Q
novoles
LETO XIX
Številka 13
novoles
11. september 1981
LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA
Seja
sindikalne
konference
Dne 5. 9. 1981 je bila 18. redna seja sindikalne konference. Na seji smo obravnavali zelo pomembna vprašanja, ki so za obdobje do konca leta 1981 izredno aktualna. Obravnavali smo problematiko izvoza in spremembe v sistemu delitve osebnih dohodkov.
O	vprašanju izvoza je poročal tov. Vili Pavlič, direktor TOZD BLP. Povedal je, da smo za 2. polletje ponovno popravili plan izvoza, ki smo ga uskladili z vsemi TOZD in katerega smo posredovali SIS za ekonomske
odnose s tujino. Izvajanje tako dogovorjenega plana pa ne teče tako. V juliju smo bili pod planom za 264.000 dolarjev in v avgustu za 640.000 dolarjev skupaj cca 900.000 dolarjev. To pomeni, da lahko TOZD Novo-lesa, ki so vezani na uvoz z 1. 10. 1981 ustavijo proizvodnjo, ker bo lahko zaradi neizvajanja našega plana izvoza popolnoma zaprt uvoz za Novoles. Zato so bili pripravljeni nekateri ukrepi, ki bodo podani tudi na delavskem svetu DO, ki bo 11. 9. 1981. S temi ukrepi želimo do konca leta dejansko izpolniti plan izvoza. Detaljni ukrepi bodo sprejeti v samih TOZD, so pa nekateri, ki so že znani, kot je delo v prostih sobotah, na nedeljo, posojanje delavcev iz TOZD v TOZD in drugi.
Sindikalna konferenca je na svoji seji dne 5. 9. 1981 soglasno podprla predlagane ukrepe, s tem, da je pozvala izvršne odbore sindikata TOZD, da sprožijo široko politično akcijo, da se mobilizirajo vse sile v TOZD, da bodo zadane naloge uresničene. Člani sindi
kalne konference so menili, da je potrebno delavce primerno seznaniti in da bodo prav gotovo razumeli situacijo in napeli vse sile za realizacijo plana izvoza. Pri tem so poudarili tudi, daje skrajni čas, da se začne z vprašanjem odgovornosti. Daljši uvod o odgovornosti je podal glavni direktor. Sindikalna konferenca se je z njegovimi stališči strinjala, s tem, da je potrebno s to akcijo ljudi mobilizirati, tisti, ki pa se ne bodo podredili tej akciji jih je potrebno odstraniti iz TOZD oz. DO. O teh vprašanjih bo tekla široka razprava v vseh TOZD, zato sindikalna konferenca poziva vse, da se maksimalno angažirajo, da bo plan izvoza do konca leta 1981 dejansko dosežen.
O vprašanju sistema osebnih dohodkov je tekla na sindikalni konferenci izčrpna razprava, v kateri smo podprli predlog strokovnih služb in poslovnega odbora, s tem da smo menili, da je potrebno zajeti še štiri izmensko delo, ker je njihov bioritem dejansko najbolj mo-
OBVESTILO Naslednja številka izide 25. septembra.
Zadnji rok za oddajo prispevkov je 16. september do 9. ure.
UREDNIŠTVO
ten. Strokovna služba je bila zadolžena, da pripravi predlog do seje delavskega sveta DO, ki bo 11. 9. 1981
Obravnavali smo tudi priključitev IGK v Novoles in DO Tribune k SOZD Uniles. Zadolžili smo se, da bomo stvari temeljito razložili in izpeljali na referendumu. Obravnavali smo tudi nekatera druga aktualna vprašanja, o katerih vas bomo seznanili v naslednji številki glasila.
Spremembe v sistemu delitve osebnih dohodkov
V skladu s stališči 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije, s stališči 2. konference Zveze sindikatov Slovenije, v skladu s programom dela sindikalne konference DO Novoles in osnovnih organizacij sindikata v TOZD smo v naši delovni organizaciji pripravili predlog sprememb v sistemu delitve osebnih dohodkov, s katerimi naj bi popravili osebne dohodke delavcem v neposredni proizvodnji.
Program aktivnosti se je začel s sejo poslovnega odbora,
(Nadaljevanje na 2. strani)
LJ U B L J A N A
V današnji številki smo namenili nekaj več prostora izdelkom DO Tribuna. O tej DO in njeni priključitvi k SOZD UNILES si preberite na 3. strani.
Spremembe v sistemu
delitve
osebnih
dohodkov
(Nadaljevanje s 1. strani) ki je oblikoval predlog sprememb 29. 8.1981.
4. 9. 1981 bo predlog obravnavala sindikalna konferenca, v času od 7. do 10. 9. 1981 pa bosta predlog obravnavala delavski svet TOZD in 11.9. 1981 delavski svet delovne organizacije. Po seji delavskega sveta delovne organizacije bo potekala javna razprava po delovnih skupinah in sicer od 14. do 25. 9.
Po končani javni razpravi se bomo o spremembah sistema delitve OD odločali na referendumu, ki bo predvidoma 28. in 29. 9. 1981.
Ko to pišemo (četrtek 3.9. 1981), še seje samoupravnih organov niso opravljene, zato so datumi še vprašljivi, to je pač program aktivnosti, ki se lahko spremeni. Na referendumu bomo razen sprememb o delitvi OD odločali tudi o priključitvi TOZD IGK v Novoles (gradivo je bilo objavljeno v prejšnji
številki našega glasila) in o priključitvi DO Tribune v SOZD Uniles (gradivo o tem je objavljeno v tej številki glasila).
V nadaljevanju objavljamo obrazložitev sprememb sistema delitve osebnih dohodkov s katerimi želimo, da bodo spremembe vsem razumljive, javna razprava pa temeljita.
PREDLOG SPREMEMBE VREDNOTENJA
1.	IZMENSKEGA DELA, NEUREJENEGA DELOVNEGA ČASA TER DELA NA RPOSTESOBOTE
2.	NEPOSREDNEGA PROIZVODNEGA (NORMIRANEGA) DELA
UVOD
Kljub temu, da smo na področju delitve po delu v zadnjem času storili precej, tako kar zadeva sistemske rešitve kot če primerjamo gibanje poprečnih OD v naši DO s poprečjem v panogi, slovenskem gospodarstvu oziroma DO v občini, pa z nagrajevanjem in vrednotenjem proizvodnega dela še ne moremo biti zadovoljni.
Zahteva po boljšem vrednotenju proizvodnega dela v tem času ni samo naša težnja, temveč je to naloga celotnega združenega dela, natančneje pa jo opredeljujejo predvsem sklepi zadnjega kongresa samoupravljalcev.
