;te 0 H0 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA LETO IX. ŠTEVILKA 71 JANUAR 1981 OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBRAVNAVALA PROBLEMATIKO KOMUNALNEGA _ GOSPODARSTVA_ Napori za izboljšanje komunalnega gospodarstva 0 Izhajajoč iz stališč občinske skupščine o komunalni problematiki in "cene izvršnega sveta o problematiki priprave planov 1981 —1985 ter 118 predlog delovne skupine za pripravo gradiva za sejo konference °k ZKS so bila na 3. seji Občinske konference ZKS sprejeta naslednja stališča: . Glede na ugotovitve, da vrsta nerešenih komunalnih problemov Shaja iz nepravočasnega in ne popolnega planiranja, posebno še na Področju prostorskega planiranja, je potrebno pred nadaljnjo stano-vanjsko ali industrijsko izgradnjo zagotoviti: — pravočasne prostorske plane s strokovno izdelanimi izvedbe-"•rni akti, ki temeljijo na tehničnih in ekonomskih realnih možnostih, Ugotavljajo racionalno izrabo zemljišč; — pravočasno pridobivanje zemljišč za usmerjeno kompleksno fradnjo stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov, ki bo zago-•avljalo pridobitev zemljišča za povračilo dejanske koristi z lastnikom *&rnljišč (ne pa rente za družbena vlaganja), — pravočasno pripravo teh zemljišč, kompleksno gradnjo stanovanj, predvidenih v planu SSS združenega dela v občini in usmerjanje Poselitvene politike v skladu s sprejetimi dogovori; — stanovanjska izgradnja se mora usmerjati v območja, ki so vsaj •tejno urejena, oziroma se smejo odpirati nova območja, s kompleksno ^merjeno gradnjo, kar je potrebno zagotoviti z doslednim izvajanjem sprejetih ali v bodoče sprejetih urbanističnih aktov. Vlaganja v gospodarstvo in družbeno dejavnost, stanovanjsko iz-SJradnjo in v osebni standard morajo vključevati tudi potrebna vlaganja v komunalno infrastrukturo vsaj v takšni meri, da so pokrite z novimi "laganji ustvarjene komunalne potrebe in se ne povečuje zatečeni deficit na tem področju. Planiranje, programiranje in izvajanje vlaganj v komunalno gospodarstvo mora temeljiti na jasnih strokovnih rešitvah ln dogovorjenih virih financiranja. Samoupravno organiziranost SKIS je potrebno organizirati tako, da bo vključevala vsa področja komunalne dejavnosti skladno z obsto-l*co in bodočo zakonodajo na tem področju ter zadovoljevala želje in Potrebe občanov — uporabnikov teh storitev.. Ena izmed temeljnih usmeritev v razvoju komunalnega gospodarja je uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov, s čimer mo-r*rio doseči odpravljanje primanjkljaja primarnih in sekundarnih ko-"Hjnalnih naprav ter boljše komunalne storitve. Ker je za delo samoupravnih interesnih skupnoti zelo pomembno 'udi delo strokovnih služb in se o njihovem oblikovanju doslej v občini šo nismo dokončno opredelili, je potrebno njihovo organizacijo opredeliti čimprej. Podružbljanje dejavnosti komunalne delovne organizacije in njene Preobrazbe mora sloneti na skupnih osnovah svobodne menjave dela tako, da bodo izvajalci komunalnih storitev skupno s SKIS nosilci in or-Sanizatorji vseh prizadevanj na komunalnem področju tako za enostavno kot za razširjeno reprodukcijo. . Ti odnosi naj bi za izvajanje komunalnih storitev sloneli na dogovornih osnovah svobodne menjave dela, ki veljajo za SIS materialne Pfoizvodnje, za izvajanje investicijskih del pa na osnovi Samoupravnih Sporazumov o uskladitvi planov. V vseh zazidalnih območjih je potrebno izvesti pravočasne razlastitvene postopke, s tem da se pri tem prepreči prelivanje rente v zasebne roke (posredna družbena vlaganja) in omogoči zajemanje te fente za nadlajnja vlaganja v infrastrukturne objekte. Cene komunalnih storitev, prispevki oz. nadomestila za financiranje komunalne dejavnosti, posebej pa še nadomestilo za uporabo stavb-[joga zemljišča, morajo v večji meri odražati dejanski komunalni standard oziroma predvidene programe izgradnje komunalnih naprav. Glede na nerešene probleme vodooskrbe in nesporno ugotovitev, daje potrebno zagotoviti v čimkrajšem času zadovoljivo oskrbo s pitno "odo, morajo biti aktivnosti podrejene temu cilju, hkrati pa voditi strokovne, tehnične in ekonomske priprave za perspektivno oskrbo. Za takojšnjo realizacijo kratkoročne sanacije bo potrebno zagotoviti več Sredstev kot v primeru, da bi vodooskrbo reševali le na osnovi perspektivnih vodnih virov. Ko bodo znani tehnični in ekonomski elementi dolgoročne sanacije, bo potrebno za realizacijo vpeljati občinski samoprispevek, kar naj se upošteva pri planiranju krajevnih samoprispevkov. Razprava na zadnji seji Občinske konference ZKS konec decembra je dokazala pravilnost odločitve komiteja, da postavi na dnevni red problematiko komunalnega gospodarstva. Seveda ne zaradi tega, ker bi bili prisotni nekateri osebni problemi, pač pa zato, ker gre ravno pri komunalnem gospodarstvu za probleme, ki zadevajo vse ljudi in občane. Že prej je komite imenoval delovno skupino — to so bili strokovni delavci, ki delajo na tem področju, ki so pripravili osnovno gradivo za razpravo. Na osnovi ugotovitev te delovne skupine ter na osnovi predlogov in sugestij, ki so jih v razpravi posredovali posamezni člani konference, so sklenili, da morajo o problematiki komunalnega gospodarstva temeljito razpravljati vse osnovne organizacije ZKS. Pri tem pa se razprava ne sme zapreti samo v okvir Zveze komunistov ampak morajo v razpravi sodelovati vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, saj komunalna problematika nikakor ni samo problematika zveze komunistov, ampak problem in predmet razprav v vseh družbenopolitičnih organizacijah. Na konferenci so ugotavljali, da prihaja do problemov v komunalni skupnosti predvsem zaradi tega, ker šepa samouprava. V komunalni interesni skupnosti je mogoče posamezne probleme reševati samo tedaj, če bodo te probleme sposobni reševati samoupravni organi, predvsem pa izvršni odbor SKIS. Zato bo posebna delovna skupina komiteja OK ZKS najhitreje pregledala, kakšno je stanje na področju delegatskih od- V prihodnji številki bomo objavili »pogovor v uredništvu« o komunalni problematiki v naši občini v katerem so sodelovali: Alojz Sajovec, Franc Modrijan, Franc Okrajšek, Miro Brumat, Jože Umek in Stane Skubic. nosov, pripravila ustrezne predloge ukrepov in jih posredovala v obravnavo oziroma sprejem skupščini SKIS, KS in OZD, da se čimprej sprejmejo nekatere kadrovske rešitve. Da bi o vprašanjih, ki v predloženem gradivu niso bila podrobneje obravnavana, zlasti, kako uresničujejo komunisti svoje naloge v Zavodu za načrtovanje, Komunalnem podjetju in drugi odgovorni komunisti na tem področju, da bi o teh vprašanjih sprejeli popolnejšo oceno, bo komite OK ZKS sklical aktiv komunistov, ki delujejo na področju komunalnega gospodarstva. O ugotovitvah in zaključkih pa bo komite obvestil občinsko konferenco. Menili so, da je razprava o komunalni problematiki še odprta in prav tako so sklepi OK ZKS o tej problematiki, sprejeti pred letom dni še vedno aktualni, zato jih je treba sprejeti kot sestavni del sklepov, ki jih je pripravila delovna skupina. KRAJEVNA SKUPNOST VRHNIKA Ureditev možna le s samoprispevkom Nova skupščina Krajevne skupnosti Vrhnika je že imela dve seji, svet krajevne skupnosti pa štiri seje. Lahko so zadovoljni z udeležbo, saj člani obeh organov redno sprejemajo zaupane naloge in so na sejah skoraj vedno popolni. Tudi predsednik skupščine Tomaž Grom in predsednik sveta Ivan Oblak tudi pohvalita prizadevanje vseh članov, saj so aktivno sodelovali pri pripravi planskih dokumentov in tudi pri usklajevanju z ostalimi plani za obdobje 1981—1985 in pri pripravi plana KS Vrhnika za letošnje leto. Kako pa je z operativnim delom? Skupno s krajani so asfaltirali: A in v B cesto v delavskem naselju. Pripravljajo pa dokumentacijo in združujejo sredstva za asfaltiranje ceste in javnih parkirišč pri pošti. Računajo, da bodo z deli začeli takoj, ko bodo vremenske razmere kolikor toliko ugodne za položitev asfalta. Denar bodo združili: Samoupravna komunalna interesna skupnost, stano- Bodimo pazljivi do stekline Pri nas, v naši občini stekline resda ni, vendar to ne pomeni, da naj" bomo manj pazljivi do vsega, kar nas poznavalci te kužne bolezni in ukrepov, kako se pred njo obvarovati, opozarjajo. Vest o širjenju stekline in kontumacu (odredbi o zapiranju psov in mačk ter o pokončanju teh živali, če so potepuške, brez nadzora ali necepljenje) se je razširila in tudi pri nas je vse več lastnikov tehživali, ki se zavedajo resnosti in nevarnosti stekline. Na veterinarski postaji so nam povedali, da kljub temu, da pri nas ni stekline izvajajo preventivne ukrepe. Pričeli so s cepljenjem lovskih psov, opozarjajo pa, da morajo vsi lastniki osamiti pse in mačke. Vsi se moramo namreč zavedati, da boja proti steklini še ni konec in zato je potrebna vsa resnost vseh lastnikov, ki so dolžni pse in mačke spraviti v »hišni zapor«. Tomaž Grom in Ivan Oblak: s samoprispevkom do ureditve KS Vrhnika vanjska skupnost, KS Vrhnika, del sredstev pa bosta prispevala tudi skupnost otroškega varstva in Pošta. Intenzivno pripravljajo vso potrebno dokumentacijo tudi za nekatere komunalne ureditve, ki so si jih zastavili v okviru letošnjega plana. Predvsem pa so vse sile usmerili v reševanje največjega problema. Ta pa je nedvomno vodooskrba. Vedo, da morajo kar v najkrajšem času izboljšati oskrbo z zdravo pitno vodo. Velike naloge, ki izhajajo iz potreb, so si zastavili tudi pri komunalni ureditvi Vrhnika. Uredili bodo pločnike, asfaltirali ma-' kadamske ceste, precej dela pa bo tudi pri urejanju kanalizacije. V vseh naseljih tudi še nimajo javne r azsvetljave, zato bodo vložili vse napore, da-jo bodo uredili. Kako bodo vse te načrte realizirali? O tem pravita: »Napredek krajevne skupnosti in ureditev navedenih problemov bo možen samo ob sodelovanju krajanov s samoprispevkom. Brez samoprispevka nedvomno ne bomo mogli vseh zastavljenih nalog opraviti. Zato pričakujemo popolno podporo in soglasje krajanov. Predvidevamo, da bodo naloge zajete v petletnem planu po vrednosti del 60-odstotno krajani najbrž že letos spomladi na referendumu odločiti za 2-odstotni samoprispevek od svojega osebnega dohodka. Ostala sredstva pa bomo pridobili iz drugih planiranih virov. Pri tem velja poudariti, da bo vsako naselje resnično dobilo nekaj, zato tudi lahko pričakujemo popolno podporo za uvedbo samoprispevka v vseh družbenopolitičnih organizacijah in na zborih krajanov, ki jih bomo izpeljali v prihodnjih mesecih. Zavedamo se, in tudi vsi krajani naše krajevne skupnosti se morajo, da moramo tako kot marsikje drugje za ureditev svojega kraja seči tudi v lastni žep.« Popis prebivalstva Letos, 31. marca, bo natančno po desetih letih po-•vno izveden popis prebivalstva, gospodinjstev in ^Snovanj. To bo že sedmi popis in bo zajel celotno zemlje Jugoslavije. popisi prebivalstva in stanovanj so ena največjih in /^Zahtevnejših statističnih raziskav, zato se izvajajo ,v večjih časovnih intervalih. V Jugoslaviji vsakih 10 in to v prvi polovici aprila, ko so migracije prebival-v^a najmanjše in ko je že možen dostop tudi v najo-*°cnejse kraje. Ne bo odveč, če na kratko pregledamo, kakšni po-^tki se bodo pri tem zbirali in zakaj so potrebni: . v popisu prebivalstva in stanovanj v letu 1971 so /Ja v Jugoslaviji prvič popisana vsa stanovanja. Od *dai pa do danes se ni spremenilo v SFRJ samo šte-"™° stanovanj, ampak se je spremenila tudi struktura /•anovanjskega sklada. Spremembe so posledica P*o intenzivne stanovanjske graditve kot tudi adap-rekonstrukcij in rušenj stanovanj. Čeprav statična služba z rednimi raziskovanji zbira podatke o ^hovanjski graditvi, samo ti podatki ne morejo nuditi . trezne slike o obsegu, kvaliteti in izkoriščanju sta-yS----____ novanjskega sklada v posameznih krajevnih skupnostih, naseljih, občinah in republiki. Ker je reševanje stanovanjske problematike aktualno in so za uspešno načrtovanje rešitev potrebne zanesljive informacije o obsegu, sestavi in izkoriščanju stanovanjskega sklada, je nedvomno potreben popis. Tako bodo zbrani podatki o številu stanovanj, njihovi velikosti, starosti, opremljenosti, lastništvu pa tudi o nastanjenosti stanovanj. Popis prebivalstva bo vseboval vrsto vprašanj, ki bodo osvetlila obseg in značilnosti migracijskih gibanj v državi (pri tem gre za spremembe stalnega bivališča, dnevno migracijo zaradi dela ali šolanja itd.) in izven nje. Poleg drugega bodo prvič poskusili ugotoviti, koliko tistih oseb, ki so po letu 1965 odšle na začasno delo v tujino, se je že vrnilo. In končno mora dati popis osnovo za oceno števila prebivalstva v obdobju med popisi in za dolgoročnejše prognoze tega števila, pa tudi za različne demografske in druge analize in izračune. Intenzivne socialne, ekonomske in demografske spremembe v naših vaseh zahtevajo nove natančnejše informacije, ker so zaradi specifičnost samoupravnega organiziranja kmetijske proizvodnje naši družbi vedno bolj potrebni podatki o proizvodnih in ekonomski pokazatelji v kmetijstvu. , Priprave na popis so se že začele tudi v občini, saj se je že dvakrat sestala občinska popisna komisija. Nova stanovanja Kar dva meseca pred rokom so zgradili delavci Igrada stanovanjski blok s približno 2500 kvadratnimi metri stanovanjske površine. Klub solidni gradnji so na samoupravni stanovanjski skupnosti sklenili, da selitve ne bo prej, dokler ne bodo odstranili vseh pomanjkljivosti nekaj vrat se je slabo zapiralo, puščali pa-so tudi nekateri bojlerji. Ko so odstranili vse napake, so pred novim letom izročili prve ključe. Ajša Konjič je ob tem dogodku od sreče zajokala: »Celih 30 let sem čakala na novo stanovanje in si ves ta čas želela svoje stranišče in kopalnico. Z možem invalidom, ki nima svojih dohodkov, živiva v majhnih prostorih sredi vrtca - le-ta je že pred 4 leti vložil prošnjo za izpraznitev prostorov. Danes, ko me le še nekaj dni loči od vselitve v pravo stanovanje, kar ne morem verjeti, da sem ta trenutek res dočakala.« Ajša se je za novo stanovanje krepko potrudila. Poleg svojega rednega dela, od leta 1962 je varuhinja v vrhniškem vrtcu, je honorarno čistila še prostore skupnih služb in glasbene šole. Predno so ji predali ključe, je ponosno pokazala poštne nakaznice, češ: prosim poglejte, da V prid stabilizacijskim prizadevanjem sta se predsednik skupščine in predsednik izvršnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti odpovedala nagradi za opravljeno delo v preteklem letu. sem res vse poravnala: 37.000 dinarjev kot lastno udeležbo, 5000 za bojlerje in 7300 na račun kurjave. Poleg Ajše pa so srečno novo leto v novih stanovanjih dočakali tudi drugi Vrhničani. V bloku je po 15 tri, dvo in enosobnih stanovanj ter 6 garsonjer, ki so jih razdelili po slede- Ajša Konjič — prvi« v stanovanje novo čem ključu: 11 so jih dobili upokojenci kot solidarnostna stanovanja, 13 jih je kupila za svoje delavce Industrija usnja, 3 Igrad, po 2 2ito, Liko in osnovna šola Ivana Cankarja, 3 pa so kupili etažni lastniki - prvi v tem srednjeročnem obdobju na Vrhniki. Končna prodajna cena, 18.000 dinarjev za kvadratni meter, je sicer glede na lanske cene povzročila neprijetno presenečenje (gradbene cene so večje za 21 odstotkov, očiščene prodajne za 50, neočiščene pa za 60), vendar pa so z oziroma na pomanjkanje stanovanj in izhodiščno ceno ob koncu leta pri ljubljanskih sosedih - suče se okoli 20.000 dinarjev, še kar zadovoljni. Razen tega so prav pri tem bloku prekinili s staro prakso in od vsakega kvadratnega metra stanovanja'namenili po 22,50 dinarja za komunalni prispevek, kar bo skoraj povsem zadoščalo za zunanjo ureditev. LJUBA BABlC-KOŠIR Zahvala za čestitke Vsem posameznikom in organizrijam se predsednik občinske skupščine, izvršnega sveta in vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij iskreno zahvaljuje za novoletna voščila. Obenem pa sporočajo, da so letos sredstva za novolena voščila namenili v humanitarne namene. 