oođnslci ._ poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bothar, Matjaž Brojan, Štefan Marković, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Glasilo izhaja v nakladi 12.700 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p.. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega -sveta"SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4,1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 9. 11. LETO XXIII, ŠTEVILKA 15 Po problemski konferenci o prometu: Po kateri od treh variant? Strokovnjaki Planuma, investicijskega razvojnega centra TOZD Gea projekt iz LJubljane so na naročilo Občinske raziskovalne skupnosti izdelali študijo z nas/ovom „Razvojne možnosti v prometu na območju občine Domžale". S to študijo naj bi v občini priče/i postopek dolgoročnega načrtovan/a urejanja prometnih zagat, ki jih bo še prinese/ čas. V študiji, ki je torej teme/j za začetek, so predočene tri variante razvoja. Vsaka od treh variant prinaša vizijo, kaj bi bilo in kam je treba vlagati ob eventuelni okrepitvi posameznih prevoznih možnosti; tako v infrastrukturo, prometnice, ceste, železnico, proge. ; Prikazano so tri variante možnega razvoja prometa (zelena, modra in rdeča varianta), ki se med seboj razlikujejo glede veje prometa (ceste, železnica) in posamezne vrste prometa (javni, individualni promet), kar rezultira v višini investicijskih vlaganj. Študija prinaša tudi predvidevanja, kaj je pričakovati v naslednjih petletnih obdobjih; podatki, ki so bili pri tem uporabljeni, so iz leta J983, ko je bilo stanje gibanja prometa v občini in potovanje potnikov tudi posneto. Ti podatki so pokazali, da smo doslej reševali prometno problematiko v redu, pravzaprav ustrezno potrebam in da ti podatki še ne kažejo na bližnje prometne zastoje. V obdobju naslednjih 20 let bi morali v prometno infrastrukturo vložiti najmanj 890 mio din (zelena varianta) do 2.614,1 mio din (modra varianta) — vse v cenah iz leta 1983. Za ta vlaganja trenutno ni sistemskega vira sredstev in se bomo morali verjetno poslužiti ljubljanskega modela zbiranja sredstev za realizacijo 10-letnega programa gradnje prometne mreže. Glede na to, da se bo sprejemal v letu 1985 dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine, se je do takrat nujno opredeliti za optimalno varianto razvoja prometa, v letih 1985 in 1986 pa takoj pričeti s pripravo pred investicijski h in investicijskih programov za posamezne naložbe, katere planiramo realizirati v obdobju 1986-1995. Sicer pa poglejmo kakšni so osnovni podatki o prometu, kakršne je ugotovila študija. Večina prometa v občini je tistega, ki se giblje v občini na poti na relaciji Ljubljana— Trojane. Kar 43 % tega prometa „narekujejo" neobčinski — tj. zunanji faktorji. Železnica prevzema le 3% vsega prometa, kar je zelo malo, velika pa je dnevna migracija občanov na poti iz občine in nazaj v občino. Spominska plaketa občine Avblju in Ivkovičevi Domžalski komunisti ob sklepih 13. seje: Presplošne razprave v i osnovnih organizacijah' i i 1 Predsednik Skupščine občine Domžale Karel Kušar je ob življenjskih jubilejih Franca A vblja-I.ojka in Marije Ivkovič priredil sprejem, na katerem so obema znanima družbenopolitičnima delavcema kot prvimapodelili spominski plaketi občine Domžii'e. i i i V, Na 21. seji komiteja ZK, ki je bil ob koncu oktobra v sejni sobi Skupščine občine, so komunisti domžalske občine obravnavali posebno gradivo, ki so ga ob zaključku razprav o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ v občini pripravili. Seje komiteja sta se udeležila tudi člana CK ZKS Heda Škerbic in Martin Košir ter sekretar medobčinskega sveta ZKS Ludvik Zaje. Ob pregledu opravljenega dela, ki se nanaša na 13. sejo CK ZKJ v domžalski občini, so ugotovi/i z veliko mero neodgovornosti komunistov mnogih osnovnih organizacij v pristopu k tako pomembni problematiki, ki jo prinašajo razprave ob 13. seji. Komunisti 38 osnovnih organizacij so o najbolj perečih temah našega aktualnega življenja razpravljali samo enkrat, v sedmih osnovnih organizacijah pa celo nobenkrat. Nedopustna je tolikšna mera brezbrižnosti, tako, da se v sedmero osnovnih organizacijah postavlja vprašanje smotrnosti nadaljnjega obstoja takih osnovnih organizacij. Komunisti bodo ostro ukrepali, še prej pa bodo obravnavali vse vidike izkazane neodgovornosti v teh osnovnih organizacijah. Kot smo omeni/i, je bila za 21. sejo komiteja ZKS Domžale priprav/jena posebna informacija. Ugotovi/i so, da so jo pripravi/i presp/ošno oz. brez potrebne konkretnosti ter da je ob drugih pomanjkljivostih velikokrat le prinašala ugotovitve o ugotovitvah. Za to napako je bolehala tudi razprava, saj so se člani komiteja v razpravi o tem predolgo zadrževali na lektor-sko-sti/ističnih popra vkih. Kakorkoli že — ob koncu veČurne razprave se je pokazalo, da je bila vendarle uspešna zato, ker je nakaza/a smeri, kamor bodo komunisti kar najhitreje usmerili svoja akcijska prizadevanja. Zlasti še, ker je problemskih področij, kjer komunisti morajo povedati svoje mnenje — v zadnjem času zelo veliko. V 17 razpravah so omenili Papirnico Količevo, pa kmetijstvo, problem oportunizma in drugo, kar bo od komunistov v prihodnjih mesecih zahtevalo velike napore, da to odpravijo. 1 I i S 3 1 I I I I i I Po problemski konferenci: Energetika: tudi domžalski vse večji problem (ob večji potrebi in porabi energije, več varčevanja vseh oblik energije in njeno racionalnejše trošenje) V okviru priprav osnutkov planskih dokumentov je bila v skladu s sklepom Predsedstva Občinske konference SZDL Domžale pripravljena problemska konferenca o AKTUALNIH NALOGAH PRI NADALJNJEM RAZVOJU ENERGETIKE V NAŠI OBČINI, katere sklepi, ugotovitve in stališča bodo koristno uporabljena pri dokončni pripravi planskih dokumentov. Gradivo Osnova za nadaljnji razvoj energetike, kakor tudi za samo problemsko konferenco je predstavljal elaborat ..dolgoročna prognoza razvoja potrebnih moči in poraba energije v občini Domžale", ki jo je izdelal ob koncu lanskega leta „IB Elektroprojeks" iz Ljubljane, pri tem pa bo potrebno redno letno zbirati energetske podatke in jim primerjati s programiranimi po metodologiji, ki je sicer uporabljena v študiji. Pri sami problemski konferenci pa sta aktivno sodelovali tudi Energetska skupnost in pa Strokovna služba SIS materialne proizvodnje, katerih predstavniki so bili tudi v ožjem sestavu delovne skupine, ki je pripravila tudi osnutek skJepov, ugotovitev in stališč. Osnovne ugotovitve Glede na dejstvo, da je proizvodnja energije omejena in vse dražja, postaja racionalno koriščenje energije inperativ vsakega posameznika in skupnosti. Ker zboljševanje življenjskih in delovnih pogojev zahteva vse večjo potrošnjo energije je potrebno istočasno zagotoviti ukrepe za varčevanje vseh oblik energije in pa njeno racionalnejšo trošenje. Zato pa bo potrebno izdelati široko zasnovan akcijski program tekočega srednjeročnega in dolgoročnega reševanja energetske problematike, ki bo sestavni del vseh planskih dokumentov. Družbene aktivnosti Iz osnovnega gradiva, kakor tudi iz razprave so bili podani naslednji predlogi družbenih aktivnosti: - proučiti možnost uvedbe pouka o osnovah energetike in varčevanja na tem področju v osnovne šole in usmerjeno izobraževanje ter tako mladim že v tem času vcepiti občutek za vrednotenje energetskih dobrin. - informirati delovne ljudi in občane preko vseh oblik obveščanja (Občinski poročevalec) o možnostih varčevanja energije, možnost objavljanja strokovnih člankov s področja energetike, izolacijskih materialov in drugih področij, - izboljšati kreditne pogoje za nakup izolacijskih in gradbenih materialov (toplotna izolacija vseh objektov). - nadziranje izvajanje predpisov o toplotni zaščiti, pri čemer naj se dosledno izvaja tudi Odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije, ki je bil sprejet v naši občini, - vse energetsko zahtevnejše DO oz. TOZD naj kadrovsko dopolnijo to področje (zaposlitev energetike) ter izdelati programe varčevanja z energijo, katerih rezultate bo obravnavala Energetska skupnost. - sprotno spremljanje preskrbo z energijo in odpravljanje pomanjkljivosti (SIS za energetiko, skupaj z IS SO Domžale). N okvir« dejavnosti >/l)l !><> do konca letu piipimljenih nekaj piol lenukil konferenc. Med pnimi temami so spiejjovoiili o eneteetiki Preusmerjanje v druge energetske vire Analiza porabe energije je pokazala, da je naša občina brez upoštevanja največjega porabnika tj. Papirnice Količevo. povprečni porabnik, v katerega porabi prevladuje kurilno olje (24,5 "/<), sledi premog in pogonska goriva (v cestnem prometu) ter električna energija (10 do 20%) manjši delež pa imajo zemeljski plin, les in utekočinjeni naftni plin. Iz tega izhaja, da bo teba aktivno zmanjševati porabo kurilnega olja na račun trdih goriv in delno zemeljskega plina, to pa bi dosegli z: 1 - enotnim sistemom kotlovnic v samih Domžalah, ki naj bi kurila premog. lokalna plinarna v Trzinu naj bi perspektivno prešla na zemeljski plin, - k trdim gorivom bo potrebno preusmerjati tudi ostale porabnike v široki potrošnji, - proučiti možnost povezave energetskih sistemov DO Papirnice, Induplati in Leka v enoten sistem, kar bi pomenilo boljšo izkoriščenost naprav, povečano zanesljivost obratovanja in oskrbe z gorivi. Koliko energije bomo potrebovali? Morda večina potrošnikov niti ne ve, da je naša občina energetsko deficitarna in da bo potrebno uresničiti sprejete ukrepe, če bomo hoteli zagotoviti potrebno energetske vire, ki kakor kaže razpredelnica, nikakor niso majhni: trda goriva (10-^ kg) tekoča goriva (10-'kg) plinasta goriva (JO" m3) alternativni viri (kVVh) električna energija (kVVh) 1982 1985 1980 2000 37195 39821 59700 82711 33359 26608 22575 20483 30 400 47603 51768 58973 2745 7319 16467 129721 191072. 248018 422289 Da pa bomo vso energijo lahko zagotovili, bo potrebno doseči, da bo izgradnja potrebnih objektov potekala v dogovorjenih rokih. Le takb bo lahko zagotovljeno slehernemu potrošniku dovolj energije ob čim manjših stroških, dosežena bo večja zanesljivost oskrbe in čim manjše onesnaževanje okolja. Daljinsko ogrevanje Domžal? Kot je bilo že omenjeno, naj bi se večina Domžalčanov grela ob toploti iz premoga, zato pa bo potrebno takoj pridobiti najugodnejšega ponud- Domžalčan Drago Flis, novinar radia na poti po svetu: Rika za izdelavo projektne dokumentacije za energetski vir in razvodno omrežje (rok 31.12.1984), nato naj bi v 6-mesecih izdelali idejne projekte (v več variantah) nato pa že do 30.6.1986 prišli do glavnih projektov z vsemi potrebnimi soglasji. Prva faza osnovne kotlovnice naj bi bila izdelana skupaj s 1. fazo razvodnega omrežja do srede leta 1988, oz. po 2 varianti v letih 1990-1991. Seveda pa je do začetka izgradnje potrebno pridobiti vsa potrebna finančna sredstva ter garancijo o dobavi ustreznih količin premoga. Kdaj male hidroelektrarne? Osnova za nadaljnje načrtovaje izkoriščanja vodnega potenciala v naši občini je študija „optimalne lokacije malih hidroelektraren" (Elektro projekt Ljubljana), ugotovljeno pa je, da bi bilo mogoče izkorisiti blizu 2/3 celotnega potenciala vodotokov (brez osnovnega konta Kamniške Bistrice). Najboljše (tudi najcenejše) možnosti so rekonstrukcije oz. obnovitve obstoječih objektov za izkoriščanje vodne moči, saj je ugotovljeno, da je od 53 opuščenih objektov v pogonu le še 14, od tega le trije kot male hidroelektrarne. Da bi stanje bistveno izboljšali, bi bilo seveda nujno zagotoviti tudi finančna sredstva. Sredstva, kadri Glede na vrsto naložb, pripravljalnih del in drugih atkivnosti je predlog, da bi energetski skupnosti zagotovili sistemski vir sredstev preko prispevne stopnje, saj doslej nima nikakršnega finančnega sredotva. Obenem pa se DS SIS materialne proizvodnje Domžale predlaga, da se v letu 1985 zaposli strokovnjak - energetik, ki bi delal tako za potrebe energetske skupnosti kot tudi konkretno pri izvajanju energetskih naložb v obeh občinah, obenem pa se Komunalnemu podjetju Domžale predlaga formiranje enote Komunalne energetike, ki naj bi pod svoje okrilje prevzela vse kurjače kot tudi finančna opravila v zvezi z ogrevanjem, prevzela pa naj bi v upravljanje tudi bodoči novi energetski vir kakor tudi toplovodno omrežje. O predlogih v temeljna okolja Kot smo zapisali v začetku, bomo vsa stališča, pobude in predloge v okviru možnosti vključili v planske dokumente, o katerih bo konec leta (od srede novembra) tekla javna razprava v vseh temeljnih okoljih. Glede na pomembnost področja energetike v naši občini, se predlaga, da vsi občani in delovni ljudje,, s udeležbo katerih na problemski konferenci, ne moremo biti zadovoljni, razpravljajo tudi o tem področju in c^ajo svoje predloge, pripombe in pobude, ki jih bo predlagatelj proučil in v okviru možnosti tudi upošteval. (V.V.) V obširni in zanimivi m/pravi so bili predočeni energetski problemi današnjih dni ter oni, ki nas še čakajo. Prihodnost: brez toplarne kot kaže ne bo šlo... Arabci so pravzaprav najbolj delovni ravno v soboto, takrat na trg prinesejo vse, kar bi radi prodah, takrat sklepajo poslovne pogodbe, vsi lokali so odprti. V nedeljo muslimani in kristjani počivajo, muslimanski in krščanski del Jeruzalema skoraj izumreta, v nedeljo pa začno delati Židje. Tako se v Izraelu pravzaprav vse začne v nedeljo. „Od kod pravzaprav židovstvo?" se zanimam v glavnem izraelskem rabinatu, ki je pristojen za vprašanja židovstva po vsem svetu. Bradati rabin rad razlaga, seveda tudi izredno veliko ve: „Židovstvo je pravzaprav zelo stara tradicija. Ko so Žide Rimljani pregnali v vse konce imperija, so počasi i/gubili jezik, vključili so se v okolje, kijih je sprejelo. Toda vedno so ohranili zavest, da so Židje. Oni so se skupaj dobivah v tcmpljih ali sinagogah, bolj so se družili drug z drugim, jedli so kofer hrano, ki je dražja in sc jo lahko je samo v ločenih restavracijah, tako so židovstvo prenašali od geuciaciie uo generacije," „2 Židi se marsikaj povezuje, v zgodovini so jim očitali, da nadzorujejo večino financ, in da skušajo zavladati zunanjemu sveti? " Rabi nekoliko strogo pogleda in pravi: „Ne to pa ne bo res, Židje so se vedno ukvarjali samo s tistim, s čimer se drugi niso hoteli. V srednjem veku je bilo ukvarjanje z denarjem najmanj ugledna stvar: podobno tudi zdravilstvo. Seveda so morali Židje vedno tudi pridno štediti, le tiiko so se lahko odkupili pred preganjanjem . . . Glavna stvar, ki pa je Žide ločevala od drugih, pa so bile knjige, mi smo ljudje knjige. Židje so vedno veliko brali, tudi celo vsi Židje niso prebrali stare zaveze sli talmunda, toda zanesljivo Židje preberejo največ od svojih pisanj. Seveda pa ne berejo in ne upoštevajo nove zaveze, torej t.i. evangelija ki ga kristjani tako poveličujejo. Za nas je evangelij popolnoma nepomembno besedilo, v tem se še najbolj razlikujemo od kristjanov . . . Drugače pa seveda: Židje so se morali izobražc\*ti, to je bila njihova edina možnost, zemlje ji.m nikjer niso pustili imeti. Ljudi s knjigo