raziskave in razvoj
UDK: 630*892.67
Pregledni znanstveni ~lanek (A Review)
Barvilni lesovi
Dyewoods
avtor prof. dr. dr. h.c. Niko TORELLI, Gozdarski in{titut Slovenije, Ve~na pot 2, 1000 Ljubljana
Izvleček/Abstract


Podan je kratek oris virov jedrovin-skih barvil in rabe 19 barvilnih lesov, med njimi “topnih” rde~ih lesov (Cae-salpinia spp., Haematoxylon braziletto), “netopnih” rde~ih lesov (Pterocarpus spp.) in modrega lesa (Haematoxylon campechianum). ^rnjavska barvila so ~im`na barvila. Raba naravnih barvil sega v antiko in {tevilna izvirajo iz lesa in skorje. Z odkritjem Novega sveta se je pomen barvilnih lesov {e pove-~eval, vse dokler W.H. Perkin ni 1856 povsem naklju~no odkril prvega komercialno uspe{nega sinteti~nega barvila. Od vseh barvilnih lesov so v ve~ji meri do nedavnega uporabljali le modri les kot ~rno barvilo za svilo. Zdaj se uporablja le {e za barvanje nylona in kot zelo pomembno barvilo v biologiji.
An outline is given of the sources, heartwood dyes and uses of 19 dye-woods, among them “soluble” redwoods (Caesalpinia spp., Haematoxy-lon braziletto), “unsoluble” redwoods (Pterocarpus spp.) and logwood (Hae-matoxylon campechianum). Heart-wood dyes are mordant dyes. The application of natural dyes dates back to antiquity, and many of these arose from wood and bark. With the disco-
very of the Americas dyewoods became increasingly important until 1856, when the first commercially successful synthetic dye was serendipito-usly discovered by W.H. Perkin. Of all dyewoods only logwood was used as a black dye on silk, until very recently and is still used to dye nylon and as a very important stain for biological work.
Klju~ne besede: barvilni lesovi, “topni” rde~i lesovi (Caesalpinia spp.), “netopni” rde~i lesovi (Pterocarpus spp), modri les (Haematoxylon cam-pechianum), naravna barvila, raba
Keywords: dyewoods, “soluble” redwoods (Caesalpinia spp.), “unsolu-ble” redwoods (Pterocarpus spp.), logwood (Haematoxylon campechi-anum), natural dyes, use
Die Menschen empfinden im allgemeinen eine grosse Freude an der Farbe; das Auge bedarf ihrer, wie es des Lichtes bedarf.
(J.W. Goethe)
(Ljudje se na splo{no veselijo barv;
oko jih potrebuje, tako kot svetlobo.)
J.W. G.
Uvod
Barva je ob~utek, ki nastane pri zaznavanju svetlobe razli~nih valovnih dol‘in. Barva je lastnost predmeta. O~esu jo posreduje svetloba, ki jo telo
Les 53(2001) 9

raziskave in razvoj
seva, odbija ali prepu{~a. V vsakodnevnem govoru z “barvo” ozna~ujemo tudi barvila, pigmente in pigmentirane premaze. Ste se ‘e vpra{ali, zakaj je pono~i vsaka krava ~rna (tudi v prenesenem pomenu)? V mraku barve “izginejo” in predmete zaznavamo v sivo~rnih tonih. V mre‘nici (retini) ~love{kega o~esa so za svetlobo ob-~utljive (fotoreceptorske) celice: pribli‘no 125 milijonov celic v obliki pali~ic (pali~nice) in 7 milijonov ~epa-sth celic (~epnice). Pali~nice so, razen za dalj{e valovne dol‘ine, pribli‘no 100-krat bolj ob~utljive od ~epnic. V zelo {ibki svetlobi, ko zaznavajo le pali~nice, je podoba, ki nastane v o~esu, monokromatska (kot pri ~rno-beli televiziji). ^epnice so ob~utljive za barve in so treh vrst: ”rde~e”, “zelene in “modre”. [iroko obmo~je odtenkov, ki jih zaznavamo, nastane zaradi “me{anja” treh primarnih barv (kot pri barvni televiziji!). ^e, na primer, oko zazna svetlobo z valovno dol‘ino 500 nm, t.j. rumeno svetlobo, se hkrati vzburijo rde~e in zelene ~epnice. Mo‘-gani to zaznajo kot rumeno svetlobo. Vzrok, da vidimo isti predmet pri raz-li~nih pogojih razli~no, torej ni fizikalen, temve~ je fiziolo{ke narave.
Churchill je v svojih Thoughts and Adventures (1932) napisal: “Glede barv se ne morem delati nepristranskega. Ble{~e~e me razveseljujejo, za revne rjave pa mi je resni~no `al.” Hitler je v svojem “znamenitem” julijskem govoru v Münchnu 1937 rohnel nad moderno umetnostjo: ”^e umetniki vidijo polja modra, potem se jim je zme{alo in morajo v azil. ^e pa se le pretvarjajo, da jih vidijo modra, potem so kriminalci in bi morali v zapor.” ^e bi Federico Garcia Lorca takrat {e `ivel, bi ga Hitler prav gotovo strpal v zapor. V svojem delu Romance sonábulo (1924) je namre~ zapisal: ”Zeleno, kako ljubim zeleno! Zeleni veter. Zelene veje. Ladja na morju in
296
konj na gori.” Znameniti angle{ki slikar Turner si je razbijal glavo: “Ko bi le lahko na{el nekaj, kar bi bilo bolj ~rno od ~rnega!”