2 naš časopis januar! MLADEN SUMINA, SEKRETAR OK SZDL Močno se trudimo, da bi okrepili ogo zlasti krajevnih konferenc SZDL Na programski konferenci so se konec decembra sešli delegati Občinske konference SZDL in pregledali delo v tem mandatnem obdobju in opozorili na vsa še odprta vprašanja in na nekatere stvarne probleme v delu organov ter ••veda na tiste probleme, na katere opozarjajo delovni ljudje in občani. Ugotovili so, da se je ob razreševanju najrazličnejših vprašanj na različnih področjih delovanja v tem obdobju organizacija socialistične zveze tudi organizacijsko sicer krepila. Skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami je ustvarila pogoje za politično mobilizacijo in demokratično delovanje najširšega kroga delovnih ljudi in občanov neposredno aH organiziranih v vseh njenih frontnih delih. Krepitev v tem smislu je prisotna tako na krajevni kot občinski ravni. »Občinska konferenca se je v tem obdobju razen na konstitutivni seji sestala še na dveh sejah, kjer smo predvsem razpravljali o aktivnosti na področju priprav planskih dokumentov, o dogovoru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini, nalogah s področja uresničevanja politike ekonomske stabilizacije, sprejemali smo periodične programe aktivnosti ter uskladili pravila s statutarnim sklepom RK SZDL Slovenije. Sklicana je bila tudi problemska konferenca o problematiki v telesni Kulturi, ki je svoje delo uspešno opravila, kar potrjuje izreden odziv in številne razprave v pripravah na konferenco ter na sami konferenci, številni zaključki konference so prispevali k spreminjanju negativnih odnosov ki razmer v telesni kulturi, toda v celoti še vedno niso zaživeli v praksi. če podrobneje pogledamo, v katerih vprašanjih je razpravljala konferenca in njeno predsedstvo, lahko ugotavljamo, da so najpomembnejše mesto v razpravah imela vprašanja družbenoekonomskega položaja v občini, kljub temu da znotraj občine v nobenem trenutku niso bila posebej kritična. Organi SZDL so v pripravah na seje zborov občinske skupščine tekoče razpravljali o gospodarskih gibanjih v organizacijah združenega dela, o izvajanju srednjeročnih programov razvoja 76—80 v vseh okoljih, o pripravah planskih listin za obdobje 81 —85, o samoupravnih in družbenoekonomskih odnosih v stanovanjskem gospodarstvu, o problematiki preskrbe, o problematiki drobnega gospodarstva ter še vrsti drugih pomembnih zadev,« pravi sekretar Občinske konference SZDL Mladen Sumina, ko smo v kratkem pogovoru z njim iskali presek skozi delo in problematiko delovanja organov občinske konference od konstituiranja v maju 1979 do letne programske seje decembra 1980. Močno smo se trudili, da bi okrepili vlogo zlasti krajevnih konferenc. Zato smo sprejeli usmeritev, da se predsednikom in organom krajevnih konferenc nudi neposredno pomoč v obliki sodelovanja članov predsedstva občinske konference pri aktivnostih krajevnih konferenc SZDL ter da se ob vseh pomembnejših nalogah skK&ejo posveti predstavnikov in sekretarjev, še posebej zato, ker je večina predsednikov in sekretarjev krajevnih konferenc ob zadnjih voli- tvah bilo prvič izvoljenih. Tako smo v jeseni 1979 organizirali obiske v vseh trinajstih krajevnih skupnostih. V obiskih so sodelovali vsi najodgovornejši predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. V krajevnih skupnostih so bile takšne oblike medsebojnega komuniciranja in informiranja pozitivno sprejete in izražena je bila želja, da bi s takšnimi oblikami dela nadaljevali tudi v bodoče. K temu je prispevala tudi pestrost tem, o katerih so tekli razgovori. Od nalog na področju dograjevanja političnega sistema — krepitve ustavne vloge SZDL, dela družbenih organizacij in društev, delovanja delegatskega sistema znotraj KS. Govorili smo o širšem uresničevanju srednjeročnega plana razvoja 1976 — 1980 in o pripravah planskih listin za obdobje 1981 — 1986, o obrambnih pripravah ter nekaterih specifičnih nalogah posameznih krajevnih skupnosti. Člani predsedstva OK SZDL so neposredno sodelovali pri delu krajevnih konferenc ob javnih razpravah, še zlasti ob razpravah o planskih listinah. S predstavniki in sekretarji pa je bilo organiziranih sedem popoldanskih posvetov, na katerih smo obravnavali aktualne tekoče naloge, pokazala pa se je potreba tudi po sistematični seminarski obliki izobraževanja, kar bo treba v bodoče še bolj okrepiti,« ocenjuje povezanost s krajevnimi organizacijami; Prizadevanja za razvoj delegatskega in skupščinskega sistema, komunalnega sistema, preobrazbe državne uprave itd. so bila stalna vloga organov SZDL. Tako že drugič v tem mandatnem obdobju skupno z organi občinske skupščine pripravljajo oceno stanja delegatskih odnosov ter razvoja komunalnega sistema v celoti. »Ugotavljamo namreč, da se delegacije za zbor krajevnih skupnosti SO Vrhnika redno sestajajo, delegacije za samoupravne interesne skupnosti pa zelo slabo, oziroma se sploh ne sestajajo. Delu delegacij smo posvetili posebno analizo, odkrili smo vrsto vzrokov, sprejeli zaključke in usmeritve za delo v bodoče, toda stanje se še ni izboljšalo. Seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti so še vedno večkrat nesklepčne. Ugotavljamo tudi, da ni sodelovanja posameznih delegacij med seboj in tudi s svetom KS in skupščino ne. Tudi družbenopolitične organizacije o teh vprašanjih vse premalo razpravljajo. Tudi na ravni krajevnih skupnosti Posebno mesto pri uresničevanju nalog in realizaciji sprejetih programov je imelo predsedstvo občinske konference, ki se je v tem obdobju sestalo na 23 sejah. Pestrost tem, o katerih je razpravljalo, nam kaže, da se je posvečalo vsem tistim aktualnim nalogam, kijih je v določenem trenutku bilo nujno razrešiti. Naj naštejemo le nekatere: - naloge na področju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu - organizacijo dela v osnovnih šolah - pobuda za združevanje - naloge na področju razvoja osnovnega šolstva in preobrazbe šolstva - razprave o aktivnostih pri sprejemanju planskih dokumentov in o njih samih - razprave o poslovanju gospodarskih organizacij in družbenih dejavnosti - naloge na področju uresničevanja politike ekonomske stabilizacije - analiza uresničevanja posebnih samoupravnih sporazumov za financiranje in uresničevanje programov v občini (LO, kmetijstvo, vc-dooskrba, požarna varnost) - problematika financiranja krajevnih skupnosti - - problematika razvoja telesne kulture v občini - problemi organizacije Rdečega križa - organizacijsko kadrovska vprašanja znotraj SZDL in širše - razvoj delegatskega sistema in odnosov v občini - reorganizacija upravnih organov - organiziranje potrošnikov v občini - mladinske delovne akcije v letu 1980 - obrambno in varnostno vprašanje in naloge ter akcija NNNP - poglabljanje sodelovanja na mednarodnem področju s pobrateno občino Gonars - sodelovanje s slovenskim društvom v Stockholmu • - - proslave in prireditve ter še vrsto drugih vprašanj, za katere so dajali pobude posamezni organi, organizacije ali skupnosti. ugotavljamo, da krajevna samouprava še vedno ni v vsej svoji širini zaživela, čeprav so za to obstajali pogoji in možnosti v konkretnih akcijah. Skupščine krajevnih skupnosti nimajo tiste vloge, ki bi jo skladno s statuti KS morale imeti. Dogaja se OŠTO Vrhnika je skupaj z P OK ZSMS Vrhnika tudi v letu 1980 sprejel 20 mladincev - - prostovoljcev v enote TO, s katerimi je bila v septembru izvedena trodnevna vojaško-politična vzgoja. celo, da se v nekaterih krajevnih skupnostih ne sestanejo, tudi ko gre za sprejem letnih razvojnih planov in drugih pomembnejših zadev — le-to opravijo kar sveti krajevnih skupnosti. Pomanjkljivost za to vidimo tudi v tem, da predsedniki skupščin ne prejmejo usmeritev za svoje delo z občinske ravni — neposredno se komunicira samo s predsedniki svetov KS« V okviru občinske konference in njenega predsedstva deluje bolj ali manj uspešno več organov, ki so v glavnem vsi frontno in delegatsko sestavljeni. So uspešno opravili svojo vlogo? »Delo koordinacijskih odborov in svetov je potekalo zelo različno. Število sej sicer ni merilo uspešnosti, pa vendar naj omenim, da se je koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja sestal na 23 sejah, ostali pa v povprečju na 3-4 sejah. Za vse organe lahko trdimo, da so obravnavali in razreševali najaktualnejša vprašanja, toda še vedno so iniciative za razprave prihajale v glavnem »od zgoraj«. Premalo je bilo lastnih pobud za razprave, pobud, ki bi jih v organe SZDL »prinašali« občani neposredno ali člani ZK, sindikata, mladine, borcev in drugih. Organi predsedstva so se premalo vključevali v priprave sej predsedstva, kar bi za uspešnejše delo predsedstva bilo nujno. Uspešno delo mladinske organizacije Če na splošno ocenimo delovanje mladinske organizacije v občini, lahko za preteklo leto zaključimo, da je bilo uspešno, čeprav z vsemi nalogami ne moremo biti v celoti zadovoljni; je v našem razgovoru poudaril predsednik OK ZSMS Bojan Sčukovt in nadaljeval, da morajo mladi v tem letu še odločneje preiti v akcije, predvsem pa se je potrebno boij zavzemati za uspešno delovanje osnovnih organizacij ZSMS in probleme znotraj njih, kajti OK ZSMS je odraz njihovega dela in dejstvovanja. Občinska konferenca kot forum sama kot taka ne more ocenjevati oziroma razreševati vseh nastajajočih problemov, ki se ne tičejo samo mlade generacije, ampak tudi širše družbene skupnosti, zato je potrebno vzdrževati stalni stik z bazo, potrebno je prisluhniti osnovnim organizacijam in se večkrat pojaviti v njihovih sredinah, kajti tam se krešejo spoznanja in mnenja mladih, tam se porajajo Ideje, ki jih ne smemo prezreti pri načrtovanju ali če hočete kreiranju jutrišnjega dne. Stremeti moramo za tem, da bomo izoblikovali realne plane in se bolj odločno vključevati v razprave okrog njih; je povedal Bojan, kajti samo na uresničljivih in pametno zastavljenih osnovah bomo dosegali dobre rezultate in izpolnjevali zadane si naloge. Da bomo v mladinski organizaciji to dosegli, bo potrebno še okrepiti delo predsednikov posameznih komisij, slednje pa bomo morali kadrovsko dopolniti in vanje pritegniti čim širši krog mladih. Seveda pri tem ne smemo pozabiti na pomembno stvar, to je idejno politično usposabljanje mladih, prav na tem področju pa smo lani dosegli precejšen napredek, vendar ne tolikšen, da bi bili lahko v popolnosti zadovoljni... V letu, ki je pred nami, nas na tem področju čaka še veliko dela in nalog. Potem je Bojan opozoril nujnost pridobivanja osnovnošolske mladine za delo v mladinski organizaciji, kajti pri njih je potrebno začeti in jih vzgajati v zrele ljudi, da bodo nekega dne sposobni in pripravljeni prevzeti nase breme odgovornosti za delo in odločanje v naši samoupravni socialistični stvarnosti, ne pa da zmeraj pogosteje ugotavljamo, kako nam osnovnošolci uhajajo v Ljubljano, kako po končani osnovni šoli niso več pripadni okolju, v katerem sicer živijo in podobno. Sodelovanje osnovnošolcev z mladinsko organizacijo bi moralo prerasti v skupno in enotno delo, pri uresničevanju te zamisli pa bi morali tudi učitelji pokazati več entuziazma za različne aktivnosti mladih, predvsem pa bi morali bolj prisluhniti mladinski organizaciji, saj so prav osnovnošolci jutrišnji stebri ZSMS. Več pozornosti bo morala mladinska organizacija nameniti mladinskemu prostovoljnemu delu, posebej še v tem srednjeročnem obdobju, ko smo se odločili za dosledno stabilizacijsko obnašanje. Vse sile bo potrebno usmeriti v priprave in izvedbo lokalne delovne akcije spomladi na Pokojišču in seveda udeležbi na republiški akciji, letos bo stalna delovna brigada Ivana Cankarja po vsej verjetnosti sodelovala na akciji v Istri. Zagotoviti je potrebno ustrezni kader za akcije, materialna in finančna sredstva in vse organizacijske stvari, tega pa seveda ni malo. Praksa iz prejšnjih let je pokazala, da smo se s temi rečmi navadno uba - ■ dali tik pred zdajci, kar nam je nedvomno več škodilo kot koristilo, zato se je potrebno letos letoti dela malce drugače, vendar pa takoj, da ne bomo zadnji hip zmedeno tekali sem ter tja, iskali brigadirje, pokrovitelja in še kaj, ob vsem tem pa bi morali tudi ostali DPO-ji oziroma predvsem delovne organizacije gledati na mladinsko prostovoljno delo z drugega zornega kota, do delav- nih akcij zavzeti jasno stališče in jih bolje vrednotiti ter ceniti pridobitve mladinskega prostovoljnega dela. Nadalje je Bojan povedal, da bodo morali v mladinski organizaciji več razpravljati tudi o vprašanjih kmetijstva in se odločneje vključevati v razreševanje problemov na tem področju. Poleg tega je potrebno še bolj aktivirati in pritegniti k organiziranejšemu delovanju mlade iz krajevnih skupnosti, to pa bi lahko dosegli tudi z ustvarjanjem bolj delovnih in vsebinsko dobrih sestankov. Še vse prevečkrat se nam namreč dogaja, da obiramo že obrano. Z nekaterimi težavami se srečujemo tudi pri delu s pionirji, kjer se bo potrebno posvetiti delu po področjih, ki pionirje zanimajo, zavzemati pa se je potrebno za pionirske odrede, ki tukaj nedvomno lahko odigrajo veliko vlogo. Ob koncu moramo naglasiti, da je mladinska organizacija lani dosegla pri svojem delu lepe uspehe, navkljub temu pa je mladinska organizacija precej samokritična do svojega dela, to pa seveda zmanjšuje vrednost tistega, kar lahko in moramo poimenovati uspešno in dobro opravljeno, tega pa lani ni bilo malo Vsega sedaj ne bi naštevali, spomnimo se samo srečnih trenutkov, ko je pri nas prenočila zvezna štafeta mladosti in ker je bilo lansko leto za mladino obenem tudi najžalostnejše, saj je naša domovina izgubila svojega očeta, tovariša Tita, se spomnimo njegovih besed na IX. kongresu /SMJ v Beogradu, ko je dejal: »Starejše generacije so opravile velik del revolucionarne preobrazbe družbe. Toda mnogo tega je še pred vami. Prepričan sem, da boste tudi vi kos tej zgodovinski nalogi. In nihče nima pravice, da v to ne verjame, niti razloga, da bi se bal za bodočnost socialistične samoupravne in neuvrščene Jugoslavije« T. TRŠAR Predsednik občinske skupščine je ob no vem letu skupaj s predsednikom OK szdl bi komisije za odnose z verskimi skupnostmi priredil sprejem za predstavnike verskih skupnosti v naši občini. Ob novem letu so se sešli predsedniki krajevnih organizacij szdl, delovnih teles pri predsedstvu OK szdl in predstavniki družbenih organizacij in društev in se dogovorili za najaktualnejše naloge v letošnjem letu. Z imenovanjem novih koordi skih odborov in svetov, sedaj » 29, bo večino področij delovanj *»n kritih in kljub nekaterim kadre flnjl težavam lahko pričakujemo * W \ pogledu napredek. Prisotna i Hibi selnost, da za takšno števi lo ori uj0| manjka kadrov, ki bi bili pripra ^ | prevzeti naloge, kar v nobene* |y|. meru ne drži in to samo s konkrt ^ i oblikami in metodami dela že » ^L" tokrat dokazali. Z krepitvijo dej JJ° sti, z oblikami in metodami d< *Vo omogočajo neposrednejše vk Iti p vanje slehernega delavca in ob Valj bomo prispevali k nadaljnji W Utiei vloge SZDL, h krepitvi krajevni' ir^ ferenc in občinske konference, pravljanju še nekoliko prisotna rumskega dela. Doseči morali ^ bo SZDL mesto koordiniranja^*0 ' kratičnih pobud vseh socialis sil« Kako pa je z organiz^ družbenih organizacij in drušf V | zadovoljiva ali na nekaterih'p*' d jih še šepa? ~ , '[»»It »V organih občinske konfj1 SZDL je bilo vloženega veliW *; pora v razreševanje proble/j JJ" družbenih organizacij in drj y\ toda še premalo, in še vedno ». p, blemi. Očitnoje, da se v preteKlj »V dosti posvečalo skrbi družben1' >bju ganizacijam in društvom, lf |tg._ ustvarilo zelo napačno miseln" ^ nam nekatere od teh sploh ni$ ^,,t trebne ter da za delo v njih ni H* ^ Kl dobiti ustreznih kadrov. Dokaz za to nam je stanjevf et J nizaciji Rdečega križa, Zvezi P" ^ Ijev mladine v organizacijah z* ^ a nično kulturo in še bi lahko naš" h; Organizacijo Rdečega križa vanj uspeli organizirati na občinski "^Por. ter v štirih krajevnih skupno* "rierr preostalih devetih krajevnih sW Užbe stih je ta aktivnost še v teku. dani pogoji, ter konstituiranje' na občinski ravni. Še slabše stanje je v Zvezi P"to(ju Ijev mladine, saj društev nima"1 J, ( ganiziranih v nobeni krajevni * nosti, kar onemogoča tudi usj1. organiziranje na občinski ravni 6n,juj tu smo se dogovorili, da nekate' r9 pc ganizacijske zadeve razreši"" >čju j do konca tega leta, predvsem1 Zern novitev društev v šestih kraj' p0|<, skupnostih, kjer so v tem trejrjj^ («8«C Ustanoviti bi bilo treba tudi»to |e organizacij za tehnično kultur0 Jpjg je nekaj osnovnih nosilcev dej8^.. ' sti že organiziranih. ^ 17 Značilno za vse te tri organi ste ter še za nekatere druge, kate' n* Ig v tem mandatu še nismo usp* '1a u volj posvetiti, je, da nimajo ra* ra?, nih materialnih in finančnih vp'1 9Vnj nekatere nimajo osnovnih pf Sti in i skih pogojev (RK ima zadovolji' g I šeno), kar je tudi pogoj za usP|j6v " delovanje. Posebno pozornost bo tre& ?a . svetiti organizacijam s področji »j^ sne kulture in kulture, za kate' if]. 