Primorski
nevnik
Poštnina plačana v gotovini	/A >.
Abb. postale I gruppo - L6Ha OU lir
TRST, nedelja, 17. novembra 1968
Leto XXIV. - Št. 266 (7159)
Po enotni stavki za ureditev pokojninskega sistema
1\ VAJSET milijonov delav-II cev, obrtnikov in malih tr-^ govcev je v četrtek stavkalo za višje pokojnine, za u-reditev pokojninskega sistema v Italiji, ki je eden najbolj na-2ačnjaških in razdrobljenih na svetu, za pravico delavcev, da nadzorujejo svoje pokojninske sklade, za vzporeditev pokojnin poljskih delavcev z ostalimi delavskimi pokojninami.
Zahteve, ki so jih italijanski delavci enotno postavili na četrtkovi stavki, na shodih in v sprevodih, ki so jih vse tri sindikalne organizacije enotno organizirale v vseh italijanskih mestih, so imele velik odmev v vsej javnosti. Stavka je bila Popolna. Tudi obrati FIAT v Turinu, kjer je lastnikom svoj uspelo postaviti na noge svoj sindikat in razbiti enotnost delavcev, je stavkalo 80 Odstotkov uslužbencev.
'<Hočemo pravične pokojnine«; «Nočemo umirati od lakote, potem ko smo delali vse ži’/ljenje»; «V enotnosti je naša moč«; ((Pokojninski sklad morajo nadzorovati delavci« in Podobna gesla so bila na vseh delavskih shodih. In mladina, dsta mladina, ki jo dolžijo, da <(he razume in noče razumeti starejše generacije«, je bila na shodih v prvih vrstah. Delavski mladini so se pridružili dijaki n so vsi skupaj izpričali, da med mladino in starejšo delavsko generacijo ni prekinjene Poti, ki jih veže v boju in naporih za življenje, za napredek družbe. Mlad govornik je na nekem shodu stavkajočih de-: «Z delavci smo enotni, skregani smo z vodilnim razredih, ki nam pripravlja in do-°ča vsakemu posebej svoje mesto v okopih vrtoglave industrijske proizvodnje, kot gene-rali mečejo v okope in pogajajo v klavnico mlade vojake, jočemo biti danes samo hrana tehnološkega napredka, jutri Pa topov«.
♦ * •
Lani je bilo v Italiji 5 mili-Jonov 875.000 upokojencev občnega zavarovanja, od teh pa Ph kar 3.5 milijona prejema minimalne pokojnine od 18 do , tisoč lir mesečno. To so minimalne pokojnine po zadnjem zakonu, ki ga je sprejel parlament z večino strank leve srebrne tik pred razpisom letošnjih državnozborskih volitev.
je bil zakon, ki ni zadovo-Pt nikogar, razburil je delav-Ce in je bil resno svarilo za smdikate, da morajo enotno nastopiti, če hočejo kaj doseči. Pokojnine so se letos pohvale za 2.400 lir mesečno, upokojencem INPS, ki so še ?aPrej v službi, ker ne morejo lveti z nizko pokojnino, po za-. nu odtržejo tretjino invalidke, če so invalidi; upokojenem s starostno pokojnino pa s° vsoto ,ki presega prejšnjo minimalno pokojnino 15.000 lir mesečno. Poleg tega pa so od-e®ti starostno pokojnino vsem Pokojencem, ki niso plačali PPhoJninskega sklada več kot j? tet. Slabšega zakona res ni-^ mogli sprejeti.
Zato sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL enotno zahtevajo od vlade:
1.	pravico delavskih sindikatov do neposrednih razgovorov z vlado, ko je treba odločati o delavskem zavarovanju, plačah in pokojninah;
2.	dejansko reformo pokojnin in sestavo novih pravil o ureditvi starostnih in invalidskih pokojnin in pokojnin svojcem ;
3.	da mora država prevzeti v lastno breme socialni sklad (iz katerega se plačujejo najnižje pokojnine delavcem, ki niso plačevali dovolj let socialnega zavarovanja, poljskim delavcem in drugim), s čimer bo ostalo na razpolago pokojninskemu skladu nad 600 milijard lir letno za povišanje pokojnin. Ta sklad bo čez nekaj let znašal več kot 1000 milijard letno in bodo lahko višali pokojnine sorazmerno s povišanjem življenjskih stroškov;
4.	delavci morajo sodelovati pri upravljanju zavoda INPS in še posebno pokojninskega sklada.
• * •
In še nekaj je četrtkova splošna stavka pokazala. Da so po 20 letih ponovno enotno nastopili na vseh delavskih shodih predstavniki treh sindikatov. Delavci so to enotnost pozdravili z nepopisnim navdušenjem. Splošna stavka za pokojnine je bila po tolikih letih medsebojnega prepiranja, nerazumevanja in razdvojenosti med delavci prva priložnost za srečanje treh sindikalnih organizacij, v skupni borbi, kar daje delavcem upanje, da se bo ta enotnost utrdila v bodoči novi enotni sindikalni organizaciji.
Delavci se zavedajo, da jih danes družijo pokojnine, jutri pa bo treba braniti svobodo na delu, zahtevati pravičnejšo delitev dobička boljše kvalifikacije itd. Ce bodo enotni, jim uspeh gotovo ne bo izostal.
Kako sindikalne organizacije in delavci globoko čutijo potrebo po enotnosti, naj navedemo samo nekaj stavkov iz govorov nekaterih predstavnikov treh sindikalnih organizacij na skupnih shodih:
Lama (CGIL):	«Današnja
stavka priča o globoki zavesti socialne enotnosti, ki so jo delavske množice z mladino na čelu dosegle v Italiji«.
Scalia (CISL): «Delavci niso več otroci, ki niso sposobni u-pravljati lastnega denarja. Stavkamo za pokojnine in da bodo imeli sindikati večjo težo v sedanjem družbenem redu. Pogoj za zmago je naša enotnost«
Polotti (UIL): «Od leta 1965 do 1967 so se pokojnine povišale za 11 lir na uro, narodni dohodek pa se je povišal za 18 odstotkov. Glavni delež v socialni sklad prispevajo delavci, medtem ko daje vlada gospodarjem milijarde lir v obliki davčnih razbremenitev. V korist vsega delavstva moramo ostati združeni«.
Slavko Štoka
V Parizu se niso mogli še sporazumeti o začetku pravih mirovnih pogajanj v zvezi z Vietnamom. Sliki kažeta severnovietnamsko in ameriško delegacijo na pogajanjih, ki so trajala več mesecev, preden so ZDA končno ustavile bombardiranje Sev. Vietnama. Na gornji sliki je severnovietnamska delegacija na spodnji pa ameriška
Zaključeno zasedanje mešanega odbora v Rimu
V ospredju so bila vprašanja šolstva
Obravnavali so tudi vprašanja, ki so povezana s svobodo rabe jezika, s pravičnim zastopstvom etničnih skupin v javnih ustanovah in z delovanjem njihovih organizacij
(Poseben dopis)
RIM, 16. — Jugoslovansko-italijanski mešani odbor ustanovljen na podlagi posebnega statuta londonske spomenice je končal danes 15. redno zasedanje, ki se je začelo 7. t.m. Razgovori so potekli, kot poudarjata obe delegaciji, v o-zračju prisrčnega sodelovanja, ki ustreza splošnim prijateljskim odnosom med sosednima državama. Na dnevnem redu so bila razna vprašanja, ki zadevajo življenje in interese Slovencev na Tržaškem ter Italijanov v delu Slovenskega Primorja in Istre.
V sporočilu o razgovorih Je rečeno, da je blia posebna pozornost posvečena vprašanjem s področja šolstva. V tej zvezi je jugoslovanska delegacija izrazila pričakovanje, da bo do začetka prihodnjega šolskega leta v Trstu odprta slovenska srednja strokovna šola industrijske smeri. Italijanska delegacija pa je izrazila pričakovanje, da bo do prihodnjega šolskega leta odprta italijanska srednja šola v Bujah.
Mešani odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da je bil v minulem letu izveden intenziven
............
V	vr
DANES SKORAJ DVA MILIJONA VOLIVCEV NA UPRAVNIH VOLITVAH
«Riscossa socialista» obsoja sestavo šibke pokongresne večine v stranki
To je preprečilo ustvaritev političnih pogojev za premaganje struj in njih razpustitve - Tanassijev odgovor Leoneju
RIM, 16. — Jutri bodo volitve v 541 italijanskih občinah. Obnovili bodo 180 občinskih svetov, enega pokrajinskega ter deželni svet dežele Tridentinska - Gornje Poadižje. Volilnih u-pravičencev je 1.700.625 od skupnega prebivalstva 2.623.836.
V 180 občinah bodo obnovili
občinske svete. V 90 občinah, ki imajo nad 5000 prebivalcev, bodo glasovali na podlagi proporcionalnega sistema; v drugih 90 občinah, ki imajo manj kakor 5000 prebivalcev, bodo glasovali na podlagi večinskega sistema. Volitve se bodo prekinile ob 22. uri in sc bodo nadaljevale v ponede-iiek ter se zaključile ob 14. uri.
Isti urnik bo veljal v 198 občinah pokrajine Ravenna, kjer bodo glasovali za obnovitev pokrajinskega sveta.
V	deželi Tridentinska - Gornje Poadižje je vpisanih 540.685 vo-hvcev. Volili bodo ju;tri za nov deželni svet in volitve se bodo zaključile ob 22. uri.
V	ponedeljek se do sestal ministrski svet, da odobri nekatere ukrepe.
V	Rimu se je v kongresni palači EUR sestala danes struja PSU «Riscossa Socialista*. Odobrili so dokument, v katerem je rečeno, da «so v prvi vrsti ugotovili, da je odločitev dveh struj, da sestavita šibko pokongresno večino, preprečila, da bi se u-stvarili politični pogoji za premaganje struj in njihove razpustitve. «Riscossa Socialista* namerava zato nadaljevati svojo politično akcijo za ohranitev enotnosti stranke v vseh njenih strujah. Zato je potrebno, da se vsi člani lotijo bitke za okrepitev stranke
in za obnovitev njene politične pobude. Poleg' tega so poudarili, da je ustvaritev večine dveh struj še bolj zapletla notranje in splošne probleme v deželi, iz česar izhaja zgrešen odgovor na smernice, ki jih je pokazalo ljudstvo na volitvah 19. maja, in za težnje sil napredka, začenši pri mladih generacijah. To je jasen politični smisel odstranitve iz vodstva stranke tistega dela, ki je dosledno predstavljal in predstavlja nujnost' temeljitega in pomembnega preokreta politike leve sredine in akcije PSI, da bo lahko izpolnjevala svojo zgodovinsko funkcijo v italijanski družbi.
»Riscossa socialista« zavrača, nadaljuje nota, trditev, da obstaja široka večina v stranki za takojšnjo obnovitev sodelovanja v vladi. Ce bi bilo tako, ne bi se razumel razlog za odklone, ki so nastali v stranki. Struja «Ri-scossa* poudarja svoje kongresno stališče, ki je imelo dosleden razvoj v centralnem komiteju, svojo koncepcijo leve sredine. V tem smislu bo struja navdihovala svoje presoje o rezultatih d.emokristjanskega vsedržavnega sveta in v političnem okviru, ki bo nastal, povezujoč s splošnimi političnimi problemi, probleme iskanja drugačnega ravnotežja v stranki. Ne gre torej, zaključuje
Izstreljena ogromna vesoljska postaja «Proton 4
Sovjetski umetni satelit je opremljen z napravami za proučevanje kozmičnih žarkov - «Zond 6» še vedno okrog Zemlje
MOSKVA, 16. — Agencija Tass 2 r°ča, da so danes iz Sovjetske izstrelili na krožno pot okrog j11)« »največjo avtomatsko ve-ibta 0 Postajo na svetu*, ki nosi »Proton 4». Umetni satelit te-l a brez zadnjega dola nosilne ra-n to 17 ton, od katerih je 12,5 ton ^Prav za znanstven rsvskavo. Te iiAurave služijo predaš, m za pro-v‘ ov kozmičnih žarkov in njiho-a. a medsebojnega vplivanja z češkimi jedri.
se, da bi utegnil biti satelit s. a «Proton», ki so ga danes iz-ip e‘lU, sestavni d« 1 vesoljske lad-n ’ M bo ponesla p ."'e ljudi na Lu-i.i’ Iško da bi moral b.ti novi poki bi
ferMtU-Paj
z «Zond G*, ki bi se p	ze	jutri vrniti na Zemljo,
U^dpriprava za pravi polet na 'fJec.
^ ‘ 0 neuradnih verieh bi «Proton kp,' ,	5,0 izstrelili brez posao-
p	lahko	prenašal dvanajst ose-)).
e torej za pravi »vesoljski avid-
bus».
Prvi satelit tipa »Proton* so izstrelili leta 1965, v naslednjih letih pa so izstrelili še dva. Apogej »Protona 4» meri 495 km, perigej pa 225 km.
«Zond 6», ki so ga izstrelili v preteklih dneh, bi se moral vrniti na Zemljo, kot smo dejali, že jutri. Pristati bi moral na Indijskem oceanu, nekje na sredi poti med Južno Afriko in zapadno Avstralijo. Na tem področju baje že čakajo številne ladje sovjetske mornarice.
Val slabega vremena zajel Kalijo
Na severu sneži, na jugu pa piha močan veter
MILAN, 16. — Val slabega vremena je zajel vso Italijo. Danes
je snežilo v Genovi, Turinu, Ver-celliju in številnih drugih mestih, medtem ko pada v Benetkah leden dež. V Milanu, kjer je sneg v jutranjih urah pobelil strehe ter znatno otežkočil promet, so morali zapreti prometu letališče Linate, ki ga je prekrila sedem cm debela snežna odeja. V vsej Lombardiji se je tudi pojavila gosta megla, ki je povzročila vrsto prometnih nesreč brez smrtnih posledic.
V Gornjem Poadižju že od polnoči nepretrgano sneži. V Bocnu in Trentu se sneg topi ob dotiku z asfaltom, medtem ko so vsi Dolomiti odeti v bel plašč. V Cortini d’Ampezzo je zapadlo pol metra snega, v Misurlni 60 cm, na dolomitskih prelazih pa en meter. Tu je avtomobilski promet dovoljen samo z verigami.
Sneži tudi v Kamiji in Kanalski dolini, kjer je sneg v Trbižu dosegel višino 30 om, v Saurisu 25
in v Tolmeču 10 cm. Pod snegom sta tudi Beneška Slovenija in okolica Čedada v nadmorski višini nad 200 metrov.
2e nekaj ur piha v Neaplju in okolici silovit veter, ki je močno razburkal morje. Visoki valovi u-aarjajo v valobrane v Neapeljskem zalivu.
V Palermu piha močan veter z juga s sunki do 70 km na uro. Zaradi vročega vetra je temperatura zraka močno narasla. Opoldne je bilo v središču Palerma 31 stopinj v senci. Vroč veter piha tudi v Enni, Calanissetti in Agrigentu.
BEOGRAD, 16.	— Predsednik
Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je poslal generalnemu tajniku KP Italije Luigiju Longu brzojavko, v kateri izraža zadovoljstvo, da le zapustil bolnišnico, in želje, za čimprejšnjo in popolno ozdravljenje.
dokument, za izgovore kakor so tisti o tako imenovani razširitvi večine, kar naj bi pomenilo sprejem tretjega člana k sporazumu dveh, temveč za premaganje razcepa glede politične linije, ki bi lahko varovala funkcijo stranke, naj bo njena izbira kakršna koli.«
Poslanec Mario Tanassi je danes odgovoril na brzojavko predsednika vlade Leoneja, kakor sledi: »Presenečen in užaloščen zaradi tvoje brzojavke, ti želim potrditi priznanje in hvaležnost za tvoje delo v vladi. Ocenitve in roki ter načini sestave, organske vlade leve sredine se tičejo debate, ki je sedaj v teku med strankami in izključujejo vsako zlobno tolmačenje nasproti tebi. Medtem ko poudarjam veliko spoštovanje do tvojega poguma in lojalnosti te prisrčno pozdravljam.«
V torek bo splošna stavka javnih uslužbencev, ki so jo razglasile vse tri glavne sindikalne organizacije. V četrtek pa bo 24-urna stavka, ki so jo razglasili sindikati nameščencev pri telefonu skupine SIP.
V Milanu se je začel vsedržavni shod pod geslom «Politič-ne stranke odpora«, ki ga je organiziral vsedržavni zavod za zgodovino osvobodilnega gibanja v Italiji.
Umrl kardinal Bea
V starosti 87 let je včeraj po krajši bolezni umrl kardinal Ago-stino Bea. Bil je znan pristaš naprednega krila v koncilskih kongregacijah In je vodil sekretariat za združenje kristjanov. Rodil se je 1881 v Nemčiji, kjer je preživel svojo mladost v Schwarzwaldu. Poklic tesarja je zapustil šele tedaj, ko je vstopil v teološko univerzo v Freiburgu.
Na nemškem si je Bea pridobil veliko izkušnjo v stikih s protestanti, kar mu je prišlo še posebno prav v poznejših letih, ko je Janez XXIII. proglasil načelo o združevanju kristjansklh cerkva.
Leta 1959 ga je Janez XXIII. i-menoval za kardinala. Tedaj je pri 78 letih pravzaprav zaživel Kot tajnik kongregacije za združitev cerkva je mnogo potoval in pletel tedaj še nežne diplomatske stike. Organiziral je tako obisk prvaka anglikanske cerkve Fisherja.
Na koncilu je ostro nastopil proti dogmatskim stališčem kardinala Ottavianija.
NEAPELJ, 16. — Kakih tisoč študentov tehničnih zavodov «Fermi» in «Volta-> je danes ponovno priredilo po mgstnih ulicah protestno demonstracijo proti pomanjkanju učilnic in nezadostnemu številu profesorjev. Med demonstracijo, ki se je zaključila pred šolskim skrbništvom, ni prišlo do incidentov.
Študentje v CSSR zahtevajo nadaljevanje pojanuarske politike
PRAGA, 16. — Sedemnajsti november je za napredno študentsko gibanje po svetu dan borbe študentov za svobodo. To je sklenil kongres študentov v Sofiji leta 1946, ki je sklenil, da na tak način počasti spomin češkega študenta, ki je padel pod nacističnimi streli 1939 v Pragi.
V	tem smislu pričakujejo, da se bo po Češkem in Slovaškem razvilo gibanje, ki bo postavilo zahtevo, naj CK KPC odločno brani »novo pot«, ki je bila začrtana na januarskem plenumu.
Kljub vsestranskim pozivom, naj se odrečejo kakršnimkoli manifestacijam, so študentje zasedli univerzo v Olomucu in poslali CK češkoslovaške partije, ki sedaj zaseda, pismo, v katerem se izrekajo za nadaljevanje januarske politike. Prav tako so za en teden zasedli svojo šolo študentje višjega kmetijskega zavoda v Pragi. Novico o tem javljajo «Zemljedelske noviny». Z njimi in študenti iz O-lomuca so solidarni tudi uredniki «Mlade fronte«, ki so objavili poziv, in študentska zveza CSSR.
, Medtem se nadaljuje tudi množično gibanje za zbiranje podpisov, ki ga je organiziral kolektiv plzenske «Skode» Ti so nabrali že 80 tisoč podpisov pod resolucijo, ki zahteva nadaljevanje «pojanuarske poti«.
Partijska organizacija iz Gottwal-dova pa je sporočila, da meni, da je sedaj najvažnejša naloga partije sklicanje 14. kongresa (tisti, ki je bil 21. avgusta, je neveljaven) in pa sklicanje ustanovitvenega kongresa češke partije, ki bi ustrezal novim pogojem, ki so nastali po federalizaciji CSSR.
Znano Je, da so Sovjeti odločno proti takemu reševanju nacionalnega vprašanja v KPC.
Medtem pa se nadaljuje zasedanje centralnega komiteja KPC, na katerem je nastopilo že nad 50 govornikov. Med temi je še posebno zanimiv govor, ki ga je imel dramaturg Frantisek Pavlt-ček, ki je izrecno postavil vprašanje konservativnemu delu CK. ki zadnje čase čedalje bolj dviga glavo:	«Kaj je storilo partijsko
vodstvo, kaj je storila nadzorna komisija, da se ugotovilo Usti, ki so prosili voditelje SZ za pomoč? Kdo je, ki je v časih okupacije vodil pogajanja z okupacijskimi silami za ustanovitev t. im.kmečko-delavske vlade? Kaj meni o tem nadzorna komisija?« Ostre govore so imeli še rektor praške univerze Oldrich Stary in dekan filozofske fakultete Jaroslav Kladiva, ki je postavil trditev, da je res bila v CSSR možnost protirevolucije, toda pred januarskim plenumom, v času vodstva Novotnega
V	razpravo so posegli tudi konservativci. Tako so izredno ostro kritizirali sedanje vodstvo Jan Pil-ler, Vasil Bilak in Alojz Indra V razpravo je med drugimi posegel tudi predsednik, gen. Ludvik Svoboda.
Romuni bodo šli v Budimpešto
BUKAREŠTA, 16. — Agencija AGERPRESS je javila, da se bo romunska partija udeležila predhodnega sestanka za sklicanje svetovne konference komunističnih partij, ki bo jutri v Budimpešti. Romunsko delegacijo bo vodil tajnik CK, kj je odgovoren za stike z drugimi partijami, Michel Delea, Kot je znano, je romuska delegacija zapustila zadnje posvetovanje zaradi kritik sirijskega delegata in zadržanja nekaterih partij, ki ga je KPR imela za nekorektno. Tedaj so se bili namreč zmenili, da se bodo delegati izogibali kritike dela posameznih partij.
Poslanica ZKJ kongresu KP Belgije
BEOGRAD, 16. — član izvršnega komiteja CK Zveze komunistov Jugoslavije Kiro Hadživacilev je v svojem pozdravnem govoru na 19. kongresu CK Belgije v Ostendeju ugotovil, da se na svetu vedno bolj razvija zavest o potrebi socialističnega preporoda, da vedno bolj prevladuje stremljenje po dosledni osvoboditvi narodov o brezpogojnem spoštovanju njihove suverenosti, nacionalne politike in gospodarske enakopravnosti in pro-i ti vsem oblikam monopola in na-Jsilja velikih in močnih nad malimi in slabimi. Delavski razred in stvarne socialistične sile so vedno in povsod dolžne, se poudarja nadalje v poslanici Zveze komunistov Jugoslavije kongresu belgijske partije, ne le, da skrupolozno spoštujejo načela nacionalne suverenosti in enakopravnosti, temveč 'boriti se za nje in uresničevati In biti v tem pogledu primer načelnosti in doslednosti.
Socialistične sile so vedno krepile svoje pozicije, povečale svoj ugled, ko so tako ravnale in obratno vsako opustitev tega stališča so drago plačale s kompromitacijo in izgubo ugleda. To potrjuje vsa zgodovina delavskega gibanja v internacionalnih in nacionalnih okvirih, vse njegove pozitivne in negativne izkušnje, med katerimi gre kot najnovejšo z izredno hudimi posledicami omeniti sedanjo vezano z žalostno vojaško intervencijo skupin držav varšavskega pakta na Češkoslovaškem. V poslanici se nadalje ugotavlja, da so v socialističnih državah tudi take družbene in politične sile, ki so izgubile sposobnost doumeti pota nadaljnjega napredka družbe in ki se upirajo temu napredku.
V določenih pogojih se take tendence lahko spremene v zelo močno in nevarno silo.
program kulturne izmenjave, kar je prispevalo k povezovanju etničnih skupin s kulturo matične dežele. V prihodnje bo ta program še bolj obsežen in dopolnjen z novimi iniciativami. Poročilo še pravi, da je mešani odbor obravnaval tudi vprašanja, ki so povezana s svobodno rabo jezika, s pravično zastopanostjo etničnih skupin v javnih ustanovah in z delovanjem njihovih organizacij, pa še druga vprašanja, ki sodijo v njegovo pristojnost, oziroma se nanašajo na območje londonskega memoranduma.
Iz podatkov, s katerimi razpolaga odbor, je razvidno, da je bil v zadnjem obdobju dosežen stvaren napredek v šolstvu. Seveda tudi na tem področju še obstajajo problemi, ki pa so povezani predvsem z oblikovanjem ustreznega in dobrega pedagoškega kadra. Izkušnje so pokazale in obe strani se zavedata, da dobra manjšinska šola s kvalificiranimi učitelji ne deluje v smeri etnične izolacije, ampak nasprotno prispeva k aktivnemu vključevanju pripadnikov etnične skupine v življenje, ki jih obdaja. Skrb za strokovno splošno kulturno izpopolnjevanje slovenskih učiteljev v Trstu in italijanskih učiteljev v naših krajih ima razne in že ustaljene oblike, šolski programi pa zajemajo tudi izlete in ekskurzije v matično deželo in podobno. Prav pri reševanju kadrovskega problema pa zadevamo na težavo, ki je širšega značaja, ki pa je tu pr . > občutna. Gre za vprašanje diplom jugoslovanskih visokih šol, ki jih italijanske oblasti ne priznavajo. To je stvar v pristojnosti dveh vlad, ki pa jo položaj v slovenskih šolah na Tržaškem priganja k rešitvi.
Problem slovenske industrijske šole v Trstu je star že nekaj let in potre ia po takšni šoli je na Tržaši em splošno priznana. Medtem ko je na primer otrokom italijanskih družin v Bujah in okoliških krajih v vsakem oziru zagotovljena možnost, da obiskujejo obstoječe italijanske srednje šole, mnogi otroci v Trstu dejansko nimajo šolske ustanove, ki bi jim odpirala poklicno in življenjsko perspektivo. Pričakovanje, ki ga je izrazila jugoslovanska delegacija v mešanem odboru, je utemeljeno, prav tako pa verjamemo, da zahteve po italijanski srednji šoli v Bujah ne kaže razumeti kot stališče striktne in toge recipročnosti.
Mešani odbor je, kolikor smo poučeni, tudi tokrat temeljito razpravljal o doslednem izvajanju in v nekaterih primerih tudi o aktualiziranem tolmačenju memoranduma in posebnega statuta. Kar zadeva delovanje slovenskih organizacij v Trstu, je treba zabeležiti, da so zadnji čas deležne večje materialne pomoči, čeprav bi je ne mogli meriti s potrebami. Z vidika načela dvojezičnosti je pozitiven dogodek nedavno imenovanje sodnijskih tolmačev za slovenski jezik. Sicer pa so slovenski tržaški predstavniki v zadnjem času ponovno izrazili svoja pričakovanja, ki se sklicujejo na to načelo, medtem ko o tem vprašanju obstajajo tudi drugi dokumenti in med njimi za primer nedavna resolucija tržaških socialistov.
Jugoslovanska delegacija, ki jo vodi opolnomočeni minister Zvonko Perišič, je v mešanem odboru izrazila upanje, da raz-laščevanje oziroma odkupovanje zemljišč za potrebe tako imenovane industrijske cone pri Trstu ne bo preseglo konkretnih in neizogibnih potreb, tako da ne bo povzročilo prekomernih sprememb v etnični strukturi. Na pobudo slovenskih kulturnih ustanov v Trstu je jugoslovanska delegacija končno predlagala, da bi italijanske oblasti olajšale postopek, ki so ga doslej uveljavljale pri izdajanju potnih dovoljenj za jugoslovanske ansamble, ki prihajajo gostovat v Trst. Predlog je naletel na polno razumevanje.
Zasedanje mešanega odbora je poteklo, kot smo dejali že v začetku v duhu pristnega sodelovanja, ki ga čedalje bolj navdihuje spoznanje, da so etnične skupine, če je njihov problem pravilno pojmovan, lahko samo pozitiven in dragocen činitelj v prijateljskem srečavanju dveh narodov in dveh držav.
T. Vidmar
OPTIMISTIČNE, A SE NEPOTRJENE VESTI IZ JUŽNEGA VIETNAMA
Salonski režim se bo verjetno udeležil pariških pogajanj za mir v Vietnamu
Van Thieu naj bi že pripravljal delegacijo, ki bi morala priti v Pariz prihodnji teden - Severni Vietnam ni sprejel nikakih ameriških pogojev
SAJGON, 16. — Po včerajšnjem se te dni mudi na obisku v Pari-
srečanju med ameriškim veleposlanikom Bunkerjem in južnovietnam-skim predsednikom Van Thieu jem prevladuje danes v Sajgonu mne-lije, da bo kolaboracionistični re-Zim kmalu zapustil svoje nespravljivo zadržanje in končno pristal na to, da pošlje svoje predstavnike na pariška mirovna pogajanja.
Čeprav ni bilo o tem v uradnih krogih nobenega poročila, menijo v Sajgonu, da Thieu že prtpiavlia delegacijo, ki naj bi jo vodi, general Vinh Loc in ki naj bi dospela v Pariz že prihodnji teden ali pa najpozneje čez štir.nojst dni.
Tudi današnje izja/e predsednika Thieuja južnovietnamski agenciji «Vietnam Presse« se skladajo z optimističnim vzdušjem, ki pre-vladuje v južnovietnamski prešlo’-nlci. Te izjave so bile zna*” o >1.1 umirjene in manj polemk r ^ ameriških zaveznikov od tisi,n. na katere nas le bil Thieu navadil v zadnjih tednih po Johnsonovi izjavi o prekinitvi bombardiranja o-zemlja Severnega Vietnama. Voditelj sajgonskega režima je dejal, da je treba obstoječe probleme rešiti «mimo in potrpežljivo«. Dodai je, da ameriška in južnovietnam-sKa vlada že delujeta v tem smislu.
Thieu Je priznal možnost — *ol poroča «Vietnam Presse« — da obstajajo med zavezniškimi stališči razlike, vendar je pripomnil, da ne sme priti do tega, da bi skupni sovražniki, se prgvi ((komunisti«, izkoristili te razlike sebi v prid. Treba je premostiti različna stališča — je še izjavil Thieu — in preprečiti poslabšanje položaja, ki bi lahko škodovalo odnosom med obema vladama in okrnilo solidarnost nad ameriškim in vietnamskim ljudstvom.
Da bi pa nekoliko omilil svoje preveč »miroljubne« trditve je Thieu še dodal, da so ameriški in južnovietnamski vojaki «na poti proti zmagi«, medtem ko «so komunisti na tem, da izgubijo vojno« Vietnamski krogi so potrdili, da so v francoski prestolnici v teku nepretrgana posvetovanja med washingtonskimi in sajgonskimi predstavniki. Tudi tu menijo, da so južni Vietnamci v bistvu že pristali na udeležbo na mirovnih pogajanjih, da pa postavljajo še vedno nekatere pogoje.
