NA 23 din - Leto XXXVIII - Št. 31 KRANJ, petek, 19. 4.1985 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO <4 ■i« st \e , o >fl' tir Štafeta mladosti in miru obšla Gorenjsko — Odsev mladinske dejavnosti — Štafeta mladosti in ^iru, ki te dni potuje skozi Slovenijo, seje včeraj ustavila tudi na Gorenjskem. Iz Škofje Loke, kjer je v sredo Prenočila, je prek Dražgoš in Jamnika krenila med radovljiško mladino, ti so jo pospremili na železarske Jesenice, nato je prek Begunj odšla med mlade Tržičane, ti so jo ponesli proti Kranju, sredi popoldneva pa so jo sanjski mladinci v Lahovčah pospremili z Gorenjskega. Sprejemi letošnje, čeprav jubilejne, štiridesete štafete mladosti, so minevali brez velikega pompa. Mladi klavci v tovarnah sojo sprejeli, ne da bi se odtegnili od dela, šolarjem je obogatila splet vsakodnevnih aktivnosti, prav tako vojakom, gasilcem, brigadirjem, planincem, mladim športnikom ... Mladina se počasi otresa Navade, da hrupno proslavlja, kjer pa so štafeto že sprejeli z obsežnimi in razkošnimi prireditvami, jim je tre-&a priznati, da so izzvenele kot manifestacija dela in ustvarjalnosti mladih. Današnji mladini ni lahko, zato tudi v sporočilo jubilejne štafete mladosti in miru ni zapisala gromkih Priseg in uveljavljenih fraz. Zavedajoč se svojega položaja so v pismo predsedstvu jugoslovanske mladine, ki ta prebrano tudi na sklepni slovesnosti 25. maja v Beogradu, stvarno in trezno zapisali, kaj pričakujejo od te družbe. Obetajo, da bodo graditelji, a le ob boku in ne capljaje za drugimi. In prav v tem premočrtno vztrajajo let Titovi poti. i D. Z. Žlebir Povezovanje turizma in kulture na Gorenjskem Podpisali listino Kranj — V torek, 16. aprila, so slovesno podpisali listino, samoupravni sporazum o trajnem sodelovanju Gorenjske turistične zveze in Prešernovega gledališča v Kranju. Ker gre za prvi tovrstni primer, so ^ali dogodku izjemno pozornost. Podpisu so prisostvovali predsednica Republiškega komiteja za turizem Bogomila Mitič, predsednik republiškega komiteja za kulturo dr. Matjaž Kmecl in predsednik Turistične *yeze Slovenije Leopold Krese. V priložnostni besedi je dr. Matjaž Kmecl izrazil vso podporo takšnemu sodelovanju, ki ima velike možnosti. Bogomila Mitič pa je dodala, da je skrajni čas, da naš turizem ne Ponuja več le postelje in hrane. Turizem in kultura se prepletata že od nekdaj. Vključevanje kul-Wnih dejavnosti v turizem bo prineslo kvalitetnejšo turistično ponudbo. Dobrodošlo pa bo seveda obema, v našem primeru si sedaj še ljubiteljsko Prešernovo gledališče obeta denarno okrepitev, Gorenjska turistična zveza pa bo svojo dejavnost popestrila s kulturnimi prireditvami in jih vključevala v turistično ponudbo. Vsako leto bodo sestavili ^ačrt skupnih prireditev, sodelovali pa bodo pri izdajanju kulturnih, gledaliških, turističnih in ostalih publikacij. Prešernovo gledališče bo vsakoletno srečanje turističnih delavcev Gorenjske, ki bo jeseni v Kranju, izpolnilo v kulturni dogodek. Gorenjska turistična zveza se načrtno loteva povezovanja s kulturnimi dejavnostmi. Ne nameravajo ostati le pri sodelovanju s Prešernovim gledališčem, podobne vezi naj bi spletle tudi občinske turistične zveze, predvsem pa turistična društva, ki se v svojem okolju srečujejo s kulturnimi društvi. Ne gre zgolj za kulturo v ožjem pomenu, temveč za njen širši pojem. Ta obsega tudi odnos do okolja, varstva Narave, kulturnih spomenikov in medčloveškim odnosov, med katere sPada tudi odnos do gostov. Tu so lahko turistična in kulturna društva avna z enako vnemo. Se bolj kot doslej pa se Gorenjska turistična *veza namerava posvečati izvirnim spominkom, ki bodo negovali etnografsko izročilo naše dežele. M. Volčjak 1 XII. mednarodni festival amaterskega filma na Jesenicah Danes uradni začetek Jesenice — Filmski skupini Odeon z Jesenic, ki prireja v počastitev 40-letnice osvoboditve domovine in 20-letnice svojega delovanja že dvanajsti festival amaterskega filma, se je dolgoletni trud tokrat bogato obrestoval. Za letošnjo prireditev je prispelo na Jesenice kar 163 filmov iz 13 evropskih držav in štirih dežel na ameriški, afriški in avstralski celini. Dobršen del teh filmov', med katerimi je prvič več tujih in manj domačih, si je od ponedeljka do srede ogledala in ocenila strokovna žirija. Včeraj so se zvrstile predstave v štirih krajevnih skupnostih in osnovnih šolah v jeseniški občini; v šolah potekajo še danes dopoldan. Dopoldan se bodo začele projekcije izbranih filmov v jeseniškem gledališču. Skupno bo do nedelje, ko bosta še dve predstavi v ljubljanskem Can karjevem domu, kar dvajset projekcij. Kot predvidevajo, bodo na njih predstavili dosežke amaterskih fil-marjev okrog 4500 gledalcem. Vrhunec bo jeseniška prireditev dosegla danes zvečer, ko bodo v gledališču Tone Čutar tudi uradno začeli 12. festival. Odprl ga bo predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Brelih, v kulturnem sporedu pa bodo nastopili fanfaristi pihalnega orkestra Jeseniški železarji in ženski pevski zbor z Jesenic. Jutri zvečer bo slovesnost ob podelitvi nagrad. S kulturnim sporedom jo bo obogatil oktet DPD Svoboda iz Žirovnice. S. Saje V SREDIŠČU POZORNOSTI Kulturna plima Zanimanje za kulturo opazno raste. Spontano, odseva ponovno zavedanje samega sebe, ki je usihalo v razsipnih časih. Kulturna plima je v nasprotju z materialnimi možnostmi slabih časov. Posebej, ker je strpana v koš skupne porabe in ji odstotki me~ rijo strani neba. CK ZKS bo majsko plenarno zasedanje namenil kulturi. Gradivo, ki so ga sestavljali dve leti, je že nekaj časa na svetlem, v popotnici je zapisano, naj se komunisti ozro vase. Kajti kongresnih besed je več kot dovolj, resničnost je dosti bolj klavrna. Spomnimo se le nedavnih programskih konferenc občinskih organizacij zveze komunistov, na katerih o kulturi takorekoč niso spregovorili. Občinski komiteji se s kulturo ukvarjajo le občasno, običajno tedaj, ko se problem razraste in prelije čez rob. Redki so komunisti, ki delajo v kulturnih društvih, še bolj redki mladi komunisti, ki se ukvarjajo s kulturo. V zavesti dobršnega dela je kultura ob/dejavnost, torej nič kaj temeljna ustvarjalna moč, družbena produktivna sila. Kultura je bistvena sestavina človeka, saj pomeni počlovečenje. Njen latinski izvor besede pomeni plemenitenje, žlahtnjenje, bogatenje, vzgajanje. Kultura ni le kulturno doživljanje in ustvarjanje, je tudi kultura dela, medčloveških odnosov, govora in jezika, odnosa do okolja, varstva narave in kulturnih spomenikov, stopnja politične kulture. Višja kulturna zavest je temelj samoupravne socialistične demokracije, proizvajalna sila družbenega, gospodarskega in tehnološkega napredka. Torej zahteva pravilne naložbe v vzgojo in izobraževanje, saj bo sicer nikogaršnja skrb, mladež pa se bo še naprej le igrala z računalniki. Če zveza komunistov zdajšnje kulturne plime ne bo videla in zajela ter jo pretakala v višjo kulturno zavest, ne bo mogla biti resnična avantgarda, prednja straža naroda in delovnih ljudi. M. Volčjak Sovlaganje v premogovnike KRANJ — Za zagotovitev potrebnih količin premoga za potrebe Gorenjske morata Merkur Kranj in Loka Skofja Loka sovlagati v premogovnike Bosne in Hercegovine. Obe delovni organizaciji naj bi letos dobili iz rudnikov lignita Tuzla in rudnikov črnega premoga Djurdjevik, Breza, Mostar, Zenica in Banoviči 38.540 ton premoga. Za tolikšno količino morata Merkur in Loka skupno združiti 30.763.203 dinarjev samo za letošnje leto. Za tono dobavljenega premoga sta namreč dolžna zdru- ževati od 150 do 2.233 dinarjev. To so ogromna sredstva, ki jih sami delovni organizaciji ne zmoreta. Delovni organizaciji sta zaprosili za kredit za trajna obratna sredstva pri Ljubljanski banki — Temeljni banki Gorenjske v znesku 13.742.000 dinarjev. Kreditni odbor banke je na svoji seji 16. aprila odobril v ta namen Merkurju, tozd Prodaji na drobno 11.662.000 dinarjev, ABC Po-murka, DO Loka Skorja Loka pa 2.080.000 dinarjev, dd Malomarnost podžiga rdečega petelina Zahvaljujoč uspešnejši preventivi in nadzoru inšpekcijskih služb je bilo lani na Gorenjskem manj požarov kot prej — Ogenj največkrat zaneti malomarnost Kranj — Menda prvič lahko rečemo, da smo lani doživeli manj požarov kot minulo leto in da tudi škoda kljub inflaciji ni večja. V 93 požarih na škodo družbenega premoženja je bilo lani nekaj čez 10 milijonov škode, še enkrat toliko pa so jo ocenili v 69 požarih na škodo zasebnega premoženja. To dokazuje boljšo požarno zavarovanost družbenega sektorja, kar omogoča, da ogenj hitreje zadušijo in preprečijo večjo družbeno škodo. Tako beležijo tudi nekaj manjših požarov, kjer intervencija gasilcev niti ni bila potrebna, ker so jih omejili in zatrli sami delavci. Predlani je bilo v družbenem sektorju 6 požarov več, škoda pa je presegala 17 milijonov. Torej se je požarna varnost od lani izboljšala, zasluga pa gre najbrž prav uspešnejši preventivi in strožjemu nadzoru družbenih objektov s strani požarnih inšpektorjev. Žal o požarni varnosti v zasebnem sektorju ne moremo trditi istega. Požarov je resda manj kot predlani, škoda pa je manjša le za borih 5 odstotkov. In katere panoge so poleg zasebnega sektorja (tu pogori največ kozolcev in gospodarskih poslopij, sem in tja tudi hiša) v največji nevarnosti pred požari? Sodeč po dobri petini požarov je to industrija, desetina jih nastane v komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu, 7 odstotkov v gozdarstvu, nekaj v kmetijstvu in nekaj v prometu. Tudi škodo beležimo v tem zaporedju: dve tretjini v zasebnem sektorju, desetino v industriji in rudarstvu, nekaj manj v stanovanjski in komunalni dejavnosti ter v gozdarstvu. Med občinami Kranj prednjači po številu požarov, kar 65 jih je bilo lani, Radovljica pa po škodi, ki so jo povzročili. Tudi tam je največ škode na račun zasebnega premoženja. Gre namreč za verigo požigov v vasi Poljšica, ki jih doslej še niso uspeli raziskati. Vzroki požarov ostanejo v veliki meri neznani. Kar dvema petinama požarov ne morejo pojasniti vzroka. Prav tolikim botruje malomarnost, nekaj je naravnih vzrokov, veliko prevečkrat ogenj izbruhne tudi zaradi otroške igre z vžigalicami, nekaj jih namerno zanetijo. Dokler bo podoba taka, tudi številke o manjšem številu požarov in manjši gmotni škodi ne morejo biti razlog za zadovoljstvo. .D. Ž. Plaz zasul cesto na Štefanjo goro Kranj — Konec marca je zemeljski plaz zasul cesto na Štefanjo goro in prekinil edino cestno povezavo tega kraja pod Krvavcem z dolino. Cestno podjetje v Kranju je v začetku aprila s stroji že odstranilo okoli 150 kubičnih metrov zemlje, cesto pa bo treba še popraviti; to velja tako za zemeljska dela kot za ureditev odvodnjavanja. Izvršni svet skupščine občine Kranj je iz rezervnega sklada proračuna odobril krajevni skupnosti Grad pomoč v višini 173.172,00 din za odstranjevanje posledic zemeljskega plazu. Svoj delež k ureditvi ceste, ki vodi od Stefanje gore k spodnji postaji Žičnice Krvavec in naprej v Grad, pa bodo prispevali tudi krajani sami: zemeljska dela za ureditev eeste v vrednosti 100.000,00 din bodo opravili s prostovoljnim delom. KRETA 85 VABI - KOMPAS vaš turistični servis KOMPAS KRANJ tel.: 28-472 28-473 mL KOMPAS JUGOSLAVIJA GLAS 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 19. APRILA I^TEK, PO JUGOSLAVIJI Skromna rast industrijske proizvodnje Industrijska proizvodnja v Sloveniji se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem v prvih treh mesecih povečala za 0,4 odstotka. To je daleč pod resolucijskimi prizadevanji. Izvoz se je začel šele potem koncu marca in v začetku aprila izboljševati, vendar še vedno močno zaostaja za načrti. Nasprotno temu pa se zelo povečujejo cene. V prvem trimesečju so se v Sloveniji povečale za 26 odstotkov (v Jugoslaviji za 21,9 odstotka). Najslabši je položaj v kmetijstvu, zlasti v poljedelstvu, zato predlagajo povečanje regresa za mineralna gnojila, za nakup semen in rastlinska zaščitna sredstva. Tudi banke naj bi spremenile posojilno politiko do kmetijstva. 0 Višje pokojnine Pokojnine bodo ta mesec dobili upokojenci že 25. aprila. Skupaj s pokojninami bodo dobili tudi regres za dopust v višini 3500 dinarjev. Junijske pokojnine naj bi bile večje za 22 odstotkov. Upokojenci bodo dobili tudi poračun za nazaj, od 1. januarja naprej in bodo tako praktično dobili dve pokojnini. Septembra naj bi se pokojnine povečale za nadaljnih 8 odstotkov. Poenostavili bodo tudi sklepanje o povečanju pokojnin. Pomoč lačnim v Afriki Zvezna direkcija za blagovne rezerve bo začela te dni uveljavljati sklep zveznega izvršnega sveta o pošiljki pomoči za lačno afriško prebivalstvo, vredno 400 milijonov dinarjev. Več »usmerjen-cev« namerava študirati tehniko Srednješolske klopi bo kmalu zapustila prva generacija učencev, ki se je šolala po novih štiriletnih programih usmerjenega izobraževanja. Kakšne so njihove značilnosti glede na lansko generacijo, ki je maturirala še po »starem sistemu«? Nekaj odgovorov nam ponujajo izidi ankete, ki so jo izpolnili učenci v kranjskih srednjih šolah. Želje po nadaljnjem študiju so se povečale, po zaposlitvi pa zmanjšale; ti premiki sicer niso veliki, vendar pomembni, če hočemo okrepiti kadrovsko strukturo z delavci višjih in visokih šol. Razmerja med namerami za študij in za zaposlitev se zelo razlikujejo po programih ali smereh: tako namerava študirati prek 95 odstotkov vseh elektrotehnikov elektronikov in učencev pedagoške ter naravoslo-vno-matematične usmeritve, tri četrtine programerskih tehnikov in elektrotehnikov energetikov, približno tretjina ekonomskih, upravnih, mlekarskih, komercialnih in tekstilno konfekcijskih tehnikov, petina tek-stino-mehanskih tehnikov in le dobra desetina obutvenih tehnikov. Bržkone v ozadju tolikšnih razlik niso le zaposlitvene možnosti, ampak še drugi, raznovrstni razlogi (šolski uspeh, gmotni in socialni položaj, ki kroji želje po študiju ipd.). Skrbi učencev in njihovih staršev o zaprtosti študija je razpršil razpis za vpis v začetni letnik v študijskem letu 1985—86, ki je zelo na široko odprl vrata t. i. prehodnosti, to je možnosti vpisa za učence iz različnih smeri srednješolskega izobraževanja. Pregled namer med kranjskimi srednješolci je pokazal, da bi le slabih pet odstotkov učencev moralo opravljati diferencialne izpite; torej gre za delež, ki ga var j etno poprej niso pričakovali niti največji optimisti. Med najpomembnejše izide ankete pa lahko uvrstimo ugotovitev, da je letošnja generacija »usmerjencev« glede na lansko bistveno spremenila študijske namere. Ta študij na fakulteti za elektrotehniko je celo za 60 več namer, za študij strojništva 10, organizacije dela 14, biotehnike 8 ipd. Z druge strani so usahnile študijske namere zlasti za pedagoško, zdravstveno in družboslovno področje, kar se bolj približuje okvirom kadrovskih potreb. Seveda bodo šele dejanski rezultati vpisa in študija potrdili, koliko so ti premiki trdni in vredni. Mojca Kraljic in Franc Belčič, Skupnost za zaposlovanje Kranj Vojaki-planinci bodo sodelovali na paradi v Beogradu — V sredo, 17. aprila, je 150 vojakov — planincev iz kranjskega garnizona, ki odhajajo na parado v Beograd, sprejel predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar. Ob tej priložnosti sta jim o zaključnih bojih na Primorskem in Gorenjskem ter o zaključnih bojih v drugih republikah, posebno o sremski fronti, spregovorila Franc Puhar-Aci, predsednik občinskega odbora zveze borcev Kranj,in Stevo Bura, član predsedstva občinskega odbora zveze borcev Kranj. Predsednik kranjske mladine Boštjan Sefic pa jim je v imenu mladih zaželel, da bi v Beogradu dostojno zastopali Slovenijo. Za prijetno slovo od Kranja jim je zaplesala tudi folklorna skupina z Visokega pri Kranju, dd — Foto: F. Per-dan V zdravstvu ne kaže pretiravati z varčevanjem Zdravstveno varstvo je mogoče vzdrževati brez posledic za zdravje občanov tudi z manj denarja — to je v zadnjih letih gorenjsko zdravstvo dokazalo, čeprav ne brez posledic pri izvajalcih — Obeti so nekoliko boljši za zdravstvene delavce, saj z osebnimi dohodki ne bi več smeli tako zaostajati za gospodarstvom,kot so doslej Ekonomika ne pozna čudežev. Če bi še pred štirimi, petimi leti trdili, da lahko gorenjsko zdravstvo živi ter opravlja svojo nalogo — skrbi za zdravje okoli 180.000 Gorenjcev — s pičlimi 3,4 odstotka od družbenega produkta, tega ne bi nihče verjel. Pa je vendarle res in tudi razlika od deleža 5,4 odstotka v družbenem produktu, namenjenih za zdravstveno varstvo v regiji pred leti in današnjimi, je ogromna. Ogromna tem bolj, ker bi ob letnem povečevanju števila prebivalstva za približno odstotek potrebovali tudi takšno realno rast deleža družbenega produkta za zdravstveno varstvo, ne pa obratno — padec. Kam je šla razlika? »Z relativno manj denarja je lahko gorenjsko zdravstvo preživelo ta štiri dokaj suha leta iz dveh razlogov: rast zaposlovanja je ničli, saj smo praktično zaposlili le nadomestne delavce, novih pa ne. Drugi razlog pa je odpoved investicijam,« razlaga direktor delovne organizacije Osnovno zdravstvo Gorenjske Miloj ko Demšar. Toda takšne metode gospodarjenja navadno niso dobre, če jih uporabljamo dalj časa. Na Gorenjskem se že nekaj časa tudi nezaposleni zdravstveni delavci. Ob tem pa je štipendiranje kaj skromno, tudi specializacij ni toliko, kot nekdaj. In kar je še huje: treba je bilo varčevati tudi pri strokovnem izobraževanju, kot je udeležba na seminarjih, pri literaturi, to pa pomeni varčevanje pri pridobivanju znanja. Znanje pa je v zdravstvu pravzaprav »proizvodno sredstvo« in pretirano majhna poraba pri tem ne more biti nič drugega kot le bumerang. »Tudi tistim investicijam, ki se jim moramo odpovedovati, bi lahko tako rekli«, meni Milojko Demšar. »V naslednje srednjeročno obdobje prelagamo načrte za zdravstveni postaji na Planini in v Žireh, da omenim le najnujnejše širitve, ki so posledica naraščanja prebivalstva zadnjih let. V občinski zdravstveni skupnosti Kranj za sedaj ni videti denarja za gradnjo. Neodložljiva pa so obnavljanja medicinske opreme in notranja preurejanja, kot so na primer preureditev dispanzerja za borce v kranjskem zdravstvenem domu, obnova laboratorijev in podobno. Čaka tudi nadzidava stavbe zdravstvenega doma v Bohinju in še kaj. Edino možna pa je bila obnova prostorov v kleti zdravstvenega doma Kranj.« Čeprav pustimo ob strani slabe posledice tega, da v razmeroma dolgem obdobju v zdravstvu ni bilo investicij ne v zidove ne v opremo, pa takšna metoda najbrž ne bi prinesla ničesar dobrega, če bi veljala še dolgo časa. Zdravstvu še zdaleč ne moremo napovedovati ponovnih svetlih časov. Vendar naj bi letos sredstva Milojko Demšar: »V zdravstvu smo varčevali pri zaposlovanju in investicijah.« za zdravstveno varstvo zaostajala le za 10 odstotkov za rastjo dohodka v gospodarstvu in to jg že lahko napredek. Še zdaleč pa to ne pomeni obetov, da bo v naslednjih letih za zdravstvo denarja na pretek. Splošno gospodarsko stanje kajpak odseva tako v zdravstvu kot se pozna na standardu vsakega posameznega občana. To pa zdaj pomeni tudi, da je izredno drago zboleti — predvsem /aradi nadomestila osebnega dohodka. In kako' kaže naprej? »V osnovnem zdravstvu, za katerega se uporabi le četrtina denarja za zdravstveno varstvo, imamo dejansko velike možnosti za vplivanje na porabo zdravstvenega dinarja. Največ ga namenjamo za specialistično in bolnišnično zdravljenje in za zdravila. Zato vedno pravimo, da lahko splošni zdravnik v mnogočem kroji porabo v zdravstvu. Za takšen način pa rabi zdravnik v splošni ambulanti več znanja in boljšo opremo. Tudi z osebnimi dohodki bomo skušali dohiteti gospodarstvo. To so glavne usmeritve, ne gre pa pozabiti še na nekaj: dosti več poudarka kot doslej bo na preventivnem delu. Ceneje je ohranjati zdravje, kot pa zdraviti, potem ko ga izgubimo. Zdaj že razširjamo program preventive za otroke, pri odraslih pa se bomo skušali bolj usmeriti v dispanzersko metodo skrbi za zdravje predvsem aktivnega prebivalstva. Velik poudarek dajemo tudi medicini dela, tako s kadri kot z opremo. Takšna usmeritev seveda pomeni učinke, ki se pokažejo na zdravju šele čez nekaj časa in ne od danes na jutri. Kadar namreč ni dovolj denarja za zdravljenje bolezni, je najboljša naložba v ljudi, da ostanejo zdravi, ne pa v zidove. To pa v zdravstvu pomeni tudi najučinkovitejše varčevanje,« meni Milojko Demšar. L. M. h NAS SOGOVORNIK Doris Erzar Vsak tretji zakon se razveže Kaže, nov' ttov d seveda treba pomagati in mladi zakonci zdaj že vedo, kje iskati pomot Toda še dosti več bi morali narediti pri vzgoji mladih, da bi v zakol1 ^ ' j vstopali bolj pripravljeni. Bilo bi manj hudih posledic« fa trt le35 L. M. Kmetijstvo pestijo drage surovine in neugodna posojila Delegati slovenske skupščine so na zasedanju v sredo obravnavali položaj kmetijstva, spremembe in dopolnila zakona o kmetijskih zemljiščih, preživninskem varstvu, dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmečkih gospodarstev (kmetij), združevanju kmetov ter predlog novega zakona o gozdovih. Čeprav je kmetijstvo v vseh razvojnih dokumentih opredeljeno kot prednostna dejavnost, so se lani in še posebej v začetku tega leta močno poslabšale razmere v pridelavi hrane. Položaj je najbolj kritičen v živinoreji — je poudaril Milan Kneže-vič, predsednik republiškega komiteja zat kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano — saj že prihaja do zmanjšanja obsega prireje in do pritiskov za zmanjšanje osnovne črede. Z gospodarskimi ukrepi za izboljšanje razmer ne gre dolgo odlašati — so v razpravi opozorili delegati — saj se lahko zgodi, da bomo v enem letu porušili vse, kar smo v kmetijstvu dosegli v desetletnem obdobju. Kmetijstvo pestijo predvsem neugodna posojila za naložbe, in za tekoče poslovanje ter neustrezna cenovna razmerja med reprodukcijskim materialom (gnojili, krmili, škropivi) in kmetijskimi pridelki. Ko so delegati obravnavali kmetijsko zakonodajo, so se najdlje zadr- Petdeset tisoč obiskovalcev Kranj — V ponedeljek zvečer so se zaprla vrata 24. mednarodnega sejma gozdarstva in kmetijstva v Kranju. V enajstih dneh si ga je ogledalo 50 tisoč ljudi ali, nekaj manj kot lani. Prevladovali so obiskovalci z Gorenjske, veliko pa jih je bilo tudi iz drugih slovenskih pokrajin, iz sosednje republike ter tudi iz zamejstva. Največ je bilo zanimanja za nakup kmetijskih in gozdarskih strojev, primernih za delo v hribovitem svetu. * Sejem je bil tudi poslovno zelo uspešen: razstavljalci, prek štiristo jih je bilo, so prodali za 32 milijard dinarjev blaga, od tega nekaj na sejmu, ostalo na osnovi sklenjenih pogodb in sporazumov*. Lovske organizacije so ob dnevu lovcev sklenile z ameriškimiin drugimi kupci pogodbe za od/Btrel*100 jelenov, 200 gamsov in Ae'*rtek'a'j jftye divjadi, (cz) Po AlF Nivo fcdr lo u fme !<>A\ >enb d te žali ob vprašanju, kdo naj bo ki Lici j < V razpravi se je izoblikovalo stali ,2oo da je merilo za pridobitev sta* K)o.o kmeta lahko le intenzivnost obd )pra ve zemljišča, ne pa lastništvo. Kj tu^ii je lahko le tisti, ki se vključuj tij0 \ družbeno organizirano, tržno pf P0 lavo hrane. To tudi pomeni, da ^zn kmetje ne bi smeli imeti najbolj ^ n kovostnih kmetijskih zemljišč (Mdsh 2. kategorije), temveč bi jim mor? Se zamenjavo ponuditi manj kva^&eto na. ril 8< Široka razprava je predlag1 s pr spremembe in dopolnila kmetij* ^i v zakonov v glavnem podprla. Vsi* so o njih razpravljali, so tudi me' da spremembe ne bodo prinesla lenih rezultatov, če zakonov ne mo uresničevali. Življenjske nje namreč kažejo, da je v še f skrbno pripravljenem zakonu ' najti »luknje« in obiti splošni dru* ni interes. Z 1 Ne le za jeklarfl Kranj — Na 3. zboru članic * bljanske banke — Temeljne b Gorenjske v torek, 16. aprila, v nju, so nekatere članice priponi11 da gredo vsa investicijska sred* banke le za jeseniško Železa* Iskro-Telematiko in Savo, za ostale pa ne ostane nič investicij' ga denarja. Pa le ni vse tako, kot je videti, je, da gre 70 odstotkov investicij' ga denarja Gorenjske za novo klarno, vendar pa je zraven še y* drugih investicijskih projektov # 1983 in 1984, ki so izvozno nara^ ni: Iskra tozd Elektromotorji lA niki, BPr Tržič, Peko, Elan, \ HPT Bled, Integral Jesenice, JeV ca, Kiadivar Žiri, Železarna Jese^ tozd Žicama, Alples in drugi. Letos pa se razen domačih inV"? cijskih kreditov ponuja nov P* IFC, za katerega se je potegi okrog 50 delovnih organizacij iz Slovenije. Številni interesenti so odklonjeni, medtem ko je bilo W investicijskih projektov z Gorenj' pozitivno sprejetih. Projekti so i^/ slednjih delovnih organizacij: renjski tisk Kranj, Tekstilindus.; mira, LIP Bled, Iskra Otoče, Ve«J ne Bled, Kiadivar Žiri, LTH in ^ vica Škof j a Loka. Skupna vred^ kreditov zanje bo 12,5 milijona ^ larjev. Ko bodo uresničene te ^ sticije, bo imelo gorenjsko gosp0^ stvo močno osnovo za povečanj6 voza. iPTEK, 19. APRILA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^IM13M©IEIIGLAS -to kolesom po kolo v Namo! Kaže, da je v škofjeloški Nami za-5' °oy veter. Je že tako, da z novimi ttdmi prihajajo tudi nove zamisli, £vi prijemi. Novi direktor škofjelo-*e Name, Matija Jutraž, ki je krmi-trgovine prevzel z novim letom, Ti0.a zanimive ideje za poživitev trgo-enatlJa v Nami. Potrebna je akcija, /ilcj^vi. Ena od prvih takšnih akcij, ki in* P Ločanom in Gorenjcem obeta v nit ^šnjem letu, je sejem starih in no-d*|* koles. ^ petek, 19. aprila, popoldan in v kc^oto, 20. aprila, ves dan bodo na zaf ,tu stavbe poleg veleblagovnice, ne-/eć^nje Odeje, priredili pravi kole-a'li.s^ sejem. Ne le, da bodo pripra- bogato ponudbo Rogovih koles, Ije^rvnih delov in kolesarskih obla rfl' H ter posebno ugodno ponudbo )leP°rtnih majic, hlač, nogavic in vse A drugega, poskrbeli bodo tudi za In'^'miv sejem starih koles imate torej doma staro kolo, ki tfjjga radi prodali, ga v petek ali so-ye*^o pripeljite v Namo. Strokovnjak ptr^Ti ga boste lahko prodali kupcu, ki i V y sem prišel z namenom, da bi ku " staro kolo. Če boste starega pro- Wi prikoličarji *a Alpetour Kranj — Kreditni odbor Ljubljan-jji3 banke — Temeljne banke Go-lg, J^jske je na seji 16. aprila odobril ^Petourovemu tozdu Transturist to-^Vi Promet 46,500.000 dinarjev investicijskega kredita za nakup 11 to-l?rnih vozil — prikoličarjev znamke 'jei ^- Vozila bodo veljala 155 milijo-K °v dinarjev. Ta nova vozila z nosil-3|i> j° ^4 ton D°d° rabili predvsem j? mednarodne prevoze. Tozd ransturist tovorni promet razpola-r trenutno s 186 vozili, od teh pa je * 35 sposobnih za mednarodni pro-jet. Z nabavo 11 dodatnih vozil bo- 0 Posodobili svoj vozni park. .Alpetour je na Gorenjskem edini ^evoznik, registriran za prevoze na , ednarodnih relacijah, in se uspe- 0 uveljavlja pri tujih špediterskih ako ima ponudbe za vožnje !° Avstriji in Nemčiji, kjer naj bi pri lrmah Alpetour Pliberk, Tekstilvver-^ Solingen in Otto Kuhlman Scho-^nberg povečal prevoze pri vsaki 1 teh firm za 500.000 D M letno, špe-*cijski transport v Pliberku 200.000 DM )-000 DM. Z in v Manheimu za za ^. - v/v/u u ni. /1 novimi vozili bodo /j javljali najzahtevnejše in obenem j J^i najdražje storitve, ki jih vrednoto tudi po 5.600 DM za vožnjo. Povečan vozni park bo zahteval 22 a novo, 9 voznikov pa bo domačih z °2nikov; 13 voznikov bodo zaposlil flM novo' 9 voznik- isluženih vozil, j. Samo v 9 mesecih leta 1984 je Al-J^ourov tozd Tovorni promet ustva-I l 1847.000 dolarjev deviznega priliva ? Prevozi blaga in drugimi storitva-™ v mednarodnem prometu, dd *A DELOVNEM MESTU Tesar na avtocesti Kar malce presenečeni smo biti, ko smo med obiskom gradbišča Avtoceste Naklo—Ljubljana v po-Sovoru z Momčilom Božičem izvedeli, da je po poklicu visokokvalificirani tesar. Zaradi takšne Usposobljenosti je bil tudi že ob začetku gradnje avtoceste na gradbišču odseka od Šenčurja Proti Vodicam. Avtocesta Naklo—Ljubljana ni njegov prvi tovrstni objekt. Delal je že na trasi avtoceste Postojna—Dolgi most, Pred leti pa na,podobnih objektih v Iraku. »V delovni organizaciji Sloveni-3aceste Tehnika Nizke gradnje sem se zaposlil pred 18 leti. Za kvalificiranega tesarja sem se lzučil doma, v Zavidovičih v Bosni, kjer sem bil rojen 1938. leta. v delovni organizaciji so mi omogočili, da sem si pridobil visoko kvalifikacijo. Da sem se odločil za ta poklic, mi ni žal. Težko mi je le to, da sem že vsa ta leta ločen od družine. Z ženo, ki ni zaposlena, Tnava tri otroke in nekaj zemlje. Enkrat samkrat, odkar sem pri Slovenijaceste Tehnika, me je Prišla obiskat iz Bosne. Drugače Pa že vsa ta leta enkrat do dvakrat na mesec potujem domov za dan, dva. In redni dopust seveda Vedno preživim doma. Zdaj imam ?0 let službe in dela po gradbiščih *n že kar težko čakam, da bi si Prislužil pokojnino. Tako bom štva in podobno. Žele, da bi se tudi po trgovski plati v Škofji Loki letos ves čas nekaj dogajalo, ne le po turistični in gostinski. V Nami bo na posebnem pultu ponujena kupcu roba po posebno ugodni ceni. Vedno bo nekaj poceni naprodaj. Kaj, bodo že pravočasne povedali. Te akcije pa naj bi ne izzvenele povsem trgovsko, ampak širše družbeno. Kajti, da se v Škofji Loki nekaj dogaja, naj ne bo le stvar Name, temveč vseh Loča-nov; D. Dolenc Nejasnosti okrog načrtovane farme na Trati Trije meseci so se zavlekli v tri leta »Dokler bo govedoreja prinašala izgubo in bodo za naložbe v kmetijstvo veljale 38-odstotne obrestne mere, toliko časa ne moremo misliti na izgradnjo novega pitališča bikov na Trati pri Škofji Loki. Za zdaj smo v naložbenem načrtu dali prednost izgradnji centra za hitro razmnoževanje semenskega krompirja v Šenčurju,« pojasnjujeta direktor Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske Janez Tavčar in direktor tozda Kmetijstvo Anton Černe. M? vi direktor škofjeloške Name Matija Jutraž: »Naše akcije naj ne bodo le trgovske, ampak širše družbene.