Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— Up Spediz. in abb. post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-II. - tel. 62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-39 Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L' 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 Leto VI. - Štev. 26 Trst - Gorica 27. junija 1952 Izhaja vsak petek Preplah Citanje krajevnih iredentističnih glasil od dne, ko je avstrijski zu-nanji minister Gruber najavil svoj obisk v Jugoslaviji, je res zabavni stvar, ki odkriva vso šepavo logii ■ko in vetrnjaštvo nekaterih trza-/ škili pisunov. Vendar se skozi t;st baš preko Rima! Teda na koncu koncev to ni bilo tisto, zaradi česar se je del italijanske javnosti vznemiril. Strah, da ne bi pri teh razgovorih prišlo na dnevni red tudi tržaško vprašanje in da ne bi tako Avstrija kakor Jugoslavija ugotovili, da imata med ostalim tudi skupni interes, ohraniti Svobodno tržaško ozemlje, je bil tisti, ki je pognal zagovornir kom priključitve našega mesta k Italiji kri v glavo. Vsaj v podzavesti namreč niso spregledali, da je glavni formalni razlog, da Sovjetska zveza zavlačuje sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo, prav tržaško vprašanje. In ta Avstrija 'oi se morda le znala naveličati^ neprijetnega čakanja in bi se požvižgala na italijanske interese v Trstu, zaradi katerih mora v lastni hiši še vedno trpeti tako neprijetnega gosta, kakor so Sovjeti. Jut ^oslavija pa bi tudi pridobila, če bi se z izpraznitvijo Avstrije neke-liko skrajšal tisti delež njenih meja, s katerim meji na kominformi-stične države. Ne pozabimo, da tj v tem primeru sovjetske čete morale zapustiti tudi Madžarsko in Romunijo. To pa niso majhne stvari! Na tem bi se znala zainteresirati tudi kaka druga in večja sila kakor sta Jugoslavija in Avstriji Kaj bi bilo, če bi se kaj takega zpo/ dilo, in če bi prav navedeni dve državi s svojim postopkom izzvali tako izpremembo zahodnega zadr-ianja? Potem bi se vendar podrl* \ vsa tista v Londonu postavljena nesrečna papirnata stavba! Doživela bi isto usodo kakor marčne] izjava.... Nikjer ni namreč rečeno, da so v tem smislu v teku koraki in po, stopki, toda tako stoje stvari in tem nihče ne more nič izprememti. Tudi grobarji samostojnosti našega mesta se tega dobro zavedajo in zato jih vznemiri najlažja sapica ■ Toda gospod Gruber je pameten možakar in pred svojim odhodom z Dunaja je izjavil, da tržaško vprašanje ni na dnevnem redu njegovih razgovorov z jugoslovanskimi državniki, ker je to jugoslo-vamsko - italijansko/ vprašanje. Ta izjava je delovala kot pravi čudež Prejšnjim sumničenjem je sledu val hvalnic, ki so preplavila vsa iredentistična trobila. »Tako je prav! Tako se dela! Dobro jim je vovedal!« Taki in še drugi vzkliki so neprikrito odmevali iz vrste u-vodnikov in člankov. Kar je bilo včeraj črno, je postalo belo; volk se je spremenil v jagnje. Tako je potem ostalo vse, dokler gospod Gruber ni dospel v Beograd in dokler se v s sumom in bojaznijo napolnjenih glavah ni zopet pojavil strah, in zopet se je zlila gnojnica! Na avstrijsko politiko in predstavnike so bili vrženi očitki starega avstrijakantstva, izkopali so celo Rainerja, kateremu očitajo, da je v Kustenlandu delal za Avstrijo in ne za Hitlerja, ugotavljajo, da pri Avstrijcih še vedno niso zamrli stari spomini na Trst itd. Gruber se je namreč v tistem trenutku pravkar odpravljal iz Beograda na Brionske otoke na razgovor s Titom. Domneva, da morda le plete ■nekaj pomembnega, je zopet izzvala potrebo po velikih besedah. Tako je bil ubogi Gruber brez svoje krivde v dobrem tednu dvakrat zmerjan in enkrat hvaljen. Kaj se je zgodilo potem, ko je na Brionih spet poudaril, da je tržaško vprašanje italijansko - jugoslo-i vanska stvar, na kateri Avstrija ni direktno interesirana, a želi, da bi bilo urejeno, ter je to besedico »direktno« še podčrtal, to pa vidite prav te dni v italijanskih listih. Naši prizadeti italijanski someščani so tudi v obravnavanju teh najnovejših stikov med Avstrijo in Jugoslavijo ostali zvesti svoji tradiciji: vse gledajo le skozi lastna Prua seja tržaškega mestnega sueta Iredentisti so spet začeli z gaženjem slovenskih narodnostnih in jezikovnih pravic - Odločen nastop zastopnika Slovenske narodne liste, dr. Josipa Agneletta, v obrambo slovenskih pravic Začetek poslovanja novega tržaškega občinskega sveta ne obe;a nič dobrega. Vajeni smo strupenih izlivov tukajšnjega novofašistične-ga iredentizma, vendar nismo pričakovali tolikšnega izbruha narodnostnega besa in plemenskega sovraštva proti nam Slovencem!! Seja, ki je bila 25. junija zvečer, je potekala v napetem ozračju že od vsega začetka. Komunistična svetovalka Marina Bernetič je takoj zahtevala, naj, prizna občinski svet slovenskim svetovalcem pravico, da se na njegovih zasedanjih poslužujejo svojega materinega jezika. Zato je v imenu svoje skupine predložila zahtevo, 'naj ZVU prekliče veljavnost Ukaza 183, ki te slovenske pravice v tržaški in miljski občini ne priznava. Poleg tega je predlagala, naj imenuje občinski svet slovenskega tolmača in stenografa, ki naj bi tolmačil oziroma beležil izjave slovenskih svetovalcev. Nato je dobil besedo zastopnik Slovenske narodne liste, dr. Josip Agneletto, ki je spregovoril v slovenščini: »Kot zastopnik demokratskih Slovencev v tržaškem mestnem svetu smatram za svojo dolžnost, da naj-strože obsodim strupa polno gonjo gotovih- italijanskih šovinistov in. iredentističnega časopisja tega O-zemlja, ki širi sovraštvo in mržnjo med italijanskim prebivalstvom proti slovenskemu narodu in njegovemu jeziku.« Zaradi hrupa, ki je nastal v klopeh večine in ker mu je predsednik vzel ibesedo, dr. J. Agneletto ni mogel nadaljevati govora v slovenščini. Izjavil je nato v italijanščini: »Najodločneje protestiram proti nasilju večine, ki mi je preprečila govoriti v slovenskem jeziku, ki je jezik slovenskih volivcev, kateri, so me poslali v ta mestni svet. U-pognem se sili, toda zahtevam, da se ta moj protest vnese v zapisnik današnje ,seje. Prav ona večina, ki je med volilno borbo občutila potrebo, da se posiuži slovenščine pri radijski volilni propagandi, namenjeni slovenskim volivcem, ki naj bi volili za italijanske stranke, danes v mestnem svetu ne dovoli Slovencem, da bi govorili v slovenščini!« Nato je prišlo do debate o Slovencih in njihovem jeziku. Vidali je podprl predlog Bernetičeve o potrebi slovenskega tolmača in stenografa. Republikanec Furlani, liberalec Colotti, socialist Paladin, socialistinja Gruber-Benko in ne-nijevski socialist Tainer so vsi nastopili proti slovenskim jezikovnim pravicam. Furlani je celo izjavil, da se 47-milijonski italijanski narod ne boji 1 in pol milijona Slovencev. Dodal je, da so Italijani na tem Ozemlju v nevarnosti, zaradi česar se morajo boriti za vsak glas. Obljubil pa je, da bomo uživali Slovenci vse pravice, ko pride Italija spet v Trst.... Dr. J. Agneletto je takoj odgovoril na Furlanijeve nesramnosti. Pribil je, da je Furlanijeva izjava najbolj očiten dokaz, da hoče 47-milijonski italijanski narod, ki ni-ma razloga, da ibi se bal Slovencev, za vsako ceno zatreti. Slovence in njihov jezik na Tržaškem. »Mi i-mamo dovolj obljub in jim ne verujemo več! Fašizem je s svojimi zakoni prepovedal slovenski jezik in Vi, ki hočete biti demokrati, danes te zakone odobravate in ;ja njihovi podlagi Slovence zatirate proti vsem načelom demokracije!« Nato je dr. J. Agneletto prečita) naslednjo resolucijo: mokrščan Gregoretti, ki je predlagal, naj preide občinski svet na dnevni red brez razpravljanja in glasovanja o zahtevi slovenskih svetovalcev po priznanju slovenščine kot razpravnega jezika, ?eš da je ZVU z znanim Ukazom 183 priznala značaj uradnega jezika samo italijanščini. Primerno mu je odgovoril svetovalec Fronte neodvisnosti, Giam-piceoli, ki se je med drugim pridružil uvodoma omenjenemu predlogu Marine Bernetič. Pri glasovanju o Gregorettijevem predlogu je glasovalo proti sedem indipendentističnih svetovalcev in RESOLUCIJA ob6. sveta SNL dr. Agneletta »Kot predstavnik demokratičnih Slovencev v tržaškem občinskem svetu smatram za svojo dolžnost, da javno obsodim zločinsko in za-strupljevalno delo določenih italijanskih šovinističnih krogov in iredentističnega tiska tega Ozemlja ob podpori časopisja italijanske :e-publike. Ta tisk neti — zlasti v zadnjih dveh letih — med italijanskim prebivalstvom narodno nestrpnost in sovraštvo do slovanskega, posebno slovenskega domačega prebivalstva in njegovega jezika, zgolj zato, ker Slovenci nočemo odpasti od svojega naroda in ker hočemo ostati Slovenci, kot vi hočete ostati Italijani. To sovraštvo umetno pospešujejo tudi v javnih, državnih in občinskih uradih, v katerih je dejansko onemogočena zaposlitev državljanov slovanske narodnosti zaradi narodne in naravnost plemenske diskriminacije. Ne dela nobene časti italijanskemu narodu krik, ki ga je krajevni šovinistični tisk dvignil proti slovenskemu napisu na dvojezični spominski plošči v počastitev spomina padlih članov civilne policije, med katerimi so tudi žrtve slovenske narodnosti. S tem da dobijo Slovenci pravico do^ kulturnega, narodnega in družabnega razvoja, ki pritiče omikanemu narodu na narodnostno mešanem ozemlju, kot je Trst, se ne odvzema Italijanom nobena njihova pravica. Odrekanje Slovencem pravice, da svobodno uporabljajo svoj jezik in da branijo svojo narodnost pred sistematično in premišljeno italijanizacijo, pomeni kršitev določb Organizacije združenih narodov proti rodomoru, ki so jih sprejele vse omikane države na svetu. Pozivam zato občinski svet in vse Italijane dobre volje, naj prenehajo z gonjo sovraštva in diskriminacije proti slovanskemu, posebno slovenskemu prebivalstvu in njegovemu jeziku, kajti narodnostno sovraštvo je le plod največje sebičnosti, zavisti, strahu in manjvrednostnega čuta, ki pri Italijanih tega ozemlja ne bi smeli obstojati. 