
GLASILO .
l^g^ISTICNE
LETO XXVI. ŠT. 47_PTUJ, 6. decembra 1973_ CENA 1 DIN
Obračun dveletnega dela
zveze komunistov Ptuj
v ponedeljek, 10. decembra 1973
se bo sestala na peti - zadnji seji v
svojem dveletnem mandatnem ob-
dobju - občinska konferenca ZKS
Ptuj. Na njej bodo dali celovit
pregled dejavnosti Zveze komu-
nistov v ptujski občini po 21. seji
predsedstva ZKJ, predvsem pa, kako
90 uresničevali naloge, ki izhajajo iz
pisma tovariša Tita in sklepov 29.
seje CK ZKS, konkretno v
organizacijah združenega dela, v
krajevnih in samoupravnih skupno-
stih in v občini.
Člani občinske konference ZKS
so skupno z vabilom na sejo prejeli
obširno gradivo, ki obsega kar 13
poročil o delu organov in delovnih
teles občinske konference ZKS.
Med njimi je najzajetnejše poročilo
izvršiln^a organa - komiteja ObK
ZKS, ki se je v dveh letih Sestal kar
na 29. sejah in obravnaval vsa
pomembnejša družbena in politična
vprašanja v občini, prav tako pa tudi
nal^e, ki so izhajale iz sklepov
višjih vodstev ZK.
Na seji konference bo imel
uvodno besedo sekretar komiteja
Franc TETICKOVIC, ki bo dal
politično oceno celotne dejavnosti
občinske organizacije ZKS v
dveletnem mandatnem obdobju,
zlasti pri uresničevanju dokumentov
in sklepov vodstev ZK, ki so
omenjeni že uvodoma, poleg tega pa
izvajanje stališč II. konference ZK
Slovenije, ki je razpravljala o
kmetijstvu in tretje konference
ZKS, ki je obravnavala socialno
razlikovanje. Povezano s tem pa tudi
dejavnost komunistov pri uveljav-
ljanju ustavnih dopolnil in v javni
ustavni razpravi ter naloge v
pripravah na X. kongres ZKJ in VII.
kongres ZK Slovenije.
Gospodarski del poročila bo
obsegal predvsem oceno dejavnosti
komunistov pri odpravljanju nelik-
vidnosti in uveljavljanju stabili-
zacijskih ukrepov, integracijske
procese v gospodarstvu, perspektive
nadaljnjega rajfvoja, boljše izko-
riščanje obstoječih zmogljivosti,
srednjeročni program razvoja obči-
ne, zlasti možnosti pasivnih območij
Haloz in Slovenskih goric. Pri te, bo
nujno povezati probleme v nego-
spodarskih dejavnostih - na po-
dročju osnovnega in srednjega
šolstva, zdravstva in socialnega
varstva. Ne gre pri tem samo za
materialne probleme, temveč tudi
za delo komunistov na teh
področjih, zlasti za idejna vprašanja
na področju vzgoje in kulture.
Organizacijski del poročila bo
obsegal strukturo članstva ZK,
organiziranost, v dveh letih je bilo
ustanovljenih 15 novih organizacij
ZKS, v članstvo ZK pa je bilo
sprejetih nad 200 novih članov.
idej no-politično usposabljanje ko-
munistov; prav tako pa tudi oceno
volilnih konferenc, ki jih je v
novembru opravila večina organi-
zacij ZKS.
Vsa ta široko prikazana dejavnost,
s kritično oceno dobrih in slabih
strani delovanja komunistov v
občini, bo služila tudi novi občinski
konferenci ZKS, ki se bo sestala na
svoji volilni konferenci še v tem
letu, pri načrtovanju njenega dela.
Gre predvsem za to, da na podlagi
izkušenj v minulem delu zastavimo
delo v bodoče še boljše, da bomo
hitreje napredovali na vseh področ-
jih, da bo pri tem razvoju imel
prevladujoč vpliv delavski razred v
korist vseh delovnih ljudi in
občanov.
F.Fideršek
SKUPNO O SINDIKALNI OR-
GANIZIRANOSTI
V torek, 4. decembra 1973,je bila
v narodnem domu v Ptuju ^upna
seja komiteja občinske konference
ZKS Ptuj in predsedstva občinskega
sveta ZSS Ptuj, na kateri so
sodelovali tudi člar i aktiva komuni-
stov, ki delajo v organih sindikatov.
Glavna vsebina skupne seje je bila
razprava o predlogu izhodišč za
izpopolnjevanje sindikalne organizi-
ranosti delavcev v novih ustavnih
razmerah na območju ptujske
občine. Oba foruma sta predlog
izhodišč, ki obsegajo celotno sindi-
kalno organiziranost od temeljne
organizacije združenega dela pa do
medobčinsk^a sveta ZS podravskih
občin, na seji prejela in sklenila, da
bodo ta izhodišča poslana v javno
razpravo sindikalnemu članstvu, ki
bo o njih razpravljalo in se odločalo
na svojih letnih delovnih konfe-
rencah.
F.F.
vreme
do nedelje, 16. decembra 1973.
Polna luna bo v ponedeljek, 10.
decembra ob 2.33
Napoved: Postopoma se bo
nekoliko otopUlo, nato bo predvsem
prihodnji-teden snežilo in vetrovno
bo.
Alojz Cestnik
Podpis pogodbe o skupnih naložbah v Ormožu
Pred dnevom republike je bil v Ormožu pomemben dogodek za to manj razvito občino. Podpis
pogodbe o gradnji nove tovarne je nedvomno lepo darilo republiki. Na sliki od leve: Alojz Žokalj, ki je
podpisoval za mednarodno korporacgo v Londonu, Milan Ritonja - za tovarno Jože Kerenčič, Mihael
Kiefer in Olaf Rutin sta podpisala za skupino Anger ter direktor Tehno-Impexa,ki je podpisal za svojo
delovno organizacgo. Več o naložbi v Ormožu berite prosim na 4. strani.
Foto: J. Rakuša
2 STRAN
tednik — četrtek, 27. decembra 1973'
Proces združevanja
agrokombinatov končan
Na Gorci pri Podlehniku so v
torek, 27. oktobra predstavniki
agrokombinata Lenart in Maribor,
tovarne mesnih izdelkov Košaki
Maribor ter kmetijskega kombinata
Ptuj svečano podpisali samoupravni
sporazum za združitev v SOZD.
Predsednik iniciativnega odbora
za združitev in glavni direktor KK
Ptuj, Cvetko Doplihar, mag. vet., je
podal poročilo o dolgoletnih priza-
devanjUi ki so končno le bila
kronana z uspehom. Zrasel je orjak,
zraslo je ime kmetijsko živilski
kombinat, k^ pomeni moč in
uresničitev ustavnih določil. SOZD
zaposluje skupno 2.823 delavcev, ki
proizvajajo skupaj na 18.300 hektar-
jih zemlje, od tega le lliOO
hektarjev obdelanih in 6.800 hektar-
jev gozdov. V regiji zajema sestavlje-
na organizacija združenega dela 1
odst. vseh zemljišč in okoli 40 odst.
zemljišč družbenega sektorja. Na
območju, ki ga zajema, je okoh
25.700 kmetij, ki imajo možnost
najrazličnejšega sodelovanja z novo
SOZD.
O velikem pomenu te združitve je
govoril tudi sekretar medobčinskega
sveta ZKS Maribor Slavko Soršak,
posebej pa je poudaril, da so
integracijski procesi ena izmed
mnogih poti k uresničevanju ustav-
nih dopolnil.
Predstavniki vseh štirih organizacij
združenega dela so za tem v posebej
svečano okrašeni sobi, podpisali
samoupravni sporazum.
M. OZMEC
Foto: M. Ozmec
KAKO IZOBEŠAMO ZASTAVE
Prav malo je še med nami ljudi,
ki bi se spomnili, da je potrebno ob
dnevu republike na pročeljih stano-
vanjskih in poslovnih zgradb izobe-
siti zastave. Tako v Ptuju, kakor v
Slov. Bistrici bi na glavnih ulicah
lahko prešteli zastave s prsti obeh
rok. Najdaljši mestni ulici v Ptuju:
Potrčeva in Prešernova sta imeli obe
skupaj izobešenih le 18 zastav in od
tega mnoge narobe.
Ali naši občani po tridesetih letih
obstoja naše repubhke še vedno ne
vedo, katera barva je pri naši državni
in republiški zastavi obrnjena
navzgor?
Zraven vsega lahko vsako leto
opažamo vse več starih, raztrganih,
zbledelih in zamazanih zastav. Ali
nas ni sram? Ali se ne zavedamo
svojih obveznosti vsaj dvakrat na
leto; ob 1. maju in 29. novembru,
če se ob drugih prilikah ne
spomnimo?.
Nagrade za dolgoletne člane
PLANIKE v Slov. Bistrici
V okviru praznovanja 30. letnice
ustanovitve SFRJ in AVNOJ-a so
člani veletrgovine Koloniale Mari-
bor, TOZD Planika v Slov. Bistrici s
svojimi poslovalnicami po vsej
bistriški občini pripraviU v domu
upokojencev svečanost, na kateri je
sekretar osnovne organizacije ZK
TOZD Planikd Vili Vidmar osvetil
herojsko zgodovino rojstva Jugosla-
vije, kakor tudi pot, l^tero je bilo
pogrebno prehoditi po vojni, da bi
dosegh to, kar danes v svetovnem
merilu pomeni Jugoslavija.
Ob tej priložnosti je predsednik
delavskega sveta TOZD Planika Ivan
Bratina podeHl posebno nagrado
Antonu Brglezu, ki deluje v tem
kolektivu že več kot 20 let. Darila je
prejelo tudi deset članov, ki v
kolektivu delujejo že neprekinjeno
10 let.
V kulturnem programu, ki so ga
izvedli v tem okviru, je sodeloval
mladinski pevski zbor osnovne šole
„Pohorski odred" Slov, Bistrica pod
vodstvom pevovodje Milana Mla-
karja.
Za desetletno delovanje so bili
nagrajeni z ročnimi urami: Štefka
Adam, Anica Ajd, Elza Fidler, Cirila
Klančnik, Stanka Kobale, Arnold
Resman, Franc Slatinek, Karel Šela,
Janko Škotjanc in Alojz Topolčnik.
VH
PAST ZA UDELEŽENCE
V PROMETU
6. nov. smo dobili prvi sneg te
jeseni, ki pa je napravil občutno
škodo v gozdovih. Podrl je precej
dreves, nekaj celo prek cest. Večino
teh dreves-so še isti ali naslednji dan
odstranili s cest, da je bil promet
neoviraa Na cesti od tovarne glinice
in aluminija v Kidričevem proti
Hajdini in Dražencem je istega dne
sneg podrl čez cesto v razdalji nekaj
metrov kar dve drevesi, ki sta zaprli
cesto do polovice z vsake strani
Vozniki so vozili pravi- slalom med
njima, kar je za nekatere podnevi še
zanimivo, dokler ni poledice. Za
udeležence prometa ponoči je
takšna zadeva prava past. Niso
redki, ki so v takšne ovire tudi že
zadeli Sreča, da še ni prišlo do
večje škode ah smrtnega primera.
Vsekakor je odprto vprašanje, če te
male ovire toliko časa niso bile
odstranjene, kaj bo ob večjih
neprilikah, ki nam jih z bližajočo se
zimo prinaša čas.
MI
Novo skladišče za karton
v obratu slovenjebistriškega LIP-a te dni zaključujejo dela pri gradnji
novega skladišča, v katerem bo lesno-predelovalna industrija hranila
kartonsko lepenko, ki jo proizvaja za embaliranje.
VELIKA NEURJA V
JUŽNI JUGOSLAVIJI
Iz Makedonije, nekaterih delov
Srbije in BiH poročajo o velikih
snežnih zametih, ki jih spremlja
močan veter tudi s hitrostjo do
80 km na uro, ki je odrezal več
naselij. V mnogih krajih Kosova,
Makedonije in BiH so mobilizirane
vse enote civilne zaščite, vojske in
milice, da pomagajo ob vse bolj
težjem oskrbovanju odrezanih na-
selij s hrano in drugim nujno
potrebnim materialom.
Tudi v Dalmaciji ni lepo. Burja
piha s hitrostjo od 60 do 100 km na
uro in je plovba omejena na
minimum. Vse zveze z otoki so
težke. V južnih krajih naše države je
ukinjen tudi letalski promet.
Po poročilih meteorološke službe
v naslednjih dveh tednih ni
pričakovati opaznejših vremenskih
sprememb, zaradi česar bodo
nastopili tudi problemi pri proizvod-
nji električne energije v hidroelek-
trarnah, katerih pretočni in zbiralni j
kanah so skoraj povsem suhi. Ob
takšnem stanju lahko naše hidro-
elektrarne, ki so odvisne od padavin
in odjug v zgornjih tokovih rek,
delajo samo do konca naslednjega ^
meseca ob največji štednjL 15. de-
cembra bo v Beogradu poseben
sestanek vseh proizvajalcev električ-
ne energije, ki jih je pri njihovem
delu doletelo pomanjkanje vodne
energije. Uvedene bodo dodatne
redukcije.	i
tednik — četrtek, 27. decembra 1973
STRAN 3
Ob dnevu republike...
- so v soboto, 24. novembra odprli v Budini pri Ptuju nov otroški
vrtec, ki daje prostora 60 malčkom. Vrtec je montažnega tipa - Marles
Maribor. Gradnjo je financirala ptujska temeljno izobraževalna skupnost iz
sklada za otroško varstvo, delno pa krajani sami v obliki krajevnega
samoprispevka. Celotna investicga je veljala 130 starih milijonov.
- isti dan so pri živinorejsko-veterinarskem zavodu v Ptuju, odprli novo
razdelilno transformatorsko postajo. Gradbena dela je opravilo GP Drava iz
Ptuja, montažna dela, pa so izvršili strokovnjaki Elektrogospodarstva
Maribor, podružnica Ptuj, sami. Ta nova RTP je priključena na 110 kV
daljnovod Kidričevo - Nedeljanec. Transformator moči 20 MVA
transformira to napetost zaenkrat še na 10 kV, pozneje pa na 20 kV. Objekt
je zgrajen za dva transformatorja in pripravljen za skupno moč 80 MVA.
Postaja je opremljena z najsodobnejšo opremo, ki je skoraj v celoti domače
proizvodnje. Ta RTP ni posluževalna. Vsa dogajanja bodo signalizirana na
sedež enote v Ptuju, kjer je dežurni center in tudi obratovalnemu centru v
Mariboru. Iz teh mest bodo tudi usmerjena dela za odpravo morebitnih
napak in vodena skrb za ^rotno vzdrževanje vgrajene opreme. Celotna
investicija za objekt znaša 7i47.164 din.
-	pravtako so v soboto 24. novembra otvorili novo vzgojno varstveno
iistanovo v Cirkulanah pri Ptuju. Ta bo imela prostora le za 45 malčkov a je
kljub temu izredno velikega pomena, saj je to prvi vrtec na vasi, kjer so
"latere in očetje v veliki meri zaposleni v organizacijah združenega dela.
Investicija celotnega objekta je veljala okoli 98 starih milijonov.
-	isti dan so odprli 3 km novo asfaltirane ceste, ki povezuje Zavrč z
t^ubravo in Goričakom na hrvaški strani. Cesto je odprl Franjo Majcenovič
predsednik krajevne skupnosti Zavrč, slavnosti pa so prisostvovali tudi
Franjo Rebernak in Vatroslav Bogdanovič, predsednika ptujske in
^araždinske občine. Učenci osnovnih šol iz Babinca, Zavrča in Ptuja, MKUD
Svoboda iz Varaždina, ptujska godba na pihala in ansambel Toneta Kmetca,
pa so pripravili bogat in prisrčen kulturni spored. Objekt sta financirali
občini Ptuj in Varaždin ter krajani s samoprispevkom.
- V nedeljo 25. novembra so odprli prenovljeno šolo v Juršincih v
Slovenskih Goricah. ,^ova" šola ima sedaj nove sanitarije, popolnoma
prenovljene stare učilnice in kar je najpomembnejše, centralno orgevanje, ki
bo prav v teh mrzlih zimskih dnevih prišlo premraženim šolarjem najbolj
prav. Celotna investicja je veljala okoli 130 starih milijonov.
-	Tudi Lovrenc na Dravskem polju je ta dan praznoval po svoje. Odprli
so okoli 7,5 km novih asfaltnih cest, prenovljeno pošto, ter spominsko
ploščo padlim v narodnoosvobodilnem boju. Dela na cesti je izvajalo cestno
podjetje Maribor, most pa so postavili občani sami s prostovoljnim delom,
med tem ko je material prispevala KS Kidričevo. V prostorih pošte je bil prej
klub občanov. Ker pa je krajevna skupnost zgradila nov klub, je te prostore
odstopila pošti, ki jih je popolnoma prenovila. Spominsko ploščo je
financirala skupščina občine Ptuj.
