Amerikanski Slovenec
American In Spirit; Foreign In Language Only •oest advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the United States. Rates on request	Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D.	Organ of the Best Element of Americanized Slovenians. Itj covers News and Contains Matters ol Special Importance to Them Not Found l£l«ewhei.
Številka 35.	joliet. illinois, 26 marca 1918. 7	letnik xxyii.
Velikanska nemška ofenziva proti britanski fronti dosedaj uspešna.
Nemci osvojili mesti Peronne in Ham. — Nemški vojni glav- ^a naš vojni plen po dosedanjih poni stan poroča nad 30,000 ujetnikov in 600 uplenjenih r^ti verdunom se topniški dvoboj topov. — London priznava umikanje britanskih nadaljuje." čet, a pravi, da britanska linija še ni zlomljena. — Pariz obstreljevan.
Ameriške in francoske reserve na po-
K"
moč. Strašne nemške izgube.
zapadno od Laona, in natančno 122 kilometrov — približno šestinsedemde-set milj — od pariške mestne zbornice.
Top je bombardoval Pariz med večjim delom nedelje.

ke
True translation filed with the post-master at Joliet, 111., on March 26, 1918, * required by the act of October6,1917.
Francoska fronta.
Britanski vojni glavni stan na Francoskem, 21. marca. (Popoldne.) — . emc' so danes dopoldne začeli mo-can napad proti britanskim linijam v cambraiškem odseku in bližini, in naval nosi vse znake pričetka sovražnikove mnogo napovedovane velike o-ienzive.
Trdo bojevanje se vrši od neke toč-
; severno od Lagnicourta proti jugu
Gauške hoste, ravno pod Gauzeau-
courtom. Napad je sledil močnemu
oornbardovanju iz topov vseh kalibrov
ln dv°boj med nasprotnimi težkimi ba-
e"jami je pretresal okolno zemljo vec ur.
Nemški napad z bombami.
Nemci so rabili plinove bombe v iz-"Ju, in neprestano so jako brzo le-*ece bombe pokale s strahovitim prekanjeni daleč za britanskimi linijami.
Bombardovanje se je začelo resno 5. uri davi, in kakih pet ur pozneje so Se sovražne čete zagnale proti brionskim zakopom frontne linije sever-i>n° od Lagnicourta in Louverala; zadnji kraj leži zapadno od Boursies.
Ob istem so druge nemške čete prodirale za topovskim dimom ob grebenu. držečem severno od Gouzeau-Co«rta. Povedati smemo, da napad v tCm okraju nikakor ni bil nepričakovan strani Britancev in da so se jako
ni," je rekel cesar Viljem v brzojavki na renski pokrajinski zbor, po neki časniški brzojavki.
Brzojavka iz Kiela pravi, da je cesar brzojavil šlezviško-holštinskemu pokrajinskemu zboru v odgovoru na brzojavno čestitko sledeče:
"Nagrada zmage nam ne sme izosta-ti in ne izostane — noben mehkoten mir, ampak mir, ki odgovarja nemškim koristim."
od
True translation filed with the postr master at Joliet, 111., on March 26, 1918, as required by the act of October6,1917.
Močno streljanje pri Reimsu.
Pariz, 21. marca. — Silno in dolgotrajno bombardiranje je bilo v odsekih severno in jugovzhodno od Reimsa, kakor tudi na fronti v Champagni, je naznanil vojni urad danes.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26, 1918, as required by the act of October 6,1917.
Avstrijsko topništvo rabijo.
Dunaj, 21. marca. (Britansko admi-ralstvo po Wireless Press.) — Avstro-ogrsko topništvo je igralo ulogo v boju proti Angležem in Francozom na zapadni fronti, je naznanjeno v današnjem poročilu vojnega urada.
Pripravili za odboj navala.
Ujetnik napovedal ofenzivo.
Morebiti je samo slučaj, da je neki ^niskj ujetnik povedal pred kratkim,
diie^' ima sovra^n'k°va ofenziva začeti ali 21. marca. Mnogi drugi da-bj]n!1 so bili tudi navedeni. Vsekako ni -as^ZI>°ročen noben pehotni napad do ^a, ko je bila ta brzojavka odposlana. ^ Cc dni že je bilo znano, da so ®mci dovršili vse svoje načrte in so jeti-ra-Vljen' Za I,ričctek vojaških pod-. ' ce je to v nameri njih programa. Cfrn ° ^ močno oblačno danes "jI i i' ne' Opazovanje iz zrakoplovov b,'o skrajno težavno.
„, ri,e translation filed with the post-
as r 31 Joliet> In- on March 26- 1918' Quired by the act of October6,1917.
'V odločilnem trenotku." £iVmterdam' 21 nlarca' ~ "V odl°"
najveenot'<u vojne smo in v enem ^ L trenotkov v nemški zgodovi-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26,1918, as required by the act of October6,1917.
Čujejo topove v Doverju.
London, 21. marca.—Topniško stre ljanje na zapadni fronti se je razločno slišalo v Doverju in drugih mestih na angleški vzhodni brežini. Vrata in okna hiš v Doverju, na primer, so ne prestano šklopotala .vsled močnih pre tresov.
Streljanje je bilo najmočnejše, ki je bilo slišati v tem okrožju iz take daljave.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26, 1918, master at Joliet, 111., cyi March 19, 191°
Berlin poroča 16,000 ujetnikov.
Berlin, 22. marca. — Britanska prva linija je bila zavzeta po nemških četah, napadajočih od jugovzhodno od Ar-ra-a do La Fere, naznanja vojni urad. Ujetih je bilo 16,000 vojakov in uplenjenih 200 topov. Naznanilo se glasi:
"Včerajšnji uspehi v bojevanju med Arrasom in La Kere so bili raztegnjeni v nadaljevanju našega napada.
"Šestnajsttisoč ujetnikov in 200 topov
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on March 26, 1918, as required by the act of October6,1917.
London poroča uspešne protinapade.
London, 22. marca. — Nocoj izdano uradno poročilo pravi:
"Davi je sovražnik ponovil svoje napade z veliko močjo ob dejansko vsej bojni fronti. Ljuto bojevanje se je pripetilo v naših bojnih postojankah in se še nadaljuje.
Sovražnik je nekoliko napredoval na gotovih točkah. Na drugih so bile njegove čete vržene nazaj po naših protinapadih.
"Britanske izgube so bile znatne, a ne izven sorazmerja k velikosti bitke. Sovražnikove izgube so še nadalje zelo težke in vsi njegovi uspehi so stali velikih žrtev."
Sovražnik poražen v prvem naporu.
V bitki, ki je tekmovala v ljutosti z vsako prejšnjo med polčetrtim letom vojskovanja, so Britanci na' petdeset milj široki fronti prestali veliko nemško ofenzivo v njenih začetnih razvo-jih.
Na nekaterih točkah je bila britanska linija zapognj^na nazaj, a ne tolikanj, kakor so pričakovali vojaški ve^ ščaki, ki jm je bilo znano, kako bojno moč so Nemci postavili v boj in koliko topov so imeli ob liniji in za njo.
Britanska linija ni zlomljena.
Vsled borbe na tem delu fronte, ravno zapadno od Cambraia, kjer je biio bojevanje očividno najbolj vroče, ni bila britanska linija nikjer zlomljena in vojaki maršala Haiga so prizadeli sovražniku strašnih izgub.
400,000 Nemcev v bitki.
Osredotočba vojakov in topov ob britanski fronti, kakor naznanjeno v uradnih poročilih, kaže, da si Nemci na vso moč prizadevajo, streti britansko fronto.
Štirideset divizij ali kakih 400,000 tevtonskih vojakov je v boju. Skupno število topov, ki jih Nemci rabijo, se ne da preceniti, ali neuradna poročila pravijo, da je bilo 1,000 topov na nekem malem odseku.
Avstrijci in Bolgari na fronti.
Cesar Viljem, maršal von Hinden-burg in general von Ludendorff so šli na zapadno fronto, da prisostvujejo nemškemu napadu, pravi brzojavka iz Kodanja na Exchange Telegraph Co. Bolgarske in avstrijske čete so zdaj na zapadni fronti, poroča brzojavka.
Bolgarske čete se bodo rabile kot strategična reserva, pravi brzojavka. Število Avstrijcev na tej fronti ni veliko, ali avstrijski topovi v veliki množini so bili zbrani tamkaj.
Avstrijski vojni minister von Stei-ner, ki je sedaj v Berlinu, je baje obljubil maršalu von Hindenburgu, da Avstrijci prevzamejo stražno delo na vzhodni fronti, ko se je začela ofenziva na zapadu.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26, 1918, as required by the act of October6,1917.
25,000 Britancev ujetih.
Berlin, prek Londona, 23. marca. — Nemško poročilo naznanja danes, da znaša dosedanji vojni plen med pogonom na zapadni fronti 25,000 ujetnikov, 400 topov in 300 strojnih pušek.
URADNA POROČILA Z DRUGIH FRONT.
Rim poroča samo topniško bojevanje ponekod in obojestransko pozve-dovanje po zrakoplovcih.
NEMEC NA RUSKEM ŠE PRODIRA.
Na makedonskem bojnem torišču nič važnih dogodkov.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26,1918, as required by the act of October 6,1917.
Strašno klanje.
Washington, 23. marca. — Po uradnih cenitvah dosedanjih izgub v veliki bitki na zapadni fronti je bilo več ne go 200,000 vojakov usmrčenih, ranjenih, ali ujetih. Britanske cenitve stavijo nemške izgube na 150,000. Britanske izgube so precenjene na 75,000 do 100,000.
True translation filed with the post master at Joliet, 111., on March 26,1918, as required by the act of October 6,1917
London priznava izgube.
London, 24. marca. — Vojni urad je danes priznal še nadaljnje nemške pridobitve.
Priznapo je, da je bila britanska linija, ki je doslej nezlomljena, prisiljena nazaj do reke Somme.
Južno od Peronna so si mali oddelki izsilili svoj pot prek reke Somme na več točkah. Naznanilo pravi: "Opra viti jim dajemo."
True translation filed with the post-mister at Joliet, 111., on March 26,1918, as required by the act of October6,1917.
Laška fronta.
Washington, D. C., 22. marca. — Naznanilo italijanskega vojnega urada, kakor prejeto danes v italijanskem poslaništvu tukaj, pravi:
Ob vseh frontah je bila včeraj po vecana delavnost. Sovražnikove pa-trolirajoče čete so bile pognane v beg proti zapadu od Val-di-Concela in reke Graze.
V odsekih Frenzelske doline se je
rn	tfuffiot iii^^m^i^mmiSmmdii^
1 ^quireu8'8''0" filed with tl,e Postmaster at Joliet, 111., on March 26, 1918, 0 hy the act of October 6,1917. I^Dpi .
T	NAJVEČJEGA TOPA, KI GA RABIJO ALIIRANCI.
frkvi vojv'af'ja kaže llelav« P" "delavi 520-milimetrske havbice v Creu-j>h rahj" ,0yar,1, 11:1 Francoskem. Ti 520-miIjniftrski topovi o največji, J0 aluranci na zapadni fronti.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26, 1918, as required by the act of October6,1917.
Pariz obstreljevan.
