. 2271 l/fgtfc ueije - sKiadisce D-Per I.eto 10 — Številka 1 Liboje, januar — februar 1906 249/1966 1119660494 COBISS e GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE - CELJE i Ob 8. \ 'marcu\ Po vsej naši domovini bodo v mesecu marcu podjetja in ustanove razpravljali tudi o tem, kako počastiti dan žena. Vsi naši narodi, posebno pa žene, se zavedamo s kakšnim trpljenjem in mukami je priborjeno vse, na kar smo lahko danes upravičeno ponosni. 8. marec slavimo že 56 let. V vsem tem obdobju so se naše predhodnice borile za enakopravnost na najrazličnejše načine. Poleg redne službe so žene zaposlene doma z najrazličnejšimi opravki od ranega jutra do poznega večera. Pri vsem tem pa se ženske, vsekakor skromno pa vendarle vsako leto bolj in bolj uveljavljajo na vseh področjih družbene dejavnosti. V naši tovarni bi seveda morale biti v raznih svetih in komisijah številčno mnogo bolj zastopane kot smo, posebno če pomislimo, da je število zaposlenih žensk mnogo večje kot moških. Da tega ne zmoremo si nismo same krive, ampak je to posledica prevelike obremenitve z drobnim, pa vendar zelo važnim delom v družini, kar sem že prej omenila. Razbremenitev žene doma je torej glavni pogoj za bolj uspešno uveljavljanje na delovnem mestu, to pa pomeni, da je treba v naših družinah še veliko spremeniti, ne samo glede odnosov mož — žena, ampak tudi glede modernizacije gospodinjskih del. Pri tem pa nastopi vprašanje, če je mogoče z eno mesečno plačo ustreči pravkar omenjeni zahtevi. Če se tega ne da, je nujno, da sta zaposlena oba zakonca, pri tem pa pridemo zopet na staro, torej je prevelika obremenitev žena. Kljub vsem težavam pa se stvari le izboljšujejo in postajamo vedno bolj upoštevane. Storimo vse, da bodo naši otroci na varnem in da se bomo mi starši lahko mirno posvečali poklicnemu in družbenemu delu! S to mislijo čestitam vsem ženam ob 8. marcu. O ivss STRAN 2_________>LIBOJSKI KERAMIK < Št. 1 — januar - februar 1966 ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA Na 20. rednem zasedanju, ki je bilo dne 1. 12. 1965 je DS sprejel naslednje važnejše sklepe: 1. Sprejet je bil sklep, da se vključimo kot soustanovitelj investicijske banke Ljubljana ter vložimo 80,000.000 S/din z odpovednim rokom 5 ilet in s tem dobimo pravico do sodelovanja pri njenem upravljanju. Ta sredstva so že vročena pri tej banki z rokom vračila do 18. maja 1969. leta. Dalje je bil sprejet sklep, da se vključi naše podjetje z dvema glasovoma pri novoustanovljeni investicijski komercialni banki v Celju na ta način, da vplačamo v kreditni sklad 300.000 S/din ter vročimo 5,000.000 S/din za dobo 3 let. Pri tem so že v depozitu pri tej banki vložena sredstva 2,241.006 S/din, ki se upoštevajo pri vplačilu v kreditni sklad novoustanovljene banke. 2. Iz delovne organizacije je bil izključen zaradi kršitve delovne dolžnosti Juršič Franc. 3. Zasedanja se je udeležil tudi član delovne Skupnosti tov. Jelerčič Jože, ki se je pritožil zaradi neupoštevanja njegovega predloga o racionalizaciji. Predsednik komisije za racionalizacijo tov. Bauer ing. Venceslav je pojasnil, da so hoteli njegov predlog obravnavati na podlagi obstoječega pravilnika, s čemer pa se tov. Jelerčič ni strinjal lin predloga ni predložil. DS je sklenil naj tov. Jelerčič predloži svoj predlog omenjeni komisiji, ki bo na podlagi istega izdelala predlog za DS. Ravno tako se je tov. Jelerčič pritožil zaradi premestitve iz šamotnega oddelka v skladišče gotovih izdelkov. Sklep DS je, da se naj skuša premestiti us Jožetu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Družina Kisling in ostalo sorodstvo SPOMINI PRETEKLOSTI Ob priliki proslave 150-latnice naše tovarne je uredniški odbor sklenil, da obišče nekatere naše najstarejše upokojence —- člane kolektiva in v razgovoru z njimi oživi spomine, ki so povezani z zgodovino naše tovarne. Najprej smo obiskali eno izmed najstarejših upokojenk tov. Benetek Marijo. Rodila se je v Libojah leta 1879 in je sedaj v 87. letu starosti, vendar je še vedno čila in zdrava, ter veselo razpoložena. Njeni starši so se pisali Šiesimger ter so prišli v Liboje leta 1869. Njen oče je bil keramični slikar, po .rodu iz Cešike. K nam ga je pripeljal Ludvik Rihard Schutz, ki je pričel izdelovati keramiko v poslopju tako imenovane »stare faibrike«, ki še sedaj stoji in so v tej stavbi stanovanja. Poleg Šlesingerja, toi je bil slikar, je pripeljal s seboj tudi enega strugarja, modelarja 'in kurjača peči. S tem se začne izdelovanje keramičnih izdelkov v Libojah. Prav gotovo se je ta obrtna delavnica pozitivno razvijala, saj je baje 'kupil takratni Schutz od Drobeža stavbo, kjer je sedaj naša tovarna. Ta stavba je