'Zaradi tega predlagam, naj občinski svet sprejme naslednjo RESOLUCIJO: Tržaški občinski svet obsoja propagando sovraštva in plemenske diskriminacije, ki se že nekaj časa izvaja na tem Ozemlju, in vabi italijansko in slovensko prebivalstvo, naj sodelujeta v miru, strpnosti in medsebojnem spoštovanju v korist pomiritve duhov in zbližan ja med italijanskim in .jugoslovanskimi narodi.« V Trstu dne 25. junija 1952. Nov hrup je nastal v dvorani, ko je začel govoriti v slovenščini zastopnik Slovansko - italijanske ljudske fronte, dr. Josip Dekleva, ki je zato moral svoj govor nadaljevati v italijanščini. Dr. J. Dekleva je protestiral proti gaženju slovenskih narodnostnih in jezikovnih pravic ter v bistvu podprl glede tega prejšnje izjave dr. J. Agneletta. Prijavil se je potem k besedi do- Sulca in naS turizem Italijani se zavedajo, da ne mo-| rejo zagotoviti Trstu one bodočnosti na morju, ki mu kot edini izhodiščni luki za Srednjo Evropo pripada. Prav zaradi tega kvasijo gospodarske modrosti o krepitvi tržaške življenjske sile s pomočjo dviga in-, dustrijske dejavnosti in turističnega prometa na Tržaškem. O njihovi industrijski dejavnosti smo že večkrat govorili. Zato si sedaj oglejmo samo nekaj strani očala in merijo po trenutni koristi. Toda kako so njihovi pogledi kratkovidni in kako se sami zavedajo, da stoje na šepavih nogah, nam pa najbolje kaže prav ta neorientirn-nost in zmeda, ki so jo pokazali ob priliki Gruberjevega obiska v Beogradu. Nam mora biti to le nov dokaz, kako je naša pot ohranitve samostojnega Svobodnega ozemlja pravilna, neizogibna in kako bo njena železna logika končno premagala tudi tiste, ki se je posebno danes, vkljub vsej londonski konferenci in raznim izjavam, boje, še bolj kakor pa prej. * * * njihovih prizadevanj za dvig turističnega prometa. Namesto da bi voditelji tržaške Ustanove za pospeševanje turizma pritegnili k sodelovanju tuje turistične ustanove, so si delo zamislili prav narobe, ker budno pazijo, da ne bi nobena tuja turistična ustanova pomagala k dejanskemu dvi-j gu našega turističnega prometa. V mislih imamo primer švicarske turistične agencije Adria, ki je pred kratkim najavila ustanovitev svoje tržaške podružnice. Zakaj so ob tej priliki zagnali naši »turistični« strokovnjaki lak vik in krik, ki ga je oznanil tržaški javnosti kričavi iredentistični list Giornale di Trieste? Na to vprašanje pričakujemo u-temeljenega odgovora, če je res voditeljem naše Ustanove za dvig turizma »turistično« prizadevanje v korist splošnega tržaškega gospodarskega dviga izključno merb lo za njihovo odgovorno javno delo in ne zgolj dobrodošla krinka za načrtno dušenje življenjske sile našega ozemlja. Vsaj pri turizmu ne bi smeli u-ganjati svoje odvratne iredentistične politike! šest komunistov. Indipendentist Tolloy se je glasovanja vzdržal. Prav tako nenijevski socialist Tainer. V imenu štirih opozicijskih skupin je prečital obč. svetovalec Fronte neodvisnosti dr. K. Belihar sledeči predlog resolucije: »Skupine svetovalcev Fronte za neodvisnost, Tržaškega bloka, Slovenske narodne liste ter Slovansko-italijanske ljudske fronte predlagajo v odobritev tržaškemu občinskemu svetu naslednjo resolucijo: Tržaški občinski svet kot zastopnik prebivalstva tržaške občine se obrača na ZVU ter navaja naslednje: 1) Sedanji volilni zakon, ki je dal volilno pravico v upravnih volitvah leta 1952 vsem onim, ki so tu bivali do novembra 1950, je ■>-mogočil, da so se italijanske iredentistične stranke okoristile s približno 40.000 glasovi oseb, ki na podlagi mirovne pogodbe priloge VI., čl. 6 nimajo pravice do državljanstva na STO-ju. To dejstvo je jasno prispevalo k številčnemu u-spehu nekaterih struj, ki je izkrivil rezultate same. 2) Uvedba sistema povezave list ob občinskih volitvah maja 1952. v Trstu je popolnoma ponaredila sestavo občinskega sveta, ki je dobil tako obliko, katera absolutno ne ustreza volji tržaških volivcev. Pri tem bo dovolj, če omenimo, da .:c štiri povezane stranke dobile 40 sedežev s 83.397 glasovi, medtem ko so si morale ostale stranke s kar 92.437 glasovi razdeliti med seboj ostalih 20 sedežev. To pomeni, da je ona skupina, ki se zdi po sestavu občinskega sveta manjšini, po glasovih tržaškega prebivalstva dejanska večina. 3) Zato občinski svet protestira proti sedanjemu volilnemu zakonu, ki teži k povratku k onim sistemom, ki so podobni starim volil- nim zakonom, o katerih se je zdelo, da so v demokratični vladavini izginili, kakor je bilo recimo glasovanje po censusu itd. Zato zahteva od ZVU obnovitev volilnega zakona s proporcionalnim dodeljevanjem mandatov ter uveljavljanj« omejitev, ki jih določa mirovna pogodba z Italijo glede podeljevan a volilne pravice (rezidenca 10 junija 1940).« Za dr. K. Belihar jem je vložil d1' Josip Agneletto novo izjavo pra,’ tako v imenu vseh indipendenti-stov, toda brez Slovansko-italijan-ske ljudske fronte. »To izjavo so podpisali občinski svetovalci Fronte za neodvisnost. Tržaškega bloka ter Slovenske demokratske zveze, Slovenske krščansko socialne zveze in Skupine neodvisnih Slovencev (Slovenska narodna lista) na prvi seji novoizvoljenega tržašega občinskega sveta dne 25. junija 1952. V trenutku ko italijanska vlada in iredentistični krogi v Trstu napenjajo vse sile, da bi .odpravili STO, kot predstavniki tržaških in-dipendentističnih strank UGOTAVLJAMO, da je kljub krivičnemu voliln>-mu zakonu, ki je v nasprotju n« samo z določbami mirovne pogodbe z Italijo, marveč tudi z najosnovnejšimi demokratskimi načeli, in kljub vključitvi v volilne sezname tisočev oseb, ki niso imele'pogojev za volilno pravico, celo tikih, ki že mnogo let niso več stalno bivale v Trstu in ki so pridobile stalno bivališče v drugih državah in občinah, na samem angloameriškem področju je bilo oddanih za ohranitev iri udejstvitev STO-ja 77.529 glasov proti 69.136 glasovom iz leta 1949. Ce bi tem 77.529 glasovom za STO, oddanih na angloameriškem področju, dodali še glasove v korist STO-ja prebivalstva področja B, lahko rečemo, da bi danes bil i absolutna večina prebivalstva STO-ja za spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo. SPOROČAMO svetovni javnosti, da je število tržaškega prebivalstva, ki je proti izročitvi STO-ja Italiji, v stalnem porastu, kljub sklepom Londonske konference ter ustrahovanju in pritisku rimske vlade in krajevnih iredentističnih oblastev. ZAVEDAJOČ SE, da je ustanovitev STO-ja posledica kompromisa med velikimi silami, in da je vse Svobodno tržaško •>-zemlje zgodovinsko, zemljepisno in gospodarsko j?ovezano s svojim za-' ledjem, PREDLAGAMO IN ZAHTEVAMO kot predstavniki uvodoma navedenih političnih indipendentističnih strank, v interesu mirnega in koristnega sožitja prebivalcev slovenske in italijanske narodnosti, ki tu živijo že preko tisoč let, v interesu kulturnega, gospodarskega in družabnega napredka tegs prebivalstva, v interesu narodov in držav Srednje Evrope, ki nujno potrebujejo izhodišče na morje, in končno v interesu miru na tem skrajno občutljivem predelu Evrope, ki isll) Trst pripada, naj Združeni narodi, zlasti pa države podpisnice mirovne pogodbe z Italijo, in Varnostni svet Organizacije združenih narodov spoštujejo mirovno pogodbo in v celoti izvedejo določbe, ki zadevajo Svobodno tržaško ozemlje.« V Trstu dne 25. junija 1952. Zastopnik SILF, dr. J. Dekleva, je nato dejal, da se pridružuje gornji izjavi z dodatkom sledeče izjave: »Slovansko - italijanska ljudska fronta je za resnično ustvaritev Svobodnega tržaškega ozemlja v smislu in okviru mirovne pogodbe z Italijo s potrebnimi jamstvi, ki temu Ozemlju zagotovijo enakost in neodvisnost.« Nato je dr. J. Dekleva prečital še posebno izjavo o sklepih londonske konference. (.»Podpisani občinski svetovalci, zastopniki Fronte za neodvisnost, Slo- vansko-italijanske ljudske fronte, Tržaškega bloka in Slovenske narodne liste v tržaškem občinskem svetu, upoštevajoč sklepe Londonske konference, po katerih naj bi bil 15. julij 1.1. skrajni rok za izvedbo sporazumov, sprejetih na •> menjeni konferenci, UGOTAVLJAJO, 1) da so sklepi Londonske konference (ki so bili doseženi na u-meten način na podlagi neutemeljenih aii pretiranih vesti ter s pritiskom in posegom rimske vlade iz volilnih špekulativnih namenov) v nasprotju s koristmi in stremljenju tržaškega prebivalstva; 2) da so podatki upravnih volitev z dne 25. maja 1.1. odvzeli vsako diplomatsko, politično in moralno utemeljenost sklepom Londonske konference; 3) da je s svojim glasom z dne 25. maja 1.1. prebivalstvo tega področja, ki se je dolgo vrsto let borilo za svojo osvoboditev, potrdilo svojo voljo, da hoče živeti svobodno in samostojno, in hkratu odklonilo načrt, po katerem naj bi področje A STO-ja izročili funkcionarjem italijanske republike; in 4) da bi izvršitev Londonskin sklepov kršila duh in besedilo mirovne pogodbe z Italijo, ki ne dovoljuje italijanski državi nobene pravice na tem področju. Upoštevajoč vse to, podpisani občinski svetovalci ZAHTEVAJO, 1) da se odloži, izvršitev sklepo/ Londonske konference; 2) da se spet preučijo v duhu mirovne pogodbe z Italijo gospodarski in finančni sporazumi, sklenjeni med Zavezniško vojaško u-pravo in italijansko vlado dne S. marca oziroma 18. aprila 1948, in naslednji, s čimer bi odstranili politično in finančno poseganje italijanske vlade v javno življenje tega področja, in 3) da se namesto tega poveri, ti -prava angloameriškega področja STO-ja predstavnikom krajevn h slovenskih in italijanskih političnih strank, ki so bile doslej izključena od upravljanja tega področja.