Pariz, 23. marca. — Nemci so streljali na Pariz s topovi na dolgi streljaj. Izza 8. ure danes dopoldne so izstrelki 240 milimetrov (poldesetega palca) dosegali glavno mesto in predmestja v prestankih četrti ure ter usmrtili deset oseb in ranili kakih petnajst. Najkrajša razdalja od Pariza do fronte je nad 1(H) kilometrov (dvainšestdeset milj).
Pariz, 23. marca. — Po zadnjih poročilih je top na dolgi streljaj, ki je bombardoval Pariz danes popoldne, streljaj iz daljave 120 kilometrov (približno 74 milj) in je bil postavljen kakih dvanajst kilometrov onkraj francoske fronte.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26, 1918, as required by the act of October6,1917.
Top strelja. 76 milj daleč.
Pariz, 24. marca. — Nemški "velikanki top", ki je bombardoval Pariz, je bil postavljen v St.-Gobainski hosti,
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26,1918, as required by the act of October 6,1917
Rabijo 97 divizij.
Havasov poročevalec na fronti pravi
-'B-rfetfnci Sci sc umikali v dobrem redu, odstopajoč ped za pedjo zemlje v močne postojanke, pripravljene pred meseci.
"V zadnjih razvojnih stopnjah bitke je bilo v boju sedemindevetdeset nem ških divizij. Tako je nemško povelj stvo zbralo proti britanski fronti polo vico čet, ki jih je imelo na razpolaga nje na vsej zapadni fronti."
Če štejemo 12,000 mož na nemško divizijo, je bilo število Nemcev v boju po Havasovem poročevalcu približno 1,164,000.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26,1918, as required by the act of October 6,1917.
ZA TRAJEN MIR.
Sv. oče v svojem velikonočnem pozdravu na Združene Države.
Rim, 22. marca. Za trajen mir prosi papež Benedikt v svojem velikonočnem pozdravu na Združene Države, ki ga pošilja po Associated Press. Svetega očeta poslanica pravi:
"Prvi pozdrav vstalega Odrešenika na svoje učence, ko je pretrpel muke Velikega tedna, je bil: 'Mir vam bodi.' Nikdar ni svet, za katerega se je žrtvoval, potreboval tako silno tega pozdrava miru kakor danes.
"Ob tej slovesni priliki ne moremo ničesar boljšega želeti deželi tako dragi našim srcem, nego da naj božji Od-rešenik blagovoli uresničiti željo vseh, to je, ozdravljenje obstoječega sovraštva in sklep trajnega miru, utemeljenega na podlagah pravičnosti, boga-boječnosti in ljubezni do človeštva, ki
sovražniku posrečilo, prodreti v eno I bo dal svetu novo organizacijo ljud-
naših prednjih postojank, ali ustavljen po našem topniškem streljanju in protinapadih, je bil prisiljen k povratu v svojo prvotno postojanko.
"V okrožjih severovzhodno od Mon-tei-Grappe se je italijanskim četam posrečilo, ujeti nekaj neprijateljev. Topniško streljanje je bilo silnejše pri Cavallu della Piave.
Zrakoplovstvo.
"Na Asiaški visoki planoti so francoski in italijanski zrakoplovi zbili sovražen zrakoplov. Onkraj reke Piave so britanski zrakoplovci zbili tri sovražnikove zrakoplove in prisilili četrtega k pristanju. Južno od Motta-di-Livenze je bil privezan balon zažgan po našem topništvu.
stev in narodov, združenih pod varstvom prave vere v stremljenju po plemenitejši, čistejši in prijaznejši pro-sveti.
"Tako želimo izpolniti našega Gospoda zadnje naročilo Njegovim apostolom: "Pojdite po vsem svetu in o-znanjujte evangelij vsaki stvari'."
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26,1918, as required by the act of October6,1917.
Ruska fronta.
Berlin, 21. marca. — Čete pehotnega generala Koscha so zavzele trgovinsko mesto in pristanišče Herson, Ukrajina.
True translation filed with the post-, master at Joliet, 111., on March 26,1918,
True translation filed with the post-
as required by the act of October6,1917.' master at Joliet, 111., on March 26,1918,
I as required by the act of October6,1917. Pred ofenzivo v Italiji?	I
Palestinska fronta.	_
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26, 1918, as required by the act of October6,1917.
Berlin poroča zmago.
Berlin, 24. marca. (Prek Londona.) — Nemci so zavzeli Peronne in Hain ter porazili britanske in ameriške polke, poslane od jugozapada za protinapad na Chauny, po današnjem naznanilu vojnega urada.
Naznanilo pristavlja, da znaša nemški vojni plen več nego 30,000 ujetnikov in 600 topov.
Washington, D. C., 22. marca. — V italijanskem poslaništvu so danes pri-' čakovali, da Von Hindenburg v kratkem premesti svoj pogon z zapadne fronte na italijansko bojno torišče.
Gen. Emilio Guglielmotti, vojaški pribočnik, pa je rekel, da Italijani ne bodo nezavarovani, da je morala armade visoka, in da so pomožne čete tako razdeljene, da bi se celo večji pogon, nego tisti, ki je zlomil italijansko linijo zadnjo jesen, izjalovil.
Mnenje v italijanskem poslaništvu je, da je Italija v boljšem stanju za ofenzivo nego kadarkoli izza svojega vstopa v vojno.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26, 1918, as required by the act of October6,1917.
Francozi porazili napad.
Pariz, 24. marca. — Danes izdano naznanilo vojnega urada pravi: "Nemške čete so po silnem bombar- na železnične proge v Lagarinski do-
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26,1918, as required by the act of October6,1917.
Neznatni spopadi.
Rim, 23. marca. — Naše prednje straže so izmenjavale živahno puškno streljanje s pozvedovalnimi oddelki severno od Ledronske in Lagarinske doline. Patrolni spopadi so bili na malem otoku Folina in vzhodno od Cava-zucherine.
Lahki topniški boji, ki so narasli po silnosti v prestankih, so bili ponekod v gorah.
Naši zrakoplovci so spuščali bombe
London, 21. marca. — Zasedli smo Beit Rimo in Kefrtut, oba kraja vz-hodnojugovzhodno od Deir Balletta, brez odpora. Odbili smo protinapad pri Deir Ballettu ter pridobili Elow-sallabeh in višavje proti zapadu.
Zrakoplovstvo.
Zrakoplovci so spustili 470 bomb na zavode v soseščini postaje Elkutrani. Opaziti je bilo, da so bili cilji naravnost zadeti.
dovanju podjele presenetljiv napad južno od Juvincourta, ali brez uspeha.
"Dokaj živahno topniško bojevanje je bilo blizu Lepetrske hoste, v Voge-zih nedaleč od La Fontenelle in pri Hartmannsweilerkopfu.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26,1918, as required by the act of October6,1917.'
Američani pomagajo Britancem.
Washington, D. C., 24. marca. — Ameriške čete so v gošči bojevanja, da zadržijo naval nemškega največjega napada za pridobitev svetovlade.
Američani so bili obenem z drugimi aliirskimi četami poslani na pomoč britanskim četam, najhuje napadanim po Nemcih. Del linije, ki ga obdržuje glavna bojna moč Američanov, še ni zapleten v bitko, po zadnjih uradnih poročilih.
Washington prejel brzojavko.
Vojni department je prejel danes popoldne brzojavko, ki pravi, da se Američani bojujejo bok ob boku z Britanci in Francozi proti Nemcem. Ali je brzojavka navedla število Američanov v boju ali omenila njih enote, ni bilo izvedeti od departmenta.
lini.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26,1918, as required by the act of October6,1917.
Makedonska fronta.
Pariz, 20. marca. (Zakesnelo.)—Topništvo je bilo delavno zapadno od Doj-ranskega jezera, blizu Dobropolja in v soseščini Bitolja. Francoski in britanski zrakoplovci so izvajali bombar-dovanja v Vardarski dolini in v jezerskem okrožju.
True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on March 26, 1918, as required by the act of October6,1917.
Topniško streljanje.
Pariz, 21. marca. (Zakesnelo.) — Bilo je obojestransko topniško streljanje blizu Gjevgjela in severno od Bitolja.
Zrakoplovstvo.
Aliirski zrakoplovci so uspešno izvedli več bombardovanj proti sovražnikovim zavodom v Strumski in Vardarski dolini in severno od Moglene. En sovražnikov stroj je bil zbit v o-zračnem spopadu.
True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on March 26,1918, as required by the act of October 6,1917.
Nemir v avstrijski mornarici.
Washington, D. C., 21. marca. — Nemir v avstro-ogrski armadi in mornarici poroča brzojavka iz Švice, prejeta tukaj danes uradnim francoskim postedovanjem. Brzojavka pravi:
"Koncem februarja je cesar Karel v povelju, na široko razlaganem danes v avstro-ogrskih krogih, imenoval pribočnikom nekega admirala, ki ne bo več odgovoren parlamentarnim delegacijam. Neki list v Budimpešti nas zagotavlja, da so to naredbo provzro-čili dogodki, ki so se pred kratkim pripetili v mornarici. Spominjamo se v resnici, da se je nedavno neka avstro-ogrska vojna ladja vdala Italijanom. Od tedaj so se pripetile težave zelo resne kakovosti v vseh jadranskih lu-kah.
"Poleg tega je kot značilno opomniti, da je bil sedanji poveljnik bro-dovja, ki je Jugoslovan, pravkar nadomeščen z nekim Madžarom. Videti je, da je nemir prizadel tudi vojaške čete v notranjosti. Zato je bil proglašen vojaški zakon v Bosni in Hercegovini, kjer Slovani niso hoteli streljati na manifestante. Ta stroga naredba je bila pravkar raztegnjena v tri hrvatska okrožja ob dalmatinski meji. Končno je bil vojakom odpovedan vsak praznik."
Villovci še rogovilijo.
El Paso, Tax., 21. marca. — Villovi pri?taši pod Epifanio "Halguinom so davi razstrelili z dinamitom osebni in tovorni vlak Mexico - Northwestern-železnice, pri čemur sta bila dva potnika usmrčena in deset je bilo ranjenih. To se je dogodilo pri. postaji Santa Sofia, 110 milj jugozapadno od Juareza. Vlak in tiri so bili razdejani. Trije vozovi so bili oplenjeni.
AMERIKANSKI SLOVENEC, 26. MARCA 1918.
Anerikanski Slovenec
Ustanovljen L 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. L 1899. t lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol leta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1.50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slove niau Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO,
Incorporated 1899. Slovenic American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
f Iz slovenskih naselbin.
Joliet, 111., 25. marca. — Velika noč je pred nami. Naš "Cerkveni Glasnik" poroča:
V'nasi cerkvi Sv. Jožefa se bodo vr šili cerkveni obredi, kakor so zaukaza ni za Veliki teden in sicer:
Veliko sredo zvečer ob pol 8. uri bode križev pot in blagoslov s Presv. Rešnjim Telesom.
Veliki četrtek bode sv. maša ob 8. uri in po sv. maši bode Sv. Rešnje Telo prenešeno v kapelo Marije Pomagaj, kjer bode shranjeno v taberna kelnti v javno češčenje.
