GLASILO . l^g^ISTICNE LETO XXVI. ŠT. 47_PTUJ, 6. decembra 1973_ CENA 1 DIN Obračun dveletnega dela zveze komunistov Ptuj v ponedeljek, 10. decembra 1973 se bo sestala na peti - zadnji seji v svojem dveletnem mandatnem ob- dobju - občinska konferenca ZKS Ptuj. Na njej bodo dali celovit pregled dejavnosti Zveze komu- nistov v ptujski občini po 21. seji predsedstva ZKJ, predvsem pa, kako 90 uresničevali naloge, ki izhajajo iz pisma tovariša Tita in sklepov 29. seje CK ZKS, konkretno v organizacijah združenega dela, v krajevnih in samoupravnih skupno- stih in v občini. Člani občinske konference ZKS so skupno z vabilom na sejo prejeli obširno gradivo, ki obsega kar 13 poročil o delu organov in delovnih teles občinske konference ZKS. Med njimi je najzajetnejše poročilo izvršiln^a organa - komiteja ObK ZKS, ki se je v dveh letih Sestal kar na 29. sejah in obravnaval vsa pomembnejša družbena in politična vprašanja v občini, prav tako pa tudi nal^e, ki so izhajale iz sklepov višjih vodstev ZK. Na seji konference bo imel uvodno besedo sekretar komiteja Franc TETICKOVIC, ki bo dal politično oceno celotne dejavnosti občinske organizacije ZKS v dveletnem mandatnem obdobju, zlasti pri uresničevanju dokumentov in sklepov vodstev ZK, ki so omenjeni že uvodoma, poleg tega pa izvajanje stališč II. konference ZK Slovenije, ki je razpravljala o kmetijstvu in tretje konference ZKS, ki je obravnavala socialno razlikovanje. Povezano s tem pa tudi dejavnost komunistov pri uveljav- ljanju ustavnih dopolnil in v javni ustavni razpravi ter naloge v pripravah na X. kongres ZKJ in VII. kongres ZK Slovenije. Gospodarski del poročila bo obsegal predvsem oceno dejavnosti komunistov pri odpravljanju nelik- vidnosti in uveljavljanju stabili- zacijskih ukrepov, integracijske procese v gospodarstvu, perspektive nadaljnjega rajfvoja, boljše izko- riščanje obstoječih zmogljivosti, srednjeročni program razvoja obči- ne, zlasti možnosti pasivnih območij Haloz in Slovenskih goric. Pri te, bo nujno povezati probleme v nego- spodarskih dejavnostih - na po- dročju osnovnega in srednjega šolstva, zdravstva in socialnega varstva. Ne gre pri tem samo za materialne probleme, temveč tudi za delo komunistov na teh področjih, zlasti za idejna vprašanja na področju vzgoje in kulture. Organizacijski del poročila bo obsegal strukturo članstva ZK, organiziranost, v dveh letih je bilo ustanovljenih 15 novih organizacij ZKS, v članstvo ZK pa je bilo sprejetih nad 200 novih članov. idej no-politično usposabljanje ko- munistov; prav tako pa tudi oceno volilnih konferenc, ki jih je v novembru opravila večina organi- zacij ZKS. Vsa ta široko prikazana dejavnost, s kritično oceno dobrih in slabih strani delovanja komunistov v občini, bo služila tudi novi občinski konferenci ZKS, ki se bo sestala na svoji volilni konferenci še v tem letu, pri načrtovanju njenega dela. Gre predvsem za to, da na podlagi izkušenj v minulem delu zastavimo delo v bodoče še boljše, da bomo hitreje napredovali na vseh področ- jih, da bo pri tem razvoju imel prevladujoč vpliv delavski razred v korist vseh delovnih ljudi in občanov. F.Fideršek SKUPNO O SINDIKALNI OR- GANIZIRANOSTI V torek, 4. decembra 1973,je bila v narodnem domu v Ptuju ^upna seja komiteja občinske konference ZKS Ptuj in predsedstva občinskega sveta ZSS Ptuj, na kateri so sodelovali tudi člar i aktiva komuni- stov, ki delajo v organih sindikatov. Glavna vsebina skupne seje je bila razprava o predlogu izhodišč za izpopolnjevanje sindikalne organizi- ranosti delavcev v novih ustavnih razmerah na območju ptujske občine. Oba foruma sta predlog izhodišč, ki obsegajo celotno sindi- kalno organiziranost od temeljne organizacije združenega dela pa do medobčinsk^a sveta ZS podravskih občin, na seji prejela in sklenila, da bodo ta izhodišča poslana v javno razpravo sindikalnemu članstvu, ki bo o njih razpravljalo in se odločalo na svojih letnih delovnih konfe- rencah. F.F. vreme do nedelje, 16. decembra 1973. Polna luna bo v ponedeljek, 10. decembra ob 2.33 Napoved: Postopoma se bo nekoliko otopUlo, nato bo predvsem prihodnji-teden snežilo in vetrovno bo. Alojz Cestnik Podpis pogodbe o skupnih naložbah v Ormožu Pred dnevom republike je bil v Ormožu pomemben dogodek za to manj razvito občino. Podpis pogodbe o gradnji nove tovarne je nedvomno lepo darilo republiki. Na sliki od leve: Alojz Žokalj, ki je podpisoval za mednarodno korporacgo v Londonu, Milan Ritonja - za tovarno Jože Kerenčič, Mihael Kiefer in Olaf Rutin sta podpisala za skupino Anger ter direktor Tehno-Impexa,ki je podpisal za svojo delovno organizacgo. Več o naložbi v Ormožu berite prosim na 4. strani. Foto: J. Rakuša 2 STRAN tednik — četrtek, 27. decembra 1973' Proces združevanja agrokombinatov končan Na Gorci pri Podlehniku so v torek, 27. oktobra predstavniki agrokombinata Lenart in Maribor, tovarne mesnih izdelkov Košaki Maribor ter kmetijskega kombinata Ptuj svečano podpisali samoupravni sporazum za združitev v SOZD. Predsednik iniciativnega odbora za združitev in glavni direktor KK Ptuj, Cvetko Doplihar, mag. vet., je podal poročilo o dolgoletnih priza- devanjUi ki so končno le bila kronana z uspehom. Zrasel je orjak, zraslo je ime kmetijsko živilski kombinat, k^ pomeni moč in uresničitev ustavnih določil. SOZD zaposluje skupno 2.823 delavcev, ki proizvajajo skupaj na 18.300 hektar- jih zemlje, od tega le lliOO hektarjev obdelanih in 6.800 hektar- jev gozdov. V regiji zajema sestavlje- na organizacija združenega dela 1 odst. vseh zemljišč in okoli 40 odst. zemljišč družbenega sektorja. Na območju, ki ga zajema, je okoh 25.700 kmetij, ki imajo možnost najrazličnejšega sodelovanja z novo SOZD. O velikem pomenu te združitve je govoril tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS Maribor Slavko Soršak, posebej pa je poudaril, da so integracijski procesi ena izmed mnogih poti k uresničevanju ustav- nih dopolnil. Predstavniki vseh štirih organizacij združenega dela so za tem v posebej svečano okrašeni sobi, podpisali samoupravni sporazum. M. OZMEC Foto: M. Ozmec KAKO IZOBEŠAMO ZASTAVE Prav malo je še med nami ljudi, ki bi se spomnili, da je potrebno ob dnevu republike na pročeljih stano- vanjskih in poslovnih zgradb izobe- siti zastave. Tako v Ptuju, kakor v Slov. Bistrici bi na glavnih ulicah lahko prešteli zastave s prsti obeh rok. Najdaljši mestni ulici v Ptuju: Potrčeva in Prešernova sta imeli obe skupaj izobešenih le 18 zastav in od tega mnoge narobe. Ali naši občani po tridesetih letih obstoja naše repubhke še vedno ne vedo, katera barva je pri naši državni in republiški zastavi obrnjena navzgor? Zraven vsega lahko vsako leto opažamo vse več starih, raztrganih, zbledelih in zamazanih zastav. Ali nas ni sram? Ali se ne zavedamo svojih obveznosti vsaj dvakrat na leto; ob 1. maju in 29. novembru, če se ob drugih prilikah ne spomnimo?. Nagrade za dolgoletne člane PLANIKE v Slov. Bistrici V okviru praznovanja 30. letnice ustanovitve SFRJ in AVNOJ-a so člani veletrgovine Koloniale Mari- bor, TOZD Planika v Slov. Bistrici s svojimi poslovalnicami po vsej bistriški občini pripraviU v domu upokojencev svečanost, na kateri je sekretar osnovne organizacije ZK TOZD Planikd Vili Vidmar osvetil herojsko zgodovino rojstva Jugosla- vije, kakor tudi pot, l^tero je bilo pogrebno prehoditi po vojni, da bi dosegh to, kar danes v svetovnem merilu pomeni Jugoslavija. Ob tej priložnosti je predsednik delavskega sveta TOZD Planika Ivan Bratina podeHl posebno nagrado Antonu Brglezu, ki deluje v tem kolektivu že več kot 20 let. Darila je prejelo tudi deset članov, ki v kolektivu delujejo že neprekinjeno 10 let. V kulturnem programu, ki so ga izvedli v tem okviru, je sodeloval mladinski pevski zbor osnovne šole „Pohorski odred" Slov, Bistrica pod vodstvom pevovodje Milana Mla- karja. Za desetletno delovanje so bili nagrajeni z ročnimi urami: Štefka Adam, Anica Ajd, Elza Fidler, Cirila Klančnik, Stanka Kobale, Arnold Resman, Franc Slatinek, Karel Šela, Janko Škotjanc in Alojz Topolčnik. VH PAST ZA UDELEŽENCE V PROMETU 6. nov. smo dobili prvi sneg te jeseni, ki pa je napravil občutno škodo v gozdovih. Podrl je precej dreves, nekaj celo prek cest. Večino teh dreves-so še isti ali naslednji dan odstranili s cest, da je bil promet neoviraa Na cesti od tovarne glinice in aluminija v Kidričevem proti Hajdini in Dražencem je istega dne sneg podrl čez cesto v razdalji nekaj metrov kar dve drevesi, ki sta zaprli cesto do polovice z vsake strani Vozniki so vozili pravi- slalom med njima, kar je za nekatere podnevi še zanimivo, dokler ni poledice. Za udeležence prometa ponoči je takšna zadeva prava past. Niso redki, ki so v takšne ovire tudi že zadeli Sreča, da še ni prišlo do večje škode ah smrtnega primera. Vsekakor je odprto vprašanje, če te male ovire toliko časa niso bile odstranjene, kaj bo ob večjih neprilikah, ki nam jih z bližajočo se zimo prinaša čas. MI Novo skladišče za karton v obratu slovenjebistriškega LIP-a te dni zaključujejo dela pri gradnji novega skladišča, v katerem bo lesno-predelovalna industrija hranila kartonsko lepenko, ki jo proizvaja za embaliranje. VELIKA NEURJA V JUŽNI JUGOSLAVIJI Iz Makedonije, nekaterih delov Srbije in BiH poročajo o velikih snežnih zametih, ki jih spremlja močan veter tudi s hitrostjo do 80 km na uro, ki je odrezal več naselij. V mnogih krajih Kosova, Makedonije in BiH so mobilizirane vse enote civilne zaščite, vojske in milice, da pomagajo ob vse bolj težjem oskrbovanju odrezanih na- selij s hrano in drugim nujno potrebnim materialom. Tudi v Dalmaciji ni lepo. Burja piha s hitrostjo od 60 do 100 km na uro in je plovba omejena na minimum. Vse zveze z otoki so težke. V južnih krajih naše države je ukinjen tudi letalski promet. Po poročilih meteorološke službe v naslednjih dveh tednih ni pričakovati opaznejših vremenskih sprememb, zaradi česar bodo nastopili tudi problemi pri proizvod- nji električne energije v hidroelek- trarnah, katerih pretočni in zbiralni j kanah so skoraj povsem suhi. Ob takšnem stanju lahko naše hidro- elektrarne, ki so odvisne od padavin in odjug v zgornjih tokovih rek, delajo samo do konca naslednjega ^ meseca ob največji štednjL 15. de- cembra bo v Beogradu poseben sestanek vseh proizvajalcev električ- ne energije, ki jih je pri njihovem delu doletelo pomanjkanje vodne energije. Uvedene bodo dodatne redukcije. i tednik — četrtek, 27. decembra 1973 STRAN 3 Ob dnevu republike... - so v soboto, 24. novembra odprli v Budini pri Ptuju nov otroški vrtec, ki daje prostora 60 malčkom. Vrtec je montažnega tipa - Marles Maribor. Gradnjo je financirala ptujska temeljno izobraževalna skupnost iz sklada za otroško varstvo, delno pa krajani sami v obliki krajevnega samoprispevka. Celotna investicga je veljala 130 starih milijonov. - isti dan so pri živinorejsko-veterinarskem zavodu v Ptuju, odprli novo razdelilno transformatorsko postajo. Gradbena dela je opravilo GP Drava iz Ptuja, montažna dela, pa so izvršili strokovnjaki Elektrogospodarstva Maribor, podružnica Ptuj, sami. Ta nova RTP je priključena na 110 kV daljnovod Kidričevo - Nedeljanec. Transformator moči 20 MVA transformira to napetost zaenkrat še na 10 kV, pozneje pa na 20 kV. Objekt je zgrajen za dva transformatorja in pripravljen za skupno moč 80 MVA. Postaja je opremljena z najsodobnejšo opremo, ki je skoraj v celoti domače proizvodnje. Ta RTP ni posluževalna. Vsa dogajanja bodo signalizirana na sedež enote v Ptuju, kjer je dežurni center in tudi obratovalnemu centru v Mariboru. Iz teh mest bodo tudi usmerjena dela za odpravo morebitnih napak in vodena skrb za ^rotno vzdrževanje vgrajene opreme. Celotna investicija za objekt znaša 7i47.164 din. - pravtako so v soboto 24. novembra otvorili novo vzgojno varstveno iistanovo v Cirkulanah pri Ptuju. Ta bo imela prostora le za 45 malčkov a je kljub temu izredno velikega pomena, saj je to prvi vrtec na vasi, kjer so "latere in očetje v veliki meri zaposleni v organizacijah združenega dela. Investicija celotnega objekta je veljala okoli 98 starih milijonov. - isti dan so odprli 3 km novo asfaltirane ceste, ki povezuje Zavrč z t^ubravo in Goričakom na hrvaški strani. Cesto je odprl Franjo Majcenovič predsednik krajevne skupnosti Zavrč, slavnosti pa so prisostvovali tudi Franjo Rebernak in Vatroslav Bogdanovič, predsednika ptujske in ^araždinske občine. Učenci osnovnih šol iz Babinca, Zavrča in Ptuja, MKUD Svoboda iz Varaždina, ptujska godba na pihala in ansambel Toneta Kmetca, pa so pripravili bogat in prisrčen kulturni spored. Objekt sta financirali občini