82 javnost delovni ljudje združijo ^.Za' skoraj dvajset milijonov dir> „ [• Obe zvezi preraščata v servis1 »lih ganizacijo različnih priredite^ '»Za malo pa se posvečata nosilce' 'Skaji javnosti po krajevnih skupnost' Ibje. organizacijah združenega del* Ovg se v glavnem stanje ne spremil1 še vedno nezadovoljivo DoS »,._ je še vetlno nezadovoljivo. Dos ome s% problemske konference o 'V„ a bo^reba izvajati sklepe že orni kulturi, podobne razprave bi C ^toi teči tudi o kulturi. Iz že ugotovljene nezadoj^ nJ organiziranosti izhaja tudi, 'jv2 znotraj družbenih organizaj ^>Stj društev slabo razviti delegats1 °^ise nosi, da se nedosledno izvaj* *P d bodna menjava dela, da se d* *4ciji društev premalo angažirajo v 9 tor^j činah samoupravnih inte' bustit skupnosti ter organih SZDL $g ZSMS, itd. Tudi v družbenih C ffc 1 zacijah in društvih je potreb? ^9" sledno izvajati načelo kolekf1' ^ n,k dela vodenja in odgovornosti" ^ je Veliko je še tem in področij< ir^j. socialistični zvezi, ki bi se P. ih^Jv dotaknili. Za konec pa je *%\^ stične zveze: »Za enotno akc „. ')° Sumina poudaril le najpomem" 17 nalogo, ki izhaja iz vloge sv'uc potrebni tudi enotni oziroma "T" n? jeni programi aktivnosti, \ ,arna bomo morali skupno obliko^' filejj osnovi pobud delovnih ljudi i"' '6 gre nov organiziranih v krajevnih^ rencah SZDL, občinskih drU? i^c političnih organizacij, deleij te 1 skupščinah in drugih oblikah ziranja delovnih ljudi in občan' j, Q0c nam čd ni w /^clr-iti ncnaln rP.O' V nam še ni v celoti uspelo, čep,' . » bili v tej smeri storjeni bistven1 &t p tivni premiki, še vedno je P', ^ine posluha za pobude in mnenja j ^Za«; nih ljudi in občanov in so še* pojavi kot je opredelitev o nal"* \\ roma programu sprejeta v ('^g01. vodstvenih krogih. Problem s« ^ I( primeru pojavi pri realizaciji, * irj- 2 loge brez širokega kroga d^ 3>t ljudi in občanov ni možno reali*v0ljai t 0% teDSEDNIK IS FRANC KRAŠOVEC V tem srednjeročnem obdobju načrtujemo 5 do 6 odstotno rast dohodka ordt 3daj. n. vanj "snovni dokument o našem življenju, delu in razvoju v pri-idroi dnjih petih letih, je dogovor o temeljih družbenega plana obio v w Vrhnika za obdobje 1981—1985, je kot najvažnejša faza ia j Ulbenega planiranja v občini že sprejet, če na kratko pogleda ni0'1(81(0 'e tekla iavna razprava, lahko ugotovimo, da je bila =ne( I18 moznost za celovito razpravo, ki je prispevala, da pred-nkr< i ia dokument resnično vse interese delovnih ljudi in obča-že n ^No, o tem, kako je tekla priprava, pravi predsednik IS Franc det "fovec: »Izvršni svet je osnutek Dogovora posredoval v raz-ii d< >Vo že meseca avgusta, zaradi težav pri usklajevanju, predv-' t* Pr'P°mD uporabnikov, smo v prvi polovici oktobra posre-1 °Tvall tudi oceno stanja pri pripravi srednjeročnih planskih do-<' il^ttitov z vsemi izpostavljenimi in pojavljajočimi se odprtimi iee,W**an'i- RazPrava ° programih je bila zatem speljana preko itnec. °*nopolitičnih organizacij do konca novembra, ko je IS pri-,rani:avil Predlog družbenega dogovora, ki je bil sprejet In podpisan ijaijp! novim letom.' :tra' ^ Pogledamo rast družbeni V proizvoda, lahko reče-vpo°< da je bila v zaključnem '"»kem obdobju v naši oboli1 j^o^aj visoka (po ocenah 3iiWi/o) in nad republiškim )lef' w!rečjem- KakSni P« »o Iz-drt JI V sedanjem srednjeročni ^Obdobju? leni" ih tem srednJeročnem ob-' Ki 'u si zastavljamo za cilj ,lno! J1"odstotno rast dohodka, kar nis< S^ej nad načrtovanjem v re-ni močje nove idustrijske cone, ni nihče niti slutit/" da nam bo že v naslednjih letih v zgrajeni proizvodni hali pretesno. Sedaj že načrtujemo, da borno v letošnjem letu morali podaljšati proizvodno halo za 30 m, vgraditi sušilnik in opremiti delovna mesta za delo na specialnih nadgradnjah. Za konec pa v potrditev vsega zapisanega le še tole: »Kovinarska« je v letu 1980 ustvarila bruto realizacijo 14,4 stare milijarde din, kar je za 7,5% več db planirane in 51 % več kot leto prej. V letu 1981 pa načrtujemo že s 25 starih milijard din že sedaj za znanega naročnika Tudi te številke dovolj zgovorno kažejo, kako uspešno se »Kovinarska« prebija med pomembne organizacije združenega dela v občini Vrhnika, poleg usnjarske in lesne industrije. Dinamičen razvoj in veliko povpraševanje po specialnih nadgradnjah nam narekuje, da svoje sile nenehno dopolnjujemo z novimi kadri. Stimulativni osebni dohodek in možnost napredovanja sta dejavnika, ki lahko pomembno vplivata na bodočo perspektivo in osebni razvoj. Zato želimo v letu 1981 pridobiti nove delovne moči. Združevanje z delovno organizacijo Avto-montaža, Ljubljana, je našemu TOZD res odprlo svetle perspektive, takšne, kot so zapisane v zakonu o združenem delu in jih dosegamo združeni v naši samoupravni družbi. U.A. naš časopis JANUAR 1$AN Kulturni petki V sezoni 1980—81, v oktobru mesecu, smo v okviru Zveze kulturnih organizacij začeli z rednimi kulturnimi dnevi ob petkih z željo, da bi predstavitve in srečanja z ustvarjalci na različnih kulturnih področjih postala navada, predvsem pa potreba po obiskih kulturnih predstavitev. Program kulturnega petka zajema poleg gledališke, glasbene, plesne in drugih dejavnosti tudi program filmov s sporeda »filmskega gledališča«. V treh mesecih letošnje sezone smo v okviru kulturnega petka videli štiri gledališke predstave (od tega dve mono-drami), dva glasbena večera in kulturno-zabavno srečanje — prireditev za delavce iz drugega govornega področja. Od sedmih srečanj sta bili dve v izvedbi ljubiteljskih skupin. Po vsaki predstavi je bil običajno pogovor, ki je bil zanimiv za povprečnega gledalca oz. poslušalca. Obiskovalci so vspostavili prav dobro vez z izvajalci in obratno, tako da so bili pogovori po predstavi prav prijetni. Obisk ni bil takšen, kot so si ga izvajalci zaslužili. Edino spominska predstava, »Hlapci« ob obletnici smrti našega rojaka Cankarja, je bila dobro obiskana. PROGRAM KULTURNIH PETKOV DO MAJA 1981: Februar: Ansambel SEDMINA DON PASOUALE, Donizzetti, komična opera v koncertni obliki Marec: VEČER FOLKLORNIH PLESOV, srečanje domačih folklornih skupin ŽENITEV (POLITIČNO VENČANJE), Gogolj, predstava gledališča z Reke April: ZA KOGA NAJ ŠE MOLIM, Partljič, predstava SNG iz Maribora OBČINSKA REVUA PEVSKIH ZBOROV Maj: KONCERT PARTIZANSKEGA PEVSKEGA ZBORA Zakaj nasploh tako slab obisk?! Odgovor je na dlani! Na področju podružabljanja kulture nas čaka še veliko trdega in vztrajnega dela. V občinskem prostoru se bodo morale v ta proces več vključevati druž-beno-politične organizacije, osnovne organizacije sindikata v organizacijah združenega dela z usposobljenimi kadri - kulturnimi anima-torji in prav tako tudi socialistična zveza preko krajevnih konferenc v krajevnih skupnosti, kjer bi morali oblikovati minimalne kulturne programe. Pa še eno pomembno dejstvo je, verjetno najpomembnejše v smislu kulturnega osveščanja in podružabljanja! Pri vzgoji in izobraževanju mladih moramo več pozornosti posvetiti delu z mladimi tudi na kulturnem področju v VVZ in na osnovni šoli. Tako kot se oblikujejo in izoblikujejo značajske poteze mladega človeka v najnežnejših letih, tako bi se morali vtkati potreba in želja po kulturnem udejstvovanju in sprejemanju v otroka že v najzgodnejših letih, vsekakor pa v času osemletnega šolanja, torej v dobi, ko je osebno neobremenjen, po svoje pa najbolj zahteven, najbolj radoveden, občutljiv in najbolj odprt. Pri vzgajanju mladih na področju kulturne vzgoje v vzgojno varstvenih zavodih in šoli smo naredili veliko premalo, da bi lahko že v tem trenutku pričakovali zavzete in stalne obiskovalce kulturnih srečanj in prireditev. Največkrat se premalo zavedamo politične teže, ki jo je in jo še vedno nosijo tudi aktivna vsestranska snovanja in izročila kulturne dediščine. Premalo se zavedamo, kako pomembno je organizirano delo z mladimi. To pa zahteva strokovno usposobljene in moralno odgovorne ljudi - dobre mentorje. Takšnih, ki delajo z mladimi in ne odnehajo, je žal veliko, veliko premalo. In ne nazadnje - sredstva, ki so namenjena za občinsko kulturno dejavnost so premajhna, da bi bili številnim težavam lahko kos že.danes. m. r. Odlično drugo mesto v Dražgošah Dramska sekcija DPD »Svoboda« v Borovnici je za sezono 1980—81 naitudlrala dramo v štirih dejanjih »VIA MALA«. V mesecu decembru so trikrat nastopili pred domačim občinstvom in sodeč po kritikah gledalcev bodo konec januarja še enkrat igrali pred domačim občinstvom, planirajo pa nekaj gostovanj v občini in izven občinskih meja. O. B. Ekipa Vrhnike, sestavljali so jo trije člani ZR VS in trije člani ZSMS, se je v januarju udeležila tradicionalne, 24. prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«. Rezervisti in mladinci so se udeležili tekmovanja »Po poteh heroja Kebeta«, ki ga je pripravilo športno društvo Plamen iz Krope. Vrhnlčani se že nekaj let redno udeležujejo omenjenega tekmovanja in po lanski solidni uvrstitvi, ko so zasedli deseto mesto, so letos na tihem pričakovali še večji uspeh, saj so glede na svoje sposobnosti in želje računali na uvrstitev okrog petega mesta. Le malo je manjkalo, da na koncu tekmovanja niso celo zmagali, saj so vodili celo tekmovanje, vse dokler ni prišla skozi cilj ekipa Tolmina, kije zadnja startala, na koncu pa zmagala, s tremi točkami in pol pred Vrhniko. To je vsekakor Izreden dosežek Vrhničanov, ki bo letos ostal in je eden največjih športnih dosežkov v našem kraju. Ekipe, sestavljene iz treh rezervistov in treh mladincev, tekmovanja se jih je udeležilo 48 iz slovenskih občin, so morale preteči 10 kilometrov dolgo progo od Krope, preko Jamnika do Dražgoš. Pred tekom je morala vsaka ekipa opraviti streljanje z malokalibrsko puško, rezervisti so morali reševati taktične naloge in opraviti preizkus znanja iz fotografi-ip mladinci pa so reševali testne na- loge iz poznavanja zgodovine NOB ter SLO in DZS. V streljanju je ekipa nastreljala 160 krogov od 180 možnih in za razliko od lanskega leta, ko je bila v streljanju najboljša, je letos osvojila drugo mesto, 165 krogov, kolikor so naši fantje nastreljali lani, pa tudi letos ni dosegla nobena ekipa. Morda bi lahko nastreljali še kakšen krog več, čeprav dosežen rezultat, ki je slabši od lanskega, ni neuspeh. Rezervisti so brez napake opravili preizkus znanja iz topografije, pri taktični nalogi pa jim je stroga komisija odbila pet točk, medtem ko so mladinci testne naloge rešili brezhibno, tako da so oboji skupaj kot ekipa dosegli 115 točk od 120 možnih, to pa je bil hkrati daleč najboljši rezultat in dokaz dobre pripravljenosti Vrhničanov, ki so se v teoretičnem znanju dobro odrezali. Potem se je ekipa podala iz Krope na 10 kilometrov dolgo pot do Dražgoš in se brezkompromisno borila za čim boljši rezultat. V boju s kilometri, strmimi vzponi in spusti, ni bilo moč govoriti o ekipi, ampak o družini, v kateri smo eden drugega hrabrili in si pomagali ter tako pozabili na zadihanost, dolge kilometre in utrujenost. Po eni uri in dveh minutah so nas toplo pozdravili domačini in številni turisti, ki so nam zaploskali na cilju. Samo dve ekipi sta tekli hi ena od njih celo pod eno uro, koncu nam je v skupnem pripadlo odlično drugo mesto, veda pa bo vrhniška ekipa ostali zmeraj zapisana v analih tekrtf nja »Po poteh heroja Kebeta«, bila je prva ekipa, ki ji je na tem1 movanju uspelo zbrati preko P? točk, kar ni uspelo nobeni ekip prej. Vrhničani so zbrali 501,5 W od 510 možnih. Boljša je bila samo ekipa TolC ki je startala zadnja, vendar pa o* jiia prvo mesto, s 505 točK Spričo tega, da so imel Vrni izredno mak) priprav, je drugo m* še toikanj več vredno, ekipo.J dosegla ta nadvse pomet" uspeh pa so sestavljali rezef* Štuflek Jože, vodja ekipe. Saj Tone ter Grom Marjan in ml* Susman Jakob, Susman Fratf Tršar Franci. FRANCI TRS Izobraževanje rezervnih starešin »Idejnopolitično izobraževanje ter splošno vojaško izobraževanje in samozaščitno usposabljanje je pri rezervnih vojaških starešinah iz leta v leto boljše. To vidimo iz letnih preizkusov znanja, saj so rezultati vsako leto boljši in kvalitetnejši. Še posebno dobro znanje so člani ZRVS pokazali v zadnjih dveh letih. Ugotavljamo, da se v zadnjem času naši člani vse bolj individualno izobražujejo in vse bolj berejo tudi Našo obrambo,« je dejal sekretar Občinske konference ZRVS Franc Kranjc. »Tudi za letošnje leto smo pripravili izredno obširen program izobraževanja vseh naših članov in že sedaj na letnih konferencah v krajevnih organizacijah se bomo dogovorili kako ga bomo izpeljali.« Predlagal nam je, da povzetek iz programa izobraževanja objavimo. OBVEZNOSTI VSAKEGA ČLANA ZRVS, POVZETE IZ LETNEGA PROGRAMA ZA LETO 1981 A-Idejnopolitično in marksistično izobraževanje TEMA: Osnovne značilnosti vojaško-političnih odnosov v svetu. Snov bo podana s predavanjem. TEMA: Titova vojna dela kot trajni vir in navdih v izobraževanju in usposabljanju RVS. Snov bo objavljena v »Naši obrambi«, proučevanje pa je individualno. TEMA: Politično-varnostna in gospodarska situacija v občini in konkretne naloge ZRVS v zvezi s tem. Snov bo podana s predavanjem. B-Splošno vojaško usposabljanje TEMA: Zaščita prebivalstva in materialnih dobrin v vojni in vloga ZRVS. Snov bo objavljena v »Naši obrambi«, proučevanje pa je individualno. TEMA: Organiziranost in način vodenja SLO in DSZ v KS, OZD in občini v miru, izrednih razmerah, ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni. Snov bo podana s predavanjem. TEMA: Reševanje praktične naloge po temi »Izvajanje ukrepov za pripravljenost PDO na območju Vrhnike, obramba mesta Vrhnike in SLO na Vrhniki v pogojih začasne zasedbe kraja. Snov bo po-dana po KO-ZRVS, izhajala bo v »Naši obrambi« in jo je obvezno potrebno proučiti tudi individualno, ker bo prišla v poštev pri preizkusu znanja. Streljanje z vojaško ali malokalibrsko puško, če bo na voljo strelivo. C-Varnostno in samozaščitno usposabljanje TEMA: Oblike, metode in sredstva sovražnega psihološko propagandnega delovanja kot osnovne oblike specialne vojne. Snov bo podana s predavanji, izhajala pa bo tudi v »Naši obrambi«. TEMA: Družbena samozaščita v miru in v vojni ter vloga in naloge organizacije ZRVS. Snov je potrebno proučiti individualno, izhajala pa bo tudi v »Naši obrambi«. D-Informacije TEMA: Razvoj in dosežki v oborožitvi in opremi, sestavi, strukturi, taktičnih načelih in uporabi oboroženih sil tujih armad in naših OS. Snov bo podana v »Naši obrambi«. Tematika, ki bo objavljena v »Naši obrambi«: - bistvene novosti zakona o SLO in DSZ - organizacija, naloge in način delovanja CZ v miru, neposredni vojni nevarnosti in v vojni — družbena samozaščita v KS in OZD Naloge posameznika: a) , aktivno se vključiti v družbenopolitično življenje v KS b) vključevati se v taborniške, planinske, strelske in druge organizacije, posebno »mladi starešine« c) vključiti se v vse akcije, ki jih izvaja KS. OPOMBA: Vsa zgoraj omenjena snov bo vključena v preizkus znanja v letu 1981. Predsedstvo OK-ZRVS V SPOMIN Peter Sečnik-Pero Huda bolezen je ravno na novoletni dan prekinila življenje prvoborca — nosilca partizanske spomenice Petra Sečnika-Pera. Tovariš Pero se je med prvimi že v zgodnjem poletju 1941 leta vključil v Osvobodilno fronto in postal njen aktiven član. Kljub temu, da je moral čez dan trdo delati kot hlapec, ga je po napornem delu gnala neustavljiva sila, da se mora upreti okupatorju še v najpomembnejše delo — organiziral in aktiviral je mnogo poštenih Slovencev za boj proti okupatorju Bil je vesten, zato mu je vodstvo zaupata važno nalogo kurirja za zvezo med okupirano Ljubljano in Samotarsko četo in vanjo je pripeljal številne prostovoljce — prvoborce, ki so se vključevali v četo na Samotori-ci. Tudi Pero se je 13. junija 1942 leta priključil dolomitskim partizanom in postal borec dolomitskega odreda. Kot partizan udarne čete dolomitskega odreda se je izkazal kot neustrašen borec. Zato so ga tovariši še posebno cenili in spoštovali. Po odhodu odreda iz Dolomitov pa je ponovno postal kurir na TV-2 na Ključu, kjer je vzdrževal zvezo z Gorenjsko. To je bila težka pot, gosto posejana s sovražnikovimi postojankami, žičnimi ovirami in minami na takratni italijansko-nemški meji. Hrabro je premagoval vse te nevarnosti v trdni veri, da bo s soborci izbojeval pravičnejši red za ves slovenski narod. Z vsakdanjimi težkimi napori si je nakopal bolezen, toda premagal jo je in se s še večjo zagnanostjo podal nad sovražnika. Tovariši se še dobro spominjajo, kako je 8. septembra 1943 leta le s tremi soborci napadel kamion, poln šentjoških belogardistov. V prvi ofenzivi po italijanski kapitulaciji na dolomitsko področje pa so ga Nemci ujel V dokumentu nemške policijske grupe (z datumom 15. ti 1943), ki zajema podatke zaprtih, je pod št. 39 zapisano: »Sečnik Peter, delavec, roj. 26 7. 