« V Trstu dne 25. junija 1952. Pri glasovanju za izvolitev župana je bil s 39 glasovi spet izvoljen demokrščan inž. G. Bartoli, V občinski odbor so pa bili izvoljeni prav tako samo z 39 glasovi od skupnih 60: ing. Raimondo Visintin (DC), dr. Doro Rinaldini (DC), dr. Paolo Venier (DC), prof. Giuseppe Dulci (PSVG), prof. Edoardo Curn-bat (PRI), dr. Piero Bonetti (PSVG), odv. Bruno Forti (PLI), medtem ko je bil prof. Narciso Sciolis (DC) izvoljen z 38 glasovi. Za namestnike so bili izvoljeni: prof. Vittorio Furlani (PRI), prof. Cesare Zacchi (DC) in Giusto Car-ra (DC). V nastopnem govoru je novi župan razvil svoj delovni načrt, ki pa je bil en sam izliv iredentističnega šovinističnega razpoloženja. Protest Sovjetov glede STO Sovjetska zveza je dne 24. junija protestirala pri britanski in ameriški vladi zaradi zadnjih londonskih sklepov o Trstu v zvezi s pritegnitvijo italijanskih funkcionarjev k civilni upravi področja A Svobodnega tržakega ozemlja. Palotan prefekt e Italiji 1 Italijanska vlada je baje ponudila tržaškemu področnemu predsedniku dr. Ginu Palutanu mesto prefekta v Latini pri Rimu. Istočasno sporočajo, da je dosedanji načelnik italijanskega gospodarskega odposlanstva v Trstu, grof Renzo di Carrobio, odpoklican in imenovan za veleposlanika v San Salvadorju. Britanska mornarica v Trstu Od petka 27. junija do 17. julija 1952 bodo na obisku v Trstu edini-ce britanskega sredozemskega bro-dovja. V petek, dne 27. junija, dospe pet ladij, v nedeljo 29. t. m. pa vojna ledja Surprise, na kateri vihra zastava vrhovnega poveljnika sredozemskega brodovja admirala grofa Mountbatten of Burma. Stran 2. DEMOKRACIJA Leto VI. - Stev. 26 VE S T I z GORIŠKEGA Resnica u oči bode! v zadevi opcije] »incident" ob prihodu a. Mmm V petek zvečer 20. t. m. je go riški občinski svet nadaljeval' svojo sejo na goriškem gradu in pregledal ter sprejel prvi del proračuna za tekoče ieto 1952. to je dohodke. Tudi na tej seji je prišlo do prerekanja, ker so vsi večinski italijanski svetovalci divjali proti našemu svetovalcu g. Bratužu in mu •vzeli besedo, da ni mogel nadaljevati svoja izvajanja. So pač zgrajeni demokrati, vrh tega pa se i-menujeo kristjane itd.... Proti g. Bratužu so slabo raz po ,toženi, ker govori vedno resnico in stvarno kritizi-ra pristransko '.er nepravilno upravljanje občine in diskriminacijsko ravnanje do slovenskega prebivalstva občine! Resnica seveda v oči bode! Zato tudi skušajo omalovaževati nastop in zahteve g. Bratuža ter zlohotno trdijo, da je v Standrežu nekdo r.t-kel županu, da ga g. Bratuž ne zastopa. To je sicer mogoče, ker se povsod najdejo priliznjenci, ki gledajo bolj na svojo korist kot pa na splošno. Sicer pa je na drugi strini res, da bi lahko g. Bratuž navedel sto in sto Občinarjev, ki so prav tako pripravljeni izjaviti, da jih župan Bernardis in njegovi pomočniki ne zastopajo!... Kar se pa kritike tiče, naj oms-»imo, da je pred kratkim sam ita; lijanski svetovalec Vodice (bivši Vodicer) javno napisal, da potroši občinski odbor za vzdrževanje mestnih vrtov 12 milijonov lir na leto in niti vinarja za goriško obrtništvo! Vodiceju so tedaj očitali le to: naj ne pere umazanih cunj v javnosti in naj raje iznese tako 'katlantično« razpoloženje se je še >posebno razbohotilo te dni ob obisku generala Ridgwaya. Le škoda, da so ti »atlantski« vetrovi bili samo simbolični, medtem ko je v resnici pritiskala in dušila prava afriška soparica, tako da so se marsikateremu majhnemu »atlantiku« celo možgani izpuhteli. Zgodilo se je to še prav posebno onemu časnikarju »atlantskega« Giornale di Trieste, ki je v svojem članku »L’incont.ro del nuovo co-mandante con i diecimila soldati atlantici« usmeril svoj »atlantski« kanon, ne na oddaljeno Sovjetijo, temveč na bližnjo, polatlantsko Jugoslavijo. Ridgway se je prav gotovo ustrašil in presenetil, ko' mu je neki »atlantski« general orisal krivične »atlantske« meje in rekel: »T no-stri avversari sono sui monti, noj siamo in pianura.« (Menda je mislil »in paura«!) Omenjeni časni- IZ SLOVENITE Na GIMNAZIJI-LICEJU so izdelali IV. razr. gimn.: Beltram Lilijana, BRATINA LEA (odličnjakinja). Colja Josip, Paulin Kazimira, Rijavec Marija, Stigari Boris. Dijaki V. razr. gimn. polagajo sedaj sprejemni izpit v I. razr. liceja; izid tega izpita bo objavljen v prihodnji številki. I. razr. liceja: Blažič Oskar, Bratuž" Andrej, Bregant Dimitrij, fir-raco Franko. II. razr. liceja: Bregant Marjan, Cupin Konštantin. Dijaki 'III. razr. liceja bodo v prvi polovici julija polagali maturo: izid bo objavljen po končanem izv pitu. Na UČITELJIŠČU so izdelali I. razr.: Bednarik Amalija, Del-pin Gabrijela, Logar Alojzija, Pe-troni Lavra. Polh Majda, Rojic Vanda, Štrukelj Franka. U. razr.: Boneta Ivanka, Calli-garis Antonija, FERLETIC MARIJA (odličnjakinja), Grauner Elda, Makuc Herminija, Mozetič Milena, Petejan Majda, Hvala Matija, Tomšič Vanda, Vižintin Ana. III. razr.: Bednarik Teodora, Be-nedetti Filibert, Gomišček Marija, Jalen Majda, Jelen Jožef, Lakovič Vekoslava, Novi Lucija, Visintin Ana, Vončina Sonja. Dijaki IV. razr. bodo v prvi polovici julija polagali maturo; izid bo objavljen po končanih izpitih. Na N1ZJI SREDNJI SOLI so izdelali |. razr.: Cernic Dušan, C E R N O VILJEM (odličnjak), Culetto Julijan, Komel Franko, Leban Sergij, Muženič Fidelij, Paulin Ivan, Sirca Franko, Sussi Emidij, Tul Idle, Visintin Emil; Berlot Silva, Ferle-tič Flavija, Frandolič, Adorina, Gravner Ida. Marušič Elda, Miku-lus Koštanca, Pacor Jožica, Paolet-tl Zlatka, Saksida Lejla, Šuligoj Tatjana, Tomma3i Marija Mihaela. II. razr.: Bandi Danilo, BEDNARIK JOŠKO ( odličnjak ) . Brauč Renat, Bregant Marko, Breganti Anton, Cotič Virgil, Culetto Marjan, Erzetič Kornelij. Jarc Jo- žef, Makuc Mirko, Sfiligoj Lionello-Savo, Stigari Branko, Tomasino Roman; Brumat Irene, BUDIH-N A ANAMARIJA (odličnjakinja). Canciani Savina, Grudina Ivanki, Lavrenčič Ada, Lavrenčič Marija, Lavrenčič Milena, Levpušček Ana. Lutman Eda, Pacorini Marjeta, Peric Jožica, Rijavec Marija, Sobani Štefanija. Dijaki III. razr. polagajo sedaj nižji tečajni izpit; izid tega izpiia bo objavljen v prihodnji številki. Na STROKOVNI SOLI so izdelali I. razr.: Beltram Lucijan, Bensa Jožef, Devetta Miroslav, Dornik Klavdij, Durčik Božidar, Florenin Ivan, Frandoli Jožef, Grendene Albert, Humar Marij, Jarc Marij, Klavčič Leopold, Kodermaz Rikard, Pellegrini Roman, Peteani Marcel, Pipan Jožef, Skarabot Darij, Ta-baj Edvard, Tomažič Stanislav, Tomšič Venceslav, Vižintin Zlatko, Zorn Adolf, Zuri Amedej; Batistič Cirila, Braini Helena, Braini Mal-vina, Brisco Vojka, Castellan Pavel, Čebokli 'Italo, Cernetig Valentina, Černigoj Klavdija, Culetto Bruno, Del Medico Bruno, Ferligoi Marij, Gulin Venceslav, Petejan Marija, Pivec Silvana, Princi Zofija, Pusnar Karla, Rutar Ferucij. Specogna Humbert, Tomšič Marija, Turco Marija, Vizzutti, Anamarija, Žižmond Lilijana, Sussi Angela. II. razr.: Ambrosi Ivan, Bel£ Franko, Belligoi Ermete, Calvetto Ivan, Cernic Ciril, Devetak Ernest, Ferligoi Bruno, Frandolič Araald. Gergolet Ivan, Klanjščk Venceslav. Lavrenčič Karel, Ovidoni Lucijan. Rožič David, Tomšič Zdravko, Zavadlav Stanislav; Bassa Nada, Bo-schin Ana, Carrara Nada, Černigoj Germana, Cescutti Lucijana, Fajt Marcela, Grilj Grizelda, Jereb Sonja, Makuz Natalija, Marinig Pia. Maurič Vilma. Pelko Štefanija. Pulc Antonija, Sinicco Adalgisa, Terčič Hadrijana, Tommasi Ivana. Vidi Lidija, Zimic Doroteja. Dijaki III. razr. polagajo sedaj zaključni izpit; izid tega izpita bo objavljen v prihodnji številki. RAZNE OBSODBE Zaradi ponarejanja paprike je bil kmet Sime Vidakovič obsojen v Ljubljani na eno leto in šest mesecev zapora. Elektromonter Peter Savs, ki je kradel in prodajal električni material, je dobil dve leti zapora; njegov prijatelj Jamnik, ki je ukradel za preko 60.000 din raznega e-lektričnega materiala na račun Šavsa, je bil obsojen na lS mesecev. Delavec Anton Čuden iz Notranjih Goric je bil obsojen na eno leto zapora, ker je smrtno ranil »nevarnega pretepača« Janeza Veharja, katerega je pri nekem pretepu hotel razorožiti. Pred okrožnim sodiščem v Ljubljani so bili obsojeni v začetku junija Draškovič Anton in Jakop 1-sepp, ki sta ponarejala kmečke bone za 40.000 din vrednosti. Prvi jr, dobil 6 let in 6 mesecev, drugi pa 11 mesecev strogega zapora. Draškovič je bil tudi zapleten v ponarejanje blokov za menze skupno z Janezom Režonjo in Martinom Cesarjem in v ponarejanje 5 železniški objav za vožnjo s 75 odst. popustom. Vsi so visokošolci raznih fakultet. Obsojeni so bili razen omenjenih dveh na kazen od 6 do 18 mesecev strogega zapora. Okrajno sodišče v Tolminu ie obsodilo Ivanko Podgornik in Marijo Ogrič iz Zg. Tribuše na 5 mesecev zapora, plačilo sodnih stroškov in odškodnino lovski družbi