-	V Dobrovcih pri Marjeti je bila v sredo 28. novembra velika
svečanost. Odprli so zadnji odsek novoasfaltirane ceste, ki povezuje
Kidričevo z Miklavžem pri Mariboru. Gradbena dela je izvajalo podjetje
Slovenijaceste. Bankine pa so si uredili kar občani sami, seveda so bili najbolj
korajžni mladinci. Za gradnjo ceste so v KS Miklavž in Marjeta zbrali 70.000
din, 225.00 din so dobili od mariborske zavarovalnice, med tem ko je
prispeval komunalni sklad pri SO Maribor 230.000 din. KS Marjeta je dala
brezplačno gramoz, kmetje pa so ga sami zvozili. Otvoritvene svečanosti so
se poleg krajanov udeležili tudi predstavniki omenjenih krajevnih skupnosti
in družbenopolitičnih organizacij. Na dobrovski strani je cesto otvoril Ivan
Sluga, pri Prepoljah pa Anton Kosi, predsednik KS Kidričevo. Krajanom
treh krajevnih skupnosti sta čestitala tudi Vitja Rode podpredsednik SO
Maribor in Anton Ž^ar, podpredsednik SO Ptuj. V skupni proslavi pri
Marjeti so nato krajani proslavili to veliko delovno zmago, skupaj z dnevom
republike.	,
Fotoreportaža: M. OZMEC
DAN REPUBLIKE V ORMOŽU
.Letošnja 30-letnica II. zasedanja
AVNOJA je dala vsem proslavam in
drugim slovesnostim še posebno
obeležje. Ni bilo človeka, ki ne bi
čutil te obletnice in s tem praznika
republike niogoče nekoliko bolj,
kot doslej. Že samo dejstvo, da so
bile proslave in druge prireditve zelo
dobro obiskane, ponekod ob nabito
polnih dvoranah, priča o tem, kar
smo zapisali.
Na področju občine Ormož so
bile proslave v vseh krajevnih
skupnostih. Pripravili so jih krajevni
odbori socialistične zveze ob
sodelovanju učencev in učiteljev
osnovnih šol, ponekod pa tudi
prosvetnih društev in mladine.
Govorniki so v svojih kratkih in
jedrnatih nagovorih obudili spomin
na sklepe II. zasedanja AVNOJA ter
nakazali njihov vpliv na naš
družbenopolitični in ekonomski
razvoj po vojnr. Ob koncu govorov
je bilo nekaj besed posvečenih
velikim pridobitvam delovnih ljudi,
ki se porajajo z uresničevanjem nove
ustave.
Proslava v ormoški kinodvorani je
pritegnila mnogo obiskovalcev, kar
je za Ormož nenavadno. Prireditev
sta na predvečer praznika pripravili
občinska konferenca SZDL in TKS
Ormož. Slavnostni govor je imela
sekretarka komiteja občinske konfe-
rence ZKS Ormož, Terezija Štefan-
čič, dipl. inž. agr. V kulturnem delu
programa je nastopil znani oktet
Gallus iz Ljubljane z izbranim
programom.
Izmed prireditev ob dnevu
republike velja posebej omeniti zbor
delovnega kolektiva tovarne „Jože
Kerenčič" Ormož. V novi - tretji -
proizvodni, dvorani, s katero je ta
delovni . kolektiv pridobil 2600
kvadratnih metrov pokritega delov-
nega prostora, so pripravili lepo
proslavo z otvoritvijo objekta. Pelje
pionirski pevski zbor, nekaj lepih
pesmi so recitirali učenci ormoške
osnovne šole. O pomenu praznika je
spregovoril Martin Kramar, sekretar
osnovne organizacije ZKS, o
delovnih uspehih podjetja pa Milan
Ritonja, direktor podjetja. Novo
proizvodno dvorano so' predali
namenu s simbolično predajo
ključev. S tem, da so izročili
delovnemu kolektivu v upravljanje
tudi tretjo dvorano, je bil uresničen
tudi zadnji sklep delavskega sveta, ki
govori o razvoju tovarne „Jože
Kerenčič" v prvi in v drugi fazi.
Sledila je tradicionalna obdaritev
delavcev, ki so v kolektivu preživeli
10 let. Spominske ure so prejeli:
Stanislav Ceh, Franc Dogša, Anton
Ficko, Katjuša Kramar, Stanko
Kosi, Ivan Meško, Janez Murat,
Anton Munda, Jurij Punčec, Danilo
Šef, Jože Tušek, Feliks Vernik,
Alojz Vizjak, Marija Viličnjak,
Anica Zemljič in Ivan Zlatnik.
Delovni kolektiv tovarne „Jože
Kerenčič" je ob koncu slovesnosti
podelil direktorju podjetja, Milanu
Ritonji posebno pismeno priznanje
za desetletno uspešno vodenje
podjetja.	jj.
4 stran
tednik — Četrtek, 27. decembra 1973'
Očala prinašajo Ormožu boljši pogled
v prihodnjost__
s PODPISOM POGODBE O SKUPNIH NALOŽBAH V GRADNJO NOVE TOVARNE ZA
PROIZVODNJO OČAL IN OKVIRJEV ZA OCALA, SE ORMOŠKI OBCINI OBETAJO LEPE
MOŽNOSTI NAPREDKA
Dolgega šušljanja na ušesa je
konec. Govorice, da se pri
tovarni „Jože Kerenčič" v
Ormožu nekaj dogaja, in da
seved? iz tega ne bo nič, so se
porušile. Tudi najbolj skeptični
in največji pesimisti so morali
priznati, da Kerenčičevih javno
mnenje ni strlo. Z zadnjimi
dogodki so odgovorili vsem, ki
niso nikdar zaupali v ta rrilad in
sposoben kolektiv.
Tudi v našem listu smo v
prejšnji številki na kratko
poročali o podpisu zadnje
izmed devetih pogodb o skup-
nih naložbah avstrijskega pod-
jetja Anger, londonske med-
narodne korporacije za investi-
cije v Jugoslaviji, podjetja
Tehno-Impex iz Ljubljane ter
tovarne „Jože Kerenčič" Or-
mož v gradnjo nove tovarne za
proizvodnjo očal in okvirjev za
očala, ki bo zgrajena v Ormožu.
TOVARNA PO NAKLJUČJU?
Kako je pravzaprav Ormož,
majhen kraj, ki ga niti ni na
evropskem zemljevidu, prišel do
tako pomembnega projekta
skupnih naložb, je gotovo
zanimivo vprašanje. DejaU bi,
čudna so pota človeka, vendar
pot do tovarne ni bila prav nič
čudna temveč zapletena.
Naš dosedanji veleposlanik v
Avstriji, Mitja Vošnjak je
slučajno navezal stike z gospo-
dom Wilhelmom Angerjem,
lastnikom tovarne očal na
Dunaju, kjer je zaposlenih 30
odstotkov Jugoslovanov. Bese-
da je dala besedo in Anger je
pokazal interes za naložbe v
Jugoslaviji, Zgradil je že mnogo
tovarn za predelavo plastičnih
mas v Rusiji in deželah Vzhoda,
zato je že poznal razne
družbene sisteme. Tudi sam je
spoznal že davno, da je bolje
vlagati denar tja, kjer so delavci,
kot pa le-te uvažati in zato
plačevati velike davke. Ob
sedanji naftni krizi so te dajatve
še mnogo večje.
Tako je Anger našel poveza-
vo. Prek Mitje Vošnjaka in
Rudija Brateca iz Ptuja, je
ponudil delo Kerenčiču. Tako
se je začelo. Največji delež
skrbi in prizadevanj je seveda
padel na direktorja tovarne
Jože Kerenčič Ormož, Milana
Ritonja in njegove ožje sodelav-
ce. Vodih so dvoletna pogajanja
o tem, kakšna bo cena strojev,
zgradb, kakšen bo obseg dejav-
nosti v I. fazi in kakšen v II.
fazi, kakšen bo izvoz, koHko
rabijo finančnih sredstev, koli-
ko od tega deviz in koliko
dinarjev; na vsa ta vprašanja je
bilo treba najti odgovore in jih
zapisati v pogodbe. K sodelova-
nju so pritegnili tudi mediiarod-
no združenje za investicije v
Jugoslaviji, ki ima svoj sedež v
Londonu in direktorja predstav-
ništva te korporacije v Ljublja-
ni, Alojza Žokalja ter podjetje
Tehno-Impex. Tako so se
dogovorili o skupnih naložbah
in podpisah pogodbo 26. de-
cembra v Ormožu.
DENAR TUDI IZ JAPONSKE
Največja pridobitev ni v tem,
da bo v Ormožu zgrajena
povsem nova tovarna po naj-
modernejših svetovnih gradbe-
nih normativih. Gre za nekaj
drugega. Ormožanci so pridobiH
tuj denar, predvsein iz Japon-
ske, Anglije, ZDA, ZR Nemčije
in Avstrije. Pri tem velja
posebej opozoriti, da ne gre za
kredit ampak za skupno nalož-
bo, kjer vsi partnerji nosijo
enak riziko. In kar je še
pomembno: nobeden partner
ne more izstopiti od projekta
10 let, če bo podjetju šlo
izredno dobro aU zelo slabo. To
je tudi prvi od doslej znanih in
sklenjenih projektov naložb
Od leve proti desni: Mitja Vošnjak, Alojz Žokalj, Wilhelm Anger,
Rudi Bratec, Franjo Križmančič, Ivan Alt in Franc Novak. Vsi na
svečanem podpisu pogodbe v Ormožu
Foto: J. Rakuša
tujega kapitala v Jugoslaviji, ki
ima vse samoupravne organe, to
je delavski svet in poslovni
odbor, ki sta podrejena zboru
delovnega kolektiva. Vsi part-
nerji so tudi priznali temeljno
organizacijo združenega dela
pod strešno organizacijo ,Jože
Kerenčič". Zanimivo je tudi, da
nobeden od partnerjev po
preteku 10 let ni zahteval
izplačila nominalnega kapitala.
Prizadevanja pa razumljivo
niso šla samo v to, da bi bilo
kolektivu tovarne Jože Keren-
čič bolje temveč so stremela za
napredkom celotne občine. Gre
za tovarno, ki bo visoko
rentabilna. Kolektiv bo ustvar-
jal 1,2 milijarde starih dinarjev
čistega dohodka ob 800 milijo- •
nov že prej izločene amortiza-
cije. To je 2 stare milijarde nove
Nekaj primerkov sončnih očal,
po katerih bo Ormož postal
znan doma in v svetu
vrednosti letno. Projekt pomeni
v I. fazi 5, v II, pa 8-odstotno
povečanje zaposlitve v občini.
Upravičeno bi dejaU, da se s
tem odpirajo občini Ormož
povsem nove možnosti, to je
novo jedro nadaljnjega razvoja.
WILHELM ANGER
To je mlad mož, star šele 48 )
let; je precej siv in zelo ^
skromen. Prvi vtis ob srečanju z
njim je domač in preprost. V ^
Ormož je prišel s svojini ;
letalom. Z njim so T)ili tudi i
njegovi sodelavci. Podjetje, ki j
ga predstavljajo, je dejansko^
delniška akcijska družba, ven- j
Gospod Anger si je ogledal vse tri proizvodne dvorane tovarne Jože
Kerenčič
tednik — četrtek, 27. decembra 1973
STRAN 5
(Nadaljevanje s 4. strani)
dar pravi lastnik vseh tovarn je
Wilhelm Anger šam. Njegovi
sodelavci, ki so bili v Ormožu
zadnje dve leti večkrat, so mu
pripovedovali o svojih vtisih.
Ocene so bile pozitivne, zato se
je odločil za naložbo v tovarni
„Jože Kerenčič". Gospod An-
ger je za projekt v Ormožu še
posebej zainteresiran, zato je
tudi sam prišel na podpis
pogodbe, četudi sam ni pod-
pisal temveč njegovi poobla-
ščenci. V razgovoru z Gizelo
Blagovič, ki je pomagala pri
sporazumevanju (nemščina-
slovenščina) je povedal, da ni
bil pri otvoritvi nobene svojih
tovarn v Braziliji, na Japon-
skem, v Kanadi in Švici, v
Ormož pa je prišel kljub zelo
slabemu vremenu.
Anger je pričel z delom pred
22 leti. Povsem praznih rok se
je lotu proučevanja posebne
plastične snovi, znane pod
imenom OPTYL, ki jo je
odkrila ameriška vesoljska agen-
cija NASSA. Začel je delati
okvirje za očala in uspel. Sedaj
ima premoženje, ki se verjetno
ne da izmeriti.
Del svojih licenc in patentov
je odstopil tovarni Jože Keren-
čič, ki bo tako kot vse tovarne,
ki predelujejo OPTYL, izdelo-
vala najbolj iskana, modna
sončna oč^a in okvirje za
očala. V ormoško tovarno vlaga
skupina Anger 1.200.000 nem-
ških mark.
drugo dejanje
S podpisom pogodbe o
skupnih naložbah je prvo
dejanje priprav za gradnjo nove
tovarne končano. Drugo deja-
nje ne bo nič lažje. Treba bo
zgraditi objekt, nabaviti opre-
mo, izšolati ljudi itd.; skratka
pričeti, z investicijo, ki je za
ormoške razmere nenavadna.
Takih oblik investiranja ormo-
ško gospodarstvo doslej ni
poznalo, zato bo ta gradnja
zahtevala poseben napor toliko
bolj, ker v Ormožu ni industrij-
ske tradicije. Vendar v Ormožu,
pa tudi od partnerjev nihče ne
dvomi, da bi se lahko kjerkoU
zataknilo. Ves denar bo na
razpolago od 1. januarja 1974,
z gradnjo pa bodo pričeli,
kakor hitro bo mogoče, vendar
najpozneje spomladi prihodnje
leto. Po pogodbi mora biti
objekt v celoti zgrajen v času
14 mesecev od pričetka grad-
nje.
Prepričani smo lahko, da bo
kolektiv tovarne Jože Kerenčič
premagal vse začetne težave in
ustvaril, da bo nova tovarna ob
letu tehnološko, funkcionalno
in organizacijsko stekla.
jr
Dosedanji naš veleposlanik v Avstrgi, Mitja Vošnjak si je skupaj z
nekaterimi drugimi gosti ogledal vzorčna očala>ki jih bodo delaU v
Kerenčiču
■"IfeDNIK
Letošnje praznovanje 22. decembra
- dneva JLA na osnovnih šolah
občine Ptuj
v občini Ptuj se že vrsto let nazaj
izvaja praznovanje 22. decembra -
dneva JLA po posameznih osnovnih
šolah v občini. To praznovanje je
postalo že neke vrste tradicionalno.
Vsaka od družbeno političnih
organizacij v občini prevzame" eno
leto pokroviteljstvo nad temi
proslavami v osnovnih šolah, seveda
v sodelovanju z ostalimi družbeno
političnimi organizacijami in po-
veljstvom garnizije Ptuj.
Občinski odbor zveze rezervnih
vojaških starešin občine Ptuj je na
svoji zadnji seji sklenil prevzeti
polaoviteljstvo nad letošnjim pra-
znovanjem 22. decembra - dneva
JLA na popolnih osnovnih šolah v
občini Ptuj. S tem v zvezi je bil tudi
izdelan prograin, kateri je že bil
posredovan šolam.
Vse popolne osnovne šole v
občini bodo obiskale 4-članske
ekipe, ki jih bodo sestavljah
predstavniki jugoslovanske ljudske
armade in sicer oficirji ter vojaki,
delavci s področja splošnega ljud-
skega odpora, predstavniki zveze
rezervnih vojaških starešin in zveze
borcev. Ta skupina se bo z učenci 7.
in 8. razreda razgovarjala, skupaj s
predvajanjem ustreznih filmov. Tak-
sni obiski na šolah bodo trajali
približno dve uri. Predstavniki, ki
bodo obiskali šole, bodo učence
seznanili z življenjem v JLA, s
koncepcijo splošnega ljudskega od-
pora, zlasti pa s vključevanjem
mladine v vse oblike splošnega
ljudskega odpora, posebej še v
organizacije, ki so posebnega
pomena za splošni ljudski odpor.
Prav tako bodo učenci seznanjeni o
pogojih in možnostih šolanja na
vojaških srednjih šolah, o možnostih
bivanja v voja^em internatu ,JFranc
Rozman-Stane" v Ljubljani, voja-
ških akademijah in vojaških visokih
šolah, kakor tudi o pogojih za
pridobitev vojaške štipendije. Učen-
ci bodo tudi seznanjeni o oblikah
sodelovanja med zvezo rezervnih
vojaških starešin in mladirfo.pa tudi
o dogodkih iz narodno osvobodilne
revolucije. Zraven tega bodo
učencem prikazane nekatere vrste
lahkega pehotnega oroga ter
podane njihove osnovne karak-
teristike, kar pa zlasti zanima
bodoče vojake. Prav tako si bodo
učenci lahko ogledali nekatere nove
filme s tega področja kot so:
Manever „Svoboda 71", Krajevna
skupnost in splošni ljudski odpor L
in IL del, Študenti v uniformi, Tito
- vrhovni komandant in drugi.
Da bi se že v sedanjem času
aktiviralo delo mladih na tem
področju je občinski odbor zveze
rezervnih vojaških starešin občine
Ptuj razpisal natečaj za nagrado
najboljših spisov s tematiko na 22.
december. Spise bodo pisali učenci
sedmih in osmih razredov. S tem v
zvezi sta bila osnovnim šolam
posredovana dva možna naslova. V
prvem bi naj učenci opisah
zgodovinske dogodke v zvezi s
praznovanjem tega dneva, v drugem
pa predvsem poUtiko neuvrščenosti
ter vlogo naše države na tem
področju. Na vsaki osnovni šoli
bodo nagradih tri najboljše spise s
knjižnimi nagradami. Za izbiro treh
najboljših spisov na posamezni
osnovni šoli so zadolženi odbori za
splošni ljudski odpor, ki so
ustanovljeni na vseh osnovnih šolah
v občini. Najboljši spis pa bi naj
pred vsemi prisotnimi tudi prečitah
v sklopu programa, ki ga pripravljajo
skoraj vse osnovne šole.
Takšno obliko dela je občinski
odbor zveze rezervnih vojaških
starešin sprejel predvsem zaradi
tega, da se že pred obiskom šole
pritegne učenece k razmišljanju o
tem dnevu. Prav tako pa bi se naj v
času obiska skupine razvila pred-
vsem živahna razprava med posa-
meznimi predstavniki in učenci.