1917 v Butajnovi, stanujoč Dobrova 33, samski, partizan od 14.7.1942 — nevaren morilec in požiga lec, kurir partizanski. Da se izroči št. Joštu • Tako so ga dobili v roke belogardisti iz Sentjošta in zanj so se začeli najtežji dnevi življenja. Ker so ga dobro poznali kot domačina, poznal njegove akcije in vedeli, da dobro pozna deta OF na dolomitskem področju so upat, da ga bodo s krutim mučenjem pripravil, da izda svoje tovariše. Toda zmotili so se! Vzdržal je in preživa* aktivisti so mu še danes hvaležni. Z njegovim molkom pa je organizacija OF na dolomitsken1 področju kljub težkim pogojem dobro delala do konca vojne Tovariš Sečnk Peter-Pero pa je konec vojne dokončalv koncentracijskem taborišču Dachau — BuchenwaW in se leta 1945 izčrpan vrnil v osvobojeno domovino. Takoj je poiskal soborce, s« z njimi povezal in pričel aktivno delati na terenu. Vseskozi je W aktivist, dokler mu je le dopuš' čalo v težkih vojnih časih načeto zdravje. PARTIZANSKI KURIRJ' se Vz ot se Le so od na Uči Pot rar dis na < doi ob; Doi M« F lete cev disi Be< (I Iva Bo šoli F tlor C dat Z Na hribih E je večkrat gorelo Pojava prvih partizanov na hribih Nekako proti koncu avgusta ali v začetku septembra meseca se je začelo govoriti, oziroma šepetati, da je tu in tam kdo videl oborožene »četnike«, ki da prebivajo nekje v gozdu. Kmalu za tem pa so se začeli pojavljati tudi po vaseh, seveda samo ponoči. Govorice o »četnikih« so se vse manj slišale, a vse bolj se je govorilo o partizanih. Ljudje so vedeli, kje se zadržujejo. Med temi prvimi partizani je bilo tudi več znanih iz borovniškega konca. Med ostalimi so bili: Tone Zalar iz Laz pri FJorovnici, Tone Gradišnik iz Bistre, Tone Cerk iz Borovnice in drugi. Hrane niso iskali po teh vaseh, pač pa so bolj propagandno delovali in pripovedovali, zakaj so vzeli orožje in kako se je treba boriti. Včasih so zaprosili za kakšen kos posode, ali orodja, ki so ga v svojem taborišču potrebovali. Tudi orožje so zbirali. Debevec Janez-Štalarjev iz Padeža je že jeseni 1941 izročil Tonetu Gradišniku čisto nov puškomitraljez »zbro- jevka«, ki ga je odnesel v prvo partizansko taborišče pod Kožljekom. Menda je prav ta zbrojevka pozneje v februarju 1942 leta zgorela v Francljevi štali na Zavrhu. Tudi Dragarjev Tone je bil v tesni in stalni zvezi s temi prvimi partizani in o tem takole pripoveduje: »Največ smo se sestajali pri Pirčku ali pa pri zapuščeni Kavžarjevi hiši. Gradišnikovega Toneta pa sem vodil povsod tam, kjer sem vedel, da so bili bunkerji in taborišča bivše jugoslovanske vojske in sva tam zbirala vse, kar je še ostalo, posebno pa orožje in strelivo. L Pirčkovim Janezom sva enkrat oktobra meseca pod vodstvom Gradišnika nosila precej hrane v polnih nahrbtnikih iz gozda nfekje nad Lazi pri Borovnici pa vse do Pirčka. Od tam naprej sojo nosili pa sami partizani. Na javki pri Kavžarjusmo partizane obveščali tudi o vseh premikih italijanske vojske ali karabinerjev. Tja so prihajali tudi drugi partizani, ki pa jih mi tedaj še nismo poznali.« Sklepali smo, da taborišče partizanov ne more biti prav daleč od tod, vendar pa le nismo vedeli točno, kje naj bi bilo, spraševali pa tudi nikoli nismo. Res, v soteski Zale med Rakitno in Sv. Vidom (danes Žilce) je tedaj taboril 3. partizanski bataljon, imenovan tudi Krimski, ki je imel štiri čete. Prva večja akcija tega bataljona je bila v nedeljo popoldne 19. oktobra 1941 leta z napadom na Lož, kjer je bila posadka 156. baterije 17. topniškega diviziona, pod vodstvom Ljube Šercerja. Istega dne ali v poznih nočnih urah pa je 4. četa (borovniška) istega bataljona pod vodstvom komandirja Mirka Bračiča in komisarja Toneta Za-larja-Žana napadla italijansko posadko iz 112. čete inženircev v Bezuljaku. Ob tej priliki so partizani zaplenili 5 pušk. Tedaj so razstrelili tudi skladišče eksploziva z okoli 800 kg, ki se je nahajalo v stavbi gasilskega doma in ki so ga Italijani rabili za razstreljevanje bunkerjev nekdanje Rupnikove utrjene linije. Km al u po tem napadu pa je borovniška četa 25. oktobra na Osredku pod Sv. Vidom doživela nenaden napad Italijanov in tedaj je padlo 8 partizanov, med njimi tudi šušteršič Ivan iz Brezovice pri Borovnici, ki je nedolgo pred tem prišel v partizane. Stalne italijanske hajke, visok sneg in mrzla zima, ter pomanjkanje hrane in človeške izgube so prisilile partizane, da so začasno opustili akcije in se umaknili na prezimovanje. Nekateri so se umaknili v Ljubljano ali na svoje domove, a 6 borcev borovniške čete z Tonetom Vidmarjem-Lukom se je zateklo v Bistro in našli novo bivališče na Galetovi štali. Prav ti partizani pa so pozneje sodelovali z Samotorsko četo iz Dolomitov pri napadu na železniški most pri Preserju 6. decembra 1941. Takoj po tej akciji pa se je ta skupina napotila zopet nazaj v gozdove in si severo-vzhodno od Kožljeka nad strmo grapo postavila novotabo- «1 rišče, pozneje znano pod imenom »Koželji logor«. Skupini so se takoj priključili še trije ntf borci iz Dola in Bistre. Ko pa je nato prišla močna skupina iz Brezovice pri Ljubljani in z Nf tranjih goric ter iz Rakeka, je bila v drugi potov* decembra formirana četa, imenovana Koželji četa. Takoj po novem letu so v to taborišče zaw .» prihajati nove skupine, posebno iz Ljubljane, rrtf Jjjnji njimi je bilo tudi več starih partizanov še nekd* J*no< njega Krimskega bataljona. V drugi polovici iHJ na nuarja 1942 je Bračič pripeljal močno skupino ^SS*8 partizanov iz Dolomitov, tako da je število nara5^^ * na okoli 140 partizanov. Tedaj je bil ustanovlj^t0s š novi bataljon, ki seje poimenoval po Ljubi Šert^K^ ju, s komandantom Milošem Zidanškom. Mo\ so si postaviti nekaj novih barak in se pripravil za nove akcije. Borci bataljona so bili za tiste č8; odlično oboroženi, saj so imeli poleg pušk tudi' puškomitraljezov in en težki mitraljez. jjl Italijani so kmalu zavohali da je v tistih gozdo' za Vinjim vrhom nekje bivališče partizanov, vel s>v dar pa natanko niso vedeli, kje so. gjovtr Prvi krvavi zločin okupatorja na hribih V nedeljo zjutraj 18. januarja 1942 leta so i*1 janski vojaki 11. bataljona jurišnih inženircev nenada obkolili vas Padež. Na vseh dohodi!] vasi so postavili močne zasede. Prišli so tudi gozda pod Vinjim vrhom v smeri proti koželjšf logu ter se tako močno približali partizanskem borišču, za katerega so že vedeli, daje nekje smeri. (Nadaljevanje prihodnf _:_M lr< SI ■l -\ VHOD t vcrrr KUM ?1r ■ * UK,?*}, \'UC7MC4 vc7w/cA POUK vc/iwcA ffATEH, OSNOVNA ŠOLA LOG-DRAGOMER — PREDSTAVITEV Jeseni že tretja osnovna šola Nova osnovna šola bo pričela z delom jeseni, 1. septembra, kot tretja osnovna šola v občini, "zporedno z gradnjo šolskega poslopja je bil oblikovan šolski okoliš, ki obsega naslednja naselja: Blatna Brezovica, Bevke, Drenov grič-Lesno brdo, Log in Dragomer-Lukovica. Nova *Ola bo matična osnovna šola z dislociranimi otdelki na Drenovem griču in v Bevkah. Organizacijo pouka bo eno-in polizmenska. Učenci °d 1. do 4. razreda bodo obiskovali šolo v dveh izmenah, teden dni dopoldne in teden dni popoldne, JjSenci od 5. do 8. razreda pa bodo imeli enoizmenski Pouk, samo dopoldne. Organizacija pouka na disloci-Jjnih oddelkih bo ostala nespremenjena. Učenci iz ^slociranih oddelkov bodo po končanem 4. razredu "adaljevali šolanje na matični šoli Log-Dragomer. Sola bo organizirala podaljšano bivanje predvidoma za učence razredne stopnje (1. do 4. razred) v obsegu štirih oddelkov. Organiziranost šole bo omo-9očala vsem učencem prehranjevanje v šoli — Mlečne malice in kosila. Po planiranih podatkih bo šolo ob pričetku pouka v 'etošnjem šolskem letu obiskovalo 570 do 580 učencev. V novem matičnem poslopju bo 440 učencev, na dislociranih oddelkih Drenov grič 82 učencev in v oevkah 49 učencev. (Primerjava med osnovnimi šolami v občini): j-Og-Dragomer 580 učencev 23 oddelkov"" wan Cankar 1340 učencev 45 oddelkov »orovnica .450 učencev 16 oddelkov (Po pedagoških merilih naj bi bila idealnaosnovna Sola, ki bi jo obiskovalo 700 do 900 učencev). Pregled prostorskih kapacitet novozgrajene šole — "orisni pogledi (9lej prilogo tlorisov šole!) Osnovna šola Log-Dragomer bo po planiranih podatkih zaposlovala 46 delavcev, od tega 32 učiteljev. , Za izgradnjo novega šolskega poslopja je s polno jnvesticijsko vrednostjo zagotovljeno 85.843.849.-dtaarjev. Kljub visoki vsoti sredstev je in bo moralo biti trošenje teh sredstev skrajno racionalno. Seveda bo racionalnost imela vpliv na opremljenost šole. Osnovna oprema je zagotovljena, nadaljnja opremljenost, še posebej z učili, pa se bo dopolnjevala v naslednjih letih dela šole, skladno z resnično ugotovljenimi potrebami in aktualnostjo posameznih učil in opreme! Učenci, oddelki, kadri... Po analizah in statističnih podatkih v občini se šola izven Vrhnike približno 150 osnovnošolcev naših občanov, ki bi po šolskem okolišu sicer obiskovali šolo Log-Dragomer. V srednjeročnem planu nove šole v ustanavljanju smo planirali, da se bo — glede na relativno dober osnovnošolski standard nove šole — pre-šolalo od ugotovljenih 150 učencev dve tretjini, oziroma 100 otrok. Nedefinirano število učencev nove šole predstavlja neznanko pri oblikovanju števila oddelkov šole. število oddelkov pa je osnova za kadrovsko zasedbo pri -vzgojnoizobraževalnem delu. Za kar preciznejšo rešitev dokončnega števila učencev nove šole, za potrditev planiranih podatkov bomo po krajevnih skupnostih, ki tvorijo šolski okoliš, anketirali vse starše izven občine šolajočih se otrok za prešolanje na novo šolo. Ob tem velja pripomniti, da zakon o osnovni šoli predpisuje, da se učenci praviloma šolajo v šoli svojega šolskega okoliša. . 1 Omenjeno anketo bomo izvedli s pomočjo krajevnih skupnosti in oddelka za notranje zadeve SO Vrhnika v mesecih februarju in marcu. Pričakujemo, da bo na novo ustanovljena šola pričela z vzgojnoizobraževalnim delom v rednem jesenskem roku, če pa bi se dela na novi zgradbi zavlekla, bo pouk začasno potekal v stari stavbi šole na Logu, za učence od 5. do 8. razreda pa v izmeni na šoli Ivan Cankar! Ostale pomembnejše informacije dobijo občani lahko pri ravnatelju šole Log-Dragomer v ustanavljanju; po telefonu 751 -096 na šoli Ivan Cankar Vrhnika. Ravnatelj OŠ Log-Dragomer ■ v ustanavljanju Lovro Novinšek HADsr/eop/e trup*. ■7^ t/ĆtLHKA Htrtčvč. -II- 2.K — II- 3.*. KAB 4,K T #4& OČ/lu/CA JEM/K/ Učenci petih razredov v šoli v naravi si učenci petih razredov obeh naših osnovnih šol so '^k/Ji' teden v decembru odšli iz učilnic v povsem dru •^nošolo — všolo na snegu. Teden dni so se učili smu j^-vsuio — vsoio na snegu, i eoen ani so se ucm smu-irv" "a Ulovki. Tji^ia letošnje zimske šole v naravi, Rafael Jaklič, je bil ob zak-l!?Wj ^dovoljen, saj se je tudi to pomembno šolanje otrok zak-li^etn Uspe^no in kar ie tudi izredno pomembno, brez poškodb. ' jft|j?s sroo se prvil odločili, da šolo v naravi organiziramo že pred J^*"' Počitnicami. To pa zato, da otroci osvojijo vsaj najo- Ijjjše smučarske veščine, da bodo med počitnicami znanje (Jj^vali, pa tudi več bodo imeli od počitnic, iptotavljamo, da starši želijo, da se njihov otrok nauči tudi smu-, ji vse raje dajajo otroke v to zimsko šoto v naravi, ki postaja J!uinejša oblika vzgoje. Vsekakor bomo morali tudi v bodoče iffoviti finančna sredstva za šolo v naravi, ki se je pokazala za koristno. Otroci, ki gredo iz naših šol, znajo praktično pla-IkJ1 smučati in bila bi velika škoda, če v bodoče ne bo možno jPovitj denarja,« poudarja Rafael Jaklič. jw|Cer so starši letos primaknili 620 dinarjev, ki jih lahko porav-m~y 'reh obrokih. Otroci so bili na Ulovki dobro preskrbljeni. Že Ic^^iutraj so malicali, opoldne so v brunarici imeli za kosilo eno-■ P"64* odhodom pa so še enkrat malicali. Razvrščeni so 10vn>te — v vsaki vrsti jih je bilo po 12, ki so jih letos za razliko J ""ejšnjih let večinoma vadili učitelji. Miha Rus: Vteh šestih dneh sem doživel veliko padcev, a zaradi tega nisem bil slabe volje. Vsak dan sem se utrujen vračal domov. V četrtek je naša skupina šla na žičnico. Do nje smo prišli peš. Pri tem'sem se zelo utrudil. Toda ko smo se z žičnico pripeljali na vrh smučišča, me je prelep razgled očaral in nisem čutil več nobene utrujenosti. Po dolini je ležala megla kakor veliko morje Iz megle se je kakor dim dvigal čudno oblikovan oblak. Toda nad meglo so se bleščale s snegom pobeljene Julijske in Kamniške Alpe. Pod njimi pa je ležalo veliko število hribov, gor in planot. Na levi pa se je videla cerkvica Na treh kraljih. Vem, da sem s te razgledne točke videl le malo naše prelepe domovine Slovenije. Toda kje je tisto mesto, s katerega se vidi' vsa Slovenija? Verjetno ga ni. Mojca Svete: Vsak dan smo se z avtobusom vozili na Ubvko. Imeli smo lepo vreme in tudi primeren sneg za smučanje. Prvidan so nas porazdelili po skupinah in smo »Štamfali«, naslednje dni pa smo se vozil na vlečnicah. Pri kosilu in počitku smo spoznali kup prijateljev in prijateljic. Zadnje dni smo bili navajeni in je šlo že vse lažje. Žal pa se zadnjega tekmovalnega dne nisem mogla udeležiti, ker smo imeli tekmovalci tekmo na KaBču. ŽE OKOLI TRIDESET AKTIVNIH ČLANOV VRHNIŠKEGA RADIOKLUBA Kljub težavam aktivni Radioklub oziroma vrhniške radioamaterje verjetno bolj poznajo po svetu in domovini, kot v našem kraju, zato smo jih v januarjuobiskali. da bio njihovem delovanju, težavah, uspehih in o njih samih izvedeli kaj več. Začelo se je leta 1954, to je namreč rojstno leto radiokluba, nakar so sledila plodna leta dela. Leta 1961 je klub za svoje uspehe in prizadevanja dobil visoko priznanje, bronasto plaketo Nikole Tesle, potlej pa so se stvari spremenile in obrnile navzdol, tako da je leta 1965 delovanje radioamaterjev zamrlo. Tako je bilo potem nadaljnjih sedem let, da bi leta 1972 delo znova zaživelo. Danes šteje klub okoli trideset stalnih in aktivnih članov, dasi jih je na papirju včlanjenih preko sedemdeset. Člani radiokluba so samo fantje, a pred leti sta bili včlanjeni in fantom povsem enakovredni tudi dve dekleti, medtem ko je danes pri nežnejšemu spolu bolj malo zanimanja za tehniko. Struktura članstva je precej različna, a vsi se med seboj dobro razumejo, čeprav pride včasih do kakšnih zlonamernih očitanj. V klub so bili včlanjeni fantje iz vseh koncev naše domovine, predstavniki vseh narodov in narodnosti, razen Črnogorcev, toda čeprav radioamaterji dobro delajo in so zelo aktivni, kar pričajo mnoga priznanja v kletnih prostorih Joma JLA, se je klub znašel v težavah. Najbolj pereč problem so prostori. Radioamaterji imajo samo majhno sobico v kletnih prostorih doma JLA, ki že dolgo ne more zadovoljiti vseh njihovih potreb, navkljub prošnjam in obljubam, da bomo ta problem kmalu rešili, pa je danes povsem jasno, da spričo varčevalnih ukrepov v tem srednjeročnem obdobju omenjeno vprašanje še ne bo ugodno rešeno. Poleg tega, da je prostor premajhen, nima vode niti ventilacije, skromna sobica pa služi več namenom. Uporablja se za oddajno sekcijo, konstrukcijsko sekcijo, služi za učilnico telegrafije, za skladišče oziroma magacin, obenem pa je še pisarna in prostor za razvedrilo mladih radioamaterjev. Vsako dogovarjanje s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, teh pa do sedaj ni bilo malo, je bilo brez uspeha in ni prineslo željenih rezultatov. Fantje so spričo tega resnično hvaležni domu JLA in-tamkajšnjim starešinam, kajti brez njih ne bi imeli nobenih možnosti delovanja. Enak, če ne še večji problem, so finančna sredstva. Stalno je v ospredju vprašanje, kje in kako zagotoviti najosnovnejša sredstva za uspešno delovanje