Veliki petek se prično obredi ob 8. uri. Po sv. maši bode Božji grob od krit. Na ta dan naj vsak pravoveren kristjan, ako le more, pride v cerkev k češčenju sv. križa, na katerem je videlo naše odrešenje — sam naš Odrešenik. Zlasti stariši naj pripeljejo svoje ljubljene, nedolžne otroke v cerkev ter jim tako pokažejo z lepim zgledom svojo vero in svojo ljubezen do križanega Zveličarja in ko bodo otroci srastli, se bodo še spominjali te poti v cerkev na Veliki petek in spomin na to pobož-nost bode obvaroval marsikaterega izmed njih greha in jih ohranil zvestim sv. veri, katero so prejeli od svojih >ta-rišev. Zvečer ob pol 8. uri bode sv. Rožni Venec, pridiga in popevanje običajnih postnih pesmi.
Veliko soboto se bode pričela služba božja ob 7. uri zjutraj; najpoprej bla-goslovljenje ognja, potem Velikonočne sveče, branje prerokovanj, blago-slovljenje krstne vode, litanije vseh -svetnikov in sv. maša. nikov in sv. -maša.
Blagoslovljena voda bode ta dan razpostavljena pred cerkvenimi vratmi, da si jo lahko vsakdo vzame na dom. i Blagoslovljenje velikonočnega jag-njeta in družili jedil bode Veliko soboto popoludne ob 3. uri in zvečer po Vstajenju in sicer v cerkvi.
Veliko soboto zvečer ob pol 8. uri bode praznovanje Vstajenja našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa s slovesno procesijo s Rešnjim Telekom po cerkvi in blagoslov z Najsvetlejšim.
Veliko sredo, Veliki petek in Veliko soboto (dopoludne) je zapovedan post za vse vernike.
Na Velikonočno nedeljo bodo sv. maše kako 6b nedeljah, ob 6., 8., 9. in 10. uri. — Pri vseh sv. mašah se bode pobirala velikonočna kolekta za cerkev. Karani so pTošeni, da bi se spomnili svoje cerkve ob tej priložnosti tako ali še bolj radodarno kakor poprejšnja leta. Vsakteremu je dobro
znano, da cerkev potrebuje pomoči fa ranov in zatorej naj vsakdo daruje po svoji moči, kar more.
—	Sklep sv. misijona v naši cerkvi »v. Jožefa je bil snoči ob velikanski udeležbi vernega občinstva. Posebno poročilo o tem objavimo prihodnjič,
če je dobimo.
—Veliko zanimanje je vzbudila vest, da pripravlja slavno Pevsko društvo sv. Cecilije pod vodstvom gospe A, Nemanicheve velik koncert za dan aprila. Več o tem prihodnjič.
—	Smrtna kosa. G. John Meteš st. 1401 N. Center St., star 59 let, oženjen rojen v Dragatušu na Belokranjskem, član društva Vit. sv. Jurija št. 3 K. S K. J. in dr. sv. Družine št. 1 D. S. D. je umrl danes dopoldne ob 9. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgotrajni bolezni. Revmatizem ga je mučil že mnogo let, a nazadnje so mu druge bolesti shujšale stanje ta ko, da je bilo njegovo trpljenje uprav mučeniško. Ž njim izginja iz naše srede zopet eden prvih naseljencev-pionirjev slovenske župnije sv. Jožefa Pokojnik zapušča poleg svoje soproge gospe Marije Meteš štiri sine (Frank, John, Leo in Joe) ter tri hčere (Ma mie, ki je omožena, Tillie in Katie; en sin ia ena hči sta umrla pred vet leti. O pogrebu in druzem prihodnjič.
—	Tretje posojilo svobode. Dne 6. aprila bo razpisal zavezni zakladničar McAdoo tretje posojilo svobode. Dan 6. aprila bo za vedno eden najznamenitejših v zgodovini Združenih Držav in vsega sveta: tega dne so Z. D. stopile v svetovno vojno na strani tistih, ki se bojujejo za svobodo velikih in malih narodov, za poraz krivice in zmago pravičnosti. Dne 6. aprila tega leta bo prva obletnica vstopa Združe nih Držav v vojno. Tega dne se prične kampanja za tretje posojilo svo bode po vsej deželi in tako tudi v mestu Jolietu.
;"Fantje v zakopih bodo obdržali svojo linijo; na nas, ki smo doma, je, da obdržimo naš patrijotizem na vi^ku in napravimo kampanjo za tretje posojilo svobode še uspešnejšo, nego sta bili kampanji za prvo in drugo posoji lo," je izjavil senator R. J. Barr v nagovoru na člane raznih odborov iz mesta in okolice pri luneheonu v Woodruff Innu v sobotu.
—	Chicaški nadškof George W Mundelein je poslal v soboto na vsakega katoliškega duhovnika v nadško-fiji okrožnico, v kateri jih poziva, da naj po močeh pripomorejo k uspehu tretjega posojila svobode. Obenem je nadškof postavil odbor katoličanov za propagando pri prodaji bondov. Sklenjeno je bilo, vse preobilne sklade raz nih katoliških zavodov, ki znašajo več milijonov dolarjev, naložiti v Liberty bondih. V okrožnici je rečeno med drugim: "Vlada Združenih Držav mi je izrazila željo, da naj katoliška cerkev po svojih raznih župnijah na kak način pripomore pri naložitvi tretjega vojnega posojila. V spominu imajoč, da je ta cerkev ob vseh časih uživala zaščito pod našo zastavo", in da smo kot katoličanje < tej deželi užili mnogo dobrot, kakor tudi nadalje spoznavajoč, da če zdaj na primeren način pokažemo svoj patrijotizem, bomo zato pozneje želi priznanje, sem imenoval odbor.. ." itd.
Kupujte, vojno-varčevalne znamke (War Savings Stamps)! Na prodaj sq v tiskarni A, S. Glejte oglas!
—	Ali ste že plačali dohodnino (income tax)? Požurite se, kajti čas je samo še ta teden.
—	Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7 passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 2575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliot.	Adv.
Joliet, 111., 21. marca 1918. — S tem naznanjam vsem članicam društva sv. \ne Katoliških Borštnaric št. 534, da smo imele volitev novega odbora za leto 1918. in so bile izvoljene sledeče članice:
Marija Čulek, predsednica. Marija Vraničar, podpredsednica. Marija Flajnik, tajnica-zapisnikarica. Antonija Stanfel, blagajniška tajnica.
Ana Jerman, blagajničarka. Ana Bolte, Ana Znidaršič in Marija Petrovčič, nadzornice.
Marija Mahkovec in Katarina Butala, maršalki.
Katarina MiheliČ in Barbara Stajdo-liar, vratarici.
Rev. John Plevnik, duhovni vodja.
Dr. M. J. Ivec, društveni zdravnik.
K sklepu voščim vsem članicam vesele velikonočne praznike.
Marija Flajnik, zapisnikarica.
kom. Ponosen sem, ker me Uncle Sam spozna vrednega služiti pod njegovo zastavo. Poskušal bom po svoji skromni moči skazati se vrednega njegovega zaupanja. Prihodnji mesec jo odrinem neznanokam. Če bo prilika, Vam že še kaj sporočim.
Tukaj je bilo celo zimo prijetno vreme. A zdaj pa je še lepše, ker se bliža pomlad. Škoda, da ni tukaj toliko Slovencev, kakor jih je v Jolietu, da bi človeku ne bil tako dolgčas po svojih rojakih.
Po Veliki noči bo Rev. Plevnik precej vposlen, ker bo treba zvezati več mladih parčkov. Bog daj temveč sreče in blagoslova! Jaz se bom poročil začasno s puško, pa hajd na lov na ošabne Nemce po Francoskem. To bo "ohcet", kaj ne? Je že postalo čudno na tem svetu!
Še enkrat pošljem srčen pozdrav vsem, zlasti svojemu Jjiratu v Bradley, 111., in vsem ostalim "znancem širom Amerike.	Frank Sterbentz.
La Salle, 111. — Dragi prijatelj Am. Slovenec! Nič veselega, temveč občutljivo in žalostno vest naznanjam. Ne-izprosljiva bela smrt mi je odvzela sedmega marca ljubljenega brata Jožeta Kastigar. Pokojrtf se je rodil leta 1877. v fari Doberniški, v vasi Preska, v na daleč okoli poznani hiši Ljubčko-vi. Prišel je v Združene Države pred petnajstimi leti ter se podal naravnost v Leadville, Colo, ter stalno bil tam trinajst let. Iskal si je sreče v zlato-rudnikih, pa ni imel sreče brez nesreče. Prestal je veliko, bil dvakrat smrtno bolan za pljučnico, večkrat poškodovan, a navsezadnje se mu je vrinila nadlegljiva bolezen vnetje sapnika, katero je mirno prenašal dolga tri leta, dokler ni za vedno zaspal.
Pred dvema letoma prišel si je zdra vje iskat v La Salle, 111., V sredino svojih dveh bratov in ene sestre. Trudil se je na vse načine, pa vsa zdravila za man, ni se pred rešil, dokler ni za zme raj zatisnil svojih trudnih oči.
Pokojni je bil neoženjen, trezen in močno priljubljen v Leadvillskem o-kraju, to se sprevidi, ker še zdaj pri hajajo pisma od njegovih prijateljev, ko že trdno v grobu spi. Bil je resen. Vkljub vsemu slabemu berilu, vsem zapeljivcem sveta se ni dal zmotiti, ni pozabil naukov svoje matere, katerih ga je naučila v nežni mladosti, ampak jih je trdno hranil v svojem srcu in vestno izpolnjeval. Po materinih naukih je živel in po materinih naukih umrl.
Umrli je pripadal k društvu sv. Petra N. H. Zajednice v Leadvillu, Colo., zato ga je v oskrbo vzelo tukajšnje društvo sv. Marka N. H. Zajednice in ga spremljalo k zadnjemu počitku. Prisostvovali društvu sv. Marka sta še dve drugi društvi, dr. sv. Družine št. 5 K. S. K. J. in novo društvo sv. Družine št. 3 D. S. D., za kar se vsem iz srca zahvaljujem, odbornikom in članom društev.
V stari domovini za njim žaluje priletni oče in brat Frank Kastigar. V novi domovini pa Anton Kastigar in Ludvik Kastigar, brata; Mary Bukovtz in Annie Povše, sestri, ter častiti g. župnik Alois Kastigar, stric.
Le hrepenel jaz bodem k tebi, ne bom po tebi žaloval, saj našel si na božjem nebi, kar tukaj bi zastonj iskal.
Anton Kastigar.
Op. ur. Za zadnjo izdajo A. S. dospel dopis prepozno.
cijo ter pomoč, s katero se bode prido-1 kel: "Bodimo složni! Edinstvo naj biti pomagalo svobodno jugoslovansko vlada med Jugoslovani zlasti v tem državo za naše brate v domovini. | času. Složno moramo braniti svojo Te organizacije so pripoznane in lepo zemljo in naše bogato morje. Ja-pod zaščito naše slavne vlade Združe- dran je naš: Nemci, Madžari in Itali-
nih Držav ameriških.
Tukajšnja podružnica Slov. Nar. Zveze ima že lepo število članov, toda
jani ga nam hočejo po krivici odvzeti. Ali ne stanuje že od nekdaj Jugoslovan? Složni moramo biti tudi mi v do-
pogrešamo še marsikaterega rodolju-1 lini Krke, da dosežemo svoj cilj." ba. Ali hočete ostati rodoljubi le na | Na shodu je bilo soglasno sprejeta jeziku? Recite, da ne, ampak da hočete resolucija za jugoslovansko zedinjenje tudi dejanski pokazati, da ste rodo-1 in mir.
ljubi. Vsled tega se vabi vse, kateri I Sličen shod se je vršil tudi v Senože-še niso člani Slov. Nar. Zveze, da pri- čah.
stopijo.