Ti pogoji naj bi bili- 1. Južni Vietnam mora na pogajanjih igrati vodilno vlogo; 2. FNO ne bo nikoli priznana; 3. pogajanja ne smejo na noben način privesti do usta novitve koalicijske vlade s »komunisti* v Sajgonu.
Sajgonske oblasti se tudi boje, da bi s tem, da sedejo za konferenčno mizo skupaj s predstavniki osvobodilnih sil, pomagali FNO iz ilegale, kar bi imelo zanje nedvomno negativne posledice. Bojijo se predvsem, da bi FNO, ki ima svoje »revolucionarne odbore« v vseh južnovietnamskih mestih in celo v Sajgonu, še okrepila svoj položaj. Da bi se ognili tej nevarnosti — menijo v južnovietnamskih krogih v Parizu — pripravljajo v Sajgonu novo vlado, ki bi imela pri ljudstvu večjo podporo in v kateri naj bi ključna ministrstva podelili tudi nekaterim predstavnikom »golobic«, medtem ko so sedaj, kot je znano, v rokah Thieujevih »jastrebov«. Nova vlada naj bi prevzela oblast v roku petnajstih dni verjetno na dan začetka pariških pogajanj.
O tem, da v Sajgonu močno čutijo potrebo po odpravi nesoglasij z ameriškimi zavezniki, priča tudi dejstvo, da je danes štirinajst južnovietnamskih senatorjev poslalo predsedniku Thieujti pismo, v katerem ga prosijo, naj napravi konec »besedni vojni« med washing-tonsko in sajgonsko vlado glede pariških pogajanj. Podpisniki, ki predstavljajo vse struje južnoviet-namskega senata, vabijo predsednika, naj sproži pobudo za stike z ameriškimi predstavniki, na katerih naj bi odpravili nesoglasja in skušali najti politično rešitev vietnamskega spora.
Ameriški senator Jacob Javits, ki
zu, je danes izjavil da je treba v primeru, da bi sajg^nska vlada ne hotela poslati svojih predstavnikov v Pariz, nadaljevati mirovna pogajanja tudi brez nje. Dejal je tudi, da ne misli, da ima Južni Vietnam pravico »veta« nad ameriško politiko. Javits, ki se je zjutraj sestal z ameriškima predstavnikoma na pariških pogajanjih Harrimanom in Vanceom, je tudi pojasnil, da bi se Američani v odsotnosti sajgon-skih predstavnikov lahko pogajali le o vojaških problemih.
V	poročilu, ki ga je izdalo danes ministrstvo za zunanje zadeve DR Vietnama je rečeno, da mora FNO sodelovati na pogajanjih kot avtonomna delegaciji Poročilo tudi za nika da bi do prekinitve boni diranja prišlo, kar je hanojska v .a da pristala na nekatere pogoje. Tovrstne govorice — pravi poročilo zunanjega ministrstva — so avtentična prevara s strani ZDA
V	Južnem Vietnamu se nadaljujejo spopadi me- enotami FNO in ameriškimi in sajgonskimi vojaki. Bombniki B-52 so včeraj zvečer in
danes bombardiran področja pokrajine Pieiku v osrednji visoki planii-ti in pokrajine Tay Ninh v bližini kamboške meje.
Zaključeni v Salisburyju brit ansko-rodezi jski razgovori
SALISBURY, 16. — V Salisbury-ju so se danes zaključili razgovori med britanskimi in rodezijskimi predstavniki za premostitev krize, ki je nastala po enostranski proglasitvi neodvisnosti s strani Rodezije
Zdi se, da so se razgovori, ki so trajali dvanajst dni, zaključili brez uspeha. Vodja angleške delegacije George Thomson Je že odpotoval iz Salisburyja po zadnjem srečanju z Janom Smithom. V ponedeljek bo Thomson obvestil britanskega ministrskega predsednika Wil-sona o poteku razgovorov.
Le avto cesta bo rešila Gorico in njeno gospodarstvo
2e prihodnje leto oodO pričeli graditi prve odseke avtomobilske ceste Šentilj - Ljubljana - Nova Gorica Te najnovejše vesti prinaša včerajšnje ljubljansko «Delo» v poročilu o tiskovni konferenci, ki so Jo imeli člani izvršnega sveta (vlade) Slovenije v petek. Nekaj podobnih novic smo zasledili v ljubljanskem časopisju že pretekli teden, po obisku delegacije Mednarodne banke za obnovo in razvoj v Sloveniji, ki si je v svojem štiridnevnem bivanju ogledala celotno traso nove ceste od Šentilja do Nove Gorice in imela številne razgovore s političnimi in gospodarskimi predstavniki Socialistične republike Slovenije.
Včerajšnjfe poročilo gre Se dalje. Na zadnji seji izvršnega sveta Slovenije so razpravljali o osnutku zakona o gradnji avtomobilske ceste, kar pomeni, da so s pripravami že zelo daleč. Znano je, da je glavna težava za gradnjo te ceste pomanjkanje finančnih sredstev, saj bo proračun slovenske republike za nekaj let zelo obremenjen. član izvršnega sveta Slovenije Boris Vadnjal Je letos poleti v nekem intervjuju za mariborski dnevnik «Večer» ugotovil, da gradita bogata Švica In od Slovenije gosteje naseljena Avstrija letno od
..................."»""""lllliull".ml..im."ii""""""""""«""'""""""".mi"......
Uradno sporočilo ob zaključku zasedanja atlantskega sveta
Obsodili so sovjetski vdor v Češkoslovaško in sklenili okrepiti svojo oborožitev ■ Hkrati pa so poudarili, da je še dalje njih smoter iskanje miroljubnih odnosov med vzhodom in zahodom
BRUSELJ, 16. — Ob zaključku zasedanja atlantskega sveta so objavili skupno poročilo, ki pravi da so ministri poudarili nedotakljivost načela, ki so ga večkrat poudarile vse države, in tudi Sovjetska zveza, ki se tiče neodvisnosti vsakega naroda in torej nev-mešavanja ene države v notranja zadeve druge. Ugotovili so, da so sovjetski voditelji ob podpori svojih štirih zaveznikov namenoma kršili to načelo z oboroženo intervencijo proti volji češkoslovaške vlade in tamkajšnjega ljudstva. Vsi člani zavezništva so obsodili to u-porabo sile, ki spravlja v nevarnost mednarodni mir in red in načela listine Združenih narodov.
Trditev sovjetskih voditeljev o pravici- vmešavanja v nadevam ir«-gih držav, ki pripadajo socialistični skupnosti, js..?,.fW»proUu..a. temeljnimi načeli UsUne združenih narodov in nevarna za evropsko varnost ter je neizbežno izzvala veliko skrb. Poročilo pravi, da je navzočnost sovjetskih čet v CSSU ustvarila veliko negotovost, zaradi česar morajo zavezniki biti budni.
Sporpčilo pravi dalje, da uveljavljanje sovjetske politike na podlagi omenjene doktrine nasproti Nemčiji ustvarja ovire za zbližanje In združitev dveh Nemčij, in dodaja, da Je v nasprotju s sporazumom štirih velesil.
V takem položaju in upoštevajoč posebno odgovornost ZDA Velike Britanije in Francije, poudarjajo ministri, da bo zavezništvo vztrajalo pri svojih naporih za mirno rešitev nemškega vprašanja na podlagi svobodne odločitve nemškega ljudstva in v skladu z interesi evropske varnosti. Njihove vlade ne priznavajo Nemške demokratične republike in zavračajo vsako zahtevo po trajni razdeljenosti Nemčije.
Ministri potrjujejo podporo svojih vlad odločenosti treh velesil, da skrbijo za varnost Berlina in za svoboden dohod do tega mesta. Sklicujejo se na izjavo atlantskega sveta z dne 16. decembra 1958 o Berlinu in na odgovornost, ki 1o
miiiniiiiiiiiiiiiiniiiimiiHiiiiiiiiiiiiii im iiimiii"'m.......
Dopis upokojenega rudarja iz Rablja
Iz Rablja smo prejeli dopis upo-ije bilo mogoče, so predelali iz kojenega rudarja, ki prikazuje ža- dveh stanovanj eno. S tem pa so
"	®	,	. II __a_.1...	1- Jnlnn in rra /*>Q cnr» TPiflVClIl
lostno stanje upokojenih rudarjev zaradi stanovanjske krize.
Dopisnik ugotavlja, da so bile pod avstroogrsko monarhijo v Rab lju tri stavbe za upokojence. Po prvi svetovni vojni pa je trbiška občina prodala omenjene stavbe rudniku in nadaljuje:
«Po prvi svetovni vojni Je do lete 1925 teklo tako, da ni bilo čutiti pomanjkanja stanovanj. Tedaj pa so se začele naseljevati iz Soške ter iz kobariškega in tolminskega kraja družine in začela se je do ba stanovanjske krize. Višek stano vanjske krize pa Je prineslo let« 1939. Tedaj so se vse nemško go voreče družine, razen ene, na pod lagl sporazuma med Hitlerjem m Mussolinijem izselile v Avstrijo (Stldmark). Posestva in domovi so prešli v roke Ente delle Venezie. Začele so se naseljevati italijanske družine iz Furlanije in Kalabrije v Kanalsko dolino in Rabelj. Otroci so z leti postali fantje in možje ustvarjali družine, manjkalo ps ie stanovanj.
Leta 1947 so zgradili nekaj stano vanjskih blokov, ki so za nekaj let omilili stanovanjsko krizo Rudarske mnogoštevilne družine so »e preselile v udobnejša večsobna sta novanja. V izpraznjena stara in tes nejša stanovanja so se vseljevali novoporočeni pari. Toda s časom ao prišli otroci in nastala stanovanja so postala tesna; saj se primerilo, da je v eni sobi spalo poleg staršev še sedem otrok. Kjer
le delno in začasno reševali stanovanjsko krizo.
V zadnjih desetih letih pa se Je pomnožilo število upokojencev. Kdor je imel dom, se je preselil Toda večina upokojencev je, ki po štiridesetih letih dela ne vedo na stara leta, kam bi šli Iz naše občine se je odpeljalo že toliko rude in se vedno v večji meri izvaža. Sprašujemo se, zakaj se v občinskem svetu ni nihče zmenil in se tudi sedaj ne zmeni za rabeljske upokojence. Potiskalo jih v stara, in vlažna stanovania V zadnjem času pa prihajajo iz občinske uprave glasovi, da smo upokojenci nezaželeni kot izrabljen stroj. Neki uradnik je upokojencu celo rekel: ((Pojdite od tod, tu ni mesta za vas Stanovanja so za rudarje, ki delajo.« Ta uradnik se m niti še rodil, ko |e omenjeni u pokojenec že začel trdo delo v rudnikih in po štiridesetih letih trdega dela mu kaj takega zabrti sijo v obraz Upokojenci se sprašu jejo, zakaj so jim od plače odtegovali za INA-casa Ksim Je še, ta denar? Za rudarska stanovania nič.«
Dopisnik pravi, da je napisal te vrstice, ko je zvedel, da oo pred sednik deželne vlade Furlanije Ju tijske krajine na dan rudarskega praznika 4 decembra obiskal Rabelj Zato želi, da bi bil predsedn.k deželne vlade obveščen o razme rah v tej vasi in o njenih potrebah.
vsaka država članica ima glede varnosti in blaginje Berlina. Z zadovoljstvom sprejemajo na znanje važne ukrepe Zahodne Nemčije v skladu s statusom Berlina z namenom, da se ohranijo zveze z mestom. Pridružujejo se stališču treh velesil s tem v zvezi.
Ministri se pridružujejo opozorilu treh velesil Sovjetski zvezi, naj spoštuje štiristranske sporazume o Berlinu in ukrepe za izvajanja teh sporazumov, ki so jih sprejele ZDA, Francija in Velika Britanija.
Sporočilo pravi dalje, da se nova negotovost, ki Jo je izzvala nedavna sovjetska akcija, kaže tudi v Sredozemlju, kjer je nastal položaj, ki narekuje zaveznikom, da nadaljujejo na tem področju za stabilnost in pravičen mir ter sodelovanje in vzajemno sporazumevanje. Rečeno je dalje, da navzočnost sovjetskega brodovja v Sredozemlju narekuje budnost, da se ohrani varnost zaveznikov.
' Clafifcfe"'zavezništva pozivajo Sovjetsko zvezo’1 v interesu svetovnega miru, naj ne uporablja sile in naj se ne vmešava v notranje zadeve drugih držav. Te države ne bi mogle ostati brezbrižne do kakršnega koli razvoja, ki bi ogrožal njihovo varnost. Vsaka sovjetska intervencija, iti bi imela neposreden ali posreden vpliv na stanje v Evropi ali Sredozemlju, bi povzročila mednarodno krizo, katere posledice bi bile hude. Ta negotovost bo obstajala, dokler se bodo sovjetski voditelji držali politike sile.
Poročilo pravi zatem, da so zavezniki znova pregledali stanje svoje obrambe in da ustvarjeni položaj narekuje kolektivno reakcijo. Zato bodo okrepili oborožitev okviru NATO.
V	poročilu je dalje rečeno, da sovjetska intervencija v CSSR lahko kompromitira nekatere že dosežene rezultate na področju popustitve napetosti. Možnost obojestranskega zmanjšanja oboroženih sil je zadobila hud udarec. Kljub temu pa zavezniki nadaljujejo posvetovanja in študije v pričakovanju boljšega ozračja za plodne razgovore.
V	vsakem primeru pa ostane po litični smoter navezati med Vzhodom in Zahodom zanesljive, miro ljubne in vzajemno koristne odnose. Zavezniki so odločeni še dalje truditi se v ta namen ob upoštevanju dejstva, da je treba iti z iskanjem pomirjenja do meje raz bitja zavezništva. Iskanje miru zahteva napredek v skladu z varnostjo Zahoda na življenjskih sektorjih razorožitve in nadzorstva nad oboroževanjem ter stalne napore za reševanje osnovnih problemov, ki ločijo Vzhod od Zahoda
Poročilo trdi, da so nedavni dogodki »znova pokazali, da je bolj ko kdaj koli potrebno, da atlantsko zavezništvo ostane v veljavi« Fran-
izgnanstva, je izjavil, da bo znova začel boj za preklic ukrepa, s katerim je bila njegova stranka proglašena za nezakonito. Reimann se bo sedaj naselil v DUsseldorfu, kjer bo v ponedeljek na tiskovni konferenci obrazložil svoje načrte in pojasnil smernice svojega bodočega delovanja.
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Vprašanja mladih na večeru srednješolcev
25 do 3U Kilometrov avtoceste, m da že to zelo bremeni proračune teh dveh držav. Po isti primerjavi bi morala Slovenija, ker se bo morala ozirati predvsem na lastne sile, graditi letno manjše odseke cest. Zaradi tega bo breme zh novo cesto zelo velikd in zelo nujno obenem, kajti Slovenija stopa na pozomico avtocest s precejšnjo zamudo in ši ne more dovoliti luksuza, da bo v nekaj letih odrezana od modernega cestnega omrežja.
Zaradi tega razumemo veliko vnemo, ki jo Je vložila sedanja slovenska vlada v priprave za graditev slovenske avtocestne trans-versale, tn to nas Goričane in tovariše v Novi Gorici brez dvoma zelo veseli, kajti avtocesta je za oboje edini izhod iz sedanje krize.
Povrnimo se k pripravam v Sloveniji. Osnutek zakona predvideva možnost razpisa ljudskega posojila in pogoji tega posojila morajo biti privlačni kot za vlaganja v bankah.
Po sedanjih predvidevanjih m 360 milijonov novih dinarjev zbrali iz sredstev, ki bi jih zagotovil cestni sklad, 192 milijonov iz republiškega proračuna, ;z dodatnega davka od prodaje blaga bi zbrali 93.4 milijona, 430 milijonov pa bi prispevala Mednarodna banka za obnovo in razvoj. Ta prva sredstva, ki bi bila zadostna za gradnjo prvih dveh odsekov in sicer med Vrhniko in Postojno ter med Hočami in Levcem na štajerskem, to je dveh sedaj najbolj obremenjenih odsekov, pa bodo zagotovljena le, če bo podpisan sporazum z Mednarodno banko. Sporazum s to banko pa je zelo verjeten, saj so njeni predstavniki na nedavnem obisku v Ljubljani dali skorajšnja zagotovila, da bo problem slovenske avtoceste obravnavan v hitrem tempu in da je možno, da se posojilo da že prihodnjega februarja ali marca.
To bi pomenilo, da bi z deli na terenu lahko pričeli že pred koncem prihodnjega leta. Zaradi tega so v Ljubljani že pričeli izdelovati podrobni načrt za avtocesto, če pomislimo, da so še to pomlad obstajale precejšnje težave s problemom financiranja slovenske avtoceste in da Je bila njena izvedba predvidena v zelo počasnem tempu, so te najnovejše vesti zelo dobrodošle posebno za nas, kajti zavedati se moramo, da bo le avtocesta rešila Gorico in njeno gospodarstvo počasnega izumiranja.
Marko Waltritsch
Včerajšnji sobotni večer je Zveza demokratičnih srednješolcev posvetila vprašanjem mladih, predvsem študentov in njihovemu odnosu do šole in družbe.
Srednješolci so na razpravo povabili profesorja Josipa Tavčarja, ki je razvil uvodne misli, in študenta Stojana Spetiča.
Prof. Tavčar je pobijal prepričanje, da je kritični odnos mladih značilnost samo današnjih poko-lenj. Pravzaprav, trdi Tavčar, je srž nasprotja naraven, leži v samem odnosu pokolenj, ko mladi živijo v svetu, ki so ga oblikovali starejši
Dotaknil se je nato bolj stvarnih vprašanj, ki se tičejo slovenskega šolskega sistema in poudaril predvsem negativen odnos šole do vzgoje v narodnoobrambnem smislu. Dejal je še, da podpira marsikatero zahtevo dijaštva, a da meni, da morajo biti te predvsem stvarne in uresničljive.
V svojem posegu je vseučillškt študent Spetič najprej delno polemiziral s prof. Tavčarjem, nato pa razvil nekaj misli o zahtevah študentov po šolski reformi in načinu, kako družba odklanja študentske zahteve.
Po krajšem zaključku prof. Tavčarja je nekaj srednješolcev poseglo v razpravo in nanizalo vrsto zanimivih vprašanj, o katerih pa bi bilo vredno organizirati ločene diskusijske večere.
Važno
za univerzitetne študente
Tokrat objavljam.) razveseljivo novico za naše univerzitetne študente, ki študirajo, ali se bodo v prihodnosti vpisali, na ljubljansko univerzo. Kakor je znano, so naši študentje, ki so študirali na univerzi v Ljubljani, imel. vedno težave glede odložitve vojaške obveznosti
PO TREH NASTOPIH Nfl TUJIH TLEH
Sovodenjci danes
\r
doma proti Slovrencu
Enajsterica bo nastopila v popolni postavi - Manjkal bo le Branko Ferfoija, ki si je zlomil ramo
Danes na osrednji praznik Sv Martina, sovodenjskega patrona, i-grajo Sovodenjci po treh zunanjih nastopih, končno na domačih tleh proti močni ekipi šlovrenca Čeprav so Sovodenjci v nedeljo izgubili tekmo, so vseeno pokazali, da so na dobri ravni. Vendar smola je pač smola in Sovodenjci so je vajeni Predvidevamo tudi, da oo danes ekipa popolna z izjemo Branka Ferfolje, ki je za jesensko sezono že obesil zaradi zloma ramena čevlje na klin.
Zaradi slabega vremena bo gotovo tudi igrišče v slabem stanju, ki ne prija vsakemu, medtem se bodo domačini gotovo bolje poču tili, saj so svojega igrišča vajeni. Igralci šlovrenca imajo precej tehnično igro, ki terenu ne bo ustrezala. Zato upamo, da bodo modro-beli končno le uspešni.
Tekma bo ob 14.30. Vodstvo ekipe vabi na igrišče sledeče igralce: Ferfoija S., Kuzmin, Kovic., Benos-si, Brumat, Černe, Frattiani, Ore-co, Cijak, Bizaj, Gulin, Vižintin in Sfiligoj.
Vabljeni so tudi navijači.
K. B.
NOGOMET
VARŠAVA, 1«.	— Zaključil
se je kongres poljske združene delavske partije. Za tajnika je bil spet izvoljen Wladislav Gomulka. Izvoljen je bil še politbiro partije, ki šteje 12 članov. V njem ni več zunanjega ministra Rapackega.
BADEN BADEN, 16. — Vse kaže, da bodo nekoliko spremenili razpored tekem na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo 1974. leta v Zahodni Nemčiji. Med sejo članov odbora nemške nogometne zveze so predlagali, da bi v četrtfinalu razporedili enajsterice, ki se bodo uvrstile v ta del tekmovanja, v dve skupini. Zmagovalca obeh skupin se bosta nato spoprijela za prvo, drugouvrščeni reprezentanci pa za tretje mesto. Prihodnje svetovno nogometno prvenstvo bo 1970. leta v Mehiki.
DUNAJ, 16. — Avstrijski boksar welter kategorije Helmut Stary je premagal s tehničnim k.o. v četrti rundi Italijana Guerrina Ceseno. Istega večera je domači boksar Helmut Koehler premagal po točkah v štirih rundah italijanskega boksarja težke kategorije Uga Toffana.
• • *
LOS ANGELES, lb. — Američan mehiškega rodu Raul Rojas, ki je bil že svetovni prvak mušje kategorije (verzija W0A), je sklenil odpovedati se ringu. Njegov prokurator Jackie McCoy je izjavil, da je Rojas prišel do tega sklepa po hudem porazu, ki mu ga je zadal Ja ponec Che Saijyo, ki mu je tudi od vzel naslov. 28-letn Rojas je \ 39 dvobojih zmagal 36-krat, 3-krat pa je moral premagan zapustiti ring.
HEESZZZHi
Pokaj evropskih prvakov
Oransoda zmagala
LUKSEMBURG, 16. — V prvem srečanju tekmovanja za pokal evropskih prvakov je italijanska pe terka Oransoda Cantu premagala luksemburško ekipo Black Star s 97:51.
mmm
NEW YORK, 16. - Bivši svetovni prvak lahke kategorije Panamec Ismael Laguna je na ringu »Madi-son Square Gardena« premagal po točkah v 10 rundah venezuelskega boksarja Ramona Blanca. Na istem mitingu je bivši svetovni prvak wel-ter teže Američan Louis Rodriguez premaga! po točkah, prav tako 10 runrlah. rnjgka Joeja Shavva.
Djerdja bo igral tudi letos za Zadar
ZADAR, 16. — Pino Djerdja, ki letos trenira, goriško ekipo Spiti-gen Brau, bo po vesteh iz Zadra tudi letos nastopal za svoje matično društvo. Djerdja je namreč ostal kot igralec registriran za Zadar, čeprav je prevzel mesto trenerja v Gorici.
Ob pomoči Djerdje in visokega čo&iča namerava Zadar tudi letos zasesti eno od prvih mest končne lestvice. Lani Je bil državni prvak
Zadar je letos precej pomladil svoje vrste. Iz mladinske ekipe, Je vključil v prvo moštvo kar štiri igralce. Med temi največ obeta 19-letni Vlado Kmčevič. Visok 214 om.
ODBOJKA
Bor zmagal v Parmi s 3:0
PARMA, 16. — Moška še-sterka Bora je nocoj premagala v tekmi B lige ekipo Sa-lotti Mazzoni s 3:0	(15:3,
15:13, 15:12).
GOLF
SVETOVNO PRVENSTVO
Prekinitev zaradi slabega vremena
RIM, 16. — V tretjem dnevu svetovnega prvenstva v golfu so opravili le nastope nekaterih tekmovalcev. Prireditev je namreč prekinil močan naliv, nato pa je začela padati še toča. Tekmovanje so zato odgodili.
NICA, 16. — Danes se Je sestal odbor mednarodne plavalne zveze, ki je v glavnih obrisih sestavil tekmovalni koledar za prihodnjo sezono. Med drugim je sklenil uvedbo tekmovanja za evropski pokal, ki bo vsake dve leti ob udeležbi 2* držav, ki jih bodo razdelili v trt skupine.
V koledarju je tudi datum P°' olimpijskega turnirja v vaterpolu, na katerem bodo nastopile reprezentance Jugoslavije, SZ, Italije J1 Romunije. Turnir bo od 18. do 2L aprila prihodnjega leta v Nici.
RUGBY
Poraz Francije
PARIZ, 16. — V meddržavnem srečanju v rugbyju v Parizu J® Južna Afrika z odlično igro Pr«‘ magala Francijo s 16:11 (3:6) Srečanje si je ogledalo 30 tisov gledalcev.
OSAKA, 16. - Japonec Koji Mik* je izboljšal lastni svetovni rekord bantam kategorije. Japonec je tezno dvignil 113,5 kg.
TELOVADBA
LJUBLJANA, 16.	- Olimpijs«
prvak v vaji na konju, Ljubija0' čan Miroslav Cerar je danes odpotoval v Koblenz. Tam bo nastop*1 na turnirju v počastitev obletnic« obstoja tamkajšnje gimnastične organizacije. Na turnirju bosta nastopili tudi dve Jugoslovanki: Nataš* Šljepica in Inga Poje.
STOLPEC
INA
Pridobitev zavarovalne tehnike INA
m phuhiumi
coski zunanji minister je opozoril | Zaradi tega je Sindikat slovenske s svoje strani, d. razen v primerulšole v Trstu dn_ 2.v oktobra naslo-
dogodkov, ki oi temeljito spremenili odnose med Vzhodom in Zahodom, je francoska vlada mnenja, da se mora zavezništvo nadaljevati, dokler se bo zdel., potrebno
Prihodnji sestanek atlantskega sveta bo 10. in 11 aprila prihodnjega leta v Washingtonu
Devet ranjenih ob odprtju neonacističnega kongresa
S1EGEN, 16 - Devet oseb je bi lo danes ranjenih med hudimi in cidenti, do katerih je prišlo v Sie genu v Porenju tVestfaliJ' ob od prtju deželnega kongresa zahodno nemške neonacistične stranke NFD Kakih tisoč mladih demonstrantov, ki so nosili lepake /. napisi »En Adolf nam je hi dovolj* in «Nikdar vec fašizma« se je spopadlo stražniki kongresne palače, ki le bila obkoljena Ou policije.
Max Itcimann o nemški komunistični stranki
BONN, 16. — Voditelj nemške komunistične stranke (KPD) Max Reimann, ki se je komaj vrnil iz
vil na Jrad za naboi v Trstu pismo z vprašanjem, če študenti, ki se vpišejo na jugoslovanske univerze, lahko odložijo obvezni vojaški rok do zaključka univerzitetnega študija.
Omenjeni urad je na to pismo odgovoril že 7 novembra m sporočil, da za študente, ki gredo iz drža ve pred razpisom nabora za njihov letnik z namenom da študirajo na univerzitetnih zavodih veljajo pred piši čl 17 dekret- predsednika republike št 23i dne 14 2. 1964.
Zaradi tega morajo urediti svoj položaj pr' italijanskih diplomatsko konzularnih oblaste v inozemstvu, pod jurisdikcijo Katerih spadajo. (Za Ljubljeno i pristojen italijanski konzulat v Zag'ebu Op ur.). Ne bodo sicer deležni oprostitve vojaške obveznosti, ampak bodo lahko dobili dovoljenje za bivanje v inozemstvu žara* študija, od leta do 'eta toda v ta namen bodo vsa ko 'eto morali piedložit' potrdilo o študiju, ali spričevalo To dovolje nje bodo lahko dobi i za dobo tra jan ja študija, kakor velja za štu derite, ki obiskujejo italijanske univerze V bistvu bodo torej uživali enake igodnosti kol študenti na ita lijanskih univerzah Ob koncu o-menjeni urad še pojasnjuje, da ni nobene diferenciacij, med študenti, ki obiskujejo slovensko univerzo, in študenti, ki so vpisani na untver-zah v drugih državah.
•	Istituto Nazionale delle Assicurazioni daje možnost, da si zagotovimo
rento ali dosmrtno pokoj‘nino, katere višina se bo vedno prilagajala poviškom življenjskih stroškov, kolikor se bodo ti obdržali v mejah 3%, kakor se je sicer dogajalo v zadnjih petnajstih letih.
•	V času plačevanja zavarovalnih premij: • edino breme, ki gre na račun zavarovanca, je plačevanje letnih premij, pogojenih po sorazmerju s povečanjem zajamčene rente; • letno breme zavarovalca je potrebna prilagoditev v naraščajočem obsegu od leta do leta prihranjenih vsot v razmerju vplačil zavarovanca.
•	V času izplačevanja dozorele rente: • na račun zavarovanca ni ni-kakega bremena, medtem ko se bo renta stalno usklajevala z življenj skimi stroški (v mejah že omenjenih 3% na leto); • zato pa bo letno breme za omenjeno prilagajanje prevzel nase zavarovalec.
® Predvidene so posebne olajšave za prostovoljno izenačenje rente tudi na 3% v letih, ko bi življenjski stroški prekoračili to mero.
•	Zavarovanje na odloženo «prilagoHljivo» življenjsko rento predvideva tudi «prot'zavarovanje»: v primeru namreč, če bi zavarovanec umrl pred »upokojitvijo«, bo njegovim dedičem izplačana vsota, ki bo ustrezala tolikokrat vplačani zadnji letni zavarovalni premiji, kolikor je minilo let od začetka zavarovanja.
U Zavarovanje na odloženo življenjsko rento s prilagoditvijo na življenjske stroške predstavlja: • dopolnilno pokojnino za tistega, ki lahko računa na pokojnino socialnega skrbstva; • osebno pokojnino za tistega, ki ne uživa nikakršnega socialnega zavarovanja.
•	Zavarovanje na odloženo življenjsko rento s prilagoditvijo na življenjske stroške: • je na razpolago za začetne pokojnine od 480.000 lir (približno dvojna minimalna pokojnina socialnega skrbstva) do 2.500.000 lir na leto; • za zavarovanca predstavlja varno jamstvo; • je najsodobnejša in najprimernejša oblika za zagotovitev varnosti državljanov vseh slojev.