Ptuj in Varaždin ter krajani s samoprispevkom. - V nedeljo 25. novembra so odprli prenovljeno šolo v Juršincih v Slovenskih Goricah. ,^ova" šola ima sedaj nove sanitarije, popolnoma prenovljene stare učilnice in kar je najpomembnejše, centralno orgevanje, ki bo prav v teh mrzlih zimskih dnevih prišlo premraženim šolarjem najbolj prav. Celotna investicja je veljala okoli 130 starih milijonov. - Tudi Lovrenc na Dravskem polju je ta dan praznoval po svoje. Odprli so okoli 7,5 km novih asfaltnih cest, prenovljeno pošto, ter spominsko ploščo padlim v narodnoosvobodilnem boju. Dela na cesti je izvajalo cestno podjetje Maribor, most pa so postavili občani sami s prostovoljnim delom, med tem ko je material prispevala KS Kidričevo. V prostorih pošte je bil prej klub občanov. Ker pa je krajevna skupnost zgradila nov klub, je te prostore odstopila pošti, ki jih je popolnoma prenovila. Spominsko ploščo je financirala skupščina občine Ptuj. - V Dobrovcih pri Marjeti je bila v sredo 28. novembra velika svečanost. Odprli so zadnji odsek novoasfaltirane ceste, ki povezuje Kidričevo z Miklavžem pri Mariboru. Gradbena dela je izvajalo podjetje Slovenijaceste. Bankine pa so si uredili kar občani sami, seveda so bili najbolj korajžni mladinci. Za gradnjo ceste so v KS Miklavž in Marjeta zbrali 70.000 din, 225.00 din so dobili od mariborske zavarovalnice, med tem ko je prispeval komunalni sklad pri SO Maribor 230.000 din. KS Marjeta je dala brezplačno gramoz, kmetje pa so ga sami zvozili. Otvoritvene svečanosti so se poleg krajanov udeležili tudi predstavniki omenjenih krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Na dobrovski strani je cesto otvoril Ivan Sluga, pri Prepoljah pa Anton Kosi, predsednik KS Kidričevo. Krajanom treh krajevnih skupnosti sta čestitala tudi Vitja Rode podpredsednik SO Maribor in Anton Ž^ar, podpredsednik SO Ptuj. V skupni proslavi pri Marjeti so nato krajani proslavili to veliko delovno zmago, skupaj z dnevom republike. , Fotoreportaža: M. OZMEC DAN REPUBLIKE V ORMOŽU .Letošnja 30-letnica II. zasedanja AVNOJA je dala vsem proslavam in drugim slovesnostim še posebno obeležje. Ni bilo človeka, ki ne bi čutil te obletnice in s tem praznika republike niogoče nekoliko bolj, kot doslej. Že samo dejstvo, da so bile proslave in druge prireditve zelo dobro obiskane, ponekod ob nabito polnih dvoranah, priča o tem, kar smo zapisali. Na področju občine Ormož so bile proslave v vseh krajevnih skupnostih. Pripravili so jih krajevni odbori socialistične zveze ob sodelovanju učencev in učiteljev osnovnih šol, ponekod pa tudi prosvetnih društev in mladine. Govorniki so v svojih kratkih in jedrnatih nagovorih obudili spomin na sklepe II. zasedanja AVNOJA ter nakazali njihov vpliv na naš družbenopolitični in ekonomski razvoj po vojnr. Ob koncu govorov je bilo nekaj besed posvečenih velikim pridobitvam delovnih ljudi, ki se porajajo z uresničevanjem nove ustave. Proslava v ormoški kinodvorani je pritegnila mnogo obiskovalcev, kar je za Ormož nenavadno. Prireditev sta na predvečer praznika pripravili občinska konferenca SZDL in TKS Ormož. Slavnostni govor je imela sekretarka komiteja občinske konfe- rence ZKS Ormož, Terezija Štefan- čič, dipl. inž. agr. V kulturnem delu programa je nastopil znani oktet Gallus iz Ljubljane z izbranim programom. Izmed prireditev ob dnevu republike velja posebej omeniti zbor delovnega kolektiva tovarne „Jože Kerenčič" Ormož. V novi - tretji - proizvodni, dvorani, s katero je ta delovni . kolektiv pridobil 2600 kvadratnih metrov pokritega delov- nega prostora, so pripravili lepo proslavo z otvoritvijo objekta. Pelje pionirski pevski zbor, nekaj lepih pesmi so recitirali učenci ormoške osnovne šole. O pomenu praznika je spregovoril Martin Kramar, sekretar osnovne organizacije ZKS, o delovnih uspehih podjetja pa Milan Ritonja, direktor podjetja. Novo proizvodno dvorano so' predali namenu s simbolično predajo ključev. S tem, da so izročili delovnemu kolektivu v upravljanje tudi tretjo dvorano, je bil uresničen tudi zadnji sklep delavskega sveta, ki govori o razvoju tovarne „Jože Kerenčič" v prvi in v drugi fazi. Sledila je tradicionalna obdaritev delavcev, ki so v kolektivu preživeli 10 let. Spominske ure so prejeli: Stanislav Ceh, Franc Dogša, Anton Ficko, Katjuša Kramar, Stanko Kosi, Ivan Meško, Janez Murat, Anton Munda, Jurij Punčec, Danilo Šef, Jože Tušek, Feliks Vernik, Alojz Vizjak, Marija Viličnjak, Anica Zemljič in Ivan Zlatnik. Delovni kolektiv tovarne „Jože Kerenčič" je ob koncu slovesnosti podelil direktorju podjetja, Milanu Ritonji posebno pismeno priznanje za desetletno uspešno vodenje podjetja. jj. 4 stran tednik — Četrtek, 27. decembra 1973' Očala prinašajo Ormožu boljši pogled v prihodnjost__ s PODPISOM POGODBE O SKUPNIH NALOŽBAH V GRADNJO NOVE TOVARNE ZA PROIZVODNJO OČAL IN OKVIRJEV ZA OCALA, SE ORMOŠKI OBCINI OBETAJO LEPE MOŽNOSTI NAPREDKA Dolgega šušljanja na ušesa je konec. Govorice, da se pri tovarni „Jože Kerenčič" v Ormožu nekaj dogaja, in da seved? iz tega ne bo nič, so se porušile. Tudi najbolj skeptični in največji pesimisti so morali priznati, da Kerenčičevih javno mnenje ni strlo. Z zadnjimi dogodki so odgovorili vsem, ki niso nikdar zaupali v ta rrilad in sposoben kolektiv. Tudi v našem listu smo v prejšnji številki na kratko poročali o podpisu zadnje izmed devetih pogodb o skup- nih naložbah avstrijskega pod- jetja Anger, londonske med- narodne korporacije za investi- cije v Jugoslaviji, podjetja Tehno-Impex iz Ljubljane ter tovarne „Jože Kerenčič" Or- mož v gradnjo nove tovarne za proizvodnjo očal in okvirjev za očala, ki bo zgrajena v Ormožu. TOVARNA PO NAKLJUČJU? Kako je pravzaprav Ormož, majhen kraj, ki ga niti ni na evropskem zemljevidu, prišel do tako pomembnega projekta skupnih naložb, je gotovo zanimivo vprašanje. DejaU bi, čudna so pota človeka, vendar pot do tovarne ni bila prav nič čudna temveč zapletena. Naš dosedanji veleposlanik v Avstriji, Mitja Vošnjak je slučajno navezal stike z gospo- dom Wilhelmom Angerjem, lastnikom tovarne očal na Dunaju, kjer je zaposlenih 30 odstotkov Jugoslovanov. Bese- da je dala besedo in Anger je pokazal interes za naložbe v Jugoslaviji, Zgradil je že mnogo tovarn za predelavo plastičnih mas v Rusiji in deželah Vzhoda, zato je že poznal razne družbene sisteme. Tudi sam je spoznal že davno, da je bolje vlagati denar tja, kjer so delavci, kot pa le-te uvažati in zato plačevati velike davke. Ob sedanji naftni krizi so te dajatve še mnogo večje. Tako je Anger našel poveza- vo. Prek Mitje Vošnjaka in Rudija Brateca iz Ptuja, je ponudil delo Kerenčiču. Tako se je začelo. Največji delež skrbi in prizadevanj je seveda padel na direktorja tovarne Jože Kerenčič Ormož, Milana Ritonja in njegove ožje sodelav- ce. Vodih so dvoletna pogajanja o tem, kakšna bo cena strojev, zgradb, kakšen bo obseg dejav- nosti v I. fazi in kakšen v II. fazi, kakšen bo izvoz, koHko rabijo finančnih sredstev, koli- ko od tega deviz in koliko dinarjev; na vsa ta vprašanja je bilo treba najti odgovore in jih zapisati v pogodbe. K sodelova- nju so pritegnili tudi mediiarod- no združenje za investicije v Jugoslaviji, ki ima svoj sedež v Londonu in direktorja predstav- ništva te korporacije v Ljublja- ni, Alojza Žokalja ter podjetje Tehno-Impex. Tako so se dogovorili o skupnih naložbah in podpisah pogodbo 26. de- cembra v Ormožu. DENAR TUDI IZ JAPONSKE Največja pridobitev ni v tem, da bo v Ormožu zgrajena povsem nova tovarna po naj- modernejših svetovnih gradbe- nih normativih. Gre za nekaj drugega. Ormožanci so pridobiH tuj denar, predvsein iz Japon- ske, Anglije, ZDA, ZR Nemčije in Avstrije. Pri tem velja posebej opozoriti, da ne gre za kredit ampak za skupno nalož- bo, kjer vsi partnerji nosijo enak riziko. In kar je še pomembno: nobeden partner ne more izstopiti od projekta 10 let, če bo podjetju šlo izredno dobro aU zelo slabo. To je tudi prvi od doslej znanih in sklenjenih projektov naložb Od leve proti desni: Mitja Vošnjak, Alojz Žokalj, Wilhelm Anger, Rudi Bratec, Franjo Križmančič, Ivan Alt in Franc Novak. Vsi na svečanem podpisu pogodbe v Ormožu Foto: J. Rakuša tujega kapitala v Jugoslaviji, ki ima vse samoupravne organe, to je delavski svet in poslovni odbor, ki sta podrejena zboru delovnega kolektiva. Vsi part- nerji so tudi priznali temeljno organizacijo združenega dela pod strešno organizacijo ,Jože Kerenčič". Zanimivo je tudi, da nobeden od partnerjev po preteku 10 let ni zahteval izplačila nominalnega kapitala. Prizadevanja pa razumljivo niso šla samo v to, da bi bilo kolektivu tovarne Jože Keren- čič bolje temveč so stremela za napredkom celotne občine. Gre za tovarno, ki bo visoko rentabilna. Kolektiv bo ustvar- jal 1,2 milijarde starih dinarjev čistega dohodka ob 800 milijo- • nov že prej izločene amortiza- cije. To je 2 stare milijarde nove Nekaj primerkov sončnih očal, po katerih bo Ormož postal znan doma in v svetu vrednosti letno. Projekt pomeni v I. fazi 5, v II, pa 8-odstotno povečanje zaposlitve v občini. Upravičeno bi dejaU, da se s tem odpirajo občini Ormož povsem nove možnosti, to je novo jedro nadaljnjega razvoja. WILHELM ANGER To je mlad mož, star šele 48 ) let; je precej siv in zelo ^ skromen. Prvi vtis ob srečanju z njim je domač in preprost. V ^ Ormož je prišel s svojini ; letalom. Z njim so T)ili tudi i njegovi sodelavci. Podjetje, ki j ga predstavljajo, je dejansko^ delniška akcijska družba, ven- j Gospod Anger si je ogledal vse tri proizvodne dvorane tovarne Jože Kerenčič tednik — četrtek, 27. decembra 1973 STRAN 5 (Nadaljevanje s 4. strani) dar pravi lastnik vseh tovarn je Wilhelm Anger šam. Njegovi sodelavci, ki so bili v Ormožu zadnje dve leti večkrat, so mu pripovedovali o svojih vtisih. Ocene so bile pozitivne, zato se je odločil za naložbo v tovarni „Jože Kerenčič". Gospod An- ger je za projekt v Ormožu še posebej zainteresiran, zato je tudi sam prišel na podpis pogodbe, četudi sam ni pod- pisal temveč njegovi poobla- ščenci. V razgovoru z Gizelo Blagovič, ki je pomagala pri sporazumevanju (nemščina- slovenščina) je povedal, da ni bil pri otvoritvi nobene svojih tovarn v Braziliji, na Japon- skem, v Kanadi in Švici, v Ormož pa je prišel kljub zelo slabemu vremenu. Anger je pričel z delom pred 22 leti. Povsem praznih rok se je lotu proučevanja posebne plastične snovi, znane pod imenom OPTYL, ki jo je odkrila ameriška vesoljska agen- cija NASSA. Začel je delati okvirje za očala in uspel. Sedaj ima premoženje, ki se verjetno ne da izmeriti. Del svojih licenc in patentov je odstopil tovarni Jože Keren- čič, ki bo tako kot vse tovarne, ki predelujejo OPTYL, izdelo- vala najbolj iskana, modna sončna oč^a in okvirje za očala. V ormoško tovarno vlaga skupina Anger 1.200.000 nem- ških mark. drugo dejanje S podpisom pogodbe o skupnih naložbah je prvo dejanje priprav za gradnjo nove tovarne končano. Drugo deja- nje ne bo nič lažje. Treba bo zgraditi objekt, nabaviti opre- mo, izšolati ljudi itd.; skratka pričeti, z investicijo, ki je za ormoške razmere nenavadna. Takih oblik investiranja ormo- ško gospodarstvo doslej ni poznalo, zato bo ta gradnja zahtevala poseben napor toliko bolj, ker v Ormožu ni industrij- ske tradicije. Vendar v Ormožu, pa tudi od partnerjev nihče ne dvomi, da bi se lahko kjerkoU zataknilo. Ves denar bo na razpolago od 1. januarja 1974, z gradnjo pa bodo pričeli, kakor hitro bo mogoče, vendar najpozneje spomladi prihodnje leto. Po pogodbi mora biti objekt v celoti zgrajen v času 14 mesecev od pričetka grad- nje. Prepričani smo lahko, da bo kolektiv tovarne Jože Kerenčič premagal vse začetne težave in ustvaril, da bo nova tovarna ob letu tehnološko, funkcionalno in organizacijsko stekla. jr Dosedanji naš veleposlanik v Avstrgi, Mitja Vošnjak si je skupaj z nekaterimi drugimi gosti ogledal vzorčna očala>ki jih bodo delaU v Kerenčiču ■"IfeDNIK Letošnje praznovanje 22. decembra - dneva JLA na osnovnih šolah občine Ptuj v občini Ptuj se že vrsto let nazaj izvaja praznovanje 22. decembra - dneva JLA po posameznih osnovnih šolah v občini. To praznovanje je postalo že neke vrste tradicionalno. Vsaka od družbeno političnih organizacij v občini prevzame" eno leto pokroviteljstvo nad temi proslavami v osnovnih šolah, seveda v sodelovanju z ostalimi družbeno političnimi organizacijami in po- veljstvom garnizije Ptuj. Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin občine Ptuj je na svoji zadnji seji sklenil prevzeti polaoviteljstvo nad letošnjim pra- znovanjem 22. decembra - dneva JLA na popolnih osnovnih šolah v občini Ptuj. S tem v zvezi je bil tudi izdelan prograin, kateri je že bil posredovan šolam. Vse popolne osnovne šole v občini bodo obiskale 4-članske ekipe, ki jih bodo sestavljah predstavniki jugoslovanske ljudske armade in sicer oficirji ter vojaki, delavci s področja splošnega ljud- skega odpora, predstavniki zveze rezervnih vojaških starešin in zveze borcev. Ta skupina se bo z učenci 7. in 8. razreda razgovarjala, skupaj s predvajanjem ustreznih filmov. Tak- sni obiski na šolah bodo trajali približno dve uri. Predstavniki, ki bodo obiskali šole, bodo učence seznanili z življenjem v JLA, s koncepcijo splošnega ljudskega od- pora, zlasti pa s vključevanjem mladine v vse oblike splošnega ljudskega odpora, posebej še v organizacije, ki so posebnega pomena za splošni ljudski odpor. Prav tako bodo učenci seznanjeni o pogojih in možnostih šolanja na vojaških srednjih šolah, o možnostih bivanja v voja^em internatu ,JFranc Rozman-Stane" v Ljubljani, voja- ških akademijah in vojaških visokih šolah, kakor tudi o pogojih za pridobitev vojaške štipendije. Učen- ci bodo tudi seznanjeni o oblikah sodelovanja med zvezo rezervnih vojaških starešin in mladirfo.pa tudi o dogodkih iz narodno osvobodilne revolucije. Zraven tega bodo učencem prikazane nekatere vrste lahkega pehotnega oroga ter podane njihove osnovne karak- teristike, kar pa zlasti zanima bodoče vojake. Prav tako si bodo učenci lahko ogledali nekatere nove filme s tega področja kot so: Manever „Svoboda 71", Krajevna skupnost in splošni ljudski odpor L in IL del, Študenti v uniformi, Tito - vrhovni komandant in drugi. Da bi se že v sedanjem času aktiviralo delo mladih na tem področju je občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin občine Ptuj razpisal natečaj za nagrado najboljših spisov s tematiko na 22. december. Spise bodo pisali učenci sedmih in osmih razredov. S tem v zvezi sta bila osnovnim šolam posredovana dva možna naslova. V prvem bi naj učenci opisah zgodovinske dogodke v zvezi s praznovanjem tega dneva, v drugem pa predvsem poUtiko neuvrščenosti ter vlogo naše države na tem področju. Na vsaki osnovni šoli bodo nagradih tri najboljše spise s knjižnimi nagradami. Za izbiro treh najboljših spisov na posamezni osnovni šoli so zadolženi odbori za splošni ljudski odpor, ki so ustanovljeni na vseh osnovnih šolah v občini. Najboljši spis pa bi naj pred vsemi prisotnimi tudi prečitah v sklopu programa, ki ga pripravljajo skoraj vse osnovne šole. Takšno obliko dela je občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin sprejel predvsem zaradi tega, da se že pred obiskom šole pritegne učenece k razmišljanju o tem dnevu. Prav tako pa bi se naj v času obiska skupine razvila pred- vsem živahna razprava med posa- meznimi predstavniki in učenci. SM Komisija za delovna razmerja pri STANOVANJSKO KOMUNALNEM PODJETJU ORMOŽ razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE PODJETJA Pogoj: ekonomska srednja šola, 8 let delovnih izku- šenj od tega 4 leta na delovnem mestu raču- novodje in prosto delovno mesto FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoj: ekonomska srednja šola, 6 let delovnih izku- šenj, od tega 3 leta v vodenju finančnega knji- govodstva. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Vloge z dokazili o strokovni izobrazbi dostavite upra- vi podjetja, Ormož — Mestni trg 9/a. 6 stran TEDNIK — ČETRTEK, 6. decembra I973 SREDIŠČANI NADALJUJEJO ... V Središču ob Dravi je zadnja leta ( v navadi, da komaj dobro končajo neko akcijo, že se „zapičijo" v drugo. Po treh letih asfaUiranja cest in i>oti so se „vrgli" na gradnjo gasilskega doma, ki pa po pripove- dovanju ne bo samo to. Poleg garaž za avtomobile in klubskih prostorov za gasilce bo tu tudi večja dvorana, v zgradbi pa bi naj dobila prostor tudi vsa društva in družbenopolitič- ne organizacije kraja. Stal bo v iiedišču Središča ob spomeniku padlih v zadnji vojnL Projekte je izdelal Dušan Moškon, dipl. arh. Temelji so že zgrajeni Gasilci so s prostovoljnim delom navozili potre- ben gramoz, zgradili temelje in pripravili vse, da bodo spomladi lahko z delom nadaljevali. Pravza- prav so imeli srečo, da so tik pred letošnjo zgodnjo zimo, ki že nekaj dni pritiska z vso močjo, vse to storili. Ko smo jih obiskali, je bilo na gradbišču nekaj čez 20*ljudL Med njimi smo lahko videli dolgoletne člane gasilskega društva, ki jih sicer poznamo pri drugih opravilih. Povedali so, da so zadovoljni s pričeto akcijo ni pa jim jasno kako to, da ni mogoče pritegniti k delu tudi središke mladine. Sami delajo ob delavnikih vse popoldneve ob nedeljah pa kar ves dan. Mladina se niti ne prikaže ali pa raje igrajo igre z žogo na igrišču, ki je bilo asfaltirano s skrajno minimalno udeležbo mladih. Središka mladina bo še imela priložnost, pokazati ali je zmožna kaj napraviti ah ni, upajmo da bo dokazala, da zna. NOVE LEGITIMACIJE IN AV- TOMOBILSKE TABLICE Po predvidevanjih Zveznega sekre- tariata za notranje zadeve bi že v začetku prihodnjega leta v Jugo- slaviji izdali nove osebne legitimacije in avtomobilske tablice. Ni še znano, kakšne spremembe v obliki bodo uvedene in bomo o njih poročali, ko bodo oblike in novi predlogi dokončno sprejeti. Pri sedanjih osebnih legitimacijah je bUo največ problemov s spremembo bivališč, pri avtomobilskih tablicah pa so nastali problemi s šestmestni- mi števili in bo potrebno namesto njih uvesti črkovne simbole, kot v mnogih drugih državah, kjer je registrirano večje število vozil. Ali bo spremenjen tudi potni list še ni znano, vendar se tudi o tem mnogo razpravlja. ŠE SO POŠTENI LJUDJE 23. oktobra 1973. je bil dan kakor vsi ostali. Za Antona Andrašiča, zaposlenega v TGA v Kidričevem pa je bil ta dan črn, poln obupa, katerega ne bo pozabil celo življenje. Vendar, kolikor je bil ta dan žalosten, je bil naslednji dan srečen v prepričanju, da so še pošteni ljudje, v kolektivu. Ome- njenega dne je namreč izgubil denarnico, v kateri je imel 151.000 S din, kar mu je bil ves denar do naslednjega izplačila. Znesek je našel na poti v obratno ambulanto Franc Bratec iz Stojnc. Ob pogledu na nj^deno preprosto ni mogel verjeti, da je mogoče tak znesek najti. Poleg denarja ni bilo dokumentov. Šele ob temeljitem pregledu je našel sliko, po kateri je spoznal, kdo je izgubil denarnico. Denarnico in njeno vsebino je vrnil naslednji dan in odklonil nagrado. Vsekakor lep primer poštenosti, ki ga je vredno posnemati in mu dati javno priznanje. Maks Tominc Gradnja temeljev za nov gasilski dom v Središču. Starega je porušila vojna, novi bo stal na istem mestu. Posneto v nedeljo dopoldne, 25. novembra Drago Klobučar je predsednik GD Središče. Vse dni je nosil vodo in mešal beton. In memonam EGON ZOREČ v soboto, 1. decembra, je med Ptujčani boleče odjeknila vest, daje po dol^trajni in zahrbtni bolezni umrl Egon Zoreč, diplomirani inženir agronomije, profesor in ravnatelj Poljedelsko-živinorejske šo- le na Turnišču pri^Ptuju. Pokojni je bil med občani ptujske občine zelo znan, neizbrisana pa bodo ostala dela in prizadevanja, ki jih je storil za ohranitev šole na Turnišču. Rodil se je 14. oktobra 1911 v Mariboru. Gimnazijo je obiskoval v Ptuju, kjer je opravil tudi zrelostni izpit. Šolanje je nadaljeval na ^onomski fakulteti v Zagrebu, kjer je tudi diplomiral. Svoje znanje sije obogatil med bivanjem v Švici in Nemčiji. Vse te znanstvene izkušnje je potem razdajal za napredek slovenskega, zlasti pa še ptujskega kmetijstva. Med okupacijo je sodeloval z narodno osvobodilnim gibanjem. Bil je naprednih misli, zato je takoj po osvoboditvi začel delati na talaat- nem okrajnem ljudskem odboru, kjer' je pozneje dolga leta opravljal odgovorne strokovne naloge. Vse- skozi je deloval na'vseh področjih političnega življenja naše občine. Nad deset let je bil predsednik društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, od leta 1963 pa je bil častni član tega društva. Po srečanju z Abrahamom se je posvetil predvsem vzgoji mladih kmetovalcev in kmetijskih strokovnjakov. Na ,šoli v Turnišču je bil najprej profesor, po letu 1967 pa tudi ravnatelj te šole. Želeli bi sicer, da bi jo še dolgo vodil tako uspešno, toda kruta smrt ga je prerano iztrgala iz naše srede. Pokojni Egpn je bil član Zveze komunistov 25 let, vseskozi je bil družbeno pohtično delaven. Bil je odbornik občinske skupščine in član raznih odborov ter komisij. Za svoje dolgoletno marljivo delovanje je prejel več priznanj, naj omenimo samo red zasluge za narod m stopnje in red dela s srebrnim vencem. Najdragocenejše priznanje pa je prav gotovo to, da ga vsi sodelavci, vsi občani in vsi njegovi učenci poznajo kot izredno marljl- vega človeka, ki je marsikateremu kmetu pomagal do boljšega kosa kruha. Svoje begate strokovne in delovne izkušnje je strnjeval v mnogih člankih v slovenskih revijah in časnikih, med njimi je bil naš TEDNIK pravgotovo na prvem mestu, saj ga je pokojni Egon že od vsega začetka zalagal s strokovnimi nasveti in poljudnimi sestavki za naše kmetovalce. Z njegovo smrtjo smo izgubili človeka, ki ga bo težko nadomestiti. V ponedeljek so ga položili v domačo, kmečko zemljo, trdo, kot je bila trda njegova življenjska pot. ■ Slava njegovemu spominu! M. Ozmec (XEDNIK — ČETRTEK, 6. decembra 1973 STRAN 7 KAKO SADIMO BRAJDNO TRTO priprava zemlje in cas sajenja Zemljo za brajde rigolamo ročno ali strojno. V globino 60 do 70 cm skopljemo pasovne jarke v širini 100 do 150 cm in 50 do 60 cm globine. Vrhnja travnata zemlja (ruša) naj bo spodaj pri koreninah, spodnja mrtva zemlja pa zgoraj. Jarkov ne smemo kopati, ko je zemlja močno vlažna. V času rigolanja, oz. v začetku kopanja brajdnih jarkov med zrah- ljano zemljo potrosimo cca 1/4 kg niuofo skala, npr. 10-10-10 na 1 kv. m. Najboljše je, če pripravimo zemljo za saditev trt za jesensko saditev v avgustu ali septembru, posadimo pa trte pozneje v novembru, ko zrigolana zemlja ni premastna. Tudi v mrazu ali v zmrznjeno zemljo trt ne sadimo. Za spomladansko sajenje trt se pripravi zemlja tako kot za jesensko sajenje z razliko, da rigolanje opravimo v decembru, januarju ah februarju, trto pa posadimo v marcu ali aprilu. kakšne vrste trsja si bomo nabavili za braj- de? v višinskih vinogradniških legah sadimo žlahtno trto kot je: žlahtnina, muškatni silvanec, ne- . uburgovec, kaučina, rdeči veltlinec, muškat otonel, radgonska ranina, štlovrenka itd. V nižinskih legah pa ukoreninjene ah cepljene hibridne sorte kot so npr. gamaj, kvinton, jurka, črnina, globočina, cepljena izabela itd., ker teh sort ni treba škropiti zoper peronosporo. Te sorte sadimo, med seboj pomešamo ali pa izmenično dve-tri-štiri sorte v vrstah. Tako zato, ker nekatere 'sorte rodijo boljše eno leto, druge pa drugo leto, da imamo letno izenačen pridelek in pijačo različnih arom. kako ravnamo s trtami pred sajenjem? Zdrave in za saditev primerne trte moramo v času od dobave do saditve zakopati v peščeno zemljo. Pri tem razporedimo korenine, nadkoreninski del pa zakopljemo poševno ležeče, do višine 50 cm z zemljo, oz. s peskom. V zemljo (pesek) vskladiščimo cca 100 trt na kvadratnim v snopih po 10 do 25 kom na izbranem mestu, kjer ni nevarnosti pred voluharjem, če pa trte zakopljemo v zemljo v kleti, mora biti Klet suha in zračna, ne pa zatohla. obrezovanje trt Korenine obrezujemo tik pred sajenjem v senci, nikakor pa ne na vročem soncu tako, da ostanejo dolge cca 6 do 8 cm, zgornjo enoletno mladiko pa obrežemo na dve očesi Obrezano trto namočimo v posodo z mešanico zemlje-peska- vode-kravjega blata, nikakor pa je ne namakamo v gnojnici in tudi korenin ne namakamo v čisti vodi zakoliCenje terena za brajde Kolje za zakohčenje naj bo kostanjevo, hrastovo, akacijevo v dolžini cca 2 metra. Za trtne brajde naj bi bila razdalja v vrsti npr. 120 do 150 cm, - med vrstami razdalja pa najmanj 3 metre do 6 metrov, oz. od 10 do 12 metrov, če so te poljske brajde, če bomo vmesno med brajdami pridelovah poljske pridelke, kot so detelja itd. kako sadimo Primerni čas za saditev trt je ob lepem vremenu in če ni zemlja od padavin premočena. Izkopljemo okrogle ah štirioglate jame s premerom npr. 40 do 50 cm in cca 40 cm glolx)ko. Na dnu jame damo korpo komposta, vrh komposta cca 3 do 4 debelo plast zemlje in v to zemljo ob kolu posadimo trto z razporejenimi koreninami Vrhu korenin damo ponovno nekaj zemlje, nakar okrog posajene trte stlačimo korenine z nogami Po vsep tem je dobro že posajeni trti dati nekaj komposta, če tega nimamo, pa damo hlevski gnoj, ah pa kurji prepereli gnoj do vrha jame. To ponovno potlačimo, vendar tako da se gnojilo ne dotika trsn^a debla. Trta je