Ne sprejema se pa ljudi, kateri so pokazali, da niso zvesti ameriški vladi in kateri so se skrivali za plaščem Avstrije, ko jih je ameriška vlada pozivala za izvršitev te ali one dolžnosti.
La Salle, 111., 19. marca 1918.
Michael F. Kobal, tajnik.
Op. ur. Konec dopisa, obsegajoč vabilo k mesečni seji lasallske podružnice S. N. Z., ki se je vršila dne 24. t. in., smo izpustili. Za objavo v zadnji izdaji A. S. smo prejeli dopis prepozno.
JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM.
SLOVENSKA NARODNA ZVEZA.
San Bernardino, Cal., 18. marca. —
Cenj. uredništvo "A. S."!
Najprej voščim vsem prav vesele velikonočne praznike in obilno mero pisanic ter prave zadovoljnosti, zlasti svojim znancem.
Priložim $1 za polletno naročnino lista. Za nadalje ne vem, kako bo, ker sem bi! 11. t. m. tukaj potrjen k voja-
Junaško korakamo naprej, — za Jugoslavijo.
Mislim, da ni rojaka v La Sallu, kateri bi ne vedel, kaj pomeni Jugoslavia, ja za Slovence, Srbe in Hrvate v stari domovini.
Svobodna jugoslovanska država s svojo lastno vlado (katere obliko naj i voli narod sam) je edina rešitev za obstoj naših preganjanih bratov. Ako e ne doseže tega, preti pogin temu narodu, kateri bode prej ali slej izginil iz površja vsled nasilstva krutega sovražnika Nemca, — ako se ga ne reši. Ali bodemo mirnim srcem gledali, kako kruti Tevton davi in trebi naš rod, kateri je kri naše krvi?
Ako bi videl tujega in nepoznanega človeka, da mu preti -nevarnost in po-gibelj, ali bi mu ne priskočil na pomoč, da ga rešiš? Seveda bi. Koliko raje pa bodeš prožil roko svojemu lastnemu in bratskemu narodu sedaj, ko je v tako skrajni potrebi!
Boj Jugoslovanov je pravičen, kajti tudi naša mogočna svobodna vlada ameriška, katera je ena največjih zastopnic svobode, se bori za ravno ta naš ideal — za osvobojenje malih narodov.
Naša dolžnost je torej, da kot ameriški državljani pomagamo. Ravno-tako je dolžnost pomagati tistim rojakom, kateri niso državljani, kajti oni bodo, ako se vrnejo v domovino, uživali sad svobode, katero se bode pridobilo, ako da Bog in sreča junaška.
Mislim, da ni nobenega, kateri bi ne vedel, da so osnovane v Zedinjenih Državah "Slovenska Narodna Zveza", "Hrvatski Savez" in "Srbska Odbrana", organizacije, katerih namen je, zediniti Slovence, Srbe in Hrvate, te brate po krvi in jeziku, za skupno ak-
(Dalje.)
Slovenci in Jugoslovanstvo.
Edinost (6. januarja) je ponatisnila pod gornjim naslovom članek iz zagrebškega Glasa Slovencev, Hrvatov in Srbov.
Ko je pisec razložil, zakaj so se Slovenci doslej bolj bavili s problemom gospodarskega osvobojenja in kulturnega povzdiga, on konštatira, da je danes "ves narod na Slovenskem svest, da smo del silnega jugoslovanskega naroda..." "Narod brez svoje lastne države živi jako malo svojce lastno življenje, on živi, dela in umira za — druge. Sedaj imamo program, ki ga nič več ne izpuščamo: program narodne države."
Potem se je dotaknil Pilarovih in Seidlerjevih ciljev, da se Slovenci odcepijo od Jugoslavije ter pravi: "Mi priznamo odkrito, da bomo Slovenci, ločeni od Srbov in Hrvatov, vodili obupno borbo. Borili se bomo do poslednjega diha, kakor se drže čete-za-ščitnice, da olajšajo svoji vojski — beg. Ali nemško definitivno zasidra-nje na najugodnejši točki Jadrani mi, Slovenci, ne bi mogli preprečiti.
Ali do danes nam še nihče ni zanikal dejstva, da bi tudi za Hrvatstvo značilo gospodarsko smrt, ako Ger-manstvo preko slovenskih krajev dospe do Jadrana."
Naglašajoč nevarnost napol samo-stalne Hrvatske od strani nemških kolonistov, pravi pisec hrvatskim separatistom, da "samo svobodna država" more obvarovati narodno in gospodarsko samostalnost.
"Hrvati, Srbi in Slovenci smo absolutno potrebni eden drugemu. Samo vzajemna jugoslovanska država nam bo zagotovila življenje in napredek.
Shod v Kostanjevici.
Slovenec, objavlja 15. I. poročilo o zborovanju v Kostanjevici, v katerem se glasi:
Prvi je govoril poslanec dr. Pogačnik, ki je rekel: "Dolgo je bilo onemogočeno delovanje v parlamentu, pa tudi javni shodi so bili nemogoči. Narodi niso mogli priti do besede. Kriva je temu starinska ureditev države. Demokracija mora zmagati. Nikdar ne smejo grofje odločevati o vojni in o miru. Mi Slovenci smo že imeli -svojo državo. Državo so nam uničili in nas razcepili, toda uničiti nas niso mogli. Z drugimi lugoA^ani smo en narod, razdeljeni na umeten način na razne dežele in državne polovice, da bi nas lažje tlačili Nemci in Madžari. Notranjih mej med jugoslovanskimi dialekti ni. Vi tu blizo hrvaške meje najbolje veste to. Mi vsi zahtevamo skupno svobodo v samostojni državi, [kjer nas ne bodo tlačili tujci. V tej zahtevi mora biti složen ves narod."
Poslanec Hladnik je govoril o ekonomskih vprašanjih.
Iz publike je govoril g. Kapš in re-
Shod v Vipavi.
Slovenec objavlja 14. I. resolucija, ki je bila sprejeta na shodu v Vipavi dne 6. januarja. V resoluciji se odobrava osnovanje Jugoslovanskega kluba in "radostno se pridružuje majski delegaciji, ki je dala izraz ciljem in težnjam celokupnega Jugoslovanstva. Od kluba zahteva vipavsko prebivalstvo odločno in brezobzirno opozicijo, dokler ne bomo dosegli svoje svobodne in združene države."
V resoluciji se zahteva, da se ne sklepa "mir grofov", temveč pravičen in trajen mir, in zato se morajo "udeležiti mirovnih (pogajanj zastopniki vseh narodov." V Resoluciji se istota-ko obsoja delovanje dr. Šušieršiča in tovarišev.
Isti list poroča o shodu, katerega je obdržaval dr. Jankovič v Kozjem na Štajerskem. Na zboru je govoril dr. Jankovič o ekonomskih vprašanjih, notarski kandidat A. Koder pa o jugoslovanski delegaciji.
Zborovalci, ki so prihiteli iz celega okrožja na shod, so soglasno sprejeli resolucijo, v kateri se odobrava delovanja Jug. kluba, in izjavlja, da je majska deklaracija minimalni jugoslovanski program in zahteva mir od naroda do naroda.
Izjava slovenskih rudarjev.
(Slovenski Narod, 12. I.) "Kot znamenit dogodek beležimo danes manifestacijo slovenskih rudarjev v Trbovljah za jugoslovansko stvar. Oni so zbrali 2283 podpisov za Jug. deklaracijo. S tem so se pridružili narodni
vojski, ki ne bo odstopila od bori dokler ne izvojuje svobode."
Jugoslovanska-češka solidarnost
(Slovenec, 21. I.) "Mi Jugoslova bomo šli roko v roki, ramo ob ram'
Čehi, dokler ne bomo dosegli svoj
■
pravic. Ničesar drugega nočemo, " kor pravice. Teritorij, na katert kompaktno stanujejo Slovenci, Hrvi in Srbi, mora biti združen v jugost vansko državo. Nemškim in italija skim manjšinam bo zasigurana naro na avtonomija in to v toliki meri, 1| koršno bodo uživale naše manjšine^ nemškem in italijanskem ozemlju."
(Dalje prih.)
Materin jezik.
Ljubezen do materinega jezit Kdor je ne pozna, stoji v življenju prozo v srcu in svetišče najvišjih f rov mu je za večno zaprto. Spoz® nja grenke pijače mora piti, ne da ga tolažila poezija, ki veje in mate' nih sladkih glasov. Življenje mu temna noč, po kateri razsaja vihar v kateri so se vesoljnega obnebja sv tie zvezde zavile v goste megle. ftjjjJ ljenje mu je kakor starodaven gozdi kajerem so okamenela drevesa in ot menele veje na njih. — Dr. Ivan T*1 čar, Mrtva srca.
Spomladni lek.
Ravno pred enim letom smo prtf pismo od Mrs. P. A. Koch, katera tačasno stanovala na 2403 Ingers' St., Philadelphia, Pa. Pisala nam sledeče: "Severov kričistilec (Blof Purifier) je dober lek, ker je izŽr-izpuščaje." Vsakdo naj bi rabil Sev rov kričistilec (Blood Purjfier) sp"6 ladi. Izčisti kri in izžene ono trud* r? čutilo, odstrani izpuščaje, odprtine, razne stare nezaceljene rane, katf' povzroča nečista kri. Cena. $1.25 vseh lekarnah. W. F. Severa Co., C dar Rapids, Iowa. — Adv. Mar.
1
m m
H SI ffl ffi m ffl m »I ir
91
s
a ai si
IS
ffl
WAR
Savings Stamps
CENA TEKOM MARCA:
Ena znamka stane $4.14,
poln certifikat z 20. znamkami pa $82.80.
Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200.
\
Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi.
Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in se 16 centi za priporočeno Vam pismeno poiiijatev znamk.
Pišite po nje na:
Amerikanski Slovenec
Iv
L 1006 North Chicago Street Joliet - - Illinois
Union Coal & Transfer Co
616 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving
Chicago telefon 4313.
Northwestern telefon
41'
PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBNISKI ZAVOD
USTANOVLJEN L. 1895.
ANTON NEMANICH IN SIN
1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža na 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois
Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije eden največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slučaje krstov) porok lu p0' grehov. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevi.
Kadar rabite kaj v nasi stroki se oglasite ali teiefoiiigte. Chicago telephone ali N. W. 344. - SVOJ K SVOJMUt^
AMERIKANSKI SLOVENEC, 26. MARCA 1918.
3.
Olj
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
v>UnOTl]*na n. noTtmbra, 1814
wjknih državah •enk amerike.
Inkorp. T dri. 111., 14. 1»U Iakorp. T dri. Pa., t. »pt Mit
ORUŽBINO GESLO. "VSE ZA VERO.DOM IN NAROD." "VSI ZAENEGA. EDEN ZA VSE."

GLAVNI ODBOR:
Madame Lacroix. Ali ste res rešili smrti nekega otroka.
M a 1 o n e y. Sem, sem. Boljšega dela še nisem nobenkrat storila.
Madame Lacroix. Kje je bil otrok?
M a 1 o n e y. V neki veliki hiši v gozdu, obdani z lepim vrtom.
Madame Lacroix. Takih hiš je več. Kaka se je to zgodilo?
