ŽENSKI ZBOR DRŽAVNEGA ŽENSKEGA UČITELJIŠČA V MARIBORU | KONCERT | POD VODSTVOM PROFESORICE 1 ERVINE ROPAŠ TISK MARIBORSKE TISKARNE D. D. Besedilo pesmi Vezilo. Glej na nebu zvezdice zlate, kje je sreča zame in zate? Te doseči pa ni moči, dragi, ah nikdar! Ne dovoli tvoja mamka tebi me nikdar! Vprašala ne bova moje mamke, ki ne ve. da veže me srce, Samo da si ti v življenju vedno zvesta mi. in sedaj za lahko noč podaš ročico mi. Gozd miruje. Spesnil V. Halek, prevel K. Pribil. Gozd miruje, truden molči, Veterc laže po navadi, mrak mu bdeti več ne da. bukve ne verjamejo. Pa priveje lahen vetrič, naježivši igle stare ga po kodrih počehlja. smreke majejo z glavo. . Stara smreka se ozira, Z jelko vetrček se šali, vejam spati moči ni. nežne tajnosti golči. A zvedava bukev sltiša. Posluša hrast, hudo gledi, kaj negodnik govori. . Jezno z listjem zasumi. Nagajivček je odpihal, 1 svojih marnjev ni končal. Smrekam pa in bukvam mladim dolgo v mislih je ostal. Prstan srečnih dni. Godba, le igraj, daj nam sreče raj! naj se veselimo, saj je zopet maj! Godba le igraj, lepši čas nam daj! Konjča bela ta vprezite oba! Toda, svatje vi, ne čakajte mi! V izbico hiteti moram, tam sem pozabila lepi, zlati prstan svoj. ljubi prstan svoj. Skrinja tam stoji, v njej na dnu leži, tja sem položila druga še darila iz mladostnih dni, zlati prstan moj na dnu tam leži. Tam na vrtni gredi. (Lj. Poljančeva) Tam na vrtni gredi rase rožmarin, pridi ob slovesu, dam ti ga v spomin! Na srce ga deni, čuvaj ga skrbno! morda kdaj ob njem ti rosno bo oko! Rožmarin povene. ž njim spomin bo vzet. Tudi ti boš nosil v srcu veli cvet. Tam na vrtni gredi rase rožmarin, pridi ob slovesu, dam ti ga v spomin! Ne maram za te. k’ nimaš hiše svoje! Še polž ima hišo, le ti si brez nje! Ne maram za te. k’ nimaš hiše svoje! Ne maram. Poplačaj dolge, potlej pridi po me! In hišo naredi, da biti bo kje! Potlej pridi po me! Kaži pravo! Belokranjska narodna. Kaži pravo, ti zeleno travo. Ješ li moje gdje sestala drago? Suo drvo sirovo ga pita. Kud se momče neženjeno skita? Kud se skita, na djevojko pita. Sem si vzela, sem si vzela Jur ja Brankoviča. Hm, hoja! Ne je mejo, ne je mejo gače no robače. Hm, hoja! Sem mu kupla, sem mu kupla celi laket platna. Hm, hoja! Sem si vzela. (Medjimurska). Švelje šile, švelje šile gače no robače. Hm, hoja! Sem ga gnala, sem ga gnala v ulico na taneč. Hm, hoja! Vsi ga glejte, vsi ga glejte, kak je nacefrani! Hm, hoja! Rega, rega, rega, rega. Rega, rega, rega, rega, vedno hujša je zadrega, solnce že do dna nam sega, jojmene, kaj bo iz tega! Kum, kum, le pogum: slišal sem od juga šum! Kvak, kvak (Žabar zagleda oblak) Žabe. (Oton Župančič) Glej oblak. glej oblakov sivih vlak, vedro vode nosi vsak. kmalu bo vse polno mlak! Rega, rega, rega, rega. Bog nas reši vsega zlega! Kum. kum, le pogum! Kvak, kvak. glej oblak! ODMOR. Na begu. »Da, jaz te zapustim, po Dunavu zbežim!« »»Pa si potlej takšen trnek saboj vzamem, da z njim vsako ribo lahko si ujamem.«« »Jaz izpremenim pa sebe v golobico, hitro, lahkokrilo ptico.« »»Pa si vzamem sabo črnega gavrana. ta vse hitro vjame golobice male.«« »Pa sokol bom krepak in splavam v sinji zrak. Daleč hitra krila bodo me nosila.« »»Jaz pa vzamem urno šiljasto streljico, ki zadene, rani smrtno vsako ptico.