praviloma posajena, če je glava posajene trte cca 5 cm nad površino zemlje. Teh 5 cm (nadzemski del) pokrijemo z rahlo zemljo, v višino 9 cm se napravi z zemljo majhen griček ob kolu nad vrhom trte. Ko tako posajena trta prične spomladi poganjati, okrog tega grička rahlo okopamo 2 do 3-krat, paziti pa je treba, da iz zemlje poganjajoče mladike ne poškodujemo. zaključek Če smo ob pripravi zemlje za brajde pri rigolanju potrosih cca 1 /4 kg umetnega gnojila na 1 kv. meter, je odveč in nepriporočljivo dodajati še umetna gnojila še ob saditvi, lahko pa pognojimo trto z umetnimi gnojili v drugem letu po saditvi spomladi ob prvem okopavahju. F. Holc alfred merc, dipl. vet.: BOLEZNI KRAVE PRED OTELITVIJO IN PO NJEJ Te bolezni in nesreče nam lahko prizadenejo precejšnjo škodo, če jih pravočasno ne spoznamo ah pa v danem trenutku ne ravnamo pravit no. Prežvekovalci, posebej laave, postanejo po otelitvi pravcate tovarne mleka. Najraje se zgodi nesreča prav v času, ko pričakujemo največ mleka. Cas brejo sti, otelitev sama in dnevi po njej zahtevajo od materinega telesa posebno veliko, zato moramo z brejimi živalmi pravilno ravnati Opisah bomo nekaj bolezni pred otelitvijo in po njej. Niso preveč redki primeri, da ima krava v zadnjem mesecu brejosti izredno povečan trebuh. Navadno tedaj domnevamo, da žival nosi dvojčke, ah pa, da je plod vodeničen. No, če so res dvojčki, se razen nekoliko težje tehtve običajno vse skupaj dobro izteče. Bolj resno pa je, če je plod vodeničen ah pa plodne ovojnice. Žival lahko pogine, še preden se oteli Najprej neha jesti in prežvekovati, težko diha in navadno leži Ko sploh ne more več vstati, v nekaj urah pogine. Ce se krava oteli - oteh se redno nekoliko prezgodaj in po navadi težko - se rado zgodi, da pogine v nekaj urah, najkasneje v dveh dneh. Torej, če se nam pri neki breji kravi zdi, da ima izredno povečan trebuh, bomo pokUcah živinozdravnika, ki bo žival pk) preiskavi zdravil ah pa bo svetoval, kako naj z njo ravnamo vnaprej. Cesto se dogaja, da krave v zadnjem mesecu brejosti nenadoma obležijo in ne morejo več vstati Tudi, če jim pomagamo, jih ne spravimo pokonci Največ takih primerov je proti koncu zime in spomladi Kljub temii, da žival ne more vstati, je živahna, rada je in prežvekuje. Vzroki za tako stanje so številni: sptošna oslabelost telesa zaradi slabe in napačhe prehrane, metiljavost, kostolomnica, zlomi kosti, bolezni parkljev, vodenični plod, preveliko število plodov - dvojčki pri star^ših kravah itd. Živali, ki obležijo/ morajo imeti urejeno ležišče. Ležišče posujemo z mivko, vsaj za peden debelo, na to pa druge stelje. Žival obračamo vsake 3 do 4 ure in ji masiramo noge. Ne smemo pustiti, da se zaleži in da bi zaradi ležanja dobila rane. Najbolje je, če že prvi dan pokličemo strokovnjaka. Pogostna predporodna motnja je izpad nožnice, ki ga večina živinorjcev pozna. Nožnica izpade delno ali popolnoina. O de^em izpadu govorimo, če pri kravi opazimo med ležanjem v sramnici gmoto v velikosti pest^ ki izgine, brž ko žival vstane. Pri popolnem izpadu vidimo izven sramnice rdečkasto gmoto v velikosti člove- ške glave. Pri nepopolnem izpadu, pri tako imenovanem uhajanju nožnice navadno ni potrebno posebno zdravljenje, pač pa mora- mo urediti ležišče tako, da je zadnji del nekoliko višji Ce nožnica izpade popolnoma, jo moramo oprati z mlačno vodo, premazati z bovakrin mastjo in spraviti v pravilno lego. , Žival seveda postavimo z zadnjim delom telesa nekoliko više, kot smo že prej omenili Ce se nam posreči spravhi nožnico nazaj ah kljub temu ponovno izpade, moramo poklicati živinozdravnika. Izpad maternice ah trod je d^uga resna nezgoda, ki se dogaja pri vseh domačih živalih, vendar najpogostje pri kravah in kozah. Živah navadno iztisnejo maternico v nekaj minutah ah v eni uri po končanem porodu. To se najraje zgodi pri izredno lahkem porodu ah pa pri težkem, ko obenem s plodom izvlečemo tudi maternico. Ce se žival po končanem porodu še vedno močno napenja, jo moramo pognati da vstane in jo nato sprehajati Na ta način in pa s stiskanjem na hrbtu bomo preprečili napenjanje živali v številnih prime- rih pa tudi izpad maternice. Izpadlo maternico takoj zavijemo v čisto ijuho, ki smo jo namočili v mrzU vodi, nakar vse skupaj položimo na čisto desko. Ce žival stoji jo držimo tako, da bo čimbolj mirna. Med tem nemudoma pokhčemo strokovnja- ka, dva moža pa držita izpadlo maternico z rjuho in desko. Nadaljno pomoč prepustimo stro- kovnjaku. Včasih nekaterim kravam pred otelitvijo prav močno zateče vime. Niso redki primeri, ko ^ivah hkrati dobijo obsežne otekline po spodnji strani trebuha in na notranji strani zadnjih nog. Ce splošno stanje ni spremenjeno, bo zadostovalo, da takim kravam omejimo količino tekočin in da jih dnevno 1 do 2 uri sprehajamo. Živinozdravnika bomo poklicali, če una žival zvišano temperaturo in vroče ter boleče vime. Oglejmo si še težave z zavito maternico, na katero često naletimo pri našem delu, skoraj pri eni petini primerov težke telitve. Zdi se nam potrebno, da to motnjo opišemo natančneje ker so v zapuščenih primerih izgube navadno zelo velike. O zaviti maternici govorimo, kadar je zavita okrog svoje podolžne osi Maternica se lahko zavije v vsakem času od 5. meseca brejosti naprej pa do otelitve. Najpogosteje srečamo zavito maternico neposred- no pred telitvgo. Najbolj značilni znala za zavito maternico so: krava postane nemirna, prestopa, pogosto- ma lega in vstaja in se napenja. Kmalu za tem, ko opazimo omenjene znake, žival preneha jesti in prežvekovati Na kratko poveda- no, govedo z zavito maternico se obnaša kot pri kolikah. Trebušni krči čez nekaj ur prenehajo, žival se pomiri in postane še bolj otožna, kar nas včasih zapelje, da z nevarnostjo ne računamo več. Takšno stanje lahko traja dva do tri dni, ko se navadno začno popadki, ki postanejo čedalje močnejši Vendar se kljub močnim popadkom ne pokažejo plodni mehurji in telitev ne napreduje. Tedaj navadno khčemo živinozdravnika. Vendar se včasih tudi temu ne posreči, da bi odvil. maternico. Konec prihodnjič nikdo si noče zlomiti noge Na pločniku pred prodajalno Elektrotehne je že štirinajst dni odprt jašek, ki ga prekrivata dve ozki desščici, med katerima je še vedno dovolj prostora, da lahko mimoidoči pade v jašek. Odprt jašek je postal sedaj, ko je zapadel sneg še bolj problematičen, ker ga še težje opazimo, predvsem v nočnih urah. Ptujski komunahii delavci čakajo, toda nikdo izmed mimoidočih si noče zlomiti noge, da bi ga končno predpisano in ustrezno prekrili? ! 8 STRAN tednik — četrtek, 27. decembra 1973' OROŽNIŠKE PRIPRAVE O PARTIZANIH V LETU 1943 3. nadaljevanje Iz septembra je le še eno orožniško poročilo, kije prispelo v Ptuj iz orožniške postaje Kostanj v Slovenskih goricah. Javilo je, da so videH 16. septembra blizu Tomaža tri sumljive moške. Enega so prepoznali. Bil je Franc Kreslin od Tomaža. Oboroženi so bili s puškami, oblečeni pa civilno. POROČILA O PARTIZANIH OB ■ MEJI NA HRVAŠKI STRANI OKTOBRA 1943 Okrajno orožniško poveljstvo v Ptuju je prejelo vest iz orožniške postaje v Podlehniku, da so na hrvaški graničarski postaji na opazo- valnici, oddaljeni od Podlehnika pribHžno 3 km - opazili 50 do 60 partizanov, ki so se gibali ne daleč od tam 15. oktobra. Iz Leskovca v Halozah pa je prispela v Ptuj 16. oktobra vest, da se zadržujejo jugozahodno od Varaždina okrog 2500 partizanov. Oboreni so z SMG in LMG - lahkimi in težkimi metalci granat, z mitraljezi in puškami. Namenjeni so proti Maruševcu in Ivanecu. Vest 17. oktobra iz Leskovca navaja, da so partizani zavzeli Ivanec. Ob sedmi uri so napadli Lepoglavo, zavzeli Bed jo in čarov- nico. Partizanske patrulje so ver- jetno prispele do Donje Višnjice in Trakoščana. Partizani, ki so prispeli iz Krapine in Jesenja so se združili. „Banditi iz smeri Vidovec, so baje iz brigade Radič, preje imenovane Kalnik", navaja poročilo. Dalje čitamo v poročilu, da so podatke dobili od knjigovodje v kaznilnici Lepoglava. Ta je povedal, da je nek ustaški vodja izjavil, da nameravajo partizani zavzeti Ravno goro. Tudi iz Zavrča so sporočili 17. oktobra, da so na hrvaški strani v smeri Ivan ca, 9,5 km jugozahodno od Varaždina slišali tega dne ponoči strele iz pušk in mitraljezov. Z dne 18. oktobra nam orožniško poročilo iz Leskovca naznanja, da so partizani tega dne ob sedmi uri napadli Lepoglavo. Istega dne so postojanke partizanov bombardirali s štuka avioni. Z Borla so sporočili 18. oktobra, da imajo partizani 2 km južno od Donje Višnjice in Lepoglave blizu meje svojo postojanko. Zaradi partizanske nevarnosti se je vodja finančne postaje v Višnjici oblekel civilno in bi rad pobegnil v Nemčijo. Iz Zavrča je prispela vest, da so 18. oktobra opazili na progi Lepo- glava—Petrijanec-Varaždin okrog 3000 do 4000 partizanov, ki nameravajo zavzeti Varaždin in prek Drave nadaljevati pohod proti Madžarski. Prejšnjo noč so v Zavrču slišali strljanje iz strojnic. O partizanih na Hrvaškem je javil 18. oktobra orožnik Novinšek iz Ptuja v Maribor, da so predstraže partizanov oddaljene od nemške meje okrog 6 km v bližini Cvetlina, Lepoglave, in drugih obmejnih krajev. Partizani nameravajo uničiti kaznilnico v Lepoglavi. Pri Žarov- nici so partizani cesto razdejali in jo zavzeli v dolžini treh kilometrov. Na Ravni gori, okrog 4 km južno od Donje Višnjice je postojanka parti- zanov, ki strelja na letala. Zvečer. 17. oktobra, sta se dve partizanski patrulji približali meji na 100 m pri Cvetlinu. V Lepoglavi pa so partizani streljali 18. oktobra po dvanajsti uri na hrvaška tla. Orožniška postaja iz Ormoža je javila 18. oktobra po telefonu v Ptuj, da so tistega dne okrog sedemnajste ure vdrli partizani v rudnik Ladanje blizu Vinice. Možno je, da so partizani zaprli dohod v Varaždin s strani Petrijanec. Poročilo z dne 19. oktobra iz Leskovca javlja, da je na Brezovi gori okrog 150 partizanov. V noči na 19. oktober so prispele partizan- ske patrulje v Cvetlin. Ena se je postavila pred hišo bivšega župana Kneza, približno 2 km od meje. Partizani so zasedli Veliko Pesino, Ravno goro in prodirajo v smeri zahoda proti jugu. Severno do ceste Cvetlin do Donje Višnjice proti meji še partizani krajev niso zasedh, toda tudi v teh krajih se pojavljajo. Poročila navajajo še tole o hrvaških partizanih oktobra 1943. V premogovnik Ladanje so partizani vdrli in poškodovali rove. V Zavrču in Središču so slišali 18. oktobra proti večeru strele in detonacije iz smeri Varaždina, kar se je ponovilo 20. oktobra. 29. oktobra pa so hrvaška letala znova napadla hrvaške postojanke ob meji pri Ivanjcih. Dalje prihodnjič V.Rojic Ljudski instrumeiiti v orm. glasb, šoli Glasbeno šolo Ormož, ki ima' svoje oddelke tudi v Središču ob Dravi in pri Miklavžu, obiskuje letos 147 učencev, kar je za 12 manj kot lansko leto. V prvi letnik je bil vpis izredno dober, saj se je prijavilo kar 71 otrok. Med temi je bilo opaziti mnogo preveč želje po pouku ljudskih instrumentov (harmonika). S temi glasblili lahko sicer dobi vsakdo potrebno glasbeno izobraz- bo, vendar je ne more praktično nikjer uporabiti (igranje v ansamb- lih, godbi, študij na srednjih in višjih šolah). Prav zaradi tega se dostikrat dobri harmonikarji preusmerijo v študij enega izmed klasičnih instru- mentov. Harmoniko se uči igrati 52, klavir 44, trobila 25, pihala 18 in kitare 8 pd vseh gojencev glasbene šole. Od 147 učencev jih je v Ormožu 97, v Središču ob Dravi 32 in pri Miklavžu 18. Glasbo poučuje pet redno zaposlenih učiteljev in dva ho nor ar ca. Glasbena šola Ormož ima letos v Ormožu tudi predšolski oddelek. Obiskuje ga 12 otrok. Namen oddelka je pfeiskusiti dispozicije za glasbo pri otrocih in spoznavanje instrumentov, da se pozneje lažje odločijo za pouk enega izmed njih. jr Iz spisov dr. Jožeta Potrča „resnicn0 tovarištvo in bratstvo med ljudmi in narodi bo uresničeno šele v socializmu. socializem torej nikakor ne pomeni le odstranitve slabih strani kapitalizma, marveč oblikovanje novih, resnično humanih odnosov. tako bodo tudi družina, zakonska zveza in ljubezen socialistične- ga Človeka nekaj novega, lepšega in boljšega." (o zakonski zvezi in druzini) „zveza komunistov jugoslavije obvezuje vse svoje Člane in Članice, da morajo biti z delom in življenjem vzgled drugim delovnim ljudem in prednjaciti v izpolnjevanju vseh družbenih obveznosti kot najzavednejši del ljudstva, ki gradi socialistične odnose v proizvodnji, družbi in družini. (ženska in socializem) OB OBLETNICI SMRTI JANEZA MEŽANA Leto dni je minilo, odkar je 3. decembra lanskega leta po Ptuju odjeknila vest o