« — Foto: D. Dolenc dali, boste še malo pridali pa kupili novega. Rogovi strokovnjaki bodo tu tudi zato, da bodo na vaših kolesih opravili manjša popravila, če boste le hoteli. i Ampak, to še ni vse. V petek, 19. aprila, ob 17. uri bo tu tudi licitacija najdenih koles in mopedov. Kar precej se jih je nabralo! Tudi lačni in žejni ne boste. »Šank« bo delal ves čas, z bogato gostinsko ponudbo bodo stregli v restavraciji Name in tudi na vrtu. Glasba bo poskrbela za dobro razpoloženje. V petek bo bolj ogrevanje, pravi direktor Matija Jutraž, v soboto pa bo zares živahno. Sejem se bo začel ob osmih. Od 10. do 12. ure bo tu malo svetoval, malo predaval znani kranjski čevljar Stanko Kern, ki je specializiran tudi za kolesarske čevlje. Iz Ljubljane pa se bo za poživitev in »štimungo« pripeljala kolesar-, ska ekipa Name, ki je poznana kot zelo aktivna kolesarska ekipa v Sloveniji. Pomlad je tu in kmalu bomo šli vsi na kolesa, posebno še zdaj, ko je trim v modi in je bencin tako drag. Nama je podobne sejme pripravila po vseh svojih trgovinah v Sloveniji. Istočasno kot v Škofji Loki bo sejem tudi v Levcu pri Žalcu. Da bi bilo le vreme, pa bo prireditev zagotovo uspela! V Nami želijo, da bi tak sejem postal tradiconalen, podobno kot smučarski sejmi. No, mimogrede, tudi na smučarski sejem mislijo v Nami, pa na smučarski servis, ki naj bi začel delati oktobra, in na sejem rabljene opreme za kampiranje in podobno. Šotore bodo maja postavili kar zunaj, pred Namo, en dan bo namenjen navtični opremi, drug šotorom, en dan vsemu ostalemu. Kolesarski sejem pripravljajo delavci Name skupaj z novoustanovljenim Kolesarskim klubom Janez Pe-ternelj iz Škofje Loke. Ob prihodnjih sejmih bodo povabili k sodelovanju tudi razne proizvajalce, dru- Letos prek 90 milijonov dinarjev Jesenice — Občinska skupnost otroškega varstva Jesenice naj bi letos za družbeno pomoč otrokom izplačala kar 92 milijonov dinarjev, kar je več kot 100-odstotno povečanje na lansko leto. Lani so namreč za pomoč otrokom namenili 44,7 milijona dinarjev. Število upravičencev pa se je letos povečalo za približno 10 odstotkov. Konec minulega leta je bilo v jeseniški občini 1007 upravičencev do denarne pomoči, ki so jo prejemali za 2164 otrok. Zanimivo je, da skoraj polovica upravičencev do pomoči ni imela družin v naši republiki. Okrog 500 delavcev v občini je bilo namreč takšnih, ki niso živeli z družino. Le-ti so dobivali pomoč za 1074 otrok in *kar 86 odstotkov (927) je bilo takšnih, ki so bili upravičeni do najvišje pomoči. Njihov dohodek na družinskega člana je bil nižji od 4900 dinarjev. A. Ž. Kranj — Z razvojem in s širitvijo mesta pod Lubnikom se je KŽK-jeva farma-na Plevni pri Škofji Loki (na njej so sprva redili krave, kasneje pa so jo preuredili za vzrejo bikov) znašla sredi stanovanjskega naselja. Po združitvi Mesne industrije Gorenjske, in Kmetij sko-živilskega kombinata Gorenjske so v Škofji Loki in v novi, enotni delovni organizaciji začeli razmišljati, da bi farmo preselili drugam, zemljišče pa namenili za stanovanjsko gradnjo. V Škofji, Loki so takrat kombinatu obljubili, da bodo v treh mesecih preskrbeli lokacijsko in vsa ostala dovoljenja in da bodo lahko že jeseni 1982. leta začeli graditi v bližini Trate novo pi-tališče za 600 bikov. Kmalu se je zataknilo: zaradi negodovanja krajanov Trate, češ, da bo farma motila njihov življenjski utrip, in zavoljo sporne podtalnice so v Škofji Loki »zadevo« prepustili republiškemu komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora ter Zvezi vodnih skupnosti Slovenije. Trije meseci so se zavlekli v tri leta in KŽK-jev tozd Kmetijstvo je šele letos spomladi dobil lokacijsko dovoljenje, izgradnja načrtovane farme pa se je v tem obdobju šestkratno podražila, od 50 na 300 milijonov dinarjev. V kombinatu so pred leti za prodano farmo prejeli 35 milijonov dinarjev, kar bi jim skupaj s posojilom. (15 milijonov dinarjev po ugodni, tedaj še šestodsto-tni obrestni meri) zadostovalo za postavitev novega pitališča. In kaj zdaj? Letos članice ne bodo delile Kranj — Po pokritju vseh odhodkov in obvezne ene petnajstine stanja negativnih tečajnih razlik na dan 31. decembra 1984 je Ljubljanska banka — Temeljna banka Gorenjske ugotovila 336 milijonov dinarjev skupnega dohodka. V deviznem poslovanju se še naprej kažejo težki časi, tečajne razlike bodo še naprej rasle in devizno neravnove-sje bo še vedno kot Damoklejev meč viselo nad bankami, tečajne razlike pa bo treba letos sproti poravnavati. Zato je Temeljna banka Gorenjske predlagala članicam, da bi ostanek dohodka ne delili med članice kot prejšnja leta, temveč bi z njim pokrili del tečajnih razlik, ki bodo nastale v letošnjem letu. Ostanek skupnega dohodka ni tako velik, da bi se kaj prida poznal posameznim članicam, porabljen za pokritje tečajnih razlik pa bo zelo olajšal poslovanje banke v letošnjem letu. Za predlog vse članice seveda niso bile navdušene in na 3. zboru članic banke v torek, 16. aprila, v Kranju jih je 39 glasovalo za, 7 pa proti takšnemu sklepu. D. D. V KŽK Gorenjske se zavedajo, da bržčas tudi gradbenega dovoljenja ne bodo zlahka pridobili in da lahko ponovno mine nekaj let. Na Trati namreč še vedno nasprotujejo farmi v njihovi bližini. V kombinatu razmišljajo, da verjetno zaradi smradu, ki se je nekdaj širil s farm. Strah je neopravičen, trdijo, saj se je do danes način siliranja trave in koruze že krepko spremenil pa tudi časi klasičnih gnojišč so že minili. Konec prihodnjega leta bo treba farmo na Plevni izseliti. Možnosti, da bi do tokrat pridobili vsa dovoljenja, zbrali denar in postavili farmo, ni več. Živino, ki so jo tudi v 22 let starem hlevu redili za izvoz v Italijo, Grčijo in na Bližnji vzhod, bodo morali odprodati, na farmi pa se posve-, titi poljedelstvu, ki je v zdajšnjih razmerah tudi donosnejše kot živinoreja. Prireja mesa bo v kombinatu upadla in zaloge v živi živini, ki so doslej že večkrat reševale poletne mesne krize, se bodo zmanjšale. V Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske bodo nadaljevali s postopkom za pridobitev še preostalih potrebnih soglasij in dovoljenj, med tem ko se bpdo za gradnjo odločili šele potem, ko bodo dobili podpore občinskih in republiških denarnih skladov. Za zdaj so v naložbenem načrtu dali prednost izgradnji centra za hitro razmnoževanje semenskega krompirja v Šenčurju. Graditi naj bi ga začeli prvega julija letos in naj bi veljal 430 milijonov dinarjev. »Odkar obstajajo družbene farme na Gorenjskem, še nikdar niso bile v tako nezavidljivem položaju, kot so letos. Prireja litra mleka prinaša že več kot 24 dinarjev izgube, prireja kilograma mesa več kot 28 dinarjev. V takšnih razmerah ni mogoče raz miši jati niti o obnovi dotrajanih farm, kaj šele o izgradnji novega pi tališča. Tudi z izdatnimi posojili si ne moremo pomagati, saj kmetijstvo ne prenese 38-odstotnih obrestnih mer,« poudarjata Janez Tavčar, di rektor KŽK Gorenjske, in An tor Černe, direktor tozda Kmetijstvo. C. Zaplotnikj vsaj na stara leta lahko bolj doma. »Kaj pa tesar lahko dela pri gradnji takšnega objekta kot je avtocesta?« »Dela.je veliko. Povsod tam, kjer so nadvozi, podvozi, odvodnjavanja smo zraven tudi tesarji. Z roko v roki delamo z zidarji. Delo sicer ni težko, je pa toliko bolj zahtevno in zato včasih tudi utrujajoče. Razen tega pa nas nenehno in na vsakem koraku grabijo roki. Če zamujamo mi, zastaja delo na celotnem odseku. Zdaj delamo na primer po 10 ur vsak dan, če tako nanese, tudi ob sobotah.« »Kdaj se začenja vaš delavnik?« »Živim v samskem domu v Zalogu. Vstanem ob 5. uri in avto- bus me do 7. ure pripelje na gradbišče. Z gradbišča odidemo ob 17.30, in ko pridem v sobo, je ura osem zvečer. Potem povečerjam, se umijem in ob devetih sem naj večkrat že v postelji. Včasih me kdo vprša, kaj delam v prostem času. Verjemite mi, da ga nimam. Pri mojem delu in načinu življenja resnično potrebujem osem ur spanja. Vse drugo pa je delo na gradbišču in vožnja.« »Kaj pa zaslužek?« »Ko sem bil še mlad, sem tako zaradi dela, ki ga pri nas ni bilo, kot zaradi zaslužka prišel v Slovenijo. Moje delo je bilo vedno sorazmerno dobro plačano. Delal sem in prihranil marsikak dinar. Opomogel sem si, ko sem delal v Iraku. Zdaj pa že kakšnih pet let nekako težko lovim začetek s koncem meseca. Tudi vožnja domov je postala že draga. Tako bi rekel: če se primerjam z drugimi v naši delovni organizaciji, se he morem pritoževati. Marsikdo, ki zasluži manj od mene, bi morda kje drugje zaslužil več. Sicer pa je vse skupaj tako zaradi tega, ker je dinar vedno manj vreden in ker se vse tako draži.« Momčilu Božiču smo ob odhodu z gradbišča zaželeli, da bi se mu uresničila želja in da bi še nekaj let zdržal kot tesar na tovrstnih gradbiščih; vsem skupaj pa, da bi jim uspelo do roka, ki so si ga zadali (konec maja), dokončati ta veliki objekt. Mimogrede smo od delovodje izvedeli, da je Momčilo Božič priden in zanesljiv ter spodoben delavec; in da za deset-urno delo na dan na gradbišču zasluži okrog 35 do 40 tisoč dinarjev na mesec. A. Žalar Cilj je konvertibilni dinar Zvezni izvršni svet je predstavil osnutek novega deviznega zakona — Edino plačilno sredstvo v državi mora postati dinar, ki naj bi bil v enem letu konvertibilna valuta — Delovne organizacije ne bodo več imele deviznih računov, devize se bodo obračale na deviznem tržišču Temeljni cilj trajnih rešitev, kot jih predvideva osnutek novega deviznega zakona, so konvertibilnost dinarja ter prost uvoz in izvoz v okviru uravnovešene plačilne bilance. To je povedal podpredsednik zveznega izvršnega sveta Borisav Srebrič na torkovi novinarski konferenci. Po njegovih besedah bo zvezni izvršni svet skupščini SFRJ predlagal tudi nove zakone o blagovnem prometu in kreditnih odnosih s tujino ter ukrepe za delovanje deviznega trga. Te zakone bi morali kot celoto sprejeti v razumnem roku, da bi se gospodarstvo, zbornice in banke pripravile na nov sistem zunanjego-spodarskih odnosov, ki bo začel veljati 1. januarja prihodnje leto. Borisav Srebrič je poudaril, da pri deviznem varčevanju občanov ne bo nobenih sprememb. Država bo tako kot doslej zagotavljala varstvo vseh prihrankov. Do dosega trajnega sistema Zvezni izvršni svet predlaga prehodni mehanizem, za katerega meni, da je najboljši za postopno zmanjševanje vseh omejitev v zunanjeekonomskih odnosih in bo odvisen od izboljšanja v devizno plačilni bilanci države. Gospodarstvo v vsakem primeru ne bo imelo več lastnih deviznih računov, ampak bo moralo zaslužene devize obvezno prodajati pooblaščenim bankam po dnevnem tečaju. S tujo valuto bi torej plačevali izključno v tujini. Na ta način bi se vse devize zbirale na deviznem tržišču. S tem bi odpravili možnost preprodaje deviz med organizacijami združenega dela po višjem tečaju, prav tako tudi ne bi bilo več zaslužka zaradi pozitivnih tečajnih razlik. V zvezi s popolnim delovanjem deviznega trga bo nujno potrebno uresničiti še vrsto nalog iz stabilizacij- skega programa. Vsi predlagan, ukrepi zveznega izvršnega sveta p; so usmerjeni in zamišljeni tako, do bi bil devizni sistem od začetki usmerjen1 k večji svobodi deviznega trga in uvoza. Srebrič je posebej omen;' tri skupine ukrepov za spodbujar delovanja deviznega trga: stimu .Tanje izvoza in krepitev ekonom odnosov s tujino v celoti; urejanje denarnih tokov v državi in spi nembe strukture povpraševanja prebival stva, da bi preprečili inflacijo. S pre hodnim mehanizmom so predvidene štiri kategorije uvoza: prost uvoz, po gojno omejen uvoz, uvozna dovolje nja in kontingenti. Odvisno od izboljšanja devizne bilance države b se zmanjševala omejevanja katego rij uvoza v korist nakupov v tujini. V okviru gospodarske zbornice Jugoslavije bi lahko ozdi medsebojno razporejali izračunane reprodukcijske potrebe. To bi pomenilo, da je dejavnost interesnih skupnosti za ekonomske odnose s tujino premoš čena. Pri določanju reprodukcijskih potreb bi bile razlike med pretežnimi izvozniki in organizacijami, ki več uvažajo kot izvažajo, in tistimi, k sploh ne_ izvažajo. Organizacije, k ne izvažajo, bi lahko računale m uvoz samo v drugem polletju in to \ primeru, če bodo petmesečni rezul tati izvoza in načrt plačilne bilanci, države to dovoljevali. Srebrič je pou daril, da je celoten prehodni mehani zem zastavljen tako, da v največj; možni meri podpira izvoznike. Tud ■ če bi prišlo do motenj v plačilni bi lanci, za izvoznike ne bi veljale morebitne uvpzne omejitve. Novi zakov o kreditnih odnosih s tujino bo tuc/ zelo strog glede možnosti zadolževa nja v tujini. ®@SyiSSJJ©IESGLAS 4. STRAN ZANIMIVOSTI Janko Jančič, inovator BPT Tržič: K ustvarjanju te ne žene denar, temveč notranja nuja Anka Novak Pred dvajsetimi leti je prijavil prvo inovacijo, bilo je 1965. leta. Uvozili so stroj za čistilnico bombaža, doziranje naj bi bilo fotoelektronsko, a fotoceli-ca ni delala. Delavci so se norčevali, da bo moral nekdo z baterijo stati zraven stroja in prižigati lučko. Janku fotocelica ni dala miru. Lotil se je je. IzdelUl je novo elektronsko napravo in še danes dela brezhibno. Tudi prej so bile inovacije, a kdo se je tedaj menil zanje? Vse je štelo k dobremu, odgovornemu delu. Prijavil je le vsako deseto izboljšavo. Zadnja leta, ko so tudi v Tržiču dajali večji pomen inovatorjem, je bil dvakrat imenovan za inovatorja leta: 1983. leta za izboljšavo na belilnem agregatu, ko je rešil sinhronizacijo hitrosti stroja in zdaj ni več zastojev, drugič pa leta 1984 za izdelavo elektronskega programatorja na barvarskem aparatu. Delo izumitelja se ne neha. To ni administracija, kjer ob dveh pokrijejo pisalni stroj in zaprejo omaro. Delo inovatorja hodi za njim, z njim. Vedno razmišlja, vedno je v napetosti ustvarjalne sle. Eden od takih zanesenjakov je tudi Janko Jančič iz Tržiča. Nedavno je prijavil tehnično izboljšavo na predilnih strojih, kjer so tresljaji kar naprej kvarili žarnice. Zamenjal jih je s svetlečimi diodami in problem je rešen. In izboljšava na previjalnih strojih: nitke, ki so uhajale iz vodil, so se zarezovale v posebne merilne kable. V zarezo sta prihajala vlaga in prah, naprava za elektronsko čiščenje preje je izgubila svoj namen. Janko je naredil mehanske ščitnike. Nitke, ki uidejo iz vodil, ne morejo zarezati kabla. Ima še vrsto zamisli. Toda za svoj največji uspeh šteje usposobitev belilnega agregata v belilnici. Stroj, narejen po ameriški licenci, so kupili od Italijanov. Izgleda, da licenci niso bili kos in stroj je nagajal in nagajal. Popravljali so ga strokovnjaki iz Milana, a nazaj grede še niso bili v Trstu, ko je bil že spet pokvarjen. Stroj pa tako ozko grlo v proizvodnji! Po neuspelih posegih izvajalca se je Janko »poglobil« v elektroniko stroja. On v elektroniko, Milan Bogataj pa v motor, in skupaj sta ga ugnala. »Pomanjkljivosti so bile majhne,« pripoveduje Janko, »in skoraj ne morem verjeti, da kaj takega strokovnjaku lahko uide iz rok. Pa smo ta stroj uredili in ga celo tako izboljšali, da je predelal še več, kot so Italijani napovedovali. Oni so jamčili, da bo šlo skozi stroj 60 m blaga na minuto in to le v dveh izmenah, mi smo pa dosegli, da gre na minuto 80 m skozi stroj in to v treh izmenah. Vse te elektronike danes ne uvažamo več, vse naredimo doma.« Elektronika mu je zelo pri srcu. Privlači ga kot magnet, zato ne more mimo nobenega problema v tovarni, kjer se zatika pri elektroniki. Ne zdi se mu prav, da v tovarni pred nakupi strojev ne vprašajo za mnenje poznavalcev. Marsikaterim težavam bi se lahko izognili, če bi stroj in njegovo delovanje strojniki in elektroniki poznali vnaprej. Janko Jančič je Tržičan. Tu je naredil nižjo gimnazijo, se v Bombažni predilnici in tkalnici izučil za elektromehanika, naredil mojstrsko šolo v Ljubljani, zraven še tečaj za industrijsko elektroniko, avtoelektriko, avtomatsko telefonijo, ves čas se je še sam izobraževal. Žal mu je, da ni napravil vsaj 1. stopnje fakultete za elektroniko. Pred kakšnimi desetimi leti je v tovarni zaprosil, da bi mu pri nemški firmi Cristiani omogočili dopisno izobraževanje v elektroniki. Tako študira prek 20.000 študentov z vsega sveta. Izobraževalna komisija je prošnji dvakrat ugodila, ampak uresničilo se ni. Potem je to željo opustil. Sam je porabil vsako priložnost za spoznavanje z elektroniko. Vesel je, da v tovarni skrbe vsaj za literaturo. »Premalo vodilnih ljudi se zaveda, kako pomembno je znanje,« razmišlja Janko. »V naše pravilnike bi morali zapisati vrsto prednosti za izumitelje: pri stanovanju, izobraževanju, dopustih. Ni prav, da naletiš le na zavist. Pri nas je veliko mladih ljudi, ki znajo zdravo, logično misliti, le izobrazba jim manjka. Morali bi jim omogočiti šolanje. Zgodi se, da se človek iz kakršnegakoli vzroka ni šolal. Potem pa zrelejši spoznava, kako mu Janko Jančič: »Dokler se bo nadrejeni bal, da bo njegov delavec dobil višjo plačo kot on bo pri nas tako.« — Foto: D. Dolenc to manjka. Velikokrat se osebnost oblik.'je šele kasneje. Okrog sebe imam same mlade in bistre ljudi. Nagovarjam jih, da bi šli v šole. Lažje bi delali, več bi lahko naredili. Imeti bi morali animatorje inovacij, da bi spreminjali miselnost ljudi in bodo veseli vsake inovacije. Razumeti bodo morali, da je to sad dela in razmišljanja, ne pa, da ti mečejo polena pod noge. Vsak bi moral na svojem delovnem mestu razmišljati, kako stvari izboljšati, poenostaviti. Za zgled bi morali imeti Nemce in Japonce, ki nagrajujejo vsak koristen predlog; samo predlog. Ni treba, da bi bil že uresničen. Pri nas pa je inovator vse, od projektanta do izvajalca, zato gredo stvari počasi naprej. Zakaj ne bi za vsak problem, ki nastane v tovarni razpisali natečaja za inovacijo? Vsak bi lahko sodeloval, ne samo delavec, ki dela pri tistem stroju. Tako bi ne bilo zavisti. Vsak bi imel možnost sodelovati! Delati bi morali v skupinah. Če bi pri nas vse elektronike ali strojnike poklicali skupaj, bi bili sposobni rešiti marsikaj. To smo dokazali že večkrat. Veliko je odvisno od vodilnih. Le-te bi morali najprej inovacijsko preobraziti. Ne le direktorje. Od direktorja do delavcev je vmes še veliko vodilnih. Dokler se bo nadrejeni bal, da bo njegov delavec dobil višjo plačo kot on, bo pri nas tako. Drugje vedo, da je znanje drago, da ga je treba plačati. Pri nas pa tega še ne vedo. Kljub temu so v tovarnah sedaj napravili korak naprej. Več pa bi morale narediti tudi politične strukture, na vseh nivojih! Te vse preveč le govore.« »Kaj vas žene k inovacijskemu delu?« »Denar zagotovo ne. Verjetno mi je prirojeno. Če tega nimaš v sebi, te noben denar ne more prisiliti v to. Človek je osebno zadovoljen, če nekaj naredi. Še bolje pa se počuti, če to kdo opazi. Več kot denar ti pomeni priznanje družbe. Tega pa je pri nas še vedno premalo. Bistvo je, da sem naredil nekaj koristnega, da imamo vsi korist od tega. Pravzaprav vsem drugim več koristim kot samemu sebi.« ^D. Dolenc Do nove razdelilne transformatorske postaje Okroglo bo od podobne v Beričevem postavljen 400-kilovoltni daljnovod, ki ga že gradijo, nared pa bo do konca leta. Nov daljnovod bodo nato zgradili tudi od Kranja do Jesenic, saj se bo z novo elektrojeklarno poraba elektrike na Gorenjskem močno povečala. Foto: F. Perdan Etnologi v Liznjekovi hiši v Kranjski gori »Oja, k našmu smenu, k' bo na našmu skednju, če pa na našmu ne bo, bo pa na Kravtovmu dro ...« Etnologi konservatorji so se na povabilo ZSV Kranj zbrali v Liznjekovi hiši v Kranjski gori. Izmenjali so svoja mnenja o tej pomembni kon-servatorski akciji v Dolini. Taka oblika dela, kjer so sodelovali tudi predstavniki TD Kranjska gora pa predstavniki KUS in MS Jesenice, se je pokazala kot zelo primerna in koristna. Konservator ZSV v Kranju, ki mu je izročena skrb za strokovna dela na tem spomeniškem objektu, je povedal udeležencem, kako je prešel Liznjekov dom iz privatnih v družbene roke, kar je bil prvi pogoj za njegovo prenovo. Seznanil jih je s historijatom konservatorskega dela na hiši, ki je bilo končano v jeseni leta 1983. Tedaj je bila hiša izročena javnosti. Za letošnje poletje načrtujejo začetna dela pri prenovi samostojne nadstropne gospodarske zgradbe iz konca 18. stoletja, ki močno načeta čaka na reševanje na dvorišču za hišo. Pritličje hiše z izoblikovanimi prostori in notranjo opremo je namenjeno kar se da verni predstavitvi stanovanjskega ambienta v tem območju. Iz tega zasnutka je iztrgan le prostor v vzhodnem delu zgradbe, preurejen iz dveh prvotnih prostorov, ki je bil ob prenovitvenih delih namenjen za potrebe knjižnice. Zdaj je to razstavni prostor, kjer bodo uredili dokumentarno razstavo o Liznjekovi domačiji in njenih gospodarjih v enem delu, v drugem delu pa bo predstavljena dokumentacija o procesu prenove stanovanjskega in gospodarskega dela doma. Morda bi veljalo v tem prostoru opozoriti tudi na izbrane kulturne prireditve, ki bi postale steber in značilnost kulturnega dogajanja na Liznjekovem domu. S tem bi opozorili tudi na njegovo novo namembnost. Na sestanku je namreč tekla beseda tudi o funkciji, ki naj jo ima Liz-njekova hiša v življenju domačinov in tudi v turistični Kranjski gori. Razstavnima prostoroma v kletnem nivoju so namenili vlogo živega kulturnega ognjišča, ki naj z različnimi kulturnimi prireditvami postane živa vez z obiskovalci. Hiša, ki je spomenik stavbarske in stanovanjske kulture v Dolini, naj prav v teh dveh prostorih odpre vrata tudi sodobnemu kulturnemu prizadevanju. Tu naj bi se vrstile literarne in glasbene prireditve komornega značaja, razstave pa tudi demonstracije tradicionalnih obrtnih dejavnosti. V novem kulturnem hramu ob stari Borovški ulici naj bi vsako leto odmerili tudi mesto Josipu Vandotu, avtorju Kek-čevih zgodb, v katerih je vtkano tudi bogastvo domačega ljudskega duhovnega izročila. Vsako leto imajo namen v času šolskih izletov pripraviti v spodnjih prostorih Vandotove dneve. Razstava o življenju in delu tega priljubljenega mladinskega pisatelja, interpretacija njegovih besedil, predvajanje filmskih upodobitev njegovih zgodb naj bi bile sestavine vsakoletne kulturne prireditve v spomin Josipa Vandota. Letos bodo začeli s prenovo gospodarskega poslopja. Spet je vzkipelo veliko predlogov, ko je bilo na vrsti vprašanje o namembnosti te zgradbe po končani prenovi. Skedenj — večji prostor, kamor se odpira prehod z mosta tudi za vozove, kjer so mlatili žito, tlekli lan, shranjevali vozove in sani — je dovolj prostoren za nastope folklornih skupin (tudi Borovci imajo svojo), tu bi mogli demonstrirati tudi stara kmečka opravila. Na skednjih so plesali že v preteklosti ob vaških proščenjih, saj to potrjuje tudi rateška pesem: Elektrotehniško društvo iz Kranja Razživela se je računalniška dejavnost Računalniško opismenjevanje mladine najvažnejša naloga Elektrotehniškega društva — V Kranju trenutno vodi 15 krožkov — Ob računalnikih še energetska dejavnost Kranj — Zadnji dve leti v Kranju aktivno deluje Elektrotehniško društvo, katerega osnovni dejavnosti sta energetika in informatika. Da gredo v korak s časom, so člani dokazali že s pripravo okrogle mize z naslovom Problematika pri pospeševanju malih elektrarn, s katero so bodočim graditeljem nudili splošne informacije o malih elektrarnah in napotke, kako do potrebnih soglasij, kreditov in opreme. S tega področja bo že letos izšla tudi brošura Gradnja hidroelektrarn s praktičnimi navodili. Še aktualnejše je področje informatike. V letu dni se društvo lahko pohvali z izrednimi dosežki. Po njihovi zaslugi je bila konec leta 1983 opremljena prva računalniška učilnica na Gimnaziji, kjer so člani društva dobili tudi domovinsko pravico. Lani so ustanovili prvi mikro-računalniški klub za lastnike mikroračunalnikov. Kmalu je prvemu klubu sledil še drugi, imenovan Klub 8 krat 8, ki druži mlade računalniške zanesenjake z Visokega. Slednji se je nastanil v zaklonišču preddvorskega vrtca. Najvažnejša naloga društva je računalniško opismeniti mladino in širiti računalniško kulturo med ljudi. V ta namen je društvo pripravilo nekaj tečajev za šolsko in delavsko mladino, ki so imeli velikanski odmev. Decembra je bilo društvo tudi pobudnik Računalniških dni. V treh dneh so obiskovalcem pokazali pri nas dostopno računalniško opremo, na razstavljenih računalnikih Spectrum, Commodore in HR 84 pa so se zvrstili vsi sedmošolci in osmošolci kranjskih osnovnih šol in praktično preizkusili njihovo uporabo. Računalniške dni so ponovili tudi za šolarje podeželskih osnovnih šol. Trenutno se društvo ukvarja z vodenjem in pripravo mikroraču-nalniških krožkov na vseh osnovnih šolah kranjske občine. Potekajo v glavnem v edini osnovnošolski računalniški učilnici v šoli Bratstvo in enotnost na Planini. Učilnico so odprli januarja, opremila pa jo je Iskra Telematika. V 15 krožkih člani kluba in študentje brezplačno seznanjajo šolarje s skrivnostnim svetom informatike, društvo pa v ta namen dobiva dotacijo izobraževalne skupnosti. Zadovoljstvo greni tudi nekaj problemov. Kot so ugotovili na četrtkovem rednem letnem občnem zboru, društvo pesti zlasti nestrokovno vodenje poslovnih knjig, trd oreh je tudi neaktivnost poverjenikov, ki naj bi delovali po delovnih organizacijah. Razen običajnih vsebinskih nalog bo kazalo v prihodnje rešiti tudi te organizacijske probleme. D. Z. Žlebir iirii V prizadevanjih, da bi gosp-, sko poslopje dobilo čim primern« ^nen funkcijo, je tekla beseda tudi o t« na Je da bi v spodnjem prostoru oživili na J čerejo. Tudi ovčerejca, ki bi bil!^'ne pravljen to idejo udejaniti, so d a omenjali. Vrhhlevne prostore pj> ffiar skednja, kjer so hranili zaloge testi ske krme, imajo namen urediti razstavo starega kmečkega orodj'Jesem Tudi Liznjekovo dvorišče & sku »dvor« med hišo in hlevom — misi fjes^ oživiti. Nagnjeno zemljišče tega d L V 2 ra oblikuje hkrati z mostom na si > sluti denj podobo naravnega amfitea' |o pr Morda bo Liznjekov dvor res poS lj plat prizorišče letnih kulturnih prirf Muči tev v Dolini. Da bi le! Domiselni * 'inja turni animator z Jesenic na tem am štoru že načrtuje vsakoletno tufl1 hmec čno prireditev. V jeseni, ko prid letih ovce s planin, bodo tu ob sodeW in n nju domačink pokazali striže' t&or i ovac, česanje in prejo volne, pleti \t\]Q bodo izdelovale pletenine — tudi k, v j kupce. Ratečanke bi se spet lah polic uveljavile s svojimi »caframi«, vel» &ejo mi volnenimi rutami, izdelani^ toli je lepih domačih vzorcih. Priredi' *yes< imajo namen organizirati s sod« j^vič vanjem tovarne Almira iz Rad( oj So Ijice. Udi Ce bo vsaj polovico teh idej o * pr turni in turistični oživitvi LiznjC" 1 vega doma obsijalo sonce do te t Ihodi re, da jih bo moč tudi udejaniti, I »vi tem bo dom v resnici presegel fu1 bran cijo urejenega etnološkega sporn« ( ka in muzeja in bo izžareval sV< ^Va izvirno sporočilo tudi ob živi kulf lh.„ ni dejavnosti. Anka Nova* Jane __J ^niš "n s< Za čisto Loko 'lev Krajevne konference SZDL, 0$ vo Lj vne organizacije ZSMS in krajev !iov skupnosti Škofje Loke pripravi]1 *o n spomladansko očiščevalno aW 1 »Za čisto Loko«. K sodelovanju ^stv jo šolarje in vse druge ljudi, ki i m' !san radi lepo urejeno okolje. Poskrb* »Nja bodo, da bo ob vseh kontejnerjih1 "trp voljo dovolj vrečk za odpadke. $ **va čevalna akcija bo jutri, v sobd IHiar 20. aprila. Začela se bo ob 9. uri- todc bo vreme slabo, bo očiščevalna a& Meri ja v ponedeljek, 22. aprila, ob 16. $ £«vi L. B **»e Stik s tehniko človekova potreba a so cilj' "j :ij za teW Kranj — Vzgoja članstva v d samostojnosti, skromnosti, varč nja, tovarištva, discipline ter q| zni do amaterskega dela naloge Zveze organizacij čno kulturo občine Kranj, ki je i rt1' 11. aprila svoj redni občni zbor. k njo je združenih 18 društev in " ^? bov s prek 7 tisoč člani, med ka# *" mi je več kot 2 tisoč mladih. Ra* njih se ukvarjajo s tehniko, ki p<^ ^ j a vsakdanja človekova potre |^ mnogi mladi v raznih krožkih in °* ^ ' gi amaterji, ki niso člani zveze. ^ V ZTKO Kranj so vključeni ra ^ r* amaterji, fotoamaterji, kinoama™ ji, raziskovalci brezen in jam, darji, potapljači, astronavti, rake1 ji, mladi raziskovalci, člani avtor to društev, šoferji in avtomeha^ ^ izumitelji in avtorji tehničnih izb' ^ šav, strojni in kmetijski inženirji ^ s tehniki, modelarji in drugi. Lan1 ^ 5 imeli skupno 51 raznih tečaji ^ } prek 600 udeleženci, 141 predava1] ^ J' prek 3300 obiskovalci, 28 tekmoV j*s s skoraj 800 nastopajočimi, 11 f.\\.' kovnih ekskurzij s 446 udeleže c ter 5 razstav fotografij in diapo* ^ vov. Člani so posneli 26 filmov, vfl ^ stavili 40500 UKV in KV-zvez, izV ^ 358 potapljanj do globine 50 me**« * Med uslj |J P in postorili še marsikaj nimi prireditvami je treba občinsko srečanje mladih tehni£kl in računalniške dneve 1984, drusV pa so se vključevala tudi v dejaV1 0 družbenopolitičnih organizacij. Delegati zveze so v razpravi na čnem zboru razen uspehov ome 0f tri MtJ kupom tehničnih materialov domačem prav, ki jih 111 na uuiiiaceiu ~^mm Razvoj dejavnosti nekaterih org^ zacij ovirajo neprimerni prostog ^ previsoki stroški za najemnino P p štorov. Zato so sklenili, naj vod5 % zveze razišče možnosti za skw, % prostore organizacij. Obenem $° ^ razili željo po enotnem financira **n za vsa društva, klube in zvezo. jef Na zboru so sprejeli tudi progr ^n leto1 \ in ' % dela in finančni plan za 1985 volili so nove organe zveze predsednika imenovali Danila yiM gana. Le-ta se je članom in clr^P, « > to^ }\ sodelavcem ZTKO zahvalil za lovanje v številnih akcijah in p° pri organiziranju. 0139848^991045377514080878899841744715^5077525^354560588582342^495^31194 *. 19. APRILA 1985 KULTURA .5. STRAN mSSSSSSSSSBSSBLAS vmaterski film je iskanje )0 ti ^a Jesenicah smo povabili k po-ili Janeza Hrovata, pobudnika il! finega sodelavca te prireditve so ~d amaterskega k poklicnemu pd .^rjanju filmov — Želje po razši-ži<"festivala v druge gorenjske kra-iti 'dJ* Wnice — Klubski prostor film-, * skupine Odeon v kleti stavbe Cesti železarjev 26 na Jeseni-1 l V zatemnjeni sobi je moč sa-ly slutiti obraze, ki nemo spremaj premikajoče se slike na be-}°1 5p^atnu- Slike izginejo in v svetit« Hi iUcj se prikažejo udeleženci ži-^ Na na XII. mednarodnem festi-1P ^ amaterskega filma. l.r!" knied njih se dvigne mož štiri-*&tih let z rahlo mežikaj očimi oč-'}& Mn negovano brado. Izkoristiva w «&or in stopiva v prostor za proji-etipnjg filmov To je tesen prostor- v katerem se okrog aparatur a^Polic s filmskimi koluti spre no e^jo trije filmski amaterji, vsi ^ jeseniškega Odeona. dlI*Vesti>« hiti pojasnjevati kot v za neudoben sprejem jt/este,« d*avičilo Janez Hrovat, eden pobudnikov jeseniškega festivala amaterskih filmov tri svoje filme: potopisni London— Jesenice, planinski dokumentarni Sam z gorami in športni o sankanju na umetnih progah 5-4-3-2-1-HOP. Film Sam z gorami, v katerem je nastopal moj-stranski alpinist Klavdij Mlekuž, je bil nagrajen najprej na jeseniškem festivalu amaterskega filma in pozneje še drugod. Moj najuspešnejši film pa je bil gotovo dokumentarec Ognjena kača, posnet v stari žični valjarni na Jesenicah, ki je na 15 festivalih dobil deset nagrad.« Ko je 1972. leta začel sodelovati s kranjsko filmsko skupino Ime, se je usmeril v snemanje igranih in eksperimentalnih filmov na 16-mi-limetrskem traku. Skupina je ustvarila serijo uspešnih filmov. S filmi Spoznanja, Balada o mrtvecu, Ogenj, Matica in drugimi so na festivalih v raznih evropskih državah in na Malti zbrali prek 40 odli-čij. Tudi film Rendez-vous, katerega je sam posnel nazadnje 1980. leta, je bil uspešen na jeseniškem in novosadskem festivalu. Upad Janezove amaterske filmske ustvarjalnosti po letu 1975 ni naključen. Od takrat se namreč tudi poklicno ukvarja s filmom; že celo desetletje je snemalec v filmski produkciji ljubljanske televizije. Toda amaterskega filma ni povsem zapustil, saj že od prvega festivala na Jesenicah zavzeto sodeluje pri njegovi organizaciji. »S pripravami in izvedbo festivala,« nadaljuje pogovor Janez Hrovat, »je zelo veliko dela. Čeprav ga "i sogovornik, »lani so nam vzeli td preurejanja stavbe del na-. j prostora. Tukaj bomo še spra-' d \\?°^ streho letošnji festival, za ^odnjega pa upamo, da bo že v ■'•^ jeseniški kinematografski Ufii L.^1"' -^^nji čas je, da na Jese-1. dobimo kulturni prostor za i« !^VaJanje filmov, tudi amater- ^ ^anez Hrovat je eden začetnikov >^niškega amaterskega filma. Z se je v letu osvoboditve rojeni [^ničan prvič srečal 1960. leta, Je v metalurški šoli spoznal dru-A° Ljudske tehnike in se ogrel za Z y v filmskem krožku. Zanj je bil lj( navdušen, da se je zaradi od-i kar se je seveda odražalo v i ^ravi; iz CK ZKS se ga je udeležil ii Košuta, ki je spregovoril o na-i j^u majskega zasedanja CK ZKS, ^njenega kulturi. Na posvetu i m° slišali nekaj zanimivih tez, po-' * eJ o zajemanju kulturnega zani- ha, odprli pa so seveda znana višanja kulturne problematike. I*- Branko Berčič iz Škofje Loke l*ot uvodničar pripravil poglede ' Mftekatera kulturna vprašanja. Kot i Jturnemu delavcu in poznavalcu e, °v^nja in samoupravne organizi-f °sti kulture smo mu seveda poseli } Prisluhnili. Najprej je načel sa-■l j .Pojmovanje kulture in dejal, da F Kultura dela in kulturno zanima-J vsebinsko prepletata. V naši o' Jebeni praksi pa je kultura še ved-k?