pa ne marajo, nikoli jih niso marali .. . Kaj pa mislile, da so bili pogromi nad Židi in nazadnje nacizem? To ni bilo nič drugega kot revolt slabo pismene drhal: proti Židom, ki so bili drugačni, ker so bili ljudje knjige . . . Nikjer pa si niso skušali prilastiti oblasti. Marsikje so sicer prišli na lepe položaje, toda ne kol Židje, ampak kot ljudje gcntilnih družb," razlaga rabin, ki je očitno prava enciklopedija židovstva. „Se veliko Židov imamo po svetu, v diaspori. Sedaj vabimo etiopsl.3 Žide, potem one iz Argentine, toda največji prostor je v Rusiji, tam je še tri milijone Židov, ki jim moramo nekako dobiti ven, toda vsev manj jih dobimo. Tamkajšnje oblasti jih ne spustijo . . ." V Izrael še vedno prihajajo Židje iz vsega sveta. Vedno jih v kakšnem koncu sveta še nekaj odkrijejo. Tako je v Izrael prišlo še nekaj sto temnopoltih Židov iz Etiopijc-Falaše jih imenujejo, hitro so se prilagodili, toda od kar je Etiopija „za železno zaveso" tudi Zidov iz te dežele ni več V novo deželo vsakdo prihaja na novo, seveda s prepričanjem o svojem židovstvu. Toda Američani so Američani, Rusi Rusi, Argentinci Argentinci - Izrael je potem topilni lonec, katerega skupni imenovalec je oživljeni stari jezik biblije hebrejščina, v katerem se sporazumevajo; za generacije otrok in vnukov pa je to že samo po sebi umeven,materin jezik. Večina Izraelcev je rojena že na ozemlju današnjega Izraela, ustvarili so nov narod. Zg6dovtnsko so Židje celo sorodni Arabcem, toda pozneje sta se obe plemeni ločili in šli vsaka svojo pot. Židje so veliko trpeli. Evropa si je preganjanje Židov očitala, zato je po vojni podprla ustanovitev Židovske države sredi arabskega okolja. Še sedaj se vidi, da je v Izraelu vse, kar je židovsko, pravzaprav zelo novo, narejeno, preneseno. Celo izkopanine Davidovega,mesta, ki naj bi' še pred našim štetjem stal na mestu sedanjega Jeruzalema, se zdi nekako nenaravno. Amikam Nachmani je profesor mednarodnih odnosov na hebrejski univerzi v Jeruzalemu. To je ena največjih židovskih univerz na vsem svetu. Amikam je že sabra, to je v Izraelu rojen Žid. Iz njegove pisarne na hribu Scopus je lep razgled na stari del Jeruzalema. „Oh, te neumne vojne z Arabci! Bil sem v vseh, kar jih je bilo, razen v prvi, saj sem bil takrat premajhen," pravi Amikam, ki skuša biti celo napreden: ,,Mislim, da bi se ' morali z zasedenih območij umakniti. Nobenega smisla nima, da jih še združujemo. Najbolj nepotrebna pa se mi zdijo naselja na Zahodnem bregu. Mesta so tam popolnoma arabska, le zakaj bi tja silili Izraelce, saj tja pa res ne spadamo!" Vsak Izraelec ima o konfliktu z Arabci svoje mnenje, ki se lahko tudi debelo razlikuje od izraelske uradne politike in izraelskega vojaškega ravnanja. Mnogo izraelskih intelektualcev je presenetljivo naprednih. Tako tudi Jossi Alpher, kolega iz salzburškega seminarja, ki sem ga obiskal v Jaffi, telavivskem premestju „Jaz bi dovolil palestinsko državo na zahodnem bregu Jordana; potem pa naj bi se ta nova država pogajala z Izraelom o prihodnjih odnosih. Mislim, da bi se to kar dalo," pravi Jossi, ki sc je v Izrael iz Amerike preselil leta 1961. (Nadaljevanje prihodnjič) FOTOREPORTAZA Na znak sirene \ petek, dne 26.10.1984obl6.uri seje pričela velika gasilsko-reševalna akcija, v kateri so sodovale gasilske enote, enote prve medicinske pomoči Doma in KS Mengeš, enota Narodne zaščite, Milice in enota reševalcev iz Zdravstvenega doma Domžale. Mesec požarne varnosti — odsev družbene samozaščite V počastitev meseca požarne varnosti — oktober 1984 je organiziral Štab operative pri Občinski gasilski zvezi Domžale v sodelovanju s poveljstvom požarno-obrambnega sektorja Mengeš, Štabom CZ občine Domžale, KS Mengeš in Komitejem za SLO in DS Doma počitka Mengeš, zaključno vajo gašenja in reševanja oskrbovancev ter premoženja. Vaja je potekala v objektu Doma počitka ter zaščiti sosednih zgradb. Na podlagi taktične zasnove gašenja in reševanja je v vaji sodelovalo: sedem kombiniranih vozil z dvema vodnima topovoma, osem orodnih vozil, ena avtocisterna in štiri vozila prve pomoči. Vozila so s seboj pripeljala 21.00(1 I vode in kemično penilo. V času akcije so gasilska vozila črpala vodo iz hidrantov in bižnje 1'šate. l'o končani vaji je bila opravljena analiza in ocena dela v navzočnosti 11 članov štaba vaje, dveh opazovalcev vaje ter 176 sodelujočih gasilcev in reševalcev. Po strokovni oceni je bila vaja zahtevna in uspešna, saj so sodelujoči pokazali izreden pogum in usposobljenost. l'o spustnem prtu je možno reševati fudi teZje invalide, bolnike in negibne stanovalce. V tem primeru opravimo dodatne varnostne ukrepe. Izvedena vaja je predstavljala zaključek celomesečne aktivnosti požarne varnosti. Delegat Občinske gasilske zveze Domžale tov. Slalnar Marijan je v pozdravnem govoru poudaril, da je ta vaja dokaz uspešnega sodelovanja vseh komponent SI.O in DS v KS in občini Domžale. »Požar« je izbruhnil v II. nadstropju zaradi neprevidnosti oskrbovanca. Po razširitv i požara je bilo ogroženih 50 stanov alcev. Gasilci so pristopili k reševanju in gašenju z 4 lestvami ter opremljeni z ustrezno zaščitno opremo za reševanje v notranjih prostorih. V primeru reševanja večjega števila ogroženih občanov postavijo gasilci spustni prt. Naši gasilci imajo za reševanje dve vrsti spustnic: 30-metrski odprti tip in 40-metrski zaprti tip (rokav). Z zaprto 40-metrsko spustnico je možno uspešno reševanje še iz 9. nadstropja. V Domu počitka Mengeš se oprav Ijajo v ečja gradbena dela. Pogoji gašenja in reševanja so bili prostorsko utesnjeni in otežkočali delo gasil-sko-reševalnih enot. 1'tipadniki prve medicinske pomoči Doma in KS v sestavi CZ so ponesrečenim ojkthovuncem nudili pomoč. Z vozili Zl) Domžale in preurejenimi gasilskimi kombiji so bili ponesrečeni in ogroženi premeščeni v začasno ambulanto in Klinični center Ljubljana. Predsednik Skupščine občine Domžale tov. Kušar Karel, je ob zaključku meseca požarne varnosti povabil na tovariško srečanje člane predsedstva OGZ Domžale, desetarje prvouvrščenih enot na obč. gasilskem tekmovanju v Domžalah in člane enote iz Gl) Dob, kije na zveznem gasilskem tekmovanju v Kraljevu dosegla odlično drugo mesto. Vsem gasilcem v naši občini se je zahvalil za njihov trud in jim zaželel še nadalje uspešno delo pri čuvanju naše imovine. Melioracija je zaključena, na vrsti je zložba (komasacija): Zložba zemljišč ob Rači Kljub nekaterim problemom (neustrezni projekti, pomanjkanje finančnih sredstev, nedoslednost s strani izvajalca) bo melioracija zemljišč ob Čudni in Rači predvidoma zaključena do 15. novembra 1984, po tem datumu pa se bodo pričele konkretne aktivnosti v zvezi s komasacijo melioriranih zemljišč. Da bi vse te aktivnosti tekle usklajeno in pravočasno, je OK SZDL Domžale organizira/a delovni razgovor, na katerem so sodelovali člani komasacijske komisije, odborov in predstavniki Kmetijske zadruge. Kmetijske zemljiške skupnosti, Izvršnega sveta ter Sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu predsedstva OK SZDL Domžale. Kakor je bilo že napisano, je bilo ugotovljeno, da so dela v glavnem opravljena, da pa bo potrebno z doslednim nadzorom nad izvajanimi deli doseči, da bodo zemljišča resnično kvalitetno pripravljena, da jih bodo njihovi bodoči koristniki „z veseljem"prevzemali. 15. november 1984 To je datumj okoli katerega bodo sklicani vsi lastniki zemljišč na komasacijskem območju. Pred tem je potrebno skleniti tudi dokončen dogovor z območno vodno skupnostjo ter ribiči glede uporabe dela zemljišč ob strugi Čudne za potrebe ribištva. Na teh sestankih bodo razgrnjene mape vseh zemljišč in predstavljena njihova strokovna ocenitev, vsi udeleženci bodo seznanjeni z načinom ovrednotenja zemljišč, obenem pa se bodo zbirale tudi želje, na katerih območjih bi posamezniki želeli dobiti zemljišča. Ta postopek naj bi bil izpeljan predvidoma v 14 dneh, nato pa bo pripravljen predlog novega načrta zemljišč, pri čemer bo potrebno prikazati in ovrednotiti tudi odstotke zemljišč, ki so bila porabljena za jarke, vodotoke in nove poti. 15. januar 1985 Tega dne naj bi bili zgoraj navedeni postopki zaključeni in na njihovi osnovi pripravljen predlog projekta nove razdelitve zemljišč. Prav pri tem predlogu pa bo še kako pomembno dosledno in odgovorno vključevanje komasacijske komisije in komasacijskih odborov ter aktivno delo krajevnih konferenc SZDL, ki so že doslej spremljale aktivnosti na teh področjih. Predlog projekta naj bi bil pripravljen do 15. februar 1985 Na ta datum se bo začela javna razprava in razgrnitev projekta nove razdelitve zemljišč, ki naj bi trajala približno 14 dni. V teh dneh se bodo spremljale pripombe, predlogi, vodili se bodo različni razgovori o željah posameznih komasacijskih udeležencev. Z Vsakim izmed njih se bo skušalo v neposredni izmenjavi mnenj poiskati zanj in za ostale udeležence komasacije najboljše in najustreznejše rešitve, seveda v okviru možnosti. 15. april 1985 To naj bi bil datum, ko bi vsi lastniki komasiranih zemljišč pričeli z delom na svojih „novih" parcelah. Tako izvajalci kot investitorji namreč žele, da bi bili 3e pred začetkom spomladanske setve zaključeni vsi postopki, da bi bila kmetijska proizvodnja v letu 1985 čim manj okrnjena. Zaključki delovnega razgovora 1. Komasacijska komisija naj skupaj z investitorjem v 10 dneh pripravi poročilo o konkretnih aktivnostih v zvezi z melioracijo in komasacijo zemljišč ter konkreten predlog nadaljnjega dela. To poročilo bo obravnavalo predsedstvo OK SZDL Domžale, razširjeno s predstavniki, ki delajo na tem področju in uskladilo odgovore in vprašanja, ki bodo poda- na tudi na razgovorih v posameznih KS. 2. Ugotavlja se, da so bila v območje, kjer se melioracija in komasacija izvajata, vložena velika družbena sredstva z namenom, da se ne le izboljša rodovitnost zemlje, temveč da se kmetijska zemljišča zložijo in se tako prepreči velika razdrobljenost zemljišč, to pa zahteva dosledno izvajanje zakonodaje s področja kmetijstva. 3. Tako izvajalcu kot investitorju se priporoča, da izkoristita trenutno ugodne vremenske razmere in pripravita zemljišča za razdelitev udeležencem v skladu z dogovorjenim roki. Pred razdelitvijo naj bodo zemljišča primerno obdelana, da jih bodo bodoči lastniki ,z veseljem" sprejemali. 4. Poziva se vse KK SZDL, na območju katerih se komasacija izvaja (Vir, Dob, Krtina, Vrhpolje-Zalog), da se aktivno vključijo v vse komasacijske postopke, da sklicujejo sestanke s komasacijskimi udeleženci, vodijo javne razprave in nadzirajo upoštevanje predlogov in pripomb. 5. V zvezi z izvajanjem vseh aktivnosti pri komasaciji, naj strokovni organi izdelajo rokovnik vseh opravil in z njim seznanijo vse udeležence komasacije ter jim na tak način omogočijo pravočasno in aktivno udeležbo v vseh postopkih. * 6. Do 15. 11. se je potrebno opredeliti glede odprtih vprašanj o doslednem izvajanju zakonodaje s področja kmetijstva pri novi razdelitvi zemljišč v komasacijskem območju (dokončna opredelitev zemljišč, ki nai bi iih dobili nekmetje), priporoča se da je zakonodajo izvajati življenjsko, toda enotno in primerno, da ne bo prihajalo do nesoglasij. 7.0 problematiki melioracij in komasacij naj se spregovori tudi na problemski konferenci v kmetijstvu. OK SZDL Domžale poziva vse lastnike zemljišč, ki so v območju melioracij in komasacij, da se pravočasno in odgovorno vključujejo v vse aktivnosti in na tak način pripomorejo k uspešnemu zaključku teh del. Mesec november je tako v SR Sloveniji, kot tudi v naši občini primerna prilika, da bolj poglobljeno obravnavamo probleme, ki jih alkoholizem povzroča, hkrati pa tudi ocenimo in načrtujemo akcije in ukrepe v prizadevanjih za preventivo na tem področju. Rdeči križ Rdeči križ v naši občini se samostojno in kot tudi eden izmed članov Koordinacijskega odbora za boj proti alkoholizmu in narkomaniji Predsedstva OK SZDL Domžale vsako leto ne le v mesecu novembru, vključuje v uresničevanje predvsem tistega dela programa, ki se nanaša na zdravstveno-vzgojno in preventivno aktivnost, vse na osnovi vrste propagandnega gradiva, ki ga dobijo osnovne šole in druga temeljna okolja. Ob tem naj omenimo vrsto plakatov, ki nazorno prikazujejo posledice alkoholizma, pa ustrezno prirejeno strokovno literaturo in ne nazadnje tudi možnost izvedbe kviz tekmovanja, ki ponuja lepo priložnost, da se vsi učenci seznanijo s posledicami tega zla učenci pa so bili v letošnjem letu že deležni tudi vrste predavanj o tem področju. Svet za življenjske in delovne razmere pri OS ZSS Se je aktivno vključil v aktivnosti in izvedel anketo v delovnih organizacijah, na osnovi katere je bila sprejeta vrsta predlogov za odpravljanje alkoholizma v delovnih sredinah, mnoge izmed njih so predlagali delavci sami. Naštejmo le pomembnejše, ob tem pa poudarimo, da bo potrebno pri njihovem uresničevanju sodelovanje vseh, ne le organov in strokovnih služb, ki delajo na tem področju: - osveščenost o posledicah alkoholizma vse od osnovne šole naprej, - predavanja o škodljivosti uživanja alkoholnih pijač v vseh okoljih, - pravočasno odkrivanje in dosledno zdravljenje zgodnjih pojavov alkoholizma, - izdelava programov zdravljenja alkoholizma znotraj OZD, - zaposlitev ustreznih strokovnih služb (socialnega delavca) znotraj- DO, - nuđenje pomoči pri pravočasnem odkrivanju in odpravljanju vzrokov, ki posameznike vodijo v alkoholizem, - poostritev nadzora v DO. Svet pa je predlagal tudi nekatere aktivnosti, ki naj bi jih izpeljali v občinskem merilu: - pocenitev brezalkoholnih in podražitev alkoholnih pijač, - dosledno upoštevanje odloka o točenju pijač, - še večje osveščanje o posledicah alkoholizma, - še naprej krepiti strokovno službo, ki dela na tem področju in zagotavljanje dovolj mest za zdravljenje alkoholikov, - še nadaljnja koordinacija dela na tem področju, - usmerjanje ljudi v druge prosto-časne aktivnosti. Alkoholizem in prometna varnost Kljub zmanjšani gostoti prometa in zmanjšanem številu vseh prometnih nezgod, se je delež nezgod zaradi alkoholiziranosti močno povečal. Vse pogostejše vožnje v vinjenem stanju terjajo takojšnje ukrepanje, saj je nevarnost druženja sistema voznika motornega vozila in sistema pivca alkoholnih pijač nedvomno dokazana in že dolgo nesporna. Vsa raziskovanja so namreč dokazala, da alkohol že v najmanjših količinah negativno vpliva na vozniško sposobnost. Sami podatki kažejo, da se je število vinjenih udeležencev, povzročiteljev prometnih nesreč iz leta v leto povečevalo, tako da jih je bilo v lanskem letu že čez 600, kar pomeni 10% vseh nezgod. Vse pogostejše vožnje v vinjenem stanju, so znak nizke vozniške kulture in večje tolerantnosti družbe do uživanja alkoholnih pijač, zato je potrebno še okrepiti prizadevanja za popolno treznost v prometu. To bi poleg večje varnosti na naših cestah pomenilo tudi pomemben preventivni korak, ki bi »prisilil" ljudi, da pričnejo razmišljati o svojem odnosu do alkoholnih pijač. Alkoholizem — družbeno zlo Ker je alkoholizem zelo razširjena oblika