cena lir 25
PoStnina plačana — Spe.d. abbon. post. — II er.
GOSPODARSTVO
Trgovina ♦ financa ♦ industrija ♦ obrt ♦ kmetijstvo Leto viii. št. 172	petek, 23. aprila 1954	trst, ul. geppa 9 - tel. 38-933
SMO SAMO ZA ZEMLJO!
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov stia vstali proti razlaščanju slovenske zemlje, ki se izvaja na Tržaškem pod raznimi pretvezami, toda Vselej in povsod z jasnim namenom: da se izpodnesejo tla našemu malemu človeku in s tem zlomi odpor proti kolonizaciji.
Kmečka zveza se je načelno posta-^Ua na( pravilno stališče', m kc|lii’kor Pristaja na razlastitev kmečke zemlje Pod dvema pogojema: ako je razlaščena; zemlja res potrebna: ,za industrializacijo in ako raziastitelj plača Primerno odškodnino, se: pravi ceno, ki velja na prostem trgu- Takšno razlastitev zamišlja tudi zakon.
Rekli smo, da je takšno gledišče Kmečke zveze načelno pravilno. Toda v današnjih posebnih okoliščinah na tržaškem se bo prej ali slej treba ločiti od tega načelnega gledišča, ki je splošno se pravi da velja za raz-laščevanje po vsem svetu; in zavrniti razlaščevanje sploh.
Zakaj bi bilo treba na Tržaškem sploh odbiti razlaščevanje? Razlastitve neposredno kolonizacijo, to je za Paseljevanje Italijanov na naši zemlji so seveda že v načelu nedopustne, toliko b°lj, v kolikor jih vladajoči narod iz-vaja pod pretvezo, da gre za javno-koristne akcije, a v resnici zlorablja ■rakcn o razlastitvi v javno-koristne Pamene.
Gospodarsko-socialni razjvoij na Tržaškem je pokazal, da je treba »a Pricri« odbiti tudi razlaščevanje v prid Industrializacije1. Zakaj? Zadeva je Povsem preprosta: industrializacija ne •Pore biti sama sebi namen. Osnovni razlog zanjo je povišanje življenjske ravni delavca in nameščenca, prebi-vaistva sploh, ali vsaj zagotovitev njegovega obstanka. Nova industrija naj Privabi v svoje obrate prebitek do-Pračega prebivalstva na deželi ali de-'avstva ki je iz katerega koli vzroka, rocimo zaradi nezadostnega prometa v Pristanišču, brez posla.
Kakšne namene ima v resnici industrializacija na Tržaškem? Da postanimo vprašanje še določnejše: Kakšen •i« učinek industrializacije na Tržaškem? Nove industrijske obrate v industrijskem pristanišču/ gradijo italijanski kapitalisti, ker so deležni raz-P*h davčnih olajšav in ker prejmejo Pu Tržaškem kredit po nižjih obrestih kakor v. Italiji, (na; Tržaškem po 3 «0 4%, v Italiji od 5,5% navzgor). tpdustrializacijo vodita dve osrednji Ustanovi ki sta v rokah iredentistov. Ustanova zal industrijsko pristanišče, katere predsednik je izrazit iredentist p°rti, jn Center za gospodarski raz-v°j. ki ga vodijo ljudje iz Italije. Med Puglo-ameriško vojaško upravo in italijansko: vlado obstaja izrecni dogo-v°r o izvajanju industrializacije ki ga Pi zanikal niti tedanji ravnatelj za li-nance in gospodarstvo Mr. Haroldson Pa dnevno vprašanje »Gospodarstva« tem dogovoru se mora industriali-zacija na Tržaškem izvajati v skladu s Potrebami italijanske industrije, se Pravi dogovorno z italijansko vlado-
Praksa je pokazala da nova italijanska podjetja na Tržaškem pripeljejo s seboj iz Italije upravno uradništvo tehnično vodstvo in vse strokovno de-llavstvo. Prav srečen mora, bili tisti Tržačan ki bi ga zaposlili v takšnem Podjetju; saj ima pred njim prednost Vsak Italijan iz Italije ali vsaj Istran. Kje naj dobi delo po vsem tem tistih 30 slovenskih kmetov ob industrijskem Pristanišču, katerih zemlja je zdaj na vrsti? Kaj naj počnejo tisti vinograd-Piki, ki jim bo milijardno podjetje »I-taicementi« pobralo vinograde nao Ricmanji? Na .stare Darke jsn Doao spravili in odpravili v Avstralijo! Tc •te končnj učinek industrializacije na Tržaškem.
Slovenski kmetje bi lahko odstopili svojo zemljo, kadar gre res za javno-koristne akcije (gradnjo cest. železnic •td.) edino pod pogojem, DA JIM ZA
Razlaščeno zemljo dajo drugo; Takšne zemlje ima na Tržaškem dovolj tržaška občina. Namesto da jo 'tuja v izkoriščanje raznim beneškim konsorcijem, naj jo proda slovenskim kmetom, ki jih je zadela razlastitev, seveda po pogojih, ki ustrezajo za raz-iastitev.
Slovenski kmetje, zganite se! Ne vdajajte se fatalizmu! Organizirajte se Vztrajajte, ker ni nikjer zapisano da 'Pora usodo večno krojiti tujec s postavami ki jih sam postavlja sebi v korist.
iZRAELSKE POMARANČE ZA
sovjetsko zvezo
Kakor lansko leto je Sovjetska zve-za tudi letos nabavila v Izraelu 100 'bilijonov pomaranč, za katere je pla-čala 2,5 milijona dolarjev. V prodaji Pa drobno so se pomaranče v Sovjetski zvezi v primerjavi z lanskim letom: sicer pocenile, vendar zasluži država z njimi še mnogo. Debele pomaranče stanejo komad 2 rublja 10 kopejk (okolj 325 lir), drobne 1,75 rub-i.ia. Lansko leto je stal komad debetih 4,50 do 5 rubljev. V Hamburg so Prispele prve pošiljke izraelskih pomaranči,; doslej 624000 zabojev Vrste »Jafa«. V izraelskih lukah so doslej natovorili za Zahodno Nemčijo že tl?.000 zabojev pomaranč -in več kakor 10 000 zabojev limon.
RUDE ZA ZDRUŽENE DRŽAVE. Američani bodo sodelovali pri modernizaciji španskih železnih rudnikov. Gb tej priložnosti so ugotovili, da bo-ZDA uporabljale čedalje več tujega železa za svoje jeklarne. Leta 1980 naj bi proizvodnja jekla v ZDA dosegla 150 mihjonov ton ali pa celo 157. Leta 1942 so Američani uvozili 2 milijona ton rud, leta 1931 4,3 in •ansko leto 5,2, leta 1980 pa bi potrebovali vsaj 45 milijonov ton tujih 'Ud; okoli 27 milijonov ton bodo u-vozili iz Kanade, ostalo iz Venezuele, Reruja, Španije, Maroka, s Svedske-Sa itd. Za uvoz železne rude priprav-tjajo lastno mornarico.
NOV RAZVOJ AMERIŠKE COSPODARSKE POLITIKE
Trgovina in ne pomoč tujim državam - Evropa mora računati s tem preobratom
(Guy Slms Fitch)
Zakonodajni program predsednika Eisenhowerja za nadaljnjo sprostitev ameriške trgovinske politike: pomeni konec dosedanje gospodarske politike nasproti tujini: ZDA bodo dajale gospodarsko pomoč tujim! državam samo v izjemnih primerih. Tako imenovano načelo »trgovina im ne podlpora« prehaja iz oblasti teorije v praktično izvajanje ter je znak gospodarne moči katero so druge svobodne države dosegle v zadnjih desetih letih; v tem času so Združene države izdale skoraj 40 milijar dolarjev za gospodarsko pomoč tujini
Gospodarska obnova tujih držav se jasno odraža v statistikah mednarodne plačilne bilance. Lansko leto so rastle zlate in dolarske rezerve tujih dežel za okrog 2,6 milijard dolarjev in dosegle rekordno višino 23 milijard dolarjev. Te rezerve se stalno večajo. Zdaj so trikrat tako visoke kot leta 1928 in več kot 60% višje kot leta 1938. Lani so zaslužile tuje države 2,1 milijard dolarjev v poslih z Združenimi državami.
Glavni vzrok za povečanje rezerv v preteklem letu je zmanjšanje presežka ameriškega trgovinskega izvoza nad uvozom. Ta presežek je znašal lansko leto le 400 milijonov dolarjev in je najmanjši v povojnih letih. To vse pomeni, da ameriška vojaška in
gospodarska pomoč, in sploh vsi drugi ameriški izdatki, kot zasebne investicije in turistični izdatiki, prispevajo k večanju finančnih rezerv v drugih državah.
Seveda same statistike ne pokažejo, v kakšni mer;- so monetarne rezerve posameznih držav zadostne za potrebe svobodnejšega sistema trgovine in plačevanja Potreba po teh rezervah so zelo različne v posameznih državah Toda v celoti so bile razen ameriških pošiljk za obrambo svobodnega sveta — druge države od III. četrtletja 1952 dalje v stanju zadostiti svojim potrebam iz lastnih virov. Povečanje priliva ameriškega kapitala in, ameriških naprav v inozemstvo lahko ustvarja celo večjo podporo za položaj njihovih bodočih rezerv.
Nadaljnji znak poboljšanja zlatih in dolarskih rezerv v začetku tega leta vidimo iz poročila o stanju britanskih rezerv, ki so se v marcu povečale za 102 milijona dolarjev. To izredno povečanje v marcu s katerimi se nadaljuje pojav, ki se je začel v Britaniji že v septembru 1952, je največje v posameznem mesecu od aprila lanskega leta. Finančni’ krogi v Londonu imajo to za potrdilo predvidenih znakov rastoče moči funta šterlinga.
To povečanje valutnih rezerv je pomemben činhelj ki omogoča drugim
državam, da vzdržijo posledice popuščanja v ameriški trgovini. V zvezi s tem poudarja najnovejše poročilo Organizacije za evropsko, gospodarsko sodelovanje v Parizu, (OEECj, da se je kljub zmanjšanju ameriške gospodarske dejavnosti' od srede preteklega leta, evropska proizvodnja nadalje večala v teku leta. Izvoz v Združene države se je povečal; čezmorska področja kažejo le majhno zmanjšanje v svojem izvozu v Združene države. Toda to majhno zmanjšanje je nastale predvsem zaradi nižjih cen blaga in ne zaradi padca ameriškega uvoza.
Ce se bo nadaljevalo popuščanje v ameriškem gospodarstvu, bodo seveda evropske države in države drugih delih sveta začele čutiti njegove posledice. Vendar za zdaj ne vidi večina: evropskih gospodarstvenikov razloga za vznemirjenje V tem pogledu se strinjajo z ameriškimi ekonomisti, ki so splošno mnenja, da se bodo Združene države) vsekakor dVilgoife vi poletju ali v zgodnji jeseni.
Švedski' veleposlanik v Združenih državah Erik Bchemian je opozorili prejšnji teden v nefceml .svojem: govoru v New Yorku, da so se zmotili »pesimisti«, k; so mlenili, da bo imelo najmanjše popuščanje ameriške gospodarske dejavnosti vsestranski, vpliv na evropski gospodarski položaj.
Po razpadu avstro-ogrske monarhije in ustanovitvii Jugoslavije leta 1918 je nova država pričela organizirati lastno mornarico in se pri tem naslonila na pristanišča ob jugoslovanski obali od Sušaka do Bara. Ladje novih plovnih družb so bile registrirane na Sušaku, v Splitu, Dubrovniku (Gružu) in drugih manjših pristaniščih. Ob izbruhu druge svetovne ■cojne je jugoslovanska mornarica obsegala 403.000 bruto registrskih ton. Nova vojna ni samo presekala razmeroma naglega vzpona jugoslovanske trgovinske mornarice, temveč je tej zadala tudi silne izgube. Izmed 220 ladij je jugoslovanska mornarica izgubila 146 enot s tonažo 229.708 bruto registrskih ton. (V to število niso vštete ladje izpod 50 bruto registrskih ton). Tik ob koncu vojne je jugoslovanska mornarica izgubila nadaljnjih 35.835 brt. registrskih ton, tako da je končno ostalo samo 15 enot s tonažo 137.829 brt registrskih ton. Se to ladjevje je med vojno precej trpelo.
Po drugi svetovni vojni se je Jugoslavija lotila obnove trgovinske mornarice z vso energijo. Do konca leta 1952 se je obseg njene mornarice po. večal za 85 enot in skupno tonažo 132.056 brt registrskih ton. Nekatere ladje so bile že obrabljene in jih je bilo treba poslati v staro železo. Nekaj se jih je potopilo; tako se je mornarica do konca 1952 do danes skrčila za 17 enot s skupno tonažo 20.383. Zaradi tega zmanjšanja se je celotno naraščanje omejilo na 68.000 enot s skupno tonažo 11.627 brt. Cisti prirastek v letu 1951 je znašal 49 enot s tonažo 9469 brt. Tako obsega danes jugoslovanska trgovinska mornarica 232 enot s skupno tonažo 258.971 brt registrskih ton (brez ladjevja izpod 50 brt.).
Ob koncu leta 1951 je bila jugoslovanska mornarica razdeljena takole: oceanske ladje 210.670 brt; obalne ladje 10.665; obalne tovorne ladje 22.088 brt in krajevne obalne ladje 6079 brt. K temu bi bilo treba dodati še obalno ladjevje izpod 50 brt.
Kakor se vidi iz gornjih podatkov, odpade največ ladjevja na oceanske ladje. Med te sodi tudi najmodernejše in najhitrejše ladjevje, ki ga uporablja Jugolinija (Jugoslovenska linijska plovidba) s sedežem na Reki. Precej ladij je Jugoslavija dala graditi v tujini, zlasti v Holandiji, mnogo pa jih
je zgradila v lastnih ladjedelnicah. Obalna plovba je v rokah Jadranske linijske plovbe in Jadranske svobodne plovbe. Poleg tega je še več plovnih podjetij povsem krajevnega značaja.
Ladjevje jugoslovanske trgovinske mornarice je sestavljeno iz 78 ladij (127.224 brt) na parni pogon in 117 motornih ladij (73.628 hrt), ostale ladje so na drugi pogon (jadrnice itd.).
Leta 1951 so ladje Jugoslovanske linijske plovbe prevozile 1,859.000 ton blaga. Jugoslovanska linijska plovba vzdržuje danes naslednje redne proge:
1.	JADRAN — SEVERNA EVROPA (vsakih 10 dni). Ladje pristajajo v jadranskih pristaniščih, Kataniji, Palermu, Alžiru, Oranu, Tangerju, Ka-zablanki, Agadirju, Le Havreu, Ant-werpenu, Londonu, HuUu, Hamburgu, Bremenu in Rotterdamu.
2.	JADRAN — BLIŽNJI VZHOD (tedensko). Ladja pristaja v jadran. skih pristaniščih, Latakiji, Bejrutu, Fort Saidu, Aleksandriji, Heraklionu, Benetkah in Trstu.
3.	JADRAN — ZDA (vsakih 20. dni). Ladje pristajajo v jadranskih pristaniščih, Boni, Tangerju, Kaza-blanki, New Yorku, Filadelfiji in Genovi.
4.	JADRAN — GRČIJA — TURČIJA. Ladje pristajajo v jadranskih pristaniščih, Pireju, Solunu, Smirni (Iz-miru), Carigradu, Benetkah in v Trstu.
Jugolinija bo še v teku prve polovice 1954 odprla novo redno progo:
5.	JADRAN — DALJNI VZHOD (mesečno). Ladje bodo pristajale v jadranskih pristaniščih, Bejrutu, Fort Saidu, Jeddahu, Džibutiju, Kolombu, Penengu, Fort Swettenhamu,. Singa-puru, Džakarti, Hong-kongu.
Med ladjami, ki vzdržujejo te proge, je več sodobnih motornih ladij, ki razvijajo brzino 17 milj na uro. Na nekaterih je tudi prostor za več potnikov. Čeprav je jugoslovanska mornarica organizirala najvažnejše proge, ki prihajajo v poštev za. jugoslovansko trgovino, obvlada njeno ladjevje samo 35% jugoslovanske trgo. vinske izmenjave po morju; ostali prevoz izvršujejo tuje ladje. V gradnji je še več sodobnih enot, s katerimi se bo delež jugoslovanske mornarice na prevozu znatno dvignil.
Za gradnjo novih ladij je Jugoslavija potrošila lansko leto 7,5 milijardej, dinarjev, letos je v ta namen v pro. računu 12 milijard dinarjev. Skupno so v Jugoslaviji za obnovo trgovinske mornarice potrošili od osvoboditve do danes okoli 4Q milijard dinarjev. Na posvetovanju o problemih jugoslovanskega pomorstva, ki je bilo te dni ra Reki, so ugotovili, da se mora »Jugolinija« boriti z naraščajočo konkurenco tujih podjetij. Na sestanku so razpravljali tudi o izpopolnitvi jugoslovanskih ladjedelnic. Danes je v njih zaposlenih okoli 10.000 delavcev. Za ureditev ladjedelnic so do konca lanskega leta investirali okoli 39 milijard, in sicer 25,5 za same ladjedelnice, za ureditev tovarn, ki proizvajajo ladijske stroje in druge naprave pa 13 milijard dinarjev.
Ladje ..HI" prevladujejo
Nemška družba Hhpag je te dni poslala na prvo (krstno) pot svojo no. vo ladjo »Hamburg« (9.000 bruto registrskih ton) proti Daljnemu vzhodu. Ta ladja spada v vrsto mešanih (kom biniranih) ladij, ki jim Nemci kratko pravijo Kombi-ladje <Kombinatdons-schiff). V kratkem postavijo na to progo tudi ladji »Frankfurt« in »Hannover«. Nemški strokovnjaki so ugotovili, da ni donosna graditev velikih luksuznih potniških ladij, kakor so bile pred vojno »Vaterland«, »Imperator«, »Bremen« in »Europa«, ki so tekmovale v brzini. Gradbeni stroški so danes v Nemčiji petkrat večji. Tako bi 30.000-tonska ladja danes stala 100 milijonov nemških mark (15 milijard lir); mnogo bolj donosno je zgraditi za ta denar več manjših mešanih ladij »kombi«, ki prevažajo potnike in tovore. Na »Hamburg«, katerega stroji imajo 10.500 konjskih sil, je prostora za 86 potnikov in za 9.500 ton tovora. Brzina ladje znaša 7 milj (okoli 30 km na uro).
