slovenska
F O I
ENIA
»Minuli so časi, ko se je smatral boj med cerkveno in civilno oblastjo za potreben. Danes je nujna potreba po harmoniji obeh za moralni preporod našega naroda.«
Ljubljanski župan dr. Puc 14. 7. 1929.
LETNIK XLII
MARBC-APRIL 1992
ŠT.3-4 N0.3-4
VELIKA NOČ, PRAZNIK ZMAGOSLAVJA...
V S T A J E N J E
Zvonovi čudovito lepo poj o veselo pesem vstajenja. Vsi zvoki se zlivajo v en sam radosten spev: ALELUJA, ALELUJA. Velika no6 je- največji praznik v cerkvenem letu! V skrivnostnem pričakovanju in drgetu src hite ljudje v hišo božjo, da iz nje mimo domov, med njivami in tratami in med brsteČim ali že cvetečim drevjem v slovesni procesiji pospremijo vstalega Odrešenika. Vse prevzema izredno občutje zmage Kristusove nad smrtjo in grehom, občutje sreče zaradi milosti odrešenja. Ko se pod "nebom" zablesti zlata monštranca, vsa zavita v oblake kadila, ko duhovnik s slavnostnim glasom zapoje alelujo in mogočno zadone orgle, pojo zvonovi, vmes pa pokajo "možnarji" in cingljajo zvončki, tedaj za križem zavihrajo tudi bandere. Ob nebu gre vrsta belooblečenih deklet z gorečimi svečami v rokah ali pa možje s svetilkami na drogu "duplirji" imenovani. Velika noč je - zmaga luči nad temo, zmaga življenja nad smrtjo!
O, kruha dai vsak dan nam, Oče, in žita obvaruj neviht in toče!
V PREHODNEM ČASU
Samostojna in mednarodno priznana slovenska država -ta del boja in naporov je v poglavitnem končan - je v težki prehodni dobi. Stari sistem, ki se je vzdrževal na prisili, seje zrušil, vendar še ne popolnoma. Novi sistem pa se šele poraja, a ne brez težav.
Slovenska družba je še vedno v precejšnji meri ujeta v mrežo pravnih predpisov in pravil, uredb in ustanov, navad in običajev, vzgoje in miselnosti, razpadajo čega sistema. Poljski notranji minister Krzysztof Kozlowski je dobro označil takšne usedline starega sistema v človeški podzavesti in miselnosti, ko je dejal: "V vsakem od nas je nekaj komunista".
Ne smemo pozabiti na zlobno naravo komunizma. Preteklost, ki še ni preživeta, je bila totalitarna, planirana iz centra v vseh ozirih, ne samo v gospodarskem. Bila je doba enoumnja, ki je delalo silo vesti. To je bila doba, ko življenje ni bilo sveto, ko so masovno teptali osnovne človeške pravice in svoboščine. To je bila doba, kije ohranjala enopartijski monopol, ki je podredila državno oblast in vse njene veje partiji. To je bila doba brezustavnosti, nakljub pisani ustavi. To je bila doba brezpravja, nakljub pisanim zakonom. To je bila doba, ko so sneli gospodarstvo z naravnih tečajev in prezirali gospodarske zakone, preprečili naraven in zdrav gospodarski razvoj, forsirali nepremišljeno industrializacijo na škod drugih gospodarskih vej, ter povzročali škodo naravnemu okolju. Vse to je vodilo do silne gospodarske stiske in tehnološke zaostalosti. Kulturni in duhovni razvoj in napredek je dušilo enoumnje, ki si je podredilo celo univerzo, visoke izobraževalne šole in znanstvene ustanove, da o srednjem in osnovnem šolstvu in obveščevalnih medijih sploh ne govorimo. To je bila doba, ki je na široko razkrajala moralno substanco slovenskega naroda. To je bila doba laži in prevar, doba, kije navdihovala utopična pričakovanja, ni jih pa uresničila, doba, ki naj bi uresničila brezrazredno družbo, je pa namesto nje ustvarila nov razred lastnikov. Novi razred seveda le z veliko težavo in velikim obotavljanjem izpušča iz rok
MATE ROESMANN
svoje razredne privilegije. Po drugi strani pa se na vse načine, tudi nelegalne, skuša obdržati na položajih in se utrditi tudi v novem sistemu, ki se poraja. V istem času so tudi vtepli v glavo ljudskih množic mišljenje, da je država tista, ki mora in more rešiti vse gospodarske in socialne probleme. Takšna družba seveda ni spadala v Evropo.
Spreminjati takšen sistem v nekaj popolnoma nasprotnega je razumljivo neizmerna naloga. Slovenija se danes trga iz mreže ostankov totalitarne države in planiranega komunističnega gospodarskega sistema ter ostankov stare miselnosti, ki je v mnogih ozirih prešla ljudem v meso in kri. Takšna spreminjanja so v resnici revolucionarna spreminjanja.
Do zgodovinskega političnega prevrata v Sloveniji -hvala Bogu - ni prišlo s pomočjo krvave revolucije. Slovenska revolucija je bila žametna in v gotovih ozirih še preveč žametna, namesto da bi bila bolj odločna v naporih k nagli demokratizaciji in odstranjevanju ovir, ki so ji stale napoti. Ne smemo pa prezreti tudi mero nezrelosti, ki so jo pokazali slovenski volilci ob prvih svobodnih, a neenakih, volitvah po šestdeset letih spomladi 1990.
Demosova vlada in stranke, bi morale v zvestobi do "Majniške deklaracije 1989"ob samem pristopu na oblast odločno prelomiti z in odpraviti iz državnega sistema najbolj nedemokrati čne norme, urade, ustanove in večje državne organizacije. Nadalje bi morali na vseh ključnih položajih zamenjati ljudi, ki so na takšna mesta prišli, ne zaradi svojih kvalifikacij, ampak zaradi svoje partijske vdanosti. Tu bi moralo biti na vrsti predvsem vrhovno sodišče. Res ni mogoče čez noč zamenjati dva tisoč sodnikov. Možno pa je zamenjati sodnike vrhovnega sodišča, kije najvažnejše, ker je najvišja sodna instanca, s sodniki z visoko strokovnostjo in vero v demokrati čna načela. Drug primer je zbor združenega dela. Zboru združenega dela bi morali odvzeti zakonodajno vlogo v zadevah splošne zakonodaje, ker delegati tega zbora niso voljeni na osnovi univerzalne volilne pravice. Volili so ji
le volilci raznih interesnih grup in zaradi tega ne bi smeli imeti enakopraven položaj z družbeno političnim zborom v zadevah splošne zakonodaje. Sedanje politične težave so povezane predvsem z zborom združenega dela, ki po svoji naravi kot zakonodajna veja ni demokrati čna ustanova. Poseben okviren ustavni zakon bi moral že ob začetku nove oblasti razveljaviti vse izrazito nedemokrati čne norme v ustavi in zakonodaji in prepovedati uveljavljanje takšnih norm s strani državnih organov. V spornih slučajih naj bi odločalo novo zasedeno vrhovno sodišče.
Ustava in zakonodaja, ki ju je uzakonil komunistični režim, ne moreta biti temelj pravne države v demokrati čni družbi, ker sta v bistvu prirejeni in mišljeni za totalitarno, enopartijsko državo ter komunistično gospodarsko in socialno ureditev, čeprav so jima zaradi videza "socializma s človeškim obrazom" dodali nekaj določil v skladu s civiliziranim svetom.
Po petinštiridesetih letih komunizma se sevedai še ni mogla razviti politična kultura, ki je nujna za demokrati čno razvito politično družbo. Manjka velika mera tolerantnosti, ki odlikuje resnične osebnosti. Te pomankljivosti je lepo ponazoril Jan Kavan, poslanec v češko-slovaškem parlamentu, ko je dejal: "V parlamentu nimamo pravega dialoga. Tebi ni potrebno ugotoviti, kaj misli tvoj nasprotnik. Tebi ga ni treba prepričati. Kakor hitro ugotoviš, da se ne strinja s teboj, ga hočeš enostavno uničiti." Časnikar Stephen Engelberg (New York Times) piše, da poslanci češko-slovaškega in poljskega parlamenta ugotavljajo značilen pojav: debate potekajo pogosto v stilu sej centralnega komiteja,kadar se je kdo drznil oporekati, je postal nasprotnik, ki ga je bilo treba uničiti. Podobne stvari se dogajajo v Sloveniji.Posebno je to vidno vobčevalnih medijih, ki se s posebno ihto zaganjajo v ljudi, ki jim niso pri srcu in se pri tem poslužujejo tudi laži, potvaijanj in zavijanj.
Manjka tudi zgodovinske perspektivnosti. Skoraj vse se presoja v luči današnjega dne. Zgodovine ni ali pa nič
slovenska DRŽAVA
FOR A FREE SLOVENIA
Subscription rates: $15.00 per year $ 1.50 single issue Advertising: $ .45 per agata line
1987 -1988 Member of Multilingual Press Association of Ontario
Member of Canadian Multilingual Press Federation
V PREHODNEM CASU nadaljevanje s str. I
ne šteje. Zato tudi ni pravega pogleda v bodočnost. Podoba je, da se je za mnoge, tudi tiste, ki se smatrajo za intelektualce, slovenska zgodovina začela šele leta 1945. Dobo zadnjih petdeset let smatrajo za nekaj, na katerem bi bilo možno graditi dostojno družbo, če bi le preprečili gotove "pogreške", "spotikljaje", "izrastke" in "pretiravanja".
Sedaj ko je boj za samostojnost in mednarodno priznanje Slovenije s priznanjem Združenih držav Amerike takoreko č končan, se na široko odpira vprašanje: "Quo vadiš Slovenia?" Vprašanje zadeva vsa področja: zunanje politično, notranje politično, gospodarsko-socialno in duhovno kulturno.
Program za postkomunisti čno Slovenijo obsegajo tri točke "Majniške deklaracije 1989". Prvi dve točki sta uresničeni. Tretja točka pa se glasi: "Glede na zgodovinska prizadevanja slovenskega naroda za politično samostojnost je slovenska država lahko utemeljena le na: spoštovanju človekovih pravic in svoboščin, demokraciji, ki vključuje politični pluralizem, družbeni ureditvi, ki bo zagotavljala duhovno in gmotno blaginjo v skladu z naravnimi danostmi in v skladu s človeškimi zmožnostmi državljanov Slovenije."
Nova slovenska ustava, kije žacela veljati 28. decembra 1991, zagotavlja človeške pravice, ki so neodvzetne,
ZVONČKI ZNANILCI POMLADI PESEM ZVONOV
Owned and published monthly by Slovenian National Federation of Canada
Lastnik in izdajatelji Slovenska Narodna Zveza v Kanadi
646 Euclid Ave., Toronto. Ontario M6G 2T5
Edited by Editorial Board
Urejuje konzorcij Slovenske Države
Zastopnika:
Martin Duh	Ludvik Jamnik
Calle 105, U 4311	79 Watson Avenue
1653 Villa Ballester	Toronto, Ontario
Argentina	M6S 4E2
Canada
TELEPHONE & FAX #: (4161-766-4848
Letna naročnina: Za Kanado in ZDA $15.00, za Argentino in Brazilijo po dogovoru, Anglija, Avstrija, Avstralija, Francija in druge država $12.00 U.S. Po letalski posti po dogovoru.
Za podpisane članke odgovarja pisec. Ni nujno, da bi se avtorjeva naziranja morala skladati v celoti z mišljenjem uredništva in izdajatelja.
Pred hišo v zavetju pred mrzlim vetrom rastejo zvončki. Spomin na dom, na našo lepo Slovenijo. Od tam smo jih pred leti presadili. Dolgo pot so naredili - kakor mi - in sedaj nas vsako leto spominjajo, da je pomlad blizu.
Pa sva jih z Jasminko gledala in jih občudovala. Vsakega posebej je hotela povonjati. Hotela je nekaj povedati, pa se nisva razumela. Ni še dolgo, ko je začela brbljati in ker v svoji okolici sliši kar tri različne govorice, ne vem, kaj je mislila povedati. Končno pa je hotela enega odtrgati. "Ne, Jasminka", sem rekel, "to je preveč lep spomin. Zvončki nas spremljajo vse življenje in ne bi bilo prav, če bi utihnili."
Od rojstva do smrti; zjutraj, opoldne in zvečer; ob veselju in žalosti; ob praznovanju in ob hudi uril
Pojejo enakomerno - BIM-BOM - v vseh tonih. Pojejo, da gre človeku k srcu. Ob prav velikih dogodkih jih je več in v melodiji je eden lepši od drugega. Pesem poje preko dolin s hriba v hrib, odmeva in pripoveduje o prazniku, ki
je pred nami.	..... ...
'	VESELO
Težko bi si predstavljal ta naš lep slovenski svet brez teh zvončkov. V tisoče namene nam zvonijo in čeprav jih je toliko različnih, vedno zvone v harmoniji.
Pred nami je Velika noč. Prva v svobodni Sloveniji. Procesije, bandera in nebo bo polno zvončkov. Slavili bomo vstajenje našega Gospoda. Bog daj, da bi tudi mi bili kot zvončki! Različni v besedi in pogledu, a naš cilj bi bil vedno v razumevanju in soglasju.
Svobodna Slovenija naj bo vedno prva pred vsemi drugimi interesi.
Naj bodo zvončki, ki oznanjajo pomlad in novo življenje tudi znanilci v srcu vsakega poštenega Slovenca, da je sedaj naš čas! Čas ljubezni, ki jo oznanja Vstali Zveličar in ljubezni do bližnjega, ki bo združila nas vse, da bo svobodna Slovenija - blagoslovljena.
J. P.
VELIKO NOG
• ol
ŽELITA
UREDNIŠTVO IN UPRAVA S.D.

državljanske svoboščine, ki seveda vključujejo svobodo združevanja in političnega delovanja, kar jamči demokracijo in političen pluraližem. Nova ustava jamči pravico do privatne lastnine in zagotavlja uveljavljanje privatne iniciative v gospodarstvu in implicitno omogoča svobodo trga. Nalaga pa državi obsežne obveznosti na socialnem področju, kar bo seveda zahtevalo visoke davke, ki bodo težki za novi gospodarski red, ki se je šele komaj žačel porajati in potrebuje še ogromno zakonodajnega dela, kakor tudi odpravljanja birokratskih zahtev starega reda.
Nova ustava v bistvu izpolnjuje zahteve tretje točke "Majniške deklaracije 1989".Na splošno je sprejemljiva, ima pa gotove pomanjkljivosti, ki pa niso bistvenega pomena in jo ne diskvalificirajo kot ustavo demokrati čne države. Ustava je pa seveda le okvir, ki postavlja meje v katerih naj deluje država in posluje državna oblast. Nova ustava poleg osnovnih človeški pravic in svoboščin uveljavlja, skoraj bi rekel prvič na slovenskem ozemlju, tudi načelo ustavnosti. To pomeni, da mora biti vsak zakonski predpis in vsako dejanje državne uprave v skladu z ustavo, če ni, je neveljavno.
Ustavni zakon za izvedbo ustave republike Slovenije, ki je bil sprejet in je stopil v veljavo takoj za ustavo, nalaga dolžnost zakonodajalcu, da do 31. decembra 1993 uskladi vso obstoječo zakonodajo z ustavo. Do tega roka ne bo mogoče načeti vprašanja ustavnosti, razen če bi
šlo za človekove pravice in temeljne svoboščine.
Velika nedoslednost ustavnega zakona za izvedbo ustave je, da zahteva za vlado takojšnje izvajanje določb nove ustave, razen člena 117 (zaupnica vladi), sedanjemu zakonodajalcu in predsedstvu republike pa daje dobo enega leta za poslovanje po stari ustavi in starih zakonih obenem z nedemokrati čnim in obsoletnim zborom združenega dela.
Še skoraj dve leti bo trajala doba usklajevanja zakonov, predpisov, državne organizacije in državnega poslovanja z novo ustavo. Ves ta čas bo trpelo gospodarstvo, ker se ne bo moglo zanašati na trden pravni sistem in bo moralo računati z negotovostmi in spremembami. Ta negotovost bo seveda zadrževala prepotrebne investicije.