družbeno zelo škodljivega pojava in ker se še naprej razrašča, celo in najbolj med mladimi, je naloga vseh družbenih .sil, da skušamo to družbeno zlo zavreti ali storiti vse, da preprečimo povečujoč vpliv alkohola na zdravje ljudi, zlasti ljudi. Sklepi in dobri nameni, naj ne bi bili le priložnosti v mesecu boja proti alkoholizmu, pač pa naj bi bili trajna družbena akcija. Mojster Debevc in znana popevkarska zvezda Tereza Kesovija na prireditvi v Mengšu, ki je izredno uspela. Lokomotiva muzejske vrednosti, ki se jo je prijel vzdevek »Hlapon« je pred dnevi na posebni vožnji pripeljala v Kamnik poseben sobotni vlak izletnikov. Postanek je bil tudi v Domžalah... Gradnja OŠ Trzin, ki jo gradimo s sredstvi IV. samoprispevka uspešno poteka, tako da je tale posnetek izpred nekaj dni danes že zastarel, saj je na objektu že streha... DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, Kolodvorska 6 RAZPISUJE nadaljevalni tečaj KROJENJA IN ŠIVANJA Tečaj obsega: — otroški program' — program za odrasle — gospodinjski program V tečaju vam bomo zagotavljali tudi nekatere vrste tkanin (frotir, bombaž, triko). Vsa pojasnila dobite po telefonu 721-082 in 722-278. JJJJJJJL4 Gradivo za prilogo pripravlja INDOK Center Domžale DELEGATSKA PRILOGA: Razvojne možnosti v prometu na območju občine Domžale Strokovne osnove za dolgoročno reševanje te problematike so podane v študiji z naslovom „RAZVOJNE MOŽNOSTI V PROMETU NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE", ki jo je v letu 1984 izdelal Investicijsko razvojni center Planu m — TOZD Gea projekt Ljubljana v tesnem sodelovanju s strokovnimi delavci iz občine Domžale. Študija je bila sofinancirana s strani Občinske raziskovalne skupnosti ter Samoupravne komunalne interesne skupnosti Domžale. Ker predstavlja na področju ljubljanske regije pri prostorskem načrtovanju promet izredno pomemben dejavnik in ker so za reševanje prometne problematike na koridorju Ljubljana-Kamnik odločilnega pomena rešitve na teritoriju občine Domžale, si je le-ta želela bolj aktivno vključiti v proces dolgoročnega razvoja. Študija predstavlja strokovno osnovo usklajevanja različnih interesov tako znotraj občinskih meja kot tudi v širšem prostoru. POSNETEK IN ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA V analizi je obdelana osnovna delitev prometa na tovorni in potniški promet, katera na drugem nivoju še naprej struktur ramo na tranzitni (medregijski, medrepubliški, mednarodni promet, ki se odvija na območju občine Domžale) in lastni promet (znotraj občinskih meja). Lastni promet smo nadalje delili fe na notranji promet in izvirni promet. Za vsako od tako opredeljenih oblik prometa so obdelani osnovni elementi sistema kot so: - prometni tokovi (po velikosti in smeri, njihovo spreminjanje po času), - vozne poti, njihove kapacitete, stanje mreže, - vozlišča, njihove kapacitete in stanje kot odločujoče za funkcioniranje celotne mreže, - vozila (njihova številčnost po vrstah in njihovi osnovni parametri, - organizacija kot način sodelovanja vseh objektov in subjektov sistema prometa in njihovega odnosa do višjih sistemov. Prometno infrastrukturo občine Domžale si lahko ponazorimo v obliki repatice: - glavo (zvezdo) predstavlja zahodni ravninski del, ki je prometno dobro razvit in kjer že lahko govorimo o močni obstoječi mreži prometnic in značilnih krakih ter lahko poiščemo nove smeri razvoja v izboljšanju mreže, - rep pa predstavljata prometni osi po obeh vzdolžnih dolinah (Črni graben, Moravče, ob katerih pa so se prometne poti izoblikovale v obliki ribje kosti ter moramo razvoj usmeriti v izboljšavo osnovnih osi in na začetku kreiranja mrež. Prometne tokove smo pridobili na podlagi dejansko izvedenih štetij v letu 1983 in s kombinacijo rezultatov prej izvedenih štetij iz leta 1980, 81, 82. Tovorni promet (46.000 ton/dan, 100%) Na območju občine Domžale sta se uveljavili dve obliki transporta, in sicer: - cestni promet - železniški promet, ki sta pač z ozirom na različna časovna obdobja izmenično doživljala vzpone in padce. Glede na današnje vrste tovorov, ki v pretežni meri (75 %) predstavljajo dotok blaga v občino (star papir, premog, žito in žitni proizvodi, les) in izvoz iz občine (pesek, karton, les in lesni proizvodi, kemikalije) ugotavljamo, da so še velike rezervne možnosti zlasti pri železnici - tranzitni promet (13.000 ton/dan, 30 %) - preko območja občine Domžale se odvija izključno kot cestni promet in to na koridorju Trojane - Domžale, - lastni promet (33.000 ton/dan, 70 %); na notranji občinski promet odpade vsega 1.000 netto ton/dan ali cca 3 % in kar 97 % ali 32.000 netto ton/dan na izvorni promet znotraj regije: od tega Turistična Agencija INTEGRAL GOLFTURIST OB VEŠČA: — pripravljamo programe za zimske počitnice v Italiji, Avstriji, ČSSR, Franciji in na domačih smučiščih — pripravljamo izlete na Dan republike — pripravljamo silvestrovanje in novoletna praznovanja v SZ (za 12 dni je cena samo 3M), na Jadran itd. — pripravljamo cenene programe za šolo v naravi po želji — pripravljamo enodnevne zimske pakete za skupine in posameznike na Veliki planini — pripravljamo druge izlete po željah naročnikov. Preselili smo se - pridite, poglejte, prepričajte se. Oglasite se na naš telefon, veseli bomo vašega poziva! Tel. 721-014 in 721-587. odpade na tovorni promet, ki ima svoj ponor ali izvor v občini Domžale vsega 11.000 netto ton/dan (ali 37%) in kar 19.000 ton netto/dan na regijski tranzit kar predstavlja cca 63 % izvornega prometa; izredno majhne količine vsega tovora prepelje železnica, saj kljub temu da železniška proga zaradi svoje lokacije v železniški mreži ni obremenjena s tranzitom prevzeme le cca 1.300 netto ton/dan ah slabe 3 % celotnega tovornega prometa; na koridorju Ljubljana - Kamnik so opazni dokaj močni paralelni tokovi tovornega prometa. Glede na zbrane podatke prometnih tokov tovornega prometa in ob upoštevanju ostalih predpostavk (struktura vozil, zasedenost) lahko sklepamo, da se na območju občine Domžale zadržuje dnevno cca 33 železniških vagonov in cca 6.462 tovornih vozil cestnega prometa. Potniški promet (209.628 potnikov/dan, 100%) Tudi v potniškem prometu na opazovanem pbmočju obravnavamo enaki obliki kot pri tovornem, in sicer: cestni in železniški prevoz, vendar je potrebno opozoriti še na načinovno delitev (MODEL SPLIT), ki predstavlja delitev potniškega prometa med javnim in individualnim (upoštevati je tako cesto kot železnico) — tranzitni promet (21.377 potnikov/ dan, 10%) prevzema izključno koridor Trojane - Domžale - Ljubljana — lastni promet (188.251 potnikov/ dan, 90 %) a) izvorni promet (111.998 potnikov/ dan, 54 %) izvor ali ponor v občini Domžale - v njem je zajeta dnevna migracija, v kateri sodelujejo predvsem dve kategoriji potnikov, in sicer zaposleni in šolska mladina; zbrani podatki nam kažejo, da se z individualnim prevozom oz. z osebninu' vozili prepelje cca 480.000 potnikov/dan ah 36 % in da sredstva javnega potniškega prevoza istočasno prepeljejo cca 85.000 potnikov/dan ah 64 % celotnega izvoznega in trenzitnega prometa. Od tega prepelje leta 1978 ponovno vpeljani železniški potniški promet cca 6.000 potnikov/dan ali 4,5 % prej prikazanega javnega potniškega prevoza. Medobčinska migracija zaposlenih med občinami Ljubljane in občinama Domžale in Kamnik Dom/delo Kamnik Domžale Ljubljana Kamnik _ 767 1.590 Domžale 796 - 4.827 Ljubljana 167 642 - Medobčinska migracija Šolske mladine Dom/šola Kamnik Domžale Ljubljana Kamnik _ 250 303 Domžale 185 1.226 Ljubljana 44 244 - Javni potniški promet na območju občine Domžale se odvija organizirano, preko 80 % vseh uslug pa vršita dva izvajalca - Integral Ljubljana v cestnem potniškem prometu in ŽTP Ljubljana v železniškem potniškem prometu, ki se na področju občine Domžale dobro usklajujeta. b) notranji promet (76.293 potnikov/ dan, 36 %) je promet, ki ima svoj izvor in ponor na prostoru občine; prometni tokovi tega dela prometa so najmočnejši po obodu sedanjega industrijsko najrazvitejšega dela občine - to je okrog kompleksa Jarše - Količevo - Vir. Delitev načina uporabe voznih sredstev med javnimi in individualnim potniškim prometom (MODAL SPLIT) v notranjem prometu je 40 % : 60 % v korist javnega prometa. ANALIZA Tovorni promet a) pozitivnosti: - odvija se tako po cesti kot tudi po železnici in oboji ima ugodne možnosti razvoja, - zelo ugodne so možnosti vključevanja v tranzitne tokove že v sami občini, - relativno koncentrirano in dokaj močno industrijsko zaledje, - obstoji možnost paralelnih tokov, ker je že obstoječa mreža prometnic solidna; b) negativnosti: - tranzitni promet le prečka občinski prostor - razmerje delitve tovora med cesto in železnico je zelo neugodno, saj slednja prevzame premalo tovora, - železniška infrastruktura je v zelo slabem stanju in ni ustrezno statusno vključena v železniški promet, - kljub potrebam še ne obstaja tovorni terminal za področje občine, - križanja obeh vrst prometa, - interesno povezovanje je šibko, organiziranost slaba. Potniški promet %) pozitivnosti - HODAL SPLIT je ugoden - uporabljajo se vse vrste cestnega in železniškega prevoza - mreža prometnic je solidna in dobro oblikovana, - prometni tokovi so dokaj močni in enakomerno razporejeni po celi mreži, - interesno povezovanje je intenzivno. b) negativnosti - tranzitni promet le prečka področje občin - železniški promet je premalo izkoriščen - kljub veliJcim potrebam ne obstaja potniški terminal oziroma avtobusna postaja Domžale, - premalo je površin za lahko obliko prometa (motocikli, kolesa), - neustrezno je reševanje problemov mirujočega prometa, -- preveč je neugodnih izvennivojskih križanj različnih vrst prometa. MERILA V sistemu prometa so ljudje vseskozi odlučujoč faktor, vendar v njem nastopajo v treh različnih vlogah z interesi: - kot družbena skupnost (vplivi na okolje, energija, varnost, mobiliteta, - kot uporabniki (čas potovanja, ekonomičnost, kvaliteta prevoza, varnost) - kot izvajalci (ekonomičnost, organiziranost, varnost, stabilnost okolja). Vidimo, da se lahko oblikuje veliko število različnih interesov, katere pa je potrebno pravilno ovrednotiti in uskladiti. Za nadjaljnje delo so v študiji definirani cilji in njihova teža kot sledi: - učinkovitost 40 % - ekonomičnost 30 % - varnost 30 % PROGNOZA IN STRATEGIJA RAZVOJA Prognoza , * - prognoza tovornega prometa Celoten porast tovornega prometa do leta 2000 se predvideva za 60,92 % glede na izhodišče iz leta 1983, po srednjeročnih obdobjih pa takole: =- do leta 1985: - 1985 - 1990: 1990 - 1995: - 2995 do 2000: 0,46 % za leto 2 % celo obdobje 4 % za celo obdobje 6 % za celo obdobje - prognoza potniškega prometa • Celoten porast obremenitve v potniškem prometu do ieta 2000 se predvideva za 35,5 % glede na izhodišča 1983, po srednjeročnih obdobjih pa takole: -do leta 1985: 0,25 % na leto - 1985 - 1990: 1 % za celo obdobje - 1990 - 1995: 2 % za celo obdobje - 1995 - 2000: 4 % za celo obdobje PRIKAZ VARIANT RAZVOJA Obdelane so tri variante, za katere so v celoti uporabljani podatki na podlagi v predhodnem poglavju opredeljenih prognoz za leto 2000. Variante se razlikujejo le po tem, da smo v količinsko in časovno notranjo delitvijo bolj ali manj potencirah posamezne smeri - veji prometa (ceste, železnica) in posamezne vrste prometa (javni, individualni), kar pa se vse odraža na potrebnih investicijskih vlaganjih v: - redno obratovanje - modernizacijo in razvoj infrastrukture. Prva (zelena) varianta Predstavlja večji poudarek individualnemu potniškemu prometu - torej spremembo MODAL - SPLITA od sedanjih 30 % : 70 % v korist javnega prometa na 36 % : 64 %, kar je še vedno v skladu z regijskimi predvidevanji. Taka sprememba zahteva pojačana vlaganja v celotno omrežje in gradnjo odseka AC med leti 1990-1995. Tovorni promet se razvija v enakem razmerju kot je obstoječe, torej 67 % : 33 % v korist cestnega proti železniškemu. Po tej varianti je družbeno-ekonomska cena sistema (predstavlja stroške v prometu očiščene od vseh dajatev družbi): 1.316.347,76 din/dan in tarifna cena sistema (stroški, ki jih morajo pokrivati uporabniki storitev prometa), 1.127 415,30 din/dan. Vrednost vlaganj je cca 903 mio din. Druga (rdeča) varianta Sedanji MODAL SPLIT 30 % : 70 % v korist javnega prometa se zadrži na isti ravni do leta 2000. Ves porast obremenitev prevzame železnica, medtem ko cestni promet stagnira na današnji ravni. Prometno najbolj obremenjeno področje se razbremeni, istočasno se vzpostavi severno od njega nova zveza Črni graben - Gorenjska. - družbeno-ekonomska cena sistema: 1.122.730,70 din/dan " - tarifna cena sistema: 999.900,39 din/ dan - vrednost vlaganja: cca 1.106 mio din. Tretja (modra) varianta Zadrži se sedanji MODAL - SPLIT 30 % : 70 % v korist javnega prometa skozi do leta 2000 - železnica prevzame celoten porast obremenitev v prometu, poleg tega pa še del cestnega prometa, ki bi se celo nekoliko zmanjšal glede na današnje stanje. Težo prometa na koridorju Ljubljana -Kamnik v celoti prevzame železnica, zato so tudi vsa križanja s cestnim prometom nujno izven nivojsko, železniška proga pa postane dvotirna (elektrificirana); - družbeno-ekonomska cena sistema: 1.037.145,10 din/dan, - tarifna cena sistema: 908.247,86 din/ dan, - potrebna vlaganja: cca 2.163 mio din. Naložbe po posameznih variantah: (v mio din) vrsta objekta/varianta prva (zelena) druga (rdeča) tretja (modra) - cestna mreža 61 420 132 - križišča 3 65 145 - žel. infrastruktura 400 510 514,1 - postaja 4 100 160 - ostali objekti 150 51,5 535 skupaj: 890 1.095,10 2.614,1 V 1. varianti so ključni objekti: zahodna obvoznica (Mengeš-Trzin, vzhodna obvoznica Radomlje - Vir - Ihan), industrijska cesta (Preserje - Skrjančevo), obvoznica Moravče, 15 križišč, industrijski tiri - 2 km, remont proge - 9 km, avtomatizirani prehodi, avtobusna postaja Domžale, železniška postaja Domžale, železniška tovorna postaja Jarše, podhodi za pešce v. Domžalah in Jaršah, kolesarske poti, parkirišča. V 2. varianti so ključni objekti: industrijska cesta Mengeš - Zelodnik, obvoznica Radomlje, Domžale, Moravče, 10 križišč, 5 km industrijskih l.rov, avtomatizirani cestni prehodi, prehitevalni tir Trzin - Mlake in SV naprave, TK na progi Ljubljana - Kamnik, elektrifikacija proge, skupni potniški terminal Domžale, tovorni terminal Jarše, cestni viadukt Preserje, cestni nadvoz Želodnik, podhodi za pešce, kolesarske poti, parkirišča. V 3. varianti: cela vrsta obvoznic, 23 križišč, drugi tir proge, 8 km industrijskih tirov, poglobitev proge v centru Domžal, avtomatizacija proge, skupni potniški terminal Domžale, skupna postaja Trzin -Mlake, skupna postaja Jarše, tovorni terminal Jarše, izven nivojska križanja, podhodi za pešce, kolesarske poti, parkirišča. Primerjava variant Namen primerjave ni izpostaviti ene od variant kot optimalno, saj smo mnenja, da to lahko omogoči le javna razprava. Ob analizi faktorjev kot so učinkovitost, ekonomičnost in varnost ugotavljamo, da je najugodnejša druga (rdeča varianta); saj prva varianta odstopa od nje tako po učinkovitosti kot tudi varnosti, tretja pa samo po ekonomičnosti. ZAKLJUČEK Na podlagi široke javne razprave v občini in v povezavi z regijo se je potrebno v občini Domžale opredeliti do predlaganih strategij možnega razvoja prometa. Na podlagi sprejete strategije se je potrebno dogovoriti za sistemski način finančnega reševanja prometne infrastrukture v občini Domžale, saj so sedanji sistemski viri za realizacijo zastavljenih ciljev praktično nični. Kot najprimernejši način predlagamo zbiranje namenskih sredstev kot v mestu Ljubljana za 10-letni program izgradnje cestne mreže. Na podlagi študije je možno globalno opredeliti naloge, ki'nas čakajo v naslednjih 20 letih. Za objekte, kijih naj bi gradili v naslednjih 10 letih (1986-1995) bi bilo potrebno v letih 1985 in 1986 izdelati pred investicijske programe, za objekte, ki jih naj bi realizirali v obdobju 1986-1990 pa tudi že investicijske programe ter tehnično dokumentacijo. Zagotoviti je tudi potrebno letno ažuriranje vzpostavljene baze podatkov, kar bi dosegli z vsakoletnimi rednimi štetji cestnega in železniškega prometa na glavnih števnih mestih. URADNI VESTNIK OBČINE DOMŽALE DOMŽALE, 9. II. 1984, št. 13 PRILOGA OBČINSKEGA POROČEVALCA, GLASILA OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA DOMŽALE SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program družbenega varstva otrok v občini Domžale '. '' ' 1. S tem sklepom se v smislu določb zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni Ust SRS štev. 33/80) določijo osnove, ki so podlaga za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek in delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih za uresničevanje programa skupnih nalog, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih planov Skupnosti otroškega varstva v občini Domžale za obdobje 1981-1985. 