Le kako bi mogel ~lovek ostati ravno-du{en do neverjetnega barvnega bogastva v naravi! Z barvnimi sredstvi (barvili in pigmenti) si je barval telo, obla~ila in bivali{~a. Z njimi se je tudi umetni{ko izra‘al. Barvna sredstva so dobila pomembno mesto v simbolizmu, najdra‘ja (na primer {krlat) pa so postala statusni simbol in so bila namenjena le vladarjem. Vsi vemo, da barve pomembno vplivajo na na{e razpolo‘enje. Vsak ima svojo najljub{o barvo.
Zgodovina pridobivanja barvil sodi med najbolj napeta poglavja ~lovekove kulturne zgodovine. Dve dr‘avi so celo poimenovali po barvilnih lesovih: Brazilijo po rde~em lesu (Caesalpinia spp.) (Torelli 1998) in Kambod‘o po garciniji (Garcinia) (Torelli 2000), kar ka‘e na nekdanji izjemen gospodarski pomen barvil. ^rnjavsko barvilo iz kruhovca (Artocarpus) z galu-novo ~im‘o, uporabljajo za zna~ilno rumeno obarvana obla~ila budisti~nih menihov (prim. Hillis 1987). V novej-{em ~asu v isti namen uporabljajo tudi direktno barvilo (biksin) iz semenskih lupin orleana, imenovanega tudi anato (Bixa orellana L.). Grm ali drevesce je sicer doma na Antilih in v tropski Ameriki, vendar ga danes {iroko kulti-virajo vsepovsod, tudi v tropski Aziji. Zlasti ga uporabljajo kot barvilo v ‘ivilski industriji za barvanje sirov, margarine, masla, izdelkov iz testa in pudingov (Schweppe 1993, Meyer 1997). Tkanina za tradicionalne rde-~e angle{ke in francoske uniforme je bila do nedavnega obarvana z aliza-rinom iz barvilnega bro{~a, pred~im-‘ana z aluminijevim hidroksidom. Karminsko kislino iz telesnih ovojev ‘enskih u{i ameri{ke ko{eniljke {e
vedno uporabljajo za barvanje znamenitega Camparija® itd. itd.
Barvila in pigmenti pa niso le okras narave. Obarvani cvetovi privabljajo ‘u‘elke-opra{evalke. Fotosintezni pigmenti absorbirajo svetlobo v procesu fotosinteze. Fotosistem I s pigmentom *P700, s klorofilom b in z akcesor-nnimi pigmenti reducira *NADP+ in producira *ATP. Fotosistem II s *P680, s klorofilom b in z akcesor-nimim pigmenti sodeluje pri disoci-aciji vode in pri razvijanju molekularnega kisika. Eritrociti vsebujejo rde~i krvni pigment, hemoglobin, ki prena{a kisik iz plju~ v tkiva.
Barvna sredstva
Z barvni sredstvi (angl. colorants, nem. Farbmittel) ozna~ujemo barvila in pigmente. Barvila so topne barvne snovi, ki lahko obarvajo tekstilije, inertne pigmente in druge snovi. Pigmenti so netopne snovi, ki obarvajo telo tako, da se porazdelijo po povr-{ini, kot pri slikanju na platno ali akva-relni papir, lahko pa jih prime{ajo kot dodatek papirju ali plastom. Topna barvila kot tak{na slikarja ne zanimajo, ~eprav so nekatere barve, ki jih uporablja, izdelane iz barvnih lakov (angl. lake, nem. Farblack). (Mayer 1991)
Barvila
Barvila so topna v teko~inah in se lahko ve‘ejo na vlakna. Lo~imo barvila rastlinskega in ‘ivalskega izvora. Nekatera barvila se ve‘ejo na vlakna neposredno (direktna barvila; nem. Direktfarbstoffe; angl. direct dyes). Ve~ina barvil pa potrebuje povezavo med vlakni in barvilom. To je mogo~e dose~i z obdelavo vlaken s kovinskimi solmi. Snovi, ki se hkrati ve‘ejo na tkanino in barvilo imenujemo ~im‘e (jedkala, Boh et al. 2000). Barvilo tvori s ~im‘o te‘ko topljivo kompleksno spojino – lak ali barvni lak (angl.
revijaLes 53(2001) 9
raziskave in razvoj
lake, nem. Farblack) (Mayer 1991, Kirbi 1998). Na barvo nastalega barvnega laka bistveno vpliva tudi čimžna sol. Barvni lak je potemtakem pigment, ki nastane s spajanjem topnega organskega barvila s čimžo. Takšna barvila imenujemo čimžna barvila (nem. Beizenfarbstoffe; angl. mordant dyes) (Schweppe 1993, Whiting 1998). V to skupino sodijo tudi lesna črnjavska barvila, ki sama ne morejo zadovoljivo obarvati tekstilij, pač pa v povezavi s kovinskimi solmi-čimžami. Med najpomembnejše čimže za volno sodijo (a) aluminijev-kalijev sulfat AlK(SO.)- , pogosto v kombinaciji z vinskim kamnom; (b) železova čimža: železov sulfat, FeSO,, (c) kromova
 4
čimža: kalijev dikromat, KXr-O • (č) kositrova čimža: kositrov klorid, SnCL J 2£LO in (d) bakrova čimža: bakrov
2
sulfat, CuSCv D 5£LO (Schweppe
 4                  2
1993, Cannon & Cannon 1998). Kemično sodijo barvila k flavanskim derivatom (flavonoidom) (lat. flavus “rumen”), predvsem k flavonom in sorodnim spojinam (prim. Hess 1991). So heterocikli s kisikom, ki vsebujejo kromatoforno (C=0) skupino. Njihova lastnost kot čimžnega barvila temelji na hidroksilnih skupinah v orto- in para- položaju glede na keto skupino, ki je potrebna za nastanek laka. Zaradi vpliva avksokromnih hi-droksi skupin nastopi batokromni učinek (absorpcija svetlobe se umakne proti daljšim valovnim dolžinam). Tedaj se te spojine človeškemu očesu pokažejo kot barvne snovi. (Puth 1962).