M a 1 o n e y. Pravi poboj je bil med kozaki, vojaki in služkinjo. Kozaka sta zbežala in pustila otoka menir in vojakom.
Madame Lacroix. To se vje-ma vsaj deloma s tem, kar jaz vem. Vendar še ne smem upati. Ali je imel
:zik llj« ll t1 3 Zfl
da ate'
lu
ar
, sv«
St
T><
Predsednik............GEORGE STONICH, 815 N. Chicago St., Joliet, 111.
I. podpredsednik.......JOHN N. PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. lotrok kaj na sebi, kakor bi povedalo,
H. podpredsednik....GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. če gav je.
®aWk........................JOSIP KLEPEC, Woodruff Road, Joliet, 111. Maloney. Obleka je bila prav
ZapUaikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet. 111. , in neka črka je bila na njej
Blagajnik...................JOHN PETRIC, 1202 N. Broadway, Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois.
MATH OGRIN, 12 Tenth St., North Chicago. Illinois.
JOSIP MEDIC, 91» W. Washington St.. Ottawa, III
rej' :ra erso-in 3 lot
FINANČNI IN POROTNI ODBOR:
STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. JOHN JERICH, 1026 Main St., La Salle, Illinois. JOHN J. ŠTUA, Box 66, Bradley, Illinois.
GLASILO: AMERIKANSKI SLOVENEC, JOLIET, ILL.
WtAJEVNO DRUŠTVO ZA D. S. D. se sme ustanoviti • S člani(icami) v kateremkoli mestu ▼ državi Illinoi« in Pennsylvaniji z dovoljenjem glavnega odbora. Za pojainila pliite tajniku.
Vsa pisma in denarne poiiljatre se naj naslove na tajnika. — Vee pritožbe •e naj poiljejo na 1. porotnika.
Se*' pot
ud-"*- I e,
25 0
ffiSffl®B®SS@B®B®SaBBSffl®®ffl®®SSa®H®@®®E®®
II
Sebastopolska Najdenka.
. . PREVEL REV. JOHN PLAZNIK.
a®®®®®aa®BBIlBi®BSB®B®S®B®lSBBBBiaBBB®BBB!ig
(Dalje.)
Madame Lacroix (jo objame). Ali te smem potem objeti, predraga Rozalija in upati, da me boš zopet ljubila.
Sestra Katarina. Nikoli te nisem nehala ljubiti. Res, da sem žalovala po tebi, pa samo zato, ker sem mislila, koliko trpiš.
Madame Lacroix. Res je; veliko sem trpela. Zaslužila sem trpljenje, ne pa tvojega pomilovanja. ft SestraKatarina. Predraga Ev-Senija! Ali si res veliko trpela. Slišali smo, da so ti vzeli tvoje premoženje na Poljskem. Nič več nismo slišali o tebi. Ali si trpela pomanjkanje od tistega časa?
Madame Lacroix. Žalovala !>en>, trpela sem revščino, zasmehovali s° me. Ničesar nisem mogla zvedeti ? ^dolfu. Po nekem napadu je zginil, 'kdo mi ni mogel povedati, če je bil ■■et ali ranjen ali mrtev in pokopan tujci. Potovala sem po Franco-"em in pozvedovala pri častnikih, ki So.bili v vojski, pa vse zastonj. Potem Setn Prišla sem. Bilo je moje zadnje "Panje do sedaj. Prejemala sem kruh z tuje roke. Ker je najin umrl, mi ne dajo posestva na Poljskem, dokler se Adolf ne vrne.
Sestra Katarina. Tvoj otrok? sina sem, da nisi imela nobenega
troka.
Ravno, ko rojen, a. Ali je mrtev?
i x. bil
. M a d a m e Lacro Je vojska izbruhnila je Sestra Katarin M adameLacroix. Umrl je tam, k,er je rodil.
Sestra
to?
in jo umorili, med tem, ko se je ona borila z nekim ničvrednežem.
Sestra Katarina. Evgenija, tvoj otrok še živi.
Madame Lacroix. Kaj misliš?
Sestra Katarina. Videla sem jo in jo redila. Ravno pred to-le podobo sem klečala z njo, ko je vpirala svoje nedolžne oči v moje, ko sem molila za njenega umirajočega očeta in obe tedve (pokaže na#častito mater in sestro Marijo) sta mu pomagale, ko je umiral.
Č a s t i t a m a t i. To je res. Gojila sem tega ljubkega otroka in prosila Marijo, da jo vrne njeni materi. Glejte, kako je uslišala mojo molitev.
Madame Lacroix. Motite se; ni ene ne morete zmotiti. Preveč dobro vem, da je otrok mrtev.
Sestra Katarina. Vendar ni u-mrla, kakor ti praviš.
Madame Lacroix. Ne upam si zopet vzbujati upanja. Kje je otrok, o katerem govoriš?
Sestra Katarina. Prinesla jo je k nam žena nekega vojaka, katera nam je povedala, kako jo je rešila iz nevarnosti, o kateri si pravila. Več mesecev smo skrbeli za njo. O, če bi bila vedela, kolikega pomena je ta o-trok za mene!
Madame Lacroix. Kaj se je zgodilo z njo?
Sestra Katarina. Čez čaš je žena morala iti na Angleško in zahte-
Madame Lacroix. Katera črka pa je bila.
Sestra Katarina. Črka R.
Maloney. Zato smo jo imenovali Rozo.
Madame Lacroix. (Se nasloni na sestro Katarino.) Moje srce se kar topi. (Začne, kakor bi se hotela vstavljati čustvom.) Ne, ne. Moj otrok je mrtev.
M a 1 o n ey. Kako to veste? Madame Lacroix. Imam tako žive dokaze, kakor če bi bila sama videla s svojimi očmi.
Sestra Katarina. Kakšne? Ali se kaj, kar nisi omenila?
Madame Lacroix. Vzame mal zavitek iz nedrij in ga pazljivo odpre.) Poglej1. (Pokaže del zlomljenega križa, oblitega s krvjo.) Vidiš kri mojega otroka?
Maloney. Da, to je kri, vidim, pa ne kri vašega otroka. (Med tem Ifeasom je vzela verižico z vrata z malim zavitkom. Skrbno ga odpre.) Poglejte sedaj sem. (Pokaže drugi del odlomljenega križca, kateri je tudi po-mazan s krvjo.)
Madame Lacroix. Ali me moje oči ne varajo?
Maloney. (Vzame oba dela in jih stakne.) Ali se ne vjemata skupaj? Tudi oba sta pomazana s krvjo, pa ne krvjo vašega otroka, da vam povem. Madame Lacroix. Čegavo pa?
Katarina. Kje je bila
a d a ni e Lacroix. V naši vili bll*u Sebastopola.
kilc^im'?4 ^atarina- Kako i' je
kladam e Lacroix. Kakor te->«oja Rozalija.
Potem je bilo Adolf izgovoril
M a 1 o n e y. To pa jaz vem; z mojo.
Madame Lacroix. Vašo?
Sestra Katarina. Vašo krvjo?
Maloney. Da, mojo. (Zaviha rokav.) Vidite, ravno tukaj me je vda-ril, ko je zamahnil z mečem nad otrokom. Kri je brizgala na vse strani.
Madame Lacroix. Kaj pa križ? Kje ste dobili ta del?
Malone y. Kje drugje, kakor na otrokovem vratu. Dekle je dobila drugi del in zbežala.
Sestra Katarina. Ali ni res, da Rozalija še živi, da pomiri srce uboge matere?
Madame Lacroix. (Se našla nja na sestro Katarino.) Preveliko je to veselje. (Strastno se obrne k vdo vi.) Kje pa je?
Malone y. Tam gori v oni veliki šoli, če še niso šli stran z njo.
Madame Lacroix. Kje? V Miss Quigleyevi šoli.
Maloney. Vsajš zjutraj je še bila gori.
Madame Lacroix. Ali jo imenujejo Rozo?
Maloney. To je njeno ime. Madame L a c r o i x. Je ta ljubka deklica moja Rozalija? Sedela sem pri mojem ljubem otroku dan za dnevom zadnjih pet let in nisem vedela za veselje tako blizu mene.
Sestra Katarina. Potem ste jo videli?
Madame Lacroix. In tudi lju bila. Te roke so jo večkrat objele —
' a slt i t a mati.
je
""e, katero smrtni postelji. M j ,t a r
fa; bil Lacroix- Brcz
Vojsk" U7 sva '°"na, ko se je pričela Sea ni vedel> da je bila nfrtva.
r^rumrfa?atarina' AU * "C-n'a Uwamc ^croix.
drugih na oni, s Planjavi.
lS e\s t r i v videla,,3 a t a r i n;a. M llrati?
0,l° Pnzanešeno. e s t r a v . V:». da i» 141 a r i n a. ' Qa Je umrla? . a d a ni o t
*Ov in, e L «"> C r o X.
* »nam dovolj MMlaKatari"a-Adolf je bil
dvo-
Da, kakor krvjo napo-
Ali si jo
Ne, to mi
Ali si goto-
Da. Doka-
"apadli

Kakšne? Ostala sem pri polku, ko so
°Stal otrok? ,V«°: V medeno,ti je Str»šne ,Ulkll,j° v hiši. O, kako V^OR v « Ure> ko 8e,n se Iskala
^ P'iteSt0V°8tH Naa:ail»ie i« '><-"
1,1 mi Poved«! me,ni' Vsa obli,a 9 krvj°' ovedala, da so ji vzeli Rozalijo
vala je otroka od nas. Najprej je šla večkrat so se moje ustnice dotaknile v Chartres s sestro Marijo; odtod na [njenih lic.
Angleško. Žal mi je, da ti ne morem Sestra Katarina. Božja pota več povedati o njej.	še čudna.
M a d a m c L a c ro i x. Bilo bi ne- M a d a in e Lacroix. Jaz trpim umno verjeti takim dokazom. To bi ker sem skazovala ljubezen svojemu me zopet strašilo. Moje srce mi pravi: lastnemu otroku. Ker sem jo branila, Tvoj otrok je mrtev.	I sem zgubila službo v šoli in morala
Sestra Katarina. Upanje pa sem priti prosit pomoči sem. mi kliče: Tvoj otrok živi. (Obrne se k Častita mati. Če je tu kaka Marijini podobi.) Ti mati ubogih si-1 skrivnost, je skrivnost ljubezni. Uda-rot, odloči, kdo ima prav. (Ropot pred rec, kateri naj bi bil vas uničil, vam vrati.)	je vrnil otroka in Vas obogatil, ker
Sestra Marija. O, Jeannette sedaj Vam morajo povrniti lastnino prihaja.	Madame Lacroix. Ne govori
Častita mati. Jeannette, kakšna | te sedaj o premoženju. Mislim samo
o njej. Hitro — pojdimo! Slabo se ji godi. Ilitro jo oprostimo krempljev te zlobne ženske.
Častita -m a t i. Ne prenagljite se. Noč je in morda napravite hrup in se vam še ustavi.
M a Ione y. Res je. Ne hodite nocoj. Tudi jaz bi jo rada videla rešeno
novica r
Jeannette. (Pelje naprej vdovo Maloney.) Glejte, kako srečna sem bila.
Sestra Katarina. Sreča nima tukaj ničesar opraviti. O, presveta Devica! Tu je odgovor na mojo molitev. (Vdovi Maloney); Dobrodošli!
