tel je - skladišče D-Per III 19/1975 ll!illi'394", COBISS s E i GLASILO KOLEKTIVA LETO XI. ST. 1 — 2 ■ CELJE, FEBRUAR 1975 1975 — mednarodno leto žena Za nami je (leto 1974, začenja se novo »Mednarodno leto žena«. Kaj je vodilo OZN, da je letošnje -leto proglasila za mednarodno leito žena? Resnično je ustanoviteljski dokument priznal ženam polno enakopravnost, toda resnica je tudi ta, da je ta enakopravnost, zlasti na političnem področju Sin zakonodaji v večini držav v svetu tudi ustvarjena. Toda če stvari pobliže analiziramo, ni napravljen večji korak, kajti dejansko življenje večine žena v svetu je zelo daleč od tistega, kar bi moira-lo biti. Iz spoznanja, kako negativno vpliva slabši položaj žene na celokupni razvoj države in družbe sploh, je bil sprejet sklep, da se v akciji, ki naj traja vse leto 1975, mednarodna skupnost ukvarja z vsemi! problemi pod geslom »ENAKOPRAVNOST, RAZVOJ IN MIR«. Že same te besede nam povedo bistvo in kako so medsebojno povezani problema človekovih pravic in razvoja družbe, v kateri morajo aktivno in enakopravno sodelovati tudi žene. Ne teče beseda o novih deklaracijah, marveč o -iskanju poti, po katerih bo mogoče uresničiti že deklarirane pravice in enakopravnost. Naj večja -mednarodna konferenca OZN, ki se bo ukvarjala s problemi enakopravnosti žena, njihove vloge in vključevanja v splošne napore za razvoj, bo poteka-la v Mehiki. I-n žena ,v Jugoslaviji? Za njo je značilno, da je zvest spremljevalec delavskega razreda in da je -bila v vseh obdobjih borbe jugoslovanskih narodov aktiven so-kreato-r naše družbene ureditve. Ko je bilo potrebno uničiti okupatorja in zmagati v voljni, je postala borec; da bi zaščitila srečo svojih -otrok in svoje družine, je žena stopila iz hiše in postala pomemben faktor v družbeno političnem življenju naše socialistične samoupravne družbe. Dejstvo je, da so doseženi v zadnjih letih precejšnji rezultati v menjanju družbenega položaja naše žene. Vprašanje emancipacije in afirmacije žena v združenem delu ter samoupravljanju je sestavni del borbe za družbeno emancipacijo delavskega razreda. Cilj -te borbe pa ni samo doseganje enakopravnosti z moškim, marveč spremenjen položaj delovnega človeka — moža in žene. Gre za ustvarjanje takih odnosov, v katerih se krepi materialna Osnova samoupravljanja, kjer ima delavski razred dominantni položaj. »Razpeta« med delo, družino, materinstvo in družbenimi obveznostmi, je naša žen-a prav gotovo v težjem položaju od moškega. Zato je naloga celotne družbene skupnosti, da postopno izgrajuje objekte družbenega standarda, otroškega varstva in osnovnega šolstva. Skrb za reprodukcijo družbe mora postati stvar celotne družbene skupnosti in ne samo žene i-n delovne organizacije, v kateri združuje svoje delo. Kot proizvajalec -ima žena pravico, da je zastopana v vseh s-redi-nlah, kjer se -rešuje usoda našega družbenega razvoja. Toda že -večkrat je bilo ugotovljeno, da je vključevanje žena v vseh oblikah samoupravljanja premajhno, da ne odgovarja objektivni v-logi žena v družbi in njegovim dobrinam, v ustvarjanju materialnih dobrin. Potrebno je menjati prakso. Žene se -morajo same boriti za večjo aktivno prisotnost v -vseh sredinah -naše socialistične samoupravne družbe, kajti to je (Nadaljevanje na 2. strani) Nič, kar je pomembno za delavca brez, sindikata V duhu tega gesla je potekal sindikalni občni zbor delavcev skupnih služb, ki je bil dne 4. februarja v mali dvorani samopostrežne restavracije v Gaberju. Vzdušje in ambi-jenit ter številna udeležba so dali temu občnemu zboru poseben pov-darek. Iz poročila predsednika izvršnega odbora tov. Vorvlk Daneta, ki