2. Za uresničevanje programa družbenega varstva otrok v Skupnosti otroškega varstva v občini Domžale po načelu vzajemnosti združujejo sredstva tudi: - delovni ljudje, ki z osebnim delom 1 samostojno opravljajo gospodarsko ah poklicno dejavnost v obliki stalnega poklica, ki se jim ne ugotavlja dohodek kot n.pr. književni prevajalci, pisatelji, likovni umetniki, skladatelji, arhitekti, gledališki umetniki, filmski umetniki, glasbeni umetniki, skladatelji, rejnice, duhovniki, izumitelji in avtorji tehničnih izboljšav, železniški in ulični pritljažni nosači, športniki, navigatorji, zdravstveni delavci, simultani in konsekutivni tolmači, artisti, manekeni in modni delavci, fotografi, znanstveni in tehnični prevajalci, gradbeni izumitelji in tehniki in drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje); / - delavci zaposleni pri zasebnih delodajalcih. 3. Delovni ljudje iz 2. točke tega sklepa plačujejo prispevke za uresničevanje pro- grama družbenega varstva otrok po osnovah, za katere se odločijo v okviru Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Ur. Ust SRS, št. 41/83), povečanih za prispevke in davke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 4. Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce zaposlene pri zasebnih delodajalcih je osebni dohodek z vsemi prispevki, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. 6. Prispevek za program nalog Skupnosti otroškega varstva občine Domžale plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih, ki so določeni v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. 7. Obračunavanje in pobiranje prispevkov iz določU tega sklepa opravlja Uprava za družbene prihodke občine Domžale v smislu določil sporazuma o odmerjanju in pobiranju prispevkov občanov, ki ga je sklenila Skupnost otroškega varstva Domžale z Upravo za družbene prihodke občine Domžale. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. Predsednik skupščine: Stane GOLOB, l.r. Na podlagi 6. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, 35/79) in 43. člena Pravilnika o postopku za uveljav- ljanje denarnih pomoči in materialnih pravic pri Skupnosti otroškega varstva Domžale je skupščina Skupnosti otroškega varstva Domžale na seji zbora uporabnikov in na seji zbora izvajalcev dne 22.10.1984 sprejela SKLEP 0 povečanju višine denarne pomoči v občini Domžale 1. 1. Denarna pomoč otrokom delavcev in drugim delovnim ljudem se poveča za: - 700 din mesečno in je 2.400 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po točki I/l sklepa o dohodkovnih pogojih o višini denarnih pomoči otrokom v letu 1983; - 500 din mesečno in je 1.800 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po točki 1/2 sklepa o dohodkovnih pogojih o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983; - 200 din mesečno in je 1200 din mesečno za otroka, ki je upravičen do denarne pomoči po točki 1/3 sklepa o dohodkovnih pogojih o višini denarnih pomoči otrokom v letu 1983. 2. Denarna pomoč otrokom kmečkih in 1 drugih družin se ne poveča. 3. Povečana denarna pomoč se poveča za: - 200 din mesečno in je 700 din mesečno za otroka edinega hranilca, ki je upravičen do povečane denarne pomoči po drugi alineji II. točke sklepa.o dohodkovnih pogojih in višini denarne pomoči otrokom v letu 1983; - 350 din in je 900 din mesečno za otroka, ki je upravičen do povečane denarne pomoči, ker je težje telesno aH duševno prizadet, po 3. alinei II. točke sklepa o dohodkovnih pogojih in višini denarne pomoči otrokom v letu 1983. * 4. Povečane denarne pomoči po 1., 2. in 3. točki tega sklepa velja tudi za otroke delavcev in delovnih ljudi ter kmečkih in drugih družin, ki prejemajo denarno pomoč in povečano denarno pomoč po sklepu odbora za družbeno denarne pomoči otrokom pri Občinski skupnosti otroškega varstva ne glede na dohodkovne pogoje, ker je ugotovljeno, da je družina v težjem socialnem položaju. Znesek denarne pomoči otrokom upravičencev iz prejšnjega odstavka se poveča v zneskih določenih v 1., 2. in 3. točki tega sklepa. Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Občinskem poročevalcu, uporablja pa se od 1.9.1984 dalje. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem vestniku občine Domžale in začne veljati osmi dan po objavi. Objavi se tudi v Uradnem Ustu SR Slovenije. ' > . SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE Številka: 21-1/84 Datum: 28.9.1984 PREDSEDNIK Skupščine občine Domžale Karel KUSAR, l.r. Predsednik skupščine: Stane GOLOB, l.r. Na podlagi 2. člena Zakona o samoprispevku (Uradni Ust SRS, št. 3/73 in 17/83) in 236. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4/79, 7/80, 4/82, 2/83 in 16/83), je Skupščina občine Domžale na 26. ločenem zasedanju Zbora združenega dela dne 12.7.1984, na 25. ločenem zasedanju Zbora krajevnih skupnosti dne 12.7.1984 in zasedanju Skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Domžale dne 28.9.1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje gradnje in obnove družbenih objektov v občini Domžale 1. člen 2. odstavek 4. člena se spremeni tako, da se številka 60% črta in nadomesti s številko 75 %. 3. odstavek 4. člena se spremeni tako, da se številka 50 % črta in nadomesti s številko 60 %. Izvršni svet Skupščine občine Domžale je na 19. seji, dne 23.10.1984 obravnaval poročilo začasnega organa v delovni organizaciji Avtoservis Domžale o izvajanju začasnih ukrepov družbenega varstva in na podlagi 268. člena statuta občine Domžale . (Uradni vestnik občine Domžale, št. 4 /79, 7/80, 4/82, 2/83 in 16/83) sprejel naslednje SKLEPE 1. Izvršni svet sprejema sklepno poro-čUo o izvajanju družbenega varstva v delovni organizaciji Avtoservis Domžale p.o. 2. Izvršni svet ocenjuje, da so btte naloge, ki jih je delovni organizaciji Avtoservis in začasnemu organu naložila skupščina občine Domžale s sklepom o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva, izvršene in motnje v poslovanju odpravljene. 3. Izvršni svet predlaga, da ukrep družbenega varstva v delovni organizaciji Avtoservis preneha pred potekom za to določenega roka in sicer naslednji dan po objavi sklepa skupščine občine Domžale v Uradnem vestniku občine Domžale. 4. Izvršni svet predlaga skupščini, da predložene sklepe sprejme. gtev.: 023-4/83-11 PREDSEDNIK IS Skupščine občine Domžale Milan MAROLT, dipl.oec, l.r. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH GRADNJA ZAKLONIŠČA V OBČINI DOMŽALE: Desetletnica vrtca „Kekec" v Radomljah: Kje je (bo) zaklonišče? Izkušnje iz vojn in številnih bojnih vaj dokazujejo, da sodobno zgrajena zaklonišča zagotavljajo najbolj učinkovito zaščito prebivalstvu tako pred letalskimi napadi kot tudi pred napadi z orožjem kopenskih in pomorskih sil. Zato je v državah, ki skrbijo za svojo obrambno pripravljenost, graditev zaklonišč stalna in pomembna naloga. Skladno z zasnovo našega koncepta splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zakonskimi določili in družbenimi usmeritvami na področju nadaljnjega izpopolnjevanja našega obrambno—zaščitnega sistema smo tudi v naši občini na tem področju v zadnjem obdobju dosegli dobre rezultate. V vseh novozgrajenih šolah in drugih vzgojnovar-stvenih objektih so zgrajena zaklonišča ustrezne kapacitete in obsega zaščite. Veliko zaklonišč je bilo zgrajenih tudi v drugih OZD tako, da imajo mnoge OZD problem zaklanjanje delavcev v celoti rešen. Gradnja zaklonišč poteka tudi na področju individualnih gradenj stanovanjskih in poslovnih objektov. Zaklonišča se obvezno gradijo tudi v vseh večsta-novaniskih objektih družbenih investitorjev. Toda poudariti moramo, da je treba zaklonišča, potem ko smo jih zgradili, tudi skrbno in redno vzdrževati, ker bodo le tako ohranila svoje zaščitne lastnosti in jih bomo lahko učinkovito uporabili kadarkoli bo to potrebno. Kajti zaklonišča so tudi kot druge stavbe ali deli stavb izpostavljena slabim vremenskim vplivom, ki povzročajo okvare zlasti na vgrajeni opremi in zapiralih. Z rednim vzdrževanjem preprečujemo torej propadanje posameznih delov in < opreme zaklonišča. Prispevek za gradnjo javnih zaklonišč plačujejo zavezanci v skladu z določili 202. člena Zakona o SLO in DS (Uradni list SRS, št. 35/82) in 30. do 34. člena odloka o zakloniščih in drugih zaščitnih objektih (Uradni vestnik občine Domžale, št. 11/83 in 10/84). Republiški zakon o SLO in DS je določil spodnjo mejo višine prispevkov glede na ogroženost in druge razmere. Mnoge občine v SRS so predpisale višji prispevek od zakon- skega minimuma. Naša občina se je odločila za minimalne stopnje. Višine prispevkov za zaklonišča v naši občini so naslednja: - Imetniki stanovanjske pravice na območjih, v naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačjujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 % od letne stanarine: -Uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini na območjih, v naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 2,55 % od letne najemnine. - Lastniki oziroma uživalci stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb, dela stavb in prostorov na območju, v naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za graditev zaklonišč v višini 0,06 % od nabavne vrednosti stavb, prostorov oziroma delov stavb. - Imetniki pravice uporabe stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb ter prostorov in dela stavb v družbeni lastnini na območju, v naseljih in v objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč, plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 0,051 % od osnove za obračun amortizacije stavb, dela stavb oz. prostorov. Do 30.9.1984 je bilo v naši občini od prispevkov za zaklonišča zbranih 18.753,248,15 din. Od tega smo po sklepu občinskega sveta za SLO in DS združili z Domom počitka Mengeš za gradnjo skupnega in hkrati javnega zaklonišča za zaklanjanje delavcev in varovancev doma ter zaklanjanje bližnjih prebivalcev z območja Mengša 3.860,00,00 din tako, da stanje zbranih sredstev na posebnem računu na dan 30.9.1984 znaša 14.893,248,15 din. Priprave za gradnjo naslednjega javnega zaklonišča so v teku, katero bo locirano v centru mesta Domžale. Družbeni interes je, da se obveznosti gradnje zaklonišč uresničuje z graditvijo zaklonišč za zaklanjanje delovnih ljudi in občanov in ne da se ta obveznost rešuje s plačevanjem prispevkov, s katerimi zaradi visoke inflacije nismo uspeli do sedaj zgraditi več javnih zaklonišč. Vsak izmed zavezancev prispevka za zaklonišča ima pravico, OZD pa obveznost, da si naknadno rešijo vprašanje zaklanjanja z gradnjo zaklonišča. V tem primeru preneha obveznost plačevanja prispevka; kar pa je najbolj pomembno, si s tem zagotovi zakloniščni prostor, ki bo v najhujših primerih rešil življenje najbližjih sodelavcev, sostanovalcev oz. svojcev. SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO OBČINE DOMŽALE V soboto dne, 20. oktobra 1984 je bila v vrtcu „Kekec" v Radomljah nenavadna prireditev. Kolektiv je praznoval s svojimi varovanci 10-letnico vrtca. Zdelo se mi je, kakor da bi prišla v pravljično deželo palčkov in sanj. „Jesen, bogata, dobra žena, otroci se je vesele!" Na dvorišču nas je pozdravila, z vsemi svojimi dobrotami: z raznovrstnim sadjem, z grozdjem, hruškami, jabolki. Na vsakem koraku si občutil utrip jesenskih dobrot. V sobah, hodnikih, na dvorišču. Na oknih in policah so prizadevni malčki napravili živali iz raznovrstnih plodov. Starši otrok in povabljenci, vsi smo bili resnično presenečeni. Prizadevni fantje so na dvorišču pekli kostanj in krompir. Delili so ga vsem prisotnim. Res, neverjetno, kaj? Malčki so imeU delovni dan. Nekateri so imeU pouk glasbe, drugj Ukovni pouk, tretji so gledali zanimive filme iz življenja otrok, ki so jih prikazovali tovariši iz kluba „Mavrica". Tovarišica Metka, vodja vrtca v Radomljah, je v svojem govoru pozdravila starše, otroke, krajane, vse tovarišice, ki so v teh letih delale v vrtcu, družbenopolitične delavce, predstavnike KS Radomlje, Rova, Nožice, Preserje. Vrtec „Kekec" je začel delovati 1. 1974. Ima štiri oddelke in 11 delavcev. Sprejme 90 otrok. Vsi člani kolektiva so zelo prizadevni. Skrbijo in vzgajajo otroke. Začeli so tudi s tekmovanji za športno značko in ciciban-planinec. Prirejajo tudi likovne razstave, izdelki so delo otrok. Aktivno sodelujeoj tudi s starši otrok, z raznimi obUkami, kjer se starši seznanjajo z vzgojnim delom in se vanj aktivno vključujejo. Uspešno sodelujejo s KS Radomlje. Obiskujejo jih člani ZB, sami pa obiskujejo delovne organizacije, kjer se že kot majhni otroci seznanjajo z delovnim procesom in spoznavanjem raznih pokUcev. Organizirajo tudi zimovanje za male šolarje v Gozd Martuljku in na Blokah. V poletnih mesecih pa imajo letovanje otrok na Debelem rtiču. V času desetih let so obiskale vrtec tudi številne delegacije; izmenjavajo si izkušnje na področju predšolske vzgoje. Tako so jih obiskali tudi študentje iz tujine, kakor z Danske, Švedske in Nemčije. Večkrat jih obiskujejo tudi lutkarji. Njihovo praznovanje je popestril tov. Bitenc, ki jim je pripovedoval in pel krasne pete pravljice. Hitro je minil čas, ki smo ga navzoči preživeU v tako nenavadnem, skoraj pravljičnem vzdušju. Kolektiv vrtca „Kekec" s tov. Metko na čelu res zasluži vse priznanje. Dokazali so, kaj vse zmorejo drobne otroške ročice pod strokovnim vodstvom prizadevnih tovarišic. Danica ZIDARIČ 6 STRAN Pojasnilo k novici v Občinskem poročevalcu, št. 13 z dne, 12. 