Nekatere rastline vsebujejo le netopna barvila, zato jih je treba poprej z redukcijo v alkalni raztopini pretvoriti v topno obliko. Z reoksidacijo z zračnim kisikom nastane prvotno, v vodi netopno barvilo. To so kadna barvila (nem. Küpenfarbstoffe; angl. vat dyes). Med takšna barvila sodi na primer naravni indigo (Schweppe 1993, Meyer 1997).
ijaLes 53(2001) 9
Barvni pigmenti
Pigmenti so snovi, ki so tudi v drobno upra{eni (pulverzirani) obliki netop-ni. Vme{ani v vezivna sredstva in druge teko~ine se s~asoma usedejo na dno. Z dodajanjem dispergirnih sredstev ostanejo pigmenti enakomerno porazdeljeni v topilu. Pigmente navadno klasificiramo glede na izvor. Pigmenti iz obarvanih zemelj se imenujejo zemeljske barve ali barvine (Bona~ 1996) (angl. earth colours, nem. Erdfarben). Zelo dobro jih poznajo umetniki. Rjavi pigmenti so napr. surova umbra (magnezijevi in ‘elezovi oksidi, lat. umbra “senca”), ‘gana umbra (kalci-nirana surova umbra), surova siena (naravna glina, ki vsebuje ‘elezo in mangan; ime ima po mestu Siena v Toskani) in ‘gana siena (kalcinirana surova siena). Neko~ so obe sieni imenovali s skupnim imenom italijanska zemlja. Indijsko rde~e je ~isti ‘elezov oksid. Pozzuoli rde~e je rde~a barvina, ki jo kopljejo v Pozzuoliju v bli‘ini Neaplja. Pigmenti nastanejo tudi s pre-cipitacijo topnega organskega barvila na netopen, anorganski, adsorptiven substrat (barvni lak). Barvni lak lahko suspendiramo v primernem mediju in ga uporabimo kot umetni{ko barvo (Mayer 1991, Kirbi 1998). Vsekakor najbolj nenavadeni barvni lak indijsko rumeno so pridobivali iz urina krav, ki so jih hranili z mangovim listjem. Evropejci so zvedeli za skrbno ~uvani recept {ele ob koncu 19. stoletja. @e nekaj let kasneje pa so proizvodnjo sicer zelo priljubljenega pigmenta zakonsko opustili. Izkazalo se je, da je tak{na krma {kodljiva za krave. Iz eks-traktov rde~ih lesov in modrega lesa se da s solmi te‘kih kovin izdelati {tevilne barvne lake. Laki iz rde~ih lesov z aluminijevimi, kositrovimi in kromo-vimi solmi, ~esto v povezavi z laki iz jagod ~istilne krhlike (Rhamnus ca-thartica), iz rumene notranje skorje (“li~ja”)   kvercitronskega   hrasta
(Quercus velutina, sin. Q. tinctoria), barvilne murve in ruja dajo celo paleto rde~ih lakov najrazli~nej{ih odtenkov, kot so “granat”, “marron”, “purpur” in “karmin” (Schweppe 1993). Iz ekstrakta modrega lesa se da izdelati ~rne in bronaste barvne lake. Pri izdelavi barvnih lakov iz “topnih” rde~ih lesov in modrega lesa je pomembno, da se barvila brazilin in hematoksilin oksi-dativno prevedejo v ~im‘na barvila brazilein oz. hematein, ki dasta s kovinskimi solmi intenzivno obarvane barvne lake. Ker se barvila “netopnih” rde~ih lesov ne topijo v vodi, se za izdelavo barvnih lakov uporabljajo raztopine v razred~eni natrijevi lu‘ini. Iz ekstraktov teh barvilnih lesov se da z razli~nimi kovinskimi solmi dose~i razli~ne barvne tone: z galunom tem-norjavega, ki prehaja v {krlatnorde-~ega, z magnezijevim sulfatom temno rjavovijoli~nega, s cinkovim sulfatom vijoli~norjavega, s svin~evim acetatom rde~evijoli~nega in z bakrovim sulfatom vijoli~norjavega (Schweppe 1993).
Etimologija in terminologija
Izraz barvilni les pomeni les, iz katerega se pridobiva barvilo (nem. Farbholz, angl. dyewood). Znane so {tevilne barvilne rastline: barvilna perla (Asperula tinctoria), barvilni rume-nik (Carthamus tinctorius), barvilni bro{~ (Rubia tinctorum). Barvarski hrast ali kvercitronski hrast (Quercus tinctoria, sin. Q. velutina) je hrast, oz. njegovo “li~je”, ki se uporablja v bar-varstvu. Barvni les je les, ki je obarvan, na primer ~rna ~rnjava ebenovca (Dio-spyros spp.). Podobno je z li{ajem barvnim skalovcem ( Rocella tinctoria). Lat. tinctorius pomeni “barvarski” in lat. tinctor “barvar”. Vsekakor slovenska terminologija ni povsem konzistentna: v~asih so rastline imenovane po lastnosti, da vsebujejo barvilo, drugi~, da
297
raziskave in razvoj
so obarvane, in tretji~, da se uporabljajo v barvarstvu.
