S SEJIZVRŠNEGA SVETA
O blokih na Igu
Na eni zadnjih sej je zopet tekla razprava o stanovanjski gradnji na Igu. okrog katere je bilo že kar precej zapletov. O tistem kar je že zgrajeno in o tistem, kar se bo še zgradilo. Dokončna je sedaj odločitev, da se bo gradnja nadaljevala. Tako naj bi po soinvestitorskem načinu - za omenjena stanovanja se zanima približno dvajset delovnih organizacij — razpisali natečaj za naju-godnejšega izvajalca vseh del v tej soseski in v najboljšem primeru z grandjo pričel že maja letos. V bločnih enotah C, D. E in F bo skupno 104 stanovanj in sicer 32 enosobnih, 68 dvosobnih in štiri štirisobna.
Še vedno pa ni bil opravljen tehnični prevzem blokov A in B. Ker nimata uporabnega dovoljc-nja, tudi še nista vseljena. Upamo, da je izvajalec GP Univerzal do roka konec marca, že uspel pet evidentiranih pomankljivosti tudi odpraviti.
Največ barak na Rakovi Jelši in ob cesti v Mestni log
Probleraatika barakarskega naselja je prisotna tudi na območju naše občine. Največ barak je »zraslo« zaradi objektivnih težav s katerimi se srečujejo njihovi stanovalci in med njimi prednja-čita tako visoka rast življenjskih stroškov kot tudi draga stanovanja. Barakarska naselja torej pred-stavljajo pravzaprav svojevrstno razreševanje sta-novanjskega problema. Teh stanovalcev pa je po drugi strani malo na listah za pridobitev solidar-nostnih stanovanj. za katere pa spričo dodatnih relativno visokih obratovalnih stroškov pravza-prav niso niti zaintcresirani.
V občini so pravzaprav tri barakarska naselja in sicer ob cesti v Mestni log (16 gospodinjstev), na Rakovi Jelši (14 gospodinjstev) in ob Ižanski cesti do Kozlarjeve gošče (10 gospodinjstev). Scveda pa ta naselja niso zrasla čez noč, nastajala so po letu 1970 s preselitvijo tistih prebivalcev, ki so jim v drugih delih mesta podrli barake, tu so se naseli-
li »pogorelci«, nekaterih pa so kupili zemljo in na njej postavili svoja barakarska prebivališča. Vsa pa so zgrajena na črno. nemalokrat brez ustreznih in primernih komunalnih in drugih priključkov, da o tetn, da le-ta predstavljajo tudi morebitna žarišča eventualnih epidemij ne pišemo posebej.
Kako jih razrešiti? Vsekakor s skupnimi močmi v okviru mesta s tem, da bi odpravili eno naselje za drugimi in vzporedno z njim razreševali tudi osnovne bivalne probleme njihovih stanovalcev.
Več sredstev za januarski sneg
Visoka snežna odeja v mesecu januarju je zah-tevala dodatno pluženje neprehodnih poti in cest krajevnega pomena v marsikateri izvenmestni krajevni skupnosti. Tako je deset krajevnih skup-nosti do konca februarja posredovala izvršnemu svetu zahteve za dodatna sredstva s katerimi bodo krile dodatne stroške. Skupni znesek znaša 3,85 milijonov dinarjev in izvršni svet je že posredoval zahtevek za kritje teh dodatnih stroškov za plače-vanje Komunalnih skupnosti ljubljanskih občin.
Sredstva za škodo ob žledolomu razdeljena
V novembru leta 1985 je žled v veliki meri prizadel gozdove v naši občini, še zlasti nad nad-morsko višino 600 m so bili močno vidni v gozdo-vih prelomi dreves zaradi žleda. Skupna škoda je bila takrat v obeh sektorjih lastništva ocenjena v višini 2421 milijonov dinarjev. kar je pomenilo. da gre za 8,1 odstotkov družbenega proizvoda občine in smo s tem upravičeni do dodelitve republiških solidarnostnih sredstev. Na eni zadnjih sej izvrš-nega sveta je tekla beseda tudi o razdelitvi predla-ganih sredstev solidarnosti. Za delno kritje škode po žledolomu se OZD s področja gospodarstva razdeli 341 milijonov dinarjev glede na delež v pripravljeni škodi kar pomeni 146 milijonov za GG Ljubljana, 87,1 milijonov za GG Kočevje GE Velike Lašče in 8,94 milijonov za kit mercator LM TOZD Posestva. Sredstva so strogo namenska za biološko sanacijo škode s spremljajočimi deli na objektih za biološko sanacijo. Vse omenjenc OZD pa so dolžne čimprej pripraviti operativne programe biološke sanacije iz katcrih mora biti razviden tudi podroben program uporabe solidar-nostnih sredstev, da bo možno spremljati uporabo le-teh.