POGLED NA OBJEKTE VALJARNE V BELI - GIP s svojimi enotami: gradbeno vodstvo Celje, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Ravne na Koroškem; gradbišči v Kopru in Zalogu. Kovinski obrati v Ljubljani in Mariboru, obrat gradbenih polizdelkov v Ljubljani, lesno-industrijski obrat v Škofji Loki in strojno-prometni obrat v Ljubljani ter z lastnim projektivnim birojem □ izvaja gradbena dela industrijskih objektov, objektov družbenega standarda, gradi stanovanja za trg; □ izdeluje gradbene elemente, razne vrste betonskih izdelkov in montažo gradbenih konstrukcij; □ izvaja ključavničarska, kleparska in krovska dela; □ projektira vse vrste visokih, nizkih, vodnih, luških in stanovanjskih objektov. V S E B I N A Rudi R ajar, dipl. inž.: Problem visokovodnih valov, ki nasta ja jo p ri porušitv i p r e g r a d ................................... Dušan Legiša, dipl. inž.: Asanacija Tuniškega jezera . . Egon Engelsberger, dipl. inž.: Raizskave tvorn ih spojev v posebnih pogojih (N a d a ljev a n je ) ............................... Z naših gradbišč Božo Lukač, v. g. t. - Teo Belec, dipl. inž.: R ekonstruk­ cija Železarne Jesenice: Izgradnja v a lja rn e na Beli Novi materiali Svetko Lapajne, prof. inž.: Novi opečni zidak »Potres- nik« in njegova u p o r a b a .................................................. Vesti B. F.: L etna skupščina ZGIT S lo v e n ije ............................... M arjan Pregelj, dipl. inž.: T ransalpinski naftovod . . . B. F .: SGP »Pionir«, Novo m esto — ob dvajsetletn ici (ovitek) Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstruk­ cij v Ljubljani Vinko Koren, dipl. inž.: Sanacija jezu HE Sora — Fužine R. R a ja r: The problem s connected w ith the dam 93 b reak propagation 98 D. Legiša: Curing of the lake of Tunis E. Engelsberger: Investigation of high strength 1 0 2 bolts connections 104 107 1 1 0 111 O dgovorn i u re d n ik : S ergej B ubnov , d ip l. Inž. U red n išk i o d b o r: Ja n k o B leiw eis, d ip l. inž., V lad im ir Čadež, d ip l. inž., p ro f. B ogo F a tu r , M arjan G asp ari, dipl. inž., d r. Miloš M arinček , d ip l. inž., M aks M egušar, d ip l. inž., D ušan R a ič , d ip l. ju r is t , S aša Š k u lj, d ip l. Inž., V ik to r T u rn še k , d ip l. inž. R ev ijo izd a ja Z veza g ra d b e n ih in ž e n ir je v in te h n ik o v za S loven ijo , L ju b lja n a , E rja v č e v a 15, te le fo n 23-158. T ek. ra č u n pri N aro d n i b an k i 503-608-109. T isk a tisk a rn a »T oneta Tom šiča« v L ju b lja n i. R e v ija Izhaja m esečno. L e tn a n aro čn in a za n eč lan e 15.000 d in a rje v . U red n ištv o in u p ra v a L ju b lja n a , E rjav čev a 15. GRADBENI VESTNIH GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SR SLOVENIJE ŠT. 5 — LETO XVI — 1967 P r o b l e m v i s o k o v o d n i h v a l o v , k i n a s t a j a j o p r i p o r u š i t v i p r e g r a d DK 627.89 1. Porušitev pregrad Visoke dolinske pregrade, ki se gradijo v no­ vejšem času, vedno predstavljajo določeno nevar­ nost za prebivalstvo in objekte v dolinah pod nji­ mi. Ce se pregrada iz kakršnegakoli vzroka poruši, vdere ogromna količina vode, ki je zbrana za njo, po dolini navzdol v obliki več deset metrov viso­ kega vala, ki ruši in odnaša s seboj vse, kar do­ seže. Tako nastanejo katastrofe, kot so bile npr. porušitev pregrade M alpasset v Franciji 1. 1959, španske pregrade Vega de Tera istega leta ali ka­ tastrofa Vaiont v severni Ita liji 1. 