bila nekakšen mlin, v tej zgradbi so sedanji prostori za surovine. Nekaj nam je tudi povedala o steklarni, ki je bila nekdaj v Libojah. Steklarna je bila na prostoru, kjer sedaj stoji stanovanjski blok rudnika; na drugi strani Bistrice pa je bilo skladišče surovin, tj. bivši Rumpl. V stanovanju, kjer stanuje družina Cilenšek, pa je bilo skladišče gotovega blaga tin pa tehtnica. Velika stavba ob cesti, kjer so danes stanovanj a, pa je bilo nekakšno upravno poslopje in stanovanje takratnih bogatašev — lastnikov rudnikov. Po razpadu steklarne so se Fridrichi preselili na sedanji Mirosan. Steklarno omenjamo zato, ker je verjetno bila povod, da se je v tem kraju začela izdelovati keramika. Ko smo jo vprašali, kdaj se je zaposlila, kako je začela delati in kakšni so bili takratni delovni pogoji, nam je povedala tole: Zaposlila se je leta 1893 kot slikarka keramike. Takrat je že bila tovarna na tem prostoru ikot danes. Lastnik pa je bil še vedno Schutz. Takratni prostori slikam e so bili pri peči št. 2. V KAJ BOMO S TEKOČIM TRAKOM ? Večkrat slišimo najrazličnejše opazke na račun obratovalnosti tekočega traku. Te opazke so po-plnoma upravičene, če upoštevamo, da dvigalo od njegove spustitve v pogon pa do danes je nenehno v okvaru. Kvari so najrazličnejši. Najpogosteje pa nastopajo na verigi, tekalnih in smernih kolesih. Da hi lahko dali odgovor na gornja vprašanja je nujno, da celotno stvar pogledamo .od njegovega začetka. Po predhodni odobritvi DS v letu 1963 je bila podpisana pogodba med Av.tomacijo Ljubljana in Keramično industrijo Liboje o dobavi in montaži tekočega traku. Pogodba se nanaša na znesek 8,430.000 S/din. V tej pogodbi so točno precizirane naše zahteve med drugimi tudi, da mora imeti tekoči trak napenjalno postajo, primerno hitrost itd. ter .da za svoj izdelek Avtomati j a daje enoletno garancijo. 2e prvi dnevi obratovanja tekočega traku so pokazali, da ni izdelano v ustrezni kvaliteti. Prišlo je do trganja verige, drobljenja tekalnih koles itd. V namen reklamacije so bili sestavljeni in podpisani dopisa in zapisniki, ki zahtevajo od dobavitelja, da tekoči trak takoj .popravi za njegovo trajno funkcionalnost. Zapisnik, ki je bil sestavljen na dan 16. 3. 1965 obvezuje Avtomacijo plačevanja penailov v višini 15.000 S/.din za vsak tekoči obratovalni .dan tekočega tr.aku vključno nedelje in praznike. V tem zapisniku je bilo tudi sklenjeno, da Keramična industrija Liboje izvrši vsa manjša popravila na tekočem traku v breme dobavitelja. Kljub temu, da je Avtomati j a zamenjala verigo in tekalna kolesa so se .okvare na tekočem traku nenehno vrstile. Avtomaciji so bili izstavljeni računi za popravilo in pe-nali v znesku 2,683.210 S/din. Poslanih je .bilo tudi nešteto reklamacijskih zapisnikov in dopisov. Toda dobavitelj svoj proizvod tekoči trak ni usposobil za njegovo trajno funkcionalnost. Zaradi zgoraj navedenega je Keramična industrija Liboje proti Avtomaciji vložila tožbo dne 3. 2. 1966 v kateri dobesedno postavlja naslednje zahteve: Keramična industrija Liboje zahteva, da Avtomatija Ljubljana takoj izdela in izvrši -montažo tekočega traku po .podpisani pogodbi tako, da bo njegova funkcionalnost brezhibna. Sedanje dolgove, ki jiih ima napraim KIL je treba takoj poravnati. V kolikor Avtomatija ne bo izpolnila zgoraj navedenega, Keramična industrija Liboje vrne tekoči trak in zahteva od Avtomacije povrnitev stroškov. Dne 4. 2. 1966 se je pri nas zglasila strokovna komisija Avtomacije in Elektrosignala ter izvršila temeljit pregled tekočega traku. Tokrat nam zagotavljajo, da ga bodo do konca marca t. 1. usposobili za njegovo trajno funkcionalnost. Toda dovolj je obljub. Pričakujemo, da bo gospodarsko sodišče v najkrajšem času zadevo dokončno rešilo. — nik — slikami je že bilo zaposlenih 25 deklet. Vso slikanj e pa je bilo podglazurno in seveda vse ročno. Vsaka .delavka, ki je prišla v slikamo, se je morala temu delu priučiti, plačana pa je bila samo po akordu. Naša mama Benetek Marija pravi, da ni takrat nikoli vedela koliko zasluži, .to se pravi, da niso poznali tarifnih postavk, oz. pravilnikov kot danes in o časovnem času ni bilo govora, .pač pa samo o akordu. Delovni dan je trajal ce-lih 11 ur. Po potrebi pa so morali delati tudi ponoči. Osemurni delovnik se je pričel šele okoli leta 1908. T hkratni delovni .pogoji niso bili rožnati im za higiensko zaščito delavcev se ni skrbelo popolnoma nič, .isto pa je bilo tudi z zdravljenjem, saj so bili prepuščeni sami sebi, to se pravi, da zdravstvenega zavarovanja ni bilo in so bili prepuščeni izkoriščanju takratnim lastnikom. V razgovoru smo se dotaknili tudi samega razvoja tovarne. V kolikor se spominja, je za