Predno smo pristopili k izdelavi predloga, smo analizirali gibanje osebnih dohodkov v naši DO (primerjali smo osebne dohodke pred novim sistemom delitve in osebne dohodke v letošnjem letu s poprečnim osebnim dohodkom v DO leta
1977 in v prvi polovici letošnjega leta, kakor tudi gibanje v nekaterih drugih DO, konkretno s tovarno zdravil Krka, manj natančneje pa tudi z Inlesom iz Ribnice) in ugotovili:
—	osebni dohodki režijskega in administrativnega kadara se v
primerjavi z OD drugih DO gibljejo dokaj usklajeno;
—	iz primerjave OD proizvodnih delavcev pa lahko povzamemo naslednje: razmerje v OD, ki jih prejemajo delavci, ki opravljajo enostavnejša dela, je v primerjavi z OD delavcev, ki opravljajo zahtevna in najzahtevnejša dela pri nas precej ozka;
—	vrednotenje proizvodnega dela je pri nas, v primerjavi z administrativnimi in režijskimi deli, še vedno neustrazno; razlika med osebnimi dohodki dobrih in slabih delavcev, ki opravljajo enaka ali sorodna dela, je še vedno neustrezno izražena.
Upoštevajoč navedene ugotovitve smo pripravili predlog sprememb, ki naj bi prispevale k ustreznejšemu vrednotenju proizvodnega dela in dela v neurejenem delovnem času. Predlog je bil usklajen na kolegijskem poslovodnem organu in v poslovnem odboru.
VREDNOTENJE IZMENSKEGA DELA, DELA V NEUREJENEM DELOVNEM ČASU TER DELA NA PROSTE SOBOTE
v naših samoupravnih splošnih aktih, ki urejajo delitev po delu, imamo posebej urejeno nagrajevanje:
—	nočnega dela oziroma dela v tretji izmeni, ko pripada delavcu za opravljanje nov do-
J*-
tl ir IIHimni/iin
LJ U B L J A N A
Globoki voziček z zložljivim kromiranim ogrodjem in prenosno košaro.
datek v višini 50 % ED za redno delo,
—	prazničnega in nedeljskega dela, ko pripada delavcu za opravljanje nov dodatek v višini 50 % ED za redno delo,
—	dela v podaljšanem delovnem času, ko pripada delavcu za opravljanje nov dodatek v višini 50 % ED za redno delo.
Nimamo pa posebej urejenega vrednotenja dela:
—	v drugi izmeni (med 14 in 22 uro),
—	v neurejenem delovnem času (kadar delavec sicer ne dela v izmeni, vendar opravlja občasno zaradi narave dela in naloge v času druge izmene, pa to ni delo v podaljšanem delovnem času),
—	na proste sobote, določene z delovnim koledarjem, če delavec ne dela v podaljšanem delovnem času.
Zato predlagamo za čas, ko dela delavec med 14 in 22 uro, in to ni delo v podaljšanem delovnem času, dodatek v višini 10 % na obračunsko osnovo (na ED, ki jih delavec v tem času realizira).
Enak dodatek predlagamo tudi za delo, med 6 in 22 uro na z delovnim koledarjem določene proste sobote. Dodatek za izmensko delo, neurejen delovni čas ter dela na proste sobote in dodatek za delo v podaljšanem delovnem času se izključujeta.
Z dodatkom za izmensko delo, delo v neurejenem delovnem času ter delo na proste sobote želimo dodatno stimulirati delo za čas, ko je moten normalni biološki ritem človeka.
Prav tako pa lahko delo ovira delavca pri prilagajanju njegovega prostega časa individualnim potrebam ter pri realizaciji teh potreb v okolju v katerem živi.
VREDNOTENJE NEPOSREDNEGA PROIZVODNEGA DELA
Predlagamo, da se v zahtevi 3C „naloga povzroča telesni napor” vrednoti v okviru dodatnih zahtev večja intenzivnost pri izvajanju normiranega dela.
V tej zahtevi je sicer pod dodatnimi zahtevami upoštevan hiter ritem, s katerim pa niso vrednotena dela v naši proizvodnji, saj pravi metoda VZD, da se ta zahteva vrednoti samo pri delih, pri katerih mora izvajalec izvajati gibe, ki so hitrejši kot jih poredpisuje WF-tempo.
Takega tempa pri nas ni, saj uporabljamo REFA sistem nor-
miranja. Ugotovljeno pa je, da je svoboda pri delu, ki je tehnološko in časovno natančneje opredeljeno, manjša, daje zmanjšan vpliv delavca na čas trajanja dela zaradi česar je tempo dela pri normiranih delili večji.
Predlagamo, da se pod dodatnimi zahtevami v zahtevi 3C „naloga povzroča telesni napor" vrednoti individualno normirano delo z 2 točkami zahtevnosti, skupinsko normirano delo pa s 3 točkami.
Razlika med individualnim in skupinskim normiranim delom je v tem, da tempo dela v skupini ni pogojen samo s pripravo dela, temveč tudi z intenzivnostjo dveh ali več izvajalcev, ki opravljajo isto delovno nalogo. Zaradi tega zahteva delo v skupini večjo uigranost in homogenost.
DODATEK K PREDLOGU SPREMEMBE VREDNOTENJA DELA V NEUREJENEM DELOVNEM ČASU IN NEPO-SREDNEGA PROIZVODNEGA DELA
SPREMEMBA	NAGRAJE-
VANJA DELOVNE USPEŠNOSTI DELAVCA PO MERILU „DOSEGANJE	ČASOVNIH
NORMATIVOV"
Že uvodoma smo omenili, da je razlika med uspešnimi in neuspešnimi delavci, ki opravljajo enaka ali sorodna dela, v osebnih dohodkih delavcev neustrezno izražena in da je uspešen delavec za dobro delo premalo stimuliran.
Poseben problem pri nagrajevanju delavcev po merilu „doseganje normativov časa” je tudi v tem, da si zaradi limita 200 točk učinkovitosti delavci, ki ta limit dosežejo, ne prizadevajo več za več in boljše delo. Limit bolj destimulira dobrega delavca kot pa ga motivira za preseganje, saj ne vpliva več na boljši OD.
Zato predlagamo, da se pri merilu „doseganje časovnih normativov" pri obračunu delovne uspešnosti poveča razpon tega merila za 50 točk, kar pomeni, da se razpon nagrajevanja po tem merili poveča iz 200 na 250 možnih točk učinkovitosti.
S tem pa se poveča možnost doseganja večjega količnika delovne uspešnosti (KU) in sicer iz dosedanje zgornje meje 1.450 na teoretič-
it ir lili IIIIM Ufi7 LJUBLJANA
Zložljiva stajica za otroke.
no 1.600. Teoretično zato, ker bi tak količnik lahko dosegel delavec, ki bi normo maksimalno presegal in bi imel časovni normativ kot edino merilo delovne uspešnosti. V našem sistemu ugotavljanja delovne uspešnoti ima normativ časa kot merilo manjši vpliv (ponder 0,40 in 0,60). Vsa druga merila delovne uspešnosti ostajajo še naprej omejena z 200 točkami učinkovitosti. Ker so po TOZD zelo različni rezultati glede števila delavcev, ki presegajo 200 točk učinkovitosti po normi, kakor tudi odstotka preseganja, bo potrebno oblikovati razpon raztezanja norm, ki zapade pod nagrajevanje po dodatnih 50 točkah učinkovitosti, individualno po TOZD, skladno z navodili službe za študij dela v DSSS in TOZD.
Predlagamo, da velja ne glede na to ali ima TOZD sedaj progresivno, linearno ali degresivno lestvico nagrajevanja po normi, linearna razporeditev dodatnik 50 točk učinkovitosti.