1963. V zadnjem prim eru se sicer pregrada ni porušila, vendar se je zaradi zemeljskega plazu, ki je zdrsnil z gore Mt. Toc v akumulacijsko jezero, prelil preko krone pregrade skoraj sto m etrov visok val, ki je bil podoben valu zaradi porušitve pregrade. V vseh naštetih prim erih je bilo veliko človeških žrtev in ogromna m aterialna škoda. Znan je tudi prim er iz druge svetovne vojne, ko so britanska letala z bom bardiranjem porušila pregradi Mohne in Eder. Nemška industrija je utrpela veliko škodo zaradi pom anjkanja električ­ ne energije, še večjo pa zaradi tega, ker je voda uničila vse objekte v dolgem odseku dolin pod pregradam a. Porušitve pregrad so dejansko mnogo bolj po­ goste kot bi pričakovali in bi lahko našteli še mno­ go podobnih katastrof. M ednarodna komisija za visoke pregrade (ICOLD) je le ta 1962 ugotovila, da je na svetu že približno 8300 pregrad. Š tete so le pregrade, ki so višje od 15 metrov, in k i im ajo akumulacijo nad 10 000 m3. Ugotovili so tudi, da se je porušilo že okrog 400 pregrad, med njim i 20 takih, k i so se porušile že dvakrat in 7 takih, k i so s svojo poru­ šitvijo povzročile zaporedno porušitev cele vrste pregrad. S tatistika zadnjih dveh desetletij kaže, da se stalno veča število porušitev v prim erjavi s števi­ lom novozgrajenih pregrad. V letih od 1946 do 1955 je bilo zgrajenih okrog 2 0 0 0 novih pregrad, velikih katastrof pa je bilo 12. V naslednjem desetletju, R A JA R RUDI, D IPL. IN 2. ko je bilo zgrajenih nadaljn jih 2500 pregrad, pa smo doživeli že 24 velikih katastrof. Vzroki za to so delno v tem, da se gradijo vedno bolj drzne konstrukcije, obseg katastrof pa narašča zato, ker se število prebivalstva naglo veča in so doline pod pregradam i vedno bolj gosto naseljene. O vzrokih porušitev je bilo mogoče ugotoviti naslednje: približno tre tjin a pregrad se je porušila zaradi slabih tem eljev, tre tjin a .zaradi izredno vi­ sokih voda, zadnja tre tjin a pa iz različnih vzrokov, ki jih dostikrat sploh ni bilo mogoče ugotoviti. Za­ nimivo je, kako včasih vsi verjetnostni računi viso­ kih voda odpovedo. Tako so npr. na reki Rio Negro dimenzionirali e lektrarne po m eritvah pretoka zad­ n jih 21 let na pretok 9000 nrVsek, kar bi ustrezalo verjetnosti nastopanja enkrat v 500 000 letih. Leta 1959 pa so izmerili nič manj kot 17 000 m 3 /sek, kar bi se po verjetnostnem računu lahko zgodilo enkrat v m ilijon letih. Pregrada je sicer vzdržala, bili pa so poplavljeni prostori elektrarne, kar je povzro­ čilo veliko škodo. Razumljivo je tudi, da včasih zaradi težavnih geoloških razm er nastane napaka p ri temeljenju. Zato spadajo pregrade med objek­ te, k i se kljub vsej pazljivosti graditeljev razm e­ rom a velikokrat porušijo. V Jugoslaviji je zgrajenih že nad 50 visokih pregrad. Po raziskavah inštitu ta »Jaroslav Černi« v Beogradu je ugotovljeno, da je zasnovanih z idejnim i projekti še približno 300 pregrad, medtem ko lahko v daljši prihodnosti računamo na 1 0 0 0 pregrad. Tako je jasno, da je tudi v naši državi problem porušitve pregrad zelo aktualen. V Jugo­ slaviji se sicer do sedaj še ni zgodila nobena ka­ tastrofa, vendar so m orali strokovnjaki že nekaj­ k ra t hitro posredovati, ko je zaradi visokih voda ali razpok v pregrad i grozila porušitev. Tako se je na pregradi Idbar zaradi nenadne katastrofalno visoke vode popolnoma napolnila akum ulacija v času, ko pregrada še ni bila dograjena. Na pre­ gradi so se pokazale razpoke in ker je bila v ne­ varnosti vas Čelebič in železniška proga Sarajevo— Dubrovnik, so izvedenci odločili, da se z m inira­ njem napravi v pregradi luknja, skozi katero je nato voda počasi odtekla. 