v Zg. Tribuši, ker sta 16. februarja — ko so bili na Tolminskem znani snežni viharji — ob potoku Jalenk s koli pobili srno. LJUBLJANA V mestu so preimenovali dvajset ulic in trgov. Med najznačilnejšimi spremembami so: Kongresni trg je postal Trg revolucije; Ciril-Metodova ulica Ulica talcev; Frančiškanska ulica Nazorjeva ulica in Nunska ulica Veselova ulica. TIHOTAPSTVO V JUGOSLAVIJI Na Hrvatskem so zadnje čase odkrili močno tihotapsko družbo, ki je v manj kot enem letu vtihotapila v Jugoslavijo iz Nemčije, Avstrije, Italije in Trsta raznega blaga v vrednosti več kot sto milijonov dolarjev. Povečini gre za žepne ure, nalivna peresa, najlon nogavice, radioaparate in podobno blago, ki primanjkuje na jugoslovanskem trgu. To blago so prodajali za zlato, dolarje, diamante in druge vrednosti. Trije glavni tihotapci so Mate Madunič, Ivan Udl-Ijak in Stjepan Sertič. PRORAČUNI Zadnje čase so skoro vsi novoustanovljeni občinski odbori že obravnavali svoje proračune za tekoče leto. Zanimivo je, da predvidevajo povsod prav tolikšne dohodke kot Izdatke, tako da bo vsaka občina sama krila svoje stroške. Za me- Gorici kot tudi drugod preveč brez- stno občino Ljubljano je predvidenih nad 880 milijonov dinarjev dohodkov in prav toliko izdatkov. Proračun okrajnega ljudskega odbora v Novi Gotrici pa znaša okrog 255 milijonov din. Posebno visoki izdatki so predvideni za pospeševanje gradnje Nove Gorice, za šolstvo in zdravstvo. Občinski ljudski odbor Dutovlje je odobril proračun za 2 milijona 140 tisoč din dohodkov in izdatkov. Preko en milijon dve sto tisoč din znašajo stroški za državno upravo. Dohodke bodo črpali iz sledečih virov: kmečki davki 1,716.000 din (39 odst.); obrtniški davek 189.000 din: ostali poklici 12.000 din; zaostali davki' in davki na dediščine in darila 120.000 din. obzirno odpuščajo šibkejše delavj ce, zlasti ženske, in pri tem nič ne upoštevajo njihovega socialnega položaja. (Slov. poročevalec, junij 1952.) * * • Nova Gorica je dobila okrožni higienski zavod, katerega vodi dr. Mau-ušič. Ta zavod ima laboratorij za bakteriološke in serološke preiskave (v Rafutdvi vili). V Idriji, Tolminu, Postojni, Ilirski Bistrici in Sežani so pa manjše higienske postaje z laboratoriji za male kemične analize. NOVAČENJE Odslej bodo v Jugoslaviji mladeniči hodili na nabor ne več z 20., ampak z 19. letom. TRUBARJEV SPOMENIK V nedeljo 8. junija so v Raščici pri Velikih Laščah na Dolenjskem odkrili spomenik Primožu Trubarju. Svečanosti se je udeležil pro svetni minister Slovenije Boris Ziherl. VEC IZOBRAZBE Pri sprejemanju učencev v obrtne šole bodo letos zahtevali več izobrazbe. Razen pjir najpreprostejših poklicev, kot n. pr. dimnikarji, za katere zadostuje ljudska šola, bodo za vse druge poklice zahtevali šest razredov osnovne šole ali celo malo maturo. Po novih predpisih slovenske vlade bodo morali biti zaposleni v vseh gostinskih in turističnih podjetjih samo strokovno usposobljeni kadri. Ravnateljstvo srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani posreduje podjetjem kvalificirane uslužbence za upravna dela in delavce za tehnična dela v gostinstvu, kot so natakarji in kuharji. PREKLICI KRSTOV Slovenski časopisi v domovini stalno prinašajo preklice krstov s strani očetov novorojenčkov oziroma dojenčkov in tudi že bolj odraslih otrok. Ker vedno čitamo, da so vera ter vsi verski obredi in zakramenti v »socialistični« Jugoslaviji svobodni in nekai čisto zasebnega, se nam čudno zdi, zakaj se zadnje čase ti preklici tako sumljivo množijo, in zakaj so vsi državni in zadružni uslužbenci postavljeni pred alternativo ali iz službe ali pa iz Cerkve! NOVA GORICA V tovarni pohištva v Solkanu, v anhovski cementarni in elektrarni Doblar so si uslužbenci zagotovili zelo visoke tarifne plače. Ker je bilo razmerje med plačami delavcev in uslužbencev preveliko, so se delavci pritožili. Razni delavski kolektivi v Novi OBVEZNA ODDAJA Z vladnim odlokom je bila ". junija ukinjena obvezna oddaja pšenice, ječmena, ovsa, koruze in rži. V veljavi je ostala samo še obvezna oddaja volne. kar pravi, da Ridgway na to ni odgovoril. A nekateri hudobneži trdijo, da je Ridgway osuplo vprašal: »Kaj? Avversari »atlantici«? Tako blizu? Tega pa res nisem vedel!« Pa poslušajmo še nekaj strelov tega res »atlantskega« kalibra: Ridgway je baje rekel, da mu je inšpekcija deset tisočerih vojakov, ki jo je bil izvršil, napravila naj-, večji vtis in da so italijanski vojaki med najboljšimi na svetu. To so »atlantske« resnice, ki jih svet še ni slišal! Vročina je bila tisti popoldan res huda in zato ne smemo zamerili, da je naš »atlantski« časnikar opazil in zabeležil čuden oziroma ed> ni »incident«, ki se je dogodil ob priliki tako visokega obiska. Zgodilo se je ob cesti pri Mirnu. Ko so šli mimo avtomobili generala Ridgwaya in drugih »atlantskih« junakov, je neki graničar na drugi strani meje vsem skupaj »Spektakularno« obrnil hrbet! Generii Ridgway tega ni opazil. Hvala Bogu, ker njemu to dejanje gotovo ni bilo namenjeno. Opazili so pa vsi drugi »atlantici« in seveda uidi — razumeli. Mnenje časnikarja je, da se je v tistem usodnem trenutku izkazala ogromna razlika med to in ono stransko kulturo! »Roba da matti!« Toči Pretekli teden je zlasti po gori-ških Brdih razsajala nevihta s točo. Najbolj prizadeti kraji so v -n* količi Dolenj, kjer znaša škoda p> neuradnih podatkih okoli 9 milijonov lir. Največ škode je na vinogradih in žitu. Tudi v Sovodnjah ob Soči je toča napravila kmetom veliko škodo. BELA KRAJINA V vasi Brezova reber je pred dobrim mesecem vsako noč zgorelo kako poslopje. Domačini so se pri-j družili varnostnim organom in stražili poslopja, a kljub temu je po7 leg straže zagorelo. Končno so are-trali dva domačina, Toneta Oguii-na in Jožeta Pluta, ki sta bila med prostovoljnimi stražarji požara in zelo vneto gasila, ko je požar izbruhnil. Priznala sta »pod težo do kazov«, da sta onadva zažgala poslopja Severja, Pečevarja, Stepa na in Cesarja in da sta nameravala požgati še poslopje posestnika Go lobiča in Cesarjev hram. Poročevalec piše, da je v teku preiskava, ki bo ugotovila, kakšni razlogi so narekovali požige in od kod izvirajo navodila zasnovanih požigov. TOLMINSKO Kmetijska zadruga na Kneži preživlja krizo. Članov je malo, vsi imajo velikanski strah pred jamstvom. Ker je občinski urad precej daleč — pri Sv. Luciji on Soči — je vsak ponedeljek uradni dan na Kneži za vsa naselja bivšega krajevnega odbora Podmelec. OBNOVA BORJANE Od snežne katastrofe najbolj prizadeta vas na Tolminskem — Bor-jana — je že začela z obnovo porušenih hiš in gradnjo novih. Pri delu bo sodelovala tudi tolminska mladina, ki bo v skupinah odhajala za deset dni na najbolj prizadete kraje. Proces d Vidmu V četrtek 19. t. m. je prišlo v Vidmu pred sodiščem do poravnave v zasebni tožbi župnika g. Kra-čine iz St. Lenarta proti urednikoma od Corriere della Sera in od Messaggero Veneto zaradi žalitve. V zadevi bomo obširneje poročali prihodnjič. Družinske doklade S tem tednom so povišali družinske doklade, ki bodo sedaj znašale 153 lir dnevno za otroke, 100 za ženo in 55 za starše. HoiieoMbe o pokojninah za delavce Po novem pokojninskem zakonu tega leta št. 218 so odpravljene vse doklade in dopolnila in se določa višino nove pokojnine s tem. da se 45-krat pomnoži osnovna pokojnina, ki izvira iz plačanih prispevkov. Z novim zakonom je zajamčena najnižja pokojnina v višini 42 oziroma 60 tisoč na leto, kar je odvisno od starosti upokojenca. Upokojenec je lahko še nadalje zaposlen in redno plačuje svoje pokojninske deleže ter uživa pokojnino s 25 odst. odbitkom. Ko stopi v popolni pokoj, bo pa užival 20 odst. višjo pokojnino, kot če bi ta čas nič ne delal. Za vsakega pod 18 let starega o-troka bo pokojnina zvišana za 10 odstotkov. Zena upokojenca bo po njegovi smrti prejemala 50 odst. pokojnine, druga polovica je pa razdeljena med otroke, če jih je več kot dva, drugače prejema vsak 20 odstot. Ce pa zapusti upokojenec samo otroke, se vsa pokojnina razdeli me dnje, če jih je več kot tri, drugače dobi pa vsak 30 odstotkov. ■Za božične praznike bo prejel 13. mesec pokojnine. Izostanki od dela zaradi bolezni, brezposelnosti, vojaške službe ue znižajo višine pokojnine. Vsakdo lahko zahteva na Zavodu za socialno skrbstvo osebno knjižico, v kateri so označeni prispevki, na podlagi katerih bo prejel pokojnino. Vsakovrstno pohištvo: SPALNICE, JEDILNICE, KUHINJE ITD. - PO NAROČILU IZVRŠI VSAKO DELO.-PO-ROSTVO ZA DOBER NAKUP. - TOVARNIŠKE CENE. - DELO SOLIDNO. - DOMAČA TVRDKA. Tovarna pohiitva Tel. 32 K R M I N Cormons prov. Gorica KAKO SKRBI VELIKI STALIN za boljše življenje vsakega človeka? V zadnji številki kominformistič--nega tednika v mednarodni slovenščini se je neznani revolucionarni užitkar lotil zgodovine pretekle svetovne vojne, da bi verjetno s potvorbo opravičil svojo junijsko plačo, ki je postala po zadnjih volilnih porazih v našem mestu tako sumljivo omahljiva. Med drugim pravi naš jecljajoči zgodovinarček tudi tole: »Sovjetski narodi so že v prvih dneh nacističnega razbojniškega napada dokazali še nekaj drugega: dokazali so, da se ne borijo samo zase, za svojo domovino, za svojo družino in svojo domačijo, marveč da se borijo za vse človeštvo, za vse zasužnjene narode, za svobodo in boljše življenje vsakega človeka.