Taka rešitev je samo začasna, saj je bilo na KPO in v poslovnem odboru sprejeto stališče, da v sistem nagrajevanja brez limitov po merilu „doseganje normativov časa" ni mogoče preiti zaradi neurejenosti služb in normativov po TOZD.
Zato sta omenjena organa sklenila:
s 1. 1. 1982 je treba kadrovsko okrepiti službo za študij dela v DSSS;
— z istim datumom je treba pospešeno pričeti z delom na urejanju časovnih normativov v TOZD.
DO Tribuna v SOZD UNILES
PREDLOG ZA PRIKLJUČI TEV DELOVNE ORGANIZACIJE TRIBUNA LJUBLJANA V SOZD UNILES
V okviru SOZD Uniles se že dalj časa pojavljajo potrebe po galvanski obdelavi in želje, da se ta dejavnost v njenem okviru tudi organizira. Ker je za to dejavnost potrebna določena specifična tehnologija, predvsem pa izkušnje, je treba k sodelovanju pritegniti organizacijo, ki vse to že ima. S proizvodnjo in dobavo kovinske opreme Tribuna že dalj časa zelo uspešno sodeluje z Meblom. Da bi si zainteresirane združene organizacije zagotovile kvalitetno galvansko obdelavo in ker Tribuna načrtuje razširitev te dejavnosti, vidijo članice rešitev tega problema v tesnejšem sodelovanju s Tribuno.
Po večkratnih pogovorih in izraženi želji s strani Tribune, da se poveže z organizacijami v okviru naše SOZD, sta poslovni odbor in odbor za nabavo na več sejah o tem razpravljala in predlagata, da se DO Tribuna priključi v SOZD Uniles. Hkrati pa bi zainteresirane združene organizacije soinvestirale v re-
konstrukcijo oziroma novogradnjo galvanizacije in kovinske opreme, kar je predvideno tudi v osnutku samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Uniles za srednjeročno obdobje 1981-1985.
Ker morajo v skladu z določili 2. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD združene organizacije dati predhodno soglasje za pristop nove DO v SOZD je delavski svet SOZD Uniles na svoji 13. seji 26. 11. 1980 sprejel sklep, naj združene organizacije na svojih delavskih svetih o priključitvi Tribune v SOZD razpravljajo in zavzamejo ustrezno stališče.
Predstavitev delovne organizacije — Tovarna vozičkov in kovinske opreme Tribuna, Ljubljana, Karlovška 4
Tovarno je ustanovil rajonski Ljudski odbor IV. Ljubljana Vič Rudnik, z odločbo 2105/1 z dne 7. 11. 1947. Delovala je že pred drugo svetovno vojno in je bila v privatni lastnini. Svoje ime Tribuna nosi še od takrat. Takoj po vojni so delavci odkupili tovarno v svojo last in sicer še pred izvedbo nacionalizacije. Koje ta nastopila,je bila pogodbena vsota že skoraj plačana. V povojnem obdobju se je ime tovarne nekajkrat spremenilo. Proizvodnja koles se je preselila na drugo lokacijo inje tam nastala samostojna tovarna. Tako se je zgodilo tudi z lastno prodajalno TRIBUNE. Na sedanjem mestu je ostala le proizvodnja otroških vozičkov in uslužnostna dejavnost.
Uslužnostna dejavnost je obsegala opremo hotelov, trgovin,
DO Tribuna v SOZD UNILES
(Nadaljevanje s 3. strani) raznih drugih objektov in čiste usluge. To se je kasneje razvilo v kovinsko opremo.
Tovarna deluje na področju KS Prule v občini Center. Prostor EK) je iz vseh strani obzidan s stanovanjskimi bloki, z ene strani pa jo obdaja Karlovška cesta s predorom pod Gradom. Ta omejitev DO je nastala s prvo urbanistično obdelavo Prul po 1955. letu.
Proizvodnih in ostalih delovnih površin na Karlovški cesti imamo 3556 m2. Skoraj dve tretjini vseh teh prostorov sta obnovljeni. Razen teh površin imamo v najemu 2000 m2 delovnih površin na Poljanskem nasipu 40.
V sestavu DO imamo dva glavna programa: proizvodnja otroške opreme in proizvodnja kovinske opreme. Razen te proizvodnje vršimo kot pomožno dejavnost še usluge -
galvanske in pleskarske. Uslug vršimo le toliko, kolikor je sprosti kapacitet ob redni proizvodnji. Vrednostno zavzema proizvodnja otroške opreme 55 % realizacije, kovinska oprema 38 % in usluge 7 %. Pri obeh programih uporabljamo sledeče obdelave:
-	kovinska predelava,
-	galvanizacija,
-	pleskanje kovinskih izdelkov,
-	montaža,
-	tapetništvo,
-	varjenje plastike,
-	skladiščenje, embaliranje, ekspedit.
Nekatere naštete obdelave se v tehnološkem procesu pojavljajo po dvakrat. V DO je zaposlenih 133 delavcev.
Prodajo otroških vozičkov imamo organizirano s potniško službo na področju cele Jugoslavije. Kovinsko opremo pa izdelujemo in prodajamo po naročilu. Glavni kupci so Meblo, Tapo, Slovenijales, Hoja in drugi.
Otroške vozičke izvažamo le občasno, kadar je to za DO ugodno, kovinsko opremo pa le preko naših odjemalcev. Proizvodnja teče izključno iz domačih surovin in repromateriala.
Produktivnost se je od 1970 do 1980 povečala za 8%. Letno izdelamo 60.000 otroških vozičkov, kovinske opreme pa 61.000 kosov.
Osebno dohodki se gibljejo približno v poprečju grupacije kovinske in elektro industrije.
Od bruto realizacije ostane 10% čistega dohodka za akumulacijo in sklade. Nadaljnja usmeritev DO je v obnovi in izboljševanju pogojev dela in večje storilnosti ter standarda sodelavcev.
To nameravamo uresničiti na novi lokaciji. V ta namen imamo rezervirano zemljišče v bližini Ljubljane, na območju občine Vrhnika. Prva faza nove tovarne bi bila galvanizacija in pleskarska dejavnost s plastifici-ranjem, ter kovinska oprema. V končni izgradnji bi preselili tudi ostalo proizvodnjo. To pa bo možno šele s prodajo starih proizvodnih prostorov in sedanjega zemljišča. Priblinža vrednost je 50.000.000 din.
ODPIRAMO
DIALOG
V	glasilu Novoles (št. 10 z dne 10. 7. 1981) smo začeli preko prispevka v glasilu odgovarjati na vprašanja delavcev, ki so bila postavljena ob obravnavi gospodarskega načrta za leto 1981.
V	današnjem prispevku želimo obširneje pojasniti zadeve, ki se nanašajo na financiranje samoupravnih interesnih skupnosti, ker so bili v razpravi ob planu 1981 izraženi določeni pomisleki, da so previsoki prispevki, da ne uresničujejo svojih programov itd.
Uvodoma želimo pojasniti nekatere osnovne značilnosti samoupravnih interesnih skupnosti. Ločiti moramo med SIS družbenih dejavnosti, kot so otroško varstvo, izobraževanje, kultura, raziskovanje itd., ter SIS gospodarske dejavnosti, kot so železnica, luke, ceste, elektrogospodarstvo itd.
