Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih Vrsta pomembnih novosti Republišhd izvršni svet je predložil Skupsčini SR Slovenije v obravna-yo predlog zakona o zakonski zvezi in družinsldb razmerjib. Tako-imenovana rodbinska zakonodaja je do amandmajev iz let 1971 sodila pretežno v zvezno pristojnost in je bila urejena z zveznimi zakoni, ki se zaenkrat še vedno uporabljajo v naši republiki kot republiški za-koni. To so temeljni zakon o zakonski zvezi, temcljui zakon o raz-merju med starši in otroki, temeljni zakon o posvojitvl in temeljni zakon o skrbništvu. Delno pa je bilo to področje tirejcno tudi z repub-liškimi zakoni in sicer z zakonom o premoženjskih razmerjih med zakonci in zakonom o rejništvu. Pri izdelavl novega republiškcga za-kona je obyeljalo stališče, da je treba vse omen.jene zadeve iirediti z enitn samim zakonom, ker je na ta način področje rodbinskih raz-merij bolj pregledno in občanom dostopnejše. Zakonska zveza Zakon o zakotiski zvezi in dru-žinskih razmerjih ureja predvsem vprašanja v zvezi z zakonsko zve-zo, razmerja med starši tn otroki, posvojitev, rejndštvo ter varstvo mlad.oletn.ih otrok in druglh oseb, ki niso sposobne skrbeti same za-se in za svoje pravlce in koristi. V uvodnih določbah vsebuje te-meljna načela, jia katerih naj te-meljijo razmerja med zakoncema in razmerja v družinl. Po zakonu je druždna življenjska skupnost staršev in otrok, ki uživa posebno družbeno varstvo zaradi kordsti otrok. Zato je tudi družbeni po-men zakonske zveze predvsem v zasnovanju otrok s strani zakon-cev. Zakonska zveza je tista živ-ljenjska skupnost moža in žene, ki je ustanovljena in urejena na pod-lagi zakona. Starši (oče in mati) imajo do otrok roditeljsko pravi-co, katere vsebino predstavlja vse-stranska skrb za otroke. Pri tem ni več nobene razldke med zakon-skimi in nezakonskimi otroci. Do enih isn do drugib imajo starši (pa tudi sorodniki) enake pravice in dolžndsfci. Stvard, ki zadevajo varstvo in pomoč družbe družini, ki jih je po dosedanji ureditvi opravljal ob-činski upravni organ, pristojen za socialno varstvo, bo po novem za-konu opravljala občinska skup-nost socialnega varstva. Izredno pomembna je novost v predlogu zakona, po katerem je dalj časa trajajoča življenjska skupnost' med možem in ženo, ki nista sklenila zakonske zveze pra-viloma glede pravnih posledic (premoženjskih, preživnilnskih in drugih) izenačena s sklenjeno za-konsko zvezo. To načelo pa ne velja v primeru, ko se zakonska zveza med moškim in žensko ne bi mogla sklenitt (če je npr. eden od njiju že poročen ali sta si v bližnjem sorodstvu in podobno). Tudi sama zakonska zveza je v novem zakonu doživela precej šprememb. Ureditev zakonske zve-ze je namreč zgrajeiia na načehi, da je družba zainteresirana pred-vsem za družino, katere del je za-konska zveza, ne pa toliko za za-konsko zvezo kot tako. Ker pa je skladna zakonska zveza eden te-meljev družine, omogoča družbe- na skupnost bodočim zakoncem z izobraževanjem, z zdravstveno vzgojo, s pomočjo strokovnih služb in z zakonskima posvetoval-nicami, da se vsestransko pripra-vijo na skladno skupno aivljenje. Zakon celo postavlja kot obvez-nost, da osebi, ki nameravata sMe-niti zakonsko 2svezo, obiščeta za-konško posvetovalnico. V primerdh, ko je treba poseb-too dovoljenje za sklenitev zakon-ske zveze (sklenitev zakonske zve-ze med bližnjimi sorodnikl, mlado-letniki in drugo), predstavlja no-vost določba, po kateri sklendtve zakonske zveze v taklh primerdh ne dovoljuje več občinsko soddšče, temveč ob&nska skupnost social-nega skrbstva, kd je bolj strokov-no usposobljena za