(Prime jo za roko in jo predstavi Ma- iz roke čarovnice; pa ne gre; bodimo dame Lacroix.) Poglej ravno to ženo, Madame Lacroix. Ta noč mi o kateri smo govorili. Ta je rešila bo daljša, kakor katerakoli v vseh dol smrti tvojega otroka.	gih letih. (Zasliši se ropot.)
Madame Lacroix. Preveč si J e a n n e 11 e. (Hiti k vratom.) Tu-zaupna, draga Rozalija!	kaj je gospa, ki hoče vstopiti. Miss
Maloney. Zakaj pa se vendar Quigley vstopi in porine Jeannette na gre?	stran.)
Sestra Katarina. To je mati M i s s Q u i g 1 e y. Da, hočem. Ha, lepega otročička, katerega ste rešili i/-1 dobro, da sem prišla. Ravno vse za rok krutih vojakov pred Sebastopo- rotnice dobim tukaj. l0ln.	I Č a s t i t a m a t i. S kako pravico
Maloney. Mati moje lj'ubljenke, pa se tako surovo vsiljujete in govori-a]j rcJy	I te tako nespodobno?
Madame Lacroix. Bojim se, MissQuigley. S kako pravico da je prehitra.	stc se pa vi vsilili na mojo last in od-
Sestra Katarina. Sama jo vpra- peljali deklico? Vi, gospa (se obrne k 5aj	j Madame Lacroix) in vi predrzna žen-
ska, (se obrne k Maloney) že veste, kaj mislim.
Maloney. Govori lepo sedaj, če ne te bom prisilila, da boš šla čez mlinarjev most takoj, kakor je že temno.
Častita mati. (Pomirujoče.) Po-trpite, prosim. Vem, da se poznate, zato sklepam, da imam čast govoriti z Miss Quigley.
Miss Quigley. Da, jaz sem Miss Quigley in sem prišla sem, da zahtevam v imenu kraljice, njene varuhinje, Miss Rozo.
Častita mati. Čudno. Me smo mislile priti jutri k Vam, da jo zahtevamo v materinem imenu.
Miss Quigley. Res? Razložite. Madame Lacroix. Čisto umevno. Jaz, jaz njena mati jo zahtevam. Miss Quigley. Vi, res? Miss Lacroix. Da, jaz; ne kot ponižna sužnja, ampak kot grofica Ladislava zahtevam svojo hči Rozalijo, dedinjo imovine, od katere nima lepše Poljska.
Maloney. Ali nisem rekla, da bo Roza nekoč gospa?
Miss Quigley. (Ponosno.) Tega bi ne bil nihče bolj vesel, kakor jaz.
Maloney. Pa je resnica. Veste, da ni bila moj otrok. Našla sem jo na Krimu. Ravno tam je ta gospa zgubila svojega otroka, kjer sem jaz našla Rozo. Tukaj je dokaz. Kaže prelomljen križ.) Ta kos križa je bil na njenem vratu, drugi del pa ima ona.
Miss Quigley. Kaj naj rečem kraljici, če vam dam otroka, za katerega se tako zanima.
Madame Lacroix. Kraljica je sama mati in njeno materinsko srce bo sočustvovalo z mojim. Zato se ne boste branili zadostiti materinski ljubezni. Dajte mi otroka.
MissQuigley. Saj je tukaj. Madame L a c r o i x. Ne zaničujte me še nadalje.
Miss Quigley. To ni nikako zaničevanje. Prišla sem jo iskat.
Malone y. To je zopet en izgovor. Kaj ste storili z njo?
Miss Quigley. Ali jo res ni tu? Maloney. Seveda je ni; to sami najbolje veste.
Miss Quigley. Kje je? Za Božjo voljo, povejte mi. Bojim se, da se ji je kaj pripetilo.
Sestra Katarina. Kako? Kaka skrivnost je pa to?
Miss Quigley. Bila je nekaj ur postelji, ko nekdo opazi, da je njeno okno široko odprto. Šla sem pogledat, pa je ni bilo vsobi. Bila je v postelji, kakor se je pokazalo; pa se je oblekla in ušla skozi okno, ker so bila vrata zaklenjena od zunaj.
Madame Lacroix. Moj Bog, kje naj bi bila?
Miss Quigley. Res ne vem. Preiskali smo hišo in vrt, pa nismo našli sledu. Kar stresem se, če se domislim, da je zunaj ob tem času. Vodna struga pod mojo hišo je navpična, voda globoka in deroča.
Madame Lacroix. Moj otrok, moja Rozalija. Da bi jo sedaj zgubila, ko sem jo nameravala pritisniti na svoje srce in jo imenovati svojo za zmiraj!
Sestra Katarina. Ne boj se. Ona, čegar pazno oko jo je čuvalo do sedaj, gleda na njo tudi sedaj.
Častita mati. Pa ne smemo zgubljavati ča-a z govorjenjem. Jeannette, pojdi s svetilko ob reki. Vi (k vdovi Maloney) vi poznate kraj boljše, pojdite, kjer mislite, da bi jo našli.
Maloney. Jaz! Ja3 že vem, kje bi bila. Rekla sem ji, naj pride k meni, če bodo grdo ravnali z njo. Š1 bo doli iskat moje hiše. Kaj bo storila, ko me ne bo našla doma? Zakaj sem šla stran? Kako strašno za to nežno stvarco potovati sama po onem divjem kraju. Kar grem. Morda jo najdem pri vratih, tresočo se od mraza. (Gre. Vstavi se pri Avgusti in Bes-si, ki pritečeta noter.)
Obe. Našle sva jo, našle sva jo
Vsi. Kje? Kje?
Avgusta. Ravno na oni strani reke je pri mlinarjevem mostu.
Miss Quigley. Kako strašno Pot je tako ozka in polzka, da še po dnevu ni varno hoditi po njej.
Maloney. Rešila sem jo enkrat pa jo bom tudi sedaj, čeprav me stane življenje. (Hiti ven. Slede ji Jean nette, Avgusta in Bessi.)
Č a s t i t a m a t i. (Drži Madame Lacroix.) Vi ostanite tukaj in molite za njo.
Sestra Katarina. Da, Evgeni ja, tukaj počakaj in zaupaj v Marijino pomoč.
(Avgusta pride k vratom.) Avgusta. Po mostu gre, tam (Pokaže.) Lahko jo vidite, kako se ve ter igra z njeno sukno.
Madame Lacroix. O Marija kraljica angeljev, pošlji jih, da jo varu jejo.
Jeannette vstopi.
Jeannette. Rešena je, rešena je! Tako je šla čez most, kakor bi se njene noge ne dotikale tal, kakor bi jo nesla nevidna moč. Vstopi vdova Maloney. Maloney. Sedaj pa bodite vsi tiho; ne zbudite; spi prav trdno. (Konec prih.)
Lokalni zastopniki(-ice) "A. S."
Allegheny, Pa.: John Mravintz. Aurora, Ill.John Kočevar Aurora, Minn.: John Klun. Bradley, 111.: Math Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. Bridgeport, O.: Pos. Hochevar. Calumet, Mich.: John Gosenca. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan Chisholm, Minn.: John Vesel. Collinwood, O.: Louis Novak. Denver, Colo.: George Pavlakovich. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Gilbert. Minn.: Angela Pregled. Hibbing, Minn.: Frank Golob. Houston, Pa.: John Pelhan. Iron Mountain, Mich.: Louis Beret. Ironwood, Mich.: M. J. Mavrin. Kansas City, Kans,.: Peter Majerle. La Salle, 111.: Anton Kastelo in Jakob Juvanich.
Lorain, O.: Jos. Perušek. Lowell in Bisbee, Ariz.: John Gričer. Millwaukee, Wis.: John Vodovnik. Moon Run, Pa.: John Lustrik. Newburg(Cleveland): John Lekan. Ottawa, 111.: Jos. Medic. Peoria, 111.: M. R. Papich. Pittsburgh, Pa.: George Weselich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Rock Springs, Wyo.: Leop. Poljanec. Sheboygan, Wis.: Jakob Prestor. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Soudan, Minn.: John Loushin. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Staunbaugh, Mich.: Aug. Gregortch. Steelton, Pa.: A. M. Papich. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. St. Louis, Mo.: John Mihelich. Valley, Wash.: Miss Mary Torkar Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Whitney, Pa.: John Salmich. Youngstown, Pa.: John Jerman.
V onih naselbinah, kjer zdaj nimamo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Uprav. "A. S."
Zopet se je odprla sezona za postavljati hiše.
Podpisani prevzamem vse vrste stavbeno delo bodisi iz lesa, cementa, opeke ali kamna in druge tvarine.
Izdelam hišo po vašem okusu, kakor sami želite.
Na željo izdelam proračune in načrte. Ako vam manjka denarja, vam jar preskrbim posojilo.
Moji delavci so zavarovani, da se vam ni bati sitnosti.
Se priporoča
Slovenska stavbinska tvrdka
Frank Gram
1100 N. Broadway, Joliet, Illinois.
Chicago Phone 4635.
Carl Schreiber
Chicago Phone 3496.
519 Marble St. :: Joliet, Illinoi«.
SLOVENSKI BARV AR IN SLIKAR.
Barvam poslopja, znotraj in zunaj,
ter opravljam vsak posel, ki spada ▼
barvarskega obrta področje.
Obešam stenski papir.
ANTON STRAŽIŠNIK,
1219 Summit Street, Joliet, Illinois. Karpenter in Kontraktor.
Stavim in popravljam hiše in druga poslopja. Predno oddate kontrakt ali delo, vprašajte za moje cene. Vse delo jamčim.
KILA OZDRAVLJENA.
Ko sem pred leti vzdignil neko deblo, sem se bil vtrgal. Zdravniki so mi svetovali edino pomoč v operaciji Pas mi ni pomagal. Konečno sem d&-bil nekaj, ki me je popolnoma ozdravilo. Leta so prešla, a kila se ni povrnila dasi imam težko delo kot tesar. Ozdravljen sem bil brez operacije, zgube časa ali sitnosti. Jaz ne prodaj em ničesar, pa dam nasvet kako ozdraviti kilo brez operacijeali zgube časa, če mi pišete na Eugene M. Pul-len, Carpenter, 485 D, Marcelus Ave., Manasquan, N. J. Izrežite ta oglas in ga pokažite vtrganim, da mu ohranite življenje ali vsaj preprečite sitnosti, tarnanje in konečno operacijo.
PAIN -EXPELLER
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprekosljivega čina pri tolikih bolečinah in nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 in 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo % isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Loxol in na naše ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & CO.
74-80 Washington Street, New York
BBBBBBBBBBffiBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBfflfflB
Lb us
Hffl
Naša velika in moderno urejena tiskarna
In m
SB® fiffl
ffl gj — 1® fflBBBBffl® izdelujejnajliitreje 111 uajličneje nilSUl S|
II
as al
|fflffi®BE®B® fflfflfflffi fflfflfflffl fflfflfflffi fflfflfflffl fflfflfflOS fflfflllffl fflfflffiffl IBffl ffl ^fflfflffl
fflfflDffl fflfflfflffi
ffifflffli) ifflfflffl
T SE VESTE TISK0YINE ZA
fflfflg
slavna društva, cerkve in šole,
trgovce in obrtnike,
ter zasebnike.