tragični smrti akad. slikarja Janeza Mežana, ki je nekaj tednov poprej slavil svojo 75-letni- co. Takrat smo mu vsi iz srca čestitali ter želeli še vrsto plodnih let, v katerih naj bi zaokrožil svoj ustvarjalni opus in tako dal slovenskemu narodu vso ono lepoto, ki so mu jo Parke položile v zibelko, da bi jo kot zrel mož razdelil med nas. Toda usoda je hotela drugače. Banalna prometna nesreča je pretr- gala nit snovanja, ustvarjalna roka je omahnila, hotenje in želja po lepoti je ugasnila. Ptuj s svojo očarljivo okolico je izgubil svojega slikarskega poeta, spoštovanega vzgojitelja in priljubljenega občana. Mežanova življenjska pot kot človeka in umetnika je dozorela v njegovih ptujskih letih, ko se je po logiki svojega notranjega razvoja osredotočil predvsem na akvarel, ki mu je s svojo neposredno in hitro tehniko najbolj odgovarjal. Tu je bila tudi iztočnica njegovega stilne- ga razvoja, ki je po mladostni zagnanosti s prizvoki ekspresioniz- ma in novega realizma polagoma zaokrenil k poetičnemu realizmu, motivično osredotočenem na kraji- narstvo^ cvetlično tihožitje in portret. Mežan je bU strastno navezan na slovensko zemljo in njeno pokrajinsko podobo, pa bodisi daje bila gorenjsko dramatič- na ali panonsko melodična. Njo je v svoji delih rahlo idealizirano in pogosto romantično interpretirano poveličeval in v njej iskal lirično razpoloženjskost in idilično občute- nost. V opevanju njenih lepot je bil Mežan neutruden, saj je v to svojo ljubezen zlival rahlo otožnost svojega gorenjskega značaja. Zaradi te prevladujoče ljubezni do sloven- stva, se Mežan ni nikoli pridružil nobenemu umetniškemu programu ali smeri, razen Vesnanom, od katerih pa je tudi prevzel samo zasnovo, ne pa njihovo izrazito pripovedno ilustrativnost. Mežan je torej živel in deloval brez posebnih apriornih usmeritev, saj se je kot skrajno pošten umetnik opiral predvsem na svoje ustvarjalno razpoloženje, ki je brez racionalnih posredovanj prihajalo neposredno iz njegove umetniške duše. Ravno zaradi tega je bil Mežan ne samo kot umetnik ampak tudi kot človek izredno priljubljen tudi med ne- umetniškimi kiogi, saj ga je takorekoč poznal vsak Ptujčan. Ker je bil torej Mežan priznan kot umetnik in kot človek, je njegova izguba toliko večja in je toliko bolj boleče odjeknila v Ptuju. Iz te tragedije se je rodila želja, da se pripravi umetnikova retrospektivna razstava in obdela njegovo življenj- sko delo v obliki mono^afskega kataloga ter tako na trajnejši način počasti njegov spomin. Pokrajinski muzej Ptuj je v okviru obnove svoje galerijske zbirke v drugem grajskem nadstropju na to že pomislil ter je že spomladi uredil posebno sobo, v feteri je razstavil vse, kar ima pokojnikovega v svoji posesti To sicer niso odbrana ah najboljša Mežanova dela, vendar jih je dovolj, da primerno predstavljajo njegov opus. Glavna obveznost mesta Ptuja in njegove kulturne sredine pa ostaja slejkoprej priprava sicer občasne zato pa izbrane retrospektivne razstave, na kateri bo Mežanov umetniški razvoj prikazan od akademijskih let do nenadne in zato toliko bolj tragične smrtL Ob razstavi naj bi izšel tudi katalog z umetnikovo monografijo, s čim popolnejšim, kronološko urejenim seznamom vseh njegovih del, z zbrano dosedanjo bibliografijo in končno z dostojnim izborom črrio-belih in barvnih reprodukcij njegovih najpomembnejših, najzna- čilnejših in za dokumentacijo njegovega razvoja najvažnejših del. Seveda zahtevata zbiranje padiva in njegova obdelava precej časa, zato je tudi retrospektiva možna šele jeseni prihodnjega leta. Vendar je na njeno pripravo treba misliti že sedaj, zato se bo Pokrajinski muzej Ptuj na začetku prihodnjega, leta obrnil na vse, predvsem ptujske lastnike Mežanovih del s prošnjo, da jih bo lahko evidentiral, strokovno obdelal in po potrebi tudi prosil za začasno posodo za potrebe restro- spektivne razstave. Le z ljubezni vostjo ptujskih občanov bo namreč mogoče pripraviti vse potrebno za to pomembno akcijo, ki bo pokojnemu Mežanu zagotovila do- stojen in trajen spomin v pisani besedi ter se s tem vsaj deloma oddolžila umetniški zapuščini njego- vega plemenitega ustvarjanja. JOŽE CURK (XEDNIK — ČETRTEK, 6. decembra 1973 STRAN 9 dOF. ANTON KLASINC IRMOZ SKOZI STOLETJA IEDEMNAJSTO stoletje Začetek 17. stoletja pomeni j)dobje obnovljene turške nevar- (jsti. Leta 1600 je padla važna jdnjava Kaniža v roke Turkom, ki jn je bila tako odprta pot v [tajersko Podravje in Pomurje. Nemiri na ogrski meji, stalne priprave za vojne s Turki, uničujoča lidesetletna vojna (1618-1648) v ifemčiji, vse to je povzročilo tudi fi nas splošno obubožanje in pspodarsko propadanje mest ter iodeželja. Ko je po letu 1664 turška nevarnost minila, je ormoški okraj, lakor ostala Štajerska, trpel zaradi .pidemije kuge. Nevarnost pred njenim širjenjem , je povzročila jolgotrajno zaporo ogrske meje. tako je bil onemogočen uvoz žita in iivine za prehrano štajerskih met.. Končno je ormoški okraj zajela povodenj Krucev, ki so leta 1704 s jvojim ropanjem povzročili veliko Mo. Novi fevdnigospo darji ormoškega okraja iz rodu Pethe so z doslej nepoznano trdoto in krutostjo ogrskih fevdalcev vladah kmečkim podložnikom, ormoškim meščanom in tržanom v Središču. S svojim ravnanjem so povzročah skozi pol stoletja neprestana žarišča neza- lovoljstva, nemirov revolucionarnih jibanJ in sodnih procesov. ' V veliki pravdi leta 1614 seje 156 podložnikov pritožilo deželnemu jlavarju v Gradcu proti novemu jraščaku Ladislavu Petheju pred- i-sem zaradi „čezmerne in neznosne robote". Druga velika in uspešna pravda ormoških podložnikov v letu 1640 spada v obdobje vehkega štajerskega kmečkega upora iz leta 1635. V drugi polovici tega stoletja $ obenem s propadanjem fevdalne rodbine Pethe polagoma umiri tudi težko preizkušeno ormoško pode- želje. Ormoška gospoščina (die Herr- schaft Fridau) sama postane po letu 1710 kot fidejkomisna posest predmet večdesetletnih sporov in pravd. Šele leta 1742 pripade grofici Polikseni Thavonat, poročeni Ko- enigsacker in pozneje njenemu sinu Leopoldu. Koenigsackerji so le redko bivah v Ormožu. Gospostvo so vodih nasilni in lakomni zakupniki. Ti so povzročah zlasti mestu Ormožu mnogo nevšečnosti. Leta 1805 prideta grad in zospoščina Ormož v roke meščan- skega pridobitnika Jožefa Pauer-ja, ki mu cesar leta 1812 podeli plemstvo in naziv „plemeniti ormoški" (der Edle von Friedau). Komenda Velika Nedelja ima v tem času skrbne upravitelje. Številni inventarji, urbarji in popisi kažejo na dobro gospodarstvo in na zmerne zahteve do podložnikov. Podlož- niško Zemljino posest obeh ko- mend Velika Nedelja in Muretinci leta 1823 posebej natančno in podrobno popišejo. Urbarja ormoške gospoščine in komende Velika Nedelja iz sredine 18. stoletja sta zadnja vehka popisa zemljiške posesti ormoškega okraja pred zatonom fevdalizma. Podajata nazorno shko gospodarskih in socialnih razmer na začetku velikih reform cesarice Marije Terezije. Teža podložniških obveznosti je še vedno v tlaki ali roboti. Po ormoškem urbarju iz leta 1756 je 232 podložnikov opravilo vsako let nad 30.000 dni ah 1.154 delovnih mesecev tlake, kar da preračunano - poprečno na koledarsko leto 96 delovnih let tlake. Po letu 1742 postane lastnica ormoškega gradu iz mesta Ormož plemiška rodbina Koenigsacker. Tej rodbini itahjanskega porekla so bile razmere slovenskega podeželja tuje, slovenski jezik nerazumljiv. Zato se ni čuditi, da novi graščaki niso imeh razumevanja za stare pravice mesta Ormoža. Prek svojih zakupnikov, upraviteljev so si ga hoteU popolnoma podrediti in ga obrav- navati kakor svoje kmečke podlož- nike. Obojestranske pritožbe se vrstijo od leta 1754 do konca stoletja in vse tja do leta 1848. Novi časi, nove razmere prosvet- Ijenega absolutizma, reforme cesa- rice Marije Terezije in Jožefa II. so zahtevale tudi reformo srednjeveške avtonomije mest. Novi načrti so predvidevah v mestni upravi hame- stitev šolanega plačanca kadra. Majhna in gospodarsko šibka mesta visokih stroškov za vzdrževanje tega uradništva niso zmogla. Ormož si je leta 1796 s prodajo mestnih vinogradov in drugih nepremičnin zagotovil potrebno stalno glavnico kot pogoj za organizaciranje novega samostojnega magistrata. Zaradi ovir, ki so jih Ormožancem delaU lastniki gospoščine Ormož, so se leta 1803 pritožili celo na cesarja in končno uspeh. Ormožu je bila v upravi in sodstvu pravno priznana samostojnost. Kljub temu so vigi uradniki grajske gosposke meščane še vedno enačih s svojimi podežel- skimi podložniki. Nadaljevanje prihodnjič Koncert ormoške godbe Pihalni orkester glasbene šole Ormož, ki se pravilno imenuje ormoška godba na pihala, bo imel tudi letos svoj koncert. Prireditev bo nekakšen pregled dela orkestra od ustanovitve, to je od leta 1959, do sedaj. Podana bo razvojna pot v besedi in glasbi, saj bodo na sporedu l^oncerta najbolj uspele skladbe vseh tet. Naj pomnimo, da je ormoška žodba zasedala vidna mesta na tekmovanjih slovenskih godb ^v Kopru in drugod^ zato si lahko obetamo lep in prijeten kulturni dogodek. Za obiskovalce koncerta, ki bo v »boto, 8. decembra ob 17. uri v ormoški kinodvorani, so priprav- ljena posebna presenečenja. Z žrebanjem vstopnic bo med poslu- šalce razdeljenih mnogo daril. Prispevala so jih ormoška podjetja Ograd, Zarja, Kran, Jože Kerenčič ter Koloniale Maribor - Samopo- strežba in Pivo-slatina Ormož in INTES Maribor - Pekama Ormož. Sodelovah bodo še obrtniki: Milan Grivec, Marija Havlas, Zlatko Javšo- vec, J^ec Vavpotič in Jože Zorko. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel SVL - obrat „Jeruzalem" Ormož, ki se bo izkazal tudi z darih. V primeru redukcge električnega toka bo prireditev istega dne ob 18. uri. jr Razstava likovnih del skupine »Angel Besednjak« iz Maribora Pred kratkim je bila ob udeležbi predstavnikov družbeno pohtičnih in drugih organizacij ter večjega števila mladih iz občine Slov. Bistrica odprta v Matični knjižnici Slov. Bistrica pomembna razstava slikarjev amaterjev skupine „Angel Besednjak" iz Maribora. Razstava pomeni za kulturno življenje mesta in njegove širše okohce pomembno pridobitev še posebno, ker so na njej razstavljena dela, plod ustvarjanj ljudi iz številnih interesnih področij in poklicev v njihovem prostem času. Tako je mogoče videti dela doktorjev, ključavničarjev, usluž- bencev, direktorja, električaijev, inženirjev in tehničnih risarjev. Razstavljena pa so tudi dela dispečerja, medicinske sestre, banč- ne uslužbenke, profesorja in daktilo- grafa. Likovna razstava je v okviru praznovanj 400-letnice kmečkih uporov na Slovenskem in 30-letnice ustanovitve SFRJ pripravila kultur- na skupnost Slov. Bistrica. Razstav- ljenih je nad 70 del v olju, akvarelu, grafiki, svinčniku, oglju, lesorezu in žgani glini. Razstava bo odprta do 20. de- cembra 1973. V tem času pa si jo bo ogledalo veliko občanov in še posebno učencev osnovnih šol v organiziranih skupinah. VH CARLO MANZONI Konjem vstop prepovedan Gospod Veneranda je stopil v bife. - Konja sem pustil zunaj! je dejal natakarju. - Ka . kako? je zajecljal natakar, ki je mislil, da ni dobro slišal - Rekel sem, da sem konja pustil zunaj f je ponovil gospod Veneranda. - Kaj pa me to briga? je osuplo vprašal natakar. - Kako? Ne briga vas? je rekel gospod Veneranda. V.este kaj, če bi vedel, da vas ne briga, bi ga bil pripeljal noter. Pustil sem ga zunaj, ker še nikoli nisem videl, da bi gost pripeljal konja v bife. Mislil sem, da tudi vam to ne bi bilo všeč. Ampak, če vas ne briga . . j Gospod Veneranda se je Odpravil proti izhodu. - Trenutek! je zavpil natakar. Kaj pa nameravate? - Pripeljati konja noter, je dejal gospod Veneranda. - Kakšen konj neki! je zavpil natakar. To je bife, ne hlev! - Saj nisem rekel, da ga bom peljal v hlev! je dejal gospod Veneranda. Rekel sem, da ga bom sripeljal v bife. Kaj niste rekli, da ga ahko pripeljem noter? - Nič nisem rekel, je zavpil natakar, tukaj he maramo konj! - Zakaj pa ste potem rekh, da vas nič» ne briga, ko sem povedal, -da sem konja pustil žunaj? - Jaz . . ne . nisem . . . - Vi niste, vi niste! je zavpil gospod Veneranda, ki je izgubil potrpljenje. Kaže, da spreminjate mišljenje vsakih pet minut! Veste, kaj bom naredil? V drug bife bom šel! In gospod Veneranda je godrnjaje odšel in zaloputnil vrata za seboj. 