•	Za podrobnejša pojasnila obrnite s- na predstavništva Istituto Nazionale delle Assicurazioni, ali pa nam brez vsakršne obveznosti pošljite spodnji odrezek, prilepljen na dopisnico.
I
VEDNO DOBRO POSKRBI KDOR SE ZAVARUJE
Ime ...
1 Priimek I Ulico...
| Poštni kodeks in mesto., i Pokrajino..............
Spoštovani	.
ISTITUTO NAZIONALE1 DELLE ASSICURAZIONI | Vin Sallustiana 51 00100 ROMA
PD/52
7^
MARTIN MORO
DEKLE IN IDR A VNIK
Vračal sem se z Bdeče reke. Rdeča reka je žalosten kraj: tri majhne na pol razpadle kolibe sredi močvare. Da bi tam živel, moraš biti preklet od boga.
Bil sem utrujen in najraje bi zaspal. Ne vem zakaj, ampak mislil sem na sneg. Videl sem ga samo na fotografijah in v filmih, toda kakšen je v resnici, nisem vedel. V mesečini je bilo listje belo. V mislih sem si predstavljal pokrajino, ki jo je bilo mogoče videti samo na severu. Nikoli nisem zapustil juga in poznal sem le močan dež, po katerem se iz zemlje vzdiguje belkasta sopara in trava čarobno diši.
Moj stari ševrolet je enakomerno drvel po cesti. Okoli polnoči bom že doma... Malo viskija, zadnja cigareta in potem — postelja.
Nenadoma je žaromet osvetlil dekle, ki je stala sredi ceste. Ob robu ceste je stal buik. Dekle je mahala z rokami in nekaj nerazločno kričala. Tiho sem zaklel. Rad bi bil čimprej doma, da bi legel v posteljo, zaprl oči in prosil boga, da bi me telefon ne vznemirjal. Vendar sem se ustavil.
Dekle je pritekla k meni. Moj obraz je bil v temi in ga ni mogla opaziti. Medtem pa sem jaz odlično videl njen obraz. Droban, okrogel obraz ljubkega dečka. Ni imela več kot 18 let. Bila je kratko ostrižena in oblečena v širok žemper. Iz njenega vedenja sem sklepal, da jo je malce strah,, vendar se trudi, da bi tega ne pokazala.
«Pripetilo se mi je nekaj neprijetnega,)) je rekla s prijetnim glasom, «moj avtomobil se je u-stavil in noče naprej.))
Dekle me je spominjala na limono v puščavi.
Vprašal sem jo:
«Ali veste za gotovo, da ste ga napolnili z gorivom?«
Srdito me je pogledala.
Stopil sem iz voza.
«To se pripeti tudi zelo izkušenim vozačem,« sem dejal.
Na lepem se je začela smejati. «Ime mi je Julija,« je rekla, «Julija Morgan. Moj oče Je profesor Morgan.«
Slišal sem za proresorja Morgana. Vsa Amerika ga je poznala. Govorilo se je, da bi moral dobiti Nobelovo nagrado. Bil je največji specialist za zdravljenje raka.
«Oi» sem rekel in ogledoval motor. «Vi ste srečni, vaš oče je znan.«
Nato sem dodal:
«Ime mi je John Parel. Zdravnik sem.«
Ona se Je razveselila in očitno takoj pomirila. Zdaj se je lahko vedla z mano, kot v družbi sebi enakimi, preprosto in spoštljivo. «Kaj je z mojim avtomobilom?« «Moram vas razočarati: avtomobil boleha za boleznijo, ki je jaz ne poznam.«
Spet se je zasmejala. «Konzultirajmo,» sem predlagal. «Vsak mehanik bo tu bolj koristen kot jaz.«
Izgubljeno me Je pogledala. «Poslušajte,» sem rekel. «Grem v Djekson in vi tudi. Jutri pa bomo poklicali mehanika in ta bo popravil motor.«
Omahovala je. Grizla si je ustnice in ni vedela, kam bi z rokami. Nenadoma me je pogledala.
Obraz mi ni bil osvetljen od mesečine, toda zdelo se je, da sem napravil nanjo dober vtis, ker se je nasmehnila.
((Pojdiva. Pravzaprav ste simpatični.«
Krenila sva, moja zaspanost je v hipu izginila. Krasno sem se počutil. Se malo, pa bi bil začel peti. Rad vozim avto, rad imam noč, bilo mi je prijetno, kadar se je na ovinkih dekličina rama dotaknila moje. Govorila je neprestano, jaz pa sem se smehljal, ko sem poslušal njeno šče-betanje.
((Vračam se od tete Feodore: enkrat na mesec obedujem pri njej.«
((Neprijetna obveznost?«
«0, vsekakor. Silno jo skrbi, ker še pri svojih devetnajstih letih nimam fanta. Prepričana je, da ne morem ugajati moškim. Cina ima 47 let. Ni bila omožena. Očka ji vedno pravi, da ne more govoriti o tem, česar ne ve.»
«Vračam se z Rdeče reke,« sem dejal.
«To je strašen kraj. Kaj vas je vleklo tja?»
«Bil sem pri nekem neozdravljivem bolniku, raka ima.»
«Kaj se tudi vi ukvarjate z zdravljenjem raka?«
«Z vsemogočim. Z rakom, s tuberkulozo, z oteklinami, pa celo nahodom. Pravi čudežni zdravnik,« sem se nasmehnil.
«Morda bi vam moj oče lahko pomagal,« je rekla Julija. «On je velik specialist za zdravljenje raka. To veste?«
Začutil sem, da so mi roke na volanu zadrhtele.
«Morate se obrniti nanj,« je trdovratno nadaljevala.
Položil sem svojo roko na njeno in je ni umaknila. Všeč mi je bila ta hip zato, ker sem vedel, da ni lagala. V daljavi so se svetlikale luči mesta.
»Ustavite se pri meni,« me je nagovarjala. «Oče verjetno še ne spi. Popili boste z nami čašico...«
«Mar v resnici mislite, da bi šel z menoj k bolniku?«
To je bilo neumno vprašanje, ker sem za gotovo vedel, da ne bo šel z menoj, in bilo je tudi zelo pozno. Sicer pa, kadar ž Rdeče reke kličejo Zdravnika, je zmeraj prepozno.
«Moj oče je pravo čudo.«
To sem že vedel, pa sem to še bolj občutil, ko sem spoznal njegovo hčer. Tako krasna, čarobna in zaupljiva.
«Ali radi plešete?« je nenadoma vprašala.
«Da,» sem odgovoril.
Srce mi je močno bilo. Bil sem
nor. Prav dobro sem se zavedal, da izgubljam pamet.
«Obožavam ples,« sem ponovil.
«Morate priti k nam,» je rekla. «Dajte mi številko svojega telefona in vse bomo uredili.«
Razmišljala je in tedaj je bila videti resna.
«To bi moglo biti v sredo, če vam je prav.«
«V sredo sem prost«)
»Bedak! Bedak!« sem govoril sam v sebi.
((Dogovorila sva se. Sicer pa boste zdaj šli z menoj, da bosta z mojim očetom popila čašico.«
Ponovno se je nasmehnila, a tokrat nekam nežno in ponosno.
«On pije sok grape fruit, a ne zna sprejemati gostov. Vam bo ponudil viski.«
«Ampak jaz imam rad grape fruit,« sem rekel.
Prisrčno se je nasmehnila.
KNJIGE KI 0 NJIH POROČAMO DOBITE V
UiaiUi faiiigatou
TRST - Ul. sv. Frančišča 2(1 Telefon 61-792 * 1
\
llllllllllllllllllllllllllllll
PRISRČNO POZDRAVLJENI, (JORIČANI! Zapiski z govornega
igralskega tečaja SG
5. novembra se je v Kulturnem domu začel gledališki tečaj, ki ga obiskujejo prijavljeni slušatelji (dijaki, študentje, vzgojitelji in člani gledališkega studia), vabljeni in dobrodošli pa so tudi vsi občasni poslušalci. Tečaj vodi režiser Mirko Mahnič. S povzetki posameznih predavanj, ki bodo tja do konca februarja, bomo skušali ustreči vsem, ki jih govor in gledališče zanimajo, pa tečaja ne utegnejo obiskovati.
Predavanja in vaje so dvakrat na teden — vsak ponedeljek in petek, zmeraj ob 20.30. Prvih pet predavani se bodo udeleževali vsi slušatelji! zatem pa se bodo ločili v dva oddelka: v prvem bodo tisti, ki jih zanima zgolj slovenski govor, v drugem pa člani lanskoletnega studia in zraven še vsi novi interesenti za gledališko igro.
Tečaj hoče biti nadaljevanje dosedanjih tradicionalnih tečajev slovenščine in igralske spretnosti, ki jih v Trstu zasledujemo že od 1848 dalje (Levstik, Avgusta Danilova. Anton Verovšek, Milan Skrbinšek, gledališka šola
(Nadaljevanje na 7. strani)	prizor iz gorisKe uprizoritve tasta po sni;	Slovenskega gledališča po drugi
■■mi.........mili...im...n..................milil......................................................um..........................................................""""",i,'"""""""""n....
Gledališče iz Nove Gorice nastopi danes zvečer v Bazovici ter nato od torka do petka v Skednju, na Opčinah, v Sv. Križu, v Nabrežini in prihodnjo nedeljo v Trstu v Kulturnem domu. Igralo bo Goldonijevo veseloigro Tast po sili (Un curioso accidente), ki jo je zrežiral Jože Babič, sedaj ravnatelj Goriškega gledališča. Ob tem prvem gostovanju Goričanov v naših vaseh in v Kulturnem domu želimo dragim gostom najlepšega uspeha. Naj se med nami kar najprijetneje počutijo! (Na sliki prizor iz goriške uprizoritve Tasta po sili)
LJUBEZEN DO KNJIGE PRI SLOVENCIH
Izreden izdajateljski uspeh Slodnjakovega « Preše rna »
Po prvih izdajah (6.000 in 10.000 izvodov) je Mladinska knjiga natisnila še tretjo izdajo (5.000)
Za Prešernov dan, slovenski kulturni praznik, je leta 1964 založba Mladinska knjiga razveselila slovensko kulturno javnost z izredno lepo izdajo, posvečeno pesniku Francetu Prešernu. Izdala je namreč v dveh zajetnih knjigah vsebovano izdajo kompletnega Prešerna: Prešernove pesmi, slovenske, nemške pesmi s prevodi kasnejših pesnikov in zapisi ljudskih pesmi, Prešernovo korespondenco, nje slovenski prevod in pa biografijo velikega pesnika, kot jo je napisal Anton Slodnjak. Dve knjigi velikega formata, opremljeni s podobami, s faksimili Prešernovega rokopisa, pesnikovih prvih objav nekaterih pesmi in v odlični zunanji opremi (Branko Simčič), na prvovrstnem papirju ter lepem tisku sta zbudili izredno pozornost. Bili sta med prvimi krasotnimi izdajami založbe Mladinska knjiga, ki je od takrat dalje dala na slovenski knjižni trg celo vrsto nadpovprečnih publikacij. Bila je to res edinstvena izdaja Prešerna, kakršne do tedaj Slovenci še nismo imeli in ki je imela velik odmev ne samo na domačem knjižnem trgu, temveč tudi po svetu.
O izdaji sem podpisani poročal tudi v Primorskem dnevniku. Tega je zdaj že skoraj štiri leta. Napisal šerp, da je izdaja dosegla izreden uspeh, saj je bila naklada 6000 izvodov razprodana v enem tednu. In to kljub ceni, ki za tisti čas ni bila najnižja. Ko že knjige ni bilo moč več dobiti, so interesenti z vsega sveta zaman povpraševali zanjo, kajti niti najbolj optimistično razpo-
loženi niso pričakovali takega u-speha izdaje. Najmanj pa komercialisti založbe, ki se takega zanimanja za knjigo, niti najmanj niso nadejali. Bil je to res izreden dogodek na slovenskem knjiž nem trgu, kar je deloma vendarle razumljivo, saj je Prešeren le en sam, saj obstaja pri nas vendarle pravi kult Prešerna in je Prešeren postal dejansko last najširših plasti slovenskega ljudstva.
Založba Mladinska knjiga, ki je izdajo pripravila po novem tehničnem postopku (monopho-to) v svoji tedaj novi tiskarni, je zaradi izrednega uspeha prve izdaje pripravila kmalu drugo izdajo. Leta 1965 je izšla druga izdaja, to pot v nakladi 10.000 izvodov! Ta izdaja je bila docela enaka prvi izdaji. Toda očitno je, da tudi ta druga izdaja ni zadovoljila potreb slovenskega knjižnega trga niti ni mogla ustreči vsem tistim, ki bi radi v svojih rokah imeli tako lepo izdajo kompletnega Prešerna, njegove pesmi, pisma in biografijo. Zato je založba Mladinska knjiga pripravila in pravkar dala na knjižni trg novo izdajo Slodnjakove-ga Prešerna, ki prihaja med ljubitelje Prešernovih poezij v nakladi 5000 izvodov! Ce torej pomislimo, da smo v štirih letih dobili tri izdaje ene same edicije v 6000, 10.000 in zdaj še v 5000 izvodih, skupaj torej v 21.0000) izvodih, potem lahko res govorimo o izrednem uspehu dela in o priljubljenosti Prešerna.
Z letnico 1968 in z opozorilom na dve predhodni izdaji v letu 1964 in 1965, imamo torej pred seboj spet dve lepi knjigi velike-
ga formata, v belem kartonskem etuiju, v plastificiranem ščitnem ovitku: knjigi vsebujeta vse, kar naj bi o Prešernu vedel vsak slovenski človek.
Prva knjiga ima v redakciji Antona Slodnjaka najprej Prešernove poezije, take kakor jih pač poznamo iz pesnikovega cenzurnega rokopisa, a ne tiskane izdaje leta 1947. Za tem prvim delom so objavljene tiste izvirne, slovenske Prešernove pesmi, ki jih Prešeren ni uvrstil v rokopis Poezij. Slede slovenski prevodi tujih pesmi, nemški prevodi lastnih Prešernovih pesmi, izvirne nemške pesmi, en latinski izvirni epigram, nemški prevodi tujih pesmi, prepesnitve oziroma
prireditve ljudskih pesmi in na koncu Prešernova slovenska in nemška pisma. Od nemških izvirnih Prešernovih pesmi so objavljeni tudi slovenski prevodi drugih slovenskih pesnikov Otona Župančiča, Alojza Gradnika, Janka Glazerja in Lili Novyjeve.
Druga knjiga vsebuje biografijo, ki jo je o Prešernu napisal Anton Slodnjak. Kot pravi avtor sam v predgovoru, je to besedilo drugi avtorjev poskus, da opiše in obrazloži • Prešernovo življenje in delo. Slodnjak je najprej za beograjsko založbo No-lit napisal biografijo, da srbski javnosti prikaže največjega klasika slovenskega slovstva. To pa je spodbudilo avtorjeve prijatelje, da se je lotil Prešerna vno-
vič in pripravil slovenski tekst za pričujočo izdajo, ki se nekoliko razlikuje od teksta v srbski izdaji. Ne smemo pa pozabiti, da je Slodnjak napisal tudi roman o Prešernu, da se je s pesnikom ukvarjal vse svoje življenje, tako da je po pokojnem profesorju Francetu Kidriču res prvi poklican, da pripravi tako izdajo Prešerna in napiše oris pesnikovega življenja in dela.
Obe knjigi Prešerna v Slodnja-kovi izdaji pomenita gotovo o-membe vreden dogodek na slovenskem knjižnem trgu. Ob tretji izdaji smemo biti te priljubljenosti Prešerna, te velike ljubezni, ki jo zanj čutijo slovenski ljudje, samo veseli.
Sl. Ru.
.................................................
Pred violinskim recitalom Žarka Hrvatiča
(V sredo, 20. novembra ob 21. uri v Kulturnem domu)
Prihodnjo sredo se bo na odru male dvorane Kulturnega doma prvič predstavil obiskovalcem naših koncertnih prireditev s samostojnim recitalom Žarko Hrvatič, gojenec visoke šole violinskega oddelka šole Glasbene matice iz šole prof. Oskarja Kju-dra.
Žarko Hrvatič je že v začetku svojih glasbenih študij pokazal izrazit naraven dar za glasbo. Številni so bili njegovi nastopi pri akademijah glasbene šole, bodisi da je nastopil kot solist ali v komornih ansamblih. Med prvimi gojenci-violinisti šole Glasbene matice je igral solistično z orkestrom Glasbene matice, v katerega se je kmalu vključil kot njegov stalen član. Med njegove nastope z orkestrom štejejo poleg koncertov v Trstu tudi gostovanja v Beogradu, Dubrovniku, na Reki in v Tolminu. V pretekli sezoni pa je pod taktirko svojega profesorja Oskarja Kju-dra igral tudi z orkestrom RTV Ljubljana. Kot privatist je opravil izpite nižje in srednje šole tudi na tržaškem konservatoriju Tartini z zelo lepimi ocenami. Sedaj se pripravlja za diplomski izpit.
Prepričani smo, da bo samostojen koncert našega mladega violinista, ki je vse svoje študije o
pravil na našem slovenskem glasbenem zavodu, privlačen in zanimiv zlasti za vse tiste, ki redno sledijo koncertnim prireditvam, pa tudi za vse tiste, ki jim je pri srcu naša kulturna rast.
Pri klavirju spremlja solista prof. Neva Merlak-Corrado, ki jo poznamo z njenih nedavnih nastopov na koncertnem odru kot odlično pianistko in izvrstno klavirsko spremljevalko. Neva Merlak-Corrado je hčerka znanega solista ljubljanske Opere, našega rojaka Danila Merlaka. Diplomirala je leta 1967 na tržaškem konservatoriju Tartini.
1. Luigi Boccherini (1743-1805) izhaja sicer iz italijanske pred-klasike, vendar v svojih številnih skladbah že uveljavlja načela zgodnjih klasikov. V poslednjih letih ie zlasti opazen Hayd-nov vpliv. Boccherinijeva, oblikovno mojstrsko grajena dela, so muzikalno najmočnejša v liričnih stavkih. Boccherini po svoji naravi ni bil dramatik, zato tudi ni vselej prepričljiv, kadar skuša uveljaviti dramatske akcente. Razen njegovega čelo-koncerta so občinstvu priljubljeni zlasti godalni kvarteti. Kvalitetno pa ne zaostajajo za njimi številne sonate za violino in klavir. Mehko, čustveno preprosto razpoloženje, značilno za Boccherinijevo ustvar jalnost, se lepo odraža posebno v adagiu njegove Sonate v Es-duru.
2. Sonate in Partite za violino solo J. S. Bacha (1685-1750) so najpopularnejša glasbena dela s tega področja violinske literature. Prav v teh tehnično zelo zahtevnih skladbah je nedosežni mojster baroka ustvaril umetnine ' čistih tonskih oblik, občečloveške, skoraj nadčasne lepote. V nasprotju s tedaj običajno prakso, ki je na osnovi bassa con-tinua dopuščala improvizirano spremljavo, ie Bach svobodno improvizacijo ukinil, spremljavo trdno določil in jo izpisoval ter dal s tem osnovo klasični obh-gatni spremljavi. Partita v Es-duru vsebuje po načinu starih plesnih suit 6 stavkov, izmed katerih bosta na sporedu Preludij z značilnim vedrim razpoloženjem in graciozna Gavota v obliki rondoja (Gavotte en Ron-deau).
3 Wolfgang Amadeus Mozart (1756-1791) sega z opusom svojih del na vsa področja glasbene literature. Najmočnejši je morda v simfonijah in opernih delih, vendar je napisal tudi čudovite mojstrovine iz območja ko morne glasbe. Med slednje sodi tudi 42 sonat za violino in klavir, ki so oblikovno dognana ter izrazno poglobljena glasbena dela, v katerih se zrcali Mozartov veder značaj včasih tudi zastrt z resnobo in žalostjo, kot odsev skladateljevega trpkega življenja. Sonato v B-duru (KV 378) je Mozart napisal še v Salzburgu pred preselitvijo na Dunaj. Prosojno ogrodje te sonate z jasnimi linijami mestoma prekrije de-
presivno razpoloženje, ki ga skladatelj zlasti v prvem stavku izrazi s kontrapunktnimi prijemi ter z nepričakovanim prehajanjem iz dura v mol.
Pravijo, da iz teh razpoloženj odseva Mozartovo duševno stanje pred odhodom iz Salzburga. Skladatelj je bil želo navezan na svoje rodno mesto ter se je le težko odločil za preselitev.
4. Nicolo Paganini (1782-1840) je odigral pomembno vlogo v zgodovini italijanske komorne glasbe v času, ko je instrumentalna glasba v Italiji skoraj povsem u-tihnila ter je cvetelo edinole o-perno ustvarjanje. Paganinija cenimo kot največjega violinista vseh časov. Napisal pa je tudi nekaj zanimivih del. med katerimi so znani in na koncertnih odrih pogosto izvajani Capricci za violino solo. Ti Capricci — 24 po številu — niso le preizkusni kamen za mlade violiniste, saj so tehnično zelo zahtevni, marveč so tudi muzikalno pomembna dela, ki jih polni niz razgibanih čustvenih razpoloženj. Muzikalno vrednost njegovih skladb potrjuje dejstvo, da so številni glasbeni mojstri radi segali po motivih Paganinijevih del in jih obdelali v koncertni obliki, kot na pr. Liszt, Brahms in Dallapicco-la.
5. Poleg Paganinijevega Capric-cia št. 14 obsega spored Hrvat.i-čevega recitala tudi Sonatino, ki jo je na Paganinijeve motive napisal znani slovenski violinist U-roš Prevoršek ter bo tokrat prvič izvajana v Trstu.
vojni, studio 1967 pod vodstvom Jožeta Babiča).
Njegov program je dovolj obširen: razpravljanje o lepem govorjenju nasploh, vsakdanja konverzacija, pripovedovanje, branje, deklamacija, govorništvo, napotki za govorno vzgojo otrok in mladine, teoretično in praktično uvajanje v sproščenost, spretnost in kultiviranost civilnega in odrskega nastopanja, študij prizorov in celovečerne igre s člani studia in z novimi ljubitelji i-gralske umetnosti.
Dobro, se pravi smiselno in hkrati lepo govorjenje ni dano kar samo po sebi. Zanj se je treba potruditi, posebno kadar je bodisi domača bodisi šolska vzgoja glede tega pomanjkljiva a-li je celo sploh ni.
Ni tako preprosto doseči naravno in okusno govorno sproščenost. Vsi poznamo stisko, ki jo prinaša neuravnoteženo razmerje med tistim, kar hočem® povedati, kar nam leži na srcu, in tistim, kar pride iz naših ust. Občutijo jo otroci od prvih govornih poskusov dalje, prav tako pa tudi mladostnik (še po sebno!) in vsak odgovorno govoreči človek, občutijo jo celo igralci, pa čeprav govorijo naučeno besedilo, saj vemo, kako mnogokrat tožijo: «Ne gre mi, na ustih imam, slišim, kaiko je treba povedati — pa ne gre in ne gre«)
Da, sproščeno, lepo In pregledno, nazorno pa tudi zanimivo in razveseljujoče pripovedovati in izpovedovati je nadvse težko. «Ne najdem besed«) tako po navadi pravimo in povemo samo za silo — potem pa smo nezadovoljni s seboj, ko nismo povedali vsega in vsaj približno tako, kar in kakor nam je bilo na srcu in kar smo tako natanko občutili v sebi. Včasih čutimo, da bi nekako šlo, pa se sramujemo (ali bojimo) govoriti od srca- Sramujemo se tudi, ker se zavedamo, da naš govor ni do kraja izlikan, da ne teče, kakor bi si želeli, da je pomanjkljiv, invaliden, rahitičen, nešolan.
Govor je torej treba izlikati, izšolati. Vendar je zgolj nekakšna zunanja tehnično govorna izobraženost več kot nezadostna. Samo lepo in razločno izrekova-nje ne velja dosti, pa naj bo za povrh še tako slovnično pravilno, tekoče, zveneče itd. Kajti govorno blagoglasje in prepričljivost ne izhajata iz glasilk, ampak predvsem iz srca, iz harmonično izoblikovane osebnosti. Ta resnica je posebno pri šolski govorni vzgoji — kolikor jo sploh izvajamo — dostikrat premalo poudarjena.
Govor ni le sredstvo za vsakdanje sporazumevanje, ampak mnogo več; je eno najžlahtnejših znamenj človekovega obličja, odgovorno moralno dejanje izpovedovanja, spodbujanja, poučevanja, razveseljevanja, ljubezni in tolažbe. Vsestransko kvalitetno govorjenje je prvo, neposredno in izvirno — prej in bolj kot literatura — umetniško dejanje, ki je vsakomur na voljo, da z njim očaruje in osrečuje.
Vsega tega pa seveda ni mogoče doseči s še tako maziljenim izrekovanjem, če je za njim votla brezdušnost. Narobe. Tako govorjenje je spričo svoje zlaganosti nečloveško in ga zato zmeraj nagonsko zavračamo.
Ker je dobro govorjenje odsev izoblikovane osebnosti, smo dolžni skrbeti za njegovo rast pri sebi in pri vseh, ki smo zanje odgovorni In za koga, ki se srečamo z njim, nismo odgovorni?
Dolžnost staršev je, da pripravijo otroku ((najboljšo doto«, s čimer je človekoljubni Slomšek mislil predvsem na govorjeno besedo in seve ne toliko na njeno materialno, kolikor na duhovno in moralno plat.
Naša šolska govorna vzgoja je prav gotovo zelo nepopolna — ostaja pri vcepljanju slovničnih pravil in zelo zadržani govorni korektnosti, malo pa se — vsaj načrtno — prizadeva, prebujati in utemeljevati potrebo po iskrenem, živahnem in izvirnem izpovedovanju
Za govorno vzgojo so odgovorne tudi najrazličnejše organizacije, posebno športne, saj je prav tja dotok mladih ljudi zelo velik, skrb za zdravo govorjenje pa zelo šibka.
Tudi družbe, ki vanje zahajamo, vključno prijateljske in pivske, postanejo lahko šola za dobro, duhovito in sproščeno govorjenje. O tem nam zgovorno pričajo uspehi velike predvojne «akadem:je)) penatov pri ljubljanskem ((Kolovratu«, ki so jo z u-spehom obiskovali mnogi naši najimenitnejši kulturni in znanstveni delavci.
Prav tako razgovori na sestankih, predavanjih, koncertih in gledaliških igrah ponujajo najlepšo priložnost za sprostitev naše nekam zakrknjene konverzacije.
Za vse to pa je potrebno, da se v nas prebudi veselje, da, prava strast dp govorjenja, hočem reči:	do dobrega, razgibanega,
nadvse intenzivnega, a vendar nadvse sproščenega pogovarjanja. Kajti B'eiweisov klic izpred sto let: «Efeta, spregovori, Slovenc!* velja še danes. Beseda nam še zmeraj ne teče gladko.
PfmSBSTS^nifc
Vrane včeraj: Najvišja temperatura najnlfija 2.2, ob 19. uri 15.4 stop., vil ata 86%, zračni tlak 997,2 pada, ve. ter 15 ion jugovzhodni, nebo poobla-teno, padavine 34 mm, morje rahlo razgibano, temper, morja 14.8 stop.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 17. novembra
LJUBA
Sonce vzide ob 7.07 in zatone uto 16.33 — Dolžina dneva 9.26 — Luna vzide ob 3.16 in zatone ob 14.48 Jutri, PONEDELJEK, 18. novembra MILKO
SEJA PRISTOJNIH ODBOROV SLOVENSKEGA GOSPODARSKEGA ZDRUŽENJA
Slovenski gostinci in obrtniki še vedno premalo izkoriščajo deželne prispevke
V kratkem bo SGZ priredilo sestanek, posvečen trgovini na drobno m njenim problemom
Na sedežu Slovenskega gospodar skega združenja je bil v petek zvečer sestanek odborov za gostinstvo In obrt, na katerem so razpravljali o nekaterih perečih vprašanjih obeh kategorij. V središču razprave je bilo predvsem vprašanje deželnih prispevkov, ki so predvideni za razvoj gostinskih in obrtniških dejavnosti, in ki se jih naši ljudje — kljub prizadevanju SGZ — še vedno premalo poslužujejo. To zadržano seganje po razpoložljivih sredstvih je značilno tudi za druga področja, na katerih se udejstuje naš človek, zato je združenje sklenilo, da bo v prihodnje sklicalo še druge podobne sestanke. Prvega bodo posvetili trgovini na drobno in problemom, ki so z njo povezani.
Kar zadeva deželno pomoč v ckviru gostinskih dejavnosti, je treba imeti pred očmi v glavnem dva zakona: deželni zakon štev. lfi (z dne 25. avgusta 1965) — ki ga dopolnjuje zaikon štev. 29 z dne 9. avgusta 1967 — ter deželni zakon štev. 24 z dne 26. avgusta 1966. S prvim prispeva deželna uprava kapitalna sredstva javnim ustanovam in zasebnikom, ki nameravajo graditi, predelati, povečati ali modernizirati gostinske obrate, z drugim pa deželna uprava prevzema nase del obresti na posojila, ki bi jih javne ustanove ali zasebniki najeli za uresničitev pravkar navedenih pobud.
Kar zadeva višino prispevka po zakonu štev. 16, dosega ta 25 odst. stroškov ko gre za zasebno, in do 50 odst. stroškov ko gre za javno pobudo. Prispevek za delno kritje obresti pa je tolikšen, da se obrestna mera v breme javni ustanovi oziroma zasebniku zniža na 4 odst., v goratih predelih dežele pa na 3 odst. Prošnje za oba prispevka je treba nasloviti vsako leto na deželno odbomištvo za promet in turizem, in sicer najkasneje do 31. januarja.
Deželna uprava daje na razpolago denarni prispevek tudi oddajal-cem sob. Tem je namenjen deželni zakon štev. 21 z dne 24. avgusta 1967, s katerimi se prispevki podeljujejo za izboljševalna dela v prostorih, ki so namenjeni tej dejavnosti, za njihovo modernizacijo, opremo in razširitev. Prispevki se nadalje priznavajo za izboljšave v pritiklinah, zlasti kar zadeva hi-giensko-sanitarne naprave.
Ta prispevek ne presega 500.000 lir, kakor tudi ne sme presegati 50 odst. stroškov za uresničitev omenjenih izboljšav. Ustrezne prošnje je treba predložiti na pristojno odbomištvo do 31. maja vsakega leta.