§olj poraba, ni upoštevana kot 1 ^bena proizvajalna sija. D ,^rganiziranost in samoupravljali k 119 področju kulturnih dejavnosti d to preveč toga in sformaližirana. V ^turi ni dveh bregov in usklajeva-, } ^ed uporabniki in izvajalci, ka-j ^ tudi ni dveh bregov ljubiteljske ,{^Poklicne dejavnosti. Kultura je ' w ^a vseh ljudi, saj je bistvena izvina človeka. Kulturna dejav-\ ^J, mora zato imeti torišče v bival-[j^1 okolju in krajevnih skupnostih, (J" se prebujajo in prepletajo kulisi interesi. V delovnem okolju pa ^se uveljavlja predvsem kultura j ljubiteljstvo je izrazitejše nagnjeni k določenih ljudi do kulturne de-f ^osti. Kjer je razvito, se poklicna |3urna dejavnost lažje približa lju-j Dober primer tega je knjiga in ša. Spomnil je na spomeniško varstvo, ki ga ljudje občutijo kot nadležnost, tujost, zato je tudi zavest o kulturni dediščini skromna. Sveti pri poklicnih kulturnih institucijah in kulturne skupnosti sta le posredni obliki izražanja kulturnih interesov. Poudarek na formalnosti delegatskih oblik je prevelik, premajhen po vsebini. Izbirati bi morali med ljudmi, ki se zanimajo za kulturo, samoupravna baza bi moral biti zbor za kulturo zaiteresiranih v krajevnih skupnostih. Ker delegatski sistem ne zajema vseh resničnih kulturnih interesov, se odločanje oži v potrjevanje načrtov in programov, ki jih sestavljajo telesa družbenopolitičnih skupnosti. Glede materialnega položaja kulturnih dejavnosti pa je dejal, da je nesmiselno sedanje pretakanje denarja iz občinskih v republiško in nazaj v občinske kulturne skupnosti. Poraja očitke, kdo je kaj dobil in kdo je bil pri tem spretnejši. Za izenačene možnosti kulturnega življenja vseh ljudi v Sloveniji pa bi bilo morda primerneje, ko bi se materialna osnova za delovanje poklicnih kulturnih organizacij po enotnih merilih oblikovala v republiški kulturni skupnosti, za ljubiteljske kulturne dejavnosti pa v občinskih. - V razpravi so dodatno opozorili na omejevanje kulture kot porabe in na neprimerno prelivanje sredstev v kulturnih skupnostih, saj so delegati v republiški kulturni skupnosti le borci za svoje občine. Slišali srno ocene, da kultura ni v središču pozornosti komunistov, da je potisnjena na rob družbene zavesti. V kulturnih skupnostih je vsebinski vidik zapostavljen, saj se vsakdo bori le za denar, ki je kulturi pičlo odmerjen. Mlade je marsikje težko pridobiti za kulturne dejavnosti, saj zanje niso dovolj privlačne. M.Volčjak večinoma opravimo prostovoljno, se ni moč izogniti nekaterim velikim stroškom. Ker smo dobili rekordno število filmov, nas bo stala blizu 100 tisoč dinarjev samo poštnina za vrnitev materiala lastnikom, skupnih stroškov pa bo predvidoma za približno 250 tisoč dinarjev. Vložena sredstva niso zaman, saj je festival edina možna oblika za prikaz amaterskih filmskih dosežkov javnosti. Obenem je srečanje pomembno za stike med amaterji in izmenjavo izkušenj. Naš festival je hkrati izbor jugoslovanskih filmov za mednarodni festival junija v Vrbi na Koroškem in za festival planinskih filmov julija v Italiji. S prihodnjo prireditvijo pa bomo skušali obuditi zanimanje za amatersko filmsko ustvarjalnost na Gorenjskem, saj načrtujemo projekcije filmov tudi v kranjski, tržiški in morda radovljiški občini.« Ko razpredava misli o poslanstvu amaterskega filma, beseda nanese na zastoj te dejavnosti pri nas. Kot ocenjuje sogovornik, zanj ni kriva le težavna oskrba z drago tehnično opremo, ampak že dolgo preživet način dela v Kino zvezi Slovenije. Zaradi njene slabe organiziranosti je financiranje dejavnosti pomanjkljivo in v klubih nimajo solidne osnove za razvoj. »Problem našega amaterskega filma,« se za sklep vrne Janez Hrovat k jedru svojega ljubiteljstva, «je prav tako v ustvarjalnem odnosu avtorjev. Vse preveč se zgledujejo po televizijskem ali igranem filmu, čeprav imajo zanj dosti širše izrazne možnosti. Osnova amaterskega filma je namreč iskanje novih možnosti osebne izpovedi ter preučevanje splošnih kulturnih, estetskih in drugih vrednot. To iskanje lahko preraste od igranja s kamero v resno amatersko delovanje in včasih celo v poklic« Slednje je uspelo našemu sogovorniku. Pomenek o tem končava že zunaj, kjer se ustaviva zaradi fotografije. Ob skrivanju pogleda pred močno svetlobo razloži, da je tisto mežikanje posledica dolgoletnega dela za kamero. Pa vseeno mu je to najbolj pri srcu. Besedilo in slika: Stojan Saje Bogat kulturni dan Škofja Loka — Osnovna šola Peter Kavčič v Škofji Loki ima danes kulturni dan, ki ga pripravljajo ob obletnici smrti Ivana Groharja, po katerem se imenuje šolsko kulturno društvo. Osrednja prireditev bo razstava del umetnikov iz Dolenčeve hiše: Aljoše in Gorazda Sotlerja ter Darja in Roka Součka. Svoja dela pa bodo predstavili tudi učenci. Razstava bo odprta do 25. aprila. Umetniki se bodo učencem predstavili tudi v pogovoru, ob 18. uri pa bodo pripravili okroglo mizo o umetnosti, ki jo bo vodila Aljoša Sotler. Pripravili bodo tudi »Pokaži, kaj znaš«, šolsko kulturno društvo pa bo imelo občni zbor. KULTURNI KOLEDAR JESENICE — V galeriji Kosove graščine je do 26. aprila odprta razstava Mala grafika gorenjskih likovnih umetnikov. DOSLOVCE - V galeriji Ma-kalonca (skedenj Finžgarjeve domačije) je odprta razstava del učencev osnovne šole Zabreznica. PREDDVOR - V soboto, 20. aprila, ob 20. uri bo KUD M. Valj avec iz Preddvora zadnjič predstavil komedijo M. Mencarija Naši ljubi otroci v dvorani v Preddvoru. VISOKO — Mešani pevski zbor KUD Visoko.prireja v soboto, 20. aprila, ob 20. uri celovečerni koncert v počastitev petletnice zbora, dneva OF in 1. maja v zadružnem domu na Visokem. PRIMSKOVO - Krajevna skupnost Primskovo vabi na razstavo ročnih del, ki bo odprta od 23. do 25. aprila, od 10. do 17. ure v zadružnem domu na Primsko-vem. Zveza kulturnih organizacij Kranj in DPD Svoboda Primskovo organizirata v petek, 19. aprila, občinsko srečanje otroških folklornih skupin. Prireditev bo ob 18. uri, v dvorani zadružnega doma na Primskovem. Mladi plesalci bodo pokazali,kako spoznavajo slovensko ljudsko izročilo. Razstavo likovnih del Izidorja Jalovca iz Kranja si v galeriji Mestne hiše v Kranju lahko ogledate do 12. maja. Foto: F. Perdan Razstava v galeriji Mestne hiše v Kranju Dela Izidorja Jalovca Prehod iz realističnega izhodišča v abstraktno likovno dejavnost je malokateri slikar izpeljal tako nenadno in po tako logični poti kot Izidor Jalovec. Njegova, v prvotni figuralni zasnovi plastično izražena telesa so se naenkrat spremenila v izredno dinamične ploskovne sestave, ki so se začele grmaditi po slikarski ploskvi. Zdaj so si Jalovčeve oblikovalne težnje izbrale drugo, prav nasprotno pot. Iz meglenih gmot abstraktnih oblik so se začeli porajati objekti in zelo voluminozna in razgibana telesa. Pri tem se je izkazalo, da Jalovčeva nekdanja pot v abstrakcijo še zdaleč ni bila odveč. Vračanje na figuralno izhodišče namreč ni pomenilo tudi vračanja k realistično zasnovani telesnosti. Močne ekspresivne težnje, ki so rasle in se bogatile ob Jalovčevih abstraktnih formah, so našle novega nosilca v človekovem telesu. Še vedno je — kot v zgodnjih obdobjih slikarjevih iskanj — žensko teld, vendar predstavljeno v najbolj skopih, čeprav značilnih potezah. To telo se je razpelo in razklenilo v svoji erotični za-nesenosti v toliki meri, da je od njega odpadlo vse, kar ne služi njegovim ljubezenskim hotenjem. Morda je Izidor Jalovec vsa telesa prav zaradi njihove organske parcialnosti in vsebinske nedorečenosti oblekel v plašč nove podobe in jih prekril z varovalnimi barvami, da delujejo kot objekti. V zadnjem času se v nekaterih Jalovčevih figurah začenja porajati še neko drugo življenje, ne samo erotično. Tako Jalovčeva Razpeta moška figura oznanja poglobljen pretok avtorjevih misli, umetnik razmišlja tudi o drugih poteh in smislu človekovega življenja,' trpljenju, iskanju dobrega in vrednega v sebi in sočloveku. Morda so to tista tla, iz katerih bo v bodoče lahko zrasla najbolj poglobljena Jalovčeva oblikovnost. Cene Avguštin Javne tribune o kulturi Eden drug'mu ogenj dajmo! Da bi dognali, kaj je krivo za kulturno mrtvilo v večini radovljiških krajevnih skupnostih, aprila in maja v dvajsetih krajevnih skupnostih pripravljajo javne tribune — Kulturna društva se ne pomlajujejo — Ko se kulturno življenje razraste, bo treba misliti tudi na denar zanj Radovljica — Že prihodnji teden se obeta prva od dvajsetih javnih tribun, ki jih namerava radovljiška Zveza kulturnih organizacij pripraviti v vseh krajevnih skupnostih. Začeli bodo na Srednji Dobravi, kjer se kulturno življenje ne more razživeti. Tudi drugje ni drugače, o čemer priča podatek, da se v občini od 33 tisočih prebivalcev le kakih 1.300 organizirano ukvarja s kulturo. V občini je 28 kulturnih društev s 63 sekcijami, deluje pa le dvanajst pevskih zborov, sedem gledaliških, pet folklornih in štiri glasbene skupine. Nedvomno se veliko ljudi ukvarja s kulturno dejavnostjo, vendar niso registrirani v nobenem društvu. Prav te, ki jih kultura zanima, a ne najdejo poti do društev, da bi poživili in pomladili njihovo dejavnost, bi radi obudili in privabili k organizirani kulturni dejavnosti. Pri zvezi kulturnih organizacij v Radovljici ugotavljajo, da v občini sicer živi klasična pevska, igralska, folklorna kultura, vendar se ne pomlajuje, saj take dejavnosti niso ravno po meri mladih ljudi. Na javnih tribunah bi radi dognali, kaj privlači mlade ljudi in tiste, ki se sami zase ukvarjajo s kako kulturno dejavnostjo. Zakaj bi zapisani verzi tičali v predalih, zakaj bi strune zvenele le za nekaj ušes, zakaj bi likovna dela ostajala skrita očem javnosti, ko pa bi lahko ustvarjalci poleg svoje intimne lahko doživeli tudi širšo družbeno potrditev svojega umetniškega, kulturnega snovanja? S temi besedami organizatorji javnih tribun (nosilci bodo krajevne konference SZDL) trkajo na srca kulturnega pomladka in bodočih jeder kulturnih društev. Pred začetkom javnih tribun je še težko reči, kako se bodo krajani odzvali. Upajo, da jih bodo podžgale k bogatejši kulturni dejavnosti. Zdaj kultura še vedno ni sestavni del krajevnega življenja, čeravno bi bil vsak politični ali praznični dogodek lahko obarvan z njo. Še tiste krajevne skupnosti, kjer je središče vsega dogajanja šola, ne znajo izkoristiti ustvarjalnih sil otrok, ki jih šola običajno usmerja na kulturna pota. Po- nekod so kulturna društva vznikla v delovnih organizacijah (v leski Verigi, Plamenu v Kropi), stika s krajem pa ne morejo najti. Krajani naj bi se pogovarjali na javnih tribunah tudi o teh vprašanjih. Rdeča nit pa bo podžiganje k javni kulturni dejavnosti, od glasbene, plesne do ugankarske. Tem bi radi dali ognja za kulturno snovanje, ki v radovljiški občini ne more in ne more steči. Čeravno je kultura duhovna stvar, javne tribune tudi o denarju najbrž ne bodo molčale. Že za sedanji obseg dela kulturnih društev Zveza kulturnih organizacij ne razpolaga z zadostnim denarnim skladom. Polovico namreč nameni animatorjem, zaposlenim na sedežu ZKO v Radovljici, ostala polovica gre društvom. Slednjim borna dotacija ne zadošča niti za polletno delo, zato bodo morala verjetno misliti še na nov način financiranja svoje dejavnosti. D. Z. Žlebir Revija otroških in mladinskih zborov Lesce — Zveza kulturnih organizacij Radovljica bo danes ob 17. uri v prostorih Osnovne šole F. S. Fin-žgarja Lesce priredila občinsko srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov, ki je namenjeno počastitvi 40-letnice osvoboditve in evropskemu letu glasbe. Nastopili bodo: otroški pevski zbor osnovne šole Bled pod vodstvom Alenke Špenko, otroški pevski zbor osnovne šole Radovljica pod vodstvom Elfride Preši-ček, otroški pevski zbor osnovne šole Gorje pod vodstvom Albina Završ-nika, otroški pevski zbor osnovne šole Begunje pod vodstvom Branka Pi-riha, otroški pevski zbor osnovne šole Bohinjska Bistrica pod vodstvom Cilke Novoselec, mladinski pevski zbor osnovne šole Lesce pod vodstvom Andreje Peternel, mlajši mladinski pevski zbor osnovne šole Bled pod vodstvom Alenke Špenko in mladinski pevski zbor osnovne šole Gorje pod vodstvom Albina Završni-ka. GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 19. APRILA ta mesec na vrtu Pozne sorte belega zelja potrebujejo za razvoj več kot 5 mesecev, zato je proti koncu aprila zadnji čas za setev. Za razvoj krepkih sadik sta potrebna čas in dovolj prostora. Sejemo lahko na široko, na vsak m2 setvenice ne smemo posejati več kot 2 g semena. Srednje pozne in pozne sorte belega zelja so: Varaždinsko, Futoško, Brunšviško orjaško, Ljubljansko, Amager in številne druge. Zeljne glave so lahko okrogle, sploščene ali koničaste. Aprila sejani por da zadovoljiv, pridelek že do jeseni. Sveže porovo seme sejemo sredi aprila, sadike pa presajamo na stalno sredi junija. Zelo dobri sorti sta Elephant in Carentan. Aprila sadimo čebulček tudi na višjih legah. Meliso in poprovo meto spomladi zlahka razmnožimo z delitvijo. Pri obeh dišavnicah kar raztrgamo starejše grmičke, pri poprovi meti pa uporabimo za razmnoževanje že delno okore-ninjene podzemeljske poganjke. Iz semena vzgojene rastline mete in melise imajo največkrat manj izrazito aromo, zato razmnožujemo vedno samo vegetativno. Kdor ima dovolj prostora na kuhinjskem oknu, naj proti koncu aprila poseje v cvetlične lončke seme kumar. V 6 do 8 cm velike cvetlične lončke potaknemo po 3 semena kumar. Zemlja naj bo redilna kompostnica s primesjo šote. Pri 10 do 12 stopinjah C bodo kumare hitro vzkalile in se razvile v močne sadike. V vsakem lončku pustimo le po eno rastlino; občasni hranilni zalivki lahko samo koristijo. Aprila ne smemo pozabiti na redno zračenje in zalivanje zaprtih erred, kjer vzgajamo sadike zelenjadnic. Ko posije sonce in zunanja temperatura naraste na 10 stopinj C, začnemo zaprte grede zračiti, in sicer tako, da pridvignjena okna preprečujejo vetru neposreden dostop do rastline. Čeprav velja pravilo, da z zalivanjem v sončni pripeki zlahka »posmodimo« rastline, zdaj še ni prevelike nevarnosti. Zato zalivamo v sončnem vremenu, da se rastline do večera Osušijo. Pozne popoldanske ure so najprimernejši čas za sajenje vseh vrst zelenjadnic. Sonce nima več tolikšne moči, da bi rastline izsušilo. Rahlo uvele sadike pa po zalivanju in čez noč spet pridobijo izgubljeno vodo. Po sajenju moramo tako močno zaliti, da zemlja ni samo vlažna, temveč mokra. Tako se delci zemlje zaperejo med korenine, med zemljo in koreninami pa se ustvari dober stik, ki je potreben za rast. Aprila prvič pokosimo vse trate — seveda je to odvisno od te ga, kakšna je pomlad. S tem dosežemo, da se trave bolj razrastejo in dobro prekrijejo tudi tiste prostore, kjer so postale že bolj redke. Po tej prvi spomladanski košnji je važno, da trato dobro pograbimo. Ko tla več ne zmrzujejo.ne moramo pregledati vse trajnice, če jih zmrzal ni dvignila. Večino-mazadostuje, če dvignjene rastline z rokami spet pritisnemo nazaj. Kjer pa so poškodbe hujše, rastline popolnoma izkoplje-mo in jih posadimo znova. Tiste okrasne grme, ki brste pozno, lahko aprila še zmeraj presajamo. V višjih legah pa lahko presajamo tudi vse druge. Pri poznih saditvah moramo nadzemne dele močno skrajšati. Vse poganjke skrajšamo najmanj za 2/3 do 1/4. Ko grme po- sadimo, moramo takoj temeljito zaliti, da dobijo korenine tesen stik s prstjo. Končno zemljo pokrijemo z 8 do 10 cm debelo plastjo šote ali hlevskega gnoja. Če nismo storili že prej, moramo najkasneje aprila poskrbeti, da ne bodo pota plevelna. Dobro pripravimo tla za tiste enoletnice, ki jih lahko že aprila sejemo na prosto. Večina enoletnic ne prenaša gnojenja s svežim hlevskim gnojem. Tla dobro prekopljemo ali preštihamo in pograbimo. Dišeči grahor dobro uspeva, če prostor vsako leto menjamo. Če imamo grahor leto za letom na istem prostoru, trpi zaradi utrujenosti tal. To preprečimo, če tla vsako leto prelopatimo dve lopati globoko in dodamo veliko dobrega komposta. Zelo dober je tudi popolnoma strohnel hlevski gnoj. Svežega hlevskega gnoja dišeči grahor ne prenese dobro. Dišeči grahor sejemo na prosto že od začetka aprila tudi v hladnejših krajih. Znani ognjiček (Calendula) moramo sejati aprila, da ne cvete prepozno. Dobro uspeva v vsakih vrtnih tleh le tedaj, če ima dovolj hrane. Na normalno gredo (120 cm) posujemo 5 do 6 vrst. V vrstah razporedimo precej velike plodove tako, da so na vsakih 20 do 25 cm po 2 do 3. Pri redčenju pustimo samo po eno rastlino. V 1 g je okrog 150 zrn. Enoletne sončnice sejemo najraje ob ograje ali na kupe prsti, ki so na soncu. Sončnice zrastejo 1 do 2 m. Sejemo jih aprila in damo skupaj po 2 do 3 zrna, kupčke pa po 50 cm narazen. Ko seme skali smemo pustiti samo najmočnejšo rastlino. Kako sončnice rastejo, je veliko odvisno od količine hrane v tleh- Vse trajnice, razen na novo posajenih, moramo aprila pognojiti, da se lahko razvijejo do polne lepote. Za to so najprimernejša gnojila, ki imajo veliko dušika. Vseeno je, ali gnojila potro- simo suha ali jih damo v obliki zalivka. m2 tal damo 30 g gnojila. Hranilni zalivki naj bodo 3-odstotni (3 g na liter vode). Zalivamo tako, da se tla dobro prepojijo, pri tem pa rastline ne polijemo. Preden nasade gnojimo, odstranimo vse, s čimer smo imeli rastline pozimi zavarovane in tudi ostanke rastlin. Marjetice (Bellis), mačehe in spominčice posadimo aprila na stalno mesto. Če jih sadimo preveč na gosto ali v senco, postanejo zelo visoke. Zato sadimo naštete rastline 20 cm narazen, če seveda ne gre za posebno slabotne rastline. — »Kako naj bi vedel, da se žena utaplja?« se je branil na sodišču vdovec. »Saj je kričala ravno tako kot doma.« — ^Prosim, ali mi lahko posodite vžigalico? — Je nimam. Lahko pa vam posodim vžigalnik. — Hvala, tako redkih zob pa spet nimam. sprašuje svojeS rE >0Bo™ Saško očeta: — Ata, kaj pa je to d gel? — Angel... angel ■ . veš, to je bivši pešec, ki j 00 Pon šel čez cesto prehitro ali f prepočasi. m — Francelj, kakšna cvfj dovita noč je tu v gfo^dV-kakšna krasna mesečina, — Ja, ja, vem, ampft najprej bi rad do konca p& kadil cigareto. ______M !ja - p. »vensl Pustu [a j i m j Beo^ ■05 Mi - / Beo£ feozab angina je gnojno vnetje nebnic in je najbolj pogosta pri otrocih; srečamo jo še v zreli dobi, v starosti je zelo redka. Ker je ne jemljemo dovolj resno, je znana po zapletih. V zadnjem desetletju je prizadetosti sklepov, srca in ledvic nekaj manj. Znaki angine so vsem poznani. Opozoriti kaže le na težje: bolnik ne more odpreti ust zaradi draženja žvekalnih mišic, težko diha, glavoboli so močni, bruha, tilnik je otrpel kot pri meningitisu." Bolnika mora v ambulanti pregledati zdravnik. Če pa so znaki taki, da se odloči za obisk, bo pač prišel na bolnikov dom. Predpisal bo antibiotik, najbrž penicilin, ki ga je treba jemati natančno po zdravnikovem navodilu. Angine ne morete uspešno pozdraviti samo z domačimi zdravili, zato ne odlašajte z obiskom pri zdravniku. Doma lahko le okrepite zdravljenje z mlačnimi čaji z limono (sok ene limone dnevno), s tableto aspirina, s higieno ust in nosa in ležanjem, dokler ne izgine vročina. Največ zapletov najdemo pri tistih bolnikih, ki ne jemljejo predpisanih zdravil in ne počivajo. Angina je nalezljiva, zato se bolnik ne sme motati okrog dojenčkov ali oslabelih. Pred leti je bilo v modi odstranjevanje nebnic. Operacije so opravljali na tekočem traku. Oddelki bolniških postelj so bili zasedeni z otroki pa tudi odraslimi, ki so čakali na operacijo ali pa so po operaciji čakali na odpust. Zdravniki smo vnetje nebnic dolžili za ograc 15 K( zajčc •40 Ni APZ Ideii pard; pljuči n 11.30 Ti umt zna i na; točila (« lov številne bolezni sklepov, mišic, srca in ožilja, ledvic, kože itd. Sledila je streznitev. Sporni njam se rezultatov študije pred leti, ki je pcrjSpo kazala, da so regruti ob pregledu lažji in nižji Sev in imajo v poprečju slabše vrednosti krvi če so jim v otroških letih odstranili nebnice^lništ^ — kot tisti, ki niso bili operirani. Razen tega najdemo pri operiranih večkrat vnetje v grlu j£ ali pljučih, ker so nebnice vključene v varova- |g nje dihal pred resnimi vnetji. Zadržijo bakte- lu£ rije, ki bi sicer prodrle nižje v dihala. Po od stranitvi nebnic tega »vratarja« ni več in pO sledice niso nedolžne. Sedaj svetujemo od stranitev nebnic le v redkih, lahko rečemo iz; jemnih primerih, ko se z vsemi preiskavami ugotovi, da ni druge izbire. Staršem ne bomo zamerili, če bodo za mnenje povprašali še drugega zdravnika in ne bodo pristali na ope racijo pri svojem otroku že ob prvem predlo gu. Izkušnje namreč kažejo, da začetne pogo ste angine počasi preminejo in že v obdobju najstništva v večini primerov angin ni več vsai večkrat na leto ne. Ce dobi otrok ob angini izpuščaj, gre ver jetno za škarlatinko. Opozoriti moramo še na *ob. za nski 25 F „ nos 18.35 '»edvei ?)entai sr< na an točila možnost, d^angina ne reagira na zdravila in je bolnik vWno bolj prizadet. Tedaj moramo pomisliti na možnost resne bolezni: na krvi I bezgavkah ali na drugih organih, zato morate opraviti ob angini še kontrolni pregled pt zdravniku, ki bo ugotovil morebitne posledice ali druge resne bolezni. dr. Tone Košir 1. april 1. aprila se je muha v slona spremenila in se odločila, 1 da bo sosedovo kozo na čaj povabila, a ta se je povabila branila. Ko je muha-slon le kozo pregovorila, da bi ta na čaj prišla, sta začeli svoj pomenek: »Bla, bla, bla, bla, bla, bla . . .« Pravi muha-slon veselo: »Včeraj je pri nas gorelo.« Ji odvrne koza, prav tako veselo: »A pri nas pohištvo je hoditi začelo.« »Pri nas je maček Muri pel balado, sem kupila mu čokolado!« »Naš pujsek s-tje umil zobe in si na lase je dal žele!« »Naš konj ima pet nog, zato je vedno bosonog!« »Raca naša dva repa ima pa tudi gagati zna!« »Papagaj Koki zna brati, ti ne znaš pa niti spati!« »Naš jarček pije kavo, ti pa klepetaš kot za stavo!« Popili ves sta že čaj in skodelici razbili sta ročaj. Vse to je čisto res, (če verjamete, ste »čez les«). Mojca Kos, 6. b r. OŠ bratov Zvan Gorje NAGRADNA UGANKA Svet, ki ga gradite vi, bomo podedovali mi Časopisov, ki jih v glavnem či-tajo odrasli, ne prebiram pogosto. Včasih pa le prelistam katerega od njih, če se mi ravno znajde pri roki. V nekem od dnevnikov je pritegnil mojo pozornost naslov o zeleni kugi, ki mori tudi po naših gozdovih. Vem, kaj je kuga, vem, kaj so gozdovi; to vendar ne gre skupaj. Začnem čitati, postaja mi nekam čudno pri srcu, saj je to vendar bolezen, ki bo uničila tudi naše lepe gozdove. Bolezen so odkrili že več kot pred dvajsetimi leti v ZRN, Franciji, Švici ter Avstriji, in to na avstrijskem Koroškem. Prebral sem, da so to bolezen opazili že na Osojščici, hribu nad Osojskim jezerom. To pa je čisto blizu naše meje, tako rekoč pred vrati zelenih gozdov okoli moje Kranjske gore. Čitam dalje. Zasledim podatek, da so prve znake te bolezni opazili tudi že na Jelovici in Pokljuki. Pred očmi se mi pokaže slika lepe zelene Jelovice, ki jo vidim, če sedim pred babičino hišo na Bledu. Kako lepo se njeno sočno zelenje zrcali v jezeru, ki smo ga končno le uspeli »pozdraviti«! Tudi to je že odmiralo. Bilo je onesnažčno, kakor so onesnažene tudi mnoge naše reke in celo morje ob obali. Ne morem si misliti, da so vsi ti znanstveniki, vsi ti strokovnjaki nekaterih vej znanosti tako kratkovidni, da ne vidijo oziroma nočejo videti, kako dalj- Novi svetovni rekord v smučarskih poletih znaša 191 metrov, postavil pa ga je v naši Planici Finec Matti Nvkanen. Dopisnic s takim odgovorom je bilo veliko, med njimi pa je žreb namenil Aerove barvice Pavli Jeglič iz Zg. Dupelj 85. Čestitamo. Z današnjo nagradno uganko se spet vračamo k svetovni popularni zabavni glasbi. Na fotografiji sta člana izredno uspešnega ansambla, ki je z zadnjo uspešnico že nekaj tednov tudi na vrhu naše lestvice tujih skladb. Kako je ime ansamblu in vodilni popevki? Odgovore pošljite do 15. maja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanec bo prejel Aerove akvarelne barvice. nosežne negativne posledice imajo lahko nekateri njihovi izumi. Zakaj ne upoštevajo izsledkov tistih, ki dajejo predloge, kako očistiti naše okolje? Saj berem v časopisih, da se lahko že z majhnimi investicijami da vgraditi v tovarne naprave, ki prečiščujejo škodljive odpadke. Ali nič ne mislijo na nas, otroke? Ali se ne zavedajo, da bi tudi mi radi dolgo živeli in uživali v lepotah narave? Radi bi bili zdravi, ne pa onemogli kot tista drevesa, ki jih je napadla zelena kuga. Ne bi bili radi kakor ribe, ki komaj še plavajo po onesnaženih rekah in potokih. Vem, da je industrija potrebna za naš obstoj. Želim pa, da bi bili odrasli pri načrtovanju le-te bolj kritični do sebe. Vsaj toliko kritični, kakor so do nas mladih, kadar zahtevajo, da nosimo vso odgovornost za svoja dejanja sami. Marko Dasovift, 5. b r. OŠ Kranjska gora Sneg je hodil po svetu Sneg živi na Severnem tečaju. Njegov dom je tam, kjer so travniki prepleskani belo. Ves čas samo spi. Za vzglavje ima snežno bel kakor puh mehak sneg, pokrit pa je s toplim krznenim plaščem. Vsako zimo ga prebudi dedek Mraz in mu veleva, naj raznosi sneg po vsem svetu. Sneg vzame velik koš, poln kristalno čistega snega in se odpravi po svetu. Vsako leto s seboj povabi tudi veter in najbližjega strica Mra-zotnika. Tako jo s pesmijo odraj-šajo po širni zvezdnati cesti ra-znašat sneg, veter in mraz. Po svetu delajo veselje in zgago, polnijo bolnišnice s smučarji, ki so se polomili pri športu. Sneg, veter in mraz se celo igrajo s Človeškimi življenji. Povzročajo prometne nesreče. Preglavice delajo tudi očetom, ko jim ne vžge avto ali jim sneg zapre pot do garaže. Zaradi snega in mraza dedkom poživi revma po vsem telesu. Največ veselja sneg naredi otrokom. Otroci se kepajo, smučajo, sankajo in kar naprej uživajo. Za šolo sploh nimajo časa. Otroke sneg prehitro zapusti, za dedke pa je to skrajni čas. Tako se po rajanju sneg počasi loči od prijateljev in jo sam mahne nazaj domov. Prostor zapusti Soncu. Ves izmučen se vrne, leže in z ramen odloži velikanski prazen koš. Zakuri veliko krušno peč, zleze nanjo, se pogrne s kožuhom, pod glavo da sneženi puh in se zaziblje v lepe sanje do drugega leta. Bojan Čakš, 6. b r. OŠ heroja Bračiča Tr,-žič Moj prašiček Zelo rada imam živali. Doma imamo ovce, morske prašičke in kokoši. Zanje skrbim, se z njimi igram, včasih pa celo pogovarjam. Opisala bom prašička, ki ga žal ni več med živimi. Živel je v svinjaku. Po navadi je sedel v kotu in gledal čez plot. Ko je kdo vstopil, je vstal in šel h koritu. Če ni dobil nič za jesti, je glasno krulil. Večkrat se je obesil na ograjo in gledal po hlevu. Če sem ga popraskala po glavi, je bil zadovoljen. V zahvalo pa mi je večkrat z rilcem pritisnil umazan pečat. Včasih bi zelo rad šel iz svinjaka. Sicer pa je bil zelo čista žival. Pokakal se je zmeraj v isti kot. Samo včasih se je zmotil in se je ponečedil v korito. Takrat je bila mami zelo huda, ker je morala pomiti korito. Ko je bil prašiček dovolj velik, je prišel mesar in ga je zaklal. Takrat sem se skrila, zamižala in zamašila ušesa, da ne bi slišala njegovega cviljenja. Ko so bile gotove krvavice in klobase, pa sem tudi jaz pomagala pri jedi. Sedaj imamo novega prašička, ki je še lepši. Andrejka Oblak, 4. a r. OŠ I. Tavčarja Gorenja vas Spet nov zarod 16. marec. Zjutraj se je moja domača živalca, Pika po imenu, vrtela okoli mene in me praskala po hlačnicah. Takoj sem vedela, da naša sedemletna mačka želi škatlo, ker bo kotila. To ni bilo težko ugotoviti, saj je bila skoraj širša kot daljša. Prostorček si je poiskala v moji sobi za pisalno mizo. Moja radovednost je bila iz minute v minuto večja. Nisem se mogla zadržati in sem pogledala. Nič-. Pogledala sem čez kako uro. Še vedno nič. Do večera ni bilo nič. Zvečer, točno ob devetih zvečer, sem zaslišala tenko mijavkanje. Pogledala sem. Joj! Okoli Pike so bile tri tigrasto sive mucice in ena črna kepica. Pika me je zadovoljno pogledala in zamijav-kala, češ: »No, Minka, končno toliko muck!« Nežno sem jo pobožala in ji prinesla skodelico mleka. Po enem tednu muce že ločim. Črni je Teri, tigrasto siv z rjavkasto liso na vratu je Tigris, gra-hasto tigrasto siv je Marina, navadno tigrasti pa Tina. O malih muckih sem sestavila tudi pesmico. Minka Kemperle, 7. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka H I pomen solate v prehrani Solata vsebuje 91 do 95% vode, 1,1 do 1,5% beljako' 0,6 % maščob, 0,6 do 0,8 % celuloze, 1,5 do 2,5 % ogljikovih dratov, od tega polovico sladkorja, in 0,1 do 1 % organski slin. V 100 g solate je 65 mg jabolčne, 48 mg citronske i mg oksalne kisline, 2 do 24 mg vitamina C, 23 do 30 mg ka]Jaja j a, 35 do 40 mg fosforja, 218 mg kalija in 0,6 do 1,5 mg žele Solata znižuje krvni pritisk, ugodno deluje na čiščenje vi in zmanjšuje njeno zalisanost, zato jo priporočajo srčii in ledvičnim bolnikom. Grenke snovi in citronska kislina spešujejo tek in prebavo. Največ kalijevega in natrijevega trata je v listnih rebrih, zato jih pri pripravi ne zavrzimo. bnost vitaminov, mineralov in organskih barvil ugodno d na počutje, nas pomirja, da lahko spimo. Solata vsebuje snovi, ki redijo, zato jo zelo priporočajo pri shujševalnih tah in sladkorni bolezni. Ker je solata precej voluminozna spešuje izločanje blata, zato jo čim več uživamo pri čnem zaprtju. V svežih listih solate so tudi snovi, ki prepf| jejo in zdravijo škodljive posledice radioaktivnega sevanj^ Ker pa se količine vitaminov kot tudi ostalih učinkovi1 snovi bistveno zmanjšajo, če solata dalj časa stoji pri so" temperaturi, je prav, da solato takoj uporabimo. Poberem" tisti dan, ko jo bomo pojedli. Najprej v čisti vodi operemo <^ rastlino, šele nato jo narežemo in dokončno splaknemo- " odstranjujmo zgornjih delov listnih reber. Solate ne namaj1 mo v vodi, ker se izločijo iz nje vse koristne snovi. Pripravi'' jo t i k pred jedjo, ji dodamo nekoliko česna, malo soli in kis* dr. Mihaela Černe, dipl. ing. agr. Kmetijski inštitut Slovenij* .15 I *i filr tava ža epok ' 5. 45 ' dr »Irki ice, togan točila 22.C igraje levar 23.30) Za 45 T 15.40 V r°roč 6.25 Jutru 18.15 *0.00 dnev; cer Neb ».30 Kisa Kaj želim mamici? Mamici želim: — da bi bila zdrava, srečna in vesela (Tatjana) — da bi nikoli ne zbolela (Janez) — da bi dolgo živela {Petra) — da bi me ne tepla (Simon) — da ji ne bi bilo treba veliko delati (Gordana) — da bi imela dosti denarja (Peter) —- da bi večkrat spekla pecivo (Maja) — da bi se več smejala (Damjan) — da ne bi umrla (Marjan) — da bi me večkrat objela (Špela) — da se ne bi jezila (Maja) — aa bi bila zadovoljna z mojim uspehom (Tomaž) — da se z očkom ne bi prepirala (Nadja) — da ne bi bila tako sitna (Klemen) — da bi lahko več počivala (Tina) Učenci 2. d r. 0$ Petra Kavčiča Škofja Loka __J Najbolj zabavna ura Bila je ura telovadbe v petem razredu. Sošolec je PoZ% telovadne hlače, zato mu je tovarišica naročila, naj si jih *r sodi v sosednjem razredu. M Kmalu se je prikazal v spodnjih dolgih hlačah, čez 4 je potegnil telovadne hlačke. Tovarišica ga je nahrulila & *{ poslala v garderobo, da bi slekel tisto, česar pri telovadbi p\( nič ne potrebuje. Čez pet minut se je pojavil z narobe obr™ nimi telovadnimi hlačami. Planili smo v smeh. Zopet je 0°^. v garderobo. Prišel je oblečen kot se spodobi za uro telovadj. Toda, glej ga, ko smo delali neko vajo, se je izpod njeg0 hlačic nekaj prikazalo. Kaj, pa kar sami ugotovite. Ker je ral sleči spodnje hlače, je bil namreč pod telovadnimi nae Smejali smo se še en mesec po tej zabavni uri. Boštjan Velkavrh, 7. b r. COŠ Josipa Broza-Tita Predoslje EK, 19. APRILA 1985 RADIOTELEVIZIJA, BANKA SPOROČA, KRIŽANKA 7. STRAN @®S®KloJJ©S3IGLAS FELEVIZUSKI SPORED - -- _. ------- ., toBOTA, 20. aprila : ji 1-00 Poročila - Otroška mati-pijfja - ponovitve oddaj - 8.05 •Wenske ljudske pravljice: Pustu - 8.20 B. Čopič: Doži-. Saj i mačka Toša, lutk. nad. j 7 Beograd - 8.35 Pedenjžep 2tt'«-05 Miti in legende: Antični ,. S'ti - Argonavti, nanizanka fl| V* Beograd - 9.20 Pogled, po-n pozabavila nanizanka TV w pograd - 9.45 Periskop -'■15 Ko je pomlad: Deklica J J zajček, nanizanka (ČB) -J-40 Naša pesem - Maribor J I APZ Tone Tomšič - 11.10 Meži narave: Ozelod ali topardja mačka, kanadska a, ^'judnoznanstvena serija -jj. ,'-30 Tisoč in več, ponovitev tokumentarne oddaje - 12.25 ... poznano — neznano: Kidri-:Jl *vi nagrajenci 85 - 13.05 Po--* ^Čila (do 13.10) - 14.20 Račune Nništvo, ponovitev 3. dela ja serije - 14.45 Lassie -|U J°v začetek, ameriški mla-a. finski film - 16.20 Poročila -e- . ^ v nogometu — Bu-'"čnost : Sarajevo, prenos v 3' ^moru ... - 18.15 Trio kitar 3' .^-35 Boj za obstanek: Otoki Jjedvedov, angleška dokumentarna serija - 20.00 Naše [[• srečanje - 21.35 Zrcalo *dna . 