Najprej želimo pojasniti vprašanje SIS družbenih dejavnosti. Pri teh dejavnostih poznamo obvezen in dodaten program ter investicije. Po ustavi in zakonih moramo obvezno združevati sredstva za obvezen program ter del investicij, ki so nujne, da se obvezen program sploh lahko izvaja. Primer: osnovno šolanje otrok je obvezno po zakonu in to je v SIS za izobraževanje
obvezen program, ki ga moramo tudi financirati. V tej interesni skupnosti je v programu tudi npr. dejavnost glasbene šole, ki pa po zakonu ni obvezna. Temu pravimo dodaten program. Investicije so jasne. To so novogradnje, adaptacije šol itd.
Sedaj pa še nekaj besed o interesnih skupnostih s področja gospodarskih dejavnosti
V teh dejavnostih govorimo o enostavni in razširjeni reprodukciji. Če pogledamo npr. interesno skupnost za ceste SR Slovenije in se vprašamo kaj je enostavna reprodukcija, je to npr. vzdrževanje, rekonstrukcije že obstoječih zgrajenih cest, razširjena reprodukcija pa je gradnja novih cest, mostov itd. Podobno je z ostalimi interesnimi skupnostmi gospodarskih dejavnosti. Če realno jemljemo stvari vsekakor ugotovimo, da se morajo vse te dejavnosti financirati, vprašanje je le v kakšni višini. V preteklih letih smo čedalje večji delež družbenega proizvoda namenjali za te dejavnosti. Prišlo je do tega, da je bilo gospodarstvo preobremenjeno z raznimi prispevki, zato se zadnji dve leti v celotni družbi prizadevamo, da bi tudi to dejavnost spravili v odvisnost od dejanskih možnosti in v odvisnosti od ustvarjenega dohodka. Zaradi tega smo v naši delovni organizaciji ob obravnavi samoupravnih sporazumov o temeljih planov SIS za obdobje 1981-1985 sprejeli nekatera stališča, ki smo jih potrdili na referendumu v decembru 1980. To so:
—	obveznosti do SIS v globalu ne smejo presegati obveznosti, ki veljajo v obdobju 1976-80,
—	rešiti je treba vprašanje TOZD, ki pretežno izvažajo (olajšave za njih!),
investicije morajo biti prikazane posebej, izdelan mora biti program za vsako investicijo in prispevne stopnje morajo biti prikazane posebej,
—	osnova za vse prispevke družbenih dejavnosti naj bi bil dohodek in ne bruto OD, kar izhaja iz ustave in zakona o združenem delu.
V samoupravnih sporazumih o temeljih planov SIS v obdobju 1981-85 vseh teh zahtev nismo upoštevali in ne uskladili. Zato smo se odločili na referendumu, da nekatere sporazume zavrnemo in jih še naprej usklajujemo.
Globoki voziček z okenci - izdelek DO Tribuna
Ker je postopek usklajevanja dolgotrajen in zahteven proces, je zelo pomembno, da krepimo delegatski sistem. Zato je nujno, da vse pobude, kijih delavci imamo na tem področju, naše delo in življenje preko delegacij prenesemo v skupščine interesnih skupnosti. Ker so bile pripombe na preveliko obremenitev SIS izražene še posebej izrazito v TOZD, ki imajo sedež v občini Krško, moramo opozoriti, da ni dovolj, da samo tarnamo, ampak da moramo preko delegacij, samoupravnih organov in vseh drugih delavcev začeti stvari spreminjati.
— an
UNILES v prvem polletju
PRIMERJALNI KAZALCI REZULTATOV POSLOVANJA SOZD UNILES PO PERIODIČNEM OBRAČUNU PER oO. 6. 1981
Ti kazalci so obravnavani predvsem na osnovi primerjalnih kazalcev rezultatov poslovanja prvega polletja 1981 s prvim polletjem 1980 in so sledeči: po posameznih v Uniles združenih delovnih organizacijah,
kot seštevek ali poprečje za proizvodne delovne organizacije,
zbirnik za SOZD UNILES kot celoto.
Tak način prikazovanja ekonomskih rezultatov poslovanja omogoča medsebojno primerjavo, bodisi med posameznimi delovnimi organizacijami, bodisi napram SOZD kot celote, oziroma poprečje v okviru SOZD UNILES.
Ker gre v konkretni obravnavi za zbirni polletni obračun SOZD UNILES (per 30. 6. 81.) se v nadaljnem naslanjamo predvsem na naslednje zbirne podatke:
1.	CELOTNI PRIHODEK je
Uniles kot celota dosegel v prvi polovici leta 1981 v vrednosti
15.3	milijarde din in je bil v primerjavi s I. polletjem leta
1980	večji za 31,9%. Nad-poprečno rast celotnega prihodka (nad 40%) so dosegle sledeče delovne organizacije: Javor, Krasoprema, Liko in Hoja. V okviru celotnega prihodka se je prodaja in skupni prihodek, dosežen s prodajo na domačem trgu v prvi polovici leta 1981, povečal za 51%. Nadpoprečno rast so imele tu sledeče organizacije: Iztok, Javor, Liko, Meblo, Novoles, Hoja in Lesnina.
Prodaja, oziroma prihodki doseženi v izvozu, pa so se v prvi polovici leta 1981 povečali za 29 %. Nadpoprečen porast so dosegli: Liko, Marles, Novoles in Stol.
2.	PORABLJENA SREDSTVA so se v prvi polovici leta
1981	povečala za 39,9%. Pri tem naj omenimo, da je bil ta porast pri organizacijah velik, kar pomeni, da so pri teh organizacijah stroški naraščali v prvi polovici leta 1981 hitreje kot celotni prihodek. Vzrok tega povečanja je porast cen domačih in uvoženih repro-materialov. Ta povečana poraba sredstev ima za posledico manjši doseženi dohodek in čisti dohodek.
Amortizacija po predpisani minimalni stopnji za prvo polovico leta 1981 je večja za
32.3	%.
3.	DOSEŽENI DOHODEK
se je v Unilesu, kot celoti, v prvi polovici leta 1981 povečal za 19,6 %, doseženi čisti dohodek pa le za 17 %.
Nekrite obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, so se v prvi polovici leta 1981 povečale za 457,8% (in to pri: Marlesu, Meblu in Lesnini) ter znaša v absolutnem znesku 13,6 mio din.
Razporeditev dohodka po namenu (prispevki in davki) so se povečali za 24,6 %.
4.	RAZPOREJENI CISTI DOHODEK je bil v prvi polovici leta 1981 naslednji:
—	v maso sredstev za osebne dohodke je bilo razporejeno
15.3	% več sredstev
—	v sklad skupne porabe (stanovanjski in splošni del) je bilo razporejeno 15 % manj sredstev kot prvo polovico lanskega leta,
—	v rezevni sklad je bilo razporejenih 20 % več sredstev,
v poslovni sklad je bilo razporejenih 40 % več sredstev,
—	za akumulacijo je bilo razporejenih 37,8 % več sredstev kot v prvi polovici leta 1980,
—	poprečno izplačani osebni dohodki mesečno na delavca so se povečali za 20,9 %. V prvi polovici je dosegel poprečni mesečni osebni dohodek vred-
nost 9.456,00 din na delavca.