Prestavljamo iz slovenskega in drugih jezikov v angleškega in obratno.
naši asu« srna® Haag siffifflffl
Sfflffl®
nfflffl!
fflBJfflffl
fflfflfflffl is is is m fflfflffl®
fflfflffla nausea
is is is_
fflfflffllS —
m ffl is is
ffifflffllS
fflisiiffl
D BOS S fflfflfflffl m IS IS IS iliH = minis
ffl 1 ffi is Predno naročite tiskovine, kakor: Pismeni - — m -ffltSffl®	ISffl®ffl
ffl|®® papir, kuverte, vizitke, nakaznice pobotnic, pra- fflj§Sg! ®ffllli]r r '	r	ISIS®(S
IS®!! vila in poročila, ali tiskovine za prirejanje ve-®®g® is®!! selic in razne druge take stvari. Pišite nam za
® ® m ffl cene, da si prihranite denar. •	® ® S H
m ™ is is
BgBB, IS®fflffl!
^sjej 13-J	|l|] trii ^ni in '••' » » "" ■ " ■ mi i t- i i i i i i i 11 i i	■ ' ■ ■ ■ ■ ■ ■ — —~ — 1 —™11	—-—— —— — "■ ^ im
g] SI	™ ffl
Si Amerikanski Slovenec!«
®	B m
Prva slovenska imijska tiskarna v Ameriki, g« V lastnem d.mu—1006 N. Chicago St., Joliet, 111. S S
a ffl HBIIBIBBBiaiHWiBBlllMlBlBlllllllill m BffiBl»««®ffl®»HBfflBBBfflfflfflffifflffiBBBBiMMBMMMMMMB ■

p
1 WR*
AMKKIKAKIKI SLOVENEC. 26. MARCA 1918.
MALI VITEZ
(PAN VOLODIJEVSKI.)
Zgodovinski roman.	fi Spisal H. Sienkiewicz.
Po poljskem izvirniku poslovenil Podravski.
(Dalje.)
Mali vitez pa je zdirjal dalje k jezdecem, vihrajočim po polju, ter jel ondi širiti grozen poraz. Kakor po končani maši stopi v cerkev cerkvenik ter s kositrnim pokrovcem, nasajenem na drogu, ugaša sveče pred oltarjem — drugo za drugo, tako je tudi on u-gašal na desno in na levo sijajne turške in egiptovske jezdece. Spoznali so pogani mojstra nad mojstri in srce jim je upadlo. Ta in oni je izpodbo-del konja, da se ne bi srečal s strašnim možem. Toda mali vitez je švigal za begunci kakor sršen ter vsak hip drugega jezdeca prebodel s svojim želom.
Vojaki, stoječi pri topovih, so jeli ob tem pozoru kričati od veselja. Nekateri so stekli k Barbki ter ji poljubljali obleko, drugi pa so se rogali Turkom. "Barbka, premaguj se!" ji je klical vsak hip Zagloba, držeč Barbko o-krog pasu. A gospa Volodijevska bi bija rada kričala, se jokala in smejala, najrajša pa bi se bila za možem zdre-vila na bojišče.
Volodijevski je pobijal spahije in egiptovske beje. Kar se naposled klic: "Hamdi! Hamdi!" jame razlegati po polju. — Spoznavalci prerokovi so z velikim glasom klicali najkrepkejšega izmed svojih bojevnikov, da bi se ta naposled zmeril s tem strašnim jezdecem, ki se jim je zdel kakor poosebljena smrt.
Hamdi je videl malega viteza že od daleč, toda videč njegovo delo, se ga je zbal v prvem hipu. Bal se je postaviti veliko slavo in mlado življenje proti tako krutemu nasprotniku in nalašč se je delal, kakor ne bi ga videl, ter je jel krožiti na drugem koncu polja. Ondi je imel ravno posla z Jalbrikom in s Kosom, kar je začul obupni klic: "Hamdi! Hamdi!" Spoznal je, da se ne more skrivati, da si mora bodisi pridobiti neizmerno slavo ali pa dati glavo. Zakričal je tako grozno, da je odmevalo daleč na okrog, ter planil kakor vihra proti malemu vitezu.
Volodijevski ga je ugledal od daleč ter stisnil z ostrogami svojega sivca. Barbka, stoječa z daljnogledom na gradu, je bila gledala vse dosedanje pustošenje Hamdijevo, zato je ob vsej veri v Mihaelovo borilno umetnost nekoliko obledela. Zagloba pa je bil popolnoma miren.
Rajši bi bil dedič tega pogana, nego v njegovi koži!" je rekel Barbki.
Pientko, počasni Zmudzin, je bil tako uverjen o zmagi svojega gospoda, da se mu ni niti najmanjša skrb kazala na licu. Ugledavši dirjajočega Ham-dija, je zapel ono narodno pesmico: "Ti si bedast, bedast pes, saj je volk zapustil les..."
A borilca sta se že srečala med dvema vrstama, ki sta od daleč zrli druga na drugo. Vsem je za trenutek zastalo srce.
V ten? se je zdelo; da sta dve kači zamigotali nad glavo borilcema. Zdajci je svetla sablja zletela Hamdiju iz rok; on pa se je sklonil na >edlu, kakor bi bil že prehoden z mečem, ter je zaprl oči. Volodijevski ga zgrabi z levo roko za vrat, mu priloži ostrino meča pod pazduho in ga jame vleči k svojim ljudem. Hamdi se mu ni ustavljal, celo sam je izpodbadal konja, čuteč o-strino med pazduho in oklepom. Jezdil je kakor omamljen, roke so mu o-nemogle visele navzdol in iz oči so mu kapale solze. Volodijevski ga izroči Lušnji, sam pa s*e vrfie na bojišče.
Toda v turških vrstah so se že o-zvale trombente in piščalke. Bilo je to znamenje za borilce, da je čas stopiti s polja nazaj v vrste, in vračali so se, noseč s seboj sramoto in spomin na strašnega jezdeca.
"Šejtan je bil to!" so govorili med seboj spahi in mameluki. "Kdor se je srečal z njim, temu je bila zapisana etnrt. Sejtan, nihče drugi."
Poljski borilci so še postali nekaj časa, da s tem pokažejo, čigava je zmaga; nato so radostno zakričali in se umeknili pod obrambo svojih topov, iz katerih je zapovedal Potočki streljati iznova. Pa tudi Turki so se jeli resno umikati. Nekaj časa so še migali na solncu njih beli plašči, pobarvane ketije in svetli šlemi, na bojišču pa •so ostali le biti Turki in Poljaki. Iz gradu so odšli služabniki, da pokopljejo svojce. Nato so priletele vrane in vrani na pogreb poganov. Toda njih gostovanje ni trajalo dolgo, zakaj še tisti večer so jih preplašila nova krdela prerokove vojske.
XVII.
Naslednjega dne je dospel pod Ka-menec sam vezir na čelu mnogoštevilnih vojakov, spahijev, janičarjev in a-zijškili črnovojnikov. Izpočetka so mislili, aa se zanaša na veliko moč in da takoj ukaže naval, ali hotel je samo pregledati obzidje.
Z njimi so prišli zemljemerci ter o-gledovali obzidje in iznova narejene naisipe.
Proti vezirju je takrat nastopil go-
spod Misliševski s pešci in z oddelkom prostovoljcev na konjih. Iznova so se pričele borbe, za obleženo mesto kaj ugodne, toda nikakor ne tako sijajne, kakor so bile včerajšnje. Naposled za-pove vezir janičarjem, naj za poizkuš-njo odrinejo pod obzidje. Grom topov takoj potrese mesto in grajsko obzidje. Janičarji so se pridrevili pod stanovanje gospoda Podčaskega ter jeli, grozno kričeč, streljati, pa tudi Pod-časki je odgovoril z dobro merjenimi streli. Ker so se janičarji bali, da jih konjiča ne napade od strani, so odšli po žvaneški poti ter se vrnili k veliki vojski.
Zvečer dospe v mesto Čeh, ki je bil služil za strežnika pri Jančar-agi ter pobegnil od ondot. Od njega so ob-leganci zvedeli, da se je sovražnik že utrdil v Žvancu in zavzel obširno polje pri vasi Dlužki. Nato 'so ubežnika skrbno izpraševali, kako mislijo Turki glede Kamenca. Ubežnik je odgovoril, da vlada med turškimi vojaki dober duh in da jim je tudi napoved zaradi te vojne jako ugodna.
Pred nekoliko dnevi se je bil zdajci dvignil pred sultanovim šotorom stolp dima, spodaj tenak, zgoraj pa širok. Mufti so razlagali ta prikaz tako, da seže padišahova slava do nebes, da postane on tisti vladar, ki razdere doslej nepremagljivo oviro. To je obodrilo srca vseh vojakov. Turki — je nadaljeval ubežnik — se sicer boje het-mana Sobijeskega, zakaj ostal jim je v turški vojni spomin na nevarnost, kakršna jim je grozila, kadar so se srečali z ljudovladino vojsko na odprtem polju; rajši bi se bili spoprijeli z Benečani, z Ogri ali s katerimsibodi narodom. Vedoč pa, da v ljudovladi ni vojakov, so splošno uverjeni, da dobe Kamenec v last, dasi ne brez ovir. Kara Mustafa, kajmakan, je svetoval, naj kar naravnost navale na obzidje, toda razsod-nejši vezir namerja vzeti mesto s pravilnim obleganjem, ga obkoliti z nasipi in ga razstreljevati. Sultan se je po prvih spopadih pridružil vezirjevemu mnenju, in zato je moči pričakovati pravilnega obleganja.
Ko je gospod Potočki zaslišal to poročilo, se je zelo razžalostil, takisto po-dolski komornik in Volodijevski s starejšimi dostojniki vred. Računali so na napade ter pričakovali, da jih bodo dobro odbijali in provzročali sovražniku znatno škodo. Bilo jim je znano iz izkušnje, da imajo oblegovalci pri napadih velike izgube, ki jih delajo potrte Kakor so bili zbaraški vitezi vrlo odbijali napade in izpadali na sovražnika, tako se je utegnil ta način bojevanja prikupiti tudi kameniškim meščanom, zlasti tedaj, ko bi se vsak napad končal s porazom turških sovražnikov in z zmago prebivalcev v Kamencu. Zato pa je pravilno obleganje, pri katerem je bilo vse zavisno kako in kje Turki zvrše podkope, izkopljejo rove in postavijo topove, u-tegnilo utruditi oblegance in jih pripraviti do tega, da bi iskali rešitve v pogodbah. Težavno se je tudi dalo računati na izpade, ker nikakor ni bilo umestno, da bi mestu odtezali vojake; služabniki ali meščani, ki bi jih odgnali za obzidje, pa bi se le iztežka mogli kosati z janičarji.
Premišljujoč o vsem tem, so se starejši dostojniki zelo žalostili, zakaj zdelo se jim je čimdalje bolj neverjetno, da bi se bramba izšla po sreči.