kluba, kajti s strani TTKS se odmerjajo razmeroma nizka finančna sredstva, glede na prošnje, nedvomno pa je, da so radioamaterji med najaktivnejšimi v občini. Slednji bodo morali izdelati bolj natančno mrežo linancira-nja, ena od rešitev pa je vsekakor iskanje pokroviteljev za posamezne akcije, v okviru kluba radioamaterjev. Problem je tudi v tem, ker delo in aktivnosti radiokluba občani naše občine pramalo poznajo, finančna sredstva pa se odmerjajo prav na tej osnovi, zato je potrebno v tej smeri ljudi bolje seznaniti in poskrbeti za obveščenost, da bodo vsi imeli realen vpogled v obstoječe stanje, probleme in tudi uspehe, s katerimi se srečujejo radioamaterji oziroma njihov klub. Mladim radiomaterjem se mora omogočiti nadaljnje nemoteno delo, s čimer bomo prispevali h krepitvi radioamateri-zma v občini, kar je velikega pomena za SLO in DS. Klub ima nekaj nadarjenih mladih operaterjev, ki rangirajo med dvajset najboljših v Jugoslaviji in to so fantastični rezultati, če pomislimo na finančne težave, težave s prostori in druge stvari, s katerimi drugi dobri radioklubi po Sloveniji nimajo toliko težav ali pa jih sploh nimajo V preteklem letu so naši fantje na kratki valovni dolžini, na njej je bila največja aktivnost, vzpostavili kar okoli 5000 zvez, na tekmovanju radioamaterjev pa so mladinci prostovoljci venotahTO zasedli prvo mesto v SRS in odlično tretje mesto v SFRJ, od leta 1975 naprej pa v tem tekmovanju na področju S lovenije niso bili nikoli uvrščeni slabše od petega mesta. Ostalih rezultatov ne bi naštevali, kajti tekom let se jih je nabralo ogromno in ne bi mogli vseh predstaviti, veliko pa so jih prejeli tudi posamezniki za več kot uspešno udejstvovanje na področju radioamateri-zma. V januarju bo volilna skupščina radiokluba, na katero se fantje resno in zavzeto pripravljajo, obenem pa bo to priložnost, da se še enkrat pretehtajo vsi problemi in težave in da tudi ostali prispevamo k hitrejšemu reševanju in premagovanju leteti. Razpravljati bo potrebno tudi o pritožbah nekaterih stanovalcev v bližini doma JLA, češ da radioamaterji s svojimi napravami in delom motijo brezhibno delovanje televizijskega in radijskega programa, obenem pa bo potrebno fantom zagotoviti vsaj minimalne pogoje za delo, sicer se zna ponoviti leto 1965, česa takega pa nihče ne želi. Očitno je, da se ne zavedamo dovolj, kako potrebni so nam radioamaterji in njihovo delo, zato je prav, da o tem razmislimo. Morda smo bili do sedaj resnično premalo seznanjeni z njihovim delovanjem, sicer bi zanje in za njihovo delo pokazali več zanimanja, to pa si vrhniški radioamaterji na koncu koncev vsekakor zaslužijo. Franci Tršar Veselo vzdušje med upokojenci Marsikatero društvo v našem kraju se ubada z različnimi problemi, bodisi s prostorskimi ali finančnimi, pa organizacijskimi in vsemi ostalimi, ki sodijo zraven, zato smo se odločili in obiskali društvo upokojencev, da bi iz prve roke izvedeli, kako tečejo aktivnosti in delo pri njih, oziroma, ali naši upokojenci res mirno preživljajo jesen svojega življenja. Vsi, ki so člani društva, se radi pohvalijo, ne pozabijo povedati, da so zadovoljni, obenem pa priznajo, da imajo kot člani društva precej ugodnosti, katerih ostali starejši občani, ki niso včlanjeni nimajo. Društvo upokojencev Vrhnika šteje danes okrog 750 članov. Sedež ima na Vrhniki, v senci doma krajevne skupnosti na Tržaški cesti 12. Vodstvo društva predstavlja upravni odbor, ki ga upokojenci volijo vsaka štiri leta, delo in poslovanje Vodstva, ali če hočete — upravnega odbora, pa nadzoruje nadzorni odbor. V društvo upokojencev Vrhnika se poleg mesta samega vključujejo še upokojenci iz vasi Verd, Stara Vrhnika, Sinja Gorica, Bevke, Blatna Brezovica, Drenov grič, Lesno brdo, Velika in Mala Ligojna, Podlipa, Smrečje in Zaplana. Seveda zgoraj omenjena številka ne pomeni vseh upokojencev, saj je veliko takih, ki v društvo niso včlanjeni, ker nočejo biti člani ali pa ne vedo za vse aktivnosti, zanimivosti in ugodnosti, ki jih društvo nudi svojim članom. Vsem upokojencem, ki so se vživeli v društvo, v tamkajšnje delo, interesne dejavnosti in sekcije, čas hitreje mine, pa tudi življenje imajo pestrejše. Zelo aktivna je balinarska sekcija, v kateri imajo seveda glavno besedo predstavniki moškega spola. Pri domu imajo dvoje lepo urejenih balinišč, za katere skrbijo sami. Z balinanjem si lahko vsak po svoje krajša urice, se zabava in rekreira, nemalokrat pa se ob kozarčku zlate kapljice na balinišču razvijejo modre in zelo možate de- Pionirji v vrhniški kasarni Gosta megla nas je spremljala v decemberskem - - še posebej za vojake — svečanem jutru, ko smo predstavniki PIONIRSKEGA ODREDA JANEZ MRAK obiskali vrhniško kasarno. Predstavnikom JLA smo čestitali k njihovemu prazniku - 22. decembru. Kdo izmed nas ne bi vedel, da so se tega dne leta 1941 zbrali v malem bosanskem mestecu Rudu partizani in ustanovili močno brigado, ki sojo sestavljali sami prekaljeni borci. Poimenovali sojo PRVA PROLETERSKA brigada. Takih brigad je kasneje nastalo še več, saj se je vedno teptano in ponižano jugoslovansko ljudstvo dvignilo v vse večjem srdu proti pohlepnemu sovražniku in v vse večji ljubezni do svojih gozdov, zemlje, rek, tovaren, cest, gora - do svoje domovine. Vse te brigade so se združile v en sam nepremagljiv zid poguma, neuklonljivosti in vere v lepšo priliodnost, katerega najtrdnejša opeka je bil tovariš Tito. V vojni vihri so kljubovale sovražniku in ga dokončno pregnale z naše zemlje. Letošnji dan JLA se je razlikoval od vseh prejšnjih, saj smo ga praznovali prvič brez tovariša Tita, ki mu dolgujemo zahvalo za vse, kar danes imamo. Pred pričetkom proslave smo pobliže spoznali vso kasarno in njeno okolico. Marsikdo med nami še ni videl tanka od blizu, zato smo pozorno spremljali vsak gib vojakov, ki so nam pokazali, kako se z njim upravlja Zaverovani v nova spoznanja nismo niti opazili, kako je čas hitro minil. Že se je pričela proslava. Na vojaškem stadionu so stali v vrstah vojaki in njihova godba je zaigrala jugoslovansko himno. Vsi skupaj smo z enominutnim molkom počastili spomin tovariša Tita. Sledil je dolg govor polkovnika vrhniškega garnizona in nekaterih drugih predstavnikov JLA. Najbolj slavnostna je bila podelitev nagrad in odlikovanj, s čimer je bila proslava tudi zaključena. Preden sem od blizu spoznala življenje vojakov, sem si ga le težko predstavljala. Zdaj ko ga bolje poznam in vem, da so dobro opremljeni tudi z najmodernejšim orožjem, sem prepričana, da se nam ni treba bati za varnost naše domovine, dokler bodo oni v snegu, vetru, dežju, vročini in viharju bdeli na naših mejah. Darinka Koderman in Vesna Mišvel bate naših prisrčnih dedkov. Kadar je potrebno zalučati kroglo, se roka seveda umiri, telo postane brhko, in prepričani smo, da noben mladenič ne bi tako natančno približal ali s treh korakov razbil pozicijo nasprotnika, kot to zmorejo in znajo vrhniški upokojenci. Da so res pravi mojstri »svoje obrti«, pričajo številne nagrade in priznanja, ki krasijo njihove vitrine, saj so bili ria mnogih prireditvah in tekmovanjih zmeraj med najboljšimi. Ker ne želimo na dolgo in široko govoriti le o balinarjih, kajti tako bi zapostavili ostale, predvsem tu mislimo na upokojenke, ki navadno ne prihajajo na balinišče, moramo povedati, da društvo vsako leto organizira do štiri izlete za svoje člane, in sicer v različne turistične kraje. Odziv je vsako leto dober, za nemalokaterega starejšega človeka pa življenjsko doživetje, predvsem za tistega, kateremu so te stvari novost in se poprej v življenju z njimi ni srečeval. Enkrat letno se naši upokojenci udeležijo srečanja društev upokojencev Primorske in Notranjske regije, ki ga prireja zveza društev upokojencev iz Nove Gorice. Prejšnja leta so se srečanja odvijala v Brdih, lansko leto pa je bilo na Lokvah in ta kraj se omenja tudi za letošnje srečanje. O vseh aktivnostih, srečanjih in prireditvah se upokojenci obveščajo z oglasne deske v domu, kjer je zmeraj vse lepo in čitljivo objavljeno. Vse upokojenke ali upokojenci, katerih pridne roke se ukvarjajo s klekljanjem, se zbero v domu vsako sredo. Pridejo skupaj, malce poklepetajo in se razvedrijo, s seboj pa prinesejo izdelane čipke, katere odkupi njihov stalni odjemalec, podjetje »Dom« iz Ljubljane. Čipke v njihovih rokah dobijo nek drugačen prizvok, so del teh ustvarjalnih ženic in nadebudnih dedkov, katerim pomagajo premagovati čas, del njihovega časa so, za katerega pravijo upokojenci, da jim kar prehitro mine. Res je in delo kleklaric ter njihovih tovarišev ni poplačano z nobenim denarjem, čeprav postanejo nemalokrat najvrednejši okras v stanovanju bogatejših. Kdor kleklja in bi svoje izdelke rad oddal: vsako sredo v domu upokojencev, kjer bo pridobil še marsikatero izkušnjo več. Poleg vseh ostalih ugodnosti, ki jih društvo upokojencev nudi svojim članom, moramo omeniti še eno. Vsako leto namreč nabavljajo premog za svoje člane, in sicer na podlagi pogodbe, ki jo je društvo sklenilo s »Kurivoproda-jo« iz Ljubljane. Ker je v njihovih vrstah veliko že starejših članov, pa tudi onemoglih, ki si kurjave ne morejo drugače priskrbeti, jo društvo vsako leto nabavi pri »Kurivo-prodaji«. Tu imajo za naše društvo veliko razumevanja in glede na vse omenjene faktorje so dali našim upokojencem prioriteto pri nakupovanju v njihovem podjetju. To je vsekakor pohvalna odločitev in za vzor vsem ostalim. Društvo se ob novem letu vedno spomni svojih članov in tiste, ki so prekoračili osemdeseto leto, in onemogle, obdari z novoletno čestitko in manjšo vsoto denarja, letos denimo z 250-novimi dinarji. Morda bo kdo dejal, da je ta vsota enaka ničli, a staremu človeku pomeni veliko, posebej osamljenim in bolnim, takih pa v občini ni malo in predvsem mladina se bi jih lahko večkrat spomnila. Ob skromni vsotici denarja in prisrčni čestitki vedo, da se je nekdo le spomnil nanje, da niso sami. Članarina za vsakega posameznika znaša trideset novih dinJetno (30 din), kar nedvomno ni veliko. Vsak lahko vplača še vzajemno samopomoč, ki znaša sto novih din (100 din) letno, ni pa obvezna. V to vzajemno samopomoč so vštete nekatere obveznosti društva upokojencev, v primeru smrti njihovega člana, kajti svojci dobijo v primeru smrti plačnika te vzajemne samopomoči 2000 din, za pogrebom vsakega člana gre društveni prapor, na domu razobesijo žalno zastavo in na oglasni deski je objavljeno, kdo je umrl in čas pogreba. To so stvari, o katerih presodi vsak posameznik sam in se potem odloči, kakor se mu zdi najbolj prav. Seveda ne smemo pozabiti, da ima društvo tudi svoj bife. Odprt je vsak dan od osme pa tja do enaindvajsete ure, razen ponedeljka. Cene so nekoliko nižje kot drugod, prilagojene tudi prenekateri skromni pokojnini, zato »za šank« rada stopita tudi dedek in babica s plitkejšo denarnico, ker si tega v tej današnji draginji nerfialokje drugje in večkrat prav gotovo ne moreta privoščiti. Takšnih pa, verjemite nam, ni malo. V bifeju upokojencev nihče ne gleda na dobiček, ampak poslujejo v mejah, ki omogočajo rentabilnost. Tak način so na koncu koncev izbrali upokojenci sami in prav so izbrali. Na koncu lahko zapišemo, da društvo upokojencev i mika uspešno deluje, vrata pa so na stežaj odprta za vse starejše občane, ki še niso včlanjeni. Vsak upokojenec ni deležen samo različnih ugodnosti, ki jih nudi društvo, kajti lahko bi našteli še cel kup drobnih pozornosti, topline, potrpežljivosti, vsega tega pa v prenekaterem drugem društvu manjka. Znradi vseh teh dobrih lastnosti stalni člani radi prihajajo v dom in čeprav ga z vseh strani obdajajo visoke stavbe, je v njem več kot dovolj topline. FRANCI TRŠAR 6 naš časopis JAN JANUAR lf" Teritorialci na smučeh U lovk a je bila letos prizorišče L smučarskega prvenstva enot TO Ljubljanske pokrajine. Tekmovanje je konec decembra zgledno organl-zlralobčlnskištab TO Vrhnika Poteg predstavnikov Pokrajinskega štaba TO, občinske, skupščine In občinskih D PO je prisostvoval tej oblici športne aktivnosti pripadnikov TO tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Franc S vete k Cilj tekmovanja je bil preverjanje borbene pripravljenosti pripadnikov TO v zimskih pogojih. Prvenstva se je udeležilo 13 ekip OšTO Ljubljanske pokrajine, od tega 4 mladinske. Vsako ekipo so sestavljali 3 pripadniki TO, oziroma mladinci prostovoljci. Tekmovanje se je odvijalo na 5 km dolgi progi, ki je bila odlično pripravljena in katero so morali tekmovalci preteči na vojaških smučkah ter vmes opraviti še streljanje z avtomatsko puško, za kar je bilo vsaki ekipi dodeljeno 9 nabojev. REZULTATI: Članske ekipe Skupen čas Število zadetkov 1. OŠTO Vrhnka 0.42.65 7 2. OšTO Kočevje 0.44.00 5 3. OŠTO Logatec 0.44.19 2 Mladinske ekipe: 1. OŠTO Kočevje 0.40.25 9 2. OŠTO Ribnica 0.46.27 4 3. OŠTO Logatec 0.47.27 3 Članska ekipa OŠTO Vrhnika in mladinska ekipa OŠTO Kočevje sta osvojili prehodni pokal, ki ga je podelil komandant TO Ljubljanske pokrajine, polkovnik Anton Mlakar. Za ekipo OŠTO Vrhnika so tekmovali: Grom Matija, Grom Janez in Sa-jovic Anton. PETER JAVOR Za pokal »Barje 80« i Mladi iz vrhniških okoliških vasi si najdejo toliko prostega časa, da se lahko kdaj pa kdaj ukvarjajo tudi s športom. Čeprav so to otroci s kmetov, si ne odrečejo urice pod košem na igrišču ali igranju kake druge discipline. Že več let prirejajo mladi iz OOZSMS Blatne Brezovice, Bevk, Li-gojne in Podlipe razna športna tekmovanja. Ob teh prilikah se spoznavajo krepijo bratstvo in enotnost. Tudi lansko leto so se med seboj dogovorili o skupnem sodelovanju in pripravi prireditve »BARJE 80«. To je zimska športna prireditev v smuku in veleslalomu. Tekmovanja potekajo v vsaki od omenjenih KS. * Tekmovanje je namenjeno mladincem oz. pionirjem. Tekmovalo je šestintrideset tekmovalcev, iz vsake KS po devet. Prva vožnja je bila v nedeljo, 21.12.1980 v Ligojni. Vozili so smuk ter dve vožnji veleslaloma. V skupni uvrstitvi vseh treh voženj je bil prvi CELARC Roman iz Ligojne, drugi KONČAN Andrej iz Bevk, tretji pa GOSTIŠA Andrej iz Blatne Brezovice. V soboto, 27.12.1980, je bilo podobno tekmovanje v Blatni Brezovici in v nedeljo, 28. 12. 1980 v Bevkah. 3.1.1981 je bilo zadnje tekmovanje v Podlipi. Proga in nasploh organizacija je bila tu najboljša. Na žalost so manjkali tekmovalci iz KS BI. Brezovice in si tako v skupni uvrstitvi priborili zadnje mesto. Prvi so bili tekmovalci Podlipe, drugi iz Bevk in tretji tekmovalci iz Ligojne. Vsi najboljši so prejeli pokale in priznanja. Za vsa organiziranja in dogovarjanja je poskrbel športni klub Blatna Brezovica. Glavni organizator pa je bil JERAJ Srečo. UMEK MILAN Smučarji tekači — pozor Razmah smučarskega teka v Sloveniji je tudi na Vrhniki čedalje občutnejši, saj se število tekačev — rekreativcev — stalno veča in je že preseglo število 100. K temu pripomorejo tudi množične smučarske prireditve širom Slovenije, na katerih se skoraj vsako nedeljo srečujemo. Letošnjo glavno tekaško sezono smo začeli na Blokah sredi decembra in Trnovskem maratonu teden dni kasneje, kjer so bili izvedeni že februarja 80 napovedni teki, kijih zaradi lanskoletnega pomanjkanja snega ni bilo mogoče izvesti. No, letošnjo sezono gre organizatorjem smučarskih tekov zima na roko, saj so bili izvedeni vsi predvideni teki v januarju na Predmeji, v Cerkljah, v Draž-gošah in Dupljah. Če se vreme ne bo nenadoma spremenilo, bodo organizatorji Bbških tekov ki Trnovskega maratona izvedli svoje prireditve 1. oziroma 8. februarja. Formiranje tekaške sekcije Da bi naše formalno neorganizirano tekaško udejstvovanje organizirali, smo se vrhniški smučarski tekači odločili, da ustanovimo tekaški klub kot sekcijo pri smučarskem klubu pri Športnem društvu Partizan Vrhnika. Namen tega je predvsem, da bi se bolj organizirano pojavljali na množičnih tekmovanjih, še okrepili tekaško dejavnost na Vrhniki in vzpodbudili tudi najmlajše za tovrsten šport. S strokovnim delom naj bi v bližnji prihodnosti dosegli tudi tekmovalne uspehe. Za vse začetnike bomo organizirali tečaje teka in mazanja smuči pod geslom »Na teku se dobimo«. Navsezadnje pa bo letos že drugo občinsko prvenstvo v smučarskih tekih, in sicer 31.1. ob 9.30 s startom in ciljem pri gostilni »Malči« na Stari Vrhniki. Če se nam nameravate pridružiti, se lahko za natančnejše podatke pozanimate na ZTKO Vrhnika ali neposredno pri tekačih, ki so pripadniki te dejavnosti na Vrhnki. Na teku se dobimo Da bi razmahnili in približali smučarski tek vsem, ki to želijo, smo se odločili v letošnji zimski sezoni organizirati tečaje oziroma treninge za vse smučarje tekače, tako za začetnike, kot tudi za druge. Tako se bomo po želji in glede na prosti čas posameznika, dokler bo sneg, dobivali na tekaških smučinah, ki že obstojajo. In sicerna Vrhniki pri Elektronu, na Mirkah, Stari Vrhniki pri Podčelu, kjer vam bodo osnove teka in mazanje smuči prikazali Grom Janez, Bogdan in Marjan vsak teden, dokler bo sneg, od ponedeljak do petka od 1 ado 18. ure (glej umik) od 26. januarja dalje. ' URNIK tečajev oziroma treningov/ smučarskega teka Vsak dan od 16.