Tudi v drugih državah je prodrla gradnja ladij »kombi«. Pogosto je pro štor za potnike nekoliko bolj omejen. Takšne ladje gradi tudi Jugoslavija. Na progi med Jadranskim morjem in Bližnjim vzhodom je Tržačane popolnoma izpodrinila beneška družba »A-driatica«, ki ji je že Mussolini priznal monopol na tej progi in ki je po vojni zgradila že več takšnih mešanih ladij (»Enotria«), Po novem držav, nem proračunu tržaškega področja bo »Adriatica« zgradila v Trstu dve mešani ladji po 4.500 ton in ju bo postavila prav na to progo.
Francoski iznajditelj Rene Planche je letos prejel v Parizu prvo nagrado za svojo turbino, ki brez vsakega trenja proizvaja mehanično silo. Njegov stroj obratuje popolnoma neslišno brez vplinjača. Na stroj, ki ga vidimo na silila, ne vplivata niti velika toplota niti velik mraz
RUSKI VPLIV
RUSI V JUGOSLOVANSKI SOLI. Ameriški časnikar Frederick Kech pravi v svojem poročilu o današnjih razmerah na Poljskem, da so se Rusi iz trde lekcije, ki so jo prejeli od Jugoslovanov junija 1948 ob prelomu med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, nekaj naučili. Takrat se je pokazalo, kako je Moskva razdražila občutljivi Beograd, ko je zahtevala od Jugoslovanov, da plačujejo sovjetske specialiste mnogo tplje, kakor svoje lastne ljudi za podobno delo. Ameriški časnikar se je na poti iz Moskve v Zeran, kjer so avtomobilske tovarne', zanimal za vprašanje, kako so plačani ruski specialisti v Zeranu. Zadevo mu je obrazložil neki Rus, ki prejema mesečno 2800 zlotov, se pravi približno toliko kakor poljski mehanik. Ruski specialist je prišel iz sovjetskega podjetja pri Gorkiju, ki mu je dovolilo dopust; med dopustom prejema njegova družina na Ruskem plačo od sovjetskega podjetja v višini, ki jo je prejemal lansko leto, ko je bil na delu v tem obratu.
RUSKI VRT NA POLJSKI STREHI. Na strehi velike železniške postaje v Varšavi, poleg katere so zgradili rusko »Palačo kulture in znanosti«,' bodo Rusi uredili vrt, na katerega nameravajo nasaditi 4000 dreves. »Palača kulture in znanosti« bo imela 36 nadstropij. ,Na njej dela še vedno o-koli 2000 ruskih delavcev, ki jih plačujejo Rusi. Rusi so jo zgradili v propagandne namene. V njej bodo 3 gle- , dališča, koncertna dvorana, dva kine. j matografa, bazen, teniško’ igrišče in ' zborovalna dvorana s 3700 sedeži.
NEMŠKE POMORSKE' PREVOZNINE: VIŠJE. V februarju so se prevoznine v Nemčiji v primeri s prejšnjim mesecem: dvignile za 1,3 točke na' 93,3 (osnova indeksa 100' v četrtem tromesečju 1950). Prevoznine petroleja v trampu so se dvignile od' januarja do marca od 82,3 na 84,3, medtem' ko je indeks na stalnih linijah padel od 119,5 na 118,4.
NA POLJSKEM
NOVA INDUSTRIJA NA POLJSKEM. Oprema novih elektrarn na Poljskem je sovjetskega izvora. To velja za obe novi elektrarni v Javorz-nu pri Krakovu in Dihovu v spodnji šleziji, ki že obratujejo kakor tudi za tri elektrarne, ki jih gradijo v Ko-ninu, Ostrolenku in v Varšavi. Prav tako je iz Rusije vsa oprema velikega industrijskega kombinata v Nowi Hu-ti, okoli 5 kilometrov od Krakova. Gradnjo kombinata nadzirajo sovjetski inženirji in kvalificirani delavci. Kombinat obsega veliko jeklarno in več kemičnih tovarn. Se mnogo drugih tovarn na Poljskem, kemičnih in tekstilinh, ima sovjetsko opremo.
KUPNA MOC PLAČE POLJSKEGA DELAVCA. Nagla industrializacija je spravila od leta 1949 dva milijona Poljakov z dežele v mesta. V mestih živi danes 52% poljskega prebivalstva, pred vojno 33%. Poljski delavec zasluži povprečno 1000 zlotov na mesec. Najemnine niso visoke, prav tako ne davki. Kljub temu ni kupna moč plače poljskega delavca velika. Za volnen jopič mora potrošiti polovico svoje mesečne plače; za nabavo para čevljev mora delati lo dni, a za nar kup moške obleke, ki vsebuje samo 60% volne, mora delati en mesec. Kilogram kave stane na Poljskem delo 12 dni.
PROIZVODNJA TRAKTORJEV V FRANCIJI NARASTKA. Lansko leto je Francija izdelala 28.300 poljedelskih traktorjev (1.1952 26.100, 1.1951 16.000). V tem razdobju je proizvodnja v V Britaniji nazadtovala za 13%, v ZDA za 11% in v Nemčiji za 5%. Napredovala je v Franciji tudi proizvodnja motornih plugov, ki je dosegla 6.000 komadov (1.1952 4.750,	1.1951	4.000). Med
tujimi podjetji, ki proizvajajo1, oziroma montirajo traktorje v Franciji, je na prvem mestu ameriško Massey-Har-ris; na drugefh «Soeiete CIMA», ki je podružnica ameriške Mc Cormik; nadalje francosko angleška družba Standard Hotchkiss, ki montira traktorje Ferguson. Traktorje proizvajata tudi francoske družbe kakor Renault in So-ciete Francaise de Vierzon.
.VIDEL SEM RUSKO IN JUGOSLOVANSKO SOCIALNO REVOLUCIJ"
Pisec naslednjega sestavka je naš stalni sotrudnik —od—, ki se že dolga leta bavi s socialnimi in gospo, darskimi vprašanji. Po prvi vojni je napisal študijo o možnosti odprave denarja. V bistvu je socialist, vendar ima na socialna vprašanja lastne poglede, ki prihajajo do izraza tudi v tem članku in za katere uredništvo ne prevzema odgovornosti. (Uredništvo).
»Vi greste počasi in težavno navzgor, mi — in z nami ves Zahod — pa gremo zelo naglo navzdol. Vi vzhajate, mi zahajamo.« Tako sem odgovarjal vsem tistim, ki so me v Jugoslaviji povpraševali, kako živimo v Trstu. Tak je bil splošen vtis, ki ga je name napravil gospodarski položaj Jugoslavije, ko sem jo po devetih letih zopet obiskal. In ako bi hoteli jugoslovansko socialno revolucijo primerjati z rusko, bi morali reči, da pomeni jugoslovanska revolucija korak naprej. To je razumljivo, ako pomislimo, da so imeli voditelji jugoslovanske revolucije priložnost, da se izognejo napakam, ki so jih napravih ruski boljševiki, ki se kot začetniki svetovne revolucije niso mogli naslanjati na noben praktičen zgodovinski primer.
Jugoslavija se je predvsem izognila glavni napaki, ki so jo napravili Rusi, to je stoodstotni socializaciji zasebne lastnine, ki je posebno razočarala ruske kmete; ti so namreč pri. čakovali, da jim bo revolucija dala, ne pa vzela zemljo. Na tem mestu ni seveda mogoče spuščati se v podrobnosti, vendar moram omeniti, da je name, ki sem videl rusko revolucijo, napravil današnji gospodarski položaj v Jugoslaviji vtis, da je jugoslovanska revolucija druga, popravljena izdaja
ruske, čeprav so tudi v Jugoslaviji v prvem zagonu socializirali morda nekoliko več, kot je bilo potrebno.
Naša tržaška javnost se zanima predvsem za dve jugoslovanski vprašanji, in sicer prvič, kam gre pravzaprav Jugoslavija, ali naprej v socializem ali nazaj v kapitalizem, in drugič, kako se danes tam živi? Najvažnejši je odgovor na prvo vprašanje, ker bo na podlagi tega odgovora laže razumeti tudi odgovor na drugo.
Temeljna razlika med kapitalizmom in socializmom tiči v trgovini pravzaprav v razdeljevanju proizvodov med potrošnike. Dokler ostane trgovina v rokah posameznih zasebnih podjetnikov, ostane kapitalistično gospodarstvo nedotaknjeno. Nedotaknjeno ostane tudi izkoriščevanje, ki tiči prav v privatni trgovini. Kakor hitro pa se trgovina socializira ali podržavi, se razbije temelj kapitalističnega gospodarstva, odpravljeno je izkori-ščevanje, končana gospodarska odvisnost ljudskih množic od zasebnih in. teresov kapitalističnih špekulantov, ustanovljena skupna (to je vladna, o-ziroma gospodarskega sveta) kontrola nad narodnim gospodarstvom in začenja se novo, skupno ali socialistično gospodarstvo. V Jugoslaviji ni več zasebne trgovine; zaradi tega je jasno, da je ona na poti v socializem.
Kako daleč po tej poti bi bila prišla že vsa zapadna Evropa, ako bi bile socialistične stranke, ki so prišle po prvi svetovni vojni na vlado v Nemčiji, Angliji, Franciji itd., začele
podržavlj ati, če že ne vso, vsaj veletrgovino, namesto da so ’ se kompromitirale a ponesrečenimi socializacijami v industriji.
Te stranke niso razumele, in na žalost še danes ne morejo razumeti, da je ključ vsega narodnega gospodarstva v trgovini in predvsem v veletrgovini. Zaradi tega prav nič ne koristi, čeprav vse drugo socializiramo, če pa ta ključ, to je trgovino, pustimo v rokah kapitalistov. Jugoslavija je prva in do zdaj edina država, ki je, izognivši se slepemu posnemanju ruskega vzorca, pogumno izvršila to, kar je za prehod v socializem neob-hodno potrebno, to je podržavljenje trgovine. Ako bi bile tudi najvažnej. še zapadno-evropske države to storile, bi se danes ne tresel ves svet pred smrtno nevarnostjo vodikovih bomb, temveč bi vse človeštvo v miru, bratski slogi in naraščajoči blaginji gradilo nov, boljši družbeni red. Ker pa zapadno-evropski voditelji ljudskih množic — ko jim je ljudstvo dalo oblast v roka — niso znali ali pa niso imeli poguma, da bi izvršili svojo zgo-dovinsko nalogo, so zopet prišli na površje pristaši starega, obrabljenega sistema, ki s svojo zavojevalno politiko ogrožajo ves svet, posebno pa tiste kmečke narode, ki jim nočejo več služiti. V manjšem merilu je značilno v tem pogledu razlaščanje zemlje našega kmeta s strani italijanskih velekapitalističnih trustov.
Jugoslovansko ljudstvo mora živ 3ti pač tako, kakor živi družina, ki si na
novo gradi popolnoma razdejano domačijo in se mora vrhu tega še braniti pred sovražniki, ki bi jo hoteli zasužnjiti. Skrbeti morajo namreč predvsem za to, kar je najbolj nujno potrebno za prehrano ljudstva m za obrambo. Vsled tega so v Jugoslaviji glede hrane v splošnem že na boljšem kot smo mi, srednji in nižji sloji na Tržaškem, zaostali pa v vsem, kar imamo več ali manj za luksus in kat ni neobhodno potrebno za življenje. Vsekakor ne stojijo nekatere poljedelsko šibkejše pokrajine, kakor n. pr. Kras, še dobro na nogah in tem je potrebno, da ljudska vlada posveča prav posebno pažnjo. Najvažnejše pa je dejstvo, da ljudstvo spoznava in priznava, da. se gospodarski položaj, čeprav polagoma, vendar stalno boljša. Iz tega izvira zavest, da je obstanek zagotovljen in da lahko brez skrbi in v miru živijo in čakajo na boljše čase. Tam ni tiste zbegane ner. voznosti, ki vlada pri nas. In ko pride človek iz Trsta v Ljubljano ali na Reko, se mu zdi, kakor da bi bil prišel iz viharja v mirno zavetje.
Brezposelnosti, ki je v starem gospodarskem sistemu v dobah miru neizogibna, ni v Jugoslaviji, ker jo novo, organizirano gospodarstvo ne pozna. Kljub temu so mi prišli na uho glasovi o sporadičnih pojavih brezposelnosti. Ti pojavi pa niso normalni, ampak so le slučajni in kratkotrajni, med zaposlenostjo pri nekem končanem delu in pripravami (zgradbe, postavljanje strojev itd.) za
novo delo. Znano je namreč, da jugoslovanske ladjedelnice pri polni zaposlenosti ne uspevajo zgraditi vsjh ladij, ki so jugoslovanki mornarici nujno potrebne. Prav tako je tudi z izdelovanjem papirja.
Tovarna papirja v Vevčah je morala n. pr. skrajšati izdelovanje svojih navadnih vrst papirja na polovico’, da more namesto tega proizvesti 8000 ton rotacijskega papirja na leto, dokler ne bo dokončana nova, velika tovarna za rotacijski papir v Vidmu pri Krškem, ki bo pričenši s prihodnjim januarjem proizvajala 30.000 ton časopisnega papirja na leto. Ker porabi Jugoslavija okrog 23.000 ton na leto, bo ostalo za izvoz 7000 ton; za to bo prejela približno en milijon dolarjev, medtem ko mora plačevati zdaj za tuji rotacijski papir okoli 1,800.000 dolarjev na leto. Razen tega bo lahko izvažala tudi več navadnega papirja, ker bo tovarna papirja v Vevčah, Ki ne bo več izdelovala rotacijskega papirja, podvojila svojo proizvodnjo nar /adnega papirja.
Ta primer iz industrije papirja ie važen, ker nam pojasnjuje gospodarsko politiko nove Jugoslavije, ki stremi za tem, da po možnosti proizvede sama vse, kar je mogoče proizvajati iz domačih surovin in da izvaža rajši iz. delke kot surovine, ker lahko tako izboljša svojo plačilno bilanco in poveča možnost za zaposlenost domačega prebivalstva v industriji. Drugi tak primer je skoraj dokončana ogromna tovarna za aluminij v Kidričevem. Ko bo ta tovarna začela obratovati, se bo zmanjšal izvoz jugoslovanske surovine boksita in hkrati zmanjšal uvoz dosedanjih izdelkov iz aluminija.	—od—
Avstrija se bo pogajala z Jugoslavijo. Koroški listi; poročajo, da namerava avstrijska vlada storiti korake v Beogradu da bi dosegla povrnitev premoženja, ki je nekoč pripadalo av-etrijislcim državljanom, a je bilo 1.1945 v Jugoslaviji zaplenjeno. Osnutek državne pogodbe za Avstrijo predvideva v členu 45, da zapade vse avstrijsko premoženje v prid Jugoslavije kot nadomestilo za vojno odškodnino, ki bi jo morala plačati Avstrija Jugoslaviji. Avstrijci upajo, da bodo v Beogradu uspeli, ker je Jugoslavija s sporazumem v Gleichembergu priznala avstrijskim državljanom pravico, da smejo obdelovati svoja zemljišča na jugoslovanski strani.
Kdo lai&f
Časopis »Esteri« (15. marca), ki ga izdaja italijanska vlada v Rimu, od ■ govarja na podatke o kulturnem in gospodarskem položaju Slovencev na Tržaškem in Goriškem, ki jih vsebuje brošura »italian genocide Policy a-gainst the Slovenes and Croats«. To brošuro je izdal Institut za mednarodno politiko in gospodarstvo v Beogradu. Tržačane bo gotovo zanimalo, kako odgovarja italijanski časopis na trditev v brošuri, da imajo Italijani na Tržaškem še danes monopolni položaj v javnih službah in tržaškem gospodarstvu. Časopis trdi, da je ta trditev povsem zlagana in ia dokazuje, da so tudi drugi podatki v njej absolutno zlagani... (»documen-ta con quale assoluto e totale disprez-zo della veritd guesta sia redatta»). S tem stavkom odpravlja rimska revija omenjeno trditev beograjske bro. sure in v vsem svojem dolgem odgovoru ne črhne več o tej resnici. Kdor živi v Trstu, na žalost predobro ve, da Slovenci nimajo dostopa v javne službe; tu pa tam čepi pri vojaški u-pravi kakšna slovenska bela vrana, kamor jo je postavil kmalu po osvoboditvi ameriški ali angleški častnik. Gre morda za prevajalca ali računovodjo brez vsakega vpliva na potek tekočih upravnih poslov. V občinskih službah pa sploh ni naših ljudi. To je tržaški župan svoj čas odkrito priznal nekemu švicarskemu časnikarju. *
PRIZNANJE VSEH JEZIKOV
Na korejski konferenci, kj bo v Ženevi bodo udeleženci lahko uporabljali angleščino francoščino, ruščino, ki-tajiščinoi in korejščinou Pobudnikom konference, to je štirim zunanjim ministrom ZDA, ZSSR, V. Britanije in Francije, treba priznati, da so s tem da so priznali za uradni jezik vse o-menjene jezike, razumeli duh novega časa. Na Tržaškem na žalost tega razumevanja ni sicer ne bi slovenščine izključili iz javnih uradov, čeprav ji je mirovna pogodba priznala pravico enakopravnega uradnega jezika.