Bilo pa je to tudi res tnalo verjetno ne le glede na turško moč, nego tudi glede na njih same. Volodijevski je bil sicer sloveč vojak, da mu ni bilo enakega, ni pa nosil v sebi majestata velikosti. Kdor nosi v sebi solnce, lahko takoj vse razgreje, kdor pa je plamen, bodisi tudi najbolj vroč, ogreva samo najbližjo okolico. Tako je bilo tudi z malim vitezom. Ni vedel in tudi ni mogel preliti v druge svojega duha, niti s svojo izurjenostjo v borbi osrečiti druge. Gospod Potočki, prvi poveljnik, ni bil posebno bojevit, pri tem pa jč še premalo zaupal v samega sebe, v druge in v Ijiutovlado. Škof je računal največ le na pogodbe. Njegov brat je imel težko roko, pa tudi njegov ■lull ni bil nič lažji. Rešitev je bila nemogoča, zakaj hetman, gospod So-bijeski, dasi velik človek, je bil takrat brez moči. Brez moči je bil takisto
kralj, brez moči ji bila ljudovlada. t
Dne 16. velikega srpana je dospel kan z ordo in Dorošenko s svojimi ka-zaki. Oba sta zavzela ogromno prostranstvo na polju na strani Oranina. Sufankaz-aga je pozval še tega dne Misliševskega na razgovor ter mu pred lagal, naj se mesto vda. Ako se to zgodi brez odloga, utegne doseči tako ugodne pogoje, da o takih doslej še ni bilo slišati v zgodovini obleganja. — Škof je bil zelo radoveden; kaj rad bi bil zvedel, kakšne milosti so imeli Turki pripravljene za Kameničane, toda poveljniki, navzoči na posvetu, so ga
ošteli, in v turški tabor je bil poslan zanikalen odgovor.
Dne 18. velikega srpana so se bližali Turki in z njimi vred sam sultan.
Valili so se kakor neizmerno morje, pešci, janičarji in spahi. Vsak paša je vodil vojake svojega pašalika, Evrop-ce, Azijce, Afričane. Za njimi se je vlekel velikanski tabor s tovornimi vozovi, v katere so bili vpreženi mezgi in bivoli. To stoterobarvno mravljišče, v različni opravi in različnem orožju, se je vleklo brez konca. Prihajali so od svita do noči brez prestanka, premikali se s prostora na prostor, razstavljali šatore, ki so pokrili toliko prostranstvo, da niti z najvišjih stolpov Kameniških ni bilo moči videti praznega polja.
Zdelo se je, kakor bi bil zapadel sneg ter pokril vso okolico. Ko so postavljali šatore, pa so odmevali streli iz pušk in topov. Oddelek janičarski, ki je čuval postavljanje teh šatorov, je streljal proti trdnjavi, odkoder so mu odgovarjali s streljanjem iz topov.
Strel je odmeval po skalah, dim se je spenjal kvišku ter zakrival obzorje. Do večera je bil Kamenec tako zaprt, da ne bi bili morda niti golobi prišli iz njega. Streljanje je utihnilo šele potem, ko so se na nebu zalesketale zvezde.
Nekoliko dni je trajalo obojestransko streljanje, ki je provzročilo oble-gancem veliko škode. Brž ko se je približala večja tolpa janičarska na do-strel, se je prikazal bel dim na graj skem obzidju, krogle so padale med janičarje, in razpršili so se kakor vrabci, kadar kdo z drobnimi zrni ustreli mednje. Turki izvestno niso znali, da imajo na obeh gradovih daleč nesoče topove, in zato so bili postavili šatore preblizu. Na nasvet malega viteza jih ni pri tem oviral nihče; šele potem, ko so turški vojaki, iščoči varstva v hudi vročini napolnili šatore, so jeli grajski topovi sipati nanje železo in ogenj. Nastala je velika zbeganost. Krogle so trgale šatore ter morile vojake. Ja ničarji so se neredno umikali, kričali z velikim glasom in bežeč prevračali oddaljenejše šatore ter tako povsod raz-našali strah in grozo. Tako zbegane jih je napadal Volodijevski s svojo konjico in ugonabljal Turke, dokler jim druga močnejša krdela niso dospela na pomoč. Ketling je vodil streljanje iz topov, in poleg njega je laški župan Ciprijan provzročal med pogani največjo škodo. Sam se je pripogibal nad vsakim topom, sam prilagal zaži-galnico, potem pa si zaslonil oči; zrl za posledico svojega strela in se rado-val v srcu, da je njegovo delo tako uspešno.
Toda Turki so delali podkope, grma dili nasipe in vlačili nanje težke topove. Preden pa so jeli streljati z njimi, je dospel pod obzidje turški poslanec in kazal oblegancem sultanovo pismo, nataknjeno na dolg trs. Odposlani dragonci so ga prignali v grad. Cesar je pozival mesto, naj se vda; hvalil je do nebes svojo moč in ljubeznivost: "Moja vojska — je pisal — se da primerjati listju na drevju in pesku na morskem obrežju. Poglejte na nebo in ko ugledate neštevilne zvezde, zbu dite strah v svojih srcih in recite drug drugemu: Evo, to je moi vernikov! Ker pa sem nad druge vladarje milo-stov vladar in vnuk pravega Boga, za to začenjam z Bogom svoje delo. Znaj te, da sovražim ošabneže, torej tudi vi ne nasprotujte moji volji, nego mi izročite mesto. Ako mi hočete nasprotovati, poginete vsi pod mečem in no ben človeški glas se ne predrzne, da bi mi ugovarjal."
V Kamencu so dolgo premišljali, kaj naj odgovore sultanu na to pismo. Zavrgli pa so neprikladni nasvet Zaglo-bov, da bi psu odsekali rep ter ga poslali sultanu za odgovor. Naposled so odposlali zanesljivega človeka Jurico, ki je dobro govoril turški, s pismom te-le vsebine: "Cesarja nečemo jeziti pa ga tudi nismo dolžni slušati, ker smo pri-egh' zvestobo svojemu vladarju, ne pa njemu. Kamenca tudi ne damo, ker nas veže prisega, da branimo trdnjave in cerkve do smrti." Po tem odgovoru so se razšli dostojniki na ob zidje. To priliko sta uporabila škof Lanckoronski in general podolski ter poslala sultanu novo pismo, proseč ga štiritedenskega premirja. Ko se vest o tem razšla do mestnih vrat, jc uastal velik hrup. "Resnica" — je ponavljal ta in oni — "mi tukaj govo rimo pri topovih, ondi pa za našim hrbtom brez naše vednosti pošiljajo pisma, dasi tudi mi pripadamo k sveto valcem!" A po večernem obvestilu sta prišla h generalu mali vitez in go spod Makoveški z dostojniki, ki so bili zelo užaljeni spričo tega, kar se je bilo zgodilo.
"Kako to?" zakliče gospod Makove ški, "ali se že res mislite vdati, da ste odposlali novega poslanca? Zakaj -i je to zgodilo brez naše vednosti?"
"Ker smo tudi mi pozvani na posvet, je neumestno, da bi brez nas pošiljali takšna pisma," doda mali vitez "Govoriti o tem, da bi se vdali, tudi ne pustim; kdor pa bi si tega le želel, naj zapusti svojo uradno službo!"
Te besede je izrekel grozno razjarjen, zakaj bil je vojak, ki se je strogo držal discipline in bilo mu je zelo težko, kaj ziniti zoper starejšinstvo. Toda prisegel je bil, da hoče grad braniti do
smrti, ter je sodil, da mora govoriti tako.
General podolski je bil v veliki zadregi. Vendar pa je rekel.
"Domišljal sem si, da se je zgodilo po splošnem soglasju."
"Ni bila dana dovolitev! Tukaj hočemo zgoreti!" zakliče nekoliko glasov. A general odgovori: "Kaj rad slišim to, zakaj tudi meni je vera ljubša nego življenje, bojazljiv pa tudi nisem in ne bom. Ostanite, gospodje, pri večerji, morda se pogodimo tu laže." Toda oni niso hoteli ostati. "Na obzidju je naš prostor, ne pa za mizo!" reče mali vitez.
V tem je dospel škof. Pozvedevši, za kaj gre, se takoj obrne k Makove-škemu in malemu vitezu.
"Vrla moža!" jima reče, "vsakdo ima na srcu to, kar imata vidva, in na vdajo ne misli nihče. Poslal sem poslanca prosit štiritedenskega premirja. Napisal sem: V tem času pošljemo kralju prošnjo za pomoč; pričakovali bomo od njega naročila, dalje pa bo, kakor Bog da."
(Dalje prih.)
Dolžni ste
ATLAS — ZASTONJ.
še imamo nekoliko ročnih atlasov celega sveta, katere damo zastonj onim naročnikom, ki pošljejo $2.00 naročnine, če za atlas vprašajo.
Posebno v ledanjem času je jako priročno imeti tak atlas, ko se pojavljajo velezanimivoiti po celem svetu
Pošljite $2 za naročnino takoj, da dobite atlas zastonj predno zaloga po ide.
UPRAVA AMER. SLOVENCA.
IŠČEM DELO NA FARMI, 55 LET sem star, doma od Novega mesta. Kdor rabi poštenega delavca, naj piše na Frana S. Baudek, L Box 204, Port Washington, Wis.	2t
zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu
Društvo Sy. Družine
(Ti« Holy Family Society) iter. 1 D. S, D., Joliet, Illinota.
Geslo: "Vie za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse."
Odbor za leto 1918.
Predsednik...........George Stonich.
Podpredsednik........Stephen Kukar.
Tajnik...................Jos. Klepee.
1006 N. Chicago St., Joliet, 111.
Zapisnikar..............John Barbich.
Blagajnik.........Anton Nemanich st
Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich.
Reditelj...............Frank Kocjan.
Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John štublar.
"V I lahko zaslužite
poleg svoje redne služb«
$522 Dnevn°
na jednostaren in lahek način delujoč ob večerih
Za zajamčeno in pošteno podvzetje
Propozicija za vas koristna n za narod sila potreba
Vsa pojasnila dobite, ako peiljete svoje ime in naslov na.
SLAVIC PUBL C0.£h°„»:?m8
DR. E. H. STEWART
ZOBOZDRAVNIK
413 Cass St. (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS.
Chicago Phone 986.
Zanesljivo zobozdravljenje.
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje j« dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovol V mesnici
Anton Pasdertz
te dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusit« naš« meso.
To druš^o sprejema rojake in roja kinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuj« bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki so deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine.
To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in j« do zdaj že izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to j« toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, j« deležen podpor« v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače pe 6 mesecih. Pristopnina je š« prosta.
Redna s«ja s« vrši vsako zadnj« nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli.
Kdor želi pristopiti v naie veliko is
napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku.
Slovenske Gospodinje
so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najceneji« 4
meso, grocerij«
IN KRANJSKE KLOBASE
istotako vse vrst« drugo sv«!« im pr* kaj«no meso Mr rs« dr«g« p«4m«M
ki spadajo v podrožj« mesarske in gre-cerijske obrti.
Priporočam svoj« podjatj« vs«m tc jakom, zlasti pa našim gospodinjam-Spoštovanjem
Jolm N. Pasdsrtz
Chicago tel. 2917. Cor. Cora and Hutchin« St, Joli«t, &
t
STENSKI PAPIB
Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj' in firnežev. Izvršujejo se vsa baf. varska dela ter obešanj« stanskeg*
papirja po nizkih cenah.
A lexander Hai
t\ ChL Phon« 376 §J N.
aras,
w.
120 J«fferson St JOLIET, ltf»
Nizke cene in dobra postrežba je naie ge«l«.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street
to*
JOUET.aU
PIVO V STEKLENICAH.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 Cor. Scott and Clay Sta.. . Both Telephom«« 24.... .JOLIET, ILLXMO*
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se imenuje
EAGLE EXPORT
ter je najboljša pijača
L Porter Brewing Company
teletom 405	S* BhCf St«» JMM» BL