SM
Komisija za delovna razmerja pri
STANOVANJSKO KOMUNALNEM
PODJETJU ORMOŽ
razpisuje
prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE PODJETJA
Pogoj: ekonomska srednja šola, 8 let delovnih izku-
šenj od tega 4 leta na delovnem mestu raču-
novodje
in prosto delovno mesto
FINANČNEGA KNJIGOVODJE
Pogoj: ekonomska srednja šola, 6 let delovnih izku-
šenj, od tega 3 leta v vodenju finančnega knji-
govodstva.
Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave.
Vloge z dokazili o strokovni izobrazbi dostavite upra-
vi podjetja, Ormož — Mestni trg 9/a.
6 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 6. decembra I973
SREDIŠČANI NADALJUJEJO ...
V Središču ob Dravi je zadnja leta
( v navadi, da komaj dobro končajo
neko akcijo, že se „zapičijo" v
drugo. Po treh letih asfaUiranja cest
in i>oti so se „vrgli" na gradnjo
gasilskega doma, ki pa po pripove-
dovanju ne bo samo to. Poleg garaž
za avtomobile in klubskih prostorov
za gasilce bo tu tudi večja dvorana,
v zgradbi pa bi naj dobila prostor
tudi vsa društva in družbenopolitič-
ne organizacije kraja. Stal bo v
iiedišču Središča ob spomeniku
padlih v zadnji vojnL Projekte je
izdelal Dušan Moškon, dipl. arh.
Temelji so že zgrajeni Gasilci so s
prostovoljnim delom navozili potre-
ben gramoz, zgradili temelje in
pripravili vse, da bodo spomladi
lahko z delom nadaljevali. Pravza-
prav so imeli srečo, da so tik pred
letošnjo zgodnjo zimo, ki že nekaj
dni pritiska z vso močjo, vse to
storili. Ko smo jih obiskali, je bilo
na gradbišču nekaj čez 20*ljudL
Med njimi smo lahko videli
dolgoletne člane gasilskega društva,
ki jih sicer poznamo pri drugih
opravilih. Povedali so, da so
zadovoljni s pričeto akcijo ni pa jim
jasno kako to, da ni mogoče
pritegniti k delu tudi središke
mladine. Sami delajo ob delavnikih
vse popoldneve ob nedeljah pa kar
ves dan. Mladina se niti ne prikaže
ali pa raje igrajo igre z žogo na
igrišču, ki je bilo asfaltirano s
skrajno minimalno udeležbo mladih.
Središka mladina bo še imela
priložnost, pokazati ali je zmožna
kaj napraviti ah ni, upajmo da bo
dokazala, da zna.
NOVE LEGITIMACIJE IN AV-
TOMOBILSKE TABLICE
Po predvidevanjih Zveznega sekre-
tariata za notranje zadeve bi že v
začetku prihodnjega leta v Jugo-
slaviji izdali nove osebne legitimacije
in avtomobilske tablice.
Ni še znano, kakšne spremembe v
obliki bodo uvedene in bomo o njih
poročali, ko bodo oblike in novi
predlogi dokončno sprejeti. Pri
sedanjih osebnih legitimacijah je
bUo največ problemov s spremembo
bivališč, pri avtomobilskih tablicah
pa so nastali problemi s šestmestni-
mi števili in bo potrebno namesto
njih uvesti črkovne simbole, kot v
mnogih drugih državah, kjer je
registrirano večje število vozil.
Ali bo spremenjen tudi potni list
še ni znano, vendar se tudi o tem
mnogo razpravlja.
ŠE SO POŠTENI LJUDJE
23. oktobra 1973. je bil dan
kakor vsi ostali. Za Antona
Andrašiča, zaposlenega v TGA v
Kidričevem pa je bil ta dan črn,
poln obupa, katerega ne bo pozabil
celo življenje. Vendar, kolikor je bil
ta dan žalosten, je bil naslednji dan
srečen v prepričanju, da so še
pošteni ljudje, v kolektivu. Ome-
njenega dne je namreč izgubil
denarnico, v kateri je imel 151.000
S din, kar mu je bil ves denar do
naslednjega izplačila. Znesek je
našel na poti v obratno ambulanto
Franc Bratec iz Stojnc. Ob pogledu
na nj^deno preprosto ni mogel
verjeti, da je mogoče tak znesek
najti. Poleg denarja ni bilo
dokumentov. Šele ob temeljitem
pregledu je našel sliko, po kateri je
spoznal, kdo je izgubil denarnico.
Denarnico in njeno vsebino je vrnil
naslednji dan in odklonil nagrado.
Vsekakor lep primer poštenosti, ki
ga je vredno posnemati in mu dati
javno priznanje.
Maks Tominc
Gradnja temeljev za nov gasilski dom v Središču. Starega je porušila vojna,
novi bo stal na istem mestu. Posneto v nedeljo dopoldne, 25. novembra
Drago Klobučar je predsednik
GD Središče.
Vse dni je nosil vodo in mešal
beton.
In memonam EGON ZOREČ
v soboto, 1. decembra, je med
Ptujčani boleče odjeknila vest, daje
po dol^trajni in zahrbtni bolezni
umrl Egon Zoreč, diplomirani
inženir agronomije, profesor in
ravnatelj Poljedelsko-živinorejske šo-
le na Turnišču pri^Ptuju. Pokojni je
bil med občani ptujske občine zelo
znan, neizbrisana pa bodo ostala
dela in prizadevanja, ki jih je storil
za ohranitev šole na Turnišču.
Rodil se je 14. oktobra 1911 v
Mariboru. Gimnazijo je obiskoval v
Ptuju, kjer je opravil tudi zrelostni
izpit. Šolanje je nadaljeval na
^onomski fakulteti v Zagrebu, kjer
je tudi diplomiral. Svoje znanje sije
obogatil med bivanjem v Švici in
Nemčiji. Vse te znanstvene izkušnje
je potem razdajal za napredek
slovenskega, zlasti pa še ptujskega
kmetijstva.
Med okupacijo je sodeloval z
narodno osvobodilnim gibanjem. Bil
je naprednih misli, zato je takoj po
osvoboditvi začel delati na talaat-
nem okrajnem ljudskem odboru,
kjer' je pozneje dolga leta opravljal
odgovorne strokovne naloge. Vse-
skozi je deloval na'vseh področjih
političnega življenja naše občine.
Nad deset let je bil predsednik
društva kmetijskih inženirjev in
tehnikov, od leta 1963 pa je bil
častni član tega društva. Po srečanju
z Abrahamom se je posvetil
predvsem vzgoji mladih kmetovalcev
in kmetijskih strokovnjakov.
Na ,šoli v Turnišču je bil najprej
profesor, po letu 1967 pa tudi
ravnatelj te šole. Želeli bi sicer, da
bi jo še dolgo vodil tako uspešno,
toda kruta smrt ga je prerano
iztrgala iz naše srede.
Pokojni Egpn je bil član Zveze
komunistov 25 let, vseskozi je bil
družbeno pohtično delaven. Bil je
odbornik občinske skupščine in
član raznih odborov ter komisij. Za
svoje dolgoletno marljivo delovanje
je prejel več priznanj, naj omenimo
samo red zasluge za narod m
stopnje in red dela s srebrnim
vencem. Najdragocenejše priznanje
pa je prav gotovo to, da ga vsi
sodelavci, vsi občani in vsi njegovi
učenci poznajo kot izredno marljl-
vega človeka, ki je marsikateremu
kmetu pomagal do boljšega kosa
kruha.
Svoje begate strokovne in delovne
izkušnje je strnjeval v mnogih
člankih v slovenskih revijah in
časnikih, med njimi je bil naš
TEDNIK pravgotovo na prvem
mestu, saj ga je pokojni Egon že od
vsega začetka zalagal s strokovnimi
nasveti in poljudnimi sestavki za
naše kmetovalce. Z njegovo smrtjo
smo izgubili človeka, ki ga bo težko
nadomestiti.
V ponedeljek so ga položili v
domačo, kmečko zemljo, trdo, kot
je bila trda njegova življenjska pot.
■ Slava njegovemu spominu!
M. Ozmec
(XEDNIK — ČETRTEK, 6. decembra 1973
STRAN 7
KAKO SADIMO BRAJDNO TRTO
priprava zemlje in cas sajenja
Zemljo za brajde rigolamo ročno
ali strojno. V globino 60 do 70 cm
skopljemo pasovne jarke v širini 100
do 150 cm in 50 do 60 cm globine.
Vrhnja travnata zemlja (ruša) naj bo
spodaj pri koreninah, spodnja mrtva
zemlja pa zgoraj. Jarkov ne smemo
kopati, ko je zemlja močno vlažna.
V času rigolanja, oz. v začetku
kopanja brajdnih jarkov med zrah-
ljano zemljo potrosimo cca 1/4 kg
niuofo skala, npr. 10-10-10 na 1
kv. m. Najboljše je, če pripravimo
zemljo za saditev trt za jesensko
saditev v avgustu ali septembru,
posadimo pa trte pozneje v
novembru, ko zrigolana zemlja ni
premastna. Tudi v mrazu ali v
zmrznjeno zemljo trt ne sadimo.
Za spomladansko sajenje trt se
pripravi zemlja tako kot za jesensko
sajenje z razliko, da rigolanje
opravimo v decembru, januarju ah
februarju, trto pa posadimo v marcu
ali aprilu.
kakšne vrste trsja si
bomo nabavili za braj-
de?
v višinskih vinogradniških legah
sadimo žlahtno trto kot je:
žlahtnina, muškatni silvanec, ne-
. uburgovec, kaučina, rdeči veltlinec,
muškat otonel, radgonska ranina,
štlovrenka itd. V nižinskih legah pa
ukoreninjene ah cepljene hibridne
sorte kot so npr. gamaj, kvinton,
jurka, črnina, globočina, cepljena
izabela itd., ker teh sort ni treba
škropiti zoper peronosporo. Te
sorte sadimo, med seboj pomešamo
ali pa izmenično dve-tri-štiri sorte v
vrstah. Tako zato, ker nekatere
'sorte rodijo boljše eno leto, druge
pa drugo leto, da imamo letno
izenačen pridelek in pijačo različnih
arom.
kako ravnamo s trtami
pred sajenjem?
Zdrave in za saditev primerne trte
moramo v času od dobave do
saditve zakopati v peščeno zemljo.
Pri tem razporedimo korenine,
nadkoreninski del pa zakopljemo
poševno ležeče, do višine 50 cm z
zemljo, oz. s peskom. V zemljo
(pesek) vskladiščimo cca 100 trt na
kvadratnim v snopih po 10 do 25
kom na izbranem mestu, kjer ni
nevarnosti pred voluharjem, če pa
trte zakopljemo v zemljo v kleti,
mora biti Klet suha in zračna, ne pa
zatohla.
obrezovanje trt
Korenine obrezujemo tik pred
sajenjem v senci, nikakor pa ne na
vročem soncu tako, da ostanejo
dolge cca 6 do 8 cm, zgornjo
enoletno mladiko pa obrežemo na
dve očesi Obrezano trto namočimo
v posodo z mešanico zemlje-peska-
vode-kravjega blata, nikakor pa je ne
namakamo v gnojnici in tudi
korenin ne namakamo v čisti vodi
zakoliCenje terena
za brajde
Kolje za zakohčenje naj bo
kostanjevo, hrastovo, akacijevo v
dolžini cca 2 metra. Za trtne brajde
naj bi bila razdalja v vrsti npr. 120
do 150 cm, - med vrstami razdalja
pa najmanj 3 metre do 6 metrov, oz.
od 10 do 12 metrov, če so te
poljske brajde, če bomo vmesno
med brajdami pridelovah poljske
pridelke, kot so detelja itd.
kako sadimo
Primerni čas za saditev trt je ob
lepem vremenu in če ni zemlja od
padavin premočena. Izkopljemo
okrogle ah štirioglate jame s
premerom npr. 40 do 50 cm in cca
40 cm glolx)ko. Na dnu jame damo
korpo komposta, vrh komposta cca
3 do 4 debelo plast zemlje in v to
zemljo ob kolu posadimo trto z
razporejenimi koreninami Vrhu
korenin damo ponovno nekaj
zemlje, nakar okrog posajene trte
stlačimo korenine z nogami Po
vsep tem je dobro že posajeni trti
dati nekaj komposta, če tega
nimamo, pa damo hlevski gnoj, ah
pa kurji prepereli gnoj do vrha jame.
To ponovno potlačimo, vendar tako
da se gnojilo ne dotika trsn^a
debla. Trta je praviloma posajena,
če je glava posajene trte cca 5 cm
nad površino zemlje. Teh 5 cm
(nadzemski del) pokrijemo z rahlo
zemljo, v višino 9 cm se napravi z
zemljo majhen griček ob kolu nad
vrhom trte. Ko tako posajena trta
prične spomladi poganjati, okrog
tega grička rahlo okopamo 2 do
3-krat, paziti pa je treba, da iz
zemlje poganjajoče mladike ne
poškodujemo.
zaključek
Če smo ob pripravi zemlje za
brajde pri rigolanju potrosih cca 1 /4
kg umetnega gnojila na 1 kv. meter,
je odveč in nepriporočljivo dodajati
še umetna gnojila še ob saditvi,
lahko pa pognojimo trto z umetnimi
gnojili v drugem letu po saditvi
spomladi ob prvem okopavahju.
F. Holc
alfred merc, dipl. vet.:
BOLEZNI KRAVE PRED OTELITVIJO IN
PO NJEJ
Te bolezni in nesreče nam lahko
prizadenejo precejšnjo škodo, če jih
pravočasno ne spoznamo ah pa v
danem trenutku ne ravnamo pravit
no. Prežvekovalci, posebej laave,
postanejo po otelitvi pravcate
tovarne mleka. Najraje se zgodi
nesreča prav v času, ko pričakujemo
največ mleka. Cas brejo sti, otelitev
sama in dnevi po njej zahtevajo od
materinega telesa posebno veliko,
zato moramo z brejimi živalmi
pravilno ravnati Opisah bomo nekaj
bolezni pred otelitvijo in po njej.
Niso preveč redki primeri, da ima
krava v zadnjem mesecu brejosti
izredno povečan trebuh. Navadno
tedaj domnevamo, da žival nosi
dvojčke, ah pa, da je plod
vodeničen. No, če so res dvojčki, se
razen nekoliko težje tehtve običajno
vse skupaj dobro izteče. Bolj resno
pa je, če je plod vodeničen ah pa
plodne ovojnice. Žival lahko pogine,
še preden se oteli Najprej neha jesti
in prežvekovati, težko diha in
navadno leži Ko sploh ne more več
vstati, v nekaj urah pogine. Ce se
krava oteli - oteh se redno nekoliko
prezgodaj in po navadi težko - se
rado zgodi, da pogine v nekaj urah,
najkasneje v dveh dneh. Torej, če se
nam pri neki breji kravi zdi, da ima
izredno povečan trebuh, bomo
pokUcah živinozdravnika, ki bo žival
pk) preiskavi zdravil ah pa bo
svetoval, kako naj z njo ravnamo
vnaprej.
Cesto se dogaja, da krave v
zadnjem mesecu brejosti nenadoma
obležijo in ne morejo več vstati
Tudi, če jim pomagamo, jih ne
spravimo pokonci Največ takih
primerov je proti koncu zime in
spomladi Kljub temii, da žival ne
more vstati, je živahna, rada je in
prežvekuje. Vzroki za tako stanje so
številni: sptošna oslabelost telesa
zaradi slabe in napačhe prehrane,
metiljavost, kostolomnica, zlomi
kosti, bolezni parkljev, vodenični
plod, preveliko število plodov -
dvojčki pri star^ših kravah itd.
Živali, ki obležijo/ morajo imeti
urejeno ležišče. Ležišče posujemo z
mivko, vsaj za peden debelo, na to
pa druge stelje. Žival obračamo
vsake 3 do 4 ure in ji masiramo
noge. Ne smemo pustiti, da se zaleži
in da bi zaradi ležanja dobila rane.
Najbolje je, če že prvi dan
pokličemo strokovnjaka.
Pogostna predporodna motnja je
izpad nožnice, ki ga večina
živinorjcev pozna. Nožnica izpade
delno ali popolnoina. O de^em
izpadu govorimo, če pri kravi
opazimo med ležanjem v sramnici
gmoto v velikosti pest^ ki izgine,
brž ko žival vstane. Pri popolnem
izpadu vidimo izven sramnice
rdečkasto gmoto v velikosti člove-
ške glave. Pri nepopolnem izpadu,
pri tako imenovanem uhajanju
nožnice navadno ni potrebno
posebno zdravljenje, pač pa mora-
mo urediti ležišče tako, da je zadnji
del nekoliko višji Ce nožnica izpade
popolnoma, jo moramo oprati z
mlačno vodo, premazati z bovakrin
mastjo in spraviti v pravilno lego. ,
Žival seveda postavimo z zadnjim
delom telesa nekoliko više, kot smo
že prej omenili Ce se nam posreči
spravhi nožnico nazaj ah kljub temu
ponovno izpade, moramo poklicati
živinozdravnika.
Izpad maternice ah trod je d^uga
resna nezgoda, ki se dogaja pri vseh
domačih živalih, vendar najpogostje
pri kravah in kozah. Živah navadno
iztisnejo maternico v nekaj minutah
ah v eni uri po končanem porodu.
To se najraje zgodi pri izredno
lahkem porodu ah pa pri težkem, ko
obenem s plodom izvlečemo tudi
maternico. Ce se žival po končanem
porodu še vedno močno napenja, jo
moramo pognati da vstane in jo
nato sprehajati Na ta način in pa s
stiskanjem na hrbtu bomo preprečili
napenjanje živali v številnih prime-
rih pa tudi izpad maternice. Izpadlo
maternico takoj zavijemo v čisto
ijuho, ki smo jo namočili v mrzU
vodi, nakar vse skupaj položimo na
čisto desko. Ce žival stoji jo držimo
tako, da bo čimbolj mirna. Med tem
nemudoma pokhčemo strokovnja-
ka, dva moža pa držita izpadlo
maternico z rjuho in desko.