Podoba je, da je bilo pri sestavljanju nove ustave in ustavnega zakona za izvedbo ustave nekaj političnega spletkaijenja in tendenc, ki so jih gotovi ljudje hoteli uveljaviti za vsako ceno. Preteklost še ni popolnoma preživeta, nekaj je je še v podzavesti.
Slovenski državi se je z ustavo odprla nova pot. Črke ustave so tukaj. Sprašujmo se, če je tukaj tudi duh. Ustavo je mogoče zanemariti, če ni v državljanih in ljudeh na oblasti resnično demokratičnega prepričanja in zavesti. Brez tega Slovenija ne bo pravna država in civilna družba.
Slovenci v svobodnem svetu upamo in pričakujemo, da bo Slovenija v polni meri postala del svobodnega sveta.
SLOVENCI V SVETU SMO UPRAVIČENO RAZOČARANI NAD POLITIČNIMI DOGODKI V DOMOVINI
Od vsepovsod iz sveta kjer živijo Slovenci neprestano prejemam pisma od prijateljev in znancev s skupnim imenovalcem v pomenu: "Levstik, zakaj ne pišes/pišete o tem, kaj se dogaja v Sloveniji - imamo vtis, da se dogodki v domovini ne odvijajo v smeri krepitve in razvoja mlade demokracije..."
Naj takoj povem, da sem se zdaj odločil, da kljub svoji delovni preobremenjenosti v svojem poklicu hotelirja, poskušam po vrsti nanizati nekaj perečih težav, ki se zadnje čase kažejo v domovini in seznaniti rojake po svetu z najnovejšimi dogodki, da se bodo na tej ali kaki drugi osnovi potem tudi sami potrudili, razvoj dogodkov proučili, in temu primerno ukrepali ter, če bo tako potrebno, tudi korigirali svoje stališče do teh dogajanj. Dopuščam seveda možnost, da sem zaradi svoje vpletenosti in s tem prizadetosti, pristranski, da bo poročilo subjektivno, saj na razmere gledam tudi s svojega zornega kota. Obenem na moje gledanje na razmere v Sloveniji vpliva tudi bližina iz katere spremljam te dogodke. Če bo torej katera koli ocena razmer v Sloveniji napačna, bo storjena z najboljšim namenom, v dobro slovenske države in slovenskega naroda. Naj grem zdaj po vrsti:
1. Najprej bom precej kritičen do ravnanja zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, ki postaja vse hujši levičar, predvsem pa se skrajno nekorektno vede do predsednika vlade. Njegovo ravnanje je tudi povzročilo razkol v Slovenski demokratični zvezi (SDZ). Kot posledica razkola je prišlo do odpovedi podpore vladi s strani levičarskega dela razklane SDZ, ki je ustanovil novo stranko: Demokratsko stranko (DS). V DS spadata Še notranji minister Igor Bavčar in minister za informacije Jelko Kacin. V trenutku, ko je njihova Demokratska stranka dala nezaupnico Peterletovi vladi in jo s tem naredila manjšinsko, bi morali vsi našteti ministri dati ostavko. Čeprav jih je Peterle opozoril, da je njihova dolžnost, da zapustijo ministrska mesta v vladi, ki je ne podpirajo, r ,
bili pripravljeni odstopiti. Vsi pa vemo, da bi bilo to v kateri koli demokratični državi prvo, da bi ministri, ki svoie vlade ne podpirajo, storili. Človek ostaja zaprepaščen: če so ti trije ministri tako neizkušeni politiki, se to da razumeti. Ne da pa se razumeti, da tako malo dajo na svojo čast in ponos.
2.	Notranje ministrstvo je, žal, ostalo podaljšana roka udbe, ki se je le preimenovala. Notranji minister Igor Bavčar, ki je tudi najvišji šef preimenovane udbe (zdaj se imenuje Varnostno-informativna služba - VIS) in ki bi moral, tako kot Rupel, odstopiti, saj je prav on predsednik te nove, razkolniške, levičarske Demokratske stranke; on se torej požvižga na svojo čast ter še kar naprej trdno sedi na svojem stolčku. Nimam časa, niti prostora, da bi vam Bavčarja ponovno predstavljal, saj sem prepričan, da ga mnogi dovolj dobro poznajo. Kaj je počel kot urednik študentovskega glasila Tribuna in pozneje v policijski Zakaj ni nikoli dal raziskati, kdo je uničil pretežni del arhiva ozne in udbe. Kar pa je ostalo od omenjenega arhiva, ga drži strogo nadzorovanega. Slovensko ljudstvo še vedno ni bilo seznanjeno s tem, kdo so bili agenti ozne in udbe ter njihovi vohuni, ki so našemu narodu povzročili toliko gorja.
3.	Ker sem že omenjal Igorja Bavčarja, notranjega ministra republike Slovenije, ne morem prezreti njegovega pomočnika Boža Trudna, vodja službe za stike z javnostjo pri notranjem ministrstvu, torej Bavčarjevega porteparola. Omenjeni gospod Truden redno podpisuje komunikeje notranjega ministrstva za javnost. Končno je to njegovo delo. Tako je v petek, 28. februarja v ljubljanskem Delu objavil v "pismih bralcem" odgovor in skorajda opravičilo Jožetu Pahorju, predsedniku komisije za informiranje pri občinskem odboru ZZB NOV iz Nove Gorice, v zvezi z njegovih javnim vprašanjem (Delo, 3. februarja 1992), češ kako, da so dopustili registracijo društva Nova slovenska zaveza. Kot že rečeno, se je gospod Truden zares potrudil in pojasnil borcu Pahorju, kaj vse so ukrenili
predno je prišlo do registracije Nove slovenske zaveze ali "domobranskega društva". Navaja, da so se obrnili na komunističnega zgodovinarja prof. dr. Toneta Ferenca, na Republiški odbor Zveze združenja borcev NOV, skupščinsko komisijo Republike Slovenije za notranjo politiko, ki je potem 5. septembra 1991 obravnavala zadevo. Pregledati je morala tudi zakon o društvih iz Nurnberškega protokola. Prav tako so poklicali na pomoč prof. Borisa Mlakarja iz Instituta za novejšo zgodovino (Gre za Institut, ki se je preimenoval iz Instituta za zgodovino delavskega gibanja). Ko so vse to skrbno preučili, so končno pristali na registracijo Nove slovenske zaveze pod pogojem, da društvo štirinajst točk pravilnika popravi ali črta. NSZ ni preostalo drugega kot da so črtali kar Bavčarjemu ministrstvu ni bilo všeč, če so hoteli, da jih sploh registrirajo. To je očiten dokaz, da ne vlada Peterletova vlada temveč komunisti in zveza borcev NOV. Ta Božo Truden, ki je zgoraj omenjenemu Pahorju poslal ta opravičilni odgovor, je tisti Božo Truden, ki smo ga pred leti, še pod komunistično oblastjo, videli na "okrogli mizi" ljubljanske televizije o politični emigraciji. On je takrat nastopil kot predstavnik udbe oziroma takratnega Sekretariata za notranje zadeve Slovenije. Dokaz, da je bil pristojen za slovensko politično emigracijo, je v tem, ker je na omenjeni "okrogli mizi" navajal nek moj citat, ki sem ga objavil v goriškem Katoliškem glasu, ne da bi pri tem omenjal mene ali časnik. Po vsem povedanem torej lahko rečemo: nič se ni spremenilo v tej demokratični Republiki Sloveniji.
4. Sodna preiskava, ki se je začela v letih 1981 - 82 proti meni in še petim ljudem, je bila, kakor je splošno znano "zrežirana" s strani udbe. Tožilec v tem "sodnem" hitro popraviti razpadajočega sistema. Peterle pa bi si v opoziciji nabral nove glasove, ki si jih pri vodenju vlade ne more, saj ljudje za slab gospodarski položaj pač
obtožujejo njega.	dalje na str. 3
VELIKONOČNI ŽEGEN.
Na veliko soboto nosimo k žegnu.To je na splošno ženko opravilo.
V posebno oddaljenih krajih blagoslovi
jedila kar gospodar sam, drugod pa jih blagoslovi duhovnik pri kapelicah, v podružnicah in v župnijskih cerkvah. Že dolga stoletja do danes se je "žegen" le malo spremenil.Med jedrni so: potica, meso, jajca, hren. Hren spominja na Jezusovo bridko trpljenje, trnjevo krono in žeblje na križu.Pirhi, simbol Jezusovih kapelj krvi, imenujejo jih tudi pisanke ali pisanice, ker so popisani in orisani z raznimi lepimi omamen t i. Meso po-meni telo. Navadno je to gnjat, pleče ali pa klobase. Od mesa je za Veliko no6 največja dobrota"želodec." Potica (kruh) je simbol
rodovitnosti, pomladi in življen-ja. Verne slovenske matere ne bodo nikoli pozabile opomniti svoje otroke na tako globoke pomene po-sameznih
velikonočnih jedi. Tako poučeni bodo s spoštovanjem uživali velikonočni žegen, pa naj bo to na veliko soboto , ali šele na veliko nedeljo zjutraj. Tako žegen ne bo samo snovno uživanje, marveč bo pravi sveti obed.To bo prava hvalnica Odrešeniku božjemu po apostolovih besedah:" Ali to-rej jeste ali pijete, vse delajte
v božjo slavo!"
To help you fill out your income tax return
Extended hours
From February 24 to April 30, we offer an "after hours" phone service from 5 p.m. to 9 p.m., Monday through Thursday.
You can also call T.I.P.S. Info-Tax, our automated phone service, 24 hours a day, 7 days a week, for recorded information on selected topics.
No-calculation returns
To make things easier, we've designed two simpler tax returns that don't have any calculations.
These optional returns are great for people with straightforward tax situations. If you're under 65, you can use the "Short." If you're 65 or over, the "65 Plus" is for you. Whatever return you use, you should fill out only one.
Make sure your return is not delayed
Lots of people fill out their tax return with great care, only to miss details that can make all the difference. For example, if your address is incomplete or incorrect, your refund could be delayed or sent to the wrong place.
If you will be moving, write the new address on your return, or if you don't know it yet, please call us to let us know as soon as you can so we can update your file.
1+1
Revenue Canada Taxation
Another important detail is attaching all the slips and receipts that support your claims for credits and deductions. If any are missing, your return may get held up while we contact you for the information.
We're making it easier.
Revenu Canada Impôt
Canada
SLOVENCI V SVETU SMO UPRAVIČENO RAZOČARANI
NAD POITIČNIMI DOGODKI V DOMOVINI... nadaljevanje s str. 2
postopku je bil udbovec Ivan Eržen, načelnik SDV (Službe državne varnosti) Ljubljana-mesto. Po dveh letih je bila ta sodna preiskava prekinjena in odložena. Kljub moji pritožbi in zahtevi, naj jo nadaljujejo, tega niso storili. Kar pa je zdaj zanimivo, je farsa, ki se jo gre sedanja demokratična oblast v Sloveniji: Po desetih letih je namreč sedanja oblast takratno sodno preiskavo obnovila; seveda še vedno po Kazenskemu zakoniku Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki pa je že nekaj časa ni več. Slovenija še vedno nima svojega kazenskega zakona in tako sodstvo še naprej deluje po komunističnih zakonih Jugoslavije. Zaradi tega grozi meni in še petim ljudem aretacija in sodni postopek, če se vrnemo v domovino. Nekatere priče pri tej preiskavi so že izjavile, da so morale pričati pod pritiskom in grožnjami udbe tako, kakor so želeli "režiserji" sodnega postopka. Sedanje pravosodje v Sloveniji pa še ni preverilo resničnosti takratnih lažnih pričevanj proti meni.
5. Glede Svetovnega slovenskega kongresa naj povem, da se je ta institucija že rodila invalidna. Dovolj je, da
pogledaš, kdo sedi v vodstvu te organizacije in že ti postane vse jasno. Z eno besedo: Svetovni slovenski kongres ne more biti merodaien predstavnik Slovencev po svetu, še najmanj pa slovenske politične emigracije. Predstavniki Svetovnega slovenskega kongresa niso uspeli ali niso bili sposobni doseči:
a.	samodejno priznanje slovenskega državljanstva slovenski politični emigraciji, ki je bila prisiljena, da si ohrani življenje, zapustiti domovino. Zdaj nimajo slovenskega državljanstva, čeprav je jasno, da jim to pripada že z rojstvom v Sloveniji. Tega državljanstva jim zato ne more nihče odvzeti. Toda zakon o državljanstvu pod sedanjo, demokratično oblastjo pa nalaga Slovencem po svetu, da morajo za državljanstvo prositi in predložiti celo goro birokratske dokumentacije.
b.	volilne pravice - torej soodločanja pri prihodnji usodi slovenskega naroda.
To sta dva dokaza, da je anahronistično telo, Svetovno slovenski kongres, imenovano, nemerodajno za predstavljanje in zastopanje Slovencev po svetu.
6. Glede vlade Lojzeta Peterleta je treba reči, da je to vlada, ki ne vlada, oziroma ni nikoli vladala, saj so ji komunisti in njihovi dediči to spretno onemogočali in dejansko oni vladali. Namesto da bi slovenska vlada
začela z nekakšno »seveda politično - "kontrarevolucijo", se je ustrašila besede "revanšizem", ki jo je spretno zlorabljala žveza borcev, ki jo je tudi lansirala. Obnašanje predsednika vlade prof. Peterleta se mi zdi poniževalno. Nujno bi moral odstopiti že pred enim mesecem, čim je ugotovil, da je v manjšini. Tako bi ohranil image vlade, ki ji predseduje, ohranil pa bi tudi svoj politični image in svojo zasebno pokončnost. Ko je pozval tri ministre, ki ne podpirajo vlade, naj odstopijo (gre za ministre nove Demokratske stranke) in ti tega niso storili, bi moral odstopiti on. Namesto tega se je skušal poniževalno pogajati o sestavljanju nekakšne vladne koalicije s prenovitelji, nasledniki Zveze komunistov Slovenije. Dr. Ciril Ribičič, predsednik SDP - Socialdemokratske prenove mu je rekel "ne". Obrnil se je še na Školjčeve "komsomolce" in Žakljeve socialiste, ki so mu oboji dali "košarico". To seveda niso zgolj moje ugotovitve; o tem so poročali tudi mediji in vsi s katerimi sem izmenjal mnenja delijo z menoj željo, da bi Peterle že enkrat nehal s tem poniževanjem in samosmešenjem. Ko bi vsaj zdaj odstopil, bi imeli dediči komunistov povsem dovolj časa, da se do volitev politično onemogočijo, saj ni mogoče na
ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE
KNJIGA 5
MLADINSKA KNJIGA, LJUBLJANA 1991
Dr. Ing. V.J. Bratina
KAJ SLOVENCI V DOMOVINI BEREJO?
UVOD
V letih po zadnji vojni so se na knjižnih policah slovenskih knjigarn prikazale številne enciklopedije, obsegajoče v velikih primerih vrsto zajetnih knjig. Npr. Enciklopedija Slovenije (ES) ali Enciklopedija Jugoslavije, obe v slovenščini, originalno načrtovani v obsegu 10 do 12 knjig. Ali v hrvaščini pisana impozantna Likovna enciklopedija Jugoslavije, v dveh knjigah, Zagreb 1984.Ne smemo prezreti važnega vira informacij, to je dve debeli knjigi obsegajoče delo: Leksikon, Narodnooslobodila čki rat i revolucija u Jugoslaviji 1941-1945, Beograd, Ljubljana 1980(LNORiRJ). Knjigi sta sicer pisani v srbskem jeziku, toda transkribirani v latinico.