Izvor ~im‘e v sloven{~ini ni jasen. O~itno je novi slovenski izraz jedkalo (Boh et al. 2000) bolj ali manj dobeseden prevod nem. Beize in angl. mordant. Etiologija nem{kega Beize je znana (Drosdowski 1989). Staro-germanski in srednjevisokonem{ki beizen, starovisokonem{ki beiz,en, srednjenizozemski be[i]ten “spu{~ati se”, angle{ki. to bait “pustiti, da se pase, konja med potjo krmiti”, {vedski beta “pasti” je soroden z nem. beißen “gristi”. Prvotni pomen je torej bil “pustiti gristi”! Neko~ je bil glagol beizen tudi lovski izraz in je pomenil “loviti z ujedo” (nem. Beizjagd). Ujede (sokola) so pri lovu “pustili, da je ugriznil”. Zdaj pa smo ‘e blizu dana{njemu pomenu “obdelovati z jedko teko~ino” in stari rabi v barvarstvu: gristi z galunom (kot ~im‘o ali jedkalom). Tudi v na{i stroki je nem. beizen , slov. lu‘iti ali “bajcati v prvotnem pomenu pomenil obdelavo lesa s kemikalijami (s kovinskimi solmi), ki so s prisotnimi ali dodanimi tanini reagirali z obarvanjem. Danes pomeni nem. beizen in slov. lu‘enje vsakr{no obarvanje lesa, ne glede na to, ali smo ga dosegli z barvili, mikroniziranimi pigmenti ali kemikalijami. Angl. izraz za ~im‘o je mordant in prihaja iz lat. mordeo “grizem”, “glodam” (Collins 1995, Hoad 1995).
Bolj zamotana je terminologija in etiologija laka. Barvni lak (nem. Farblack, angl. lake) je z obarjanjem raztopljenega barvila in z uporabo obarjalnega sredstva nastali pigment. Vsebuje lahko tudi substrat (DIN 55 943, Sponsel et al. 1992). Nem. Farblack v avstrijski in {vicarski jezikovni rabi ni uveljavljen! (DIN 55 945). Barvni lak torej ni lak, temve~ barvno sredstvo (kolorant). Povejmo, da je

nem. Lackfarbe (slov.?) pigmentiran lak. Lak je skupinski pojem za {tevil-na premazna sredstva na osnovi organskih veziv.Glede na vrsto organskih veziv lahko laki vsebujejo organska topila in/ali vodo ali so brez nje. Po potrebi lahko vsebujejo pigmente, polnila in druge dodatke. Pra{ni laki so brez topila (EN 971-1 CEN 1996). Omenimo, da sloven{~ina nima ustreznih prevodov za nem. Be-schichtungsstoff (angl. coating material) in Anstrichstoff (angl. paint). Oba izraza prevajamo s “premaznim sredstvom”, kar povzro~a te`ave pri prevodih iz nem{kega in angle{kega jezika. Predlagam, da se nem. Besc-hichtungsstoff in angl. coating material prevaja (morda) kot prevleka ali prekrivno sredstvo, prevod za nem. Anstrichstoff in angl. paint pa bi bil dosedanje premazno sredstvo. (Vsekakor bo treba terminologiji posvetiti {e veliko pozornosti). Nem. izraza Anstrichstoff in Lack se uporabljata za pigmentirana in nepigmenti-rane prekrivna sredstva. Nepigmen-tiran lak naj bi se imenoval prozorni lak (angl. clear coating material, nem. Klarlack). Prozorni prekrivni material, ki se su{i izklju~no z oksidacijo, je firne` (angl. varnish, nem. Firnis) (prim. DIN 55 945). Angle{ki izraz lacquer pomeni prozorno ali pigmen-tirano prekrivno sredstvo, predvsem iz celuloznih derivatov (npr. nitro-celuloza), ki se ob izhlapevanju hlapljivih sestavin hitro su{i. Nastali film je ble{~e~, trd in odporen proti obrabi in atmosferilijam (Mayer, R. 1991). Ohlapno ga lahko v nem{~ino in sloven{~ino prevedemo kot lak.
Korenine izraza lak (lac) segajo prek arabskega lakk, perzijskega lâk do staroindijskega lâksâ, kjer pomeni “sto tiso~”. Indijec bi napisal 3.052.000 rupij takole: 30,52,000, t.j. 30 lakov in 52.000 (The Random House Unabridged Electronic Dic-
tionary).
Lac pa pomeni tudi smolo insektske-ga izvora, ki jo izlo~ajo oplojene sa-mi~ke azijskega lakovega kaparja (Laccifer lacca). Z dolgimi ril~ki sesajo sok iz ne‘nih vr{i~kov vej {te-vilnih tropskih azijskih drevesnih vrst, zlasti svetega figovca (Ficus reli-giosa). Smolast izlo~ek se strdi in tvori skorjo okrog vej. Insekti, ki jih obdaja smola, nabreknejo v ovalne mehurje z rde~o teko~ino in poginejo. Dvakrat letno odstranijo mlade veje z izlo~ki in kaparji. V dalj{em postopku pridobijo {elak in krvavo-rde~e barvilo. In kak{na je povezava laka s {tevilom 100.000? Visoka {te-vilka nakazuje, da je za proizvodnjo laka potrebno velikansko {tevilo drobnih kaparjev. Za proizvodnjo funta {elaka je dejansko potrebnih 17.000 do 90.000 insektov (Enciklo-pedia Britannica 2001).
Lesna barvila
Lesna barvila so praviloma jedro-vinske snovi, ki nastajajo v pogojih spremenjenega metabolizma v prehodni coni, t.j. v najstarej{em (naj-globjem) delu beljave. V teku lignifi-kacije neuporabljene fenolne snovi povzro~ijo disorganizacijo mitohon-drijev, kjer so med drugim tudi encimi in kofaktorji za tvorbo aktivirane ocetne kisline, citronskokislinskega cikla, dihalne verige, vklju~no sistema oksidativne fosforilacije (prim. Hess 1991). Reakcije zato ne morejo potekati po normalni poti oksidativ-nega razkroja. Prihaja do kopi~enja vmesnih in izhodi{~nih produktov (Acetil-CoA, fosfoenolpiruvat,) ki rabijo za sintezo specifi~nih jedrovin-skih snovi, npr. terpenoidov in obro~a A flavonoidov. Poleg tega se z rasto~o globino oz. starostjo pove~uje ude-le‘ba pentozafosfatnega cikla na ra~un sistema glikoliza- citronskokislinski
iJ2LeS 53(2001) 9
raziskave in razvoj
cikel, kar vodi do sinteze obro~a B flavonoidov (Higuchi et al. 1973, Ziegler, 1968).