Schutzom prevzel vodstvo bogataš po imenu Lobej, ki pa je bil baje zelo surov z delavci, obstojala je nevarnost, da tovarna preneha z delom. Leta 1896 je prevzel obratovodstvo neki Fleig, pod njegovim vodstvom je zabeležen velik uspeh in napredek sedanje tovarne. Takrat je bila zgrajena stavba, kjer stoji sedaj peč št. 3 in pa stanovanjski blok južno od tovarne, ki še danes služi svojemu namenu. Stanovanjski prostori takratnih vodilnih ljudi so bili v prostoru nad sedanjo slikamo. Vsa zidarska -dela pa so opravljali baje Italijani, ki so takrat sloveli kot kvalitetni zidarski mojstri. Ko srno jo vprašali kdaj je odšla v pokoj, nam je rekla naslednje: Delala sem v tovarni 37 let in prenehala delati 1931. leta, nisem .pa dobivala pokojnine, -ker nismo plačevali prispevka. Sele naš novi družbeni red nam je priznal našo delovno dobo in tako tudi jaz sedaj uživam pokojnino. Ob koncu razgovora nam je še pokazala svoj lastni izdelek ohrovtov list, ki je star 70 let in pravi, da bi ga dala na razstavo, seveda če bomo pazili nanj. Njena želja je tudi, da bi si lahko ogledala sedanje prostore v tovarni in pravi, da bi se najbrž izgubila. Prav gotovo bomo tej njeni želji ustregli. Ko smo zapuščali našo naj starejšo upokojenko, nismo mogli verjeti s kakšnim ponosom govori -o svojem delu, ki ga je opravljala kot slikarka polnih 37 let in kako še danes živo čuti tesno povezanost s kolektivom. To je lahko vzor nam mladim, ikii verjetno nismo življenjsko tako povezani s tovarno, kot so naši upokojenci. — Rel — ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT ŠPORTNIKI, PRIPRAVIMO SE ZA OBE. PRAZNIK 150-LETNIC0 KIL Praznovanje 150-,letnice KIL in občinskega praznika v Libojah bomo tudi športniki proslavili z raznimi tekmovanji, zato bo potrebno, da se si-stematiičmo pripravimo. Skozi vse poletje bodo razna tekmovanja in zaključek 10. julija v Libojah, kar pa bo zahtevalo od vseh športnikov ogromno napora in pripravljenosti. Sklenili smo, da se zato tehnično in kondicijsko pripravimo in s sistematičnim delom dosežemo tudi čim boljše rezultate. Zaradi tega bodo razne panoge začele z delom takoj. V podjetju bomo formirali naslednje sekcije, katerih vodniki so naslednji tovariši: šah — ing. Ojdanič — Jagič odbojka — Šlles-lnger Marjan nogomet —• Grum Rudi rokomet (moški — ženske) — Oblak Jože, Bizjak Rudi streljanje — Lojen Ivan, Vaš Štefan namizni tenis — Oblak Jože smučanje — Haladea Marijan kegljanje — Adrinek Martin S 1. I. 1966 je stopilo v veljavo nezgodno zavarovanje vseh članov kolektiva Keramične industrije Liboje, sklenjeno po predhodnih obširnih posvetovanjih tako z upravo podjetja kot s samoupravnimi organi. Na osnovi teh posvetovanj je uprava sklenila zavarovati vse člane svojega kolektiva za letno premijo 1200 din ter je bila pozneje izdana nezgodna polica št. 2339, po kateri so člani kolektiva zavarovani v primeru nezgode za naslednje zavarovalne vsote: Pozivamo vse člane kolektiva, da se množično vključijo v naše sekcije in se prijavijo pri navedenih vodnikih-čimprej, tako, da bi sestavili plan in predvideli razna tekmovanja. 2e v tem mesecu predvidevamo prvenstvo KIL v šahu, zato se naj ša-hi-sti im šahistkinje vključijo v to tekmovanj e. Za ostale panoge predvidevamo v naslednjem mesecu redne treninge za moške in ženske ekipe in -razna tekmovanja s -sosednimi sindikalnimi podružnicami. __ Pozivamo tudi člane -kolektiva '(moške — ženske), -ki me želijo tekmovati, ampak se ukvarjati s športom samo za rekreacijo, da se v-kiljučijo v panoge za katere smatrajo, da so j.i-m najbolj priljubljene. Pričakujemo množičen odziv članov kolektiva, saj ima KIL po tradiciji dobre športnike; -samo potrebno jih je Zbrati in sistematično vaditi in uspehi ne bodo izostali. Posebno pozivamo športnice, da se množično vključijo v -ostale panoge, saj -sm-o že lansko leto v streljanju v ženski konkurenci dosegali odlične rezultate. Tudi šport- nezgodmo zavarovan, je nujno seznaniti članstvo vsaj z najvažnejšimi določbami tega zavarovanja. Za .nezgodo v zavarovalnem smislu se šteje vsak nenaden, od zavarovančeve volje -neodvisen dogodek, ki ima za posledico njegovo smrt ali invalidnost. Najpogostejši primeri nezgod so: pov-ozitev, trčenje, udarec s kakim predmetom, padec, ranitev, opekline, utopitev, udarec električnega toka, zlomi, izvirni itd. niče rokometašice so se Zbrale, nabavljeni ,so rekviziti in ta sekcija -bo kmalu poživela svo-je -delo. Želeli pa bi imeti tudi v šahu, odbojki, namiznem -tenisu, smučanju in kegljanju špo-rtmce-tekmova.lke, ki bi -nas zastopale na raznih tekmovanjih v okviru sindikalnih tekmovanj ali pa celo v republiškem merilu. RB ŠPORTNE IGRE občine Žalec za lelo 1965-66 Športniki Keramične industrije Liboje aktivno in množično tekmuj e jo na vseh tekmovanjih, razpisanih v okviru sindikalnih športnih iger. 28. 