—18. ure Dan (od 16.00—18.00) Kraj Vaditelj Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Petek Mirke Vrhnika (Elektron) St. Vrhnika (Podčelo) Mirke in Elektron Stara Vrhnika Grom Bogdan Grom Janez Grom Marjan -Grom Bogdan, Janez Grom Marjan S.J. REKREACIJA Vabimo vsa dekleta in žene (starost ni pomembna), ki pogrešajo rekreacije in razvedrila, da se nam pridružijo ob četrtkih zvečer. In kaj delamo? Tečemo, telovadimo, plezamo, igramo košarko in odbojko. ., vendar vse skupaj ni tako naporno, kot se sliši. Pridite in telovadite z nami! Dobimo se torej v četrtek ob 19. uri v »Partizanu«! K. P. Smučarjev je iz leta v leto več Sredi zime smo, zato je tudi razumljivo, da so na športnem področju najaktivnejši ravno smučarji. Smučarska sekcija pri SD Partizan Vrhnika je z Zvezo telesnoki.-lturnih organizacij, že organizirala smučarske tečaje za otroke. Samo v prvem tednu počitnic je bilo na tečaju 160 otrok. Janez Barbo, predsednik smučarske sekcije, je dejal, da pri organiziranju tečajev iščejo najcenejše oblike, predvsem pa skušajo tečaje organizirati tako, da bo čim več otrok znalo smučati. To pa so v prvi vrsti tečaji po krajevn'h skupnostih. Tam bi se otroci najceneje naučili smučati. Žal pa jim za tako obliko učenja smučanja manjkajo vaditelji, oziroma animatorjl smučanja po krajevnih skupnostih. Zato bodo organizirali tudi tečaj za vaditelje. »Kot poskus, kako se obnese ta oblika,« pravi Janez Barbo, »smo letos že izvedli šest tečajev za cicibane na Mirkah, na Trojici in na Idrijski cesti. Rekli smo si, da naj bo to poskus. Kar presenečeni smo bili nad tolikšno odzivnostjo, zato bomo s takimi tečaji nadaljevali in jih poskušali organizirati povsod, kjer bo vsaj nekaj želje. Jasno pa je, da mora biti v tistem kraju nekdo, ki bo pomagal pri organizaciji. Najrealnejše bi bilo, da bi bili tudi vaditelji domačini. Menimo, da mora biti baza naše dejavnosti v vrtcih, v krajevnih skupnostih in na osnovni šoli. Poskušamo pripraviti to bazo, zato pa potrebujemo kadre in smo že začeli s strokovnim usposabljanjem. Rabimo pa veliko vodnikov ravno za najmlajše, zato je vsakdo, ki želi kakorkoli in kjerkoli pomagati, izredno dobrodošel.« Dejali ste, da so to najcenejše oblike tečajev? »Da. Pa tudi največ otrok lahko zajamemo v šolo smučanja. Predvsem se poslužujemo domačih smučišč. Tudi 5-dnevni tečaji na Ulovki so sorazmerno poceni. Stanejo 950 dinarjev, medtem ko podobni tečaji drugje stanejo bistveno več. Otroke vsak dan vozimo na Ulovko. V ceni je vračunana tudi vlečnica, malica in enolončnica za kosilo v brunarici.« Skratka, gre za množičnost? »Ja, zavedamo se, da bomo le z množičnostjo dobili dobre tekmovalce. Zastavili smo si načrt dela in računamo, da ga bomo v štirih letih kolikor toliko uresničili. Pri tem nam gre za to, da bi šolo v naravi otroci imeli že v 3. razredu osnovne šole. To bi bilo idealno, saj sedaj nastaja praznina med prvo organizirano obliko seznanjanja otrok s smučanjem v mali šoli, ko se otroci stari šest let do 5. razreda osnovne šole. Le redki otroci so deležni strokovnega vodenja. Ta praznina je prevelika in jo moramo zapolniti s cenenimi tečaji po krajevnih skupnostih, ki naj bi predstavljali začetek strokovnega učenja smučanja. Nato bi sledila šola v naravi, kjer bi že začeli s selekcioniranjem in ti otroci bi bili vključeni v tekmovanje za Notranjski pokal. To je posebna oblika tekmovanja v naši regiji. Ustanovljena je bila zato, ker se naši tekmovalci na republiških tekmovanjih ne morejo izrazito izkazati. V tem tekmovanju notranjskih občin: Vrhnika, Logatec, Postojna, Ilirska Bistrica, Idrija in Cerkno pa se tekmovalci, gre za pionirsko raven, uspešno potrjujejo. Logična posledica kvalitete v Notranjskem pokalu je, da se najboljši pomerijo v republiškem merilu. Iz naše občine je že šest tekmovalcev doseglo točke vrhunskega razreda. Tako hočemo doseči še večjo M množičnost. Letos bo že ckrog 90 emb naših mladih smučarjev i/seh sta- »rnitj rostnih kategorij tekmovalo v tem 980 tekmovanju.« *>va Kaj pa naprej, ko bodo starejši" lalo »Naš cilj je, da vse tekmovale« m zadržimo v naših vrstah čim dal i test do mlajših mladincev. Nato pa P ivoj, bomo vključili v vaditeljske in sod' i}^ niške kadre. Hočemo imeti skledi njeno celo verigo od cicibana * lsne člana. Iz vsakega smučarja imamo ^Cajn namen ustvariti smučarskega d* >2ilo lavca, ki bo tudi kot rekreativec & kb j; vedno aktiven v smučarski sekcij al Skratka, poskušamo ustvariti pi» igisti padnost smučarski aktivnosti. ir, l Zaenkrat so v naši sekciji sart* o bili alpski smučarji. Vendar glede rt Osfe, dejstvo, da vsi otroci le niso enal*, ci&i nadarjeni, nekateri so sposobnoj* ^ za smučarski tek, bomo v nasl8ti|, vrste pritegnili tudi tekače rekre*wtka, tivce, ki jih je v naši občini veliko; dflelo | bodo izkušnje prenašali na mlaf ala ■ še.« " -. «vojj| Ob tem je poudaril, da velikotp* Priji čakujejo ravno od staršev. Poh« 1%, zalo se je, da so starši zaintete* ty§ rani, saj jih je na prvi sestanek, ki* preje ga imeli s tekmovalci, prišlo k^sprt nekaj več kot štirideset. »Najvei uspeh bomo dosegli, če bodo st ši, ki so prvi strokovni vzgoji« vedeli kako naj otroka uče srnujjj nja. Če bodo sami pripravljeni delovati in se vključiti v teč; bomo veliko pridobili«, je ob z ljučku poudaril Janez Barbo. Lavrenčič Tomo zmagal na Češnjici Ugodne snežne razmere so nam omogočite, da smo v nedeljo, 18.1. 1981, organizirali tradicionalni gozdni smuk »ČEŠNJICA 81«. Za realizacijo smo Imeli te dobra dva dni časa, zato je bilo treba krepko poprijeti za delo. Dan pred tekmo nas Je delalo na progi okrog 40 bi tako nam je tudi uspelo. V nedeljo zjutraj je Verd že zgodaj zaživel. Zbralo se je 118 smučark In smučarjev vseh kategorij, ki so se ob progi podali na start 2700m dolge proge z višinsko razliko 270m. Sonce, ki je preganjalo strupeni mraz, je velko prispevalo k odličnemu tekmovalnemu vzdušju. ŠAHOVSKE VESTI Malo po deseti uri je častni predsednik tekmovanja Zirovnik Urban otvoril tekmovanje, nastopajočim je zaželel športni boj in dobre rezultate. Prvi se je po progi spustil Matjažev Matjaž. Njegov kombinezon, klobuk, dolga suknja, pumparice, smuči domače izdelave in gorjača v roki je obudil spomin na dni, ko so se 1938. leta fantje prvič pomerili v smuku s Češnji ce. Nato je šlo zares. Mlajši so startali z železniške postaje na pol krajši progi, mladinci in člani pa z vrha REZULTATI: I. Pionirke: 1. Vilma Jaklič — 1.43.00 2. Nataša Rijavec — 1.55.60 3. Branka Rihar - 1.59.00 II. Mlajši pionirji: 1. Vrhovec Uroš — 1.57.10 2. Oblak Igor — 1.58.60 3. Bogataj Štefan — 2.13.90 V. Mladinci: 1. Jaklič Aleš — 3.00.60 2. Verbič Vlado — 3.02.45 3. Garafolj Miran — 3.03.19 NAGRADE SO PRISPEVALI: LIKO Vmnka — Parketama Verd Kmetijska zadruga Vrhnika Industrija usnja Vrhnika Iskra Antene Vrhnka Droga Portorož — TOZD Vrhnka Hotel Mantova, Partizanska knjiga, Stržinar Anže, Furlan Tone, Trček Tone, Gostilna Zalar, Gostilna pri Mari, Gostilna Bistra, Gostilna Marinčič. Češnjice. Dobrih rezultatov je bilo veliko in Aleš Jaklič se je s časom 3.00.60 zelo približal rekordu proge. Zato je napetost na cilju v Retovju, kjer se je zbralo veliko gledalcev naraščala, saj so si od članske konkurence obetali še boljših časov. Tu izrazitega favorita ni bilo, saj je trikratni zmagovalec češnjice Grom Janez alpske smuči zamenjal s tekaškimi. Tako je večno drugi Lavrenčič Tomo izkoristil priložnost in z najboljšim časom dneva 3.00.26 tudi zmagal. Tekma se je svečano končala, saj se nihče od tekmovalcev ni poškodoval. Vemo namreč, da so hitrosti na smučeh vsako leto večje, zato je vožnja po gozdni poti veliko bolj nevarna. Prizadevni organizatorji so se zelo potrudili in vzorno pripravili progo ter izpeljali tekmovanje, zato se vsem, ki ste pomagali, najlepše zahvaljujemo. Obenem se zahvaljujemo tudi vsem, ki so prispevali praktične nagrade. 4. Verbič Boštjan — 3.03.27 5. Dermota Marjan — 3.07.45 VII. Veterani: 1. Peter Habič — 3.06.50 2. Tone Sluga — 3.06.74 II. Mladinke: 1. Gorenc Marta — 1.39.30 2. Telban Polona — 1.41.10 3. Dobrovoljc Mojca — 1.55.30 IV. Starejši pionirji: 1. Rijavec Marko — 1 30.30 2. Sajovic Igor — 1.32.20 3. Gorišek Tomaž — 1.33.90 VI. Člani: 1. Lavrenčič Tomo — 3 00.26 2. Krašovec Iko — 3.00.90 3. Pahor Lado — 3.01.69 4. Leskovec Branko — 3.03.18 5. Jakše Marjan — 3.03.27 6. Stare Slavko — 3.04.37 7. Petrič Niko — 3.04.54 8. Vrhovnik Tine — 3.04.99 9. Langenvalter Janez — 3.06.55 10. Margon Roman — 3.08.25 Hladnik Elo Turnir veteranov Pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Vrhnika je konec decembra šahovskod'" Vrhnika priredita 4. tradicionalni turnir veteranov — šahistov starejših od 40 let Rezultati: 1. Gospodaric Rado 9,5, 2. Markov« Stojan 6,5, 3. Jurca Ivan 6 toč« Hitropotezni turnir Na letošnjem prvem hitropoteznem turnirju šD Vrhnka, kije sicer drugi v sezoni sodelovalo 10 šahistov. Rezultati: 1. HadaSn Boris 7, 2. Markovič Stojan 6, 3. Trnavčevič Rudija 5,5 Občinsko pionirsko prvenstvo 10. januarja je šahovski klub Borovnica organiziral občinsko šahovsko prvenst" pionirje. Tako za posameznike kot za ekipe. Rezultati: Ekipno: Mlajši pionirji: 1. OŠ I. Cankar Vrhnka, 2. Oš Borovnica Mlajše pionirke: 1. OŠ Borovnica, 2. OŠ I. Cankar Vrhnka Starejši pionirji: 1. OŠ I. Cankar Vrhnika, 2. Oš Borovnica Starejše pionirke: 1. Oš I. Cankar Vrhnika, 2. Oš Borovnica Posamezno: Mlajši pionirji: 1. Čačič Dejan (Vrhnika), 2. Jamnikar Gregor (Vrhnka), 3. Turši' ravnica) Tekma pionirjev na Ulovki ŠD Partizan — Smučarska sekcija — je priredil dne, 4.1.1981, na U1 veleslalom, za cicibane in cicibanke za južno regijo. Po kakovosti je bilo movanje zelo kvalitetno, saj so nastopili otroci iz nekaterih naših najW klubov. Prizadevni prireditelji so imeli obilo težav pri tako zahtevnem tejj vanju, ne samo, da jih je trto pomanjkanje snega, poleg tega je nastopj huda odjuga in bila je bojazen, da se tekmovanje ne bi moglo izpelje konca. No, po samem tekmovanju se je šele pokazalo, da ves trud prejš" dne ni bilzaman in daje bila proga zelo dobro pripravljena, je potrdil tudi" gat SZS, ki je bil prisoten na tem tekmovanju. Vseh nastopajočih je bilo 103: 32 cicibank in 71 cicibanov. Rezultati: cicibanke: Maja Škrjanc, Olimpija — 60,03 Mateja Kavčič, Olimpija — 60,44 Barbara Cerar, Valentin Vodnik - 63,11 Asja Matijevec, Valentin Vodnik — 64,85 Anja Tahmajster, Valentin Vodnik — 66,45 Od Vrhničank so nastopile 4 cicibanke. Po hudi smoli naše najboljše lvW: Darje — odpela se ji je varnostna vez tik pred ciljem — so se uvrstile: ^ Špela na 11. mesto, s časom 70,60, na 24. mesto Rijavec Nataša, čas 81" na 25. mesto Oblak Ana, čas 89,54. Pri cicibanih so bili najboljši: 1. Gregor Grilc, Mengeš — 57,97 2. Matjaž Kavčič, Olimpija, — 58,12 3. Dejan Dodig, Valentin Vodnik — 58,44 4. Borut Kremžar, Valentin Vodnik — 60,06 v . 5. Rotar Klemen, Valentin Vodnik — 60,06 Zastopstvo vrhniških cicibanov je bilo številnejše: 14. Janez Barbo — 62,92 15. Matjaž Sluga — 63,56 * Tomaž Mikulan — 64,15 Klemen Stojanovič — 64,29 ' Matic Mrak — 67,71 Peter Štular — 72,72 Peter Furlan - 73,87 gH 1. 2. 3. 4. 5. 17. 19. 28. 37. 43. Oživela so košarkarska igrišča Novembra se je začelo vrteti kolo ligaške košarke v Sloveniji In Jugoslaviji. Medtem ko lahko sledimo uspehom in neuspehom zveznih ligaše v, je prav, da pogledamo tudi nižji rang tekmovanja, točneje: drugo slovensko ligo — Zahod, v kateri sodelujejo po nekajletnem premoru tudi košarkarji vrhniškega košarkarskega kluba. V zahodni drugi slovenski ligi sodelujejo letos ekipe: Vrhnike, Postojne, Cerknice, Idrija-Cerkna, AET Tolmina, Radovljice, Jesenic, Kočevja, Gostola in Lesonita. Lahko rečemo — bolj ali manj znana imena slovenske klubske košarke. Po petem kolu lige je vrstni red sledeči; 1. Lesonit 8 točk 2. Kočevje 8 3. Gostot 8 4. Jesenice 8 5. Postojna 6 7. Cerknica 2 8. Vrhnika 2 9. Radovljica 2 10. Idrija-Cerkno 2 Takoj lahko poudarimo, da je tabela začasna, po vsakem kolu se spreminja. Predvsem ni realna slika osmo mesto ekipe Vrhnika. Kajti le športna, sreča je obrnila hrbet vrhniškim fantom, da niso bili po peterri kolu na vrhu lestvice. Vse tekme, z izjemo gostovanja v Postojni, so Vrhničani nesrečno izgubili v zadnjih minutah tekme z minimalno razliko enega ali dveh košev. Poleg tega so vrhniški igralci imeli veliko smolo pri žrebanju nasprotnikov, kajti na prvo tekmo so morali v goste v Tolmin, kasneje pa so v petih kolih še trikrat gostovali. Če pogledamo, da so na vrhu lestvice ekipa Lesonita, Gostola in Jesenic, potem ni nujno, da so te ekipe tudi najboljše, da igrajo naj- boljše, najbolj moderno in najb" učinkovito. To ne, pač pa je glaVj vzrok za visoko uvrstitev njiho^1 sodelovanje v slovenski ligi v p'e teklem letu. Leto, dve ali tri \g<1 nja v nekem ligaškem tekmovanj* pa prinese uigranost in zaneslr" vost, predvsem pa veliko večjo i? kušenost, kot jo imajo igralci vrhi ke, v bistvu še vsi mladinci. Po* prečna starost ekipe je šele 19 ^'j to pa je dovolj zgovoren podatek,1; opravičuje osmo mesto na lestv#| kljub vejiki strokovnosti in treh8'' skim izkušnjam trenerja Draga 0* doviča. MARJAN SEDC KK VrhniK' C c sod, D C F G »ki, H Ir Ir Ji J; Ji K delv K K ■noj, K A.l K K men h Li M M V0j, M M N Ni jezil O O O Pl Pi Pi Pi anal P: Pi R vanj Si Si svet S, "lika Š, Si S T T T; Ti Ti "egi Ti Ti Ti V POJE Z Ž 4a Mla R B C naj, D G Jt J> ,. '< 'ista K V K R T V V Ž N k ^Strelci Slovenije f Razorski dolini Aiy Počastitev dneva JLA, 22. de-9Ur"*ra, so strelci TRAP sekcije Do-!ff * Vznike dne 21. decembra e"1980 priredili že drugo strelsko tek-*i' iu8"!8 v disciplini TRAP, ki bo po-ice * tradicionalno. Pokrovitelj tega lat u!''0vania Je kasarna Ivan Cankar, j! *sno sodeluje s strelci. Razvese-& i0'6, cla 86 ,e^a tekmovanja ude-P r1^ vse več tekmovalcev, pa ceno t 9°^* v ,ežkin Pogoj*", mraz" mo L8^0'kar Je za strelski šport neoni S$n°- T°9a tekmovanja se je ude-«!• 34 strelcev ki 8 štiričlanskih ■rS w 'z Stoven'ie' kar ie dokazo- 1 Z.?