Od kazalcev delovnih in poslovnih rezultatov pa navajamo naslednje:
—	dohodek na delavca se je povečal v prvi polovici 1981 za 19%
—	dohodek v primerjavi s poprečno uporabljenimi sredstvi na delavca seje zmanjšal za 10%,
—	čisti dohodek na delavca seje povečal za 16,5 %,
—	akumulacija s poprečno uporabljenimi sredstvi se je povečala za 3 %
—	poprečno število zaposlenih, izračunano iz ur v SOZD Uniles, se je povečalo za 0,4 % inje 16.275 delavcev.
5. IZPOLNITEV PLANA razporejanja dohodka v letu 1981 za SOZD Uniles Ljubljana za 11. trimesečje 1981 je sledeči:
dohodek je dosežen 46,8 odstotno,
—	izplačani čisti osebni dohodki so doseženi 47,3 odstotno,
—	sredstva za akumulacijo iz čistega dohodka so dosežena 42,8 odstotno.
Na splošno lahko ugotovimo, da je bilo poslovanje združenih organizacij, in s tem SOZD UNILES kot celote, v prvi polovici leta 1981 dobro. Delitev dohodka je bila v skladu z družbeno usmeritvijo in ne nazadnje je bila stabilizacijska naravnanost v delovnih kolektivih Unilesa stalno prisotna skozi celo prvo polletje 1981.
G. Šimic
Neurje
poplavilo
tovarniške
prostore
Ob lepi reki Krki na Dvoru stoji TOZD Novolesa tovarna gugalnikov. Kljub vsej prirodni lepoti pa je sama lokacija zgradbe zelo utesnjena, saj med objekti TOZD pelje regionalna cesta Novo mesto — Kočevje, ki je v poletnih mesecih zelo prometna. Z desne strani nas obdaja dimnik bivše železarne, ki je pod spomeniškim varstvom, prav tako ima na isti strani KZ Žužemberk svoje skladišče in tehtnico za tehtanje živine. Malo dalje je stare ribogojnica. Letos so dokončali gradnjo nove ribogojnice ob levem bregu Krke, tako da smo praktično v središču umetno hranjenih rib. Vse to pa nam
povzroča ogromne težave, saj smo prostorsko zelo utesnjeni.
Razen prostorske stiske pa se srečujemo še z drugimi problemi. Pri gradnji jaška ribogojnice so nam zamašili odtočne kanale, tako da smo v avgustu imeli dvakrat poplavo. Prva je bila dopoldne med tednom, to smo hitro preprečili. Več škode bi nam lahko povzročila druga, ki je bila v nedeljo popoldne. Zaradi hudega neurja je voda vdrla v tovarniške prostore in grozila je ogromna škoda. Do te bi tudi prišlo, če ne bi priskočila na pomoč stalna ekipa za reševanje ob elementarnih nesrečah. Najprej so vzeli v roke metle vratar in domačina Repar in Koncilja, potem pa sta prišla na pomoč iz Novega mesta še direktor Zaviršek z ženo in Petrovič. Tri ure so z zavihanimi hlačnicami in bosimi nogami pometali vodo ven. S skupnimi močmi so preprečili ogromno škodo. Vsaka slaba stvar pa ima tudi dobro stran. V ponedeljek zjutraj smo prišlo v ,jiove tovarniške prostore". Tla so bila pomita in čista, kar pa ni naša navada.
A. P.
Padla je
rdeča
lepotica
V	petek, 28, 8. 1981, je v poznih popoldanskih urah zelo močan veter podrl rdečelisto bukev (FAGUS SILVATIKA), ki je rastla v neposredni bližini TOZD TPI. Veter jo je podrl tako kot bi jo kdo odžagal v višini enega metra od tal.
Bukev, ki je rastla na jasi v neposredni bljižini TOZD TPI je bila izredno lepa in marsikdo se je ozrl vanjo. Krošnjo je imela bolj nizko in v obliki dežnika.
V	vsej svoji lepoti se je kazala v času zelenja, pa tudi v poznem poletju, saj je imela listje svetlo rdeče barve. Leta 1914 jo je posadil grof Auersperg - predzadnji knez iz kranjske fevdne rodbine. Bukev je bila ena redkih te vrste v Sloveniji. Nekaj jih še raste v Volčjem potoku, sicer pa jih ni
(Nadaljevanje s 5. strani)
zaslediti, kajti za njihovo vzgojo je potreben človek. Vedeti namreč moramo, da se ne razmnožuje tako kot ostale drevesne vrste.
Človeku je žal za vse, kar premine, za vse kar.je lepo in poživlja naravo. Prav zaradi tega se bo marsikdo ozrl na mesto, kjer je nekdaj stala RDEČA LEPOTICA, saj se je pod njeno krošnjo ustavil v preteklosti marsikak popotnik. Mimogrede povedano pa se je pod njo zgodilo tudi marsikaj lepega.
T. Virant
Inflacija raste
Julija se je tudi krivulja ameriške inflacije obrnila navzgor. Potrošniške cene so se povišale za poprečno 1,2 odstotka. medtem ko so maja in junija naraščale le za 0,7 odstotka. Stopnja inflacije v zadnjih dvanajstih mesecev je tako v ZDA presegla desetico in se povzpela na 10,7 odstotka. Ni vzroka za zaskrbljenost, zagotavljajo ameriški gospodarstveniki, naši pa bi se ob taki stopnji že pošteno oddahnili.
Z	>
Neuvrščenost-za mir in enakopravnost
V____________j
V času, ko poteka dvajset let odkar so se na ustanovni konferenci v Beogradu sestali v oditelji najbolj naprednih ne uvrščenih držav in postavili temelje skupnemu gibanju, smo lahko ponosni, da je bilo to prav pri nas v Beogradu in da je bil eden glavnih pobudnikov in idejnih nosilcev gibanja naš predsednik - tovariš Tito. Čas je pokazal, kako potrebno in lahko rečemo tudi življenjsko nujno je bilo to srečanje, saj je bilo na svetu prav takrat mnogo žarišč, ki so grozila, da se bodo razplamtela v svetovni požar, ki
bi ga svet, razdeljen v dva nepomirljiva svetovna bloka, le s težavo ukrotil.
Takrat se je iz kolonialnih spon rojevalo tudi veliko afriških in azijskih držav in priključitev k gibanju neuvrščenih jim je bila v veliko moralno oporo, saj je na njih stalno prež la nevarnost neokolonializma in blokovske odvisnosti. Iskra upanja, la jo je podnetilo petindvajset udeleženk beograjske konference, se je razrasla v svetel plamen, saj ima danes to gibanje že več kot sto članov. Ze marsikateri manjši in večji spopad med državami in tudi med bloki, je gibanje neuvrščenih in njegova politika miru, enakopravnosti in prijateljstva preprečila. Žal ne vseh.
Napovedi, ki jih je bilo takrat slišati, predvsem s strani obeh blokov, se niso uresničile. Skeptiki so menili, da se bo iz tega gibanja razvil tretji blok, ki bo še bolj zapletel že tako težki mednarodni položaj, ali pa da se bo iz teh držav dvignila vojaška ali politično močnejša sila in dirigirala politiko ostalim ali pa jih celo povedla v naročje enemu izmed blokov.