1. 1966 smo nastopili na šahovskem turnirju v okviru občinskega sindikalnega prvenstva Žalec kar s tremi -moškimi ekipami, v vsaki eki-pi pa so bili štirje tekmovalci. Rezultati: 1. Občinska s-kupšč. Žalec 28V2 točk 2. Ag-roservis Šempeter 28 3. TT Prebold 26 4. Keramična rod. Liboje I 26 5. Zarja Žalec 18 6. Postaja LM Žalec 17 9. Ker. ind. Liboje II 16 10. Kmet. komb. Žalec 11 V* „ 11. Ker. ind. Liboje III 6V2 „ 12. Juteks Žalec 3V2 „ Na tem tek-m-ovanju -so nastopili ša-histi: Jagodič Rajko, Ojdanič ing. Slavko, Vidic Marjan, Gorenjak Milan, Džudarič Marko, Žifcič Rusomir, Vaš Štefan, Ro-tar Alojz, Turnšek Adolf, Bizjak R-udi. 30. 1. 1966 pa je bilo v Libojah smučarsko -prvenstvo v o-kviru občinskega praznika Žalec. Nezgodno zavarovanje elanov delovnih kolektivov Nevarnostni razred • Izplačilo za Smrt Invalidnost I 675.000 1,350.000 II 450.000 900.000 III 337.000 675.000 IV 270.000 540.000 V 225.000 450.000 Zaradi valutne -reforme se seveda tako ,pri premiji k-ot -pri zavarovalnih vsotah uporabi -razmerje 1:100, ker je polica -izdana še po starih -dinarjih. Ker je torej sedaj celotni kolektiv Jam-stvo zavarovalnice je generalno te-r ne pridej-o v poštev samo obratne nezgo-de, temveč tudi nezgode izven službe. Zavarovane so vse osebe brez ozira -na starost -i-n zdravstveno stanje razen duševno bolnih. Zavarovalnica ne jamči za nezgode, ki bi se pripetile n-pr. pri vožnji z motornim vozilom brez predpisanega izpita, -pri -izvrševanju .naklepnega kaznivega dejanja, pri udeležbi v pretepih razen v -silobranu, zaradi delovanja alkohola ter v -primeru -samomora. V skokih so nastopili šti-nje .tekmovalci, ki so osvojili naslednja mesta: 3. Adrinek Martin 4. Kveder Milan 7. Zorič Franc 9. Oblak J-ože 56.0 točk 54.5 -točk 48.5 točk 41.0 točk V veleslalomu so prav tako nastopili 4 tekmovalci, ki so zasedli naslednja .mesta: 4. Adrinek Martin 37,9 6. Kveder Milan 38,3 14. Oblak Jože 54,9 17. Zorič Franc 68,4 (Nadaljevanje na 6. strani) (Nadaljevanje na 5. strani) ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT SMUČARSKI DAN V LIBOJAH Dne 30. 1. 1966 je bilo v Libojah živahno, ker so se izbrali mnogi smučar ji-tekmovalci občine Žalec. Tekmovanje je bilo v smučarskih skokih na 15-metrsiki skakalnici in v veleslalomu. V okviru sindikalnega prvenstva občine Žalec iso tekmovali člani, mlajši im starejši pionirji pa v okviru klubskega prvenstva Liboj. Tekmovanja so se udeležili tudi mnogi tekmovalci izven konkurence v vseh kategorijah. Zelo ugodne snežne razmere in lepo vreme je pripomoglo, da se je tekmovanje razvilo v pravo zimsko športno manifestacijo. Tekmovanja so se udeležili tekmovalci naslednjih sindikalnih podružnic: Montana, Ag.ro-servis Šempeter, Feralit Žalec, Juteks Žalec, Gradnja Žalec, TT Prebold, sindikat prosvetnih delavcev Žalec in Keramična industrija Liboje. ŠPORTNE IGRE OBČINE ŽALEC ZA LETO 1965/66 (Nadaljevanje s 4. strani) 4. 2. 1966 je bilo občinsko sindikalno prvenstvo v kegljanju ma kegljišču Ingrad v Celju, kjer je nastopilo 8 sindikalnih ekip in so bili doseženi naslednji rezultati: 1. KK — Mesnine I 441 kegljev 2. KK — Vransko 432 kegljev 3. KK — Hmezad Žalec 401 kegljev 4. Ker. lind. Liboje 392 kegljev 5. Oibč. skup še. Žalec 383 kegljev 6. KK Mesnine II 368 kegljev 7. Agroiservis Šempeter 360 kegljev 8. Juteks Žalec 330 kegljev Tekmovalo se je po sistemu vsaka ekipa keglja na vsaki stezi (4) po tri sete. Ekipo je sestavljalo 6 tekmovalcev. Za Keramično industrijo Liboje so nastopili: Ožir Anton, Haladea Marjan, Grum Rudi, Podbrežn-ik Vili, Oblak Jože, Bizjak Rudi. Če seštejemo dosedanje rezultate, smo z uspehi lahko zelo zadovoljni in pričakujemo tudi v letošnjem tekmovanju zelo ugodne rezultate. Želja vseh športnikov je, da tudi letos postanemo občinski prvaki din tako drugič zapored osvojimo lep prehodni pokal. Seveda je to samo želja, kajti v športu je potrebno .poleg športnega duha tudi malo športne sreče. Tekmovanj bo še -dovolj in uspehi so zato potrebni. Počakajmo do 10. julija, ko bo razglasitev skupnega zmagovalca občinskih sindikalnih športnih iger občine Žalec v Libojah, na zaključni proslavi občinskega praznika. — iRB — Zimska panorama Liboj Vseh -tekmovalcev v konkurenci in izven -je hi'1-o 87, kar je za to vrsto tekmovanja zelo -razveseljivo. Organizatorji so sklenili, da tovrstno tekmovanje postane tradicija, ker so tereni zelo ugod-ni, če so primerne tudi snežne razmere. Potrebno -bo -samo skrbno pripraviti teren v letnem času, kar bom-o skrbni im vestni Li-hojčani