Poštnina plalana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 25. oktobra 1923. mm Izhaja vsak četrtek popoldne. v slučaju praznika dan poprej. Cena: J» en mesec....................Din. 4 ** četrt leta..................... »12 u Pol leta........................ »24 Posamezna štev. stane 1 Din. Uredništvo: ‘-Jubljana, Kopitarjeva ul. 6/III. Rokopisi se ne vračajo. Nefranklrana pisma se ne sprejemajo. PR_____________________________ GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Inserati, reklamacije ln naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna44, Kolportažni oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Inserati se računajo :: po dogovoru. :: Vabilo na zbor zaupnikov Slov. ljudske stranke, ki se bo vršil , v ponedeljek dne 5. novembra 1923 ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani hotela »Union14 v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1.VoH&a^LS — poročata dr. Korošec in dr. Brejc. 2. Organizacija SLS — poroča dr. Kulovec. 3. Resolucije — predložene po vodstvu SLS. 4. Volitev načelnika SLS in I. podnačelnika. ka nima sedaj uspehov, ki da jih je obljubovala. Vsak ve, da se v opoziciji ne dosega mnogo, posebno še, kadar stranka, kot mora sedaj naša, odklanja, da bi trajno dobival slovenski narod samo drobtine z vladne mize, in hoče revizijo ustave. Tudi ve razsoden človek, da je prazno podtikanje, da je stranka obljubovala uspehe brž po 18. marcu. Kar je obljubila in kar drži je dosleden bol za dosego cilja — avtonomije. — Toda en uspeh je nesporen : Naša javnost je prepričana, da je centralizem naša gospodarska !n narodna smrt. In to je uspeh SLS, to je opravičilo njenega postopanja pred in po 18. marcu. Peto obletnico osvobojenja bomo obhajali v teh dneh. Mnogo stvari nas je prevaralo, mnogo upanj se ni izpolnilo. Marsikaj, kar smo mislili, da je samoumevno, si moramo šc-le izvojevati od lastnih bratov. Toda enega nam nc vzame nobena prevara, misli, da moč ideje končno zmaga. Zbor zaupnikov SLS bo priča, da močnih duš z neuklonljivim mladostnim razpoloženjem v vrstah SLS ne manjka. Dr. Korošec I. r., t. č. načelnik. Misli ob sklicanju zbora zaupnikov SLS. SLS kliče svojo najvišjo instanco, da v* smislu pra- ^'"ika izvrši svojo nalogo. Nasprotna javnost, ki ne „ 2na našega tihega dela in se ne zna vživeti v miselnost lik, Svo »asih pristašev, navezuje na vabilo k zboru zaup-°v razne nam neprijazne komentarje. Vsi pričajo s umi podtikovanji o silnem zanimanju za 5. nov. in C? ?bčudovanjit organizacije SLS. Na tem nasproti o ,ftarinn., —sama uekai 79 n.j f <. ;ru-—:i.» .... 1)1 umljivih dejstev. Naša moč. Danes stoji naša stranka močneje kot kadarkoli ^Drej. Ne toliko zato. ker je pred pol leta uničujoče J)razila svoje nasprotnike, ampak predvsem zato, ker vs ie naznotraj utrdila. Iz stranke so izginili že ob pre-hr«u še bolj pa kasneje oni, ki načelno niso spadali v 'l3še — . — vrste in danes, ko je kruh njenih somišljenikov j "renak, ni strahu pred »samo političnimi« pristaši. Tesna j .ez načel in zavest, da treba dela in trpljenja za ta na- j •e'a’ ie notranja moč stranke. Na tem nič ne spremeni, J e ie Položaj stranke, ker je v opoziciji, težak in še tre- j .Uirio ne more pokazati uspehov. Notranja sila idej in ■ 'Sc'Djiniranost njenih čet ji garantira uspehe v bodoče. 1 Naši spori — naše življenje. r Nasprotniki, ki nimajo pristašev radi načel ampak ‘Di trenotnilr koristi, tega ne razumejo in iščejo, kje bi ‘ls'i razpok v strnjenih vrstah SLS. Iznašli so spor med ris_taši krščanskega socializma in njegovimi namišlje-ln,i Protivniki. Kakor da bi bilo izmenjavanje misli, ki tangirajo načel stranke, spor v stranki ! Vsak, kdor ^aj pozna dejanske razmere, ve, da stranka, ki sto-"na temeljili krščanskega svetovnega naziranja, mora ^ sViati moderni kapitalistični sistem, ki ni krščanski. .Det in obrtnik, delavec in inteligent, vsi čutijo jarem |. ?a sistema, ki ga treba odstraniti potom skupnega po-vA°ega dela na podlagi krščansko socialnih načel. Ni ga v naših vrstah, ki bi hotel ugovarjati izvajanjem dr. Ušeničhika na V. kat. shodu. Pri iskanju poti do cilja krščanske ureditve človeške družbe pa so lahko misli različne. Najboljša bo končno obveljala. Pišejo, da čakajo naši somišljeniki samo na škofov ukaz. Ali ni izmenjavanje misli v okviru programa stranke in krščanskih načel, ki jih tudi škof ne more spreminjati najboljši dokaz da je označeno sumičenje — kakor že samoposebi smešno — samo podzavesten izraz občudovanja strankine discipline ? Naša politična taktika. » iiuvui » t ovuii iiuvvjv *■-■ . Uo biti tlltJl dor glede na taktiko stranke. V silnem ponižanju, ki ga doživljamo Slovenci pod sednajim režimom ni nič čudnega, da vstaja vprašanje kaj je bolje : abstinenca iz Belgrada