2. Zaščita K er ni mogoče stoodstotno zagotoviti, da se pregrada ne bo porušila, je treba storiti vse, kar je mogoče, za zaščito prebivalstva in objektov v prim eru porušitve. Na pobudo »Jugoslovanskega nacionalnega kom iteja za visoke pregrade« je bil že izdelan osnutek za »Pravilnik o kontroli b ra­ na«, ki pa še ni začel veljati. Glavni ukrepi, s katerim i bi bilo mogoče za­ varovati ogrožene, so po prof. Kujundjiću (1) na­ slednji: 1 . treba je takoj izdati pravilnik o stalnem kontroliranju pregrad, saj je s tem mogoče pre­ prečiti mnogo porušitev; 2 . za vse naše pregrade je treba računsko in s poskusi ugotoviti potek visokovodnih valov v p ri­ meru porušitve; 3. na osnovi tega bo mogoče napraviti vse po­ trebno za zaščito niže ležečih področij in poučiti prebivalstvo, kako naj ravna v prim eru porušitve. Ing. Eduard G rüner (2) predlaga zaščito na naslednji način. Ko se ugotovi potek visokovodne- ga vala, naj se dolina pod pregrado razdeli na tri dele. V prvem delu, kam or bi se visokovodni val razlil prej kot v 15 m inutah po porušitvi, rešitev ni mogoča in ta del doline naj bi bil nenaseljen. V drugem delu, kam or se val razlije prej kot v eni uri, je rešitev mogoča, iz tretjega dela, do kamor potuje val dalj kot uro, pa se prebivalstvo eva­ kuira. V drugem in tre tjem delu naj bi bila jasno označena meja, do kam or lahko seže visokovodni val, prebivalstvo pa naj bi bilo obveščeno po alarm ­ nem znaku, pri katerem naj se čim hitreje umakne nad to mejo. Za zaščito je torej poleg stalnega kontrolira­ nja pregrad najvažnejše ugotoviti potek visoko- vodnega vala. Določimo ga lahko z raznimi račun­ skimi in grafičnim i metodami. Tako je že bil raču­ nan visokovodni val za prim er porušitve hidro­ centrale Djerdap. V Sloveniji je začel ukrepati štab za obrambo pred elem entarnim i nesrečami in tako je Vodogradbeni laboratorij v L jubljani leta 1966 dobil nalogo, da preišče ta problem teoretično in s poskusi. Nastanek in potovanje porušitvenega vala je nam reč hidravlično zelo zapleteno. Zato je treba računske rezu ltate nujno preveriti na mo­ delu. 3 3. M etode za računanje v isokovodnega vala Čeprav je določanje poteka visokovodnega vala težavno in dolgotrajno delo, se zaradi njegovega velikega pomena po vsem svetu ukvarjajo z njim. Približne rešitve je podal že leta 1935 Francoz Fa­ vre, med drugo svetovno vojno pa so znali F ran­ cozi reševati ta problem že mnogo natančneje. Zad­ nja leta največ delajo na tem področju v Združe­ nih državah, Sovjetski zvezi in v Franciji. Osnovni enačbi za računanje visokovodnega vala sta tako im enovani St. Venantovi enačbi. Za prizmatično strugo pravokotnega prereza ju lahko pišemo v naslednji obliki: d h dv dh — + h • --- + v . — <5t <5x dx (D dv dv <5h — + v ■ — + g — St dx <5x g (Io - I) (2) Prva je enačba kontinuitete, druga pa je po­ sebna oblika Eulerjeve dinamične enačbe. V obeh enačbah imamo štiri spremenljivke: razdalja od pregrade x, čas t, globina h in hitrost v. S členom Io je določen vpliv naklona dna na potek valova­ nja, s členom I, ki pomeni naklon energijske črte, pa je določen vpliv trenja oziroma hrapavosti struge. S tem a dvema enačbama je mogoče reševati dve vrsti problemov. 