„Vfni se, Franc mr
Dunajski politični tednik »Der Volksbote« (11. IV.) je posvetil Trstu daljši članek, v katerem na podlagi knjige Roberta Farinaccijd »Istoria della rivoluzione jascista« dokazuje, da je bilo v Trstu pod Avstrijo prav malo iredentistov. Ko je bil Trst vključen v Nemško zvezo, so ga leta 1819 označili za »najzvestejšega« (la fedelissima). Vstop Malije v vojno proti Avstriji za Trst in Južno Tirolsko ni bil plod hladnega političnega premisleka, temveč rezultat strastne proti-parlamentarne revolucije, ki jo je izvedla peščica ljudi. Tržaški bogataši so bili v avstrijskih časih na. klonjeni Avstriji; tržaški socialisti so zahtevali samo avtonomijo v okviru Avstrije. Slovanska manjšina, ki je nenehno naraščala in postajala nevarnejša^ je seve,da tudi bila. proti priključitvi k Italiji. Mednarodna plutokracija v Trstu je Slovane sicer mrzila, toda lepo vzgojeno in zmerno avstrijsko uradništvo jih je uporabljalo kot orožje proti Italiji. Za Italijo je bil samo ozek sloj srednjega in nižjega meščanstva. Ti ljudje so vedeli, da skuša Avstrija z izvrstno upravo odvrniti prebivalstvo od političnih vprašanj. Ta tenka plast tržaškega prebivalstva, ki je pričakovala od priključitve k Italiji vzpon tržaškega pristanišča, je bila po prihodu Italije grenko razočarana. Razočaralo jo je zlasti uradništvo iz Italije, ugotavlja Farinacci. V primeri z avstrijskim u-radništvom je bilo manjvredno in je tako gnalo vodo na mlin vstajajočega lokalnega patriotizma. Ljudje so godrnjali proti Italiji in govorili o zatiranju in invaziji. Na zidovih so se pojavili napisi »Franc Jožef, vrni se, vse ti bo odpuščeno!«
Farinacci se jezi, da je bilo Tržačanom toliko do dobre uprave. Ko bi šlo samo za upravo, potem bi gotovo ne bilo vlade na svetu, ki bi bila tako dobra, kakor je bila avstrijska v (zgornji) Italiji.
Dunajski Ust z zadoščenjem jemlje na znanje to priznanje fašističnega voditelja.
* * *
V 70 LETIH SE BO PREBIVALSTVO SVETA PODVOJILO Ako se bo prebivalstva množilo v sedanjem razmerju, se bo v 70 letih podivojilo. To napoveduje demografski letopis, ki ga je izdal statistični urad Organizacije zdtruženih narodov. Leta 1952 je živelo na svetu. 2 milijardi 469 milijonov ljudi, se pravi okoli 30 milijonov ljudi (11/3%) več kakor leta 1951. Največ ljudi pomorijo rak in srčne bolezni; jetika popušča, — Mlade žene imajo razmeroma še vedno mnogo otrok, pri ženah srednje starosti in starejših pa število otrok pada.
Stran 2
GOSPODARSTVO
Petek, 23. aprila
BALKANSKI NARODI DAJEJO VZGLED
Po večdnevnem obisku v Turčiji se je predsednik FLRJ Tito vrnil v Jugoslavijo na vojni ladji »Galeb«. Jugoslovani so z uspehom' obiska zadovoljni', kakor je videti iz komentarjev beograjskega tiska- Turčija je pripravila maršalu Titu in njegovemu spremstvu — spremljal ga je zunanji minister Popovič — prisrčen sprejem. Titov o-bisk ni dal samo priložnost za prijateljske razgovore,, temveč je prinesel čisto določen političen uspeh mednarodnega značaja: razširitev dosedanjega balkanskeg sporazuma v prvo zvezo balkanskih držav — Jugoslavije, Grčije in Turčije. Na jugoslovanski- turški sporazum mora dati svoj pristanek še Grčija. Zveza ima namen braniti neodvisnost balkanskih narodov pred napadom. Deloma so jo" pripravili že na razgovorih predstavnikov generalnih štabov vseh treh držav, ki so bde I v Ankari. Tako hočejo balkanski narodi zagotoviti mir na Balkanu in s tem doprinesti svoj delež k utrditvi miru po svetu. Ko pristopi še Grčija bo zveza dokončno sklenjena. S tem razvojem na Balkanu niso zadovoljni v Rimu, ker čutjjo da se položaj Jugoslavije utrjuje.
V Rimu b; želeli, da se poprej reši tržaško vprašanje v smislu italijanskih zahtev^ predem bi Jugoslavija lahko pokazala na svoje uspehe1 na Balkanu Povezava balkanskih narodov v zvezi je toliko važnejša ker sta Turčija in Grčija-v atlantskem' paktu.
BLISKOVIT obisk ministra DULLESA
Dne 26. aprila se prične v Ženevi konferenca štirih zunanjih ministrov (ZDA, V. Britanije, Sovjetske zveze in Francije), da bi dokončno zagotovila mir in red na Koreji- Na konlerenco je bila na sovjetsko zahtevo povabljena ittdi Kitajska. Tej očitajo, da podpira upornike v Indokini (Hočiminhove čete), ki se borijo proti Franciji in južnim Vietnamcem kakor je poprej podpirala Severne Korejce v borbi proti Južnim Korejcem in Američanom. Ho-čiminh je prav te dni zopet navalil na Francoze, ki so že siti sedemletnega vojevanja. Američani so se preplašili. Boje se, da bi Hočiminhov in kitajski prodor v Indokini spravil v nevarnost rntiiški francoski in angleški vpliv v vseh državah cb Pacifiku, kakor v sami Indokini, Indoneziji, na Malaji itd Ameriški zunanji minister Dulies je nemudoma odletel v London in Pariz, da bi angleške in francoske državni ke pridobil za odločno akcijo proti Kitajski. ki naj bi ji postavili nekakšen ultimat. V Londonu in Parizu se nisc navdušili za prenagljene ameriške poteze. češ da je treba Kitajcem pustit odprta vrata, dokler ne povedo svojega mnenja na konferenci v zenevl. Dulies je predlagal, naj se med velikimi zahodnimi državami sklene lako imenovana azijska obrambna pogodba-V Londonu in Parizu so v načelu pri-slali na lakšno pogodbo, toda pod pogojem, da ji pristopijo lanr.u uidi jhž-ncazijske države. Vseh zaveznic bi bilo deset. V Ameriki bi radi tudi,, da hi takšni zvezi pristopila tudi Formoza (Cankajšekova vojska). Južna Koreja in Japonska, toda angleži se temu načrtu upirajo. Preodločnemu nastopu proti Kitajski se protivijo tudi Fran-cozii, ki bi radi sklepali premr.rje v indokini za katero je vsekakor potreben tudi pristanek Kitajske, ki je na strani Hočiminha. Do skrajnosti nočejo iti niti američani, ki so izjavil,, da ne bodo uporabili vodikove bombe proti Kitajski, ako bi skušala s pomočjo Hočiminha preplaviti Indokino. Na Dullesovo pobudo so v Londonu i.' Parizu objavili približno enake sklepe glede potrebe po skupni obrambni akciji južnoazijskih držav, vendar so končno odločitev o pravi vojaški pogodbi odložili. Dullesov bliskovit obisk v Londonu in Parizu ni povsem tem imel zaželenega uspeha.
KAR JE PRETIRANO,
JE PRETIRANO
Ameriški senator McCarthy, ki načeluje odboru za preiskavo »proti ameriške dejavnosti«, je zdaj obtožil tudi znanstvenika R- Oppenheimerja, cla je imel vzeze s komunisti in se je 1. 1949 uprl izdelovanju vodikove bombe, ki je še strašnejša kakor atomska. Nato je komisija za atomsko energijo vzela slovitemu znanstveniku ki je e-den glavnih tvorcev atomske bombe, vsa zaupna poročila o atomskem raziskovanju, ter ga tako dejansko izključila kot njegovega sodelavca. McCarthy oslanja svojo obtožbo na stare Oppen-heiroerjov »grehe«; med temi omenja tudi, da je Oppenheimer poročil Katarino Puening, vdovo po Jožefu Dal-iltu, ki je bil član komunistične stranke in je padel v španski vojni 1. 1937 Ker je McCarthy po rodu Irec in izrazit katoličan se je med zmernejšimi katoličane! pojavila bojazen, da bodo ameriški protestanti njegovo ravnanje izkoristili za gonjo proti katolicizmu. Mc Carthy ima svoje glavne nasprotnike med demokrati,, v katerih so organizirani protestanti in katoličani.
V	BELGIJI SO SE UTRDILI
SOCIALISTI
V	Belgiji je bila do sedaj na vladi katoliška stranka, ki je imela v poslanski zbornici in senatu absolutno večino Pri zadnjih volitvah je stranka zgubila nekaj mandatov, medtem1 ko so socialisti in liberalci več mandatov pridobili- Po vsej verjetnosti bodo novoi vlado sestavili socialisti s pomočjo liberalcev.
BIVŠI AVSTRIJSKI KANCLER SCHUSCHNIGG (Sušnik) je izjavil, da se ne namerava več vrniti iz Amerike v Avstrijo. Njegovemu povratku so se uprli dunajski socialisti.
25.017 PARIŽANOV JE Z AVTOMOBILI zapustilo mesto na veliki petek (prejšnje leto samo 19.975). Zadnje tri dneve pred prazniki se je z avtomobili odpeljalo iz Pariza 112.110 meščanov, to je 26.000 več kakor prejšnje leto. Mnoge izletnike sta presenetila dež in sneg.
TRGOVINA	JUGOSLAVIJA-T OR-
GIJA. Gospodarski delegaciji Jugoslavije in Turčije sta določili nove blagovne liste za trgovinsko izmenjavo v letošnjem in prihodnjem letu. Obojestranska izmenjava bo dosegla vrednost 80 milijonov dolarjev in bo za 10°/o višja kakor dosedanja.
MEDNARODNA TRGOVINA
NA MILANSKEM VELESEJMU
Na letošnjem milanskem velesejmu razstavlja okoli 12 tisoč razstavljal-cev. Ker bo v jeseni (v septembru) v Milanu IV. evropska razstava orodnih strojev, niso bili ti izdelki letos razstavljeni na sejmu. Milanski velesejem je po nazadovanju velesejma v Lipskem (Leipzigu) zavzel prvo mesto med evropskimi velesejmi. Na njem razstavlja okoli 50 držav.
Na letošnjem sejmu se opaža zlasti močnejša udeležba tako imenovanih vzhodnih držav. Pozornost zbuja zlasti Sovjetska zveza, za njo kolektivne razstave Bolgarije, Češkoslovaške, Poljske in Madžarske pa tudi Vzhodne Nemčije. Neuradno je predstavljena celo Kitajska. Sovjetska zveza razstavlja stroje, zlasti velike poljedelske stroje, pa tudi avtomobile. Prav tako je poslala mnogo strojev tudi Vzhodna Nemčija. Italijanski uvoz iz vzhodnih držav je leta 1952 dosegel 5,07% vsega uvoza, v lanskem letu pa 3,46 odstotka; njegova vrednost v letu 1952 je 74 milijard in v letu '1953 52 milijard lir.
Jugoslavija se letos ni udeležila milanskega sejma, pač pa je sejem obiskala posebna delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov. Sestala se je s predstavniki gospodarskih organizacij severne Italije. Delegacijo je vodil inž. Modrič, ki je opisal potek trgovinske izmenjave med Jugoslavijo in Italijo in tudi možnosti za njeno razširitev. Dogovorili so se, da bo milanska trgovinska zbornica poslala v kratkem v Jugoslavijo delegacijo' pred stavnikov italijanskega gospodarstva, ki naj bi proučila možnosti za povečanje jugoslovansko-italijanske trgovinske izmenjave.
Inž. Modriču je odgovoril podpredsednik milanske trgovinske zbornice Danelli, ki je poudaril povezanost gospodarstva s političnimi vprašanji; politični sporazumi naj bi imeli za osnovo gospodarske sporazume. Spregovorili so še drugi jugoslovanski in italijanski govorniki in se dotaknili zlasti valutnega vprašanja.
Iz Zahodne Nemčije je letos prišlo okoli 1100 razstavljalcev, ki so razdeljeni po vseh paviljonih, vendar imajo Nemci tudi posebno stojnico v »Palači narodov« s pisarno, ki služi za povezavo in daje obvestila. Nemci razstavljajo industrijske izdelke vseh vrst, kakor orodne stroje, tiskarske stroje, stroje za obdelovanje lesa, pisarniške potrebščine, optične in elektrotehnične izdelke, poljedelske stro. je itd.
Za javnost se sejem zaključi 26. aprila, dneva 27. in 28. pa sta določena za zaključevanje poslov s tujimi državami; dovoljen bo tudi vstop kupcem, ki se predstavijo z neposrednim vabilom razstavljalca.
AviomoBa razslava v Jatina
Tudi letos so 21. aprila odprli v Turinu avtomobilsko razstavo, ki bo' odprta do 2. maja. Na avtomobilski razstavi razstavlja 11 držav, kar pomeni napredek; saj je leta 1948 razstavljalo na pr.’ samo 5 držav. Razstavljajo avtomobilska podjetja iz Italije, ZDA, Vel. Britanije, Francije, Nemčije, Španije, Avstrije, Švedske, Švice, Belgije in Argentine. Iz Italije razstavlja 11 podjetij, iz ZDA 18, iz Vel. Britanije 10, iz Francije Citroen, Ford, Panhard, Peugeot, Renauld in Simca, iz Nemčije AutO' Union, Borgvard, Daimler-Benz, Goliath, Opel, Porsche, Tempo in Volksvvagen.
AVTOMOBILSKA PROIZVODNJA V ITALIJI. V 1. 1953 se je avtomobilska proizvodnja v Italiji povečala za 25% v primeri s prejšnjim letom. Poročilo zavoda Banco dl Roma navaja, da so proizvedli 174-294 avtomobilskih vozil (35.848 več_kakor prejšnje leto). Največja proizvodnja pred vojno leta 1937 je dosegla 77.000 vozil. Lani so delali 142.847 osebnih avtomobilov. 29.161 tovornih in 2286 avtobusov. Izvozili so 31.506 vozil) preijšnje leto 26-460; izvoz -predstavlja 18% proizvodnje. V Nemčijo so izvozili 5638 vozil, v Švico 4255, na Švedsko 3197. v Avstrijo 2940, v Španijo 2111, v Belgijo 1895, v Holandijo 1702 in na Dansko 965.
MEDNARODNA AVTOMOBILSKA RAZSTAVA bo od 22. septembra do 2. oktobra 1955 v Frankfurtu.
ITALIJANSKO-NEMŠKA TRGOVINSKA POGODBA. Na pogajanjih v Rimu je bila obnovljena nemško-italijanska trgovinska pogodba z ve. 'javnostjo od 1. aprila 1954 do 31. marca 1955. Glede na stalni primanjkljaj Italije so Nemci pristali na povečanje uvoza iz Italije, in sicer kmetijskih pridelkov in obrtnih izdelkov. Italija bo izvažala več vina, sadja in zelenjave, pa tudi najlonskih nogavic. Dogovorjeno je tudi bilo, da bodo Nemci lahko vzeli s seboj na potovanje v Italijo več deviz, in sicer v vrednosti 1.500 nemških mark.
Tržaški lesni trg
Na tržaškem lesnem trgu ni nastopila v bistvu nikakšna izprememba. Iz Avstrije poročajo, da se v zadnjem, času tam bolj oglašajo kupci iz Italije. Očividno je ta pojav v zvezi z gradbenimi deli, ki se spomladi prič. nejo vnovič. Cene so v bistvu ostale neizpremenjene. Za avstrijske jelove deske 0-III zahtevajo 23.000 za kub. m frco vagon neocarinjeno v Trbižu; III 22.000 lir, III-IV 18.000 do 18.500 lir. V trgovini z Bližnjim vzhodom vlada še vedno mrtvilo, ker je tam huda konkurenca rumunskega, češkoslovaškega in ruskega lesa.
POSOJILO PETROLEJSKI DRUŽBI STANIČ. Italijanska petrolejska družba, pri kateri je soudeležen ameriški kapital, je sklenila najeti posojilo 2 milijard lir po 4,75% obresti pri zavodu Istituto Mobiliare Italiano (I.M.I.) za razširitev petrolejske čistilnice v Livornu.
NEMČIJA NE BO UVAŽALA VEČ MASLA? Domača proizvodnja masla v Nemčiji je že tako narasla, da Nemci ne nameravajo več uvažati masla. Verjetno bodo ustavili uvoz že to poletje in v jeseni. Načrt za preskrbo z maslom v letu 1954 do 1955 ne računa več z uvozom iz tujine. Lansko leto je Nemčija uvozila 8.000 ton masla.
NEMŠKO POSOJILO TURČIJI? V Bremenu so te dni ustanovili organizacijo nemških upnikov, ki jim dolgu-
je Turčija zaradi uvoza iz Zah. Nemčije. Računajo, da znaša turški dolg 45 milijonov dolarjev. Nemški upniki predlagajo nemški vladi, naj se nji. hov kredit izpremeni v pravo posojilo Turčiji, ker ni upanja, da bi Turčija poravnala njihove terjatve s trgovinsko izmenjavo.
PRED NOVIM SOVJETSKIM NAROČILOM NEMŠKIM LADJEDELNICAM? Ladjedelnice Hovvaldt v Klelu v Zahodni Nemčiji so sklenile s sovjetsko vlado dogovor za dobavo 10 ribiških ladij. V prvem trenutku so se Nemci prestrašili, da bo Moskva preklicala: to naročilo, ko se je pričela pogajati z Londonom in Parizom. V nemškejn gospodarskem ministrstvu pa so izjavili, da nj ta bojazen opravičena- Ugotovili so, da je pogodba za dobavo ladij v vrednosti 90 milijonv nemških mark (1 marka okoli 148 lir) že pravomo-čen. Sovjetsko trgovinsko predstavništvo je že nakazalo 1/3 tega zneska. Poravnava se bo izvršila čez Bank of England, osnova je funt. Sovjetski predstavniki so podjetju HovvaldL-Werke namignili, da utegnejo naročiti še 15 drugih posebnih ladij.
ZSSR DOBAVLJA FRANCIJI PETROLEJ. V smislu trgovinskega sporazuma, ki je bil sklenjen julija 1953 bo ZSSR dobavila Franciji 400.00? ton nafte. Francoske petrolejske čistilnice se upirajo uvozu sovjetske nafte, češ da bodo nastale zaradi čiščenja ruskega petroleja organizacijske težave v njihovih obratih. Končno je družba Peehel-bronn izrazila svojo pripravljenost, da v 18 mesecih prečisti 225.000 ton sovjetske nafte. Petrolejski vrelci te družbe v Alzaciji popuščajo. Nastopila je nevarnost, da bi družba morala ustaviti obrat, v Merkillerju. Za razliko do
400.000	ton bo Francija uvozila 90.000 ton bencina. Poleg tega so se Francozi obvezali, da bodo uvozili iz Rusije
200.000	ton antracita iz revirjev ob Doncu- Francozi trdijo, da je sovjetski premog drag.
HMELJ
V zadnjih 14 dnevih je še vedno vladala v Nuerenbergu težnja k učvrstitvi cene. Ponudba Hallertauerja ni zadostovala povpraševanju. Sklenjene so bile velike kupčije z vrstami Hersbrucker in Wuerttemberger. Zaloge so se zmanjšale. Cene so nekoliko napredovale:	Hallertauer je stal
195—22Q	nemških mark za 50 kg,
Hersbrucker planinski in Wuerttem-berger 115 do 135 DM proti takojšnji izročitvi.