22.00 Bostonski davi-B, ameriški film - 23.50 Poučila tajniki II. TV mreže: Y"15 Poljub na ulici, brazil-"ti film - 15.30 Otroška predava - 16.20 Vitez Janoš, jjadžarski risani film - 17.35 "^pokorjeno mesto, ponovi-I 5. dela nadaljevanke -JJ-45 Ljudski običaji - 19.30 JV dnevnik - 20.00 PJ v koliki - finale, 2. tekma konjice, prenos, v odmoru pro-igandna oddaja - 21.30 Poučila - 21.35 Športna sobota I 22.00 Zgodbe izzza vrtne ?graje, 5. del nemške nadaljevanke - 23.00 Poezija (do 23.30) ^ Zagreb I. program: '•45 TV v šoli - 10.30 Poročila «o 10.35) - 15.10 7 TV dni -jlMO Narodna glasba - 16.10 J počila - 16.15 TV koledar -h *8-25 PJ v nogometu — Budnost : Sarajevo, prenos -18-15 Mali koncert - 18.30 Ja-Jenovac, dokumentarna od-jMa - 19.30 TV dnevnik -*0-0O Francoska zveza II, Jaeriški film - 22.05 TV ?nevnik - 22.20 V soboto zvečer trov - 9.30 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke - 9.55 Jasenovac: Ljudsko zborovanje ob obletnici osvoboditve Jasenovca, prenos -11.20 Vangelis: Srečanje, balet - 11.35 625, oddaja za stik z gledalci - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Ch. Dickens— D. Edgar: Življenje in dogodivščine Nicholasa Nicklebv-ja, ponovitev 3. dela angl. nad. - 13.55 Poročila - 14.55 Mostovi - 15.25 H. Humo-U. Kovačević-A. Jevdjević: Kože, ponovitev 4. dela nadaljevanke TV Sarajevo - 16.45 Poročila - 16.50 Visok pritisk, zabavnoglasbena oddaja TV Koper - 17.45 Lev je na cestah, ameriški film - 20.00 V. Petrović-F. David: Ljubezenske zgodbe - Marija kje si? nanizanka TV Beograd -20.55 De Profundis — ob delih Marija Preglja - 21.25 Ka-jak-kanu na divjih vodah za pokal Rašice 85, reportaža -21.40 Športni pregled - 22.30 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA in jugoslovanski film Miss. Stone (do 12.00) - 14.20 Glasbeno popoldne: Luciano Berio na glasbenem bienalu Zagreb 85 - Kombinirani prenosi: - 15.20 Estoril: Avtomobilske dirke Formule 1 za VN Portugalske, - PJ v judu - PJ v rokometu (M) Infosistem : CZ - 18.45 Dediščina za prihodnost: Mersad Berber -19.30 TV dnevnik - 20.00 Razvoj človeške vrste, angleška dok. serija - 20.50 Včeraj, da- nes, jutri - 21.20 TV kinoteka: Žeja, švedski film TV Zagreb I. program: 8.20 Poročila - 8.30 Otroška matineja - 9.55 Jasenovac: Ljudsko zborovanje ob obletnici osvoboditve Jasenovca, prenos - 11.20 Glasbena oddaja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Izobraževalna oddaja - 13.30 Govorimo o zdravju, izobraževalna oddaja - 13.55 Risanke - 14.15 Mali koncert - 14.30 Proti vetru, 9. del avstralske nadaljevanke - 15.20 Nedeljsko popoldne - 17.15 Poslednji Mohikanec, ameriški film - 18.55 Smrkci, risanke - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narasla reka, 2. del TV drame - 20.55 Dnevi zmage, dokumentarna serija - 21.40 Športni pregled - 22.25 TV dnevnik PONEDELJEK, 22. aprila 8.45 TV v šoli - 17.30 Poročila - Spored za otroke: - 17.35 Pogled, poučnozabavna nanizanka TV Sarajevo - 18.05 Pomlad v dolini ribnikov -18.20 Propagandna oddaja -18.25 Podravski obzornik -18.45 »Ročk oko«, odddaja za mlade - 20.05 J. D. Valcroze: Pogrešam ga, 4. del franc. nad. - 21.05 Aktualno - 21.45 Glasbeni večer - 22.40 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor (samo za LJ 2) - 19.00 Indi-rekt, oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanost in mi - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Uspešnice z ME-SAM-a - 21.35 Dinastija, 43. del ameriške nadaljevanke -22.30 Dobre vibracije, zabavna oddaja (do 23.15) TV Zagreb I. program: 16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Moja šola je daleč, Za učitelje, Po sledi rokopisne dediščine - 17.30 Poročila -17.35 TV koledar - 17.45 Srečanje s pisatelji, otroška oddaja - 18.00 Vstop v arkadijo, otroška serija TV Skopje -18.15 Muzeji na prostem, izobraževalna serija - 18.45 Ročk oko, oddaja za mlade -19S0 'IV dnevnik - 20.00 G. Stefanovski: Let v prostoru, drama TV Skopje - 21.40 Me-ridiani, zunanjepolitična oddaja - 22.10 Izbrani trenutek - 22.15 TV dnevnik - 22.35 En avtor, en film TOREK, 23. aprila 8.55 TV v šoli - 16.15 Šolska TV: Računalništvo: Umetna inteligenca, Človek stroj Zemljepis: Zemlja se spreminja - 17.30 Poročila - 17.35 Gruzijski komorni orkester, 1. oddaja - Spored za otroke: - 18.00 Miti in legende: Antični miti - Medeja, nanizanka TV Beograd - 18.25 Notranjski obzornik - Spored za mlade: - 18.40 Cesta, zavetje nemirnih ljudi, dokumentarni film - 20.05 Dejan Šorak: Razkolnikov iz študentskega servisa drama TV Zagreb -21.15 Integrali - 22.35 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Mali svet, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Želeli ste, poglejte, poučnozabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - RADIJSKI SPORED k. Nedelja, 21. aprila *-30 Poročila - 8.35 Živ Žav -Risanke. Pravljice z vseh ve- SOBOTA, 20. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - 10.25 Lahka glasba - 11.05 Svetovna reportaža - 11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.05 Kulturna panorama - 15.00 Radio danes, radio jutri - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP -17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije -20.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Od tod do polnoči -00.05-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 21. aprila Prvi program ^.00-8.00 Jutranji program -'glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila in zabavna glasba -13.20 Za naše kmetovalce -14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.10 Pri nas doma - Lojtrca domačih - 15.30 Nedeljska reportaža - 15.55 Po-jo amaterski zbori - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17,50 Zabavna radijska igra 20.00-22.00 V nedeljo zvečer -22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni program - glasba J kreditiranje Nakupa avtomobilov, ki služijo kot invalidski pripomoček Od 16. aprila 1985 dalje so banke sistema Ljubljanske banke na področju SR Slovenije skladno z določili Pravilnika o kreditih občanom na podlagi namenskega dinarskega varčevanja ali na podlagi vezave dinarskih sredstev ali dinarske protivrednosti prodanih deviz pričele kreditirati nakup avtomobilov, ki služijo kot invalidski pripomoček. Občan, ki želi dobiti kredit za nakup avtomobila, mora zahtevku za kredit priložiti še ustrezno potrdilo pristojnega republiškega komiteja, kateri bo izdajal potrdila invalidom, ki so slepi ali z ocenjeno telesno okvaro zgornjih okončin v višini najmanj 80 % ali z ocenjeno telesno okvaro spodnjih okončin v višini najmanj 60 %. Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne vložijo zahtevek za izdajo potrdila pri občinskem upravnem organu, ki je pristojen za vprašanja borcev in vojaških invalidov. Le-ta bo vlogo posredoval Republiškemu komiteju za borce in vojaške invalide, ki bo skladno s pravilnikom banke izdal potrdilo in ga po pošti posredoval upravičencu. Delovni ali drugi invalidi pa morajo — najprej vložiti zahtevek pri območni enoti Skupnosti pokojninskega in invalidskega Zavarovanja, — območna enota bo prosilcu izdala -poročilo o ugotovljeni stopnji invalidnosti oz. stopnji telesne okvare, ki ga bo občan sam moral z zahtevkom posredovati Republiškemu komitelju za zdravstvo in socialno varstvo v Ljubljani, Kidričeva 5, — navedeni republiški komite bo nato občanu poslal potrdilo, ki ga bo priložil zahtevku 2a kredit. Upravičenci bodo potrdilo lahko dobili enkrat v petih letih in bo veljalo 3 mesece od datuma izdaje. V kolikor občan ne bo pridobil kredita v roku 3 mesecev, bo moral izdano potrdilo vrniti republiškemu komiteju, ki ga je izdal, sicer bo lahko zaprosil za novo potrdilo šele po preteku 5-ih let. Ostale informacije o kreditu dobite v enotah Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. MMk ljubljanska banka * Temeljna banka Gorenjske PONEDELJEK, 22. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program - ' glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.25 Ringaraja -8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.50 Ponedeljkov križemkraž - 14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Obvestila in zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 21.05 Dirigent Genadij Roždestvenski z velikim simfoničnim orkestrom -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Ob domačem ognjišču - 22.50 Literarni nokturno - Borut Petrovič: Še sem cel - 23.05 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 23. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -14.05 Odrasli tako, kako pa mi -14.35 Iz mladih grl - 15.00 Radio danes, radio jutri 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Od premiere do premiere - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe - 22.50 Literarni nokturno - 22.05 Vodomet melodij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 24. aprila Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 +glasba - 18.00 Naj narodi pojo (3. oddaja) - 18.30 S knjižnega trga - 19.45 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Klavirski recital pianista Arija Bertonclja - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Zimzelene melodije -23.05 Jazz za ,vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor 20.00 Znanstveno srečanje: Zaključne operacije za osvoboditev domovine - 20.30 Kri in pepel Jasenovca, dokumentarni film - 21.20 Žrebanje lota - 21.30 Festove premiere: Milka pomeni tabu, finski film - 23.15 TV dnevnik (do 23.30) TV Zagreb I. program: 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Avstralija, Stari Rimljani v naših krajih - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Mali svet - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 Želeli ste, poglejte, poučnozabavna oddaja 19.30 TV dnevnik - 20.00 Znanstveno srečanje: Zaključne operacije za osvoboditev domovine - 20.30 Kri in pepel Jasenovca, dokumentarni film - 21.20 Žrebanje lota -21.30 Festove premiere: Milka pomeni tabu, finski film -23.15 TV dnevnik SREDA, 24. aprila 9.15 TV v šoli - 17.30 Poročila - 17.35 Slovenske ljudske pravljice: O dveh čevljarjih -17.50 Ko je pomlad, Mama te želi spoznati, nanizanka (ČB) - 18.25 Koroški obzornik -18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija -20.05 Film tedna: Ameriška noč, francoski film - 22.00 Dokumentarec meseca: Čudeži Međugorja - 22.50 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik - 17.45 Sokoli, otroška serija - 18.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja - 18.45 Glasba na zaslonu: Z. Simjanovič -19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.30 TV dnevnik (do 22.50) TV Zagreb 1. program: 8.30 TV koledar - 8.45 Sokoli, otroška serija - 9.15 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila (do 12.35) - 17.20 Videostrani - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Sokoli, otroška serija - 18.15 Družinski magazin, izobraževalna oddaja - 18.45 Glasba na zaslonu, zabavna oddaja - 19.30 ,TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik Četrtek, 25. aprila 8.45 Test - 9.00 TV v šoli -16.15 Šolska TV: Računalništvo — Umetna inteligenca, Človek in stroj, Zemljepis: Zemlja se spreminja - 17.30 Poročila - 17.35 O. Preussler: Mala čarovnica, 2. del - 17.55 Gradovi ob Krki - 18.25 Pomurski obzornik - 18.40 Ko-ledniki, reportaža - 20.05 Tednik - 21.05 Majhne skrivnosti velikih kuhinjskih mojstrov - 21.15 D. du Maurier: Krčma Jamajka, 2. del angleške nadaljevanke - 22.15 TV dnevnik il Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Na črko na črko, otroška serija - 18.15 Znanstveni mozaik - 18.45 Mah koncert -19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetniški večer: Penderecki dirigira svoja dela - prenos iz koncertne dvorane Lisinski - v odmoru poročila - 21.50 Večni klic, 6. del sovjetske nadaljevanke (do 23.10) TV Zagreb I. program: 8.15 TV koledar - 8.30 Na črko, na črko, otroška serija -9.00 TV v šoli - 10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila - 16.25 Videostrani - 16.35 TV v šoli: Kako nastane gledališka predstava, Narodna heroja Dragica in Rade Končar, Kaj se dogaja v atomskem jedru - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Na črko, na črko, otroška serija - 18.15 Danes v skupščini - 18.45 Mali koncert - 19.00 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.30 TV dnevnik -20.00 Okrogla miza: Zaključne operacije za osvoboditev domovine - 21.05 Kvizkoteka - 22.15 TV dnevnik - 22.35 Pred XXI. stoletjem, dokumentarna oddaja PETEK, 26. aprila 8.45 TV v šoli - 17.15-00.05 Te-letekst RTV Ljubljana - 17.30 Poročila - 17.35 B. Čopič: Doživljaji mačka Toša, lutkovna nanizanka TV Beograd -17.50 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Podelitev priznanj OF, reportaža - 20.05 Ko se korenin zavemo: Ljubljana — srce Osvobodilne fronte, 3. del dokumentarne serije - 21.00 Ne prezrite - 21.15 M. Spillane: Mike Hammer, ameriška nanizanka - 22.10 TV dnevnik II in poročilo s seje CK ZKI -22.50 Na zapadu nič novega, ameriški film Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Maska, otroška oddaja TV Ljubljana - 18.15 Po prvem pogledu: Dnevnik nekega dnevnika - 18.45 S plesnim orkestrom RTV Novi Sad -19.30 TV dnevnik - 20.00 S. Prokofjev: Romeo in Julija, baletna oddaja TV Beograd (samo za LJ 2) - 21.30 D. So-štakovič: Simfonija št. 1 (samo za LJ 2) - 22.05 Nočni kino: Neporočeni oče, ameriški film (do 23.45) TV Zagreb I. program 16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Angleščina, Književnost v NOB - 17.50 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Pisani svet - Maska , otroška oddaja TV Ljubljana - 18.15 Poklicno usmerjanje, izobraževalna oddaja - 18.45 S plesnim orkestrom RTV Novi Sad -19.30 TV dnevnik - 20.00 Mike Hammer, ameriška nanizanka - 20.55 Dober večer: Ljubezen, zabavna oddaja -21.40 TV dnevnik - 21.55 V petek ob 22 h — kulturni mozaik NAGRADNA KRIŽANKA TOLSTI KOREN. NA0LISČEK NAPRAVA ZA ANALIZIRANJE GL MESTO MADAGASKARJA ANGL UNIVERZITETNO MESTO BOKSAR PARL0V SESTAVIL: R NOĆ OSTRE RESE PRI KLASU STANKO L0RGER TISOČ VATOV GR JUNAK PRE0 TROJO VOZNIK TANKA ROMAN FR PISATELJA CHATEAU BRIANDA MOT0KR0 SIST S0ŠTARIC SELMA LAGERL0F TKANINA IZ SINTET VLAKEN GR. MIT0L KRALJ V ATENAH. 0ĆE TEZEJA MLINSKI ŽLEB EL MORSKA RIBA REKA V HAMBURGU PLANOTA NAD VIPAVSKO DOLINO ALUMINIJU SORODNA KOVINA M Gi.nesTD -japonske RUS. KMEC KI VOZ NAUK 0 NOVOTVORBAH MESTO V ERI TREJI. 06 RE KI ANSEBA JAPONSKI DROBIŽ GRM Z LEŠNIKI NAUK 0 PLOVBI ERNST T0LLER JAP. LUKA Z ŽELEZAR INDUSTRIJO. J 00 0SAKE VRSTA AME RIŠKE KUNE SMRDUH OKRASNA LONČNICA, SORODNA SLECU SILICIJ TOVARNA ET OLJ V LJU BLJANI SOD NEM. PISATELJ ROČNI VOZ NA DVEH KOLESIH CIMA POGANJEK DRAGO TRSAR 0TIŠČA-NEC, ŽULJ ITALU. FILMSKI K0.MIK IN TAKO DALJE L0ŠĆ NAJMANJŠI SESALEC OBMOČJE. POVRŠINA BRANKO HORVAT KNJIZEV NIK FINCI Rešitev nagradne križanke z dne 12. aprila: kontrabant, Američanka, Kongo, Knol, ara, dilema, di, Aeda, OR, ukanje, aliansa, Montana, Kea, Eilath, avalit, Lim, patareni, osa, Ota, Zr, RR, agava, škar, Onon, serpentina, instalater. Prejeli smo 132 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Franc Kalan, Škofja Loka, C. talcev 8, 2. nagrado (150 din) prejme Ivica Bavdek, Kranj, Cesta 1. maja 63, 3. nagrado (100 din) prejme Ksenja Leber, Kranj, Mencingerjeva 1. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 24. aprila do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Mo-še Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagtada 150 din in 3. nagrada 100 din. GLAS 8. STRAN. GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 19. APRILA 1 Streha pa še kar pušča iože Poklukar pravi: »Takoj po vselitvi smo opozorili, da streha mšča — Zdaj teče že tretje leto in napaka še ni odpravljena.« Kranj — »Odkrito vam povem, da jem že skoraj zgubil živce in obupal. Poskusili smo že tako rekoč vse. Zato se zdaj obračam še na vaše uredništvo ...« Tako se nam je potožil Jože Poklukar z Ulice Juleta Ga-brovška 19 v sedmem nadstropju. 12. avgusta 1982 se je z družino vselil v novo stanovanje. Že ob vselitvi so v zadnjem nadstropju na stropu opazili vlago. Opozorili so pristojne v Gradisu, ki je bil izvajalec tega stanovanjskega objekta na Planini. »Prišli so in streho tudi popravljali. Ugotovili so, da kritina sploh ni bila privita. Menda se je ugotovilo, da delovna organizacija, ki je bila Gradisov pogodbeni soizvajalec pri gradnji objekta, dela ni dobro opravila in da tudi sama kritina ni bila takšna, kot bi morala biti. Bil sem predsednik hišnega sveta in zadevo smo obravnavali tudi stanovalci. Potem so mi prebelili stanovanje ...« Jože Poklukar danes ni več predsednik hišnega sveta ... Pred dnevi mu je skozi strop sprt pritekla voda v dnevno sobo. Na kavču je ležal, ko mu je začelo kapljati na noge. »Lani septembra je bil tehnični .prevzem bloka in ugotovljeno je bilo, da je streho treba zamenjati. Od takrat do danes ni bilo v blok nikogar, ki bi napako skušal odpraviti. Praznik KS Bohinjska Bela V krajevni skupnosti Bohinjska Bela v radovljiški občini so si za krajevni praznik izbrali 20. april. Tega dne se spominjajo dogodka iz leta 1941, ko je bilo na Slamnikih nad Bohinjsko Belo posvetovanje komunistov. Tudi za letošnji praznik, ki ga slavijo že devetič, so v krajevni skupnosti skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi prirpavili nekaj prireditev. V spodnji vasi na Bohinjski Beli je bila tako včeraj, v četrtek, popoldne mokra gasilska vaja. Pripravili so jo pionirska desetina, člani gasilskega društva in civilne zaščite Bohinjska Bela ter člani gasilskega društva Kupljenik. Drevi ob 20. uri pa bo v dvorani kulturnega doma na Bohinjski Beli osrednja prireditev v počastitev praznika. V kulturnem programu bodo nastopali recitatorji DPD Svoboda in šolski pevski zbor osnovne šole Bohinjska Bela. Ob tej priliki bodo podelili tudi krajevna priznanja OF. V spodnjih prostorih kulturnega doma bodo odprli razstavo domače obrti in ročnih del. Prireditve za praznik bodo tudi jutri in v nedeljo. Jutri, v soboto, ob 20. uri se bp v dvorani kulturnega doma z* igro Petra Ustinova z naslovom Komaj do srednjih vej predstavila domača dramska skupina. V nedeljo ob 9. uri bo izpred kulturnega doma krenil spominski pohod na Slamnike do kurirske postaje G 30. Popoldne ob 15. uri bo v kulturnem domu predstava pionirske gledališke skupine DPD Svoboda Bohinjska Bela. Predstavili se bodo z delom Machada-Beline Mali strah bav-bav. A. Ž. Ne vem več, na koga naj se še obrnem, saj so o problemu seznanjeni tako v Gradisu kot v Domplanu v Kranju ...« Morda bo zdaj na vprašanje vendarle skušal kdo odgovoriti. Vendar pa smo med obiskom pri Jožetu Po-klukarju ugotovili, da je, najbrž še bolj kot odgovor, nujno popravilo. V dnevni sobi s stropa ob dežju namreč še vedno kar kaplja! A. Ž. Kako ravnati z vrtnim plastinjakom Kranj — Hortikulturno društvo Kranj bo v ponedeljek, 22. aprila, ob 18. uri v svojem vrtu ob Prešernovem gaju za svoje člane pa tudi za vse druge, ki se zanimajo za sodobno vrtnarjenje, priredilo demonstracijo o uporabi vrtnega plastinjaka za gojenje zelenjave in cvetja, dd Delavni gasilci v jeseniški občini Jesenice — Pred nedavnim je bila letna skupščina Občinske gasilske zveze z Jesenic. Na njej so pregledali dosežene uspehe in sprejeli program dela v prihodnosti. V jeseniški občini deluje 13 gasilskih društev v krajevnih skupnostih, 2 društvi pa imajo v industriji. V operativno delo je vključenih 778 gasilcev, od tega 86 članic in 87 veteranov. Lanskega občinskega tekmovanja se je udeležilo 16 članskih desetin, štiri desetine članic in tri desetine veteranov. Dve desetini sta sodelovali na izbirnem tekmovanju v Ilirski Bistrici, tri so bile na tekmovanju za pokal Šaleške doline, tri desetine članov in desetina članic pa so bile na tekmovanju treh dežel v Žabnicah v Kanalski dolini. V vseh sektorjih so imeli sedem vaj. Na paradi gasilcev v Mariboru je sodelovalo 42 jeseniških gasilcev. Iz preventivnega dela je treba omeniti 1193 pregledov, s katerimi so ugotavljali požarno varnostne razmere v občini, iz operativne dejavnosti pa 52 akcij v požarih, ki so povzročili prek 2,9 milijona dinarjev škode. Gasilska društva so postala bogatejša med drugim za 4000-litrsko avtomobilsko cisterno TAM 130 v Zabreznici in 2000-litrsko cisterno Fiat v Mojstrani. Gasilci so namenili veliko pozornosti tudi vzdrževanju avtomobilov in motornih brizgaln. Operativni štab zveze je ocenil, da se je lani požarno varstvo izboljšalo. K temu je veliko pripomoglo tudi'večje vlaganje denarja v gasilstvo in prav tako podružbljanje požarnega varstva. Letos jih čakajo nove naloge. Izdelali bodo oceno požarne ogroženosti, opravili kategorizacijo gasilskih enot ter dopolnili opremo glede na tipizacijo vozil in zahtevnost posameznih območij. Povečali bodo tudi aktivnost v društvih, ki zaostajajo v razvoju, pa poskrbeli za hitrejše strokovno usposabljanje operativnega članstva. Ob tem bodo dopolnili sistem zvez in alarmiranja. Branko Blenkuš KAMEN SPOTIKE Napisna tabla je prva vizitka delovne organizacije —- Kranjski turistični delavci so se na svoji zadnji letni konferenci obregnili tudi ob napisne table delovnih organizacij po Kranju. Veliko je takih, ki resnično ne delajo časti. Če bi se tega pri nas bolje zavedali, bi taki napisni tabli, kot sta pri slaščičarski delavnici Živil v Tavčarjevi ulici in kemični čistilnici Lili v Cankarjevi ulici, zagotovo že davno zamenjali. Pa ne le ti dve. Po Kranju je še veliko podobnih. Prav bi bilo, da bi trgovci, obrtniki in drugi pogledali, kje manjkajo črke v njihovih napisih in kje bi bilo treba črke obnoviti. Zavedati se je treba, da zunanjost nehote daje tudi podobo notranjosti, in prav napisne table vpijejo na ves glas, kako je znotraj, za zidovi in stekli... — Foto: D. Dolenc Zanimiva vrtnarska ekskurzija v Dubrovnik Kranj — Hortikulturno društvo Kranj in Turistična agencija Alpetour prirejata zanimiv 3-dnevni izlet v Dubrovnik. V programu je ogled kulturnih znamenitosti Dubrovnika, arboretuma Trsteno, otoka Lokrum s kulturnimi in botaničnimi zanimivostmi, botaničnim vrtom ter ogled starih vrtov — letnikovcev nekdanjih vlasteli-nov. Odhod z avionom je v* petek, 26. aprila zjutraj, povratek pa v nedeljo, 28. aprila zvečer. V ceno 14.700 din so vračunani vsi redni obroki hrane, prevozi, vstopnine, vodstvo in organizacija izleta.. Prijave še danes in jutri, v soboto, 20. aprila, sprejema agencija Alpetour v Kranju (tel. 21-022) V nedeljo Muflonov smuk na Kriški gori Planinsko društvo Križe prireja v nedeljo, 21. aprila, ob 11. uri na Kriški gori tradicionalni, 7. Muflonov smuk. Tekmovanje je. za vse starostne kategorije. Prireditelj sprejema prijave na dan tekmovanja od 8. do 10. ure, smuči in ostalo opremo bo prepeljal na Kriško goro s tovorno žičnico. Štarjnina bo 200 din, za udeležence pa je pripravljenih nekaj lepih nagrad. j<——-■> Vodovod tudi na Viševci Kranj — Le redki so še kraji v kranjski občini, kjer ljudje uporabljajo kapnico tako za pitje kot za napajanje živine. Zdaj kaže, da bosta dobro pitno vodo dobila tudi Viševca in bližnje Vrhovlje, naselji na robu kranjske občine, ki štejeta skupaj le šest hiš. Z okoli 900 metrov dolgim vodovodom izpod Sidraža bi se krajani teh dveh naselij lahko oskrbeli z vodo. Zdaj se je pogosto dogajalo, da jo je v sušnih mesecih zmanjkalo. Krajani sami ne bi zmogli zbrati dovolj denarja za vodovod, ki naj bi veljal okoli 3 milijone novih din. Zato naj bi nekaj manj kot polovico to je 1,2 milijona din, dobili iz združenih sredstev za krajevne skupnosti. Veliko bodo prispevali tudi krajani s prostovoljnim delom in z denarjem: po 50.000 novih din vsaka hiša, po 30.000 din pa tudi lastniki bližnjih počitniških hišic. Preostali del manjkajočega denarja bodo zbrali s prispevki Gozdnega gospodarstva Kranj, Kmetijske zadruge Cerklje, Kmetijsko zemljiške skupnosti ter Zavarovalne skupnosti Triglav. L. M. s___' Zanemarjen park Radovljica — Ob hotelu Grajski dvor v Radovljici poteka gradnja izobraževalnega centra Intertrade. Krajevna skupnost Radovljica si že zdaj prizadeva, da bi bila po dograditvi šole urejena tudi okolica. Ne le ceste in pločniki, tudi Grajski park, ki je zanemarjen. Potrebno dokumentacijo za ureditev bodo priskrbeli občinski upravni organi. Razen za ureditev potrebnih parkirišč, kar je povezano z zaporo starega dela mesta za promet, bodo pri urejanju in oživljanju stare Radovljice morali poiskati nove rešitve, saj se bodo nekatere dejavnosti preselile v Cankarjevo naselje. Tam je zgrajen niz novih lokalov, nekaj so jih že odprli. Do 1. maja bodo tam odprte: prodajalna konfekcije Kokra, prodajalna obutve Planika, prodajalna Vezenin in športni oddelek Murke. Po zaslugi radovljiške Knjigoveznice, ki je prostor odkupila in ga dala v najem Državni založbi, bo tam odprta nova knjigarna in papirnica. Tam bosta še ribarnica in prodajalna sadja in zelenjave. Od uslužnostnih dejavnosti pa velja omeniti servis električnih gospodinjskih aparatov, ogrevalnih naprav, popravljalnico oblačil, ročno tkanje, zlatarja in optika. V bistroju pa bo poskrbljeno za okrepčila. V nedeljo na Okroglo Okroglo — Tradicionalna svečanost v spomin herojske tragedije v okrogelski jami aprila leta 1942, ko je zaradi izdaje tu padlo enajst borcev, bo v nedeljo, 21. aprila, ob 14. uri pri spomeniku na Okroglem. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Franca. Prešeren iz Kranja in kranjski pihalni orkester. ČRTOMIR ZOREČ PO PREŠERNOVIH STOPINJAH V KRANJU 9PJ (17. zapis) HIERONIM ULLRICH Med klienti Prešernove advokatske pisarnice, s katerimi se je pesnik posebno zbližal, morda celo spoprijateljil, zavzema eno prvih mest Hieronim Ullrich (1811 — 1866), gozdarski strokovnjak in oskrbnik blejskega gospostva briksenških škofov. Doma je bil iz Hor-nyh Orlic na Češkem. Že od leta 1837 pa je služboval v naših krajih. Leta 1841 se je Ullrich poročil z Blej-ko Marijo Strojevo in imel z njo kar devet otrok. Vse brate in sestre je preživela najmlajša hči Radojka. Ta je do leta 1935 hranila Prešernov lastnoročni prepis Nebeške procesije, ki ga je pesnik ob neki priložnosti s posebnim posvetilom podaril njenemu očetu. Zanimiva za narodnostno zavednost pesnikovo je sprememba tujega Hieroni-ma v Svetoimena v posvetilu na hrbtni strani rokopisa. Dragocen Prešernov avtograf je konec leta 1935 s posredovanjem Kranjčana, književnika Janka Rozmana, prešel v javno last. Sedaj ga hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani pod št. Ms 582. Ta rokopis je edini doslej znani avtentični pesnikov zapis Nebeške procesije! Druga dva zapisa Nebeške procesije, ki ju hrani Narodna in univerzitetna knjižnica, ne izhajata izpod Prešernovega peresa. Prvega je napisala Prešernova hčerka Ernestina in ga 14. decembra 1882 poslala uredniku Ljubljanskega zvona, Franu Levcu. Drugi prepis pa je oskrbela neznana roka. Izhaja iz zapuščine Toma Zupana, vlastelina z Okroglega pri Kranju. Pozneje je bil ta rokopis priključen Kastelče-vi zbirki prešernian. Ullricha in Prešerna je gotovo zbližala sorodna ljubezen do knjig. Hieronim Ullrich je imel doma bogato knjižnico nemških, v prevodih pa tudi francoskih in italijanskih klasikov, poleg mnogih zgodovinskih in strokovnih knjig. Ta gozdar je moral biti zares načitan in izobražen mož. Prešernu je utegnil biti celo literarni sogovorec. Posebno, če izvemo, da se je ukvarjal tudi s publicistiko, resda le strokovno. Bil je urednik gozdarskega časopisa — štirinajstdnevnika, ki je izhajal v Ljubljani v letih od 1852 do 1856. Leta 1853 pa je izdal obsežen zbornik gozdarskih razprav. Del shranjene Ullrichove knjižnice je sedaj v Študijski knjižnici v Kranju. Z njo vred je ohranjenih tudi nekaj albumov rodbinskih fotografij. Tako, da nam stopi živo pred oči ta prav balza-kovsko grajeni možak. Nerešeno pa je še vprašanje, kdaj in kolikokrat sta se sestajala naš pesnik in Ullrich. Ta je prihajal v Kranj kot pooblaščenec škofovskega blejskega gospostva, ki je tudi vpisano v Prešernovi ekspenzarni knjigi na str. 106 pod »HI. Brixner'sche Herrschaft Veldes«. V Kranju se je Ullrich nastanil šele po svoji upokojitvi leta 1865, čeprav si je že leta 1860 tu od Konrada Lokarja kupil hišo, Mesto št. 45 in 46, sedaj Tom- Hieronim Ullrich (1811 — 1866) šičeva ul. št. 42. Nekaj let pred upok j^, jitvijo je celo premenjal službo i*1.1*-preselil na Javornik pri Jesenicah, kj1 5 s ga je baron Mihael Zois namestil za^do rektorja svoje železarne. 'Se ( Vprašanje je torej, ali je bila boga )Qse Ullrichova knjižnica dosegljiva, ali . je Prešeren sploh videl, ali si je od p ,J ,( jatelja izposodil katero od knjig? Ka 'Obit Ullrich je prišel z družino in stanoval lo | sko opremo, torej tudi s knjižnico. jje . Kranj šele šestnajst let po pesniW . smrti. Ullrich pa je že leto po naseli1 j°St v Kranju umrl, star komaj 55 let. Ni »javi gova vdova je plačala dr. Janezu Bl( (Ji C€ vveisu, ki je zdravil moža, za 45 obisk" 25 goldinarjev. Spet uganka: ali je Blf F • weis tolikokrat prihajal iz Ljubijan e Ohranjen je račun z Bleivveisovim pfl >Sdr pisom. Vrst Zaradi tega dejstva nam postaj« verjetna pripoved Lenke Prešerno* ki je Tomu Zupanu zatrjevala, da Jl^, stari Valentin Pleivveiss poslal v L) Klor bljano po sina Janeza, da bi tudi on P prg( izkusil z zdravljenjem Prešerna. Re$r potem dr. Bleivveis kmalu prišel Kranj, a tudi on bolniku ni mogel pomagati. Razen Bleiweisovega računa zdravljenje njenega moža je vdo ohranila tudi izvirni račun lekarnal Savnika. Tak račun je Boštjan Šavf izstavil tudi po pesnikovi smrti. Tet tev v znesku 9 goldinarjev in 48 kf1 carjev je sicer ohranjena v Prešern1' zapuščini, a priloženega seznama iz' čenih zdravil doslej ni bilo mogoče fl1 ti. Morda je povsem izgubljen. Z Ullfj hovega spiska, tudi on je umrl za vof nico, smo poskusili izvedeti, s kaks1 mi zdravili so skušali pomagati pes| ku. A že ob prvem pogledu na spi' Ullrichovih zdravil smo spoznali, da di sedaj ne bomo ničesar določen^ izvedeli: na spisku so sami zvafki pljice in praški ^ enkrat še mentol olje in solna kislina. Torej nič točnef! Škoda, da se nam je še to upanje r* blinilo! Ha j v tU $kr; Mercator Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, TOZD Komercialni servis, Kranj SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE tel. 26-371 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah vam nudimo gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES, — parket in lesene stenske obloge, — cement, apno, mleti kalcit in maltlt, — Schiedel -YU-dimnik In kamine, — betonske bloke, modularno opeko in strešno opeko, — novoferm, lendapor in ostali izolacijski material, — betonske mreže in železo, — betonske mešalce in samokolnice — in ostali gradbeni material. Cenjeni kupci: 20 minut pred polno uro odpelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazaj! Očistimo naš kraj Komisija za varstvo okolja pri krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela je za ponedeljek, 22. aprila, organizirala na Javorniku in Koroški Beli enodnevno očiščevalno akcijo. Vsi krajani naj bi po svojih rriočf pomagali očistiti okolico in s tem Pr' spevali k lepšemu izgledu kraja. nem pa bo Kovinar postavil tudi ko^. tejner za kosovne odpadke na Beli Pv trgovini in na Savski cesti na Javori? ku. Vsi krajani in delovne organizacij, naj se akcije udeležijo in očistijo oko'^ co stanovanjskih hiš, blokov in poslo^ nih prostorov. rj. S 19CK. 19. APRILA 1985 OGLASI, OBVESTILA, REPORTAŽA 9. STRAN ©©IMSIMEEGLAS kofja Loka bo to poletje na ovo zaživela koncu tedna se bodo na Mestnem trgu vrstile družabne in zabavne ireditve — S stojnicami in zelenicami bo Mestni trg dobil novo podobo Novi turistični prospekti Škofje Loke — Hotel Transturist in avtobusna »staja bosta dobila gostinska vrtova — Kopališče na Sori bo spet jbljivo ALPETOUR Zgleda, da bo letos večina ti-ga, kar so si prizadevni turi-ni delavci Škofje Loke toliko Želeli, uresničepa: Mestni trg »čez poletje vsak konec tedna dišče dogajanj. Zdaj se je za živitev turističnega življenja v ofji Loki resno zavzel izvršni et skupščine občine in številni gi, kot odbor za izvedbo iz-Ijeniškega piknika, turistično štvo in vsi, ki se zavedajo, da živahno mesto privabi ljudi. In ;e so tu ljudje, pride vse ostalo fcrno od sebe. P°, Imajo enkratne možnosti, kajti p kj |es stari del mesta je ena sama za čudovita naravna kulisa. Ob njej lse dogajanje v mestu dobi še ^ Oseben mik in čar. Kot kaže, d pi k letos škofjeloški Mestni trg Kd lobil malce prenovljeno podo-vaf }o. Na njem bodo namreč na-?y Pestili stojnice, urejeni bodo elit istinski vrtovi z zelenicami, se-Njjavljeni iz korit, urejen pa bo tu-Bjjy centralni prostor za prireditve. BK'6h, pravijo Ločani, letos pri njih an'te bo manjkalo. Vsak konec p°[edna se bo tu nekaj dogajalo. ta, Vrstili se bodo zabavno glasbeni i0vvečeri, veselice, razna tekmovala Jja, promenadni koncerti, folklorni nastopi, modne revije, nJ Odstavili bodo gledališka dela ei ^ prostem, obrtniki bodo imeli i ^u svoje dneve in podobno. ^kratka, mesto bo ob koncu i0 tedna živahno in privlačno. idi ti_____ V* s___ r soglasjem Ribiške \ Kranj začeli »posegi* ^aya gospodarskega podj^H fereier in Podjetja za urejanj « pr8 urnikov Ljubljana »V J i^ate Ko smo si pred dnevi' »ti ir jezero Črnava z okolij lelih slika že čisto drugač11 jetje za urejanje hud' j/?nJu Ljubljana,« razlaga 1 J* za Ahačič, direktor VojJ |>n < darskega podjetja K* .