1. Valove, pri katerih nastopajo le počasne spremembe gladine. Take prim ere imamo v rekah, k jer se vodna gladina sprem inja zaradi obratova­ nja hidrocentral in pri nastopu naravnih visokih voda zaradi dežja ali topljenja snega in ledu. 2. Visokovodni val zaradi porušitve pregrade, ali kratko porušitveni val. V tem prim eru se obli­ kuje nezvezno čelo vala, k jer se gladina nenadoma dvigne za več m etrov nad prvotno. St. Venantovi enačbi veljata na vsem področju, razen na samem čelu vala, k je r uporabljamo še dve dodatni enačbi, ki ju je prvi izvedel Craya (3): | / ^ | / f (h 1 + h2) (3) V g (hi + I1 2 ) (hi — I12) (4) V 2 hi h» Ti enačbi izhajata iz impulznega stavka. C po­ meni hitrost gibanja nezveznega čela vala, indeksa 1 in 2 pa označujeta razmere za in pred čelom vala. St. Venantovi enačbi p redstavljata sistem dveh parcialnih diferencialnih enačb hiperboličnega tipa, ki ga ni mogoče rešiti z elem entarnim i p ri­ jemi. Zato so ga razni avtorji skušali reševati na različne načine. Izoblikovale so se tr i vrste metod: 1. Metode malih valov. Te metode z nekate­ rimi poenostavitvam i omogočajo rešitev obeh enačb. Zaradi teh poenostavitev pa je račun dovolj točen le za valove malih višin, medtem ko za po­ rušitveni val ne pridejo v poštev. 2. Inženirske metode. Te metode računajo s končnimi diferencam i in zanemarijo nekatere manj važne člene. Tako lahko dobimo rešitev, vendar je račun zelo dolg in precej netočen. 3. Metoda karakteristik. To je gotovo najbolj­ ša metoda za račun porušitvenega vala. Osnovana je na matem atično strogo izpeljani teoriji in upo­ števa vse elemente obeh St. Venantovih enačb, tudi vpliv padca dna in hrapavosti struge, česar pri večini drugih metod ni mogoče upoštevati. Po­ leg tega se s to metodo lahko določijo začetni in robni pogoji, podaja pa nam tudi fizikalno sliko problema. Ne nazadnje pa je velika prednost te metode v tem, da je uporabna za računanje z elek­ tronskim računalnikom. Zaradi opisanih prednosti je tudi Vodogradbeni laboratorij prevzel to metodo kot najbolj primerno. Opisali jo bomo nekoliko na­ tančneje. Obe St. Venantovi enačbi in enačbi Craye za čelo vala veljajo v napisani obliki le za prizm a­ tično strugo pravokotne oblike. Najprej bomo pri­ kazali rešitev za ta, enostavnejši primer, nato pa bo opisano še reševanje v naravnih vodotokih s prerezi nepravilne oblike. Sl. 1. S tan je g lad ine v času t S 0 (začetn i pogoj) Po m atem atični metodi karak teristik je mo­ goče iz dveh parcialnih diferencialnih enačb 1 ) in 2 ) s pomočjo dveh enačb, ki podajata zvezo med totalnim i in parcialnimi diferenciali, dobiti štiri navadne diferencialne enačbe: dx , ---- — = v + V gh (5) To so enačbe karakteristik . Z njimi je mogoče rešiti problem, če poznamo začetne in robne po­ goje. Začetni pogoj je dan s stanjem gladine ob času t = 0 (sl. 1 ), to je znana gladina v akum ula­ ciji in pod pregrado, poleg tega pa še val, ki na­ stane na mestu pregrade takoj po porušitvi, ko je čas ts^ O . Ta val je mogoče izračunati s pomočjo enačb 3) in 5), če zanemarimo vpliv padca dna in trenja, kar je v prvem trenu tku po porušitvi go­ tovo dopustno. Omenjeni enačbi rešimo tako, da upoštevamo profil pregrade kot končni profil aku­ m ulacije in začetni profil odseka pod pregrado. Robni pogoj pa predstavlja stanje na čelu vala, ozi­ roma enačbi Craye 3) in 4). Sedaj je problem popolnoma določen. Enačbe karakteristik pišemo v diferenčni obliki. Reševanje je najprim ernejše po grafični metodi Craye. De­ lamo v dveh diagram ih x -t in h-v (sl. 2). Vsaka točka enega diagram a je prirejena točki drugega. Postopek ni nič drugega kot grafično reševanje šti­ rih enačb karakteristik . Od točke do točke dolo­ čamo štiri neznanke x, t, h in v. Rezultate dobimo v naslednji obliki: 1. Slike valov v določenih časih t = konst, (sl. 3). Iz tega diagram a lahko vidimo, po kakšnem času bo prišlo čelo vala do določenega profila, kar je važno zaradi evakuacije prebivalstva. 