10 stran tednik — Četrtek, 27. decembra 1973' Dr. FRAN BRUMEN Diabetes, njegove komplikacije 9. nadaljevanje KOMPLIKACIJE PRI ZDRAV- LJENJU Z INSULINOM. Najpogo- stejša komplikacija je HYPOGLY- CAEMIA, to je, kot že omenjeno, stanje, ko se koncentracija sladkorja v krvi naglo zmanjša izpod SO mg %. Ker je tako stanje lahko nevarno, mora biti SLEHERNI DIABETIK PODROBNO POUCEN in seznanjen z značilnimi znaki te komplikacije. Druga dokaj pogosta komplikacija je ALERGIJA NA INSULIN, kakor imenujemo reaktivno preobčutlji- vost na insulin. Običajno gre za lokalne alergične pojave v obliki pordelosti, ah pa tudi otekline na mestu injekcij. Preobčutljivost na insulinske 'injekcije lahko izhaja iz hormona samega, ali pa tudi iz njemu namenoma dodanih sestavin. V takih primerih je POTREBNO INSULIN ZAMENJATI. Kadar gre za preobčutljivost na sam hormon. je treba začeti z uporabo insulina drugačne živalske vrste. Podobna zamenjava je potrebna tudi, če nastopi REZISTENCA NA INSU- LIN, ki se pokaže v neefektnosti insulina, ko tudi količine prek 200 lE ne zaležejo več. ZDRAVLJENJE KOMATOZNE- GA STANJA JE NUJNO POTREB- NO PREPUSTITI SPECIALNEMU ODDELKU V BOLNIŠNICI. Tak bolnik je življenjsko ogrožen in mora brez izgubljanja časa do najbližjega zdravnika tadi ev. vmes- nega ukrepanja - če to lahko doseže in opravi brez izgube časa - in takoj dalje v bolnišnico. ORALNI ANTIDIABETIKI (zdra- vila, ki jih bolniki uživajo skozi usta). Zaenkrat imamo na razpolago dve vrsti takih zdravil. Njih delovanje je povsem različno. Obojni so kemični pripravki Prvi so iz sulfonilne skupine in delujejo v smislu POSPEŠEVANJA IZLOČA- NJA INSULINA iz specifičnih celic v trebušni slinavki. Torej po svojem delovanju zelo smotrno zdravilo — seveda tako dolgo, dokler so beta-celice sposobne še producirati insulin. V tej skupini je več različnih preparatov z različno močnimi efekti delovanja. To nam omogoča dokaj pestro izbiro in po potrebi zamenjevanje. Uporabljamo jih PREDVSEM PRI STAREJŠIH DIABETIKIH, ki jih s samo dieto ni mogoče uravnovesiti in pri katerih je bolezen postala očitna po 40-em letu starosti Pri bolnikih, ki so že poprej uporabljah insulin, posebno dalje časa in v večjih količinah, delovanje teh pripravkov nI ali pa vsaj ni dovolj efektno. Druga je skupina biguanidov. Ti ne pospešujejo izločanja insulina, temveč najverjetneje POSPEŠU- JEJO UPORABO OGLJIKOVIH VODIKOV NA PERIFERIJI, pred- vsem v mišicah. Uporabljamo jih v kombinaciji s prvimi tam, kjer sulfonamidski preparati niso dovolj- no efektni Dalje v kombinaciji z insulinom pri nekaterih mladostnih diabetikih, kadar ugotovimo, da je taka kombinacija smotrna. In tretjič jih uporabljamo kot edino sredstvo pri starejših debelušnih bolnikih, ker imajo še tudi LASTNOST VZPO- REDNEGA HUJŠANJA. ZDRAVLJENJE SLADKORNE BOLEZNI SPADA V ROKE STRO- KOVNJAKA, ki odloča, katero zdravilo je uporabljati in določa, koliko katerega, kako in koliko časa. Prav tako odloča o kontra- indikacijah - pomislekih o smotr- nosti uporabe in o vmesnih sistematskih dopolnilnih preiskavah. Sledi 10. nadaljevanje! ne Čakajte na pomladi Nabavite stavbne in mizarske izdelke sedaj, ko je iz- bira največja in cena najugodnejša! Na zalogi imamo: vse tipe klasičnih vrat in oken, ve- zane vratne in okenske komplete in drugo. Nudimo največjo izbiro keramike in zidnih oblog in tapet. PRIPOROČA SE LES PTUJ — prodajalna GRAMAT na Rogozniški cesti 4 SLADKORNI BOLNIKI, POZOR! V nedeljo, 9. t. m. bo ob 10. uri v salonu gostišča „PRI GROZ- DU" (Zupančič) SESTANEK S STROKOVNIM PRE- DAVANJEM o problemih sladkor- nih bolnikov. Vljudno vabljeni! Odbor D.D.PTUJ NOVE KOPIJE BODO KVALI- TETNEJŠE IN ENAKOVRED- NE ORIGINALU Elektrografična metoda razmno- ževanja dokumentov in dri^ih pisanih ali risanih papirnih odtisov se je v zadnjih letih močno razvila in skoraj ni več urada ah večje delovne organizacije, ki ne bi poznala fotokopirnega aparata, ki s pomočjo selenskih matric napravi dokaj verno čmo-belo kopijo. Vendar te kopije niso obstojne predvsem na sončni svetlobi, vlagi in povišani tempera- turi. Japonski strokovnjaki so pred nedavnim odkrili, da se pri uporabi druge matrice, ki je iz cinkovega oksida, da dobiti kvalitetnejše kopije z več barvnimi odtenki in da so te več ali manj popolnoma enake originalu — tudi v barvi. Nov elektro-magnetni fotokopirni stroj je dobil naziv U-bix in ga je že moč nabaviti na tržišču. GRIPA Gripa je akutna nalezljiva viruj. bolezen, ki jo poznamo v oblikah i B in C. Javlja se v treh oblikah-k PANDEMIJA oziroma globaij epidemija na vsakih deset, dvajset jj trideset let; kot področna EPIDj MIJA vsakih nekaj let in ENDEMIJA, ko zanjo vsako zi®, zboli posamezno število šibkejg občanov.. Gripa je najbolj prilagodK virusni sovražnik človeka, ki , zagotavlja obstoj na svojih prenj šalcih, to je nekaterih domažj živalih. Virus gripe lahko sorazmerno kratkem času okuj skoraj vse človeštvo naSega planeta Kljub temu, da imamo cepiva zopj gripo, nam ta pri masovuj obolenjih, ki jih, na prime; povzroča virus A, ah kateri dri® prav malo pomaga, ker nastop vedno v drugi inačici in se obliki obolenja predhodno ne da pred\i devati; ko pa je virusni povzročitel znan, ni moč proizvesti ustrezd količin cepiva. Cepivo je kratk^ ročne veljave in zagotavlja j nekajmesečno varnost. Gripa j mrzlica, bolečine v sklepih in glavi povišah krvni pritisk in deloia kašelj. Smrt kot posledica gripe j posredna pri starčkih in manji otrocih, ker se običajno sopojavii pljučnica. Prizadeti so lahko tuii bolniki z visokim krvnim pritiskon in srčnimi okvarami, vendar s danes že znani antibiotiki, k uničujejo vse tri glavne tipe gripni virusov hkrati. Cepivo proti gripi) bilo znano že pred tridesetimi leti toda kako malo je učinkovito, s pokazale dve veUki pandem| hongkonška leta 1968 in azijij 1957 in pred tremi leti. Kakšno vrsto ^pe lahko priča- kujemo letošnjo zimo.in v nasledna pomladi pe moremo predvidevat^ vendar mnogi medicinski centri menijo, da je možno v tem d naslednjem letu pričakovati širSj obolenja, proti katerim je najboljši zdravilo naravna telesna zaščita, Najbolj podvržene gripi so osebe J občutnim pomanjkanjem obveziffl dnevnih kohčin vitaminov v m5 hrani, predvsem vitaminov grupe B, C,EinK. Gripa je za medicino še vedno velika uganka, predvsem dejstvi ^ipnih virusov na telo, kajti znanfl je, da skoraj 40 odstotkoi prebivalcev našega planeta dovzetno niti za eno obliko omenjenih virusov in zanjo nikoli* obolijo; tako otroci, kakor odrasi« osebe. kino slov. bistrica 6. decembra: fraa barv. kom^ dija velika GNECa v parlz^; 8. in 9. decembra: am. bar. f^ BUC kasidi in kid; Ij^ decembra: am. bar. krim. drat^ afera metropol. policija ljutomer 8. in 9. decembra: am.. komedija ljubim svojo ze>^ 12. decembra: fraa krimin^"" lov na šefa tolpe. (XEDNIK — ČETRTEK, 6. decembra 1973 STRAN 11 Problemi vaških kinematografov Več problemov tare naše vaške )(inematografe. Število obiskovalcev iz leta v leto pada. To je verjeyio pojav tudi v mestih. Vendar se na podeželju izredno močno čuti migracija, odhod mladine v mesta. Prav tako pa danes večina ljudi raje ostaja doma ob svojih malih ekranih. Res je, da je televizija nadomestilo za kino. Verjetno pa bomo morali potrditi tudi to, da televizija zapira človeka v ozki družin^i krog, ga oddaljuje od družbe. Ljudje postajamo vse bolj individuahsti. Takšno zapiranje in izolacija ima lahko slabe posledice, saj vemo, da je človek družbeno bitje. Kinodvorana ima svoj čas, tu se ustvarja posebna hipnoza, posebno vzdušje gledalcev. Tu se ljudje srečavajo, spoznavajo, pridejo v medsebojni kontakt. To je še posebnega pomena za mlade ljudi. Vaški človek pa ima tako ah tako malo prireditev, skupnih srečanj. Naslednji problem, ki je vzročno vezan na upadanje števila obisko- valcev, je seveda dohodek in s tem v zvezi izbor filmov. Zaradi slabih dohodkov nabavljajo naša prosvetna društva manj kvaUtetne filme. V glaVnem se po vaseh vrtijo kavbojski fihni, kriminalke in manj zahtevne filmske komedije. Umetniško do- vršeni filmi so namreč dragi, predragi za to vrsto kinematografov. Vendar bi prav na podeželju bilo potrebno prikazovati boljše filme, saj gre za revnejše okolje v kulturnem pogledu. Kmečki človek le redkokdaj ah pa skoraj nikoh ne gre v gledališče, malokdaj zaide v knjižnico. Družba bi morala poma- gati tem kinematografom in sicer s posebnimi dotacijami in s stro- kovnimi nasveti. Prosvetna društva, ki imajo kinosekcije, nimajo vedno zaposlenih delavcev. Gre za ama- terje, ki največkrat nimajo dovolj časa, da bi prebraU vsaj reklamno gradivo o fihnih, kaj šele, da bi sijih predhodno ogledaU na raznih festivalih, da bi prebrah kritike v njih. Tako je naročanje filmov odvisno le od golega naslova filma in seveda cene le tega. Mislim, da nam ne sme biti vseeno, kaj se bo prikazovalo v naših vaških kinodvoranah. Filmsko dejav- nost moramo podpirati, ji pomagati. Ne smemo dopustiti, da bi zamrl, saj je fihn žal edina oblika razvedrila za mladega človeka na podeželju. To je tudi ena izmed obUk kjer lahko le-ta pride, če že drugače ne, do dramatiziranih literarnih del. SB Skupna večWja Da se človek lepo obnaša, tega verjetno ne bomo pripisah srečnemu. naključju, ah pa temu, da ima pač kdo smisel za to. Ne, lepega obnašanja se priučimo. Seveda pa na svoj jaz pri tem ne pozabimo. Bodimo naravni, vendar se osnovnih pravil vedenja moramo zavedati. Janezu je uspelo povabiti deklico, ki mu je bila všeč v gledahšču. Prav gotovo, da se posebno v začetku oba mlada človeka trudita, da bo njuno vedenje lepo. Dri^ na drugega bi rada naredila čimboljši vtis. Po gledahški predstavi je Janez povabil Metko na majhen prigrizek. Metka je povabilo sprejela in je na Janezovo vprašanje, če se strinja, da gresta v ta in ta lokal, prijazno pokimala. Janez je že prej premislil in izbral lokal. Naj bo prijeten in tak v katerem je fant že poprej bil. Tako bo z lahkoto peljal Metko k dobri mizi, vedel bo, kje se oddajo plašči ipd. Pomagal ji je takoj sleči plašč in jo odpeljal ic mizi. Seveda ji je ponudil damski prostor, sam se je usedel k njej na levico. Torej Metka je tako vedela, da je imela pred seboj restavracijski prostor. Saj je znano dejstvo, da ženske rade malce ogledujejo in pa tudi, da rade vidijo, da jih drugi ljudje opazijo. Moški spremljevalec, pa ne sme očitno opazovati, ali celo občudovati v njeni prisotnosti drugih bitij žen- skega spola, zlasti še, če si želi pridobiti njeno naklonjenost. Na mizi je bil jedilni list, ki ga je seveda Janez ponudil najprej njej (mimo- grede - v dobrem lokalu bi morala biti Vsaj dva jedilna hsta na vsaki mizi). Nato ga je še on pregledal in svetoval Metki, kaj naj si izbere. Ona si je prej neopazno ogledala tudi desno stran jedilnega hsta, kjer so cene. Skromnost je lepa č^nost in tudi Metka ni želela odreti svojega kavalirja in se je odločila za jed, ki ni bila med najdražjimi. Z natakar- jem naj govori moški, v kolikor že ni prej domenjeno, da plača vsak zase. V tem primeru lahko ženska tudi sama naroča. Kaj pijemo? Zopet se je Janez izkazal kot mož na mestu. Izbral je tako vino, ki se je lepo podalo k jedi, seveda pa je še poprej vprašal njo, če se strinja. Najprej je sebi natočil nekaj kapljic, nato še Metki. V primeru, če nataka vino natakar, bo ta natočil malo vina najprej moškemu, ki ga takoj poizkusi. Ce je zadovoljen prikima in natakar napohii kozarec še ženski. Ce srečamo v lokalu znance in so tudi ti v družbi, ni treba da gremo k njihovi mizi in da se rokujemo. Seveda v izjemnih primerih pa si to lahko dovolimo. Še nekaj - pudrale, šminkale in česale se ne bomo pri mizi. Saj najlepši las izgubi na čaru, če se znajde v juhi vašega spremljevalca. Ali ne? Za »Katrejno« je bil pa sneg moker Stara ptujska patronica Katarina, je obhajala tokrat svoj god v snegu, v „žlodru" kot pravijo. Pa nič zato. Ljudi se je kar trlo na ulicah, kot da je lepo sončno vreme. ,3^ibnčani" so tudi tokrat prodajah svoje „žhce, sita no škafejta", z razliko, da so tokrat pripeljah svojo suho robo kar na kamionih; Mercedesovih seveda. Kje so tisti časi, ko je ,Jlibnčan Urban po cejlem svejti znan" vlekel lesen voziček na dve kolesi od vasi do vasi in si tako služil kruh. Veste, pa tudi drugače so tile Ribnčani bolj moderni. Poglejte, ne ljubi se jim več delati lesene žhce, pa so kdovekje nabavih aluminijaste nože, vilice in ostal pribor, ter lepo prodajah po dinar komad. Frajeri kajne? Pa tudi čisto prave Ribni- čane smo našli v Miklošičevi uhci. Tiste z lesenimi žhcami in vilicami. Sicer pa to sploh ni pomembno. Važno je, da so se nekateri individumi otresh za male pare starih cot in druge krame pri hiši. Naj navedemo samo nekaj zanimivih cen: hlače, pol leta stare 2 jurja (pa so bile oprane in zhkane), vetrovka skoraj nova je vezala enega rdečega, lanske sani je prodajala prikupna Ptujčanka za sedem