V preglednici so drevesne oz. lesne vrste razporejene po tipih barvil, ki jih vsebujejo njihove ~rnjave (Schweppe 1993). Med flavonoidna barvila (A) sodi ve~ina rumenih barvil. Vsa so ~im‘na barvila. Na galunovi ~im‘i dobimo ve~inoma rumene tone, na ‘elezovi olivne, rjave in ~rne tone, na bakrovi rumenoolivne, zelenoolivne ali rjave tone ter na kositrovi krepke rumene ali oran‘ne tone.
(B) “Neoflavonoidna barvila” (Swain 1964) so barvila z osnovnim ogrodjem, kot ga imata brazilin – glavno barvilo “topnih” rde~ih lesov in hematoksilin, glavno barvilo modrega lesa.
Z oksidacijo nastane iz brazilina brazilein in iz hematoksilin hematein. To so ~im‘na barvila, ki so imela neko~ izjemno vlogo pri barvanju tekstilij. Vodotopni brazilin najdemo predvsem v ~rnjavi vrst iz rodu Caesalpinia. Odtod nenavadno ime “topni” rde~i lesovi. Barvila predstavnikov iz rodu Pterocarpus in drugih imajo podobne barvilne lastnosti, vendar se zaradi slab{e topnosti svojih smolastih barvil te‘je topijo v vodi. Del njihovih barvil obarvajo ‘ivalska vlakna substantivno. Z naknadnim ~im‘anjem s solmi te‘kih kovin lahko nastanejo na vlaknih ustrezni barvni laki. Z rde~o sandalovino (Pterocarpus santalinus) dobimo na aluminijevi ~im‘i oran‘no-rde~ ton, z ‘elezovo kostanjevo rjavega, s kositrovo rde~ega in kromovo rjavorde~ega.
Tudi galotanini (estri galne ali m-di-galne kisline z enostavnimi sladkorji, npr. z glukozo) so lahko barvila, ~eprav jih prete‘no uporabljajo kot tanine za strojenje ko‘. Tako dobimo na volni pred~im‘ani z galunom in barvani s ~rnjavskim ekstraktom kebra~a (Schinopsis lorentzii), ki
revijaLes 53(2001) 9
vsebuje katehin, galno in elagno kislino, rumenorjav odtenek, z bakrovo ~im‘o pa rjavega. ^e barvamo katehu (~rnjavski ekstrakt Acacia catechu) na volno, ~im‘ano z galunom, dobi-svetlorjav        odtenek.
barvila: morin, kampferol
barvni odtenki: kot pri barvilni murvi: na volni
z galunovo ~im‘o zlatorjav
mo
D    Preglednica: Barvilni lesovi A. Črnjave s flavonoidinimi barvili
Cotinus coggygria Scop. (Rhus cotinus L.)
(Anacardiaceae, octovke) navadni ruj,
kra{ki ruj, ruj; Mediteran
nem. Perückenstrauch, Färbersumach, angl.
young fustic, fr. fustet; it. scotano; {p. fustete
barvilni deli: listi in ~rnjava
barvila: fisetin, fustin, sulfuretin
barvni odtenki: na volni s pred~im‘enjem z
galunom in vinskim kamnom oran‘norumen
do rjavooran‘en; na kositrovi ~im‘i oran‘en in
na kromovi rjav.
Artocarpus heterophyllus Lam. in A. spp.
(Moraceae, murvovke) kruhovec; Indija, Sri
Lanka, Gvajana, Brazilija
nem. Jackfruchtbaum, Ostindischer
Brotfruchtbaum, Djakbaum; angl. Jack-fruit
plant; fr. jacquier,; it. artocarpo, {p. jaca
barvilni deli: les
barvila: morin, norartokarpetin, artokarpezin,
cikloartokarpezin in druga
barvni odtenki: na volni in svili s
pred~im‘anjem z galunom zlatorjav
Chlorophora tinctoria (L) Gaud. (Madura
tinctoria Don, Broussonetia tinctoria Spreng.,
Monis tinctoria L) (Moraceae, murvovke)
barvilna murva; Centralna Amerika, Antili,
tropska Ju‘na Amerika
nem. Färbermaulbeerbaum, angl. old fustic; fr.
mDrier des teinturiers; it. legno giallo; {p. moral
fustete
barvilni deli: ~rnjava
barvila: morin, maklurin, kampferol
barvni odtenki: na galunovi ~im‘i zlatorumen
do rjavkastorumen; na kositrovi ~im‘i rumen;
na kromirani ~im`i olivnorumen; z bakrovim
sulfatom kot ~im‘o oliven in z ‘elezovim II
sulfatom temno oliven do ~rnorjav
Maclura pomifera (Raf.) Schneid. (Moraceae, murvovke) maklura; Teksas, Oklahoma, Luizijana, Missisippi, Pensilvanija barvilni deli: ~rnjava
Morus alba L. (Moraceae, murvovke) bela murva
domovina Indija in Centralna Azija, raz{irjena v
Mediteranu
nem. weisser Maulbeerbaum; angl. white
mulberry, fr. múrier blanc; it. gelso bianco, {p.
morera
barvilni deli rastline: les (~rnjava), skorja, listi
barvila v lesu: morin, dihidromorin,
dihidrokampferol, maklurin
barvni odtenki: na volni z galunovo ~im‘o
zlatorumen
Garcinia morella Desr. (Hypericaceae al
Guttiferae, kr~ni~evke) garcinija; Indija,
Tajska, Sri Lanka
Nem. Indischer Cambogebaum; angl. Indian
Camboge tree;
Barvilo: moreloflavon
B. ^rnjave z neoflavonoidnimi barvili “Topni” rde~i lesovi
Caesalpinia brasiliensis L.