Enciklopedije so vedno monumentalna dela, kjer spretni uredniki organizirajo celo mrežo številnih strokovnjakov. Torej izhajajo zelo redko, ta ES je sploh prva slovenska nacionalna enciklopedija v vseh časih. Upam, da se ne motim. Podatki v enciklopedijah morajo biti točni, 'stokrat' kontrolirani, objektivni - sine ira et studio, kot bi rekli stari Rimljani - in skoro suhoparni, brez nepotrebnih besed, priporo ča se 'telegrafski' stil. Enciklopedije niso romani! Namen nacionalnih enciklopedij kot je ta ES je, da predstavi narod, v tem primeru slovenski narod, njegovo zemljo, zgodovino, znanost, kulturo, itd. Vsa ta enciklopedija je le človeško delo, torej nepopolna. Kot sem že večkrat trdil je najbližja idealu nacionalne enciklopedije - vsaj zame -dobro znana Encyclopaedia Judaica, Jerusalem, v 16 mogočnih knjigah, zadnja izšla 1. 1972, pred dvajsetimi leti. Sledila ji je vrsta dopolnilnih knjig, kot je to navada pri večini enciklopedij. Za moj okus je ta enciklopedija tako popolna, da jo vedno uporabljam, bi rekli kot 'yardstick', s katerim presojam druge nacionalne enciklopedije. Čeprav je neka sličnost med Slovenci in Judi v tem, da so oboji raztreseni po vsem širnem svetu in, da pripadajo diametralno nasprotnim ideologijam, so Judje mnogo bolj številni in dolga vrsta Nobelovih nagrad je močan dokaz judovske intelektualne višine, da o dominantnem položaju v umetnosti sploh ne govorim. So pač, kot je že v Bibliji zapisano, 'izvoljeni narod'!
ES: SPLOŠNO
Torej ES! Omejil se bom le na zadnjo, to je peto knjigo, kije pred kratkim izšla. Bilo bi preveč ambiciozno spregovoriti kar o vseh petih knjigah ES, ki so do sedaj izšle. Se niti ne spomnim, ali pa sem prezrl, da bi kdo v Sloveniji ali tujini detajlno analiziral vsebino prvih štirih knjig. Torej peta knjiga ES! Obsega nekako 400 strani , prav kakor prve štiri, imamo do sedaj že okoli dva tisoč strani ES! Vsebuje material od gesla 'KARIKATURA' do 'KREISOVA, Josipina'. Oprema je zelo dobra, lepo vezana knjiga večjega formata, papir je kvaliteten, tisk je prijeten, reprodukcije številnih črno-belih in barvnih ilustracij večinoma izredno dobre, vsekakor impozantna knjiga, ki jo človek s ponosom postavi v svojo knjižno polico.
Našteva kar osem strani urednikov, piscev člankov in drugih sodelavcev. Vsebuje tudi dve strani in pol razlage kratic; veliko teh izvira iz časov NOB in po NOB. Zelo koristen seznam, je treba priznati, ker le malo Slovencev, posebno v tujini, še ve, kaj pravzaprav pomenijo kratice, ki jih v ES kar mrgoli, kot npr. KNOJ (Korpus narodne obrambe Jugoslavije), ali SKOJ (Savez komunisti čke omladine Jugoslavije), tudi kratica OZN A je razložena: Odeljenje zaštite naroda, kar je seveda OZN, dodali so še en 'A' ali 'a' zaradi lažje izgovoijave in pa, da ne bi bilo zamešavanja z OZN (Organizacija združenih narodov). Hvalevredno je tudi, da so v tekstu značaj, vloga in naloge KNOJ podrobneje razložene. Tega seznama kratic ne smemo podcenjevati. Njegovo važnost bomo razumeli, če pomislimo, da bo z njegovo pomočjo in ustreznimi razlagami postala laže razumljiva tudi mlajšemu rodu, predvsem v tujini, nad vse bogata zakladnica obširne partizanske literature. Kot ne morete brati dr. Ivana Preglja brez vsaj rudimemarnega znanja latinščine, tako vam je brez poznanja ustreznih kratic partizanska literatura s sedmimi pečati zapečatena knjiga!
SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
646 Euclid Ave., Toronto M6G 2T5 Tel. 532-4746
747 Brown's Line, Toronto, Tel. 252-6527 John E. Krek's Slovenian Credit Union
OFFICE HOURS MONDAY 10 a.m.-TUESDAY WEDNESDAY THURSDAY FRIDAY SATURDAY
10 a.m. 10 a.m. 10 a.m.. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. - 1 p.m.
4 p.m. 8 p.m. 4 p.m. 8 p.m.
NEW TORONTO TUESDAY	1 p.m. - 8 p.m.
THURSDAY 1 p.m. - 8 p.m. FRIDAY	10 a.m.-8 p.m.
SATURDAY 9 a.m. - 12 noon
BITI ČLAN HRANILNICE — JE V KORIST TEBI IN V POMOČ PRIJATELJU!
DEDISC1NA PRETEKLOSTI
Vzemimo npr. na strani 31 geslo: KAVČIČ, Stane -citiram-(Ljubljana, 30. 10. 1919 - 27. 3. 1987), politik. Še pred 2. sv. v. je deloval v sindikatih, član KP od julija 1941 .Med NOB je bil sekretar OkKKP Vrhnika, sekretar PK Skoja za Slovenijo, član CKSkoja in v CKKPS zastopnik mladine. Krajši čas seje šolal vSZ. Po osvoboditvi je bil mdr. organizacijski sekretar CKKPS (1945-49), podpredsenik Prezidija ljudske skupščine LRS (1949-50), podpredsednik ISSRS (1951-56), sekretar GOSZDL Slovenije (1956-58), predsednik republiškega sveta ZSS, predsednik ideološke komisije CKZKS (1963-66), predsednik ISSRS (1967-72). Bil je tudi član najvišjih organov ZKJ in ZKS, mdr. član KCKZKJ (1966), član predsedstva CKZKS (1967-69) in predsedstva ZKJ (1969-72). Je avtor dela Samoupravljanje I-IV (1964, 1965,1967),političnih in gospodarskih razprav ter postumno izdanega Dnevnika in spomini (1988). Nosilec partizanske spomenice 1941...itd. Konec citiranja! Boste morali priznati, da bi brez ustreznega seznama kratic bilo to branje kar trd oreh za povprečnega Slovenca, ki se ni nikoli dokopal do vseh globin partizanske terminologije. Veijetno bi neuki gledal v te kratice še bolj debelo, kot je pogledal kralj Baltazar v daljnem Babilonu, ko so na razkošnem banketu, ki gaje priredil, prsti človeške roke začeli pisati po steni kraljeve palače aramejske besede: Mene, mene, tekel, parsin! Te usodne besede so se seveda nanašale na dobo kralja Baltazarja, toda, vsaj zdi se tako, imajo kar trajno veljavo. Brez težav bi jih apliciral na najnovejši čas.
Bral sem, sam ne vem kje, da profesorja Rebulo iz Trsta moti kratica NOB (Narodnoosvobodilni boj). Takole piše dr. Rebula: "Esej pisca katoličana, ves kakor potica z orehi naboden s kraticami NOB." Mimogrede, tudi ta peta knjiga ES je 'kakor potica z orehi nabodena s kraticami NOB'in še z mnogimi drugimi, kot dokazujev zgoraj citirano geslo. Bogato nabodena! Pa še en 'mimogrede'! Šolan v znanstveni metodologiji sem takoj posegel po treh kuharskih knjigah. Po treh, delno, da več kot zadostim starozavezni postavi glede števila prič in, ker 'tres faciunt collegium'! Tradicionalna Slovenska kuharica (Kalinškova) 1952,Sodobna kuharica (A. Grum) 1967,in Nova velika kuharska knjiga (R. Góock) 1968. Potica? Orehova potica! Prva govori o drobno zrezanih orehih, drugi dve uporabljata izraz: zmleti orehi. Zadnja ima tudi ilustracijo potice, delno prerezane. Ne vem, toda 'z orehi nabodena potica'? Mogoče je to 'iicentia poética', pač umetniški vidik in znanstveni vidik! Dalje piše profesor Rebula: "Namesto NOB naj bi krščansko pero napisalo partizanski boj in tako, brez polemičnosti, ostalo bolj pri resnici." Res ne vem, toda upajmo, da bo zgodovinar strokovnjak pisal zgodovino, in dal vsaki stvari svoje pravo ime; če bo pero krščansko ali ne, ni važno, važno je, da bo objektivno. Seveda to je ideal. Praksa pa je, da zmagovalci pišejo in po svoje prirejajo zgodovino!
Vsekakor en sam izraz, npr. NOB bi igraje zamenjali, toda NOB ni osamljen, je celo besedišče! In te kratice, vsaj tako se zdi, so integralen del slovenske zgodovine novejše dobe. Uporabljali so jih vsi v OF, ne samo KPS, ampak tudi tkim. sokolska veja in krščanski socialisti z Edvardom Kocbekom na_ čelu. Vzemite npr. sovjetski primer, kratica ČEKA. Zelo nedolžno, Črezvičajnoja komisija, Izredna komisija! Toda ime je zgodovinsko in s čim naj bi se zamenjalo? Iz ČEKE se je razvila GPU, iz te pa OGPU, iz te NKVD, ki se je razdelila v NKVD in NKGB, iz NKVD se je razvila MVD, iz NKGB pa MGB. Ti sta se združili v MVD, iz katere se je rodila KGB, ki se sedaj zopet nekako reorganizira. Vse to so kratice povsem krotkih ruskih besed, vse te organizacije so imele približno iste metode in naloge, toda ne kaže imen zamenjavati. In nihče ne bo trdil, da je npr. Beria posedoval krščanske kreposti v večji meri kot njegovi predhodniki Džeržinski, Ježev in Jagoda.
Treba je tudi pomisliti, da so Slovencem v Kanadi dobro poznane kratice kot GST, RRSP, IT, TTC, ICU, IV, itd., se pa love že z enostavnimi kraticami kot VOS (Varnostnooveš čevalna služba) ali VDV (Vojska državne varnosti).
NAKLADA
Kot ljubitelja lepe knjige me zelo moti upadanje naklade. Prve štiri knjige so izšle v nakladi 30 tisoč izvodov, ta zadnja, peta pa le v 22 tisoč primerkih. Torej osem tisoč manj! Vzrok? Ne vem! Toda gotovo ste že opazili, da postajajo slovenske knjige izredno drage. Če moremo verjeti poročilom in raznim statistikam o povprečni plači v Sloveniji, bi se reklo, par malo boljših knjig, pa je šla mesečna plača! Mogoče je to vzrok? Mi smo pač vajeni angleških knjig in te so večinoma veliko cenejše kot ekvivalentne slovenske, če izvzamemo strokovne knjige, toda to spada pod 'business expenses' in je 'income tax deductible'. Seveda je ponatis vedno mogoč, toda je majhen problem z ilustracijami v barvah. Kot gotovo veste je založnica, Mladinska knjiga in Geodetski zavod SRS, ponatisnila znani Atlas Slovenije, ker je pač pošel. Pravi zbiralec (collector) ima seveda obe izdaji in bo igraje opazil, daje druga za las manj kvalitetna kot prva. Npr. v drugi izdaji tiste rdečkaste izohipse, ki se prerivajo v gneči po planinah, posebno po triglavskem pogorju, kar nekam 'pisano'gledajo.
ES. MALO BOU PODROBNO
Ker ta knjiga obsega besede, ki se začenjajo s črko 'K',je pač tako naneslo, da v njej najdemo geslo: Katoliška cerkev in geslo: Komunisti čna partija! Po 'naše' bi rekli, da sta v tej knjigi postali Katoliška cerkev in Komunisti čna partija 'strange bedfellows'! 'Katoliška cerkev' se razteza preko devetih strani, če pa dodamo še druga gesla kot: 'Katekizem'. 'Katolicizem'. 'Katoliška akcija', itd. dobimo pa kar dvanajst strani. Komunizem in razne komunistične partije so obdelane na 14 straneh, gesli: 'Komunisti čna partija Jugoslavije' in 'Komunistična partija Slovenije' pa na enajstih.
Kdor bi nameraval bolj temeljito analizirati gesla te pete knjige, bi moral biti kos polihistorja, pa tudi časa bi moral imeti na pretek. Nisem ne prvo, pa tudi drugega nimam, zato bom le na kratko preletel nekaj gesel.
NARODNOOSVOBODILNI BOJ DOBA IN DEDIŠC INA
Tudi v tej knjigi ES je, prav tako kot v prvih štirih knjigah, veliko gesel povezanih s časi, dogodki, kraji in osebami, ki so izstopali oz. so izstopale v času NOB in v času po osvoboditvi, ko je zmagovito zavezniško orožje zrušilo italijansko-nemško- japonsko koalicijo. Tako sovtej knjigi omenjeni visoki predstavniki OF, člani IOOF, poveljniki raznih partizanskih vojaških formacij, poedini borci-heroji, kraji, kjer so potekale pomembnejše borbe z italijanskim oz. nemškim okupatorjem, itd. V tej knjigi, obsega pač črko 'K',najdemo poleg sestavkov o KP Avstrije. KP Italije, obširnih razprav o KP Jugoslavije. KP Slovenije, časopisa 'Komunist'. Komunistic ne univerze narodnih manjšin zahoda (v Moskvi) in Komunizma, tudi podrobnejše podatke o poedinih vidnejših članih KPS, ki so igrali važnejše vloge za časa NOB in kasneje do novejše dobe. Poleg že omenjenega Staneta Kavčiča najdemo imena kot Boris Kidrič. Boris Kraigher. Sergei
Kraigher, tudi Milo Kilibarda je omenjen. Res, bil je Črnogorec, ne Slovenec, toda bil je komandant^ Šercerjeve brigade in kasneje načelnik GŠNOV in POS, oz. GŠJA za Slovenijo. Je tudi nosilec partizanske spomenice 1941, torej vreden omembe v ES! Edvardu Kocbeku je posvečen skoro dve strani dolg članek z navedbo obširne literature. Kocbek je omenjen kot pesnik in politik. Ne spoznam se na poezijo, ne na politiko. Toda v Ljubljani so mi zatrjevali, da je bil Kocbek največji slovenski pesnik svoje dobe. To me je nagnilo, da sem zavil v knjigarno in si nabavil dve lepo vezani knjigi njegovih pesmi. Pač 'collector'! Drugi so mi zatrjevali, v Ljubljani in Sloveniji, da je prav Kocbekova zasluga, da so se OF v tako velikem številu pridružili tkim. krščanski socialisti in, da je torej šele s Kocbekovim sodelovanjem postala OF tista množična organizacija, ki je zajela najširše plasti proletariata, to je slovenskega delovnega ljudstva in izobražencev, ki so končno kot združena partizanska vojska premagali okupatorja in popeljali Slovenijo v svobodo. In to kljub močni opoziciji anglo-ameriških plutokratov, ki so poizkušali vsiliti Jugoslaviji in Sloveniji kapitalisti čni sistem in uvesti znano 'free market economy' vladajočo na Zapadu! Celo sam Churchill je, kot piše v tretji knjigi 'British Foreign Policy in the Second World War', moral priznati: "We have indeed done everything in our power to influence evolution in Yugoslavia in the manner which we thought right.... that events have so far disappointed my best hopes and that there is much which is happening in Yugoslavia that I regret but am unable to prevent."
Malo vem o Borisu Kidriču, čeprav je bil študent ljubljanske univerze prav tako kot jaz, toda menda je preživel veliko časa v tujini in gaje bilo redko videti. Mnogi drugi vodje osvobodilnega boja, tudi študentje univerze, so bili seveda moji dobri znanci. Njegovo ilegalno ime je bilo Peter. Končno povsem krščansko ime, le, daje Boris bolj slovansko. O Borisu Kidriču samo eno zgodbo! L. 1945 na poti v Dolomite sem spotoma obiskal svojega prijatelja V. Truhlarja, ki je bil z ljubljanskim semeniščem v Praglia, bil je tam spiritual, to bo menda nekaj takega kot duhovni vodja. Seveda Dolomiti so tisti pravi Dolomiti, z Marmolado kot najvišjim vrhom, tam v deželi, ki se italijansko imenuje Alto adge, po nemško pa Sudtirol. Torej ne tisto hribovje blizu Ljubljane, Polhograjski dolomiti, ki leže točno na sever od Horjula, Zaklanca in Polhovega gradca! Seveda ti zadnji, Polhograjski dolomiti so za Slovence veliko bolj važni kot italijanski Dolomiti. Po njih je namreč dobila ime 'Dolomitskaizjava', s katero sta se 1. 1943 obe večji grupi v OF, to je sokolska in krščansko socialistična obvezali, da prepuste vodstvo Osvobodilnega boja KPS, ki se je že izkazala kot avantgarda v boju proti okupatorju. Medtem so začeli opuščati ime Dolomiti. Avtoritativni Atlas Slovenije takole piše: "Od tod izhaja ne povsem ustrezno 'turistično' ime Polhograjski dolomiti, ki ga strokovnjaki odsvetujejo." In dalje: "Razgibano zemeljsko površje - včasih še slišimo zanj oznako Rovte-.." Na zemljevidu samem je zapisano: Polhograjsko hribovje. Kljub vsemu bo verjetno Dolomitska izjava obdržala svoje ime, je pač historično. Končno, Hribovska izjava bi še nekako šlo, toda Rovtarska izjava bi bilo pa žaljivo za tako važno listino!