*unč pri izlivu Bistrice v , *a zgradilo jez. Naloga T n-e« lovne organizacije j* C bo janje desnega brega & > "ko nja nekaterih napr*v' P času smo desni breg fl^ičii za dva metra, očistil' del jezerskega dna»' «tud prodni zadrževalnik ' enk ta INOVATOR ŠKOFJA LOKA 84 *Posl ^edi tKJvi Slab delavec je, kdor v tovarni misli le na plačo Na slovesnosti v počastitev občinskega praznika so tudi letos januarja v Škofji Loki podelili priznanja inovator leta. Drugo nagrado je dobil kvalificiran strugar Janez Žakelj iz Kladivarja, zaposlen kot nastavljalec avtomatov. Samo lani je komisija za inventivno dejavnost v Kladivarju obravnavala osem njegovih predlogov za izboljšave v proizvodnji in jih ocenila kot koristne. Predlagal je izboljšave vrtanja razdelilnika maziva za o. š. 48, vrtanja ohišja KV 6, izdelavo vibratorja za raziglanje majhnih kosov, izboljšavo vrtanja pokrova NOV-D-t in vrtanja batov elektromagnetov, primež za vpenjanje geometrijsko nepravilnih kosov, vrtalne priprave na ploščice NDV-VV in posnemanje izvrtin na tlačnih ventilih ČE. Predlogi so se nanašali predvsem na izboljšanje kakovosti izdelka in večje varnosti pri delu, v manjši meri pa tudi na prihranek materiala in skrajšanje delovnega časa. »Tehnologom najbrž ne ugaja, da hočem spreminjati tisto, kar so si zamislili. Toda, če vidim, da bi se dalo orodje narediti boljše, da bi se dal izdelek izboljšati ali da bi bilo delo bolj varno, ne odjenjam in poskušam toliko časa, da uspem. Mislim, da ni dovolj, da v tovarni čakaš, da mine osem ur. Na dele« se je treba pripraviti in se prizadevati, da ga opraviš čim bolje. Tisto kar znaš, ali si pogruntal, ni treba držati zase. Treba je pokazati, treba je povedati, kaj predlagaš in kaj misliš,« pripoveduje Janez Žakelj. Skromen kot je pa vendar ne govori rad o izboljšavah, ki jih je predlagal. »Nekaj je res bilo,« pravi »toda to je dolžnost vsakega delavca. Vsi si moramo prizadevati, da bi delali čim bolje, ker bomo le tako tudi dobro zaslužili.« To, da stalno išče nekaj novega, je že v njegovi naravi. Življenje samo ga je vzgojilo takšnega, ker si je moral vedno pomagati sam in si le sam prizadevati, da je uspel. Rojen je bil v Lavrovcu nad Smrečjem.. V osnovno šolo je hodil k Svetim trem kraljem, dokler ni vanjo udarila strela in je pogorela do tal. Potem je hodil v Rovte in na Šent Jošt. V tem času si je že sam služil kruh. Na kmetih je bil za pastirja in malega hlapca. Štirinajstleten je delal pri gradnji ceste iz Žirov proti Smrečju, šestnajstleten se je zaposlil v si pridobil poklic >fl| kvalificiran strugar.« Ker pa je imel v tM in je na Jezerih že ko* najstleten fant kupil1 hišo, se je čez tri letaj: f. v mov in se zaposlil v W | ju, ki je bil tedaj koti&\ podjetje?Eno stružni^. f ximat — so imeli. Za«1! J*!* bil skromen. Polovico" zaslužil kot v Ljubija"1' Od tedaj je ves ča$ nem oddelku. Nekaj & tudi mojster, sedaj P* stavljalec avtomatov. »Ko sem začel, je j* skromno, sedaj pa je' sodobno opremljena , ki izdeluje zelo zaht* «ej| mente za strojegradro l$0 je zelo zahtevno in ^ Ce se ga lotiš z volft. e pretežko. Če ga sku^ " , opraviti, tudi hitro vid' y j se dalo izboljšati. R, 1/^ tudi vodilni v tovar"' .« za to, predloge lahko 11 ™* mo.« ^ j Zasluži dobrih 40.^ jey. Je to malo? Mis"; fi Pa' tudi veliko ni. Ve«?. ^ vi, da je slab delavec r Jil tovarni premišljuje 1^0 j ko bo zaslužil. PredvS^ treba zavedati, da se v N^. zasluži šele potem, ^° dobro opravljeno. ,;fitii. Alpini. Tu je delal v oddelku »Nova gorica«. Tako so čevljarji v šali pravili delavnici, kjer so delali fine čevlje: salonarje in špičake. Šestdesetega leta,' ko se je vrnil od vojakov, mu je mojster v Alpini dejal, da ga je škoda za pomožnega čevljarja. Spreten da je, zato bi se lahko izučil kaj drugega. »Takoj naslednji dan sem sedel na kolo in se odpeljal v Ljubljano. V enem dnevu sem imel službo v ljubljanski tovarni Žičnica in stanovanje ter hrano pri kmetu v okolici. Nisem bil dolgo doli, ko je nekdo predlagal, da bi se vpisali v kakšno šolo. Šest se nas je odločilo in trikrat po tri mesece smo hodili v šolo, dopoldne pa delali v tovarni. Tako sem Tudi doma ni nik° da bi mu kaj priletel^Jjf^ h. Že kot mlad fant je ljo za hišo, mlad si je ] družino in potem sta ^ ^ zgradila prostorno h1 ij1 i no, oziroma vse, kar $ j i sta delala sama. Prosti mora biti, saj imata .p j^, družino. Pet otrok '% rodilo. Starejša tri 4 že pri kruhu. Tudi sta sta v Kladivarju. ^ ^ »Res sem v življenjuJ K liko delal,« pravi Jat\e.j S ki mu je 47 let,« a mi nvlffV kdar žal. Tudi sedaj S*jJ ni nikogar ne ustra5 J lam, kot bi bil dvajset', J na mojih sodelavce^ « to moram povedati, o9^ $ j jo nobene razlike ^^(K mi in starimi. Važno J L- & REPORTAŽA PETEK, 19. APRILA 1985 11. STRAN (g©IMSK3S©lMGLAS J! J* A- ozdravitvi jezera Črnava v Preddvoru je napravljen. Ko bo urejeno območje še lVT' bo kraj že to sezono še bolj privlačen za turiste. ni kero na manjši in večalo zanimiv spodnji ji« ^aya med obema de- S\ h ^ena S PotoP'Jerhm m * pragom. Na tisoče ■i fteria,a Je bil° tre-^ in komaj smo lani 0 fleHh iz blata rešili ■d ^n^uiemo' d* gramoz 'J £ zasipal jezera. Ko $ [*J«n desni breg (z deli flf ^nčujejo) tudi ne bo * ^ ponovno zarast. > !j d Preddvor, predvsem j'?, bo že to turistično zastavil povsem i* ^hko * j l* ! I! >čitev |i » svojega dela programa so se *tudi že Živila. »Inž. lTnk» doma z Jezer-^Poslen pa je v Ihvest ln:0Per, je izdelal načrt •j^ditve tega območja, ^ vile Danice do izli- va potoka Bistrice v jezero. Celotno območje bomo uredili (zasadili z drevesi, obrežje in nasip ozelenili). Za avtomobile bomo zaprli cesto do obale na desnem bregu, skušali urediti prostor za kopanje in za piknike. Predvidevamo, da bodo glavna dela končana do turistične sezone,« je povedal vodja poslovne enote Hoteli temeljne organizacije Gostinstvo v Živilih Lojze Zumer. Zadovoljen nad prvim korakom k ozdravitvi jezera Črnava v Preddvoru je tudi vodja hotela Bor Vlado Kobe: »Ko naj bi konec maja že ozelenel desni breg jezera, bomo res upravičeno prodajali hotelske sobe z ragledom na jezero. Sicer pa se sezona pri nas začne sredi maja, ko pridejo prvi angleški gostje s sodelovanjem agencije Atlas iz Dubrovnika. Do začetka oktobra bo potem hotel poln. Kaže, da bomo imeli iz Anglije in Holandije to sezono še enkrat več gostov kot lani. Zdaj bomo pospešeno urejali okolico, da bomo sezono res pričakali bolj privlačni.« Preddvor bo torej letos turi-' stično vsekakor bolj privlačen. Za prvi korak k ozdravitvi je Območna vodna skupnost Gorenjske prispevala 4 milijone dinarjev, delovna organizacija Živila pa 1,5 milijona. Delo pa še ni končano. Treba bo urediti še kanalizacijo iz Nove vasi v Preddvor. Lotiti pa se bo treba tudi obnove zapornice oziroma pregrade na južnem delu jezera. Ocene pa naj bi tudi pokazale, ali bo potrebno prihodnje leto jezero izprazniti in jezersko dno poglobiti. Prve ugotovitve celo kažejo, da to morda niti ne bo potrebno. A. Žalar j \ ^Podarsko podjetje Kranj je med drugim uredilo tudi celotno desno obalo jezera. Sobe I **do zdaj upravičeno imele oznako »razgled na jezero«- PETKCV PORTRET Zinka Benedikova Ob letošnjem občinskem prazniku so dobili občinsko plaketo škofjeloški vrtci, pred nekaj leti pa je že bila med nagrajenci občine Škofja Loka Zinka Benedikova, tedaj vodja vrtca Kekec v Klobovsovi ulici v Škofji Loki. Nagrado so ji podelili za njena prizadevanja pri razvoju otroškega varstva v mestu. Sedaj je vodja vrtca Naj-dihojca, leto dni pa je nadomeščala ravnateljico škofjeloške vzgojnovarstvene organizacije. V vrtcih dela že petindvajset let. »Doma nas je bilo šest deklet. Rada sem kuhala in gospodinjila, zato je mama menila, da bi bilo najbolje, če bi se vpisala v gostinsko šolo. Tako sem se po osnovni šoli tudi odločila. Pa so mi na zdravniškem pregledu svetovali, naj se vpišem kam drugam. Poslali so me k svetovalni službi na Parmovo v Ljubljani, da bi se pogovorila o bodočem šolanju. Sreča pa je hotela, da sem med potjo srečala nekdanjo profesorico slovenščine na nižji gimnaziji, Jovito Podgorni-kovo, in ji potožila, kaj se mi je zgodilo. Enostavno me je povabila v svojo — vzgojiteljsko šolo za Bežigrad. Tako sem pravzaprav po naključju postala vzgojiteljica.« Delati je začela leta 1960 na Trati v nekdanjem Domu igre in dela, ki so ga uredili v enem od stanovanjskih blokov. »Tedaj so hodili v Did predšolski in šolski otroci. Zato smo tudi mi delali dopoldne in popoldne. Razmere za delo pa so bile v primerjavi z današnjimi ne slabe, ampak nične. Imeli smo prostore, mize in klopi pa svinčnike in papir. Pa star radio. Nobenih didaktičnih igrač ni bilo, nobenih drugih pripomočkov. Kljub temu mislim, da smo dobro delali in smo pri otrocih razvijali predvsem ustvarjalnost. Če kaj pomeni, da je predšolska vzgoja zelo pomembna za kasnejše življenje, mislim, da smo kar dobro delali; danes je med našimi nekdanjimi varovanci s Trate kar precej vodilnih ljudi v Škofji Loki.« V-,- Jeseni 1969. leta so v Škofji Loki, v nekdanji Krojevi tovarni, uredili vrtec. Iz stare hiše so odpeljali stroje in pripeljali otroke. »V začetku res ni bilo prijetno, toda v dveh letih je bila stavba obnovljena, potrudili smo se tudi, da smo vrtec zelo lepo estetsko uredili, tako da so starši kmalu odvrgli nezaupanje zaradi stare stavbe. Tu so bili tudi materialni pogoji že veliko boljši. Imeli smo že več didaktičnih pripomočkov, iz odpadnega materiala smo začeli izdelovati ljubkovalne igrače, uredili smo ustvarjalne kotičke in prav nič nismo pogrešali dragih kupljenih igrač. Pripravili smo tudi nekaj razstav, na katerih smo prikazali, kaj delamo skupaj z otroki, in otroško ustvarjalnost. Tam sem se zelo dobro počutila in kar težko mi je bilo sprejeti vodstvo Najdi-hojce v Podlubniku.« To je največji vrtec v Škofji Loki. V njem je prostora za 300 otrok, s katerimi dela 45 vzgojiteljic in varušk ter drugega osebja. » »Tak vrtec je prevelik. Organizacija dela je prezahtevna, težko je uskladiti vse zahteve, ki jih imamo do otrok jn do osebja. Težko je doseči dobro obveščenost celotnega kolektiva. Zato smo je se dogovorile, da v vsakem atriju — pet jih je — tovari-šice izmed sebe vsako leto izvolijo eno, ki lahko enkrat tedensko pride na skupen sestanek. Dogovorili smo se tudi, da se tovarišice — vzgojiteljice in varuške same dogovorijo, katere bodo delale skupaj v skupini. Tako smo dosegle najboljše sodelovanje in tako se otroci najboljše počutijo in tudi najbolj napredujejo.« Se vedno pa meni, da najlepše delati z otroki. »Otroci imajo toliko lepih lastnosti, ki jih odrasli nimamo več. Odkriti so, o vseh težavah, ki jih imajo, toliko pripovedujejo, tudi o vsem lepem. Le prisluhniti jim je treba. Vendar ne samo v vrtcu. Tudi starši bi morali biti več z otroki, jih bolj poslušati in imeti več časa zanje. To potrebujejo in ne materialne dobrine. Dan naj se ne ceni po pospravljenem stanovanju, temveč po tem, kaj so starši naredili za otroka in koliko šo bili z njim. Tudi za marsikaterega funkcionarja bi bilo boljše in bi več naredil za družbo, če bi se bolj posvetil svojim otrokom kot pa referatom o otroškem varstvu, šolstvu, skupni porabi in podobnih stvareh.« L. Bogataj (>- zbral podatke in napravil 0 resničnih razmer, sem bil *ečen. Čeprav že trideset let v kot gozdar, začel pa sem i l. Bohinju, nisem mislil, da je ^Jskim kmetijstvom tako hu-I/*vi Bernard Tonejc, do ne-f Prisilni upravitelj v bohinj-^darsko kmetijski zadrugi, ^dsednik radovljiške občin-j ^ upščine. »Kmetje to seveda vedo, saj imajo prirojen čut ako vrniti slavo bohinjskemu siru za oceno resničnih razmer. Hitro vedo, kdo ima z njimi poštene namene in kdo se pretvarja. Kako bi nam sicer ohranili materin jezik? Tam se sploh nisem slabo počutil. Bohinjsko kmetijstvo potrebuje vse družbeno pomoč in podporo, kmetje pa bodo^ morali ugodno klimo kar najbolje izkoristiti in se tako pripraviti na čase, ko je morda ne bo več toliko.« 1 WSk° kmetijstvo se ote-i c'o problemov. Začne-Pr* njegovih zna-1^' Zasebna kmetijska fo„.s° najbolj razdroblje- '"Nv. li * slabši in klima kme-jifl aftj naklonjena kot ^W radovljiški občini. *a zadruga ima 450 od tega le 17 či-ijm Kar 95 odstotkov IL1** domačij je mešali^6 na dohodek seveda. i \^^vo povejmo, da je 9 ti^Ji mešanih kmetij 57 % v- v Jugoslaviji 54 od-/ Ovpodobno se odstotki ij;^ sosednjih evropskih [ ^Ve so seveda njihove ije' Opažajo, da manjše popuščajo ali ostajajo i?h!rac*j mešane. Vzpo-druge dobivajo rffli se pa je seveda odvi vec zemljišč in možno- sti obdelave. V hribovitih predelih stopa v osprednje državna politika. Tako denimo v Švici, ki ima 42 odstotkov kmetij mešanih, ni nič nenavadnega, da kmetje na roko kosijo tisoč in več metrov visoko, na zelo strmih pobočjih. Zaradi podpor se jim to splača. Tako v Švici ohranjajo kmečki živelj v hribih in s tem seveda kulturno krajino. Pri nas je marsikaj zasukala cena" koruze, ki je bila nekdaj podcenjena, zdaj je precenjena. Kroji pošastne cene umetnih krmil in obrača pozornost k zeleni krmi. V zadnjih letih pa je čutiti tudi kmetijsko politiko republiškega izvršnega sveta, ki zasleduje večjo neodvisnost pri pridelavi hrane. Tako je marsikje-že moč opaziti ponovno urejene travnike, pašnike in košenice, poprej pa so bili opuščeni celo takšni, ki jih lahko obdelujejo strojno. Takšne cilje v radovljiški občini povezujejo tudi z občinsko politiko. Pri tem seveda ne gre za golo pridelavo hrane, za vračanje k zeleni krmi, kar danes pomeni tudi ekonomičnej-šo kmetijsko proizvodnjo, temveč tudi za ohranjanje kulturne krajine. Bohinj bi brez travnikov, pašnikov in koše-nic, brez planšarskih staj izgubil svoje prvobitne značilnosti. Ne smemo pozabiti tudi na zaloge hrane. Bernard Tonejc je prepričan, da lahko kmetje znatno ceneje vzdržujejo zaloge, v živi teži seveda, kar za izredne razmere ni nepomembno. Hladilnica se brez električne energije lahko kaj hitro spremeni v gnojišiče. Seveda pa so stroški shranjevanja mesa večji kot vzdrževanje črede na kmetijah. Kmete je treba le pogodbeno obvezati na oddajo ter jim seveda denarno pomagati pri povečanju črede. Bohinjske kmetije so prav v pogledu splošnega ljudskega odpora zelo primerne za takšne žive zaloge. Bistvo slehernega načrtovanja pa so seveda ljudje. Glede tega so razmere za pospeševanje bohinjskega kmetijstva obupne. V zgornji bohinjski dolini (Stara £u,žina, St^udor, Srednja vas, Boniri j štor Češnju 'a, Jereka, Koprivnik, Gor-juše . ..) že od leta 1931 beležijo zmanjševanje prebivalstva, ta negativna smer se do danes ni ustavila. V spodnji dolini pa je ravno obratno, na kar seveda vplivajo tovarne. Tako ima BohinjskćT'Bistrica skoraj idealno starostno sestavo prebivalstva, kar zagotavlja normalno življenje in razvoj. Če bi bilo tako pri kmetih, bi se problemi lahko reševali znatno hitreje. Bohinjski kmet je hudo postaran. 52 odstotkov kmetov je starih več kot 60 let, kar 75 odstotkov pa več kot 50 let. V glavnem so stari od 55 do 75 let. Sestava se bo z leti le še ožila. Če ne bodo hitro ukrepali, bo bohinjski kmet tako ostarel, da bo bohinjskega kmetijstva konec. Pri tem je seveda treba vedeti, da s sedaj znanimi kmetijskimi stroji kaj več kot narede danes, tudi v bodoče ne bodo mogli. Stroji ne bodo mogli nadomestiti ljudi bolj, kot so jih doslej. Bohinjsko kmetijstvo je izredno razdrobljeno, kar 300 bohinjskih kmetij ima v povprečju 1,6 krave, oddajo pa 46 odstotkov mleka. 10 tisoč litrov mleka na leto odda le še 75 kmetij, 20 tisoč 28 kmetij od 25 do 30 tisoč litrov na leto pa le nekaj kmetov. Vzroki tolikšne razdrobljenosti se vlečejo že iz predvojnih časov, po vojni pa pametne zemljiške politike ni bilo. Tudi splošna kmetijska politika včasih ni bila politika, poleg tega pa je bila tudi zadruga v tem pogledu pasivna, pove Bernard Tonejc. Kako torej naprej? Mimo te ocene resničnih razmer seveda ne bo šlo. Propadanje bohinjskega kmetijstva bodo zadržale le navskrižne povezave vseh dejavnosti v Bohinju, dejavnosti, ki so življenjsko povezane med seboj. V mislih imamo gozdarstvo pa lesno predelovalne tovarne, turizem, drobno obrt in trgovino,. .. Takšno povezovanje zahteva močno kmetijsko zadrugo, ki bo kmetovanju v hribih zagotavljala vsaj približno podobne razmere kot v dolini. Ni slučaj, da je bohinjska zadruga drugače organizirana kot druge, da ima v svoji sestavi žago, mizarsko delavnico, predelavo mleka, skratka vrsto dejavnosti, ki so povezane med seboj. Na njihovi vzajemnosti je Bernard Tonejc kot donedavni prisilni upravitelj y bohinjski gozdarsko kmetijski zadrugi zgradil boljši skupni rezultat. Prav v kopici drobnih možnosti, ki, navsezadnje niso nič novega,' sa$ imajo veliko izkušenj z njimi sosednje dežele, vidi možnosti razvoja. Spomnimo le na znameniti bohinjski sir, čigar slava je potemne-la, zdaj pa jo bodo skušali ponovno pridobiti. Občinska raziskovalna skupnost je imela posluh, denarno je omogočila izdelavo študije pri Mlekarskem inštitutu v Ljubljani. Kvaliteto sira nameravajo izboljšati do te mere. da bo odgovarjala izvozu. Kmetje pa naj bi ga spet sami pridelovali na odročnih planinah, pri čemer jim bodo pomagali tudi z opremo. Dogovarjajo se o sodelovanju z blejsko kmetijsko zadrugo in sicer o skupni žagi, skupnem nastopanju na trgu, odkupu mleka za bohinjski sir, skupni hranilno kreditni službi. Občinski kmetijski sklad igra pri vsem tem pomembno vlogo, ki jo nepoznavalci razmer ne cenijo dovolj. Dragocena so bila seveda tudi republiška sredstva za urejanje pašnikov. Seveda pa bo treba ta denar kar najpametneje porabiti, da bo imel bohinjski kmet koristi od njega, da bo delavec vedel, kam gre. To je namreč skupna korist, kajti rešitev je v večji kmetijski proizvodnji, ne v navijanju cen. M. Volčjak GLAS 12. STRAN SPORT IN REKREACIJA PETEK, 19. APRILA Niko Matjaž — štirideset let dela v moto športu Strast, ki ne popusti Bled — »Ko se je Karol Ličen iz Kamnika vrnil iz partizanov in je začel doma popravljati in obnavljati stare predvojne in medvojne motocikle, sem s prijatelji pogosto občudoval njegove posege v notranjost motorjev. »Ta-mav«, bi prišel k meni, bova motorje »šraufova«, me je ob neki priložnosti nagovoril Ličen. Pritrdil sem, ne da bi vprašal starše in strica, pri katerem sem stanoval. Čez dva dni sem se preselil h Karlu, se začel izpopolnjevati v delavnici in obiskovati strokovno šolo,« se spominja Niko Matjaž. Ko so v Kamniku leto po osvoboditvi ustanovili avto-moto društvo, je v kraju poraslo zanimanje za moto šport. Karol je kupil ob koncu leta 1946 na odpadu motor s prikolico znamke Har-ley Davidson, s katerim sta uspešno tekmovala na dirkah v Sloveniji in Jugoslaviji — v Celju, na Avali, v Sarajevu, na Jezerskem, v Škofji Loki, Kopru, Ljubljani . . . Na dirki po celjskih ulicah sta se na enem izmed ovinkov prevrnila, na srečo brez posledic. Na Trebeviču pri Sarajevu sta zletela iz ovinka in se prevrnila štiri metre globoko. Z veliko težav sta izvlekla motor na cesto, nadaljevala z vožnjo in pripeljala v cilj kot peta. Motor je kmalu odslužil, Karol se je umaknil s tekmovalnih stez, Niko je moral na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi iz JLA je v kamniškem avto-moto društvu prevzel šolanje bodočih voznikov za potrebe enot jugoslovanske ljudske armade, se poskusil z dirkanjem na preurejenem jaguarju, vendar je čez dve leti presedlal k »prikoli-čarjem,« med katerimi je leta 1956 dosegel tudi največje uspehe: na Ljubelju je bil drugi v imenitni mednarodni konkurenci, na Jezerskem in na progi Kropa—Jamnik je dosegel najboljši čas dneva, v Portorožu, Kočevju, Podutiku in v Poljčanah prvo mesto. Pred osemindvajsetimi leti se je Niko preselil na Bled, kjer so ga že po treh mesecih imenovali za predsednika športne komisije pri tamkajšnjem avto-moto društvu. Še istega leta so na blejskih ulicah priredili republiško prvenstvo v cestno-hitrostnih dirkah. Leto zatem so ga izvolili za predsednika upravnega odbora blejskega društva in to dolžnost opravlja še danes. Pred dvema desetletjema se je natančneje seznanil s kartingom — s športom, ki ga prej ni kdo ve kako ce-.iil. Začel je izboljševati (frizirati) sorazmerno zahtevne in čedalje hitrejše go-karte ter spremljati nadarjene tekmovalce na dirkah doma in v tujini. Niko ima nemalo zaslug, da so Janez Glo-bevnik. Tone Lavrič, Miran Novak, Aleš Pepel, Jure Bitenc, Ciril Omahen, Irena Lavrič, Tone Rotar in Roman Jerneje postali državni prvaki. Pred sedmimi leti se je vrnil k športu in k motorjem, s katerimi se je seznanil v mladih letih. V njegovi delavnici so se kovali uspehi Petra Verbiča, trikratnega državnega prvaka in dobitnika zlate čelade, dosežki Janeza Pin-tarja iz Kranja, Boža Janežiča, Mira in Silva Habala, Mitja Erjavca, Martina Šraja ... CanC So ljudje, ki nikdar ne od 14^jo. Je to fraza? Ne, zgolj iz ljudi iztrgano dejstvo. Canč s Primskove-ga je odšel. Marsikdo ga je poznal, še več ljudi je slišalo zanj. Pa ni bil ne znan športnik ne politik ne igralec. Bil je človek, ki je živel z ljudmi. Vedrino je odnesel s seboj, toda košček tega razpoloženja je pustil v vseh, ki so ga poznali. Nekoč je tukaj živel Čanč, bodo rekli tisti, ki bodo hodili mimo njegove delavnice. Bil je eden zadnjih kolarjev, njegova delavnica z gašperčkom pa ni bila samo delavnica. To je bil otoček, kjer si lahko užival v izvirnih domislicah. Tam se je slišal »prim-skovski radio«, tam je Franc Gra-šič preživel in se izživel. To ni nekrolog, je le spomin. Francija je nekoč tepla nemška učiteljica, čeprav je bil invalid. Vedrine v njem ni mogel ubiti nihče. Poznali so ga po Sloveniji, ko je še s Korotanom hodil na nogometne tekme, poznali so ga mnogi Kranjčani. Letos pomladi ne bo več delal za številne vrti-čkarje in obledel napis nad nekdanjo delavnico bo še bolj medel. Ljudje so se od Čanča poslovili. Morda ni bilo velikega pompa, toda slovo je bilo iskreno. Eden zadnjih kranjskih posebnežev je odšel. Vračal se bo v spominu, ki je lastnost živili. Čigava lastnost je potem vedrina, življenjski optimizem človeka, ki mu usoda ni prizanašala? To je lastnost, ki jo imajo pošteni ljudje. Ljudje, kot Čanč s Primskovega. M. Šubic Dolga je pot do motorja in dirkališča »V Sloveniji imamo danes 85 avto-moto društev in klubov, od katerih se jih le polovica ukvarja s športno dejavnostjo; med več kot 80 tisoč člani je le dvajset tekmovalcev, ki so se posvetili cestno-hitrostnemu dirkanju,« ugotavlja Niko Matjaž. »V petdesetih in v začetku šestdesetih let je koprski Tomos izdeloval v sodelovanju s Puchom in NSU za tedanje čase dokaj kakovostne motorje, s katerimi so tudi naši tekmovalci dosegali lepe uspehe. Pa danes? Naši motorji se ne morejo kosati s tujimi dirkalniki. V takšnih razmerah se tekmovalci oziroma avto-moto društva poslužujejo začasnega uvoza. To je zelo zapleten način, saj je treba postopek na vsake tri mesece obnavljati. Motorji za cestno-hitrostne dirke so tudi zelo dragi, od 12 do 13 tisoč mark stanejo. Denar je vedno problem. Zbiramo ga vsepovsod, na različne načine. Na srečo so med nami tudi taki, ki so pripravljeni podpreti moto šport.« »Slovenija je nekdaj slovela po cestno-hitrostnih dirkah v Kamniku, Škofji Loki, Novi Gorici in Murski Soboti. Najprej je prišlo do spodrsljaja v Kamniku, zatem še do nesreče v Škofji Loki. Odgovorni so takoj ukrepali: dirk na slovenskih cestah sicer niso prepovedali, le pogoje za izvedbo tovrstnih tekmovanj so poostrili in direktorju dirke naprtili tolikšno odgovornost, da nihče med nami noče in ne upa tvegati. Slovenski tekmovalci se zdaj vozijo na treninge na dirkališče Grobnik, tu se vsako leto pomerijo tudi za slovensko prvenstvo.« »Čeprav dosegajo slovenski dirkači imenitne uspehe na mednarodnih tekmovanjih in dirkah za evropsko in svetovno prvenstvo, se le še ne morejo povsem enakovredno kosati z največjimi mojstri. Naši tekmovalci so namreč v primerjavi z njimi še vedno v podrejenem položaju: ob tem, da morajo z lastno iznajdljivostjo zbrati denar za vzdrževanje motorja in za draga potovanja, morajo poskrbeti še za izboljšave dirkalnika. Tovarniški dirkači dobijo najboljše »stroje«, ostali tretje razredne materiale, ki jih moramo pri nas oplemenititi.« Skratka — motorju je treba narediti še »frizuro«. Za to ima pravo orodje in obilo smisla naš sogovornik Niko Matjaž, ki kot predsednik športne komisije za cestno-hitrostni moto šport pri Avto-moto zvezi Slovenije razmišlja tudi o novih tekmovalnih razredih. »Na naših cestah se pojavlja čedalje več pogumnih fantov na močnih Kawa-sakijih, Hondah, Suzukijih, Yamahah in drugih motorjih. Radi vozijo hitro, celo hitreje, kot sicer dovoljujejo prometni predpisi. To je nevarno za njih kot tudi za ostale udeležence v prometu, zato se dogovarjamo, da bi letos v skladu s pravili FIM pripravili tekmovanje tudi za »dirkače« s serijskimi motorji. Na ta način bi potešili mlade-niške strasti in morebiti pridobili nove dirkače, ki bi lahko nadaljevali uspehe Verbiča, Janežiča, Pintarja in drugih,« pravi Niko Matjaž. C. Zaplotnik SPOROČILI STE NAM Tržič: skrb za smučarski naraščaj — Smučarski klub Tržič je v letošnji zimi pripravil tekmovanji v veleslalomu za cicibanski Pokal Tržiča. Na drugem tekmovanju — bilo je na Zelenici — je nastopilo nekaj več kot trideset mladih smučarjev in smučark. Rezultati — cicibani — letnik 1976 in mlajši: 1. Aleš Ahčin, 2. Grega Ribič, 3. Marko Mar-kič; letnik 1974/75: 1. Marjan Zupančič, 2. Klemen Belhar, 3. Sebastjan Kara met; cicibanke — letnik 1976 in mlajše: 1. Maja Meglic, 2. Anita Bogataj, 3. Petra Jurjevčič; letnik 1974/75: 1. Urška Janškovec, 2. Ksenija Hribar, 3. Tanja Ahačič. — J. Kikel Tržič: Albatrosi novi člani košar-skarske A lige — Košarkarska sekcija pri TVD Partizan Tržič in komisija za rekreacijo pri tržiški telesnokulturni skupnosti sta pripravili tekmovanje v rekreativni košarkarski B ligi. Med štirimi ekipami je prvo mesto osvojila pe- ŠPORT OB KONCU TEDNA Nogomet — V 18. kolu slovenske nogometne lige se bodo igralci kranjskega Triglava pomerili jutri, soboto, v športnem parku Stanka Mlarkarja Z enajsterico Kovinarja. V gorenjski članski ligi bodo jutri tekme 13. kola — LTH : Alpina, Kondor : Polet, Reteče : Alples, Tržič : Bohinj in Lesce : Bled. V pionirski ligi bodo na sporedu srečanja — LTH : Alpina, Kondor : Polet, Reteče : Alples, Tržič : Bohinj, Lesce : Bled in Reteče : Jesenice, v mladinski pa Bohinj ; Polet, Lesce : Kondor in LTH : Kondor (zaostala tekma). — J. Žitnik Rokomet — Gorenjska predstavnika v slovenski ligi gostujeta — Termopol v Ormožu in Alples na Ravnah. V drugi moški ligi bo jutri ob 19. uri tekma Peko : Križe in v nedeljo ob 10. uri Preddvor : Žabnica. V enakem ženskem tekmovanju se bodo Dupljanke pomerile jutri ob 18. uri na igrišču v Dupljah z igralkami tržiškega Peka, rokometaši-ce Preddvora pa bodo doma igrale z Astro. V republiški moški mladinski ligi — skupina center bo jutri ob 17. uri tekma Škofja Loka : Prule, ob 17.30 Peko : Žabnica in v nedeljo ob 10. uri na Golniku isVečanje Storžič : Kamnik. Ostale gorenjske ekipe igrajo v gosteh: Preddvor z Olimpijo, Termopol z Dino-som in Križe s Šentvidom. V enakem ženskem tekmovanju bo v nedeljo v Dupljah derbi med domačinkami in ekipo Preddvora. Alples igra v gosteh s Šentvidom, Ratitovec z Olimpijo in Peko s Škofljico. Danes bodo na sporedu tekme prvega kola spomladanskega dela prvenstva v občinski ligi: ob 17.30 Gumar : Storžič in Britof : Krvavec, ob 18.30 Duplje : Besnica; tekma Jelovica : Sava bo 24. aprila. V B ligi bodo vsa srečanja danes: ob 17.30 Veterani : Predvor-veterani in Letališče : Sava-veterani in ob 20. uri Duplje-veterani : Peko-veterani. — J. Kuhar Odbojka — V nedeljo bo v športni dvorani na Planini odbojkarsko prvenstvo za pionirje in pionirke z Gorenjske in Primorske. Nastopilo bo enajst ekip, od tega sedem ženskih. V A skupini bodo igrale pionirke Kopra, Jesenic, Nove Gorice, Plamena iz Krope, v B skupini pionirke Bleda, Lubnika iz Škofje Loke, Triglava Kranja ter v C skupini pionirji Lubnika, Salonita iz Kanala,^Bleda in Jesenic. Tekmovanje se bo začelo ob desetih dopoldne. — M. Žibert Tretji tek' »Dveh mostov« Slabo vreme ni oviralo tekačev Hrastje — Športno društvo Jakob Štucin Hrastje je v nedeljo pripravilo tradicionalni, 3. tek »Dveh mostov« na 20 kilometrov dolgi progi od Hrastja do Trboj, odtod do Zbil j in prek tamkajšnjega mostu čez Savo, do Podreče in Orehka ter prek Delavskega mostu do cilja v Hrastjah. Čeprav je v nedeljo dopoldne deževalo, je že prva letošnja rekreativna prireditev »na suhem« uspela, saj se je je udeležilo prek 60 tekačev in tekačic. Med moškimi je bil najhitrejši Srečo Končina, ki je progo pretekel v eni uri, šestih minutah in 55 sekundah, in med ženskami Greta Rozman, ki je za 20-kilometrsko razdaljo potrebovala 6 sekund manj kot eno uro in 28 minut. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzela KŽK-jeva temeljna organizacija Agromehanika. Rezultati — moški — od 18 do 30 let: 1. Srečo Končina 1.06,55, 2. Franc Te-raž 1.09,58, 3. Tomaž Kalan 1.09,58, 4. Bojan Kožuh 1.13,04, 5. Dušan Hriber-nik 1.13,42; od 31 do 40 let: 1. Pavel Močnik 1.07,30, 2. Janez Umek 1.08,15, 3. Miro Pintar 1.14,18, 4. Đuro Rosember-ger 1.23,40, 5. Janez Udovič 1.24,20; od 40 do 50 let: 1. Edo Gregorič 1.15,23, 2. Rajko Kvas, 1.21,44, 3. Matija Horvat 1.24,23, 4. Maks Stopar 1.24,45, Pavel Jerina 1.28,39; nad 50 let: 1. Miro Rant 1.25,04, 2. Stane Ambrož 1.26,11, 3. Marjan Finci 1.27,57, 4. Vinko Šink 1.31,08, 5. Jože Justin 1.36,16; ženske — od 31 do 40 let: 1, Darinka Erzetič 1.27,59, 2. Verena Perko 1.51,13, 3. Ana Košenina 1.54,41; nad 40 let: 1. Greta Rozman 1.27,54, 2. Alenka Grabrijan 1.43,15, 3. Terezija Udovič 1.57,23. (cz) terka Albatrosa z Loke pri Tržiču, ki je premagala vse svoje nasprotnike in je v A ligi zamenjala zadnje uvrščeno ekipo TNT. Za Albatrosi so se s po eno zmago in dvema porazoma razvrstili Muppet show, Sebenje in Šank bovs - J. Kikel Igman: najuspešnejši skakalci iz Ži-rov in Kranja — Na 30-metrski skakalnici na Igmanu nad Sarajevom je bilo pionirsko tekmovanje v smučarskih skokih. Nastopilo je 60 skakalcev iz Slovenije ter iz Bosne in Hercegovine. Največ uspeha so imeli tekmovalci iz Žirov in Kranjskega kluba Iskra Delta — Triglav. Rezultati — starejši pionirji: 1. P. Kopač, 2. Trček, 3. Oblak (vsi Žiri), 4. Komovec, 5. Goričan (Iskra Delta — Triglav); pionirji A: 1. Knafelj, 2. Jagodic (oba Iskra Delta — Triglav), 4. Vehar (Žiri): pionirji B: 1. Zupančič, 2. Jereb (oba Ziri). — J. Grilc Kolesarstvo Nerazumljive odločitve . KRANJ — Kolesarka sezona se še ni dobro začela, a je tu že spet staro načelo našega članstva v predsedstvu kolesarske zveze Jugoslavije. V tej zvezi sedi namreč nekaj članov, ki nimajo nobene zveze z jugoslovanskim kolesarskim športom. Pod vodstvom zveznega trenerja Francija Hvastija iz Kranja in še peščice delavcev v vodilnih jugoslovanskih kolesarskih klu-bih so vzgojili kolesarje, ki so v amaterskem kolesarskem športu svetu pO' kazali vse tisto, kar se mora pokazati. A to ne gre v račun predsedstvu ko-lesarske zveze Jugoslavije. Imajo pač svoje mnenje o uspehih svojih kolesarjev! Nedavno so po dolgem načrtovanju v Ljubljani ustanovili Jugoslovanski kolesarski sklad, ki bi še bolj podpiral delo in uspehe naših kolesarjev. Jugoslovanski kolesarski sklad se je komaj ustanovil in že so tu črne misli nekaterih delavcev, zlasti glede zveznega trenerja in ostalih strokovnjakov. Že so tu najrazličnejše zanke, ki niso v korist našemu vrhunskemu kolesarskemu športu. Naši kolesarji imajo v letošnjem letu načrtovane tri tekmovalne vrhunce. Začelo naj bi se na dirki Po Jugoslaviji, nadaljevalo na balkanskem prvenstvu, ki bo na Dolenjskem in Beli Krajini, in končalo na letošnjem svetovnem prvenstvu v bližnjih italijanskih pokrajinah. Temu načrtu se je podredil zvezni kapetan Franci Hvasti in vsi tekmovalci, ki bodo nastopali za Jugoslavijo. Toda zakulisni kolesarski delavci v osrednji zvezi so načrtovali že po svoji volji. Za kulisami so mislili še na en vrhunec sezone, na majsko dirko Praga—Berlin—Praga. Že nekaj sezon se te dirke naši najboljši kolesarji ne udeležujejo, vendar se letošnje dirke v začetku maja mora udeležiti. To je za naše zakulisne strokovnjake res prava mednarodna dirka miru. Mar naj kolesarsko sezono končajo že po majski Dirki miru? Zvezni trener in strokovni svet kolesarke zveze Jugoslavije sta tako že dobila prva polena pod noge. Tem delavcem v osrednji kolesarski zvezi ki imajo svoja načela in skrite želje in nevoščljivost pri delu in uspehih naše reprezentance, niso kos. d. Humer 4 skr« koli , Poti. cerk' Načrtno delo pot do uspehov Kranj — Načrtno delo z mladimi in nadarjenimi športniki v vseh športnih zvrsteh je še vedno kazalo pot k uspehom. S takim delom so lahko ponosni tudi v smučarskem klubu Triglav iz Kranja, ki zvesto goji mlade alpske smučarje in smučarke. Prav alpsko smučanje ima v Kranju bogato tradicijo, saj je dajalo vedno tudi take smučarje, ki so ponesli ime Kranja v svet. Po odhodu starejših so bili mladi vedno tisti, ki so šli po poteh njihovih uspehov v jugoslovanskem alpskem smučanju. V preteklosti so v reprezentančne vrste stopali moški in ženske. Po njihovi končani poti se je v Kranju začelo nekajletno mrtvilo, ki kljub raznim poizkusom ni minilo. A vendar so že čez nekaj let z novim načinom dela začeli vzgajati mlad in kakovosten rod, ki je popeljal kranjsko alpsko smučanje spet na staro, uspešno pot. Tako kot se je z vzgojo mladih začelo delati po začrtanih poteh, se dela še sedaj, čeprav je stabilizacija okrnila tudi šport. Kljub temu so pri alpskem klubu Triglav delali naprej in to se pozna po letošnji končani alpski smučarski sezoni. V reprezentančnih vrstah so bili cicibani, pionirji in mladinci. Cicibani so bili med najboljšimi na svojih prvenstvih, pionirji so bili odlični v pokalu Coca cole, mladinci in mladinke pa so dosegali dobre uvrstitve v tekmovanju za točke našega alpskega pokala Kvarner expres. V članski A ženski reprezentanci se je kalila Tri-glavanka Breda Tomažič. Vsi, od pionirjev do članov, so bili uspešni tudi na državnih prvenstvih in mednarodnem merilu. Alpski smučarski klub Triglav je imel v tej smučarski sezoni kar štirinajst fantov in deklet, ki so uspešno zastopali naše barve. Da bi se alpsko smučanje v Kranju uvrstilo in obdržalo med vodilnimi športnimi panogami v občini, morajo vsi tekmovalci in tekmovalke doseči zavidljive rezultate v vseh merilih, saj jih bo le to pripeljalo med vodilno trojico klubov v Sloveniji. V svojih vrstah morajo imeti tudi tekmovalce zveznega razreda. V tej sezoni je za klub nastopalo nad osemdeset tekmovalcev in tekmovalk vseh razredov. Vsi so pokazali veliko znanja in dosegali tisto, kar so v klubu od njih pričakovali. Prav V Šenčurju mednarodno srečanje Kranj — Na nogometnem stadionu v Šenčurju bodo domači nogometaši danes organizirali zanimivo mednarodno nogometno srečanje. Gostili bodo nogometno moštvo Vil-lachsportferein. Srečanje bo danes ob 18. uri na nogometnem igrišču v Šenčurju, kjer se bodo domači mladinci Dorae-rili z gosti iz Beljaka. -dh Prvomajski nogometni turnir Godešič — Domače športno društvo Kondor prireja v počastitev delavskega praznika turnir v malem nogometu. Tekmovanje bo v rekreacijskem centru na Godešiču in se bo začelo 2. maja ob devetih dopoldne. Na turnirju bodo lahko nastopile ekipe, ki bodo do danes, 19. aprila, vplačale na žiro račun ŠD Kondor Godešič, št. 147, 1000 dinarjev ali bodo prinesle denar na žrebanje, ki bo danes v domu družbenopolitičnih organizacij na Godešiču. J. Starman • zato ni naključje, da so se pri' skem klubu Triglav odločili za1 hunsko klubsko selekcijo. Doslej bil v klubu le en poklicni treneri sam ni zmogel vsega dela, čepra" imel ob sebi tudi amaterske treO* je. Kljub temu so tekmovalci p°\ zali, kako je treba tekmovati na^ mačih in mednarodnih tekmovanj Da bo delo še boljše, še bolj naČJ? in še bolj vzgojno so aprila dot enega poklicnega trenerja. Za kom Štularjem je v vrste Trig" vstopil tudi Slavko Zupane. Poklj? trenerja in vsi amaterski trener]1, dober porok za še boljši dvig kvalj te alpskega smučanja v Kranju' tem bo potrebna tudi družbena t pora. Potrebno bo dobiti delovnej lektive, ki bodo denarno prisil na pomoč, čeprav so že pri dos^ njem delu veliko pomagali. Mat Naglic, Petra Nadižar, Matjaž I neš, Jani Bohinjc, Lea, Nina in N ca Dežman, Breda Tomažič, Gr* in Urban Stojanovič, Grega Gril£ Janez Šumi so bili tisti, ki so im pali jugoslovanske vrste. Za nj1' jih je še nekaj, ki že trkajo na rep zentančne vrste. Vse to je porok, bodo tudi prihodnja in nasle^ smučarske sezone dajale uspe* alpske tekmovalke in tekmova Le načrtno in kvalitetno je treba _ lati z vrhunsko selekcijo in najti? do vseh tistih, ki bodo denarno f skočili na pomoč. j) Hum«' V nedeljo CooperjeV test KRANJ - V nedeljo bo Partij Kranj organizator že tradiciona'' ga pomladanskega CooperjevegS sta vzdržljivosti. Dvanajst minut ' ka vam bo pomagalo pokazati ^ telesno pripravljenost. V nedeljo se lahko organizatojl na stadionu Stanka Mlakarja vite med 9. in 12. uro. Štartnine ' se do; jer za Kvalifikacije za jugoslovanski vaterpolski pokal Pionirji Triglava v finalu Kranj — Plavalni bazen na gostil pionirska moštva Burin iz ' štrene, Opatija, Mladost—Studen* fesi Zagreba, Primorje iz Reke in Trigla\ \\ ; taciiski ^ Kranj?., ki so imeli kvalifikacij terpolski turnir za jugoslovanski kal. V dveh dneh turnirja je vseh pet štev pokazalo odlično vaterpolsko in s tem dokazalo, da bodo uspešno polnili vrzeli, ki bodo kaj kmalu na*| le v mladinskih ; Najboljšo igro !0r oi S( ?! »k % prvi, a tudi ostali so pokazali vse tl f< "h \ kar dela ta vodni šport privlačen. N'j \ nalni turnir so se poleg Zagrebčan ^ uvrstili tudi Kranjčani, saj je bil glav drugi. {jv^ in in zmage članskih vrS so pok*? pionirji Mladosti iz Zagreba, ki sOj ___: „ i... j:__«._u____1____1: hm Izidi Mladost I. kolo: Burin : Primorje Opatija 10:1, II. kolo dost : Triglav 13:6, Burin : Opatija Jj^ III. kolo: Opatija : Triglav 7:7, Primjj ™ : Mladost 6:13, IV. kolo: Burin : Mla^ J 2:19, Primorje : Triglav 7:10, V. K) C Burin : Triglav 8:17, Primorje : OV& ^ 8:2. Lestvica: Mladost Triglav Primorje Opatija Burin 55:15 40:35 29:3 • 1 21:32 jjft ft, 19. APRILA 1985 OSMRTNICE 13. STRAN (MM5M^EnGLAS ZAHVALA V 86. letu starosti nas je po težki, zelo dolgotrajni bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in tašča MARIJA HABJAN roj. BERTONCELJ - iz Lenarta 20 kkreno se zahvaljujemo sosedom, doktorju Rešku iz Železnikov in vsem, ki so kakorkoli pomagali. Hvala vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo spremili na njeni zadnji P°ti. Hvala g. župniku za lepo' opravljen pogrebni obred in poslovilni govor, kakor tudi crkvenim pevcem. Hvala ZB iz Lenarta. Albinu Mesec za ureditev parkirišča, Stanetu Bajt za lep poslovilni govor od strani ZB. VSAKEMU POSEBEJ IN VSEM SKUPAJ ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric JOŽA ŠTERN Černetov ata s Kokrice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, našim sodelavcem in vsem, ki ste s prelepim cvetjem, venci in spomini v srcu izkazali pozornost in ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, govorniku in gasilcem. Posebej se zahvaljujemo tudi dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. VSI NJEGOVI! Kokrica, 14. aprila 1985 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi, tragični izgubi našega ljubljenega sinka, vnučka in bratranca MITJA KOMURKA iz Trboj • Se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v hudih trenutkih stali ob strani, sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje in ste ga prišli posumit v njegov mnogo prerani grob in s tem izkazali čast in ljubezen našemu ljubljenemu sinku. posebno zahvalo smo dolžni Andreju Rozmanu, podružnični šoli iz Trboj, delavcev RC — Iskra j^anj, pevcem iz Naklega za lepo petje žalostink, kakor tudi Simoni Stare za prelepe poslovilne "tesede in Angeli Jenko za vsestransko pomoč in tolažbo. Zahvalo smo dolžni tudi gospodu župniku za tolažilne besede in lep pogrebni obred. VSEM SKUPAJ IN VSAKEMU POSEBEJ ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! I ŽALUJOČI: očka in mamica, sestrica, dedek, babici in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka in tasta VIKTORJA ORANIČA upokojenega mesarja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, podarjeno cvetje in izraženo sožalje ter številno spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi delovnim organizacijam Iskra — Telematika, KŽK — tozd Komercialni servis in Trio Tržič, Gasilskemu društvu Križe, dr. Martinčiču za zdravljenje in g. župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Retnje, 13. aprila 1985 ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta, starega očeta, tasta, brata in strica JOŽETA ARVAJA roj. 1905 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znanem za izrečena sožalja ter vsem, ki ste pokojnika spremili na njegovi zad-nJi' Poti in darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Leskovarjevi za dolgoletno zdravljenje, zdravniškemu ter strežnemu osebju Doma upokojencev Kranj ter Bolnice Golnik — oddelek 100 za nego in skrb v času njegove bolezni. Hvala pevcem DU, Pihalnemu orkestru in č. g. duhovnikom 2a pogrebni obred. Zahvaljujemo se govornikoma KS Britof-Orehovlje in Društvu upokojencev. VSEM IN VSAKEMU ŠE ENKRAT HVALA! VSI NJEGOVI Britof, 12. aprila 1985 MOVO Potapljaški tečaj v Kranju Kranj — Ena od aktivnosti Društva za podvodno dejavnost iz Kranja je izobraževanje članstva. Za nove člane priredijo v društvu vsako leto potapljaški tečaj. Zanj se je letos prijavilo 17 mladih, v glavnem iz kranjske občine. Tečaj, ki ga vodi Janez Brili, ima teoretični in praktični del. Pred začetkom so včeraj popoldan v kranjskem bazenu preizkusili plavalne sposobnosti kandidatov. Teoretična predavanja bodo med 22. in 26. aprilom v društvenih prostorih na Koroški cesti v Kranju. Tam bodo tečajniki dobili osnovna znanja o tehniki potapljanja, potapljaški opremi, podvodnih nevarnostih in drugih pomembnih elementih tega zanimivega, a zahtevnega športa. Maja bodo imeli vsak četrtek med 16. in 17. uro praktične vaje v bazenu, tečaj pa bodo sklenili junija z izpiti za udeležence. (S) , V KINU °tepuh, kockar in drobni lopov, i neljubi v 19-letno študentko. Sku J ■mP Preživita konec tedna v Las Ve-^ Potem se ona vrne v Los Angelu ' Jer j° čakajo izpiti. Ukrade avto ^Šre za njo. Zgodba o mladih je £0eriški film Do poslednjega diha. ^ °bno kot Godard v šestdesetih OK«. arneriški režiser Jim Mc Bride tj^avnava mlade v osemdesetih le-^l' Govori o odtujeni, izgubljeni V^ini. To je generacija nezado-k^e mladine in režiser je lepo pri-\^ strašen razkorak med tistim, 1^ °i mladi lahko delali, in tistim, lhB delajo, če sploh najdejo svoje 'Hm er*iški avanturistični film Go-I^p ftr zveri pripoveduje o junaku, Jhj'^a nadnaravno moč, da se lahko *inlazumeva z ž^valm^ m gleda sko-J (j *° orla. Pohaja po svetu, sopotni-s° mu živali in lepa sužnja, ki jo potoma rešil, ta^lfn Srečen božič, gospod Law-iLCe je japonsko-angleška kopro-lij.j^ja. Podpolkovnika Lav/renca so 1 in obdržali v japonskem tabo- ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica ALBINA KADIVCA se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala kolektivu Planike Kranj, dijakom in razredniku 3. c razreda srednje šole Boris Ziherl Škofja Loka, kolektivu OŠ Simon Jenko Kranj, kolektivu Iskre TOZD Sistem Ljubljana. Hvala vsem za darovano cvetje, denarno pomoč in za izrečeno sožalje. Posebna zahvala gasilcem KS Hrastje-Prebačevo in GD tovarne Planika. Hvala g. župniku za pogrebni obred in pevcem, ki so mu zapeli v prerano slovo. ŽALUJOČI: žena Milka, sin Marjan, hčerka Barbara z družino, hčerke Milena, Mateja in Ivica, mama Pavla, sestra in bratje z družinami in drugo sorodstvo DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE Indoneziji leta 1942. Od svo- ~a\ ar*šev edino on razume japon-$ %' Njegovi pazniki prezirajo zapor-* nj, e>v ker prenašajo to nečastno in ti vtal?u^°^e ujetništvo. Za Japonce je M/ m Primeru edini izhod haraki-Hu. taborišče je prišel tudi ponosni ^io ^a°k Celliers. Japonci posku-hJL vse, da bi ga zlomili in začne se taa za obstanek, kot tudi vojna taProtujočih si filozofij. S tem, ko W*ušajo uničiti Celliersov duh, v * uničuj.eJo tisto, kar občudu teden prihaja v Kranj tudi ju-ta°vanska komedija Brez problemi t* v katerem igra in poje sama le-fy**r,ena. Premiera bo v nedeljo ob r* v kinu Storžič v Kranju. DEŽURNI VETERINARJI od 19. do 26. 4.1985 Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23- do 7. ure pa na tel.: 23-518 za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. vet., tel.: 69-280, Žiri, Polje 1 KRIŽNAR MIRO, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice GLOBOČNIK ANTON, dipl. vet., Lesce, Poljska pot 3 a, tel.: 74-629 KINO KRANJ CENTER - 19. aprila: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16., 18. in 20. uri, 20. aprila: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma GOSPODAR ZVERI ob 22. uri, 21. aprila: jug. mlad. film MAH NA ASFALTU ob 10. uri, amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. filma DO POSLEDNJEGA DIHA ob 21. uri, 22. in 23. aprila: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 16., 18. in 20. uri, 24. aprila: angl. jap. barv. film SREČEN BOŽIČ, GOSPOD Ij\ WREN-CE ob 16., 18. in 20. uri, 25. aprila: angl. indij, barv. film GANDHI ob 16. in 19. uri KRANJ STORŽIČ - 19. aprila: jug. barv. komedija POSLADKANA VODICA ob 16., 18. in 20. uri, 20. aprila: hongk. barv. film NORA MISIJA ob 16., 18. in 20. uri, 21. aprila: amer. barv. film MODRA LAGUNA ob 14. in 18. uri, amer. krim. film POLICAJ IZ BRONXA ob 16. uri, premiera jug. barv. komedije BREZ PROBLEMOV ob 20. uri, 22. in 23. aprila: jugosl. barv. komedija BREZ PROBLEMOV ob 16., 18. in 20. uri, 24. aprila: ital. amer. barv. film BANANA JOE ob 16., 18. in 20. uri, 25. aprila: amer. barv. krim. film POLICAJ IZ BRON-XA ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ — 19. aprila: franc. barv. komedija BOGOVI SO PADLI NA GIAVO ob 18. in 20. uri, 20. aprila: franc. barv. komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma RAZUZDANA LADY ob 22. uri, 21. aprila: franc. barv. komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 15. 17. in 19. uri, premiera jug. barv. filma LETA ODLOČITVE ob 21. uri, 22. aprila: angl. indij. barv. film GANDHI ob 17. in 20. uri, 23. aprila: jap. angl. barv. film SREČEN BOŽIČ, GOSPOD LAWRENCE ob 18. in 20. uri, 25. aprila: jugosl. barv. komedija BREZ PROBLEMOV ob 18. in 20. uri KAMNIK DOM - 19. aprila: franc. barv. komedija GADJE NA POČITNICAH ob 18. in 20. uri, 20. aprila: amer. barv. film IMPERIJ VRAČA UDAREC ob 16. uri, amer. barv. pust. film GOLI V SEDLU ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma SATANOVA SABLJA ob 22. uri, 21. aprila: franc. barv. film GADJE NA POČITNICAH ob 15. uri, amer. barv. srhljivka SATANOVA SABIJA ob 17. in 19. uri, premiera angl. barv. filma RAZUZDANA LADY ob 21. uri, 22. aprila: jap. barv. erot. film ZA-PEUEVANJE POLETI ob 18. in 20. uri, 23. aprila: angl. barv. film GANDHI ob 17. in 19. uri, 25. aprila: jugosl. barv. komedija BREZ PROBLEMOV ob 18. in 20. uri DUPLICA — 20. aprila: amer. barv. film STREL V LUNO ob 20. uri, 21. aprila: amer. barv. pust. film GOSPODAR ZVERI ob 15. in 17. uri, angl. barv. krim. film STRUP ČRNE MAMBE ob 19. uri, 24. aprila: amer. barv. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA ob 18. in 20. uri, 25. aprila: slov. barv. film DO POSLEDNJEGA DIHA ob 18. in 20. uri JESENICE RADIO - 19. aprila: ital. barv. film BANANA JOE ob 17. in 19. uri, premiera angl. barv. filma FANNY HILL ob 21. uri, 20. in 21. aprila: amer. barv. film FOOTLOOSE ob 17. in 19. uri, 22. aprila: angl. erot. komedija FANNY HILL ob 17. in 19. uri, 23. aprila: angl. barv. dokum. film NOSTRADAMUS - MOŽ, KI JE VIDEL PRIHODNOST ob 17. m 19. uri, 24. aprila: angl. indij, film GANDHI ob 16. in 19. uri JESENICE PIAVŽ - 19. aprila: amer. bar. film FOOTLOOSE ob 18. in 20. uri, 20. aprila: angl. barv. erot. komedija FAN-NY HILL ob 18. in 20. uri, 21. aprila: amer. ital. pust. film BANANA JOE ob 16. uri, angl. barv. erot. film FANNY HILL ob 18. in 20. uri, 22. aprila: jug. barv. komedija POSLADKANA VODICA ob 18. in 20. uri, 23. aprila: hongk. barv. film NORA MISIJA ob 18. in 20. uri, 25. aprila: amer. barv. film STREL V LUNO ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA - 19. aprila: hongk. pust. film NORA MISIJA ob 17. uri, 20. aprila: amer. barv. krim. film POLICAJ IZ BRONXA ob 20. uri, 23. aprila: amer. barv. film GOSPODAR ZVERI ob 20. uri DOVJE — 21. aprila: jap. angl. barv. film SREČEN BOŽIČ, GOSPOD LAWREN-CE ob 19. uri ŠKOFJA LOKA SORA - 19. aprila: grški erot. film MAČJI SINDROM ob 18. in 20. uri, 20. in 21. aprila: amer. west. film MOŽ S SREBRNE REKE ob 18. in 20. uri, 23. in 24. aprila: amer. drama OSAMLJENA DAMA ob 18. in 20. uri, 25. aprila: amer. spektakl KAČJE PLEME ob 20. uri POLJANE — 19. aprila: amer. krim. film SUROVI UDARCI ob 19. un, 21. aprila: ital. west. film SAMO BOG ODPUŠČA ob 17. uri, 23. aprila: amer. spektakl KAČJE PLEME ob 19. uri ŽELEZNIKI OBZORJE - 19. aprila: amer. film MOŽ S SREBRNE REKE ob 20. uri, 20. aprila: grški erot. film MAČJI SINDROM ob 20. uri, 21. aprila: amer. krim. film SUROVI UDARCI ob 18. in 20. uri, 24. aprila: ital. film SAMO BOG OPROŠČA ob 20. uri RADOVU1CA - 19. in 22. aprila: franc. barv. film ČAO, MALI ob 20. uri, 20. aprila: franc. barv. film ČAO, MALI ob 18. uri, amer. barv. film BOJEVNIK IZGUBLJENEGA SVETA ob 20. uri, 21. aprila: amer. barv. film BOJEVNIK IZGUBLJENEGA SVETA ob 18. uri, nem. barv. film LOLA ob 20. uri, 23. aprila: amer. barv. film BOJEVNIK IZGUBLJENEGA SVETA ob 20. uri, 20. aprila: nem. barv. film LOLA ob 20. uri, 25. aprila: amer. barv. film POLNOČNI MAŠČEVALEC ob 20. uri BLED — 19. aprila: amer. barv. film NEONSKA DŽUNGLA ob 20. uri, 20. aprila: amer. barv. film NEONSKA DŽUNGLA ob 18. uri, amer. film FRANCES ob 20. uri, 21. aprila: amer. barv. film KALIFORNIJSKE LUTKE ob 18. uri, amer. barv. film NEWYORŠKE NOČI ob 20. uri, 22. in 25. aprila: nem. barv. film LOLA ob 20. uri, 23. aprila: franc. barv. film ČAO, MALI ob 20. uri, 24. aprila: amer. barv. film BOJEVNIK IZGUBLJENEGA SVETA ob 20. uri BOHINJ — 20. aprila: amer. barv. film KALIFORNIJSKE LUTKE ob 18. uri, amer. barv. film NEWYORŠKE NOČI ob 20. uri, 21. aprila: amer. barv. film NEONSKA DŽUNGLA ob 18. in 20. uri, 25. aprila: franc. barv. film ČAO, MALI ob 20. uri GLAS 14. STRAN. OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE PETEK, 19. APRILA £F0Eflf NE MIM, t>A/jOyA /NEIA-TJKOiVfilMO KOT/*/KAfW670NOY/f/, VKfAJCM KUPILA SODOBNO mi&tJ$*t> mitTY6, fm*> TBSA TA BO-y/f /Z$*AU ČIM50U U60PEN NAKVP! žtmft/4mmočim, fKTVOZ PO SO KM Ob /(M/A NAKOPA, /WUV DOBAM/ Ko/a, $T*OKOWO t**D-IZMJMCBV, IZME*A NA fiOMU, MOŽNOST NAKUPA NA POmaŠNiM K&P/T- m l$H 0jOO*///f ih*/stM/suš, vsero2... metalka blagovnici v Ljubljani in Mariboru ter prodajalna Kamnik od 8. 4. do 20. 4. 1985 SODOBNA KUHINJA - SODOBEN DOM v sodelovanju s proizvajalci Brest Cerknica, Gorenje Titovo Velenje, Lipa Ajdovščina, Marles Maribor in Svea Zagorje. Poskusite srečo na srečkah majske loterije, saj vas čaka 19. premij in 199.376 dobitkov v skupni vrednosti 48.000.000 din. GLAVNA PREMIJA 8.000.000 din ŽREBANJE 7. maja 1985 SREČO JE TREBA DELITI LOTERIJA SLOVENIJE ZLATAR art. 0703 sort. 39—46 1.422,— art. 0714 sort. 35—41 1.284,- ZLATAR art. 0715 sort. 35—41 1.284,— JUGOPLASTIKA art. 2474 1.899,- TOVARNA OBUTVE TRŽIČ JUCKO art. 1363 1.400,— "Si POLIKS art 303 799,— do 990, JUGOPLASTIKA art. 776* 1.199, cene so brez prometnega davka \ [K. 19. APRILA 1985 OGLASI, OBJAVE .15. STRAN @§M LAS ODPIRAMO NOVO PRODAJALNO ODPIRAMO NOVO PRODAJALNO ODPERAMO J i i i ni i i s I ŽIVILA Trgovinska in gostinska DO ŽIVILA Cenjene potrošnike obveščamo, da 19. aprila 1985 ob 10. uri odpiramo novo samopostrežno prodajalno STORŽIČ na Kokrici. Na več kot 400 mJ prodajne površine vam nudimo velik asortiman prehrambenega, galanterijskega in tehničnega blaga ter orodja za vrtičkarje. V delikatesnem oddelku vam bomo postregli z mesimi izdelki in siri vseh jugoslovanskih proizvajalcev. Kolektiv prodajalne vam zagotavlja, da lahko na enem mestu ustreže vsem vašim željam. Od otvoritve dalje bo prodajalna odprta vsak dan od 7. do 19. ure in ob sobotah od 7. do 18. ure. Zagotovljen je velik parkirni prostor ter nakup z nakupovalnimi vozički. Na dan otvoritve smo pripravi/i tudi presenečenje. PDPIRAMO NOVO PRODAJALNO ODPIRAMO NOVO PRODAJALNO ODPIRAMO za vse materiale • z elektronskim vodilom in turbo sesalcem • za površine na vseh koncih in krajih FESTO — brušenje brez prahu izolacijski materiali, cement in apno, opečni izdelki, samokolnice in gradbeno orodje, betonski mešalci, Schiedel dimniki, odtočne in kanalizacijske cevi, betonsko železo in armaturne mreže za vse materiale z elektronskim vodilom in turbo( sesalcem • najgospodarnejš v svojem razredu FESTO — brušenje brez prahu KAKOVOST Z GARANCIJO ROČNA KROŽNA ŽAGA AXP 85 dvojno varovanje novo! Enostavno nastavljanje globine žaganja posebni vodilni sistem elektronsko vodena moč elektronsko regulirani obrati s praktično urejenim mešalnim programom NOVO V PROGRAMU 9170 FERLACH, etiketa žiri Delavski svet delovne organizacije ponovno razpisuje v skladu s Statutom do prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za: VODJO finančno-računovodskega sektorja ki obsega naslednja dela in naloge: — vodenje poslovanja in vodenje dela v finančno-računovodskem sektorju, — izdelava finančnih načrtov in analiz. Na razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat; ki poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomsko-finančne smeri, — 4 leta delovnih izkušenj v vodenju strokovnih služb. Kandidat mora s svojim delom izražati opredeljenost do samoupravnega socializma in ustvarjalno razvijati samoupravne in socialistične družbenoekonomske odnose, obenem pa mora imeti vodstvene in organizacijske sposobnosti. Kandidat za navedena dela in naloge bo imenovan za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja Pisne prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi s pripisom »za razpis« na Etiketo Ziri, Industrijska ulica 6. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po poteku roka za prijavo na razpis. SPOCM HAUPTPLATZ13 Tel. 04227/3249 Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske ^ozd Komercialni servis, Kranj. obvestilo rejcem Malih živali in ostalim kupcem! ^ našem skladišču pred železniško postajo v Kranju vam po konkurenčnih ce-nah nudimo: krmila za perutnino, krmila *a zajce, ostala krmila, bo-yivit, korijzo, rženi droblje-nec, ječmen, oves, jajca in olje. Skladišče je odprto od 7. do 14. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure. '^formacije po telefonu 21-652 Osnovna šola JOSIP BROZ TITO PREDOSIJE Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), nastop dela 2- septembra 1985. * 2. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), nastop dela 9. septembra 1985. 3. SVETOVALNEGA DELAVCA - PEDAGOGA (smer pedagogika — psihologija) za nedoločen čas s polnim delovnim časom — razpis velja do zasedbe delovnega mesta (nastop dela še v letošnjem šolskem letu). 4. POMOČNIKA RAVNATELJA, ki mora izpolnjevati pogoje,določene v 137. členu zoš in mora imeti še: — dejaven odnos do napredka naše samoupravne socialistične družbe, — etične kvalitete, — organizacijske in strokovne sposobnosti za uresničevanje nalog osnovne šole. Imenovan bo za 4 leta. Prijave (prošnje) z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Osnovna šola Josip Broz Tito, Predoslje 17 a, Kranj. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa. SS3 Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja TOZD blagovni promet in DSSS objavljata prosta dela in naloge 1. VODENJE SKLADIŠČA KEMIKALIJ 2. UREJANJE DEL TEKOČEGA VZDRŽEVANJA Za uspešno opravljanje del se zahteva: pod 1. — 4-letna srednja strokovna izobrazba ekonomske ali čevljarske smeri, 2 leti delovnih izkušenj in uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo; pod 2. — 4-letna srednja strokovna izobrazba elektro smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, poznavanje strojev, naprav in inštalacij, iznajdljivost, sposobnost hitrega ukrepanja in uspešno opravljeno 3-mesečno poskusno delo. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 15 dneh po objavi. KOM PAS JUGOSLAVIJA NA KRETI JE SONCE APRILA ŽE TAKO MOČNO. KOT JE NA JADRANU JUNIJA Izbrani kraji in objekti, naravne lepote, zgodovinske znamenitosti, gostoljubni domačini Že od 1 aprila tedensko vsako sredo z Brnika. POSEBNO UGODNO: • 7 dni kampiranja ž letalskim prevozom samo 27.000 din • popusti za skupine Čez nekaj dni bo na voljo barvni program. fl@IgJimr©JMGLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 19. ATOLA Etiketa praznuje 25-letnico Milijoni kvadratnih metrov etiket Žirovska Etiketa sodi med posebneže našega gospodarstva. Zrasla je brez izkušenj in tradicije in tudi brez vzorov, po katerih bi se lahko ravnala. Lahko bi jo označili za samorastnika. Vendar pa je treba priznati: biti samorastnik še zdaleč ne pomeni nekaj slabega in pomanjkljivega, temveč je lahko dobro priporočilo za uspešnost v življenju. Etiketa ni delovna organizacija, ki bi lahko trkala na prsi in se sklicevala na dolgoletno tradicijo. Vendar se kolektiv zaveda, da mora dobro delati in se naslanjati predvsem na lastne moči. V začetku leta 1958 je občinski ljudski odbor Žiri razpravljal, kako naj bi spodbudili gospodarski, komunalni in kulturni razvoj Žirov. Ugotovili so, da bo razen čevljarstva treba razvijati še kaj drugega. Takoj so začeli pripravljati ustanovitev novega podjetja in 8. marca 1960 je v prostorih gasilskega društva Dobračeva stekla proizvodnja keper trakov na dveh statvah. Odločbo o ustanovitvi podjetja »Trakotkalnica Žiri« pa je izdal občinski ljudski odbor Žiri 1. 9.1959. leta. Poskusna proizvodnja je kmalu začela opozarjati, da bi morali delati še kaj več. Predvsem, da bi morali trak oplemenititi (potiskati), kar bi v končni fazi predstavljajo etikete za tekstilno industrijo, oziroma za konfekcijo. Tako je delavski svet že 31. marca 1961. leta sklenil, da se kupita dva tiskarska stroja in se je proizvodnja preusmerila v etiketarstvo. Podjetje pa se je preimenovalo najprej v »Trak-Etiketo« in kasneje v Industrijsko podjetje Etiketa' Žiri. Podjetje je moralo stalno slediti razvoju eti-ketarstva, dopolnjevati svoj program in izboljševati kvaliteto. Z leti se je proizvodnja usmerjala na grafični in sito tisk. Proizvodnja se je širila, zato je začelo primanjkovati prostora. Od Alpine so kupili staro upravno poslopje, povečalo se je število delavcev in nabavljenih je bilo več novih tiskarskih strojev. Proizvodi Etikete so se začeli pojavljati na celotnem jugoslovanskem tržišču in se uporabljati v vseh gospodarskih panogah. Razvoj tehnologije etiketarstva je zahteval nove prostore. Tako so leta 1973 odprli novo proizvodno halo v industrijski coni v Žireh. S tem pa problem še ni bil rešen, ker so bile vse druge službe še v starih prostorih. Že tedaj so začeli načrtno štipendirati ljudi, zlasti pa so spodbujali študij ob delu. Tržišče je zahtevalo vse več novih prostorov. Obstoječi so bili tako natlačeni, da je prenatrpa-nost že marsikje ovirala delo. Zato so leta 1978 podpisali samoupravni sporazum o združevanju denarja za izgradnjo novih proizvodnih prostorov Etikete. Leta 1979 so nove prostore odprli. Uprava in proizvodnja je od tedaj na eni lokaciji. Tudi prostora imajo dovolj. Za naprej pa so si zastavili za cilj avtomatizacijo proizvodnje in povečanje izvoza na konvertibilno tržišče. Sedaj dela v Etiketi 200 delavcev. Večina jih je doma v Žireh in bližnji okolici, zato se uspešno vključujejo v družbeno in gospodarsko življenje Žirov. Kaj delajo v Etiketi? Imajo sedem glavnih področij dela, oziroma sedem skupin izdelkov. Izdelujejo samolepilne papirne etikete v rolah, ki so namenjene za etiketiranje proizvodov v tekstilni, obutveni, kemični, prehrambeni in drugi industriji. Tiskajo eno, dvo in trobarvne etikete in jih izsekujejo po svojih standardih ali po želji kupca. Druga skupina izdelkov so termo in samole pilne etikete — »Etipres«. Etikete etipres so novost v njihovem proizvodnem programu, namenjene pa so obutveni industriji, galanteriji in tekstilni industriji. Etikete se strojno, v obutveni industriji pa tudi ročno prenašajo na druge osnove. Izdelujejo več vrst etipres etiket in sicer: Eti- 25 let etiketa žiri Leta 1960 je v Etiketi delalo 9 delavcev. Izdelali so 590.000 metrov traku in ustvarili 122.800 dinarjev skupnega prihodka ter ustvarili 30.150 din akumulacije. 1964. leta je 47 zaposlenih izdelalo 3.973.000 metrov traku, v rolo tiskarni so ga potiskali 3.590.000 metrov, v sito tisku pa so izdelali 3.500 kvadratnih metrov etiket. Skupni prihodek je znašal 1.772.525 dinarjev in akumulacija 317.000 dinarjev. 1960. leta je 73 zaposlenih izdelalo in potiskalo v rolotiskarni 4.670.000 metrov traku in v sitotisku potiskalo 30.000 kvadratnih metrov etiket. Ustvarili so 5.510.000 dinarjev skupnega prihodka In 1.156.000 dinarjev akumulacije. 1974. leta je 131 zaposlenih izdelalo v tkalnici 5.595.000 metrov traku, v rolotiskarni so potiskali 11.742.000 metrov etiket, na sitotisku 56.500 metrov in v grafotisku 349.000 kvadratnih metrov. Celotni prihodek je znašal 25.799.000 dinarjev in akumulacija 4.164.000 dinarjev. Lani je v Etiketi delalo 207 delavcev, ki so v tkalnici naredili 6.448.000 metrov traku, v rolotiskarni so potiskali 14.184.000 metrov etiket, v sitotisku so naredili 186.000 kvadratnih metrov etiket, trakov in pentelj in v grafo tisku 882.000 metrov. Celotni prihodek je znašal 463 milijonov dinarjev in 86 milijonov dinarjev akumulacije. Poprečni osebni dohodki so znašali 27.652 dinarjev, dohodek na delavca pa 1.252.000 dinarjev. To jih uvršča v gornjo polovico po uspešnosti v branži. pres a Program je namenjen obutveni industrij1 in galanteriji. Etiketa se strojno prenaša na m* teriale, ki ne prenesejo visoke temperature. Ati* pres B program je namenjen za strojni preno* na tkanine in trikotažo: majice, nogavice, otro* ška in športna oblačila, pokrivala, kopalke itd Etipres c program je namenjen strojnemu pr* nosu na bele bombažne proizvode, zlasti na m«' jice. Etipres S program pa je namenjen obutveni industriji in je hkrati razvojno najmlajši iz skupi' ne etipres etiket. Prenos etikete na drugo osno-vo je ročen, kar predvsem obutveni industriji nu* di dve možnosti. Prenos etikete je mogoč tudi na že izgotovljeno obutev, kar je včasih ugodnejše od strojnega prenosa, ki ga morajo opr8' viti v času izdelave obutve. Satinet okrasni trakovi so enobarvni in tisk«' ni. Namenjeni so za dekoriranje cvetja in daril Izdelujejo jih v širinah od 0,5 do 18 cm in navitkfl po 50 in 100 metrov ali pa jih konfekcionirajo V samolepilne okrasne pentlje. Kartonske etikete v roli s perforacijo so na* menjene etiketiranju proizvodov v industriji tekstilne konfekcije. Tiskajo eno, dvo in trobarvne enostranske etikete z dodatnim enobarvnim tiskom na hrbtni strani. Tiskane tekstilne etikete so eno in večbarvne na tekstilnem traku in so namenjene etiketiranju proizvodov v tekstilni in obutveni industriji-Papirne etikete pa so deklaracije, navodila, vab^ la, obvestila, etikete za embalažo v prehrambeni industriji, etiketiranje v tekstilni konfekciji, kovinski galanteriji, obutveni industriji, kozmetiki tet farmaciji. Tiskajo jih v neomejenem številu na papirje, kartone in samolepilne etikete. Tiskajo tudi koledarje na tekstilu, kartonu,pa-pirju, v eni ali več barvah. Nudijo lastno oblikovanje za izdelavo eno ali večlistnih koledarjev. s* |na poc ajedr lnovan hbnii ZA |SAMC U *- Kjš Ko Nm Na, a to dr *Hpr vanje . t občin t Nbi «atei strar vanj; fepr »i jo H. F h0v£ h i« Pres I vanj (dru ležb 13. i K III. biVj obn [tie din Ozii la teg bo SLIKOPLESKARSTVO 8kof.ja loka SLIKOPLESKARSTVO p. o. ŠKOFJA LOKA, Tavčarjeva 21 Komisija za delovna razmerja razpisuje sledeča dela in naloge: 1. RAČUNOVODJE za 4- letno mandatno obdobje 2. KV SLIKOPLESKARJA 3. PU SLIKOPLESKARJA Pogoji: pod 1. — srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri, — 5 let ustreznih delovnih izkušenj; pod 2. — dokončana poklicna slikopleskarska šola in 1 leto delovnih izkušenj; pod 3. — 1 leto delovnih izkušenj. Kandidati naj pošljejo Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Slikopleskarstvo Škofja Loka, Tavčarjeva 21. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. GRADIMO SKUPAJ Če polžek bil bi večja ž'val, gradbeni material bi v Metalki poiskal. .4. do 30. 4.1985 brezplačen prevoz do 30 km od kraja nakupa @ metalka Metalka, prodajalne na Topniški v Ljubljani, v Domžalah, 1 Kamniku in Ptuju integral tozd gostinstvo gozd martuljek za letno sezono 1985 razpisuje naslednja prosta dela in naloge: i. l 2 kuharjev Pogoji: — kv kuhar,"2 leti delovnih izkušenj, — opravljen izpit iz higienskega minimuma. 2. 4 kuhinjske pomočnice-pomivalke Pogoji: — končana osnovna šola, — 6 mesecev delovnih izkušenj. ii. 3. 6 natakarjev Pogoji: — kv natakar, eno leto delovnih izkušenj, — znanje dveh tujih jezikov, — opravljen izpit iz higienskega minimuma. iii. 4. sobarice Cisti lke Pogoji: končana osnovna šola, 6 mesecev delovnih izkušenj. iv. 5. nočnega receptorja Pogoji: — srednja šola, znanje dveh tujih jezikov, — eno leto delovnih izkušenj. 6. delavca v kampu, vzdrževalca tenis IGRlSC Pogoji: — končana osnovna šola, — eno leto delovnih izkušenj. 7. 3 receptorjev Pogoji: — srednja šola ustrezne smeri, — eno leto delovnih izkušenj, — znanje dveh tujih jezikov., Delo se združuje za določen čas s polnim delovnim časom. 8. receptorja Pogoji: — srednja šola ustrezne smeri, — eno leto delovnih izkušenj, — znanje dveh tujih jezikov. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov TOZD Gostinstvo Gozd Martuljek, Komisija za delovna razmerja, oziroma do zasedbe delovnih mest. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva izbire. MURKA LESCE, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge SNAŽILKE Pogoji: — osnovna šola, — delo je v popoldanskem času. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 60 dni. Kandidati naj svoje vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov DO Murka, Lesce, DSSS, Alpska 62. __S\ ALPETOUR alpetour Škofja loka do Turistična agencija Škofja Loka objavlja na podlagi sklepa delavskega sveta prosta dela oziroma naloge pripravnika s srednjo izobrazbo za delo v komerciali Pogoji: — srednja šola ustrezne smeri, — znanje enega tujega jezika, — pripravniška doba traja 6 mesecev. Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba v Škofji Loki, Titov trg 4 b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 60 dneh po izteku prijavnega roka. APRILA 1985 OBVESTILA, OGLASI .17. STRAN (msm&SSmG -AS fjMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST 5M)FJA LOKA Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka objavlja ^Podlagi 27. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevala družbenih stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna sta-^anjska skupnost Škofja Loka ter po sklepu 11. seje zbora upornikov skupščine z dne 2. 4. 1985 RAZPIS ZA ZBIRANJE VLOG PROSILCEV - UPRAVIČENCEV ZA ,a DODELITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ PRI ^MOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI ŠKOFJA LOKA UPRAVIČENCI za dodelitev stanovanja so: V— družine in samski občani z nizkimi dohodki, — upokojenci in upokojeni borci NOV, — mlade družine z nizkimi dohodki, katerih zakonca sta *jša od 30 let z vsaj enim otrokom, — starejši, za delo nesposobni občani oziroma invalidi. 8pLOŠNI POGOJI: _ Vse kategorije upravičencev za pridobitev stanovanja, s kakimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja ^ka, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: a) da prosilec za stanovanje oziroma kdo od članov njegove-w družinskega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice ^primerno stanovanje ali lastnik primernega vseljivega stanova, b) da ima prosilec za stanovanje stalno bivališče na območju "čine Škofja Loka oziroma samski delavec začasno bivališče v čilskem domu, I c) da prosilec ali za delo sposoben član ožje družine (gospodstva) ni neupravičeno nezaposlen, č) na prioritetno listo ne morejo biti uvrščeni tisti občani, ki Nbivajo manj kot dve leti pred tem razpisom v stanovanjih, iz ^terih so se izselili občani, ki so jim bila dodeljena stanovanja s ^"ani Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka, d) na prednostno listo ne morejo biti uvrščeni prosilci, če so '*ttii ali njihovi člani gospodinjstva lastniki stanovanja, stanovske hiše, počitniške hišice, zemlje, gozda ali, da posedujejo [[^Premičnino ali premičnino večje vrednosti od 50.000,— din, ki 'jo lahko odprodali. % POSEBNI POGOJI 1. Družine z nizkimi osebnimi dohodki imajo pravico do staranja ustrezne velikosti glede na število članov družine pod •^gojem, da povprečni dohodek na člana družine v letu 1984 ni foesegal 13.811,- din oziroma za samske občane 16.660,— din. 2. Mlade družine z nižjimi dohodki imajo pravico do stanova ustrezne velikosti glede na število članov družine pod po-oOjem, da poprečni mesečni dohodek na člana gospodinjstva Mružine) v letu 1984 ni presegal 16.660,— din. 3. Vsi prosilci — upravičenci so dolžni zagotoviti lastno ude-*žbo ob dodelitvi stanovanja v skladu z določili 10. 11. 12. in l3. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stano-*anj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost b«ofja Loka. 4. Da izpolnjujejo ostale pogoje, navedenega pravilnika. Hi. DOKUMENTI, S KATERIMI PROSILCI DOKAZUJEJO PRAVICO DO STANOVANJA 1. Potrdilo o številu družinskih članov in od kdaj stalno predajo na območju občine, ali potrdilo o začasnem bivališču na °bmočju občine Škofja Loka, če prosilec ali prosilka prebiva v samskem domu. Potrdilo izdaja Oddelek za notranje zadeve občine Škofja Loka. 2. Potrdilo o vseh dohodkih članov družine oziroma gospo-ainjstva za leto 1984. 3. Mnenje OZD ali krajevne skupnosti, društva upokojencev Oziroma invalidov in mnenje Občinskega odbora ZB NOV (glede fta kategorijo občana). . 4. Potrdilo o premoženjskem stanju oziroma o dogodkih od ^ga premoženja. 5. Invalidi oziroma za delo nesposobni občani priložijo odloč- 6. Udeleženci NOV priložijo potrdilo o udeležbi v NOV. 7. Mlade družine predložijo fotokopijo matičnega poročnega lista oziroma izvenzakonske skupnosti in rojstne liste vseh članov gospodinjstva. IV. ROK ZA VLAGANJE PROŠENJ Prosilci morajo dokumentirano prošnjo za stanovanje vložiti v roku 30 dni, to je od 20. 4. 1985 do 20. 5. 1985. Vloge in vsa ostala dokumentacija, vložena po tem datumu, ne bo upoštevana. V. VELJAVNOST PREDNOSTNE LISTE Prednostna lista, sestavljena iz kroga upravičencev, ki se bodo prijavili na ta razpis, bo pričela veljati meseca januarja 1986 in bo veljala za celotno leto 1986. VI. VLAGANJE PROŠENJ IN INFORMACIJE Prošnje in ostala dokumentacija se vlaga samo osebno na naslov: SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST ŠKOFJA LOKA, Spodnji trg 40, Škofja Loka. Obrazec prošnje, ki jo je treba obvezno izpolniti, in vse informacije daje Strokovna služba SIS, občine Škofja Loka, Spodnji trg 40, Škofja Loka. Uradne ure za vlaganje prošenj in informacije so v ponedeljek od 10. ure do 15. ure, v petek od 8. do 15. ure in v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. V. STANOVANJSKI STANDARDI ZA SOLIDARNOSTNA STANOVANJA Pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj se upošteva standarde, ki ne presegajo naslednjih normativov: Število članov Stanovanjska površina Vrsta stanovanja 1 do 32 m2 soba ali garsonjera 2 do 45 m1 garsonjera ali enosobno 3 do 58 m2 dvosobno 4 do 70 m1 dvosobno in kabinet ali trosobno bo o stopnji invalidnosti. Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ do 15 m2. Stanovanja se dodeljuje znotraj teh normativov, razen v izjemnih primerih, ko družinske razmere oz. razmere v gospodinjstvu narekujejo odstopanja od gornjih normativov (npr. več generacij v družini, bolezen, ki terja ločen prostor ali trajno nego itd.). VI. MERILA ZA SESTAVO PREDNOSTNIH (PRIORITETNIH) LIST Pri ugotavljanju upravičenosti za pridobitev stanovanj iz sredstev solidarnosti se poleg zahtev splošnih in posebnih pogojev uporablja osnove in merila, določena v tem poglavju. Merila služijo za ugotovitev obsega potreb po stanovanjih in sestavo prednostnih list za posamezne kategorije upravičencev. Seštevek vrednosti meril služi za razporeditev upravičencev v okviru posamezne kategorije upravičencev na posamezno prednostno listo. Osnova in merila za vse kategorije so naslednja: A. Stanovanske razmere 1. Prosilec ima po površini na stanovalca neustrezno stanovanje: točk: do 5 m2 50 do 8 m2 35 do 10 m2 25 do 12 m2 10 od 12—28 m2 5 nad 28 m1 0 2. Stanovanjski status a) podnajemniki 70 b) sostanovalci 50 c) mlade družine kot sostanovalci pri starših 30 3. Prosilec ima glede gradbeno sanitarnih pogojev neustrezno stanovanje: a) vodovod — izven stanovanja — izven zgradbe b) sanitarije — souporaba — izven zgradbe — suhi WC (poljsko) c) souporaba — kuhinje — spalnice z drugimi nedružinskimi člani gospodinjstva č) brez pomožnih prostorov - kleti ali drvarnice d) stanovanje v kleti — podstrešno stanovanje — neizdelano , — baraka — dotrajana e) dotrajana stanovanjska hiša f) brez kopalnice — souporaba kopalnice (z nedružinskimi člani) g) vlažnost stanovanja (po ceni komisije) h) ni posebnega prostora za kuhinjo (kuhinja in spanje v istem prostoru) i) skupno ležišče otrok z ostalimi družinskimi člani — en otrok — dva ali več otrok B. Družinsko stanje 1. Število družinskih članov - 2 ali več otrok različnih spolov do 10 let - 2 ali več otrok različnih spolov nad 10 let 2. Splošne zdravstvene in socialne razmere a) težje ozdravljive bolezni — en družinski član — dva ali več b) invalidnost ali telesna okvara — I. kategorija ali 70—100 % telesna okvara — II. kategorija ali 30—70 % telesna okvara c) duševna obolenja v primeru, da je član družine v domači oskrbi d) sodna odpoved stanovanja C. Čas bivanja 1. Čas bivanja prosilca v občini Škofja Loka - do 3 leta - od 4-6 let - od 7-9 let - od 10-12 let - od 13-15 let - od 16—19 let - nad 20 let 2. Udeležba v NOB in štetjem: - od 1941-1945 - od 1942-1945 - od 1943-1945 - od 1944-1945 3. Udeležba v NOB štetjem: - od 1941-1945 - od 1942-1945 - od 1943-1945 - od 1944-1945 internacije s priznanim enojnim in internacije s priznanim dvojnim 5 10 10 15 5 10 5 15 15 15 ■15 10 5 •15 15 5 10 10 15 20 40 30 15 50 20 5 10 20 25 30 40 50 40 30 20 10 80 60 40 20 D. Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu: * - do 25% ' 25 - od 25-40% ' 20 - od 40-55% 15 - od 55-75% 10 - nad 75% 0 Seštevek vrednosti meril služi za razporeditev upravičencev v okviru posamezne kategorije upravičencev na posamezno prednostno listo. Samoupravna stanovanjska skupnost Škofja Loka predsednik zbora uporabnikov Mirjam Jan Blažič, 1. r. Iskra jSKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike, KRANJ, n. sol. o. ^a osnovi sklepov komisij za delovna razmerja temeljnih organizacij zdru-2enega dela objavljamo naslednja prosta dela oziroma naloge: TOZD Tovarna števcev Kranj: J- VODJE TEHNOLOŠKEGA ODSEKA «• STROKOVNEGA SODELAVCA-EKONOMISTA 3- 2 VIŠJIH RAZVIJALCEV I. za dela na razvojnem računalniškem sistemu Hevvlett Packard (ponovna objava) 4- FINOMEHANIKA SPECIALISTA delovna skupnost komerciala: 5- STROKOVNEGA SODELAVCA-KOMERCIALISTA za prodajo mikročitalniške tehnike in industrijske optike 8- SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA-PROJEKTANTA kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednj^posebne pogoje: Podi. — visokošolska izobrazba elektrotehnične smeri, / — 3-letne delovne izkušnje, na področju merilniH"*sistemov za merjenje električne energije, / / — znanje angleškega ali nemškega jezika; Pod 2. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, — 3-letne delovne izkušnje s področja planiranja in financiranja; Pod 3. — višješolska izobrazba elektrotehniške smeri (industrijska elektronika), — zaželene večletne delovne izkušnje s področja programske opreme, — možnost sklenitve delovnega razmerja s pripravnikom, — znanje računalniških jezikov M 68000, M 6800 in Pascal; Pod 4. — triletna poklicna šola kovinarske smeri — usmeritev finomeha-nika, — 4-letne delovne izkušnje; Pod 5. — visokošolska izobrazba tehnične smeri, — 3-letne delovne izkušnje, — znanje tujega jezika. ^ovi sodelavec bo združeval delo v Prodajni službi v Ljubljani. Pod 6. — visokošolska izobrazba elektrotehniške smeri — energetska usmeritev, . — 4-letne delovne izkušnje, . — znanje tujega jezika. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratim opisom dosedanjih delovnih izkušenj do 3. maja 1985 na naslov: Iskra Kibernetika, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. DELFIN VAS VABI NA RIBJE SPECIALITETE Osnovna šola IVAN TAVČAR GORENJA VAS Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge RAVNATELJA Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev izpolnjuje še pogoje 89. in 96. člena ZOŠ. Drugi pogoji: — strokovni izpit, — najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojnoizobraževal-nem delu, — da ima sposobnosti za organizacijo v vzgojnoizobraže-valnem delu in poslovanju OŠ, odgovornost pri graditvi socialističnega samoupravnega sistema pri skupnem delu in vodenju ter ima pozitiven odnos do dela, ljudi in sodelavcev, da spoštuje zakonitost, da ima ugled in zaupanje v svojem okolju. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Razpisna komisija osnovne šole Ivan Tavčar, Gorenja vas. Q GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, n. sol. o. TOK Gozdarstvo Preddvor, n. sol. o. Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev objavlja prosta dela in naloge: OBRATOVNEGA KNJIGOVODJE Pogoja, ki ju morajo kandidati izpolnjevati, sta: — dokončana srednja ekonomska šola, — eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje se sklepa za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu). Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., TOZD Gozdarstvo Preddvor, n. sol. o., Hrib 2, Preddvor, Odbor za delovna razmerja in vprašanja delavcev TOK. KEGIJAŠKI KLUB TRIGLAV KRANJ, Sejmišče 3 razpisuje prosto delovno mesto TOČAJA za nedoločen čas. Pogoji: — gostinski delavec z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj, — poizkusno delo tri mesece. Ponudbe pošljite v roku 8 dni po objavi na zgornji naslov. UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE KRANJ JLA 7 razpisuje javno dražbo — licitacijo za naslednja osnovna sredstva: izklicna cena 1. osebni avto Citroen GXF, leto izdelave 1976 140.000,00 din 2. osebni avto Zastava 750, leto izdelave 1979, nevozen 60.000,00 din 3. 4 kom — osebni avto Zastava 101, leto izdelave 1978 in 1979 od 120.000,00 do 145.000,00 din 4. 3 kom — osebni avto VW Golf, leto izdelave od 1978 do 1980 od 210.000,00 do 250.000,00 din 5. osebni avto VW Golf — poškodovan, leto izdelave 1982 175.000,00 din 6. Motorno kolo BMW R 50/5, leto izdelave 1970 210.000,00 din 7. moped Tomos Colibri, letnik izdelave 1969 12.000,00 dii Licitacija bo v sredo, 24. aprila 1985 v garaži UNZ Kranj (za stavbo SO Kranj) za družbeni in zasebni sektor ob 15. uri. Interesenti si lahko ogledajo vozila uro pred pričetkom licitacije. V prodajni ceni ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Interesenti morajo pred licitacijo položiti 10-odstotni polog od izklicne cene. Kupec lahko plača kupljeno takoj ali najkasneje v treh dneh po licitaciji. @®IMgSSoJJ©ISnGLAS 18. STRAN MALI OGLASI MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 19. APRILA ijfel^ tel: 27-960 PRODAM dgodno prodam KROMASTO PLOČEVINO - informacije telefon 70-059 4827 Ugodno prodam 1000 kosov POMOLITA 5 cm. Valentin Švegelj, Ljubno 128, tel. 70-016 4375 Prodam deset družin iz AŽ PANJEV. Jane/. Krmelj, Smoldno 2, Poljane 4377 Staro bronasto KAMIN URO z dvema svečnikoma prodam. Telefon 064/61-282 po 19. uri 4434 LOKOSTREL original barnett, nov, prodam za 8 SM.- Telefon 064/61-282 po 19. uri 4435 BOBNE HOLLYWOOI), rabljene, poceni prodam. Telefon 25-867 4450 Prodam BETONSKE KVADRE 30/20/40. Slap 13, Tržič 4451 Prodam OTROŠKO KOLO. Sče-kič, Kranj, Stara cesta 27, Kranj 4452 Prodam popolno opremljen 150-li-trski AKVARIJ. Ogled od 15. do 18. ure. Perko, Tuga Vidmarja 10, Kranj 4453 Prodam 300-litrsko, traktorsko Škropilnico, enoredm izko- PALNIK krompirja »Hmezad« Žalec, dvoredni SADILEC krompirja na konjsko vprego in dve OVCI. Ivan Zavrl, Pšenična polica 12, Cerklje 4454 Prodam 1500 kosov MODULAR-CA. Puštal 86, Škofja Loka 4455 Ugodno prodam JEDILNI kot in kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) Drago Šetina, Frankovo naselje 3, Škofja Loka 4456 Prodam betonsko STREŠNO opeKO folc. Proj, Virmaše 2, Škofja Loka 4457 Prodam dobro ohranjeno kolo rog amater, 10 prestav. Zefran, Bistrica 13 pri Naklem 4458 Prodam GLASBENI CENTER gorenje. Ogled popoldan. Voglje 125 4459 Prodam DIRKALNO kolo rog sprint. Ogled popoldan. Gorenja vas 68 — Reteče 4460 Prodam rjave JARČKE. Golniška 1, Kokrica, Kranj 4461 Poceni prodam BOKS ZVOČNIKE 40—60 W, avtoradio ANTENO elek-tronik, novo in dva ODBIJAČA za golfa, stari tip. Jezerska c. 93/A, Kranj 4462 Prodam italijanski športni VOZIček za dvojčka. Ogled vsak dan popoldan od 15. ure dalje. Ivan Pšajd, Kebetova 1, Kranj 4463 Prodam TELIČKE simentalke, stare od treh tednov do enega leta. Praprotna polica 13, Cerklje 4464 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe. Telefon 26-525 4465 Nujno prodam nov italijanski KASETOFON elval, za 5 SM in zelo do-b-o ohranjeno belo KUHINJO (i godno). Ogled vsak dan popoldan. Tomažič Anton, Britof 250, Kranj 4466 I Vodam 500 kg KROMPIRJA [gor za seme in nekaj jedilnega. Mavčiče 40 4467 Prodam KRAVO v devetem mesecu brejosti. Tatinec 1, Preddvor 4468 Ugodno prodam kombiniran šteDILNIK (4 plin, 2 elektrika) ter namizni ŠTEDILNIK s pečico, sloboda. Telefon 25-865 4469 Prodam dolgo POROČNO OBLEKO št. 42. Babnik, Staretova 33, Kranj, Čirče . 4470 Prodam PUNTE. Kurirska .pot 29, Kranj 4471 GOSTILNA »NA JAMI« PAVEL POLAK, ŠENČUR tel.: 41-125 Na novo odprta gostilna sprejema naročila za večje zaključene skupine. Dopoldan nudi tudi tople malice. Prodam LIPOV LES. Trboje 37, Kranj 4472 Prodam CAMP PRIKOLICO z baldahinom 380 IMV Novo mesto za 4 osebe 19 električno GRADBENO OMARICO s števcem. Peter Mali, Golnik 19 4473 Prodam 4 tedne starega BIKCA. Krakovo 3, Naklo 4474 Prodam POGRAD in tri LE2ISCA z jogijem. Telefon 064/26-130 od 19. do 21. ure . 4475 I Vodam A-KLARINET za 9.500 dm < ).sojnik, Gasilska 3, Šenčur 4476 Prodam TROSILEC umetnega gnoja »Vicon« in KULTIVATOR z ježem. Jerala, Podbrezje 111 4477 Prodam PAJKA sip VO 4 in OBRAČALNIK vogel-not. Franc Urbane, Gorice 24 4478 Prodam nove avstrijske »GEDO-RE« z 52 deli — specialstahl, za 1,4 sm. Frigelj, Retljeva 12, Čirče 4479 Prodan) POČITNIŠKO PRIKOLICO SKIF-M z baldahinom za 13 sm in PRALNI STROJ obodin za 2,5 sm. Naslov v Oglasnem oddelku. 4480 Po zmerni ceni prodam 200 kg že-.LEZA, premera 6 in 10 mm, TER-VOL za talno izolacijo, STENO za tuš kabino in PPR 3x2,5. Kranj, Orehek, Zasavska 9 4481 Prodam HLADILNIK, OTROŠKO KOŠARO in VOZIČEK. Rozika Volčič, Župančičeva 12, Kranj 4482 Prodam brejo TELICO in semenski KROMPIR igor. Sp. Besnica 176 4483 Prodam zgodnji semenski KROM PIR. Telefon 42-503 4484 Predam dve toni sena. Moše 30/A, Smlednik 4485 Prodam mlade PRAŠIČKE. Luže 38, Šenčur 4486 Prodam PONY KOLO in FLAVTO /amaha, Telefon 26-607 • 4487 Prodam RADIO s kasetofonom iharp. Kranj, Trubarjev trg 1 4509 Prodam PUJSKE, težke okrog 20 f (g. Oman, Zminec 12, Škofja Loka 4510 Zelo ugodno prodam JADRALNO DESKO »Burin«, rabljeno dve sezoni. Telefon 21-772 popoldan 4511 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Telefon 28-311 4512 Prodam drobni KROMPIR. Šenčur, Pipanova 44 4513 Prodam SENO. Zapoge 12, Vodice 4514 KUNCE, pasme modri dunajčan, samice z mladiči, poceni prodam. Rozman, Brezje pri Tržiču 13 4515 Prodam 6 tednov staro TELE si-mentalca. Praprotna polica 3, Cerklje 4516 Prodam 2 kub. m suhih HRASTOVIH PLOHOV. Naslov v oglasnem oddelku. 4517 •Ugodno prodam 200-litrski HLA-DILNIK gorenje. Kranj, Ul. Lojzeta Hrovata 10, stanovanje 18 4518 Prodam nova dvokrilna VRATA, TELEVIZOR in KASETOFON. Mu-šič Franci, Sp. Brnik 31 4519 Prodam nova GARAŽNA VRATA in dobro ohranjeno trodelno OKNO z roleto. Telefon 21-772 popoldan 4520 KRAVO po drugem teletu, brejo 4 mesece, prodam. Sp. Senica 8, Medvode 4521 Črno-beli prenosni TELEVIZOR jasna prodam. Telefon 24-830 vsak dan popoldan 4522 Prodam MOTORNO KOSILNICO BCS. Vida Šter, Trboje 41, Kranj 4523 Prodam tri PUJSKE, stare 6 tednov. Soklič, Selo 22, Bled 4524 Prodam aluminijasto PLOČEVINO v roli za žlebove in obrobe. Telefon 82-998 4525 Prodam semenski KROMPIR des-sire*. Trboje 15, Kranj 4526 Prodam 1000 kg semenskega • KROMPIRJA dessire. Trboje 75, Kranj . 4527 Prodam črno-beli TELEVIZOR iskra panorama. Mavčiče 62 4528 Ugodno prodam AVTORAblO. Telefon 60-421 . 4529 l^rodarh malo rabljen HLADILNIK gorenje. Albin Podobnik, Mlaka 77, Kranj • 4530 Prodam SENO. Sebenje 18, Tržič 4531 Prodam nov plinski BOJLER. Gorica 2, Radovljica 4532 Prodam SURF. Informacije dopoldan po tel. 27-933 4533 Prodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca. Visoko 71, Šenčur 4534 Ugodno prodam 120 kosov še-stvaljne, rjave SALONITKE; in tri GUMI-; za traktorsko prikolico, 750 x 16. Vopovlje 16, Sp. Brnik 4488 Prodam visoko brejo KRAVO ali TELICO po izbiri. Poravne, Poženik 6, Cerklje 4489 Prodam BARKO super »Dalmatin-ko«, 5 ležišč (jahta). Telefon 75-107 4490 Prodam DESKE colarice in traktorski OBRAČALNIK za seno. Voklo 44, Šenčur 4491 Prodam JABOLKA voščenke in rabljen PRALNI STROJ. Paulin, Sp. Duplje 85 . 4492 Rabljena OKNA in garažna VRATA, prodam. Draksler, Zg. Bela 63, Preddvor 4493 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor ter TRAMOVE, DOLGE 9 m. Ropret, Zg. Bitnje 41 4494 Prodam 3 kub. m rumenega kamniškega PESKA za fasado. Berton-celj, Britof 318 4495 Prodam lepo jalovo KRAVO za zakol ali zamenjam za manjšo pleme-no. Andrej Pavlin, Sp. Vetrno 5, Tržič 4496 Prodam dva PRAŠIČA, stara 7 tednov. Pivka 7, Naklo 4497 Prodam KRAVO z drugim teletom. Kranj, Jezerska c. 31 4498 Prodam otroško J'OSTELJO in PEČ kiippersbusch na trdo gorivo. Markovič, Kranj, Staneta Rozmana 4 4499 Prodam nov stereo RADIOKASETO-FON, ločljivi zvočniki in VALKI-TALKI. Marjan Čeč, Zg. Bitnje 47 4500 Prodam dobro KRAVO v devetem mesecu brejosti. Čut, Žirovnica 17 4501 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Mlakar, C. na Klanec 63 4502 Prodam 4-tonsko HARMONIKO, navadno, 8 plemenskih ZAJCEV — orjakov; generalno obnovljen MOTOR za Z-750. Peter Bolka, Kokrica, C. na Rupo 17 4503 Prodam 135-litrski HLADILNIK gorenje za 18.000 din. Strajnšak, Stara c. 14, Kranj 4504 Prodam TELETA za zakol ali za rejo. Osterman, Luže 34 4505 Prodam TELEVIZOR jasna. Informacije ob delavnikih med 10. in 14. uro po tel. 27-471 4506 1 Vodam ročne VOZIČKE z derco in KOMAT za konja z opremo. Zg. Bitnje 43 4507 Zaradi terenskih razmer ugodno prodam novo MOTORNO ŠKROPILNICO -Panonija« na samokolnici. Kranj, tel. 25-657 4508 Ugodno prodam dva meseca stare KUNCE, za nadaljnjo pasme francoski ovnač po 500 din. Peter Dolinar, Križe 38 4535 Prodam BETONSKO ŽELEZO, premera 10 in 12 mm, v kolobarju in Hi armaturnih MREŽ. Mavčiče 79 4536 Ugodno prodam BETONSKE ELEMENTE /.a večji odprt kamin. Telefon 77-030 4537 Prodam 5 dni starega BIKCA in SENO. Štefan Antolin, Vodice, Na Dole 1 4538 Prodam novo litoželezno KOPALNO KAD. 150 cm. Telefon 62-528 4539 Nujno prodam OPREMO za diseo-teko. Telefon 064/82t842 4540 Prodam dva BIKCA, stara po 2 tedna, cena za kg IMin din. lamšek, BttkoviCa 1'.'., Vodice 4541 Prodam 750 kosov PREt!RADNE BLOK OPEKE, 12 cm. Šenčur, Pipanova 36 4542 PSA, NEMŠKEGA OVČARJA, prodam. Telefon 064/05-012 4543 Poceni prodam dve FANTOVSKI OPI.EK1 za obhajilo in birmo, veli-km /.a !< m 12 let. Britof 84, tel. 24-851 — ml. 48 dopoldan 4544 Prodam pet rabljenih BETONSKIH STEBROV za kozolec; in KUPIM robnike za slamoreznico ultra 3. Mihelič, Podbrezje 82, Duplje, tel. 70-547 4545 Prodam železno MREŽO za zasteklitev stene ali tople grede, dolge 8 m, široke 2,5 m, KOSILNICO olim-pia, širina 110, 2 kub. m suhih macesnov 1 h PLOHOV. Reber 12, Zasip, Bled, tel. 77-624 4546 Prodam MIZARSKO KOMBINIR-KO. Britof 93, Kranj 4547 Prodam OVCE. Grad 5, Cerklje 4548 Prodam SEME triletne črne DETELJE. Zalog 42, Cerklje 4549 Prodam SENO, STREŠNO OPEKO in TRAKTOR IMT 560. Cerklje 86 4550 KRAVO frizijko, brejo, dobro mle-karico, ki bo kmalu teletila, prodam. Cerklje 44 4551 Prodam semenski KROMPIR igor. Sp. Brnik 46, Cerklje 4552 150 kg KROMPIRJA za seme. prodam. Zalog 40, Cerklje 4553 Prodam dobro ohranjeno SI AMO-REZNICO ultra 3, z motorjem 5,5 kW. Cerkljanska Dobrava 7, Cerklje 4554 Prodam RAČUNALNIK spectrum ZX 16 K. Sajovic, Predoslje 66, Kranj 4555 Prodam PASJO UTO, vezano s shrambo, leseno, alpski stil, 2x2x2 m, z železno ograjo 2,5 x 2,5 x 2, primerno za kokošnjak, cena 30.000 din. Breda Kovačič, Zapuže 23, Begunje, tel. 75-339 4556 Prodam 14 dni starega BIKCA. Zgoša 4/A, Begunje 4557 Prodam dobro, brejo TELICO. Grašič, Gobovce 10, Podnart 4558 Ugodno prodam nov SURF »Burja« z jadrom saidbrod. Smledniška 6, Čirče 4559 Prodam pocinkano PLOČEVINO za žlebove. Telefon 22-418 4560 Prodam več plemenskih OVC. Smukavec, Kamnje 26, Bohinjska Bistrica 4561 Prodam vezan KOZOLEC na 4 okna, letnik 1926. Marjan Rastresen, Žirovski vrh 6, Gorenja vas 4562 Prodam SNEŽNE DRŽAJE. Telefon 65-091 4563 Poceni prodam POROČNO OBLEKO, roza barve, št. 44. Telefon 66-965 4564 Prodam GRAMOFON tosca 20. Telefon 62-357 4565 Prodam črno-beli TELEVIZOR, znamke »Rudi Čajevec«, star 11 mesecev, cena 35.000 din. Ivan Mičurin, Frankovo naselje 70, Škofja Loka od 18. ure dalje * 4566 URAR ROBNIK FRANC Tavčarjeva 7, Kranj Cenjene stranke obveščam, da se bom dne 22. 4. 1985 preselil na Vodopivčevo 8 (Mohorjev klanec). Prodam šest tednov stare PUJSKE. Ciril Obed, Stara Oselica 27, Gorenja vas 4567 Prodam 8 tednov staro TELIČKO za nadaljnjo rejo ali za zakol. Jam-nik.Gabrovo 4, Škofja Loka 4568 Prodam 400 m KABLA PPR 3x1,5. Jože Pintar, Martinj vrh 28, Železniki 4569 CIRKULAR, okrogle železne .stopnice, visoke 3 m, ročni voziček 1 x 2 m, prodam. Žagar, Binkelj 30, Škofja Loka 4570 Ugodno prodam nova GARAŽNA in VHODNA vrata. Telefon 28-446 4571 Prodam CIPRESE. Toman, Podnart 58, tel. 70-433 4572 Prodam avtd BMW, v odličnem stanju ter OBROČE za silos, v račun vzamem vse vrste LESA. Lahovče*66, Cerklje, tel. 064/42-203 4573 Prodam OVCE za rejo, rotacijsko KOSILNICO 135 cm; Z-750,*R-12 in R-16, po delih. Telefon 70-237 4574 Prodam suhe borove PLOHE, več PRAŠIČKOV, težkih od 25 do 30 kg in semenski KROMPIR igor. Zalog 34, Cerklje 4575 Prodam semenski KROMPIR igor in dessire. Lahovče 17, Cerklje 4576 Ugodno prodam nov barvni TELEVIZOR iskra. Telefon 064/23-215 popoldan 4577 Prodam 7 dni starega I5IKCA si-mentalca. Britof 315 4578 Prodam semenski KR( )MP1R igor. Podbrezje 7 4.r>7U Prodam TELICO križanko, črno-belo, pred telitvijo. Nova vas 3, Preddvor, tel. 45-189 4580 Prodam stereo AVTO-RADIO, MW, UKW, avtorevers. Telefon 064/21-087 4581 Prodam 300 kosov novomeških STREŠNIKOV vesna, cementno sivih. Kranj, Cesta talcev 17 4582 Prodam STRUŽNICO 70 cm, starejši tip. Jezerska c. 89, Kranj 4583 Prodam PASOVE, AVBE in ZAVI-JAČKE za narodno nošo. Kati Urh, Breg ob Savi 77, Mavčiče 4584 Poceni prodam 38 kv. m PLOŠČIC klinkei. Kranj, Kalinškova 27 4585 Ugodno prodam MREŽE za betoniranje tlakov. Telefon 23-441 4586 Ugodno prodam modro žametno OBLEKO za dvanajstletnega fanta in KOI -O crose. Cerklje 285 4587 Prodam rabljena zasteklena OKNA s polkni, 60x 120, 60x40 in 130 x 120, KOPALNO KAD 170 in ŠKOLJKO. Pavel Bajt, Žerjavka 3, Trboje, Kranj 4588 Prodam 1*1 strešnih SNEGOLO-VOV. Strahinj 109, Naklo 4589 Prodam dve KOPALNI KADI, UMIVALNIK, dva - RADIATORJA, PIPE, vse rabljeno, cena 1,5 SM. Telefon 74-078 4369 Prodam tračno ŽAGO cirkular. Naslov v oglasnem oddelku. 4590 Poceni prodam PRALNI STROJ z manjšo okvaro. Breg ob Savi 83, Mavčiče 4591 Prodam PRAŠIČKE, težke po 20 kg. Lipovec, Zg. Laze 182, Zg. Gorje 4592 Prodam KRAVO s teletom. Smo-kuč 24, Žirovnica 4593 Prodam tri tone SENA. Zg. Brnik 17, Cerklje 4594 Prodam ohranjeno SPALNICO iz masivnega lesa. Ogled v soboto popoldan in nedeljo dopoldan. Simon Naglic, Britof 395 n.h. proti Miljam 4595 Poceni prodam električni KABEL PGP 3x1,5 mm in električno STIKALNO URO. Prebačevo 7, Kranj 4596 Prodam SENO. Zgoša 22, Begunje 4597 • Prodam FOTOAPARAT zenit - E s teleobjektivom in filtri. Štern, Mandeljčeva 14, Kranj 4598 Prodam GRADBENO BARAKO 5 x 4 m. Naslov v oglasnem oddelku. 4599 Prodam PRALNI STROJ gorenje v garanciji. Telefon 27-004 4600 Prodam RADIO-KASETOFON, znamke hitachi in RENAULT 4, zelo dobro ohranjen, cena po dogovoru. Živko Vujinovič, C. na Loko 3, Tržič 4601 Prodam OTROŠKO KOLO (srednje). Telefon 21-788 4602 Ugodno prodam PGP KABEL 3 x 1,5. Kranj, Kokrica, Oaletova 15 4603 Prodam TRAKTOR stever 18 KM, novejši tip s kosilnico in siloreznico ultra, na puhalnik. Peter Cajhen, Pšata 32, Dol pri Ljubljani 4604 KUNCE OVNAČE, stare tri mesece, prodam. Telefon 77-879 4605 OTROŠKO zložljivo italijansko POSTELJICO in otroški CHICCO stolček, prodam. Telefon 23-890 4606 Prodam POHIŠTVO, spalnico, kuhinjo, dva kavča in dnevno sobo. Kranj, Likozarjeva 14. Ogled v soboto, 20. 4. 