tudi uredili, še posebno ker se letos praznuje pri nas občinski praznik in 150-letnica KIL. Tekmovanje v skokih je bilo na 15-metrski skakalnici pri osnovni šoli ob 10. uri. Nastopilo je 36 tekmovalcev. Tehnični rezultati: Člani: 1. Veber Vlado, Žalec 60 -točk (13 m, 1-2,5 m); 2. Hu-d-ournik Silvo, Montana Žalec 60 točk (12 m, 12,5 -m); 3. Adri-nek Martin, KIL 56 točk (llm, 12 m): 4. Kveder Mi-lan, KIL 54,5 točk; 5. Spa-nzelj Rudi, Feralit Žalec 52,5 tOČlk; (Nadaljevanje na 7. strani) Smučarska skakalnica v Libojah GRAFITNI-TOKRAT PO PUSTNO Danes je že tako, da se ljudje zanimajo drug za drugega, včasih že kar preveč, če upoštevamo privatno linijo. Vendar je »tirih ec«, ki zadeva poslovanje z notranje strani podjetja več ali manj upravičen. Toliko bolj kar zadeva proizvodnjo, plan in ekonomski učinek. No, križi in težave oziroma sodobnejši problemi pa niso zanimivi z nobenega aspekta. Izjema so tukaj črni možje — grafitarji — ali pravilno EE za izdelovanje grafitnega reprodukcijskega materiala za potrebe metalurgov obeh barv, sive oziroma črne in ostalih kovin. Zveneče, kaj? Hm, iz problemov je nastala hvala, vendar pa se ni treba zaradi tega razburjati, saj .poznate tisto slo- vensko, ki pravi, da je od hvale še pes crknil, sem pa prepričan, da veste sami kako to gre. Dajmo šal-o na stran in se smejmo rajši težavam, 'ki se obetajo v .nadebudnem letu 1966, tistim, ki so prepričani, da naša mala črna EE dela samo izgubo in konstantno oziroma progresivno vrtijo jezike, vsak se pač po svoje bori za eksistenco. Težave in jezičneži imajo v našem primeru nekaj skupnega in sicer je prvo to, da jezičneži že z jeziko.vanjem lahko povzroče težave, drugo pa je, da se včasih ali točneje pogostokrat težave rešujejo jezično celo v tehnologiji, no dodal ibi, da k temu spadajo še psovke, jamranje, solze, grožnje, ki so sicer tudi čvekanje itd. Ce razčlenimo .naslov tega članka, bi lahko trdili, da tudi grafitarji znajo čvekati, vendar je vse bolj internega značaja, v diplomatskem jeziku povedano za zaprtimi vrati. Ta debatiranja pa so omejena bolj na lastne -prage, posebno p.ri novogradnjah, adaptacijah in v vseh ostalih možnostih, ki jih nudi človeška domišljija. Pri tem je upoštevan tudi maksimalen zaslužek, ki .pa je isedaj obešen zares, ampak čisto zares na lastno grbo, no bolj ekstetno ina produktivnost, da ne bomo staromodni. Pravica do dela, ki je v statutu podjetja zajamčena, je tudi pogosto vzrok za debato, vendar se ljudje pri tem izražajo staromodno in venomer govore le o denarju. Fani kakšna konservativnost, kako le morejo ljudje mešati vedno le razne količine istega brandija in se pri tem čuditi, da ne dobijo oootail. Jaz bi dodal, le, da je končni efekt takšnega napitka vedno isti, iker ostane le gla- vobol, to je maček, pa najsi je moralni sli po moralistih izražen kako drugače. Vse do sedaj nima prav .nič skupnega .s tistimi, Iki bi bili sposobni mešati dvomljive coctaile, vendar je le navada, da se vsakemu proizvodnemu poročilu ob koncu meseca, kaj šele leta, pridene sonet ali .balada, kakor pač nanese. To se potem v bruto znesku, ki pravi, da je sila X pot enaka energiji, prenese na proizvajalca In tako poveča veselje do dela. Bom krajši iin jasnejši, če povem takoj: pozdraviti moramo napore našega vodstva-v Ljubljani, iki se trudi odpraviti takšen način, .obravnavanja stvari, kot ga imam v tem pustnem članku jaz, ki nais .obenem prikrajša za užitek, ki ga čutimo ob pisanju neumnosti na še bolj neumne formularje — vsaj v svetu onkraj ograje. Kar ni prepovedano, je dovoljeno, smo mislili v »grafitnem« in se z zavestjo vgriznilii v delo, ki bo na koncu dalo nekaj celo za sklade, v kolikor nas ne zapusti sreča, elektrika, para, glina itd. Ne bom več našteval, nima smisla, .saj ža opravičila smo vs.i najmanj doktorji, .pa zares prav vsi, hudič je le, ker ne vžge vsako opravičilo. Možno je namreč, da se je tudi cigan opravičil konju, ko ga je učil stradati, .pa mu je crknil, ne ve pa verjetno nihče, če je konj plačeval šolnino in .mu na kraju še odpustil. Ni mi uspelo opravičilo, za opravičilo, za kar bi se rad opravičeno opravičil, vendar upam, da pravni pouk, ki je (Nadaljevanje s 4. strani) Nezgodo je treba prijaviti preko podjetja takoj ali vsaj v 60 dneh, ko zdravstveno stanje to dopušča. Koristniki zavarovanja v primeru invalidnosti so zavarovanci sami, v primeru smrti pa zakonski drug, otroci, starši in v skrajni meri zakoniti dediči. To kolektivno nezgodno zavarovanje, ki je v primeri z individualnim zavarovanjem izredno poceni, .ker za malo premijo nudi visoke zavarovalne vsote, je ena od bonitet, ki je dana edino celotnim kolektivom. Naši so- vsebovan, ni