* Porkimi prostor avtomobilov z Pn istrskimi tablicami od MB, CE, 2 LlU' Kp do GO. Med udeleženci "JJ0 b* strelci, ki segajo v sam vrh ju-„"nAJ°Vanskega strelstva. Člani sekcije so že dva dni pred fnovanjem pripravljali strelišče ter "•snežno odejo do samega pri-;a tekmovanja in kljub temu, da je ki organizacija negativno vpii-na strelske sposobnosti, so ■ 'JiH I. mesto med ekipami. ^^Ihodnje tekmovanje bo verjetno kak) že na novem olimpijskem iču, na katerem bomo lahko li še večje število strelcev, v ^■"^Protnem primeru se bojimo, da bomo prisiljeni omejiti število tekmovalcev. Upamo, da bomo člani sekcije ob pomoči prijateljev strelskega športa, ZTKO in delovnih organizacij z Vrhnike uspeli dograditi ta zelo pomembni strelski objekt. REZULTATI Posamezno (50 golobov) 1. Marjan Sotlar (Svoboda Senožeče) 48 2. Janko Rožmarin (Olimpija Ljubljana) 47 3. Ivan Tkalec (Olimpija Ljubljana) 44 4. Franc Končan (Dolomiti Vrhnika) 43 5. Damjan Hvala (SD Nova Gorica) 42 ' 6. Roman Bokavšek (Dolomiti Vrhnika) 41 7. Matjaž Šturm (Dolomiti Vrhnika) 40 8. Milan Hlupič (Agis Ptuj) 39 9. Franjo Rebernik (Bine Grajzer Vevče) 38 10. Franc Može (Svoboda Senožeče) 38 Ekipno (4x50 golobov) 1. Dolomiti Vrhnika 159 2. Olimpija Ljubljana 157 3. Svoboda Senožeče 145 4. Agis Ptuj 143 5. SD Nova Gorica 139 Vsi najboljši posamezniki in ekipe so prejeli pokale in priznanja Komande garnizona in sekcije Dolomiti. FRANC KONČAN NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI j it. jrii o» isti šli ^ROKOVNE KNJIGE: Adamič S.: Temelji biostatistike J Aktualna idejnopolitična vprašanja *kočih gospodarskih... Bernik S.: Arhitekt Milan Mihelič Bilo je častno živeti s Titom Broz J.: Šestdeset let revolucionarnega hoja ZKJ Cvetko D.: Davorin Jenko Cermelj L.: Materija in energija v Udobni fiziki Delo z murni Devetak G.: Tehnične inovacije Filipič F.: Slava Klavora Grafenauer L: Literarno-zgodovin- ski spisi Haffner S.: Hitler Ingarden R.: Eseji iz estetike Ingolič A.: Velika stavka Jadranski koledar Janež S.: Franc Leveč Jugoslavija Kadrovska dejavnost v združenem delu Kajzer J.: Štirje srčni možje Kernmavr H. G.: Tako je kuhala nioja mama Kitičič B.: Literarna ustvarjalnost Hienga Kovač P.: Slovarček tujk Kraigher S.: Za socialistično samoupravno demokracijo Levstek P.: Hitra kuhinja Likar M.: Zdravje v družini Mate M.: Padala so zatemnila sonce McGuigan D. G.: Metternich in V°jvodina Medicinska enciklopedija. I. Messegue M.: Zelišča za zdravje Naš malček . Novak F.: Poslovni in uradovalni Jezik Občina kot komuna Osnove lokostrelstva Osnovno šolstvo Platon: Kratilos Predpisi o varstvu pri delu , Prešernov koledar 1981 Prijatelj N.: Uvod v matematično analizo Psihoanaliza in kultura Pučnik J.: Velika knjiga o vremenu Rihičič C: Ustavni vidiki uresničenja kolektivnega dela... Simončič T.: Druga zvezda Smole J.: Protislovja današnjega Sveta .Sodnomedicinska opravila zdravnica splošne prakse Šinkovec S.: Sodobno kletarjenje Staubringer Z.: Po Titovi poti Subic L: Tiskarna Urška 14 Taborne knjige Taborniške veščine Taborniški mnogoboji Tehnička enciklopedija VJJ Temelji programov idejnopolitič-"ega usposabljanja... Tovariš Tito Trinajsta seja CK ZKJ Turk L: Finančno računovodstvo Vojvodić B.: Predpisi o inventuri s Pojasnili Zupan M.: Delitev po delu Zigon A.: Cerkev sv. Martina v "Sarinem pri Litiji * Zižmond E.: Družbenoekonomske aztnere v Jugoslaviji Leposlovje Mladinsko: Bizjak H.: Uganke Busch W.: Picko in Packo Crompton R-: Vrnitev Brovvnovega najmlajšega Donnellv e.: Zbogom, dedek Grimm j.: Kralj Drozgobrad Ko Nina spi Prgišče zvezd Zre biče k brez potnega Za odrasle: Hieng A.: Obnebje metuljev Ingolič A.: Delovni dan sestre Marje Ingolič A.: Pretrgana naveza Kocbek E.: Pred viharjem Kosmač C: Tantadruj Praček A. K.: Moja ameriška leta Svetina T.: Volčiči Špur K.: Ljubezen je bolečina Švajncer J.: Tam, kjer dom stoji Šetinc E.: Aktivist Krakar L.: Poldan Messner J.: Fičafajke Prevodi: Bronte C: Sirota iz Lowooda Camus A.: Mit o Sizifu Drakul S.: Bela dolina Echegarav J.: Blaznost ali svetost Fallaci O.: Neki človek Garcia M. G.: Patriarhova jesen Gross G.: List Grun V.: Blodni ogenj in plamen Hcidenstam V.: Karlinci Hen J.: Jokohama Hcrmann K.: Mi, otroci s postaje Zoo Hooker R.: M. A. S. H. doma Jakovljevič S.: Velika zmeda Jong E.: Kako rešiš svoje življenje Lem S.: Senčni nahod Likar M.: Zdravje v družini Mandelštam M.: Spomini Mason R.: Veter ne zna brati Nordhoff C: Temna reka Pastcrnak B.: Kratka pmza Sabolović M.: Brazgotine Savič M.: Ujec našega mesta Stefanovič S. M.: Podpis Tito Steinbeck J.: Vzhodno od raja Su-sann J.: Dolores Šoijan A.: Luka Vandenberg P.: Nofretete Vonnegut K.: Mačja zibka Yerby F.: Usode Foxovih Ibsen H.: Peer Gyut V srbohrvatskem jeziku — za mladino: Balog Z.: Tko je čega sit Da Vinci 1..: Basne i legende Ršumović l.j.: Utorak veče ma šta mi reče Vitez G.: Kako živi Antuntun NOVOSTI V KNJIŽNICI CANKARJEVI Jurca B Jurca B ,. Jurca B "sta Kovač P .. Urške so brez napake Makarovič S.: Maček Titi Manček M.: Pobarvanka Moja koklja, špiklja špoklja košari G.: Pravljice za igro Tollo J.: Zelena premičnica Zemlje Vitez G.: Zrcalce Volk in sedem kozličkov 'upančič O.: Sneguljčica Naj mi sije sončece Košuta M.: Štirje fantje muzikant jc STROKOVNE KNJIGE . Aktualni problemi Alkoholizem Androjna V.: Postopek za prekrške Barke r l;.: Churchill in Eden v vojni Baš A.: Slovensko ljudsko izročilo Bilten 1970 Bobot R.: Josip Broz Tito Borko E.: Načrtujmo potomstvo Bovard A.: Karoserija in avtoličar-stvo Britovšek M.: Korenine stalinizma in negativne posledice... Brzc/jcha A.: Amatersko školovanje pasa Curk J.: Mariborsko Pohorje Devetak G.: Tehnične inovacije Dmitrović N.: Priročnik o zemljiški knjigi Družbeno varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine Gospodinjski koledar Howarth S.: Miniaturni vrtići Humar J.: Primož Trubar rodoljub ilirski Ideologija in estetski učinek Igličar A.: Vodilo za predmet sociologija Kalčič B.: Akrobatsko smučanje Kavčič V.: Mladost v boju Klinar P.: Mednarodne migracije Kovač P.: Slovarček tujk Kramar M.: Pedagoški položaj učencev v šoli sam. social, družbe Krizman B.: Pavelič izmedu Hitlera i Mussolinija Likar Anton Trstenjak Lipušček M.: Spopad na Šat el Arabu Landberg F.: Bogati i najbogatiji. I. II. Marjanovič J.: Draža Mihailovič izmedu Bratanaca Marušič B.: Šentviška planota ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO — PERSONALNA SLUŽBA — razpisuje NATEČAJ za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih in vojaških šol in gojence srednjih in vojaških šol rodov in služb v letu 1981 SREDNJE VOJAŠKE -ŠOLE SO: Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito v Mostarju«; — Spfošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani (vpis samo iz območja SR Slovenije). V navedeni šoli je možen vpis v 1. 2. in 3. razred. Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, smeri: — pehotna, — artilerija, — artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe, — oklepne enote, — inženirstvo, — zveze, — atomska, biološka in kemična obramba. Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu, smeri: — strojniška, — elektrotehniška, — raketna, — kemijskotehnološka, — prometna. Letalskotehniška srednja vojaška šola v Raj lovcu, smeri: — strojnotehniška, — elektrotehniška, — elektronskotehniška, — telekomunikacijska. Mornariškotehniška srednja vojaška šola v Splitu. Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu. Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu, smeri: — medicinska — farmacevtska (smer sprejema samo v 3. razred). V navedene šole je možen vpis v I. in 3. razred. KAKŠNI SO POGOJI ZA SPREJEM? Na natečaj se lahko priglasijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje zahteve: a) splošni pogoji: — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija; — da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ne teče kazenski postopek; — da imajo priporočilo o moralnopolitičnih lastnostih za šolanje in službovanje v oboroženih silah; — da imajo soglasje staršev — skrbnikov. b) posebni pogoji: 1. kandida'i za 1. razred: — da so rojeni leta 1965 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, so morali 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so osemletko že končali, so morali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh; — učenci, ki so v 7. oziroma 8. razredu imeli dober uspeh, morajo v tem razredu imeti najmanj dobro oceno iz matematike, fizike in kemije; ' 2. kandidati za 2. razred: — da so rojeni leta 1964 ali kasneje: — učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom, — učenci, ki imajo v 8. razredu osemletke dober uspeh, morajo iz matematike, fizike in kemije imeti oceno najmanj dobro. 3. kandidati za 3. razred: — da so rojeni leta 1963 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti pa, ki so 2. razred končali, morajo v tem razredu imeti najmanj dober uspeh; — učenci, ki imajo v I. in 2. razredu dober uspeh, morajo vtem razredu i/, matematike, fizike in kemijejmeti najmanj oceno dobro. KAKO SE PRIJAVITE? Kandidati, ki se žele javiti na ta razpis, naj se zglasijo pri občinskem oddelku za ljudsko obrambo na Vrhniki. Cankarjev trg 4 ali po telefonu 751-081. ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN GOJENCEV Šolanje se v splošnih srednjih vojaških šolah in srednjih vojaških šolah rodov in služb začne 1. septembra 1981 in traja štiri, tri oziroma dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo na stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do stanovanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila za prevoz do doma in nazaj ob polletnih in letnih šolskih počitnicah ter do mesečnih denarnih prejemkov. Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole »Maršal Tito« so med šolanjem poleg obvladovanja rednega programa dolžni leteti z. jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi komandami po programu jadra-nja-letanja, po končani šoli pa nadaljujejo šolanje na Letalski vojaški akademiji. Učenci splošne srednje vojaške šole »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani nadaljujejo po končani šoli šolanje na Vojaški akademiji kopenske vojske. Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb so po končanem šolanj u sprejeti v aktivno vojaško službo s činom vodnika ustreznega rodu ali službe. Učenci oziroma gojenci so dolžni po končanemšolanjuostati v službi v Jugoslovanski ljudski armadi toliko časa, kolikor določa Zakon o službovanju v oboroženih silah. Medsebojne obveznosti kandidatov, sprejetih na šolanje, in Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, bodo urejene s pogodbo. S to bodo, poleg drugega, določeni stroški šolanja (stroški za hrano, stanovanje v internatu in mesečni denarni prejemki) za primer, če učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bo izpolnil obveznosti. Natečaj velja do konca aprila 1981. O rešitvi prošnje bodo komisije za izbiro učencev in gojencev obvestile kandidate do konca maja 1981. KJE DOBITE INFORMACIJE? Vsa obvestila v zvezi z natečajem lahko kandidati dobijo pri: — Splošni srednji vojaški šoli »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani, tel.: (061) 345-686. — Upravi vojaškega okrožja Ljubljana, — Občinskem oddelku za ljudsko obrambo, Vrhnika, Cankarjev trg 4, tel.: (061) 751-081 — Skupnosti za zaposlovanje. Novoletna čestitka »Našemu časopisu« V Našem časopisu najdemo tudi mladi bralci marsikatero novico, ki je sicer ne bi izvedeli. Preberemo, kako delajo v naših tovarnah in podjetjih, kaj se dogaja na kulturnem in športnem področju, kako živimo občani Vrhnike. Zato je prav, da Našemu časopisu pošljemo v novem letu veliko dobrih prispevkov, vsem pa, ki se trudijo, da časopis r-«.!no prihaja med nas, želimo srečno roko pri urejanju. Prebiram Naš časopis, ki poln je zanimivih novic in mu želim le to, v letu novem še bolje bi mu šlo. Zvezdana Antonijevič v imenu lit.-nov.-krožka na OŠ Borovnica Pripis uredništva: Dovolili smo si, da to čestitko objavimo tudi zato ker vsakdo raje sliši hvalo kot grajo pa tudi zato, da bi v naše uredništvo resnično prišlo veliko vaših prispevkov dragi občani. AVTOMONTAŽA LJUBLJANA TOZD KOVINARSKA VRHNIKA VRHNIKA, Partizanski tabor 1, p-p. 40 Objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 5 K V proizvodnihdelavcev ključavničarjev z znanjem varjenja, 2. 5 KV proizvodnih delavcev varilcev, 3. 5 PK proizvodnih delavcev ključavničarjev, 4. 5 NK delavcev za priučitev kovinske stroke -— ključavničarske, 5. 2 KV kovinostrugarja. Pod tč. L, 2. in 5. zahtevana izobrazba KV ustrezne smeri. Poskusno delo traja: za dela in naloge pod tč. L, 2. in 5. 60 dni, za ostala dela 45 dni. Pismene prijave morajo kandidati skupno z dokazili o strokovnosti predložiti v roku 20 dni od objave komisiji za delovna razmerja TOZD KOVINARSKA Vrhnika, Partizanski tabor št. 1. Stanovanje ni zagotovljeno. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni od datuma objave. Gasilsko društvo ZAPLANA Po sklepu upravnega in nadzornega odbora razpisuje opravila in naloge hišnika Iščemo starejšo osebo ali zakonski par, ki ima veselje do gasilstva. Stanovanje je zagotovljeno. Ostalo po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite do 20. februarja 19.81 na naslov: Gasilsko društvo Zaplana. ZAHVALA Ob boleči, nepričakovani smrti našega nadvse ljubljenega sina, brata in strica Nika Žaklja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje in darovali cvetje ter ga tako v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala fantom iz Stare Vrhnike za pomoč v težkih trenutkih in za ganljive poslovilne besede. Hvala vsem! Žalujoči: mama, ata, brata Franci in Vinko, sestra Ljuba z družinami ZAHVALA Ob prerani izgubi moža in očeta Franceta Podlipca se iskreno zahvaljujemo Gasilskemu društvu Ligojna, Krajevni skupnosti za spremstvo na njegovi zadnji poti, za darovane vence in za vse, kar ste storili v počastitev njegovega spomina. Mala Ligojna Žena Franka z" družino ZAHVALA Ob izgubi moža in očeta Petra Sečnika — Pera Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, predstavnikom vseh družbenopolitičnih organizacij, predstavnikom delovnega kolektiva IUV za izkazano pomoč, pozornost, poklonjeno cvetje in vence. Hvala Za poslovilne besede na domu in ob odprtem grobu. Hvala vrhniški garniziji za poslednjo vojaško čast. V imenu vseh sorodnikov žena Marija, hčerka Dori z družino, sin Peter z družino in sestre z družinami OBČINSKA KONFERENCA SZDL VRHNIKA ŽIRIJA ZA PODELJEVAN«E PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA RAZPISUJE za leto 1981 Srebrna priznanja OF Priznanja OF so namenjena posameznikom in organizacijam za dolgoletno družbenopolitično delo, za dosežke trajne vrednosti, ki zaslužijo splošno družbeno priznanje, zlasti v razvijanju samoupravnih in delegatskih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij Osvobodilne fronte. Žirija bo predvsem upoštevala delovne ljudi, delegate in občane ter njihove organizacije, ki so se posebno izkazali in so še dejavni pri uresničevanju idejnopolitičnih nalog SZDL v družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter družbenopolitičnih in samoupravnih skupnostih. Upoštevala bo tudrmlajše in druge družbenopolitične delavce, ki za svoje družbenopolitično delo še niso dobili pomembnejši h družbenih priznanj, odlikovanj ali nagrad. Predloge za srebrna priznanja OF naj predlagatelji pošljejo (družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, društva in drugi družbeni dejavniki) žiriji za podeljevanje priznanj OFpri OK SZDL Vrhnika, Cankarjev trg 8, najkasneje do 15. marca 1981. Vse obveščamo, da je to edini objavljeni razpis in jih o razpisu ne bomo še posebej obveščali. . . ...... Zinja za podeljevanje priznanj OFpri OK SZDL Vrhnika Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občin?" Vrhnika RAZPISUJE na podlagi 9. člena odloka o podeljevanju priznanja občine Vrhnika Priznanje občine Vrhnika— »plaketa pisatelja Ivana Cankarja« za leto 1981 Razpisni pogoji in navodila za oblikovanje ter dostavo predlogov: Priznanja na področju gospodarstva podeljujemo za dosežene jx>sebne uspehe trajnejšega pomena v razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, v organizaciji in vodenju temeljnih ter drugih organizacij združenega dela, če so ti usrjehi odločilno vplivali na izboljšanje gospodarjenja ter na utrditev njihovih razvojnih persrjektiv. Priznanja na področju družbenih dejavnosti podeljujemo za dosežene posebne uspehe na področju vzgoje in izobraževanja, kulture, telesne kulture, zdravstva, socialnega varstva in ostalih družbenih dejavnosti, če so ti uspehi odločilno vplivali na izboljšanje dela in samoupravnih odnosov v posamezni panogi družbene dejavnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, krajevnih skupnostih ali v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za področje družbenih dejavnosti. Priznanja na področju ljudske obrambe, družbene samozaščite in varnosti podeljujemo za posebne uspehe, dosežene na teh področjih v občini, krajevnih skupnostih, temeljnih organizacijah združenega dela za izredne zasluge in uspehe Jugoslovanske ljudske armade pri utrjevanju bratstva in enotnosti, sodelovanja v družbenopolitičnem, kulturnem in športnem življenju občine, ob pomoči pri naravnih in drugih nesrečah in za posebne uspehe na področju družbene samozaščite, varnosti občanov in varnosti v prometu. Predlog za podelitev mora vsebovati poleg podatkov o kandidatu tudi opis dela, zaradi katerega predlagajo, in podrobne podatke, ki so potrebni za vsestransko in objektivno presojo ter oceno uspešnosti dela kandidata. Kandidata za priznanje lahko predlagajo temeljne organizacije združenega dela, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, društva, zveze, organi občinske skupščine, krajevne skupnosti ter občani občine Vrhnika. Pismene predloge za priznanje je treba poslati najkasneje do 20. marca 1981 na naslov: Komisija za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Vrhnika, Tržaška cesta št. 1. KOMISUA ZA ODLIKOVANJA IN PRIZNANJA SO VRHNIKA Ustanavljanje krajevnih organizacij Rdečega križa Naš časopis - Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika - Ureja uredniški odbor: Jereb Marina (predsednik), Curk Vida, Borčič Milorad, Susman Jakob, Selan Milan, Krašovec Andrej, Petelin Franc (glavni in odgovorni urednik), Žitko Ivan (tehnični urednik) - Naslov - uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika - številka žiro računa: 50110-678-41016 -Telefonska številka uredništva: 70-325 -Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. IZŽREBANI NAGRAJENCI NOVOLETNE ... KRIŽANKE Na naslov uredništva je prišlo do 10. januarja, ko je potekel rok za rešitev-novo-letne križanke, 58 rešitev. Ob prisotnosti članov uredniškega odbora je predsednik krajevne konference SZDL Verd Jože Novak izžrebal nagrajence: Nagrade prejmejo: 1. 