Restavracijam in gostilnam je namenjen deželni prispevek po zakonu štev. 21 z dne 24. avgusta 1967. Dežela gre voditeljem teh obratov na roke s podeljevanjem prispevkov za izboljševalna dela, za obnovo opreme v lokalih, za njihovo modernizacijo in razširitev, in za izboljševanje pritiklin (higien-sko-sanitarnih naprav, ipd.). Višina prispevka dosega lahko 25 odst. predvidenih stroškov, in sicer do največ 1,000.000 lir. Tudi v tem primeru zapade rok za dostavo prošenj konec maja vsakega leta.
Deželni zagon štev. 16, ki smo ga omenili v začetku tega sestavka. določa tudi vrsto prispevkov za uresničitev dopolnilnih turističnih naprav (na primer športnih igrišč, informacijskih uradov, itd.), pri (!emer so lahko soudeleženi javne ustanove ali zasebniki. V prvem primeru dosega deželni prispevek 75 odst., v drugem — če so pobudniki zasebniki — pa 50 odst. upravičenih stroškov.
Končno je treba upoštevati še možnost podelitve prispevkov za realizacijo naprav družbeno-turi-stičnega značaja, ki dopolnjujejo prave turistične storitve. Gre za zakon štev. 326 z dne 21. marca 1958, ki se nanaša na gradnjo in modernizacijo mladinskih hotelov, zavetišč, šotorišč, počitniških do-
mov in podobnih obratov, ki ne zasledujejo pridobitnih ciljev in ki so potrebni za razvoj družbenega in zlasti mladinskega turizma.
Za obrtništvo pa so velike važnosti deželna posojila, ki dosegajo do 1,500.000 lir po izredno ugodni obrestni meri 3,25 odst. Deželni zavod za obrtništvo (ESA) razpisuje od časa do časa ustrezne natečaje, na katere naj bi se redno prigla-šalo tudi čim več naših obrtnikov. Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja bo poskrbelo, da bodo obrtniki pravočasno obveščeni in seznanjeni s temi možnostmi, sicer pa jim je sploh na razpolago z vsemi poterbnimi informacijami in pojasnili. To velja tudi za gostinske delavce, katerim je tajništvo SGZ ravn otako na razpolago. Kar zadeva obtniška posojila, pa se zainteresirani operaterji
poleg združenja lahko obrnejo neposredno tudi na zavod, ki ta posojila posreduje, namreč na Tržaško kreditno banko.
Seja predsedstva SKGZ
Sinoči se je sestalo predsedstvo Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki pripravlja sklicanje glavnega sveta za 15. decembra letos v Trstu. Poleg razprave o tekočem delu in problemih članic je bil precejšnji del seje posvečen pripravam na glavni svet (občni zbor). V sredo, 27. novembra se bo sestal še izvršni odbor, ki bo dokončno odobril in izpolnil poročila, ki jih bodo dobile vnaprej vse včlanjene
Koristna gospodarska pobuda v nabrežinski občini
Ustanovili so zadrugo «Kraški zadružni hlev»
Zadruga bo, verjetno blizu Trnovce, zgradila hlev in druga gospodarska poslopja
Po raznih sestankih, razgovorih in posvetovanjih med kmeti in strokovnjaki se je v nabrežinski občini uresničila lepa pobuda. U-stanovlli so kmetijsko zadrugo «Kraškj zadružni hlev«, ki bo zgradila in vodila zadružni hlev za rejo goveje živine. Zadruga je bila u-stanovljena z notarskim aktom 7 novembra. Ustanovnih članov je deset, v zadrugo pa se lahko včlanijo vsi živinorejci, ki so lastniki, ali imajo v najemu tolikšno površino zemlje, da lahko priredilo e-no govedo.
Ustanovni člani so že izvolili vse organe zadruge:	upravni odbor,
nadzorni odbor in razsodišče. Za predsednika je bil izvoljen Mirko Radovič iz Nabrežine, za podpredsednika Franc Colja Iz Samatorce, za tajnika Danilo Lupine iz Praprota, ostali člani odbora pa so Josip Legiša Iz Devina In Alojz Skerk iz Praprota.
organizacije in ustanove.
.....................................................................■iiiMiiiiiuimm.iiii.im......................
Z ZNATNIM DEŽELNIM PRISPEVKOM
Novi centri socialne medicine v bolnišnici «Burlo Garofolo»
Pregledi v centrih so brezplačni - Bolnišnico bodo proglasili za znanstveni inštitut
Z aiatnim prispevkom deželne uprave po odbomištvu za higieno in zdravstvo ter na podlagi deželnega zakona št. 30 z dne 15. novem1 a 1966 so v otroški bolnišnici iiuurlo Garofolo« v Trstu ustanovili in primemo opremili tri centre socialne medicine za otroke obeh spolov od rojstva do 12 let starosti.
1 oktobra sta začela delovati center za socialno oftalmologijo za preprečevanje in zdravljenje otroške krivogledosti ter center za socialno otoiatrijo za preprečevanje in zdravljenje otroške gluhosti. Prvi center vodi prof. Teofilo Zol-dan, ki razpolaga z zelo sposobno skupino sodelavcev vštevši specialista ortoista. Pregledi in zdravljenje so popolnoma brezplačni, ker gre za službo v prid skupnosti iz Trsta in dežele. V tem mesecu in pol je bil obisk vedno večji in ljudje se morajo prijavljati za preglede za dobršen čas vnaprej.
Centru za socialno otoiatrijo načeluje dr. Giuseppe Fior. Ta center razpolaga z najsodobnejšimi instrumenti, s katerimi opravljajo vsak dan diagnoze, zdravljenje in odkrivanje otroške gluhosti. To je zelo koristno, ker so ugotovili, da so v mnogih primerih slabi šolski uspehi zlasti v osnovni šoli odvisni od gluhosti in ne od nemarnosti ali zamud pri umskem razvoju otrok Gre za primere, ko te gluhosti ne odkrijejo niti starši niti šolniki.
Center za socialno odontostoma-tologijo, ki ga bo vodil prof. Pino Sossi, pa bodo odprli 2. decembra. V tem centru bodo zdravili razne iznakaženosti čeljusti in lic. Tudi v tem centru bo vse zdravljenje brezplačno. Vtem pa je bolnišnica, ki uživa velik sloves že po vsej Evropi, spopolnila svoje zdravniške vrste. Od 1. novembra sta zaposlena v bolnišnici tudi dva vse-učdliška profesorja, oba rojena v Trstu in uveljavljena v Italiji in inozemstvu, to je prof. Franco Pa-nizzon, učenec pediatrične šole pa-dovske univerze, in prof. Sergio Nordio iz pediatrične šole genovske univerze. Prof. Panizzon poučuje pediatrijo in se še posebno ukvarja z boleznimi krvi. Prof. Nordio pa je specialist za endo-krinometabologijo v zvezi z neredno rastjo in prehrano od rojstva do pubertete. Oba razpolagata z oddelkoma po 50 postelj ter opravljata skupno s sodelavci ambula-
torijsko službo. Oddelek prof. Nor-dia se imenuje «oddelek za študij fiziopatologije rasti in prehrane«. To je edini oddelek te vrste v italijanskih klinikah in bolnišnicah. Temu oddelku posveča deželno odbomištvo za zdravstvo še posebno pažnjo, saj se ne tiče le otrok, marveč tudi prehrane vsega prebivalstva v deželi. O prehrani sta bili v naši deželi že dve zasedanji v Trstu in Vidmu, prihodnje zasedanje o tem pa bo spomladi v Gorici Upravni svet bolnišnice «Burlo Garofolo«, ki posveča veliko pozornost vprašanju prehrane in rasti otrok, se zanima tudi za splošno vprašanje prehrane prebivalstva.
Ministrstvi za zdravstvo In prosveto pa nameravata proglasiti bolnišnico «Burlo Garofolo« za znanstveni inštitut za pediatrijo. Doslej nosi ta naslov samo bolnišnica «Gaslini» v Genovi. Ko bo bolniš-‘rifCa ' kBuNp" Garofolo« proglašena za znanstveni inštitut, bo opravlja-
la naloge specializirane deželne bolnišnice za zdravljenje otrok ter naloge znanstveno-raziskovalnega zavoda. Računajo, da bodo odlok o tem poimenovanju izdali že prihodnjo pomlad.
Zadruga namerava kupiti obširno zemljišče blizu Trnovce, kjer bi zgradili hlev in druga gospodarska poslopja, živinorejci, ki bi se hoteli včlaniti, morajo nasloviti prošnjo na upravni odbor, in sicer na naslov: Kraški zadružni hlev — Praprot.
Ustanovitev prve tovrstne zadruge na Tržaškem toDlo pozdravljamo, novi zadrugi pa želimo, da bi Imela lepe uspehe In prispevala svoj dežel k razvoju in napredku živinoreje na našem področju. Pobudnikom čestitamo in icamo, da bo ta zgled v spodbudo tudi drugim živinorejcem, ki se zavedajo, da bodo samo v zadružni obliki lahko zagotovili svoj gospodarski obstoj in preprečili propadanje živinoreje, niso pa dosedaj mogli premagati nekaterih težav in zastarelih predsodkov. (Nekoliko čudno se nam zdi, da je prišlo do ustanovitve te zadruge nekako potihoma).
O nujnosti in koristnosti zadružnih hlevov in mlekarne smo že večkrat pisali ter navedli ugodnosti in prispevke, ki jth daje dežela za u-resničltev takih pobud in delovanje kmečkih zadružnih ustanov. Na našem Krasu je živinoreja glavni steber kmetijskega gospodarstva, nerešeni problemi (cena mleka, previsoki izdatki za krmo, pomanjkanje delovne sile, itd.) pa ta steber spodjedajo. Morda se tega dovolj ne zavedamo, usodno pa bi bilo, če bi čakali križem rok, da se steber z zgradbo vred zruši. Kakor smo že omenili, upamo, da bodo pobudi kmetov v nabrežinski občini sledile na Tržaškem in sploh vsej deželi še druge.
Prekinjena stavka čuvajev parkirišč
Ko je urad za delo zvedel, da so čuvaji parkirišč napovedali za pojutrišnjem stavko, je sklical prizadeti stranki za 22. t. m. ob 19. uri, da bi našli morebitno rešitev spora. Zaradi tega je sindikat sklenil, da se stavka začasno prekine v pričakovanju rezultatov tega sestanka. Ce bodo ti rezultati negativni, si sindikat pridržuje Izvedbo stavke kasneje. Vsj čuvaji parkirišč so vabljeni na skupščino, ki bo 22. t. m. ob 20.45 v prostorih FOLCAMS-OGIL.
SPOROČILO ACEGATA POTROŠNIKOM
Med stavko uslužbencev ENEL bodo večkrat prekinili dobavo toka
Potrošniki naj nc uporabljajo dvigal, porabo toka pa naj čimbolj omejijo
vsake tri ure. Lahko pride do sprememb pri umiku sorazmerno z razpoložljivim tokom. Toda m moč vnaprej povedati, na katerih področjih bodo ob raznih urah prekinjali tok. Poleg tega pa bodo o-mejilj dobavo toka tudi 18. t. m. od 21. do 23. ure.
Potrošniki so naprošenl, da čimbolj omejijo porabo toka ter poskrbijo za varnost naprav, še posebno se priporoča stanovalcem, naj ne uporabljajo dvigal. Industrijska podjetja naj sploh ne uporabljalo električnega toka.
Acegat bo poskrbel s posebno zasilno povezavo z železarno Italsi-der, da se zagotovi dobava toka nekaterim bolnišnicam, klinikam in zdravstvenim laboratorijem. Zaradi tega ne bodo ustanove, ki bodo i-mele priključene na to povezavo utrpele prekinitev, razen če ne pride do kakšnih neresnosti.
Acegat sporoča, da bo zaradi stavke uslužbencev ENEL, ki se začne ob 22. uri 18. t. m. in konča ob 22. uri 19. t. m. dobava e-lektričnega toka znatno omejena, pri čemer tudi ni izključena popolna prekinitev dobave. Da bi znižali uporabo v mejah razpoložljive količine toka, ki mu ga bo dal ENEL na razpolago, bo moral Acegat za razliko od drugih podobnih prilik zaradi bolj zaostrene stavke večkrat prekiniti dobavo na način, ki je tu okvirno naveden. Prekinitve se bodo začele ob 7. uri zjutraj za del potrošnikov in bodo trajale tri ure. Zatem bodo dobavo zopet obnovili za nadaljnje tri ure ter Jo zopet prekinili za tri ure, in sicer do 22. ure. Za drugi del potrošnikov bodo prekinili tok ob 10. url in ga bodo prekinjali
EHTE HAZUHALE pur I’ EHEHGIA ELETIRICA
Obvestilo potrošnikom
Sindikalne organizacije so proglasile splošno stavko osebja ENEL od polnoči do polnoči v torek, 19. novembra.
Zaradi tega bo ENEL — čeprav si je močno prizadeval, da bi se izognili stavki in čeprav je medtem sprejel vse nujne ukrepe — prisiljen znatno skrčiti dobavo električne energije potrošnikom. Zato bo torej možnost preskrbe za osnovne dobave v odločilni meri odvisna od omejitve porabe toka vseh potrošnikov.
ENEL je že posamično pozval največja industrijska podjetja, naj ustavijo proizvodnjo ter naj poskrbijo za vse varnostne ukrepe za zaščito svojih naprav.
Vsi potrošniki, ki niso bili neposredno obveščeni, bodo morali omejiti porabo toka na najmanjšo nujno mero ter sprejeti varnostne ukrepe, če bi prišlo do podaljšanih prekinitev pri dobavi toka.
ŠE POSEBNO SE POZIVAJO:
—	mala in srednja Industrijska podjetja: naj skrčijo na najmanjšo mero svojo proizvodnjo;
—	trgovski potrošniki: naj izločijo vse električne pečice, svetlobno reklamo, razsvetlitev izložb ter naj skrčijo notranjo razsvetljavo;
—	gospodinjski potrošniki: naj ne uporabljajo električnih gospodinjskih strojev.
Odsvetujemo vam tudi uporabo dvigal ter pozivamo bolnišnice in zdravilišča, ki nimajo rezervnih naprav, naj za 19. t.m. ne določijo kirurških posegov, za katere je nujna dobava električne energije.
Svetujemo tudi vsem potrošnikom, ki razpolagajo z rezervnimi generatorji, naj takoj kontrolirajo njihovo delovanje.
Ce bi prišlo v skrajnem primeru do popolne prekinitve dobave e-lektličnega toka, ne bodo mogle delovati naprave za dviganje vode. V tem primeru bo ostala na razpolago le voda v vodohranih. Zato naj potrošniki tudi skrajno varčujejo z vodo. Tramvaje in filobuse bodo po možšosti nadomestili z avtobusi. Dobaja plina bo redna.
Proslava vstaje v p. d. «Škamper/e»
Prosvetno društvo »Slavko Škamperle« Je pri*edilo sinoči v dvorani na stadionu «1. maja« prosla-vo 25-letnice vstaje primorskega ljudstva, ki so se je Svetoivančani udeležili v lepem številu.
Proslavo je začel predsednik društva Niko Škamperle, ki je v svojem govoru poudaril krvavi doprinos Svetoivančanov v osvobodilni borbi s 47 padlimi borci.
Sledil Je nastoD moškega pevskega zbora »Vesna« iz Križa, ki je pod vodstvom Frančka Žerjala zapel tri pesmi. Nato je Vladimir Kenda, bivši politični komisar tržaške brigade, orisal pomen borbe primorskega ljudstva za svojo svobodo. Sledile so recitacije in končno ponoven nastop moškega zbora «Vesqa» s priljubljenimi partizanskimi pesmimi.
Gisella De Vescovi vd. Pericin, 56-letna gospodinja iz Ul. Imbria-ni 8, je včeraj malo pred poldne nerodno padla pred hotelom Ex-celsior. Zaradi dežja, ki je pršel vse jutro, Je bil pločnik spolzek in ženski se je spodrsnilo. Uslužbenci hotela so poklicali rešilni avto RK, s katerim so žensko, ki si Je zlomila levo nogo, odpeljali v tržaško bolnišnico. Tu so Jo sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti dva meseca.
15. t. m. je promoviral na tržaški univerzi za doktorja kemije
MARJAN PERTOT K uspehu mu čestitajo sorodniki in prijatelji. Čestitkam se pridružuje tudi ePrimorski dnevniku.
Včeraj -danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 16. novembra 1968 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 7 oseb.
UMRLI SO: 56-iIetnl Ignazlo Luin, 8Hetna Italia Skerianz vd. Tonut, 82-letna Anna Olga Kastelic vd. Pu-rich, 77-letna Giovanna Košuta por. Sedmak, 63-let.ni Stefano Dl Lenar-do, 62-letna Anna Paollch, 74-letni Raffaelle Ruta.
OKLICI: elektrotehnik Luigi Renko in uradnica Olivia Pettener, inštalater Silvio Crlsman In trg. pomoč-niica Florella Cassettl, delavec Gu-gliemo Lugnanl in gospodinja Lidia Fornasaro, trgovec Domenico Viti in gospodinja Sonia Pacl, delavec Gian-franco Capuzzo in frizerka Fioretta Poli, univ. študent Edoardo Neppi n šivilja Grazlella Circota, geometer Tullio MMlo in trg. pomočnica Lucia Furlan, pomorščak Giuseppe Arcolao in gospodinja Marta Bernetti, trg, za. stopnik Glorgio Modena in gospodinja Teresa Maria Siracusa, kanclist Giuseppe Stripoli in učiteljica Antonia D’Agui, kovač Orlando Rutiglia-no in gospodinja Leonilda Valentn-nuzzl, električar Vladimiro Rojac in delavka Flavia Ziminerman, elektrotehnik Tullio Morassi in učiteljica Lucia Maria Rosaria Patano, sel Ezio Fantini in natakarica Antonia Pinto, finančni stražnik Silverio Melampo ;n trg. pomočnica Lodovica Ponton, posestnik Zelio Castiglia in uradnica Graziella Torbelll, delavec Flavio Peruzzi in delavka Margherita Bosio, učitelj Franco RoRti In učiteljica Paola Maria Dall’Armi, častnik mornarice Paolo Dardi in študentka Lucia Slrlngo, Leandro Mayerhofer In Anna Srhmutz, delavec Leon Pryor in trg. pomočnica Laura Luxa, šofer France, sco Kosič In delavka Andrelna Co elani, cevar Fulvio BoccaLi in delavka Anna Maria Ličen, teoretski fizik Luigi Masperl In računovodja Vlttoria Micelt, radiotehnlk Giuiiano Detla Nora in uradnica Marina Scher. gna, električar Claudio Chelleri n trg. pomočnica Giovanna Vremec, pleskar Angelo De Giuseppe In gospodinja Maria Palmisano, podčastnik C ari o Ortombina in učiteljica IN i Ide Bartoli, uradnik Claudio Sforza h) gospodinja Iolanda Tiso.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 0.30)
Al Lloyd, Ul. Orologlo 6. Ul. Dl»2 2. Alla Salute, Ul. Giulia 1. Piceloia Ul. Oriani 2. Vernari, Trg Valm.iu-ra 11.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 10. ure)
Alla Baslllca, Ul. S. Glusto l. Croce Verde, Ul. Settefontane 39 rtava-sinl, Trg Llberti 6. Testa d’Oro, Ul Mazzini] 43.
LOTERIJA
BARI	87	79	59	28	6
CAGLIARI	44	62	10	46	47
FIRENCE	86	80	27	88	75
GENOVA	61	90	27	60	32
MILAN	29	64	48	88	83
NEAPELJ	32	84	65	4	40
PALERMO	31	44	30	75	57
RIM	52	87	33	7	23
TURIN	28	1	48	58	54
BENETKE	42	31	25	89	63
GOSTOVANJE GORIŠKEGA GLEDALIŠČA — NOVA GORICA Carlo Goldoni
TAST PO SILI
(Un curioso accidente)
Veseloigra v narečju — v 2 dejanjih (5 slik)
Prevod in priredba v narečje J. B.
Režija: JOŽE BABIC Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi:	ANJA DOLENČEVA
Danes, 17. novembra, ob 20.30 v župnijski dvorani v BAZOVICI.
v torek, 19. novembra, ob 20.30 v kino dvorani v SKEDNJU,
v sredo, 20. novembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na
OPČINAH,
v četrtek, 21. novembra ob 20.30 v dvorani A. Sirk v SV.
KRIŽU,
v petek, 22. novembra, ob 20.30 v dvorani I. Gruden v .	NABREŽINI,
v nedeljo, 24. novembra, ob 16 v Kulturnem domu v Trstu
Za predstavo v Kulturnem domu abonenti SG 50% popusta. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstav.
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
VABI V SOBOTO, 23. NOV. OB 21. URI V KULTURNI DOM NA
kontert partizanskih pesmi
Partizanske pesmi bo izvajal pevski zbor »VASILIJ MIRK« s Proseka - Kontovela, ki je na splošno željo našega občinstva obnovil celoten spored lanskega izredno uspelega koncerta. Zbor bo 30.11. ponovil koncert v Gorici, 7. decembra pa v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. K številni udeležbi vabimo vse ljubitelje zborovskega petja, še posebno pa naše partizanske pesmi.
Vstopnina: 400 lir, dijaki in pevci 200.
Rezervacija vstopnic od četrtka naprej pri SPZ. Ul. Geppa 9, tel. 31-119.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK -KONTOVEL
danes, 17. t. m. ob 17. uri bomo predvajali v društveni dvorani na Proseku jugoslovanski film
«K0ZARA»
Vljudno vabljeni 1
S P D IGO GRUDEN iz Nabrežine
priredi v torek, 19. t. m. ob 20.30
VEČER FILMOV Aljoše Žerjala.
Vljudno vabljeni!
’ —6 .li, -n 11_________
S P D IGO, GRUDEN iz Nabrežine ‘ * priredi v petek, 22. t. m. ob priliki predstave
TAST PO SILI
razstavo slovenske knjige
Gledališča
Teatro Stablle
Nadaljujejo se ponovitve Svevove drame »Marijine dogodivščine«.
Danes, v nedeljo dve predstavi: ob 16.30 in ob 20.30. Vstopnice so v prodaji v galeriji Prottd (tel. 36-372).
Nazionale 14.30 «Mayerling». O. Sha-rif, C. Deneuve, j. Mason, A. Gar-dner. Technlcolor.
Gratlacielo 14.30 «Helga In Michael«. R. Gassmann, F. Franchy. V barvah, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 14,30 «Lucrezia». O. Beroga, J. Garko in L. Castel. Technlcolor. — Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 14.00 «11 medico della mutua«. Alberto Sordt.
Excelsior 15.30 «Glt uccelli vanno a morire In Peru«. J. Seberg, M. Ro-net, P. Brasseur. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Hitz 15.00 «L’etš del malessere«. H. Poiitoff, .1. Sorel, G. Ferzetti In F. Rossi Drago. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 14.30 «Stlvia e l’Amore». Technlcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 14.00 «ltalian secret Service«. Nino Manfredi. Giorgia Moll in Gastone Moschin. Technlcolor
Filodrammatico 14.30 «La lunga fuga«. K. Ross, R. Montalban. Color-scope.
Aurora 15.00 «Meglio vedova«. Vlrna Lisi. Technlcolor.
Cristallo 14.00 «La volpe«. S. Denis, K. Dullea. Technlcolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Capitol 14.00 «Indovina chi vienc e cena«. S. Tracy S. Poitier in K. Hepburn. Technlcolor.
Impero 15.00 »Sl salvi chi pub«. Louis De Funes. Technlcolor,
Vittorio Venelo 14.00 «1 commedlan-ti». Richard Burton, Elisatjeth Tay-lor. Metrocolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Garibaldi 14.30 »King-Kong, II gigante della foresta«. Technlcolor.
Astra 15.30 »Banditi a Milano«. Te-chnicolor.
Ideale 14.00 »Vado, 1'ammazzo e torno«. Kinemaskop - Technlcolor.
Abbazia 14,30 «L’ora del mondo«. Al Bano, Romina Povver, Franco Fran. chi e Ciccio Ingrassia Technlcolor
Razna obvestila
Odbor partizanov Opčine vljudno vabi svoje člane bivše partizane in aktiviste na otvoritev novega sedeža v Ul im dei Sallcl 2, ki bo v petek. 22. novembra ob 20. uri.
SPDT priredi za zaključek planinske sezone 24. novembra izlet na Javornik m društveno večerjo v Črnem vrhu. V primeru slabega vremena bo ogled znamenitosti Idrije.
Prijave za izlet ali za samo večerjo v Ul. Geppa 9.
Jugoslovanski celovečerni film
«KOZARA»
ki na edinstven način prikazuje izrez iz NOB, bodo predvajali:
d a n es, 17. 11. ob 17. uri v dvorani prosvetnega društva Frosek-Kontovel na Proseku;
v ponedeljek, 18. 11. ob 20.30 PD SLOVAN v dvorani pri Milkoviču v Gropadi; v torek, 19. 11. ob 20.30 v dvorani pri Križmanu v Repnu; v sredo, 20. 11. ob 20.30 PD Vodnik v srenjski hiši v Mačkovi j ah.
8PD IGO BRUDEN iz Nabrežine priredi danes, 17. t. m., ob 17. uri gostovanje dramske skupine P. d. TABOR z Opčin z dvodejanko
PEPCE SE ŽENI
Vabljeni 1
Darovi in prispevki
V	počastitev spomina pok. Edvarda Rustje darujeta družini Rustja In Polduzzl 3000 Mr za Dijaško matico.
V	počastitev spomina pok. Franca Križmančiča darujeta Zofija Križman. 6i'č 1000 in Zora Križmančtč 1000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina svakinje in tete Francke Kjuder darujejo družine Kjuder in Cone Iz Ljubljane 6000 S-din za Glasbeno matico.
Vincenc SkerlavaJ daruje 4000 Ur za spomenik padlim partizanom na Opčinah. V isti namen daruje Danilo Stubel 5000 lir.
Slovenski klub priredi
v torek.
19. novembra ob 20.30 posebni večer ob 10-letnici slovenske televizije z naslovom
■ SLOVENSKA TELEVIZIJA V GOSTEH
Skupina vodilnih sodelavcev TV Ljubljana bo ob tej priložnosti predstavila razvoj slovenske televizije v sliki in besedi. Predstavili nam bodo nekatere najboljše dosežke ob 10-letnici delovanja s pestrim izborom najboljših del s posameznih vej televizijskega izražanja.
Občinstvo bo lahko sodelovalo z vprašanji o tehniških in programskih problemih slovenske televizije.
Vljudno vabi jeni!
OBVESTILO SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE V četrtek, 21. nov. ob 18. url bo v mali dvorani Kulturnega doma predaval
univ. prof. Anton Slodnjak
o temi:
«SLOVENSKO SLOVSTVO MED JUGOSLOVANSKIMI IN DRUGIMI
EVROPSKIMI SLOVSTVI«.
Vljudno vabimo šolnike in na splošno vse ljubitelje slovenske besede in književnosti.
ŠOLA GLASBENE MATICE TRST
V sredo, 20. nov. ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma
KCITAL VIOLINISTA
ŽARKA HRVATICA
gojenca visoke šole (šola prof. Oskar Kjuder)
pri klavirju
prof. Neva Merlak - Corrado Spored:
Boccherini: SONATA v Es-duru J. S. Bach:	PRELUDIJ in
GAVOTTA iz Partite štev. 3 za VIOLINO SOLO
Mozart:	SONATA v B-duru
(KV 378)
Paganini: CAPRICIO štev. 14 Paganimi - Prevoršek:	SONATI-
NA
Vstopnina: 500 lir
200 lir (dijaki)
Prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice, Ul. R. Manna 29 (tel. 29-779).
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo divan Cankar*
obvešča, da bo jutri v ponedeljek, 18. t.m. ob 20.30 odborova seja. Prosimo odbornike, da se točno in polnoštevilno udeležijo.
Mali oglasi
»CITROEN* — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja nadomestnih delov. Ulica Rittmaver 4/a.
DEKLE ZA POMOČ v gospodinjstvu
k 4-članski družini sprejmem. Pogoji ugodni. Ing. Maja Gomolj, Ljubljana, Ul. Stare pravde 20.
HOLLESCH, TRG S. GIOVANNI 1, 18-KAHATNO ZLATO GAHANTIHA-NO I. KVALITETE, 800 LIR GRAM.
16. t. m nas je nenadoma zapustila naša draga
MARIJA PRASSEL por. REGENT
Pogreb bo jutri, 18. t. m. ob 15.30 iz doma na Konto-velu št. 9.
Žalostno vest sporočajo mož Matija, otroci Norma In Dino, snaha, zet. vnuki in drugi sorodniki.
I.T.F.. Ul. Zonta 3. tel. 38-006
ZAHVALA
Zena, otroci in sorodniki se zahvaljujejo vsem, ki so čustvovali z nami ob izgubi predragega in nepozabnega
ANTONA KOROŠCA
Iskrena zahvala vsem darovalcem cvetja ter vsem, ki so na kateri koli način počastili njegov spomin.
Družina KOROŠEC in sorodniki Boltunec, 17 novembra 1968
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega
EDVARDA MILICA
Posebna zahvala č. g župniku, sorodnikom, dr. Posarel-li.ju, pevskemu zboru iz Saleža, godbi s Proseka, sekciji KP, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
DRUŽINE MILIC
Mali Fenen. 17 nnve»T\hra
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji poti našo nepozabno
JOŽEFO OSTROUŠKA
Posebna zahvala č. g. župniku, sorodnikom, dr. Posarel-Itju, pevskemu zboru, prijateljem iz Izole, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali.
Družini Ostrouška In Stanič Salež, Izola, 17. novembra 1968
POMEMBNA PRIDOBITEV ZA SLOVENSKO KULTURNO ŽIVLJENJE V TRSTU
Prenovljeni prostori «Tržaške knjigame» izročeni svojemu plemenitemu poslanstvu
Novo ureditev in opremo je zasnoval arh. Mitja Race ■ Celotna površina vključno z galerijo zavzema 110 kv. m ■ V omarah in na policah blizu 7000 knjig ■ Oddelek za gramofonske plošče ■ Galerija-kotiček za konzultiranje pred nakupom ■ Priložnostna razstava slovenskih slikarjev
Ko smo pred dobrimi trinajstimi odprli y Ul. Sv. Frančiška ^Tržaško knjigarno*, je bila to ve-j'ka pridobitev za slovensko kulturno življenje v Trstu. Slovenska kujiga je od tistega dne postala dostopnejša slovenskemu konsumen-«U in če bi danes hoteli delati statike, koliko knjig je v teh 13 letih obstoja »Tržaške knjigarne*
Prišlo med slovenske ljudi v zamejstvu, bi prišli do številk, ki bi razveselile vsakogar in ki bi bile zgovorno potrdilo naše kulturnosti.