(Caesalpiniaceae, ro‘i~evke) pravi
brazilski les; obala Brazilije (Identiteta
problemati~na)
nem. echtes Brasilienholz, Bahiarotholz; angl.
brazil wood, bahia wood; fr. bois du Brésil; it.
legno de Brasile; {p. brasileto
barvilni deli: ~rnjava
barvila: brazilin in tanin; vsebuje polovico manj
barvila kot C. crista!
barvni odtenki: kot pri Caesalpinia sappan
Caesalpinia crista L. pernambuk; sev.
Brazilija, Jamajka
Nem. Pernambukholz; angl. fernambuco wood;
fr. bois de pernambouc; it. legno di
pernambuco; {p. oalo de pernambuco
barvilni deli: ~rnjava
barvila: brazilin in tanin
barvni odtenki: kot pri Caesalpinia sappan
Caesalpinia echinata Lam. (C. vesicaria
Vell.) santa marta; sev. Kolumbija, Nikaragva
Nem. Santa Martaholz, Nicaraguaholz; angl.
peachwood; fr. bois de Sainte-Marthe, bois du
Nicaragua; it. legno di Santa Marta; {p. palo de
Santa Marta
barvilni deli: ~rnjava
barvila: brazilin in tanin
barvni odtenki: kot pri Caesalpinia sappan
Caesalpinia sappan L... sapanovina

raziskave in razvoj
indijsko-malajsko obmo~je
nem. Sappanholz, Ostindisches Rotholz,
Japanholz; angl. sappan wood; fr. bois de
sappan; it. verzino; {p. brazil
barvilni deli: ~rnjava
barvila: bazilin in tanin
barvni odtenki: napr. na volni z galunovo
~im‘o+vinskim kamnom rde~ do
modrikastorde~, s kositrovim(II) kloridom +
vinskim kamnom karminskorde~, s kalijevim
dikromatom bordojski do globoko
rde~evijoli~en in z bakrovo ~im‘o motno rde~;
Haematoxylon braziletto Karst. brazileto; Mehika, Sred. Amerika, Kolumbija, Venezuela, Gvajana, Jamajka, Bahami, Antili Nem. Brasiletteholz, Bahamarotholz, Nikaraguaholz, Jamaikarotholz, Hypernic; angl. braziletto wood, Brazil wood* ZDA; fr. braziletto; it. braziletto; {p. brasiletto, brazilette barvilni deli: ~rnjava barvila: brazilin, brazilein barvni odtenki: kot pri Caesalpinia sappan
Haematoxylon campechianum L. (Caesalpiniaceae, ro‘i~evke) modri les, kampe~e, kampe{ka pra‘iljka, vi{njeva pra‘iljka; Mehika, do sev. Ju‘ne Amerike, kultiviran na Jamajki, v Indiji in drugod Nem. Blauholzbaum, Blutbaum; qngl. Logwood-tree; fr. bois de Campéche; it. legno nero; {p. palo de Campeche barvilni deli: ~rnjava
barvila: hematoksilin, hematein, kvercetin barvni odtenki: npr. na volni z galunovo ~im‘o moder, s kositrovo vijoli~en, z bakrovo modro~rn in z ‘elezovo ~im‘o ~rn
“Netopni” rde~i lesovi
Adenanthera pavonina L. (Mimosaceae, mimozovke) koralni les, kondori, adenantera;
Indija, Burma, [ri Lanka; okrasno drevo
nem. Condoribaum, Indischer Korallenbaum, Coralwood, angl. coralwood; fr. coralwood; it. coralwood; {p. coralwood barvilni deli: ~rnjava barvila: dezoksisantalin
ek ne
barvni odtenki: na volni z galunovo ~im‘o ro‘norde~, s kositrovo ~im‘o karminskorde~
Baphia nitida Afzel. (Fabaceae ali
Papilionaceae, metuljnice) kam, bafija;
tropska Afrika, zlasti Sierra Leone, Liberija in
Kamerun
nem. dunkelrotes Camholz, Camholz,
Gabanholz, angl. camwood; fr. bois du cam; it.
camwood; {p. camwood
barvilni deli: ~rnjava
barvila: santalin A,B,C, santarubin, santal,
pterokarpin, makianin, bafiin
barvni odtenki: kot pri Pterocarpus santalinus
Pterocarpus angolensis D.C. (Santalaceae, lanikovke) muninga; tropska Afrika, Zimbabve, Angola, Ju‘na Afrika nem. Muninga, braunes Pad(a)uk; muninga, kiaat; fr. muninga; it. muninga, paduk africano; {p. muninga, coral de Angola barvilni deli: ~rnjava barvila: prunetin, muningin in druga
Pterocarpus erinaceus Poir. ambila; trop. Afrika
nem. Ambila; angl. ambila; fr. ambila; it. ambila;
{p. ambila
barvilni deli: ~rnjava
barvila: prunetin, muningin in druga
barvni odtenki: ni podatkov (Schweppe 1993)
Pterocarpus indicus Willd. ambojina, nara;;;
Burma, Indonezija, N. Gvineja, Moluki.
nem. Amboina, Amboine, Narra; angl. amboyna,
narra ZDA; fr. amboine, it. amboina; {p.
amboina, sándalo rojo índico
barvilni deli: ~rnjava
barvila: santalin A, B,C, prunetin, muningin,
homopterokarpin, makianin
barvni odtenki: kot pri Pterocarpus santalinus
Pterocarpus santalinus L. rde~i
sandalovec oz. rde~a sandalovina ;
jugovzhodna Indija, na [ri Lanki, Malaki,
Filipinih in Timorju delno kultivirana (prim.