Nadaljno pomoč prepustimo stro-
kovnjaku.
Včasih nekaterim kravam pred
otelitvijo prav močno zateče vime.
Niso redki primeri, ko ^ivah hkrati
dobijo obsežne otekline po spodnji
strani trebuha in na notranji strani
zadnjih nog. Ce splošno stanje ni
spremenjeno, bo zadostovalo, da
takim kravam omejimo količino
tekočin in da jih dnevno 1 do 2 uri
sprehajamo. Živinozdravnika bomo
poklicali, če una žival zvišano
temperaturo in vroče ter boleče
vime.
Oglejmo si še težave z zavito
maternico, na katero često naletimo
pri našem delu, skoraj pri eni petini
primerov težke telitve. Zdi se nam
potrebno, da to motnjo opišemo
natančneje ker so v zapuščenih
primerih izgube navadno zelo velike.
O zaviti maternici govorimo,
kadar je zavita okrog svoje podolžne
osi Maternica se lahko zavije v
vsakem času od 5. meseca brejosti
naprej pa do otelitve. Najpogosteje
srečamo zavito maternico neposred-
no pred telitvgo. Najbolj značilni
znala za zavito maternico so: krava
postane nemirna, prestopa, pogosto-
ma lega in vstaja in se napenja.
Kmalu za tem, ko opazimo
omenjene znake, žival preneha jesti
in prežvekovati Na kratko poveda-
no, govedo z zavito maternico se
obnaša kot pri kolikah. Trebušni
krči čez nekaj ur prenehajo, žival se
pomiri in postane še bolj otožna,
kar nas včasih zapelje, da z
nevarnostjo ne računamo več.
Takšno stanje lahko traja dva do tri
dni, ko se navadno začno popadki,
ki postanejo čedalje močnejši
Vendar se kljub močnim popadkom
ne pokažejo plodni mehurji in
telitev ne napreduje. Tedaj navadno
khčemo živinozdravnika. Vendar se
včasih tudi temu ne posreči, da bi
odvil. maternico.
Konec prihodnjič
nikdo si noče zlomiti
noge
Na pločniku pred prodajalno
Elektrotehne je že štirinajst dni
odprt jašek, ki ga prekrivata dve
ozki desščici, med katerima je še
vedno dovolj prostora, da lahko
mimoidoči pade v jašek. Odprt jašek
je postal sedaj, ko je zapadel sneg še
bolj problematičen, ker ga še težje
opazimo, predvsem v nočnih urah.
Ptujski komunahii delavci čakajo,
toda nikdo izmed mimoidočih si
noče zlomiti noge, da bi ga končno
predpisano in ustrezno prekrili? !
8 STRAN
tednik — četrtek, 27. decembra 1973'
OROŽNIŠKE PRIPRAVE O PARTIZANIH
V LETU 1943
3. nadaljevanje
Iz septembra je le še eno
orožniško poročilo, kije prispelo v
Ptuj iz orožniške postaje Kostanj v
Slovenskih goricah. Javilo je, da so
videH 16. septembra blizu Tomaža
tri sumljive moške. Enega so
prepoznali. Bil je Franc Kreslin od
Tomaža. Oboroženi so bili s
puškami, oblečeni pa civilno.
POROČILA O PARTIZANIH
OB ■ MEJI NA HRVAŠKI
STRANI OKTOBRA 1943
Okrajno orožniško poveljstvo v
Ptuju je prejelo vest iz orožniške
postaje v Podlehniku, da so na
hrvaški graničarski postaji na opazo-
valnici, oddaljeni od Podlehnika
pribHžno 3 km - opazili 50 do 60
partizanov, ki so se gibali ne daleč
od tam 15. oktobra.
Iz Leskovca v Halozah pa je
prispela v Ptuj 16. oktobra vest, da
se zadržujejo jugozahodno od
Varaždina okrog 2500 partizanov.
Oboreni so z SMG in LMG -
lahkimi in težkimi metalci granat, z
mitraljezi in puškami. Namenjeni so
proti Maruševcu in Ivanecu.
Vest 17. oktobra iz Leskovca
navaja, da so partizani zavzeli
Ivanec. Ob sedmi uri so napadli
Lepoglavo, zavzeli Bed jo in čarov-
nico. Partizanske patrulje so ver-
jetno prispele do Donje Višnjice in
Trakoščana. Partizani, ki so prispeli
iz Krapine in Jesenja so se združili.
„Banditi iz smeri Vidovec, so baje iz
brigade Radič, preje imenovane
Kalnik", navaja poročilo. Dalje
čitamo v poročilu, da so podatke
dobili od knjigovodje v kaznilnici
Lepoglava. Ta je povedal, da je nek
ustaški vodja izjavil, da nameravajo
partizani zavzeti Ravno goro.
Tudi iz Zavrča so sporočili
17.	oktobra, da so na hrvaški strani
v smeri Ivan ca, 9,5 km jugozahodno
od Varaždina slišali tega dne ponoči
strele iz pušk in mitraljezov.
Z dne 18. oktobra nam orožniško
poročilo iz Leskovca naznanja, da
so partizani tega dne ob sedmi uri
napadli Lepoglavo. Istega dne so
postojanke partizanov bombardirali
s štuka avioni.
Z Borla so sporočili 18. oktobra,
da imajo partizani 2 km južno od
Donje Višnjice in Lepoglave blizu
meje svojo postojanko. Zaradi
partizanske nevarnosti se je vodja
finančne postaje v Višnjici oblekel
civilno in bi rad pobegnil v Nemčijo.
Iz Zavrča je prispela vest, da so
18.	oktobra opazili na progi Lepo-
glava—Petrijanec-Varaždin okrog
3000 do 4000 partizanov, ki
nameravajo zavzeti Varaždin in prek
Drave nadaljevati pohod proti
Madžarski. Prejšnjo noč so v Zavrču
slišali strljanje iz strojnic.
O partizanih na Hrvaškem je javil
18. oktobra orožnik Novinšek iz
Ptuja v Maribor, da so predstraže
partizanov oddaljene od nemške
meje okrog 6 km v bližini Cvetlina,
Lepoglave, in drugih obmejnih
krajev. Partizani nameravajo uničiti
kaznilnico v Lepoglavi. Pri Žarov-
nici so partizani cesto razdejali in jo
zavzeli v dolžini treh kilometrov. Na
Ravni gori, okrog 4 km južno od
Donje Višnjice je postojanka parti-
zanov, ki strelja na letala. Zvečer.
17. oktobra, sta se dve partizanski
patrulji približali meji na 100 m pri
Cvetlinu. V Lepoglavi pa so
partizani streljali 18. oktobra po
dvanajsti uri na hrvaška tla.
Orožniška postaja iz Ormoža je
javila 18. oktobra po telefonu v
Ptuj, da so tistega dne okrog
sedemnajste ure vdrli partizani v
rudnik Ladanje blizu Vinice. Možno
je, da so partizani zaprli dohod v
Varaždin s strani Petrijanec.
Poročilo z dne 19. oktobra iz
Leskovca javlja, da je na Brezovi
gori okrog 150 partizanov. V noči
na 19. oktober so prispele partizan-
ske patrulje v Cvetlin. Ena se je
postavila pred hišo bivšega župana
Kneza, približno 2 km od meje.
Partizani so zasedli Veliko Pesino,
Ravno goro in prodirajo v smeri
zahoda proti jugu. Severno do ceste
Cvetlin do Donje Višnjice proti meji
še partizani krajev niso zasedh, toda
tudi v teh krajih se pojavljajo.
Poročila navajajo še tole o
hrvaških partizanih oktobra 1943. V
premogovnik Ladanje so partizani
vdrli in poškodovali rove. V Zavrču
in Središču so slišali 18. oktobra
proti večeru strele in detonacije iz
smeri Varaždina, kar se je ponovilo
20. oktobra. 29. oktobra pa so
hrvaška letala znova napadla hrvaške
postojanke ob meji pri Ivanjcih.
Dalje prihodnjič
V.Rojic
Ljudski
instrumeiiti
v orm. glasb, šoli
Glasbeno šolo Ormož, ki ima'
svoje oddelke tudi v Središču ob
Dravi in pri Miklavžu, obiskuje letos
147 učencev, kar je za 12 manj kot
lansko leto. V prvi letnik je bil vpis
izredno dober, saj se je prijavilo kar
71 otrok. Med temi je bilo opaziti
mnogo preveč želje po pouku
ljudskih instrumentov (harmonika).
S temi glasblili lahko sicer dobi
vsakdo potrebno glasbeno izobraz-
bo, vendar je ne more praktično
nikjer uporabiti (igranje v ansamb-
lih, godbi, študij na srednjih in višjih
šolah). Prav zaradi tega se dostikrat
dobri harmonikarji preusmerijo v
študij enega izmed klasičnih instru-
mentov.
Harmoniko se uči igrati 52, klavir
44, trobila 25, pihala 18 in kitare 8
pd vseh gojencev glasbene šole. Od
147 učencev jih je v Ormožu 97, v
Središču ob Dravi 32 in pri
Miklavžu 18. Glasbo poučuje pet
redno zaposlenih učiteljev in dva
ho nor ar ca.
Glasbena šola Ormož ima letos v
Ormožu tudi predšolski oddelek.
Obiskuje ga 12 otrok. Namen
oddelka je pfeiskusiti dispozicije za
glasbo pri otrocih in spoznavanje
instrumentov, da se pozneje lažje
odločijo za pouk enega izmed njih.
jr
Iz spisov dr. Jožeta Potrča
„resnicn0 tovarištvo in bratstvo med ljudmi in
narodi bo uresničeno šele v socializmu. socializem
torej nikakor ne pomeni le odstranitve slabih
strani kapitalizma, marveč oblikovanje novih,
resnično humanih odnosov. tako bodo tudi
družina, zakonska zveza in ljubezen socialistične-
ga Človeka nekaj novega, lepšega in boljšega."
(o zakonski zvezi in druzini)
„zveza komunistov jugoslavije obvezuje vse
svoje Člane in Članice, da morajo biti z delom in
življenjem vzgled drugim delovnim ljudem in
prednjaciti v izpolnjevanju vseh družbenih
obveznosti kot najzavednejši del ljudstva, ki
gradi socialistične odnose v proizvodnji, družbi in
družini.
(ženska in socializem)
OB OBLETNICI SMRTI JANEZA
MEŽANA
Leto dni je minilo, odkar je 3.
decembra lanskega leta po Ptuju
odjeknila vest o tragični smrti akad.
slikarja Janeza Mežana, ki je nekaj
tednov poprej slavil svojo 75-letni-
co. Takrat smo mu vsi iz srca
čestitali ter želeli še vrsto plodnih
let, v katerih naj bi zaokrožil svoj
ustvarjalni opus in tako dal
slovenskemu narodu vso ono lepoto,
ki so mu jo Parke položile v zibelko,
da bi jo kot zrel mož razdelil med
nas. Toda usoda je hotela drugače.
Banalna prometna nesreča je pretr-
gala nit snovanja, ustvarjalna roka je
omahnila, hotenje in želja po lepoti
je ugasnila. Ptuj s svojo očarljivo
okolico je izgubil svojega slikarskega
poeta, spoštovanega vzgojitelja in
priljubljenega občana.
Mežanova življenjska pot kot
človeka in umetnika je dozorela v
njegovih ptujskih letih, ko se je po
logiki svojega notranjega razvoja
osredotočil predvsem na akvarel, ki
mu je s svojo neposredno in hitro
tehniko najbolj odgovarjal. Tu je
bila tudi iztočnica njegovega stilne-
ga razvoja, ki je po mladostni
zagnanosti s prizvoki ekspresioniz-
ma in novega realizma polagoma
zaokrenil k poetičnemu realizmu,
motivično osredotočenem na kraji-
narstvo^ cvetlično tihožitje in
portret. Mežan je bU strastno
navezan na slovensko zemljo in
njeno pokrajinsko podobo, pa
bodisi daje bila gorenjsko dramatič-
na ali panonsko melodična. Njo je v
svoji delih rahlo idealizirano in
pogosto romantično interpretirano
poveličeval in v njej iskal lirično
razpoloženjskost in idilično občute-
nost. V opevanju njenih lepot je bil
Mežan neutruden, saj je v to svojo
ljubezen zlival rahlo otožnost
svojega gorenjskega značaja. Zaradi
te prevladujoče ljubezni do sloven-
stva, se Mežan ni nikoli pridružil
nobenemu umetniškemu programu
ali smeri, razen Vesnanom, od
katerih pa je tudi prevzel samo
zasnovo, ne pa njihovo izrazito
pripovedno ilustrativnost. Mežan je
torej živel in deloval brez posebnih
apriornih usmeritev, saj se je kot
skrajno pošten umetnik opiral
predvsem na svoje ustvarjalno
razpoloženje, ki je brez racionalnih
posredovanj prihajalo neposredno iz
njegove umetniške duše. Ravno
zaradi tega je bil Mežan ne samo kot
umetnik ampak tudi kot človek
izredno priljubljen tudi med ne-
umetniškimi kiogi, saj ga je
takorekoč poznal vsak Ptujčan.
Ker je bil torej Mežan priznan kot
umetnik in kot človek, je njegova
izguba toliko večja in je toliko bolj
boleče odjeknila v Ptuju. Iz te
tragedije se je rodila želja, da se
pripravi umetnikova retrospektivna
razstava in obdela njegovo življenj-
sko delo v obliki mono^afskega
kataloga ter tako na trajnejši način
počasti njegov spomin. Pokrajinski
muzej Ptuj je v okviru obnove svoje
galerijske zbirke v drugem grajskem
nadstropju na to že pomislil ter je že
spomladi uredil posebno sobo, v
feteri je razstavil vse, kar ima
pokojnikovega v svoji posesti To
sicer niso odbrana ah najboljša
Mežanova dela, vendar jih je dovolj,
da primerno predstavljajo njegov
opus.
Glavna obveznost mesta Ptuja in
njegove kulturne sredine pa ostaja
slejkoprej priprava sicer občasne
zato pa izbrane retrospektivne
razstave, na kateri bo Mežanov
umetniški razvoj prikazan od
akademijskih let do nenadne in zato
toliko bolj tragične smrtL Ob
razstavi naj bi izšel tudi katalog z
umetnikovo monografijo, s čim
popolnejšim, kronološko urejenim
seznamom vseh njegovih del, z
zbrano dosedanjo bibliografijo in
končno z dostojnim izborom
črrio-belih in barvnih reprodukcij
njegovih najpomembnejših, najzna-
čilnejših in za dokumentacijo
njegovega razvoja najvažnejših del.
Seveda zahtevata zbiranje padiva
in njegova obdelava precej časa,
zato je tudi retrospektiva možna
šele jeseni prihodnjega leta. Vendar
je na njeno pripravo treba misliti že
sedaj, zato se bo Pokrajinski muzej
Ptuj na začetku prihodnjega, leta
obrnil na vse, predvsem ptujske
lastnike Mežanovih del s prošnjo, da
jih bo lahko evidentiral, strokovno
obdelal in po potrebi tudi prosil za
začasno posodo za potrebe restro-
spektivne razstave. Le z ljubezni
vostjo ptujskih občanov bo namreč
mogoče pripraviti vse potrebno za
to pomembno akcijo, ki bo
pokojnemu Mežanu zagotovila do-
stojen in trajen spomin v pisani
besedi ter se s tem vsaj deloma
oddolžila umetniški zapuščini njego-
vega plemenitega ustvarjanja.
JOŽE CURK
(XEDNIK — ČETRTEK, 6. decembra 1973
STRAN 9
dOF. ANTON KLASINC
IRMOZ SKOZI STOLETJA
IEDEMNAJSTO stoletje
Začetek 17. stoletja pomeni
j)dobje obnovljene turške nevar-
(jsti. Leta 1600 je padla važna
jdnjava Kaniža v roke Turkom, ki
jn je bila tako odprta pot v
[tajersko Podravje in Pomurje.
Nemiri na ogrski meji, stalne
priprave za vojne s Turki, uničujoča
lidesetletna vojna (1618-1648) v
ifemčiji, vse to je povzročilo tudi
fi nas splošno obubožanje in
pspodarsko propadanje mest ter
iodeželja.
Ko je po letu 1664 turška
nevarnost minila, je ormoški okraj,
lakor ostala Štajerska, trpel zaradi
.pidemije kuge. Nevarnost pred
njenim širjenjem , je povzročila
jolgotrajno zaporo ogrske meje.
tako je bil onemogočen uvoz žita in
iivine za prehrano štajerskih met..
Končno je ormoški okraj zajela
povodenj Krucev, ki so leta 1704 s
jvojim ropanjem povzročili veliko
Mo.
Novi fevdnigospo darji ormoškega
okraja iz rodu Pethe so z doslej
nepoznano trdoto in krutostjo
ogrskih fevdalcev vladah kmečkim
podložnikom, ormoškim meščanom
in tržanom v Središču. S svojim
ravnanjem so povzročah skozi pol
stoletja neprestana žarišča neza-
lovoljstva, nemirov revolucionarnih
jibanJ in sodnih procesov.
' V veliki pravdi leta 1614 seje 156
podložnikov pritožilo deželnemu
jlavarju v Gradcu proti novemu
jraščaku Ladislavu Petheju pred-
i-sem zaradi „čezmerne in neznosne
robote". Druga velika in uspešna
pravda ormoških podložnikov v letu
1640 spada v obdobje vehkega
štajerskega kmečkega upora iz leta
1635. V drugi polovici tega stoletja
$ obenem s propadanjem fevdalne
rodbine Pethe polagoma umiri tudi
težko preizkušeno ormoško pode-
želje.