Za paspelev maalave Vzhod-Zalioil
Glede na to, da so se te dni v že. nevi zopet pričela pogajanja za pospešitev trgovinske izmenjave z vzhod nimi državami, objavljamo nekaj podatkov o razvoju izmenjave. Po poročilu Organizacije združenih narodov je izvoz iz 14 zahodnih evropskih držav v vzhodne v letu 1953 dosegel samo 50% izvoza v letu 1938. Uvoz je znašal samo 38% predvojnega uvoza. Viednost izvoza 14 zahodnih držav je lansko lete dosegla 478 milijonov dolarjev, vrednost uvoza pa 574 milijonov dolarjev. Navajamo podatke o trgovini z vzhodnimi državami, ki zajemajo tudi trgovino izvenevropskih držav z vzhodnimi (v milijonih dolarjev s kupno močjo iz 1. 1953);
Izvoz	Uvoz
1938	1953		1938	1953
Danska	14	30	32	26
Francija	93	46	121	44
Italija	78	46	125	40
Norveška	18	24	40	28
V. Britanija	310	73	546	203
Finska	14	166	46	167
Jugoslavija	37	—	40	1
ZDA	182	1	216	30
Kanada	16	—	7	4
Perzija	40	28	50	35
Malaja	3	14	3	6
Norveška, Danska in Finska				so svoj
izvoz v vzhodne države v 1. 1953 povečale v primerjavi z letom 1938. (Na preglednici se označba »izvoz« nanaša na izvoz v vzhodne države, označba »uvoz« na uvoz iz teh držav v druge). Omenjene tri države izvažajo na Vzhod predvsem živila in prevozna sredstva. Ameriški trgovinski minister je v svoji poslanici Kongresu poudaril, da ne bodo ZDA podeljevale izvoznih licenc za izvoz na Kitajsko in Severno Korejo. Ameriška izvozna dovoljenja za četrto tromesečje lanskega leta so dosegle 2,1 milijona do. larjev, izkoriščena pa so bila samo do 1,8 milijona dolarjev, in sicer v vseh 11 mesecih lanskega leta.
Po poročilih rimskih listov so jugoslovanski diplomati v času zasedanja Evropske gospodarske konference v Ženevi stopili v stik s predstavniki Bolgarije, da bi državi zopet navezali medsebojne trgovinske stike.
Blago	Borza	< 2
PŠENICA
Chicago — stot. dol. za bušel 67,25 KORUZA
Chicago — stot za bušel	43,65
BAKER
New York — stot. za funt 10,50 CIN
New York — stot. za funt 48,75 SVINEC
New York — stot. za funt 5,05 CINK
East St. Louis — stot. za funt 4,75 KAKAO
New York — stot. za funt 4„13 KAVA
New York —• stot. za funt	5,80
BOMBAŽ
New York — stot. za funt 8,82 MAST
Chicago — stot. za funt	5,45
KAVČUK
London — penijev za funt 8 3/4 SLADKOR
New York — stot. za funt 1,91 VOLNA
Angl. dražbe — 70 pen. funt 22 1/2
Preglednica kaže razvoj cen na med rodnih trgih v povojnem času. Navedene so tudi cene v 1. 1939. Svoj višek so cene dosegle po izbruhu korejske vojne. Premirje je prineslo nazadovanje cen. v zadnjem času se o-paža na svetovnih borzah precejšnja utrditev cen.To velja zlasti za razvoj v marcu, medtem ko so po novem letu cene pričele padati. Najnovejše naraščanje pripisujejo zlasti izjavi,, ki
TUDI AMERIŠKI INDUSTRIJCI PROTI NEMŠKI KONKURENCI Poleg angleških so se zdaj pričeli oglašati tudi ameriški industrije! proti konkurenci nemških industrijskih izdelkov. Na sestanku v Washingtonu, ki so se ga udeležili predstavniki ameriške jeklarske, železarske in elek-trotehničnie industrije, so poudarili,, da se je nemška industrija po vojni dvignila z ameriško gospodarsko pomočjo. Nemčija izvaža zlasti mnogo
ŠIBKA OBRAMBA ITALIJANSKE POLITIKE
Sele 13. aprila je bila tržaška javnost po tiskovni konferenci ravnatelja za finance in gospodarstvo ZVU g. dr. Sartorija, obveščena o državnem proračunu za prvo polletje 1954. Preračun je bil torej objavljen z lepo zamudo dobrih treh mesecev. Pogajanja med ZVU in rimsko vlado so se vlekla na dolgo', kakor da bi rimska vlada hotela izvajati pritisk, da bi se tržaške vprašanje čim prej rešilo v njeno korist.
Tiskovna konferenca je bila štiri dni potem, ko je bila proglašena zapora tržaških srednjih in malili industrijskih obratov, trgovin in obrtniških delavnic v znak protesta proti rimski gospodarski politiki. Ekspoze dr. Sartorija naj bi bil po njegovi zamisli nekakšna obramba rimske vla.
de proti očitkom tržaških poslovnih krogov. Dr. Sartori je s statističnimi podatki dokazoval, da je življenjska raven v Trstu višja kakor v Italiji, pa tudi davčni pritisk ni tako hud itd. To so vse več ali manj znane reči. Govornik ni omenil, čigava je zasluga za višjo življenjsko raven v Trstu. Omenil ni niti razmeroma visoke denarne pomoči iz Amerike (nad 37 milijonov dolarjev ERP). Verjetno se dr. Sartori niti ni zavedal, da je tako govoril proti priključitvi Trsta k Italiji; kajti priključitev bi pomenila izenačenje tržaške življenjske ravni z italijansko. -
Zaradi pomanjkanja prostora se ne moremo spuščati v podrobno razčlembe preračuna na podlagi podatkov, ki jih je navedel dr. Sartori. O-
pozoriti bi hoteli samo na postavko 4,7 milijarde lir med izdatki, zaradi katere je tržaški proračun pasiven. Ta postavka je v vseh proračunih e-naka in so jo pričeli vnašati v proračune, ko se je pokazalo, da bi bili brez nje uravnovešeni. Ko bi se to doseglo, bi ne bil več potreben prispevek Italije in iredentistična gonja bi zgubila važen adut. Omenjena postavka ni realna že zaradi tega ne, ker je vedno enaka. Predstavljala naj bi razliko med davki, ki jih poberejo v Italiji na račun cone A in davki, pobranimi v coni A za račun Italije. Po italijanskih računih naj bi v coni A inkasi-rali za davke na blago, uvoženo iz Italije, ki se tu potroši, za 4,7 milijarde lir več, kakor znašajo davki, ki jih pobira Italija na račun cone A.
CONSKI	P R O	R A Č U	N
IZDATKI	I. poli. 1953	II. poli. 1953	I. poli. 1954
1.	Redni izdatki 2.	Razlika med dohodki pobranimi v	11.059.826.000	12.408.734.000	11.372.644.000
coni za račun Italije in pobranimi v Italiji za račun cone	4.700.000.000	4.700.000.000	4.700.000.000
3. Normalni izredni izdatki	3.416.450.000	2.493.150.000	3.039.394.000
4. Posebni izredni izdatki	337.000.000	524.000.000	499.000.000
5. Gibanje kapitalov	1.289.000.000	1.497.000.000	1.060.000.000
Skupaj	20.802.276.000	21.622.884.000	20.671.038.000
DOHODKI			
1. Davek na mineralna olja	4.800.000.000:	4.693.100.000	4.600.000.000
2. Davek na potrošnjo kave	1.200.000.000	1.250.000.000	1.250.000.009
3. Ostali davki	1.345.850.000	3.110.023.000	2.900.000.000
4. IGE	2.900.000.000	3.100.000.000	3.100.000.000
5. Monopol tobaka	2.000.000.000	1.926.634.000	2.000.000.000
6. Dohodnina in dopolnilni davek	850.000.000	1.276.000.000'	1.290.000.000
7. Razni dohodki	3.113.959.000	860.124.000	920.887.000
Skupaj	16.209.809.000	16.215.881.000	16.060.887.000
PRIMANJKLJAJ	4.592.467.000	5.407.003.000	4.610.151.000
Skupaj	20.802.276.000	21.622.884.000	20.671.038.000
Prispevek italijanske vlade	4.592.467.000	5.407.093.000	4.610.151.000
Prispevek za gradnjo ladij	1.176.000.000	815.000.000	1.651.755.000
Skupaj	5.768.467.000	S.222.003.000	6.261.906.000
Kaj moraš vedeti o popru
Vlskeakon je poper najbolj: izrazit predstavnik dišav, ki jih uporabljamo za pripravljanje različnih jedi. Tovrstne rastlinske drage nam dajejo podzemeljski deli rastlin (ingver), lubje (cimet), cvetje ali pa deli cvetov (nageljnove žbice klinčki, žafran), plodovi (poper) ali pa rastlinska semena (gorčica, muškatov! oreški). Vse te začimbe vsebujejo aromatske osnove, eterična olja, smolne in p::-koče snovi ter še druge sestavine. Kot dodatek jedilom jih uporabljamo zato, ker jedilom’ izboljšajo' okus, poteg tega pa imajo tudi ugoden vpliv na prebavo-
Poper . imenujemo male plodove rastline polpnoveci (Piiper, mgrum Linn.);. Nasadi te rastline so na Daljnem vzhodu, namreč v Siamlu ter na otokih Sumatra, Borneo in Filipini. Ločimo dve vrsti popra: črni in beli poper. Kljub temu, da sta obe vrsti iz iste rastline, nastane ta razlika zaradi različnega pripravljanja plodov poprovca.
Črni poper tvorijo plodovi, ki jih še nezrele posuše na soncu ali pa nad zmernim plamenom. Pri tem postopku se kožica ploda zgrbanči in počrni oziroma se pobarva sivo-rjavo. Te trde poprove kroglice merijo v premeru 3—6 mmi, 100 zrn pa tehta 3- 4 grame. Značilni žgoči okus je tem izrazitejši. čim manj zreli so plodovi.
Povprečna kemijska sestava črnega popra je naslednja: 12—13 ost. vode,
12	odst. dušičnih snovi, 7—8 odst. maščob, 33—35 odst. škrobnih snovi in
13	odst. surove celuloze. Pri zgorenju pa dajo' zrna črnega popra 4,5 odst. pepela. Ce je pepela več kakor 6,5— 9 odst., pomeni, da je v popru pri-
mešanega preveč peska ali pa mineralnih snovi. Vsebina aktivnih sestavin črnega popra je naslednja: 0,8—2 odst. smolnih snovi, 0,9—1,5 odst. eteričnega olja ter 4—13 odst. piperina. (običajno 7 dst.). Prej imenovana snov je značilen poprov alkaloid-
Beli poper pa je: pripravljen iz zrelih plodov, katere ompčijo. v topli slani vodi ter odstranijo kožico. Beli poper nastopa v belo-sivih kroglicah gladke površine- Na njih površini sc črtice, ki se raztezajo po vsem površju. nj.h barva pa je svetlejša od osnove. Zrna te vrste so težja od zrn črnega popra iste velikosti. Duh in o-kus sta pa manj žgoča kakor pri črnem popru-
Tudi v kemični sestavi se razlikuje beli poper od črnega. V belem popru je vec škrobnih snovi kakor v črnem (povprečno 45 odst.). Manj pa je pepela (povpr. 1,7 odst.), eteričnega o-Ija (0,5—1,5 odst.) in surove celuloze (4,5 odst-)- V belem' popru je nadalje 0,2—1 odst. smolnih snovi. Na smolnih snoveh pa je bogata kožica, ki jih vsebuje okoli 5 odst. Ker beli poper nima kožice, je razumljivo, da je vsebina smolnih snovi pri belem popru manjša kakor pa pri črnem.
Ker je poper draga snov, opažamo v trgovini s poprom mnoge poneverbe. Zato je pač važno da pri kupovanju natančna pregledamo pošiljke. To preiskavo, lahko izvršimo z očmi, kakor tudi s kemičnimi analitičnimi postopki. Poper pretvarjajo tako, da mu dodajo prazna zrna, luščine, peclje, pesek in dr. Omenjene primesi oziroma nečistoče toleriramo' do' 15 odst. vsebine. Vsekakor pa lahko to opazi-
mo že s prostim očesom. Marsikdaj opazimo namreč, da so mala in manjvredna poprava zrna prekrita s patino, ki jim daje lepšo zunanjost. Nadalje dodajajo pepiru tudi plodove in semena rastlin, ki so mu: na videz podobne. Med tem; primesmi naj omenimo piment ali gavičice, poper drugih botaničnih vrst, brinje, stročnice im dr. V pošiljkah popra marsikdaj ugotavima tudi prisotnost ponarejenega popra. Ta je narejen iz mešanic različnih anorgansikih in organskih prašnih snovi ter poprovih smeti ki so premešane s škrobom in oblikovane v kroglice. Mnogo pogosteje pa o-pažamo potvorbe pri zmletem popru.
TRŽAŠKI PROMET S POPROM V 1. 1951 je prišlo v Trst največ popra iz Indije (889 stotov). Dalje iz Anglije 44 stotov in iz Italije pa 101 stot popra. Isto leto pa je šlo iz Trsta 538 stotov, in sicer 356 stotov v Anglijo, 182 stotov pa v Italijo- Nekaj večji promet s poprom je bil leta 1952. Takrat je Trst skupno uvozil 1343 stotov popra. Iz Indije 1223 stotov, iz Holandije 76, iz Zapadne A-frike 26 in iz Italije 18 stotov. Izvoz je bil tako usmerjen: v Italijo 183 stotov, v Avstrijo 133 v Jugoslavijo 71 in na Madžarsko 53 stotov-Te dni je na tržaškem trgu s poprom velika vznemirjenost med trgovci na debelo oziroma med uvozniki. Na izvoru je cena vrste Saravag močno padla. V poslednjih treh mesecih se je izvirna cena za neto 50 kg znižala od 800 na približno 400 šilingov. Nakupi so malenkostni, ker vsi čakajo, kakšne cene bo dal novi pridelek maja oziroma junija- Grosisti stremijo zdaj za tem, da prodajo svoje zaloge, čeprav na zgubo.
Ing. M. P-
o'
Sredi 1945	Najvišja cena po Koreji	Konec dei 1953	Konec marca 1954
-168	26? 1/4	207	217 1/4
117 5/8	192 1/8	157 3/8	1531/4
12	36,50	29,75	29,75
52	185	85	94.75
6,50	19	13*50	13,50
8,25	19,50	10	10,25
8,81	44	49,05	61,50
16,38	61,70	65,69	92,50
23,07	44,65	33,75	35,10
	18,25	16,55	18,85
	73	17 1/8	16 3/4
	8,08	3,21	3,34
	317	160	148
jo je dal predsednik Združenih držav 26. marca, da bodo namreč Združene ameriške države povečale svoje strateške zaloge. Po poročilu lista iz New Yorka se je ameriška vlada odločila za ta korak, ker so zadnji poiskusi z atomskimi in vodikovimi bombami pokazali, da bi bila Amerika v primeru vojne odrezana od zalog (rudnikov), ki so drugod po svetu. Amerika bo povečala svoje zaloge 35 do 40 raznih surovin.
orodnih strojev v ZDA, medtem no kupuje v Združenih državah prav malo izdelkov. Težko bo najti rešitev tega vprašanja. Potrebno bi bilo, povi. sati carine ali pa določiti kontingent za nemški uvoz. Takšni ukrepi bi škodovali ameriškemu političnemu vplivu v Nemčiji. Zato je treba poiskati drugo rešitev. Dolarsko pomoč, ki jo prejemajo Nemci iz Amerike, naj bi smeli uporabiti samo za nakup ameriških strojev in ameriškega jekla.
Samo zaradi te postavke je potreben prispevek Italije v višini 4,610 milijarde lir, sicer bi bil proračun uravnovešen brez njega.
Glede drugega prispevka Italije (za gradnjo ladij) v znesku 1,652 milijar. de lir bodi omenjeno, da so ladje, ki jih gradijo v Trstu, že tako lastnina italijanskih družb, kakor je na žalost »Tržaški Lloyd«; letos bodo poleg dveh 5000-tonskih ladij, ki so že v gradnji za »Tržaški Lloyd«, gradili v Trstu šs dve ladji: po 4500 ton za beneško družbo »Adriatica«, ki jih bo postavila na proge proti Bližnjemu vzhodu, po katerih so nekdaj plule tržaške ladje. (Poleg tega bodo v Trstu pričeli graditi v »Tržaškem arzenalu« nov dok, ki bo lahko sprejemal 18.000-tonske ladje.)
Med značilnimi izdatki tržaškega proračuna naj omenimo izdatke za begunce. Proračun za prvo polletje 1954 predvideva izdatek 422 milijonov za razseljene osebe (begunce — dis-placed persons) in sicer za organizacijo njihove izselitve ter 297 milijonov za italijanske begunce iz Jugoslavije. (V enem samem letu pojde torej iz tržaškega proračuna 1,4 milijarde lir za begunce, za katere bi morale skrbeti poklicane mednarodne organizacije.) Za naseljevanje beguncev iz Istre na Tržaškem, kjer jim gradijo stanovanjske bloke, pojde 297 milijonov lir. Več stotin milijonov gre tudi za gradnjo železničarskih stanovanj, v katerih bodo nastanili železničarje iz Italije.
SESTANEK MEDNARODNE TRGOVINSKE ZBORNICE. V času od 11. do 14. aprila se v Rimu sestane upravni svet Mednarodne trgovinske zbornice. Na dnevnem redu je tudi vprašanje p mednarodnem denarnem položaju. R'azpra\%1jali bodo /dalje o kongresu zbornice, ki bo maja prihodnjega leta v Tofciju. Na dnevnem redu kongres;: bo vprašanje gospodarskih stikov z a-zijskimi narodi.