Torelli 2001)
nem.rotes Sandelholz, rotes Kaliaturholz, rotes
Santelholz; angl. red sanders, red sandalwood;
fr. faux santal rouge, bois de Caliatour; it.
sandalo rosso; {p. sandalo rojo.
barvilni deli: ~rnjava
barvila: santalin A, B, C, santal, pterokarpin,
makianin (Maackianin)
barvni odtenki: s kositrovo ~im‘o makovo
rde~, z galunom rde~eoran‘en in z ‘elezovim
sulfatom temno vijoli~en
Pterocarpus soyauxii Taub. afri{ki paduk;;;
ekvatorialna Afrika (prim. Torelli 2001)
nem. Afrikanisches Padukholz; angl. african

padauk; fr. bois corail, n’gula, padauk d’Afrique;
it. padúk africano, corail; {p. coral africano, corail
barvilni deli: ~rnjava
barvila: santalin A, B, pterokarpin,
homopterokarpin, makianin (Maackianin)….189,
190, 191, 214, 215
barvni odtenki: kot pri Pterocarpus santalinus
Zgodovinski vidiki
Zanimivo je, da brazilski les ni dobil ime po Braziliji, temve~ obratno. [p. in port. braza pomeni “ognjeni `ar”. Brazilski les so -naj se sli{i {e kako nenavadno- stoletja pred odkritjem Amerike uva`ali iz jugovzhodne Azije. 1190 poro~a [panec Kimichi o barvilnih lesovih z imenom bresil, brazil ali brasil. V ~asu potovanj Marka Pola (1271-1295) je bil znan brazilski les z Jave. Kasneje je ime brasil spodri-nilo ime sappan, ki je nato postalo sestavni del latinskega imena za vzhod-noindijski rde~i les (Caesalpinia sap-pan). Ko je portugalski raziskovalec Cabral 1500 odkril vzhodno obale Ju`ne Amerike, je naletel na povsem podobna barvilna drevesa, kot je bil azijski brazil oz. sappan. V resnici je {lo za ve~ vrst iz rodu Caesalpinia. Izraz brazilski les potemtakem nima geografskega pomena in pomeni skupino rde~ih ali oran`norde~ih barvilnih lesov, ki vsebujejo barvilo brazilin.
Poraba brazilskega lesa iz Brazilije (!) je bila tako velika, da so ga 1623 proglasili za portugalski kraljevi monopol (Record in Hess 1949). Zdaj les uporabljajo le {e za violinske loke. Les, ki je primeren za to izjemno zahtevno uporabo, ozna~ujejo kot pernam-buk(o) (po istoimeni brazilski dr‘avi) za razliko od manj ble{~e~ega, manj intenzivno obarvanega lesa z manj pravilno rastjo in ni‘jo gostoto, ki ga imenujejo bahia (po brazilski dr‘avi Bahia). Pernambuk in bahia sta potemtakem predvsem ozna~bi za kvaliteto lesa z vidika primernosti oz. neprimernosti za izdelavo najkvalitetnej{ih
iJ2LeS 53(2001) 9
raziskave in razvoj
violinskih lokov in ne morda za raz-li~ni botani~ni vrsti Caesalpinia crispa (pernambuk) in C. brasiliensis (pravi brazilski les, imanovan tudi bahia / rde~i/ les; prim. preglednico). Prav mogo~e je, da obe kvaliteti prodobi-vajo iz obeh botani~nih vrst.
Uporabnost modrega lesa (Haema-toxylon campechianum) za barvanje so spoznali takoj ob zavzetju Jukatana. Barvilnih lastnosti ni bilo te‘ko opaziti. Tudi sam sem v jukatanski selvi mediani (nizek tropski gozd s “podalj-{animi suhimi periodami”) velikokrat opazil intenzivno obarvane lu‘e. Izkazalo se je, da se je barvilo izlu‘e-valo iz ~rnjave modrega lesa. Ker {e niso poznali uspe{ne ~im‘e, barvanje z modrim lesom sprva ni bilo uspe{no. Da bi za{~itili prebivalstvo pred slabo obarvanim tekstilom, je angle{ki parlament 1581 prepovedal barvanje z logwoodom in ga spet dovolil 1662, ko so z ~im‘anjem izbolj{ali kvaliteto barvanja. Tudi Francozi so sprva iz istega razloga prepovedali uporabo modrega lesa. 1669 je sprejel minister Colbert odlok, da smejo modri les uporabljati le “slabi barvarji”, “dobri barvarji” pa ne. Modri les je igral pomembno vlogo v zgodnji zgodovini Belizeja (prej Britanski Honduras). Odtod so angle{ki “privaterji” (angl. privateers) napadali {panske ladje. S tovori modrega lesa sprva niso vedeli kaj po~eti, dokler kapitan James zaplenjene ladje z modrim lesom ni odpeljal v London. Bil je prijetno presene~en, ko je tovor lahko prodal po izjemno visoki ceni. @al so del tovora pokurili med vo‘njo! Prepozno so nevedni ugotovili, da jih je tona kurjave stala kar 100 funtov, takrat neznanska vsota! Ropanje {panskih ladij se je zelo razmahnilo, dokler jih {panska armada ni za~ela na~rtno {~ititi. Odtlej se je privaterjem bolj spla~alo, da so modri les roparsko nabirali kar sami, zlasti ob jukatanski obali (Campeche).