In prav zato, ker je zanimanje za slovensko knjigo naraščalo iz dneva v dan in ker je «Tržaška Knjigama* postala že zaradi svoje narave in svojega poslanstva na -Priljubljenejše shajališče slovenskih kulturnih delavcev in tudi študirajoče mladine se je kaj kmalu Pokazala potreba, po razširitvi njenih prostorov. Zato lahko rečemo, da je sinočnja otvoritev njenih ne samo razširjenih temveč tudi po opremi temeljito prenovljenih prostorov, dogodek, ki je moral razbeliti vse tiste, ki so si svesti velikega kulturnega poslanstva, ki ga v naših razmerah opravlja Prav ta naša, po svojem ozkem strokovnem značaju sicer trgovska, toda dejansko izredno pomembna kulturna postojanka. In da se je te Pridobitve naša kulturna javnost dejansko razveselila, .ie pokazala udeležba na sinočnji otvoritvi, sai suio med prisotnimi lahko opazili domala vse naše kulturne in javne delavce, številne izvoljene predstavnike, ravnatelje in profesorje naših šol, mnoge učitelje, leipo število mladine in mnoge znane ljubitelje slovenske tiskane besede.
V razgovoru nam je mladi arhitekt Mitja Race, ki je oskrbel novo Ureditev in opremo knjigarne, posredoval nekaj zanimivih podatkov. Površina razširjene knjigarne zajema v pritličju 84 kv. metrov,
Pa galeriji pa 25 kv. m. Porabna Površina je seveda še znatno večja, če upoštevamo povečano dolži-Po sten.
Pri svoji arhitektonski zasnovi Prostora je arliitekt izhajal iz stališča, da mora biti ta do najveoje Utežne mere funkcionalen. Zato je Po vi pridobljeni del v globino nekako oddeljen od vstopnega dela, k; ima pretežno tržni značaj in v katerem je poleg knjig tudi oddelek za papirnico in splošno šolske Potrebščine (ta del je v bistvu ostal nespremenjen), nad zadnjim Prostorom pa je v nadstropju galerija, na katero vodijo ob desni strani stopnice in ki je namenjena intimnejšemu konsultiranju pred nakupom, ali pa tudi za pomenke. Večjo zračnost in večji globinski efekt je arhitekt do egel z belimi stenskimi površinami in pa s prijetno nevsiljivo toplo razsvetljavo, ki ustvarja primemo, nekako poduhovljeno ambientalno okolje. Pri sami 'opremi je arhitekt izhajal iz stališča, da ni toliko bistvena oprema sama na sebi, kot je bistven artikel, ki je razstavljen in namenjen prodaji. Zato je celotna opredla, sicer okusna in delikatna v svoji belini, podrejena načelu funkcionalnosti in istočasni _ ambiental-ui prijetnosti, skratka želji, da bi se obiskovalec v njej dobro počutil in da bi mu celotno okolje bilo v pomoč pri odločanju o nakupu.
V tej funkciji je tudi zadnja stena, ki je namenjena občasnim razstavam (za otvoritveno priložnost so bili vsak z eno sliko zastopani vsi naši najvidnejši likovni umetniki), svetila, ki so delno fiksna, delno pa fleksibilna, stereofonsko ozvočenje in ne nazadnje tudi toplo-ndeči nioquctte, ki prekriva tla tako v pritličju kot na galeriji.
Vsa gradbena dela le opravilo Podjetje Ban v sodelovanju z obrtniki'- Ds.tust (mizarska dela). Milan Ambrožič (električna napeljava) Stanko Rener (kovaška dela) Franc Faganel (pleskarska dela) Giubilo (moquette), Fedele (sve tlobna telesa) in Castelli (ogrevanje).
Simpatična uslužbenka knjigarne nam je rade volje pojasnila novo razvrstitev knjižnega gradiva. V omarah na levi strani vhoda le obiskovalcem in kupcem na razpolago slovensko in tuje leposlovje, esejistika, kritika in oodobna literatura, razvrščena po abecednem redu avtorjev. Na prvih treh mizah, vedno na levi strani, ie razvrščena mladinska literatura, četrta miza je začasno namenjena revijam m časopisju. Sledi v steno vdelana okrogla vetrina in nato še stenska omara s slovensko in jugoslovansko folkloro. Naslednji dve omari sta namenjeni poeziji, dramatiki, slavistiki, pedagogiki, sociologiji in poljudni znanosti, zadnja pa Je prlritžana gramofonskim ploham z bogatim asortimentom slavonske in jugoslovanske folklor-rihke glasbe, jezikovnih teča-
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Z «orožnikom» je izginil tudi denar
Čeprav je dozdevni «orožnik» trdih da denarja ni vzel, so ga tudi prizivni sodniki spoznali za krivega in potrdili obsodbo
v
i Janko Zezlina 70-letnik
Prpd tržaškim prizivnim sodiščem nje, ki so obravnavan primer v ju-(predsednik Franz, generalni pravd- r.iju letos, so bili tega mnenja, nik Marši, zapisnikar Mosca Ria-! Zdelo se jim je namreč čudno, da
jev i-i stov»nskega pripovedništva. Mu* levi strani sta namenjeni lasličroi zbirkam, mizi na desni strani pa turizmu in strokovni literatur. kot so slovarji in podobno. N* omarah na galeriji so našli svoje mesto v glavnem slovenski klasiki, čelno pa tudi novosti. Na če-nt s*rani pritličja pa je oddelek za papirnico m šolske potrebščine.
Vseh knjig tn publikacij (brez UboMevarda zaloge) je v knjigami h Usu 7000, uprava knjigarne pa skrbi, da le stalno založena z vsemi slovenskimi novostmi, ki prihajajo na knjižni trg tako, da lah-
dokaj dobro uveljavljen enotni slovenski kulturni prostor.
Ko smo upravniku knjigarne Valentinu Pregarcu, ki jo s svojimi sodelavci upravlja od same njene otvoritve leta 1955, dejansko pa se s prodajo slovenskih knjig v Trstu z vzgledno prizadevnostjo in požrtvovalnostjo ukvarja že od leta 1950. čestitali k tako lepi pridobitvi, smo priložnost izkoristili tudi za nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem knjigarne in njenimi stiki s slovenskimi založbami ter o založništvu na splošno.
Tov. Pregare nam je pojasnil, da so prejšnji prostori knjigarne postajali mnogo pretesni zlasti ob določenih obdobjih kot so miklavže-vanje, božični in drugi prazniki. Razširitev pa je narekovala tudi razširitev tržnega področja in ne nazadnje dejstvo, da ie knjigarna postala shajališče mnogih kulturnih delavcev.
■Glede bodočega programa je tov. Pregare dejal:
«še naprej si bomo prizadevali približevati knjigo in plošče čitate-Ijem in poslušalcem zlasti z akvi-zicijo, razstavami, prodajami ob množičnih prireditvah itd. Vedno bolj se kaže tudi potreba po specializaciji za vse publikacije iz vzhodnih držav, zlasti slovanskih, iz Sovjetske zveze češkoslovaške, Poljske, Bolgarije, za katere vlada zanimanje po vsej Italiji. Trst ima pii tem vlogo okna na vzhodni slovanski svet in naloga naše knjigarne je, da pomaga to okno čim bolj na široko odpirati.»
Kakšno je vaše sodelovanje s slovenskimi založbami °
«Reči moram, da so domala vse slovenske založbe končno osvojile princip, da spadamo zamejski Slovenci v enoten kulturni prostor. Zato nam gredo v največji možni meri na roko. Imamo odlične stike .. štirimi največjimi založbami v Sloveniji, s Cankarjevo založbo, Državno založbo. Mladinsko knjigo in Obzorji, pa tudi z drugimi, kot so Primorski tisk. Slovenska matica, Borec itd.*
Se Vam ne zdi, da smo pri nas v zamejstvu zelo revni v založniški dejavnosti?
«To brez dvoma, toda mislim, da se položaj izboljšuje, odkar se je začelo intenzivnejše sodelovanje najpomembnejše slovenske založbe v Italiji — Založništva tržaškega lisko — z raznim založbami v Sloveniji. Za izključno lastno izdajanje obstajajo sevecu. velike in skoraj nepremostljive težave, kot so premajhen trg, veliki tiskarski stroški itd. Zato se mi zdi sistem kooperacije zelo posrečen. V sodelovanju ZTT s slovenskimi založbami je tako izšla Pahorjeva «Nekropola», Kosovelovi «Integrali», Buda-lovi «Odmevi z roba» in še kaj. Sama knjigarna je letos založila za šolske potrebe grško vadnico, grško gramatiko, berila za vse tri razrede enotne šole. Pri tem mm je pomagalo šolsko skrbništvo, kateremu se moram ob tej priložnosti zahvaliti. Knjigarna bo skušala izdajati tudi plošče z domačo vsebino. Škoda bi bila, da bi se izgubilo izvajanje zborov *Gallus», »Vasilij Mirk» itd., kakor je škoda, da nimamo danes posnetih pesmi slovitega svetoivanskega Venturini jeve-ga zbora. Pri tem imamo obljubljeno sodelovanje mariborskih Obzorij, ki so v Ljubljani postavila novo tovarno gramofonskih plošč «He-lidorn.
In kakšno je vase sodelovanje s šolniki?
«Reči moram, da je večina sol-
tel) se je moral ponovno zagovarjata 23-letni Vito De Sario iz južne Italije, ki živi sedaj v Je-solu.
Mladeniča so svoj čas obtožili, da je zagrešil tatvino z obtežilni-mi okoliščinami in da se je izdajal za pripadnika zbora orožnikov.
Bilo je 14. marca lani, ko so se trije gojenci šole za agente javne varnosti peljali z avtomobilom znamke »fiat 850» po cesti med Devinom in Sesijanom. Bilo je zjutraj. in sicer okoli 9. ure. Nenadoma so opazili neki avto, ki je bil parkiran ob cesti in zraven njega skuter znamke «vespa». Ker se jim je zdelo, da se je morda zgodilo kaj nenavadnega, so_ se ustavili in vprašali mladeniča, ki je sta! ob avtu, kaj se je zgodilo. De Sario (šlo je prav za njega) je dejal, da se je ustavil, ker je opazil, da je šoferki avtomobila postalo slabo. Dekle, ki je upravljala avto, se piše Rita De Carlo ter je doma iz Trsta Kaj se je potem zgodilo, se ni moglo točno ugotoviti. Trije gojenci policijske šole so izjavili, da se jim je mladenič predstavil kot orožnik, da jih je imenoval »kolege* ter jih prosil, naj nemudoma odpeljejo dekle v tržiško bolnišnico. Izjavil je še, da bo on ostal pri avtomobilu. To je dejal, ko je eden izmed agentov hotel odnesti s seboj dekletovo torbico.
Policijski gojenci so odpeljali žensko v tržiško bolnišnico, kjer so ji zdravniki nudili prvo pomoč. Takoj nato so se vrnili na kraj, kjer je bil parkiran avto, toda o »orožniku* ni bilo več ne duha ne sim ha! Dekletu so prinesli torbico, ki jo je bila pustila v avtu, toda De Carlova je izjaviia, da ji je zmanjkalo okoli 45.000 lir. Začela je celo jokati in agenti so ji posodili nekaj denarja, da je lahko plačala stroške v bolnišnici in se potem vrnila domov. Denar je dekle po nekaj dneh vrnila.
Po temeljiti preiskavi je policija ugotovila istovetnost mladeniča, ki je prvi pomagal dekletu. Šlo je, kot smo dejali, za De Saria._ Ta pa ni bil v resnici več orožnik, saj je že nekaj časa prej odslužil svoj triletni rok.
Obstajalo je vprašanje, če si je on prisvojil denar, ki je bil v de-
mert ji bo to uspelo, toliko bolj	J- «• Uletovi torbici. Sodniki prve stojte
„„„...imniiniuiiiuiiitiium.........mlin....miuiimiiiiiiiiiimmiliiiinimii....................................
Z ZADNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
je mladenič najprej zagotovil «kolegom*, da jih bo počakal in da je potem izginil brez sledu. Zato so ga spoznali za krivega_ ter so ga obsodili za oba prekrška pogojno in brez vpisa v kazenski list na 3 mesece zapora in 70.000 lir globe.
De Sario ni bil zadovoljen s to razsodbo ter se je pritožili na prizivno sodišče .Trdil je namreč, da je on sicer šel proč, da pa se denarja ni polastil. To je verjetno storil neki drug nepridiprav.
Na obravnavi je generalni pravd-nik zahteval, naj sodniki potrdijo prvotno razsodbo. Sodniki so sprejeli to zahtevo.
rala zagovarjati tudi 30-letni Cor-rado Anici iz Vidma in 51-letni Antonio De Monte, tudi iz Vidma. Anici je bil obtožen, da je v Trstu hranil v svojem skladišču 12.000 litrov kerozena, ki jih ni prijavil. tako kot predpisuje zakon, carinskemu organu UTIF (prijaviti je treba vse količine goriva nad 500 kg). Nadalje so ga obtožili, da je prepeljal iz Vidma v Trst dola čene količine kerozena ne da bi imel potrebne spremne listine. De Monteja pa so obtožili le prevoza goriva.
Sodniki prvostopnega sodišča so spoznali oba za kriva ter so obsodili Anicija na 4 mesece zapora in 1 milijon in 600.000 lir globe, De Monteju pa so naložili isto zaporno kazen in le 200.000 lir globe manj.
Pred istimi sodniki sta se mo-
HmmmtnmnMumumimmmmmmmmmmmmumunmmmmmuuumHinumtnunmnmtnnMm
Diamantna poroka na Opčinah
Pogled v prenovljeni prostor Tržaške knjigarne
ko rečemo, da je v tem pogledu«nikov in predstojnikov šol zelo do- bom zadovoljen. Vsekakor pa je to
vzetna za naša prizadevanja. Toda mši napori za popularizacijo slovenske knjige, zlasti med mlado generacijo, se morajo še razširiti in v večji meri zajeti Goriško in tudi Beneško Slovenijo, kjer je položaj glede tega seveda slabši in težavnejši. Toda Tržaška knjigarna mora biti še bolj, kot je bila doslej, živ kulturni dejavnik v našem zamejstvu in v kolikor večji bo to uspelo, toliko bolj
glavna naloga tistih, ki mi bodo sledili in že danes jim želim v teh prizadevanjih kar največ uspeha.»
Tem željam tov. Pregarca se pridružujemo tudi mi in obenem tudi v imenu naše kulturne javnosti izrekamo priznanje vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri delih za razširitev knjigarne in seveda osebju knjigarne za njegovo požtrvovalno delo.
J. k.
Občinska uprava zahteva od vlade še 7 milijard lir za šolske gradnje
Pri sestavljanju načrta za prihodnja tri leta so upoštevali vse zakonske predpise
Na zadnji seji tržaškega občinskega sveta je odbornica za šolstvo, kot smo že na kratko poročali, obrazložila sklep, ki ga je svoj čas spreje) občinski odbor in ki ga je v petek potrdil občinski svet, o triletnem načrtu za gradnjo šol na osnovi zakona štev. 614.
Odbornica je med drugim povedala, da je občinski odbor, v okviru petletnega načrta za gradnjo sol že zaprosil za prispevke za ureditev dvorišča in vrta v novih šolah v Grljanu in čarboli, za gradnjo novega državnega umetniškega zavoda, za gradnjo nove srednje šole na Proseku in Elizejskih poljanah, za posodobljenje osnovne šole v KJadinu ter za nakup, preureditev in opremo zgradbe v Ul. Ponda-res v šolo za trgovinski strokovni zavod. Poleg tega je občinska u-prava že zaprosila denar za popravilo 33 šolskih zgradb, od 2 milijard 755.400.000 lir, ki jih je zah-
S sklepom, ki ga je potrdil ob- sča, ki morajo obsegati toliko po-
činski svet v petek, pa občinska uprava zahteva od vlade prispevek za nadaljnjih 7 milijard 87.550.000 lir jn sicer: 1.723.500.000 lir za dopolnitev izdatkov prvega programa, za katerega je občina dobila samo delno kritje, 672.000.000 za dograditev nekaterih šolskih zgradb, 4.231.000.000 za gradnjo novih šol in 461.300.000 lir za popravilo 25 šolskih zgradb.
Načrt, ki ga je obrazložila odbornica na zadnji seji, so sestavili občinski oddelki po podrobni proučitvi potreb na šolskem področju za prihodnjih deset let. Iz izsledkov te analize so sedaj napravili načrt za prihodnja tri leta. Tako so ugotovili, da se mesto najbolj razvija na področjih naselja S. Sergio, Spodnje Magdalene in Rocol - Melara. Pri sestavljanju načrta so upoštevali tudi zadevne
KINO «IRIS» PROSEK
predvaja, danes, 17. t.m. ob 18. uri Cinemascope barvni vestem film:
tevala občina, je ministrstvo odo-1 zakonske predpise in so na tej brilo milijardo 576.500.000 lir. 1 osnovi določili primerna stavbi
vršine, da bo imel vsak otrok v vrtcu 18 kv. m površine na razpolago, v osnovni šoli 15 kv. m, v srednji šoli pa 16 kv. m. Poleg tega so proučili tudi možnost povečanja in dozidave nekaterih šolskih stavb, da bi lahko v prihodnosti zadostili potrebam šolskega prebivalstva v posameznih mestnih predelih. Tako so tudi ugotovili, da bo treba povečati prostornino v dvanajstih šolah in da bo treba sezidati 57 novih stavb, in sicer 22 vrtcev, 17 osnovnih in 18 srednjih šol, ki jih bodo zgradili v glavnem v predmestju oziroma na novih bodočih stanovanjskih področjih.
Kjer bo dovolj prostora bodo zgradili vse šolske stavbe (otroški vrtec, osnovno in srednjo šolo na istem kraju). V manj obljudenih krajih v okolici pa bodo vse tri šole nameščene v enj sami zgradbi, ki pa bodo imele ločene vnode in neodvisne pritikline.
Prejšnji četrtek sta v krogu svojcev praznovala diamantno poroko Francka Škerlavaj in Franc Brišček z Opčin.
Že zlate poroke so precej redki jubileji, toliko bolj redek pa je diamantna poroka saj je 60 let skupnega življenja res dolga doba, v kateri se — zlasti v burnih letih naše preteklosti — dogodi mnogo raznovrstnih dogodkov, veselih in srečnih pa tudi težkih in žalostnih, kakor je pač komu usojeno Vsega tega sta bila v polni meri deležna naša današnja slavljenca, ki sta sklenila večno zvestobo 14. novembra 1908. ko ju je na Opčinah poročil domači župnik Čebular. Njej je bilo 19, njemu pa TI let.
Francka Škerlavaj se je rodila 30. marca 1889 v revni kmečki openski družini. Po končani ljudski šoli je morala doma poprijeti za delo in dolgo let je vsako jutro navsezgodaj pešačila v Trst, kamor je nosila mleko tržaškim družinam. Tudi ko se je poročila je ostala doma, saj za tako pridne roke kot so bile Franckine, dela niko'’ ni zmanjkalo. V zakonu je povila tri hčerke, od katerih sta dve še živi. Danica, ki živi na Opčinah in Pierina, ki se je pred leti preselila z družino v daljno Argentino.
Tudi Franc Brišček ali *Franc Kimeh kot mu pravijo domačini, je prava kraška korenina V mladih letih se je izučil za kamnoseka in kot ištancar» je polnih 25 let delal na «šeližu» v mestu, kjer je obkle-sal mnogo kamna in v petindvajsetih letih izdelal mnogo kamnitih pločnikov po tržaških ulicah Tri leta je moral služiti cesarja pri «tarifa rjiht v Pulju. Leta 1914 je bil poklican v vojsko, med katero je prehodil kraje od Srbije do italijanske fronte, kjer je tudi dočakal konec vojne in se srečno vrnil domov. Nekaj let po vojni se je zaposlil pri Acegatu in kjer je bil zaposlen 25 let.
Franc iKimeh je veselega značaja in zelo družaben. Pogosto ga
lahko srečamo v družbi s prijatelji in sovaščani bodisi v pogovoru bodisi pri kartah v domači gostilni.
Slavljenca sta zavedna Slovenca in vedno prisotna na slovenskih prireditvah na Opčinah. Od vsega začetka sta zvesta čitatelja našega dnevnika, ki ga vestno prebirata vsak dan. čestitkam njunih otrok, vnukov, sorodnikov, prijateljev in vaščanov se zato z vsem srcem pridružujemo tudi mi in jima želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
Prav na današnji dan praznuje Janko Žezlina, po rodu iz Skopega na Krasu, svojo 70-letnico, saj se je rodil 17. 11. 1898.
Janko žezlina je naročnik na naš list' _ od prvega dne izhajanja, saj je že od prvih dni po osvoboditvi bil v Trstu in upravljal menzo pri pokrajinskem narodnoosvobodilnem svetu v Ul. Romagna, v katero so takrat zahajati tudi uredniki Primorskega dnevnika. Žezlina je bil že v mladih letih človek naprednih pogledov in v svojih spominih se najraje spominja proslav 1. maja v letih 1913 in 1914, pa še 1920 in 1947 Kot naprednega in zavednega Slovenca so ga že konec leta 1922 fašisti pretepli, napojili z ricinovim oljem in pognali čez mejo v Jugoslavijo. Med prvo svetovno vojno je bil 30 mesecev v avstrijski vojski, med drugo svetovno vojno pa so ga nacisti ob okupaciji Gorenjske zavrli v zloglasni jetniš-mci v Begunjah, od tam pa poslali na štirinajstmesečno prisilno delo v Nemčijo, od koder ie po osvoboditvi prišel v Trst. Toda tudi poslej ni imel miru, saj m ga Angleži brez razloga zaprli ..a osemnajst dni v zaporih v Ul. Tijor.
šele na starejša leta se mu je življenje umirilo m danes Žiri v miru in zadovoljstvu s avom družino. Vendar pa je še vedno aktiven,. saj je aktivni član sociaitstič ne zveze, zveze borcev m društva Partizan, s čimer nadaljuje aelo. ki se ga je lotil še kot član nekdanjega Sokola od leta 1313 v Narodnem domu v Trstu.
Jubilantu želimo, da bi bil se dolgo čil in zdrav.
SKBOKLKX
VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERI.Al t rst. Ul. Mazzini 53 I el 7X4-361
Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo
fle tu
DIJAŠKI) MATICO!
KRZNA
SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST VELIK PRIHRANEK
PELLICCERIA CERVO
i k s i Viale XX
Settemhre 1B/III
Športno društvo «SOKOL» iz Nabrežine priredi v nedeljo, 22. decembra, popoldanski avtobusni izlet v Ljubljano z ogledom
Ameriške drsalne revije H0LIDAY ON ICE
Cena (vožnja m vstopnina) 2.500 (za člane 2.200, ur)
Vpisovanje na sedežu društva. Ker vlada za prireditev izredno zanimanje, se vpisovanje zaključi nepreklicno 23. nov. t. 1.
.............................................................................n.......................................................................
leža pa mu je zapel v slovo.
Pri odprtem grobu se je pokojnega Edvarda spomnil Franc Gombač. Od pokojnika so se poleg drugih poslovili tudi poslanec Albin Skerk, zgoniški župan Josip Guštin in drugi.
BAZOVICA
SMRTNA KOSA
Pokopali smo Zofi Stoparjevo

lik,:*
«1
EL DESPERAD0
Igrajo: ANDREA GIORDANA, PIETRO LULLI, R. DEXTER in F. GIORNELLI
V sredo je veliko število ljudi spremilo na zadnji poti pokojno Zofi Stopar.
Rodila se je pred 73 ieti v nemškem rudarskem mestu Essen, številni družini štajerskega emi gr&nta. «Oča» ie trdo garal in ste-dil. Sama se je rada spominjala, kako je oče hranil prigarane zlatnike in čakal dne, ko se bo vrnil domov, na sončno štajersko. Želja se mu je uresničila in dobršen del svoje mladosti te pokojnica preživela na domači kmetiji pri Sv.
I Miklavžu pod Pohorjem.
Pot za kruhom jo je pripeljala do Postojne in Trsta. Tu je z možem in hčerkama dalj časa preživela pri Sv. Jakobu. Kljub fašizmu v njeni hiši ni zamrla slovenska beseda, na katero je bila tako ponosna. Med vojno vihro je zaradi bombnih napadov dvakrat ostala brez premoženja, toda trdna volja in železni značaj sta ji pomagala, da se le prebila skozi težke čase in na stara leta zaživela bolj mirno, v družbi moža, hčera in vnukov. Več let je preži-
| vela v Bazovici, ki ji Je postala ' domača hiša.
Mnogo ljudi jo je poznalo po njeni izredni dobroti in vzljubilo. Zal ji je starost skalila bolezen, ki je biia vzrok smrti. Vest o tem je bridko odjeknila med sorodniki, znanci in vaščani Bazovice, kjer sedaj počiva, kot si je bila želela. Naj 11 bo lahka domača prst.
Zadnje slovo od Marije Marc
Prejšnji petek 8. t.m. smo spremili k večnemu počitku Marijo Marc rojeno žagar. Pokojnica se je rodila v Bazovici 17. 11. 1904. Spoznala se je z domačinom Antonom Marcem, ki sta si obljubila večno zvestobo. Pokojnica je bila pridna, skrbna žena in mati. Povila je dva otroka, sina Antona in hčerko Svetko. Z možem sta živela v res pravi zakonski ljubezni. Mož je bil v državni službi ANAS kot cestni delavec. Za časa fašizma sta morala zapustiti svoj rojstni kraj in se ločiti od svojih dragih ter odpotovati v daljne tuje kraje na Sicilijo 12. 11	1934 Ko je mož Anton stopil
v službeni pokoj, sta se leta 1966 vrnila spet v svoj rojstni kraj, toda uboga Marija ie bolehala več časa na očeh, tako da je popolnoma zgubila vid.
Na zdravljenje je šla v Jugoslavijo, toda srce ni vzdržalo. Podlegla je bolezni. Njeno truplo so pripeljali v rojstno vas. Da je bila pokojnica priljubljena, je dokazal njen pogreb, katerega se je udeležilo veliko število ljudi lz sosednih krajev in vasi.
Hudo prizadeti družini izrekamo globoko sožalje, pokojnici naj bo lahka domača zemlja
I. C.
REPNIC
Smrt zaslužnega borca tov. Edvarda Miliča
V	petek so domačini in znanci pospremili na zadnji poti pok. Edvarda Miliča ie Repniča. Edvard je bil star borec za delavske in kmečke pravice. Svoj čas je delal kot težak v pristanišču, bil je tudi priden kmet in skrben družinski
Družina Edvarda Miliča je bila vedno narodnostno zavedna. Za časa najhujših dnevov slovenskega naroda, ko se je v gozdovih kovala njegova usoda, je vsa družina pokojnega Edvarda sodelovala v o-svobodilni borbi. Po zadnji vojni se je oprijel tudi dela v delavskih sindikatih in je postal sindikalni zaupnik Nove delavske zbornice v zgoniški občini.
V	njegovi hiši je bil naš Primorski dnevnik vedno doma. Pri Miliču pa so črtali tudi druge napredne časnike.
Na pogrebu iz Repniča na pro-seško pokopališče ga je pospremilo mnogo prijateljev in znancev iz rojstne in drugih okoliških vasi. .
Na zadnji poti mu je igrala pro- | zemlja, seška godba, pevski zbor iz Sa-
BOLJUNEC
V Ljubljani je umrl Boljunčan Jožko Maver
Daleč od svoje rojstne vasi je prejšnji teden umrl v Ljubljani Boljunčan Jožko Maver. Pokojnik se je rodil v Boljuncu leta 1914. Ko je dokončal osnovno šolo se je zaposlil v Tovarni strojev in se izučit za livarja ter postal priden in specializiran delavec v tej stroki.
V času narodnoosvobodilne borbe Je pok. Jožko najprej delal na terenu kot aktivist v domačem kraju, nato je odšel v partizane skupaj z drugimi tovariši.
Takoj po osvoboditvi se Je vrnil svoj rojstni kraj, kjer je ostal nekaj časa. Kot zaveden in napreden Slovenec je takoj poprijel za delo v prosveti, ter skupaj z drugimi domačini prosvetarji obnovil prosvetno društvo «France Prešeren« in bil njegov prvi predsednik. Cez nekaj let se je vrnil v Jugoslavijo, kjer se Je zaposlil najprej v Bosni, leta 1952 pa v Ljubljani v tovarni Litostroj, kjer je ostal do upokojitve. Pred nekaj časa je zbolel in huda bolezen, ki ne pozna zdravila, ga je nenadoma iztrgala svojim dragim, v starosti komaj 54 let.
Kako je bil pok. Jožko prlijub-lien je pokazal njegov pogreb, ki je bil v Ljubljani, katerega se je udeležilo mnogo Boljunčanov, posebno članov prosvetnega društva, ki so prvemu povojnemu predsedniku kot zadnji pozdrav poklonili veliko cvetja.
Hudo prizadeti materi, ženi, o-trokom ter vsem sorodnikom, naše iskreno sožalje, pokojnemu Jožkotu pa naj mu bo lahka slovenska
AVTOMOBILISTI
z zaupanjem se obrnite na podjetje
AUTOFORNITURE
%A\<I8I
TRST, UL. CORONEO 4 TEL. 29-684, 69-588
OPREMA ZA ZIMO NI ODVEČNI STROŠEK, TEMVEČ MODRO GOSPODARJENJE
Velika izbira:
—	verig za sneg najboljših znamk
—	nosilcev za smuči za vsa vozila
—	ščitnikov za radiatorje in toplotnih zastorov
—	sredstev za preprečevanje zmrzovanja vode — antifriz
TRSI
Ul. Boccaccio 3 Telefon 28-376
POŽAR ARTEMIO
TOVORNI PREVOZI
o vse kraje tudi t inozemstva
KRZNARSTVO
PEL1.IC < KRIA

NINO FERLUGA
VISCO - 3 Km od Palmanove Tel. 99-626
Vse vrste Krzna Izvršujemo naročila po meri - Specializirani v izdelavi krzna »cincilla« - Raznovrstna popravila
Najugodnejše cene!