10. 1984 str. 16 pod „Čigav spomenik? " Na pristojni inšpekciji smo se spraševali, kdo širi alarmantne novice o črnih gradnjah v spominskem parku ha Oklem, ne da bi nas prej vsaj telefonično povprašal, če res nič ne vemo o tem, saj smo končno tudi zato tukaj, da dajemo pojasnila o svojem delu občanom. Pristojni urbanistični inšpektor si je 26.9.1984 ogledal objekt na terenu in ugotovil, da gre za lovsko — športni objekt in ne za betonski vikend. Služil naj bi kot ploščad za streljanje lončenih golobov, pri čemer bi naj bil bunker pod ploščo zasut z zemljo. Objekt je pozidala strelska sekcija Lovske drušine Pšata, ki ga namerava tudi legalizirati, ker obstoja možnost, da se tudi v spominskem parku NOB dopušča obstoj določenih rekreativnih objektov. Predsednik LD Pšata je že prejel . od inšpekcije ustrezno odločbo o ustavitvi del. V kolikor se investitor ne bo držal pogojev v odločbi ali mu bo zaprošena lokacija objekta odklonjena, bo pristojna inšpekcija poskrbela, da se objekt odstrani. Nikakor pa to opravilo ne mislimo prepustiti občanom, da bi kar tako s krampi in macolami pridrli na teren in sami delali red. URBANISTIČNI INŠPEKTOR: Mitja MILOVANOVIČ, dipl.ing.arh. Avtobus Mengeš— Ljubljana Včasih te kakšna pozitivna stvar tudi toliko vzpodbudi, da je treba zapisati nekaj pohvalnih besed. Mengšani in okoličani so v zadnjem času izredno presenečeni v dobrem pomenu besede nad uvedbo dveh jutranjih avtobusov. Prvi odhaja v Ljubljano v prvi jutranji konici ob 5.29, drugi pa ob šolarski konici ob 7.12. Oba avtobusa startata v Mengšu, tako da je na prvi postaji pri Pavovcu avtobus še Popolnoma prazen, dokler ga ne napolnijo Mengšani. Potniku, ki je vajen gneče in nevzdržnih prevozniških pogojev, prvi hip vzame celo sapo, da je kaj takega sploh •nogoče. Hkrati pa mu da vedeti, da se da narediti tudi kaj po želji občanov. Ker se včasih tistim, ki se veliko vozimo z avtobusom - in teh je zmeraj več -zazdi, da vse avtobusne povezave iz Mengša proti Domžalam, Ljubljani ali proti Kamniku, niso najbolj v skladu z dejanskimi Potrebami, bi bilo treba v prihodnje narediti anketo med „vozači", kateri čas jim najbolj ustreza, da se potem zadene tako v Polno, kot je v zadnjih dveh primerih. Sam vem vsaj za en primer neprimernega odhoda avtobusa: ob sobotah odhaja avtobus v Kamniš še pred polšesto. Tisti, ki morajo vstajati vsak dan zgodaj, bi bili izredno zadovoljni z vsaj deset, do petnajst minu-fami ..kasnejšim" avtobusom. Verjetno pa 'majo potniki še nekaj pripomb na vozni red. Integralu pa hvala za jutranja avtobusa, 1 upanjem, da se ne bo našel spet kdo, ki bo ugotovil, da nista rentabilna. Avtobusa sta vedno polna, res pa je, da ni kakor v škatli s sardinami. I. SIVEC Nedopustna samovolja... Že nekajkrat smo slišali, da se občanom dela škoda ob priliki različnih gradbenih del, pluženju snega, praznenju smetnjakov, kar vse izvaja Komunalno podjetje Domžale. Do takega primera, ko je bila hudo motena individualna posest, je prišlo v četrtek, 18. oktobra 1984, s posegom na »zemljišče v individualni lasti". To ..zemljišče v individualni lasti" nas sicer zelo tepe zlasti v zimskih mesecih. Ob stalni kontroli cestnega inšpektorja, ki na tej naši cesti -zemljiško knjižno-indivi-' dualni lasti - preprečuje zimsko pluženje, mnogokrat ostanemo nespluženi, Utemeljitev: naša Zormanova cesta je zasebna cesta, četudi je res, da se na njej odvija popolnoma normalen javni promet, saj še nikomur nismo prepovedali, da bi se vozil po njej. No, in na tej cesti se je dne, 18. oktobra 1984 pripetilo, da so jo za potrebe nove stavbe delovane organizacije JATA prekopali delavci Komunalnega podjetja Domžale, vsemu, tolikokrat deklariranemu in naprej vrženemu očitku, da je privatna -navkljub. Ne da bi kogarkoli vprašali, kontaktirah, obvestili, so prišli delavci z mehanizacijo in sc lotili dela. Pa ne tako, kot se spodobi: obzirno, pazeč, da se ob tem ne dela še več škode, kolikor jo že sicer povzroča samo delo. Z rovokopačem so poškodovali ograjo, steber v njej, asfalt pred mojo hišo. Pa to še ni vse: ko jim je potekel njihov osemurni ali kolikor že urni četrtkov delovnik, so pustili vse tako, kot jim je padlo iz rok. Ne da bi kdorkoli počakal, se opravičil za nastalo škodo, povedal besedo ali dve oškodovanemu lastniku v tolažbo, so odšli, za nameček pa parkirah mehanizacijo tako, da dostop do hiše ni bil mogoč. Neverjetno, da se to dogaja danes. Ob tem pa so menda celo imeli -gradbeno dovoljenje pristojnega organa, ki očitno piše gradbena dovoljenja po sistemu, ko sc nikogar nič ne vpraša. Kljub vsem lepim besedam in zagotovilom, da bodo stvar kolikor se najbolj da spravili v prvotno stanje, so to izvedli do konca nekakovostno. Položili so asfalt, vendar tako, da se na tem mestu dela velika luža, položen pa je tako, da ga bo „vzela" prva zima. Kljub obetom direktorja Komunalnega podjetja in tovarišice Podgorškove, da se bomo dogovorili o vsem, tudi glede odškodnine za storjeno škodo, je ostalo vse le pri obljubah in obetih . . . Ob tem se mi je pokazalo še nekaj. In sicer to, da nihče od pristojnih komunalnih strokovnjakov ne ve, ali pa vsaj točno ne, kje so cevi. Kako naj bi se sicer zgodilo, da isti ljudje, ki so pred leti cevi za vodo postavljali, te cevi pretrgajo. Kolikič že? To in še druge stvari mečejo slabo luč na vse, ki jih prekopavanje ceste tako ali drugače zadeva. Očitno mi je tudi, da je naša cesta „privat" kadar gre za pluženje, kadar pa gre za razkopavanje - pa „privat" ni. Očitno je pri nas vse mogoče, zato bi ob koncu izrazil samo še eno skromno željo, Želim si namreč le, da,pristojne strokovne občinske službe ne bi izdale kake odločbe, denimo o rušenju, nc da bi se prej prepričale, kaj bodo rušile in na čigavi zemlji. .. Borivoj Letnar Zormanova 11 Domžale Občani o prejemanju našega časopisa Anton Pohlin, Gubčeva 18, Vir: Občinskega poročevalca sploh ne prejemam, morda sem ga v enem letu prejel dvakrat. Zahteval sem od poštarja, da mi dostavlja moj izvod, pa mi je rekel, da jih dobi le par komadov. Kje je resnica? Franc Ručigaj, Srednje Jarše 91: Z dostavo nisem zadovoljen. V preteklem delu leta sem časopis prejel največkrat štirikrat (izšlo pa je 14 številk - dp. uredništva). Uredništvo bi pokritiziral, kolikor mije časopis le prišel v roke, da poskrbite za to, da razni razpisi, licitacije, prodaje ne bodo objavljeni prepozno, saj so na ta način nekateri občani oškodovani. Bojan Bogataj, Cesta talcev 23, Domžale: Časopis dobivam kolikor toliko redno, sedaj pa ga že dva meseca ne prejemam. Časopis bi moral v večji meri težiti za aktualnostjo. O domačih zadevah želim biti dobro informiran. Časopis postaja sicer zelo zanimiv in upati je, da se ne boste poslabšali. Odmev na članek: Vsi se bomo greli, toda... Z ozirom na članek z gornjim naslovom se stanovalci v blokih na Kamniški 11-14 čutimo dolžni, da svojim soobčanom nali-jemo „čistega vina" - ne pa polresnic, ki jih je navajal tov. Janez Končan, vodja SIS materialne proizvodnje, v razgovoru za naš ..Občinski poročevalec." Najprej bi razčistili glavno! Po podatkih iste SIS smo eni najbolj rednih plačnikov centralnega ogrevanja. SIS-u materialne prizvodnje nismo dosedaj ostali še ničesar dolžni! V letošnjem letu je nastal nesporazum zaradi računa za gorivo, ki so nam ga predložili za kurilno sezono 80/81! Čeprav je to leto že bilo davno zaključeno! Naslednje - zakaj je prišlo do varčevanja preko občinskih ogranov? V letu 1983 smo zbrali denar za generalni remont kotlovnice. Celotno kurilno sezono 38/84 smo nato imeli zelo slabo ogrevana stanovanja, kljub visoki porabi goriva, ker nova kotlovnica ni delovala v redu. Kljub poravnanim računom za kotlovnico - nesposobno za delovanje - je SIS materialne proizvodnje enostransko hotel predati to kotlovnico v upravljanje hišnim svetom. Če bj bil generalni remont v redu opravljen in bi kotlovnica norihalno delovala, potem je to morda normalna poteza. Če pa pobereš denar, potem pa stvar, ki ne deluje, hočeš poriniti plačniku, - to ni v redu. Po dolgotrajnih pogajanjih in pojasnjevanju na najvišjih občinskih ravneh, smo končno prišli do naslednjih zaključkov: - poravnah smo račun iz kurilne sezone 80/81, čeprav ga v potrjenem obračunu za to sezono ni bilo. Vsako kurilno sezono se namreč napravi obračun, nato poravnamo še razliko v ceni oz. se nam višek prenese v naslednjo kurilno sezono. - dogovorih smo se, da SIS poskrbi, da bo kotlovnica do 10.10.1984 usposobljena za obratovanje, - sklenili smo pogodbo za kurjenje v sezoni 84/85 po dogovorjenih cenah, upoštevajoč vsa povišanja in podražitve. Rezultat - morda res ne po krivdi SlS-a, ampak Kovinotehne Celje, ki opravlja remont - je naslednji: -danes, 5.11.1984 imamo nadstropja popolnoma mrzla. Kotlovnica še vedno ni sposobna za normalno obratovanje. Do 5.11.1984 smo imeli malo „mlačne" radiatorje - to je bilo kurjenje! - sedaj pa imamo" mrzle - kljub temu, da redno plačujemo vse usluge. Za sredo, dne 7.11.1984 je sklican, v naši kotlovnici, sestanek arbitražne komisije, kjer naj se ugotgvi, kaj je potrebno storiti, da bi kotlovnica normalno obratovala. Vsi stanovalci na Kamniški 11-14 upamo, da bo končno le opravljeno vse potrebno, da bi začeli z normalnim ogrevanjem. Stanovalci Kamniške 11-14 Kakšen odnos gojimo do varnosti za lastno zdravje in življenje To je vprašanje, ki bi si ga moral zastaviti vsak občan, posebno še tisti občan, ki pod pojmom, da imajo psa čuvaja, le-tega spuščajo z verig, tako da (e ti obredejo vse zaselke, gozdove in polja. Pri vsem tem pa se tem lastnikom pes zasmili v dno srca, da bi moral biti pes privezan, tak je sicer njihov izgovor. Čas, ko smo v Sloveniji le bežno vedeli za nevarno neozdravljivo virusno bolezen, STEKLINO, se hitro odmika. Ničesar povprečni občan ni vedel o njenih groznih mukah in neizbežni smrti. Neizogibno pa smo se spoprijeli z dejstvom, da je SILVATIČNA-VO-LPO-STEKL1NA, to je steklina gozdov, dosegla tudi naše kraje. Mestni psi navadno obolevajo za takoimenovano tiho - URBANO STEKLINO. Vedejo se nenormalno, izogibajo se svetlobi, nemirni so, z gobcem grizejo v prazno, kot da bi lovili muhe. Po nekaj dneh se pojavijo znaki hromelosti, naposled popolnoma ohromijo in poginejo. Toda mnogo nevarnejša je tipična Krajevna skupnost Dragomelj— Pšata Dragomelj 16 ' ■ . Številka: 27/84 Datum: 13.10.1984 KAJ JE S PRAVOČASNO DOSTAVO OBČINSKEGA POROČEVALCA V DRAGOMELJ? Na podlagi pritožb krajanov vasi Dragomelj smo vas dolžni opozoriti, da dostava Občinskega poročevalca v vasi Dragomelj ni redna, poleg tega pa je dostava tudi z večdnevno zamudo. Tega problema v vasi Pšata nimajo, kljub temu, da spadajo v našo krajevno skupnost, vendar pa spadajo pod pošto Dol pri Ljubljani, ki zna, hoče in more organizirati dostavo. Prosimo vas, da na ustreznem mestu dosežete urejeno dostavo! Fovariški pozdrav! Svet KS: zanj Franc JELEN Silvatično - Valpa - STEKLINA, ki prodira iz gozdov, oziroma so glavni prenašala lisice, saj je med vsemi obolelimi kar 70% lisic, med domačimi živalmi kot so konj, govedo, ocve in druge domače živali pa je obolelost 20 %. Torej je ta številka za ljudi, ki imajo neposredni stik z domačo živaljo, zaskrbljujoče velika. To pa je tisto, kar neodgovorni lastniki psov čuvajev, ki niso čuvaji temveč potepuhi in potencialni prenašalci stekline, nočejo vedeti in slišati ničesar dokler njega, njegovo družino ali živino v njegovem hlevu ne bo prizadela steklina. Toda tokrat bo že prepozno. Ni še tako dolgo, ko smo preko malih zaslonov gledali dokumentarni film o grozljivem koncu človekovega življenja okuženega s SILVATIČNO-VOLPO STEKLINO. Vsak lastnik psa, ki mu dovolijo pohajkovanje, naj se zamisli, kaj če bi do takih okužb prišlo v njegovi družini, saj je izid tega neizbežno mučna smrt. Obstaja miselnost, da če je pes cepljen proti steklii, ni nevarnosti za steklino. To je sicer res, da cepljen pes postane imun, toda prenašalec stekline je prav tako kot necepljen pes. Prednost psa, ki postane imun, je le v tem, da se v njegovem organizmu ne razvijejo virusi stekline, toda v spopadu s steklo živaljo mu na dlakah ostane slina stekle živali, v kateri je virus. V dotiku s takim psom pa je za človeka lahko usodno tem bolj, ker ne gre za direktni ugrizana katerega človek postane pozoren in se podredi zdravstveni službi. Seveda je mnogo nevarnejši pes, ki ni cepljen saj v primeru spopada z okuženo živaljo zboli za steklino. Tak pes pa je v drugem obdobju bolezni vznemirjen in popadljiv, grize vse, do česar pride, napade druge pse, ostale živali in ljudi. Seveda je ta stvar še nevarnejša zaradi tega, ker ne vemo, kaj je pes na svojem klateškem popotovanju doživljal, s kom je prišel v stik. Pozorni postanemo šele, ko je obnašanje psa nenormalno in nevarno, v mnogo primerih že usodno za človeka. Pri tem je pomembno, da zakon prepoveduje pokončati takega psa, ki je ugrizil Človeka, ne glede na zdravstveno stanje psa, da bi veterinar s tremi pregledi v razdobju 15. dni po ugrizu lahko izključil ali pa potrdil steklino pri dotičnem psu, seveda mora biti tak pes izoliran od ljudi in drugih živali, torej mora tak pes pod neposredno nadzorstvo veterinarske službe. Podatki, ki spremljajo razvoj in posledice stekline; govore, da je v 66 % smrtnih primerih pri ljudeh kriv prav pes. Prav tega dejstva pa se premalo zavedamo. Navedem naj podatek, da je v Evropi po letu 1972 do 1981 umrlo za steklino 600 ljudi. Frekvenco obolevanja živali za silvatično steklino v Sloveniji nudijo naslednji podatki: V letu 1980 pa do 1. junija 1981 je bilo v preiskavo na steklino poslanih 7148 živali ali njihovih glav. Med njimi je bilo na steklino pozitivnih 2154. Od teh pa je bilo 1964 lisic, 76 srnjadi, 54 jazbecev, 25 domačih mačk, 15 psov, 8 dihurjev, 5 krav, 3 kune, 2 košuti in 1 muflotn in 1 jež. Bili so celo primeri, ko so za steklino zbolele kokoši, kragulji, kanja, sova, vrana, sraka in šoja. Pri tem je pomembno omeniti krog širjenja stekline. Torej se od lisice, kot glavnega . vira in prenašalca stekline, krog nadaljuje preko domače mesojede živali, to je psa in mačke, na človeka, ter po ••drugem krogu od lisice preko govedi in druge domače rastlinojede živali, ki se pase v naravi ali ki jo okuži druga žival zopet na človeka. Torej je glavna skrb družbenopolitičnih skupnosti, zdravstvenih organizacij, veterinarske službe, lovskih organizacij n sploh vseh občanov skrb za zdravje in življenje človeka. Podatki, da je bilo v letu 1981 že polovico občin v Sloveniji okuženih s SILVATIČNO-VOLPO STEKLINO in da se število nezadržno veča, je zaskrbljujoč. Zato bodo morale LD s svojimi organiziranimi in posamičnimi lovi odstrel lisic povečati, saj se je populacija nevarno povečala in nekajkrat presegla najugodnejši stalež, ki ga za prenehanje širjenja stekline po raziskavah Reydellet-a navaja 4 lisice na 1000 ha. Primerjava pokončanih lisic leto 1933 .........2027 lisic leto 1950 ........ .4685 lisic leto 1960 ....... .7003 lisic leto 1970 .........8932 lisic nam kaže, da je populacija naraščala nekontrolirano. .. Kako pa občani lahko pomagajo lovskim organizacijam, da bo njihov prispevek k boju proti steklini najučinkovitejši? — Da imajo svoje pse privezane; — Da prijavijo lovskim družinam vsako zapaženo leglo lisic; — Da ne podirajo visokih prež, s katerih lovci uplenimo največ lisic; — Da za vsako sumljivo žival obvestijo lovsko družino ali veterinarsko postajo ali postajo milice. Še in še bi lahko navajal posamezne ukrepe, ki jih občani lahko prispevajo k skupnem boju proti SILVA-TIČNI-VOLPO STEKLINI. Seveda pa bodo morali lovci bolj kot doslej pokonča vati klateče se pse, ki predstavljajo resno nevarnost prenašanja stekline in resnega ogrožanja ljudi in živine. Inšpekcijske službe pa bodo morale ukrepati v skladu z zakonitimi pooblastili. Pri tem mora pomembno vlogo odigrati služba za notranje zadeve z njihovimi delavci milice. FRANC KMETIC član LD Moravče Manjkajo cene... Z zanimanjem sem prebrala v 13. številski Poročevalca sestavek pod naslovom „Pogrebne dejavnosti v občini po novem". Končno smo dočakali, da imamo vse pogrebne storitve pod eno stroko. Naročilo in plačilo. Spominjam se, kako je bilo še pred leti, ko smo svojci v globoki žalosti letali iz enega konca Domžal do drugega, da smo uredili vse, kar je bilo potrebno za pogreb. Tudi je hvalevredno, da lahko plačamo celoletno oskrbovanje groba, saj svojci stanujejo kje drugje ah pa so stari in ne zmorejo oskrbovanje groba. V članku je vse lepo povedano in vendar ima eno pomanjkljivost. Ni cen. Radi M vedeti, koliko stane kompleten pogreb- Koliko stane letna naročnina za oskrbovanje groba. Ali je v pogrebvračunan tudiprevoz pokojnika od doma v mrliške vežice? Vprašanj je še veliko. Neki občan iz Ljubljane je v časopisu „Dnevnik" spraševal, koliko stane pogreb v Ljubljani .Žale, so odgovorih, da od 35.000 din do 45.000 din. In koliko v Domžalah? Na koncu naj še pohvalim: najbolj čist in urejen kraj v Domžalah je pokopališče. Potke so na debelo posute s peskom, očiščene od plevela, nikjer ni smeti in odpadkov. Kontejnerji, če so polni, izpraznjeni. Naj tako ostane tudi v bodoče! Majda BAUER Domžale stran 7 občinski poročevalec Dober dan, domžalski občan: ing. Miha Pavlic Skoraj ga ni Domžalčana, ki ne bi poznal ing. Mihe Pavlica, dolgoletnega pisca člankov o dogajanjih v Domžalah, ki jih je predvsem v času od leta 1954 do 1963 objavljal v Ljudski pravici in Radio Ljubljana, zadnja leta pa znanega tudi po sestavkih v Občinskem poročevalcu. Znan pa ni le po teh člankih. Poznajo ga predvsem športniki, pa člani radio klubov in tehnične kulture. Izven občinskih meja je poznan) predvsem v krogih RTV Ljubljana, kot dolgoletni šef srednjevalovnega oddajnika v Domžalah in šef delovne enote za visoko frekvenco RTV Ljubljana in jugoslovanske radio televizije. Čeprav sem vedel, da je približno mojih let, sem ga moral, če sem hotel kaj več izvedeti o tem, vprašati tudi to. „Na svet sem privekal v mesecu septembru leta 1921 in to v ljubljanski porodnišnici, sicer pa sem po rodu Mengšan. Oče Mihael je,bil kot strojar zaposlen v nekdanji Pollakovi usnjarni v Ljubljani. Umrl je, ko mi je bilo 9 let. Mama Jera je bila dninarica in je po očetovi smrti morala skrbeti še za tri sestre in brata. Imeli smo malo hišico v Velikem Mengšu št. 20, kjer se je po domače reklo pri Končku in je bila prav na koncu Mengša, nasproti sedanjega podjetja Hidrometal Mengeš. To malo domačijo je kasneje kupil sosed Jančigaj. Na otroška leta, ki sem jih preživel v Mengšu; imam lepe spomine, pravtako tudi na osnovno šolo, ki sem jo prav tako obiskoval v Mengšu." Kaj pa tvoje nadaljnje življenje? „Niti 14 let še nisem bil star, že sem odšel v tekstilno tovarno Inteks v Kranj, kjer so bile že zaposlene moje sestre. Tu sem se priučeval na tekstilnih strojih, zvečer pa obiskoval večerno tekstilno šolo. Veselilo me je pa vse kaj drugega. Že kot mlad fant sem imel veselje do letalstva, poklic mehanika in telegrafista, vendar za to nisem imel denarja. Zato sem se leta 1939 kot prostovoljec javil v vojsko. Po uspešno opravljenem testu sem bil sprejet v letalsko šolo v Kraljevu. In že se je pričela vojna. Prišel sem v vojno ujetništvo. O tem kaj vse sem v tem času preživel bi lahko pripovedoval in pisal še in še, dokler se konec leta 1945 nisem vrnil v Kranj." Poznamo te predvsem kot radije«, oziroma vodjo oddajnikov in zvez. Kdaj si se odločil za ta poklic? „Ko sem se po vojni vrnil v Kranj, sem bil le dober mesec še zaposlen kot pomožni elektrikar v Inteksu, nakar sem obiskoval in uspešno končal nižjo gimnazijo v Kranju. Že v letu 1945 sem bil dva meseca na radijski oddajni postaji Primskovo pri Kranju, ki so jo med okupacijo zgradili Nemci, kajti radijsko oddajno postajo v Domžalah so v mesecu aprilu leta 1941 z bombardiranjem uničili Nemci. Moj šef je bil pokojni ing. Zmago Pipan, ki je bil že pred vojno zaposlen na domžalskem oddajniku. V letu 1949 sem se preselil v Ljubljano, se vpisal na srednjo tehniško šolo in jo uspešno končal. Nadaljeval sem z delom na oddajniku Mirje v Ljubljani. Leta 1953 sem bil postavljen za šefa srednje valovnega oddajnika v Domžalah, ki je bil usposobljen leta 1948, leta 1951 pa je pričel oddajati veliki 135 KVV oddajnik. Tu sem ostal do leta 1960, ko sem bil imenovan za načelnika oddelka za visoko frekvenco RTV Ljubljana. Hkrati sem se vpisal še na elektrotehnično fakulteto ljubljanske univerze, ki sem jo uspešno končal leta 1965 in postal inženir elektrotehnike. Na tem delovnem mestu sem bil še vodja delovne enote, vodja tozda, zadnja štiri leta pred upokojitvijo leta 1982 sem bil pa še direktor temeljne organizacije združenega dela oddajniki in zveze. Vsa povojna leta do upokojitve sem bil soustvarjalec obeh oddajnih mrež, radijske in televizijske. V prvem desetletju po vojni smo opravili mnogo udarniškega dela. Zgradili smo števil- ne srednjevalovne oddajnike, UKV antenske sisteme, TV pretvornike, v letih 1956-1967 pa smo zgradili predvsem ogrodja višinskih oddajnih postajnih središč kot so Krvavec, Nanos. Pohorje, Kum, Plešivec." Prav gotovo imaš v svojem dolgoletnem delu razvoja radia in televizije tudi prijetne spomine? „Dolga leta sem bil v vrstah radij-' skih amaterjev. V Kranju sem bil sekretar radio kluba in bil tudi med ustanovitelji radio kluba na srednji tehniški šoli v Ljubljani. Udeležil sem se tudi več srečanj radio amaterjev — organizatorjev Slovenije in Jugoslavije. Spominjam se kako smo leta 1957 z Abrožarjevimi konji peljali na Krvavec agregat za napajanje z električno energijo oddajnega centra Krvavec in leta 1962 pravtako na Krvavec s konjsko vprego opremo za oddajni center Krvavec. Rad se spominjam prvih radijskih in televizijskih prenosov smučarskih skokov iz Planice, pa tudi drugih pomembnih mednarodnih prireditev." V Domžalah si znan predvsem kot dolgoletni dopisnik, poročevalec v radiu, napovedovalec na številnih proslavah in prireditvah ter sodelavec tehnične kulture. „Veliko sem pisal v Ljudsko pravico, objavljal sestavke v radiu, 4 leta sem bil predsednik Športnega društva Domžale, 15 let predsednik Radio kluba Domžale, ki je med najboljšimi v državi, 10 let predsednik občinskega sveta za tehnično kulturo, delegat družbenopolitičnega , zbora Sob Domžale, član sveta za informiranje pri Občinski konferenci SZDL Domžale, član informativno izdajateljske komisije narodne tehnike Jugoslavije. Poleg tega sem bil vrsto let direktor oddajniške mreže Radia in televizije Slovenije, dolgoletni predsednik komisije za informiranje in propagandno dejavnost pri Republiškem odboru za tehnično kulturo. Sedaj, ko sem upokojen, sem tajnik Avto-moto društva Domžale in vodja Združene avto šole Domžale, Mengeš, Moravče." O domu in družini pa nisva še nič govorila ... „V letih 1964-1968 sva z ženo Justi, s katero sem se poročil leta 1950, na nekdanjem MUllerjevem travniku pod domžalsko cerkvijo zgradila hišo. V zakonu sta se nama rodila sinova Sašo in Mišo, ki se tudi ukvarjata z elektroniko. Vnučki Nina in Saša nama pa krajšata čas." Za svoje dolgoletno delo si dobil kar precej priznanj... „Teh je pa res veliko, navedem naj le nekaj najpomembnejših. Za zasluge na področju ljudske tehnike in radio amaterizma sem dobil zlato plaketo Nikole Tesla, srebrno in zlato plaketo Borisa Kidriča, za delo v RTV pa plaketo RTV Ljubljana, red dela s srebrnim in zlatim vencem, priznanje radijskih oddajnih postaj Tržič, Brežice, Radlje, Ptuj, Celje, Jesenice, plaketo Republiškega sekretariata za notranje zadeve, priznanje RTV Zagreb, delovne organizacije oddajniki in zveze, priznanje delovne organizacije RIZ Zagreb, pa še in še." V pesmi, ki so jo ing. Mihi Pavlicu posvetili sodelavci RTV LJubljana ob njegovi 60-letnici je med drugim zapi- > sano: „Oddajnik, pretvornik, visoka frekvenca in vsak tak objektkot da tvoja je senca, po dolgi, pa srednji, pa val UKV objeli v svoje mreže so te. , Pohorje, Plešivec, Krvavec in "Krim so Miha, tebi že leta za trim, Nanos in Kum - ponos sta ti pravi, Bel' Križ in Domžale sta vedno ti v glavi." Mihi Pavlicu želimo, da bi še dolgo užival zasluženi pokoj, da bi ga še dolgo videvali tako nasmejanega in zgovornega, da bo mladim članom ljudske tehnike in radio amaterjem še naprej v tako pomoč kot doslej. Tudi mladi domžalski tekmovalci v avtomoto športu ga zelo cenijo, saj pravijo, da jim je Miha kot oče prizadeven organizator, svetovalec, prijatelj. Takega veselega, hudomušnega, vedno nasmejanega, pripravljenega na hec, ga poznamo tudi mi. Da bi bil tak Miha, tudi naprej. Tone Ravnikar Modna revija mojstra Debevca Kljub velikim stroškom si mengeški mojster Debevc ne more odreči že tradicionalni letni modni reviji. Tudi letos nam je ob koncu oktobra prikazal nekaj lepih poletnih modelov, precej jesensko-zimskih komibnacij in svojo posebnost — čudovite poročne obleke. Mojster Debevc je s svojimi izdelki hkrati moden in tudi praktičen, saj bi večine oblek lahko dolgo nosili ob vseh tistih priložnostih, za katere so namenjene. Res pa je tudi, da je bilo vmes nekaj takih, ko se je mojster - kakor je rekla Metka Šišernik poigral s smelostjo, včasih že kar predrznostjo, a vendar je še vedno lepo na pogled in tudi funkcionalno. Mengeška dvorana je bila nabito polna kljub sorazmerno visoki vstopnini - 400 din. Ob modni reviji so nastopili še člani ansambla Vita Muženiča, ki se odlikujejo predvsem z instrumentalno izvedbo, nekaj šaljivega je poizkušal spraviti na dan prekmurski humorist Geza, prireditev pa so vseskozi spremljali odlični glasbeniki iz Zagreba - Meteori. Piko na i pa je večeru dala prva pevka jugoslovanske zabavne glasbe — Tereza Kesovija, ki je še enkrat dokazala, da je tako po izvajalski strani kakor po svojem nastopu v evropskem, ne samo jugoslovanskem vrhu, povrhu pa se ji leta sploh ne poznajo na odru. Skratka: pohvaliti je treba mojstra Debevca za izredno uspelo prireditev, saj je v današnjih časih skoraj nemogoče pripraviti takšno vsestransko gala predstavo. Mengšani pa smo po zaslugi Debevčeve vitalnosti lahko priča pravi poslastici, paši za oči in ušesa ter dobro pripravljenemu programu. , §jygQ Skoraj osemdeset jih že ima Mlade viže manj mladih prstov Glasba prinaša veselje, s pesmijo in razigranimi vižami harmonike je življenje lažje in še tiste, na prvi pogled nepremagljive težave, se kar same pri sebi rešujejo, nam je ob obisku zaupal' Viktor REMS, star 79 let, po domače Gregov Viktor iz Krtine. To je človek, ki je že skoraj 58 let zvest svoji diatonični harmoniki. Posluh in veselje za glasbo ima od otroških let. Vsa svoja delovna leta je delal v Papirnici Količevo, preživel dve vojni, pa je še vedno zdrav in bistrega duha. Viktor pravi, da je precej zaslug tudi v ljubezni do glasbe, da je dočakal tako starost. Včasih je bil za ohcet dosti že harmonikar, danes pa je vse drugače. Navadno diatonično harmoniko izrinjajo klavirska in druge sodobnejše oblike iz širše javnosti. Samo po kmečkih hišah jo še slišimo. Leta 1926 je kupil prvo rabljeno diatonično harmoniko in sicer v trgovini s starinami v Ljubljani. Ker je imel izreden posluh in talent, se je kmalu naučil igrati toliko, da je igral na ohcetih in v gostilnah na območju moravske doline in v okolici Domžal. Dvajset pesmi se je naučil in jih še vedno tudi dobro igra. Tudi na kmečkih prireditvah je igral v Dobu in na Gorjuši. Prvič je zaigral leta 1926 domačim fantom v Lukovici. Včasih je igral na svojo diatonično harmoniko na ohcetih tudi po dva dni skupaj. Ob teh priložnostih so zanj nabirali prispevke; kar precej denarja je dobil. Tega pa je vlagal v hranilnico. Toliko ga je imel, da bi kupil srednje veliko kmetijo, vendar je denar zaradi vojne propadel. Sedaj na ohcetih ne igra več, pač pa le doma, za zabavo sebi in domačim. Naučil je tudi domačina Antona Peterko in mu pomagal pri nakupu harmonike. Kljul) letom Viktor še vedno rad seže pb harmoniki, posebno rad ima vnučke. Še na mnoga leta, zdravja ob diatonični harmoniki, Viktor, ti želimo! JOŽE NOVAK Viktor Rems, skoraj že osem desetletij ima, harmoniki pa je od tega »zvest« kar 6 desetletij. »Bronasto priznanje zaslug za varnost« Podelitev bronastega priznanja za varnost v KS Vrhpolje-Zalog. Na nedavnem zasedanju Skupščine Krajevne skupnosti Vrhpolje-Zalog je po krajšem nagovoru tovariš SKINDER, načelnik Uprave za notranje zadeve Ljubljana, izročil predstavnikom KS ..Bronasto priznanje zaslug za varnost" z listino. To priznanje podeljuje Republiški sekretar za,notranje zadeve za posebne uspehe pri zagotavljanju varnosti v Krajevni skupnosti Vrhpolje-Zalog. V imenu krajanov se je za priznanje zahvalil predsednik Skupščine krajevne skupnosti tovariš Ivan Orehek. J.NOVAK m KULTURA ID HUITUROE PRIREDITVE Mednarodna razstava otroškega ekslibrisa na mengeški šoli: Ekslibris — knjižni okras Kulturni koledar V. SREČANJE SLOVENSKIH IGRALCEV V MONODRAMAH IN KOMORNIH GLEDALIŠKIH IGRAH Kinodvorana Domžale petek, 16. novembra 1984 ob 20. uri Eksperimentalno gledališče GLEJ Aleš VALIC - Alja TKAČEV Herbert Achternbusch: ELA Petek, 23. novembra 1984 ob 20. uri DPD Svoboda, Gledališče Ptuj Oto Mesaric Tone Partljič: Nekoč in danes ali atova domača naloga * * * Popravek: Sobota, 24. novembra 1984 ob 19.30 uri Avla OŠ Šlandrove brigade Koncert DOMŽALSKEGA OKTETA ob 85. letnici rojstva skladatelja Matija Toma; Študenti — v tale mešani pevski zbor pod vodstvom Metke Pichler ste vab-•jeni. Vključite se...' Vabilo tudi domžalskim študentom: Mešani študentski pevski zbor Kamnik vabi V Kamniku že sedmo leto prepeva zbor mladih pevcev. Res nosi ime »študentski", saj so nekdaj v njem vglavnem prepevali študenti. Danes pa obiskuje vaje tudi veliko mladih delavcev, kmetov in srednješolcev. Ker smo zakoračili v novo sezono, vabimo nove