Take in podobne napovedi so se izkazale za neosnovane, ko so neuvrščene državo dokazale,
da jim ni do drugega, kot do miru in mirnega sožitja med narodi in do dela za blagor prebivalcev v deželah v razvoju. Ti so zaradi kolonialnega izkoriščanja ostali daleč za razvojem v industrijskih državah in so še vedno izpostavljeni lakoti, pomanjkanju pitne vode in številnim nalezljivim boleznim. Zahteva po enakomernejšem razvoju in pravičnejši delitvi zemeljskih dobrin je sedaj, razen osnovne zahteve po miru, enega glavnih vodil delovanja neuvrščenih.
Tudi danes se je svet, zaradi blokovskih nestrpnosti, znašel v številnih spopadih in močnih pretresih, v katerih so se posredno ali neposredno znašle tudi mnoge neuvrščene države. Vendar to gibanju neuvrščenih ne zmanjšuje pomena, saj se zavedajo, da bodo le z lastno močjo in s svetlo vizijo državnikov Nehruja, Naserja, Nkruma-ha, Sukarna, Tita in drugih, ki so se udeležili beograjske konference, lahko reševale probleme. Noben blok jim ne bo pomagal, brez da bi za to plačale najvišjo ceno — svojo neodvisnost.
Koliko časa bomo
( —--------------------------------------->1
Poročilo o
delu disciplinske komisije v obdobju od 2.3.1981 do 2.9.1981
Disciplinska komisija DO NOVOLES je imela v obdobju od 2. 3. do 2. 9. 1981 razpisanih 25 javnih obravnav, na katerih je imela v postopku 162 delavcev, ki so kršili delovno obveznost, kar znaša 6 delavcev na vsaki obvavnavi. Omenjeni delavci so storili 189 kršitev delovne obveznosti po pravilniku o delovnih razmerjih. Komisija, oziroma njen strokovni sodelavec, je opravila tudi 20 predhodnih postopkov, katere je bilo potrebno opraviti zaradi hujših kršitev delovne obveznosti oziroma lažjega dela disciplinske komisije na sami obravnavi.
Disciplinska komisija je na obravnavah ukrepala takole:
2 zavrnila zahtevek predlagatelja,
1	oprostitev odgovornosti,
16 ugotovitev odgovor-
nosti, vendar disciplinski ukrep ni bil izrečen,
—	29 opominov,
—	47 javnih opominov,
-	2 razporeditvi na druga dela in naloge za določen čas,
—	2 denarni kazni,
39 prenehanj delovnih razmerij s pogojno odložitvijo.
-	15 prenehanj delovnih razmerij,
-	6 povrnitvev pavšalne odškodnine,
2	povrnitev materialne škode.
Navesti je treba tudi dejstvo, da je 9 delavcev sporazumno prekinilo delovno razmerje v teku disciplinskega postopka. V 3 primerih pa je predlagatelj v predhodnem postopku sam umaknil zahtevek za uvedbo disciplinskega postopka.
Zoper sldep disciplinske komisije je ugovor na delavski svet TOZD oziroma
DSSS vložilo 7 delavcev. Delavski sveti so v vseh sedmih primerih zavrnili ugovore in potrdili prvostopenjske sklepe disciplinske komisije. Dva delavca sta pozneje iskala sodno varstvo pri sodišču združenega dela v Novem mestu.
Analiza kršitev delovnih obveznosti kaže, da je največ neopravičenih izostankov z dela, na drugem mestu je prinašanje in uživanje alkoholnih pijač med delom, na tretjem mestu pa je samovoljno prekinitev in zapustitev dela.
V primerjavi z lanskim letom v istem obdobju je število delavcev, ki so kršili delovno obveznost naraslo, kar pa verjetno ne gre pripisati slabši disciplini temveč bolj doslednemu ukrepanju odgovornih v TOZD proti kršiteljem delovne discipline.
še razmetavali odpadke ?
To se vsepovsod sprašujejo delovni ljudje, ki vsaj malo trezno pomislijo na izkoriščenje odpadnih surovin.
C e se v svojem okolju samo enkrat ozremo okoli sebe, kaj bomo videli? Na policah, v kleteh in v garažah, vsepovsod leži star papir, odvržena embalaža in staro železo. Kako bi bile vesele naše tovarne, ki predelujejo odpadne surovine, če bi dobile te odpadke. Tako jim ne bi bilo treba uvažati na tisoče ton starega železa in papirja. Ne gospodarimo tako slabo samo z odpadnim železom, papirjem in embalaža ampak tudi z odpadki lesne industrije, kot so krajevci, od-čelki furnir, žagovina in razni škartirani polizdelki.
V naši tovarni to izkoristimo tako, da vse odpadke zdrobimo v drobilcu ter porabimo za kurjavo kotlov. Toda kaj se zgodi, ko je silos poln sekancev? Takrat transporterje sekancev iz TOZD Žaga in TVP ustavimo in drobljenje odpadkov se neha. S tem je kotlarna svoj problem rešila.
NO VOLES 7
Toda pri obeh TOZD so se problemi komaj začeli. S tem da se začne v proizvodnih prostorih kopičiti odpadni furnir v TVP in krajevci na Žagi. V obratu žagalnice so ta problem rešili tako, da delavec krajevce razžaga in ročno odnese ven na kup. V oddelku decimiranja je problem rešen tako, da odpadke drobijo in s sekanci polnijo vagone in transportirajo v celulozo.
Kaj pa v TVP? Do pred-kratkim smo odpadke vozili v jame zunaj Novolesa, toda inšpekcija je to prepovedala zaradi varstva okolja in sedaj furnir ne smemo voziti ven. Tako se je pred vhodnimi vrati TVP začel kopičiti furnir. Svoj čas so v takem primeru z nakladačem Volvo vozili iz silosov sekance na vagon in tako naredili prostor za druge sekance. Zakaj se sedaj več tako ne dela in kje so vzroki, da so s tem nehali? Lahko pa bi uredili tudi tako, da bi obratoval samo drobilec TOZD TVP, drugi drobilec iz Žage pa bi obratoval občasno.
Krajevce pa bi lahko prodali zaposlenim v TOZD in DO. Pri tem se pojavi problem, ker ne more en sam delavec ves dan žagati in nositi krajevce ven, TOZD pa nima toliko delovne sile, da bi tam postavila delavca. To se da rešiti tako, da tisti, ki misli te krajevce kupiti, pride tisti dan in sam odnaša krajevce na kup in odpelje. S tem bi rešili problem pomanjkanja delavca, kopičenje krajevcev in nazadnje gudi problem kopičenja furnirja v TVP, ki odpadke v obliki furnirja ne more prodati.
Korist od tega bi imeli TOZD Žaga, TVP, TES in tudi delovni ljudje, ki bi dobili les za kurjavo.
Mislim, da je še dosti drugih, boljših možnosti za pravilno izkoriščanje naših industrijskih odpadkov in dobro bi bilo, da bi začeli o tem premišljevati tudi tisti, ki so za to odgovorni.
P. M.
Bo žito orožje?