«« »Krasna bodem zvezda, lahno-jasno bleda, kii na nebu sije in na zemljo gleda.« »»A pri nas živijo taki učenjaki, da že zvezdi vsaki merijo daljino. Jaz te ne dam iz rok. tebe dal mi bode sam nebeški Bog.«« Zar je morala doc? Zar je morala doč ta tužna nesretna noč. kada si, dragane moj. pošao u krvavi boj. (Srbska narodna) Tamo daleko, daleko kraj mora, tamo je selo moje, tamo je ljubav moja. Tamo daleko, kraj plavog Dunava. tamo su sela naša, tamo je Srbija. Ptičice, vprašam vas. ali ste videle doli na jugu kje mojo pomlad? Pač smo jo videle, kamor je dahnila, tam so trnolice klile na dan. Ptičice, vprašam vas. kaj je prepevala, ko so trnolice klile na dan? Pela je verze tri: Lani vijolice, letos trnolice trgat naj gre! Ptičice, prosim vas. splavajte brž na jug. pa mi pokarajte mojo pomlad: »Ako si še pomlad, rožic prinesi' mi. ako pa nisi več, treba te ni!« Ptičice, vprašam vas. . . (Silvin Sardenko). Zajček teče. Zajček teče po zeleni travi. Bež’te, fantki, da vas ne bo s tačko! Kdo je ta? (Slavospev iz Nebovzetja Mar. Device, po dr. Opeki). Kdo je ta, ki kakor zarja Ave, Marija! vstaja svetla od neba. Polna božje milosti! kakor luna iz viharja, Vsa nebeška domačija kakor solnce. Tvoje zmage dan slavi! kdo je ta? (Srbska narodna.) Pred samostanskimi vrati. (Björnstjerne dr. C. «Kdo pozno v noč trka na vrata ta?« »»Deklica išče mir srca!«« »Kaj tvoja je bol, kaj vir je gorja?« »»Žalost, večje svet ne pozna! Srce mlado mori usoda gorjupa; mladost mi beži brez sobica, brez upa . . .! Odpri, odpri, da sprejme me dom, kjer mir našla bom.«« »Povej mi, dekle, kje tvoj rojstni je kraj?« »»Nordijsko, daleč kraj morja.«« »Kdo vodil korak ti v naš mirni je raj?« »»Zbor, ki pel je: aleluja! Ta blagoglasi spev je mir duši vlival, bolest vso in gnev je blažil in vsnival! Odpri, odpri, tu mir je doma in pokoj srca!«« »Bolest svojo bridko zaupaj mi!« »»Ranjeno je srce do dna.«« »Je vmrl ti oče, al’ ljubi tvoj?« »»Da, zgubila sem obadva! Zdaj vse končano je, kar v duši je klilo, kar upov je srce prenežnih gojilo. Björnson, prevedel Kraševec) Odpri, odpri! Naj zabim gorje, ki tlači me!«« »Kako, da očeta zgubila si?’ »»Pred očmi mi vmorjen je bil.«« -Kako, da ljubimca zgubilä si?« »»On vbil! mi sam je očeta Pograbil je nato še mene in me bil je . . . Prosila ga lepo, da me izpustil je! Odpri, odpri! Vzljubila sem ga Gorje, sramota ta!«« Zbor nun: Le pridi k nam v naš božji hram! Vabi te Bog v zvoljenih krog . . . Tu prosta težave se duša vzpe v vesoljne višave, kjer neha gorje! Tu ni več trpljenja, n8 več poželenja; tu srce objame čar sladke omame; strast več ga ne muči, končan je ves boj . . . V neskončnosti luči dobiš pokoj! V'MxUtf&CAiA) I dlmui •■ 4 JQo«W»#:,,TU&‘ j A /; O ,/■ p ■ ZX-tieUdMwwi*: > VTt * u/w.,föu. j $. c M AUOAtluJft, -{e.!" (o* t).Qkv \T£ü/ji ftiOiwl . I ^Cft^C y&CuL , 1 • ? Jd&ütWs i * Juic 4t w£tč. iedjMMify.J ■8 • 3 • : „ ^o$e* V&uhiU, yßvr 4 'Ua*y\šuu& \ fauuiMuuiiii. / • feaUtt^/t • (j, \4uMc4"Jh, \ /lJcieu4CO*0". ]bfaJ#iT4m4* ^ . Jj .JwM j „Jffr&M,) W(Wea. Liawutitt. dtrc }idrt*. ftokfai. At) . ,( Šb&Acij&Meu/ ^udi jßvi,, ^'C'^j/u^:, uat Aoxx\a4 jrta&')41c£>etva&ueii/ J&W// 40flMtL~ * cM^Čcr r* , ifricudjji,u^U.T^^uo k yJmi, WfHOuf$£ukv