Gospodarstvo. ferednja vinarska in sadjarska šola v Mariboru sprejme dne 1. maja 1926 praktikante (vajence) za enoletno praktično šolo. Pogoji: starost najmanj 16 let, dovršena najmanj Ijudska šola, teletsna sposobnost. Sprejemajo se kmetstki sinovi, ki ostanejo pozneje doma. Praktikanti dobivaijo stanovanje in hrano v zavodu brezplačno ter iimajo prednost pri sprejomu za prihodnje šolsko leto 1926—27 kot redni učenci, kakor tudi pri podeMtvi brezplaonili mest za revne učence v slučaju ubožnosti. Bivši praktikanti so potem navadno najboljši redni učenoi. Lastnoročno, na celo polo pisane in kolkovane prošnje (kolek 5 in 20 din.) za sprejem praktikantov je pošiljali direkciji sredoje vinarske in sadjanske šole v Mariboru do 20. aprila 1926 s sledečimi priilogami: 1. krstni list, 2. domoviiica, 3. zadnje šolsko epr-ičevalo, 4. spričevalo o nravnosti, v slučaju ubožnosti pa tudi 5. premoženjski izkaz ali spričevalo ubožnosti. Sprejem ali odklonitev se naznani ipismeno. Vsi drugi pogoji za sprejem so razv-idnii 'iz tiskanega prospekta (uredbe s programom), katera tiskovina se pošlje zainimancu proti nakazilu 5 dinarvjev v gotovioi. Drugi liSti se naprošajo za ponatis tega razpisa. Licencovanje plemenskih bikov v okraju Maribor desni breg za leto 1926. V smishi odloka velikega župana mariborske oblasti z dne 16. januanja 1.1. pilemenskih bikov za okraj Maribor desni breg. V se je vršilo dne 13. in 15. marca t. 1. licencovanje licencovalni komisiiiji so bili gg.: zastopnik velikega župana inž. B. Wenko, oblastni živinorejski referent Martin Zupanc, sreski veteninar P. Miklavčič, sreski ekonom Anton Šega, distriktni načelnik Srečko Robie in živinorejgki župni načelniki Alojz Glaser ml., Leopold Habjanič, Alojz Sel, Franc Dobaj, Alojz Faleš, Franc Godec; maribor^ii okrajni zastop, ikii je imel vse predpriprave za licencovanje, je zastopal višji oficijal g. Alfred Hinschmugel. Licencovanje se je vrsilo dne 13. maTca v Mariboru in v SMvnici, dne 15. marca pa v Sv. Lovrencu na Pohorju in v Rušah. Dogcm bikov po številu ne odgovarja povsem zahtevam, ker je krav in telic okrog 4000, poprej in letos licencovanih bikov pa skupaij le 35. Kakovost prignanih plemenjakov je v ttoliko napredovala, da je letos število mariijadvorcev — posebno čistokr\ nih — dokaj viišje kot lani. To velja tudi za Sv. LcnTenc na Pohorju. Reja v splošnem zadovolijiiva. V bodoče je itreba živinorejo zboljšati z nalcupom plemenjakov marijadvoTske pasme. I. državno nagrado v znesku po 500 diuarjev sta bili prjznani paSniški zadrugi Lambuš-Ruše in g. Frančiški Moscbl v Račah. II. državno nagrado v znesiku po 400 dinarjev so dobili gg. Anion Šilhan v Sv. Lovrencu na Pohorju in Fr. Fingust v Gorioi. Nagrade okraijnega zaslopa v Mariboru pa so bile podejene: po 200 dinarjev: upraviteljstvo Sv. Pavel v Limbušu, Srečiko Robic v Limbušu, Martin Unuk v Hotiinji vasii, Jakob Švajger v Kumenu. Po 150 diimarjev: Martin Kobale v Ješencih. Po 100 dinarjev: upraviteljstvo kn.-šk. posestva v Betnavi, upraviiteljstvo grofa Meian v Vrhovem do lu, Šimon Pleeko v Račah, Jakob Urbanc v Lehcau pri Ribnici, Matija Blaže v Činžatu, Josip Jug v Rušah, Maitiiija Divjak v Orehovi vasi, Manija Šlamberger v Zrkovcah, Miha Novak v Podovi, Ludvik Rečaiik v Spodnji-b Hočah. Po 50 diitarjev. Ivan Sagaj v Pobrežju, Andrej Vogrinec v Lehnu pri Rihnici, Ivan Marin v Bezeni, Franc' Pr-istovniik v Radvanju, Josip Greif v Račah, Josip Bandur v Sv. Marjoti na Dra\^kem poilju, Alojz Kaojan v Zrkovcah. Vzrejevalna na grada po 50 dimarjev je dohilo upraviteljstvo grofice Alberti v Limbušu. Za prigon bikov so se dovolila sredstva iz mariborske okrajne blagajne skupno 12 posestniikom bikov. OHrttio-gospodarska razstava v Ormožu. V Ormožu se |e dne 25. marca na vellkem sestanku obrtnikov in kmedovalcev sklenilo, prirediti meseca avguista t. 1., med 8. in 15., obrtno-gospodarisko razstavo ormoškega okraja in sicer po sledečem sporedu: v nedoljo, dne 8. avgusta, otvoritev obrtne, v sredo, dne 11. avgusta, viinske, v četrtek, dne 12. atvgusta, konjerej9ke in v petek, dne 13. avgusta, govedorejske razstave.Obrtna raastava bo obsegala vse prostore meščanske šole, vinska se bode vršila v dvorani gostilne Skorčič, konjerejska in govedore,i>ka pa na sejmišču v Ormožu. Cela prireditev je v rokah sli okovnjakov in uglednih mož ormoškega okraja ter bo pokazala v vseh gospodarskih panogah, kaj nremore orraoški okraj. Že danes opozarjamo vse obrtne in gospodarske kroge širom maše države na to priredite/, ki bode tako glede obrtnih izdelkov, kakor glede rujnega ljutomeroama, tako tudi glede