tako odloči-tev. Sporazumna zveza Pomembna novost v predlogu je, da zakonca lahko sporazumno prekineta zakonsko razmerje. Do-slej je namreč biio mogoče le vlo-žifci sporazumni predlog obeh za-koncev in je sodišče lahko po presoji zadeve odklonilo razvezo. Po novem pa bo zado&toval samo sporasaun obeh zakoncev, vendar pod pogajem, da sta zakonca spo-razumno uredila tudi vsa ostala medsebojha razmerja (varstvo, vzgojo in preživljanje otrok, even-tualno preživljanje nepreskrblje-nega zakonca, vprašanje premože-nja, stanovanja in podobno). V ta namen bosta morala zakonca predložiti sodišču pismen dn sod-no overovljen sporazum o delit- vi skupnega prertioženja ter o tern, kateri od zakoncev bo imet-ndk stanovanjske pravice. Preden bo sodišče razvezalo zakonsko zve. zo, bo moralo dobiti tudi mnenje občtoske skupnosti sooiailnega var-stva o tem/ ali je s sporazumom zakoncev primenio poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje ot-rok. Na ta naoin je manj možno-sti, da bi pozneje prihajalo do sporov med nekdanjima zakonce-ma in bodo tudi bolj varovane ko-risti otrok, kd bi jih lahko taki spori močno prizadeli. Enake dolžnosti in pravice Drugače kot doslej je urejena razveza zakonske zveze v prdmeru, ko med zakoncema ne pride do sporazuma. Vsak zakonec lahko zahteva s tožbo na sodišču razve-zo zakonske zveze, če je zakonska zveza postala nevzdržna. Predlog pa opušča ugotavljanje krivde v razveznem ppstopku, kar je bilo do sedaj za sodišče obvezno. Poka-zalo se je namreč, da ugotavljanje krivde lahko negativno vpliva na kasnejše življenje razvezanih za-koncev in na njihova razmerja do otrok, obenem pa tako ugotavlja- .nje tudi ni pomembno za druž-bo. Obenem pa je zaostren posto-pek za spravo zakoncev, kd je bil obvezen že doslej, vendar se je v praksi pokazal kot neučinkovit. če na naroku za spravni poskus ni moč doseči sprave — in sodišče meni, da bi bilo to vendarle mogo-če — lahko sodišče določi nov na-rok za spravni poskus ali pa pred-hodno napoti zakonca na razgovor v zakonsko posvetovalnico ali na občinsko skupnost socialnega skrbstva ter zadasno odloži odlo-čanje o razvezi. Zakonca naj bi , bila torej v čamvedji meri deležna strokovne pomoči. če sodišče raz-veže zakonsko zvezo, odloči obe-nem tudi o varstvu, vzgoji in pre-življanju skupnih oirok, pri čemer upošteva mnenje občinske skup- nosti socialnega skrbstva. Sodišče določi tudd višino pri-spevka za preživljanje otrok in pošlje odločbo pristojni obdmsla skupnostd sooialnega skrbstva. Ta vsako leto uskladi višino preživ-ntne z ras<|o življenjskih stroškov in izda o tem novo odločbo. če je eden od nekdanjih zakoncev ne-preskrbljen, sodišče odlodi, da mu mora drugi zakonec plačevatd do-ločeno preživnino, prd čemer lah-ko sodišče upošteva vzroke, zara-di katerih je prdšlo do razveze za-konske zveze (npr. krivda nepre-skrbljenega zakdnca). Preživnina se lahko prizna tudi za določen čas, da se razvezani zakonec vžM v novi položaj in da si uredi raz-mere (stanovanje, zaposldtev in podobno). Določanje očetovstva Glede razmerij med starši in otroM je navečja novost predloga v tem, da izettačuje pravni polo-žaj otrok, rojenih v zakonški zve-zi z otroci, ki so rojeni izven za-konske zveze. Do enih in do dru-g&i imajo starši enake pravice -1n dolžnosti, pa tudi otroci imajo enake dolžnosti in pravice do star-šev. S položajem otrok so izenače-ni tudi posvojenci. Izpodbijanje in ugatavljanje očetovsbva in materinstva sta v glavnem enako urejena kot v ve-ljavnem zakonu, le nekateri roki v zvezi s tem so spremenjeni. O rojstvu otroka, ki je bil rojen iz-ven zakonske