1985 4607 Prodam SENO. Praprotna polica 20, Cerklje, tel. 42-505 4608 ZX SPECTRUM 48 K, ugodno prodam. Homan, Ljubljanska 19, Kranj, Labore 4609 Prodam 14 starega BIKCA simen-talca, 3 GUME 165/13 in URO za elektriko. Drago Krt, Kurirska 7, Kranj, Primskovo 4610 Prodam etažno PEČ za centralno kurjavo in EKSPANZIJSKO POSODO. Ivan Čemas, Kidričeva 18, Kranj 4611 Prodam TELICO simentalko, od dobre mlekarice, ki bo v maju teletila; menjam za BIKCA simentalca, !težkega 150 do 200 kg. Strahinj 76, Naklo 4612 Ugodno prodam 2000 kosov STREŠNE OPEKE vesna. Zdravko Rejc, Log 15, Železniki, tel. 66-962 popoldan 4613 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor. Pungart 11, Škofja Loka 4614 Prodam KOBILO pol-lipicanko, staro 3 leta. Janez Udir, Kamna gorica 91 4615 Ugodno prodam novo PONY KOLO. Križnarjeva pot 5, Stražišče, Kranj 4616 Prodam SPALNICO. Albin Drolc, Tončka Dežmana 6, Planina, Kranj 4617 (Barvni) TELEVIZOR iskra azur, star dve leti, HLADILNIK in avto prikolico, ugodno prodam. Šenčur, Pipanova 52 4618 Prodam hrastove PLOHE in SMREKOV OPAŽ. Šenčur, Stružni-kova 3 4619 Prodam TRAKTOR stever 18 KM s kosilnico. Šenčur, Gasilska 1 4620 Prodam jedilni in semenski KROMPIR igor. Grogova 2, Naklo 4621 Prodam DIRKALNO KOLO maraton, staro jeno leto. Pipanova 31, Šenčur 4622 Prodam dve otroški POSTELJICI. Babnik, Reteče 46, Škofja Loka 4623 GOSTILNIŠKO FRITEZO, novo. ugodno prodam po stari ceni. Jože Mlinaric, Železniška 1, Lesce, tel. 74-218 4624 Prodam MOTORNO ŽAGO stihi 0.51. Rozman, Križe 76 4625 Prodam dva BIKCA simentalca, stara po teden dni. Drinovec, Podbrezje 3 4626 AVTO-RADIO stereo kasetnik, nov, ugodno prodam. Telefon 26-232' 4627 Prodam dve toni KROMPIRJA dessire, I. množitev. Lojze Šifrer, Žabnica 23 • 4628 Japonski AVTORADIO s kasetofonom in stereo ozvočenjem zamenjam za rabljen črno-beli TELEVIZOR ali pa prodam. Telefon 60-421 4629 Prodam 10 dni starega BIKCA čistokrvnega sivca. Telefon 061/831-895 4630 Prodam roza POROČNO OBLEKO št. 40. Telefon 77-927 4631 Prodam jedilni KROMPIR igor Kokrica, Kranj, C. na Brdo 53 4032 Prodam otroško POSTELJICO z jogijem. Triler, Župančičeva H, Kranj, tel. 23-670 4633 Prodam 16 mm OPAŽ, širina 9 cm. Franc Černe, Krnica 14, Zg. Gorje 4634 Prodam otroško POSTELJICO /. jogijem in STAJICO, za 7.000 din. Cotman, Valjavčeva 5, Kranj 4635 Prodam ZAPRAVLJIVČEK in KRAVO. Jože Gros, Brdo nad Ljubnem 4636 Prodam JADRALNO DESKO HI-FLY 300 komplet. Telefon 77-277 dopoldan 4637 Prodam 7 dni starega BIKCA simentalca. Sodja, Češnjica 26 v ISohi-nju 4638 ' Prodam RETONSKE STEBRE za kozolec. Mošnje 9, Radovljica 4639 Prodam PRAŠIČKE težke od 20 do 30 kg in JAGNJETA. Finžgarjeva 9, Jesenice 4640 Prodam črno-beli TELEVIZOR gorenje (velik ekran), star 8 mesecev ter 4 KOSE, 8 mm STEKLA 130x90 cm. Kranj, Predoslje 76 4641 Produm 20 vreč svežega CEMENTA. Telefon 50-974 zvečer 4642 v prihodnjem tednu: Vam na oddelku posebnih prodaj v I. nadstropju nudi žensko in otroško konfekcijo. NAKUP BO RESNIČNO UGODEN, SAJ BOSTE ženska krila lahko kupili od 700 din dalje, ženske obleke od 1.100 din dalje. Tudi otroško konfekcijo boste na istem oddelku v prihodnjem tednu kupovali po ugodnih cenah. Vabi VELEBLAGOVNICA NAMA ŠKOFJA LOKA HI&A DOBREGA NAKUPA 1V ' Prodam teden dni starega BIKCA. Struževo 12, Kranj 4643 Iskra HI-FI radio ojačevalec, 2 x 30 W, pVodam za 3,5 SM, z zvočniki. Grohar, Kranj, Tuga Vidmarja 2 4644 PREDPRAZNI MREŽI za pred garažna vrata, ugodno prodam. Miran Stritar, C. na Klanec 31, Kranj 4645 Prodam rabljeno litoželezno BANJO in ŠTEDILNIK (4 elektrika, 2 plin). Janez Gorjanc, C. na Belo 7, Kokrica 4646 Starejši ŠIVALNI STROJ in TELEVIZOR minirama, ugodno prodam. Milosavljevič, Kranj, Jaka Platiše 1 4647 Prodam velikocvetne MAČEHE. Sr. Bela 6, Preddvor 4648 Prodam novo žensko KOLO ter otroški športni VOZIČEK in GOBELIN. Boža Knin, Cankarjeva 12, Radovljica 4649 Prodam semenski KROMPIR dessire, I. množitev. Kalan, Suha 27, Škofja Loka 4650 Prodam 170 kg ŽELEZA v kolobarju, premera 10 mm, 10 % ceneje. Telefon 50-974 zvečer 4651 Prodam APARAT za merjenje krvnega pritiska. Telefon 50-034 4652 Prodam zadnje traktorske GUM?*. 12x28 in 13x28. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 28-861 — int. 23-57 4653 SENO, prodam po 25 din za kg. Lahko tudi dostavim. Telefon 061/653-121 . 4654 Prodam KOMBI PLOŠČE 3,5 cm, za 10 % ceneje. Naklo, Gorenjska c. 3, tel.47-681 4655 Prodam dobro oh ranjeno SPALNICO. Telefon 45-116 4656 Prodam sedežni VOZIČEK za kosilnico BCS 127. Metod Uršič, Župančičeva 7, Žiri 4657' Prodam trifazni ELEKTROMOTOR -Elektrokovina«, 7,5 kW, 1450 obratov v min. Telefon 82-854 4658 Prodam-novo BRUNARICO 6x4 m. Tone Torkar, Begunjska 23, I^es-ce, tel. 75-320 ' 4659 Prodam 200 kv. m CERAKLIT IZOLACIJE ,za tlak, 5 rabljenih VRATNIH KRIL in 25 kosov rabljenih SALONIT PLOŠČ. Telefon 064/50-369 v soboto m nedeljo 4660 AKUMULATOR TOPLOTE, rabljen, 2.500 1 z izmenjevalcem, primeren za vgradnjo v sistem sončnega ogrevanja, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 4661 Nov TELEVIZOR color iskra in 50% in 60% CIN, prodam. Telefon 40-523 4824 Prodam 600 kg SENA, cena za seno 30 za kg in ZASTAVO 750, letnik 197(),vozno, registrirano do maja, za avto 4 SM. Telefon 75-310 ali Zdravko Iskra, Maistrova 4, Radovljica 4825 IZDELUJEM STILNE KARNISE -NARAVNE IN LUŽENE. PETERNEL, Predoslje 85/B, Kranj. KUPIM Kupim par KOLES za športni voziček PEG. Štefančič, Ul. Tuga Vidmarja 12, Kranj 4614 Kupim PUHALNIK tajfun in prednji sedež za Z-101 mediteran. Marjan Čufar, Sp. Danje 9, Sorica, tel. 66-021 4662 Kupim globok VOZIČEK za dvojčka. Demšar, tel. 65-110 • 4663 Kupim črno-beli TELEVIZOR še v dobrem stanju. Poženik 37, Cerklje 4664 Kupim KLASIČNO pural OKNO 74(85) x 112. Telefon 22-590 int. 24 4665 Kupim TRAKTOR ferguson ali tiger. Jernej Jagodic, Ambrož 2 4666 ŠPORTNI VOZIČEK za dvojčka kupim. Telefon 064/22-285 4667 Kupim smrekove DESKE, 25 in 50. Telefon 064/43-007 4668 Kupim OBRAČALNIK za TV 18. Prane Briiar, Tržič, Koroška 84 4823 VOZILA Prodam odlično ohranjen -m^ letnik 1979. Cena 200.000 din. 23-739 popoldne. ( Prodam GOLFA, letnik 1979. ^ ček, Zg. Brnik 143, Cerklje Prodam FIAT 126-P, ZASfl Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1976, prevoženih 30.000 km. Milena Šuštar, Mušičeva 7, Tržič. tel. 50-736 ponoldan 4828 Za 3 -SM prodam ne\ozen ,\SU 1200. Bergant, Lenart 2, Selca 4130 ZASTAVO 128, februar 1984, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Ro-blek, Deteljica 6, Tržič, tel. 064/50-750 4445 luc 750, 250-litrski HIDROFOR inW ^.^ »hobi mašino«, s priključki i^™ NIK schiedel, 12 m dolžine, pr" 200. Bogdan Kovač, Gorenja vtf Oddam vrstni red za ZASfi 101 GTL 55, rok dobave 30.5. Podobnik, Bukovica 7, Selca Prodam-DIANO, letnik 1978, strirano do marca 1986, eena »ij^- . Telefon 62-956, Ljubljanska 7, S» j Loka )1,ksi. Prodam GOLFA, letnik 1978 * ^ 1 cember, registriranega za epO ^ Glede ogleda sporočite en dan ^ po tel. 67-121 - int. 258 ali vsa*^" zvečer. Polde Kordež, JamU«^^ Kropa OPELGT/1900, letnik 1972, ohranjen, ugodno prodam. ,&r,§U( 82-955 popoldan , Prodam osebni avto ZAS*" ^ 750 L, letnik 1981. Telefon 40-061 s^j> Prodam VW 1200, letnik 1974-lefon 40-127 ' J" Prodam ZASTAVO GTL 55, * fij^ 18 mesecev. Blaž Ahačič, Kot« ^/f 84, Tržič, tel. 064/57 -089 ' (ur ^ Prodam osebni avto DACIA * um'm letnik 1974, registriran do febr* LsUn. 1986, motor generalno obnovijo11, na 170.000 din. Ciril Bilban, Ob bu 13, Vodice ttrriai Prodam PRIKOLICO za osebi« to z vsemi priključki, nosilnost godno bližno 600 do 700 kg, cena 32.000 ^ in dve PLATIŠČI (feltni) 165 x 1* u arr ... uv., » w ^.c...; ..... tel na po 3.000 din. Franc Medle, " K maže 1, Preddvor Prodam TAM 5500 kiper, 1976, pogon na vsa kolesa. Zg. 26, Cerklje p. v Prodam motorno KOLO DK\ H Naslov v oglasnem oddelku , Ugodno prodam LADO 1200 » Kf van ali menjam za PZ 125. ^Ik Stara cesta 7 PRIKOLICO za osebni avto dam. Satler, Kranj, Kalinškova Prodam TOVORNJAK OM l^ Joma 25, letnik 1969, motor 60.000W generalni. Janez Šraj, Prešel 17, Radovljica Ugodno prodam ZASTAVO SC, letnik 1980. Lahovče 52, Cerl ne Te ar Ml Hi Ogl^ ^st, Sla Via Prodam ZASTAVO 750. poldan. Kranj, Jenkova 8 Prodam CITROEN GS karava" tnik 1979, z vlečno kljuko, 7O.0 registriran do februarja 19 38 SM. Marolt, OprešnikoV1 Kranj, tel. 26-406 f, Prodam avto OPEL KADET1; ^ Bitnje 26, Žabnica , Ugodno prodam ZASTAVO 9 , tnik 1974. Ul. XXXI. diviz»j fo^ Kranj . ^ VVARTBURG, letnik 1973, re# ^ ,c ran do februarja 1986, ohrajh^ ugodno prodam. Sašo Stepan, ^rod-Vidmarja 6, IV. nadstropje, Krart Ugodno prodam ZASTAVO ljj l)god tnik 1976, dobro ohranjeno možen v soboto in nedeljo ves 16. uri. »j H(C po med tednom pa Bračičeva 9, Tržič . Ijg-i PEUGEOT 204 karavan, »ftec 1968, primeren za dele (obnoV'j prodam. Telefon 28-427 frod Poceni prodam ZASTAVO T5f> lik,s gistrirano do januarja 1986. Ivi&. ga Vidmarja 12, Kranj .1 h-orj Prodam KATRCO, letnik j IJSj Ogled popoldan. Eržen , Cffj Sp. Besnica 178 , i5 , FIAT 1300, registriran celo «ned ugodno prodam. Boža Fakonj*. žič, Blejska 5 ZASTAVO 750, neregistriran* n»0z zno, prodam. Ogled v petek P/; ^Polc dan, soboto,, nedeljo od 7. do 1° ^ Valjavec, Mošnje 36, Radovljica j Leva bela vrata za GOLFA ■ l]gQ rahlo poškodovana, prodam. G1^ re^ čič, Juleta Gabrovška 34, Kranj \\m Prodam ZASTAVO 101, kara* ^ lirano, celo ali po delih. Gorenj*. prQ 68 — Reteče, popoldan '73 Prodam VESPO 150 cem 1^ % Pavkovič, Tržič, C. 4. julija 13 Prodam ZASTAV«) 101, P(' ffen nov desni zunanji in notranji l"'! in dve GUMI 12x135, novi. 'rVPr(J Golnik 46 f *ie{ Prodam FIAT 132 GLS in My (Pfc tomos cross junior, po delih ll" A, pim zanj motor. Telefon 26-124 ( ®.rjO( Prodam FIAT 131 mirafiori tnik'1978. Tomislav Josipović, ^ *I,q, dikova 22, Stražišče, Kranj , Prodam ZASTAVO 101, '* , 1973, neregistrirano, vozno. D* ^ novic, Kranj, Tuga Vidmarja 8 . H Ugodno prodam CITROEN ] TOi letnik 1978. Praprotna polica 22. ^ kije, tel. 42-423 , \ * Prodam DIANO, letnik 197^ ,^ zno, vendar potrebno popravil. ^ pr| 5 SM. Telefon 28-528 , fys Prodam poltovorni avto OM ' gistriran za B, brezhibno urej len, Huje 23, Kranj 4 Ugodno prodam TOYOTO WL \ letnik 1974, generalno obne^ pJ Ogled v petek. Kuč, Straži**] ^ Kranj , **le Prodam MOPED 3 M avto^ ^ lahko tudi na gradbeni kredit j fon 25-687 J \ Prodam ZASTAVO 101, ''j 1976, registrirano do aprila j a. Vidmar, Pajarjeva 1, Šenčur i K DIArto, letnik 1977, prodani- ( W fon 28-822 ,,1 % Prodam ŠKODO 110 R. "Tj i 1977. Tekavec, Predoslje 108, »1 % hovljah, Kranj « ^1, Prodam TOMOS 15 SLC, \ p ohranjen, letnik 1982. Sp. Bri^' 87, Cerklje I Dobro ohranjeno ZASTAV^ j letnik 1978, ugodno prodam. ^ Mraz, Podlubnik 155, Škofja U>v{ Poceni prodam TAM 6500, &t ter 100 kosov zaključne strešne< ke vesna. Telefon 064/80-134 i Kj, Prodam MZ 150. 'ieJ K* 064/28-733 "o let C? lilK, 19. APRILA 1985 1 m dinT"8^ MZ 150 ccm. Goran Šolska cesta 2. Krani 4716 dan 1-061- 80 MALI OGLASI, OSMRTNICE .19. STRAN (^M^EEGLAS 1979.' n^' 'etnik 1974, poceni pro-' f bros, C. 4. julija 1, Bistrica, Tr- 'AStiu 4717 nkoWam ZASTAVO 101, letnik n D 'registrirano do julija 1985. Mi---ranjič, Vodnikova 4, Lesce 4718 _v»m ZASTAVO 101, letnik ^»linškova 27, Kranj 4719 jM «lam RKNAULT 4- letnik 1975-n 5 1 i Popravila karoserije; bal-( a VRATA INTRO 140/220, bal-978 ' ® VRATA INTRO 100/220, 8 na S1 JlEV in dve TULJAVI za dim-7 gli *h»edel. Telefon 064/24-757 po 4720 BSWAGEN - hrošč, dobro i?^n, prodam. I^odlonk 15, Že i ka *secov saJ ZASTAVO 101 GT, staro 4721 nikIT4ecev. še v garanciji, havbo in 1 00 luč za R-4, Bašelj 28, Pred- * ki 4722 Te" i 9^ 90 elektronic, prodam. uceva 13, Kranj, tel. 23-188 4723 ■ -am ZASTAVO 750, letnik ^tonić, Jezerska 94, Kranj 4724 1974. -'° obijene GUME 145-15 Sava, 1 Jt*n in TOVORNO PRIKOLI-5. ure dalje 4808 Dekle za strežbo KV, priučeno ali začetnico, takoj zaposlim v KAVA BARU v Kranju. Telefon 26-029 4809 Redno zaposlim KV KOVINARJA. Telefon 62-021 4810 Redno zaposlim KV KUHARICO. Gostilna pri »VIKTORJU«. Partizanska 17, Kranj, tel. 23-484 4811 Kranju, Jezerska 4750 Kr°dam ZASTAVO 750, letnik Hafner, Sv. Duh 164, Škofja 4751 £°dam ZASTAVO 750, letnik 1972 L110 za dele. Boštjan Pristavec, pivška 77, Kranjska gora 4752 k« arn ŠKODO S 100, po delih, f pef°n 74-871 4753 °dam dobro ohranjenega GOL-letnik 1977, prevoženih km, registriranega do konca t( jJJizdarevič, Bračičeva 9, Tržič, ^4/50-260 - int. 318 4754 IHTAVO 750, letnik 1978, dobro jy?f\Jeno, prodam za 18 SM. Mar-Hlebce 35, Lesce 4755 D^CO 1307 GLS, letnik 1979, pre-l^ih. 66.000 km, odlično ohranje-.?rodam. Telefon 82-972 od 7. do ijre 4756 /Odam CITROEN GS, letnik 1976, liU^iran. Konjar, Sr. Bitnje 112, &Ca 4757 „u'vvOEN L3 super, prodam. Tele-. to. 5~494 v petek do 17. ure in v so-; pTd0 13.ure 4758 fQb°dam tovarniško ohranjen MO-r> Prevoženih 20.000 km za Z-101. tfltel. 22-979 4759 - A2DO 1200, letnik 1968, zelo . 7° prodam. Ogled v soboto. ^J> Valjavčeva 11, stanovanje 1 Aa» 4760 CERKLJE proda ZASTAVO ™ ?letnik 1978. Prodaja bo v nede-4. 1985 ob 9. uri pred domom ^Cerklje 4761 £pSTAVO 101 mediteran, letnik 'tuLPrevoženih 30.000 km, prodam. p!fon 79-531 4762 l^dam ZASTAVO 101, letnik L.' dobro ohranjeno. Cveta Tušek, p?rt 11, Selca 4763 H$tK am ZASTAVO 101 GT 55, re-rirana leto in pol. Tenetiše 36 rt. 4764 Ct?am JAWO 350, letnik 1979. pr Borštnar, Leše 33, Tržič 4765 74°dam PEUGEOT 104, letnik \ ' 7-aleten, motor generalno obno- i ten K^j,' nepoškodovan. Dušan Furar, J.unova 40, Bled, tel. 77-692 od (10. POSESTI ure 4766 POSESTVO oddam v najem. Za-puže 5, Begunje na Gorenjskem 4014 Prodam enonadstropno HIŠO v Kranju, 4 sobe, dve kopalnici, centralna kurjava, garaža, velik vrt. Jamnik, Kranj, Struževo 34 4251 Polovico manjše stanovanjske HIŠE (centralna), s kletnimi prostori in nekaj vrta v Škofji Loki, zamenjam za dvosobno ali večje enosobno, s centralnim ogrevanjem, najraje v Škofji Loki. Možen odkup ostale polovice hiše. Ponudbe pod šifro: Dogo vor 4425 Iščem primeren PROSTOR (50 do 80 m') v okolici Kranja za ključavničarsko obrt. Velimir Mišanovič, Kranj, Rudija Papeža 1 4426 V Tupaličah prodam približno 3000 m obdelovalne ZEMLJE S TRAVNIKOM in rogov MOPED. Šu-cevaD, Primskovo 4792 \ V Kranju prodam HIŠO z vrtom. Ponudbe pod: Lepa lega 4793 V Naklem prodam polovico HIŠE, potrebne adaptacije (100 m in 380 m vrta), primerna za stanovanje, obrt ali lokal. Informacije, po tel. 21-844 po 19. uri 4794 Dvostanovanjsko HIŠO z vrtom, prodam v Kranju, Likozarjeva 14. Informacije pri odvetniku Sandruo Pečenko, Ljubljana, Miklošičeva 13, tel. 061/321-007 4795 DELAVNICO, oziroma LOKAL za mirno obrt (okoli 50 ni ) v centru Kranja ali okolici, išče obrtnik. Dobro plačilo. Telefon 28-427 4796 Zazidljivo PARCELO ali NJIVO na območju Škofje Ix>ke, kupim. Ponudbe pod šifro: Denar zagotovljen 4797 Prodam HIŠO z vrtom. Komend-ska dobrava 6, Komenda 4798 Prodam opremljen VIKEND. Šifra: Blizu smučišča 4799 Prodam novozgrajeno HIŠO, IV. faza, 370 m', kupcu iz občine Radovljica. Ponudbe j)od: Na Posavcu 4800 ZAPOSLITVE Iščem DELAVCE za okopavanje vrtnih jagod. Marija Šuštcršič, Šenčur, Mlakarjeva 75 (Planjava) 3792 Nudim popoldansko DELO na dom dobri »ŠTEPARICI« za štepanje določenega artikla. Zaslužek dober. Pogoj je svoj šivalni stroj. Informacije po tel. 45-596 4801 Zaposlim MIZARJA ali mladega fanta z veseljem do mizarstva. Kovača", Predoslje 138/A 4802 dim vam veliko lepih sadik za vrtove, parke in grobovi'. Med drugim: magnolije, rdečelistne bukve, javorje in ruj itd . . ., ter: brine, omorike itd. . . Odprto vsak delavnik od 8. do 18. ure. Če je zemlja mokra, sadik ne izkopavam! DREVESNICA TUŠEK VODICE NAD L1UBLJANO 4813 Obveščam cenjene stranke, da bo prodajalna zaradi vzdrževalnih del zaprta od 1. maja do 14. maja 1985. Alojz Konc, Predelava mesa, Podre-ber 24, Naklo 4814 SVETUJEM osnutke diplomskih, magisterskih del, doktoratov in jih LEKTORIRAM. Prof. Angelca Po-gelšek, Cegelnica 30, Naklo, tel. 064/47-203 4815 PRIREDITVE Na MLADINSKE PLESE v Delavski dom, ki bodo vsak PETEK in St t BOTO ob 20. uri, vas vabi PLESNI KLUB iz Kranja 4273 Ansambel SIBILA vabi v PETEK, 19. 4., ob 20. uri na PLES v VODICE, VSAKO SOBOTO v hotel TRANSTURIST ter vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO 4816 NAJDENO Našel sem ŠOP KLJUČEV. Dobite jih v Predosljah 61 — Ivič 4817 Našel sem MOPED. Primož Bu- OBVESTILA čan, Britof 334 OSTALO 4818 Žagam meterska DRVA na domu. Telefon 74-715 4826 ELEKTROINSTALACIJE na novi hiši ter adaptacije in popravila vam hitro in po konkurenčnih cenah iz-gotovi obrtnik. Telefon 60-584 3803 POPRAVILO PRALNIH STROJEV. Telefon 24-189 3804 TELEFONSKE NAPRAVE (aparati, zvočni ali optični, indikator poziva, avtomatski preklopnik za dva telefona, telefonske centrale itd. . .), vzdržujem, montiram z vednostjo PTT-ja. Telefon 25-867 4266 TV ANTENE! Montaža, meritve, popravila za zasebni in družbeni sektor. Mihelič, Gorenjska 30, Radovljica, tel. 75-271 4428 PLISIRAM BLAGO za krila, imam več vzorcev. Mile, Golnik 107, tel. 57-094 4812 Sedaj je pravi čas za sajenje LESNATIH OKRASNIH RASTLIN. Nu- Iščem ZIDARJA - OBRTNIKA ZA ADAPTACIJO HIŠE - garaže. Telefon 21-384 4819 Iščem ZIDARSKO SKUPINO za notranji omet. Telefon 50-132 zvečer 4820 KITARIST in KLAVIATURIST iščeta mlado komercialno skupino; Prodam električno kitaro iris, za 2,5 SM. Telefon 064/26-708 4821 Iščem mlajšo upokojenko-ca za skupno gospodinjstvo in delno pomoč v stanovanju in vrtu. Šifra: Lepa je Poljanska dolina 4822 V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS ZAHVALA Ob smrti drage in nenadomestljive žene, mamice, hčerke, tete in sestrične FRANČIŠKE ŠUBIC iz Stare Oselice 70, p. Sovodenj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom za pomoč v najtežjih trenutkih in vsem za podarjeno cvetje, izrečena sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala dr. Perdanovi, patronažni sestri Francki in Mirjani za nudeno pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem ob odprtem grobu in tov. Zinki Slabe za izrečene poslovilne besede. Še enkrat hvala vsakemu posebej in vsem skupaj! Drag^ nikoli te ne bomo pozabili! ŽALUJOČI VSI NJENI Stara Oselica, 11. aprila 1985 V SPOMIN Ni še jutro se rodilo, ko je smrt pokosila te; v tolažbo nam spomine je pustila hvala, hvala ti za vse. V ponedeljek, 15. aprilaje minilo leto žalosti, ko je za vedno odšel od nas dragi mož, oče, dedek, brat, stric in svak VINKO POGAČNIK Še enkrat prisrčna hvala vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, ga spremili na zadnji počitek in ga ohranili v lepem spominu. ŽALUJOČI: žena Anica in sinova z družinama ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža, očeta, brata, svaka in strica GREGORJA BOGATAJA iz Moškrina se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom za nesebično pomoč; Osnovni šoli Petra Kavčiča in sicer 7. e, 4. b in 2. c razredu in njihovim razredničarkam za podarjeno cvetje, izrečena sožalja. Najlepše se zahvaljujem tudi najbližjim sorodnikom za vsestransko pomoč. Posebej se zahvaljujem delovni organizaciji Jelovica za finančno pomoč; oktetu Jelovica za petje žalostink in ganljivi poslovilni govor ob odprtem grobu. Hvala g. župniku za tolažilne besede in lepo opravljen obred. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVAIJV V 82. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga in skrbna mama, stara mama in teta FRANČIŠKA ROGELJ Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Beleharju za dolgoletno zdravljenje in nesebično pomoč, g. župniku za opravljen pogrebni obred ter društvu upokojencev Cerklje. ŽALUJOČI: hčerki Marica in Kristina z družinama Grad, 9. aprila 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame IVANE RAZINGER Čopove mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Zahvala velja dr. Janku Kokalju in osebju Internega oddelka Bolnišnice Jesenice za zdravljenje v času njene bolezni. Posebna zahvala duhovniku za lep pogrebni obred, kakor tudi pevcem za žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji poti. VSI NJENI Blejska Dobrava, 6. aprila 1985 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega brata, strica in svaka FRANCA GRAŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za pomoč, podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Zahvala tudi dr. Udirju, DPD Svoboda Primskovo, ŠD Primskovo, pevcem in g. župniku za opravljen obred. ŽALUJOČI: brat z družino in drugo sorodstvo Kranj, 12. aprila 1985 ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame, tašče, sestre, tete in sestrične IVANE ČRNIVEC iz Stražišča se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se delovnim kolektivom Sava Kranj, OŠ Preddvor, podružnični šoli Olše-vek, Mladinski knjigi Kranj, pevcem in KUD z Visokega, uslužbencem doma Albina Drolca v Preddvoru, posebno sestri Čebuljevi. Še posebna hvala Kodričevi mami, govorniku Koširju, pevcem iz Naklega in g. župniku za pogrebni obred. ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČI VSI NJENI Naklo, Kranj, Duplje, Visoko, 11. aprila 1985 ZAHVAIA Ob izgubi drage mame, stare mame in sestre KATARINE KOSELJ z Brezovice 3 pri Kropi se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti na dobravsko pokopališče. Posebna zahvala velja Boštjanovemu atu za poslovilne besede, ZB NOV Srednja Dobrava, Anici in Stanetu Čausovima za vso pozornost in pomoč, župniku za opravljen obred in pevcem Komornega moškega pevskega zbora Stane Žagar iz Krope za žalostinke. VSI JO OHRANITE V LEPEM SPOMINU! ŽALUJOČI: sin in hčerke z družinami r GLASOVA ANKETA in avstrijski planinci prek meje na določenih mestih Od februarja letos je v veljavi nov sporazum o planinsko-turisti-čnem prometu na obmejnem območju obeh držav — Novost pre- hodno mesto na pobočju Kepe ni dovoljeno Kranj — Med našo državno mejo in sosednjo Avstrijo je bil že 1966. leta sprejet prvi sporazum o planinsko -turističnem prometu na obmejnem območju. Ta predpis se je pozneje nekoliko spremenil in dopolnil, februarja letos pa je stopil v veljaVo nov sporazum, katerega bistvena novost je krajevno in časovno razširjena možnost takega prometa. Osnovni namen sporazuma je, kot je pojasnil vodja sektorja za mejne zadeve in tujce pri UNZ Kranj Djuro Milic, čimbolj sprostiti gibanje planincev čez državno mejo pri obisku posameznih vrhov oziroma planinskih postojank. Dokaz razvijanja dobrih sosedskih odnosov je novo prehodno mesto na Kepi, že prej pa so smeli planinci na Gorenjskem preiti mejo na Stolu oziroma na Belščici in Jezerskem sedlu, vendar tod samo konec tedna in ob praznikih. Prvo predhodno mesto, določeno s sporazumom; je Kepa. Na njej se planinci lahko gibljejo od planine Belca v Jugoslaviji do prehodnega mesta sedlo Jepca, naprej ob državni meji do prehodnega mesta ob priključku poti od nekdanje Anna-hiitte, ob meji in pod Kepo do prehodnega mesta na koti 2070, od tam pa na avstrijskem ozemlju do Kepe ali prek Bertahiitte do Kočne nad Arihovo pečjo. Za Stol je na jugoslovanski strani dovoljeno gibanje od prehodnega mesta na vrh Stola do Prešernove koče in naprej do sedla Belščica ter do Belščice; na avstrijski strani od sedla Belščica do Celovške koče, od tam naprej pa poti do vrha Stola. V Kamniških Alpah je pri nas moč hoditi od prehodnega mesta Jezersko ^dlo do Češke koče ali od prehodnega mesta Savinjsko sedlo do Frischaufovega doma skozi Logarsko dolino, do odcepa poti pod kapelo in naprej po kolovozni poti do mejnega prehoda Pavličevo sedlo, na avstrijski strani od tod do Dolnjega Paulitscha, naprej ob cesti za Belo in čez Belsko Kočno do prehodnih mest na Savinjskem ali Jezerskem sedlu. Drugi mejni prehodi, mejna prehodna mesta, poti in izletniška me- Gibanje izven označenih poti sta v sporazumu so še Peca, Radlje, Remšnik, Gradišče in Duh na Ostrem vrhu. Razen tega sporazum dovoljuje prehajanje meje (200 m od mejne črte) našim, avstrijskim in italijanskim državljanom na Peči ob vsakoletnih srečanjih na tem območju. Za Kepo, Stol, Kamniške Alpe in Peco je dovoljeno gibanje na določenih mestih med sončnim vzhodom in zahodom od 15. aprila do 15. novembra. V izletniških skupinah je lahko največ 30 oseb, bivanje na ozemlju druge države pa ne more biti daljše od pet dni, več izjemno le zaradi višje sile. Udeleženci v planinskem turističnem prometu so na ozemlju druge države dolžni na zahtevo mejnih organov pokazati potne dokumente. S seboj lahko nosijo samo predmete za lastno uporabo. Planinci morajo imeti pri sebi, kot je naglasil inšpektor za obmejne zadeve UNZ Kranj Jože Veldin, veljaven potni list oziroma maloobmejno prepustnico. Gibati se smejo le na poteh, označenih z belordeče-zeleno markacijo: na Kepi bodo oznake naredili, ko bo skopnel sneg. Vsako gibanje izven tako označenih poti v globino druge države se šteje kot kršitev zakona o prehajanju državne meje. Delavci milice pričakujejo precej obiska z avstrijske strani, predvsem na Kepi. Obenem opozarjajo, da izven določenih mest ni mogoč prehod meje; tako tudi ne na Golici, za katero je šele bila dana pobuda za vključitev v novi sporazum med državama. S. Saje KDOR JE NAROČEN NA GORENJSKI GLAS, VARČUJE DENAR IN ČAS Do 100-Ietnice urejena vsa okolica — Tržiška Bombažna predilnica in tkalnica bo 8. junija praznovala 100-letinco obratovanja. Že lani so preuredili dohod v tovarno, uredili novo veliko parkirišče in ga asfaltirali, te dni pa delavci Cestnega podjetja dokončujejo še zaključna dela na novem dovozu v tovarno in postavljajo cestne svetilke. Do praznika pa bo urejena tudi okolica vile, v kateri je uprava tovarne. Za tako visok jubilej mora biti vse v najlepšem redu. — Foto: D. Dolenc Požar v prekajevalnici Kranj — V ponedeljek, 15. aprila, popoldne je začelo goreti v prekajevalnici mesnih izdelkov KŽK v Kranju. V sodobno opremljeni prekajevalnici del mesnih izdelkov še vedno prekajujejo na klasičen način, to je s kurjenjem v kurišču, pod mesom pa je za maščobo podstavljena posoda. Očitno je pri tem del maščobe zašel tudi na kurišče, ogenj pa je zajel komoro, v kateri se je tedaj sušila slanina. Ogenj so pogasili poklicni gasilci, uničeno pa je okoli 1200 kg slanine in električna napeljava v prekajevalnici Težav, nalog, dela ... kolikor hočete Kovor — Na programu obiskov v gorenjskih krajevnih skupnostih imamo v bližnji prihodnosti tudi krajevno skupnost Kovor v tržiški občini. Ta krajevna skupnost leži na jugozahodnem delu občine in združuje naselja Brdo, Hudo, Kovor, Loko in Zvirče. Pred srečanjem s predstavniki krajevne skupnosti smo med krajani naredili kratko anketo. Spraševali smo, kako so zadovoljni z delom in življenjem v svoji krajevni skupnosti, kaj pogrešajo, kaj bi bilo treba narediti. Odgovore bi lahko strnili v ugotovitev, da je težav, nalog in dela čez glavo, a bi bjli tudi sami pripravljeni marsikaj narediti. Jože Bodlaj, kmet iz Zvirč 25: »Težav in nalog se v naši krajevni skupnosti zares ne manjka. Že lep čas se, na primer, govori o izgradnji kanalizacije v Kovorju. Prav tako bi morali najbrž čim prej dokončati začeto telefonsko akcijo. Včasih je bilo v Zvirčah 24 hiš, danes jih je nekajkrat več. Zato bi morali v krajevni skupnosti dobiti tudi boljšo trgovino. Prav bi bilo, da bi imeli pokrita avtobusna postajališča. Prostorov nimamo za sestanke, za mladino. Res je, da danes na vseh koncih manjka denarja. Mislim pa, da bi tudi sami marsikaj naredili. Saj smo na primer pred leti tudi sami kopali in prispevali za vodovod.« Vilma Bodlaj iz Kovorja 130: »Marsikaj manjka v naši krajevni skupnosti. Ena od nalog, ki bi se je morali lotiti, je prav gotovo kulturni dom. Možnosti za kulturno življenje, za različne prireditve, praktično ni. Saj v Kovorju še gostilne nimamo! Imamo trgovino, ki je glede na to, k« šna je, še dokaj dobro založeJ Vendar pa pogrešamo boljšo, mopostrežno. In tudi ceste so nekod naravnost nemogoče.« Milan Žos iz Loke 68: »Sem poslovodja trgovine v K' a b« vorju. Prizadevamo si, da bi h1''— ta trgovina čim bolje založe^ Vsi pa tudi vemo, da bi morala'' ti večja, samopostrežna. Načrti* £> adaptacijo stavbe, kjer je sed1 »V trgovina, so že gotovi. Problem P je seveda denar. Menda bodo JJkai asipben 1r DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 20. aprila, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA Pri Petrčku, Kranj, pri Nebotičniku, Žiri — Cesta med Fužinami in Selom ima 4 tone nosilnosti. To pomeni, da vsak šofer avtobusa ali tovornjak pelje po njej na lastno odgovornost. Razen tega je na več mestih spodjedena in se že pojavljajo udori, ki so zelo nevarni, ker je cesta ozka in ovinkasta. Zlasti pa so nevarni, če so slabo zavarovani. Posnetek je nastal v »Peklu« na Selu. — Foto: F. Perdan Naši alpinisti vzpenjajo na Jalung Kang Ljubljana — V Planinsko zveze Slovenije je včeraj prispelo prvo sporočilo vodje Jugoslovanske alpinistične himalajske odprave na Jalung Kang Toneta Škarje. V njem sporoča, da je odprava že 1. aprila postavila drugi tabor na višini 6250 metrov. Na kraj baznega tabora 5050 metrov visoko je prva skupina naše odprave prispela 25. marca, druga pa šele 6. aprila. Alpinisti so takoj začeli z delom na gori; prvi tabor so postavili na višini 5720 metrov in zatem nadaljevali vzpon proti drugemu taboru. Tone Škarja obenem sporoča, da je možna sprememba načrtovanega vzpona v severni steni gore zaradi močnih podorov ledu. Vreme na gori je zmerno lepo, zdravje vseh članov odprave pa dobro. NESREČE TOVORNJAK IZSILIL PREDNOST Radovljica — V sredo, 17. aprila, ob 21. uri se je na magistralni cesti v bližini Vrbe pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik tovornega avtomobila Ohran Zlotrg (roj. 1936) iz Krškega se je vključeval na magistralno cesto tako, da je izsilil prednost pred osebnim avtomobilom, ki ga je v smeri proti Jesenicam pripeljal Ivam To-mič iz Omiša. Kljub zaviranju je To-mič trčil v zadnji del tovornjaka, tako da je nastalo na vozilih za 350.000 din škode. Ranjen ni bil nihče. Odgovor na javno vprašanj? »Pozabljena« draga gradbena mehanizacija Najbrž je Franc Sitar z Luž 42 pri Šenčurju že pozabil ali pa celo obupal, da bo dobil odgovor na zastavljeno javno vprašanje, ki je bilo objavljeno v Gorenjskem glasu 25. januarja letos. Vprašal je, zakaj izvajalec del na avtocesti Naklo—Ljubljana ni poskrbel, da bi težko in drago gradbeno mehanizacijo pozimi primerno zavaroval in zaščitil. Slovenijaceste Tehnika je namreč stroje pustila kar pod snegom na gradbišču pred Šenčurjem. Na odgovor smo čakali precej dolgo, vendar smo ga pričakali. Pred dnevi smo namreč vprašanje ponovno zastavili inž. Jožetu Duhovniku, vodji projekta avtoceste pri Slovenijaceste Tehniki. Povedal je, da ima SGP Slovenijaceste Tehnika tozd Mehanizacija, ki opravlja gradbeno operativo na terenu in strojne storitve, svoj sedež v stalnih obratih v Mengšu. Tu tudi popravljajo gradbene stroje in drugo mehanizacijo. Pokvarjeni stroji in tisti, s katerimi določen čas ne delajo, so torej na tej lokaciji. Vsi ti gradbeni stroji so parkirani na odprtih prostorih, razen takrat, ko jih popravljajo v delavnicah. Vsa druga gradbena mehanizacija pa je celo leto parkirana na gradbišču, kjer potekajo dela. Tako je bilo med letošnjo zimo tudi z gradbeno mehanizacijo na gradbišču avtoceste Naklo—Ljubljana, razen s tisto, ki je bila na rednem popravilu oziroma pregledu. Res pa je tudi, da so ne glede na dolgo zimo izvajalci del na avtocesti skušali ujeti vsak trenutek, da so z deli nadaljevali tudi v tem obdobju. ^ g YUOOSLAV SKI t C R Kranj, PC Oskrba, Kranj, PC PJ | in Planina — center, PC Britof, & bore, SP Preddvor od 7. do 18. ujjjs^ Šenčur od 7. do 17. ure, Hrib PreC Kočna Jezersko od 7. do 19. ure menček Duplje od 7. do 16. ure. ŠKOFJA LOKA SP Podlubnik JESENICE Rožca, trgovina na Plavžu, Delik* Kasta 3 na Koroški Beli TRŽlC ABC Loka, Bistrica, Živila -JeV Mercator, Cesta JLA 6 TRŽNI PREGLED KRANJ - Solata 400 din, šp1 160 din, cvetača 200 din, koren^ do 80 din, česen 350 din, čebula 8* fižol 200 din, pesa 60 din, slive 2* jabolka 80 do 100 din, hruške W čebulček 200 din, pomaranče 26" limone 314 din, ajdova moka 160 ^ liter, koruzna moka 80 din za lite' ša 160 din za liter, surovo I 790 din, smetana 270 din, skuta 22", sladko zelje 80 do 100 din, kislo 100 din, kisla repa 100 din, 1200 din, jajčka 18 do 20 din, W 70 do 80 din, med 420 din. JESENICE - Solata 250 do 4« špinača 100 din, cvetača 250 din, W ček 100 din, česen 310 din, 89 din, fižol 221 do 250 din, pesa 1* kumare 450 din, slive 227 din, jI 100 do 125 din, hruške 150 din, I ranče 323 din, limone 294 din, Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Milan Bajželj Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — No^ 5 I^opoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaj»| Andrej Žalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko*^ i Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltedj ^ januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot pol tednik ob sredah in sobotah. od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski U*j ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603^ . — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, 1 vodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje ' 1