« Predvsem bi morali v teh vročih dneh srednješolskih matur spomniti pozabljivega študentka pri Delu, da je Kremelj tik pred izbruhom druge svetovne vojne podpisal s Hitlerjem zavezniško pogodbo in sq s tem postavil na stran nacizma prav v tistih mesecih, ko so »nacistične horde z veliko lahkoto pregazile vso Evropo«. Verjetno bi vsega tega zla ne bilo, če bi velik: Stalin ne prodajal svobode evropskih narodov svojemu takratnemu pobratimu Hitlerju. Takrat so bili Stalinu presneto malo mar svobodni, kaj šele zasužnjeni narodi. Mnogo »prvih dni« je preteklo, šepavi zgodovinarček, predno so »sovjetski narodi dokazali še nekaj drugega...«. V teh mnogih dneh so mo-v rali sovjetski narodi, po ukazu samega Stalina, pošiljati Hitlerju živila, nafto in druga Strateška gra-, diva, da je hitreje opravil svoje, delo v Evropi. Hitler pa je Stalina pretental in po zmagah na zahodu udaril na vzhod. To je storil v trenutku, ko mu je preostal še en sam sovražnik, Velika Britanija, dragi pozabljivček. Hitler je poslal k Churchillu svojega mešetarja kar z letalom, ampak Churchilla Hitler ni- pretental in na to zgodovinsko hvaležnost je veliki Stalin popolnoma pozabil, kakor so morali na to resnico pozabiti vsi njegovi hlapčki po vsem svetu, vključno tisti, ki sedijo v uredništvu Dela v Trstu. Svet pa tega ni pozabil, kakor ni pozabil na odkrito pod-, poro komunistov v Franciji, Belgiji in Jugoslaviji ob vdoru Hitlerjevih tolp na njihova državna o-zemlja. Poglejmo si sedaj, kako se bori veliki Stalin »za svobodo in boljše življenje vsakega človeka«. Ni treba, da se spomnimo »borbe Stalina za svobodo in boljše življenje Češkoslovaške, Poljske, Madžarsko; Bolgarije, Baltiških držav, Vzhodne Nemčije, Jugoslavije in Albanije«. Poglejemo si to borbo v najnovejši izdaji v Romuniji. O tej borbi namreč LUnita in Delo trdovratno molčita. V zadnji številki Demokracije smo nanizali nekaj epizod iz dežele »ljudske demokracije«, ki bo verjetno že v doglednem času jx>-stala nova sovjetska gubernija. O-gromne spremembe zadnjih dni nakazujejo namreč tako usodo enega izmed najbogatejših sovjetskih pri-prežniških priveskov. Verjetno 'najneznalnejša teh sprememb je zamenjava ministrskega predsednika Petra Groze z generalnim tajnikom KP Gheorghiu -Dejem. Petru Groza je že nekaj let služil zgolj za .izvesek Moskvi tudi v Romuniji uporabljive Ljudske fronte. O Ani Paukerjevi, o i:-sodi finančnega ministra Luca-e in Georgescu-ja smo že poročali. Pomembnejše so vsekakor številke, ki jih je v teh dneh objavila »Uradna okrožnica« KP, ki med drugim pravi dobesedno: »192.000 partijcev in pripravnikov smo izločili, ker Ce bi Sovjetsko zvezo popolnoma osamili od ostalega sveta, bi polagoma kljub temu, da mora njeno prebivalstvo trdo garati, tako zaostala, da bi postala vojna zanjo že morda v času ene generacije nemogoča. Prenehala naj bi vsa trgovina med Vzhodom in Zahodom. Ce bi ne bilo v sovjetsko korist, bi je Sovjeti sploh ne dovoljevali. V najboljšem primeru sprostimo s svojim trgovanjem s Sovjetsko zvezo del njenega gospodarstva za vojne namene, še huje pa je, da ji prodajamo naše ideje. Cena, ki jo plačamo za vsak tovor žita ali lesa iz Sovjetske zveze, podaljša čas, v katerem bomo morali nositi breme oboroževanja. Vse naše sedanje politične stike s Sovjetsko zvezo bi bilo treba postopno poenostaviti in izoblikovali v posamično barantanje. To v lem trenutku ni nikjer tako važno kakor v Nemčiji. Krik pi združeni Nemčiji, ki ima tak vpliv na Nemce, lahko privede 'do vse-nemške vlade, v kateri bodo tudi komunistični ministri. Od tega pa je le kratek, a dobro znan korak do komunistične vlade. Komunistična Nemčija pa bi nudila Sovje1.- so bili jamo formalni člani in so se izkazali* kot izkoriščevalci in razredni sovražniki, brez moialne vesti in tudi -zato, ker so partijske u-kaze enostavno prezirali.« M“d izobčenci, pravi okrožnica dalje, so mnogi, ki so bili za časa uradovanja sedanjega zunanjega ministra Sovjetske zveze v Bukarešti »srčno povabljeni, da sodelujejo pri obnovi nove Romunije«. Vzporedno z generalno čistko v partiji so pričeli izgoni iz Bukarešte strogo po vzorcih madžarske prestolnice. Izgone so opravičevali izgovorom, da so stanovanja potrebna novim delavcem in zaslužnim miličnikom. V resnici pa so ae izgoni razširili po vsej Romuniji. Voditelji* komunističnih celic so prejeli partijski ukaz, po katerem je treba strogo zaupno vse »nezaželene« vpisati' v črne liste po naslednjih merilih: 1) družinske člane, ki imajo v svoji sredi obsojenca: 2) vse pripadnike nekdanjega srednjega sloja; 3) vse bivše obsojence, ki so kazen že prestali. Strogo zaupni ukaz je izgon utemeljeval drugače, kakor pa je glasila uradna laž -za javnost. Okrožnica pravi med drugim tudi tole: »Nujno je potrebno z vso strogostjo končati z nesigurnostjo v državi, ki vlada že nad eno leto in ki jo povzročajo pasivni odpori in sabotaže majhnih oboroženih band v službi Zahoda. Prav tako pa je nujno potreben čim večji priliv novih delovnih sil v posamezne sektorje romunske petletke, ki je v velikem zastanku.« Kljub temu, da je klasifikacija in Utemeljitev dosegla le maloštevilne partijske oblastnike in je bila »Strogo tajna«, je bila romunska javnost o njej_kaj hitro obveščena. Iz druge »strogo tajne okrožnice« je razvidno, da se je številnim izgnancem, ki so bili na črni lisii. posrečilo izogniti se izgonom. V glavnem so izgnali vse romunske državljane srbske narodnosti v Do-brudžo, kjer živijo z ostalimi romunskimi izgnanci pod šotori. Za delo sposobne so odgnali na prisilna dela ob Črnem morju, v nove uranove rudnike v Turnu-Severin in v Galaz. Druge so razmestili pri novih zgradbah za sovjetsko vojsko v Temešvaru, Režici, Aradu, Crajovi, Konstanci, Suceavi, na daljne pa na letališčih pri Bukarešti, Aradu, Buzeu, Tecuci itd. Mnogi izgnanci čakajo v zbiralnih taboriščih v Pitesti, Caldarussani, Carucalu, Targovistu, Crajovi. Ta-gusoru in Plataresti. Natlovod, k: je vodil iz Ploestija v Giurgui, so pred časom demontirali in ga po-, stavili na Prutu, od koder vodi v Odeso. Tudi pri teh delih so zaposleni zgolj kaznjenci, obsojeni na prisilno delo. Moldavija je tako rekoč že prešla v popolno upravo Sovjetske zveze. Tu so Sovjeti postavili v Jassyju polkovnika Belefova za javnost nekega sovjetskega konzula, ki pa dejansko vlada kot guverner Moldavije. Pod pretvezo decentralizacije prestavljajo sedaj Sovjeti vse važnejše romunske industrije v Moldavijo. Tako je ta obmejna pokrajina že prejela hladno sovjetsko aneksijo. Tej deželi bodo v prihodnje sledile ostale. Seveda so te vesti, ki so deloma posnete po romunskem komunističnem tisku (Scantea), deloma pa pričevanja številnih romunskih u-bežnikov v Turčijo in Jugoslavijo, za modrijančke in zgodovinarje pri Delu zgolj ameriške laži. In vendar odpirajo te »laži« številnim zapeljancem po vsem zahodnem svetu oči. 2e sam zastoj pri diktatorskih zmagah je za nasilniške režime in njihove služabnike poraz, pravi poraz pa je dvojni poraz. Zadnje volitve v Trstu in dogodki v Franciji zgovorno pričajo, da morajo tudi komunistična nasilja po poti ostalih diktatur v zgodovini — v propast. To predvsem zato, ker so skrbi velikega Stalina za boljše življenje vsakega človeka -navadno sleparstvo. ‘'Cone OTZihelič razstavila v Gorici V prostorih Prosvetne zveze, v. ulici Ascoli št. 1, razstavlja štirideset del slikar Tone Mihelič, u-metniški sodelavec Demokracije. Ob priliki poldrugega meseca bivanja v Gorici ga je zaneslo v briške hribe, kjer je mogel izliti ves čar svojih barv v pomladnih motivih naših Brd. V vseh Miheličevih preteklih delih ne pride svežost in kristalizi-iranost barv do tolikega prelitja harmonsko ubranih tonov kot v sliki Soča in v motivih iz Steverjana, V slikah Cvetoča jablana in Cva--toči kostanji je še čutiti študij impresionizma. Dolgoletni študij v Italiji ni mogel zatreti v Miheliču njegovega, osebnega temperamenta in svtfjih teženj v upodabljanju. Mihelič razstavlja veliko figu^ai- Akademijo, ki so jo nam prire- bežni in časa dovolj, da se pripra-dile naše srednje in strokovne šole v Trstu, ne more kritično oko v našem tržaškem hudourniškem dogajanju prezreti! Dvorana Avditorija se je dva dni napolnila najboljšega, kar premore tržaško slovenstvo. Mladina iskrečih, v čiste ideale zaverovanih oči; roditelji, ki so prihiteli, da vidijo svoje otroke na javnem nastopu; vzgojitelji, da. preučijo uspehe svojega trdega, težaškega dela. Ce pomislimo, da živimo v sredozemskem pristaniškem mestu, kjer so žal za mnoge, skoro za vse naše okolje edino odločilne “'motne koristi, bomo še laže blagrovali to našo mladino, ki je poleg toli zahtevnega šolskega dela našla lju- T one Mihelič: MATERINSTVO vi na celovečerno akademijo. In ta akademija ni bila samo izraz tega ali onega pevskega, deklama-torskega i-n plesnega znanja, pač pa en sam klic, eno samo pristno srčno občuteno koprnenje po lepši, idealnejši bodočnosti. Ze družabni okvir naše srednješolske in strokovne akademije fe kazal na visokokvalitetno prireditev. Sodimo, da je moralo navdajati voditelje slovenskega šolstva čustvo posebnega zadoščenja, ko so sprejemali šefa tržaškega šol* stva, prof. Rubinija, in mu nudili, priliko, da si na lastne oči ustvari sliko resnega šolskega in kulturna-ga prizadevanja i slovenskega učnega osebja i naše tržaške mladine. Na kulturni poljani se srečujejo narodi, v ustvarjanju večnost-nih vrednot človeške kulture pa so si narodi bratje! In prav ta večer je mogel šefu tržaškega šolstva ponazoriti, da