Pa nazaj v Praglia! Srečal sem se takrat, bilo je poleti 1945,tudi z univerzitetnim profesorjem Matijo Slavičem. Beseda je dala besedo, pa dr. Slavič nenadoma reče nekako: "Drugi teden odhajam v Slovenijo. Pisal sem profesorju Francetu Kidriču glede tega. Nedokončani rokopis sv. pisma me čaka v Ljubljani. To je moje življenjsko delo, prevod Stare zaveze! Profesor Kidrič je že govoril s svojim sinom Borisom Kidričem in ta mi je zagotovil, da se lahko vrnem in, da bom imel vse možnosti, da slovenski prevod Stare zaveze dokončam." Sveta nebesa, sem si mislil, ta je pa prav tako naiven, kakor je učen! Boris Kidrič, to je samo vodstvo KPS naj bi bilo zainteresirano na slovenskem prevodu Stare zaveze! Veliki revolucionar naj bi želel brati sv.pismo v svojem materinem jeziku?! Vse, kar je prav!
Končno, zakaj ne? Saj je tudi sam bognasvaruj, kot beremo v evangeliju po Mateju in Luki, Marko je bolj redkobeseden, s pridom prebiral Staro zavezo. Če ne bi mu hitro zmanjkalo citatov, ko sta se tam v divji puščavi merila s Kristusom, kdo bo eden drugega dobesedno 'nadmudriP. Vendar sem imel pomisleke! Vedel sem, da je učeni profesor hodil po Sinaju, bil v samostanu sv.Katarine, pa sem si mislil, le zakaj je prelistaval tiste starodavne rokopise, mesto, da bi veliko svetnico prosil za pravo, krščansko pamet! Ha, ljudska oblast ga bo po povratku zaprla za vse večne čase, njegov dragoceni rokopis pa bo doživel usodo Dalmatinove Biblije, da o Cankarjevi Erotiki sploh ne govorim. Ljudska oblast bo nemara še ponovila iz La Boheme: "Ma dura poco!", ko bodo plameni v kaminu požirali Mojzesove knjige, sodnike, preroke, kralje z Visoko pesmijo vred. Končno, kdo bi ljudski oblasti zameril, saj je še sam knezoškof dal metati v ogenj Dalmatinovo Biblijo, sam knezoškof! Kaj naj bi zadrževalo utrjene komuniste, ko zanje sv. pismo ni nikako od Boga razodeto izročilo, ampak zanimiva zbirka starodavnih, čeprav zelo klasičnih pravljic, bajk in mitov srednjega Vzhoda?
Bili smo že v Kanadi, ko so v Torontu prodajali tri debele, krasno v usnje vezane knjige: Sveto pismo stare zaveze, iz hebrejskega jezika prevedel Dr. Matija Slavič, založil Lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru, 1958.Tristo samih....,sv. pismo v resnici, Slavičev prevod! Okamenel sem kot Lotova žena! Boris Kidrič je držal besedo! Kot se reče, neverjetno ali resnično! Škoda da veliki revolucionar ni dočakal izdaje sv. pisma, za katero je dal v imenu KPS svoj: Nihil obstat! Umrl je pet let poprej, drugače bi mogel vse tri knjige vzeti s seboj na tisto neznano potovanje preko reke Stiks v grozljivi Hades!
Vsekakor ES mu je posvetila skoro stran in pol. Izredno razgibano, nelahko politično življenje. Prepričan borec za ideje komunizma, nekako fanatično zagrizen, skoro romantic'na navezanost na Marksove, Leninove, mogoče celo na Stalinove ideje in nauke. Močna osebnost za časa NOB-a, kot berem: "Kot politični sekretar OF je bil njen dejanski voditelj; vodil je seje IO, pripravljal osnutke razglasov in sklepov....itd.In zopet: "Vzač. 1943je bil skupaj s Kardeljem glavni sooblikovalec in propagator 'Dolomitske izjave'." Kot tipični človek internacionale se je rodil na Dunaju, umrl v Beogradu in pokopan je v Ljubljani. Menda je imel levkemijo. Kot piše ES: "Umrl je spomladi (1952) in bil pokopan v Ljubljani kot eden najbolj uglednih voditeljev KPJ in simbol socialistične gospodarske ureditve."
Ko smo že pri politikih in Kidričevi familiji še njegova žena: Kidrič. Zdenka - Marjeta. Bo kdo pomislil, da je kot ženska pač igrala v osvobodilnem gibanju, kot se reče 'po naše': "she was playing second fiddle". Nikakor! Takole piše v ES: "...odavgusta (1941) pa je po ustanovitvi VOS (Varnostno-obveš čevalna služba) vodila njegovo centralno komisijo. Marca 1942 so jo it. oblasti aretirale, vendar jo je VOS aprila osvobodil. Iz Ljubljane je maja 1943 odšla na osvobojeno
ozemlje.....Spomladi 1944 je delala krajši čas v Ozni,....Bilaje mdr.
članica CKKPS, COSZDL in sveta federacije. Nosilka partizanske spomenice 1941 in reda narodne osvoboditve." Njena rešitev izzapora, izredno dobro organizirana in uspešna akcija, je visoko dvignila ugled VOS, tudi pri nevernih Tomažih. Kogar VOS bolj podrobno zanima, bo pač moral počakati par let, ko bo v ES obdelana črka 'V'. Je pač bolj tam na koncu abecede. Kdor je neučakan, pa naj poseže po
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
PRIZNALE REPUBLIKO SLOVENIJO
THE WHITE HOUSE Office of th« Press Secretary
For Immediate Release '	—— April 7, 1992
STATEMENT BY THE PRESIDENT U.S. RECOGNITION OF FORMER YUGOSLAV REPUBLICS
The United State« recognises Bosnia-Hercegovina, Croatia« and Slovenia as sovereign and independent state* and will begin immediately consultations to establish full diplomatic relations. The United States accepts the pre-crisis republic borders as the legitimate international borders of Bosnia'-Hercegovina, Croatia, and Slovenia.
We take this step because w« are satisfied that theae states meet the requisite criteria for recognition, We acknowledge the peaceful and democratic expression of the will 0t citizens of these statea for sovereignty.
We will continue to work intensively with the European Community and its member states to resolve expeditiously the outstanding issues between Greece and the republic of Macedonia* thus enabling the U.S. to recognize formally the independence of that republic as well. The United states will alio discuss with the governments of Serbia anc Montenegro their interest in remaining in a common state known as Yugoslavia.
in light of our decisions on recognition, the U.S. will lift economic sanctions from Sasnia-Hercegovina, Croatia, Macedonia, and Slovenia. Sanctions were applied to Yugoslavia on December 6, 1991. we will lift sanctions against Serbia and Montenegro contingent on Belgrade's lifting the economic blockades directed against Bosnia-Hercegovina and Macedonia. The UN arms embargo remains in effect.
It has been U.S. policy throughout the Yugc.Uav crisis to accept any resolution arrived at peacefully, democratically, and by negotiation. The United states strongly supports the UN Peacekeeping Plan, as worked out by Cyrus Vjnce, and the full deployment of the UN peacekeeping force, w« continue to support the EC Peace Conference as the indispensable forum for the parties to reach a peaceful settlement of their dispute and to establish the basis for future relations, 'J.S. recognition is without prejudice to any future association Yugoslav successor states might agree to establish.
The United States views the demonstrated commitment of the emerging states to respect borders and to protect all Yugoslav nationalities as an essential element in establishing full diplomatic relations. Equailyi we view such a commitment by Serbia and Montenegro as esseritial to proceed in discussions on their future status.
The deployment of the UN peacekeeping fbrce, the continuation of the EC Peace Conference, and the process of international recognition offer all of the former Yugoslav republics an historic opportunity to reject decisively the tragic violence which has marked this crisis. Continued commitment to peaceful dialogue should lead toward reconciliation, toward integration within Europe, and toward cordial and productive relations with the United States. The united States will continue to work to achieve these goals.
AMERIŠKI SENATOR DOLE
POZDRAVLJA PRIZNANJE
REPUBLIKE SLOVENIJE
Senator Dole statement on recognition v	v	v
Čeprav bi 2eleli, da bi to priznanje prišlo prej, kot je, ga vendar pozdravljamo z največjim veseljem.
Slovenci so plačali ceno za svobodo lanskega junija, ko so se postavili po robu brutalnemu napadu zvezne vojske; v preteklih osmih mesecih so Hrvati plačevali
y	v	v
težko ceno za svobodo; prav v teh trenutkih pa , na žalost, plačujejo tudi prebivalci Bosne in Hercegovine svojo ceno za svobodo.
Iskreno upam, da bo priznanje Združenih držav, voditelja svobodnega sveta, pomenilo začetek konca nasilja na ozemlju nekdanje Jugoslavije, tako da si bodo ljudje v Hrvaški, Sloveniji in Bosni in Hercegovini slednjič lahko v/niru prizadevali za svoje cilje in sanje.
KDAJ JE BILA USTANOVLJENA OSVOBODILNA FRONTA
Razni pisci iz vrst Komunistične partije in bivših partizanskih borcev trdijo, da je bila O.F. ustanovljena dne 27. aprila 1941. Tudi je slišati trditev, da so se tedaj pridružili O.F. vsi Slovenci ne glede na svoje versko, idejno in politično pripadnost. Obe gomji trditvi sta popolnoma neresnični. O.F.ni bila ustanovljena 27. aprila 1941,ampak je bila tedaj v Vidmarjevi vili pod Rožnikom ustanovljena "Protiimperialistična fronta" .naperjena predvsem zoper Angleže in tudi druge zapadne zaveznike. Takrat je bila namreč nacistična Nemčija, ki je okupirala skupaj z Italijo Jugoslavijo, povezana z obrambno in prijateljsko pogodbo s Sovjetsko zvezo. Pod imperialistično silo so tedaj označevali vsi zgolj zahodne zaveznike. O.F. so ustanovili šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. O tem piše uradni partijski zgodovinar dr. Tone Ferenc v svoji knjigi "Ljudska oblast na Slovenskem -Država v državi" na straneh 7 in naslednjih, v katerih je točno povedano, da je bila O.F. ustanovljena in njen program javno objavljen šele po 15. juniju 1941. Druga neresnična trditev pa je v tem, da naj bi se Slovenci ne glede na versko, idejno in politično pripadnost pridružili tej O.F., ki jo je ustanovila Komunistična partija. Kot znano katoliški Slovenci s KPS niso nikdar sodelovali zaradi njene totalitarne in proti verske usmeijenosti. Pri tem je treba opomniti, da so bili prav katoličani glavna tarča vseh grozovitosti, ki so se v letih 1941/45 dogajale na Slovenskem. Komunistična partija se je v teh letih strahotno razdivjala nad katoliškim življenjem, nad katoliško Cerkvijo in nad katoliškimi institucijami. Tako silno preganjena in uničena ni bila nobena verska skupnost v Evropi kot se je godilo na Slovenskem. Popolnoma neresnična je torej trditev, da bi slovenski katoličani začeli sodelovati dne 27. aprila 1941 pri Protiimperialistični fronti in tudi pozneje ne pri O.F.. Na omenjenem ustanovnem sestanku je v imenu katoličanov (brez vsakega pooblastila) nastopal krščanski socialist Tone Fajfar, o katerem so njegovi dobri poznavalci trdili, da je bil že nekaj let prej član komunistične partije. V tistem času sta bila v Sloveniji znana krščanska socialista prof. Edvard Kocbek in dr. Aleš Stanovnik. Teh dveh pa na tem ustanovnem sestanku ni bilo, ker je sklicatelj in predsednik komunistične partije, Boris Kidrič, povabil na ta sestanek samo člane komunistične partije in nekatere iz vrst levih Sokolov in nekaj avantgardnih intelektualcev. Vsa imena zborovalcev iz ustanovnega sestanka Protiimperialisti čne fronte navaja dr. Ferenc v že omenjeni knjigi.
Ob tej priložnosti naj omenim, da so se katoliški Slovenci ob napadu nacistov in fašistov na Slovenijo dobro zavedali kaj je njihova dolžnost. Dne 27. aprila 1941 so se zbrali predstavniki mladinskih katoliških organizacij v "Delavski zbornici" v Ljubljani in so tam ustanovili prvo protiokupatorsko bojno organizacijo z
PRVA PROTIOKUPATORSKA BOJNA SKUPINA NA SLOVENSKEM
Dne 27. aprila 1941 - torej točno pred 50 leti! - je bila v Ljubljani v prostorih Delavske zbornice ustanovljena prva protiokupatorska bojna skupina, ki sije nadela ime "Slovenska legija".
imenom "Slovenskalegija".Kmalu nato so tudi Sokoli,ki niso sprejeli sodelovanja s Komunistično partijo, ustanovili "Sokolsko legijo". Poleg teh so nekateri domoljubi ustanovili še eno protiokupatorsko organizacijo, ki se je imenovala "Narodna legija". Vse te tri legije so bile v vrhu tesno povezane in imele svoje vojaško vodstvo.
V tem času ni bilo poleg nobene druge protiokupatorske bojne organizacije, ampak je bila pod vodstvom komunistične partije samo omenjena Protiimperialisti čna fronta.
Vodstvo O.F. je tedaj storilo velik in nezaslišan narodni zločin. Ob napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo je zahtevalo, da naj se vsi Slovenci borijo proti okupatoiju le pod vodstvom O.F. Kdor bi se boril izven tega okviija, je že narodni izdajalec in zasluži smrtno kazen. Tako si je K.P. in z njo O.F. lastila monopolni značaj protiokupatorske vojne. Za to vojno je komunistična partija dobivala orožje tudi od zaveznikov. Toda tega orožja ni uporabljala prvenstveno proti okupatorju, temveč gaje usmerila zoper svoje slovenske, predvsem krščanske rojake. Če pogledamo danes seznam izgub nacistov in fašistov v vseh letih okupacije na Slovenskem, vidimo, da so bile te izgube silno majhne.
K. Smersu FRANCE DOLIN AR O 27. APRILU
Slovenski zgodovinar France Dolinar v svoji knjigi SLOVENSKA KATOLIŠKA OBZORJA, B.A. 1990,na strani 650 piše naslednje:
"K datumu 27. aprila, kije bil že med vojsko proglašen za ustanovni dan OF, bi ne bila nekoristna zgodovinska kritična opomba:
O SESTANKU NA TA DAN NI NOBENEGA SOČASNEGA POROČILA ALI OSTANKA. PO SPOMINU STA PRVA O NJEM DOSTI POZNEJE PISALA DVAKRAT KIDRIČ IN ENKRAT FAJFAR. MARINKOVO PRIČEVANJE JE BREZ VREDNOSTI, KER NI BIL MED NAVZOČIMI. ZATO TUDI DOMAČE KONTROLIRANA HISTORIOGRAFIJA, KI HOČE BITI ZNANSTVENA, TRDI LE, DA SE JE - 'okoli 27. aprila' - na povabilo CK-KPS vršil v Vidmarjevem stanovanju sestanek, kjer je razgovor tekel o mislih, ki so tvorileosnovo "PROTIIMPERIALISTIC NE FRONTE". Prvi ohranjeni dokument - oklic OF - nosi DATUM 22. JUNIJA.
Vmes so bili tile dogodki: konec maja se je vrnil Kardelj iz Zagreba, "najbrže 1. junija" se je vršila partijska konferenca, prviplenum Osvobodilne fronte se je sestal "nabrž v nedeljo 15. junija" pri Mirku Jersiču, toda tudi 22. junija je bila 1941 nedelja. To pa je dan napada na ZSSR. (Capelli , Cronologia p. 81.)
Sedaj Partija pita naivne Slovence z zmišljevanji, - ti pa ji vse veijamejo - in zahteva v Ustavi, da se ga praznuje kot državni praznik.