PnmorskiTifnevnifc
NEDELJA, 17. NOVEMBRA PONEDELJEK, 18. NOVEMBRA
RADIO TRST A
8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 10.00 Godalni orkester - 10.45 V prazničnem tonu - 11.15 Oddaja za najmlajše - 12.00 Nabožna glasba - 12.30 Za vsakogar nekaj -
13.30	Glasba po željah - 14.45 Z glasbo po svetu - 15.30 Dramatizirana povest - 17.10 Orkester -
17.30	Beseda in glasba - 18.00 Koncert - 18.30 Obletnica - 18.40 Rossinijeve uverture - 19.30 Lahka glasba - 20.00 Šport - 20.30 »Pratika* - 21.00 Plošče - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Merku in Becker.
TRST
9.30	Kmetijstvo - 11.00 Skladbe za godala - 12.15 Športni pregled
14.30	El Campanon.
KOPER
7.30, 12.30, 14.00, 19.15 Poročila 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 9.10 Zabavni zvoki - 9.30 Nedeljsko srečanje - 10.00 Prenos RL - 10.30 Orkester Mitchell - 11.00 Dogodki in odmevi 11.30 Današnji pevci - 11.50, 12.50, 14.30 in 15.07 Glasba po željah - 14.10 Sosedni kraji in ljudje - 16.00 Prenos RL - 18.45 in 19.00 športna nedelja - 19.30 Prenos RL - 22.10 in 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila
8.30	Kmetijska oddaja - 9.10 Nabožna oddaja - 10.15 Ura glasbe -
11.40	Roditeljski krožek - 12.00 Kontrapunkt - 13.15 Pisan spored
13.35 L. Altieri in B. Martino -15.30 Nogomet od minute do minute - 16.30 Popoldne z Mino -
17.40	Simf. koncert - 20.20 Glasbeni variete - 21.10 Športna nedelja
21.25 Beethovnova komorna glasba - 22.16 Zbori z vsega sveta.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila
8.45 Oddaja za ženske - 9.35 Veliki variete - 11.00 Nedeljske pesmi - 11.35 Juke box - 13.00 Kvizi narobe - 13.35 Program s P. De Filippom - 14.30 Aktualnosti - 15.45 Preizkušajo se diletanti - 16.35 Športna nedelja - 17.35 Fantazija pesmi - 18.45 in 20 01 Plošče in skeči - 22.40 Jazz.
III.	PROGRAM
10.00	Bachove in Locatellijeve skladbe - 10.30 Skladbe za orgle -
11.00	Operni koncert: sopranistka G. Tucci in tenorist D. Barioni -
13.00	Slavne interpretacije - 13.30 Donizetti in Schubert - 15.30 G. Bandini: Nostra časa disumana -
16.30	Pianistični duo - 17.15 Tradicionalni jazz - 17.30 Sličice iz Francije - 18.45 Orlando Furioso -
20.30	Preteklost in sedanjost - 21.00 Klub poslušalcev.
FILODIFUZI JA
8.00	Brahms, Tragična uvertura - 8.10 Caccini: madrigali - 8.35 Skladatelj Smetana - 10.10 Weber-nov Koncert opus 24 - 10.20 Scheidt in Rossini - 11.00 Antologija interpretov - 13.15 Dvorakova komorna glasba.
SLOVENIJA
6.05, 7.00, 12 00, 13.00, 19.30 Poročila - 7.20 Inform. oddaja - 7.30 Za kmčtijske proizvajalce - 8.05 Ištvan Fok.y: «Počitnice poslednjih porednežev* - 8.50 Drobne skladbe - 9.05 «Velenje vabi Novo Gorico - 10.05 Se pomnite, tovariši... - D. Jošt: Spomin; M. Pihlar Jeretina: To ni moj sin - 13.15 Vedri zvoki - 13 30 Nedeljska reportaža - 13 50 Zabavna glasba -
14.30	Neverjetne prigode prof. Modrinjaka, "humoresk i ■ 14.45 An-satnhel Kmetec - 15.05 Športno popoldne - 17.05 Orkester Mantovani
17.30 M. Kapor: Prebudi se, Tr-njulčica - 18.30 Prokofjev: Šesta klavirska sonata - 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 «V nedeljo zvečer* -22.15 Serenadni večer - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zaplešimo.
ITAL TELEVIZIJA
11.00	Nabožna oddaja - 12.30 Set-tevoci - 1.3.30 Dnevnik - 14.00 Kmetijska oddaja - 14.45 Prenos športnih dogodkov - 17.00 Program za mladino - 18.00 Glasbeno-govorni spored - 19.00 Dnevnik - 19.10 Pol čas nogometne tekme - 19.55 Šport fn kronike ■ 20 30 Dnevnik - 21.00 Nicolini-Castellani: Zadeva Drey-fus - 22 25 Šport - 23.10 Dnevnik.
H KANAL
21.00 Dnevnik 22.05 Settevoci
21.15 TV film
RADIO TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.40 Radijska šola - 12.10 Pomenek s poslušalkami - 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah - 17.00 Russo in Safred -17.20 Čar glasbenih umetnin - 17.55 Kako in zakaj - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Radijska šola -18.50 Pevski zbor - 19.20 Motivi -
20.00	Športna tribuna - 20.35 Fan-si - 21.05 Kulturni odmevi - 21.25 Melodije - 22.00 Slovenski solisti.
TRST
12.05 Furlanski glasbeniki - 12.25 Tretja stran - 13.15 Russo in Safred - 13.45 Videmski bienale -
14.00	Simfonična glasba - 14.40 Knjižne novosti.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila - 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Ansambel Archibald - 10.55 Prisluhnimo jim skupaj - 11.00 Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci -
12.00	in 12.50 Glasba po željah -
14.10	Za oddih in razvedrilo -14.30 Zvoki in barve - 15.30 Popularne skladbe - 16.30 Športni ponedeljek - 16.40 Mozaik glasov -
17.10	Prijetna glasba - 17.40 Recital pianista G. Devetaka - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Almei-da in Saneh - 22.10 Motivi za vsakogar - 22.35 Slavenski in Lajovic.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 Zvočni trak - 10.35 in 11.08 Ura glasbe - 11.30 Glasbena antologija
-	12.05 Kontrapunkt - 14.45 Nove pesmi - 16.00 Oddaja za bolnike -17.10 Glasba za mladino - 18.38 Umetnost in prireditve - 20.15 Sestanek petih - 21.00 Koncert.
II	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Po ročila - 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.17 Jazz - 10.40 Program z A. Lupom - 11.40 Pesmi desetletja - 13.00 Športni pregled - 14.05 Juke box - 14.45 Glasbena paleta - 15.35 Neapeljske • 16.35 Glasbena enciklopedija -17.10 Popoldanski spored - 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 »Leteči krožniki* - 20.00 Operni pregled - 21.10 Glasbeno-govorni spored - 22.10 Kvizi narobe.
III	PROGRAM
10.00	Nabožna glasba - 10.30 Beethoven in Chopin - 12.20 Viotti-jeve skladbe - 12.55 Antologija interpretov - 14.30 Dvorakov Kvintet, opus 77 - 15.30 Biber, Sonata štev. 12 - 16.10 Rinaldo di Capua: «La zingara* - 17.20 Francoščina
-	18.15 Gospodarska rubrika -18.45 Kulturni pregled - 19.15 Koncert - 20.30 Longobardi-Pressbur-ger: Vita di Poco.
FILODIFUZI JA
8.00	Berwaldova simfonija - 8.30 Skladbe za orgle - 8.20 Operni koncert - 11.00 Velike interpretacije -12.20 Bach, Locatelli in Janaček -
13.30	Antologija interpretov.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila - 6.50 Danes za vas
-	7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Inform. oddaja - 8.08 Glasbena matineja 8.55 Za mlade radovedneže - 9.10 «Cicibanov svet* - 9.30 Paleta zvokov - 10.15 Pri vas doma - 12.10 Koncertni plesi - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalni orkestri -
13.30	Priporočajo vam... - 14.05 Lahka glasba - 15 49 Zbor «Joža Vlahovič* - 16 00 Vsak dan za vas
-	17.05 Iz opere »Thais* - 18.00 Aktualnosti - 18.15 »Signali* - 18.35 Mladinska «Interna 469» - 19.00 Lahko noč, otroci! • 19.15 Edvin Fliser - 20.00 Orkester RTV — v odmoru: «Kulturne diagonale* -22.15 Za ljubitelje jazza - 23.05 R. Maister: Pesmi - 23.15 Zabavna glasba.
ITAL TELEVIZIJA
10.30—12.00 Šola - 12.30 Poljudna znanost - 13.00 Roditeljski krožek
-	13.30 Dnevnik • 15.00 Ponovitev šole - 17.00 Giocagio - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino -18.45 Knjižne novosti - 19.15 Osebnosti: Giolitti - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Film «L’uomo di paglia* - 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
21.00	Dnevnik - 21.15 Dvajset let odnosov med Ameriko in Evropo -22.15 Koncert - 22.50 La preghiera delTuomo.
JIKi. riMVIZIJA 11» 17. »0 23.-XI. 1968
NEDELJA, 17. novembra
9.30, 20.00 in 22.25 Poročila -I 35 Dobro nedeljo voščimo - 10.00 unetijska oddaja - 10.45 Črni bi-ieri - jug. film - 15.10 TV kazi-wt 15 30 V mreži - film - 16.20 4ovi ansambli - 17 30 in 18.30 športni dogodek -	18.15	Propa-
gandna oddaja 19.25 Nedelja na •eki _ film 20.50 Glasbena od-laja - 21.50 Športni pregled.
PONEDELJEK, 18 novembra
8.55, 17.00, 20.00 in 22.25 Porodila - 9.00 Kongre‘ ZK Makedo-lije - 14.45 TV v šoli - 15 40 Ruščina 10.10 Angleščina 17 05 Jddaja za otroke 17 30 Pleme Massai — film 17.55 Po Sloveniji
18.25 Tuje prvine v slov jeziku
18.40 Rezerviran čas 18.50 Moc-lejše od zločina 19.20 Solisti -»0.50 Sandford: Cathy, vrni se ->2.10 J. Ha.vdn: Koncert za rog.
TOREK. 19. novembra
20.00	in 23.00 Poročila - 9.35 in 14 45 TV v šoli 10.30 in 15.40 \ngleščina 1100 i.i 16 00 Osnove iplošne izobrazbe - 16 40 Francoščina • 17.55 Risanka Gustav -18.10 Obrežje 18 35 Iz studia 14
19.00	Evropa in mi 20.55 Destry - film 22.30 Plea skozi svet.
SREDA, 20. novembra
17.20, 20.00 in 22.40 Poročila -1.35 TV v šoli 17.25 Oddaja za >troke - 17.45 Pisani trak - 18.20
Dvajset slavnih - 19 05 Od baleta do veselja - 19.45 TV prospekt -20.50 Razpotja in odločitve: I. svetovna vojna - 21.35 Lajovic: Begunka pri zibelki in Švara: Bazovica - 21.50 Pevka Leewiley.
ČETRTEK, 21. novembra 17.10, 20.00 in 22.40 Poročila -9.35 in 14.45 TV v šoli - 10.30 in
15.40	Nemščina - 11.00 Angleščina
-	16.10 Osnove splošne izobrazbe 17.15 Ringaraja - 18.00 Po Sloveniji - 18.20 V narodnem ritmu -
18.45	Po sledeh napredka - 19.05 Dekleta in fantje - 19.45 Cikcak -20.50 Saga o Firsytih - 21.40 Kulturne diagonale.
PETEK, 22. novembra
20.00 in 22.50 Poročila ■ 9.35 in
14.45	TV v šoli - 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe - 11.30 Francoščina - 18.10 Cruckwagon
—	film - 18.20 Glasbeni zaslon ■
18.40	Športna oddaja - 19.30 Delovni proces - 20.45 Vijavaja -20.50 Odporniška gibanja - 22.10 Orff: Catulli Carmina.
SOBOTA, 23. novembra 18.15, 20.00 in 23.49 Poročila • 9.35 TV v šoli - 13.00 in 14.00 Bu karešta: Romunija:Švica - 18.20 Mladinska igra • 19.20 Sprehod skozi Libijo - 19.45 Cikcak - 20.50 Pariz v notah - 22.00 Sherlock Holmes — film - 22.50 Waterpolo Mladost: Dinamo - 23.20 TV kažipot
Goriško-beneški dnevnik
POMEMBNA ODLOČITEV OBČINSKEGA OUBOKA
Občinska uprava v Gorici bo odprla lastno lekarno
Sedanje število lekarn bodo prilagodili določilom zakona . Nakup novih mestnih avtobusov . Andrejev sejem ho trajal od 30. novembra do 9. decembra
Prihodnja seja občinskega sveta (družinske člane upokojenca, ki sa-
riniHni lnt-4 »V. 1 o on m_ i iv.: i„ _ _«_ _ * __ i
v Gorici bo jutri ob 18.30. Tako so sklenili na seji odbora, na kateri so razpravljali o nekaterih važnih vprašanjih. Na podlagi zakona bodo zvišali število lekarn od sedanjih devet na enajst; ena izmed novih bo pod občinsko upravo. V Ul. Garzarolli bodo zgradili dve 9-nadstropni hiši.
S 1 januarjem 1969 bo mestni avtobusni promet prešel pod občinsko upravo; zanj bodo skrbela občinska podjetja. Nakupili bodo nova vozila pri podjetju De Simon v Osoppu. že v tem mesecu bosta pričela voziti dva nova ve lika avtobusa iz plastične mase, dolga 11 m. Do 20. decembra bo podjetje dobavilo nadaljnjih o-sem vozil, ostali dve pa v najkrajšem času.
Remiza za mestne avtobuse bo v sedanji plinarni, ki jo bodo izpraznili, ko bodo že v prihodnji spomladi speljali metan v naše mesto. Lokacija je v samem mestnem središču.
Andrejev sejem bo od 30. novembra do 9. decembra ter bo obsegal vinsko razstavo, razstavo kmetijskih strojev, srečelov ter filatelistično in numizmatično razstavo.
Nakupili bodo stroje za občinske pisarne ter vozili za občinske službe ter najeli posojilo za gradnjo 16 stanovanj v kraju Ponte del Torrione.
mi niso zavarovanj ali upokojeni.
Rok za vložitev prijave zapade 30. novembra ter velja za zdravniško pomoč od 1. januarja 1969 dalje. Prijavo je treba napraviti v dveh izvodih. Kar se tiče novih bodočih upokojencev, morajo napraviti tako prijavo v roku 30 dni po likvidaciji pokojnine ter bo veljavna za zdravniško pomoč od prvega naslednjega meseca po prijavi. Vsa podrobnejša pojasnila na pristojnem sedežu INAM.
Dom se zahvaljuje Štandrežcem za darove
Ob priliki zahvalne nedelje Je štandreško Kmečko društvo darovalo poleg drugih zavodov našemu Domu 127 kg krompirja in 112 kg razne zelenjave, koruze in sadja.
Gojenke in gojenci Doma se naj-lepše zahvaljujejo zavednim slovenskim kmetom, ki se vsako leto spomnijo Dijaškega doma in njegovega plemenitega poslanstva v korist naše narodne skupnosti v Italiji.
Prijava upokojencev za zdravnika INAM
Vodstvo bolniške blagajne INAM sporoča vsem prizadetim, da morajo na osnovi obstoječih zakonskih predpisov vsi upokojenci — bivši delavci, ki so vpisani pri bolniških blagajnah za obrtnike, trgovce ali direktne obdelovalce zemlje, zaprositi za ižbiro zdravnika INAM. Taka ižbira velja tudi za
nastopili v tamkajšnji prosvetni dvorani s kriminalno komedijo «Osem žensk*.
Vse ljubitelje kulturnih prireditev in prijetne zabave vabi domače prosvetno društvo «Jezero» k čim večji udeležbi.
Trčen je avtov v Doberdobu
V petek pozno zvečer sta v Doberdobu trčila dva avtomobila. Pri tem je bila ranjena 27-letna Bruna Rebula por. Ferletlč iz Dola, ki se Je peljala z bratom Francem v fiat 850, ki je last njenega moža Karla Ferletiča. ženo so odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer so jo pridržali za 5 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo in poškodb po obrazu.
IZ SOVODENJ
Domač kruh in vino za današnje martinovanje
Gospodinji pri Petejanovih in Kovičevih v Sovodnjah sta včeraj napekli koruzne hlebe za Martina, ki ga bodo danes slavili v vasi. Pri tem pa se, kakor tudi drugi, nekoliko zaskrbljeno ozirata v sivo nebo, zakaj deževno vreme jim utegne vse pokvariti. Spekli sta hlebe iz koruzne moke, ki sta jim primešali nekaj bele, da bi na današnjem martinovanju, ki bo ob 10. uri pred cerkvijo, lahko postregli udeležencem, ko bodo srebali domače vino, ki so ga namreč te dni nabrali pri vinogradnikih. Lani je takšna bera vrgla nekaj nad 50 litrov, ravno zadosti, da zalogaji domačega kruha ne obtičijo v grlu.
Svetega Martina so v Sovodnjah pričeli slaviti kmetje pred tremi leti, na trgu pred cerkvijo, takoj po maši. Tako bo domači župnik tudi danes blagoslovil kmetijske stroje in pridelke, pa kruh in vino. Ce bo vreme, bo veselo, ker bo igrala godba na pihala iz Fare, če ga pa ne bo, bodo odšli v domačo prosvetno dvoranico, kjer bo nekoliko bolj tesno, zato pa nič manj domače in prijetno.
Kulturna prireditev danes v Doberdobu
Danes, v nedeljo 17. novembra gostuje v Doberdobu dramska družina prosvetnega društva Prosek -Kontovel. Popoldne ob 16.30 bodo
........................................um...........i.............um
DVE INTERPELACIJI 0 AVTO CESTI
Sedanja trasa preseka Sovodnje na škodo njihovega napredka
Zato je treba s primernim popravkom osnutka to preprečiti- tako predlagata senator Albarello in pokrajinski svetnik Kranner
OKKOŽNO SODIŠČE V GORICI
Prepir in pretep med sosedama se je zaključil z obsodbo obeh
Pretveza za pretep je bila posoda za smeti
Senator PSIUP Albarello Je te dni naslovil na ministra za promet vprašanje o izvršnem načrtu za avto cesto Villesse-Gorica, ki ga sedaj dokončujejo.
V pismu priporoča ministrstvu, naj bi sprejeli zahtevo občinske uprave in vsega prebivalstva v Sovodnjah, ki predlagajo spremembo prvotnega osnutka tako, da bi preprečili, da bi cestna trasa presekala vas na dvoje, če bi bila speljana med škrljami In Sovodnjami.
Senator poudarja v svojem pismu, da so Sovodnje ena izmed redkih slovenskih skupnosti na Goriškem, ki je zabeležila napredek; prvotno začrtana cestna trasa bi to skupnost presekala v središču ter bi bila škodljiva za razvoj tega kraja. Zato bi jo lahko smatrali kot negativen pojav na področju politike proti etničnim manjšimi.
Tudi pokrajinski svetovalec Kranner Je poslal v isti zadevi pismo predsedniku pokrajinske uprave, v katerem predočuje škodo za So-vcdenjce ter priporoča, naj bi tudi
pokrajinska uprava podprla zahtevo občinskega sveta iz Sovodenj za spremembo sedanje trase
Avto je na zebrah podrl ženico
Včeraj okrog poldne so pripeljali v splošno bolnišnico v Gorici 72-letno Marijo Vidmar iz Gorice, Ul. Aosta 213. Zdravniki so ji ugotovili udarec v lobanjo, verjeten zlom tilnika in druge poškodbe ter so jo pridržali za 20 dni na zdravljenju.
Vidmarjeva Je bila malo prej žrtev prometne nesreče na križišču Ulic Trieste, Aosta in Man-sano, kjer jo je podrl avto fiat 1100 na zebrah, ko je prečkala cesto.
Kolesar se je ponesrečil zaradi dežnika
Včeraj nekaj po 13. uri se je peljal s kolesom z dela proti domu 59-letm Ubaldo Peressin iz Gorice, Ul. Madonnina 14. V Ul, Aqui-leia pa se je zagnal piš vetra v njegov odprt dežnik, da je Peres-
sin izgubil ravnotežje ter padel na cestišče.
Odpeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 25 dni na zdravljenju zaradi zloma leve ključnice in več drugih poškodb.
Kamionist iz Gorice se je ponesrečil v Bergamu
V petek se je ponesrečil v Ber gamu, kjer je naložil na svoj kamion tovor za Gorico, 32-letni šofer Franc Rožič, ki je po rodu iz Kojskega ter stanuje sedaj v Ločniku,	Ul.	Torquato	Tasso	13.
Ko je hotel pritrditi platneno po krivalo	nad	tovorom, mu	je
spodrsnilo in padel je s tovornjaka ter se pri tem močno poškodoval. Pomožni šofer ga je takoj odpeljal proti domu, kjer so včeraj nekaj pred 11.	uro	poklicali	rešilni	voz
Zelenega	križa, da je	Rožiča	od-
peljal v splošno bolnišnico.
Tam so mu zdravniki ugotovili zlom hrbtenice in križa ter več drugih poškodb ter ga pridržali na opazovanju.
POGOVOR Z BIVŠIM NAČELNIKOM ŠOLSKE KOMISIJE PRI SKGZ
Kako je prišlo do ustanovitve trgovske šole v Gorici
Slovenska kulturno gospodarska zveza jo morala sama voditi štiriletno borbo za novo šolo ■ Naklonjenost goriškib oblasti in težave v Rimu
je šola potrebna. Zadostoval bi bil I detih ministrstev — zavoljo naših samo ministrski telegram, kakrš- posredovani — dodobra
«Z ustanovitvijo enotne nižje \ srednje šole so bile ukinjene vse nižje industrijske in trgovske šole v republiki, tudi manjšinske. Zaradi položaja, v katerem se je znašla slovenska etnična skupina, je Slovenska kulturno gospodarska zveza že 14. decembra 1964. leta po šolskem skrbništvu v Trstu in prav tako 22. decembra 1964 po šolskem skrbništvu v Gorici ukrenila vse potrebno, da se opozori ministrstvo za javno vzgojo, kateremu je prikazala neodložljivo in nujno potrebo po ustanovitvi slovenskih državnih poklicnih zavodov trgovske smeri v Trstu in v Gorici ter industrijske smeri v Tr-stu».
Tako se glasi odstavek iz pisma z dne 27. junija 1966, ki ga je SKGZ poslala tajništvom pokrajinskih strank leve sredine na Tržaškem in Goriškem, se pravi KD, PSDI, PSI, FRI, SS in SDZ, da bi odstranila vrzel, nastalo v ustroju slovenskega šolstva.
Podpredsednik SKGZ od v. Peter Sancin, ki je bil v času borbe za ustanovitev teh zavodov načelnik šolske komisije pri SKGZ, nam je v pogovoru, ki smo ga imeli z njim na včerajšnji prvi dan pouka v nov> trgovski šoli v Gorici, najprej pokazal zajeten svežem z vrsto dopisov, dokumentacijo ter vsem potrebnim, da bi na vseh nivojih kar najbolj podprli naše zahteve.
»V pismu političnim strankam — jt nadaljeval odv. Sancin — smo poudarili, da zaradi tehtnosti vprašanja in zaradi resnih posledic, ki bi nastale, če ne bi bilo rešeno, poziva SKGZ stranke levega centra, naj poskrbijo po lastnih predstavnikih in s politično težo samih strank levega centra za takojšnjo in pozitivno rešitev. — Ustanovitev te šole je sad naših naporov, našega zavzemanja na različnih oblastvenih nivojih ter prepričevanja ljudi, zlasti v Rimu, kjer so naše razmere slabo poznane. Še danes ne moremo razumeti razloga, zakaj smo morali čakati cela štiri leta na to šolo, ko bi jo lahko imeli veliko poprej, če bi poglavitna odgovorna stranka ugotovila to našo potrebo.*
Odvetnik Sancin, ki je to šolsko i vprašanje od blizu spremljal od nastanka do njegove rešitve, nam je opisal vse delo, ki ga je kot načelnik komisije za šolstvo pri SKGZ opravil v tem razdobju skupno s svojimi sodelavci. Nam se vidi to delo zelo pomembno ter je zato tudi prav, da ga predstavimo slovenski javnosti in tako osvetlimo vsaj enega izmed področij, kjer je tako očiten pomemben doprinos naše manjšinske ustanove.
»Čim je 1965. leta prenehalo strokovno šolstvo nižje stopnje — je dejal odv. Sancin — smo ugotovili, da je možno ustanavljanje strokovnih zavodov. SKGZ je pripravila študijo o možnih načinih uresničitve te naše potrebe. Vzporedno v Gorici in Trstu smo vložili prošnje na oblasti za odprtje takšne šole; v Gorici smo takšno prošnjo vložili že 22. decembra 1964. Naša komisija je stopila v stik s šolskim skrbništvom, s pokrajinskim konzorcijem za tehnično izobrazbo in z gorisko občinsko u-pravo ter jih opozorila na dolžnosti glede ustanovitve strokovnih zavodov, kjer se takšna potreba pokaže. Pokrajinski odbor za tehnični pouk v Gorici je dal že 12. januarja 1965 ugodno mnenje, občinski odbor v Gorici pa je 19. februarja 1965 prevzel nase bremena, ki izhajajo iz zakona, ter postal formalni pobudnik s tem, da je zaprosil šolo. Vse potrebne listine je šolski skrbnik v Gorici z lastnim ugodnim mnenjem poslal ministrstvu za javno vzgojo v Rimu, ki mu pripada zadnja beseda. V Trstu postopek ni bil tako hiter.
Prošnjo smo spremljali in utemeljevali pri šolskih oblasteh v Rimu ter spoznali načelno razumevanje, vendar nam takrat ni bilo znano, zakaj že tisto leto šole niso odprli. Ker zakon določa, da je treba zahtevati šolo vsako leto znova, smo vložili 31. januarja 1966. leta ponovno vse dokumente kot poprejšnje leto ter jih na pristojnem ministrstvu v Rimu tudi ustno podprli. V tem letu smo naše zahteve temeljito podkrepili in tudi samo ministrstvo je o tej zahtevi zbralo • podatke v Gorici ter priznalo, da 1
samo ministrski telegram, kakrš nega smo na primer brali pred tedni, in šolo bi odprli jeseni 1966. leta.
Docela nepričakovano je tedaj zunanje ministrstvo, ki mu je na"-čeloval Fanfani, postavilo veto, češ da se manjšinska vprašanja rešujejo pri predsedstvu vlade. Zunanje ministrstvo je zahtevalo, da je sprememba našega šolskega u-stroja pogojena s protiuslugami v prid italijanske manjšine v Jugoslaviji. Naša reakcija na takšno nesprejemljivo stališče je bila odločna in hitra. V Primorskem dnevniku od 2. oktobra 1966 smo objavili članek o nevzdržno6ti takšnega ravnanja, se pravi recipročnosti, zlasti še kar zadeva Gorico, kjer spomenica o soglasju ne velja.
Ko smo opazili politične prepreke, ki se pojavljajo na poti uresničevanja naše zahteve, je izvršni odbor SKGZ sprejel 13. junija 1966 resolucijo, podkrepljeno z anketnimi izsledki med malimi maturanti v Gorici in v Trstu, iz katerih izhaja neizpodbitno utemeljena zahteva po ustanovitvi trgovske šole. Uradno je sklenil o tem obvestiti večinske stranke, ki vodijo rimsko politiko, da sprejmejo odgovornosti za nastali položaj. Tem strankam smo poslali 27. junija 1966 neke vrste spomenico, podkrepljeno z o-koli 20 prilogami, naslednje leto 10 januarja 1967 pa smo poslab' v Rim tretjo prošnjo za šolo, in sicer v času, ko smo stranke zanjo uradno zainteresirali.
Obenem smo z lastnimi silami spremljali pot naših zahtevkov v Rimu ter jih tolmačili na odgovornih mestih. Predstavniki SKGZ so bili zavoljo novih šolskih zavodov dvanajstkrat v Rimu ter so govorili tudi po večkrat s prosvetnim ministrom Guijem, njegovim šefom kabineta, s Fanfanijevim namestnikom Žaganjem, z Guijevi-ma namestnikoma Caleffijem in Ro-rnito, z načelniki odseka za strokovno izobrazbo Cerbom in D'Ar-contejem, Giorgijem in drugimi visokimi funkcionarji.
Ko so bila tajništva vseh priza-
posredovanj — dodobra seznanjena z vprašanjem, je postalo jasno, da bo goriška šola ustanovljena samo z umaknitvijo veta zunanjega ministrstva.
Če je v tem levu prišlo do ustanovitve nove šole — je nadaljeval odv. Sancin svoj opis «iterja» naše zahteve — sta pri tem igrali svojo vlogo spremenjeno gledanje na Jugoslavijo in tudi na ravnanje z manjšino. Mi ne moremo sprejemati utemeljevanj, češ da imajo za odprtje nove šole kakšno posebno zaslugo večinska stranka in njene zaveznice, kot se je to hotelo dokazati, pač pa je res le to, da so večinska stranka in njene zaveznice vsa ta leta na naše delo gledale od zunaj, zakaj nam ne bi bilo treba čakati na leto 1968 — in še to do meseca novembra — če bi te stranke bolje razumele naše manjšinske probleme, in to vsaj toliko kot prosvetno ministrstvo, ki je že po drugi naši prošnji spoznalo naše upravičene zahteve.
Če bi krajevni forumi političnih strank izvršili svojo dolžnost ter osrednje organe prepričali o nujnosti ugoditve naši zahtevi, bi se v rimskih krogih prav gotovo ustvarila potrebna politična volja ter nam ne bi bilo treba na šolo čakati štiri leta. To je najbolj naravna ugotovitev, do katere more ob tem priti slovenska manjšina. Kako nenačelno in nepošteno je bilo ukrenjeno, kaze tudi dejstvo, da imamo šolo samo na Goriškem, medtem ko na Tržaškem, kjer je dijakov še več kot pri nas, zahtevanih šol še nimajo. Zato se mi vsiljuje pripomba na račun tistih, ki pravijo, kako so se zavzemali za našo šolo; želel bi, da bi svojo skrb in prizadevnost pokazali na takšen način, da bi čimprej ustanovili sorodne zavode tudi v Trstu.