slovensko šolstvo ne ustvarja kru-hoborcev, in samo teh, marveč mnogo več. Da iz slovenskih učilnic izhajajo otroci, mladina, ki se ne vdinja dnevnim geslom, ki jih sploh ne pozna, ker se je zagledala v višje kulturne ideale splošn-o-človeške ustvarjalne sožitnosti. Ob taki mladini, in zdelo se mi je, kakor da iznad odra Avditorija z zanimanjem motri nastop slovenske mladine plemeniti duh Mazzinijev, ki se je bil pred desetimi desetletji povzpel do nenadkriljivo vzvišene misli, ko je zapisal, »da ljubi lastno domovino, ker ljubi vse domovine«, je najbrž ves Avditorij ponavljal isto misel, misel, ki je vsekakor nebotično lepša kakor sovraštvo, ki ga nemirnemu ljudstvu na našem ozemlju pridigujejo krivi preroki od vseh strani.... Cankarjev tekst »Močan si narod« nas je kar dvignil. Brezhibna deklamacija, besede so odmevale v dušah kakor težki, -usodni akordi, srca so zaverovano ostrmela, malodušje, ta naš prvi smrtni greh, je splahnelo, dvorana je zaihtela po t-oližšnem zapostavljanju in neupoštevanju v žgoči plamen: bodočnost nam je vedra, je blizu kakor zarja odrešilnega dne. Da, Cankar, ti j: naš edinstveni učenik! Rajanje po slovenskih narodnih motivih nas je povedlo na idilične poljane. Dijakinje Nižje srednje šole so se poglobile v nežnost svoje ritmične poezije. V teh dekletih je drhtela mladost, ki se predaje rajanju, kakor so se nekoč v dav- ni preteklosti okrog drškah svetišč, zbirale mladenke in v pesmi žitnih polj, tajinstvenih jas in pojočih gozdov čutile in poustvarjale bo-žanstveni dih vsemogočne prirode. Dijakom Nižje industrijske strokovne šole ne bi bil prisodil, da zmorejo Iv tako kratkem času) *o-li občutljivo zborno pesem, kakor je Domovina, domovina.... Zlasti če še upoštevamo za spoznanje našemu času nekoliko krhko vsebino. Dijakinje Nižje trgovske strokovne šole so se spravile ob Grudnovi pesmi na simboliko Ob Adriji. Pesniku bi se bilo orosilo oko, da je mogel prisostvovati upodobitvi pesmi v tolikšni baletni posrečenosri! Občinstvo je ganjeno obudilo spo-; min na svojega nesrečnega pesnika, mlade plesalke pa nagradilo z burnim ploskanjem. Podobno tematiko je oživela skupinska deklamacija Od morja smo doma, le da je ribiška skupina nekoliko s svojo monotonostjo motila, a odtehtali so ritmični gibi dijakov Trgovske akademije. Pevski nastop Nižje srednje šole je občinstvo zadovoljil s svojo neposredno, fantovsko vihravostjo, dočim je zbor Učiteljišča pokazal resno prizadevanje globlje umetniške interpretacije, čeprav še ne dognane. Oba pa sta kot srednje šolska pevska zbora na zavidni višini in bosta čez nekaj let prigod-nega petja dosegla resnično umetniško plat. Poslednji šolski izlet maturantov so dijaki Višje klasične realne gimnazije kaj živo predvajali. Le da besedilo ni bilo na višku. Domiselna slika bi bila lahko dosegla ob tolikšnem igralskem talentu sodelujočih mnogo večje odobravanje ter zaključila našo akademijo s tako popolnim trozvokom, kakor ga je zaslužila. So prireditve, ki so namenjene dnevu. Akademija slovenskih srednjih in strokovnih šol našega me-r sta ni bila takšna. Je ne bomo •a-i ko zlahka pozabili! Spomnil sem se na pustih, močnih -tržaških ulicah Zupančičeve Pesmi mladine* Ta akademija je bila pesem tržaške mladine. Hvala tebi, ki si ni« ta večer teko dvignila iz brezdanjega malodušja, hvala slovenski šoli, hvala vam vsem idealistom, ki v toli težkih razmerah ohranjate v sebi nebotični idealizem našega narodnostnega in vzgojnokul-turnega prizadevanja in ga predajate iz roda v rod.... K. no kompozicijo Plodovitost. Glavna teža sloni na osebi zrele ženske z otrokom v naročju; ob straneh za-; ključuje sliko moški s košairo sadja in dvema dečkoma. Skupina je postavljena v ozračje tople južne pokrajine. Na tej sliki je opaziti študij širokih barvnih ploskev in poenostavitev risbe. Bolj dramatičen in razgiban se izkaže Mihelič v sliki Kristus na križu. Svetla zelena svetloba daje Kristusu močno trpeč, obenem pa dostojanstven Izraz. Temina neba z bliski in zatem-nelim soncem samo poudarja veliko tragiko. V kompoziciji Begunci daje slikar izraza glavni ženski skupini, ki se močno odraža v luči požara na vasi. Med drugmi deli razstavlja Mihelič pet portretov, od katerih sta najlepša Benečanka in Slikarica. Po študiju barv in zasnovi /risbe je zelo zanimiva Morska fantazija. Od pokrajin izstopajo nekateri toskanski motivi. Topla južnjaška pokrajina ob napolitanski obali učinkuje s svojo ekzotičnostjo. Vredno je tudi omeniti dobro preštudirane rimske motive in jutranje prizore z -beneške lagune. Tonetu Miheliču čestitamo k lepemu uspehu med Goričani! Razstava na sredaji Šali V soboto, dne 20. t. m., se je c-tvorila razstava slovenske Nižje srednje šole v ulici Scuole Nuove. Kakor vsako leto ima tudi letos razstava namen pokazati občinstvu, zlasti pa staršem, uspeh dečjega in dekliškega ročnega dela in napredek v risanju in slikanju, Letošnja razstava nam nudi predvsem bogato zbirko risb in linorezov. Slednji predstavljajo letos novost, ki nam priča o uspešnem samostojnem udejstvovanju učencev in učenk v rezanju in ročnem tiskanju individualnih kompozicij na linoleju. Potrjujejo tudi upanje, da bodo učenci v nadaljnem razvoju dosegli popolno dovršenost v ,ej panogi slikarstva. Dekliška ročna dela prikazujejo večji del uporaben značaj v obliki volnenih jopičev, raznovrstnih prtičev, blazin itd. Pri vseh delih je opaziti natančno in okusno izdelavo. Dečja ročna dela nam nudijo vpogled v spretno izvršene raznovrstne resbarije, v vezane . knjige, mape in razna kartonažna dela. razstava v Nabrežini Nižji industrijski strokovni tečaj v Nabrežini priredi ob zaključku šolskega leta razstavo deških -in dekliških ročnih del, risb in kuharskih izdelkov. Razstava bo odprta V soboto 28. in v nedeljo 29. t. m. V istih dneh bodo razstavljali tudi dijaki in dijakinje industrijska šole v Sv. Križu. Razstava na Dpčinsh Učenci in učenke Državnega dvoletnega industrijskega tečaja, s priključenim III. razredom na Opčinah, priredijo ob zaključku šolskega leta 1951-52 šolsko razstavo svojih izdelkov. Otvoritev razstave bo v soboto 28. t. m. ob 11. uri dopoldne ter bo odprta do 30. junija vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ux-e. pri reditev v Sv. Hrižu V ponedeljek 30. t. m. bo zaključna šolska prireditev v Sv. Križu, i-n sicer ob 16. uri za mladino, ob 20.30 pa za odrasle. Poleg petja in recitacij je na sporedu tudi Bevkova tridejanka Bedak Pavlek. S POTOVANJA PO SOVJETSKI ZVEZI ski zvezi vse, kar ta potrebuje, da se polasti sveta. Istočasno bi morali začeti z diplomatsko politiko »zob za zob«. Vse tiste žaljive omejitve, ki so jih naložili zahodnim diplomatom v, Moskvi, bi bilo treba naložiti tudi sovjetskim diplomatom na Zahodu. Pokazalo se je že, da je taka poti-tika uspešna. Ko sem prvič zaprosil z,i sovjetski vizum — 16 mesecev prej, predno so mi ga dali — so mi dali 5 vprašalnih pol s samo ruskimi vprašanji in mi dejali, da jih moram izpolniti v ruščini — seveda z ruskimi črkami — in sicer na stroju (!) ter priložiti pel izvodov svojega življenjepisa, prav tako natipkanega v ruščini. O tem sem pisal našemu veleposlaništvu v Mo-, skvo, ki je uvedlo enake težave za sovjetske obiskovalce, ki so hoteli potovati v Veliko Britanijo, in posledica je bila ta, da je zdaj mogoče zahodnim diplomatom, da so dobili sovjetske šoferske izkaznice. -Isto politiko bi bilo treba uporabiti, da bi popravili sedanjo ne- smiselno zamenjavo rublja za druge valute. Protivrednosti tujih valut določajo Sovjeti sami in to jim donaša mnogo dobička • — precej milijonov — medtem ko bi lahko Zahod čisto lahko izkoristil njihovo potrebo po odkupovanju tujih idej, da bi položaj preobrnil v svojo korist. Sovjeti nas zaradi tega ne bi slabše sodili in tudi vojna bi verjetno ne bila nič bolj blizu, kajti bolj kot sedaj nas sploh ne morejo sovražiti. Z ničemer — razen z napadom — ne bomo pospešili vojne s Sovjetsko zvezo. Politika popuščanja pa je zelo nevarna, ker dajemo s tem Sovjetom, kakor smo dali nacistom, še večji občutek ia-stne nemoči. Kako politično pogajanje ali občevanje med Vzhodom in Zahodom je nujno v korist Sovjetov. pa naj se nam zdi še tako pametno, kajti če bi ne bilo v njihovo korist, bi ga sploh ne dopustili. Njim gre samo za to, da izkoristijo vsako stvar v propagandne namene, in ker smo mi v tem oziru drugačni, je nujno, da smo ved- Toda takih zgodb so zahodni bralci že prenasičeni. Bolj važno je, da jim povemo, da se je Sovjetski zvezi možno upirati, če se bomo oborožili, vendar pa bo vedno motila mir, dokler bo trajal sedanji sovjetski režim. Razkrivati bi jim morali, da sedanjega sovjetskega režima ni mogoče spremeniti s prepričevanjem, ali z notranjim u-porom, ampak da je to odvisno od Zahoda, in če hočemo napraviti sovjetski režim neškodljiv, moramo čimbolj okrepiti mrzlo vojno ter prekiniti vse zveze med Sovjetsko zvezo in Zahodom. no mi na slabšem. Ker nam ni mogoče, da bi postali taki, kakor so Sovjeti, ali da bi izpremenili sovjetsko miselnost, vsako občevanje med Vzhodom in Zahodom samo pomaga Sovjetom, da laže dokazujejo svojim pristašem doma pravilnost svoje propagande in da si pridobivajo novih v tujini. Zanemarjati ne smemo tudi njihovih sopotnikov v tujini, če hočemo, da bi bila taka politika sovjetskega osamljevjanjfc uspešna. Tre-, ba je dokazati komunistom na Zahodu, kako različen je stalinizem od komunizma. Razen