zveze, mora mati-čar obvestiti obdinsko skupnost socialhega skrbstva. Če mati pove ime otrokovega ¦ očeta, ga občin-ska skupnost socialnega skrbstva pozove, da izjavi ali je otrokov oče. Novost predstavlja tudi do-ločba, da mož ne more izpodbi-jati očetovstva otroka, ki je bil spočet z umetno osemendtvijo žene. Očetovstvo lahko izpodbi-ja le v primeru, če se nd strinjal z umetno osemenitvijo. V skladu z načelom enakosta med zakon-skimi in nezakonskimi otroci je tudi določba, da ima tisti, kd misli, da je oče otroka, pravico izpodbi-jatt očetovstvo moža otrokove ma-tere, kar je bilo doslej mogoče le glede nezakonskih otrok. V predlogu je posebej poudarje-no, da ima tisti od staršev, ki ne živi skupaj z otrokom, pravicodo ošebnih stikov z njim. To pravico mu lahko odvzame le občinska skupnost sooialnega skrbstva, ozi-roma sodišče v primeru razveze. Zakon dalje doloda, da v prime-ru, ko roditelja ne živita skupaj, ¦izvršuje roditeljsko pravico tisti od roditeljev, prl ka.fcerem živri ot rok. O odločitvah, ki lahko bistve-no vplivajo na otrokov bodoči raz-voj (šolanje in podobno) pa sood-loča tudi drugi roditelj, če izpol-njuje svoje dolžnosti do otroka, npr. prispeva k njegovemu vzdrže-vanju. če se roditelja ne moreta sporazumeti, odlo&L občinska skupnost socialnega skrbstva. Zastopanje mladoletnikov Mladoletnike zastopajo starši. Mladoletnik, ki je dopolnil 15 let — doslej je biia ta meja 14 let — pa lahko samostojno sklepa manj pomembne pravne posle in raz-polaga s svojim osebnim dohbd-kom, če je zaposlen. Otrokovo pre-moženje upravljajo v njegovo ko-rist otrokovi starši do njegove pol-noletnosti. Popolno poslovno spo-sobnost pridobi poleg mladoletni-ka, ki je sklenil zakonsko zvezo, tudi mladoietnik, ki je postal ro-ditelj, če so za to dani pomembni razlogi, o čemer odloča sodišče na predlog obdinske skupnosti so-"cialnega skrbstva. Eoditeljska pravica se Iahko po-daljša staršem po novem tudi v primeru, da so podali predlog za podaljšanje prepozno in je otrok že polnoleten. Roditeljska pravica se poleg ostalih primerov lahko odvzame tudi v primeru, da je roditelj očdtno pokazal, da ne bo skrbel za otroka ali hudo zane-marja roditeljske dolžnosti. Rodi-teljsko pravico odvzarne sodišče. če so starši zanemarili otrokovo vzgojo ali je to iz drugih pomemb-nih razlogov ofcrokom v korist, pa lahko občanska skupnost socialne-ga varstva — ne da bi bila star-šem odvzeta roditeljska pravica — odvzame otroka staršem in ga da v vzgojo in varstvo drugi osebd ali zavodu. Dolžnost preživljanja je doslej veljala za vse zakonske sorodnike v ravni črti navzgor in navzdol ter za brate i!n sestre gle-de preživljanja mladoletnih bra-tov in sester. Po predlogu pa je ta dolžnost omejena le na starše in otroke ter na očdma, mačeho in pastorke. Posvojitve Zakon predvideva pomembne novosti v zvezi s posvojitvijo. Po dosedanji ureditvi je bila možna le nepopolna posvojitev, kl se je lahko tudi rasvezala in prd kateri je bil otrok pravno še vedno po-vezan s svojimi roditelji. Predlog pa predvideva popolno posvoji-tev, pri kateri se pretrga ofcrokova zveza z roditelji in se otrok popol-noma vključi v dmžinp posvojite-lja. Dotlej je lahko le eden od zakoncev posvojil otroka, drugi pa je k temu dal svojo privolitev. Po novem bosta lahko otroka po-svojila le oba zakofrca, razen še eden od njiju posvoji otroka svo-jega zakonca. Izjemoma je lahko posvojitelj tudi tuj državljan, če obeinska skupnost socdalnega skrbstva za otroka, kd naj bi bil posvojen, ni mogla najti posvoji-telja doma. V takem primeru mo-ra dati soglasje k posvojitvi re-publiški