jurčkov, med- tem, ko je njen kolega zahteval za sstare zrab^ene. smuči kar trideset starih tisočakov. Precej različne in nenavadne cene, kajne? Na sejmu pa niso bile naprodaj le stare cunje, ampak so nekateri privatniki tvorih na Titovem trgu pravo modno hišo. Tam ste lahko kitpili vse vrste ,jnodnih" novotarij, v vseh predpustnih barvah seveda. Od jkrvavozelene, do temnobele in drugih edinstveno kričečih barv. Foto: M. Ozmec 12 stran tednik — četrtek, 27. decembra 1973' Evropa ima najhitrejši vlalc BREZ TEŽAV TUDI 318 KM NA URO Morda poročamo o tej zanimivo- sti z enomesečno zamudo, vendar o tem še jugoslovanski tisk ni obširneje poročal, čeravno je bil opravljen žadnji poskus pri uvedbi „hitrih vlakov" med evropskimi prestolnicami • 10. oktobra je' s perona v Bordeauxu (Francija) odpeljal po- sebni vlak, v katerem so z dokaj nelagodnimi občutki sedeli člani mednarodne in evropske komisije za železniški promet, med katerimi je bil tudi jugoslovanski predstavnik in mnogi drugi častni gostje. Vlak je krenil na 70 km dolgo pot proti postaji Morcens ob atlanski obalL To ni bil izlet, kot so menili mnogi potniki na peronu v Bordeauxu, temveč preizkus stvaritve francoskih železniških strokovnjakov, ki napo- vedujejo v naslednjih letih pravo revolucijo v železniškem prometu. Še ni dobro vlak krenil z začetne postaje, ko je bila njegova hitrost že večja od tiste, ki jo dosega vlak med Tokijem in Nagasakijem. Kazalec hitrosti se je vedno bolj bližal številki tristo, več oznak pa na števcu ni bilo. Hitrost se je še stopnjevala in dodatni števci so registrirah hitrost 318 km na uro. Po poročilu strojevodje bi se dala hitrost še povečati. Vlak je dolg v sedanji poskusni fazi 92 metrov in je težak 192 ton. Z dodatnimi vagoni in vlečnimi elementi se lahko poljubno poveča. S pomočjo dveh „lokomotiv", ki sta spredaj in zadaj kar združeni v sam salonski vagon, je poskusni vlak v zadnjih osemnaj- stih mesecih prevozil nad 150.000 km s hitrostjo nad 300km na uro. Vsaka od lokomotiv ima dve plinski turbini in električni alter- nator, ki tri enosmerne pogonske motorje napaja z močjo 3.760 kV. Pri hitrosti nad 200 km na uro ni v notranjosti večjega šuma od 60 decibelov. Okna so delno zatemnje- na, da potnikov ne bi motili zunanji predmeti zaradi velike hitrosti, ki znaša od 80 do 100 metrov na sekundo. Vagoni so fluorescenčno osvetljeni, vrata se odpirajo avto- matsko, uveden je air conditk>n (klimatske naprave), stabilizatorji tresenja in številni amortizerji, ki blažijo vsakršno tresenje. Vlakovod- ja ima nenehno radiofonsko zvezo z postajo in z vsemi signalnimi kretnicami, ki mu oddajajo določen signal, po katerem.ve ah so določeni odseki proge prosti Prvo uradno komisijo - potnike je na poti nazaj vlak z nekoliko manjšo hitrostjo (302 km na uro) zapeljal tudi v obalno mestece Arcachon, kjer je bil zaključni sestanek o novem železniškem vozilu. Vlak je neodvisen od' zunanjega napajanja in lahko vozi po vsaki progi, le od njene kvalitete je odvisno, kakšno hitrost lahko doseže. Že v prihodnjem letu bi naj bil vlak uveden v poskusnem potniškem prometu v Franciji Eksperimentalni vlak pred odhodom iz postaje Bordeaux. Foto: ing. V. SIMiC BELA PITA Naredi testo iz 35 dkg ostre moke, 15 dkg sladkorja, 7 dkg masti, enega jajca in tri četrtine pecilnega praška. Mleko dodaj po potrebi. Dobljeno testo razdeli na tri enake dele in jih razvaljaj v do največ 8 milimetrov debele plošče in jih ločeno speci v pečici. Plošče so krhke in bodi previdna. Pekač je 'pred peko treba dobro namazati in posipati z moko. Krema se pripravi ,iz naslednjih sestavin: pol litra mleka, 3 žlice ostre moke. Moko damo v mrzlo mleko in mešamo na štedilniku, dokler mleko ne zavre, nakar vse ohladimo. Posebej mešamo 25 dkg sladkorja, en vanili prašek s sokom stisnjene limone in malo limonin« lupine (naribane). Ko je ta masa dobro premešana ' in gladka j" dodamo prej narejeni mlečni masi in obe ponovno premešamo. Dobinio mehko vendar obstojno maso, kijP razmažemo po pečenih ploščah, k' ju položimo drugo na drugo. Vrhnj"; ploščo posipamo s sladkorjem prahu. Pita naj vsaj pet ur stoji, se zmehča krhko testo, nakar j" razrežemo. Bela pita je dobro pecivo, vendar naj ne stoji več kakof tri dnj tudi na hladnem, ker j" tvorijo beljakovine, ki se prično kvariti. Lahko jo hranimo hladilniku. tednik — četrtek, 27. decembra 1973 stran 13 naša pisma r--—- tudi jesen življenja je lahko lepša v torek, 20. novembra je bUo v dvorani pri Tomažu srečanje ostare- lih občanov. Prmraviia ga je krajevna skupnost. Ostarele, ki so se zbrali v dvorani, je pozdravila tudi Minka Rajh, načelnica oddelka za občo upravo in družbene službe pri občinski skupščini Ormož. PodeHla je tudi diplome občanom, ki so pomagali starim ljudem. Pionirji pa smo pripravili kratek spored. Zapeli smo tri slovenske pesmi, nekaj pionirjev pa je recitiralo. Nastopili pa so tudi najmlajši iz vrtca. Te so stare babice in dedki posebej lepo prejeli. Na koncu pa so pionu-ji zaigrali za razvedrilo kratko igrico. Jaz sem sodelovala v pevskem zboru. Ko sem opazovala starce in starke, babice in dedke, sem opazila na mnogih licih solze. Bile so to solze veselja in hkrati žalosti. Prav gotovo so se pomnili svojih otroških let. Rodili so se, ko je bila Slovenija še v Avstriji. V šoli so se učili nemški. Doživeli so prvo svetovno vojno in nato še grozote, druge svetovne vojne. Vse to so bili bridki dogodki. V svojem življenju so doživeli mnogo žalostnega. Doživeli pa so tudi vesele trenutke. Otroštvo, mladost in naposled otroke. Te so vzgajali in se hkrati starali. Njihove zasluge in njihovi obrazi počasi izginjajo v pozabo. Zato so bili najbrž zelo veseli, da smo se jih spomnili. Po proslavi so vsi ostareli občani odšli v vaško gostilno, kjer so prav gotovo poklepetali o vsakdanjih skrbeh in obujali spomine na nepozabna otroška in mladostna leta. Veliko je tudi bolnih, ki niso mogli priti na srečanje. Tem so pionirji naslednji dan odnesli majh- na, skromna darila, .katerih so se starci in starke najbrž zelo razvese- lili. Tako vedo, da se jih nekdo še vedno spominja. Želim, da bi takšno srečanje priredili vsako leto, kajti veliko je takih, ki so že skoraj pozabljeni in so zelo veseli, če se jih kdo vsaj enkrat na leto spomni^ čeprav je veliko lepše, če jih obiščemo vsak dan. če je le mogoče. Majda Bratuša, 7. a faz. OS Tomaž pri partizanih Za domačo nalogo bi morala napisati spis z naslovom ,,Pri partizanih'/. Dolgo sem mislila in grizla svinčnik, toda ničesju- pamet- nega se nisem pomnila. Cez nekaj časa pa sem se domislila, da bi bila jaz partizanka in bi se borila.ter zdravila ranjence. Svinčnik sem dala iz ust in začela pisati nalogo. Velika vrsta lačnih in utrujenih partizanov se je pomikala po sn^u. Ranjence, ki niso mogli hoditi, so nosili • na nosilih zdravi borci. Partizani so bili slabo oblečeni. Puške so jim visele na ramenih. Jaz sem hodila poleg ranjenega parti- zana Janeza, ko so ga nosili. Nosila sem mu njegovo puško. Za nami so se pomikali se partizani in mule. Na njihovih obrazih se je videla lakota in utrujenost. Med partizani sem imela najraje ranjenega borca Janeza. Vedela sem,-da me ima tudi on rad. Ko so mi Nemci odpeljali mater in očeta,ter požgali dom je on skrbel zame. Nato so prišli v vas partizani in midva sva se jim pridružila. Menije bilo takrat 9 let. ikupaj sva preživela veliko bojev. V -nem pa je Janeza krogla hudo ranila. Jaz sem ga negovala. Janez je bil dober borec. Jaz sem pomagala bolničarkam, kadar so obvezovale ranjence. V začetku so me klicali Mojca, pozneje-pa Jelka. Pogledala sem- Janeza. Njegov obraz je bil utrujen in bled. Potipala sem mu čelo. Bilo je vroče. Popravila sem mu odejo in dejala: „Le spi Janez." Janez je v bolečini zatisnil oči. Po nekaj urah smo prispeli do bolnišnice. Tam smo pustili ranjence ter se odpravili naprej. Tako sem se morala ločiti od dobrega Janeza. Med potjo nas je jajela noč. Toda nismo se ustavili. Čez nekaj časa je prišel ukaz, naj pride Jelka h komandantu. Stopila sem ^ vrste in pohitela naprej. Takrat je prišlo tudi povelje, da naj se bataljon ustavi. Komandant, velik brkat moški se je nekaj menil s partizani. Stopila sem predenj in pozravila: „Smrt fašizmu - svoboda narodu." Ošinil me je z ostrim pogledom in dejal: „Jelka, v bataljonu nimamo nobenega kurirja. Zato bom tebi predal to pismo, ki ga moraš zjutraj odnesti 3. brigadi. Nato je še dodal: „Zelo važno je, pazi da ne pride napačne roke." Nato mi je predal pismo in mi toplo stisnil roko. Rano zjutraj sem zapustila bataljon. Hodila sem žeto dolgo. Zelo rada bi se malo odpočila. Toda nisem smela. Vedela sem, da bom mogla prečkati cesto, ki so jo stražili Nemci. Z obraza mi je tekel znoj. Hodila sem zelo naglo. Čez nekaj časa se je pred menoj prikazala velika bela cesta. Pogled mi je obstal na vojakih, ki so jo stražili. Potuhnila sem se v grm in počakala, da se zmrači. Nato sem se počasi plazila naprej. Tedaj je še stražil samo en stražar. Drugi so pili in se veselili v bližnji kolibi. Stražar se je pomikal proti grmu, v katerega sem se skrila. Koraki so postajali vedno rnočnejši. Srce mi je razburjeno utripalo. A stražar je šel le mimo.; Ko je bil kakih 50 m oddaljen^ od mene, sem se tiho splazila čez cesto in se skrila v visoki travi. Počil je strel. Vsa prestrašena sem otrpnila. Mislila sem, da so me odkrili. A ustrelil je le pijan Nemec. Čez nekaj časa sem si toliko opbmogla, ila sem lahko nadaljevala pot. Na poti čez gozd me je zajela noč. Okoli mene je bila mrtva tišina, le moji koraki so se slišali. Čez čas sem začula volčje zavijanje. Prijela sem puško in tako nadaljevala pot. Volčje zavijanje se je bolj in bolj oddaljevalo, dokler ni popolnoma utihnilo. Proti jutru sem stopila iz gozda. Pred menoj se je razprostirala vas, v kateri je bila 3. brigada. Pospešila sem korake in kmalu prispela v vas. Tam se poiskala komandirja in mu izročila pismo. Ta pa me je začudeno vprašal: ,,Od kot pa si ti, palček? " Dejala sem mu, da me je poslal komandant Andrej iz 4. bataljona. Ni mogel verjeti, da sem mu jaz prinesla pismo. Nikoli poprej mu ni prinesel nobeden tako mlad kurir pisma. Pobožal me je po glavi in mi rekel, naj sedem. Tam so mi postregli z žganci, ki so mi zelo teknili. Spoznala sem se s parti- zanom Mihom, ki mi je nadomeščal dobrega Janeza. Starejšim kurirjem in kurirkam sem pripovedovala, kaj vse sem doživela med potovanjem. Med pripovedovanjem mi je bilo topto pri srcu. Vsi so me imeli radi, posebno pa partizan Miha, in Janez, ki sem ga srečala zdravega, ko sem se vrnila v svoj bataljon. Jelka Urek, OS „F.Osojnika", Ptuj 6. c. raz. sprejem cicibanov v pionirsko organizacijo V okviru letošnjega praznovanja dneva republike in ob 30. letnici AVNOJ-a so bile razne svečanosti po vsej Jugoslaviji. Posebno v naši republiki je bilo mnogo raznih sprejemov in kultur- nih prireditev. Učenci OŠ ,,F. Žnidarič" smo imeli majhno svečanost, ko smo v ponedeljek, 26. XI. sprejeli v pionirsko organizacijo 127 malih cicibanov — prvošolčkov. S pionirsko zaprisego m obljubili, da bodo vestno služili naši domovini SFRJ in da se bodo vedno ^ominjali naših padlih v NOE, ki so dali svoja življenja za tisto, kar imamo danes - SVOBODO. Po prisegi so prvošolčki izvedli majhen program, kjer so nastopili tudi učenci 2, 3 in 4. razredov. V torek, 27. XI. in v sredo 28. XI. je bila proslava za višje razrede: S. 6. 7. in 8. Ob tej priložnosti je nastopil otroški pevski zbor naše šole pod vodstvom Grete Glatz. Zapel je nekaj pesmi: .^Brigadirsko", ,,Smrt v Brdih", ,,Voščilo" in druge. Nastopili so tudi recitatorji pod vodstvom Francke Čoki. Folklorna skupina v narodnih nošah je zaplesala nekaj plesov narodov Jugosalvije. \4 navzočnosti učencev s tov. ravnateljico na čelu ter drugimi prisotnimi gosti, se je proslava po^ enournem programu končala. . Tako smo pionirji OŠ „T. Žnidarič" zapustili šolske klopi za štiri dni, posebno veseli, da smo tudi mi prispevali k dnevu republike. Ta pa-je: „LJUBEZEN NAŠIH MLA- DIH SRC DO NAŠE DOMOVINE!" Merlin Kolar OŠ „T. Žnidarič" G. e., Ptuj stric pripoveduje Nekega dne med NOE je mala četica partizanov bežala pred veliko skupino Nemcev. V tej četici je bil tudi partizan Andrej. Eden izmed njegovih tovarišev je padel. Iz žepa se mu je zvalila bomba. Stric Andrej jo je pobral in M jo dal v žep. Njega in dva tovariša^ so ujeli belogardisti. Enega tovariša so ubili. Andrej se je spomnil na bombo in jo previdno vrgel proti belogardistom. Zbežal je. Za seboj je zaslišal korake. V smrtnem strahu je bežal tako hitro, saj je bil prepričan, da so to belogardisti. Preskočil je jarek in se zaril med vejevje. Skozi veje je pogledal, kdo je tekel za njim. Zagledal je svojega tovariša. Razve- selila sta se ponovnega srečanja. Potem sta skupaj šla med svoje tovariše partizane. Snežana Udovič, 4. c. razred Osn. šola „T.