DINAR. Tečaj dinarja na deviz11'” obračunskem mestu v Ljubija111 ^1-bili naslednji: dolar 830 din, funt Aci ling 2300, 100 nemških mark 1 af 100 belgijskih frankov 2835. h® jili coskih frankov 239,96	100 Švica ^
frankov 17.500, 100 lir 120, 100 U’1', ^ 115 (v Zagrebu 110), 100 hol- 1 tov 19.935,37,	100 švedskih p-
16.304,69. Tečaj na prostem trgu v |jii stu se v zadnjem času suka okoli lir za 100 dinarjev.	^
3^
TEČAJ NEMŠKE NARODNE
.-dl1
12,05
KE. Bank deutscher Laender ob^t.. nava devize po naslednjem urf,« C
tečaju: egiptovski funt l?.oa (denar), 12,7 DM B (pismo),
• rvivt P'
O'07,3.*1
jinskih lir 0,671 DM G,
100 jugoslovanskih dinarjev E3"" .jjj-G, 1,402 DM B; 100 avstrijskih 5 + gov 16,16 DM ('Sredhji kiuns); 100 "o11 eskudov 14,59 DM G, 14,63 DM grških drahem 0.014 DM G.
»GOSPODARSTVO**
izhaja vsak drugi petek. — u oa >■ STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Gep,i]|!( tel. 38-933 - CENA: posamezna šte j Ur 25; za Jugoslavijo din 15, za c° ^
din 15. -- NAROČNINA: za STO f1 j[.
lijo letna 600 lir, polletna 350 lir' (> ček. račun »Gospodarstvo« št. H"®3 Jugoslavijo letna 380 din, pollrii^t din; naroča se pri A.D.I.T.-u, DRZ- ,|t) SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva 3-1, ček. rač. pri Narodni banki št- ^ 892; za cono B letna 380 din, polleto3^, din, naročnine se polagajo pri Koper; ostalo inozemstvo 2 dol.	golše naročajo pri PUBBLIPRESS,	e(jti
doni 4, Trst, tel. 93-589, ali nep°sl pri upravi »Gospodarstva«. — ,jriji OGLASOV: za vsak m/m višine v ^ enega stolpca 40 lir, za inozemstvo Glavni urednik dr. Lojze Berc'
Odgov. urednic dL Stanislav
06lsl<
Založnik: Založba »Gospodarstva* Tisk: Tiskarna »Graphls«
UVOZ - IZVOZ
MiUTOVINfi
in IZDELKOV
Trst, Ulica I. dclla Croce
TEL. 94-570
Tlgr. C0LINTER - TRIESTE
za vse yl motorjev
za avtomobile, motocikle, za ter motorje industrijskih ih P Ijedelskih strojev
Pooblaščeni zastopnik'
TUFANi dott. GIUSEPPE
Trst — Ul. Gatteri št. 38
Tel. št. 94-273
EXPORT - IMPOR*
rjI« Dpslie
| kave, maf, i snoue in A lesov, treti1 in p a : k n a j u g o dne 1
caleA
Tel. 90441 X
RS1, Viale Sonnino, $
ZALOGA
PIRELLI
MIGHELIN
IZVOZ
OBNOVA VRHNJE
(protektoriev) GUMENIH KOL£
MO N CINI
♦
TRIESTE	,
P.zza Ubertš 3 - Tel. 35*®1
Z^dka
SILA JOŽEF
uvoz	izvog
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN KURJAVO TER JAMSKEGA LESA
TRST — Ulica Rossetti štev. 15 — Telefon 95-661
impobt UNIVERSAL IMPEX expo_1!
UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE
TRST — ULICA CELL1NI ŠT. 2 — TEL. ŠT. 35-9^
POŠTNI PREDAL - CASELLA POSTALE 448
RAZPOŠILJA TUDI DARILNE PAKETE V JUGOSLAVIJO IN DROGE 00^
PRVOVRSTNO BLAGO PO IZBIRI — JE NAŠE GESLO!
Zunanja trgovina cone B uravnovešena
Piran, 20. aprila
Občni zbor trgovinske in gostinske zbornice. Te dni je imela trgovinska ir> gostinska zbornica v Kopru, ki je bila ustanovljena lansko leto, svojo Prvo redno letno skupščino. Predsed-nik zbornice je v svojem poročilu podal izčrpno sliko o razvoju gospodarstva v koprskem okraju. Iz njegovega Poročila je razvidno, da se je v minulem letu promet v trgovini in gostinstvu znatno povečal. To velja predvsem za industrijsko blago, medtem ko je promet z živili celo nekoliko Padel. Naj večji porast v prometu zaznamuje obutev (50%), slede ji tekstil z 41%, pohištvo z 41% in drogerij, sko blago s prav tako 41%.
V zunanji trgovini je koprski okraj v minulem letu navezal trgovske stike z raznimi državami, in to zlasti z Avstrijo in Zapadno Nemčijo; ne manjkajo med njimi pa tudi razne države z Bližnjega vzhoda. Tej navezavi trgovskih stikov se ima koprski okraj zahvaliti, da je njegova trgovinska bilanca uravnovešena. V preteklem letu je vrednost jzvoženega bia-Sa dosegla čedno vsoto 519 milijonov dinarjev.
Prav tako zaznamuje velik napredek tudi turizem, ker je v minulem ]etu obiskalo letovišča v koprskem o-kraju za 50% več inozemcev kot v letu 1952. Sodeč po do sedaj sklejenih Pogodbah bo število inozemskih turistov letos zopet znatno naraslo; saj računajo s 50.000 nočninami.
Čeprav je bilo v delovanju trgovinske in gostinske zbornice v prvem letu njenega obstoja še precej pomanjk-tjivosti, lahko rečemo, da je v tej kratki dobi še razmeroma dobro izpolnila naloge, za katere je bila ustanovljena. S svojimi strokovnimi nasveti je bila v veliko pomoč gospodar, skim podjetjem, proučevala je pogoje za razvoj turizma in skrbela je za potrebno propagando.
V bodoče pa bo morala trgovinska in gostinska zbornica zajeti v svoje poslovanje celotno gospodarstvo, zlasti pa kmetijstvo. Saj je v koprskem okraju, ki je po svoji gospodarski strukturi pretežno agraren, kmetijstvo deblo gospodarskega drevesa, medtem ko so trgovina, industrija in gostinstvo samo njegove veje. Ce usahne deblo, usahnejo- tudi njegove veje. Zato bo morala zbornica vsaj tako dolgo, dokler ne bomo imeli kmetijske zbornice, zlasti skrbeti za organizacijo odkupnih centrov za kmetijske pridelke, za sodobno embalažo, za izboljšanje kakovosti kmetijskih pridelkov in iskanje novih trgov. Ako bo imela zbornica vedno pred očmi razvoj celotnega gospodarstva, bo s tem najbolj koristila trgovini, industriji in gostinstvu, pa čeprav sodijo, sodeč po njenem nazivu, samo te v njen delokrog.
Zunanja trgovina koprskega okraja. V mesecih januarju in februarju t. 1. so gospodarska podjetja v koprskem okraju izvozila za 2,135.195 kg raznega blaga v skupni vrednosti 111 milijonov 761 tisoč dinarjev. Največji izvoznik je bilo trgovsko podjetje Delamaris iz Izole, ki izvaža konservi-rano ribo. Kakor smo že lansko leto poročali, je to podjetje navezalo trgovske stiske z enajstimi državami, med katerimi so tudi Združene države, kamor je podjetje odposlalo prve pošiljke svojega blaga. Vrednost bla. ga, ki ga je izvozilo to podjetje v prvih dveh mescih t. 1., znaša 60 milijonov dinarjev. V istem obdobju pa je bilo uvoženih okrog 556 tisoč kg raznega blaga, med katerim prevladujejo tehnične potrebščine, zlasti pa stroji. Ker presega vrednost izvoženega blaga za 10 milijonov dinarjev vrednost uvoženega blaga, se tedaj koprski okraj lahko ponaša z aktivno trgovsko bilanco. Upajmo, da bo ostala taka tudi v ostalih desetih mesecih tekočega leta.
Dr. P. J.
Predavanje dr. Marijana Breclja. Na
vabilo študijske knjižnice v Trstu je ?1. aprila predaval podpredsednik Izvršnega sveta LR Slovenije dr. Marijar Brecelj, Jn sicer o »Razvoju! gospodarstva v Jugoslaviji s posebnim ozirom na Slovenijo«. Poslušalci so bili predava tel ju hvaležni za jedrnat in jasen oris jugoslovanskega gospodarstva, s kate-rim je tudi usoda Trsta tesno povezana.
PROTI RAZLASCEVANJU SLOVENSKE ZEMLJE je nastopil v občinskem svetu dr. J. Dekleva. Nove razlastitve, ki jih zahteva uprava industrijskega pristanišča v Zavij ah, bodo zajele 3 milijone kvadratnih metrov slovenske zemlje pri Domju, pod Kolonkovcem, v Ricmanjih, Boljuncu, Dolini, Zavij ah itd. Gre za razlašče-vunje, ki ni utemeljeno, temveč hoče. jo razlastiti slovensko zemljo pod pretvezo, da bodo gradili stanovanja za delavstvo. V resnici je danes v industrijskem pristanišču zaposlenih samo 600 delavcev, ko bodo dograjeni vsi ubrati, pa jih bodo zaposlili komaj t-lOO. Zadnjo razpravo v občinskem svetu sta sprožila svetnika Gombač ih dr. Pogassi.
TRŽAŠKI PEKOVSKI DELAVCI SO TE DNI stavkali, da bi zahtevali zvišanje plač.
PROPAGANDA ZA TRŽAŠKI VELESEJEM. Svojo prvo propagandno okrožnico za letošnji tržaški velesejem, je uprava poslala na 45.000 naslovov. Pozneje je bilo razposlanih 130.000 Propagandnih lističev z zanimivimi Podatki. Nalepili so 3.000 lepakov večjega obsega in 8.000 manjše oblike.
Pottnia anglo-aaierle posadke
V	vrsti hudih posledic anglo-ame-riškega sklepa z dne 8. oktobra, za tržaško gospodarstvo je treba navesti tudi zmanjšanje možnosti zaslužka tržaškega prebivalstva zaradi odhoda družin ameriških in angleških vojakov. Poleg tega je bilo odpuščeno civilno pomočno osebje pri ameriški vojski; Angleži so civilno osebje že Poprej zelo skrčili. Za družine ameriških in angleških vojakov so obstajale sicer posebne trgovine, v katerih fo prodajali povečini blago iz ZDA In V. Britanije, vendar so te družine kupovale tudi v domačih trgovinah.
Italijanski iredentistični tisk je skušal Tržačanom dopovedati, da zaradi odhoda anglo-ameriških čet ne bo trpelo tržaško gospodarstvo. Tega mnenja niso bili tržaški gostilničarji, lastniki barov in trgovci, pa tudi ne razne postrežnice in perice. Res je le, da nove ameriške čete, ki so prišle iz Nemčije, živijo izven vojašnic nekoliko bolj vzdržno. Z druge strani pa lahko opaziš, da kupuje vojska vedno več na domačem, oziroma na italijanskem trgu in da manj uvaža konzerviranih živil. Američani kupujejo sve. ^3 mleko na Beneškem, in sicer iz dveh mlekarn blizu Trevisa, ki ju nadzirajo ameriški zdravniki. Jajca dobavlja ameriški vojski iz Italije Podjetje Alberti. Ameriškemu vojaku Postrežejo pri zajtrku z dvema jajcema; okoli 5000 vojakov zaužije torej mesečno okoli 300.000 jajc, ako ne računamo jajc, ki jih uporabijo za pripravo drugih obrokov. Za prehrano kupuje ameriška vojska seveda še druga razna živila. Ni dvoma, da bi samo s tega vidika predstavljal odhod Angležev in Američanov veliko izgubo za Trst. V smislu mirovne pogodbe šteje angleška posadka, 5000 mcž in ameriška prav toliko. Vendar je po splošnem mnenju dejansko število obeh vojsk nekoliko šibkejše.
V	zvezi z gospodarsko koristjo, ki jo prinaša domačemu prebivalstvu prehranjevanju obeh posadk, naj še dmenimo, da sta na Opčinah nastala dva velika hleva, v katerih redijo na stotine prašičev z ameriškimi kuhinjskimi odpadki.
TRŽAŠKI SLIKAR LOJZE SPACAL bo razstavil v umetnostni gale-ri|ji »Casannova« v Trstu (ul. Sv. Frančiška št. 22-1. nadstr.) 48 svojih del. Razstavo bodo odprli 27. t. m.; odprta ostane do 12. maja. Razstavljena bodo olja na platnu, lesorezi in linorezi, skulpture v lesu ter gravirane in slikane lesene ploskve. Našim bralcem priporočamo, da si ogledajo njegova dela in da z njimi tudi okrasijo svoje domove.
»NOVO UVOZNO IN IZVOZNO PODJETJE« pod imenom »Universal Impex« (Import-Export) je bilo te dm ustanovljeno v Trstu (ul. Cellini št. 2, tel. 35-975). Poleg izvrševanja običajnih trgovinsk.h poslov se bavi tudi s pošiljanjem darilnih pošiljk.
NESOCIALNOST V SOCIALNOSTI Obvezni prispevek za zimsko pomo« se pobira tudi v tramvaju. Potniki plačajo v ta namen pribitek k ceni voznega listka. Višina tega pa ni vselej socialno odmerjena. Tako plačajo na openskem tramvaju potniki do Opčin 10 lir, do Kolonje pa samo 5 lir. Se pravi, da stanovalci, ki stanujejo bolj daleč, plačajo več. Primer se je ponovil te dni, ko so pobirali pribitke za borbo proti raku.
SMRT. V Gorici je po dolgi bolezni umrl trgovec Jože Cigoj, ki je bil znan v Gorici tudi kot požrtvovalen delavec na socialnem področju in podpornik slovenskega dijaštva. Družini naše sožalje!
URNIK GORIŠKIH BRIVCEV. Goriški brivci so sklenili uvesti poletni urnik, in sicer od torka do petka od 8. do 12.30 in od 15. do 19.30, ob sobotah od 8. do 12.30 in od 15. do 20. ure; ob nedeljah od 7.30 do 12.30. Urnik bo veljal do 15. septembra.
MAR JE TO SOCIALNO? »Giorna-le di Trieste« je večkrat napadel Zavezniško vojaško upravo, ker je razrešila policijo dolžnosti, da izvrši prijavo svojih dohodkov na podlagi Vano-nijevega zakona. Mislimo, da je popolnoma pravilno, da se mali ljudje oprostijo tako imenovanega dopolnilnega davka. »Giornale di Trieste« je očitno drugačnega mnenja.
XL
RIBJI BOJ ZA OBSTANEK
Rudninske soli in plankton morajo biti ribam res prav priljubljena slaščica. O tem smo se lahko na lastne oči prepričali. Okrog nas so se zaganjali iz vode delfini, tuni in prvič smo tedaj videli daljine. To so res najlepši prebivalci oceana; ne smemo jih pa zamenjati z delfini, s katerimi imajo samo nekaj skupnega — skoro enako ime in isto nevzdržno slo po neprestanem beganju. Prebivalci Srednje in Južne Amerike imenujejo to ribo kraljico morja, kar je pripisati njenim prekrasnim barvam. Svetleče plavi, ploščati trup z rdeče, metalnim odsevom prehaja v zlato rumeno, nenavadno veliko glavo. Moč ne čeljusti, na gosto posejane z ostrimi zobmi, ne zaostajajo v požrešnosti od somovih, samo da je telesna moi dolfina mnogo manjša. Dolžina trupa doseže največ en meter s težo do 20 kilogramov in to je res vsa sreča za druge njegove sovrstnike, ker bi bil dolfin v nasprotnem primeru gotovo najnevarnejši in najkrvoločnejši morski prebivalec.
Da bi izkoristili to edinstveno priložnost za ribolov, smo ustavili stroj in začeli s pripravljanjem odic, trnkov in mrež, katere smo sedaj pravzaprav prvič privlekli na dan. V Gibraltarju smo res skoro vso našo hrano izvlekli iz morja, toda v primeri z lovom, ki smo ga bili tu deležni, m bilo to niti omembe vredno.
Vodja palube, ki je bil izkušen ribič, je vsakemu odredil svojo dolžnost. Drobovje kokoši, katero je Lojze tega dne obsodil na smrt, ni bila prav primerna vaba, toda prav mlad
Socialni
UTRINKI
TUDI DUHOVNI DELAVCI NA ULICI
Dunajčani so te dni prisostvovali nenavadni demonstraciji. Nad 3.000 umetnikov, znanstvenikov in profesorjev je korakalo molče po ulici Rin-gestrasse in nosilo transparente »Rešite avstrijsko umetnost in znanost!«. Odšli so pred narodno skupščino, dalje pred mestno hišo in palačo ministrskega predsednika-kanclerja. Demonstracijo je organiziralo »Združenje za umetnost in znanost«. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so znanstveniki, umetniki in profesorji stopili na ulico in demonstrirali proti državni politiki, češ da zanemarja znanstveno in duhovno delo sploh, da ne daje šolstvu dovolj denarja na razpolago, da država ne plačuje dovolj duhovnih delavcev in kulturnih tvorcev itd. Računajo, da so se življenjski stroški 8.krat pomnožili v primerjavi s predvojnimi, plače duhovnih delavcev pa samo 4-krat. V tem času si je delavstvo priborilo 7-kratno povišanje plač. Ker ne daje država dovolj denarja za kulturne delavce in za kulturni razvoj sploh, propada kultura in znanost; z avstrijskih univerz odhajajo profesorji v tujino, ki jih plača bolje. Ob tej priložnosti je neki dunajski list, ki je sicer prav blizu uradnih krogov, zapisal, da je takšno zapostavljanje kulturnih delavcev »sramota za Avstrijo«. Finančni minister je obljubil demonstrantom pomoč v proračunu za finančno leto 1955. (Mimogrede naj omenimo, da je danes v Jugoslaviji razmeroma dobro preskrbljeno za kulturne delavce in umetnike; tako so n. pr. honorarji za duhovne proizvode — članke, znanstvene razprave in umetnine raznih vrst, precejšnji v primeri s splošnimi finančnimi razmerami. Bolje je tudi preskrbljeno za obstanek umetnikov, gledaliških igralcev itd.).