2 . Časovni potek sprem injanja globine v dolo­ čenem profilu X = konst (sl 4). S tem dobimo m ak­ simalno višino visokovodnega vala v vsakem pro­ filu, kar je prav tako zelo važen podatek. Kljub temu, da je metoda karak teristik med najboljšimi, je račun še vedno zelo dolgotrajen. Da Sl. 2. G rafično re šev a n je St. V enan tov ih en ačb : d iag ram a x — t (razdalja — čas) in h — v (globina — h itro st) Sl. 3. R ezu lta ti ra č u n a : s lik a valov v raz ličn ih časih t — konst. bi skrajšal čas računanja, je Vodogradbeni labo­ ratorij pripravil program za računanje z elektron­ skim računalnikom . Reševanje poteka po metodi karakteristik analogno kot pri grafični metodi Craye. Enačbe karak teristik pišemo v diferenčni obliki, nato pa s pomočjo dveh točk, v katerih so znani vsi elementi, določamo vse štiri neznanke v naslednji točki. Izhajam o iz razm er v času t = 0 (začetni pogoj), ki jih moramo najprej izračunati. Tako postopno izračunam o celotno mrežo točk, le na čelu vala uporabim o še obe enačbi Craye. Za kontrolo program a je bil izračunan prim er na ra­ čunalniku ZUSE-23 v M atematičnem centru v Ljubljani. R ezultati se praktično popolnoma uje­ majo z rezultatom računa po grafični metodi. Prihranek na času in denarju je bil zaradi uporabe računalnika zelo velik. Inženir je računal en prim er po grafični metodi približno deset dni, računalnik pa je izračunal isti prim er v 65 m inu­ tah. Sestava program a za računalnik v program ­ skem jeziku ALGOL je sicer zahtevala razmeroma veliko časa (14 dni), vendar postane ta čas nepo­ memben, ker bo mogoče z istim programom raču- Sl. 4. R ezu lta ti r a č u n a : časovn i p o tek sp re m in ja n ja globine v ra z lič n ih p ro filih x = konst. nati vse druge prim ere v prizm atični strugi, za ra ­ čunanje v neprizm atični strugi pa bo potrebno program le delno spremeniti. Količnik med ceno ročnega računa in računa z računalnikom je bil za omenjeni prim er večji od deset. 4. R eševanje problem a v neprizm atični strugi Račun visokovodnega vala v nepravilni strugi reke je precej težji. Ker ni mogoče upoštevati vseh sprememb profila vzdolž vodotoka, si je treba po­ m agati z določenimi poenostavitvami. Mnogi avtor­ ji aproksim irajo strugo reke na posameznih odse­ kih s prizm atičnim i deli. Najbolj se je mogoče p ri­ bližati pravim razm eram z naslednjim i privzetki: 1. Obliko prečnega preseka aproksimiramo s trapezom. 2. N aravna struga se na posameznem odseku aproksim ira s prizmatično, ki ima poprečni presek, ali pa se upošteva, da se širina linearno spreminja. 3. Mogoče je upoštevati posamezne nenadne spremembe profila. 