ko njereje in živinoreje na višku ter prosimo, da se na to razstavo ozira pred visem celokupna Slovenija ter za navedenc dneve ne prireja nobenih dmgih »sličnih prireditev! Poučno predavanje v Šoštanju. V nodeljo, doie 11. t. m., bo imel novi živinozdravnik c Nardin takcj po rani službi bo/ji pred Društvenim domovn poučno predavanje o cepljenju domaeih živali zoper kužne »bolezni. Kmetijska podružnica za Šoštanj in okolico vabi vse gospadarje in gospodinje, da se tega občekoristnegr, predavanja udeležijo. Na-5 izvoz v letu 1925 je znašal 4,398.466 ton v vrednosti 8904.54 milijona papimstiih dinarj-»v, odnosno 783.35 miilijona zlaitih dinarjev (v letu 1924 3,915.700 ton v vrednosti 9538.77 milijona papirnatih disnarjev, odinosno 671.27 milijona zlatih dinarjev). Torej več za 482.766 ton v vrednosii 112.07 milijona zlatih dinarjev. Vrednost izvoza v papiniatih dinarjih pa je mainjša zaradi 24.8dodstotnega porasta dinarja v 1. 1925. Stanje posevkov v naši državi. Po podatkih ministrsiva za kmetijstvo in vode za februar je bilo splošno stanje ozimine dobro. Kasneje posejana ozimina je ponekod trpela zaradi česte slane. Proti kon cu meseca so kmetovalci pripravljali zemljo za jaro setev ter sejali oves, jari ječmen in drugo. Na sadnem drevju se je pozavilo mnogo škodljivcov, zlasti krvava uš. V nekaterih krajih mostarske in splitske oblasti se je pozavila žitna mušica. Poljske miši je mnogo v osiješki in ljubljanski oblasti. Stainje živine je bilo v februarju povoljno. Krme je dovolj. Živinske bolezni se pojavljajo le mestoma. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 din., avstrijski šiling 8 din., italijanska lira 2.28 din., aingleiiki funt 276 din., francoski frank 2 din., čehoslovaška krona 1.68 din., šviicarski frank 10.95 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.14 oentimov. SUPERFOSFAT. ('Konec.) Proizvaja se superfosfat v kemionih tvornicah iz kosti in iz fosfatoih rud. Iz kakega materijala se napravlja, po tem razlikujemo kostni in rudninski superfosfat. Fosfati siroviin, iz katerih se izdehije, se zmešajo z žvepleno kii&lino, kalera razkroji nerazkrojne fosfate teh sirovln v raztopljivi losfat superfosfata. Zato je razumljivo, zakaj je superiosfat po vsebini fosfata dražji kot kostna moka. Ista namreč vsebuje veliko več fosfatov (do 26^»); nje fosfat je pa počasi delujoč; med tem ko superfosfat z 16—18% fosfata učinkuje bitro. Plača se torej dražje hitro učinkovitost, ker se radi te izdan denar tudi hitreje vrne. Pri superfosfatu je treba paziti na to, koliko on vsebuje v vodi raztopnega fosfata. Rudninski vsebuje istega 16, tudi do 18%; kostni pa 18%. Razen tega mora biti superfosfat suh in v drobnem prahu. Vlažen superfosfat se da težko trositi, razen tega je tndi težji. Posebno priporočljiv Je superfosfat za težke zem Ije, ker v teh ga vlaga razdre. Da se pa uporabdti tudi na drngih zemljah. Da se dobro zmeša z zemlijo, kar je tudi predpogoj hitrega učinkovanija, se mora, ko se je potrosil, podbranati, podextirpirati, tudi plit vo podorati. Trosi se par dni pred setvijo, se da torej pri pripravljanju polia za setev lahko brez poseb nih del spraviti v zemljo. Na že zasejana, oziroma poraščena polja in na travniike se da sipati, dokler ne zaeno rastline odganjati. Razen tega je superfosfat izborno gnojilo za vse one rastlime, od katerih pridekijemo zrno (žita, stroSnice, koruza). Fosfafte rabi namrec rastlina posebno za oblikovanje zrna, da isto izgleda poinejše, poleg tega pospešujejo fosfati zoremje pri žitih, katera bi imela vsled preobilice dušionaie hrane polegati, delujejo proti polegantju. Poleg tega je superfosfat prikiaden za vse hitro rasfoce rastline (pesa i. dr.). Prikladen je tudi za detelje, ker da kakovostno boljšo krmo. Trosi se ga pro hektar 200—300 kg, pa tudi več. Naijmoenejše deluje superfosfa|t v prvem letu, deluje pa nekoliko tudi v drugem letu še. Ako se ga potrosi nekaj več kot navadno, tedaj pride ta višek vseeno v prid rastlinam, ker zemlja vpija vase fosfate tako, da jih vlaga, ki pronica stkozi zemljo, ne more spiraiji v globokejše plasti, kjer bi ne bi-li vec dostopni rastlinskim koreninam. Ako je zemJja posebno revna na fo^fatih, se da tu-di z moonejšim gnojenjem s supcrfosfatom temu odpomoči. Mešati se ne sme superfoefat niti z apnenim duJsikom, niti z Thomasovo žlindro, apnom, apnencem. laporijem, ker bi naomreč apno v teh gnojilih se spajalo s topljiiviim fosfatom superfosfata, tako da bi ta fosfat postal težko razkrojljiv, in bi bil iadi tega oni denar, za katerega je superfosfat radi topljivosti fosiata dražji, le zavržen. —