upravni organ, ki je pri-stojen za zadeve socialnega skrb-stva. V posvojitev se sme dati sa-mo otrok, čigar staršd so nezna-ni ald že leto dni neznanega pre-bivališča ali če so pred pristojnim organom privolili, da dajo otroka v posvojitev. Posvojitefv se sme iz-vesti šele po preteku enega Ieta od izpolnitve naštetih pogojev. Po-svojiti je seveda poleg omenjenih primerov moč tudi otroka, kl tii-ma več živih staršev. Ker gre za popolno posvojitev, nastanejo med posvojencem in njegovimi potom-ci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki praviloma enaka raz-merja kot med sorodniki. Obenem pa pri posvojitvi prenehajo pravi-ce in dolžnbsti posvojenca do nje-govih staršev in drugih sorodni-kov ter pravice in dolžnosti star-šev in sorodnikov do njega. Posvo-jitev se drugače kot po prejšnji ureditvi ne more razvezati. Popol-nost posvojitve se kaže tudi" v tem, da se pri posvojitvi v rojstno matično knjigo vpišejo posvojite-lji kot posvojenčevi starši. Postopek za posvojitev' je prav tako drugačeh kot v dosedanjem zakonu. Posvojitev se več ne skle-pa s pogodbo, temveč. nastane na podlagi odločbe o posvojitvi, ki jo izda občinsika skupnost socialnega skrbstva. Skupnost socialnega skrbstva začne postopek na pred-log bodočega posvojitelja ali pa ¦ po uradni dolžnostd. Da se ugotovi ali se bosta posvojenec in posvoji-telj lahko razumela in ali bo po-svojitev koristna za posvojenca, lahko občinska skupnost socialne-ga skrbstva odloči, da bodoči po-svojenec preživi določen čas pred posvojitvijo v drtižini posvojitelja. Čeprav razveza posvajitve ni več dopustna, je možno uveljavljati neveljavnost posvojifcve v določe-nih primerih, npr. če posvojenec ni bil mladoleten, 5e ga je posvo-jila oseba, ki po zakonu ne more bibi posvojitelj dn podobno. Rejništvo Na področju rejništva predlog ni prinesel toliko spremernb kot drugje. Nova je predvsem vloga občinske skupnosti socialnega skrbstva. Zakon sicer obravnava rejništvo, ki nastane na podlagi odločbe občinske skupnosti sooial-n^;a skrbstva in tudi rejništvo ofc. rok, ki jdh oddajo v rejo sami starši. V predlogu je urejeno -rej-ništvo z vidika odnosov med rej-niško družino in rejencem in so določene naloge ter obveznosti skupnosti socialnega skrbstva. Da bi bilo zagotovljeno nadzorstvo družbe nad rejenci, ki so jih od-dali v rejništvo sarni starši, je za-kon določil, da je občinska skup-nost socialnega skrbstva, &i ugo-tovi na svojem območju prdmer takega rejništva, pa ni za ta pri-mer pristojna, dolžna .o tem ob-vestiti pristojno občinsko skup-nost socaalhega skrbstva. Ta je tu-di dolžna, da lokrene vse potrebno, če ugotovi, da rejništvo, v katere-ga so starši sami oddali otroka, za tega ni primerno in koristno. Skrbništvo Tudi ureditev skrbništva se po novem zakonu ne razlikuje bistve-no od dosedanje. Skrbništvo je posebna oblika družbenega var-stva mladoletnih otrok, ki nimajo staršev ali za katere starši ne skr-bijo ter odraslih oseb, ki niso spo-sobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Občinska skup-nost socialnega varstva je dolžna, da taki osebi dolodi skrbnika in nadzoruje njegovo delp. Skrbnlk je dolžan vestno skrbeti za oseb-4ost, pravice in koristi varovah-ca in skfbno upravljati njegovo premoženje. Pomembnejše odio-čdtve za svojega varovanca pa lah-ko sprejema samo z odobritvijo skupnosti sooialnega skrbstva. Po-membnejša novost predloga je v tem, da lahko vlogo skrbnika pre-vzame tudl družbena pravna ose-ba npr. organizacija združenega dela, krajevna skupnost in podob-no, ki v ta namen imenuje dolo-čeno osebo, odgovorno za izvajar nje skrbništva.