ali ostra opozicija. Ne vemo, zakaj ne bi smeli imeti naši somišljeniki v tem oziru svoje misli, ki pa si je seveda ne bodo dali sugerirati od liberalnega časopisja ? Vemo pa dvoje. Naše organizacije ,bodo to vprašanje natanko pretehtalo na raznih sestankih in odločilna beseda, ki bo padla bo zato dobro premišljena volja ljudstva. Vemo pa tudi. da se bo vsak, ki se morT da ne bi strinjal, pokoril volji večine v zaevsti, da je v slogi naša-moč. O tem naj bodo prepričani naši nasprotniki ! Kakor tudi o tem. da bodo znali naši somišljeniki vztrajati v boju za avtonomijo — do zmage. Naš boj za avtonomijo in naši uspehi. Ker se je zadnji čas SLS napadalo kakor da v tem pogledu odnehuje, je na mestu, da konstatiramo še eno dejstvo. Od prve seje narodne vlade v Ljubljani, kjer je dr. Brejc \ imenu SLS govoril o zahtevi avtonomije v novi enotni državi, od dela v Narodnem veču, kjer je pokojni dr. Pogačnik ob priliki navodil za pot v Belgrad podal posebno rezervatno izjavo stranke v prilog avtonomiji, od adrese na kralja, kjer se je na pritisk naših delegatov povdarila zahteva po avtonomnih predstavništvih — pa do danes, ko ta misel zmaguje tudi v razsodnejših vrstah demokratov in ko komunistični voditelj Markovič piše za avtonomijo, je naša stranka dosledno zastopala to misel. Govore in pišejo, da stran- Zborovanje Delavske zveze. Delavska zveza priredi ob priliki zbora zaupnikov SLS dne 5. novembra 1923 ob 3. uri popoldne v prostorih I. delavskega konsumn. društva na Kongresnem trgu v Ljubljani sestanek zaupnikov kršč. soc. delavstva s sledečim dnevnim redom: 2. Naša delavska organizacija. 3. Naš list. 4. Slučajnosti. Poročajo: poslanci Gostinčar, Kremžar, Kugovnik, Žebot ter predsednik in tajnik D. Z. Naj ne manjka nobenega zaupnika! Dr. Andrej Gosar 1. r. tč. predsednik. Na agitacijo za Pravico! oceeeoeeeeeaoieoecocteeeeiDeeeeiioeeeeeaooecetaooeeaooeaeaeeeeee e • [ Mlada j « * S Čitajte naš novi roman: „Mlada žena". 5 • * 0 S Spisal S • F e dor Mi ha j lov ič Dostojevski/', • 5 ki je eden prvih svetovnih pisateljev, kar se tiče j 5 razglabljenja človeške duševne narave. Roman ; • bomo začeli priobčevati v prihodnjih številkah. ; otseceaeoaoftiiaccaeG *«•©•# a ocoooo »••••# %o®eeo»eeaae Šivilja. hi . ^pca je bila takih prizorov že preveč vajena, da s D Prestrašili — ; vendar se je spomnila — kako je lj've'a ona bogata Emilija na ulico samo v spremstvu riranega sluge. h0 . “Ali so res ti borzni baroni bitja višje vrste, ti Jrzni baroni, katerih očetje so še s culami krošnjarili ?« c 1 ako je ena trpka misel sledila drugi. In ko je Pep-nir.^° Pet minut trajajoči hoji prispela mokra in pre-Hjeaz.ena v drugo nadstropje, kjer je bilo njeno stanova-Det’ Jtr stopila v sobo, kjer je bivala njena gospodinja s °troci. Tedaj je bila prepričana, da ni več daleč v»i-i božja pravičnost primerneje razdelila člo- ^ke dobrine. m Shka, ki se ji je nudila, ko je odprla vrata, jo je a*a v tej misli le utrditi. zad y^poprei ii ie udarilo v nos vzdušje, da bi jo $ko v’ kajti P^močno kurjenje je povzročalo peklen-hj yroein°, dočim so iz sten pravkar sezidane hiše iz-v'azni hlapovi ter se s smradom mešali v ne-redeljivo sopurico. skai ^ omari blizu okna je stala delavska žena in br-a Po predahi med popolnoma in napol praznimi škr- niclji. Obraz ji je bil bled in zabuhel, obleko je imela prikrojeno po modernem kroju, kakoršne prodaja kon-ftkcionar v predmestju, toda obleka je bila umazana, strgana in na več mestih ožgana. Sredi sobe je stala železna peč za kuhanje. Od nje so vodile poprek cevi do dimnika. Vzporedno ž njimi so bile napete vrvi, na katerih se je sušilo mokro perilo. Na neočiščenih in nepomedenih tleh sta se valjala dva dečka stara tri do štiri leta, slabo oblečena, nepo-česana in neumita. Na prhčici pred likalno desko je stalo bledo dekletce suhih lic. vuro kakih devet let, in likalo perilo. Kdor ga je videl, kako je s trudom vleklo težko železo semtertja, je vedel, da se bo kmalu pokvečilo. Prav blizu peči je stala stara košara. V njej je ležal kakor zakopan v plenicah in blazinah dojenček, kateremu bi moral vsakdo iz golega človekoljubja že v tej starosti želeti sinit. Siromašno pohištvo in zakonski postelji so docela napolnili malo prostorno sobo, tako, da je imel vsakdo, ki je vstopil, obči tek, da v tem prostoru ni mogoče ne dihati ne gibati se. »Hvala Bogu, da ste prišli domov, gospodična Pepca !