Ormoška gospoščina (die Herr-
schaft Fridau) sama postane po letu
1710 kot fidejkomisna posest
predmet večdesetletnih sporov in
pravd. Šele leta 1742 pripade grofici
Polikseni Thavonat, poročeni Ko-
enigsacker in pozneje njenemu sinu
Leopoldu.
Koenigsackerji so le redko bivah v
Ormožu. Gospostvo so vodih nasilni
in lakomni zakupniki. Ti so
povzročah zlasti mestu Ormožu
mnogo nevšečnosti.
Leta 1805 prideta grad in
zospoščina Ormož v roke meščan-
skega pridobitnika Jožefa Pauer-ja,
ki mu cesar leta 1812 podeli
plemstvo in naziv „plemeniti
ormoški" (der Edle von Friedau).
Komenda Velika Nedelja ima v
tem času skrbne upravitelje. Številni
inventarji, urbarji in popisi kažejo
na dobro gospodarstvo in na zmerne
zahteve do podložnikov. Podlož-
niško Zemljino posest obeh ko-
mend Velika Nedelja in Muretinci
leta 1823 posebej natančno in
podrobno popišejo.
Urbarja ormoške gospoščine in
komende Velika Nedelja iz sredine
18. stoletja sta zadnja vehka popisa
zemljiške posesti ormoškega okraja
pred zatonom fevdalizma. Podajata
nazorno shko gospodarskih in
socialnih razmer na začetku velikih
reform cesarice Marije Terezije.
Teža podložniških obveznosti je
še vedno v tlaki ali roboti. Po
ormoškem urbarju iz leta 1756 je
232 podložnikov opravilo vsako let
nad 30.000 dni ah 1.154 delovnih
mesecev tlake, kar da preračunano
- poprečno na koledarsko leto 96
delovnih let tlake.
Po letu 1742 postane lastnica
ormoškega gradu iz mesta Ormož
plemiška rodbina Koenigsacker. Tej
rodbini itahjanskega porekla so bile
razmere slovenskega podeželja tuje,
slovenski jezik nerazumljiv. Zato se
ni čuditi, da novi graščaki niso imeh
razumevanja za stare pravice mesta
Ormoža. Prek svojih zakupnikov,
upraviteljev so si ga hoteU
popolnoma podrediti in ga obrav-
navati kakor svoje kmečke podlož-
nike. Obojestranske pritožbe se
vrstijo od leta 1754 do konca
stoletja in vse tja do leta 1848.
Novi časi, nove razmere prosvet-
Ijenega absolutizma, reforme cesa-
rice Marije Terezije in Jožefa II. so
zahtevale tudi reformo srednjeveške
avtonomije mest. Novi načrti so
predvidevah v mestni upravi hame-
stitev šolanega plačanca kadra.
Majhna in gospodarsko šibka mesta
visokih stroškov za vzdrževanje tega
uradništva niso zmogla. Ormož si je
leta 1796 s prodajo mestnih
vinogradov in drugih nepremičnin
zagotovil potrebno stalno glavnico
kot pogoj za organizaciranje novega
samostojnega magistrata. Zaradi
ovir, ki so jih Ormožancem delaU
lastniki gospoščine Ormož, so se
leta 1803 pritožili celo na cesarja in
končno uspeh. Ormožu je bila v
upravi in sodstvu pravno priznana
samostojnost. Kljub temu so vigi
uradniki grajske gosposke meščane
še vedno enačih s svojimi podežel-
skimi podložniki.
Nadaljevanje prihodnjič
Koncert ormoške godbe
Pihalni orkester glasbene šole
Ormož, ki se pravilno imenuje
ormoška godba na pihala, bo imel
tudi letos svoj koncert. Prireditev bo
nekakšen pregled dela orkestra od
ustanovitve, to je od leta 1959, do
sedaj. Podana bo razvojna pot v
besedi in glasbi, saj bodo na sporedu
l^oncerta najbolj uspele skladbe vseh
tet. Naj pomnimo, da je ormoška
žodba zasedala vidna mesta na
tekmovanjih slovenskih godb ^v
Kopru in drugod^ zato si lahko
obetamo lep in prijeten kulturni
dogodek.
Za obiskovalce koncerta, ki bo v
»boto, 8. decembra ob 17. uri v
ormoški kinodvorani, so priprav-
ljena posebna presenečenja. Z
žrebanjem vstopnic bo med poslu-
šalce razdeljenih mnogo daril.
Prispevala so jih ormoška podjetja
Ograd, Zarja, Kran, Jože Kerenčič
ter Koloniale Maribor - Samopo-
strežba in Pivo-slatina Ormož in
INTES Maribor - Pekama Ormož.
Sodelovah bodo še obrtniki: Milan
Grivec, Marija Havlas, Zlatko Javšo-
vec, J^ec Vavpotič in Jože Zorko.
Pokroviteljstvo nad prireditvijo je
prevzel SVL - obrat „Jeruzalem"
Ormož, ki se bo izkazal tudi z darih.
V primeru redukcge električnega
toka bo prireditev istega dne ob 18.
uri.
jr
Razstava likovnih del skupine
»Angel Besednjak« iz Maribora
Pred kratkim je bila ob udeležbi
predstavnikov družbeno pohtičnih
in drugih organizacij ter večjega
števila mladih iz občine Slov.
Bistrica odprta v Matični knjižnici
Slov. Bistrica pomembna razstava
slikarjev amaterjev skupine „Angel
Besednjak" iz Maribora. Razstava
pomeni za kulturno življenje mesta
in njegove širše okohce pomembno
pridobitev še posebno, ker so na njej
razstavljena dela, plod ustvarjanj
ljudi iz številnih interesnih področij
in poklicev v njihovem prostem
času. Tako je mogoče videti dela
doktorjev, ključavničarjev, usluž-
bencev, direktorja, električaijev,
inženirjev in tehničnih risarjev.
Razstavljena pa so tudi dela
dispečerja, medicinske sestre, banč-
ne uslužbenke, profesorja in daktilo-
grafa.
Likovna razstava je v okviru
praznovanj 400-letnice kmečkih
uporov na Slovenskem in 30-letnice
ustanovitve SFRJ pripravila kultur-
na skupnost Slov. Bistrica. Razstav-
ljenih je nad 70 del v olju, akvarelu,
grafiki, svinčniku, oglju, lesorezu in
žgani glini.
Razstava bo odprta do 20. de-
cembra 1973. V tem času pa si jo
bo ogledalo veliko občanov in še
posebno učencev osnovnih šol v
organiziranih skupinah.
VH
CARLO MANZONI
Konjem vstop
prepovedan
Gospod Veneranda je stopil v
bife.
-	Konja sem pustil zunaj! je dejal
natakarju.
-	Ka . kako? je zajecljal natakar,
ki je mislil, da ni dobro slišal
-	Rekel sem, da sem konja pustil
zunaj f je ponovil gospod Veneranda.
-	Kaj pa me to briga? je osuplo
vprašal natakar.
-	Kako? Ne briga vas? je rekel
gospod Veneranda. V.este kaj, če bi
vedel, da vas ne briga, bi ga bil
pripeljal noter. Pustil sem ga zunaj,
ker še nikoli nisem videl, da bi gost
pripeljal konja v bife. Mislil sem, da
tudi vam to ne bi bilo všeč. Ampak,
če vas ne briga . .	j
Gospod Veneranda se je Odpravil
proti izhodu.
-	Trenutek! je zavpil natakar. Kaj
pa nameravate?
-	Pripeljati konja noter, je dejal
gospod Veneranda.
-	Kakšen konj neki! je zavpil
natakar. To je bife, ne hlev!
-	Saj nisem rekel, da ga bom
peljal v hlev! je dejal gospod
Veneranda. Rekel sem, da ga bom
sripeljal v bife. Kaj niste rekli, da ga
ahko pripeljem noter?
-	Nič nisem rekel, je zavpil
natakar, tukaj he maramo konj!
-	Zakaj pa ste potem rekh, da vas
nič» ne briga, ko sem povedal, -da
sem konja pustil žunaj?
-	Jaz . . ne . nisem . . .
-	Vi niste, vi niste! je zavpil
gospod Veneranda, ki je izgubil
potrpljenje. Kaže, da spreminjate
mišljenje vsakih pet minut! Veste,
kaj bom naredil? V drug bife bom
šel!
In gospod Veneranda je godrnjaje
odšel in zaloputnil vrata za seboj.
10 stran
tednik — Četrtek, 27. decembra 1973'
Dr. FRAN BRUMEN
Diabetes, njegove komplikacije
9. nadaljevanje
KOMPLIKACIJE PRI ZDRAV-
LJENJU Z INSULINOM. Najpogo-
stejša komplikacija je HYPOGLY-
CAEMIA, to je, kot že omenjeno,
stanje, ko se koncentracija sladkorja
v krvi naglo zmanjša izpod SO mg %.
Ker je tako stanje lahko nevarno,
mora biti SLEHERNI DIABETIK
PODROBNO POUCEN in seznanjen
z značilnimi znaki te komplikacije.
Druga dokaj pogosta komplikacija je
ALERGIJA NA INSULIN, kakor
imenujemo reaktivno preobčutlji-
vost na insulin. Običajno gre za
lokalne alergične pojave v obliki
pordelosti, ah pa tudi otekline na
mestu injekcij. Preobčutljivost na
insulinske 'injekcije lahko izhaja iz
hormona samega, ali pa tudi iz
njemu namenoma dodanih sestavin.
V takih primerih je POTREBNO
INSULIN ZAMENJATI. Kadar gre
za preobčutljivost na sam hormon.
je treba začeti z uporabo insulina
drugačne živalske vrste. Podobna
zamenjava je potrebna tudi, če
nastopi REZISTENCA NA INSU-
LIN, ki se pokaže v neefektnosti
insulina, ko tudi količine prek 200
lE ne zaležejo več.
ZDRAVLJENJE KOMATOZNE-
GA STANJA JE NUJNO POTREB-
NO PREPUSTITI SPECIALNEMU
ODDELKU V BOLNIŠNICI. Tak
bolnik je življenjsko ogrožen in
mora brez izgubljanja časa do
najbližjega zdravnika tadi ev. vmes-
nega ukrepanja - če to lahko
doseže in opravi brez izgube časa -
in takoj dalje v bolnišnico.
ORALNI ANTIDIABETIKI (zdra-
vila, ki jih bolniki uživajo skozi
usta). Zaenkrat imamo na razpolago
dve vrsti takih zdravil. Njih
delovanje je povsem različno.
Obojni so kemični pripravki Prvi so
iz sulfonilne skupine in delujejo v
smislu POSPEŠEVANJA IZLOČA-
NJA INSULINA iz specifičnih celic
v trebušni slinavki. Torej po svojem
delovanju zelo smotrno zdravilo —
seveda tako dolgo, dokler so
beta-celice sposobne še producirati
insulin. V tej skupini je več
različnih preparatov z različno
močnimi efekti delovanja. To nam
omogoča dokaj pestro izbiro in po
potrebi zamenjevanje. Uporabljamo
jih PREDVSEM PRI STAREJŠIH
DIABETIKIH, ki jih s samo dieto ni
mogoče uravnovesiti in pri katerih
je bolezen postala očitna po 40-em
letu starosti Pri bolnikih, ki so že
poprej uporabljah insulin, posebno
dalje časa in v večjih količinah,
delovanje teh pripravkov nI ali pa
vsaj ni dovolj efektno.
Druga je skupina biguanidov. Ti
ne pospešujejo izločanja insulina,
temveč najverjetneje POSPEŠU-
JEJO UPORABO OGLJIKOVIH
VODIKOV NA PERIFERIJI, pred-
vsem v mišicah. Uporabljamo jih v
kombinaciji s prvimi tam, kjer
sulfonamidski preparati niso dovolj-
no efektni Dalje v kombinaciji z
insulinom pri nekaterih mladostnih
diabetikih, kadar ugotovimo, da je
taka kombinacija smotrna. In tretjič
jih uporabljamo kot edino sredstvo
pri starejših debelušnih bolnikih, ker
imajo še tudi LASTNOST VZPO-
REDNEGA HUJŠANJA.
ZDRAVLJENJE SLADKORNE
BOLEZNI SPADA V ROKE STRO-
KOVNJAKA, ki odloča, katero
zdravilo je uporabljati in določa,
koliko katerega, kako in koliko
časa. Prav tako odloča o kontra-
indikacijah - pomislekih o smotr-
nosti uporabe in o vmesnih
sistematskih dopolnilnih preiskavah.
Sledi 10. nadaljevanje!
ne Čakajte na pomladi
Nabavite stavbne in mizarske izdelke sedaj, ko je iz-
bira največja in cena najugodnejša!
Na zalogi imamo: vse tipe klasičnih vrat in oken, ve-
zane vratne in okenske komplete in drugo.
Nudimo največjo izbiro keramike in zidnih oblog in
tapet.
PRIPOROČA SE LES PTUJ — prodajalna GRAMAT
na Rogozniški cesti 4
SLADKORNI BOLNIKI,
POZOR!
V nedeljo, 9. t. m. bo ob 10.
uri v salonu gostišča „PRI GROZ-
DU" (Zupančič)
SESTANEK S STROKOVNIM PRE-
DAVANJEM o problemih sladkor-
nih bolnikov.
Vljudno vabljeni!
Odbor
D.D.PTUJ
NOVE KOPIJE BODO KVALI-
TETNEJŠE IN ENAKOVRED-
NE ORIGINALU
Elektrografična metoda razmno-
ževanja dokumentov in dri^ih
pisanih ali risanih papirnih odtisov
se je v zadnjih letih močno razvila in
skoraj ni več urada ah večje delovne
organizacije, ki ne bi poznala
fotokopirnega aparata, ki s pomočjo
selenskih matric napravi dokaj verno
čmo-belo kopijo. Vendar te kopije
niso obstojne predvsem na sončni
svetlobi, vlagi in povišani tempera-
turi.
Japonski strokovnjaki so pred
nedavnim odkrili, da se pri uporabi
druge matrice, ki je iz cinkovega
oksida, da dobiti kvalitetnejše
kopije z več barvnimi odtenki in da
so te več ali manj popolnoma enake
originalu — tudi v barvi. Nov
elektro-magnetni fotokopirni stroj
je dobil naziv U-bix in ga je že moč
nabaviti na tržišču.
GRIPA
Gripa je akutna nalezljiva viruj.
bolezen, ki jo poznamo v oblikah i
B in C. Javlja se v treh oblikah-k
PANDEMIJA oziroma globaij
epidemija na vsakih deset, dvajset jj
trideset let; kot področna EPIDj
MIJA vsakih nekaj let in
ENDEMIJA, ko zanjo vsako zi®,
zboli posamezno število šibkejg
občanov..
Gripa je najbolj prilagodK
virusni sovražnik človeka, ki ,
zagotavlja obstoj na svojih prenj
šalcih, to je nekaterih domažj
živalih. Virus gripe lahko
sorazmerno kratkem času okuj
skoraj vse človeštvo naSega planeta
Kljub temu, da imamo cepiva zopj
gripo, nam ta pri masovuj
obolenjih, ki jih, na prime;
povzroča virus A, ah kateri dri®
prav malo pomaga, ker nastop
vedno v drugi inačici in se obliki
obolenja predhodno ne da pred\i
devati; ko pa je virusni povzročitel
znan, ni moč proizvesti ustrezd
količin cepiva. Cepivo je kratk^
ročne veljave in zagotavlja j
nekajmesečno varnost. Gripa j
mrzlica, bolečine v sklepih in glavi
povišah krvni pritisk in deloia
kašelj.
Smrt kot posledica gripe j
posredna pri starčkih in manji
otrocih, ker se običajno sopojavii
pljučnica. Prizadeti so lahko tuii
bolniki z visokim krvnim pritiskon
in srčnimi okvarami, vendar s
danes že znani antibiotiki, k
uničujejo vse tri glavne tipe gripni
virusov hkrati. Cepivo proti gripi)
bilo znano že pred tridesetimi leti
toda kako malo je učinkovito, s
pokazale dve veUki pandem|
hongkonška leta 1968 in azijij
1957 in pred tremi leti.
Kakšno vrsto ^pe lahko priča-
kujemo letošnjo zimo.in v nasledna
pomladi pe moremo predvidevat^
vendar mnogi medicinski centri
menijo, da je možno v tem d
naslednjem letu pričakovati širSj
obolenja, proti katerim je najboljši
zdravilo naravna telesna zaščita,
Najbolj podvržene gripi so osebe J
občutnim pomanjkanjem obveziffl
dnevnih kohčin vitaminov v m5
hrani, predvsem vitaminov grupe B,
C,EinK.
Gripa je za medicino še vedno
velika uganka, predvsem dejstvi
^ipnih virusov na telo, kajti znanfl
je, da skoraj 40 odstotkoi
prebivalcev našega planeta
dovzetno niti za eno obliko
omenjenih virusov in zanjo nikoli*
obolijo; tako otroci, kakor odrasi«
osebe.
kino
slov. bistrica
6. decembra: fraa barv. kom^
dija velika GNECa v parlz^;
8. in 9. decembra: am. bar. f^
BUC kasidi in kid; Ij^
decembra: am. bar. krim. drat^
afera metropol. policija
ljutomer
8. in 9. decembra: am..
komedija ljubim svojo ze>^
12. decembra: fraa krimin^""
lov na šefa tolpe.
(XEDNIK — ČETRTEK, 6. decembra 1973
STRAN 11
Problemi vaških kinematografov
Več problemov tare naše vaške
)(inematografe. Število obiskovalcev
iz leta v leto pada. To je verjeyio
pojav tudi v mestih. Vendar se na
podeželju izredno močno čuti
migracija, odhod mladine v mesta.