500,00 din — Anica Podobnik, Sinja gorica 33 2. 300,00 din — France Novak, Borovnica 237 3. 200,00 din — Ivanka Frank, Ljubljanska 26, Dra-gomer Nagrajencem čestitamo! Nagrade pa bodo prejeli po pošti. »Naš cilj in naša osrednja naloga v letošnjem letu je ustanovitev krajevnih odborov Rdečega križa v krajevnih skupnostih,« pravijo na občinskem odboru. Računajo, da jim bo to uspelo vsaj v večini krajevnih skupnosti. Sedaj že uspešno delujejo štiri krajevne organizacije: na Vrhniki, v Borovnici, v Dragomeru in v Podlipi. Kmalu pa bo ustanovni obči zbor v Ligojni. Zavedajo se načel socialističnega humanizma, vzajemnosti in solidarnosti, ki jo bodo še bolj okrepili z večjim članstvom v krajevnih skupnostih. S tem skušajo zagotoviti, da bo v široko zastavljenem programu dejavnosti Rdečega križa sodelovalo čimveč aktivistov. Vedo, da le množičnost in dobra organiziranost vodita k uspehu. Zato se skupaj s socialistično zvezo, predvsem krajevnimi konferencami povezujejo, da bodo te v lastnih sredinah vodile akciji za ustanovitev krajevnih organizacij. Sicer pa je na novo konstituirani občinski odbor Rdečega križa že sprejel program svojega dela v sedanjem srednjeročnem obdobju. Moramo pa poudariti, da glede na vlogo in naloge Rdečega križa kot organizacije, ki z izvrševanjem svoje dejavnosti zadovoljuje potrebe in interese občanov, oziroma sodeluje pri zagotavljanju pogojev za delo tudi na področju zdravstva, socialnega skrbstva ter vzgoje in izobrževanja, menijo, da bi bik) v skladu z določili zakonov o svobodni menjavi dela na teh področjih nujno, da se organizacija Rdečega križa vključi v delo občinske izobraževalne skupnosti, zdravstvene skupnosti in skupnosti socialnega skrbstva. Zato so pripravili tudi samoupravni sporazum, s katerim se bodo podpisniki dogovorili o izvedbi programov dela, o financiranju dejavnosti rdečega križa ter tudi o obsegu posameznih dejavnosti in storitev. Pri programiranju dejavnosti so upoštevali, da bodo morali doseženo stanje na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite preseči, predvsem pa še povečati usposobljenost in mobilnost v krajevnih skupnostih, doseči planirano organiziranost, materialno opremljenost in aktivizacijo članstva. Tudi akcija »Nič nas ne sme presenetiti«, ki je v letu 1979 dala izredne rezultate, bo v raznih oblikah postala vsakoletna akcija in vsakodnevno prizadevanje tudi rdečega križa. Ena prvih nalog je Še v eni krajevni skupnosti se pripravljajo, da ustanove krajevno organizacijo Rdečega križa. V Ligojni smo o.biskali Jakoba Lebna, ki je predsednik iniciativnega odbora. »V Ligojni je pred 30 leti že bila organizacija RK, potem pa je prenehala delovati. Sedaj pa jo na pobudo krajevne konference SZDL zopet postavljamo na noge. Mislim, da mora biti v vsaki krajevni skupnosti dobra organizacija Rdečega križa. To je nujno, zato smo se tudi resno lotili ustanavljanja. Imamo kadrovsko popolnjen 5-članski izvršni odbor in smo že pripravili program dela, ki ga bomo potrdili v prihodnjih dneh na ustanovnem občnem zboru. Jasno pa nam je, da nas čaka precej dela. Želimo, da bi bili vsi Ligojčani člani RK, če že ne aktivni, vsaj podporni,« nam je povedal Jakob Leben. Njihova prva naloga sedaj je pridobiti čim več članov. Predvsem mlade želijo vključiti. Takoj bodo nabavili članske izkaznice in pobrali članarino, da bodo imeli za začetek-vsaj nekaj denarja. Program dela je kar širok in temelji na sodelovanju s civilno zaščito, saj nameravajo skupaj organizirati tečaje prve pomoči. Še bi lahko naštevali, ampak poglejmo samb najpomembnejše njihove naloge: pridobivanje novih krvodajalcev, skrb za zdravo okolje, ažurno vodenje seznama vseh krajanov, ki so opravili tečaje prve pomoči, organizacija pomoči starejšim občanom ter drugo delo, ki sodi k dobri organizaciji Rdečega križa. Log — priprave na dokončanje gasilskega doma Kot vsaka organizacija tako tudi naše gasilstvo vodi in drži pokonci nas ljudi. Tem ljudem ni žal prostega časa in tudi prevoženih kilometrov, ki jih zahtevajo razna dela pri obnovi gasilskega doma. Kali loškega gasilstva je posadil sedaj že pokojni Ivan Remškar. Najbolj viden napredek pa je v zadnjih šestih letih. K temu je pripomogla res posrečena izbira vodstva. Bili so izbrani najboljši med najboljšimi. Precej nežno roko in tudi uglajen dostop do ljudi ima predvsem predsednik gasilskega društva Kavčnik Anton. Človeka zna pridobiti za delo. Poleg tega pa je med krajani tudi zelo priljubljen in cenjen. Verjetno je to tudi res, ker drugače ne bi mogli toliko dela opraviti udarniško. Res pa je tudi, da je dom že skoraj urejen. »Toda skoraj še ni zajca ujel«. Pri domu bo treba urediti še pod v dvorani, nabaviti nekaj inven- tarja in drugih drobnih predmetov. Najbolj nujna pa je zunanja stran. Čepravje dom znotraj lepo urejen pa tega ne kaže njegova zunanja stran. Posebej pa se je treba zahvaliti matični knjižnici na Vrhniki, ki je zelo lepo ureaila prostore v novem domu. Kmalu pa bomo imeli na Logu po zaslugi tovarišice Iskrenovičeve tudi čitalnico. Poleg vsega tega pa nam je pomagala tudi pri zbiranju sredstev. Če na kratko pogledamo opravljeno delo, bomo ugotovili, da je veliko napravljenega, za dokončno ureditev pa bomo potrebovali še nekaj deset starih milijonov. Zato se že sedaj obračamo na kulturno skupnost, gasilsko zvezo in vse druge dejavnike, da bi ta naš dom dogradili s skupnimi močmi. Naša lastna sredstva in vse rezerve so izčrpane. L. ROŽNIK Dobra preskrba v »Mlečni« Prehrana je zelo pomemben del človekovega vsakdana in verjetno ga ni Vrhničana, ki ne bi vedel za Mlečno restavracijo ali pa vsaj za trgovino, katera je poleg v istem poslopju, zato smo tovarišico Ščuko vtovo, kije v Mlečni poslovodja gostinskega obrata, zaprosili za kratek razgovor, kako uspešno je posloval obrat v preteklem letu in kako bodo delali vnaprej. Vzrok za uspešno pošlo vanje obrata ne tiči samo v dobri in raznoliki prehrani, hitri postrežbi ali cenah, primernih za delavce vžep, ampak ima veliko zaslug za to marljivo in prijazno osebje, ki se na vsakem koraku trudi, da bi bil sleherni gost zadovoljen in njegove želje potešene. Da vse skupaj dobro teče, si prizadevajo vsi zaposleni v gostinskem obratu in čeprav so deležni tudi kakšne kritike, kar je pogoj za nadaljnje, še uspešnejše delo, so vsi zadovoljni, prepričani pa smo, da so ha koncu koncev zadovoljni tudi gostje. Tovarišica ščukovtova je v Mlečni zaposlena od leta 1971 kot poslovodja gostinskega obrata. Skupaj z ostalim osebjem pripravlja tople obroke za delovne občane. Sprva so se v prehrambeni ciklus vključili zadružni obrati, kajti Mlečna spada pod upravo kmetijske zadruge Vrhnika, potem pa še ostali, in tako so začeli graditi samopostrežni obrat. Poleg domačinov se v Mlečni restavraciji ustavi tudi prenekateri turist, ki ga pot pripelje mimo, a vse zmogljivosti vseeno niso izkoriščene. Tako so denimo v preteklem letu v Mlečni pripravili od 500 do 600 obrokov na dan, zmogljivost kuhinje pa je kar 1500 obrokov dnevno. V Mlečni se bi torej lahko pokrepčal še marsikateri občan, posebej velja to za tiste, ki nimajo organiziranega toplega obroka. Tovarišica Ščukovtova je nadalje povedala, da bi bili pripravljeni organizirati celo lastni prevoz, če bi bilo seveda več odjemalcev, s tem pa bi bila preskrba s hrano nedvomno cenejša in boljša. V gostinskem obratu Mlečne skušajo kar najbolj ustreči gostom in se jim prilagoditi. Jedilne liste pripravljajo tedensko, tako da vsak vnaprej ve, kaj bo naslednjega dne lahko dobil na krožniku. Jedilnik je precej raznolik, saj je na dan moč'dobiti do deset različnih jedil. Cene so primerne za vsak žep in se gibljejo od 16 din za dobro malico do 60 din, kolikor stane dobro kosilo. Zaradi neizkoriščenih možnosti kuhinje bi lahko sindikati v tistih sredinah" kjer toplih obrokov še nimajo urejenih, več razpravljali o tem. Gostinski obrat Mlečne skuša vsakemu občanu ponuditi največ, zato delovni ljudje radi prihajajo in zadovoljni odhajajo, kar smo izvedeli iz razgovora z njimi. Delo in trud osebja sta tako poplačana, levji delež pri delovnem uspehu pa imata prisrčna domačnost in prijaznost, kar marsikje drugje še kako pogrešamo. V tako sredino delavni občan rad zaide. Naša dolžnostjo, da mu zagotovimo vsakodnevni topli obrok in v Mlečni, kjer zmogljivosti kuhinje še niso v celoti izkoriščene, vsekakor so pogoji za to. F. TRŠAR Krajevna organizacija Rdečega križa Iz Vrhnike je ob rK> letu pripravila v Domu upokojencev prijetno prireditev. OsMj"" vancem so zapeli in zaplesali pionirji, zadonela je tudi harrr ka, ob slovesu pa so jim pionirji za srečo v novem letu izC tudi nageljne. usposabljanje občanov za nego bo F nika in poškodovanca. Zato bodo organizirali 20 in 80- ume tečaje o prvi pomoči za občane in člane ekip prve pomoči civilne zaščite in rdečega križa. Občinski odbor bo nadaljeval z organiziranjem tečajev in izpitov prve pomoči za kandidate za voznike motornih vozil in v sodelovanju z organizacijami združenega dela usposabljal delavce za potrebe nuđenja prve pomči inpreprečevanja nesreč ob delu. V okviru zdravstveno vzgojne dejavnosti bodo dali prednost boju proti alkoholizmu in proti kajenju, prizadevanje za napredek splošne higiene, pri varstvu okolja itd. Posebno pozornost pa bodo posvetili nadaljnjemu pospeševanju sosedske pomoči starejšim orjčanom in invalidom. V krajevnih skupnostih pa bodo nadaljevali z usposabljanjem aktivistov rdečega križa za pomoč starejšim ljudem bolnikom in mladim družinam z otroki. V okviru oblik solidarnosti, in socialne dejavnosti pa bodo še vnaprej vodili akci- je, kot so zbiranje oblačil. 1 posteljnine in pohištva. Še posebej pa se bodo pO vzgoji in pridobivanju mladih Sicer že uspešno delujejo na podmladki rdečega križa. Pra' je to zahtevna in pomembna saj morajo mlade dobro pripraj delo v rdečem križu za celo ži'" čl Na *k« rt 5 Sp t** Na področju krvodajalstva, večje solidarnostne akcije, si činski odbor Rdečega križa v lovanju z drugimi družbenimi niki tudi v prihodnje prizadeval v vrste krvodajalcev soidai vključuje vedno več občanov, mladine. V bodoče se bodo šali dogovoriti z Zavodom za fuzijo krvi, tako da bodo prišli niko. S tem pa bo že večji odZ' čanov, saj je bilo včasih, ko jej oblika že vpeljana, veliko večj dajalcev na posameznih Sedaj se odzivajo predvsem krvodajalci in zavedajo se, da morali ravno obveščanju več pozornosti. -Ji d,"j Vzoren šofer Danes pravimo, da je vsako delo častno, poklic šoferja pa vsekakor spada med najtežje in najodgovornejše. V poplavi nesreč, katerim smo sleherni dan priče na naših cestah, se mora poklicni voznik še posebno zavedati težavnosti in odgovornosti svojega poklica. Vsakršna nezbranost ali nepotrpežljivost lahko povzroči nesrečo, zato smo koncem preteklega leta, nekaj dni po njegovi upokojitvi, obiskali 62-letnega Staneta Re-snika, ki je bil nazadnje voznik avtobusa pri podjetju Sap-Viator. Od takrat ko je začel delati, pa vse do svoje upokojitve, je ostal zvest šoferskemu poklicu, zato H** k Ko m bc _ »o h J** P* »bo r°sia\ "j tu "ovit aepkur smo se pri njem oglasili z namenom, da nam pove kaj več o svojih uricah za volanom. Tov. Stane Resnik se je rodil na Kozjanskem, od koder ga je pot odpeljala v svet. Komaj nekaj čez dvajset let star je bil po sili vojnih razmer poslan v Nemčijo. Na tujem je moral delati vse, kar so mu ukazali, predvsem je pomagal pri žganju kave. Kasneje, ko seje nekoliko bolj znašel in se prilagodil težkim razmeram, je okrog sebe zbral nekaj prijateljev ter se skupaj z njimi vpisal na šofersko šolo. S pridnim učenjem in prizadevnostjo je leta 1943. omenjeno šolo uspešno končal. Da v tej šoli ni bil slučajno med najboljšimi učenci, je dokazal pri šoferskem izpitu z brezhibno vožnjo osemtonskega tovornjaka, opravil pa je tudi vozniški izpit z vozilom na drva, kar se dandanes verjetno malce čudno sliši. V domovino se je vrnil leta 1954 kot izkušen voznik, kajti nemška prometna šola je že takrat slovela kot ena najboljših na svetu. Stane se rad spominja tistih časov, čeprav je bilo težko in se je bilo potrebno za šofersko dovoljenje veliko bolj potruditi kot danes. Po vrnitvi domov je prišel v Ljubljano, kjer si je začel iskati službo, seveda pa so tudi doma preizkusili njegove šoferske sposobnosti, pridobljene v tujini. Ko je popeljal vozniško izpitno komisijo okoli Tivolija, mu je le-ta precej izdala zeleno luč. Tako je potem začel voziti pri podjetju Sap oziroma pri kmetijskem ministrstvu, kasneje pa, bilo je to v letih od 1951 do 1953, je bil poklicni šofer pri CK ZKS in v tistih letih je prevozil domala celo J"' °bli goslavijo. Nato je vozil pri Ljujj JJJta, Ijanskem transportu. V letu 1? ' je začel voziti avtobus pri ViatC ju, sprva v mestnem preme*'« nakar je bil poslan tudi na drull \ relacije, predvsem v Črno na K? roškem. Na koncu koncev mul bila dodeljena stara proga Ljrf Ijana—Bevke—Blatna Brezovi%v. in nazaj. Ker ni imel svojega stavnega sprevodnka, je moral dej slednjega prevzeti sam, kar r pomenilo še eno odgovornost Ju","" delo več. Neko toplo prijaznosti1 moč čutiti iz besed tov. Stanet* ^ °v prisrčnost in dobrodušnost sta P ^ 0 1 njem doma in tak je bil tudi njeg<> ,a! a odnos do potnikov. Zmeraj i j^,v znal potrpeti, znal je delati z Iju1 ^ ' mi, zato so ga mnogi cenii, C samo kot dobrega šofefl1, ampak kot človeka, sodelavca1 prijatelja. S kolesom seje vozil' Drenovega griča, kjer stanuje., "„ j BI. Brezovico in nemalokrat j & } moral vstati zjutraj zarana, dal R| prišel pravočasno. Nikdar ni *j K| mujal, zato so se delovni Ijifl Bf vedno zanesli nanj, kajti niso d BM zaustavili niti dež, mraz niti " | i, sneg. Domov se je vračal zve# f*^ tako rekoč samo spat je prihaja *pi V zadnjih letih se je Stane pred || navezal na avtobus. Cele dne* * , je namreč preživel za volano' g Najtežje mu je bilo, kadar se jej cesti srečal z naravnimi deja* ki, z vodo in snegom. Ceste dej] brezovice pa se je v nekaj f tako privadil, da ga niti voda, 11 tera jo je večkrat preplavila, 3I ovirala, da potnikov ne bi sred I pripeljal na cilj. I Ko smo bili na obisku pri Sf | netu Resniku na Drenovi griču, so našo pozornost prit? nila njegova priznanja za prpj devno in uspešno opravlja vozniškega poklica. Poka nam je tudi uro, darilo podjfl tam za 252.400 prevoženih k* metrov brez večjega popravila I] vozilu. Stane je prepričan, da' njemu enakih še veliko šoferje samo vztrajati mora človek voL poklicu, takoj riato pa je dodal'I L0 se za poklic voznika ne bi P"'!^ novno odločil, če bi začel še eP |j£ krat od začetka. . »'&n Tak je tov. Stane Resn' ^'f skromen, prijazen in dober $ kj** 1 vek. Iz pogovora z njim smo iz^ *mj deli marsikaj zanimivega, žal p ^ ne moremo zapisati vsega, kar B moč razbrati iz njegove boga' življenjske zakladnice, po*! Wj svetlih pa tudi težkih trenutki Življenje mu ni z ničemer priZ* | neslo, a ostal je trden, jeklen t in vzoren šofer. Njegovo najlep darilo mu je to, da so ga imeli lij dje radi in da se ga bodo kot i kega vedno radi spominjali. * ob koncu zapišemo samo še' svet voznika Staneta tistim, ki' šele na začetku: »Cesta ni■ vsakogar, a kdor gre za vola" pameten in trezen, temu se