S sedanjim uspehom — je dejal ob koncu — se ne moremo zadovoljiti, ampak moramo dokazati upravičenost naših prizadevanj s čimbolj številnim vpisom, da bomo opravičili zahtevo po ustanovitvi samostojnjga zavoda.*
V hiši št. 5 v Istrski ulici v Farri že leta 1966 ni bilo miru med sosedi. Do prepirov je prišlo med sosedama 57-letno Štefanijo Medeot in 42-letno Edvigo Bassanese por. Sabatti. Od besednih prepirov je prišlo tudi do fizičnega obračunavanja, pri katerem Je pomagal materi tudi 21-letni Silvano Sabatti. Posledica Je bila, da je Medeot dobila poškodbe ozdravljive v 25 dneh, Edvlge Sabatti pa poškodbe ozdravljive v 10 dneh.
Obe ženi sta vložili pri karabinjerjih prijavo ena proti drugi in tako je na zadnjem zasedanju o-krožnega sodišča v Gorici prišlo do obravnave obeh obtožb.
Sabatti je v svoji pritožbi trdila, da ji je Medeotova često postavila posodo s smetmi prav pred vrata njihove garaže In tako tudi dne 10. oktobra 1966. Ko jo je potem ona postavila na mesto ki je določeno za smeti, je Medeotova zopet postavila posodo s smetmi pred garažo, ter Jo zmerjala m pso vala in ji povzročila navedene telesne poškodbe.
Medeotova pa je s svoje strani obtožila Edvlge Sabatti in njenega sina Silvana, da sta jo napadla in pretepla ter Ji povzročila poškodbe ozdravljive v 25 dneh.
Sodišče Je ustreglo otoema obtožbama in obsodilo vse tri obtožence. Štefanija Medeot je dobila tri mesece zapora, za odškodnino bo morala plačati 60 tisoč lir in še 90 tisoč za povrnitev sodnih stroškov Sabatov! in njenemu sinu Kazen je pogojna in brez vpisa.
Podobno so obsodili budi mater in sina Sabatti na po tri mesece zapora, odškodnino Medeotovt, ki jo bodo določili posebej ter še 70.000 lir za sodne stroške Mede-otovi. Tudi ta kazen Je pogojna in brez vpisa.
Medeotova je proti razsodbi vložila priziv preko svojega odvetnika Sfiligoja.
Drž. tož. La Greca; preds. sodišča dr. Storto; sodnika Mancuso in Gridelli; zap. Nodetti.
Kmet iz Števerjana se j'e usekal
Včeraj so pripeljali v goriško splošno bolnišnico 59-letnega Antona Vogriča, kmetovalca iz Stever-jana, Uklanci 17, ki se je malo prej usekal, ko je cepil drva na domačem dvorišču.
V bolnišnici so mu ugotovili precejšnjo rano na levi roki s presekom kit ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju.
Klub »Simon Gregorčič*
Zanimivo predavanje o dogodkih na Češkem
Polna dvorana poslušalcev je na petkovem predavanju v klubu «Si-mon Gregorčič« dokazala zanimanje goriških Slovencev za dogajanja današnjega sveta, zato Je pravilno ravnalo vodstvo kluba, da je povabilo na predavanje s temo o Češkoslovaški ljubljanskega novinarja urednika Draga Košmrlja, ki to vprašanje temeljito pozna.
Košmrlj je v tekočem tonu, tn za Slovenca prosto govoriti je že umetnost, prikazal jugoslovansko stališče do dogodkov na Češkoslovaškem. Po tem kar je dejal, so poslušalci lahko ugotovili, da Je to najbolj objektivno stališče. Prikazal je dogajanja na Češkoslovaškem v predvojni dobi, v dobi po prevzemu oblasti s strani Komunistov leta 1948, ko so češki komunisti hoteli voditi nacionalno politiko, vezano na potrebe in tradicije svoje države, pa »o morali to opustiti zaradi Stalinovega pritiska, ki je zahteval za vse vzhodnoevropske države en sam sistem, to je sistem svoje države, ne ozirajoč se na specifične potrene posameznih narodov. Predavatelj je prikazal težave, v katere Je abred-lo češko gospodarstvo, ki je tro-ralo delati z izgubo, medtem ko je pred vojno bila Češkoslovaška r.a četrtem mestu v Evropi na gospodarskem področju. Moralo je priti do preobrata in ta preobrat je bil napravljen znotraj sistema samega letos januarja, ko so Dubčes In drugi na demokratičen način vrgli 2 oblasti Novotnega in ostale staliniste.
Ponovil je kroniko avgustovskih dogodkov in nato prikazal današnje stanje v tej državi, in v Evropi nasploh, predvsem pa v Jugoslaviji. Jugoslavija bo svojo neodvisnost branila pred vsakim napadom, pa naj prihaja s še tako «prijateljske» in «tovariške» strani. Jugoslavija zanika vsakomur pravico vmešavanja v svoje notranje zadeve in želi razvijati svojo neodvisno, izvenblokovsko politiko, ki j«s rodila že toliko uspehov.
Predavateljeve besede so poslušalci pazljivo poslušali in ob koncu se je razvila živahna diskusija.
Ob koncu te Je predsednik kluba Marko Waltritsch povabil po-
slušalce na kulturni večer v petek 22. novembra, na katerem bo tajnik Slovenskega gledališča Filibert Benedetič govoril o letošnji gledališki sezoni. Prisoten bo tudi prvak ljubljanske Drame Stane Sever, ki bo recitiral odlomke Iz dramskih del. Takrat bo v klubskih prostorih razstava goriškega slikarja Andreja Košiča.
Gorica
CORSO. 14.30: «Romeo e Giuliet-ta«, O. Hussey in L. Whiting. Italijanski film v barvah.
VERDI, 15.30:	«La scogliera del
desideri«, R. Burton in E. Tay-lor, v kinemaskopu in barvah, ameriški film, prepovedan mladini pod 14. letom.
MODERNISSIMO. 15.15: «1 Giganti del Mediterraneo«, D. Lanca-ster in E. Marshal, ameriški film.
VITTORIA. 15.00: «Non si maltrat-tano cosl le signore«; R. Steiger in L. Remick. Ameriški kinema-skope v barvah.
CENTRALE. 15.15: «L’ultimo colpo in canna«, G. Ford in G. Kenne-dy. Ameriški barvni film.
Tržič
AZZURRO. 15.00: «Corrl uomo cor-ri». T. Milian in L. Veras, v kinemaskopu in barvah.
EXCELSIOR. 14.00:	«L’inchiesta
pericolosa«, F. Sinatra in L. Re-mick, v kinemaskopu in barvah.
PRINCIPE. 14.00: «11 fantasma del pirata Barbaneravi; Peter Ustinov in Susane Pleschette, v kinemaskopu in barvah; film Walta Disneva.
S. MICHELE. 13.30: «11 lungo, il corto, il gatto« F. Franchi in C. Ingrassia. Kinemaskope v barvah.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. GIUSTO, na Kor-zu Italija 244 — tel. 35-38.
TRŽIČ
Danes Je v Tržiču odprta lekarna «S. Nicolo« dr. Olivetti — Ul. 1. maggio 94 — tel. 73328.
RONKE
Danes Je odprta lekarna «All’An-gelo« S. Olivetti— Ul. Roma 22 — tel. 77019.
DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri Je v Gorici odprta cvet čarna Jožef Bandelj, na Travnik tel. 54-42.
Včerai-danes
ROJSTVA, SMRTI, POROKE
V občini Gorica je bilo v tedni od 10. do 16. oktobra 16 rojstev 12 smrti, 5 oklicev in 5 porok.
ROJSTVA: Carlo Cocianni, Carli Urizio, Massimiliano Gialdi, Mar: Žara, Margherita Zoffi, Fariola Se colin, Michela Stabile, Lorenzo Pa dovan, Marco Rožic, Daniela Viol to, Gloia De Degah, Michela Vi sintin, Carmelo Caravello, Micheli Gallopin, Federico Riganelli, Monl ca Azzalini.
SMRTI: Caterina Simšič, vd Ga lio, stara 8 let, kmečki delavec 62 letni Giuseppe Prinčič, delavec 59 letni Antonio Alessandris, upoko jenec 47-letni Francesco Petean: gospodinja 68-letna Luigia Nemec por. Delneri, gospodinja 64-letn: Carolina Terpin, vd. Brescia, go spodinja 77-letna Maria Reali, vd Comelli, pleskar 42-letni Mario De Fabbro, klepar 64-letni Pietro Ber nardis, težak 66-letni Giuseppe Ar mano, upokojenka 79-letna Rosah' Susmel, vd. Miani, upokojenec 68 letni Giuseppe Bevcar.
OKLICI:	karabinjerski brigadi:
Enzo Gaetani in gospodinja Gra ziella Fabiani, elektrotehnik Fran co Nardin in učiteljica Micheli Del Vento, finančni stražnik Silve rio Melampo in prodajalka Lodo vica Ponton, kirurg Ferdinando Ar lotta in otroška vrtnarica Nevif Bressan, karosir Giuseppe Skor Janc in gospodinja Lucia Turel.
POROKE: delavec Mario Zorze non in delavka Maria Velussi, li nančni stražnik Massimo MazulL in bolničarka Fiorinda Bortolussi uradnik Gianfranco Alonzi in J radnica Claudia Marega, arhitek: Giorgio Picotti in arhitekt Marie Teresa Grusovin, trgovec Ottavic Pecorarl tn prodajalka Loreta Ta glianut.
Vaša zlatarna v Gorici
ŠULIGOJ
UST. LETA 1908 GORICA, UL. CARDUCC1 49
Bogata izbira ur in zlatnine
PRIZNANO MEDNARODNI pr AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE fefe!
LA GORIZ1ANA
GORICA — Ul. Duca d’Aosta 180 — Tel. 28-43 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
DŽIBUTI - GOREČA PLAMENICA NA SOMALSKIH TLEH
Temnopolte Somalke so izredno lepe a gorje tistemu9 ki jih hoče slikati
V ožini Bab el Mandeb se kopna južne Arabije in vzhodne Afrike najbolj približata. In prav tu, na afriških tleh, na robu Damakilske puščave je pomembno somalsko pristanišče Džibuti, ki je še vedno v francoski posesti. Mesto In pristanišče sta izrednega strateškega pomena za Fran coze, prav kakor Aden za An Sleze na arabskih tleh onstran ožine. Kot v Adenu, se tudi tu Ustavljajo prekooceanske lad Je z blagom predvsem za Afriko. iz Džibutija vodi namreč železnica v višini 2400 metrov • do 784 kilometrov oddaljene e-Hopske prestolnice Adis Abe be. Džibuti tako rekoč živi od tranzita v Etiopijo in druge a-friške države.
Iz pustega pristanišča barak skladišč in blaga, kjer sonce neusmiljeno žge od jutra do večera, da se niti ponoči ne hiore povsem ohladiti ozračje, sem najprej zavil k železniški Postaji. Radovednost me le Shala tja, kjer sem med itali-jansko-abesinsko vojno mnogo slisal in bral o bojih za želez-
Velika revščina v črnskem predelu mesta - Stražniki uživajo zelo velik ugled in zbujajo spoštovanje, ki ga je vcepil ljudem kolonializem
niško postajo v Džibutiju. Sred nje velika zgradba na robu me sta ni kaj posebnega. Čudil sem se mrtvilu v dopoldanskih urah. Zvedel sem vzrok temu. Zaradi velike strmine vozi vlak le trikrat na teden do Adis Abebe. Na vročih železniških tirih so samevali razbeljeni vagoni in srečal sem le nekaj ljudi na postaji. Kot v posmeh železnici je mimo postaje leno stopicala kamela natovorjena s kožami in za njp še nekaj oslov. Mimo mene je švignila elegantna rdeča limu zina s črncem v belem oblači lu za volanom. Kontrast, ki jih je polno v tem delu sveta
Po dolgi razbeljeni asfaltni cesti, ki jo je prekrival pesek, sem se počasi bližal mestu Redke so bile hiše, ki sem jih videl, še redkejši ljudje. Na planem so bili šotori nomadov, ki so se privadili živeti v peklu razbeljenega kamenja. Gr-

r	2	3	4	5	6	L J			T~		f51	10	11	12
73 L							tT-1	M	15						
ni L—					17		i«				19			
(20 uL			H	21						22		23		
24		g	25				3	26			27		2«	
h	29	30							W~			32		r*
(33 IX*						34	35	36	s	37				38
39 h-j	,			a	40	41				42			43		
			45				n	46			47			
i*9~		Z	Z	Z	Z	_		49			_	_	_	
VODORAVNO: 1. majhen kos Papirja, 7. drobnost, uglajenost, 13. ime češkega skladatelja Dvo-raka, 15. izdelovalec krtač, 16. btesto v vzhodni Makedoniji, 17. Parovje v CSSR, 19 francoski skladatelj španskega rodu (Edo-: bard, 1823-1892), 20. kesanje, 21. zavarovanost, 23. vprašalnica, 24.! 0ranje, zorana zemlja, 25. del skladbe, 26. «električna» morska riba, 28. kemični znak za mazu-rij, 29. starogrška pesnica, ki so Jo sodobniki močno cenili, 31. vonjava, dišava, 33. veliko japonsko pristanišče in industrijsko središče, 34. grški bog vetrov, 37. reka v srednji Angliii, tretja najdaljša reka v Veliki Britaniji, 39. stoletje, 40. odprtine v strehah za uhajanje dima, 43. naša kratica velike države v ZDA, 44. s*arodaven narod velikanov v Južnem Kanaanu, 46. prireditelj fnortne ali umetniške prireditve, Upravitelj. 48. delavec v strojar-h\ 49 otok severozahodno od
Sardinije.
NAVPIČNO: 1. mesto v Slovenji ob spodnji Savinji, znano tdravilišče, 2. človek, ki se za haj zanima ali poteguje, 3. ele-uient stenografske pisave, zoži-tav, 4. težko orožje, 5. glavni Stevruk, 6. godalni glasbeni Instrument, 7. slika na svež omet, 8 začetnici slovenskega pisatelja * “Visoška kronika,)), 9. kraljevič
v indijskem epu «Manabbarata»,
10.	dostojanstven kmečki starec,
11.	v mitologiji kuščarju podoben plazilec, živeč v ognju, močerad, 12. antično mesto, katerega obleganje opisuje Homer v «Iliadi», 14. del stopala, Ij). vrsta množičnega teka, 18. avtomobilska oznaka funizjj^, 21.. kemična prvina iz skupine redkih zemelj (znak V), 22. znameniti i-talijanski violinist in skladatelj (Giuseppe, 1692-1770, «Vražji trilček))), 25. barva igralnih kart, 27. trenje, 30. lovec potočnih živali, 32. marmelada, 33. vrsta žita, ki ga nijveč pojedo konji, 34. arabski knez, 35. osebni zaimek, 36. glavno mesto Peruja, 38. teža embalaže, 41. del umetniškega I-mena prve slovenske filmske 1-gralke Kravanje, 42. vrsta konjskega teka, 45. podredni veznik, 47 začetnici izumitelja dinamita. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. sršen, 6. ropot, 11. kajuta, 12. kastrat, 14. Aruba, 15. srna, 16. ime, 17. pi-hi, 18. Etna, 19 anas, 20. Ataca-ma, 22. raport, 24. Ra, 25 Lurd, 27. veka, 28. Dob, 30. KU, 31. llo, 32. Peru, 33. Arno, 35. po, 37. salama, 39. Bonnard, 42. oven, 43. Raab, 45. Aden, 46. bog, 47. čoln, 48. Prado, 49. anapest, 51. prenos, 52. etika, 53. vikar.
NAVPIČNO: 51. P(aul) Vterlai-ne).
movje osata je bilo edino zelenje v tej puščavi, kjer po več let ne dežuje, šele v mestu je nekaj negovanega zelenja, kamor sem prišel po drevoredu akacij. Gruča črnskih otrok se je pravkar zaustavila pod sen co drevesa ob knjigi, ki jo je držal čedno oblečen črnski deček. Sploh so bili vsi čisti in urejeni. Vračali so se pravkar iz šole in glasno čebljali ob odprti knjigi. Mimogrede sem se zaustavil in opazil, da raz-, pravljajo z geografskim atlasom v rokah. Nedaleč od njih pa se je podila po pesku in dvigala oblak prahu bosa in razcapana otročad, mea katero so bili nekateri kar goli. še več revščine sem opazil v mestu samem, kjer tujce nadlegujejo ljudje, iznakaženi od trahoma, gobavosti in drugih tropskih bolezni. Kar mučno je Evropejcu sesti v kavarno na senčnato teraso. Nenadoma se pripode otroci, ki prosjačijo ali nadlegujejo, da bi ti očistili^ čevlje. Za njimi pridejo spretnejši trgovci, ki iz cul in1 žepov privlečejo pisano krama-rijo, da sam ne veš od kod naenkrat toliko stvari. Nadležno ponujajo svojo robo in sp. jih z muko znebiš. Kavarna je e-legantna po francoskem vzoru, kakršnih je še več na malem trgu v središču mesta. Mnogo i je modernih zgradb kolonial ' nega francoskega sloga in tudi j nekaj najmodernejših stavb j je med njimi. Presenetila me je predvsem izjemno moderna stavba v gaju visokih dreves. Bila je šola. Zaustavil sem se,
, saj je bila skoraj povsem odprta in z zanimanjem spremljal dogajanje v njej. Mlada, lepa črnska učiteljica oblečena po najnovejši francoski modi, je predavala prav tako lepo oblečeni črnski odrasli mladini. Mladeniči in mladenke so me skrivaj ipbgiedovali in se nasmihali med seboj, med tem ko ni učiteljica niti trenila z glavo E(lt; očfrii po meni, tako suvereno se je ponašala Na žalost, takšne šole za domačine so le redka izjema.
Iz evropskega središča sem se namenil v arabsko četrt. Prostrani trg deli četrt od u-lic evropskega središča, kjer so mondene restavracije, hoteli, kinematografi in zlasti najmodernejša arhitektura uprav, nega poslopja in radijske postaje. Arabski del Džibutija tvori ogromen trg. posut z rumenim peskom. Na sredi stoji sramotilni steber za kaznovanje nepridipravov, ki -je hkrati strah in opomin za mimoidoče domačine. Impozantna je dža mija z okroglim stolpom, o-krog in okrog obdanim z balkoni v obeh nadstropjih. Arabci in črnci so povečini mohamedanske vere. Za džamijo se vijejo ozke ulice v arabski del in naprej v črnski, kamor pa ni varno zaiti. 2e marsikateri
tujec se je vrnil okraden in raztrgan iz tega predela.
Veliko prostora zavzema pokrita tržnica, Rimbauda imenovana. Ta prostor je bil nekoč eno naj večjih tržišč za čr ne sužnje. Na trgu je zelo živahno. Tu človek vidi skoraj vse ljudi iz arabske četrti. Izredno lepe in postavne so temnopolte Somalke. Čudim se, da se ne zakrivajo kot to zahteva koran Oblečene so v dolge živobarvne obleke do tal Njih hoja je zravnana in graciozna kar poudarjajo tudi z zibanjem mogočnih bokov. Zamikalo me je fotografirati lepotice na trgu, pa bi svojo željo kmalu končal s hudimi posledicami Komaj sem nasta vil aparat k očesu, že je padal po meni krompir s stojnic. O zrl sem se v smer in nekaj dvignjenih pesti mi je žugalo. Kmalu so se zapodili otroci proti meni in me obmetavali z raznimi sadeži. Ko sem zagledal, da se mi bliža nekaj razjarjenih Somalcev, sem jo hitro1 uzvrl'' s trga, kajti že so tekli za menoj. Ustavili so se
za-
po-
šele na cesti, kjer me je ščitil mlad in slok črnski licaj v svetlorjavih kratkih hlačah in razpeti srajci z rdečim fesom na glavi. Beli pendrek, s katerim je zaukazal razjarjenim domačinom, naj se vrnejo, je bil tista sila, pred katero so klonili. Spoznal sem, da je tukaj uniformiran človek osebnost, pred katero klone vsak domačin. To spoštova nje jim je vsekakor vcepil kolonializem že takoj v začetku. Ljubeznivi stražnik mi je svetoval, naj odidem rajši proti središču mesta, ker bi se mi utegnilo v arabski in črnski četrti zgoditi marsikaj.
Spotoma sem razmišljal o teh preprostih ljudeh, ki si ne dajo vzeti ničesar svojega, pa čeprav bi jih posnel samo fotoaparat. Konec koncev sem jo še dobro odnesel, če pomislim na sprejem francoskega predsednika de Gaulla, ki so ga ob zadnjem obisku v Dži-butiju obmetavali in zamazali s paradižniki in drugimi odpadki.
EMIL FRELIH
Medtem ko pri nas že naletavajo snežinke in je kraje v gorah pobelil sneg ter so ljudje potegnili iz omar plašče, so v Avstraliji sredi najbolj toplega poletja. Kot vidimo na sliki, se na tej daljni celini sončijo. Lepa, deklica je 19-letna študentka Jackie Ilichmott Iz Sydneva in ni doslej postala niti zvezdnica niti kak model. Za sedaj preprosto uživa tople sončne žarke, mi pa lahko uživamo v tem mrazu ob misli na avstralsko toploto.
			
KAKO ČLOVEK LAHKO OBOGATI
Leon Jolson je začel pri igli in postal lastnik velikega podjetja
. Poljak Leon Jolson je leta 1947 prišel v Ameriko z ženo. V žepu je imel en dolar in 67 centov, a angleščino je obvladal le za silo. Danes, po letih intenzivnega dela, pomanjkanja ih. tipjj^nja je postal pred-ggdnik 4n ^solastnik podjetja, ki ima na leto 25 milijonov dolarjev prometa,. Jolson pravi, da ta obogatitev ni bila nikak čudež, ker vsakomur, ki bi se lotil stvari kčt on, bi se posrečila enaka obogatitev kakor njemu. Res je, da je zadel pravi predmet, po katerem je tedaj povpraševal svetovni trg. Samo ena odlika mu je veliko pomagala — bil je strokovnjak v popravljanju šivalnih strojev Njegova družina je imela na Poljskem zastopstvo šivalnih strojev «Nečchi» in tu se je mladi Jolson naučil in spoznal do potankosti šivalni .stroj. i
Ko so Nemci zasedli Poljsko, je Leon rešil svojo ženo Židinjo s ponarejenimi dokumenti. Izkazala se je za Arijko. Njega so Nemci poslali v koncentracijsko taborišče, natrpano s krojači, ki so izdelovali uniforme za nemško vojsko. Jolšon je moral skrbeti za 130 šivalnih strojev, da so v
Bogastvo si je nakopičil z zastopstvom šivalnih strojev «Necchi», ki gredo v ZDA zelo dobro v prodajo
$
TIHOTAPCI** m&iie**
redu delovali. Taborišče je bilo v okolici Poniatowa na Poljskem.
Po treh mesecih zapora so interniranci zvedeli od predstavnikov uporniškega gibanja, da nameravajo nacisti postreliti vse Jude v Poniatovvu. Jolson se je odločil, da zbeži. In ko je hodil od taborišča do taborišča, je ušel in se zatekel na polje do železniške proge ter skočil na prvi vlak, ki je vozil proti Varšavi, kjer je živela njegova žena. Tu se je povezal s partizani. Skril se je v sobo zapuščene hiše, kjer je preživel več kot 20 mesecev če bi ga bili odkrili, bi bilo po njem. Hrano mu je nosil hišnik bližnje hiše, znanec iz mladih let. Tudi žena ga je obiskovala v varstvu temnih noči.
Jolson je tu v «zaporu» postal važna javka in pri njem so se zbirala najvažnejša poročila. Jolsonu je šlo vse to napeto življenje zelo na živce, tako da je začel hujšati in slabeti. Nacisti so vedeli, da je nekje neka javka, ki jim nagaja, niso pa vedeli, kje je in je niso mogli najti. Prestal je vojno in srečno prišel iz svojega skritega bunkerja.
Po vojni sta Jolson in žena prišla v begunsko taborišče, kjer sta se vpisala v spisek Rdečega križa, da se skupno izselita v Severno Ameriko Prvo vprašanje v novem svetu je bilo vprašanje zaslužka, da se prehranita. Mož ni znal drugega, kot popravljati stare in rabljene šivalne stroje. Pričel je hoditi od hiše do hiše, po krojaških delavnicah in iskati dela in zaslužka. Ob strani mu je stala sreča. Med vojno se je marsikateri stroj pokvaril, manjkali so nadomestni deli, mnogo strojev je zastarelo in Jolson, izvežban mojster, je našel dela na pretek. Odprl je malo mehanično delavnico za popravila šivalnih strojev. Opazil je tudi, da noben šivalni stroj ameriške izdelave ni bil sposoben tako mojstrsko šivati kot stroji, ki jih je on naročal iz Italije. A meriške gospe so hotele tudi take stroje, kot jih ima Evropa Naročil je tri stroje in vsaki ženski, ki je prišla v njegovo delavnico, je Jolson prikazal vse vrste novih vbodov teli strojev. Prišel je na misel, da bi se ti stroji z lahkoto v več ji meri prodajali po Ameriki Našel je še dva prijatelja, oba Evropejca, ki sta mu svetovala, naj ustanovi trgovsko pod jetje, ki bi imelo v zakupu ši valne stroje Necchi za ves a meriški trg
K^r n’ :mel dovoi' denarja, U l ga v '-,n p"'1" odprla piijatelja Odsl) so v Italijo
in so pri podjetju Necchi naročili 135 šivalnih strojev. Ob vrnitvi so poslali oglase v časopise o novem šivalnem-stroju z vsemi navodili. Po’ nekaj dneh so dobili 7(J00*:r1»čočil} tako da je moral Jolson ponovno v Italijo, da naroči veliko pošiljko. In na srečo je lahko tovarna izpolnila celo naročilo. Novo podjetje agilnega Jol-sona je potrebovalo pisarne in uradnike. Naročniki so hitro poskrbeli dovoz strojev na dom in s tem si je poljski begunec Jolson utrl pot v svetovne trgovske posle. Danes je v A-meriki 2000 podjetij, ki proda jajo šivalne stroje podjetja Necchi in 500 jih je v Kanadi Poskrbeli so tudi šivalne teča je za mlada dekleta, ki so se učila šivanja z najmodernejši mi vbodi. Poskrbel je tovarni in predstavništvu najširšo re klamo po radiu in televiziji, ta ko da se ie trgovski artikel — stroj Necchi najbolj razširil pr Združenih državah.
Že drugo leto obstoja je podjetje prodalo za 10 milijonov dolarjev strojev in vendar je ameriški trg še vedno potre bo val novih strojev, čeprav so jih do konca leta 1952 prodali nič manj kot 100.000 Zaradi ogromnega izvoza šivalnih strojev iz Italije je pretila ne varnost, da jih na italijanskem tržišču zmanjka. Zaradi tega so zgradili poleg stare tovarne še eno modernejšo, ki je izdelovala stroje samo za A-meriko. Ta nova tovarna v Pa-viji, ki se razprostira na površini 145.000 kv. metrov je najmodernejša v Evropi in i-ma proizvodno zmogljivost do tisoč strojev na dan, ker je vse delo na tekočem traku Zaposluje 4100 delavcev, ki so preskrbljeni z vsem za življenje. Tudi v Združenih državah je zaposlenih 4000 oseb, ki delajo za tovarno. V letu 1952 je bTo celokupnega prometa v Ameriki za 25 milijonov t o-larjev, kar predstavlja le 10 odstotkov vse prodaje. Jolson je rekel: «Ko smo pričeli, 'e bilo zelo malo strojev, ki so prišli iz inozemstva. Odprli smo vra*a na stežaj in sedaj nam drugi sledijo in carinp gleda, kako prihaja to ogrom no število strojev od vsepovsod in konkurenca ne more škoditi nikomur.»
Tovarna Necchi je povzro čila, da so druge tovarne vne sle v stroje nove vbode in da so stroje izpopolnile, če so ho tele vzdržati konkuienco. Le on Jolson je postal bogat, pri čel je pri igli. postal je lastnik enega najmočnejših pod jeti j, postal pa je tudi mecen ker daruje ogromne vsote de narja dobrodelnim ustanovam
M. P.
DEKLE IN ZDRAVNIK
.CKJl
(Nadaljevanje + 3. strani)
>': «Potem ste mlad mož z veliko bbdbčndšf/d. °'č& til1 bilo v Ameriki več ljudi, ki pijejo sadne sokove, bi se zmanjšalo število prestopkov. Oče vas bo takoj klical John.«
«To bo čudovito,« sem odgovoril A mislil sem si: Res sem pravi idiot. Ali pa sem nemara želel nadaljevati pogovor.
Bila sva že čisto blizu mesta. O-na je umolknila, nekaj je brskala po svoji ročni torbici. Vzela je iz nje snop ključev, pudernico, robček, črn žametast trak, zavojček cigaret in majhen okrogel vžigalnik, podoben toku za rdečilo «2elite cigareto?)) je vprašala. «Da.»
Ta hip sem sc zavedel, da je vse končano Potrdil sem zato, ker sem res želel kaditi V tistem trenutku sem popolnoma pozabil na svetlobo vžigalnikovega plamena
Vtaknila mi Je cigareto, |az pa sem počasi primikal obraz k lu či, ki je podrhtevala v njenih rokah Moj obraz, ki ga še ni videla!
Moram priznati, da je to spre jela neverjetno mimo in je le rahlo vzdihnila. Dala je vžigalnik in cigarete v torbico in Jo zaprla Nato je prekrižala roke na kolenih in se zagledala predse na cesto. Tudi jaz sem molčal O čem naj govoriva sedaj...
Pri vhodu v mesto mi reče s tihim in trdim glasom, ne da bi me pogledala:
((Ustavite, ne vozite v center.« Molče sem prikimal, ker sem vedel, da je center vso noč raz svetljen in bi naju torej mogli videti.
Ustavil sem avtomobil in se nisem ganil, dokler je odpirala vrata. Moje roke so stiskale volan Ustnice sem si zgrizel do krvi O-na je šla nekaj korakov no oli č-niku. potem pa se le počasi vr nila
«Hvala!» je rekla «Ni za kaj,» sem id govoril Stala je v zadregi «Kar se tiče srede » je zaaein ? negotovim glasom..