Naj bodo v spomin potomcem objavljena imena ustanoviteljev SL, ki so se tedaj zbrali v Delavski zbornici. V imenu SLS sta se sestanka udeležila Rudolf Smersu, ki je bil tudi predsednik mladine SLS ter dr. Albin Smajd.
V imenu Slovenske fantovske zveze je bil navzoč njen načelnik Ivo Krmavner. V imenu mladine SLS so se sestanka udeležili njeni člani: Ing. Jože Sodja, Viktor Česnovar in brata Piriha. V imenu Mladine Kmečke
zveze sta bila Milan Finec in dr. Ludvik Puš. V imenu Slovenske delavske zveze so bili navzoči Andrej Križman, Maks Jan in Jože Jonke. Navzočih pa je bilo še nekaj zastopnikov katoliške mladine: France Malovrh za mladino na Gorenjskem, Tone Duhovnik za mladino na Dolenjskem, Henrik Goričan za mladino na Štajerskem, ki je bil v zvezi z Jožetom Melaheijem (Zmagoslavom), ki je vodil protiokupatorsko četo na Štajerskem.
Moramo omeniti, da sta se kmalu nato pojavili še dve legiji in sicer Sokolska legija iz tistih članov, ki se niso dali preslepiti komunistični partiji in Narodna legija, sestavljena iz nekaterih narodnjakov. Slovenski legiji so se pridružili tudi visokošolci in člani Akademskega narodnega gibanja. Kprotiokupatorskemu gibanju so se pridružili tudi četniki. Naj posebej omenimo tako imenovani Štajerski bataljon, ki se je zbral v Bizoviku in ga je Slovenska legija opremila z orožjem. To je bila pogumna udarna četa, kije odšla na Dolenjsko, pa sojo komunisti kmalu odkrili in divje napadli. Slovenska legija je bila tudi v stalni zvezi z Melaheijevo protinacisti čno četo na Štajerskem.
Naj ponovimo, da je bila SL prva protiokupatorska bojna formacija, ko na Slovenskem še ni bilo nobene protiokupatorske organizacije. Kar se je ustanovilo konec aprila v Vidmarjevi vili pod Rožnikom, je bila Protiimperialistična fronta, o kateri smo že pisali in ki je bila naperjena proti zahodnim zaveznikom, ne pa proti nacistični Nemčiji s katero je bila Sovjetska zveza povezana z nenapadalno in prijateljsko pogodbo. Osvobodilna fronta je bila ustanovljena šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo. Iz partijskega zgodovinopisja Dr. Ferenc - Ljudska Oblast na Slovenskem",str. 10, je razvidno, da seje program OF sestavil šele dne 1. novembra 1941, kar je objavljeno v Slovenskem Poročevalcu dne 6. januarja 1942. Če bi kdo hotel proslavljati ustanovitev OF, jo more proslavljati edino le prihodnje leto v mesecu januarju. Naj ponovimo, da je bila SL prva protiokupatorska bojna skupina z namenom, da zaveznikom pomaga ted^j in na tisti način, kakor bodo to zavezniki zahtevali. Ta značaj je SL ohranila vse do konca vojne. Delovala je ilegalno in zato tudi okusila maščevanje fašistov in nacistov. Naj omenimo, da so bili v Dachau odpeljani razni vodilni člani SL - med njimi polkovnik Peterlin, Milan Finec, v Mathausen pa ing. Jože Sodja. Ko so se začele v letu 1941 moritve po vsej Sloveniji in so bila brezna in kraške jame napolnjena z narodno zavednimi in vernimi možmi in fanti, je SL k prvotnemu namenu dodala še ohranjevanje slovenskih življenj. Tedaj je SL pomagala po vsej deželi (začenši s St. Joštom) ustanavljati vaške straže. V teku časa je nastalo 95 edinic, v katerih je varovalo slovenska življenja nad 6 tisoč mož in fantov. Organizacija in koordinacija teh edinic je bila tedaj glavna naloga SL. Ko se je ustanovila SL, je bilo njeno delovanje poverjeno deset članskemu odboru, ki je vodil delo v organizacijskem pogledu. V vojnem pogledu pa je vse delo vodil polkovnik Peterlin. Vse do meseca oktobra 1943, ko se je vrnil iz ujetništva rezervni major Mirko Bitenc, je vodil delo SL pisec teh vrstic. Že večkrat smo slišali in brali vprašanje, zakaj so se te protiokupatorske skupine zbrale na svetovnonazorski oziroma na stranskarski osnovi. Na ta vprašanja sem že leta 1961 odgovoril, da seje vse to združevanje delalo na podlagi popolnega medsebojnega zaupanja. Nemci so tedaj imeli med nami svojo peto kolono, ki je nas izdajala. Tudi Italijani so imeli med nami svoje ovaduhe. Komunisti pa so že dvigali svoje glave in ščuvali ljudi proti vsem, ki so tedaj vodilijavno in društveno življenje. Vprašanje zaupanja je bilo torej glavno vprašanje in so se družili le tisti ljudje, ki so se že dolgo med seboj poznali in si zaupali. To se je dogajalo tudi drugod, na primer na Poljskem in v Franciji. Družili so se ljudje, ki so se poznali, niso se pa zato te skupine smatrale za strankarske skupine, zlasti zato ne, ker so bile v vrhu vojaško povezane.
SL je kmalu po ustanovitvi zajela veliko večino slovenske mladine. Kurirji so obiskovali posamezne edinice in dajali navodila za delo. Medtem pa se je že videlo, da se komunisti pripravljajo na revolucijo in na poznejši prevzem oblasti. V Ljubljani in po vsej deželi so se žačeli atentati, ne samo na vodilne može, ampak celo proti ženam in otrokom (Mausar, Brulc, Kozina, ...). Ljudstvo je člane vaških straž imenovalo "legionarje". Legionarji in Domobranci so bili resnični zaščitniki in ohranjevalci slovenskih življenj.
Ko seje ustanovilo "Slovensko Domobranstvo", je dalo vodstvo SL nalog vsem članom SL in vsem vaškim stražarjem, da naj vstopijo med Domobrance in v pokorščini domobranskemu vodstvu varujejo slovensko zemljo in slovenska življenja. To se je tudi zgodilo. Z angleško prevaro pa se je zgodilo tudi to, da so bili skoraj vsi legionarji in vaški stražarji skupaj z domobranci izročeni komunistom, bili po njih pobiti in leže sedaj v Kočevskem Rogu, v Teharjah, v Hrastniku in še v mnogih drugih množičnih grobiščih. Slovenci se ob današnji 50 letnici hvaležno spominjamo vseh borcev, ki so dali življenja za svojo domovino.
R. Smersu
OB 50 LETNICI USTANOVITVE SLOVENSKE LEGIJE
IN MEMORIAM DR. FRANC EK ZEBOT
Kot smo že sporočili v prejšnji številki, je 9.januaija v južni Kaliforniji umrl dr. Fran ček Žebot v starosti 81 let. Pokojni je bil najstarejši sin nekdanjega mariborskega podžupana in narodnega poslanca Franja Žebota in brat na isti dan pred tremi leti umrlega univerzitetnega profesorja dr. Cirila Žebota.
Franček Žebot se je rodil 6. februaija 1911 v Mariboru, kjer je tudi hodil na klasično gimnazijo. Študij je nadaljeval na ljubljanski univerzi, kjer je doktoriral iz prava. Nato se je zaposlil na pokrajinskem zavodu za socialno zavarovanje, kjer je služboval do umika s svojo družino na Koroško.
DR. FRANČEK ZEBOT
Pokojni je bil aktiven v slovenskem javnem življenju in je kot odbornik Lige Slovenskih Amerikancev napisal več dragocenih razprav iz slovenske kulturne in politične zgodovine, pa tudi o delu in življenju slovenskih beguncev v tujini.
V Spitalu ob Dravi, kjer je živelo 3.000 slovenskih beguncev, je 14. avgusta 1946 začel izdajati in urejati tipkano dnevno glasilo "TABORIŠČNIK", ki je izhajalo do poletja 1947, ko je v taboriš če dospela jugoslovanska komisija za repatriacijo, in so Angleži izgnali iz taborišča 110 družin, med njimi tudi njegovo. Pozimi je z nosečo ženo in tremi otroci bežal v Zgornjo Avstrijo in našel zatočišče v begunskem taborišču Asten. Od tam je hodil v službo v bližnje mesto Enns, kjer je bil tolmač in uradnik pri tamkajšnji ameriški zasedbeni edinici. Ko je Amerika odprla vrata za naseljevanje povojnih evropskih beguncev, se je z ženo in štirimi otroci izselil v Južno Kalifornijo, kjer je bila rojena hčerka Sonja.
Iz Južne Kalifornije se je pogosto oglašal v AMERIŠKI DOMOVINI z raznimi poročili o življenju in delu tamkajšnjih Slovencev, predvsem pa o njihovem vsakoletnem srečanju v Etiwandi meseca maja.
Za 120 letnico Programa Zedinjene Slovenije je 1. 1968 napisal in v ciklostilni obliki izdal nad 100 strani dolgo razpravo ZAMETKI SLOVENSKE DRŽAVNE MISLI SREDI 19. STOLETJA, ki je aktualna posebno sedaj, ko so se uresničile mnogoletne težnje po samostojni in suvereni slovenski državi.
Leta 1969 je napisal dva zgodovinska članka: NAŠE NARODNO IME, SLOVENEC IN SLOVENIJA in Barve slovenske zastave skozi zgodovino. Raziskovanju slovenskih imen, posebno na tirolskih hribih, je posvečena razprava GOMILA. Leta 1971 seje posvetil večji razpravi in študiju škofa ANTONA MARTINA SLOMSKA, njegovem narodno-prosvetnem delu in zlasti o kulturnih odnosih in srečanjih le-tega z njegovim velikim sodobnim pesnikom Francetom Prešernom. Delo je bilo objavljeno v MEDDOBJU, reviji Slovenske kulturne akcije v Buenos Aires 1972.
Franček Žebot je bil vnet pri svojem delu v prid Sloveniji in slovenskemu krščanstvu. Iz njegovih besed: "SLOVENSKI NARODNI PROGRAM" izleta 1848'je
GROBOVI...
v.osnovi tako jasen, preprost in prožen, da je prilagodljiv vsem časom in razmeram. Ko bodo Šlovenci v bodočnosti krojili svojo usodo, naj si poklicijo v spomin temeljno narodno zahtevo svojih prednikov leta 1848."
Prešeren in Slomšek (1970). Prešeren in Slomšek sta izpeljala slovensko ljudstvo iz poti, ki je vodila v pozabljenje, in ga rešila neizogibne propasti, zato si upravičeno zaslužita naslov "očeta slovenskega naroda". Zapustila sta bogato zakladnico, iz katere so rodovi črpali, črpajo in bodo črpali moč v nepretrgoma trajajo čem boju za obstoj in ohranitev slovenstva. Njuna dediščina je last vsega naroda, vas v domovini in nas v zdomstvu.
"Zato zdaj vas
kakor nas
jo branit kliče čas"!
Zvestemu, dolgoletnemu članu in sodelavcu Slovenskega državnega gibanja ter našega lista dolgujejmo in posvečamo hvaležen spomin.
Naj počiva v miru v ameriški zemlji!
+ KAROL PUHAN roj. 5.II. 1920-umrl 18.111.1992
Rojen v Bogojini v Prekmuiju, Slovenija, umrl v Calgary v Kanadi.
Zapušča ženo Rosemary, sinova Marka in Toneta, vnukinji Tracy in Kathy.
Po končani srednji šoli se je vpisal na tehnično fakulteto ljubljanske univerze in med prijatelji v A.K. Straže našel, kot je večkrat dejal, svoj drugi dom. Že po naravi vase zaprt, seje le redko komu zaupal, odprl svoj svet, izrazil svoje poglede.
Med zadnjo vojno se je postavil na stran trpečega slovenskega naroda in uprl komunističnemu nasilju.
Bil je odličen delavec, organizator s čutom prirojene odgovornosti do svoje družine, prijateljev in znancev. Nikomur ni odrekel pomoči.
Vrata njegovega doma so bila vedno odprta.
Kdorkoli mu je v svoji zaskrbljenosti kaj potožil in prosil, gaje znal pomiriti, potolažiti, vzbuditi mu upanje na lepše dni, lepšo bodočnost.
Vsakega reveža, ki gaje srečal, gaje, če je le mogel, obdaril.
To svojo prirojeno, zdoma privzgojeno, radodarnost je vsa leta izkazoval poleg svojcem tudi prijateljem in znancem v Sloveniji.
Njegovo življenjsko vodilo je bilo: z besedo in dejansko pomočjo pomagati bližnjemu!
Dragi ,Karol, s svojim življenjskim ravnanjem si nam vsem dal lep zgled in kot takega se Te bomo spominjali.
Tvoji prijatelji od blizu in daleč.
Ga. TONČKA VALANT
Po težki bolezni nas je 30. marca 1992 zapustila ga. Tončka Valant roj. Oblak, stara komaj 67 let. Dobra ,
verna, poštena slovenska mati, žena pokojnega Janeza in mati šestih otrok.
Težka je bila njena zemeljska pot. Bežala je iz domovine, kjer so ji zaprli starše in vse pobrali. Oče ji je v zaporu umrl, mati pa je prišla k hčerki v Kanado in je umrla pred 8 leti. Življenje po taboriščih je bilo težko. Pot jo je zanesla v Toronto, kjer se je spoznala z Janezom in si ustvarila dom. Vera, poštenost in trdo delo so bila njena načela. Mož ji je kmalu zbolel in preživljanje družine je bilo težko. Z božjo pomo čjo in trdim delom je tudi premostila te težave. Bila pa je zelo dobra in nesebična. Kjerkoli je bilo mogoče, je pomagala. Zelo so ji bili pri srcu reveži, semeniščniki, misij oni in Dom škofa Rožmana v Argentini. Pred koncem so jo obiskovali prijatelji, znanci in duhovniki. Maše so se darovale zanjo pri Mariji Pomagaj, v katedrali, Hol y Name, St. Patrick Church v Torontu, v Sloveniji in Argentini. Sama je rekla: "Bogata nisem, a prijatelje imam po celem svetu in to se ne da preplačati!"
Draga Tončka, bila si nam vzor v delu, poštenju in veri! Počivaj v miru v Kanadski zemlji posuto tudi s slovensko zemljo, ki si jo tako ljubila. Bog s Teboj! Tvojim otrokom, sestri, bratu in sorodnikom pa naše globoko sožalje!
Prijatelji.
Na grobu pa je ga. Ema Pogačar prebrala naslednje poslovilne besede:
Tončki Valantovi zadnji pozdrav iz Argentine:
Draga, dobra, soseda Toni!
Pred nekaj dnevi sva govorila po telefomu, pa nisi nič potožila o svoji bolezni. Včeraj so mi sporočili, da odhajaš. Toni, Ti nikoli nisi mislila nase, nikoli nič zahtevala, nikoli pričakovala darov. Tvoje roke so bile ustvarjene, da so delile dobroto, kadar in kjerkoli je bila potreba. Sebi si se pritrgovala, da si razveseljevala druge. Vsak. kdor Te je poznal, Te je vzljubil. Bila si plamen dobrote, ki je izgoreval in dogorel za druge: doma po vasi, v begunskih taboriščih in tu preko oceana.
Tvoje veliko krščansko in slovensko srce je posebno čutilo s potrebnimi rojaki. Rožmanov Dom v Buenos Airesu je bila Tvoja nenehna skrb.
Draga Toni, zvonovi v Bizoviku danes žalujejo s Tvojimi otroci, vnuki, s Tvojo sestro in bratom in nami vsemi, Tvojimi prijatelji.
Ob tej uri slovesa nas tolaži zavest, da je Tebi lepo, neizmerno lepo, ob bogatem plačilu, ki Ti gaje pripravil Vsemogočni: "Pridi zvesta služabnica, lačen sem bil in si me nasitila."
Moje doživeto sožalje Tvojim sinovom in hčerki, sestri in bratu ter vsemu sorodsivu. Prav tako v imenu Rožmanovega Doma in vseh argentinskih prijateljev!
Toni, odpočij se v tej daljni kanadski zemlji, ki Ti je dala svobodo, kruha in dom!
Zbogom in - na svidenje, Tončka!
