 pa iskrene želje k lepim uspehom tudi v bodoče. N1’ le na športnem polju, ampak tudi v življenju, katerem*1 doraščajo v toplem slovenskem domu pod Južnim Kri' ženi.
Melbourne, vic. — Dne 28. februarja se je v
j- Mary's Church, župni cerkvi v Alloni. poročil AI-TER PAHOR. Pred oltarjem je pričakal svojo '^ranko LINO GR1XTI, ki je malteškega rodu. Mla-, nui paru želimo na skupno življenjsko pot obilico l>?jega blagoslova!
^ Valter je bil rojen že tu v Avstraliji — njegova
W|ižina živi v F.ast Bentleigh. Melbournski Slovenci
*n’° Sa videli doraščati ob prireditvah Slomškove šole.
sneje s harmoniko (ob klarinetu ali saksofonu brata
uVa) in nato tudi kot pevovodja: ko so pričeli peli
na'i Glasniki in jih je dve leti vodil. Njegovo sliko
SITl0 objavili v Kotičku naših mladih v marcu 1977. ob Priliki
cMor of Fngineering.
enkrat: Naše čestitke in obilo sreče! — Poroče-
valec.
njegove graduacije. ko je prejel diplomo Ba-
"HYA1.LA, S.A. — Hvala za redno pošiljanje
1	”LI. kj nas vselej razveselijo in nam povedo tudi ^ 'ko novegii. Tu v samoti so nam še bolj dobrodošle Pa po večjih skupinah, kjer rojaki marsičesa ne na<° več ceniti. Moram pa povedati, da se — kol ®°sPa Twrdy iz Sydneya — ludi jaz najprej lotim kri-°nke. Včasih je res trd oreh. pa je kar dobro, da tudi s,*<rejsi malo prezračimo "pod streho" in si obno spomin. Večino križank rešim, le prepozna sem Pn ‘Hldaji.
je Pl>vcnl- ,l|kaj pomagam pri farni Vincenci-
^ 1 konferenci, kot smo doma svoj čas po naše rekli
•	Vincent de Paul Society v pomoč potrebnim. V eni
izdaj glasila "The Saint Vincent de Paul KI •
. . 'J . ki izhaja za vso Avstralijo v Sydneyu in je
'•‘»ni ni ivo, sem našla tudi sliko sydneyskega kardi-P	...
Teemana. ki otvarja in blagoslavlja neko novo 1^1	0 te podporne ustanove. Ob njem pa stoji senator
u Lajovic kol zastopnik avstralske vlade. S pono-
^ni v.	i
'eni pokazala stran tudi drugim na sestanku in Povedni
I	uaia, da je to moj rojak, rojen v dragi Sloveniji v PHV<)jni priseljenec kot sem jaz. Menim, da sc Slo-^i premalo zavedamo, kaj smo / njim v Avstraliji nii vsi pridobili.
enci
>uo
O <57
^ nenadni izgubi ljubljene žene in sestre
IVANKK KOLOSOWSKl r. Dekleva.
ir! S* rat*' z*’bvalili sorodnikom (er številnim prijateljem Jancem, posebej tudi tukajšnjemu-slovenskemu dru-sti ***an>nka”, za vse izraze sočutja » teh dneh žalit* r ' Ioliki ste nam stali ob strani, se udeležili molitve »ic t*'a venca 'n pogrebne maše. pospremili ste ruj* j na zadnji poti, obsuli njen prerani grob s cvetjem Poslali številne žalne karte. Bog bodi vsem plačnik!
Žalujoči mož Andrej Kolosowski, sestra Francka, M-irija in Boža z. družinami.
Če imate še kaj mesta, bi rada dodala tale praktični nasvel za žene in matere motoristov in na splošno "zašmiranih” rokodelcev. Madeže, ki jih je povzročilo strojno olje ali druga maščoba, zlahka odpravite, če še suho tkanino nadrgnete s svinjsko mastjo, nato z dobrim milom in nazadnje v topli ali vroči vodi operete v pralnem stroju. Meni je lo še vedno uspelo.
Prisrčne pozdrave vsem rojakom po Avstraliji! Vlarta /.rim.