Svetovni pridelek žita se je letos, v primerjavi z lanskim letom, ko je bil pridelek tudi dober, povečal kar za štiri odstotke. Letos bo prvič znašal več kot 1,2 milijarde ton. Vendar pa je pridelek porazdeljen neenakomerno. Medtem, ko imajo v SZ manjšo letino od lanske, so v ZDA pridelali kar za osemnajst odstotkov več (312 milijonov ton). S tem, da ZDA pridelajo kar eno tretjino svetovnih žit in jih 110 milijonov ton izvozijo, so si pridobili edinstven monopolen položaj na svetu, ki ga zlahka uporabljajo v blokovske namene.
Mladinske delovne akcije v Vojvodini
GOZD-GOBE-CVETJE 81	
V organizaciji Turistične-	— lepotno drevje in
ga društva Novo mesto in	grmovnice
pod pokroviteljstvom IS	— trajnice in sezonsko
Skupščine Novo mesto ter	cvetje
Tovarne zdravil Krka bo v	— vrtne garniture
novomeški športni dvorani	— semena, čebulice, sadi-
MAROF v Novem mestu od	ke
26. do 28. septembra razsta-	— zaščitna sredstva in
va Gozd — gobe — cvetje 81.	gnojila
Razstava se bo pričela	— dekorativni predmeti:
pravzaprav že v petek, 25.	lončarski, leseni in kera-
septembra, ob 17. uri s	mični
prižigom oglarske kope pri	— literatura, strokovna in
gostišču Loka. Naslednje tri	poljubno—znanstvena
dni jo bo spremljalo več	— stroji in vrtnarsko oro-
kulturnih prireditev, stro-	dje
kovnih predavanj, demon-	— turizem
stracij in strokovnih izletov Otvoritev razstave bo v	HKRATI BO.
soboto, 26. septembra, ob 9.	— tradicionalna razstava
uri.	gob
PROGRAM RAZSTAVE	— lovska razstava (divjad naših gozdov)
— ikebana	— razstava zdravilnih ze-
— prikaz rezanega cvetja	lišč
— lončnice lastne proiz-	— cvetlična razstava ,,cve-
vod nje	tje v našem življenju”
— sobne rastline in cvetje	Na razstavi bo tudi proda-
za balkone	ja semen, gomoljk in čebu
— aranžmaji iz rezanega	lic, vrtnarskega orodja, za-
cvetja	ščitnih sredstev in strokovne
— drevnine v kontejnerjih	literature.
Brigadirji MDB Marjan Kozina, pod pokroviteljstvom DO Pionir, so krenili v soboto, 1. avgusta 1981, na MDA v Vojvodino.
Ob 20.15 smo se vkrcali na avtobus v Novem mestu. Vožnja je bila dolga, povrhu pa še noč, toda na nas je učinkovala nepozabno. Ob štirih zjutraj smo prispeli na Letenko. Končno smo stopili v naselje, kjer bomo preživeli trideset dni. Čeprav je bila vožnja dolga, saj smo se vozili celih osem ur, ni bilo nikomur do spanja. Vzdušje je bilo nepopisno takoj smo se vsi lotili dela z dobro voljo. Urejati smo začeli paviljona in okolico. Vse je bilo treba pospraviti in pomesti. Pred paviljonom smo vse stene, ki so pobledele, ponovno prepleskali in obnovili. Popoldne smo imeli lep sprejem. Po večerji smo imeli disco na platoju za spuščanje in dviganje zastave. Ob 22. uri je zazvenela še zadnja skladba in nato smo dobili razpored brigad na trase. Končno smo legli in zaspali.
Ponedeljek:
Vstajali smo ob štirih zjutraj. Sledila je jutranja telovadba, dviganje zastave, pospravljanje in umivanje, zajtrk in odhod na traso. Odšli smo na Brano z MDB Majkovac iz Črne gore. Delali smo šest ur. Vročina v tem času je bila neznosna, saj je toplomer pokazal celo štiriinšti-rideset stopinj celzija. Preveč vroče za delo, povrhu pa še brez vode. Po končanem delu smo se odpeljali v naselje, kjer smo imeli kosilo, po njem pa razne dejavnosti. Po zvočniku se je zaslišalo: „Svi predsednici kursa za kulturu nek se odmah javiju u sekretarjatu.”
Kaj kmalu so poklicali še ostale predsednike kursov. Med njimi so bili še kurs za Marksizem, LO in DS, kurs za voznike A, B, C kategorije in traktor in še ostali, katerih se ne spomnim več. Večerja. Po večerji prosto od 22. Ponovno povečerje in nato spanje in to brezskrbno, saj smo imeli stražo tudi pono-
či. Požarni stražarji smo se menjavali na vsaki 2 uri, le dopoldanski je bil od štirih zjutraj do štirinajste ure. Ta je imel za nalogo da je, ko je bila brigada na trasi, vse skrbno pospravil obrisal prah, skratka vse kar sodi k higieni. Ob dvanajstih je prišla komisija ki je ocenjevala delo stražarja. Pri ocenitvah so upoštevali barve, to je modra, rdeča, ki je bila največkrat kar je pomenilo zelo dobro, rumena — dobro, modra — urejeno, zelena — neurejeno.
Kot sem že omenila, v naši brigadi ni bilo pripomb ali problemov s higieno. Bili smo ena najbolj urejenih brigad kar se tiče higiene, jutranje telovadbe in ostalega. Ocenjevalo se je praktično vse. Morali smo biti obvezno v dveh delih, sicer so nam točke odpadle. Na kratko sem vam opisala delovni dan brigadirja, Id je enak drugim, razlika je bila edino vtem, da smo odhajali na trase z drugimi brigadami in menjali trase. Bili smo brigada, ki je širila bratstvo in enotnost. Z vsemi brigadami smo bili v dobrih odnosih. Moram vam povedati, da je bil prvi teden prav prijeten, čeprav je bila vročina. Neki večer pa je začelo močno deževati in smo bili že vsi brigadirji veseli, da ne bo treba iti na traso, toda zjutraj je bilo drugače. Vstali smo ob šestih in vseeno odšli na delo.
Vse ostale tri tedne pa ni bilo nič kaj prijetno zvečer iti na sprehod, saj je bilo komarjev, da je bilo vse črno. Zvečer v naselju ni bilo nobenega brigadirja, ki bi bil oblečen letno. Vsi smo se oblačili tako kot pozimi in to ne zaradi mraza, ampak zaradi komarjev. Bili smo nemočni proti tem nadlogam, saj smo bili brez sprejev. Ko smo jih čez nekaj dni dobili, se je izkazalo, da to sredstvo ne uničuje komarjev Dodatno smo dobili še kremo proti srbenju, ki je nekako ohladila naše rane, ki jih je bilo preveč in to največ po nogah in rokah.
Bližal seje konec brigadirskega življenja.