Žnidarič", Ptuj v razredu pred zvonenjem Ob osmih zjutraj se začne pouk. V šolski veži se preobujemo v solske copate in se napotimo proti svoji učilnici. Pred učilnico odložimo čevlje v vrsto in plaščke in pokrivala. Nato odidemo v razred. Pripravimo reči za ,prvo šolsko uro. Reditelja obrišeta tablo z mokro krpo, priskrbita kredo in napišeta na tablo datum. Nato še pogledata po razredu, če je vse čisto in po potrebi zalijeta Ione niče. Nato se še med seboj pogovorimo, kako smo napisali domačo nalogo. Vselej pa nismo tako tiho. Vsi hočemo biti čim bolj glasni. Nekateri se radi stepejo in včasih vpijemo drug čez drugega. Prere- kanje in kričanje prekine klic dežurn^a učenca pri vratih, ki naznani prihod učiteljice. Ko smo s tem seznanjeni, smo tudi že vsi na svojih mestih. Stojimo in tiho in mirno počakamo, da vstopi tovari- šica učiteljica. Takrat, ko vstopi, že tudi pozvoni začetek prve ure. Vsi učenci jo pozdravimo. Tovarišica nam odzravi in kmalu začnemu spoznavati novo učno snov. Marija Sagadin, 5. a raz. OŠ Majšperk % moja sošolka Sošolka Marija je moja naj"boljša sošolka in prijateljica. Doma je na Sestržah, zato ima v šolo 6 kilometrov. Vsako jutro mora zgodaj od doma. Ko pride do hiše, kjer stanujem jaz, nadaljujeva pot do šole Majšperk skupaj. Vedno si imava veliko povedati^ zato nepre- stano vrtiva jezike. V solo hodi peš. Je majhne postave in svetlih, kratko pristriženih las. S sivimi očmi vedno spremna dogajanje okrog sebe. Rada se šali in se nasmeji vsaki šali. Navadno je oblečena v pisano bluzo, rumeno jopico in dolge črne hlače. Sedaj, ko je hladneje, ima oblečen še rdeč plašč, na glavi pa ima rdečo.pleteno ruto. Obuta je v rjave škornje. V šoli se pridno uči. Vselej piše domače naloge. Sedi v prvi klopi zraven sošolca Maksa. Doma imajo kmetijo. Rada pomaga svojim staršem pri delu. Ima se sestro in bratca, ki ju ima oba zelo rada. Upam, da bova ostali še naprej dobri prijateljici. Lidija Robar^ 5. a raz. OS • Majšperk babica pripoveduje Leta 1941 jevnašodomovinopridivjal sovražnik in za naše ljudi so se pričeli hudi časi. Veliko ljudi je odšlo v gozdove. Med njimi je bila tudi teta Justa, ki je dobila v partizanih ime Vida. Babica se spominja, kako se je s težavo prebijala mimo nemških sovražnikov s polno torbo parti- zanske pošte, ki jo je nesla skritirn partizanom. Spominja se tudi, kako je neko zimsko noč prebila še z dvema tovarišema do pasu v ledeno mrzli vodi, skrita pred Nemci. Ko so nekega dne Nemci hoteli ustreliti dedka, ga je hčerka Vkla z ostalimi partizani zadnji hip rešila. Ksenija Krajnc, 4. C razr. OS „T. Žnidarič", Ptuj 14 stran tednik — Četrtek, 27. decembra 1973' S Čim se je liranii l NP- tednik — četrtek, 27. decembra 1973 STRAN 15 pober den fsen fkup! prejšji tjeden ste me eni pogrešali , ste zajomrali - joj, kaj pa se je i z našin Lujzon zgodlo, — eni pa f čista zagvišno rekli, - no ja, pO je toti troti enkrat ftihna. Ta Jdje moren malo razočarati, saj še p klub betegi, ki me je prejšji ^en v štamj)et vrga, - osta živi pa ii jezik xse man kejko tejko fliozani no mi še neje zmrzna. fvohnola. me je nekšna prleška pa, doba sen vročino, tak močno, v našen štiblci sploh neje trebalo ; kuriti. Mica mi je dvo dni kuhala išna domača vroštva, ki pa mi so dosti pomogala. Gdo me je že Ic pomalen smrt vohala, te smo le ihtara zezvali. Malo me je prešlata I presveta no me potolaža, da za brutif še nesen zrel. V ta zodjo no stron sen doba tokšno jekcijo, ke so se mi pred očmi ezde naredle, doba sen en kip i.:ij otliki tablet^ proškof no pljic, te pa sen se tri dni v impeti Švica no gripo je vrag vzeja. j rečen gnešja medicina je vun s ijdiča, saj je sposobna celo rtvece oživlati. Zaj se pre že ibijo nekšne ,,dabivstal" tablete, s se na toto medicino boj malo m spoznan no glih točno ne ven, kaj so tote tablete namejene. ijbrz bi pomogale tudi zato, ce bi ian^ v jorek padna, da bi lehko goč gor vstana. Tak je misla tudi oj sosid Juža, ki je to eno večer jst natreskani z gostilne prta dumi esta. Padna je za en plot no se veda neje moga gor zdignoti. pna se je na tote ,,dobivstar' blete, ki jih je meja v žepi Hitro I je enih por pogutna no je te krez I cajt resen doba tokšno moč, ke je lehko gor na noge postava, imo ne pitajte me, ke se je potli ima godilo. Jula je v sami spalni (bači k nan ponoči pribejžala no mrala, da je Juža neksni vrag ca. . ., še močka je mijovkala koli koče . . . Kaj so je pri toti »či godilo, resen ne ven, ven pa da Juza tula celo noč kak hujdi bik D celi vesi. . . Ke smo glih zaj obdelali neke iz ledicine, van naj poven še en vic, ki sen ga čuja to pvi dert: Na operacijski mizi je leža v prometnen karamboli hujdo ranjeni človik. Dohtar si je že zaviha rokove no se priprovla na operacijo no je reka medicinski sestri: „Sestra, dajte mi inštrumente . . ." Betežnik je to čuja no se je na ves glos kejko ga je še meja zadrja: „Gesgod dohtar, jas skoro vmiran, vi pa se inštrumente išete, da bi mi eno polko zašpilali. . ." Poslušajte še en drugi vic. Turist je priša na aerodrom. Najbližjega pilota je pita: „Kejko košta, če bi jas s padalon enkrat vun z eroplona skoča? " „Petdeset jurjofmu je od^vora pilot. — Kaj pa, če se slučajno nede padalo odprlo, je še naprej drjezga turist. — Te pa mo van peneze nazaj dali, mu je že malo jezen nazaj zabrusa pilot. Če se kaj smejete, te mo van še enega poveda: V kavarni sta sedela mloda diklina no en starši moški, ki sta se glih odločla, da ta se drugi tjeden v zakonski jorem zapregla. Un je šepeta na vuha svoji izvoljenki: ,,Lubica moja, čudin se, da si se odločla, d" bos vzela mene za svojega moža. Nesen lepi, v letah sen že, pameten tudi nesen preveč ... Pa te to nič ne moti? " - „Eh kaj de me to motlo, najboj me to veseli, da maš dosti penez, še posebno pa to, ke mas tokšno službo, da te cele tjedne nede duma . . ." mu je začivkala jegova izvoljenka. No ja, hecof je zaenkrat zadosti. Poglednimo no pogučimo si rajši nekaj boj resnega. To enkrat sen šteja v cajtnogah, da de zrosla na Formini nova elektrarna, akomula- cijsko jezero pa de pre fse gorto do Ptuja segnolo no zgleda, ke de Ptujčanon voda v gut tekla. Še dobro, da sen jas doč od Ptuja duma, saj bi to bila za mene najvejkša kožen, ki me lehko doleti, elektriko pa si na našen Suhen bregi tak ali tak v rukzoki nosimo no si z leternami svetimo, kdo si z elektriko kurcšlus privošimo. Te pa srečno, Lujs I. Lackov turnir trelcev SD „Jože Lacko" in SO Ptuj sta i) 30-letnici AVNOJ-a organizirali ledrepubliško strelsko tekmovanje MK pištolo Drulov—II. Lackov irnir. Najboljši strelci — mladinci iz igoslavije so se zbrali na strelišču v toju, da bi preiskusili svoje •osebnosti Za naslov najboljšega se je ob Pem vremenu bU izenačen boj W ekipami SD „Plažo Poškovič", Jja Luka; SD, „LTA" Varaždin in O „Jože Lacko" iz Ptuja; druge ^e so se borile za škromnejse ^zicije. Posamezno je osvojil prvo mesto 'ckov strelec Veselin Bojkovič 'ed svojim klubskim tovarišem f8ncem Kotnikom in izvrstnim ^aždincem Marjanom Bestenom. Rezultati ekipe: 1 SD „Jože •cko", Ptuj, 786 kr; 2. SD „LTA" ^{aždin, 760 kr; 3. SD „Blažo ®škovič", Orja Luka-Danikovgrad P kr; 4 SD „Garnizija", Ptuj 734 »;itd. Prve tri ekipe in prvi trije ?^mezniki so osvojili peharje in 'lome, posamezniki tudi nagrade !anizatorjev, medtem ko so vsi tmovalci dobili značke in pro- ''kt starodavnega Ptuja. Da bi malo ilustrirali interes za to '^movanje, navajamo primer Rajka Skapina iz Ljubljane, ki je, kar je zarnudil avtobus, sedel za volan in prišel na tekmovanje. Strelci so si kot gosti obč. skupščine ogledali znamenitosti mesta. Lackov turnir je postal tradicionalno tekmovanje z MK pištolo za mladince v državi. Organizacija je bila odlična. IS bredprazniCna založitev z zlatnino Neznani storilec ali storilci so v sredo, 28. novembra okoli druge ure zjutraj vlomili v specializirano prodajalno Jasmin trgovsk^a pod- jetja Merkur, v kateri pretežno prodajajo nakit in kozmetiko. Storilec je s trdim predmetom razbil izložbeno okno, naknadno pa še stekleno vitrino v prodajalni, v kateri si je nabral več zlatih zapestnic in verižic. Zaradi hitrosti ni uspel pobrati vsega nakita, prav tako pa je pustil tudi števihie odtise, po katerih ga bodo varnostni organi poskušahv najkrajšem času izslediti. To je že tretji vlom v omenjeno prodajalno, pred nedavnim pa so po enakem postopku vlomili tudi v dve sosednji trgovini, vendar so organi milice iz Ptuja še isti dan storilce iz sosednje Hrvaške prijeli. 16 stran tednik — Četrtek, 27. decembra 1973' RESNICA ALI FANTAZIJA? ZVENEČ BLISK OB PRISTANKU NEZNANEGA LETEČEGA PREDMETA Srebrno-siva bitja so ugrabila dva ladjedelniška delavca in ju nato preiskovala v vesoljski ladji. Mali možički so bili srebrnosive barve. Na sliki opazite, da so obiskovalci iz vesolja imeli velike oči, dolga koničasta ušesa, nos z veliko ustno odprtino, njfliove roke pa so bile podobne rakovim kleščam. Osemnajstega oktobra letos, okoli 19. ure, so po pričevanju dveh mož zapisali naslednje: „V Pescagoule-River, v Mississippgu so iz vesojjske ladje izstopila čudna bitja. Zagledala sta jih ladjedelniška delavca, ki sta se vračala z dela. Ko sta jih zagledala, sta se močno prestrašila in še preden sta ^e dobro zavedla, je bilo prepozno. Oba, 42-letn^a Charlesa Hickensa in 18-letnega Calvina Barherja so ti čudni možje odpeljali v vesoljsko ladjo, pregledovali in nadzorovaU ne da bi vedela, koliko časa." Ko sta moža pripovedovala o tem dogodku, se je v Združenih državah ponovno prebudila histerija ljudi. Prav v tem času so potnike z NLP opazili tudi nekje v Californiji, kjer so prestraših farmerko Ano Rodriguez. Povedala Tako je opis ladjedehiiških delavcev ponazoril risar: roke bitij iz vesolja so bile kakor rakove klešče. je naslednje: ,JCo je tista stvar pristala, je zveneče pobliskavalo. Kaj takega še nisem nikoli videla, zato sem se na smrt prestrašila." Tudi guverner John Gill^an je videl nekaj podobnega in je povedal, „da je prepričan, da to ni bilo lejtalo pa tudi ptič ne." Že enaindvajset let dobivajo ameriške letalske družbe na tisoče poročil o letečih predmetih, od katerih so večino primerov že raziskali. Tri procente vseh NLP so pojasnUi z naravnim pojavom: leteči krožniki so bih meteoriti, ki so pri vpadanju v atmosfero oddajah čudno svetlobo in čudne šume. Na šalo je pomislil tudi šerif Pascagula, ko je shšal zgodbo dveh ladjedehiiških delavcev, ki sta omenjenega večera vsa zmedena prišla v nj^ovo hišo. Nato ju je odpeljal v letakko družbo, kjer so ju zaslišah. Tudi v hipnotičnem stanju sta izpovedala isto, kakor malo prej v povsem normalnem duševnem stanju. ZDENKO K. osebna kronika (Nadaljevanje s 14. strani) Gabernik 23; Stanko Planec, Krčevi- na pri Vurberku 28 in Katika Horvat, Mestni vrh 111; Peršuh, Sp. Jablane 35 in Jožica Medved, Župečja vas 46; Stanko Kozoderc, Zg. Hajdina"20 in Marija Nežmah, Skorba 51; Maijan foamberger, Trubarjeva 12 in Marija Toplak, Stogovci 58; Martin Ivančič, Apače 18 in Nada Plohi, Selška cesta 33; Roman Tomanič, Lovrenc na Drav- skem polju 22 in Martina Muršec, Lovrenc na Dravskem polju n.h.; Leopold Racher, Štrafelova 14 in Ivanka Sagadin, Gerečja vas 72; Franc Krepfl, Rače 34 in Majda Lenart, Stražgoinca 23; Alojz Pečar, Sp. Duplek 138 ih Marija Jerič, Nadole 39; Miroslav Soršak, Gaj 40 in Melita Vidovič, Stražgojnca 48. UMRLI SO: . Gera Golob, Domava 27, roj. 1909., umrla 16.11. 1973.; Anton Šafranko, Na hribu 2, roj. 1912. umrl 22. 11. 1973.; Alojz Kolarič, Formin 15, roj. 1921., umrl 23.11. 1973.; Anton Hhš, Gorca 73, roj. 1912., umrl 23. 11. 1973.; Janez Zoreč, Grajenščak 91, roj. 1908., umrl 24. 11. 1973.; Alojzija Kurbos, Janežovci 14, roj. 1920., umrla 26. 11. 1973.; Štefanija Podkrajšek, Ciril-Metodov dr. 10, roj. 1893., umrla 28. 11. 1973.; Marija Cvetko, Bratislavci 26, roj. 1912., umrla 27. 11. 1973.; Alojzija Škvorc, Središče ob Dravi, roj. 1894., umrla 30. 11. 1973.; Kristina Gregorec, Grajena 19, roj. 1885., umrla 3. 12.197I Strojepisko sprejmemo takoj. Kandidatke se naj oglasijo v upravi Tednika._ TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. - Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsak četrtek. Tek, račun pri SDK Ptuj št. 52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.