4. Dolina je ravna, brez ovinkov. S temi prijem i se lahko precej točno približa­ mo dejanskim razmeram. Francozi so na ta način računali visokovodni val, k i je nastal pri porušitvi pregrade Malpasset. Dejansko višino vala v naravi so odčitali po sledovih na bregu, hitrost potovanja vala pa je bilo mogoče izračunati iz časa uničenja treh transform atorskih postaj, ki so bile v različnih razdaljah v dolini pod pregrado. Račun je pokazal zadovoljivo ujem anje z m eritvami. Delali so tudi poskuse na modelu in so ugotovili zanimiva dej­ stva. V prim erih, k jer na reki ni velikih nenadnih sprememb profila in večjih ovinkov, so pokazali rezultati, da se je mogoče z računom približati de­ janskim razm eram na ± 10 odstotkov. P rav takšno natančnost je mogoče doseči s popačenim modelom, medtem ko nam daje model, ki ima širine in višine v istem m odelarnem merilu, rezultate, ki so točni celo do ± 5 odstotkov. Treba je poudariti, da je na tem področju še mnogo neraziskanega. V prim eru nenadne večje razširitve profila postane prečna komponenta hi­ trosti tako velika, da ne bi smeli več računati v dvodimenzionalnem sistemu, poleg tega pa nasta­ nejo velike energijske izgube, ki jih ni mogoče točno določiti. Ta pojav je zelo važen, prvič, ker na naših rekah razmeroma pogosto nastopa, d ru­ gič pa zato, ker nenadna razširitev bistveno spre­ meni višino vala. V svetovni lite ra tu ri so podatki o tem problem u zelo skopi, pa še k a r jih je, si med seboj nasprotujejo. Zato bo treba ta pojav nujno proučiti na modelu. P rav tako je še neraz­ iskan vpliv krivine struge na potek visokovodnega vala. Zakone, ki vladajo p ri širjen ju vala po suhi strugi, so proučevali zadnja le ta v Združenih dr­ žavah, vendar le za prizm atično strugo, širjenje vala po suhi strugi nepravilne oblike pa je še ved­ no velika uganka. Na h rb tu prim arnega vala se tvorijo še dodatni, tako im enovani sekundarni va­ lovi. Ta pojav so dolga leta proučevali v Franciji, vendar se je na modelu dovodnega kanala HE Srednja D rava 1 v Vodogradbenem laboratoriju v L jubljani opazil poseben še neraziskan pojav: v kanalu trapezne oblike so se sekundarni valovi ši­ rili po brežinah, tako da je bila m aksim alna kota gladine ob bregovih bistveno višja kot v sredini kanala. Neraziskano je tud i širjenje vala p ri zapo­ redni porušitvi več pregrad, ali p ri razdelitvi reke na dva rokava, te r še nekateri drugi pojavi. 5. V a lov i zaradi obratovanja hidrocentral in pop lavn i va lov i Poleg računanja visokovodnih valov, ki nasta­ nejo p ri porušitvi pregrad, je mogoče s pomočjo St. Venantovih enačb računati še dva problema. P rv i problem, ki ga predstavljajo valovi zaradi obratovanja hidrocentral, je najlaže reševati po metodi karakteristik , drugi problem tj. račun po­ plavnih valov (tako imenujemo valove, ki nasta­ nejo zaradi naravnih visokih voda, čeprav ne po­ vzročajo vedno poplav), pa je ugodneje reševati po diferenčni metodi. H idrocentrale p ri nas sicer ne povzročajo s svojim obratovanjem posebno visokih in nevarnih valov, vendar bi bilo po omenjeni me­ todi mogoče računati optimalno izkoriščanje vodne energije p ri obratovanju verige hidrocentral. Z ra­ čunskimi metodami je mogoče določiti gibanje po­ zitivnega in negativnega vala, ki nastane p ri od­ piran ju ali zapiranju zapornic ali tu rb in hidrocen­ trale, in čas, ki ga potrebuje val do naslednje cen­ trale. Račun je celo lažji ko t je račun porušitve- nega vala, k er so robni pogoji enostavnejši. Robni pogoj nam tu predstavlja časovno sprem injanje pretoka v profilu elektrarne. Z upoštevanjem vseh faktorjev bi bilo mogoče izračunati, kakšen naj bo vozni red verige hidrocentral, da bo izkoriščena energija največja. Konkretno bi bilo mogoče take izsledke uporabiti p ri dravski verigi elektrarn, v bodoče pa tudi p ri savski. V zvezi s tem bi bilo treba preiskati tudi, kako je