Petek: Bili smo na vrsti za dežurstvo. Nikomur ni bilo do spanja, saj prejšnji dan ni bilo povečerje, zakaj naj bi bila danes, smo se spraševali, vendar odgovora nismo dobili. Dežurni zavpije: „Spat!“ Vsi brigadirji se morajo spravit^ v posteljo. Odšla sem v naš Štab. Ker ni bilo komandanta in ostalih predsednikov je Marjan prevzel dežurstvo naselja. Pri njegovem delu sem mu pomagala tudi jaz. Bilo nas je več. Tedaj pa seje zgodilo. Kuhala sem kavo za dežurne ko se nenadoma odpro vrata. V štab stopi sekretar naselja in pravi: „Ludi! Umro nam je ekonom!". Pri priči so
Mladinske delovne akcije v Vojvodini
(Nadaljevanje s 7. strani)
se nam ulile solze. Umrije fant, star komaj 19 let, la smo imeli vsi radi. Rekli smo, da to ni res, saj je bil še dopoldne pri nas v štabu. Sledile so ure molka. Delali smo naprej. Zjutraj je že visela na glavni kapili njegova slika. Ali je mogoče, daje umrl ekonom, ki smo imeli vsi najraje? Bil je res dober človek.
Dan je tekel normalno, toda tiho in brez pesmi. Sledila je še ena žalostna novica, da morajo vse brigade ob dvajseti uri nazaj v svoje kraje.
Popoldne ob sedemnajstih je bil zaključek MDA SORA „Partizanski put 81“. Vse priprave za odhode brigad so potekale potiho, brez hrupa, v nekakšni žalosti. Večerja. Brigade se poslavljajo celi dve uri. Ob desetih zvečer je naša brigada odšla v Novo mesto. Odšli smo z solzami v očeh in s povešenimi glavami. S sabo smo odnesli lepe, prijetne trenutke in pa žalostne, ki so nas premijah vse do Novega mesta. Šele v Novem mestu smo se malo razživeli. V mesto smo prispeli 8.30. Pozdravila nas je predsednica OK ZSMS Darja Colarič. Po sprejemu smo odšli v dom JLA na kosilo in razdelitev udarniških značk in priznanj. Ko smo šli čez mesto se je razlegala brigadirska pesem.
Poslovili smo se. Ponovno solze. Vsak je odšel na svoj dom v upanju, da bo še kdaj videl svoje tovariše, s katerimi je tridest dni gradil svojo domovino, širil bratstvo in enotnost ter pomagal ljudem v Vojvodini, da bi lažje živeli.
JOŽICA Kralj TOZD TPI
: Glasilo „NOVOLES" ureja } uredniški odbor. Odgovorni in tehnični urednik Vanja t Kastelic. Izdaja delovna ] organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža Naklada 2800 izvodov. Stavek, filmi in montaža DITC, TOZD Dolenjski list Tisk: DITC, TOZD Tiskarna Knjigotisk. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi menja Sekretariata za J informacije pri IS SR S love-| nije št. 421/72 z dne 31.
| januarja 1978.
Kadrovske vesti
AVGUST 1981
TOZD TDP: prišli: Stanislav KREN, Sonja POVŠE, Igor GOLOB, Anica PEZDIRC, Ivan BRADAČ, Miroslav KOTNIK, Milan VESELIC, Marjan KLOBČAR in Mirko ZUPANČIČ (iz TOZD TES). Odšli: Pero PEJIČ (v JLA), Jožica KASTELIC (sporazum), Žejna Čauševič (sporazum), Stane GORENĆIC (disciplinska izključitev), Ignac BRAJDIČ (sporazum), Valerija JORDAN in Irena ZAJC (konec počitniškega dela).
TOZD TSP: prišli: Stane MIKLIČ, Boštjan JARC, Brane ZUPANČIČ. Odšli: Dragan TEINOVIČ (samovoljno), Ladi BUNJAVEC (samovoljno), Liljana RO-LIH (sporazum), Ivan ŠTANGELJ (v JLA), Frano POPLAŠEN (v JLA), Miran MIRTIČ (v JLA), Alojz KAPLAN (v JLA), Anton DERGANC (v JLA), Mitja REBSELJ ,
(v JLA), Jože STULAR (v JLA), Jože GOLOBIČ (v JLA), Anton ŠTANGELJ (smrt), Jože LUZAR (samovoljno), Jordanka GLAVA-ŠEVIČ (samovoljno), Martin SREBRNJAK (samovoljno), Anton DABELIČ (samovoljno), Anton BOŽIČ (samovoljno), Jože FURAR (samovoljno) in Slavko HROVAT (konec počitniškega dela).
TOZD Žaga Straža: prišla: Bojana PIRNAR in Ivan FINK. Odšli: Cveto KMET (v zapor) Branko POPLAŠEN (samovoljno), Leon GAČNIK (konec počitniškega dela) in Sreto PEIČ (konec počitniškega dela).
TOZD TAP: prišli: Marija FEMEC, Franc ZGONC, Edvard PUNGARTNIK, Anton CESAR, Danica KOTAR, Franc MATOH, Mirjam HOČEVAR, Ljudmila JEVNIKAR in Tone PLAVEČ. Odšli:	Ana PUN-
GARTNIK, Mojca SMRKE, Antonija NOVAK, Jožica KAFERLE, Alojz BEČAJ, Jože KORBAR in Anica BEVEC (konec počitniškega dela).
TOZD TGD:prišli: Jože LAVRIČ, Slavko MIRTIČ, Branko HROVAT, Silvester TOMŠIČ. Odšla: Liljana LEGAN (konec počitniškega dela).
TOZD TKO: Odšel: Janko BADAVINAC (upokojitev).
TOZD BLP: prišel: Ranko PRŠLJA. Odšel: Marko PAVLOVIČ (samovoljno).
TOZD TES: prišli: Zdenko ERPE, Marija KOŠIR, Jože AVGUŠTIN, Pavel ŽURGA, Egidij JARC, Drago PETKOVIČ, Alojz SCHVENER (iz TOZD ŽAGA Straža), Gabrijel BER-KOPEC (iz TOZD TDP), Stanislav SENICA (iz TOZD TVP), Jože BRADAČ (iz TOZD TPI), Karel TURK (iz TOZD TSP), Franc KUHELJ (iz TOZD TGD). Odšel: Anton MARKOVIČ (sporazum).
KOCJANČIČ, Slavka KOCJANČIČ, Matjaž PETRU-NA, Anica KASTELIC, Gre-	ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO TOZD TOZD	M		Ž	SKUPAJ
ta HREN, Majda KRIŽE in	TDP	153	224	377
Janja JANEŽIČ (konec po-	TVP	119	180	299
čitniškega dela).	TSP	168	165	333
TOZD TVP: odšli: Jože	TGD	45	53	98
ŠENICA (v JLA), Majda	ŽAGA	153	22	175
GAČNIK, Mateja PETER-	TPI	57	22	79
LIN, Robert GROŠELJ,	TES	112	26	138
Slavko MOŽE in Andrijan	TAP	94	60	154
PAVLIN (konec počitniške-	TPP	125	77	202
ga dela).	BLP	84	37	121
TOZD TPP: prišli: Jože	DSSS	88	89	177
JURŠIČ, Vladimir KUMP,	SIGMAT	87	31	118
Vojteh KLANČAR, Anton	TKO	58	27	85
DRAGINC, Stanislav LJU-	LIPA	81	4	85
BI, Alojz BRULC, Milena	BOR	68	16	84
BRULC. Odšli: Jože BERUS	NOVOLES	1492	1033	2525