DAROVI ZA ROŽMANOV DOM: 57 Anderson Ave., Toronto, Ont. M5P 1H6
Ivan Korošec
IZ TUJEGA TISKA Free Slovenia Rejects Right To Life
In a downturn in the rapid events shaping the beautiful Alpine country now known as the Republic of Slovenia, its Parliament voted to accept an article which rejects the right to life from the moment of conception lo the moment of nalu ral death.
Slovenia's Parliament enacted a new constitution on Dec. 23rd, 1991, replacing the one previously adopted by the totalitarian Communist government under dictator Josip Broz Tito. The parliamentary deputies, now ruled by the democratic coalition known as DEMOS, passed enabling legislation so the new constitution would go into effect.
It introduces a parliamentary form of government with a prime minister elected from its membership and dependent on an ongoing parliamentary majority. This is much the same as many European governments.
The 55th article establishes the so-called freedom of choice with respect to abortion, the destruction
of innocent preborn children in the womb. Here is a translation directly from the original text:
The ability to dccide on the birth of one's own children is declared a freedom. The state guarantees the possibility for realization of this freedom and will create conditions which enable parents to decide when their children will be born.
While most of the new constitution for Slovenia is quite good and reads much the same as the constitutions of most Western nations, this one paragraph makes one wonder if so many people of Slovenian descent would have been as generous as they have been to the independence movement had they known that Slovenia would join many of the "civilized countries" in approving this crime against humanity.
As Notre Dame's Professor Charles F.. Rice said so succinctly: "No nation that legalizes the exe-
By BOGOMIR M. KUHAR
cution of any of its innocent citizens can hope to survive in freedom and justice."
Beautiful, lovely, picturesque Slovenia, with the breathtaking Adriatric to her west, the Julian Alps to the north and west, and the Balkans to her east and south, ruled and dominated by outside parties for over 1,000 years, embraced the sweet yoke of Christianity early in her history (in A.D. 767), and maintained her cultural, social, and Catholic identity through her linguistic uniqueness. Now, as the moment of truth and freedom has arrived, she has rejected the Faith that was a defense and a bulwark against her enemies. Slovenia has found it easier, with the tyranny, torture, and genocide of Communism seemingly behind her, to capitulate to that ideology which is bringing the materialistic West to its demise.
(Dr. Kuhar is president and founder of Pharmacists For Life and owns and operates the American Pro-Life Pharmacy. Both his parents fled the Communist takeover in (the former) Yugoslavia.)
N
as naro
6nik D i- . Bogomir M . KLu h slit
Farmacist
zagovarj a. ivlj end ® -
ON NOVEMBER 15, 1991 IN A SPECIAL AUDIENCE WITH WORLD PRO-LIFE LEADERS, POPE JOHN PAUL I BLESSED THE WORK OF PHARMACISTS FOR LIFE DURING HIS MEETING WITH PFL PRESIDENT BOGOMIR KUHAR, PHARM. D.
KANADSKO-SLOVENSKA ZBORNICA
Koncem januaija 1992 je imela KANADSKO-SLOVENSKA ZBORNICA občni zbor. Udeležili so se ga številni podjetniki in profesionalci iz Toronta, Hamiltona in južnega Ontarija.
V	uvodu je predsednik, g. Slobodnik, poudaril pomen in važnost obstoja Zbornice v prizadevanjih za čim uspešnejše sodelovanje med Slovenci v Kanadi, po svetu in doma.
Poudaril je, da je eden ciljev GOSPODARSKE ZBORNICE trenutno pridobitev in povečanje števila novih članov, saj bo tako skupno predstavništvo toliko bolj uspešno.
Prvo leto delovanja zbornice je bilo živahno v Kanadi in v Sloveniji. Med drugim naj omenimo obiske iz Slovenije: dr. Mencinger, g. Skoberne, dr. Bučar, g. Kovačič, g. Kunstelj, mariborska delegacija in še več posameznikov iz Slovenije. Tudi povezava članov samih je bila vidna v večji meri.
Nedvomno bo k svetovnemu obveščanju o Sloveniji pripomogla tudi kar se da široka propaganda na severno-ameriškem kontinentu.
Ga. Daija Keber-Hughes nas je na to opozorila in predlagala, da bi se Slovenija udeležila "CNE - 93" kot glavni razstavni paviljon, kar bi prav gotovo odprlo nove turistične in gospodarske možnosti za Slovenijo. Prav to pa je bil eden od razlogov za obisk ministra Jelka Kacina in njegovega svetovalca g. Vitja Matjašiča, ki sta se pogovaijala o osebjem CNE, o obstoječih možnostih te zamisli. V kolikor bo ta projekt uresničljiv z obeh plati, bomo morali Slovenci pomagati po svojih močeh zavčimboljšo predstavo Slovenije.
Člani Zbornice se pripravljajo tudi na obisk v Slovenijo, kjer naj bi se srečali s člani Zbornic iz Argentine, Avstralije, Evrope in Amerike. To ekipo bo vodil g. Jože Dermastja.
Sklenjeno je bilo, da bi se Zbornica in člani sestali vsaj štirikrat letno. Vsak član bi imel priliko podati svoje predloge, povedati, kaj pričakuje od Zbornice in kako se bo delo in medsebojno sodelovanje razvijalo po kar najboljši poti. Eden poglavitnih predlogov je bil tudi sodelovanje članov ne le v okviru Zbornice, temveč tudi med seboj, v medsebojni izmenjavi uslug in storitev.
Vsekakor pa bi morali še enkrat poudariti, da Zbornica ni finančna ali investicijska institucija, ampak naj bi služila le kot posrednica pri gospodarski dejavnosti Slovencev.
V	odboru Zbornice so: g. Jože Slobodnik - predsednik, g. Anton Klemen čič - podpredsednik, ga. Ema Pogačar - tajnica, g. Maijan Medved - blagajnik in odborniki: g. France Brence, g. Jože Dermastja, g. Milan Ferletič in g. Jože Kastelic.
Za več informacij in kako bi se lahko pridružili Zbornici pa kličite: ga. E. Pogačar - 416-489-8331 ali g. A. Klemen čič: 416-251-5281. E.P.
VSEM SLOVENCEM IN SLOVENKAM DOMA V STAREM KRAJU, V ZAMEJSTVU IN ŠIROM VSEH KONTINENTOV ŽELI
VESELO ALELUJO
POROČILO ZA SLOVENSKI SKLAD
Februaija meseca je predsednik Slovenskega sklada, g. Viktor Zenkovič, obiskal Slovenijo. Ob tej priliki je 11. februaija izročil v slovenski skupščini, g. Matjažu Šinkovcu, predsedniku Skupščinske komisjje za mednarodne odnose, ček za 102.000 dolaijev. Že pred tem pa je bilo izročenih 400.000dolaijev.
Ob tem obisku g. Viktoija Zenkoviča in o darilu kanadskih Slovencev so obširno poročali v slovenskih časopisih in televizji.
G. Janez Dular, minister v slovenski vladi za slovenske izseljence, je v prisotnosti g. V. Zenkoviča in predstavnikov ministrstva, imel prav za to priliko tiskovno konferenco, katere so se udeležili slovenski časnikaiji in slovenska televizija. Na tej konferenci so odgovaijali na vprašanja o uporabi in razdelitvi denaija za povzročeno škodo pri napadu jugoslovanske armade na Slovenijo, posebno pa še o denaiju, ki so ga prispevali Slovenci iz Kanade, USA in Avstralije.
Rečeno je bilo, da so do sedaj nakazali na račun škode več kot 2 milijardi tolatjev ali približno 33 milijonov dolaijev.
G. Viktor Zenkovič je še posebno poudaril, da skrbno vodijo evidenco o uporabi denaija. Dobil je tudi natančno poročilo o vsem, ga prinesel v Kanado, in je zdaj v Slovenskem informativnem centru v New Toronto. R.Č.
KJE PA JE PRI VSEM TEM BOG?
Alenka Lavrenčičeva je pod novinarskim imenom ALENKA LAWRENCE v založbi St. Paul's Publications pod naslovom "Where is God in all this?" (Kje pa je spričo tega Bog?) objavila zbirko pogovorov z Leonardom Cheshire, sedanjim lordom Cheshiijem, najbolj odlikovanim britanskim pilotom v 2. svetovni vojni, ki je bil Churchillov opazovalec atomskega bombardiranja Nagasakija 1945. Po vojni je Cheshire postal katoličan in je vse svoje delovanje usmeril skrbi za invalide, težko bolne, telesno in umsko prizadete, za katere je v 49 državah ustanovil 270 domov, znanih pod imenom "Cheshire Homes". Naslov knjige je povzet po vzkliku vojaka iz 1. svetovne vojne ob pogledu na nesmiselno klanje in trpljenje okoli sebe.
Alenka Lawrence zastavlja lordu vrsto vprašanj o njegovem gledanju na probleme našega časa: o vrednotah življenja, vse od spočetja do naravne smrti; o trpljenju, molitvi,smislu življenja, veri, Cerkvi itd. Knjiga je bila deležna dobrih očen v treh katoliških tednikih. Lord Longford je zapisal, da je Alenka "s to očarljivo knjigo opravila prvorazredno delo", ko seje pogovaijala s tem "največjim živečim Angležem". Tablet jo je uvrstil na drugo mesto najljubših pred-boži čnih knjig. Radio Trst je 19. novembra zelo obširno poročal o knjigi. Kupite jo lahko v St. Paul's knjigarni ob westminsterski -katedrali ali pri Harrodsu. Cena L 14.95.(Povzeto po Vestniku kat. misije za Slovence v V. Britaniji.)
filenka Lawrence je hferk.a Dore LawreniiÜ-Zebot
IZŠLA J E KNJIGA:
"DR.LAMBERT EHRLICH STRAŽAR NAŠIH SVETINJ"
Gradivo zbral in uredil dr. Rudolf Čuješ, Antigonish, N.S. Izdal Research Center for Slovenian Culture 1992.
Knjiga bo predstavljena občinstvu na komemoraciji za pok.prof. dr. Ehrlichom, v Torontu, dne 24. maja 1992.
Cena knjige $ 25.00 Can
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V KANADI
SLOVEN SKI SKILAD
Skupno v Skladu Feb.10/92
2,429.22
Deponirano od takrat:
Slovenci iz Windsor ja	4,000.00
Slovenci iz Kitchener ja	15.000.00 Slovenci iz Kelowna,B.C. 20.450.00
SKUPNO
41,879.22
kar bo poslano v Slovenijo ob prvi priliki. Imena gornjih darovalcev bomo objavili v naslednji številki SD.
Žnpnijska hranilnica in posojilnica "Slovenija"
Vam nudi ram OnooCm uatuge: PoeojiU i« Ni«. avtomoM«. potovanj«, fttutfi M. V*« prihranki p« m obratujejo po najvi*? motni stopnji.
Posloiite se na*e slovenske ftaamčae ustanove!
URADNE URE
na Manaiag Ave., Toronto
Torek — wed*. Cetrtok - pet Sobot«___
10 a.m. — 3 p.m. 10 a.m. - 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m.
TcI.:531>S475
□e 730 Qrowe's Lbc, Toront®
T of ox — srodt_
Cotrtek — petek. Sobota_
10 a.m. — 3 p.m. 12pm. — 8 p.m. 10 a.m. — 1 p.m.
Tcl.:255- 1742
v Slerailioraa pri sv. Grcgorijw Vcaifitccs
Viox pciok od 4h do Bh xvcCcr. Sobota _10a.m.-lp.n.
9.STRAN MAREC-APRIL 1992 - SLOVENSKA DRŽAVA
VAŽNO OBVESTILO
*IF
VSEM BIVŠIM ČLANOM SLOVENSKE DIJAŠKE ZVEZE (SDZ)
ŽENSKE IN MOŠKE VEJE
VSEM POGLAVARJEM, ŽUPANOM IN ŽUPANJAM (SDZ), VSEM ČLANOM AKADEMSKEGA KLUBA STRAŽA IN VSEM PRIJATELJEM, ŠE POSEBNO TISTIM, KI SO SE UDELEŽILI POGREBNIH SVEČANOSTI NA ŽALAH, 29. MAJA 1942:
VLJUDNO VABIMO
NA SPOMINSKI TABOR SDZ IN SPOMINSKI BINKOŠTNI ZBOR AK STRAŽA OB 50. LETNICI MUČENIŠKE SMRTI DUHOVNEGA VODJE
PROF. DR. LAMBERTA EHRLICHA
OČETA VIŠARSKE IDEJE KI BO V TORONTU, KANADA, DNE 24. MAJA 1992.
PROGRAM:
•	DOPOLDNE, OB 10.URI, BO V OBEH SLOVENSKIH FARAH SV. MAŠA ZA POK. PROF. DR. LAMBERTA EHRLICHA
•	PO SV. MAŠI PREDSTAVA KNJIGE "DR. LAMBERT EHRLICH - STRAŽAR NAŠIH SVETINJ"
•	OB 3.URI POPOLDNE SV.MAŠA ZA POK. DR. EHRLICHA IN ZA VSE UMRLE ČLANE IN ČLANICE SDZ IN AK STRAŽE V CERKVI BREZMADEŽNE NA 739 BROWN'S LINE (NEW TORONTO). K TEJ SV. MAŠI VABLJENI VSI SLOVENCI!
•	OB 4:30 PM KOMEMORACIJA V RESTAVRACIJI LINDEN NA 1574 QUEENSWAY
•	VEČERJA ($ 30.00)
ZA NADALJNJE INFORMACIJE ALI REZERVACIJE KLIČITE ČIMPRČJ NA:
LUDVIK JAMNIK - (41 6)- 766-4848	A.KUK - (41 6)- 439-8387
CIRIL PLEŠKO - (416)- 251-3510	DR. RUDI ČUJEŠ- (902)-863-3168
ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE ...
nadaljevanje s str. 4
knjigah "Ljubljana v ilegali', kjer je v vei razpravah delo VOS podrobneje opisano. Nekje sem bral, sam ne vem kje, da je bil VOS nekako jeklena pest KPS in OF.
Tako bi mogli listaje po ES še in še naštevati. Vsekakor sta doba narodno-osvobodilnega boja in £as po revoluciji našla zadovoljiv odmev v peti knjigi ES, vsaj zdi se tako! Seveda je to samo delec ene same knjige ES in še ta delec se v glavnem nanaša na obdobje slovenske zgodovine v nekako zadnjem polstoletju. Logično je nekaj sličnosti med gesli v ES in v Leksikonu NORiRJ, kjer ta obravnava slovenske razmere. Ideologija komunizma je celo nekaj bolj precizno obdelana v Leksikonu. Samo en citat iz Leksikona: "Komunisti č ki moral je moral bezklasnog društva. K. ostvaraju, obogačuju in razvijaju ličnosti komunistic"ke budufnosti. On predstavlja dialekti čku negaciju negacije prethodnih morala svih ranijih društv.-ekon. formacija. To je najvišji tip morala." Preveč idealistično za realno življenje? Mogoče! Vsekakor zelo klasično izraženo!
Sedaj se pa ustavimo in se zavrtimo za 180 stopinj!
KRŠČANSKA IN KATOLIŠKA USMERJENOST
Skoro moramo postaviti na prvo mesto devet strani dolg članek, pravilneje celo razpravo 'Katoliška cerkev', ki je delo zgodovinarja F.M. Dolinaija. Nisem zgodovinar, sploh ne, toda razprava se mi zdi temeljita, vsekakor zgoščena in natrpana s podatki. Podaja na kratko vso zgodovino Cerkve na Slovenskem. Razumljivo, vsak ne bo z vsem soglašal. Članek je obogaten z barvnimi in črno-belimi ilustracijami, zelo okusno! Ena, ni prvič priobc ena, kaže verskega referenta, to bo neke vrste kurat, J. Lampreta, ko pomaga nositi partizanskega ranjenca. Je v ospredju in kolar pove 'da služi Nazareni", le da sta pri Prešernovem druidu razpoznavni znak talar in štola. In to v tistem skalovju in goščavi pod slapom Savico. - Propaganda in nič drugega kot propaganda, bo kdo sodil, kolar v gozdu, še biret manjka! Mogoče, toda ni nujno! Treba je pomisliti, da je bila v starih časih, to je pred vojno in še za časa vojne, obleka za duhovnika izredne važnosti. Npr. pisatelj Meško v daljšem spisu: 'Včetniškem ujetništvu' (Izbrano delo, četrta knjiga, Mohorjeva družba Celje, 1957) riše svoje strašno potovanje od Pal na Hrvaškem v Užice in Beograd pozimi 1. 1941 in pravi: "Jaz sem nosil tisti dan še kolar, drugi dan ne več, sem spoznal, da jih to le izziva."'Jih'bodo verjetno prenapeti vojaki, ki so v katoliškem duhovniku v tisti zmedi ljudstev, vseh vrst vojska in brezsmiselnega pobijanja gledali po nujnosti 'ustaškega popa'. In še dalje piše: "Gospodinja je nekako okrog polnoči zavrela mleka...ponudila tudi meni. Hvaležno sem odklonil, češ: Rad bi zjutraj maševal, če bo mogoče, moram biti tešč!"Tudi cerkveni predpisi so bili silno strogi in vestni duhovniki kot Meško so jih do pičice izpolnjevali tudi v povsem nemogočem okolju divjega pobijanja, čeprav je bil bolj sestradan kot pes. Vsekakor ta Meškov popis je 'a must' za vsakogar, ki hoče racionalizirati sedanja dogajanja na spornem teritoriju nekdanje Jugoslavije.