mogoče najbolj racionalno izkoristiti akum ulacij­ ski prostor hidrocentral za ublažitev konic visokih voda. Zadnja dva problem a bi bilo mogoče zadovo­ ljivo rešiti le z elektronskim računalnikom. Treba bi bilo pripraviti program , ki bi vseboval vse po­ datke o rečnih profilih in hrapavosti struge, tako da bi v času visokih voda le vstavili podatke o stan ju reke v zgornjem toku in o padavinah in ra ­ čunalnik bi v k ra tkem času podal rezultate: vozni red obratovanja hidrocentral, p ri katerem bo ko­ nica poplavnega vala najnižja, te r potek poplav­ nega vala na ogroženem odseku. Potrebno je ome­ niti, da so v Združenih državah že leta 1957 z elek­ tronskim računalnikom računali potek visokih voda za več sto kilom etrov dolge odseke in to za več tednov vnaprej. Rečno strugo so aproksim irali s posameznimi prizm atičnim i odseki, ki so bili dolgi po deset milj in so p redstav ljali poprečen profil na tem odseku. Zanimivo je, da so kljub zelo dolgim odsekom dobili izredno točne rezultate. Ko so ra ­ čunali poplavni val, k i je bil dejansko m erjen na reki, so bile razlike m ed rezultati računa in m e­ ritvam i skoraj povsod m anjše od 1 foota (30,5 cm). 6. Z aključek Z rešitvijo om enjenih treh problemov, tj. do­ ločitvijo valov pri porušitvi pregrad, z določitvijo optimalnega izkoriščanja vodne energije te r ubla­ žitve konic visokih voda, bi lahko p ri nas p rih ra­ nili veliko denarja in truda pa tudi preprečili ne­ potrebne človeške žrtve. Po naročilu Vodnega sklada SRS dela Vodo- gradbeni laboratorij zaenkrat le na prvi zgoraj na­ štetih nalog, v bodoče pa bi bilo gotovo umestno posvetiti več pozornosti tudi ostalima dvema pro­ blemoma. L i t e r a t u r a : 1. K ujundžič B ranislav: VISOKE BRANE I N JI­ HOVA ZAŠTITA (G rađevinar, Zagreb 1965, št. 10) 2. G rüner E dvard : SICHERHEIT VON STAUAN­ LAGEN (Die W asserw irtschaft, 1966, H9) 3. Craya: CALCUL GRAPHIQUE DES REGIMES VARIABLES DANS LES CANAUX (La Houille b lan ­ che, nov. 1945, m ar. 1946) RA JA R RU D I: THE PROBLEMS CONNECTED WITH THE DAM BREAK PROPAGATION S y n o p s i s The article gives a brief in form ation about the num ber of up to now constructed large dam s and about several cases of th e ir destruction in Europe and Am erica and especially in Yugoslavia. There is given also a short description of the m ost know n m ethods for com puting the dam -b reak w ave propagation. The study of this problem in Vodo- gradbeni laboratorij in L jub ljana has show n th a t the m ethod of caracteristics is the best one and therefore this m ethod is descripted m ore in details. An exam ple of the dam -break w ave propagation in prism atic chan­ nel was com puted by th e graphic m ethod of Craya and w ith the electronic com puter ZUSE 23. At the end the re are given some ideas, how tir' room of the acum ulation lakes could be used to di- Asanacija Tuniškega jezera DK 628.52 (Tuniško jezero) 1. UVOD Glavno mesto Tunis leži ob zahodnem robu »Tuniškega jezera«. Jezero loči od velikega Tuni­ škega zaliva sorazmerno ozek zemeljski pas (na naj­ ožjem mestu le nekaj sto m etrov širok), k je r se je razvilo pristaniško mesto La Goulette. To se proti severu nadaljuje v lepe in znane turistične kraje Salambo, Kartagino, Sidi Bou Said, La Marso (sl. 1). Jezero ima v celoti preko 42 km 2 površine ter ga vzdolžno, skoraj po sredini, delijo brežine plov­ nega kanala v severni in južni del. Ta, približno 1 0 m dolgi kanal, so konec preteklega