« je vzkliknila žena, ko je videla naše dekle vstopiti. »Otroku je danes zopet tako slabo, čaj bi mu morala ku- hati, pa nimam krajcarja v žepu. branjevec mi nič več nc posodi, mož pa • edi v gostilni — ponj moram — danes je sobota, sicer mi ue ostane noben goldinar za prihodnji teden, najemnine pa še tudi nisem plačala. Prosim Vas. pazite par trenuikev na otroke, jaz skočim po moža — in posodite mi tistih par krajcarjev, ki jih potrebujem za čaj. Jutri oddan: * erilo in vam vrnem denar«. »Reva Mančka zopet lika«, je dejala šivilja in sočutno pogledala dekletce, ki je pravkar potiskalo žareče jeklo v težki likalnik, »tudi ta Vam bo zbolela«. »Prosim Vas, gospodična, posadite se celi dan med te otroke in si služite tiste groše s pranjem — potem si tudi ne boste vedeli drugače pomagati«. Pri teh besedah si je žena ovila ruto okoli glave in prsi, osuvala oba dečka, ki sta se premetavala po tleh, in odšla iz sooe. Pepca je hitro stopila v svojo mrzlo in vlažno sobico, slekla moki o ubleko, jo obesila, dasi nerada, ob peči in se preoblekla. Potem je stopila h košari, dvignila blazine in zmeojala dojenčku plenice. Ko je še podarila dečkoma na tleh ostanke mesa, ki jih je dala bankirjeva hišna, je odvzela mali Marički likalnik zlikala, preostalo perilo. (Dulie oribednjlč.) Politični pregled. V nail državi. Parlament Volitev predsedstva. V svoji seji dne 20. okt. je narodna skupščina izvolila znova predsedstvo, ki je pa isto kakor poprej. Predsednik je Ljuba Jovanovič, podpredsednika Bačič in Rankovič. Vsi radikali. Opozicijonalen blok. Veliko so pisali o skupnem nastopu vseh opozicijonalnih strank. Nekateri so upali, da bi v tem slučaju ušli radikalom celo Turki. Ostalo pa bo kakor doslej, da bodo pač skupno nastopile opozicijo-nalne stranke od slučaja do slučaja. Geza Šiftar. O poslancu Šiftarju, ki je bil izvoljen v Prekmurju na piograrnu naše stranke so pretekli teden zagnali nasprotni listi krik, da je šel k radikalom. Toda Geza Šiftar je lepo v Belgradu med našimi in se smeje radikalom, ki so mislili, da se ga bo dalo kar meni nič tebi nič — kupiti. Posebno blamažo so doživele »Jutranje Novosti«, ki so prinesle cel njegov oglas volivcem. Nič ne dosežeio — samo plače duhovnikom. Naši poslanci stoje v ostri opoziciji, zato je razumljivo, da vlada našim ne gre na roko. Pa ti pride ves svobodomiselni tabor od mladih in starih liberalcev ter samostojnih kmetov do neodvisnih ter Bernotovih in Korunovih socialistov in poje : za nič so, nič ne dosežejo.« Oni pa. ki so še brihtnejši pa dodajajo »samo za farje skrbe«, tem so plače zvišali. Računajo seveda na to, da se zmeraj dobi kaka ovčica, ki vse verjame, kar je proti klerikalcem. Nič jih ne ženira, da je tisto povišanje »že od 1. avgusta 1922, ko ni bilo še njihovega poraza 18. marca«. Ne vprašajo se, ali je to sploh kako povišanje, če dobi duhovnik'sedaj — celih 12 Din. na dan od države. In še teh ne plačajo vsem. Mi vemo, da bo naše ljudstvo znalo vzdržati svoje duhovnike, če treba, tudi brez države, vidi se pa, kako je nekaterim nad vse druge interese — boj proti Cerkvi. Primerjajte. Za vojno in mornarico je v novem proračunu določenih 2.039,001.416 Din., in za prosveto 542,647.307 Din., torej štirikrat manj. Glauhiger Zentrale in srbski diplomat. Nekdo primerja naše diplomate, ki so seveda vsi Srbi, z angleškimi in prihaja do zaključka, da je angleška diplomacija najstarejša pa vendar najmlajša, naša pa najmlajša pa vendarle najstarejša, zakaj naši se zmeraj zgodi, da važne dogodke prespi Angleški nikoli. — O izrednih sposobnostih naših diplomatov poroča belgrajska »Politika« to-le zanimivo : Pri razdelitvi arhivov stare Avstrije je bila posebna komisija, v kateri so bili tudi Srbi. In tam je zastopnik naše države prestavil zapisnik tako dobro, da je naredil iz besede : »Upniška centrala« besedo »Centrala verskih društev«. (Po nemški : Gliiubiger Zentrale). Razumljivo, da pred takimi diplomati Nemška Avstrija nima rešpekta, kaj še-le kaka Italija, da ne govorov blagoslov centralizma. Ze večkrat smo slišali, kako se trudijo Srbi, da spravijo čim več industrijskih podjetij v Srbijo. Oni navajajo za razlog da smo mi Slovenci preblizu meje in da bi torej v slučaju vojne ne mogli s svojimi tovarnami služiti državi, ker bi se jih polastili lahko sovražniki. Ta razlog bi držal, če bi imeli večno živeti v militarizmu in če bi se vojske vedno tako vodile kot v starih časih in če — in to je glavno — bi ljudje na Slovenskem ne imeli pravice do življenja in gospodarskih dobrot. Naši »bratje« kakor je videti na to niti ne mislijo da je treba našim deželam gospodarskega razvoja. Kar pa so doslej samo pripovedovali iti poskušali s šikaniranjem, to hočejo odslej uzakoniti. V novem proračunu je § 123, ki pravi, da se smejo nova industrijska podjetja ustanoviti samo z dovoljenjem ministra za trgovino in industrijo. Kdor pozna zgoraj označeno misel Srbov, ve da pomeni ta paragraf zastoj našega gospodarskega življenja. V Inozemstvu. Slovenci na Koroškem so pri volitvah v državni zbor popolnoma propadli. Po sedanjih poročilih so dobili samo 2 poslanca v dež. zbor. Heimwehr je vodil