rebus, ki ga ne bi znali raizvozljati in če slučajno le ne gre, mi treba obupati: bolj .nevarno je, če ste ga ikar preveč pametno rešili. Da bo tudi vsa ta kolobocija bolj razumljiva, vam povem kratko basen, ki jo nisem jaz pogruntal, a je vseeno dobra. Mali vrabček se je v zimskem času igral na veji in to toliko časa, da je na mrazu ,o.trp.mil, se zvrnil na cesto in obležal. Po cesti je prišla krava in se slučajno podelala na vrabčka. V toplem odpadku se je vrabček odtalil in pokukal na beli dan. Prvi pravni pouk: »Ne obupaj vedno, kadar si v dreku«. Vrabček jev kupu od veselja pričel čivkati in tako ga je slišala mačka, ki se je .tiho priplazila ter vrabčka požrla. Drugi pravni pouk: »Ne vriskaj, dokler si še v dreku«. Izbira besed naj vas .ne moti, ker je tudi v originalu tako. Moti pa vas lahko v življenju, če ste prelagod.no vzeli basen, ki sem vam jo povedal, ker se basen lahko prilagodi vsakemu času udejstvovanja v vašem življenju. Tistim, 'ki ste vztrajali pri branju celotnega članka povem, da nima drugih namenov kot vam vzeti vsaj 5 minut odvečnega časa v službi. Saj je v elaboratu za d v ai-nš tirade s etu-rm i delovnik označen kot čas za privatne potrebe ali kratko potrebo. Mogoče, da v zmešnjavi vejic in drugih pravopisnih dobrin najdete rep oziroma vse kar k njemu spada iin ne samo glavo. Da 'bo tudi konec tega članska, bom takoj nehal pisati. .. Glej no, pozabil sem na grafitarje, pa nič hudega, notranje zadeve so zajamčen tabu, na zunaj s-o formularji in navsezadnje še kair čedna vrsta grafitnih loncev in ne bo se več hvalil v imenu vseh grafitarje v, častna reč! — XENON — ci a li s tič ni družbi ne more biti in tudi ni vseeno, kakšna je usoda naših delovnih ljudi v primeru kakršnekoli nezgode. Drži -trditev, da so vsi naši delovni ljudje itak socialno zavarovani, toda ravno tako je jasno vsakomur, da ponesrečenec ali .pa njegovi svojci ravno ob nesreči ali po njej rabijo vedno dodatna sredstva, da omilijo vsaj po finančni strani posledice nezgod. Zato upravičeno smatramo, da je bil -ukrep vodstva podjetja nujno potreben in absolutno v .interesu celotnega delovnega kolektiva! Nezgodno zavarovanje članov delovnih kolektivov delu in nalogah IPD »Svoboda« Uboje Zdi se nam prav, da poročilo o delu društva in naloge bodočega dela v celoti objavimo v našem listu, da se tako vsi člani kolektiva in širša javnost seznani z delom in bodočimi nalogami društva. Upravni odbor je imel med letom 12 rednih sej, kjer je v glavnem razpravljal o delu posameznih sekcij društva iin o organizaciji raznih prireditev društva. Preko leta je imelo društvo 5 samostojnih prireditev združenih s kulturnim programom. V avgustu mesecu smo imeli tudi gostovanje na G orni Iškem. Godba na pihala pa je 'bila v preteklem letu na obisku v sosednji Avstriji in sicer v Grazu. Poleg teh omenjenih prireditev pa so posamezne sekcije sodelovale tudi olb proslavah državnih praznikov ter na občnih zborih družbenih organizacij. Da bi se boilj temeljito seznanili z našim delom in problemi na katere smo pri samem delu naleteli, se mi zdi prav, da v poročilu analiziram delo posameznih sekcij. V samem društvu deluje trenutno 6 sekcij in to: godbena sekcija, dramska sekcija, fcnjinžica, jazz ansambel, mešani pevski zbor in kino sekcija Liboje. Smučarski li (Nadaljevanje s 5. strani) 6. Ramšak Berti, Feralit Žalec 51 točk; 7. Zorič Franc, KIL 48,5 točk; 8. Korošec Alojz, Feralit Žalec 47,5 točk; 9. Oblak Jože, KIL 41 točk. , DELO GODBENE SEKCIJE Ko omenjamo godbeno sekcijo, ugotavljamo kot že navadno, da je v svojem delu zelo delavna. Godba na pihala šteje 54 godbenikov in to 20 članov, 16 mladincev, 2 mladinki ter 13 pionirjev in 3 pionirke. Od tega števila je 37 godbenikov aktivnih, 17 pa jih je v uku. Skupnih vaj je imela godbena sekcija 157, tj. 80 vaj aktivnih godbenikov in 77 vaj z učenci. Če računamo, da vsaka vaja traja približno 3 ure, je bilo za vaje potrebno skupnih 471 ur. Godba je imela v preteklem letu 51 nastopov in ugotavljamo, da se je število javnih nastoipov godbenikov izredno povečalo. Takšno število nastopov nam pove, da se na območju naše komune nujno ralbli godba na pihala, saj si brez nje ne moremo zamisliti javnih prireditev. Mišljenja smo, da je potrebno'to pri dodeljevanju denarja iz občinskega proračuna upoštevati. V naši godbi je precejšnje število mladih, kar je garancija za obstoj godbe, ipo drugi strani pa je žalostna ugotovitev, da ima godba tudi del zelo dotrajanih instrumentov, sredstev pa je premalo za nabavo novih. ari v Libojah govšek Rudi, Občinska skupščina Žalec 38,1; 6. Kveder Milan, KIL 38,3; 7. Korun Jože, Agroservis Šempeter 38,8; 8. Pilih Kazimir, Gradnja