Poleg Katoliške cerkve najdemo lam v okolici tudi: Katekizem. Katolicizem. Katoliška akcija, kjer je omenjeno laično vodstvo (J.Basaj, E.Tomec) in duhovniško (A.Odar, L.Ehrlich). Potem imamo: Katoliški glas. Katoliški obzornik. Katoliške shode, važno Katoliško tiskovno društvo, ki se je kasneje preimenovalo v Jugoslovansko tiskarno. V ES najdemo tudi Klerikalizem. ki je definiran kot: "politični katolicizem, tj. ambicija katoliške cerkve oz. katoliške hierarhije, da bi tudi v družbi in politiki vladala katoliška versko-moralna načela, ki jih zastopa in uravnava katoliška cerkev." Nasprotje je povsem sekularna družba. Najdemo tudi Klerofašizem. zanimiva besedna skovanka, nekaka sinteza, mogoče simbioza klerikalizma in fašizma. ES piše: "Klerofašistic ne težnje so se na slovenskem pred 2.sv.wpojavile v klerikalnih mladinskih organizacijah, t.i. stražaijev in mladcev. Tako so v 'Straži v vihaiju' zapisali, da se zavzemajo za 'katoliški totalitarizem, ki edini more rešiti svet'." Sestavljenko 'klerofašizem' najdemo tudi v tistem velikem slovenskem slovaiju, dalje v 'Rečniku srpsko-hrvatskoga književnega jezika' v šestih knjigah, ne najdem je pa v ruskem slovaiju, imam seveda samo 'Ožegova',ne kakega leksikonskega; tudi 'Oxford' nima klerofašizma, mogoče ga najdemo v velikem 'Oxfordu'. Dalje opazimo v ES tudi: Kartuzijane. prejšnjega urednika Družine dr.Klemene iča. glasbenika in komponista F.Kimovca. Afriškemu misijonarju in raziskovalcu v Sudanu, Ignaciju"Knoblehariu je posvečene pol strani, članek krasi barvni portret tega velikega moža, delo Matevža Langusa. Omenjena je tudi vrsta Knoblehaijevih sodelavcev, slovenskih misijonaijev. To je bila t.i. doba romantike v misijonstvu, ko so se misijonaiji zagnali na delo v nekem romantičnem navdušenju in skušali doseči nemogoče, zato so hitro umirali. Cerkev je imela velike izgube in ta način dela je prenehal. Seveda je tu drugi misijonar, selezijanec Jožef Kerec. ki je na Kitajskem dosegel čast apostolskega administratorja in sicer v Zhaotongu. Spomnim se ga, ko je prihajal na obisk v Slovenijo. Vedno je hodil po Ljubljani s t.i. tropsko čelado. Večkrat je predaval in spomnim se, da je imel težave z Vatikanom zaradi češčenja prednikov, kot je bilo v navadi na Kitajskem. Vatikan je smatral to za navadno malikovanje in misijonaiji so morali ubogati. Potem imamo Koncil. Jože Kopeinig je tudi omenjen kot rektor Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah. Več kot ena stran pripada dr. Antonu Korošcu, vsem dobro znanemu katoliškemu politiku v predvojni Jugoslaviji. Meni se ne zdi slabo, kar je napisano, in ES točno ugotavlja: "Konec 1940je iznenada umrl v Beogradu." Iznenada! Veliko seje govorilo o tem, in med drugim piše o tem tudi Ruda Jurčec veni svojih knjig: Skozi luči in sence. ES spregovori tudi o Korporativizmu in so v tej zvezi omenjeni A.Ušeničnik, J.AIeksič, C.Zebot in A.Gosar. "....Gosar...ni zanikal demokratične parlamentarne demokracije, medtem ko je bil C. Žebot pod vplivom it. fašizma, nasprotnik parlamentarne ureditve." Dr. Žebot, univ. profesor v ZDA! Hm, ali niso ZDA največja parlamentarna demokracija na svetu?!
V zvezi s Katoliško cerkvijo moram opozoriti na orise številnih, res izredno številnih katoliških cerkva, ki so prave zakladnice in muzeji neštetih umetnin. Te umetnine so bogato zastopane v ES z opisi in z večina barvnimi ilustracijami. To pa je bogastvo t.i. Starega sveta! Pri Kranju so omenjeni Goršetovi kipi, to naj bi bili Kancij, Kancijan in
Kancijanila. Vse cerkve sem oblezel, ko bi bil na spokornem romanju, kje pa so te skulpture? Povpraševal sem po njih kot trije Modri Heroda v Jeruzalemu, pa ni nihče ničesar vedel. Mogoče sem 'trkal' na napačna vrata.
Pa pojdimo dalje! Smo na razpotju, ni navadno križpotje, smeri je množica. Kot se mogočna reka razlije v delto, tako je v ES mnogo smeri, mnogo tokov. Katerim bi sledil, katere bi omenil?
Znanost in znanstveniki s poudarkom na naravoslovnih znanostih. To je končno moj dom! Fizika, kemija, biologija, medicina, tehnika, matematika, astronomija, itd. In še geografija, zgodovina, pa jezikoslovje, itd.
Umetnost in umetniki: Likovna umetnost, kipaiji, slikaiji. Pisatelji in pesniki. Glasbena umetnost, komponisti, glasbeniki, vokalna glasba. Drama in opera. Balet. Arhitektura in urbanistika. itd.
Politiki, narodni voditelji: gospodarstveniki, industrija, itd.
Lepote Slovenije, fiziografija dežele; gore in moije, mesta in vasi, itd.
O vsem tem govori ES, ne samo ta knjiga, tudi vse štiri prejšnje.
Uredniki enciklopedij stoje pred precej težavno nalogo, kako bi vsaj približno uravnovesili množico različnih člankov in jim zagotovili pravšen obseg."Kolikor glav, toliko misli", to prav gotovo velja za enciklopedije. In tako se bo kdo čudil, kako podrobno ES omenja tudi povprečne pisatelje in pesnike, ki so poznani komaj v Sloveniji sami in njeni bližnji okolici, molči pa o znanstvenikih, ki so njih imena znana strokovnjakom po vsej širni zemeljski obli in, ki mnogi uživajo precej, precej več kot lokalno slavo. Drugi bo zopet trdil, da je v ES vse preveč svetnikov, oltaijev, cerkva, duhovnikov, misijonaijev, itd. Tretjemu ne bo všeč množica partizanskih borcev, herojev, komandantov, vojaških enot, bo zmajeval nad številnimi kraticami v zvezi z osvobodilno vojno, kot se reče, in bo zamenjaval KNOJ z NKOJ. Tako bi mogli naštevati v nedogled!
Skoro iste probleme kot uredniki ES je že imel naš pesnik France Prešeren, kot beremo:
Medtem so se izvršile in se še vrše na ozemlju Slovenije velikanske spremembe, ki ne bi imele nikakega vpliva na strokovne enciklopedije, kot so to npr. Enciklopedija fizike, matematike, medicine, toda imajo nujen vpliv na delo kot je ES. Uredniki ES se tega zavedajo in na str. XI piše pri: 'Pojasnila in navodila' med drugim: "Vsaka enciklopedija je odsev časa, v katerem nastaja, tudi ES....Kolikorburnejše in zahtevnejše so spremembe sveta, ki vzbujajo dvom o mnogih vrednotah preteklosti in tudi marsikaterim iz sodobnosti jemljejo verodostojnost, toliko večje so lahko težave pri pisanju in urejanju dela, ki samo po sebi pričakuje kolikor tolikšno distanco....Bralcu ne bo težko v naslednjih zvezkih razbrati, katera dopolnila v izbiri gesel ali vsebinski strukturi je narekoval novi čas, lahko pa bo tudi brez dodatnih opozoril razpoznal tiste spremembe, ki že od začetka potekajo od zvezka do zvezka in pomenijo trajno dozorevanje enciklopedijskega dela. —Peti zvezek ESje nastal v času, ko se je porajala osamosvojena slovenska država." Tako uredniki bralcem ES!
nadaljevanje prihodnjič.
PISMA IZ DOMOVINE
Naslednje so odlomki pisem našemu sodelavcu dr. Planinšiču, profesoiju Političnih ved na California State University. Avtor je J. Grakalič - profesor glasbene umetnosti, vodja okteta "Orlica", zborovodja in violončelist na gimnaziji v Brežicah. Njegov sin Marin študira na ljubljanski univerzi, hčerka Ivana na Duquesne University v Pittsburgh-u, žena Vesna pa je zdravnica evropskega slovesa.
Anno Domini 12. novembra - 1991
"....Dogodki se vrtijo s takšno hitrostjo, s takšno tragiko, negotovostjo, da enostavno ne moreš normalno delati, misliti,razsojati, postaneš apatičen, nejevoljen. Z druge strani pa bi se podal v boj, rad bi žrtvoval svoje življenje za svobodo in neodvisnost, boljšo prihodnost svojih otrok in vnukov. Ta dualizem, ki mu pravi Descartes, v katerem sta duša in telo, ter fizično in psihično dve različni, neodvisni substanci, razbijata pri posamezniku vso aktivnost, oziroma jo z druge strani močno podpirata. To je veijetno isti občutek, ki ste ga Vi preživljali v letih vojne, ko ste se globoko zavedali resnice, svojega položaja in lastne nemoči, da kaj ukrenete in spremenite....
Mi pa stoletja kričimo v to samozadostno Evropo, da smo tukaj, na oni strani Alp, tam za tistimi bregovi.... citiram: "Kjer šepetajo gozdovi, morski valovi in divji vihaijiob tihih večerih...Ja Evropa spi, mirna, spokojna, bogata, in gleda, kako se uničujejo mesta, spomeniki, cerkve, življenja, ne zavedajoč se, da se istočasno tudi ona ruši, ker evropski prostor je od nas vseh. Ker, gledano kosmopolitsko, moja je Lizbona ravno tako kot je Lizbončanu njegova Ljubljana, Zagreb etc., del evropske domovine, torej skupnega prostora na katerem živimo....
...Mi pa trpimo pod težkim pritiskom grozomorne vojne, ki požira mlada življenja v obrambi lastne neodvisnosti od domačega okupatorja, srbske komunistične armade in države Srbije. Toda ne bo jim uspelo! Kajti borba proti narodu, ki brani svojo lastno domovino, je neizbežno obsojena na poraz....
Stanje, ki ga sedaj imamo, je posledica desetletnega načrtnega raznarodovanja vsega tega kar pripada drugemu narodu, drugi kulturi in veri. V primeru upora pa ječa, stalinistične metode prepričevanja, goli otoki, smrt. Samo z borbo celega naroda dosežeš svobodo in naženeš golazen iz svoje svete domovine, saj je edina, ki jo imaš, vse ostale so pridobljene, včasih tudi vsiljene (Solženjicin, Rostropovič, Pogorelič, Stravinski etc.) moraš jih pač sprejeti kot svoje, ker si v to prisiljen. Težko je razumeti kristjanske besede kardinala dr. Kuharica, predsednika škofovske konference "Ex -Jugoslavije",ki pravi takole: "če on (sovražnik) podre in
ODLOMKI
sežge tvojo cerkev, ti njegovo čuvaj; če on pobije tvojo družino, ti njegovo varuj!"
Z ene strani sem ponosen, da sem rojen na teh krvavih tleh, z druge strani pa zavidam tistim narodom, ki so že zdavnaj razčistili s temi problemi in žačeli hoditi po poti Deklaracije o neodtujivih pravic človeka - 1789, tistim, ki v miru ustvaijajo, vzgajajo svoje otroke, uživajo v vsakdanjem življenju, v lepotah svoje domovine....
8. februaija - 1992
Današnji datum je simboličen, kajti prvič je Prešernov dan s svojim genialnim besedilom "Živenaj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan. Da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!" , proslavljan v svobodni državi, ne oziraje se na težave, ki bodo, upam kmalu premagane, Saj svoboda, o kateri ste leta in leta sanjali, je le prišla in mislim, da je marsikateri zavedni Slovenec bil globoko ganjen, rekoč: sedaj pa lahko umrem, kajti moje sanje so se končno uresničile, imam svojo državo z imenom Republika Slovenija, tam na južni strani Alp pod našim očakom Triglavom.
Mi mlajši mogoče tega ne doživljamo tako, ker nismo čutili izgnanstva, zaporov, odvzem domovine, pobitih družin tja do Dravograda preko Kočevskega Roga do križeve poti s tisoči mrtvih, zverinsko pobitih ljudi, razmesaijenih družin. Tisti, ki so morali emigrirati, zavedajoč se, da najbrž nikoli več ne bodo videli svoje domovine, vedo, kaj to pomeni ostati brez identitete, na milost in nemilost tujih oblasti, velikokrat zapostavljeni, podcenjevani in ponižani, a brez lastne krivde, samo zato, ker so ljubili in se borili za svobodo svoje domovine ter vedeli, kam pelje lažnjiva "osvobodilna borba." Toda zgodovinski mlin, ki se nam zdi, da počasi melje, končno zmelje sigurno in temeljito.
Mislim, da so zapluli novi vetrovi ustvaijanja, svobode, neodvisnosti in samostojnosti. Tisoči so umrli z besedo Slovenija na svojih ustnicah in v imenu tistih žrtev se kaj takega ne more več zgoditi.
Trenutno pripravljam celovečerni koncert, katerega denar bo namenjen Hrvaški domovini. Na Svečnico je oktet "Orlica" imel koncert v cerkvi Sv. Lovrenca v Brežicah. Na programu so bile adventne pesmi, črnske duhovne, slovenske narodne in umetne pesmi. Odmev koncerta je bil ogromen in v mislih, ko sem poslušal rezultate svojega dela z oktetom, sem se spominjal vas, kako bi sigurno uživali ta koncert.
Počastitev Prešernovega dneva - Slovenskega kulturnega praznika, se je zaključil v obilnem aplavzu, kajti prvič v slovenski zgodovini je bilo to praznovanje tega praznika v popolni svobodi. Bil je to prečudovit občutek evforičnosti, zanosa, lepote petja in tisti
nepopisni občutek osebnega zadovoljstva, ki ga samo srce čuti.
Ni pretiravanje, da je mnogo tistih, ki so si z begom rešili življenje, se uveljavilo v svetu kot univerzitetni profesorji z velikim mednarodnim ugledom. Kajti Slovenec, znan po svoji marljivosti, poštenosti in pridnosti, prej ko slej izplava na površino. Upam da to, kar nam ni uspelo, bo uspelo našim otrokom. Kot ste že nekajkrat rekli, da ta narod pod Triglavom bo sigurno pokazal kakšno inteligenco ima, inteligenco, kije zdrava, jedrnata, širokega horizonta, slovenske nadarjenosti in čutnosti, ki je povprečni Amerikanec nikoli ne more razumeti in dojeti. A to je nekaj, kar se ne da dobiti, naučiti, to je tista nadgradnja, ki jo dobiš "adgenerem", to je tisto, kar je vzgrajeno v corpus enega naroda, tisočletna tradicija, zgodovina in kultura...