volitve. Nadškof dr. Sedej je predmet silnih napadov. Pic-colo židovsko kapilalistično glasilo zahteva kategorično, da pride na njegovo mesto »italijanska glava«. Kapucine — še zadnje — so izgnali iz goriškega samostana in že je odločeno, da morajo iti tudi iz Kostanjevice in sv. Križa pri Ajdovšični. Nove italijansk' persekucije. Ni še dosti gorja našemu bednemu ljudstvu v Julijski benečiji. Ubijajo šole, preganjajo duhovne, župane in inteligenco — vsega še ni zadosti. Narod ne sme več ne slišati ne brati svoje besede — to hočejo. Pravkar so prepovedani vsi slovenski časopisi. Kedaj bo dovolj teh barbarstev. Dominloni. V Londonu zborujejo te dni ministrski predsedniki vseh držav, ki so združene v velikem angleškem kraljestvi' : Avstralija, Indija, Kanada, Južna Afrika. Te države — imenujejo jih dominione — imajo svojo veliko samostojnost in medsebojno po dogovoru urede skupne zadeve. Angleški listi pišejo ob tej priliki, da ne sme Anglija na svoje bivše kolonije gledati ko mati na hčere, ampak kakor na ravnopravne sestre. In pri nas ? Še besede avtonomije se vstrašijo. Zraven pa pravimo, da smo osvobojeni. Nemčija — pred revolucijo ? Nemčija trpi dalje. Največji njen denar je bankovec za 50 milijard. Tujci, ki se vozijo tja, vidijo še vedno red in se čudijo, da ta dežela še vzdrži, ne da bi ljudstvo začelo z revolucijo. Nemška vlada ima poseben križ s Saksonci in Bavarci. Prvi so precej komunistično navdahnjeni in žele sovjetov, drugi pa se upirajo Berlinu, ker hočejo svojega kralja — Ruperta iz družine VVittelsbachovcev. Ber- linska vlada je odstavila generala Lassova, ki je poveljeval v Monakovem, toda bavarska vlada mu je na kljub Berlinu dala še večjo oblast. Tolika je napetost med Prusi in Bavarci. Mnogo ugibljejo, ali bo šla Nemčija narazen, češki predsednik Masaryk se je te dni i/.razil, da tega ne verjame, ker da Nemce vsa njih kultura sili skupaj. — Pač pa bo prišlo do tega, da sterejo hogemonijo Prusov in se posamezne pokrajine svobodneje gibljejo, a vedno v okviru velike nemške države. Masaryk v Parizu. Dne 16. okt. je prispel v Pariz predsednik češke republike. Sprejet je bil s kraljevskim sijajem. Masaryk in francoski predsednik Millerande sta izmenjala pozdrave, v katerih sta povdarjala utrditev dobrih razmer med obema državama. Masaryk se jo še posebno zahvaljeval francoskemu narodu za pomoč pri osamosvojitvi. Vsi politični krogi gledajo z zanimanjem na ta oficfelen'obisk, ker gotovo ni ostalo pri napitnicah, ampak se je razgovarjalo tudi o razmerju Male antante do Francije. Cehe tudi zadeva propad Nemčije, ker so sosedje, in rabijo najboljših razmer do Francozov, ki so Nemčijo uklonili. Samo en večer se izogni gostilne, pa boš lahko prihodnji dan vesel in zdrav, naročil „ Pravico", tvoj časopis, za celo leto. Na napačni poti. V preteklem tednu jc ljubljanski občinski svet svet sprejel na predlog tov. dr. Valentina Rožiča resolucijo zoper nameravano ukinitev bogoslovne in medicinske fakultete na ljubljanski univerzi. Sordug dr. Lemež je v imenu svojega kluba izjavil, da za resolucijo glasuje s pridržkom, da si pridrže sodrugi neodvisni svoje prin-cipielno stališče glede bogoslovne fakultete, ki po njihovem mnenju na univerzi ni potrebna. Enako je akademska oniladina pretečeno .soboto sklicala meddruštveno zborovanje akademskih strokovnih organizacij, kjer je protestirala v enakem zmislu kakor ljubljanski občinski svet. Zastopniki ljubljanskih naprednih (svobodomiselnih) akademskih društev pa so podali slično izjavo, kakor so-drug dr. Lemež na ljubljanskem magistratu. Mi prav dobro vemo, da je svobodomiselstvu bogoslovna fakulteta trn v peti. Mi to tudi razumemo. Svobodomiselstvo je svobodomiselno samo toliko čsaa, dokler gre zanj. Kakor hitro pa gre za koga drugega, se izpremeni svobodomislec v najhujšega terorista. In če je 95 % slovenskega naroda za versko šolo, za obstoj bogoslovne fakultete na ljubljanski univerzi, bodo gospodje in sodrugi svobodomisleci še vedno rovarili zoper njo in klicali na pomoč ne samo Bclgrada, marveč vse s™ieJ«£ ra^rtlovlr neodvisna stranka je že neštetokrat povdarila, da stoji na samoodločbi narodov. V volivnem boju so šli celo tako daleč, da so povedali, da smatrajo Slovence za poseben narod v Jugoslaviji. Po svojih glasilih nastopajo odkrito za jugoslovansko federacijo, v kateri naj bi vzelo v roke oblast delavsko-kuietsko ljudstvo. Ako je ta njihov program resničen in odkrit, potem mi ne moremo razumeti njihovega koraka v občinskem svetu. Slovenci smo narod, če smo narod, moramo o svojih slovenskih stvareh odločati Slovenci sami. Ni ga pa kulturnega naroda na svetu, ki ne bi imel svoje univerze s toliko fakultetami, kolikor jih je narodu potrebno in kolikor jih ta narod hoče. Vsled tega danes