Prav tiste dni kakor so na Dunaju demonstrirali kulturni delavci, je bil v Duesseldorfu v Zahcdni Nemčiji zvezni kongres prostih poklicev. Zborovanju je prisostvoval tudi zvezni kancler dr. Adenauer. Govorniki so ne pritoževali nad nizkimi dohodki ra^ zumnikov, ki delajo v prostih poklicih, češ da niso ti prav nič večji od plač strokovnih delavcev. V posebni resoluciji so naglasili, da je šolanje na srednjih in visokih šolah povezano z visokimi stroški. To je treba upoštevati, ko se določajo plače in honorarji razumnikom. K besedi se je oglasil
i’ A O /A 5 (
-v' priitjanisču
Med 4. in 13. aprilom je bil ladijski promet skozi tržaško pristanišče naslednji:
TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE
»Barletta« je priplula iz Carigrada ? 213 t in se vrnila' natov. »Montello« je prispela iz Galvestona s 4671 t žita in odplula na Reko prazna. »Enotria« je priplula iz Bejruta s 392 t in se vrnil:; natovorjena. »Carso« je prispela iz Smirne s 53 t in odplula v Carigrad natovorjena. »Irma« je priplula iz Aleksandrije z 218 t in se vrnila natovorjena. »Marechiaro« je prispela iz Genove s 165 t im odplula proti Malti s 58' t. »Stella del Mare« je prispela iz Benetk prazna in odplula v Neapelj nato-vcrjena »Evaristo Monti« je priplula R Benetk prazna in odplula v Pirej natovorjena. PRIPLULE SO: »Palmaiola« iz Rio Marina s 1610 t železne rude, »Albatros« iz Ravenne prazna, »Motia« iz S. Antioca s 3332 t premoga, »Messapia« iz Hajife s 175; t. »Maria Cristina D-« iz Tripolisa s 16.599 t surovega olja, »A-ristide« iz Benetk prazna, »Tritone« iz Vancouvra z 965 t, »Amesa« iz Ravenne z 852 t potrošnega olja, »Vildren« iz Drača prazna. ODPLULE SO:	»Mas-
saua«, v Gbdkio natovorjena', »Silvano« v Pot j prazna »Dino« v Abure-nino prazna, »Obda« v Capetown s 1274 t, »Ugo Fiorelli« v Benetke prazna, se vrnila od tam natovorjena z mineralnim oljem); »Gtiovanmj Batti-
tudi dr. Adenauer. Z vzklikom »Zgra. žam se nad tem, kako se duhovno delo med nemškim ljudstvom malo ceni,« je začel svoj govor. Dr. Adenauer je pripisal to okolnost napredku tehnike, ki je prevladala nad duhom. S temi težavami se bo treba boriti tudi v bodeče. Predstavnikom prostih poklicev je obljubil svojo pomoč, toda priporočil jim je, naj za svojo stvar pridobijo poslance, ki se bodo za zadevo zavzeli v parlamentu.
KATERE POROKE SO SREČNEJŠE?
Na vprašanje, kateri zakoni so srečnejši — zakoni sklenjeni v zgodnji mladosti ah kasneje, — je neki angleški list odgovoril z naslednjimi podatki: Med zakoni, v katere so stopila dekleta med 16. in 18. letom, je bilo 25% ločenih; med zakon) med 19. in 22. 1. se je odstotek znižal na 10%; med zakoni, v katere so dekleta stopila med 23. in 27. letom, je bilo 6% ločenih,
glieri« v Benetke prazna, »Gluha« v Odeso prazna »Giosue Borsi« v Hamburg g 304 t, »Famny Brunner« v Genovo prazna, »Zaule« v Taleonero prazna, »Trevisoi« v Iskenderun natovorjena, »Primo« v Cagliari natovorjena z lesom in »Pietro Audalo« v Piombino z litim železom.
GRŠKE LADJE
»Aristodemos« je priplula iz Pireja prazna in se vrnila natovorjena. »Rafael« je prispela iz Ravenne prazna in odplula v Pirej s 104 t. »Kozani« je priplula iz Patrasa s 40 t. »Achil-les« je priplula iz Pireja prazna in odplula v Bejrut s 51 t. »Flotarkis Blessas« je prispela iz Kor.nta s 135 t limon.
ANGLEŠKA »Algerian« je odplula na Reko prazna; »British Eary« je odplula v Lavero s 4603 t mineralnega tolja;. »Edenwodd« je priplula iz Liverpoola s 153 t. IZRAELSKA »Dro-mit« je odplula v Hajfo natovorjena HOLANDSKA »Plevo« je priplula i? Amsterdama -si 149 t in se vrnila natovorjena. NEMŠKA »Stahlech« je priplula iz Livorna prazna. AMERIŠKA »T. Lykes« je prispela iz Hu-stona s 114 t blaga.
JUGOSLOVANSKE LADJE
JU GODI NJ JA:	»Zadar« je prispela
7 apr iz Splita s 120 t raznega blaga, vkrcala 50 t blaga in 400 kub. m lesa :n odplula 8. apr. na Reko. »Titograd« je priplula 10- apr. z Bližnjega vzhoda s 370 t raznega blaga, vkrcala 150 kub. m lesa in 357 < raznega blaga ter 16. apr odplula na Reko. »Skopje« je 13 apr. pripeljala z Bližnjega vzhoda 450 t blaga in odplula na Reko. »Užice« je priplula 20. apr. iz Haj-fe s 627 t blaga in odplula 21. apr. na Reko. »Avala« je prispela 21, apr. .7 Severne Evrope s 109 t blaga, vkrcala 54 t in odplula 21. apr. na Rerfo
JADROBINIJA. »Pelješac« je prispela 13. apr. iz Grčije s 60 t blaga in odplula 14. apr. proti Grčiji. »Istra< je priolula 20. apr. iz Grč,'j e s 170 blaga, vkrcala 60 t in 21. apr. odplu.t-na Reko.
Napovedane so naslednje ladje.
JUGOLINIJA. »Žužemberk« 24. IV iz Turčije. »Zagreb« 26. apr. z Bližnjega vzhoda in »Hrvatska« 6. maja iz ZDA.
J ADRODINIJA. »Lastovo« 27. apr-
Spomladanska zelenjava na tržaškem trnu
Te dni je prispel na tržaški trg nov krompir iz Južne Italije. Na trgu je že dobra dva meseca krompir iz tople grede, ki ga dovažajo v Trst s Pa-dcvanskega in iz Srednje Italije, vendar ni ta krompir tako okusen kakor listi, ki zraste na odprtem; zaradi tega je tudi nekoliko cenejši. Na debelo gre po 40 do 60 lir kg, na drobno po 60 do 80 lir. Novi krompir iz Južne Italije se prodaja na debelo po 90 do 100 lir, na drobno pa od 120 do 150 lir. Tudi grah je že na trgu skoraj mesec dni; prihaja iz Južne Italije, tudi iz okolice Rima. Letos je grah dvakrat dražji kakor lansko leto in se prodaja na debelo po 100 do 150 lir (na drobno po 140 do 200). Letos je letina slabša, grah je pokvarila huda zima. Lansko leto se je na debelo prodajal po 70 do 80 lir. Kakovost je letos odlična. Karčofi, ki prihajajo iz Italije (iz Romunije in A-pulije), so na trgu že nekakšnih 10 dni. Navadni karčofi so prišli v pro. dajo pred poldrugim mesecem in se predajajo po 10 do 20 lir (na drobno po 15 do 30). Tako imenovani »romani« gredo po 30 do 50 lir (na drobno 40 do 60). Cikorija je povečini iz Italije, in sicer iz Padske ravnine; ta gre proti kraju. Nova je iz Gorice in Furlanije ter je letos zelo okusna; geriška prihaja na trg zdaj in v jeseni, v zimskem času je ni. Italijanska se predaja po 20 do 40 lir na debelo, na drobno pa od 40 do 70 lir za kg. Goriška stane 60 lir na debelo (na drobno 80 do 90). Koromač je bil v prodaji vso zimo in stane zdaj na debelo 40 do 60 lir, v predaji na drobno pa 80 do 120 lir, ker je mnogo tare. Sladko zelje prihaja iz Italije (Roma-
nije, Kampanije in Apulije). Na trgu je bilo vso zimo. Na debelo gre zdaj po 50 lir kg, na drobno po 80 do 100 lir. Goriški šparglgi stanejo na debelo 300 do 400 lir, na drobno pa 400 do 500 lir. Domači tržaški se prodajajo v šopkih, ki stanejo po 50 do 60 lir. Špinača prihaja povečini iz Italije, s Padovanskega, nekaj tudi iz Furlanije in z Goriškega, Brez perja stane na debelo 40 do 60, na drobno 70 dp 90, s perjem 20 do 40 lir, na drobno 60 do 80. Domači radič je na trgu 14 dni. V začetku je bil silno drag, po 500 lir na debelo, danes pa stane 150 do 250 lir kg, na drobno pa 200 do 300 lir. Prvi mladi radič (prve režnje) stane 400 do 500 na debelo, na drobno pa 500 do 600 lir. Solata ima približno iste cene kakor radič in gre po 300 do 400 lir na debelo (na drobno 400 do 500 lir); prva stane 500 do 600 lir. Glede špinače naj še ugotovimo, da je domača grenkejšega okusa; medtem ko je italijanska bolj sladka. Italijanska prihaja z repki, medtem ko je domača obrezana. Do, mača stane na debelo 100 do 150, na drobno 130 do 180 lir. Domače pridelovalce je letos iznenadil dovoz redkvic iz Italije, ki jih dovažajo v kamionih in so zato bolj povaljane. Čeprav je italijanski pridelek slabši, se kupci pulijo za cenejše blago in tako izpodriva italijanski pridelek domačega. Lansko leto so bile domače redkvice po 15 do 20 lir šopek v polni sezoni, letos se prodajajo večji šopki po 10 do 30 lir na debelo, na drobno pa po 15 do 40 lir. Italijanske redkvice v manjših šopkih se prodajajo po 5 do 10 lir za šopek, na drobno pa 15 do 20 lir.
Veliko zanimanje za vinsko razstavo v Ljubljani
Kakor je bilo napovedano, se prične prva jugoslovanska razstava v .n a v Ljubljani dne 24. aprila. Razstavljali bodo kar 537 raznih vrst vina. Svojo u-deležbo je prijavilo 25 vinogradniških zadrug in podjetij iz Slovenije, ki bodo razstavila 195 vrst vina; 15 razstavljal-cev iz Hrvatske bo razstavilo 121 vrst vina; razen teh je bilo prijavljenih 33 razstavljalcev iz Srbije (155 vrst vina), 11 razstavljalcev iz Makedonije (81 vrst) ter dva iz Bosne in Hercegovine (5 vrst). Napovedani ao obiski uvoznikov jugoslovanskih vin iz Nemčije, Avstrije. Švice, Anglije, Brazilije in drugih držav. Mnogo obiskovalcev se je prijavilo tudi s Tržaškega.
USTANOVITEV VINSKEGA ZAVODA V FRANCIJI. V Parizu je bil objavljen zakon o ustanovitvi vinskega zavoda pod imenom »Institut des vins de consommation courante«. Zavod bo nadziral pridelovanje vina, hkrati pa bo tudi vršil propagando za potrošnjo vina. Upravni odbor bo sestavljen iz 55 članov, med katerimi bo 20 vinogradnikov, 11 državnih uradnikov, 7 trgovcev, 4 predstavniki potrošnikov itd.
POVEČANJE britanske potrošnje VINA
Lansko leto je Velika Britanija uvozila za domačo potrošnjo 46 milijonov hi vina proti 23,5 milijona hi leta 1952. Kot poroča »Financial Times«, se je potrošnja vina v Veliki Britaniji dvignila, čeprav je na osebo padla. Glavni vzrok temu pa ni sprememba okusa prebivalstva, pač pa visoka cena uvoženega vina.
DjSTiv.


SSSSSlTO M vi J AJ I UOVENUEGA fOMORiCAKA!
morski pes je le vgrizel v to smrdečo pečenko in ni preteklo pet minut, ko smo ga že imeli na palubi. To je bil prvi primerek požrešne družine somov, ki smo ga na našem potovanju ujeli. Kljub temu, da je bil zelo majhen in zato tudi tako neizkušen, da se je dal preslepiti, smo ga vsi dalj časa opazovali. Mislim, da je morski pes največji mornarjev sovražnik. Zato smo jih menda kasneje lovili le iz uničevalnega nagona. Več kot smo jih spravili na drugi svet, bolj smo bili zadovoljni. Kuhar Lojze je pridno sušil na soncu njihove kože, s katerimi je čistil svoje okajene lonce. Koža teh požeruhov je namreč tako trda in hrapava, da je prav prikladna za podobna dela. To našo prvo žrtev smo razkosali in z ostanki njenega telesa nalovili res bogat plen. Od ulovljenih rib je na našem krovu bilo največ dolfinov, kar je pričalo, da tudi oni ne zaostajajo v požrešnosti za morski, mi psi.
Medtem ko so drugi ribarili, sem opazoval, kako so se daljini v svoji požrešnosti podili za tuni. Videl sem, da je Cesto žrtev bila mnogo večja od preganjalca. Dolfin najraje preganja tuna, katerega meso mu mora prav posebno ugajati. Zanimivo je opazovati, kako se žrtev v begu pred smrtjo zaganja po nekaj metrov iznad morske gladine, kako s šviganjem na vse strani skuša prevariti zasledoval-
ca in končno zadnji, obupni skok visoko nad vodno površino, ki konča v čvrstih delfinovih čeljustih* Večkrat se je zgodilo, da sta bila preganjanec in preganjalec pri tem boju za obstanek oba ranjena in do smrti utrujena. Njuno trpljenje so v 'takih primerih vedno dokončali še večji požeruhi — morski psi.
Z ribolovom in opazovanjem teh krvoločnih prizorov smo se toliko zamudili, da nismo niti opazili, kdaj se je sonce skrilo za obzorjem. Izgubili smo dragocen čas, ne da bi kdove kaj napredovali. Res, da smo si nalovili veliko količino hrane, toda s tem smo nehote podaljšali za en dan potovanje in to prav v najbolj nevarnem predelu naše poti. Prav kmalu smo spoznali, da je to bila res velika lahkomiselnost. Medtem ko se je nebo od juga začelo grozeče oblačiti in nam je temna noč še podvojila občutek osamljenosti, smo pognali stroj in se napotili vzdolž one prividne, neznansko dolge poti, ki naj bi nas privedla k cilju.
Dolgo v noč smo čistili bogat ribji plen. Pujs je ta večer imel res kraljevsko pojedino. Večje ribe smo nare. zali na kose, jih posolili in nato spravili v velik čeber v podpalubju. Peter ga je skrbno pokril in pokrov obtežil z rezervnim sidrom ter pri tem vsem strogo zabičal, da ima prost dostop k
temu dragocenemu zakladu samo kuhar Lojze.
V »GENOVO« JE UDARILA STRELA
Komaj smo končali s tem slovesnim opravilom, žs je zunaj tako strašno zagrmelo, da je ladja zaječala in se vsa stresla. Pohiteli smo na palubo, kjer smo našli preplašenega Srečka, ki nam je še ves oslepljen s težavo pojasnil, da je v prednji jambor udarila strela. Čeprav smo imeli na obeh jamborih dobre strelovode nas je ta pojav nemalo preplašil. Okrog nas je vladala gluha tišina. Močno je dišalo po ožganem lesu in vsak čas smo pričakovali, da se bo zgodilo nekaj nenavadnega. Živci so nam bili do skrajnosti napeti in nihče se ni upal spregovoriti. Bojazni pred oceanom se je tedaj pridružil še strah pred tistim nepoznanim elementom, ki nam je skrit nekje visoko nad nami grozil s še hujšim pogubljenjem.
Se nekajkrat je slepeče zabliskalo prav blizu ladje, to pot brez najmanjšega groma in že se je vlila nad nas močna ploha. Lilo je kot iz vedra, da smo bili v trenutku vsi premočeni. Zijali smo v temo, da bi videli od kod prihaja vsa ta prijetno topla voda, in prav kmalu smo se znašli. Veselo šumeč pljusek je pregnal iz ozračja grozečo tišino in hkrati strah iz naših src. Ne vem, kaj bi si mislil opazovalec, ko bi to noč imel priliko pogledati na krov, daleč na odprtem oceanu se pozibavajoče »Genove«, po katerem je v dežju razposajeno skakalo in se lovilo štirinajst golih fantinov.
K. P. (se nadaljuje)
2a&topmk in g^lamia zaloga:
ŽADU KMZIKtl fMU MAMI
TRST Ulica. Valdlrlvo 3 Telefon 3-50-34
JUUAVENSKA LINIJSKA MIA
DIREKCIJA- RIJEKA
Telegrami: JUGOLINIJA - Tel. 26-51, 26.52, 26-53 (poldne) 26-61
VZDRŽUJE RED VI P0TV1ŠR0 RLflGUVVI PROMET IZ JADRAVA
O:	SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI
TURČIJO IN GRČIJO	„	7	ONI
BLIŽNJIVZHOD	„	7	DNI
SEVERNO AMERIKO	„	10	DNI
Zastopstvo v Trstu: “N 0 R D-A DR I A„ Agenzia Marittima di V. B0RT0LUZZ1 Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 37-613, 29-829 Uradi:	TRST, Piszza Duca degli Abruzzi štev. 1
Novo dospeli sezonski izdelki
Oglejte si nase nove modne sezonske izdelke moških, damskih in otroških čevljev / Priporoča se za nakup.
CALZOLERIA FIORENTINA Soc.ar. I.
TRIESTE - VIA E. TARABOCCHIA 2 - TEL. »6-536
asTr-JEraer »m mw w
TRŽAČANU Kdor želi vrebiti svoj le‘ni odmor v Jugoslaviji. y/puTeir-.\\ naj se obrne na turistično podjetje
ki ima svoje poslovalnice v vseh večjih in obmejnih krajih. PUTNIK=Slovenija vrši vse posle turističnega biroja, ima lastne avtobuse, motorni vlak ter osebne avtomobile.
PRI VSTOPU V SLOVENIJO OBRNITE SE NA NAŠE POSLOVALNICE!
Obiskovalcem Ljubljane se priporoča
um „SLON“
PRVOVRSTNA RESTAVRACIJA, KAVARNA, SLAŠČIČARNA, BAR S PROGRAMOMflN PLESOM
_	& %r
* map	jod*.