Profesor Jurica Grakalič
Moja domovina je naša država Slovenija
Naslednja pisma jasno dokazujejo mišljenje ljudi v domovini ter njih nezlomljivo voljo po svobodi in suverenosti, ki jo SLOVENSKA DRŽAVA, naslednica nekdanjega akademskega lista STRAŽA V VIHARJU, že vsa povojna leta nekompromisno širi doma in po svetu. Ta ideja je tako globoko ukoreninjena, da je noben teror ne more več zlomiti.
Pismo Lojzke Praček iz Jesenic. Z bratom Cirilom sta bila mnogo let slovenska smuška prvaka ter zmagovalca evropskega slovesa v alpski kombinaciji:
"Vi - politična emigracija, ki ste si z begom rešili življenje, da kot žive priče poročate svetu in mlajši generaciji v domovini o krvavi komunisti čni zaroti, kije hotela našo ljubljeno domovino spremeniti v sovjetsko kolonijo, gotovo z velikim zanimanjem zasledujete kako se razvijajo zgodovinski dogodki doma ter ste v svojih mislih, željah in molitvah neprestano z nami. Bog daj, da bi naduta "južna brača", ki je sprožila prvo svetovno vojno ter s pučem v Beogradu pahnila Jugoslavijo v drugo, prenehala s svojim satanskim šovinizmom..."
" Smučanju in hribolazstvu smo ostali zvesti, pravtako kot svojim načelom, ki pa so v popolnem nasprotju ideologiji, ki je vladala tu pri nas vsa povojna leta do pred kratkim. Občutili smo vojno, še bolj pa vsa ta povojna leta, ko nisi mogel iz svoje kože, ko si bil zaradi svoje barve povsod zapostavljen, pa najsi je bilo to v športu, v zasebnem ali javnem življenju. Pa preživeli smo
PISMA IZ DOMOVINE
nadaljevanje s str. 10
nekako tudi to in upajmo, da bomo dočakali tudi drugačne čase - vsaj tako sedaj kaže...."
" Pri nas doma še vedno ni'vse zlato, kar se sveti, toda za protiutež temu našemu črnemu vsakdanjemu življenju ter nestrpnemu pričakovanju Vstajenja našega naroda so nam naše lepe gore in planine, slapovi v Martuljaku, v Vratih in še drugod, kjer živimo v naročju gora....Še kje pojejo našo vedno lepo pesem, ki se je nikoli ne naveličaš; studenci in bistrice so še vedno kristalno čisti...."
" Popolnoma razumem Vas, ki ste še mladi, navezani na naše lepe planine in na doma čnost slovenske dežele, znašli sami v tujem svetu, v borbi za obstoj, vedno in povsod tujci. Tudi ko ste si ustvarili dom in družino ter dosegli visoko znanje in položaje, je v Vas še vedno črv domotožja, ki človeka neusmiljeno zagrabi, četudi si dopoveduje, da je povsod lepo____"
ZA LEPŠO BODOČNOST SLOVENSKEGA NARODA V LASTNI DRŽAVI
"...V Sloveniji zdaj ni več nevarnosti, priznale sojo vse evropske države in mnoge države drugih delov sveta, vključno Kanada. Vi, ki živite v Združenih državah Amerike, pojdite v Washington in potegnite za ušesa vašega predsednika Busha, ki še noče priznati Slovenije. Ali se morda ne zaveda, da s tem daje potuho tistim srbskim komunistom in jugoslovanski, bolje rečeno , srbski armadi, ki so toliko goija napravili prej na Slovenskem in sedaj na Hrvaškem.Pri nas je dosti beguncev iz Hrvaške, ki bi se radi vrnili domov, a nimajo več kam, ker so Srbi požgali in porušili cele vasi in mesta, tako , da nimajo več strehe, pod katero bi živeli. Niti Nemci v drugi svetovni vojni niso kaj takega počeli.
Slovenci so pridni in disciplinirani ljudje. V začetku ne bo ravno lahko, a naši ljudje si bodo kmalu opomogli in kot menijo mnogi v Evropi, v Sloveniji se bo lepo živelo.
Pred drago svetovno vcrjno so Slovenci živeli pod srbsko monarhijo, kjer ni bilo demokracije in je bila slovenska zastava prepovedana, po drugi svetovni vojni pa smo 45 let živeli še pod hujšo komunistično diktaturo, tako da se zdaj moramo še učiti, kako živeti v svobodi in demokraciji. Žal pa se v našem parlamentu kar naprej kregajo, posebej se v tem odlikujejo tisti, ki so premenjali politično obleko in nastopajo zdaj kot neki prenovitelji, in ne vem kaj še vse. So zelo zviti in se poslužujejo vseh mogočih trikov in laži, samo da bi prišli spet na oblast. Pozabljajo, da bi zdaj morali složno sodelovati in pomagati graditi, ne pa rušiti. Zavedati bi se morali, da Slovenijo kot mlado državo čakajo težke naloge zdaj, ko se je stari komunistični sistem zrušil. Umrla je Jugoslavija, rodila seje Slovenija, in kot vemo, vsaka smrt in vsako rojstvo ni brez bolečin in trpljenja.
Sam se čutim zelo srečnega, ker sem dočakal dan, da je slovenska zemlja po tolikih stoletjih svobodna. Če bi ostala še dalje pod Jugoslavijo, bi se Slovenija v teku enega stoletja morala posrbiti. Nikoli ne bom pozabil, kako sem se skregal v Rogaški Slatini z neko gospo iz Beograda, kateri ni bilo prav, da smo govorili slovensko, češ, tu je Jugoslavija in v Jugoslaviji se mora govoriti srbohrvaško. No, hvala Bogu, te nevarnosti sedaj ni več.Bog naj živi našo ljubljeno Slovenijo!
i To, kar danes pišem, povejte še drugim svojim prijateljem in ljudem, s katerim živite in delate, tako da bodo razumeli, zakaj Slovenija hoče biti samostojna. Srbi in Črnogorci hočejo imeti enotno Jugoslavijo zato, da bi še naprej izkoriščali pridne Slovence. Naj jo kar imajo, toda brez nas! Mi si bomo že sami pomagali in gradili svojo državo po svojih postavah.
Pri nas so napovedane volitve, ki so potrebne, da bodo ljudje prvič brez strahu za svoje službe in brez pritiska direktoijev in drugih iz prejSnjega režima, lahko izvolili ljudi, ki niso omadeževani z rdečo preteklostjo, ki so pošteni, ki bodo branili "vero in postave" in ki bodo delali za lepšo bodočnost svojega naroda v lastni državi!
Because Children Matter
It's New! It's Simpler!
It's Fairer!
Novo mesto, febraaija 1992.
F.R.
It's More Generous!
It's More Responsive!
It's Easier!
It's Up to You!
The Proposed Child Benefit
►	The proposed Child Benefit will, if passed by Parliament, go out to over 3 million Canadian families starting in January 1993.
►	The proposed Child Benefit will replace today's patchwork of measures — Family Allowances, Child Tax Credit and Dependent Child Credit — with one monthly payment.
►	The proposed Child Benefit will go to those families with children who need it — those with low and modest incomes. What's more, it is based on family income, which is a fairer way of determining the amount of assistance that children actually need. The proposed Child Benefit will include an earned-income supplement to increase support for low-income working families.
►	The proposed Child Benefit will increase federal support for children by $2.1 billion over 5 years. For example, a family with one child, earning $20,000, can receive as much as $1,733 per year — an increase of 40%.
What's more, it would be tax-free — you wouldn't be taxed on the proposed Child Benefit!
►	Once fully in place, the proposed monthly Child Benefit will respond to changing family circumstances, such as the birth of a child.
►	The proposed Child Benefit will automatically be sent to you each month. If you file a tax return, there's no need to apply unless you have a change in family circumstances. At tax time, as well, you would find your tax return easier to prepare.
►	For more information please fill out the coupon below.
YES
I'd like more information about the proposed Child Benefit and other programs for children.
Canada
Name_ Street
City_
Children Matter
P.O. Box 8176 Ottawa, Ontario K1G 3H7
□	in English
□	in French
Province.
. Postal Code

Government of Canada Gouvernement du Canada Health and Welfare Canada Santé et Bien-être social Canada
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA V CHICAGU ŽELI
VSEM PRIJATELJEM IN SOMIŠLJENIKOM SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA GIBANJA DOMA IN PO SVETU
VESELO AJL.EJLU^TO
SLOVENCI V SVETU SMO UPRAVIČENO RAZOČARANI
NAD POITIČNIMI DOGODKI V DOMOVINI... nadaljevanje s str. 3
In za konec še tri nasvete ali pripombe v razmišlanje rojakom po svetu.
-	Ko boste spet zbirali denar za Slovenijo, dobro premislite komu ga pošljete. Če ga boste poslali slovenski vladi, postavite pogoj: "dam - daste".
-	Zelo obžalujem, da je prišlo prezgodaj do razpustitve Slovenskega narodnega odbora. Kakšen teden pred tem razpustom so komunisti v Sloveniji ustanovili vlado v senci. Takrat sem svetoval, naj se Slovenski narodni odbor ne razpusti, temveč naj postane "vlada na soncu", ki bi ji bila naloga okrepiti mlado demokracijo v Sloveniji.
-	Z ozirom da Ruplovo zunanje ministrstvo imenuje in za ambasadorje Republike Slovenije po svetu namešča skoraj same nekdanje komunistične funkcionarje, ki bodo postali neznosno finačr>o breme za slovensko državo, čeprav bi lahko, oziroma bi moralo na ambasadorska mesta imenovati naše rojake po svetu, bomo morali v prihodnje resno razmisliti, da ta prazen prostor zapolnimo na kak drug način.
Toliko v razmišljanje, vam, dragi rojaki!
Z najlepšimi željami in voščili za leto 1992 in pozdravi iz Gorice.
V Gorici, 12. marca 1992. Vinko Levstik
IZ PISARNE PREDSTAVNIŠTVA MINISTRSTVA
ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE V TORONTU, KANADA
VELIKONOČNO VOŠČILO
Bližajo se velikonočni prazniki - dan, ko kristjani praznujemo zmago življenja nad smrtjo...
Vsem Slovencem Širom Kanade želim v imenu M in is ter s tva za zunanje zadeve in vlade Republike Slovenije srečne in zadovoljne praznike.
Slovenski narod končno nastopa samostojno na svetovni tribuni - nismo več Jugoslovani, niti Balkanci - ostajamo kar smo vedno bili SLOVENCI IZ SREDNJE EVROPE na sončni strani Alp. Naš novi status pa zahteva posebno - nam novo zadržanje- zadržanje, ki nas navdaja s ponosom - ki bo predstavljal naš novi
slovenski Državo.
obraz, in novo Slovensko
Uradne are: ponedeljek 11-1:00 sreda	11-1:00
petek	11-4:00
dr. Zlatko A. Verbič, posebni svetovalec Min.za Zun.Zadeve RS
KAKO LAHKO DOBITE DRŽAVLJANSTVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Vsem Slovencem rojenim v Sloveniji pripada slovensko državljanstvo automatično.
Bistveno so trije načini pridobivanja državlj ans tva:
1.pridobivanje	z rojstvom
2.	z naturalizacijo (po večletnem bivanju in delu v Sloveniji
3.po	izredni naturalizaciji (za posebne zasluge v korist slovenski državi na političnem, gospodarskem in kulturnem polju).
Izdajanje državljanstva in potnih listov je povezano. Za izdajanje potnih listov se v predstavništvu Republike Slovenije dobijo prijavnice. Poleg prijavnice se mora predložiti še dve sliki, $80.00 (cek), izpis iz matične knjige (rojstni list).
Slovem^ko državljanstvo & izseljenci
Pate, dne i. Aprila 1992.
V zadevi vlada dokaj nejasnosti. Ni tako slabo, kot (se govori in piše. Novi zakon o državljanstvu, kljub nekaterim obupno kriviCnim določilolm, je dokaj jasen.
Kdo je državljan od izseljencev. Na orobo. vsi tisti ki »bo rojeni v Sloveniji, smo slovenskega porekla in smo svoječasno živeli v Sloveniji. Kot državljane lahko tudi prijavimo naše otroke. Te otroke bi sicer morali prijaviti kot državljane do 18 leta njihove starosti, toda spričo političnih prilik, tega nismo mogli ali hoteli napraviti. To zamudo se sedaj lahko popravi, tudi ako so otroci starejši.
Izjema od gornjega so nekateri bivši politični emigranti in domobranci. Ta določba (člen 41), ki je krivična in je v nasprotju z človekovimi pravicami pa v praksi (tako oravijo) velja samo za za tiste, ki jim je sodišče s posebnim odlokom državljanstvo odvzelo. Baje gre za 65 primerov.
Vsekakor ne glede na gornje (člen 41) svetujemo vsem, brez izjeme, da zaprosijo za potrdilo o državljanstvu. Potrdilo bodo dobili, v kolikor so kake težave, bodo o teh obveščeni.
Postopek. Vzorec pisma, ki se naj napiše zgleda takole.
Ministrstvo za Notranje zadeve Oddelek za državljanstvo Kidričeva 2	61.000 Ljubljana
(Lahko se tudi piše na posamične občine, recimo Mestni sekretariat za notranje zadeve Mačkova ul 1 61.000 LJubljana)
Podpisani Janez Kranjc, rojen dne 15. Aug, 1935 v Ljubljani z zadnjim bivališčem v Šiški, Trdinova 5, sedaj stanujoč v Toronto, Yonge st 101
prosim gornji naslov, da izvede postopek za ugotovitev državljanstva in se mi izda potrdilo o državljanstvu.
Prilagam sledeče dokumente, rojstni list, poročni list domovnico, stari potni list (nujen je samo rojstni ali krstni list!)	s spoštovanjem
Zadevi je mnogo pomagano, ako v pismu imenujete tudi svo/aga zastopnika doma (kakega prijatelja ali sorodnika), ki bi fipM}' pismo osebno izročiti na uradu in kateremu bi tudi izročj potrdilo o državljanstvu.
Stroški za potrdilo niso nobeni.
W
Važnost slovenskega državljanstva je dokajšnja , poleg simbolike, poleg povdarka in ponosa , da ste sin slovenskega naroda in sedaj državljan svobodne Slovenije,imate praktične koristi. Bre za lastovanje nepremičnin, gre za pogoj pri procesu denacionalizacije, odškodnin zaradi pretrpele škode na premoženju in življenju, pokojnine ,pri raznih storitvah v Sloveniji boste deležni marsikakih privilegijev. Končno in ne nazadnje,preje ali sleje boste lahko sodelovali pri državnih volitvah.
Dvojno državljanstvo, kot skoraj povsod v svetu tudi v Sloveniji ni nobene omembe vrredne ovire s strani Slovenije in tujih držav, da poleg slov. državljanstva zadržite tudi kanadsko in druga državljanstva.
Priporoča se urediti vaš državljanski status čipreje. Novi zakon namreč določa za slučaje, kjer Je bilo državljanstvo odvzeto (Člen 41) rok enega leta (od Juni 1991!) za vložitev prošnje. Ta določba je sicer krivična in bo verjetno odpravljena, toda nekateri bodo kljub temu "ponižanju" delat prošnjo za nekaj, kar jim je bilo odvzeto po krivici, na zadevi zainteresirani.
Dr. Peter Urbane
r. Peter UrDanc
Slovenskim izseljenskim medijem.
Gornjo informacijo bi morali objaviti v Vašem glasilu. Priredite po svoje ako želite, tudi brez imena podpisanega. Po sredi je nadvse važna informacija in korist izseljencev, katermu je posvečena Vaša skrb. Taka praktična navodila so za izseljence silno važna.
3 ± oven ±	po^rdz-a vi j aj/ o
mednarodno pri -srn anj H . 3 .
Je boj Slovencev danes dokončan? Poznana nam je narodna država, in dan strcl jo le težko priznava, je danes njen resnični rojstni dan. Preinnugokrai je bil naš boj izdan, zaman bila nam pol V prostost krvava, it zdaj se zlodej z nami poigrava. nas v sponah rad zadržal bi Balkan.
hi vendar, Javni sen se izpolnjuje: livropa nam državo potrjuje, nihče je več preklicali ne more. .Vič več ne bo pred nami temne zor Pod varstvom demokratične države nuj prosto bi volili si postave!
RADO B0RD0N

Ii DRŽAVE