Prav tako pa danes večina ljudi raje
ostaja doma ob svojih malih
ekranih. Res je, da je televizija
nadomestilo za kino. Verjetno pa
bomo morali potrditi tudi to, da
televizija zapira človeka v ozki
družin^i krog, ga oddaljuje od
družbe. Ljudje postajamo vse bolj
individuahsti. Takšno zapiranje in
izolacija ima lahko slabe posledice,
saj vemo, da je človek družbeno
bitje. Kinodvorana ima svoj čas, tu
se ustvarja posebna hipnoza,
posebno vzdušje gledalcev. Tu se
ljudje srečavajo, spoznavajo, pridejo
v medsebojni kontakt. To je še
posebnega pomena za mlade ljudi.
Vaški človek pa ima tako ah tako
malo prireditev, skupnih srečanj.
Naslednji problem, ki je vzročno
vezan na upadanje števila obisko-
valcev, je seveda dohodek in s tem v
zvezi izbor filmov. Zaradi slabih
dohodkov nabavljajo naša prosvetna
društva manj kvaUtetne filme. V
glaVnem se po vaseh vrtijo kavbojski
fihni, kriminalke in manj zahtevne
filmske komedije. Umetniško do-
vršeni filmi so namreč dragi,
predragi za to vrsto kinematografov.
Vendar bi prav na podeželju bilo
potrebno prikazovati boljše filme,
saj gre za revnejše okolje v
kulturnem pogledu. Kmečki človek
le redkokdaj ah pa skoraj nikoh ne
gre v gledališče, malokdaj zaide v
knjižnico. Družba bi morala poma-
gati tem kinematografom in sicer s
posebnimi dotacijami in s stro-
kovnimi nasveti. Prosvetna društva,
ki imajo kinosekcije, nimajo vedno
zaposlenih delavcev. Gre za ama-
terje, ki največkrat nimajo dovolj
časa, da bi prebraU vsaj reklamno
gradivo o fihnih, kaj šele, da bi sijih
predhodno ogledaU na raznih
festivalih, da bi prebrah kritike v
njih. Tako je naročanje filmov
odvisno le od golega naslova filma in
seveda cene le tega.
Mislim, da nam ne sme biti
vseeno, kaj se bo prikazovalo v naših
vaških kinodvoranah. Filmsko dejav-
nost moramo podpirati, ji pomagati.
Ne smemo dopustiti, da bi zamrl, saj
je fihn žal edina oblika razvedrila za
mladega človeka na podeželju. To je
tudi ena izmed obUk kjer lahko le-ta
pride, če že drugače ne, do
dramatiziranih literarnih del.
SB
Skupna
večWja
Da se človek lepo obnaša, tega
verjetno ne bomo pripisah srečnemu.
naključju, ah pa temu, da ima pač
kdo smisel za to. Ne, lepega
obnašanja se priučimo. Seveda pa na
svoj jaz pri tem ne pozabimo.
Bodimo naravni, vendar se osnovnih
pravil vedenja moramo zavedati.
Janezu je uspelo povabiti deklico,
ki mu je bila všeč v gledahšču. Prav
gotovo, da se posebno v začetku
oba mlada človeka trudita, da bo
njuno vedenje lepo. Dri^ na drugega
bi rada naredila čimboljši vtis.
Po gledahški predstavi je Janez
povabil Metko na majhen prigrizek.
Metka je povabilo sprejela in je na
Janezovo vprašanje, če se strinja, da
gresta v ta in ta lokal, prijazno
pokimala. Janez je že prej premislil
in izbral lokal. Naj bo prijeten in tak
v katerem je fant že poprej bil. Tako
bo z lahkoto peljal Metko k dobri
mizi, vedel bo, kje se oddajo plašči
ipd.
Pomagal ji je takoj sleči plašč in
jo odpeljal ic mizi. Seveda ji je
ponudil damski prostor, sam se je
usedel k njej na levico. Torej Metka
je tako vedela, da je imela pred
seboj restavracijski prostor. Saj je
znano dejstvo, da ženske rade malce
ogledujejo in pa tudi, da rade vidijo,
da jih drugi ljudje opazijo. Moški
spremljevalec, pa ne sme očitno
opazovati, ali celo občudovati v
njeni prisotnosti drugih bitij žen-
skega spola, zlasti še, če si želi
pridobiti njeno naklonjenost. Na
mizi je bil jedilni list, ki ga je seveda
Janez ponudil najprej njej (mimo-
grede - v dobrem lokalu bi morala
biti Vsaj dva jedilna hsta na vsaki
mizi). Nato ga je še on pregledal in
svetoval Metki, kaj naj si izbere. Ona
si je prej neopazno ogledala tudi
desno stran jedilnega hsta, kjer so
cene. Skromnost je lepa č^nost in
tudi Metka ni želela odreti svojega
kavalirja in se je odločila za jed, ki
ni bila med najdražjimi. Z natakar-
jem naj govori moški, v kolikor že ni
prej domenjeno, da plača vsak zase.
V	tem primeru lahko ženska tudi
sama naroča.
Kaj pijemo? Zopet se je Janez
izkazal kot mož na mestu. Izbral je
tako vino, ki se je lepo podalo k
jedi, seveda pa je še poprej vprašal
njo, če se strinja. Najprej je sebi
natočil nekaj kapljic, nato še Metki.
V	primeru, če nataka vino natakar,
bo ta natočil malo vina najprej
moškemu, ki ga takoj poizkusi. Ce
je zadovoljen prikima in natakar
napohii kozarec še ženski.
Ce srečamo v lokalu znance in so
tudi ti v družbi, ni treba da gremo k
njihovi mizi in da se rokujemo.
Seveda v izjemnih primerih pa si to
lahko dovolimo. Še nekaj - pudrale,
šminkale in česale se ne bomo pri
mizi. Saj najlepši las izgubi na čaru,
če se znajde v juhi vašega
spremljevalca. Ali ne?
Za »Katrejno« je bil pa sneg moker
Stara ptujska patronica Katarina,
je obhajala tokrat svoj god v snegu,
v „žlodru" kot pravijo. Pa nič zato.
Ljudi se je kar trlo na ulicah, kot da
je lepo sončno vreme. ,3^ibnčani"
so tudi tokrat prodajah svoje „žhce,
sita no škafejta", z razliko, da so
tokrat pripeljah svojo suho robo kar
na kamionih; Mercedesovih seveda.
Kje so tisti časi, ko je ,Jlibnčan
Urban po cejlem svejti znan" vlekel
lesen voziček na dve kolesi od vasi
do vasi in si tako služil kruh. Veste,
pa tudi drugače so tile Ribnčani
bolj moderni. Poglejte, ne ljubi se
jim več delati lesene žhce, pa so
kdovekje nabavih aluminijaste nože,
vilice in ostal pribor, ter lepo
prodajah po dinar komad. Frajeri
kajne? Pa tudi čisto prave Ribni-
čane smo našli v Miklošičevi uhci.
Tiste z lesenimi žhcami in vilicami.
Sicer pa to sploh ni pomembno.
Važno je, da so se nekateri
individumi otresh za male pare
starih cot in druge krame pri hiši.
Naj navedemo samo nekaj zanimivih
cen: hlače, pol leta stare 2 jurja (pa
so bile oprane in zhkane), vetrovka
skoraj nova je vezala enega rdečega,
lanske sani je prodajala prikupna
Ptujčanka za sedem jurčkov, med-
tem, ko je njen kolega zahteval za
sstare zrab^ene. smuči kar trideset
starih tisočakov. Precej različne in
nenavadne cene, kajne?
Na sejmu pa niso bile naprodaj le
stare cunje, ampak so nekateri
privatniki tvorih na Titovem trgu
pravo modno hišo. Tam ste lahko
kitpili vse vrste ,jnodnih" novotarij,
v vseh predpustnih barvah seveda.
Od jkrvavozelene, do temnobele in
drugih edinstveno kričečih barv.
Foto: M. Ozmec
12 stran
tednik — četrtek, 27. decembra 1973'
Evropa ima najhitrejši vlalc
BREZ TEŽAV TUDI 318 KM NA URO
Morda poročamo o tej zanimivo-
sti z enomesečno zamudo, vendar o
tem še jugoslovanski tisk ni
obširneje poročal, čeravno je bil
opravljen žadnji poskus pri uvedbi
„hitrih vlakov" med evropskimi
prestolnicami
• 10. oktobra je' s perona v
Bordeauxu (Francija) odpeljal po-
sebni vlak, v katerem so z dokaj
nelagodnimi občutki sedeli člani
mednarodne in evropske komisije za
železniški promet, med katerimi je
bil tudi jugoslovanski predstavnik in
mnogi drugi častni gostje. Vlak je
krenil na 70 km dolgo pot proti
postaji Morcens ob atlanski obalL
To ni bil izlet, kot so menili mnogi
potniki na peronu v Bordeauxu,
temveč preizkus stvaritve francoskih
železniških strokovnjakov, ki napo-
vedujejo v naslednjih letih pravo
revolucijo v železniškem prometu.
Še ni dobro vlak krenil z začetne
postaje, ko je bila njegova hitrost že
večja od tiste, ki jo dosega vlak med
Tokijem in Nagasakijem. Kazalec
hitrosti se je vedno bolj bližal
številki tristo, več oznak pa na
števcu ni bilo. Hitrost se je še
stopnjevala in dodatni števci so
registrirah hitrost 318 km na uro.
Po poročilu strojevodje bi se dala
hitrost še povečati. Vlak je dolg v
sedanji poskusni fazi 92 metrov in je
težak 192 ton. Z dodatnimi vagoni
in vlečnimi elementi se lahko
poljubno poveča. S pomočjo dveh
„lokomotiv", ki sta spredaj in zadaj
kar združeni v sam salonski vagon,
je poskusni vlak v zadnjih osemnaj-
stih mesecih prevozil nad
150.000 km s hitrostjo nad 300km
na uro. Vsaka od lokomotiv ima dve
plinski turbini in električni alter-
nator, ki tri enosmerne pogonske
motorje napaja z močjo 3.760 kV.
Pri hitrosti nad 200 km na uro ni
v notranjosti večjega šuma od 60
decibelov. Okna so delno zatemnje-
na, da potnikov ne bi motili zunanji
predmeti zaradi velike hitrosti, ki
znaša od 80 do 100 metrov na
sekundo. Vagoni so fluorescenčno
osvetljeni, vrata se odpirajo avto-
matsko, uveden je air conditk>n
(klimatske naprave), stabilizatorji
tresenja in številni amortizerji, ki
blažijo vsakršno tresenje. Vlakovod-
ja ima nenehno radiofonsko zvezo z
postajo in z vsemi signalnimi
kretnicami, ki mu oddajajo določen
signal, po katerem.ve ah so določeni
odseki proge prosti
Prvo uradno komisijo - potnike
je na poti nazaj vlak z nekoliko
manjšo hitrostjo (302 km na uro)
zapeljal tudi v obalno mestece
Arcachon, kjer je bil zaključni
sestanek o novem železniškem
vozilu. Vlak je neodvisen od'
zunanjega napajanja in lahko vozi
po vsaki progi, le od njene kvalitete
je odvisno, kakšno hitrost lahko
doseže.
Že v prihodnjem letu bi naj bil
vlak uveden v poskusnem potniškem
prometu v Franciji
Eksperimentalni vlak pred odhodom iz postaje Bordeaux.
Foto: ing. V. SIMiC
BELA PITA
Naredi testo iz 35 dkg ostre
moke, 15 dkg sladkorja, 7 dkg
masti, enega jajca in tri četrtine
pecilnega praška. Mleko dodaj po
potrebi. Dobljeno testo razdeli na
tri enake dele in jih razvaljaj v do
največ 8 milimetrov debele plošče
in jih ločeno speci v pečici. Plošče
so krhke in bodi previdna. Pekač je
'pred peko treba dobro namazati in
posipati z moko.
Krema se pripravi ,iz naslednjih
sestavin: pol litra mleka, 3 žlice
ostre moke. Moko damo v mrzlo
mleko in mešamo na štedilniku,
dokler mleko ne zavre, nakar vse
ohladimo. Posebej mešamo 25 dkg
sladkorja, en vanili prašek s sokom
stisnjene limone in malo limonin«
lupine (naribane). Ko je ta masa
dobro premešana ' in gladka j"
dodamo prej narejeni mlečni masi in
obe ponovno premešamo. Dobinio
mehko vendar obstojno maso, kijP
razmažemo po pečenih ploščah, k'
ju položimo drugo na drugo. Vrhnj";
ploščo posipamo s sladkorjem
prahu.
Pita naj vsaj pet ur stoji,
se zmehča krhko testo, nakar j"
razrežemo. Bela pita je dobro
pecivo, vendar naj ne stoji več kakof
tri dnj tudi na hladnem, ker j"
tvorijo beljakovine, ki se
prično kvariti. Lahko jo hranimo
hladilniku.
tednik — četrtek, 27. decembra 1973
stran 13
naša pisma
r--—-
tudi jesen življenja
je lahko lepša
v torek, 20. novembra je bUo v
dvorani pri Tomažu srečanje ostare-
lih občanov. Prmraviia ga je
krajevna skupnost. Ostarele, ki so se
zbrali v dvorani, je pozdravila tudi
Minka Rajh, načelnica oddelka za
občo upravo in družbene službe pri
občinski skupščini Ormož. PodeHla
je tudi diplome občanom, ki so
pomagali starim ljudem. Pionirji pa
smo pripravili kratek spored. Zapeli
smo tri slovenske pesmi, nekaj
pionirjev pa je recitiralo. Nastopili
pa so tudi najmlajši iz vrtca. Te so
stare babice in dedki posebej lepo
prejeli. Na koncu pa so pionu-ji
zaigrali za razvedrilo kratko igrico.
Jaz sem sodelovala v pevskem
zboru. Ko sem opazovala starce in
starke, babice in dedke, sem opazila
na mnogih licih solze. Bile so to
solze veselja in hkrati žalosti. Prav
gotovo so se pomnili svojih
otroških let.
Rodili so se, ko je bila Slovenija še
v Avstriji. V šoli so se učili nemški.
Doživeli so prvo svetovno vojno in
nato še grozote, druge svetovne
vojne. Vse to so bili bridki dogodki.
V svojem življenju so doživeli
mnogo žalostnega. Doživeli pa so
tudi vesele trenutke. Otroštvo,
mladost in naposled otroke. Te so
vzgajali in se hkrati starali.
Njihove zasluge in njihovi obrazi
počasi izginjajo v pozabo. Zato so
bili najbrž zelo veseli, da smo se jih
spomnili.
Po proslavi so vsi ostareli občani
odšli v vaško gostilno, kjer so prav
gotovo poklepetali o vsakdanjih
skrbeh in obujali spomine na
nepozabna otroška in mladostna
leta.
Veliko je tudi bolnih, ki niso
mogli priti na srečanje. Tem so
pionirji naslednji dan odnesli majh-
na, skromna darila, .katerih so se
starci in starke najbrž zelo razvese-
lili. Tako vedo, da se jih nekdo še
vedno spominja.
Želim, da bi takšno srečanje
priredili vsako leto, kajti veliko je
takih, ki so že skoraj pozabljeni in
so zelo veseli, če se jih kdo vsaj
enkrat na leto spomni^ čeprav je
veliko lepše, če jih obiščemo vsak
dan. če je le mogoče.
Majda Bratuša,
7. a faz. OS Tomaž
pri partizanih
Za domačo nalogo bi morala
napisati spis z naslovom ,,Pri
partizanih'/. Dolgo sem mislila in
grizla svinčnik, toda ničesju- pamet-
nega se nisem pomnila. Cez nekaj
časa pa sem se domislila, da bi bila
jaz partizanka in bi se borila.ter
zdravila ranjence. Svinčnik sem dala
iz ust in začela pisati nalogo.
Velika vrsta lačnih in utrujenih
partizanov se je pomikala po sn^u.
Ranjence, ki niso mogli hoditi, so
nosili • na nosilih zdravi borci.
Partizani so bili slabo oblečeni.
Puške so jim visele na ramenih. Jaz
sem hodila poleg ranjenega parti-
zana Janeza, ko so ga nosili. Nosila
sem mu njegovo puško. Za nami so
se pomikali se partizani in mule. Na
njihovih obrazih se je videla lakota
in utrujenost. Med partizani sem
imela najraje ranjenega borca
Janeza. Vedela sem,-da me ima tudi
on rad. Ko so mi Nemci odpeljali
mater in očeta,ter požgali dom je on
skrbel zame. Nato so prišli v vas
partizani in midva sva se jim
pridružila. Menije bilo takrat 9 let.
ikupaj sva preživela veliko bojev. V
-nem pa je Janeza krogla hudo
ranila. Jaz sem ga negovala. Janez je
bil dober borec. Jaz sem pomagala
bolničarkam, kadar so obvezovale
ranjence. V začetku so me klicali
Mojca, pozneje-pa Jelka. Pogledala
sem- Janeza. Njegov obraz je bil
utrujen in bled. Potipala sem mu
čelo. Bilo je vroče. Popravila sem
mu odejo in dejala: „Le spi Janez."
Janez je v bolečini zatisnil oči. Po
nekaj urah smo prispeli do
bolnišnice. Tam smo pustili ranjence
ter se odpravili naprej. Tako sem se
morala ločiti od dobrega Janeza.
Med potjo nas je jajela noč. Toda
nismo se ustavili. Čez nekaj časa je
prišel ukaz, naj pride Jelka h
komandantu. Stopila sem ^ vrste in
pohitela naprej. Takrat je prišlo tudi
povelje, da naj se bataljon ustavi.
Komandant, velik brkat moški se je
nekaj menil s partizani. Stopila sem
predenj in pozravila: „Smrt fašizmu
- svoboda narodu." Ošinil me je z
ostrim pogledom in dejal: „Jelka, v
bataljonu nimamo nobenega kurirja.
Zato bom tebi predal to pismo, ki
ga moraš zjutraj odnesti 3. brigadi.
Nato je še dodal: „Zelo važno je,
pazi da ne pride napačne roke."