Žalec 39,5; 9. Potočnik Ivan, Feralit Žalec 40,0; 10. Ramšak Berti, Feralit Žalec 44,4. Omeniti moramo tudi to, da je prostor v katerem vadi godba občutno premajhen in neakusitičen in želja godbenikov je, da bi se stavba adaptirala. Druga zelo delavna sekcija je mešani pevski zbor, ki ga zelo uspešno vodi tov. Gostečnik Ivan. Pevci zbora so večinoma upokojenci. Vsem članom zbora se moramo zahvaliti, ker imajo kljub svoji starosti takšno razumevanje do slovenske pesmi in da tako požrtvovalno hodijo na vaje. Zbor šteje 16 pevk in pevcev in so imeli med letom 56 vaj, povprečno po 3 ure, to je skupno 168 ur. S svojimi nastopi sodelujejo na prireditvah društva in na občnih zborih družbenih organizacij. DELO DRAMSKE SEKCIJE Piri delu dramske sekcije lahko ugotavljamo, id a se oživlja, vendar še ni dosegla takšnega uspeha, kot ga želimo. Med letom so se člani sekcije namenili igrati 4 enodejanke. Najprej so igrali dve enodejanki, in sicer »Mati« in »Punt«. Dve enodejanki oz. humoreski pa so igrali na novoletni zabavi. Sedaj vadi dramska sekcija Molierovo komedijo v treh dejanjih »Namišljeni bolnik«, ki jo holdo predvidoma igrali v mesecu februarju. STANJE IN DELO KNJIŽNICE Naša knjižnica ima ca. 800 knjig. Knjižnica je ib.ila odprta samo do meseca junija, od takrat pa je na žalost ostala zaprta. Upravni odbor je mnogokrat razpravljal o knjižnici. Nabavljene so bile omare, ker so .bile dosedanje pretesne in je bilo poslovanje zelo otežkočeno. To je bil eden izmed vzrokov, da knjižnica ni bila odprta. Izven konkurence 1. Markovič Niko, Žalec 52,5 točk 2. D osedla Rafi 49,5 točk Starejši pionirji 1. Kotar Stojan, Liboje 2. Godler Ivan, Liboje 3. Ramšak Silvo, Liboje Mlajši pionirji 1. Kos Boris, Liboje 2. Kos Anton, Liboje 3. Kotar Branko, Liboje V konkurenci pionirjev je tekmovalo tudi 5 tekmovalcev izven konkurence iz Prebolda in Žalca V veleslalomu, ki je bil na To-ininškovi planini oib 13. uri je tekmovalo 51 tekmovalcev. Tehnični rezultati: 1. Veber Vlado, SPD Žalec 33,8; 2. Čater Vinko, Montana Žalec 36,7; 3. Hudovernik Silvo, Montana Žalec 36,7; 4. Adrinek Martin, KIL 37,9; 5. Veli- Starejši pionirji Liboje 1. Šon Janko 42,8; 2. Ramšak Alojz 43,6; 3. Potočnik Marjan 44,9; 4. Kotar Stojan 49,1; 5. Šonca Janko 51,2. Mlajši pionirji Liboje — 12. tekmovalcev 1. Ramšak Martin 25,2; 2. Ko.s Anton 32,4; 3. Kos Boris 36,8; 4. Kotar Branko 46,7; 5. Germadnifc Zdenko 47,3; 6. Avsec Roman 65,8. Izven konkurence je nastopila le ena pionirka: Veber Bojana, Žalec 44,0. Posebno moramo pohvaliti cicibana Avsec Romana, 5 let, Id je med mlajšimi pionirji zasedel 6. mesto. Organizacija in tekmovanje se je odvijalo točno po predvidenem razporedu. Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov v dvorani »Svobode« Liboje in nato veseli smučarski ples. — RB — JAZZ ANSAMBEL Ta ansambel deluje v sklopu našega društva. Naši »Veseli Libojčani« beležijo mnogo nastopov tudi.drugod. Med letom je nastalo nesoglasje glede sodelovanja na prireditvah društva. Po skupni obravnavi problema se je delo občutno izboljšalo, kar lahko samo pozdravimo z upanjem, da se še bomo vrteli ob zvokih »Veselih Li-bojčanov«. Kot zadnjo sekcijo bi omenil kino DPD »Svoboda«. Kino v Libojah deluje že nekaj let, kot sekcija Svobode, ker nima pogojev, da bi lahko poslovalo kot samostojna gospodarska organizacija. Vsi pa so mnenja, da je naš kino v tej dolini le edino razvedrilo, ki ga imajo naši delovni ljudje. Moramo pa poudariti, da se kino sekcija vseskozi bori s finančnimi težavami. V letu (Nadaljevanje na 8. strani) O DELU IN NALOGAH DPD »SVOBODA« LIBOJE (Nadaljevanje s 7. strani) 1964 je bila v deficitu, v tem 'letu pa predvidevamo malenkosten dohodek, ki pa ne bo zadostoval za popravilo aparature, kii je popravila zelo potrebna. Ob letni analizi kina je bilo ugotovljeno, da je kino obiskalo 12.215 ljudi iin je bil povprečen obisk na predstavi 89 gledalcev, kar je polovica obstoječih sedežev. Povprečna cena vstopnic je znašala 120 dinarjev. Ravno talko pa ugotavljamo, da so predstave olb sredah nerentabilne. Ob koncu poročila o delu sekcij moram tudi omeniti glasbeni ansambel, ki ga je vodil tov. Vočko Anton in ki je igral na proslavah. Mnenja smo, da naj bi ansambel še nadalje vadil, kajti njihov nastop je dal sporedu raznolikost, katera privlačuje obiskovalce. Po poročilu o delu sekcij pa bi se še malce dotaknil našega gospodarjenja. Samo poročilo, ki ga bo podal blagajnik, bo pokazalo, da se je s sredstvi gospodarilo premišljeno, včasih smo mogoče bili precej škrti, toda naloge, 'ki so pred nami, to pač zahtevajo. Prav gotovo je delo društva odvisno od pogojev in okolja na katerem deluje. Da naše