ne gre zato, ali nam Beograd vzame v Ljubljani samo medicinsko ali samo teološko ali pa obedve fakulteti skupaj] marveč zato sre, da nam Beograd kot kulturnemu narodu ne sme vzeti nobene fakultete, ker je ljubljanska univerza zadeva celokupnega slovenskega naroda in ne koga drugega ! In če mi danes protestiramo najodločnej-še zopet nameravano ukinitev bogoslovne in medicinske fakultete na ljubljanski univerzi, protestiramo predvsem zato, ker hočemo povedati, da smo narod, ki svojo univerzo potrebuje, ki svojo univerzo vzdržuje in ki bo o svoji univsrzi sam odločal. Protestiramo zato, da vsemu svetu povemo, da hočemo, da minejo enkrat za vselej tisti časi, ko je slovenski narod stal pod nepotrebno kuratelo vseh nepoklicanih činiteljev. Ko pa bomo dosegli Slovenci toliko samostojnosti, da bomo o svojih stvareh vedno in vsepovsod odločali sami, potem pa naj le prihajajo sodrugi Neodvisni in pa ljubljanska »napredna« omladina in naj započne stvaren boj za to, da obdržimo univerzo s 4 fakultetami, bogoslovna pa da se odpravi. Gospod vseučiliški profesor Rado Kušej je demokratske petelinčke na univerzi v nekem predavanju dobro zavrnil, rekoč, da naj ne prihajajo s trditvijo, da bogoslovje ni veda, ker bi morali dosledno priti do zaključka, da spada na univerzo samo še matematika. Nasprotniki ljubljanske univerze, nasprotniki slovenstva in slovenskega naroda sploh hočejo razdeliti Slovence v boju za svojo univerzo v več taborov. Eni naj bijejo po teološki fakulteti, drugi naj na zunaj nastopajo zoper medicinsko fakulteto, manjšina pa naj ma-gari nastopa za celokupno univerzo. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Samo tega naj Slovenci ne vedo, da je slovenska univerza izključno slovenska stvar. In tega ne vedo niti sodrugi neodvisni niti gospodje »napredni akademiki«, sicer bi ne bili nastopili tako, kot si nasprotniki naše univerze sami žele. Iz teh razlogov si mi moramo sodruge neodvisne in gospode »naprednjake« vselej dobro ogledati, kadar bodo govorili o samoodločbi slovenskega naroda in o bodočih oblikah naše države, za katere se baje tako odkritosrčno bore. Delavska zveza. Ljutomer. Naša ODZ se je ustanovila za celo lju* tomersko okrajno glavarstvo. Najpoprej bomo organizacijo do konca izpeljali za ljutomerski sodni okraj, nato pa bomo vrgli svoje organizatorične sile na Gornjo Radgono. Nekateri, ljudje so v svoji kratkovidnosti mislil*-da naše delo ne bo imelo tistega uspeha, ki je za vsako organizacijo nujno potreben. A so se britko zmotili. Odbor ODZ je neprestano na delu. Ima natančen delavni program in se po njem že ravna. Naše vrste naraščajo iz denva v dan. Zanimanje za delavsko politično organi-»ao.io raste in se širi iz kraja v kraj. Tisti, ki so tov. Markoviču iz Cvena zamerili njegovo ostro besedo na neki naslov, so svojo jezo že prekuhali.Pri nas so za delavstvo tako žalostne razmere, da bi bila dolžnost vseh merodajnih činiteljev, da jih v polni njeri poznajo. In če jih enkrat poznajo, potem je popolnoma izključeno, da bi padlo v naš rajon tako malo brige za bedno delavno ljudstvo, kakor sc je to godilo do danes. Sv. Miklavž pri Ormožu. Klic po strnjenih vrstah slovenskega delovnega ljudstva je segel zlasti po katoliškem shodu tudi v naše kraje. Mreža delavskih zaupnikov se gosti. Smo v neprestanem stiku z ljubljansft. centralo, ki mini pošilja navodila za podrobno politično organizatorično delo. Zato se nas je precejšnje število udeležilo ustanovnega občnega zbora ODZ za Ljutomer. Ko smo slišali govor posl. Jožeta Gostinčarja, smo sklenili, da niti ure več ne odlašamo. In tako smo šli na agitacijo, ki je dozorela tako daleč, da bomo v nedeljo 18. novembra 1923 sklicali ustanovni občni zbor, na katerega bomo zbrali vse, ki spadajo v delavske vrste ti naše bližnje in daljnje okolice. Mi se tega dne veselimo* ker vemo, da bo to važen mejnik za naš kraj v političnem gibanju. Opozarjamo na ta veliki dan vse svoje tovariše in jih prosimo, da pridejo polnoštevilno na zbor. Naj živi delavska zavest in zmaga delavska ! Mežica. Dne 14. t. m. se je pri nas ustanovila ODZ. Pristopilo je precej članov, katero število pa bo narastki z našo podrobno organizacijo in agitacijo. Vse t°' variše poživljamo, da naroče »Pravico«. To je naš lis*' zato ga vsak delavec mora imeti. Dolžnost je naša, da pomnožimo naročnike. Mednarodni kongres za boj proti brezposelnosti. Zadnjič smo poročali, da se je vršil od 9. do 1*' sept. v Luksemburgu ta mednarodni kongres, in da bomo še bavili z njim. To je bil prvi shod po vojsK1, ustanovljena je bila pa ta zveza 1. 