S UL, C A rt D U C C /	4/
I____ Ji
Postrežemo Vam z najboljšim dnmačim in istrskim vinom in dumafiim pršutom
TRGOVINA IN DELAVNICA ČEVLJEV
GEC ALOJZ
TRST - Piazza Tra i Rivi 2 - Telefon 31-198
O^leje ii tuno tettogp damskih, m-oUdh Lei otkoUdA. čevljev ta
(lAmladcutika Lin [toletma ietMio.	C8I18 UtJOdllB
Hotel «TURIST»
Ljubljana, Dalmatinova ulica t5 - Tel. 21-893, 20-129
| Sodobno preurejen z 85 ležišči, lepo urejenim |
( senčnatim vrtom in bifejem / Nudimo prvor (
|	vrstna domača in tuja jedila ter sortirana /
1 vina r Oddaljen je samo 3 minute od železni' t j ške postaje ' Obiščite nas, prepričali se boste ! i
SOSIČ
S O S S I
MARIO
0 P d IN E, TfIG MfINIE RE 4-TEL 21-155
Prodajamo plinske, električne in drugo štedilnike znamke „ZOPPAS“, radio aparate priznanih znamk in električni material
ZASTOPSTVO „MQUI«ASA«
Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah,
Trebčah, Kon onelu in Velikem Repnu
= Prodajamo tudi na obroke > Gene ugodne!
OBIŠČITE I. ju$fosl<rvaLnslto razstavo vin v Ljubljani od 24. aprila do 25. maja 1Q24
Pokušnja in ocenjevanje najboljših jugoslovanskih vin - - Izleti v vinorodna področja - - Popust na železnicah
ADRIA-EXPBESS, Tisi, ulica F. Severa 51.5 - Tel. 29-243, priredi ob tel piki dva dvodoevaa izlela v Ljubljano - Prvi Izlet bo 24.-25. aprila, drupl 1.-2. maja
Stran 4
GOSPODARSTVO
Petak?, 23. aprila
TRŽNI PREGLED
TržašlcI trgr
KAVA
TRST. Na mednarodnem: trgu kave n; še prišlo do ravnovesja med povpraševanjem in ponudbo. Nekateri izvedenci so mnenja, da neuravnovešenost lahko traja tudi dve do tri leta. Ponovno so se zvišale cene vrstam Victoria, Haiti, Uganda in Bali Robu-sta. Kvotacije ostalih vrst so ostale neizpremienjene. Sklepanje kupčij je malenkostno^ ker se bliža poletna sezona, ko občinstvo rajši uživa druge pijače in ker so cene kave tako visoke.
Navajamo povprečne cene kave, po katerih ponujajo to blago tržaškim prekupčevalcem: brazilska! kava, v dolarjih za 50 kg f-o.b.; Rio N.Y. 5 86; Rio N.Y. 3 91; Santos Superior 110; Santos extra prime crivello 18 115; Victoria 5 good to large bean 80; srednjeameriška kava, v dolarjih za 50 kg f.o.b.: Haiti naravna xxx 95; Salvador 101; Kostarika 118; arabska kava, v šilingih za 50 kg c.i.f,: Gimima 680; Moka Hodeidah 1 760; airiška kava, v šilingih za cwt: c.i.f.; Uganda prana in prečiščena 560: indonezijska kava, v holadnskih florintih za 100 kg c.i.f-Balj, Robusta 10—12 % nečistoče 635
SLADKOR
TRST- Češkoslovaški1, nemški in madžarski sladkor ne kvotirajo na tržaškem: trgu. Angleški sladkor ponujajo poi 36 funtov šterjingov metrska tona c.i-f- Trst, in sicer plačilo v dolarjih. Potrošnja sladkorja je padla. Povpraševanje je malenkostno.
KAKAO
TRST. Trg s kakavoihi je v tednu pred velikonočnimi prazniki nekoliko oživel, toda takoj, ko je prenehalo preskrbovanje za praznike,, je nastalo na tem trgu ponovno mrtvilo. Kakao Jamajka je stal 452 šilingov za 50 kg f.o.b. Marketing Boad iz Vzhodne A-brike ponujajo po 485 šilingov za 50 kg c.i.f. Trst proti vkrcanju v aprilu-juniju. Gold Goast good fermented proti vkrcanju v marcu—maju ali a-prilu- --juniju stane 4776 šilinga c.i-f. Trst.
It cilij antski trgr
Italijanski trg s kmetijskimi proizvodi je neustaljen. S pšenico je bilo malo sklenjenih kupčij; po nenehnem padanju v zadnjih tednih so se cene ustalile, na nekaterih tržiščih, kakor n. pr. v Modeni, so cene celo nekaj napredovale. Za koruzo, ječmen, rž in oves je malo zanimanja.
Na živinskem trgu se je povpraševanje izenačilo s ponudbo. Na mnogih tržiščih so cene napredovale za 10—20 lir pri kg žive teže.
Maslo se je zopet pocenilo. V Mantovi so ga ponujali celo po 520 lir kg-Cene olivnega olja so ostale v glavnem neizpremenjene, na nekaterih manjših tržiščih so nekoliko padle. Vino je o-hranilo visoke kvotacije, povpraševanje je majhno. Limoni in pomaranče gredo dobro od rok-
ŽITARICE
ROVjEGO. Pšenica Polesine fina
7.300—	7.350 lir stot dobra 7.150—7.200 navadna 6-900—6.950; rumena koruze marano 4.900—51000; rumena- koruza
4.300—	4.600; bela koruza 4.300—4-600; ameriška hibridna koruza 4.200—4.300 pšenična moka tipa »00« 9.750—9.850, tipa »0« 9.400—9.500, tipa »1« 8.850— 9.060; (tipu »2k<i 8-500!—8.700; pšteniičm' zdrob 9.800—10.000; rdeč oves 4.300— 4-400; beli oves 4.400'—4.500; italijanska rž 3.500—3-6001; neoluščeni ječmen 3.7QO—3.800; pšenični otrobi 2.300— 2.400,
VERCELLI. Neoluščeni riž: navaden 5.800-6.00, slabše vrste 5.000-5.700; Pier-rot 6.000-6.600; Roocarolo 6.000-6.600; Allorio 6.400-6.700; Ardizzone 6.400-6.500; Maratelli 6.800-7.300; Rizzotto 6.700-7.400; Razza 77 6.800-7.600; R. B. 7-500-8.300; Sesia 7.000-7.800; Arborio 7.400-8.200.
Oluščeni riž; navaden 9.000-9.500; Pierrot 10.000-10.400; Roncarolo 10.800-11.400; Ardizzone 11.000-11.800; Maratelli 11.700-12.100; Rizzotto 12.400-12.900; Razza 77 12.600-13.500; R. B. 12.900-13.400; Arborio 15.000-15.800.
ŽIVINA
CREMONA. Klavna živina:	voli I.
260-290 lir kg; 1:1. 220-230; III 120-140; biki I. 260-290; II. 220-230; krave I. 240-260; II. 170-180; III. 140-150; junci I. 260-280, II. 220-240; teleta I. 400-420, II. 330-340, IH. 200-220; žrebeta' stara I leto 270-290; žrebeta do 1 leta 230-360; konji 180-200; debeli prašiči 120-150 kg 410-420, 150-180 kg 420-430; nad 180 kg 420-430.
Konji za rejo: mlada žrebeta do 20 kg 900-1.000, 20-50 kg 700-800, 50-100 kg 510-650, 100-120 kg 480-510.
PERUTNINA
MILAN. Zaklane race 600-650 lir kg; živi zajci 380-420; zaklani zajci s kožo 450-500; brez kože 480-550; zaklane pegatke 950-1.050; žive kokoši 575-625; zaklane kokoši 800-900; inozemske zmrznjene kokoši 500-550; zaklane gosi 350-400; zaklani golobi 850-950; živi piščanci 1.040-1.060; piščanci II. vrste 825-875; živi inozemski piščanci 725-750; zaklani piščanci I. 1.250-1.300; II. 975-1.025; zaklani purani 700-750; zaklane pure 800-850; sveža jajca I- 23,50-24, na-
vadna 21.50-22; inozemska sveža jajca 20,50-21,50.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA. Maslo, iz smetane 690-710, maslo II 580-600, III. vrste 560-580, IV. vrste 500-520; sbrinz svež 480-500, 3 mesece star 580-600; provolone svež 420-470, star 3 mesece 530-540; kremonski sir svež 540-590, majska proizv. 1953 660-690; zimska proizv. .1952-53 850-880; majska proizvodnja 1952 900-930; em-menthal svež 450-500,	3 mesece star
550-560; italico svež 370-390; taleggio svež 290-300.
OLJE
FIRENZE. Olivno olje extra do največ 1 stop. kisi. 425-435 do največ 1-50% kisi. 415-425, do največ 2,50% kisi. 405-415; do največ 4 % kisi. 400-405; dvakrat rafinirano tipa «A» 415-420, tipa «B»	375-385; semensko olje
navadno 350-355; olje iz zemeljskih lešnikov 390-400.
KRMA
MANTOVA. Majsko seno 2.900-3.000; otava; 2.800-2.900; detelja 2.600-2.700; detelja druge košnje 2.500-2.600; pšenična slama stlačena 950-1.000.
VINO
MlILAN. Piemonte črno črno 10-11 stop. 700-720 Mr stop/stot; 11—12 stop. 720—750; Barbera 12—13 stop. 75Q— 770; piemontski moškat 13.300—13.800 lir 'Stot; moškat Oltrepo pavese 11.400 —11.800; Mantovano črno 9—10 stop. 660—680 lir stop/stot; Valpolicella in Bardtolino 11—12 stopi )760—780; Ra-boso 10—11 stop. 730—750; Romagna belo 10—11 stop. 680—700; Romagna črno 10—11 stop. 680^700; Chlanti 12 stop. 320 lir steklenica 2 litrov; toskansko navadno 10—11 stop. 680—700 Ur stop/stot; Aretino belo 10—11 stop. 710—720; Marche belo 10—11 stop. 685—700, črno 11—12! stop. 690—710; Barletta extra 14—15 stop. 705—725, navadno 12—13 stop. 675—695, 13—14 stop. 695—705; Sansevero belo li—12 stop. 685—705; Sguinzano 14—15 stop. 720—730; Leccese 13—14 stop. 690—710.
CHICAGO
Pšenica (stot. dol. za bušel) . Koruza (stot. dol. za bušel) .
NEVV YORK
Baker (stot. dol. za funt) . . Cin (stot. dol. za funt) . . . Svinec (stot. dol. za funt) . Cink (stot. dol. za funt) . . Aluminij (stot. dol. za funt) Nikelj (stot. dol. za funt) . . Bombaž (stot. dol. za funt) . Živo srebro dol. za steklenico
Zaradi velikonočnih praznikov je delavnost na mednarodnih borzah zadnje dni prejšnjega tedna precej popustila. Zato so tudi poročila z zahodnih borz skromnejša. Opazilo se je novo nihanje cene cina. medtem ko so se cen bakra, svinca in tudi cinka nekoliko učvrstile. Cena kave je popustila.
Naj zabeležimo še presenetljiv skok cene živega srebra, ki se je po praznikih dvignila v New Yorku kar na 270 do 280 dolarjev za steklenico.
ŽITARICE
Razvoj cen žitaricam na Chicaški borzi ni bil enoten. V tednu do 14. a-prila je pšenica popustila za 5 1/8 stotinke, medtem ko se je koruza učvrstila za 2 3/8 stotinke pri bušlu. Cena ovsa se je povišala za 1/4 stotinke do-larija. Nazadovanje cene pšenici pripisujejo vestem O' obilnih padavinah v južno-zahodnih predelih Amerike. Do hujšega padca cene pšenici ni prišlo, ker so Američani zaključili večje kupčije za dobavo pšenice Španiji in Zahodni Nemčiji.
SLADKOR, KAVA. KAKAO'
Cena sladkorja je v zadnjem tednu v New Yorku nekoliko napredovala, in sicer od 3,36 na 3,40. stotinke dolarja za funt. V New Yorku je cena kave v tednu do 14. aprila zopet nekoliko po-pustda. in sicer za 5 stotink pri funtu, v terminski kupčiji. Značilno je, da je ameriški parlamentarni odbor pooblastil komisijo za preiskovanje cene kave, da prične zopet delovati. Ni izključeno da pride do ostrejšega nadzorstva nad newyorško borzo s kavo. Podoben predlog je bil,, že postavljen v ameriškem senatu. Kava Santos št. 4 je proti takojšnji izročitvi popustila od 92,50 na 86,50. Proti koncu tednai je v New Yorku:	nastopilo močno nihanje cene.
Končno se je cena ustalila na omenjenem tečaju. Iz Brazilije je New Jork prejel več ponudb. Tudi cena kakava je v New Yorku precej nihala, vendar se je ustalila na nekoliko višji točki. Tako je Bahia napredoval za 1,65 in Accra za 0,15 stotinke dolarja za funt. Splošno1 je vladalia nervoznost gledte te-
PARADIŽNIKOVA MEZGA
PIACENZA. Dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah od 5 do 10 kg 250 lir kg, v škatlah 1 kg 265, v škatlah 1/2 kg 275. Trikrat koncentrirana mezga v sodih 325, v škatlah 5 in 10 kg 265 v škatlah 1 kg 275, v škatlah 1/2 kg 285.
ZELENJAVA IN SADJE
VERONA. Česen mlad 120 lir kg, suh česen 220; karčofi 10 lir komad; korenje 445; cvetača 454; cikorija 37; čebula mlada 33; koromač 40; solata endivija 35; krompir 22; zbran inozemski krompir 424; nov krompir 80; zeleni grah 160; paradižniki I. 280, II. 200; peteršilj 70; redkvice 80; zelena 65; špinača 78; grah 180.
Jabolka navadna 30; kanadska jabolka 150; Delicious stark 130; Mor. genduft 90; Belfort 60—65; zbrane hruške 130; južnoafriško grozdje 500; zemeljski lešniki 220, zbrani 240; dateljni v celofanskih vrečicah 300, na vejah 270, stlačeni 60; smokve v celofanu 120, cele 125; orehi iz Sorren-ta 210; lešniki 220; bosanske slive 290; suho grozdje 210; kokosovi orehi 240; pomaranče bele 63; rdeče pomaranče 95; limoni navadni 60, boljše vrste 85 lir kg na debelo.
KOŽE
MILAN. Cene za, kg surovih kož: krave z repom do 30 kg 250—260, nad 30 kg 260—270; voli z repom 40-50 kg 265-275, nad 50 kg 260-275; biki z repom nad 40 kg 195-215- teleta osoljene kože 3-6 kg 710-740;'konji 190-210; mezgi 140-150; okli 110-120; ovni ostri, ženi 640-690- koze 1250-1350 lir koža; kozlički 480-530 lir koža; jagnjeta, 440-490 lir koža.
Kože iz čezmorskih dežel: Cordova Sierra 460-480 lir kg, Buenos Aires a-mericanos 460-480; Havana Packers osoljene kože 295-305; Bolivia 470-430; Capo 450-470; Capo osoljene kože 400 -410; Addis Abeba 450-470; Bahia 420-430; Ceara 520.530; Rio Grande 365-375; ovni Papras 450-570 lir koža.
23/111	7/IV	20/4
222 V8	215 Vs	214 7,
153 lU	HBVs	152 7«
30.-	30.-	30,-
95,—	94.75	97.26
13. -	13.55	13.80
9.75	10.25	10.25-
21.50	21.50	21.50
60,—	60,-	60.-
35.20	35.-	35.20
206,-	215.—	270,—
ga blaga. Cene 14. IV: Accra 61,50 Bahia 62,50.
VLAKNA
Cene bombaža se na newyorški borzi splošno drži. V zadnjem: tednu so zabeležili samo malenkostno popuščanje (za 0,25 stotinke) za blago: novega pridelka. Ugodno so, vplivala poročila o dežju v Texasu in napoved dežja na drgih področjih- Na trgu z volno je vladalo zaradi velikonočnih praznikov popolno zatišje.
KAVČUK
Cena kavčuka je v New Yorku v zadnjem tedlnu popustila za 0,36 stotinke dolarja in v Londonu za 1/8 do 1 2 penija prj funtu. Splošno iSiodijo, da je na razvoj vplivalo: mirnejše presojanje položaja v Ifidokini pa tudi manjše povpraševanje v Združenih državah in V. Britaniji.
KOVINE
Na, newyo,rški borzi se je cena bakra in svinca nekolikOi dvignila. Na Londonski borzi je prve dni prejšnjega tedna cin poskočil na 825 funtov za tono in je tako dosegel najvišjo točko po aprilu lanskega leta vendar je kmalu nato nazadovala na 765 funtov in. s tem dosegi raven prejšnjega tedna-Razvoj cen bakra, svinca in cinka spravljajo v zvezo s poročili o političnem položaju glede Indokine. Svinec je v zadnjem, tednu napredoval približno za 1/2 funta šterlimga pri toni, medtem ko je cink zopet padel na raven prejšnjega tedha, — Cene na zahodnem nemškem trgu: baker 17. IV. 291,50 DM cim 15. IV. 909, svinec 17. IV. 129,78 in cink 17. IV. 95,02 DM, vse za 100 kg.
KOZE
Na argentinskem trgu trgu vlada splošno pomanjkanje blaga. Zaloge so se izčrpale, zaradi tega so cene čvrstejše. Cena v New Yorku 17. IV. 15,15.
PROIZVODNJA ŽIVEGA SREBRA NA ŠPANSKEM je v letu 1953 znašala 41.500 steklenic. Stare zaloge so bile že izčrpane. Rudnik živega srebra je v Almadenu, kjer računajo, da se bo cena sukala, okoli 200 dolarjev za steklenico.
•v V v
MEDNARODNA TRZISCA
LONDON
Baker (f. šter. za d. tono) Cin (f. šter. za d. tono) . Cink (f. šter. za d. tono) . Svinec (f. šter. za d. tono)
237	228 Vi	246
743 Vj	732 1 2	755.-
75	77 3/I	80-
88	90 3/4	93.3/4
SANTOS
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg).......... 471.—	505.50	475-90
VALUTE V MILANU	VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
12. 4. 54		20. 4. 54	Min.	Maks.					
Funt šterling	8.075	6,075	6.075 6.100			12.4.54	20.4.54	Min.	Maks.