Nato mi je predal pismo in mi toplo
stisnil roko.
Rano zjutraj sem zapustila
bataljon. Hodila sem žeto dolgo.
Zelo rada bi se malo odpočila. Toda
nisem smela. Vedela sem, da bom
mogla prečkati cesto, ki so jo
stražili Nemci. Z obraza mi je tekel
znoj. Hodila sem zelo naglo. Čez
nekaj časa se je pred menoj
prikazala velika bela cesta. Pogled
mi je obstal na vojakih, ki so jo
stražili. Potuhnila sem se v grm in
počakala, da se zmrači. Nato sem se
počasi plazila naprej. Tedaj je še
stražil samo en stražar. Drugi so pili
in se veselili v bližnji kolibi. Stražar
se je pomikal proti grmu, v katerega
sem se skrila. Koraki so postajali
vedno rnočnejši. Srce mi je
razburjeno utripalo. A stražar je šel
le mimo.; Ko je bil kakih 50 m
oddaljen^ od mene, sem se tiho
splazila čez cesto in se skrila v visoki
travi. Počil je strel. Vsa prestrašena
sem otrpnila. Mislila sem, da so me
odkrili. A ustrelil je le pijan Nemec.
Čez nekaj časa sem si toliko
opbmogla, ila sem lahko nadaljevala
pot. Na poti čez gozd me je zajela
noč. Okoli mene je bila mrtva tišina,
le moji koraki so se slišali. Čez čas
sem začula volčje zavijanje. Prijela
sem puško in tako nadaljevala pot.
Volčje zavijanje se je bolj in bolj
oddaljevalo, dokler ni popolnoma
utihnilo. Proti jutru sem stopila iz
gozda. Pred menoj se je razprostirala
vas, v kateri je bila 3. brigada.
Pospešila sem korake in kmalu
prispela v vas. Tam se poiskala
komandirja in mu izročila pismo. Ta
pa me je začudeno vprašal: ,,Od kot
pa si ti, palček? " Dejala sem mu, da
me je poslal komandant Andrej iz 4.
bataljona. Ni mogel verjeti, da sem
mu jaz prinesla pismo. Nikoli poprej
mu ni prinesel nobeden tako mlad
kurir pisma. Pobožal me je po glavi
in mi rekel, naj sedem. Tam so mi
postregli z žganci, ki so mi zelo
teknili. Spoznala sem se s parti-
zanom Mihom, ki mi je nadomeščal
dobrega Janeza. Starejšim kurirjem
in kurirkam sem pripovedovala, kaj
vse sem doživela med potovanjem.
Med pripovedovanjem mi je bilo
topto pri srcu. Vsi so me imeli radi,
posebno pa partizan Miha, in Janez,
ki sem ga srečala zdravega, ko sem
se vrnila v svoj bataljon.
Jelka Urek,
OS „F.Osojnika", Ptuj
6. c. raz.
sprejem cicibanov v
pionirsko organizacijo
V	okviru letošnjega praznovanja
dneva republike in ob 30. letnici
AVNOJ-a so bile razne svečanosti
po vsej Jugoslaviji.
Posebno v naši republiki je bilo
mnogo raznih sprejemov in kultur-
nih prireditev. Učenci OŠ ,,F.
Žnidarič" smo imeli majhno
svečanost, ko smo v ponedeljek, 26.
XI. sprejeli v pionirsko organizacijo
127 malih cicibanov — prvošolčkov.
S pionirsko zaprisego m obljubili,
da bodo vestno služili naši domovini
SFRJ in da se bodo vedno
^ominjali naših padlih v NOE, ki so
dali svoja življenja za tisto, kar
imamo danes - SVOBODO.
Po prisegi so prvošolčki izvedli
majhen program, kjer so nastopili
tudi učenci 2, 3 in 4. razredov.
V	torek, 27. XI. in v sredo 28. XI.
je bila proslava za višje razrede: S. 6.
7. in 8.
Ob tej priložnosti je nastopil
otroški pevski zbor naše šole pod
vodstvom Grete Glatz. Zapel je
nekaj pesmi: .^Brigadirsko", ,,Smrt v
Brdih", ,,Voščilo" in druge.
Nastopili so tudi recitatorji pod
vodstvom Francke Čoki.
Folklorna skupina v narodnih
nošah je zaplesala nekaj plesov
narodov Jugosalvije.
\4 navzočnosti učencev s tov.
ravnateljico na čelu ter drugimi
prisotnimi gosti, se je proslava po^
enournem programu končala.
. Tako smo pionirji OŠ „T.
Žnidarič" zapustili šolske klopi za
štiri dni, posebno veseli, da smo tudi
mi prispevali k dnevu republike. Ta
pa-je: „LJUBEZEN NAŠIH MLA-
DIH SRC DO NAŠE DOMOVINE!"
Merlin Kolar
OŠ „T. Žnidarič" G. e., Ptuj
stric pripoveduje
Nekega dne
med NOE je mala četica partizanov
bežala pred veliko skupino Nemcev.
V tej četici je bil tudi partizan
Andrej. Eden izmed njegovih
tovarišev je padel. Iz žepa se mu je
zvalila bomba. Stric Andrej jo je
pobral in M jo dal v žep. Njega in
dva tovariša^ so ujeli belogardisti.
Enega tovariša so ubili. Andrej se je
spomnil na bombo in jo previdno
vrgel proti belogardistom. Zbežal je.
Za seboj je zaslišal korake. V
smrtnem strahu je bežal tako hitro,
saj je bil prepričan, da so to
belogardisti. Preskočil je jarek in se
zaril med vejevje. Skozi veje je
pogledal, kdo je tekel za njim.
Zagledal je svojega tovariša. Razve-
selila sta se ponovnega srečanja.
Potem sta skupaj šla med svoje
tovariše partizane.
Snežana Udovič, 4. c. razred
Osn. šola „T.Žnidarič", Ptuj
v razredu pred
zvonenjem
Ob osmih zjutraj se začne pouk.
V šolski veži se preobujemo v solske
copate in se napotimo proti svoji
učilnici.
Pred učilnico odložimo čevlje v
vrsto in plaščke in pokrivala. Nato
odidemo v razred. Pripravimo reči
za ,prvo šolsko uro. Reditelja
obrišeta tablo z mokro krpo,
priskrbita kredo in napišeta na tablo
datum. Nato še pogledata po
razredu, če je vse čisto in po potrebi
zalijeta Ione niče.
Nato se še med seboj pogovorimo,
kako smo napisali domačo nalogo.
Vselej pa nismo tako tiho. Vsi
hočemo biti čim bolj glasni.
Nekateri se radi stepejo in včasih
vpijemo drug čez drugega. Prere-
kanje in kričanje prekine klic
dežurn^a učenca pri vratih, ki
naznani prihod učiteljice. Ko smo s
tem seznanjeni, smo tudi že vsi na
svojih mestih. Stojimo in tiho in
mirno počakamo, da vstopi tovari-
šica učiteljica. Takrat, ko vstopi, že
tudi pozvoni začetek prve ure.
Vsi učenci jo pozdravimo.
Tovarišica nam odzravi in kmalu
začnemu spoznavati novo učno
snov.
Marija Sagadin,
5. a raz. OŠ
Majšperk
%
moja sošolka
Sošolka Marija je moja naj"boljša
sošolka in prijateljica. Doma je na
Sestržah, zato ima v šolo 6
kilometrov. Vsako jutro mora
zgodaj od doma. Ko pride do hiše,
kjer stanujem jaz, nadaljujeva pot
do šole Majšperk skupaj. Vedno si
imava veliko povedati^ zato nepre-
stano vrtiva jezike. V solo hodi peš.
Je majhne postave in svetlih, kratko
pristriženih las. S sivimi očmi vedno
spremna dogajanje okrog sebe. Rada
se šali in se nasmeji vsaki šali.
Navadno je oblečena v pisano
bluzo, rumeno jopico in dolge črne
hlače. Sedaj, ko je hladneje, ima
oblečen še rdeč plašč, na glavi pa
ima rdečo.pleteno ruto. Obuta je v
rjave škornje. V šoli se pridno uči.
Vselej piše domače naloge. Sedi v
prvi klopi zraven sošolca Maksa.
Doma imajo kmetijo. Rada
pomaga svojim staršem pri delu. Ima
se sestro in bratca, ki ju ima oba
zelo rada.
Upam, da bova ostali še naprej
dobri prijateljici.
Lidija Robar^
5. a raz. OS
• Majšperk
babica pripoveduje
Leta 1941 jevnašodomovinopridivjal
sovražnik in za naše ljudi so se
pričeli hudi časi. Veliko ljudi je
odšlo v gozdove. Med njimi je bila
tudi teta Justa, ki je dobila v
partizanih ime Vida.
Babica se spominja, kako se je s
težavo prebijala mimo nemških
sovražnikov s polno torbo parti-
zanske pošte, ki jo je nesla skritirn
partizanom. Spominja se tudi, kako
je neko zimsko noč prebila še z
dvema tovarišema do pasu v ledeno
mrzli vodi, skrita pred Nemci.
Ko so nekega dne Nemci hoteli
ustreliti dedka, ga je hčerka Vkla z
ostalimi partizani zadnji hip rešila.
Ksenija Krajnc,
4. C razr.
OS „T. Žnidarič", Ptuj
14 stran
tednik — Četrtek, 27. decembra 1973'
S Čim se je liranii l<avkašlci Rus, da je živel 168 let?
s sedmimi zelišči, ki jih je redno
užival ter z njegovo najljubšo jedjo,,
bravino s kutinami, je ruski
hribovski kmet Šireli MIslinov
dočakal 168 let.
Sedem tednov po njegovi smrti so
privlekli na dan recepte, po katerih
so tri žene, fci jih je imel Mislinov v
svojem dolgem življenju, kuhale
zanj.
Prvi recept je naslednji: juha iz
govejega mesa, omaka z zehšči in
začimbami. Pol kilograma na košč-
ke zrezanega mesa kuhamo v
zadostni količini vode, nato doda-
mo pribUžno pol lončka temeljito
opranega riža, sesekljano čebulo, sol
in mešanico zehšč.
Enkrat tedensko je užival bradati
mož iz Kavkaza bravino s kutinami.
Recept se glasi: dobro prepražimo
pol kilograma na drobno seseklja-
nega mesa, dohjemo pol htra belega
vina in vse skupaj dušimo 50 minut.
Preden bomo dodali kutine, vse
skupaj dobro prevremo in posolimo.
Skoraj za vse jedi je nad sto let stari
Rus uporabljal naslednja ^hšča:
česen (raztolčen z listi vred), mah
presušeni strok paprike, poprove
palčice (zehščne), peteršilj, kapre in
Malo pred smrtjo Sirala Mislinova,
ko je bil star 168 let.
Najstarejš^a zemljana so fotografi-
rali na poroki enega izmed petdese-
tih vnukov.
meto. Mislinov, ta najstarejši človek
na svetu je s pomočjo svojih
ljubljenih zehšč, ki jih je užival vse
življenje, dobil v starosti 130 let
svojega zadnjega sina.
Neki 107 letnik na Kavkazu je na
kratko napravil ženitno ponudbo
neki štiridesetletni švedski žumahst-
ki. Sama je priznala: „Skoraj me je
napravil krotko."
Po naročilu sovjetske akademije
znanosti in imietnosti so napravili
klinične študije na 30.000 ljudeh, ki
imajo vsi nad sto let in so še zdravi
in mladostni.
Pri večini teh je nastopila druga
mladost. Nepričakovano se je poka-
zalo, da so pričeli čitati brez očal,
beli lasje so počasi izginjah in
dobivali nazaj prvotno barvo, kakr-
šno so imeh v mladosti. Tudi v
ljubezni se je spremenilo, da lahko
ponovno ljubijo kot nekoč. Pa še
tajnost: s prehranjevanjem ljudi na
Kavkazu se obnavljajo cehce v vsem
tkivu in prav to obdrži človeško telo
dolgo časa mlado.
KZ
OVEN (22. 3. - 20. 4.): VI
olikano okoje vas odpelje sorodnik,
ki je obenem vaš sosed. Znanec
dobronamerno laže in zabava. Po
nedelji bo jasno, kaj mish tista
oseba, ki pravi, da vas ^ubi. Nežna
stvar!
BIK (21.	- 21. S.):
Nepričakovano srečanje vas pomladi
in sprosti. Srčne zadeve ne bodo
tako važne in zapletene, da ne bi
mogli tudi kaj po strani narediti.
Preusmerili boste zanimanje na dva
sorodnika.
DVOJČKA (22. 5. - 21. 6.^: Še
se ozirate na revno osebo, ki je
močno vezana in v vas zaljubljena.
Sprememba v stanovanju koristi
obema, ker se bo manj videlo.
Darujete cvetje, dobite čk)veka.
RAK (22. 6. - 23. 7.): Tista
oseba, ki zasluži vašo ljubezen je
počasna in nerodna. Siti ste
domišljavca, ki vas v družbi rad
zapostavlja, zato spremenite prija-
teljstvo^ Boste zdravi, vendar
neodločni.
LEV (24. 7.- 23. 8.): Iz gostilne
pride vesel gost, ki prinese
rodbinsko srečo in življenje brez
skrbi. Denar priteka, kot ste želeli.
Vesela družba zaradi preprostosti
nima velikih zahtev. Velika večerja.
DEVICA ( 24. 8. - 23. 9.);
Zabavna simpat^a se bo potrudila in
kar sama ponudila pomoč. Nekdo se
gripelje samo zaradi vas, zato ne
odite preveč trmasti. V ponedeljek
se za nalašč lepo napravite in
osvojite.
TEHTNICA (24. 9. - 23. 10.): Z
nastopom mraza je pričela popu-
ščati tudi huda ljubezen. Učinkujete
z materialom, ki ga prinese sosed,
Prijateljica pove dobro misel in
poskrbi za orodje. Načrt uspe.
ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11):
Kljub neprijetnosti kar dosti udobja.
Gospodarni sorodnik vas bo zelo
pogrešal. Sprememba pri vsak-
danjem delu prinese veliko časa.
Klepet pojasni, kdo je zares
^ubosumen.
STRELEC (23. 11. - 22. 12.):
Nasvet sorodnice koristi in zabava.
Peljah se boste v veseli družbi in
ugotovili, kdo vas je res vreden.
Odpovejte se vsakdanjostim in
uživali boste ob veselem pričako-
vanju.
KOZOROG (23. 12. - 20. 1.):
Lepši večeri in boljše spanje. Dobra
vpija ostane, čeprav je ni več toliko,
kot med prazniki. Nova frizura in
uspešna službena pot. Prijetna
nagrada da; tudi košček grenkobe.
VODNAR (21. 1. - 19. 2): Po
sporočilu boste šli na obisk. Ko
boste v nedeljo poučeni, boste v
ponedeljek že založeni. Tista oseba.
Ki vas najbolj ljubi, ni za vas tudi
najboljša. Malo strahu ne škodi.
RIBI (20. 2. - 21. 3.): Dosti bo
zaljubljenosti in veselega shajanja.
Lepo urejen prostor bo zdaj še bolj
potreben. Zaradi ^rememb pri vas
doma ne bo veliko dela. Pomagate
nositi breme in zato nekaj dobite.
osebna kronika
RODILE SO:
Ana Sok, Zamušani 9 - Simono;
Marija Bezjak, Bukovci 174 -
Matija; Matilda Hasaj, Ul. dr.
Kovačiča 5 - Damjana; Angela
Fišinger, Bukovci 74 - deklico;
Marina Hadžijaj, Lovrenc 9 -
Vijolico; Slavica Mere, Zagrebška 80
-	deklico; Kristina Brglez, Breg 33
-	Petra; Elizabeta Krajnc, Mezgovci
8 - Dušana; Ana Nedeljko,
Andrenci 41 - Otilijo; Alojzija
Kališnik, Bresnica 2 - Petra; Nada
Jurkovič, Volkmerjeva 5 - Mojco;
Neža Travnikar, Apače 38 -
deklico; Majda Petrovič, Zg. Hajdina
n.h. - Miha; Angela Ivanuša,
Mihovci 52 - Davorina; Marija
Golob, Koračice 62 - Janeza;
Marijana Jurenec, Praprotnikova 9
-	Danila; Nataša Molan, Tržeč 53 /a
-	Ivana; Milena Sedlašek, Rodni vrh
19 - Stanka; Silva Sterbak, Lovrenc
18 - deklico; Ana.AnžeL Kicar 117
-	Sabino; Angela Žnidarič, Cunkov-
ci n.h. - Andrejo; Silva Štampar,
Hardek 37 - dečka; Antonija
Gojkošek, Sp. Hajdina 95 - Danila;
Marija Tišler, Polenci 128 - deklico;
Marica Krajnc, Reševa 14 -
Barbaro; Marija Planine, Trstenja-
kova 14 - deklico; Ana Hrgula,
Gorišnica n.h. - dečka; Genovefa
Blažek, Gradišča 56 - Marijo; Mira
Rajh, Ljutomer, Ptujska 6 - Marka;
Marija Zupanič, Sp. Hajdina 58 -
deklico; Marija Petrinec, Nova vas
97 - deklico; Terezija Munda,
Brezovci 21 - Bojana; Stanka
Nidorfer, Opekarniš^a 11, Ormož -
Valerijo; Ana Bezjak, Gruškovec 84
- dečka; Marija Pleteršek, Mihovce
20 - Mateja; Marija Lamberger,
Medvece 5 - Majdo; Ema Mikložič,
Žerovinci 33 — Renato; Anica
Hvaleč, Majski vrh 51 - Andrejo;
Rozalija Grobelnik, Rajšpova 8 -
Valerijo; Elizabeta Paternost, Bezja-
kova 14 - Franca; Helena Moravec,
Senešci 15 - deklico; Marija Škrlec,
Savci 77 - Maijana; Marija Strelec,
Nova vas 57 - deklico;Nada Kralj,
Desnjak 38 - Zdravka; Vera Kokol,
Rogoznica 66 — Aleško; Danica
Vidovič, Selška cesta 12 - Sandija;
Marija Horvat, Cvetkovci 7 -
Bojana; Vida Toš, Trnovska vas
44 /a — Vido; Marija Pernat,
Lovrenc na Dr. polju 15 - dečka.