1910. c|jui ov diije ju um; iiobiu obiolenno, liolje KaKor ^ sklicatelji pričakovali. Razumljivo je, da je prišlo na slio^ poleg Luksemburžanov največ Belgijcev in Francozov • ta dva naroda sta že pred vojsko v zvezi prav velik0 delala. Malo je bilo le Angležev in Amerikancev ; NeMc' pa niso prišli. Poslali so par predavanj, zborovanje leP° pozdravili in opravičili svojo odsotnost s sedanjimi P°' litičnimi in gospodarsikmi razmerami. Zborovanje se ie vršilo v znamenju solidarnosti in se je videla resna volja za skupno delo. Govorili so v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, vsi trije so bili enakopravni. Pripravljalni odbor je imel pripravljenih zelo veliko razpravljanih predmetov. Poleg brezposelnosti sl) prišle na vrsto tudi druge stvari, ki so z njo v zvezi: izseljevanje, posvetovanje o poklicu, posredovanje dela' Splošno so konštatirali. da nimajo proti groznemu naval*1 brezposelnosti nobenega drugega orožja, kakor so 8a pa imeli pred vojsko. Poročila o zasilnem delu so bil®' zelo oprezna. Delo, ki ga ustvarimo nalašč za to, da P°' tnagamo nezaposlenim, ima zelo ozke meje ; zlasti je za tako delo sposoben zmeraj le en del brezposelnih. Re' zultati dela, izvršenega z nesposobnimi močmi, daleč zaostajajo za normalnimi, in ni mogoče govoriti o vsaj deloma zadovoljivem odplačilu. Če naj take delavce nof' malno plačamo ali pa le po delu. o tem je bilo mnenje različno. Izredno važon nov problem se je pojavil v debatah. Gre za to, če bi ne bilo mogoče s sistematičnimi odredbami brezposelnost preprečiti, namesto da se bori' mo proti že obstoječi brezposelnosti z nezadostnimi sredstvi. Zlasti živahno so razpravljali o načrtu Amerikank Commons - a. ki je na temelju, parktičnih skušenj po*1' darjal. da naj industrija sama nosi vsa bremena brezP0' selnosti in naj ona sama odškoduje delavce. Slišali so se ugovori, pomisleki, zagovori. Vprašanje še ni zrelo, vci>'1 dar pa vodilna ideja ne bo zaspala in se bo v diskusija*1 pojavljala toliko časa, da bodo prišli do kakega zadovoljivega zaključka. V plenumu je med velikanskim zanimanjem govO' ril ravnatelj Mednarodnega delavskega urada Albert Thomas. Ta urad so ustanovile mirovne pogodbe in W lja kot organ mednarodne delavske ustave. Urad je zbra’ že ogromno tvarino, pomagali so vsi neradi ; skoraj ',0' Ben drug organ ni tako sposoben za pospeševanje sP°' razuma med narodi v eni najvažnejših panog življenj3' Thomas je rekel, da se bo moral urad še spremeniti. kef imajo sedaj v vodstvu delavci samo eno četrtino čla' nov ; eno imajo podjetniki, polovico pa vlade. Ozra$e je še preveč oficielno. Pariški profesor Fuster je podal celotno sliko vs^' ga dsoedanjega dela in je pozival navziče, naj spnc° statističnih podatkov o brezposelnosti ne gledajo satf10 suhih številk, temveč naj jim bo vedno pred očmi, kak' šno strašansko gorje se skriva za temi velikanskimi Šfe' vilkatni. To se mora posebno poudarjati. Kongresi nisjj za to, da se samo okoli vozimo in govorimo, poglablia Leto !!. -PRAVICA--, dne 25. oktobra 1923. Stran 3. morajo razumevanje za eno najbolj perečih vprašanj človeštva. To razumevanje Človeštva in sočutje z njim je ^oraj popolnoma zginilo ; nekateri, ki se zanimajo, imajo Preveč drugega, strankarskega dela, drugi so šli pa predaleč in so zašli na napačna pota. In vendar je pametna, nestrastna in vztrajna socialna politika danes pravtako neogibno potrebna, kakor je bila pred vojsko, ali pa še bolj. Ves kongres je pokazal izredno delavnost, prav dobro voljo in pravo razumevanje. Zato tudi uspehi ne bodo izostali. Morebiti so vesti o nameravani inflaciji na Angleškem že sad tega kongresa. DELAVEC, ki ni organiziran, je pomagač kapitalizma! DELAVEC, ki ni naročen na svoj delavski list, ni vreden boljših dni! DELAVEC, ki ne agitira za svojo organizacijo, je slabši od mrtvega stroja! Strokovna zveza. Jz tajništva JSZ. Plenarna seja JSZ se ne vrši dne I 2®2,nah in konč..o zmago najnovejšega delavskega kr-I bansko socialnega gibanja na Slovenskem. Posamezne zveze naj vzamejo to na znanje. Obra-. I ^ naio naj na centralo čimpreje dolžne zneske in do-, | ?.°^jejo informacijske pole. Same pa naj od skupin iz-'riajo prispevke. Postaviti moramo načelo : Kdor ne > nPa' n' ^hin organizacije. Kdor je danes neorganiziran, j •>, koralen človek, je s poudarkom naglasil tovariš Franc ; „®rseglav v svojem govoru na delavskem zborovanju ob 3 I r'''ki katoliškega shoda. ;i [ o I Strokovna zveza tovarniškega delavstva. ■ I j Vrhnika. Skupina usnarjev je imela v nedeljo 21. e I tiilT' ^lanski sestanek, na katerem je poročal zvezni taj- II I na .