je v uvodnih besedah pozdravil predstavnika Občinskega sindikalnega sveta tov. Martiča, izhaja, da je sindikat v obdobju sprejetja ustave in pri organiziranju temeljnih organizacij združenega dela odigral pomembno vlogo. Že pred tem izvršena reorganizacija skladno s sklepi 29. seje CK ZKS pomeni važen mejnik v zgodovini sindikata, ki je po tem času postal v pravem pomenu besede množična organizacija. Njegova dejavnost in vpliv sta se odražala tudi pri drugih pomembnih družbeno političnih akcijah kot pri volitvah delegacij, interesnih skupnosti itd. Jedrnato in izklesano poročilo predsednika tov. Vovka je nakazovalo še na druge številne probleme, ki jih rešuje sindikalna organizacija v dobrobit delavca. Brd tem pa je važno tudi vprašanje oddiha in rekreacije, ki po mnenju predstavnika Občinskega sindikalnega sveta tov. Martiča ni pojem zase ampak integralni del delovnega počutja, ki vodi hkrati do večje storilnosti. V živahni diskusiji, ki jo je začela, Guček Ivica je bila podana kritična ocena delovanja samoupravne delavske kontrole. Disfcutantka je seznanila občni zbor z delom tega organa in povedala, da je sicer delavska kontrola obravnavala listino prošnjikov za dodelitev stanovanj in stanovanjskih kreditov ter pregledala koriščenje sredstev za reprezentanco. Ugotovila je tudi, da je 1975 — MEDNARODNO LETO ŽENA (Nadaljevanje s 1. Strani) pot, po kateri bodo reševale ,vse probleme žena. V letu 1975 bi po besedah tov. Vide Tomšič v Jugoslaviji morali oživeti marksistične poglede na vlogo žene v družbi in jih pri kazati z našimi dosedanjimi izkustvi in napori. 8. marec pa naj bo tudi dan radosti, proslav, dan, ko vsaka žena v roki stiska šopek cvetja in poskuša uresničiti vsaj eno svojo željo. Toda ne samo tega dne, temveč tudi ostalih 364 dni v letu se zavedajmo odgovorne vloge žene doma, na delovnem mestu in v družbi sploh. Miroslav Herman prišlo po organiziranju TOZD do povečanega obsega dela, ki na drugi strani narekuje potrebo po evenit. razširitvi in novi zasedbi delovnih mest. Taka rešitev bo nujna, ker delavska kontrola pri pregledu opravljenih nadur ni imela j-asne predstave, ali so bile nadure potrebne in koliko jih je bilo treba opraviti za izvršitev določenih nalog. Vzporedno s tem pa bo treba poskrbeti tudi za boljše delovne pogoje zaposlenih, saj so ljudje ponekod natrpani v pisarnah in jim je delo otežko-čeno. Delavska kontrola je tudi ugotovila, da bo lahko bolj zaživela, ker pričakuje tesnejše sodelovanje z odgovornimi ljudmi, ki ji bodo posredovali zahtevane podatke. Krog teh ljudi, tako ugotavlja delavska kontrola, je bil doslej močno angažiran v akciji priprav za ustanovitev SOZD. V nadaljevanju diskusije je generalni direktor kritično prikazal in ocenil delovanje skupnih služb. Te službe so nekateri podcenjevali, danes pa lahiko rečemo, da je delovna skupnost skupnih služb svoje naloge dobro izvršila. Ednini problem je kadrovska zasedba. Manjkajo nam višji strokovni delavci, zato se delo nakopiči pri posameznih ljudeh. Pereče je tudi vprašanje nagrajevanja. Smo na najboljši poti, da se v kratkem sprejme družbeni dogovor, ki bo določal boljše pogoje nagrajevanja. Seveda bo morala v bodoče biti še bolj prisotna večja družbena zavest pri individualnem delu. Ta misel je bila izražena na zborih kolektiva. Na vprašanje ali bo naš IBM sistem zmogel obdelavo podatkov tudi za druge OZD v sestavu SOZD je tov. generalni direktor po-j-aisnil, da ni bojazni, pač pa je vprašanje prostora, kar pa je že tudi delno rešeno. Stroji imajo veliko Med pomembnimi družbeno ekonomskimi premiki, ki jih narekuje nova ustava, sodijo na vidno mesto spremembe, ki jih je treba uresničiti v odnosih med trgovino in proizvodnjo. 