POROKE:
Martin Arnuš, Žabjak 31 in
Julijana Zelenko, Kukava 11; Sreč-
ko Slaček, Prešernova 32 in Zdenka
Drevenšek, Gerečja vas 38; Jožef
Kolar, Senčak 4 in Terezga Kupčič,
Senčak 4; Viktor Lobenwein,
Kiingota 20 in Stanislava Peršuh,
Župečja vas 54; Jožef Mere,
Repišče 23 in Elizabeta Krajnc,
Velik Okič 31; Anton Horvat,
Njiverce . 35 /b in Ana Trafela,
Njiverce 35/b;Franc Eberl, Gaj 6 in
Terezija Belca, Pongerce 1; Franc
Kramberger, Lovrenc na Dravskem
polju ril in Silva Zaje, Apače 43;
Ivan Žnidarič, Rogoznica 43 in na
Šepec, Rogoznica 43; Josip Kolenič,
Zagorje 4 in Terezija Mohorič,
Drbetinci 7; Stanislav Vilčnik,
Mlinska 15 in Marija Kokol,
Lackova 6; Ivan Majcenovič, Belski
vrh 86 in Marija Feher, Vršac,
Margitcka 19; Ivan Kozel, Pobrege
25 in Jožica Skrbinšek, Pobrege 35;
Jožef Marušek, Draženci 56 in Ana
Galun, Skorba 9; Anton Horvat,
Gabernik 18 in Marija Mohorič,
(Nadaljevanje na 16. strani)
NI NIKOGAR, KI BI MU ZAUPAL?
Nad njo sta se nagibali osebi, ki
sta težko soph. Vonj po alkoholu, ki
ga prej ni občutila, ji je postal
odvraten. Pričela se je otepati
dotikajočih se rok. Postave nad njo
so se ji zdele vse večje, večje . . .
Zakričala je na ves glas.
Moška, ki sta se nagibala nad njo,
sta se nenadoma odmaknila in se
spogledala. Martina je ležala na
zadnjem sedežu in sopihala kakor
lokomotiva. Oči so se ji ovlažile.
Ničesar ni več rekla. Ponovno se
je pričela smehljati. To ni več bil
smeh, bilo je še kaj drugega. Pričela
ju je izzivati.
Čez trenutek je tiho dejala: „Kar
pridi, dr^i moj, pridi!"
Eden izmed njiju v avtomobilu se
je poželjivo pognal k njej. Že je
zagrizel svoja usta v njena. Njegovi
dolgi prsti so se pričeli počasi
spuščati po njenem telesu. Glasno
dihanje je napolnilo avtomobil.
Moška, ki sta vse to opazovala, sta
se nekaj pogovarjala in od časa do
časa zalaohotala.
Martina je pričela iskati torbico,
da bi iz nje potegnila svojo
kozmetično škathco in v njej pilo za
nohte.
Torbico je pustila zraven sebe,
vendar je sedaj ni mogla dotipati.
Nekdo jo je moral odmakniti.
Martina se je poljubljala in moški,
ki je bil z njo niti ni vedel, da ga
sovraži. Ni vedel, da Martina igra
ljubezen. Še zadnji del oblačila je
potegnil z nje. Ostala je gola.
Martinina roka je polzela po
zadnjem sedežu in iskala torbico.
Pričela jo je bhžati svojim rokam.
Pazhi je morala, da ni nihče opazil,
kaj počne, kaj namerava. V mislih ji
je rojilo: „Reši se, reši se čimprej
teh lopovov." Njihovo obnašanje ji
je postajalo vse bolj ogabno. Ni
razmišljala, kako se jih bo rešila,
vedela je, da se jih mora znebiti.
Živčna napetost ji je orosila čelo
in v glavi je čutila močno napetost.
Moški se je z njo igral kakor s
kako lutko. Od časa do časa jo je
stiskal, grizel...
Že je držala torbico. Hotela jo je
odpreti, pa je z eno roko ni mogla.
Kljub temu je nadaljevala odpiranje.
Končno ji je uspelo. Segla je v njo in
otipala škathco. Cez čas jo je
odprla.
Moška, ki sta še vedno kramljala
na prednjih sedežih, sta se pričela
prepirati, kdo bo sedaj prvi zamenjal
ljubimca pri Martini. Gledala sta v
premikajočo se gmoto golih teles,
vendar^ temi nista opazila, kaj dela
Martina. Shšala sta samo, da se je
ljubimec že precej utrudD in da je
njegovo dihanje precej glasnejše in
hitrejše.
Martina je vzela pilo za nohte
Bila je tanka in do^ga. Trdo jo je
držala v roki. Čutila je, kako se ji
trese roka, kako ima potne dlani.
Nekaj ji je kljuvalo v mishh, pa ^
sama ni vedela kaj. Roka spilo seje
po^i bhžala k telesu, ki jo je
mu( in poniževalo. Dvignila je
roko, nato pa nenadoma z vso
močjo zagnala pilo v nasilnikovo
telo.	>
NP-
tednik — četrtek, 27. decembra 1973
STRAN 15
pober den fsen fkup!
prejšji tjeden ste me eni pogrešali
, ste zajomrali - joj, kaj pa se je
i	z našin Lujzon zgodlo, — eni pa
f čista zagvišno rekli, - no ja,
pO je toti troti enkrat ftihna. Ta
Jdje moren malo razočarati, saj še
p klub betegi, ki me je prejšji
^en v štamj)et vrga, - osta živi pa
ii	jezik xse man kejko tejko
fliozani no mi še neje zmrzna.
fvohnola. me je nekšna prleška
pa, doba sen vročino, tak močno,
v našen štiblci sploh neje trebalo
; kuriti. Mica mi je dvo dni kuhala
išna domača vroštva, ki pa mi
so dosti pomogala. Gdo me je že
Ic pomalen smrt vohala, te smo le
ihtara zezvali. Malo me je prešlata
I presveta no me potolaža, da za
brutif še nesen zrel. V ta zodjo
no stron sen doba tokšno
jekcijo, ke so se mi pred očmi
ezde naredle, doba sen en kip
i.:ij otliki tablet^ proškof no
pljic, te pa sen se tri dni v
impeti Švica no gripo je vrag vzeja.
j rečen gnešja medicina je vun s
ijdiča, saj je sposobna celo
rtvece oživlati. Zaj se pre že
ibijo nekšne ,,dabivstal" tablete,
s se na toto medicino boj malo
m spoznan no glih točno ne ven,
kaj so tote tablete namejene.
ijbrz bi pomogale tudi zato, ce bi
ian^ v jorek padna, da bi lehko
goč gor vstana. Tak je misla tudi
oj sosid Juža, ki je to eno večer
jst natreskani z gostilne prta dumi
esta. Padna je za en plot no se
veda neje moga gor zdignoti.
pna se je na tote ,,dobivstar'
blete, ki jih je meja v žepi Hitro
I je enih por pogutna no je te krez
I cajt resen doba tokšno moč, ke
je lehko gor na noge postava,
imo ne pitajte me, ke se je potli
ima godilo. Jula je v sami spalni
(bači k nan ponoči pribejžala no
mrala, da je Juža neksni vrag
ca. . ., še močka je mijovkala
koli koče . . . Kaj so je pri toti
»či godilo, resen ne ven, ven pa da
Juza tula celo noč kak hujdi bik
D celi vesi. . .
Ke smo glih zaj obdelali neke iz
ledicine, van naj poven še en vic, ki
sen ga čuja to pvi dert: Na
operacijski mizi je leža v prometnen
karamboli hujdo ranjeni človik.
Dohtar si je že zaviha rokove no se
priprovla na operacijo no je reka
medicinski sestri: „Sestra, dajte mi
inštrumente . . ." Betežnik je to
čuja no se je na ves glos kejko ga je
še meja zadrja: „Gesgod dohtar, jas
skoro vmiran, vi pa se inštrumente
išete, da bi mi eno polko
zašpilali. . ."
Poslušajte še en drugi vic. Turist je
priša na aerodrom. Najbližjega
pilota je pita: „Kejko košta, če bi
jas s padalon enkrat vun z eroplona
skoča? " „Petdeset jurjofmu je
od^vora pilot. — Kaj pa, če se
slučajno nede padalo odprlo, je še
naprej drjezga turist. — Te pa mo
van peneze nazaj dali, mu je že malo
jezen nazaj zabrusa pilot.
Če se kaj smejete, te mo van še
enega poveda: V kavarni sta sedela
mloda diklina no en starši moški, ki
sta se glih odločla, da ta se drugi
tjeden v zakonski jorem zapregla.
Un je šepeta na vuha svoji
izvoljenki: ,,Lubica moja, čudin se,
da si se odločla, d" bos vzela mene
za svojega moža. Nesen lepi, v letah
sen že, pameten tudi nesen
preveč ... Pa te to nič ne moti? " -
„Eh kaj de me to motlo, najboj me
to veseli, da maš dosti penez, še
posebno pa to, ke mas tokšno
službo, da te cele tjedne nede
duma . . ." mu je začivkala jegova
izvoljenka.
No ja, hecof je zaenkrat zadosti.
Poglednimo no pogučimo si rajši
nekaj boj resnega. To enkrat sen
šteja v cajtnogah, da de zrosla na
Formini nova elektrarna, akomula-
cijsko jezero pa de pre fse gorto do
Ptuja segnolo no zgleda, ke de
Ptujčanon voda v gut tekla. Še
dobro, da sen jas doč od Ptuja
duma, saj bi to bila za mene
najvejkša kožen, ki me lehko doleti,
elektriko pa si na našen Suhen bregi
tak ali tak v rukzoki nosimo no si z
leternami svetimo, kdo si z elektriko
kurcšlus privošimo.
Te pa srečno, Lujs
I. Lackov turnir
trelcev
SD „Jože Lacko" in SO Ptuj sta
i) 30-letnici AVNOJ-a organizirali
ledrepubliško strelsko tekmovanje
MK pištolo Drulov—II. Lackov
irnir.
Najboljši strelci — mladinci iz
igoslavije so se zbrali na strelišču v
toju, da bi preiskusili svoje
•osebnosti
Za naslov najboljšega se je ob
Pem vremenu bU izenačen boj
W ekipami SD „Plažo Poškovič",
Jja Luka; SD, „LTA" Varaždin in
O „Jože Lacko" iz Ptuja; druge
^e so se borile za škromnejse
^zicije.
Posamezno je osvojil prvo mesto
'ckov strelec Veselin Bojkovič
'ed svojim klubskim tovarišem
f8ncem Kotnikom in izvrstnim
^aždincem Marjanom Bestenom.
Rezultati ekipe: 1 SD „Jože
•cko", Ptuj, 786 kr; 2. SD „LTA"
^{aždin, 760 kr; 3. SD „Blažo
®škovič", Orja Luka-Danikovgrad
P kr; 4 SD „Garnizija", Ptuj 734
»;itd.
Prve tri ekipe in prvi trije
?^mezniki so osvojili peharje in
'lome, posamezniki tudi nagrade
!anizatorjev, medtem ko so vsi
tmovalci dobili značke in pro-
''kt starodavnega Ptuja.
Da bi malo ilustrirali interes za to
'^movanje, navajamo primer Rajka
Skapina iz Ljubljane, ki je, kar je
zarnudil avtobus, sedel za volan in
prišel na tekmovanje.
Strelci so si kot gosti obč.
skupščine ogledali znamenitosti
mesta. Lackov turnir je postal
tradicionalno tekmovanje z MK
pištolo za mladince v državi.
Organizacija je bila odlična.
IS
bredprazniCna
založitev z zlatnino
Neznani storilec ali storilci so v
sredo, 28. novembra okoli druge ure
zjutraj vlomili v specializirano
prodajalno Jasmin trgovsk^a pod-
jetja Merkur, v kateri pretežno
prodajajo nakit in kozmetiko.
Storilec je s trdim predmetom
razbil izložbeno okno, naknadno pa
še stekleno vitrino v prodajalni, v
kateri si je nabral več zlatih
zapestnic in verižic. Zaradi hitrosti
ni uspel pobrati vsega nakita, prav
tako pa je pustil tudi števihie odtise,
po katerih ga bodo varnostni organi
poskušahv najkrajšem času izslediti.
To je že tretji vlom v omenjeno
prodajalno, pred nedavnim pa so po
enakem postopku vlomili tudi v dve
sosednji trgovini, vendar so organi
milice iz Ptuja še isti dan storilce iz
sosednje Hrvaške prijeli.
16 stran
tednik — Četrtek, 27. decembra 1973'
RESNICA ALI FANTAZIJA?
ZVENEČ BLISK OB PRISTANKU
NEZNANEGA LETEČEGA PREDMETA
Srebrno-siva bitja so ugrabila dva ladjedelniška delavca in ju nato
preiskovala v vesoljski ladji. Mali možički so bili srebrnosive barve. Na sliki
opazite, da so obiskovalci iz vesolja imeli velike oči, dolga koničasta ušesa,
nos z veliko ustno odprtino, njfliove roke pa so bile podobne rakovim
kleščam.
Osemnajstega oktobra letos, okoli 19. ure, so po pričevanju dveh mož
zapisali naslednje:
„V Pescagoule-River, v Mississippgu so iz vesojjske ladje izstopila čudna
bitja. Zagledala sta jih ladjedelniška delavca, ki sta se vračala z dela. Ko sta
jih zagledala, sta se močno prestrašila in še preden sta ^e dobro zavedla, je
bilo prepozno. Oba, 42-letn^a Charlesa Hickensa in 18-letnega Calvina
Barherja so ti čudni možje odpeljali v vesoljsko ladjo, pregledovali in
nadzorovaU ne da bi vedela, koliko časa."
Ko sta moža pripovedovala o tem dogodku, se je v Združenih državah
ponovno prebudila histerija ljudi. Prav v tem času so potnike z NLP opazili
tudi nekje v Californiji, kjer so prestraših farmerko Ano Rodriguez. Povedala
Tako je opis ladjedehiiških delavcev
ponazoril risar: roke bitij iz vesolja so
bile kakor rakove klešče.
je naslednje: ,JCo je tista stvar pristala, je zveneče pobliskavalo. Kaj takega
še nisem nikoli videla, zato sem se na smrt prestrašila." Tudi guverner John
Gill^an je videl nekaj podobnega in je povedal, „da je prepričan, da to ni
bilo lejtalo pa tudi ptič ne."
Že enaindvajset let dobivajo ameriške letalske družbe na tisoče poročil
o letečih predmetih, od katerih so večino primerov že raziskali. Tri procente
vseh NLP so pojasnUi z naravnim pojavom: leteči krožniki so bih meteoriti,
ki so pri vpadanju v atmosfero oddajah čudno svetlobo in čudne šume. Na
šalo je pomislil tudi šerif Pascagula, ko je shšal zgodbo dveh ladjedehiiških
delavcev, ki sta omenjenega večera vsa zmedena prišla v nj^ovo hišo. Nato
ju je odpeljal v letakko družbo, kjer so ju zaslišah. Tudi v hipnotičnem
stanju sta izpovedala isto, kakor malo prej v povsem normalnem duševnem
stanju.
ZDENKO K.
osebna kronika
(Nadaljevanje s 14. strani)
Gabernik 23; Stanko Planec, Krčevi-
na pri Vurberku 28 in Katika
Horvat, Mestni vrh 111; Peršuh, Sp.
Jablane 35 in Jožica Medved,
Župečja vas 46; Stanko Kozoderc,
Zg. Hajdina"20 in Marija Nežmah,
Skorba 51; Maijan foamberger,
Trubarjeva 12 in Marija Toplak,
Stogovci 58; Martin Ivančič, Apače
18 in Nada Plohi, Selška cesta 33;
Roman Tomanič, Lovrenc na Drav-
skem polju 22 in Martina Muršec,
Lovrenc na Dravskem polju n.h.;
Leopold Racher, Štrafelova 14 in
Ivanka Sagadin, Gerečja vas 72;
Franc Krepfl, Rače 34 in Majda
Lenart, Stražgoinca 23; Alojz Pečar,
Sp. Duplek 138 ih Marija Jerič,
Nadole 39; Miroslav Soršak, Gaj 40
in Melita Vidovič, Stražgojnca 48.
UMRLI SO: .
Gera Golob, Domava 27, roj.
1909., umrla 16.11. 1973.; Anton
Šafranko, Na hribu 2, roj. 1912.
umrl 22. 11. 1973.; Alojz Kolarič,
Formin 15, roj. 1921., umrl 23.11.
1973.; Anton Hhš, Gorca 73, roj.
1912., umrl 23. 11. 1973.; Janez
Zoreč, Grajenščak 91, roj. 1908.,
umrl 24. 11. 1973.; Alojzija Kurbos,
Janežovci 14, roj. 1920., umrla 26.
11. 1973.; Štefanija Podkrajšek,
Ciril-Metodov dr. 10, roj. 1893.,
umrla 28. 11. 1973.; Marija Cvetko,
Bratislavci 26, roj. 1912., umrla 27.
11. 1973.; Alojzija Škvorc, Središče
ob Dravi, roj. 1894., umrla 30. 11.
1973.; Kristina Gregorec, Grajena
19, roj. 1885., umrla 3. 12.197I
Strojepisko
sprejmemo takoj. Kandidatke se naj oglasijo v upravi
Tednika._
TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova 5. -
Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja vsak
četrtek. Tek, račun pri SDK Ptuj št. 52400-603-30458. - Tiska
Mariborski tisk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.