Hodite v kino Triglav? ČETUDS NE ~ PREBERITE TOLE! V Naši skupnosti že dalj časa nismo ničesar zapisali o kinu Triglav. Direktor tega podjetja Karel štrekelj je to pot v razgovoru z našo sadelavko razgrnil vrsto zanimivih reči in propričani smo, da bo marsikaj tega zanimalo tudi naše bralce. Koliko let ste že pri podjetju Tri-glav? Od začetka, tj. od leta 1947, ko je bit registriran kot občinski kino. Prej je spadal, kakor vst drugi, k držav-nemu filmskemu podjetju. Prve neme ftlme pa so tu vrteli že okrog leta 1935. Se je dvorana od takrat kaj spre-menila? Skoraj nič. Malenkosti, ki smo jih dogradili ali spremenilr, smo plačali sami z denarjem od vstopnine. Kakšen je bil obisk predstav vča-sih in kako je z njim danes? Leta 1948 si je naše predstave ogledalo 24.000 Ijudi; višek je do-segel obisk leta 1958 - 37.000. ko je začelo število gledalcev upadati. Lansko leto je bilo le še 16.500 obi-skovalcev. Zakaj se to dogaja? Televizija, konkurenca drugih kine-matografov, na robu mesta smo in veliko več Ijudi raje zahaja v center kot k nam. \n program, kaj morda ta ne pri-vlači, oztroma odbija gledalce? ResniČno je največ odvisno od pro-grama, čeprav tudi to nt čisto za-nesljivo. Zgodilo se je namreč, da je bi!a ob istem filmu in v različnem časovnem obdobju dvorana pri nas prazna, v centru pa polna. Obratno je bilo zelo redko. Kdo najbolj obiskuje predstave? Mladina. Da ostaneva pri programu: kakor kaže, oz. kot vem, se je ta spreme-nil v primerjavi z leti nazaj. Karel štrekelj Kaj Ijudje najraje gledajo in kaj vrtite, kadar je dvorana skoraj praz-na? (V času prevtade westernav in krt-minalk sem nehala zahajati v klno Triglav.) Res je, obdobje westernov in krimi-nalk je trajalo dokaj dolgo. Todo poglejte progrom danes in videli bo-ste, da kavbojki ntkoli ne sledi kav-bojka, kriminalkt kriminalka, da S6 dve isti zvrsti nikoli ne ponovita dru-ga za drugo. VkljuČili smo komedije in zahtevnejse resne filme, čeprav se nam v večini primerov to ne \z-plača. V celoti pa smo finančno od-visni !e od obiska in zato je nujno, da smo včasih preračunljivi. Povezanl smo s sedmimi jugoslovanskimi di-stribucijsktmi podjetji, ki poberejo približno 20 % od vstopnine kot na-jemnino za film. Zaradi takšne politike najbrž ne morete prilagajati programa (mislim dela programo) mladini? Res je, toda to se dogaja. V Ljubl jani obstaja Ki nematograf-sko podjetje. Saj ste se pogovarjali o združitvi kajne? Zakaj do tega nt prišlo? Se vam ne bi izplačalo? Sami zase smo vedno rentabilni in zato ne bi radi, da bi naša sredstva odtekafa drugam. Tudi o tem ste se pogovarjali, da bi vam to podjetje pomagalo posta-viti novo dvorano. Kaj pravi k temu naša občina? N ič več kot samo dogova rja I i smo se. Trenutno — in še nekaj čosa — pa s tem ne bo nic. NaŠa občina nima nič proti, da bi nam kdo »od zunaj- pomagal, toda mi se s tem ne strinjomo. Sicer pa je v novem bodočem posfovnem centru predvfde-na tudi nova kino dvorana. Malo pa je verjetno, da bodo začeli z grad-njo pred koncem letošnjega leta. Pa se ne bi dalo stare dvorane vsaj preurediti? Tudi o tem smo že govorili. Torej se nekaj časa ie ne bo nli spremenilo. Se nelcaj je ostalo: koliko naprej planirate program? Pogodbe so sklenjene Že za leto 1972, toda razumljivo je, da program ne more biti nespremenljiv. Ce je le mogoče. vstavljamo nove. v tistem trenutku pač dobre ali najbolj iskane filme, ki so nam seveda dosegljivi. Filmi, ki so v manjšini? Vzhodni nasploh, obisk nasih do-mačih po se je v zadnjih letih \z~ boljšal. In kaj, mislite, je vzrok temu? Ne toliko kvaliteta kot preslaba reklama in pomanjkijivo obveščanje. Vsaj še po radiu bi se morali slišati, v Naši skupnosti pa objavljati pro-gram, kot smo ga že včasih. In zakaj tega ne storite? Spet kaj okrog denarja? Vaie plače so za približno 20 °/c nižje v primerjavi z onimi pri Kine-matog rafskem podjetju. Da, zato pa imamo vecje, oziroma zanesljivejše rezerve. Za kaj? Za prenovitev stare a\\ pa za sofi-nancironje nove kino dvorane. Tovariš Strekelj, najlepša hvala za pogovor. Alenka Lobnik