nauka, da se je treba s silo polastiti oblasti in jo ohraniti, nimata ti dve ideologiji prav ničesar skupnega. Morali bi jim dokazati, da je stalinizem samo ruska nacionalistična oblika fašizma in da zelo dvomljivih gospodarskih prednosti komunizma ni mogoče doseči brez metod policijske države. Toda to še ni dovolj. Medtem ko bi z osamitvijo Sovjetske zveze pomagali sovjetski državi »odmirati«, kakor celo pravover- na komunistična doktrina uči, da mora odmreti, bi morali odkriti močno prepričanje tudi za Zahod. V današnjem svetu imajo Sovjeti preprosto in aktivno vero. Imajo nekaj, kar lahko nudijo, mi pa tega nimamo. V takih razmerah je nujno, da se komunizem širi. Dokler oni lahko preobračajo ljudi, mi pa ne, je jasno, da bomo mi izgubljali. Za sedaj sta edini prepričanji, ki sta sposobni tekmovati s komunizmom, katolicizem in fašizem, kar pojasnjuje posebno silovitost sovjetskega nastopa proti njima. Toda niti prvo niti drugo teh prepričanj ni sposobno zediniti Zahoda. Priti mora do resnične protireformacije Zahoda. Toda protireformacij ni mogoče izvesti s časopisnimi članki. Dejansko bi rajši poročal o tem, kakšna je Sovjetska zveza in kako mi je tri dni sledila za petami sovjetska policijska agentka — nikoli nisem mogel izvedeti, če službeno ali ne-službeno — in razne druge take žalostne stvari. (Pri tem pa bi morali najprej poenostaviti naše odnošaje z Vzhodom, namreč tako, da bi se odločili za politiko »milo za drago« in za trdo barantanje za vsako stvar. Taka politika nikakor ne more škoditi miru, kajti Sovjeti so nam že itak sovražni, kolikor le morejo biti, ne da bi morali biti zaradi Joga nujno odločeni za vojno. Morali bi Se pripraviti na leta čakanja, med katerimi bi morali sicer oboroženi, toda neaktivni čakati in gledati, kako nas sovražnik slabi, da bi izvedli tako protireformacijo Zahoda. (Konec) Strah 4. DEMOKRACIJA Leto VI. - Stev. 26 VESTI s TRŽAŠKEGA Kaj delajo na anagrafu? Ne bomo ponovili psovanja in žolčnih besedi, ki jih je sicer uglajena gospa izrekla na naslov ana-grafskega urada. Ce bi ta urad ožigosali z najostrejšimi izrazi, bi to bilo malo v primeri z onim, kar je izustila ta gospa v svoji strastnosti. Ali bila je Italijanka, ki je dopotovala v Trst, da bi glasovala za italijanske nacionaliste (ne za mi-sinovce) in zdelo se ji je povsem naravno, da ji anagrafski urad gre v vsakem pogledu na roko. Toda tam so se izgovarjali najprej, da ne vedo zanjo, kasneje pa, da je nekoč sicer pripadala tržaškemu prebivalstvu, da pa je bila medtem izbrisana. Kasneje se je ugotovilo, da ta italijanska gospa ni smela biti črtana iz seznama, in da ji, čeprav živi v Benetkah, pri-tiče tržaška osebna izkaznica. Vendar pa je gospe medtem že zmanjkalo potrpljenja in je v zadnjem trenutku, ko je že prejela izkaznico in volilni poziv, odločila, da ne pojde volit. Ta primer pa seveda ni bil edini, pravi ona, ampak jih je bilo na stotine in na tisoče. In vso krivdo je zvračala na anagrafski urad. Poslušali smo jo in ji nismo ničesar rekli. In kaj naj bi ji tudi rekli? Dati ji prav, bi zvenelo kot roganje; ne dati ji prav, zopet nismo mogli. In res, sodeč po uradnih objavah, kakšnih 7000 »naknad. nih« volivcev ni prišlo na volitve. Iz drugega vira smo spet izvedeli, da je prišlo med osebjem ana-grafskega urada zaradi takih pri-, merov do prepirov in ostrih razprav ter tri dni pred volitvami, v četrtek 22. maja, je prišlo do sindikalnega sestanka in do proglasitve stavke. Končno so se duhovi, menda zaradi povišanja doplačil, pomirili in volitve so potekle, kakor so pač potekle. Resnica, ki iz vsega tega izhaja, je pa dokaj jasna. »Naknadne« volivce so jemali iz Italije, toda samo tiste, za katere so zanesljivo vedeli, da bodo glasovali za italijanske nacionalne kandidate. Cim bi se pa tozadevno pojavil dvom. «o pa postala oblastva oprezna in začelo se je razpravljanje o začasnem ih trajnem bivanju, o rezidenci in domicilu ter se je zadeva reševala v prilog ali na škodo prizadete osebe, v kolikor je ona dala ali ni dala moralnega jamstva za svojo politično neoporečnost. Ali ni tak način podeljevanja volilne pravice političnim somišljenikom in odrekanje te pravice političnim nasprotnikom, najhujša kršitev osnovnih demokratskih načei? Zakaj se je svet boril za človeške pravice? Zakaj so se proglašala načela samoodločbe narodov, če sme neka nacionalno zagrizena klika sebi prisvajati pravico, da samoodločbo ljudstva spremeni po volji neke samovoljne manjšine? Ali se mar more dopustiti, ali morejo to dopustiti zahodni zavezniki. da vežejo Italijani svoj prispevek na atlantski pakt na tako izsiljevanje, da zahtevajo kot pro-tiuslugo izročitev jadranskih Slovanov, katerim hočejo celo preprečiti izvajanje njihovih političnih volilnih pravic, češ da so samo Italijani tisti, ki so po mednarodno priznanih pravilih o ljudskem glasovanju poklicani, spregovoriti v imenu Trsta in odločati o njegovi bodočnosti? Zahodne sile se bore za demo- nost pravice! kracijo. Italijanski vlastodržci se smatrajo za zaščitnike krščanske morale. Prav dobro! Toda zakaj sc. potem na mednarodnih sestankih na široko odpirajo vrata kršitvi in gaženju načel samoodločbe? Zakaj potem sami demokristjani s svojimi nepoštenimi manipulacijami o-nečaščajo osnovna načela krščanske morale? »Justitia regnorum fundamen-tum« je rekel sv. Avguštin. De Ga-speri pa pravi, da mora jačati ita-lijanstvo Trsta.... Sodeč po teh in takih demokristianskih postopkih ti dozdevni Avguštinovi somišljeniki sploh ne verujejo v osnovno vred- Občni zbor SDZ za STO Občni zbor SDZ za STO bo 6. julija 1.1. ob 9. uri v društvenih prostorih v Trstu, ulica Machiavelli 22-11. Dnevni red: 1.- Overovljenje mandatov delegatov in izvolitev zapisnikarja; 2. - Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; 3. - Razprava o poročilih in razrešnica odboru po nadzornem od- boru; 4. - Predlogi; 5. - Volitve predsednika in od'ooi;a; nadzornega odbora in članov razsodišča; 6. - Slučajnosti. Po členu 11. pravil SDZ imajo dostop na občni zbor delegati SDZ z vabilom. Tajništvo OsiFUDjena procesija V nedeljo 15. junija je bila na Opčinah običajna procesija. Pobožnost je motil najprej policist na motorju, ki je bil na čelu kolesarske dirke, potem pa dirkači sami. In kar dvakrat: na Proseški in na Šaleški cesti. Brezbrižnost policije je razburila ljudstvo, ki je vsevprek kričalo na javne reditelje, da so morali duhovniki ustaviti svete obrede. Vsi, brez razlike narodnosti, vere in mišljenja, so obsojali ogorčeni nesramnost policije same, posebno pa njeno vodstvo. Vodstvo policije je bilo pravočasno obveščeno o procesiji. Zakaj niso poskrbeli za red in zaprli ceste? Pri avtomobilskih dirkah je bilo vse v redu, pri procesiji pa ne, kako to? Kako to, da ni bilo pri procesiji nobenega policijskega poveljnika, ki naj bi pazil na red in preprečil tako zmedo? Pri procesiji so bili otroci otroškega vrtca; a ne bi se lahko zgodila nesreča med njimi? Vsi obsojamo tako nesramno početje policijskega vodstva. Zakaj je bilo izdano dovoljenje za avtomobilsko dirko prav za isto uro in za isto pot kot za procesijo? A bodo v bodoče morali duhovniki skrbeti tudi za to, na kar bi morala paziti policija? Nekaj takega se je pripetilo na Opčinah že pred leti! Zato upravičeno zahtevajo Openci zadoščenje za omenjeni vsega obžalovanja vredni dogodek. Zmešnjava v Vsaka škofija je Cerkev v ma- so naši duhovniki že pred sedmimi III. javni nastop gojencev in orkestra Glasbene šole SPM V nedeljo, dne 22. t. m. so nastopili gojenci naše Glasbene šole ha Radiu Trst II. s priznanja vrednim uspehom. Odlikovali so se posamezni gojenci iz klavirske in violinske šole. Šolski orkester pa je izvajal skladbe Dancle, Mozarta - Sancina ter originalno in ljubko Haydnovo Otroško simfonijo, s katero je orkester žel velik uspeh tudi na II. javnem nastopu v Avditoriju, dne 6. t. m. 19. nastop Glasbene šole SPM bo v sredo, dne 2. julija ob 20. uri v dvorani SPM v ulici Machiavelli 22-11. Ob tej priliki bo razdelitev letnih izkazov in dejanski zaključek šolskega leta. lem. Skof je po katoliški tradiciji in po cerkvenem zakoniku zelo samostojen v vodstvu in upravljanju škofije. Praktično je škofova avtonomija še večja, če je škofija daleč od Rima. To je mnogokrat škofiji v korist, lahko pa tudi v škodo. Naši bralci naj sami presodijo, ce ima naša škofija pod pastoralom škofa Santina korist ali škodo. V naslednjem mislimo samo registrirati veliko zmešnjavo in odprto borbo, ki iz dneva v dan raste proti sedanjemu tržaškemu škofu. Časopisi Vita Nuova, Primorski dnevnik, Trieste - Sera ip Corriere di Trieste so poleg izrazito komunističnih v neprestani polemiki zaradi tržaškega škofa, Katoliške akcije in tržaške škofijske kurije. Ta napetost se je začela pred tremi meseci, ko je tržaški škof malo pred neredi 20. marca poslal protestni telegram zaradi preganjanja vere v coni B ameriškemu kardinalu Spellmanu. To škofovo dejanje je spražilo plaz zelo ostre polemike, ki ji ne vidimo konca. Skof je zaostril vso zadevo zlasti s tem, ker je klical na odgovor duhovnike iz cone B in, kot pravijo prizadeti, z njimi postopal kakor v času fašizma. Jugoslovanska i.