društvo beleži lepe uspehe se moramo zahvaliti materialni in moralni pomoči obeh naših kolektivov. Iskreno .se zahvaljujemo občinskemu svetu Svobod in prosvetnih društev za dano finančno pomoč v znesku 260.000 din, katero vsoto smo smotrno uporabili. Ta dotacija je tudi bila nekakšno priznanje za naše delo. Naša iskrena želja je, da bi bilo sodelovanje z našimi podjetji, z družbenimi organizacijami in občinskim svetom Svobod in prosvetnih društev, kar se da tudi v prihodnjem letu najboljše. Le s skupnim sodelovanjem im napori bomo lahko dosledno izvršili vse zadane naloge. Dokaz našega dela pa bo zadovoljiva izvedba kulturnega programa ob občinskem prazniku. V tej zvezi je tel sprejet program dela, ki ga v celoti objavljamo: Kullurno-prosvetna dejavnost 1. Organizacijsko utrditi delovanje društva in v zvezi s tem povečati članstvo. 2. Povečati število članov v že obstoječih sekcijah, in sicer v mešanem zboru, dramski sekciji in izboljšati kvaliteto dela in naštudirati nova dela. 3. Ustanoviti moški pevski zbor. 4. Kmljžnico odpreti v mesecu februarju, najpozneje pa do 1. 3. 1966. 5. Razširiti razne proslave s kulturnim programom. 6. V kulturno-prosvetno dejavnost vključiti čim več mladine. Rekonstrukcije in popravila Da se bo lahko delo v dvorani nemoteno odvijalo bo treba pristopiti k naslednjim popravilom: 1. ureditev odra; 2. -postavitev stranišč; 3. ureditev fasade; 4. položiti pod še v tretji sobi, prepleskati vrata in okna in 5. podrobno analizirati stanje kina ter izvršiti najnujnejša popravila. Za Izvršitev predvidenih nalog bo brez dvoma potrebna moralna in materialna pomoč obeh kolektivov, izvedba programa pa bo odvisna od zavesti delovnih članov društva. — REL — KISLIM; KAREL Nenadoma je preminil -naš upokojenec tov. Kisling Karel. V našem podjetju je tel najprej zaposlen kot modelar, pred upokojitvijo pa je bil vodlja glinofcoipa. Težiko ga bo pogrešala družina, najbolj pa hčerka, ki še obiskuje osnovno šolo. Ob nenadni izgubi -moža im očeta izrekamo družini naše sožalje. ODŠLI V POKOJ KVEDER ANTON, rojen 26. 5. 1905 in zaposlen v našem podjetju neprekinjeno od 15. 6. 1945 do 15. 10. 1965. Delal -je v oddelku gmote kot prvi proizvajalec gmote. Bil je starostno upokojen. VALENCAH FRANC, rojen 22. 9. 1927 in zaposlen v našem podjetju od 12. 11. 1953 do 21. 1. 1966. Opravljal je delo proizvajalca gmote. Zaradi težke bolezni je bil invalidsko upokojen. ISKRA IVANKA, rojena 13. 3. 1910 je -neprekinjeno delala v našem podjetju od 15. 2. 1955 do 30. 9. 1965. V zadnjem času je bila zaposlena kot snažilka. Zaradi bolezni je 'bila invalidsko upokojena. TRDIN MARIJA, rojena 7. 4. 1924 in zaposlena neprekinjeno v našem podjetju od 15. 9. 1952 do 1. 11. 1965. Zaposlena je bila v oddelku prodornih peči. Zaradi bolezni in kot udeleženka NOB je bila invalidsko upokojena. DEBELAK ZOFIJA, rojena 14. 3. 1910 in zaposlena v EE opekarna neprekinjeno od 1. 4. 1963 do 31. 12. 1965. Zaradi bolezni je bila invalidsko upokojena. Vsem, ki so zapustili naš kolektiv, želimo iz vsega srca, da bi še mnogo let uživali zasluženi pokoj. miu.ni v slovo Neizprosna smrt je zopet posegla v naš kolektiv. Po dolgi in zahrbtni bolezni ,je za vedno odšla od nas tov. Pavla Oblak, slikarka keramičnih izdelkov. Bila je v najlepših letih življenja, saj je ravno dopolnila 42. leto, a neizprosna smrt jo 'je ločila iz kroga svoje družine, od znancev in prijateljev. Pokojna Pavla V našem k-olelktivu je bila zaposlena kot sliikaiiika keramičnih izdelkov celih 14 let. Pri delu -smo jo poznali vsi kot vestno im marljivo. Vse sodelavke se je živo spominjajo, kako tiha im mirna je bila in kako potrpežljivo je prenašala svojo bolezen v trdnem upanju, da bo -ozdravela. S svojimi sodelavkami ije živela vedno v zelo tovariških odnosih. Poleg svojega idela, ki ga je z veseljem opravljala, je v prostem času še vedno -našla čas za kulturno sodelovanje v društvu »Svoboda«. Neizmerno je ljubila slovensko pesem im dolga 'leta sodelovala v mešanem pevskem zboru. Prenehala je šele v zadnjem času, fco zaradi bolezni ni mogla več sodelovati. Pesem ji -je bila čestokrat uteha v njenem življenju im v -njej je našla svoje razvedrilo. Tudi pevci mešanega z-bo-ra so čustvovali ,z njo in se is pesmijo poslovili zadnjikrat od nje. Veliko število znancev, prijateljev im sodelavk jo je spremilo na njeni zadnji poti, kar je dokaz, da je bila zelo priljubljena med vsemi. V imenu kolektiva izrekamo njenemu očetu, bratu in sestram .iskreno sožalje. Izdaja Keramična industrija Liboje — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Sulež Darko — Izhaja dvomesečno — Uredništvo: telefon Petrovče 1 — Tisk GP »Celjski tisk« Celje