pevke in pevce, da se nam pridružijo. Seveda se deklet in basov ne branimo, a kljub temu najraje vidimo fante, ki bi peli tenor. Kaj pojemo? Naš program je zelo raznovrsten in obsega vse od renesančnih pesmi, koralov, madrigalov, pa do narodne in umetne pesmi vseh narodov. Največ pojemo seveda v Kamniku in okolici, vsako leto gremo v Stično, bili smo že v Avstriji, snemali za radio Celovec in v Ljubljani, lahko pa ste nas videli tudi na televiziji. Ker je program precej obsežen, vsako leto pripravimo večdnevne vaje. Spomladi smo vadili v Čatežu in mogoča smo si ravno s temi intenzivnimi vajami priborili srebrno plaketo na tekmovanju „Naša pesem" v Mariboru. Ta uspeh nam je dvignil moralo tako, da bolj smelo načrtujemo našo prihodnost, saj pripravljamo celovečerni koncert, s katerim se bomo predstavili v Kamniku, v Kranju in morda še kje, peli bomo na Blejskem otoku in mogoče v Grobljah, verjetno bomo snemali na radiu Celovec, zakonec sezone pa se že pripravlja taborjenje na Bledu. Čeprav nisi iz Kamnika oz. kamniške občine, pridi! Avtobusne zveze so dobre, vozi tudi vlak, poleg tega pa je na$ novi zborovodja METKA PICHLER Domžalčanka. Vidimo se torej v ponedeljek ali v sredo ob 20. uri v Glasbeni šoli Kamnik, Kajuhova 12! Pevci in pevke MŠPZ V avli mengeške osnovne šole je bila mednarodna razstava otroških ekslibrisov, ki jo je odprl prof. dr. Rajko Pavlovec, tajnik Društva Exlibris Slovenije. Razstava je bila jubilejna, posvečena desetletnici otroškega ekslibrisa. To je že druga mednarodna razstava otroškega ustvarjanja na to temo v Sloveniji. Na njej so sodelovali učenci iz Čehoslovaške, Sovjetske zveze, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Italije, Poljske, Velike Britanije, 63 slovenskih šol in pet šol iz drugih jugoslovanskih republik: iz Mladenovca, Novega Miloševa, Sombora, Subotice in iz Skopja. Dr. Pavlovec je v svojem otvoritvenem govoru orisal zgodovino društva in ponjen zanimanja za ekslibris med mladino. Ekslibris ima velik vzgojni pomen, ker povezuje likovno umetnost in ljubezen do knjige. To je grafični listek, ki ga nalepimo na prvo notranjo stran knjižnih platnic. S tem označimo, kdo je lastnik knjige. Zato mora biti na njem napisano ime in priimek lastnika. Na njem je tudi latinski napis „ex libris", kar pomeni „iz knjig", to je torej ena izmed knjig iz knjižnice tistega, katerega ime je napisano na ekslibrisu. Ponavadi je ta knjižni listek umetniško oblikovan in ima poleg vsega naštetega tudi kakšno lepo sliko, ki nam pove kaj o lastniku. Lahko ponazarja njegov poklic, hobi, kraj, v katerem živi, ali se poigra s pomenskim ozadjem njegovega priimka. Dr. Pavlovcu je neki slikar izdelal ekslibris z motivom pava in lovca. Na rastavi smo videli zanimive grafike krajev, od koder so bih njegovi lastniki, mačke, muho, pajke, ptice, kmeta, leseno kolo, ker so se avtorji pisali: Maček, Pajk, Muha, Kos, Golob, Zemljak, Kolar itd .... Umetniki pri izdelovanju ekslibrisov najraje uporabljajo grafične tehnike: lesorez, linorez ah jedkanico. 10 let otroškega ekslibrisa IZBOR Z RAZSTAV 1974,1978 in 1981 1984 Ekslibris ni samo lastniško znamenje, ampak je tudi lepa dekoracija knjige. Ljubitelji knjig imajo več vrst ekslibrisov. Nekateri jih tudi zbirajo. Tako poznamo zbiralce, ki imajo več tisoč najrazličnejših ekslibrisov. Mladi z velikim navdušenjem gojijo zanimanje za ekslibris. Zato smo zaprosili Osnovno šolo Komenda-Moste, da nam je to razstavo posodila. Društvo Exlibris Slovenije skupaj s to osnovno šolo in revijo Pionir vsako leto organizira razstavo otroškega ekslibrisa. Njihovo stalno gradivo bi si lahko izposodile tudi druge osnovne šole v občini in s tem širile ljubezen do umetnosti in knjige. 9 Na naši šoli so učenci razstavo navdušeno sprejeli in se že sami lotili ustvarjanja na tem področju. Tako smo spet vložili droben kamenček v mozaik kulturnega obzorja. Razstava pa je tudi vzgojna, saj uči otroka spoštovati knjigo. In po tej poti gresta tudi zanimanje in veselje za branje dobrih del. Tako mladi pomagajo priti sebi in svojim vrstnikom do boljšega okusa in lepšega izražanja. Marija Cvetek PRIJETEN KULTURNI VEČER V GROBLJAH: ' Lekovo petje—zdravilo za ušesa Zaradi predvidene obnovitve Muzeja Jelovškove umetnosti — grobelj-ske cerkve je odpadel napovedani letošnji jesenski ciklus vokalnih koncertov. Ko pa se je vendar ponudila možnost, da bi lahko organizirali koncerte, saj prenovitvena dela še niso stekla, je lahko Zveza Kulturnih organizacij izpeljala le en koncert, za katerega lahko z gotovostjo rečemo, da ga je bilo kljub pozni jeseni in hladnim dnem vredno izpeljati. ob doživetem nastopu Lekovih pevcev. Polnemu avditoriju je zato zbor za dodatek zapel še dve pesmi in ni ga bilo ne pevca ne poslušalca, ki bi razočaran ah nezadovoljen odšel domov po končanem koncertu. VGT V sredo, 17. oktobra je v Grobljah nastopil Komorni moški zbor LEK in s tem nastopom pridal še enega od vidnejših uspehov zadnjega časa, kar ta zbor vodi dirigent Janez Močnik. Zbor se je izkazal že na lanskem občinskem srečanju pevskih zborov v Domžalah in nato zastopal našo občino tudi na gorenjskem Srečanju pevskih : zborov v Radovljici. Poleg številnih nastopov je letos nastopil tudi v Cankarjevem domu. Z grobeljškim koncertom so pevci Komornega moškega zbora LEK dokazali, da ne znajo le gojiti lepega in občutenega zborovskega petja, temveč da se stalno izpopolnjujejo in da kvaliteta njihovega petja stalno raste. To je razvidno tudi iz zahtevnega programa, ki so si ga izbrali za ta koncert. Prvi del so posvetih renesančnim skladbam, s katerimi so počastili štiristoletnico izida najobsežnejše protestantske slovenske pesmarice, ki jo je izdal Jurij Dalmatin. Tako smo slišali Praetoriu-sovo Divino mušico, neznanega skladatelja Musico mvrabilis, Dalmatinovi Ta božično pejsen in Eno molitou zoper Turke, Bohoričevo Eno otročjo pejsam, Franckov kanon Da pacem domine, Palestrinovo O bone Jesu, Arcadeltovo Ave Marijo in Lescanijev Cantate Domino. Občinstvo, ki je z močnim aplavzom nagradilo zbor že v prvem delu, pa se je v drugem delu, ko so bile na programu črnske duhovne in skladbe novejših slovenskih skladateljev, še bolj razživelo in uživalo ■ %%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%%% v*%% ■ KIT m MM000000MMMMMMM000000MMM0MM0M00000MMMMMMMMMMM0M0 ■ V Jadranu živi kit Bandit Žre vse, od ljudi do kopalnih kadi. Kaj bo danes imel za menu? Za kosilo jedel bo planktone, za večerjo pa bonbone. Ko pa kit Bandit zaspi, morje končno se umiri. Takrat Bandit postane čisto navaden kit! MARK ANŽUR Oš Josipa Broza Tita £ V predverju Hale komunalnega centra je pred dnevi razstavljal Jože Stražar, domžalski rojak, ki živi in dela na Švedskem. Likovni in kiparski izdelki Jožeta Stražarja kažejo na tenkočutnega človeka, ki se v svojih delih bori proti vojni in kaže na človekovo vsakršno nemoč. °BČINSKI POkOCEVA'LEC STKAN 9 1146 55 ŠPORT IH TELE5HP KULTURA Karate klub Domžale Trenerji karateja sankukai govore Maks Brodar (4 KYU), elektromonter v Elektro-Ljubljana-mesto: S karatejem se ukvarjam 4 leta in pol, treniram pa pionirsko ekipo; in sicer skupine začetnikov in nadaljevalno skupino do zelenega pasu. Vadim otroke od 7. leta pa do konca osemletke oz. do obdobja mladinca. Vadba je ločena za obe skupini. V eni je okrog 30 otrok, v drugi okoli 20. Delam na programu kluba, ki je narejen skupno na podlagi skupnih izkušenj in prilagojen pedagoško starostnim stopnjam. Za najmlajše smo v vadbo vključili tudi igre in zanimivosti, da najmlajšim ni dolgčas. Da pa imajo večji motiVj organiziramo občinska tekmovanja v borbah in katah. Darko Kotar, elektroinstalater v IMP TOZD Eiektromontaža: Doma sem iz Preserij, s karatejem pa se ukvarjam skoraj 5 let. Spominjam se, da me je h karateju pripeljal kolega, ko me je vzel s sabo v Domžale. Tedaj mije bilo všeč in pri tem športu sem tudi ostal. Ta šport me je zelo pritegnil, vedno je v njem kaj novega; to ni šport, kjer bi bilo vse po starem .... Doslej sem dosegel 2 KYU (modri pas), od črnega pa me loči le še rjavi pas. V svojem trenerskem delu vodim člane začetnike (člane in veterane). Uvodni tečaj traja od 15. do 50. leta. Najštevilnejši so 45-letniki, vseh skupaj pa trenutno treniram 30. Začetniki nastopajo v trenirkah -kimono kupijo resnejši kasneje. Najbolj važno pri našem športu je, da se znaš obrniti, da razgibaš celo telo. Ta šport je tudi velika sprostitev -predvsem psihična. Seveda se udeležujem tudi tekmovanj. Ivica Mršič, ključavničar, 10 let v klubu: Doslej sem dosegel tjavi pas 1 KYU, sem pa mojstrski kandidat za črni pas. V karate klubu sem edini iz prve generacije, ki je ostal od takrat in se od takrat kontinuirano ukvarjam. Treniram v Jaršah; sekcija pri TVD Partizan Jarše šteje 22 članov, ki se zanimajo za ta šport. Dodatno delam v posebni sekciji domžalskega kluba v Dijaškem domu v Ulici talcev, kjer prihaja na vadbo 25 članov. Trenutne težave občutimo v Jaršah s prostorom, ko treniramo v garderobi nogometnega kluba Induplati Jarše. To je k sreči le začasna rešitev do januarja. Naš šport še ni toliko znan kot drugi, četudi jc za telesno pripravljenost zelo pomemben. Ukvarjam se tudi z nogometom, sem predsednik NK Induplati Jarše. Sicer pa prirejamo 18. novembra v Jaršah zanimivo prijateljsko tekmovanje, na katerega občane vabimo. Marjan Sinčič, 19. let. slikopleskar iz Mengša: Delujem v sekciji Partizan Mengeš, kjer mije zaupano delo trenerja. Delo poteka pod tehničnim vodstvom Karate kluba Domžale. Dosegel sem zeleni pas 3 KYU, treniram pa tri leta. Naš siceršnji trener Miha Lavrič je na služenju vojaškega roka, zato ga nadomeščam pri treningih. V skupino pride na trening 20 ljudi, vadimo pa v dvorani Partizan. Tudi tekmovali smo že ekipa Mengša je zasedla 3. mesto na prijateljskem turnirju sankukai karateja v konkurenci med 14. slovenskimi klubi. Želimo seveda še naprej, saj imamo telovadnico in vse pogoje. Decembra bomo organizirali tekmovanje v Mengšu - prijateljski turnir, ko bo nastopilo 16 klubov (z Udeležbo cca 100 ljudi); to jc turnir za člane z nižjimi pasovi. Slavko Šorotar, glavni trener karate kluba Domžale: Slavko Šorotar je sinonim za karate šport v Domžalah. Kot dolgoletni trener v Kamniku in Mariboru, jc bil tudi ustanovitelj in glavni začetnik dela na domžalskem območju, saj so vsi trenerji v Domžalah izšli iz njegovih skupin, s katerimi je delal. Delal je tako v Mengšu, Jaršah, lukovici, Domžalah in ob tem vzgojil 2 v mojstra, enega 1 DAN in enega 2 DAN ter večje število tekmovalcev. Poleg omenjenega je Šorotar trener tudi v KK Forum iz Ljubljane ter član predsedstva Karate zveze Slovenije. Tole jc povedal: „Naši trenerji so izredno pridni, vsestranski športniki. Ne le, da trenirajo druge tekmovalce v sekcijah 2 krat tedensko, izpopolnjevati se morajo tudi sami, saj so še aktivni tekmovalci. V Domžalah si prizadevamo, da bi v ta lepi šport, ki je tekmovalni in tudi rekreativni, vključili čimveč občanov, saj jc to odlična možnost za izučitev veščin samoobrambe. Ker sem obilo svojih moči usmeril v pedagoško delo v klubu in sekcijah, sam nisem toliko treniral, četudi imam precej uspehov. Kljub temu se tekmovanjem posvečam aktivneje šele sedaj, koje v klubu dovolj trenerjev, ki mi pomagajo pri skupnem delu. Naše delo temelji na tovarištvu, medsebojni pomoči, izmenjavi izkušenj, zato lahko trdim, da smo športniki v karate klubu zdrava sredina, kamor vabimo vse, ki si želijo delati med ljudmi, kakršni smo. Tekmovanje gasilcev AVTO MOTO DRUŠTVO DOMŽALE Krakovska 18 OBJAVLJA JAVNO LICITACIJO za prodajo: 1. osebnega avtomobila Z-750, letnik 1978, (izklicna cena 45.000,00 din) 2. pisalnega stroja, izdelek tovarne „TOPS" tip Emona, (stroj je pokvarjen; izklicna cena 5.000,00 din) Poleg navedene cene je kupec dolžan plačati za vozilo še občinski in republiški prometni davek. Avto je karamboliran. Licitacija bo v soboto, 17. novembra 1984 ob 10. uri na dvorišču Avto moto društva Domžale, Krakovska 18 (poleg gostišča ,,Repovž"). SKLAD ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV NA PODROČJU SAMOSTOJNEGA OSEBNEGA DELA DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE RAZPISUJETA na osnovi 15. člena Zakona o varstvu pri delu: - celotni tečaj iz VARSTVA PRI DELU za delavce in nosilce obrti, - PREVERJANJE ZNANJA IZ VARSTVA PRI DELU za tiste, ki ste že opravili celotni tečaj in je od tega minilo dve leti, ko je potrebno ponovno preverjanje znanja Poleg tečaja iz varstva pri delu razpisujemo tudi tečaj HIGIENSKEGA MINIMUMA Prijavnice za oba tečaja in preverjanje pošljite najkasneje do 20.11.1984 na naslov: Delavska univerza Domžale, Kolodvorska 6, Domžale. MER CA TOR - ETA ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK Obrat MENGEŠ potrebuje delavca, KVELEKTRIKARJA za nedoločen čas Pogoji: — končana poklicna šola elektro smeri — 6- 12 mesecev delovnih izkušenj — 6 tednov poskusno delo. Prijave se sprejemajo v roku 15 dni po objavi v kadrovski službi delovne organizacije Mercator-Eta, Živilska industrija Kamnik, Kajuhova pot 4. sc ITI SC C( P1 g< on ik M.min.i Skoti, Delovni čas: l.juN|.in.--k.i M" [>>m/.il(.- - vsak dan od 08.00 do 12.00 dopoldne (0^ od 16.00 do 18.00 popoldne - sobota od 08.00 do 12.00 Temeljna organizacija združenega dela domžalskega HELIOSA TKK SRPENICA jc bila prvo soboto letošnjega oktobra prizorišče tradicionalnega, tokrat že petega tekmovanja industrijskih gasilskih desetin DO HELIOS. Med moškimi so se medsebojno pomerile desetine iz TOZD Količevo, TOZD Domžale ter seveda domačini, med ženskami desetinami pa so sodelovale le gasilke iz TOZD Domžale ter gasilke iz TOZD TKK Srpenica. Natančnost in hitrost, s katerima so vse sodelujoče desetine opravile tekmovalno nalogo, je prav gotovo odsev dobrega dela znotraj posameznih industrijskih gasil- skih enot, ki so v svojih okoljih tudi nosilci širjenja in dvigovanja protipožarne kulture, kar je za kemijsko proizvodnjo šc posebnega pomena. 'Gasilci celotnega Heliosa upajo, da se jim na podobnih srečanjih že v prihodnjem letu pridružijo tudi kolegi iz TOZD Oljarna, pa morda še katera ženska desetina. Na letošnjem tekmovanju so bili najuspešnejši gasilci iz TOZD Količevo, ki so z 940,5 točkami zmagali pred tovariši iz TOZD Domžale z 934,5 točkami ter gasilci TOZD TKK Srpenica z 932,5 točkami. Med ženskima desetinama pa so bile prepričljivo boljše domaćinske iz TOZD TKK Srpenica z 925' točkami pred gasil- kami iz TOZD Domžale z 910 točkami. Ob tej priložnosti je IGE TOZD TKK Srpenica prejela priznanje za uspešno in plodno delo v zadnjih letih, ki ga ji je namenil operativni štab GZS za severno Primorsko. BORIS MLEKUŽ Prizor s prikaza gasilskih \ eši in > TKK Srpenica. RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI Mali oglasi Popravljam avtomobile in nudim ostale usluge — CITROEN SER VIS, A V TOMEHANIKA ŽIDANEK MILAN, Radomeljske čete 24 c, Radomlje, Iščemo belega papagaja, ki je ušel 10.10.1984 v okolici Domžal. Vrnite ga proti nagradi. Sporočite na telefon 722-085. Prodam Zastavo 750, letnik 1981. Ogled vsak dan po 16. uri. Marinček, Ljubljanska 91, Domžale. Zaposlim mlajšo upokojenko za trikratno tedensko pomoč v gospodinjstvu. Tel. 722-888. Takoj vseljivo dvosobno stanovanje 62 m2 v centru Domžal prodam. Naslov v uredništvu. Kupim otroške smuče s polpan-carji št. 29. Tel 721-686, 647-290 popoldne. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta FRANCA ROGLICA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, zdravnikom, ki so mu lajšali trpljenje, medicinskim sestram in negovalkam Doma upokojencev Domžale, ZB, praporščakom, pevcem za lepo zapete žalostinke, govornikoma za tople poslovilne besede ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali cvetje, pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Se enkrat za, vse in vsem iskrena hvala. Vsi njegovi. ZA H V A L A Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata in brata FRANCETA L02ARJA • Žankarjevega ata iz Trzina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje; hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali toliko lepih vencev in cvetja. Posebna zahvala dr. lvu Pevcu za zdravljenje, govornikoma za lepe poslovilne besede, Gasilskemu društvu Trzin in ostalim gasilskim društvom, KUD Franc Kotar Trzin, pevskemu zboru, godbi Mengeš, KS Trzin, Emoni, kooperaciji Domžale, Strojni skupnosti Trzin, delovni organizaciji Energoinvesl Črnuče. Prav lepa hvala g/župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi. ZAHVALA Ob smrti moža, ata in starega ata J02ETA ŽAGARJA se zahvaljujemo vsem Sorodnikom, sosedom, prijateljem, DO STOL Kamnik, IMP Ljubljana, Mlinostroj Domžale, darovalcem cvetja in za izročena sožalja. Hvala dr. Cerarju, pevcem in praporščakom ter g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem za tako veliko spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. ZAHVALA Ob nenadni tragični izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta FRANCA PROSENCA iz Sela 5 pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Naša posebna zahvala velja g. župniku iz Vrhpolja za lep pogrebni obred, moravskim pevcem za občuteno zapete žalostinke in pokojnikovim sodelavcem iz Pekarne Center Ljubljana ter vsem, ki ste nam v dneh slovesa stali ob strani in z nami sočustvovali. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! ^Žalujoči: vsi njegovi domači ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice ter prababice ALOJZIJE ORA2EM roj. Stupica - iz Krtine sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jcfsprem-Ijali na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami in ji darovali cvetje. Posebna hvala cerkvenim pevcem, g. župniku za izčrpno opisano življenjsko pot naše drage mame ter za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: hčerka z možem, vnuki in pravnuki ZAHVALA Ob smrti drage tete IVANE ŠMON iz Rodice se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste daro-vali-cvctje, jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala cerkvenim pevcem in duhovniku za lepo opravljen obred. Žalujoča: nečakinja Pepca Kinematografi Domžale KINO DOMŽALE - ponedeljek, 12. november: ČRNI PESEK, švicarsko španski barv. f. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstavi ob 18. in 20. uri -torek, 13. november: ČRNI PESEK, švicarsko španski bar.f. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstavi ob 18. in 20. uri - sreda, 14. november: SAMA V NOČI, amer.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstavi ob 18. in 20. uri -četrtek, 15. november: SAMA V NOČI, amer.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstavi ob 18. in 20. uri - petek, 16. november: NI PREDSTAV -sobota, 17. november: MOJE PESMI, MOJE SANJE, amer.b. Predstavi ob 17. in 20. uri -nedelja, 18. november: MOJE PESMI, MOJE SANJE, amer.b. Predstavi ob 15. in 19. uri - ponedeljek, 19. november: VOJNA TITANOV, angl.b. Predstavi ob 18. in 20. uri - torek, 20. november: VOJNA TITANOV, angl.b. Predstavi ob 18. in 20. uri -sreda, 21. november: MAŠČEVALEC OMAR, ital.špan.b. Predstavi ob 18. in 20. uri -četrtek, 22. november: MAŠČEVALEC OMAR, ital.špan.b. Predstavi ob 18. in 20. uri - petek, 23. november: NI PREDSTAV - sobota, 24. november: PLAMEN MAŠČEVANJA, indonezijski 6. Predstavi ob 18. in 20. uri - nedelja, 25. november: PLAMEN MAŠČEVANJA, indonezijski b. Predstave ob 15., 17. in 19. uri - ponedeljek, 26. november: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY, angl.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstavi ob 18. in 20. uri - torek, 27. november: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY, angl.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstavi ob 18. in 20. uri -sreda, 28. november: P1NK FLOYD -ZID, angl.b. Predstavi ob 18. in 20. uri - četrtek, 29. november: PINK FLOYD -ZID, angl. b. Predstavi ob 18. in 20. uri - petek, 30. november: NI PREDSTAV -sobota, 1. december: OROŽNIK IN OROŽNICE, franc.b. Predstavi ob 18. in 20. uri -nedelja, 2. december: OROŽNIK IN OROŽNICE, franc.b. Predstave ob 15., 17. in 19. uri KINO RADOMLJE OB PONEDELJKIH IN PETKIH NI PREDSTAV! -torek, 13. november: SAMA V NOČI, amer.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstava ob 20. uri -sreda, 14. november: ČRNI 'PESEK švic.španski b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstava ob 20. uri -četrtek, 15. november: ČRNI PESEK, švic.španski b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstava ob 20. uri -sobota, 17. november: PSI VOJNE, amer.b. Predstava ob 20. uri -nedelja, 18. november: PSI VOJNE, amer.b. Predstave ob 15., 17. in 19. uri -torek, 20. november: MAŠČEVALEC OMAR, ital.špan.b. Predstava ob 20. uri - sreda, 21. november: VOJNA TITANOV, angl.b. Predstava ob 20. uri -četrtek, 22. november: VOJNA TITANOV, angl.b. Predstava ob 20. uri -sobota, 24. november: MOJE PESMI, MOJE SANJE, amer.b. Predstava ob 20. uri (film dolg 3. ure) -nedelja, 25. november: MOJE PESMI, MOJE SANJE, amer.b. Predstavi ob 15. in 19. uri -torek, 27. november: PINK FLOYD -ZID, angl.b. Predstava ob 20. uri - sreda, 28. november: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY, angl.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstava ob 20. uri - četrtek, 29. november: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY, angl.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstava ob 20. uri -sobota, 1. december: PLAMEN MAŠČEVANJA, indonezijski b. Predstava ob 20. uri - nedelja, 2. december: PLAMEN MAŠČEVANJA, indonezijski b. Predstave ob 15., 17. in 19. uri KINO MENGEŠ OB PONEDELJKIH, TORKIH IN PETKIH NI PREDSTAV! - sreda, 14. november: PSI VOJNE, a mer. b. Predstava ob 20. uri - četrtek, 15. november: PSI VOJNE, amer. b. Predstava ob 20. uri -sobota, 17. november: ČRNI PESEK, švic.špan.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstava ob 20. uri -nedelja, 18. november: SAMA V NOČI, amer.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstavi ob 15. in 17. uri. ČRNI PESEK, švic. špan.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstava ob 19. uri -sreda, 21. november: MOJE PESMI, MOJE SANJE, amer.b. Predstava ob 20. uri (film dolg 3 ure) - četrtek", 22. november: MOJE PESMI, MOJE SANJE, amer.b. Predstavi ob 17. in 20. uri - sobote, 24. november: MAŠČEVALEC OMAR, ital.špan.b. Predstava ob 20. uri -nedelja, 25. november: VOJNA TITANOV, angl.b. Predstavi ob 15. in 17. uri. MAŠČEVALEC OMAR, ital.špan.b. Predstava ob 19. uri - sreda, 28. november: PLAMEN MAŠČEVANJA, indonezijski b. Predstava ob 20. uri , - četrtek, 29. november: PLAMEN MAŠČEVANJA, indonezijski b. Predstava ob 20. uri -sobota, 1. december: LJUBIMEC LADY CHATTERLEY, angl.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstava ob 20. uri - nedelja, 2. december: PINK FLOYD -ZID, angl.b. Predstavi ob 15. in 17. uri. LJUBIMEC LADY CHATTERLEY, angl.b. Otrokom ogled ni dovoljen! Predstava ob 19. uri , „MINUTA" Ne izgubljajte časa in zdravja! Zajtrkujete lahko v Bistro ju „Minuta"! V lokalu vam že od 6. ure zjutraj dalje nudimo: šunko z jajcem, omlet s šunko, omlet s sirom, omlet z zelenjavo, mehko kuhana jajčka, ocvrta jajca, maslo z medom ali marmelado, hrenovko. Na voljo so- topli napitki: bela kava, kakao, mleko in čaj. Priporočamo se; pridite, zajtrk je najboljša naložba v zdravje! Delavci Bistroja „MINUTA 279217 0158 Slamice iz slamnika PO LOKALIH SE POZNA ... Ne bomo pisali o gostilnah, četudi je to res! Po lokalih se pozna! Kaže, da smo Domžalčani (in okoličani) veliki packi, ko rabimo toliko kemičnih čestilnic. Standard nam tudi občutno pada, ko smo očitno prešli na solato (vse več je zelenjavnih trgovin in kioskov)! Kdaj so pa odprli zadnjo mesnico, smo pa tako pozabili. Kako, da je naenkrat toliko cvetličarn? To bi se dalo razložiti s tem, da premnogi radi „sadijo rožice", pa morajo nekam po „seme". Ker pa jc takih zelo mnogo, mora biti tudi ustreznih „.štacun" zanje zadosti ---- Marijan Slevec Polžalostinka: nisi krivi stari Slovani__ Pritekel je Svetovid, dečko bistrih oči in zdrave pameti, ves upehan na desni breg nevelike reke in se zastrmel: kje so tiste stezice, ki so včasih bile? I — Njegovo jadikovanje je zaslišala gozdna vila, ki se je tiste čase še pogosto sprehajala ob tisti reki, pa tudi kopala v njenih čistih tolmunih. Prihitela je k Svetovidu, ga ovila s svojimi vohjavnimi krili — saj so takrat tod še bogato cveteli drevje in grmičevje, vmes pa travnate livade — in zajokala. Svetle solze so orosile njeno lepo lice in tekle v bistro reko. (Joj, ko bi vi vedeli, kako so Svetovida, dobrega dečka, presunile njene biserne solze!) Rekel ji je: „Lepa vila! Tvoja bolečina je moja bolečina! Vse bom storil za tebe! Samo reci — kaj? " Žalost gozdne vile pa ni ponehala in med hlipanjem je govorila: — Joj meni! In joj tebi, moj mali Svetovidek! Če bi imel tisoč mečev, mi ne moreš pomagati! Mlad si, nazaj ne vidiš dosti, naprej pa sploh nič! Nočem te strašiti, a preden boš toliko dorastel, da bi lahko sukal meč, boš politično razžrt, da o obsevanju na onkološkem sploh ne govorim! (Lahko si mislite, kako je Svetovid vilo začudeno gledal! Takih besed dp tistihmal sploh še ni nikoli slišal!) Vila pa je govorila naprej: — Veš, Svetovid, moj dragi Svetovidek, ljudje so zverine! Pa kaj zverine!'— Hudiči! Pa kaj hudiči! — Norci! Čaka te še mnogo hudega! Jaz si bom poiskala druge kraje, ti pa — kakor veš in znaš! Svetovid se je prestrašil in za jecljal: — Lepa vila, čista si in dišeča, s seboj me vzemi! Vila pa je zašepetala: t Svetovid moj dr^gi! Človek si, ker te je človek rodil. Packi ste vsi! Danes majhni, jutri veliki! Veš, jaz vidim daleč nazaj in-daleč naprej! Poglej ribice, ki danes še veselo plavajo v tej čisti vodi! Čez nekaj let jih ne bo več! Nič več ne bodo v njej plavali kapeljni in postrvi! Vse bo mrtvo! Danes še lahko piješ tole vodo. (O, Svetovid je še predobro vedel kako lep planinski okus ima!) A jutri?! Nič več ne boš videl na njenem dnu pisanih kamnov! Ne boš se več kopal v njej! Svetovidu so se jezili lasje! — To bo nekaj strašnega, moja dobra vila! Kdo bo to storil? — Svetovid moj, nesrečni, ti sam boš to storil! Saj sem ti že rekla, da si neumniih staršev otroki ' — Toda.. . moja dobra vila, jaz tega nočem! Nočem! — Svetovid, Svetovid! Jabolko ne pade daleč od drevesa! Lulaš in kakaš,Jn vse to boš kmalu začel metati v to—le čisto vod6! In zakaj boš tO delal?! Svetovid je debelo gledal. Nič ni razumel, saj takrat še ni poznal „angleških" stranišč! — Ja, ja! — je nadaljevala vila. — Prav to boš delal, pa še kup drugih packarij! Kože boš strojil, z galvaniko se boš ukvarjal in z drugimi samomorilskimi posli, vse kemikalije pa spuščal v to—le vodć! Na zgornjem koncu jo boš zastrupljal, na spodnjem pa čistil, da bi jo lahko pil! Povej, aH je to normalo?! Svetovid je bil zbegan. Res, prav nič ni razumel! Z odprtimi usti je strmel v vilo, ki je nadaljevala: — Veš, Svetovid, temu se pravi pljuvati v svojo skledo! Svetovid je bleknil: „Saj ne pljujem!" — r boš! Sve»yvid si ni mogel misliti, da bi se mu lahko tako zmešalo, pa je vprašal: „Si ti vila Sojenica? " Vila je odgovorila: „Sem vila Rojenica in vila Sojenica! Sem od včeraj in od jutri! Vse vem! Umrl boš, ker si boš odžagal vejo, na kateri sediš!" Tedaj se je od nekod privalil smrdeč dim. Vila je zbežala, Svetovid pa je zgrožen opazoval zublje, ki so se kazali onstran reke z nekega kupa smeti. Ni mogel verjeti svojim očem. — Od kdaj je tisti kup na'obrežju te reke? I Zakaj?! Kdo je tisti zlikov.ee, ki je to storil? I Pa še druga vt rašanja so se zapičila Svetovidu v misli, ko se je na smrt prestrašen zcpod.il proti domu. Tedaj je Svetovid prisegel v svojem srcu: nočem umreti tako klavrne in nesmiselne smrti! V pozna leta se hočem . jrehajati po čistem obrežju bistre reke in piti vonjave dehtečega gozda! Toke/ je Svetovid na vso moč in pritekel. ■ ■ ■ (nadaljevanje v naslednji številki) VODE PA NI... V KS Velika vas-Dešcn vodovod še ni urejen. Bo če bo, kadar bo . . . Denar sicci je, pravijo v Domžalah, za ta vodovod že pripravljen, ni pa pripravljenosti ljudi, ki bi se hoteli svojega problema oskrbe s pitno' vodo lotiti. Kakšni problemi, a ne! Smola pa taka! Drugod je pa ravno obratno! POSIP S PEPELOM .. . Pred dnevi smo pisali na tem mestu o bodočem domžalskem kinematografu. Kot se rado zgodi - usekali smo mimo, tako da moramo na istem mestu v skladu s kritiko, ki nam je bila izrečena, povedati: ne bodoča kinodvorana, pač pa je bila naša kritika neustrezna, nefunkcionalna >in neakustična .... Na ploščadi pred Veleblagovnico sameva tudi eden, ki je tako pra/en, da... { njem straši... V samem centru v križišču počiva v miru baraka, ki jo bo zdaj, zdaj kdo uporabil za vikendico... - Joj, kam bi del? SPET DIMNIKARSKA Dne 30. 10. 1984 me je obiskal dimnikar; pač, sezona je tu in normalno je, da je črni človek pri hiši potreben. Hitro se je dimnikar obračal in bil v slabih dvajsetih minutah pri koncu z delom. Kot se spodobi, je izstavil račun. Takoj, na licu mesta: 782,00 din. Pristavil je še, da je odslej taka komanda, da se plačuje pri vsakem čiščenju takoj. Pri vsem tem me moti nek; j stvari: — Kdo je sklepal na občini o tem, da se računa in plačuje sproti? — Zakaj nas .niste o tem obvestili? — Kdaj je bilo to sklenjeno, kdaj so se tako zelo povečale tarife? — Kakšen mora biti dohode«. Komunalnega podjetja, če en dimnikar lahko pokasira na uro trikrat po 782,00 din? Delovnik pa ima 7-8 ur. — Zakaj še vedno zavirate zasebno dimnikarsko iniciativo, ki bi bila zagotovo cenejša? — Kdo bo tako drage storitve lahko še plačeval? Včasih so dimnikarji prinašali srečo. S takimi računi pa dimnikar prinaša — nesrečo v hišo. Občan (naslov hranimo v uredništvu) — 5B5 III 'mm$ Zadaj za njo so po;a!;iii ts.le kiosk, ki ga uporabljajo za plakatiranje, ljudje pn so tako nesramni, da f.dijo kako (več) ničemur ne služi/ Zadaj» Kolodvorski ulici sta se skrila dva... Pločevinast in lesen... Nihče ne more reči, da jih ne rabimo, zagotovo pa nista * okras.