ČAMP HILL, QLI). — Kol sem videla, se je že g, Primožič v prejšnji številki spomnil smrti moje drage sestre IVANKK KOLOSOWSKI. ki je v hudem napadu i.slme umrla tukaj med nami 31. januarja letos (datum
I.	februarja pri g. Primožiču ne odgovarja). Pogrebna maša je bila v isti poljski cerkvi, kjer sta se z Andre-
Melboumskim rpjakom je na uslugo	i
■
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN i LUBI PIRNAT	i
18 WRBDGWAY AVE., BURWOOD, Vic. • Telefon: 288 4159
m
Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. ! Full denture Service and repairs.	!
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela velikega Melbourna	;
za vsakovrstna avtokleparska dela,
avtobarvanje in podobno.	;
•
Popravljamo zasebno'in za vse večje zavarovalnice. ;
A. V. MOTOR BODY REPAIRS	:
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, j VIC. — Telefon delavpice 221 5536	j
TOWING SERVICE 24 ur dnevno	j
na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232*4314	j
Rojak VOJKO VOUK	•
.*★ ************** **
it -te *
9A LOWER PLAZA, SOUTHERN CROSS HOTEL BUILDING, MELBOURNE
Tel. 63 1650
Za razne prilike smo Vam na uslugo v našem studiu, v cerkvi ali doma!
ZA POROKO: 75 različnih barvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.— Slike za potni list — v dvajsetih minutah!
*
*
*
*
Ur
*
*
*
*
*
*
*
***********************
jem preti 21-imi leti poročilu. Pokopana je bila n;i katoliškem pokopališču Nudgee.
Pokojna sestra je bila rojena Dekleva dne 20. januarja 1938 v znani Lukovi družini v Kleniku na Pivki. Tii tete so bile redovnice, zdaj že pokojne. Domači kraj je zapustila leta 1956 in prišla v Avstralijo v začetku leta 1958 na ladji “Flaminia”. Takoj je prišla v Brisbane, kjer si je poskrbela delo v Mater Hospitalu
POTUJETE V RIM?
DOBRODOŠLI!
Hotel Bled
II.	kat,
Via S. Croce in Gerusalemnie, 40 00185 ROMA (ITALY). Tel. (06) 772 102
Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
Urarsko in zlatarsko podjetje:
Alexander
VVATCHMAKER AND JEWELLER
31 The Centre, Seven Hills, N.S.W.
(nasproti postaje)
Telefon 622 1408
vam nudi 20% popusta na vsa popravila ur in zlatnine (šest mesecev garancije) in 5% na vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWELLERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN \VORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK
Poročila se je 27. februarja 1960. Zaradi svoje vesela narave in lepega značaja je bila zelo priljubljena tak1’ med Slovenci kot med Poljaki.
Poleg moža Andreja in mene zapušča pokojna Ivank11 doma še sestro Marijo por. Pavlin v Novi Gorici 'n sestro Božo por. Požar v Petelinjah pri Pivki. Pripon’’ čamo je v molitev. — Francka Barbiš.
GEEl.ONG, VIC. — V decembrski izdaji MISU sem imel priliko prečitati pismo našega rojaka "Sosedovega Franceljna”. Kakor vidim, je zelo slabo obveščen glede hitrega odhoda avstralskih gostov, ki so bili n* proslavi 25-letnice našega društva. Gospoda Scholes i11
IMATE MORDA NAMEN kupiti zemljo z donioi« v mirni zeleni naravi, pa vendar blizu Melbourna? ' ST. ANDREVVS je na višini s krasnim razgledom p0 zmerni ceni na razpolago dvajset akrov zemlje z osen’ let staro zidano hišo. Hiša je prirejena za dve druži”1 in ima dvoje stanovanj (dvosobno in enosobno). Kd<>r se za nakup zanima, naj se oglasi za podrobnejše infof' macijc oz. dogovori za čas ogleda. — LEO in MARU* OGINSKI, telefon 710 1393.
Dr. J. KOCE, 72 Essex Rd., Surrey Hills, Vic. 3127 — Tel. 836 3862
(Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI,
se z zaupanjem obrnite name. Imam v vseh večjih mestih Evrope in Amerike ne samo poslovne ampak tudi prijateljske zveze.
TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 6541233, Consultant Dr. J. KOCE
Za poslednji izkaz spoštovanja in časti
724 5408
A.F.D.A.
Z/' , £u/u‘iy Ax2/£S
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
m
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
VIZZINI MEMORIALS
Verga Bros. Ply. Ltd.
9 travalla ave., thomastown, vic.
Telefon: 359 5509, doma: 470 4046 in 470 4095.
Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo!
ez'se sta res odšla bolj zgodaj, ker sta imela še druge ezc> kar sta nam že pred začetkom povedala. Drugi pa so ostali do konca slovesnosti in je eden od njih
Tr,
«bv:
gostj
^l1e' tudi kratek govor. Dva para sem imel priliko treči s hrano in pijačo v precej pozni uri. Veselili se 'er plesali še po polnoči. — Jože Rainuta.
je prvi del pisma, četudi sem napravil izjemo, d;i
REŠITEV DVEH OREHOV. — PREMIK ALNICA
ob pravilnem premiku besed pokaže v treh navpižnih vrstah črk tele besede: hruška — jagoda — češnja. — BESEDNE ZVEZE — če si dostavil pravilne besede — dajo v začetnih črkah dodanih besed voščilo: SREČNO NOVO LETO!
OBA OREHA v zadnji številki so pravilno rešili: Sestre v Slomškovem domu, Mirka Mršnijc, Vinko Jager, Frančiška Klun, Slavka Lumbar, Jožet Grilj, Francka Anžin in Marija Špilar, Ivanka Žabkar, Viktorija Gajšek, Lidija Čušin.
Žreb je določil nagrado Frančiški Klun.
*
Tone je kupil velikega psa. Ko ga je prvič peljal na sprehod, je srečal Pepeta. Ta je seveda v strahu obstal precej daleč.
"Pridi no bliže!" mu pravi Tone.
“Ali ne grize?’’
“Prav to bi rad preizkusil . .
objavljam odgovor po treh mesecih, ko malokdo
sPloh
ralcev še pomni sestavek, kateremu je odgovor na-nJen. Naj pa mi Jože ne zameri, da drugega dela govega pisma ne bom objavil. Vem namreč, da bi izzval kopico odgovorov naročnikov, ki poznajo l0£Cen'i° zgodovino slovenske narodne zastave, ki znajo 'll pojm “režim” od pojma “domovina" ter zato ra-r^. eJ°, da soglašanje oz. nesoglašanje z današnjim što 1110111 doma ni nobeno merilo naše ljubezni in spo-an)a do domovine. — Urednik.
Melbournski Tojaki!
Želite morda kupiti' po zmerni ceni KOKOSI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokošja farma Bruna in Alme SDRAULIG (komaj miljo in pol od Slovenskega gri£ka v Elthamu).
Research Warrandyte Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
Urad
ujemo:
iINCOME TAX RETURNS,
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji)
že2 teden od 9 do 5.30 ln sobotah od 9 do 1 ure.
Lastnik podjetja: STANKO PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
MELBOURNSKI SLOVENCI!	♦
Kadar potrebujete	▼
TAX1 TRUCK	♦
za selitev in podobno, se boste	♦
z MAKSOM HARTMANOM po domače	4
pomenili za čas prevoza, delo pa bo	J
opravljeno dobro in po konkurenčni	ceni.	♦
Kličite čez dan: 311 6366	♦
RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD.	♦
(vprašajte za Maksa Hartmana!)	J
Ob večernih urah kličite Maksovo	♦
Številko doma: 850 4090	+
♦
Izobražena in prikupna vdova, stara 45 let, želi spoznati sebi primernega moža od 45 do 60 let starosti.
Inteligentni, materialno situirani, prijetne zunanjosti in narave, ki verjamete, da je življenje v dvoje lepše in popolnejše, pišite na uredništvo MISLI pod šifro "PO-CVITANJE”. Ne pozabite omeniti, s katerega kraja Slovenije prihajale.
Vsa pošta bo diskretno vrnjena.
• Samo gradove v oblakih smo zgradili po plann.