^orn^ardOi v tekočem delovanju organizacije za us-11 I m “ Pristopilo je zopet nekaj članov, tako da ima- | j,0 Že skoraj vse usnjarje v naši skupini razen par zagri- - I ‘ "cev, ki še vedno upajo na soc. patriotska nebesa. ■ I Ljubljana. Dne 12. t. m. se je vršil izredni občni I !tl°r lupine čevljarjev Indus d. d. Izvoljen je bil eno- ' I Vialn° s*udeči odbor : Cistar Albin, Pičan Matija, Skalar " I f>a °> Vodnik Ivan, Likozar Franc, Bebič Franc, Petač * I ^atiV*a’ 'Jeta^ Francka, Jeraj Ivana, Gorše Cilka, Dovr-11 S iti • ^ar'ja- Križaj Martin. Skupina šteje nad 120 članov ' I Os/6 Upa^- da ho novi odbor delal na to, da pridobi še a I Voale tovariše. Tov. Lombardo nam je v stvarnem go-" I ?iyUi ,)0(*a' P°me" krščan. strok, organizacije in nas po-a* »a red in disciplino v organizaciji in v tovarni. Dopisi. Zabukovca. Dne 16. 10. se je vršil sestanek S. Z. rudarjev, skupina Zabukovca pri zelo lepi udeležbi. Pristopilo je zopet lepo število novih članov. Sklenilo se je, da se vršijo sestanki vsak drugi dan po izplačilu mezd, pri tovarišu blagajniku v Grižah. Trbovlje. I. »Feuer« — bumf — na cesto ! Stavkokazi uživajo pri gospodih Trboveljske sedaj po zlomljeni stavki nekako posebne milosti, ali če hočete nagrade. Poslušajte : V Trbovljah se nahaja neki človek z imenom T č Alojz. Ta mož je celi čas stavke pridno hodil na šilit, s sladko zavestjo v srcu, da bode po stavki nastavljen za strelnega mojstra, kar se mu je tudi oblju-bovalo od njegovih predstojnikov. A glej ga spaka — stavka je končana, zlomljena, — Lojze pa še sedaj ni »gospod« šusmajster. In to moža jezi ; zlasti še, ker se rudarji norčujejo iz njega. Tako je pred nekaj dnevi v jami zaklical njegov tovariš »Lojze fajar« (t. j. ustreli!) V drugem kotu zavpije drugi »bumf« — naš gospod stavkokaz je pihal kot razdražen gad, stvar naznanil pazniku — In obadva rudarja sta radi tega vržena na cesto ! To je stavkokazova nagrada za njegovo klečeplastvo pred kapitalisti za časa stavke, — a nakopal si je sovraštvo vseh pošteno mislečih rudarjev, in kar je glavno — »šusmajster pa le še ni!« Vevče pri D. M. v Polju. Ko prideš v Vevče, ti že od daleč zablešči napis : »Restavracija«. Če bi hotel tam dobiti kakega delavca, ga boš zastonj iskal, ker zahajajo v to restavracijo samo gospodje. Iz povsem zanesljivega vira verno, da je okr. glavarstvo hotelo tovarni vzeti koncesijo ter je potem isto dopustilo le na podlagi izjav od strani tovarne, da je to restavracija, kjer dobivajo delavci tudi svojo hrano. Ne mislimo tu na restavr. g. Kosa, kateremu vsa čast! Dočim delavci zaman prosijo za stanovanja, je bilo takoj dovolj denarja, da se je restavraciji prizidal hlev in druge pritikline. Več desetletij že stoji restavracija, a nobenemu nemškemu ravnatelju ni prišlo na misel, da bi tako razsipal denar naših žuljev. Iz Zagorja ob Savi. Naša delavska organizacija se je zadnje čase okrepila in tako zadobila večji delokrog. Treba bo brez dvoma še večjega, bolj vztrajnega in požrtvovalnega dela. Tovariši! če hočemo jasnejših dni. potem na delo za krščansko organizacijo. Od moža do moža. Preko strolevnih, na pravih temeljih zgrajenih organizacij ne pride nobeno še tako kruto nasilje. Pogum torej in dobi o voljo ! Če bomo čakovci. bo kamen, bo bič ! Zagorje ob Savi. Sestanek, napovedan za nedeljo 24. t. m. se ne rnoie na noben način vršiti. Pač pa se isti vrši drugi dan ob pol 7. uri zvečer. Ker jc treba sklepati več važnih stvari, ste vabljeni vsi člani, da zanesljivo pridete. Na Jesenicah r.tno sc razbili. Dobro je le to, da S. Z. T. D. ni kriva razdora. Za vsakega izmed nas, zlasti pa še za neorganizirane naj bo to krepak opomin k organizaciji. Preosnov« starostnega zavarovanja je pred nami. Če ne bomo oganizirani, edini in pripravljeni, nam bodo naprtili, kar sc jim bo zdelo. Tovariši! V enotno fronto. Jesenice. V nedeljo, dne 14. t. m. smo imeli političen shod. Dobro obiskani shod je vodil tov. Krivec, poročal je ob napeti pozornosti poslušalcev poslanec Kremžar. Uvodoma je podal poročilo o delovanju Jug. kluba o notranji ureditvi naše države s posebnim ozirom na delavske interese. Nato nazorno podal sliko delavskega gibanja po svetu i' socialen razvoj v naši državi. Centralizem, korenina vsega zla je sicer mogočen, a neumorno delo ga si;v‘■‘matično ubija. Tov. Arnež je predlagal zaupnico Jug. klubu, ki je bila soglasno sprejeta. Sklenili smo resolucijo proti ukinitvi soc. ministrstva. Naropajte Pravico! Plačujte! Strokovna zveza državnih cestarjev. 6 I c . I .