»Prosim vas.» sem 1i suho .d govoril
Skomignila je z rameni udarila z nogo ob tla in z nepričakovano nervoznim glasom vzkliknila:
«To je že oreneumno To ie To je nesmiselno «
»Da.« sem odeovoril «A ne raz bnriaite se zato Vse to boste po zabili;«
Krenil sem naprej Ona ie nepremično stala s povešenimi rameni
Moji pacienti so prekleti od bo ga Pa tudi jaz Imam precej svetlo kožo, ustnice niso pr"vg* debele, ampak to nič ne s-preminia
črnec sami
SKOP
Veljaven od 17. novembra do 23. novembra 1968
OVEN (od 21. 3. do f	20. 4.) V čustvenih
f	\ zadevah boste pre-
l	) več jezljivi. Bodite
bolj optimistični in ^ skušajte bolj razmišljati. Potem boste preživeli nekaj srečnih uric. Tudi na delu se ne smete preveč vznemirjati, kajti to, kar vam gre narobe, se bo vse popravilo. Prehladili se boste.
BIK (od 21. 4. do
20. 5.) Oseba, ki jo ljubite, vam bo po-I vzročila precej preglavic in vas bo zelo vznemirila. Kljub temu ji morate pokazati razumevanje, da se spor izgladi. Na delu boste dali pobudo za u-resničenje načrta, ki se bo zelo dobro obnesel. Pazite se pred živčnostjo.
DVOJČKA (od 21. 5. do 21. 6.) V ljubezenskih odnosih bodo nastale dokajšnje spremembe in prav bi bilo, da se izogibate nekaterih oseb, ki niso iskrene. Življenje postane vedro šele po razjasnitvi nekaterih vprašanj. Na delu boste napravili velik korak naprej. Tudi z zdravjem boste zelo zadovoljni.
KAK (od	22.	6. do
22.	7.)	V čustvenih
odnosih tesnoba ne {	J bo več upravičena.
V	( 1 J Boginja ljubezni vam
.S	bo	prinesla čustveno	predanost	in	zvestobo. U-
godne	novice konec	tedna. V
poslovnem	življenju	je	sedaj
primeren trenutek za sklenitev neke kupčije. Priporočamo vam nekoliko športa.
LEV (od	23.	7. do
A	N	22.	8.)	V ljubezen-
f	\ skih odnosih bo vla-
) dalo popolno soglas-
V------J je. Sploh boste do--------' živeli nekaj, kar vas
bo razveselilo. Ne smete pa se predajati raznim skušnjavam. Na delu ne smete sprejeti takšnih obveznosti, ki bi jih le težko izpolnili. Jejte kuhano sadje.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V ljubezenskih odnosih boste doživeli uspeh in boste zelo zadovoljni. Prejeli boste tudi prijetno pismo. Ne razburjajte se zaradi nekega telefonskega pogovora. Na delu morate izkoristiti svojo ljubkost. Negujte kožo in lase.
TEHTNICA (od 23.
9.	do 23 10.) V čustvenih odnosih bodo preizkusili, če ste vztrajni. Glejte, da boste dobro «izdela
li izpit«. Ne izgubljajte po ne potrebnem svojega časa Na de lu se lahko zanesete na pomoč prijateljev, ki jim smete popolnoma zaupati Trpeli boste za nespečnostjo in glavobolom.
ŠKORPIJON (od 24.
10.	do 21. 11.) Vaši
čustveni odnosi bodo preživljali zelo nemirno razdobje. Toda proti koncu tedna se bo vse umirilo in čaka vas prijetno presenečenje. Na delu bo položaj precej sprejemljiv in prav bi bilo, da se obvladate. Hormoni vam bodo dobro delovali.
STRELEC (od 22.
11.	do 21. 12.) če
hočete v ljubezni doživeti kakšno spremembo, pojdite v novo družbo. Priporočamo vam tudi, da sklenete nova prijateljstva četrtek bo krasen dan. Na delu se izogibajte raznim razpravam, zlasti s predstojniki. Priporočamo vam počitek.
KOZOROG (od 22.
X 12. do 20. I.) Bori f k'i te se proti svojemu f	]	pesimizmu, saj niso
\» >y stvari tako temne,
'v---S kakor se zdijo Z
ljubeznijo je kakor z drugim: dogodki v življenju Na delu se morate zadovoljiti s svojim se danjim položajem Pazite se pred mrazom, da ne zbolite za gripo
VODNAR (od 21 I
do 19 2.) V čustve nih za-^vah noidr vse dobro Vendarle se morate nekolikr brzdati, kajti strast ni dobra svetovalka Na delu boste v izredno dobrih odno sih s predstomiki in tudi s so delavci Krepite svoje mišice
(D
RIBI (od 20 2 do ^	20. 3.) Pazite, da ne
{boste deiali krivice ^	osebi, ki zasluži vse
_ 'j	vaše spoštovanje Le
težko bi vam odpu stila Sploh ste zelo ljubljeni Vplivne osebe vas bodo podpr le pri uresničenju vaših načr tov. Bolje	se boste počutili, če
se boste	zdravili proti sečni
kislini.
Zakaj bi dolinske telovadnice ne zgradili v bližini šole?
Mar bodo imeli v Dolini eno najmodernejših športnih dvoran na Tržaškem, dijaki pa bodo brez telovadnice?
7. MEMORIAL MIRKA FILEJA 1968
Tekmovanje v odbojki in namiznem tenisu
V namiznem tenisu se ho začelo tekmo, vanje 22. t. m., v odbojki pa dan kasneje
«Bitka za igrišče* v dolinski občini gre, kot kaže, proti koncu. Predstavniki občine se sicer še niso izrazili o svojem uradnem stališču o tem vprašanju, toda po sestankih, člankih in pismih v časopisju ter raznih posredovanjih so si verjetno že ustvarili dovolj jasno sliko o željah in težnjah svojih občanov, ki se zanimajo za postavitev tega športnega objekta.
Iz razgovora z nekaterimi dolinskimi občani, ki so se prizadeto zanimali za gradnjo novega športnega objekta sodimo, da prevladujeta glede te gradnje predvsem dve varianti.
Po prvi naj bi bi zgradili nekak športni center, ki bi zajemal več objektov, predvsem pa nogometni stadion in večjo dvorano za odbojko in košarko.
Po drugem predlogu pa naj bi nekako oba glavna objekta stala ločeno. Nogometno igrišče naj bi v enem kraju, športna dvorana pa v drugem.
Vendar pa bi lahko k tema dvema variantama dodali še tretjo, katere vsekakor ne bi smeli podcenjevati. Tukaj se ne bomo u-kvariali z lokacijo nogometnega igrišča, temveč dvorane sank'. Menimo namreč, da vprašanje kraja postavitve te dvorane vendarle ni bi’o dovolj proučeno in niso bili upoštevani vsi vidiki, ki bi lahko prišli v poštev.
Ker bi po obeh dosedanjih načrtih morala stati dvorana v bližini občinskega sedeža (ne glede na to, kje bo nogometno igrišče), menimo, da bi taka lokacija ne bila izbrana dovolj preudarno, niti dovolj premišljeno.
Znano je, da je gradnja športnih objektov tem bolj upravičljiva in'meno vzdrževanje tem boli ekonomično, čim bolj je tak objekt u-poraben in zaseden. Že zdaj pa je povsem gotovo, da dvorana v bližini občinskega sedeža ne bi mogla biti dovoli zasedena. Športniki bi jo uporabljali največ dve uri zvečer. sicer pa bi bila ves dan praz-
1 DOMAČI ŠPORT
DANES
na. Zato bi bila mnogo bolj upravičena postavitev te dvorane pri dolinski srednji šoli. V tem primeru bi bila lahko izkoriščena s poukom šolske telesne vzgoje tudi v jutranjih urah im bi torej lahko služila dvema namenoma: šolski telovadnici in športnim društvom.
Na zemljišču pred občinskim sedežem bi bila ta dvorana tudi razmeroma oddaljena od najgosteje naseljenega predela Doline, pri šoli pa bi bila v vasi sami. Kar se tiče ostalih vasi pa itak ne bi bilo nobene razlike v oddaljenosti med eno in drugo lokacijo. Tudi glede postavitve same bi sprememba lokacije ne predstavljala nobene bistvene težave. Pri šoli je že zgrajeno igrišče na prostem, ki bi ga lahko spremenili v to dvorano, ekonomičnost te postavitve bi se odražala tudi v postavki, da bi lahko tako za šolo, kot za dvorano uporabljali pozimi isto grelno napravo, odpadlo bi vprašanje čiščenja prostorov za športno uporabo, ker bi to itak sodilo k obveznosti šolskih snažilk, prav tako bi lahko v okviru šole rešili vprašanje čuvaja.
Zelo ugodno bi lahko rešili tudi vprašanje tribun za občinstvo, ker je šolsko dvorišče že itak višje od igrišča in bi lahko na njem postavili dokaj velik balkon za gledalce. Prav tako bi ne bilo ob večjih prireditvah v dvorani hujše zadrege s parkirnim prostorom, saj je v neposredni bližini šole trg, na katerem je mogoče namestiti dokajšnje število vozil.
Morda bi imel kdo pomisleke o nujnosti postavitve telovadnice pri šoli. Zato moramo poudariti, da v dolinski občini ni niti ene šolske telovadnice, ki bi zaslužila to ime. Srednja šola ima res poseben prostor za telovadbo, ki pa ne le da nima slačilnice, ne kopalnice kot zahtevajo predpisi in ne orodjarne, ampak je tudi odločno premajhen, saj je bil to do lani še navaden razred.
V dolinsko srednjo šolo hodi o-krog 100 otrok, med katerimi so mnogi nujno potrebni temeljite telesne vzgoje v primernem prostoru in s primernimi telovadnimi pripo-
močki, katerih zdaj nimajo. Zato se sanio poraja vprašanje, čemu dajejo dolinski občani prednost pri izbiranju lokacije za gradnjo nove telovadnice temu, da bo ta športna dvorana služila le nekaj desetinam že bolj ali manj odraslih fantov in deklet, katerih udejstvovanje je med drugim odvisno tudi od obstoja krajevnega športnega društva, ali pa temu, da bo v telovadnici poleg vseh prej omenjenih fantov in deklet krepilo in razvijalo svoja mlada telesa še 100 šoloobveznih otrok? Odgovor na to vprašanje bi ne smel biti težak.
Dolinski občini želimo, da bi ji uspelo čimprej zgracNji to sodobno športno napravo, prav tako pa želimo, da bi ob tej dvorani 100 dolinskih otrok vendarle ne ostalo brez telovadnice, ki bi vsako jutro samevala le sto ali dvesto metrov daleč — prazna Še je čas za premislek!	p.
Zmagovalci 20. olimpijskih iger leta 1972 v Miinchnu bodo po napornih tekmovanjih lahko dva tedna brezplačno počivali ob morju.
Turistične ustanove Zelene obale ob Jadranskem morju so namreč sporočile, da bodo po zaključku miinchenskih iger, ki bodo trajale od 26. avgusta do 10. septembra 1972, nudile vsem olimpijskim zmagovalcem brezplačen dvotedenski počitek v znanem letoviškem kraju Cerviji. Vseh zmagovalcev bo približno 500 in jih bodo namestili v različnih hotelih, ki jih je v Cerviji nad 500. Turistične ustanove Zelene obale so že obvestile o svojem sklepu CONI, pa tudi nemški olimpijski
Po uspelem lanskoletnem tekmovanju se bosta začela odbojkarski in namiznoteniški turnir.
ODBOJKA: tekmovanje v odbojki bo od 23.11. dalje. Moštva naj pošljejo dokončno prijavo vsaj do 19 11. do 20. ure na naslov Polisp. 01ympija, pri Kranner, Ul. Favet-ti 24 (tel. 86631). Način tekmovanja bo določen na podlagi števila prijavljenih moštev (udeležbo so najavile ekipe:	števerjan, Dober-
dob, Pevma, Dijaški dom Gorica). Zmagovalec bo prejel prehodni pokal, igralci pa medalje. V moštvu ne smejo biti več kot štirje igralci včlanjeni v FIPAV. Vpisnina znaša 600 lir (za kritje stroškov dvorane).
NAMIZNI TENIS: ta turnir se bo začel dne 22.11. ob 20. uri v prostorih Katoliškega doma v Go-
odbor, poleg tega pa tudi vse tiste mednarodne športne zveze, ki bodo s svojimi panogami nastopile na miinchenskih olimpijskih igrah.
V Cerviji so podvzeli že več pobud, s katerimi so skušali turistično valorizirati to področje. Po akcijah «Vlak prijateljstva* (Nemčija-Ita lija) in «poletu prijateljstva* (Angli-ja-Italija) so organizirali tudi športno tekmovanje «coast to coast* (od obale do obale), v katerem morajo udeleženci prevoziti na vodnih smučeh Jadransko morje med Puljem v Istri in Cervio.
rici. Tekmovali bodo lahko posamezniki, moški in ženske (razdeljeni v dve kategoriji:	mladinci
(—ke) roj. 1952 in mlajši; člani (članice) roj. 1951 in starejši) ter moštva (najmanj dva, največ štirje tekmovalci). Prijave je treba poslati do 19.11. do 20. ure. Zmagovalna ekipa bo prejela prehodni pokal in medaljo; medalje bodo dobili tudi prvi trije iz vsake kategorije.
RIM, 16. — Povratno tekmo drugega kola turnirja za pokal sejemskih mest Bologna - OFK Beograd, ki bo v sredo v Bologni, bo sodila luksemburška trojica. Glavni sodnik bo Jacques Chilling,
Prva tekma se je končala z 1:0 v korist jugoslovanske enajsterice.
TENIS
LONDON, 16. — Po odhodu Ro-gerja Taylorja in Ann Jonesove med profesionalce. Mark Cox in Virginia Wade vodita v lestvici britanske teniške zveze. V moški lestvici je Cox pred Wilsonom, Sang-sterjem, Battrickom in Curtisom, Wadejevi pa sledijo Winnie Shaw, Joyce Willi Mas, Robin Lloyd in Christine Janes Truman.
OBVESTILA
Športno društvo Breg obvešča vse svoje člane, da ima tudi letos na razpolago abonmaje za predstave Slovenskega gledališča v Trstu. Interesenti jih lahko dobijo na društvenem sedežu in pri v;’.',kih zastopnikih. * * *
Košarkarski odsek športnega združenja Bor obvešča vse mladince, ki se zanimajo za košarko in bj se radi udejstvovali v miniba-sketu, da so treningi vsak teden ob torkih ob 16.30 na stadionu «1. maj» pri Sv. Ivanu.
llllllllltlllltlllllllllllllllllliUIIIIIIIIIIIIIIIMUlllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllMIIIIUIII
AVT0PR0MET GORICA
NOVA GORICA TEL 21443
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiu
V LETOVIŠKEM KRAJU CERVIJI
Olimpijski zmagovalci 1972 na brezplačnih počitnicah
Nedelja, 17. novembra 1968
NOGOMET
2.	amaterska liga V Turjaku
Turriaco — Juventina
•	t *
3.	amaterska liga 14.30 v Nabrežini Primorje — Primorec
•	• *
Mladinska liga
10.00	v Standrežu Juventina Libertas Capriva
KOŠARKA
Promocijska liga
11.00	v Skednju
Servolana — Bor * • *
Naraščajniška liga
14.00	v Trstu, Ul. delta Valle Bor — Ricreatori
Vse ostale tekme so odgodili
'> HOKEJ NA LEDU
BOČEN, 16. - V prvem dnevu mednarodnega turnirja v hokeju na ledu za »Pokal Forst* je HC Bolzano premagal francoske prvake HC Chamonixa z 9:2 (2:1, 4:0, 3:1). Turnirja se udeležuje tudi ekipa ka nadskih letalskih sil v Nemčiji Ca nadian Players.
* * *
GRENOBLE, 16. — V prijateljski i tekmi, ki je bila v GrCnoblu, jej moštvo Diavoli i- Milana premagalo domačo postavo s 7:5 (2:1, 1:4, 4:0). |
nouomut danes
(7. kolo)
ATALANTA - BOLOGNA Agonese
FIORENTINA - SAMPDORIA Acernese
MILAN - L. VICENZA Pieioni
NAPOLI - PALERMO Gonella
PIŠA - INTER D’Agostini
ROMA - CAGL1ARI Carininati
TORINO - JUVENTUS Lo Bello
VARESE - VERONA Picasso
(7. kolo)
BARI - COMO Serafino
BRESCIA - MONZA Caligaris
CATANZARO — TERNANA Trono
GENOA — CATANIA Giuti
LECCO - REGGINA Bernardis
MANTOVA - LAZIO De Robbio
MODENA - LIVORNO Motta
PADOVA - CESENA Mascali
PERUGIA - FOGGIA Barbaresco SPAL - REGGIANA Possagno
A SKUPINA
(10. kolo)
ALESSANDRIA - TRIESTINA Clerico
MONFALCONE - VENEZIA Trinchieri
PIACENZA - BIELLESE Longi
PRO PATR1A - MA.CO.BI. ASTI Reggiani
SAVONA - CREMONESE Marchetti
SOLBIATESE - MARZOTTO Gastaldi
SOTTOMARINA - LEGNANO Stagnoli
TREVIGLIESE - RAPALLO R. Martinelli
UDINESE - NOVARA Campanini
VERBANIA - TREVISO Fuschi
priporoča zimovanje na LOKVAH
dnevno obratujejo vse Stin vlečnice (najmanj 6 oseb) — lepa smučišča in tereni za druge zimsko - športne dejavnosti. HOTEL POLDANOVEC z več kot 100 ležišči ln restavracijo z domačo hrano, vinom ln drugimi pijačami — Tei. 21-314 Turistično društvo ima na razpolago tudi privatne sobe.
PARK H0TH GORICA
NOVA GORICA - Tel. 21-442, 21-462
Grand Hotel TOPLICE
BLED
A kat. 206 ležišč popolnoma renoviran, vse sobe &• kopalnicami — Apartmaji — Družabni prostori — Termalno kopališče 23° C. — Savna — Masage — V zimi drsališče na zmrznjenem iezeru — Žičnica pri hotelu — Izposojanje smuči, sank m drsalk — Prvovrstna domača in tuja kuhinja in izbrana domača vina — Rezervacije sprejema uprava hotela in vse potoval ne agencije. - Telefon 77222 77223 77224
s svojilni obrati: restavracijo, kavarno Prvorazredna kuhinja - Ples vsak večer ★ razen torka in barski program
In gostilna <tPri hrastu gostilna «Iveida»
telefon 21 239
☆
ARETTA
ULTRA T HIN
med elegantnimi in preciznimi urami ie naiceneiša znamka
Generalno zastopstvo « L A CLESSIDRA*
Trst • Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje
IMPORT Prodaja na veliko in drobno
Velika izbira zlatnine po tovarniških cenah! EXP()RT izreden popust — Garancija —
KONFEKCIJA IZ KOZJEGA IN SVINJ SKEGA VELURJA TER NAPA USNJA
NOVI ŠPORTNI IN KLASIČNI KROJI Bogata Izbira ženskih kostimov, plaščev in jopičev ter moških suknjičev in klobukov
•	USNJENA KONFEKCIJA, PODLOŽENA S KRZNOM
•	KRZNENI PLAŠČI IN BOVICE (nerc, kuna, dihur)
MODNE
NOVOSTI
H0TEI. Sl,OH LJUBI,JAMU
TITOVA UL. 10. TEL. OD 20641 DO 20645
IJIIID9
HOTEL Z MODERNIM KONFORTOM • PRIZNANA MEDNARODNA KUHINJA IN NARODNA RESTAVRACIJA 0 NOČNI BAR Z MEDNARODNIM ARTISTIČNIM PROGRAMOM • KAVARNA • BISTRO’ Z DELIKATESO, EKSPRESOM, SNACK BAROM IN SLAŠČIČARNO • KLUBSKI PROSTORI IN BANKETNA DVORANA • APERITIVNI BAR
SPLOSNA
PLOVBA
PIRAN
vzdržuje s svojimi tovorno, potniškimi ladjami: redno Unijo okoli sveta retino Linijo z Južno Ameriko, redno Unijo z zahodno Afriko ter nudi prevoze po vsem svetu t modernimi transportnimi lad jami od 8.UU0 do is.iioo ton nosilnosti.
Za vse informacije se obrnite na upravo podjetja:
«SPLOŠNA PLOVBA«. Piran, Zupančičeva ul. 24 in na naše agente po vsem svetu. relexi:	341 23:	34122 Plovba
Telegrami: Plovba Piran Telefon: 73-471) do 73-477
Hotel «PARK» Rovinj
Tel. 81122
Moderen gostinski objekt v boro vem gozdičku ob morju. Odprt vse leto. 390 ležišč. Večina sob ima balkon s pogledom na morje. Vse sobe s tušem in WC. Centralno gretje. Internacionalna kuhinja pripravna za vse specialitete. Minigolf in vsi drugi športni objekti. Športnim ekipam, ki želijo pri nas trenirati, dajemo penzijon po ugodni ceni.
GOSTILNA
-NA KLANCU-
Seča (Portorož) št. 81, telefon 73588 — ob glavni cesti proti Pulju
VEDNO SVEŽE MORSKE RIBE IN DRUGE SPECIALITETE • KRAŠKI PRŠUT IN PRISTNA ISTRSKA VINA
----- NO« ---
SUPER MARKET
Najkvalitetnejše prehramnenc potrebščine • Tobačne izdelke • Tekstil in konfekcijo Obutev Galanterijo in igrače Kozmetiko izdelke domače obrti.
PRESKRBA SEŽANA priporoča nakup tudi v svojih bogato založenih trgovinah na Kozini, v Divači. Lokvi. SenožečoJi. Dutovljah, Komnu in Brestovici.
ZA NAKUP INDUSTRIJSKEGA BLAGA NUDI 107. POPUST PRI PLAČANJU V TUJI VALUTI.
Grad Mokrice*
ob avto cest: Ljubljana - Zagreb
32 konfortnih sob-restav-racija - Angleški park - Gostom na v.iljo jahalni konji -dvovprega s kočijo - Dnevno glasba s plesom.
Oglašujte
v PRIMORSKEM
DNEVNIKU
7.
TELEFONISTKA
lllljlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIlilHIIIIIIII
Te žalitve Mehriban ni prenesla. Odločno je rekla:
«Pojdi! Nobene reči ti ne bom prodala.«
«Kaj se to pravil« je bolj ponižno dejal cunjar. «Celo tro si me zamotila. Bogve koliko reči bi med tem časom že feobil drugod. Saj nisem rekel nič takega, staremu človeku ne smeš vsega zameriti.«
«Prav. Samo brž... brž!«
Starinar je še enkrat pogledal samovar, kotel in žlice in Se obrnil k Mehriban:
«Daj mi roko!«
Mehriban ga je začudeno pogledala:
«Cemu ti bo moja roka?«
«Taka je navada, punčka daj roko!«
Mehriban Je v zadregi stegnila roko. Treščil je s svojo kot loparjem veliko roko po njeni majceni dlan’ in mešetarjenje se je začelo.
((Sedemdeset rubljev!«
Čeprav Mehriban ni imela pojma, koliko stanejo take reči, je vendar čutila da jo hoče starec ogoljufati Zmaknila mu je roko.
((Sedemdeset rubljev za vse to?«
Starinar se Je namrgodil-
«Kaj pa misliš, da je to? Stara pločevina!«
«Ne, stric, premalo je!«
«Daj roko!«
Hasan Seidbejli
J
Mehriban je spet stegnila roko.
«Naj bo petinsedemdeset rubljev v božjem imenu!« — je odneha! starec in spet udaril v roke. Spet je Mehriban zmaknila roko, ki je postala kar bela od hudega udarca.
«Tako ne bo šlo, stric Več potrebujem.«
«No, ja, pa povej svojo ceno!«
Mehriban se je morala preživeti do prve plače in vrniti dolg. Napihnila je vsoto in negotovo rekla:
«Tristo rubljev.«
Starec je dvignil razmršene obrvi in molče odšel.
Mehriban je globoko zavzdihnila in nosnice so se ji zatresle. Ni takoj zaprla vrat za starcem. Toda ta se ni vrnil. Potem je vrata zaprla in hotela pospraviti reči, ko je spet potrkalo. Bil je starinar Segel je v žep:
((Zadnja cena — sto rubljev!«
To, da se je vrnil, ji je dalo pogum. Pobesila je oči in odločno rekla: «Tristo rubljev!«
«Punca, kje imaš pamet! Saj me boš spravila na beraško palico.«
«Ne, striček! če ne maraš, pa nič.«
«Daj roko!«
«Tudi brez roke bo šlo.«
«Sto petindvajset rubljev!«
((Potrebujem jih tristo!«
«Kaj nimaš nič srca?«
«Ce ne maraš — bo vzel kdo drug!«
Starinar se ji je posmehnil.
«Noben se ne bo upal priti sem! Mi, starinarji, smo si vse mesto razdelili med sabo. To je moj rajon in torej tudi moje dvorišče.«
Mehriban je skomignila.
«Tega ne vem. Potrebujem tristo rubljev.«
«Če jih potrebuješ pa mi prodaj še kaj.«
«Niti cunjice.«
«Potem pa zbogom!« je jezno rekel ln odšel.
Mehriban je jezno zaloputnila vrata. Toda niso minile tri minute, ko je spet prišel.
«Daj roko!«
«Ne!»
((Dvesto!«
((Tristo!«
((Punčka! če bi snubil kraljično, bi jo prej dobil kot to staro šaro. če naj dam za tele reči tristo rubljev, morajo biti toliko tudi vredne, če bi hotela imeti tisoč rubljev, bi tudi ponavljala, tisoč mi daj a?«
«To je več vredno kot tristo rubljev, če ne bi ti že zdavnaj odšel,« je mirno rekla Mehriban.
«Daj roko,« se je navsezadnje odločil starec in sam zgrabil dekle za roko, udaril vanjo in rekel:
«Dvesto petdeset.«
Mehriban je bilo sram, da bi mešetarila še naprej. Že tako jo je stresalo od sramu.
«Naj bo, vzemi.«
Starinar je potegnil iz žepa šop natančno poravnanih ln kot cunje mehkih bankovcev, pljunil v roko, naštel, kolikor je bilo treba, in dal Mehriban. V njegovo vrečo so kot v sod brez dna izginili samovar, kotel in žlice.
«Ti bi meni morala plačati dvesto petdeset rubljev, ker bom spravil s poti to šaro!« je godrnjal, ko je odhajal.
V resnici, to je dobro vedel, so bile samo žlice vredne dvesto petdeset, samovar in kotel pa je dobil zastonj. Bil je zadovoljen s kupčijo. Tudi Mehriban je bila zadovoljna in vesela. Saj ni verjela, da bo dobila toliko denarja. Brž ko je starinar odšel, je potrkala pri Nisabeim in vsa sijoča od sreče stisnila sosedi denar.
«Oče mi je spet poslal denar, babica, na... Najlepša hvala!«
Čeprav se je Nisabeim še tako branila, ji je Mehriban vseeno vsilila v roko zmečkane bankovce in zbežala v stanovanje.
Sledovi velikanskih starčevih čevljev so bili posejani po
vsej sobi. Skrbno jih je pobrisala in si potem dolgo umi-vala roke.
Ko ie pozajtrkovala, se je vlegla na divan, vendar dolg0 ni mogla zaspati. Premišljevala je in se ni mogla umiriti-«Torej, dolg sem vrnila Ostalo mi je še sedeminpetdeset rubljev, z njimi moram prebiti do plače. Bnm že Kako sijaj' ni dekleti —— Valida in Mabbuba. Ena za vse, vse za eno---Torej sem vendar toliko sposobna, da lahko deiam z njim*-.Kako vam je ime?’ Zakaj pa bi radi to vedeli? Mehriban-Pravijo mi Mehriban.« Zakaj sem mu tako hitro povedala-kako mi je ime? «Meni pa pravijo Zakir.« Zakir mu pravijo-Zakir... Lepo ime! Mahbuba se ves čas prepira s svojim Han-balom. Zakaj? Ibad bo peljal Valido s svojim avtom. Leji3 hoče imeti punčko, mož pa fantka, če bo oče zvedel, da sem si priskrbela službo, bo najbrž vesel. Kdo ve, mogoče pa tud* ne. Mogoče pa mu je vseeno. Saj me je že čisto pozabil. Niž več ne piše... Kako bom živela sama? Koliko ljudi je na svetu in kako različni so! Vsa dekleta ki jih poznam, imajo starše, vsaj očeta ali mamo Jaz pa sem sama Sama! Kako hudo ie biti sama, kako hudo! Kako zoprn je ta starinar... Bogve če bo Zakir jutri prišel? In čemu bi hodil? Kaj pa naj išče pri meni?«
Napor in utrujenost sta zmagala Veke so se ji zapir°le' Zdelo se ji je, da se potaplja v morje, telo je postalo čisto lahko, dihala je skoraj neslišno. Zasanjala ie take zmeden0-kot so bile zmedene njene misli.
Vrata so se odprla sama. V sobo se je splazi) starinar, čez rame mu je visela velikanska vreča. Zapičil je svoj P°' hlepni pogled v Mehriban, ki se je preplašeno stisnila v kutin začel tlačiti reči v vrečo. Vreča je požirala posodo, posta-ljo, obleko, celo omaro in pisalno mizo — vse, kar je bil° v sobi. Potem Je stopil k Mehriban, jo zgrabil kot peres°e in nesel proti vreči. Trga se mu iz rok, v divjem strah0 gleda požrešno odprto vrečo.	(Nadaljevanje sledi)
notiiMiai vii- TRSI - UL MONTEUUH1 b 11 TELEFON 43-8118 in 44-638 - Poštni predal 459 - POUKliZNILA: GORILA: Ulica 24 M: gglo 1/1, Telefon 33-82— UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno HOO ur UREumsivu; ir«* U	tr |)() u; celoletna HI(HJ ar .3,kj	-,,,na številka v ceo- in nedeljo so para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: založništvo tržašRega «sk
Itjvm _ 7. SFRJ- ADIT DŽS Llubliana Stan trg j/l., teiefnn 22-207. tekoč, račun pn Narodni Sankt * Llubijani - 501 3- 270/1 - OGLASI: Cena oglasov) Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtn-ce ur Mali oglasi
besr 'n - Oglasi t* f,r*a4ko in goričko pokrajino se naročajo pri upravi - I? vseh drugih pokrajin Italije pri *Soci t& Pubblicit& Italianaa Odgovorni urednik; 8IANISLAV KhNKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst	______*