45. člen slovenske ustave m sklepi 7. kongresa ZKS v osnovi jasno nakazujejo spremembo odnosov, ki jih je potrebno bištveno revdluoionli-rarfci ne le zaradi tega, da bi preprečili v prihodnje deformacije, ki so bile v preteklosti prisotne na tem področju, ampak predvsem zaradi tega, da tudi v povezavi proizvodnje in trgovine hitreje uresničujemo zmogljivost in ker niso polno izkoriščeni bi spričo visoke najemnine ne imeli ekonomske upravičenosti. Kar zadeva nagrajevanja delavcev skupnih služb po mnenju tov. Dolinška le-ti v posledici organiziranja TOZD ne bi smeli biti prikrajšani pri nagrajevanju za svoje delo. Zavzeto je že bilo stališče, da se s posebno pogodbo s TOZD uredi financiranje skupnih služb. Vprašanje o-sebnega dohodka bo treba regulirati na ravni delovne organizacije ob upoštevanju meril za trgovino v republiki. Po nani-zanju še nekaterih drugih vprašanj in problematike, ki zadeva ostala področja skrbi za delovnega človeka, je sledilo še blagajniško poročilo, za tem je zbor obravnaval tudii letni delovni načrt. Zaradi skrbno pripravljenega programa dela za tekoče lato in pa pismenega predloga kandidatne liste, kar vse so člani sindikata prejeli hkrati z vabilom na občni zbor, se je zbor že ob začetku, ko je imenoval komisije, soglasno odločil za jaivhe valitve. V povzetku bogatega programa in jedrnate diskusije lahko zaključimo, da je sindikalna organizacija v resnici vez, ki združuje delavce v prizadevanjih za čim boljši jutri. Vzpodbudne besede predstavnika DOS tov. Martiča o delavski kontroli in njeni nalogi ter vsebinski opredelitvi so prav gotovo nakazale na njeno bodoče delo. Pa tudi skrb za delovnega človeka na področju rekreacije bo morala biti novoizvoljenemu Odboru še bolj prisotna v pričakovanju doseganja boljših poslovnih rezultatov. Brli takšnii zavzetosti lin ob geslu, ki ga vsebuje naslov članka, s katerim je predsednik tov. Vovk Dani zaključil občni zbor, uspehi ne bodo izostali. Urednik smotre socialistično samoupravne povezanosti združenega dela na vseh ravneh in v vseh smereh, povezanosti, ki bo hkrati zagotovila učinkovitejše ekonomsko napredovanje in hitrejši razvoj socialistično samoupravnih odnosov v celotnem združenem delu. Razumljivo pa je od načelne usmeritve do praktične uresničitve dolga pot, kar še posebej velja za revolucioniiranje odnosov med pro-dizVodnjlo in trgovino, kjer je bil in je še podjetniški tradicionalizem trdo Všidran. Z namenom, da damo v naši ob- Razvojna pot SOZD čini odločilen začetni zagon uresničevanju 45. člena ustave je občinska skupščina na svojem drugem zasedanju izvolila IO za povezovanje trgovine in proizvodnje z nalogo, čim bolj konkretno pospešiti nove Odnose na tem področju. IO za povezovanje trgovine in proizvodnje je imel do sedaj 9 sestankov, organizirani pa so bili tudi številni razgovori, na katerih smo obravnavali obširno idej no-politično, ekonomsko in drugo strokovno problematiko v zvezi s konkretnimi prizadevanji celjske trgovine pri povezovanju s proizvodnjo v naši občini in škise. V pretežni meri je bilo to sode-lov-amje pri ustanavljanju nove SOZD kmetijstva, industrije, trgovine iin gostinstva, ki je bila 30. 12. 1974, ustanovljena s podpisom samoupravnega sporazuma. SOZD, ki ima sedež v Celju, združuje 15 delovnih organizatiij: »Center« Celje, »Dravinjski dom« Sllov. Konjice, »Jelša« Šmarje pri Jelšah, K-K Šentjur, KZ Laško, KZ Slov. Konjice, »Mera« Celje, »Moda« Celje, Splošno trgovsko podjetje Radeče, »Savinja« Mozirje, »Savinjski magazin« Žalec, Trgovsko podjetje Sevnica, »T ehno