^eja načelstva se jc vršila dne 14. t. m. v Celju, na t- [ trwr.' Poročal tajnik o lepem napredku zveze in no-I* I «o 11 Ureditvi naše organizacije, ter pisarne. Upcljale i- | d0jS(" Potrebne poslovne knjige in tiskovine. Nadalje je i- j h0r]a; tainik tudi poročilo o strokovnem delu zveze, o :a j Dosi!1 in uspehu naše strok, organizacije. S pomočjo g. y j g|^vanca Gostinčarja, smo sedaj dosegli našo dosedaj y | 02jr n° zahtevo, kategoriziranje državnih služabnikov ’e I z oi •s'u^tcljev’ 0 čemur je zadnjič poročala »Pravica«, i-1 $Voj.JaV(> Pisma poslanca Gostinčarja. Načelstvo je v ih I nas1 Se^ rešilo razna važna pisma in razmotrivalo za r t lTlerodajne zakone in ukrenilo potrebno, da bodo ti)0 7° '^formacije, o dolžnostih in pravicah, ki jih ima-v I ra?n cestarji sedaj kot drž. nastavljenci, vedno na rt Polago. e' I ^>io tRaztle važre točke zakonov, bo po potrebi razlo-a' j "e a;ln'štvo z okrožnicami, kakor tudi druge strokov-0' J Čels^ ,e- Te dni se vrši organizacija Prekmurja. Na-°' l k°do t° ^.sklenilo sklicati »Občni zbor« zveze, katerega |3' Hedei- Vor*1' ze zastopniki skupin cele Slovenije, na prvo ef I ,»oSt10tfmeseca "ovembra t. I., t. j. 4. in sicer v Zidani a” I *ežeiic,r k° ugooročil Špancu, naj pride drugo jutro '/.< ob šestili k njemu, da morata obravnavati veliko nujnih stvari. Poslanik je prišel, kralj ga jc že čakal in je začel govoriti, hodeč po dvorani gor in dol. Pet ur sta se in menila, pa še ni bilo konca. Poslanik je že ko-maj stal, večkrat je hotel kralja prekiniti, a ta je zmeraj nanovo začel ; spričo stoječega kralja vsesti se pa Don Pedru tudi m kazalo. Nazadnje je postal obrekovn lec tako truden, da mu je stopil mrzel pot na čelu in se ju začel tresti kot šiba ; kralj, še vedno neutrujen hodeč sem in tja, jc moral avdienco prekiniti, tako je bil Špa' ncc izdelan. Ob dveh pa je dal kralj poslanika spet poklicati da bosta razgovor nadaljevala. Don Pedro je bil pa še v postelji, kosila se niti dotakni) ni bil ; prosil je kralja naj mu avdienc- za danes opusti, ker je od jutranje utrujenosti čisto bolan. Tedaj se je Henrik smejal in dejal : »Ko bo prišel Don Pedro spet nazaj na Špansko, bo lahko pričal, nimam tako hudega protina kakor ga je bil naslikal on.* Življenje ie boi! Seneca. GOSPODARSKA ZVEZA Z. Z o. z. LJUBLJANA DUNAJSKA CESTA 29 I. Blagovni oddelek: a) poljedelski pridelki in mlevski izdelki, b) krmila, c) kolonijalno blago. 2. Kmetijski in strojni oddelek: a) poljedelski in drugi stroji b) semena, umetna gnojila, c) cement, bencin, d) galica, žveplo. 3. Mesni oddelek: a) izvoz goveje živine in prašičev, b) tovarna mesnih izdelkov, c) hladilnica, d) izdelovanje umetnega ledu. 4. Lesni oddelek: a) nakup in prodaja lesa ter oglja, b) lastne parne žage, lastna parkema tovarna. 5. Vinski oddelek: a) domača in tuja vina v sodili in buteljkah, b) vse vrste žganja, konjak, špirit. Telefon 137. — Brzojavke: Gospodarska Ljubljana. Pravkar je izšla v založbi „Socialnc Misli* knjiga Dr. A. Gosar: ZA KRŠČANSKI SOCIALIZEM Pomisleki In odgovori z velezanimivo in ttkiualno vsebino. Cena 117 strani obsegajoči knjigi znaša 14 Din. & se naroči in takoj plača vsaj 10 Izvodov, znaša cen* za izvod samo 12 Din. Dobi se v knjigarnah ali P3 v upravi »Soc. Misli*, Jugoslovanska tiskarna, portažni oddelek, Ljubljana, Poljanski nasip 2. To knjigo mora Imeti vsak krščanski — socialeC1 Zahtevajte povsod le milo z gazeEicol •••MM«« • Ti si član I. delavskega konzumnega društva potrebuješ za zimo gorke obleke, pa pozabiš, da dobiš najboljše, najcenejše in najtrpežnejše blago pri SVOjl zadrugi, poleg tega pa še koncem rač. leta 3°/o popust. Za blago plačaš 3000 do 5000 K, popust znaša 90 do 150 K, to je enodnevna plača. Ali ni škoda celodnevnega truda in znoja, — samo radi tvoje pozabljivosti in nezavednosti. rabiš pokre^čila, — Ti si lačen in žejen pa pozabiš, da ti nudi tvoja lastna zadruga vsega tega. Mogoče ne veš, da dobe vsi člani v zadružnih prostorih v kleti Kongresni trg št. 2 pošteno In solidno postrežbo. Dobiček, ki ga pustiš s tem zadrugi je vendar skupna last vseh'zadvugarjev, — cele organizacije. Vsak mesec rabiš špecerije in drugih vsakdanjih potrebščin za 3000 K, — na leto za 36.C00 K, 3°/0 popust znaša 1080 K. — Za ta denar oblečeš enega otroka. Ti pa praviš: kaj, za denar se'dobi povsod in podpiraš mnogokrat tvojega najhujšega političnega in gospodarskega nasprotnika. Kadar si v sili pa pričakuješ podpore od organizacije, katero si zanemarjal. Pravi član je le oni, ki res vse kar rabi nabavlja pri svoji zadrugi. V združenju je moč! V needinosti slabosti ■ ••»••••ra ■••••••••■ PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. : TELEFON št. 57 in 470. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. ZADRUZNA GOSPODARSKA BANICA *d. LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 10 (v lastni palači vis-d-vis hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in boizne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in rezerve skupno nad 15,000,000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din, EKSPOZITURA: Bled. Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad. Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080. •••••••• MMMM —*•—■!••MMM MftM«1 Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije« Izdaja konzorcij. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej 6<>saf'