Napoleon	4.600	4.600	4.000 6.625						
Dolar	634,-	-	633	033--	634	Južna železnica	1.220	1.209	1.175	1.220
Franc, frank (100)	174,		-	174,—	174.-	175,—	Splošne zavarov.	12.700	12 320	12.100	12.700
Švicarski frank	148,-	-	147.75	147,75	148,—	Assicuratrice	3 600	3,450	3.450	3.600
Funt št. papir	1.730	1.740	1.730 1.740		Riun. Adr. Sic.	5.450	5.400	5.350	5.450
Avstrijski šiling		.			— .			. —	Jerolimič	4.000	4.600						
Zlato	723	722	722	723	»Istra-Trst«	1.200	1.100	1.190	1 220
					»Lošinj«	8.000	7.400	7.400	8.000
BANKOVCI		V CURIHU			Martinolič	4.200	4.200	—	—
	20. 4,	1954			Premuda	10.150	10.150	— .	—
ZDA (1 dol.)	4,28 7,	Belgija	(100 fr.)	8,49	Tripkovič	10.350	10.350	—	—
Anglija (1 f.št.)	11,74	Hdland.	(100 fi.)	111,78	Openski tramvaj	1.750	1.750	—	—
Francija (100 fr.)	l,i 77,	Švedska (100 kr.)		80,72	Terni	162	160,-	159	162,-
Italija (100 lir)	0,67 7,	Izrael C	1 f.št.)	1.55	ILVA	272	270 -	266	272
Avstrija (100 š.)	16,45	Španija (100 pez.)		9.90	Zdr. jadr. ladjedel.	330	320	320	'330
Cehoslov.	13.-	Areent (100 pez.)		17.40	Ampelea	800	800	—	—
Nemč. (100 DM)	10!,85	Egipt (1	f.št.)	11,10	Arrigoni	1.000	1.000	—	—

KMECLE ZVEZE
SEDEŽ: TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. lO I. - TELEFON ŠT. 54-58
Ogorčen protest našiti trmetov proti tazlaščevanju
V ponedeljek 12. t.m. je izvršni odbor Kmečke zveze v Trstu razpravljal o perečih vprašanjih kmetijstva cone A, posebno glede na razlaščeva-nje zemljišč za industrijsko pristanišče. Na seji so sestavili skupno s predstavnikom Zveze malih posestnikov resolucijo ki jo bosta Kmečka zveza in Zkjezal frrtaliih poses-tnlikov izročili pristojnim oblastem Hkrati sta ome-njeniii ongapliZaciljlj' onajRolviSi (prizadetimi kmetom poziv za enoten nastop v obrambi! njihovih interesov1. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov bosta enotno nastopali v obrambi prizadetih kmetov. Izvršni odbor Kmečke zveze je pooblastil tajništvo zveze, da napravi vse potrebne korake v tem smislu. Izvršni odbor Kmtečke zveze je še posebej sklenil zaprositi za sprejem pri ZVU in izbral iz svoje srede tri člane, ki bodo na tem mestu predložili potrebe in zahteve kmetijstva na, našem področju.
RESOLUCIJA KMEČKE ZVEZE
Pristojna odbora KMEČKE, ZVEZE in ZVEZE MALIH POSESTNIKOV glede na dejstvo:
a) da se v zadnjih časih stopnjujejo razlastitveni postopki obdelovalne zemlje v tržaški in ostalih občinah cone A STO1; b) da je pravkar Usta-- npva za industrijsko prčstainišče napovedala v tržaški in dolinski občini postopek za razlastitev 420 000 KVADRATNIH METROV zemljišča, kar bo prizadelo: OKROG 300 KMEČKIH DRUŽIN in bo med: drugim, popolnoma uničilo OKROG 30 KMETOV; c) da ponuja Ustanova za industrijsko pristanjištoe, ki naj Ib; bila predmet razlastitve SMESNO NIZKE CENE
UGOTAVLJA
1. Nameravane razlastitve, zlasti pa zadnja, ki je doslej po obsegu največja in ki naj bi služila za zgraditev rezidenci,alnega naselja spričo zadnjega razvoja industnijske cone NI JAVNO KORISTNA in je zaradi tega po zakonu neosncvana. Industrijsko področje zaposluje sedaj SELE OKROG 1000 OSEB medtem ko Oo, po izjavah samih odgovornih činiteljev šele v daljnji prihodnost; zaposlila KVEČJEMU 2000 OSEB; poleg tega so še nekatera podjetja, ki so, jih gradili z javnim denarjem in ki; so spravila mnoge kmete ob zemljo, napovedala stečaj;
2- Škoda, ki bi, jo utrpelo tukajšnje kmečko gospodarstvo z razlastitvijo velike površine plodne zemlje, bi bile danes brez dvoma občutnejša, kot pa bi bile koristi, ki bi jih imelo od tega industajsko pristanišče^ katero namerava na razlaščenem, zemljišču zgraditi objekte, ki niso produktivni in sedaj relativno nepotrebni;
3i odgovorne oblasti niso pokazale doslej najmanjšega zanimanja, še man: pa razumevanja za usodo obdelovalcev ki iz zemlje, katero jim: nameravajo odvzeti, črpajo vire za svoj življenjski obstoj; kmetje in obdelovalci, niso na-
čelno proti smotrni industrializaciji so pa prisiljeni odločno nastopit; proti načinu razlastitvenega postopka v obrambo svojih življenjskih koristi;
4. okoliščine In način razlastitve vsiljujejo prepričanje, da se razlastitveni postopek vrši v okviru diskriminacije proti že tako in tako, zapostavljanemu delovnemu kmetu na: splošno in proti slovenskemu kmetu še posebej, v o-čitne namte-ne prisilne denajcionailiza-cije.
Zaradi tega
ZAHTEVATA
, 1. da se iz razlastitvenega načrta v Industrijskem pristanišču izločijo področju ki so, namenjena urbanističnim namenom in da se v splošnih načelih prepusti razvoj urbanističnega načrta normalnemu razvoju, v okviru regulacijskih načrtov
2.	da se v industrijskem pristanišču in, na drugih področjih razlaščevanje omejil na , zares toajnujnejge potrebe splošne koristi v okviru smotrnih vsestransko preudarjenih načrtov.
3.	da se za razlaščena zemljišča plač: primemla cena;, pri dosedanjih irbZ' lastitvah se le-ta nj naslanjala na sicer pomanjkljivo zakonodajo, ki je v veljavi in ki poudarja načelo, da se
mora odškodnina za razlaščene objekte določati na podlagi cene, ki bi jo; razlaščeni izkupil v\ prostem pogajanju na prostem trgu. V pretežnih primerih razlastitve gre za zemljišča, ki so že danes uporabna, kot gradbene parcele. Poleg tega niso pri določanju cen doslej nikdar pravilno in v zadostni meri upoštevali v zemljo vložena sredstva v delu in denarju in vrednost kultur in nasadov, ki večkrat zelo presegajo vrednost zemljišča samega;
4- da se v vseh primerih razlastitev! neodložljive nujne narave zagot-tovj razlaščenim življenjski obstoj, s pravnomočna obvezo, da bodo prizadeti zaposleni v industrijskih obratih področij, alj da jim bodo pomagal; z drugačnimi ustreznimi sredstvi.
POZIV
Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov pozivata vse kmete ki jim grozi razlastitev zemljišč v industrijskem pristanišču, naj se združijo v enotno akcijo v obrambo skupnih u-pravičenih intresov in skupnih življenjskih koristi. Skupna obramba je v današnjih razmerah edino učinkovito sredstvo,:	ki bi utegnilo, zavaro-
vati prizadete pred pogubnimi posledicami načrtov, ki jih kujejo proti delovnemu kmetu industrijski krogi ob brezbrižnosti in celo ob podpori pristojnih oblasti.
Podpisani organizaciji si bosta z vsemi razpoložljivimi sredstvi prizadevali, da dosežeta najugodnejšo rešitev. Zaradi tega pozivala vse prizadete, da se v vsakem primeru ne glede na politično ali osebno opredeljenost zatečejo k stanovskim organizacijami ki bodo v danem primeru
Kmet In vrtnar konce aprila
Na njivi in na polju. Posevke pšenice in drugega žita očisti plevela, preden gre ta v seme. Iz pšenice odstrani klasje drugih žit, zlasti če jo nameravaš pustiti za seme. Seveda moraš enako ravnati tudi na njivi z ječmenom in ržjo,. Primeren je čas za setev koruze in fižola,za katere mora biti zemlja globoko preorana in dobro pognojena, kar velja zlasti za koruzo. Krompir moraš pridno okopavati in mu rahljati zemljo, da ga plevel ne bo dušil in da bo ostala vlaga v zemlji. Tudi druge okopavine moraš skrbno okopavati in pleti, posebno dokler so še majhne. Krompirišče večkrat preglej, da se na njem ne zaleže koloradski hrošč, ki je najhujši sovražnik krompirja. Ko je krompirjevica močno razvita in vreme toplo, je najbolje, da krompir temeljito poškropiš z 1% škropilnega DDT pripravka (Gesarol L.). S takim škropljenjem boš krompir branil istočasno pred strupeno roso in pred koloradskim hroščem. Ako je krmna pesa že v petem ali šestem lističu, jo moraš razredčiti, ker le po. samic rastoče pesne rastline se lahko močno razvijejo in odebelijo.
Na vrtu. Vrtne rastline moraš pridno pleti in jim rahljati zemljo. Poskrbi, da boš imel vedno dovolj rastline glavnate solate za presejanje. Sej tudi že poletno glavnato solato »go-štano«, ki pride ob vročini konec junija že prav za rabo. Presej čim več paradižnikov in jajčevcev ter paprike. Presajene rastline moraš tudi pridno zalivati, da se bodo dobro prijele in hitro rasle.
Semeniče in druge rastline preglej, ali jih niso morda napadle listne uši in podoben mrčes. Škodljiv mrčes odpraviš najlaže, če napadene rastline temeljito poškropiš ob lepem vremenu z nikotinskimi pripravki. Gomo-Ijasta zelena, ki jo presadiš v tem času bo napravila, že do konca septembra debele gomolje. Zeleno in glavnato solato presej plitvo s srcem iznad z mlie. Plodovke-paradižnike, jajčevce in tako dalje — pa presej globlje kot so rasle v semenjaku. V zaprti gredi utrjuj še sadike in hrani zalogo dokler ne mine zadnja nevarnost pozebe in pomandranja po burji v obdobju treh ledenih mož sredi maja.
V	vinogradu. Odstranjuj nepotreb. ne poganjke na, starem lesu trt in pre-ščipavaj rodne poganjke za drugim ali 4 tretjim listom nad zadnjim grozdi-čem. Listov izpod grozdičev in vršičkov mladik, ki so namenjeni za rodni les v prihodnjem letu, ne smeš pre-ščipavati. Pomni, da je predhodno zatiranje peronospore in plesni ali oidi-ja najbolj uspešno:. Zaradi tega ne odlašaj s prvim škropljenjem in žvep-lanjem trt. To delo boš najlepše oprar vil, če boš trte škropil z 1% bordoško brozgo, kateri primešaš 1 kg škropilnega žvepla — Mormino — na 100 litrov vode, oziroma brozge. Bordoška brozga — raztopina bakrene galice in apnenega mleka — mora biti pravilno pripravljena, da bo bolj učinkovita in ne bo razjedala ali osmodila rastlinskih delov.
V	sadovnjaku. Ko je sadno drevje odcvetelo, ga moraš temeljito poškropiti, zlasti mlade plodove. Za škropilo uporabljamo arzenate ali pa škropilne DDT pripravke (Gesarol). Ako
imamo pod drevesi zelenjavo ali tra. vo, je nevarno uporabljati arzenate, ker so hud strup za, ljudi in živino. Arzenate in škropilni DDT mešamo s 1/2% bordoško brozgo in tako bomo z istim škropljenjem zatirali nekatere glivične bolezni in večino škodljivega mrčesa.
V	kleti. Z naraščanjem toplote zunaj in v stavbi moramo posvetiti več pažnje čistoči in snagi tudi v kleti. Vina ne puščajmo v odprtih posodah! Vino, ki je morda že postalo kislo ali cikasto, moramo spraviti iz kleti in ga čim prej porabiti ali prodati. V kleti bi nam lahko kislo vino pokvarilo še ostalo vino ali vinsko posodo. Klet zračimo poredkoma in le v jasnih in hladnih nočeh ali v jutranjih urah. Od časa do časa zažgimo v kleti malo čistega žvepla in jo držimo nekaj dni dobro zaprto, da jo tako razkužimo.
V	hlevu, živino goni pridno na pašo in naj dobiva čim več sočne in zelene krme. Seno pokladaj le v mali meri in rajši samo kravam in teletom. živine ne puščaj na rosna dete-Ijišča in ne pokladaj ji zagrete ali pokvarjene krme. Ce napade živino napenjanje, sili jo na sprehod, da se dobro razgiblje. Hkrati pa pokliči tudi živinozdravnika.
Drobne kmetijske
Zborovanje kmetovalcev zaradi raz-laščevanja bo v Ricmanjih v soboto, 24. aprila ob 20. uri v Ljudskem domu.
VEC TOBAKA. Za prvo polovico leta 1954 napovedujejo, da bodo na svetu pridelali 2.040.000.000 funtov tobaka v listju, večinoma seveda na južni polobli. To je okoli 7,4% več kot v istem času leta 1953 in 14,5% več, kot je bilo povprečje 1947-1951. Pridelek se je zlasti povečal v Južni Rodeziji, Indiji, Pakistanu, Burmi, Indoki-ni, Braziliji, Kolumbiji in Paragvaju.
ZNAMKA ZN V PROSLAVO DELA PAO. Združeni narodi so izdali poštno znamko, ki ponazoruje delo Prehranjevalne in kmetijske organizacije (PAO), katere glavni namen je podpirati kmetovalce, zlasti na manj razvitih področjih. Znamka je izdana v vrednosti po 3 in 8 stotink dolarja, prva, je v zeleni in zlati barvi, druga v modri in zlati. Slika znamke prika. zuje zrel pšenični klas.
STRUPENA ŠKROPIVA UNIČUJEJO ČEBELE, čebelarji v Novi Gorici so ugotovili, da uničujejo strupena sadna škropiva, t. j. razni arzenali, ki jih uporabljajo za škropljenje sadja, čebele, ki srkajo med iz zastrup Ijenih cvetov.
KMEČKA POSOJILA V JUGOSLAVIJI. Iz splošnega investicijskega sklada bodo v Jugoslaviji podeljevali posojila kmetijskim zadrugam. Te bodo lahko dalje dajale posojila posameznim kmetom. Posojila posameznim kmetijskim proizvajalcem ne smejo presegati 100.000 dinarjev. Po. sojilo bo treba vrniti v petih letih. Obresti, ki jih bodo zadruge plačevale banki, bodo za 1% nižje kakor obresti, ki jih bo kmet plačeval zadrugam.
zastavile vse svoje sile za čim bolljšo rešitev skupnih in osebnih zadevnih vprašanj.
Predvsem pa opominjajo vse prizadete, naj ne pokrenejo ločenih in osebnih korakov brez predhodnega posvetovanja s podtpisanimii združenji in naj ne podležejo, morebitnim grožnjam s katere koli strani.
Ponavljamo, da je uspeh akcije danes odvisen od enotnega in brezkompromisnega nastopa.
KMEČKA ZVEZA ZVEZA MALIH POSESTNIKOV
.F. SPADAROl
SPEDICIJSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STRO*1
TRST - TRIESTE
VIA GHEGA ŠTEV. 2 TEL. 35-785 in 31-087 SCAL0 LEGNAMI - SERV0LA TEL. 96 847
SCAL0 LEGNAMI - PROSECCO PONTEBBA
VIA MAZZINI 49 - TEL. 59
Poštni predal 184 Telegr.: SPADSPEDIT
poleti/ii MociM11
Vas osveži CUCRTiUCOCKTA brez
alkoholna pijača pripravljena ^ vitaminskih naravnih sokov Pred jedjo:
C0CKTA APERITIV lahko alkoholna apetitoma pijača na bazi "sadja in zelišč NAROČAJTE
pri VUGOCOCKTA SERVIS-Slovenija-Vino - Ljobliaiia, Frankopanska ui. 11 - Tel. 2M71
LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA
Izvršuje takojšnje dobave.- Goved, mesa vseh vrst, zaklanih telet, konj
za delo in konj za klanje, mesnih izdelkov kraškega pršuta ter sena in slame
Zahtevajte točne ponudbe od.- SLOVENIJA ŽIVIN0PR0MET, LJUBLJANA
Dalmatinova 1-1, pošt. predal 222 - Tel. 22-212
GOVEDO IN KONJI STALNO V ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKU, tel. PRESTRANEK 3
IP-
Tovorni prevozi
AVIOPUDJETJE
STAR
Osebni avtobusni prevozi
Tel. št. 35608
Mehanična delavnica
AVTO GARAŽ A - TRSt
ULICA MORERI 7
Zaloga oglja, premoga in drv za kurjav«
MDROBlVin -MIIEHKLII
UVOZ - IZVOZ
Vseh vrst trdnega in mehkega rezanega lesa, turnirja, vezanih plošč itd.
(Prevzemamo prevoze vsakovrstnega blaga z lastnimi prevoznimi sredstvi
Urad: TRST ul. Crispi št. 14 Tel. 93=562 Skladišče: ul. deile AMizie 14 - Tel. 96-510 telefonska številka stanovanja 95-918
Jafeoli Vatovec^
Via TorreMaoca
Tel. 23-587, 37-5G1
IZ v oj _------
TRST
UVOZ
KOLONIALNEGA blaga INDUSTRIJSKIH KEMIKALIJ TEHNIČNIH PREDMETOV
TKANIN IN OBLEK______
POŠILJA TUDI DARILNE PAKET®
IMPEXPORT
TRST - ULICA CESARE BATTISTI 23-1 Tel. 44-208 - Telegr. IMPEXPORT - TRIESTE
UVAŽA:
Vsakovrsten les, drva za kurjavo, gradbeni material
IZVAŽA tekstil, kolonialno blag0 in raznovrstne stroj0
Specializirano podjetje za vsakovrstne kompenzacij®
S. A. FABBRICA ACCUMULATORI -Sb
Tel. 54670, 53938, 581550, 584920 Poslovalni ca:Via8j Bligny, 23-Tel. 5.12.0 Torino: Via Princip' D’Acaja 57 - Tel-7.04.94 - Padova P-®9 della Stazione N. 1 Tel. 2.79.54 Bologn9 Via Amendola N. 2 ' Tel. 3.83.03 Roma Viale Aventino 88/90/92 Tel. 59.36.9' 59.95.22 - Napeli V>a Elgo Foscolo N. ^ ' Tel. 6.07.26 C. C. Milano 238831 C. C. Homa 146198 C. C. Napoli 139488
NAJBOLJŠA BATERIJA