To so bili znameniti pirati, kot na primer Blauvelt (ime!), Coxon in Searle (Rogozinski 1997). Sredi 18. stol. se je Francozu Gorosu de Gentillyju kon~no posre~ilo fiksirati barvilo na volno z kositrovo ~im‘o. Odtenek imenovan “Prune de Monsieur” je bila okoli leta 1760 modra barva v Franciji. Hematoksilin, levkospojino he-mateina, je prvi izoliral Chevreul 1810 (Schaeffer 1937, Record in Hess 1949, Schweppe 1993).
Proti koncu 19. stol. so ugotovili, da vsebuje premogov katran, stranski produkt pri prodobivanju mestnega plina iz premoga, {tevilne koristne snovi. Iz premogovega katrana pridobivajo benzen, toluen, ksilen, naftalen. ^e v benzenu nadomestimo vodik z amino skupino –NH2 dobimo anilin. (Anilin dobimo s katalitsko redukcijo nitrobenzena). Beseda anilin prihaja iz port. anil “indigo”. Angle{ki kemik William Perkin (1838-1907) je poskusil iz anilina izdelati kinin. Namesto zdravila proti malariji je 1856 “pomotoma” izdelal prvo sintetsko barvilo “Perkinovo vijoli~no” (sleza-sto, angl. mauve, Perkin’s violet ali aniline purple) (Mayer R. 1993).
Epilog
Evforija udobne proizvodnje sintetskih kolorantov s {irokim sklenjenim diapazonom odtenkov prina{a tudi negotovost. Ne{kodljivost umetnih barvil ni (bila) vselej zanesljivo dokazana. Primera: Rde~e barvilo fuksin (magenta), vsebuje arzen. Uporabljali so ga za barvanje likerjev, sadnih sokov, d‘emov, sladoleda, rde~ega vina, volne in svile. Arzenove spojine niso le strupene, temve~ povzro~ajo tudi raka. Sintetskemu barvilu za barvanje margarine so tudi dokazali rakotvorno delovanje in so ga umaknili iz proizvodnje. Zdaj uporabljajo naravno barvilo iz orleana.
Vsekakor so drevesna barvila pomemben del biodiverzitete, ki smo jo dol‘ni ohranjati s sonaravnim traj-nostnim ve~namenskih gospodarjenjem z gozdovi. To je {e posebej te‘ka naloga v botani~no heterogenih tropskih gozdovih, od koder prihaja ve-~ina drevesnih barvil.
1.   Boh, B., Cvirn, T., Ferk, V. 2000. Barvila in naravna barvila. Tehni{ka zalo‘ba Slovenije, Ljubljana.
2.   Bona~, S. 1996. Papirni{ki terminolo{ki slovar. Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana.
3.   Cannon J., Cannon, M. 1988. Dye plants. Herbert Press, london & The Royal Botanic Gardens, Kew.
4.   Collins English dictionary and thesaurus 1995. Harper Collins Publishers
5.   DIN 55 943. Farbmittel; Begriffe. 1984.
6.   DIN 55 945. Beschichtungsstoffe. 1988.
7.    Drosdowski, G. 1989 (izd.) Duden – Etymologie (2. Izd.). Dudenverlag, Manheim, Leipzig, Wien, Zürich...
8.   EN 971-1 1996. Paints and varnishes – Terms and definitions for coating materials (angl. verzija. Europäisches Komitee für Normung.
9.   Hess, D. 1991. Pflanzenphysiologie. Eugen Ulmer, Stuttgart.
10. Higuchi, T., Shimada, M. Nakatsubo, F., Yamasaki, T. 1973. Biochemical aspects of ligni-fication and heartwood formation. IUFRO Meet, 1973.z
11.  Hillis, W.E. 1987. Heartwood and tree exudates. Springer, Berlin itd.
12. Hoad, T.F. 1996. Concise dictionary of english etimology. Oxford University Press, Oxford, New York.
13. Kirbi, J. 1998. Lake. V: Turner, J. (izd.) The dictionary of art. Grove
14. Mayer, R. 1991. Collins Dictionary of art terms and techniques. Harper Collins Publishers, Glasgow.
15. Meyer, U. 1997. Farbstoffe aus der Natur. Verlag Die Werkstatt, Göttingen & AOL-Verlag, Lichtenau.
16. Puth, M. 1962. Die Farbhölzer, ihre Inhaltsstoffe und deren Verwendung. 1. Beschreibung der wichtigsten Farbhölzer. 2. Holzfarbstoffe und ihre Anwendungsgebiete. Holz-Zentralblatt 88 (43):743-4 in (45):787-8.
17.  Rogozinski, J. 1997. The Worsworth Dictionary of pirates.Wordsworth Reference.
18. Skeat, W.W. 1993. The concise dictionary of english etymology. Wordsworth Reference.
19. Swain, T. 1964. Predavanje: Naturally occuring phenolic compounds. Royal College of Advanced Technology, Salford.
20. Schaeffer, G. 1939. Der Blauholzhandel. Ciba. Rundschau 10:336-9.
21. Schweppe, H. 1993. Handbuch der Naturfarbstoffe. ECOMED, Landsberg.
22. Sponsel; K, Wallenfang, W.O., Waldau, I. 1992. Lexikon der Anstrich-Technik, 1.del. Georg D.W. Callwey, München.
23. Torelli, N. 1998. Les, po katerem je Brazilija dobila svoje ime. Les 50 (3):55-6.
24. Torelli, N. 2000, Garcinia – drevesni rod, ki je botroval poimenovanju Kambod`e, Les 52 (9): 290
25.  Torelli, N. 2001, Sandalovina – terminologija, etimologija, lastnosti in raba, Les 53 (6): 192-195
26. Whiting, M.C. 1998. Dye. V: Turner, J. (izd.) The dictionary of art. Grove
27. Ziegler, H. 1968. Biologische Aspekte der Kernholzbildung. Holz Roh- u. Werkstoff 26(2):61-68.
ijaLes 53(2001) 9