• Vse socialistične bajke se začenjajo: "Nekoč bo.. . .”
• Narod s slabim spominom ima veliko spomenikov.
• Pri nas so odpravili razrede — na železnicah.
KRIŽANKA (Ivanka Žabkar)
A
A
A
‘V
A
A
■	V A
.v
A
A
a
A
A
A
‘ ^ A A A A A
■	v A a A
Opali
Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine?
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, dr^ge kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane . . .
OBIŠČITE NAS!
Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!
KOVACS GEMS & MINERALS
291-293 VVATTLETREE ROAD,
EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611
rt
1'
i'
1’
f
1'
i'
r
i'
1’
i'
r
r
c
r
i’
f
f
r
r
r
r
r
1
Temu se smejejo doma . .
• Proletarci vseh dežel, združile se! Zborno mest1’ Zagodna Nemčija.
• Politična linija je ravna črta. ki zavije, če je treh11, na desno ali na levo.
• Mislim, da smo končali gradnjo socializma, ker n-1"1 zidarji iščejo zaposlitve v tujini.
Vodoravno: I. izdelek, ki daje svetlobo; 6. izdel^ koristne žuželke: 9. del obleke; 10. krajše ime za lavža: II. eden znanih prerokov stare zaveze: 12. sv**‘ loba: 13. vrsta povrtnii :; 15. znana moška oseba start zaveze: IX. gozdna žival; 21. delček suhe zemlje; -■* poklic v zvezi s prehrano; 25. vrsta povrtnine; 28. kr*1’ no ime znanega teologa in filozofa predvojne dobe ^ Ušeničnika: 29. govori, pripoveduje: 30. škoda! na n*’ srečo!: 31. zavetnik.
Navpično:	I. nestalna človekova spremljevalka; '
domača žival: 3. posadka, moštvo (tujka); 4. pijač'1 5. pripomoček pri peki: 6. moč; 7. hud. silen, nevarc11 (tujka); X. vrsta padavin: 14. del glave; 16. znan p"' imek \ slovenski literarni zgodovini (Fran . . . 1850—' 1926): 17. orožje starih časov; 19. eden težkih delavski poklicev: 20. priimek že pok. univ, profesorja, pisatelj11 “Sociologije”, ki je umrl v Argentini (Dr. Ivan .	-1')
21. delno pokritje stene (navadno v lesti); 22. ime P‘v lovega zoba; 23. cunja, zaplata: 26. umetnost (v angl1 27. okrajšano znano moško ime.
Rešitev pošljite do 6. aprila na uredništvu!
■ Kaj pa NAROČNINA?
SLOVENIAN Ali< ASSOCiATI
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
Nudimo številne slovenske pijače.
Tudi Vam bo Vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
kadar se mudite v canberri: dobrodošel v slovenskem domu:
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
SLOVENSKO MIZARSTVO
Se priporoča melbournskim rojakom 'izdelavo kuhinjskih omar ■n drugega pohištva P° zmerni ceni.
FRANC ARNUŠ Telefon:	76 Beverley Road,
459 7275	ROSANNA,	Vic.
e. Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij 0!ympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporočil za prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk. Izvršujemo vse vrste popravil!
V	zalogi imamo slovenske črke C S?., ki jih Vaš pisalni stroj morda še nima.
emil zajc
9 Tennyson Ave., CLAYTON, Vic. 3169 Telefon: 544 8466   ..........................
F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Pty. Ltd. 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W„ 2040
TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in družb ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom:
V. FERFOLJA,
J. M. THAME.
F.. WF.INBFRG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja — “Tariff Companies".
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers' Compensation, Public Risk, Superan-nuation scheme, Pension Funds.)
Telefon: SYDNEY 560 4766 in 560 4490
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 in 842 1755
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje.
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, viz, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
VAM JE NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 in 842 1755 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem. ki se odpravljajo na potovanje.
Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše. PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM. Trenutno je zelo ugodna ekonomična cena potovanja
MELBOURNE-BEOGRAD-LJUBLJANA in nazaj. Od 1.133,— dol. in po lastni izbiri: z JAT-om ali QANTAS-om.
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH!
Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!