-blast v coni B je zato izdala protiukrep in kratko in malo prepovedala duhovnikom cone B imeti stike s tržaškim škofom. Temu aktu sledi zopet škofova izjava, ki že ni več tako bojevita, kakor smo od tega škofa vajeni. Nekaterih točk kurija sploh ne omenja, kar pomeni, da jih tiho priznava. V časopisni polemiki pa smo predzadnjo soboto zopet brali najresnejši dokument teh let, dokument, ki ima iz dneva v dan večjo veljavo, čeprav je star že sedem let! Slovenski duhovniki pod vodstvom monsignora dr. Ukmarja jasno razlagajo škofu ves polom, v, katerega drvi škofija zaradi nepravičnega škofovega zadržanja. Kako je ta dokument prišel v javnost, nas ne zanima, poudarjamo le, d.^ MINIATURNI TEATER --------- „MODRA PTICA" ====== priredi POD POKROVITELJSTVOM SLOVENSKE PROSVETNE MATICE V SOBOTO 5. JULIJA ob 20.30 V AVDITORIJU ZAVEZNIŠKE VOJAŠKE UPRAVE §lasbeni leti položaj prav presojali. K vsemu temu se je škofov list Vita Nuova sedaj še strahovito zaplete^ z listom neodvisnih Trieste - Sera in, kakor vidimo po predzadnji številki, se bo položaj v tržaški, škofiji kmalu še bolj zaostril. To je le obris velikih težav, v katerih smo se znašli vsi tržaški katoličani skupno z našimi duhovniki, ki nismo in nočemo biti italijanski demokristjani. Za časa fašizma je veljalo na Tržaškem pravilo; Kdor ni fašist, ni Italijan! Sedaj pa velja: kdor ni demokristjan, ni katoličan! Tako misli Vita Nuova, tako misli tržaška zgrešena »krščanska demokracija«, tako mislijo dobro znani »ne-odvisniki« v občini Dolina in tako praktično misli in po tem načelu vso škofijo vodi sedanji tržaški škof. Poleg vseh strahotnih nesmislov je največji pač oni prvi pred tremi meseci, ko se je naš škof pritožil na ameriškega kardinala! Le čemu? Ali za tržaškega škofa ni več Rim prva in zadnja instanca? V navadnem civilnem življenju bi se tako dejanje obsodilo kot nepravilno in za pristojno oblast žaljivo. Ameriški kardinal v New Yorku je imenitna cerkvena osebnost, toda pri vodstvu Cerkve ima prav toliko besede kakor vsak drugi kardinal in škof izven rimske kurije. Iz tega telegrama se je nato začela vsa ta zmešnjava brez konca. O našem škofu je namreč znano, da mora imeti vedno prav in vedno v še tako jasni stvari zadnjo besedo! Nasprotniki mislijo prav tako, oziroma so v veliki meri na boljšem in tako bomo še čakali, preden preneha ta spopad, ki po našem mnenju prinaša le škodo katoličanom na Tržaškem. Pri vsem se nam zdi čudno lu eno: čemu o vsem tem Katoliški glas ne črhne niti besedice? Ali je izgubil vso svojo odločno besedo, ker ga je tržaški škof prijel zaradi neodvisnikov v Dolini in zaradi Liste slovenske skupnosti? Ali je res, da je dobil celo posebnega cerkve nega cenzorja? Vse to smo izvedeli iz inozemskih časopisov in ne na tržaških ulicah. Ker vemo, da ta list pod cerkveno oblastjo gori-škega nadškofa, se pač čudimo, kako more tržaški škof vplivati na goriško jurisdikcijo! Pričakovali bi prav nasprotno in tako mora prej ali slej priti: goriška nadškofija naj se začne bolj zanimati za nemogoče cerkveno-politične razmere na Tržaškem! Sicer smo pa za tržaški cerkveni problem istega mnenja kakor vsi ostali nedemokrščanski italijanski in slovenski časopisi, da je namreč bila potrebna sprememba v škofiji že leta 1945!!! Seja glavnega odbora SDZ Seja glavnega odbora Slovenske demokratske zveze bo v nedeljo 29. t. m. ob 9.30 uri v prostorih Zveze v ulici Machiavelli 22-11. Tajništvo Občni zbor SDD v Trstu Slovensko dobrodelno društvo y Trstu vabi člane na IV. redni letni občni zbor, ki bo v četrtek dne 2t5. junija ob 20.30 na sedežu društva v ulici Machiavelli 22-11. Dnevni red je naslednji; 1) Poročila predsednika, tajnika in blagajnika; 2) Razrešnica staremu odboru; 3) Volitev novega odbora in nadzorstva; 4) Slučajnosti. Tajništvo in baletni večer Režiser: A. OSTROVSKI Upravitelj: A. CEHOV Koreograf: T. AKINFJEVA Scenograf: N. RAZDOROV A Glasben a spremljava: V. V1SOCKAJA VABILA dobite na sedežu SPM v ulici Machiavelli 22-11. in v tiskarni Adria v ulici S. Anastasio 1-c. - V ST OP N IN A 200 lir. Nove knjige V upravi lista je naprodaj pred kratkim izišla knjiga Dimitrija Je-ruca » VEČERNE PESMI « Cena za izvod je 400 lir. DAROVI: V počastitev spomina rajnega odvetnika dr. Josipa A-brama poklanja profesorski zbor slovenske realne gimnazije namesto venca na grob 7.200 lir slovenski Vincencijevi konferenci v Trstu. Namesto cvetja na grob in v počastitev spomina pok. M. Flajba-na daruje obitelj Primc 3.000 luža SPM; g. Franc Primc 2.000 lir za SDZ in 3.000 lir za SDD. Namesto cvetja na grob pok. M Flajbana darujejo SDD: družina Srebotnjak 5.000 lir, druž. Marc 3.000 lir, druž. Gorjup 1.000 lir prof. Ivan Rudolf 1.000 lir. f Josip Gruden Po dolgi in mučni bolezni Je, umrl v Nabrežini g. Josip Gruden v 80. letu starosti. O pokojnikovi osebnosti in nje govem delu priobčimo članek pri hodnjič. Preostalim svojcem izrekamo ha še globoko sožalje! Za izraze sočutja, ki smo jih prejeli ob nenadni bridki izgubi FLAJBAHA našega edinca NINA se zahvaljujemo vsem, ki so kakor koli počastili njegov spomin. Posebno zahvalo izrekamo družini Jančar. V Trstu dne 20. junija 1952. Žalujoči starši V Dolini so spet začeli! Dolinski kominformisti, ki uživajo celo naklonjenost nekaterih iredentističnih cerkvenih krogov, češ da so za italijanske katoličane in demokrščane manj nevarni od zaY vednih Slovencev (o tem bo treba še posebej spregovoriti!), rovarijo naprej. Saj je to za vse razumljivo, kajti edinole v tem najdejo med sv > jimi zagrizenimi pristaši opravičilo za svoje — slovenskim narodnim koristim na Bregu — škodljivo delovanje. Dne 18. junija je bila prva seja novoizvoljenega občinskega sveta Dolini. Odbor za- overovljenje mandatov pa je že skuhal svojo prvo lopovščino. Ni priznal mandata nosilca Liste slovenske skupnosti, dr. Friderika Adamiča, češ da je v občini nepoznan. To pa zato, ker ni ime njegovega očeta uradnih spisih pravilno zabeleženo, in ker ni novi občinski svetnik pravočasno podal dokaza pismenosti. Sklep odbora za overovljenje mandatov je spisan v nerazumljivi slovenščini in se glasi: »Na podlagi seznama prebivalcev se ugotovi, da med stalnimi prebivalci tukajšnje občine ni nobena osebe, ki bi -odgovarjala podatkom izvoljenega kandidata in se mora ista smatrati, ker je popolnoma nepoznana, neeksistenčen do nasprotnega dokaza. Predlagamo, da se izjavi neizvoljenost Adamič Friderika sina Friderika, ker 1) nima predpisane volilne pravice (člen XIV., 1. odst. ukaza ZVU št. 51); 2) ker ni mogoče ugotoviti obstoja drugih vzrokov, ki bi določali njegovo neizvoljivost in nezdružljivost vsled tega, da se ne more lir gotoviti eksistenca omenjenega kandidata in v popolni podrejenosti že navedenega, in, v slučaju, da sc naknadno ugotovijo njegova eksistenca in predpisani pogoji; 3) za-adi zanemarjanja neodložilnega roka po 2. odst. člena XIV. omenjenega ukaza 51 o podanem dokazu pismenosti.« Zakaj ni občinski tajnik odnosno dolinski župan že pred volitvami odklonil osebne listine dr. Adamiča zaradi nepravilne navedbe očetovega imena? Zakaj so se občinska oblastva zadovoljila s sporočilom dr. Adamiča, da naj služi v dokaz njegove pismenosti predložena doktorska diploma? Gre za očiten poskus kominfor- mističnih oblastnikov, da se iznebijo osebe, ki bi mogla s svojo (odločnostjo in sposobnostjo prekrižati marsikateri komunistični račun, ki ne bi bil v skladu s splošnimi koristmi Brežanov. Za županov predlog je glasovalo 13, proti pa 7 odbornikov; to pomeni, da so celo 3 kominformistič-ni svetniki glasovali proti izključitvi dr. Adamiča iz novega občinskega sveta, ker so v tem videli navadno »lumparijo«. Zadnja beseda pa še ni izrečena, gospod Lovriha! Odgovorni urednik: dr. Janko Jež Tiska: tiskarna »Adria«, d. d. v Trstu SAMOSTjOjJNO URADNICO PERFEKTNO SRBOHRVAŠKEGA IN 'ITALIJANSKEGA JEZIKA IN STROJEPISJA IŠČEMO ZA MILAN (MILANO). NASTOP g 1. SEPTEMBROM. Ponudbe poslati upravi list'if pod značko »Samostojna«. LOKAL V SKORKLJI, bivše trgovine jestvin, z dvema prostoroma oddam v najem. Ponudbe na upravo lista pod značko »Najem«. Dr. N. GIG LIA Zobozdravnik - kirurg Proteze in zdravljenje z najmodernejšimi sistemi. Sprejema od 15. do 20. ure Ulica Torre bianca 43-11 ( Vogal ulica Carducci ) 3Čea IMarija beljak in ŠPeler Pirh anc se poročita dne 19. julija 1952 v cerkvi Mount Carmel v Torontu, Kanada. Iskreno čestitamo. SLOVENSKA OSNOVNA SOLA V ROJANU PRIREDI v soboto 28. t. m. ob 20.30 zaključno šolsko prireditev. Na sporedu je igra »Kresni večer« v priredbi M. Globočnika. Letne obleke od 9.800 lir dalje Popeline obleke iz čistega mako od 12.500 lir dalje Hlače letne od 2.900 lir dalje Hlače gabardine letne od 4.500 lir dalje MAGAZZINI DEL CORSO TRST, Korzo I Galerija Protti Mizarji g ItiReMci f podjetnih & Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame in par-kete nudi najugodneje TEL. 90441 GALEJI »1.1. R S T Sonnlno, 2 4 DODA Skupina solastništev Gruppo condominio ULICA S EIS M IT T DODA (Ponziana) GRADBE STANOVANJ Z 2-3-4-5 PROSTORI S CENTRALNO KURJAVO, KOPALNICO IN DVIGALOM. ALDISIJEV NAČRT - ODPLAČILA NA OBROKE - KRASEN RAZGLED NA MORJE. -IZROČITEV 30. DECEMBRA 1 952 -Predbeležbe pri Soc. IM M O BILI AR E LOMBARDO VENETO TRST- Ulica Torrebianca 28 - Telefon 31-940 Zapestne ure najboljših znamk, zlate verižice in druge zlate predmete dobite po najnižjih cenah pri Urarna-zlatarna ex Nordio, ul. Roma 19 Zil BIRMO Etažna sianouanja (CONDOMINIO) 3 do 4 SOBE, kopalnice, dvigalo In druge pritikline se bodo gradila v ul. R. Sanzio (plačilne olajšave ALDISIO) Informacije pri admin. M I C H E LU Z Z I, UL. ROSSETTI 59. Tel. 93050 od 17. do 18. ure.