stoletja pre­ kopali Francozi, da so ob samem mestu zgradili notranje pristanišče. Jezero je kljub veliki površini izredno plitvo, saj ne znese poprečna globina niti en meter. Voda je slana, ker ima na raznih mestih kanale, ki ga povezujejo z morjem. Ti so speljani bodisi v pristanišče, plovni kanal ali pa Tuniški zaliv. Ob plimi voda vteka, ob oseki izteka. Vendar ta povezava ne omogoča izmenjave vode v celem jezeru. V bistvu ista voda, ki priteče, tudi odteče. To pa je omejeno le na zelo m ajhen prostor ob kanalih Jezerska gladina v teku dneva le prav malo niha, vztraja približno na koti, ki je med dnevno plimo in oseko v morju. Lahko pa nasto­ pijo v teku leta sprem em be v koti gladin tudi po nekaj 1 0 cm. Podatki o n ihanju gladine v jezeru so zelo skopi. Holandci so izvedli nekajtedenske meritve, iz katerih je med drugim razvidno, da veter, ki pogosto piha na tem področju, povzroči dvig gla­ dine na eni strani jezero tudi do 30 cm. Vendar bi bila potrebna za natančnejšo oceno gibanja gladine, dotočnih in odtočnih količin večletna opazovanja, ki bi nujno koristila pri preračunih v zvezi s pred­ videnimi rešitvam i za asanadjo jezera. Povezovalni kanali med jezerom in morjem so spretno izkoriščeni za ulov rib, ker so v njih na­ meščene mreže, kam or se ribe same zatekajo. Jezero je sorazmerno bogato z ribami. m inue the m axim um height of the inondation waves and how to get m axim um electric energy in cases w here some pow er stations are located one-after- another on the same river. The last two problem s could be solved effectivelly only w ith the help of electronic com puters. DUŠAN LEGIŠA, dipl. inž. 2. PROBLEM Jezero povzroča v določenih letnih obdobjih zelo občuten smrad. V poletnem času se že ob izstopu iz letala (letališče leži na severni strani ne­ daleč od jezera) občuti neprijeten smrad. Neredko potegne veter ta smrad po vsem mestu. Ta duh, ki je zelo neprijeten za domače pre­ bivalstvo, je toliko bolj nevaren za hitro razvijajoči se turizem v glavnem mestu. Zaradi tega je tuniška vlada vedno bolj zainteresirana, da bi se ta pro­ blem čim h itre je in seveda tud i čim popolneje rešil. Neposredno s tem se navezuje rešitev celotne kanalizad je glavnega m esta kot tud i obrobnih tu ri­ stičnih krajev na eni strani in industrijskega pod­ ročja na drugi strani. Več tu jih projektantskih organizadj je že de­ lalo na tej dovolj kompleksni in zahtevni nalogi, vendar do uresničenja njihovih zamisli še ni prišlo. Preteklo leto je RUDIS prevzel nalogo, da se ukvar­ ja s tem problemom in predvidi neke idejne rešitve. P rojektanta iz Projekta nizke gradnje in Kanali­ zacije Ljubljana sta si v začetku lanskega leta ogle­ dala teren in si že zamislila nekatere možne rešitve. K študiji sta pritegnila še Zavod za raziskavo m orja iz Portoroža in Vodogradbeni laboratorij. 3. TERENSKE MERITVE Tako sestavljeni team, ki je občasno pritegnil tudi še druge strokovnjake, je začel delati na ome­ njeni nalogi že v lanskem juliju. Za osnovo na­ daljnjem u delu so bile potrebne najprej geodetske izmere jezera vključno z izmero globin. Sledile so obsežne biološke in kemične meritve jezerske vode, ki naj bi dale vse elemente za ugoto­ vitev izvora sm radu in iz njih naj bi dobili na­ vodila za sm er reševanja asanacije. Z mnogoterimi m eritvam i so ugotovili naslednje: 1 . vse odpadne vode mesta pritekajo bodisi preko slabo delujoče čistilne naprave (dve stopnji), bodisi direktno v jezero; Sl. 1. S edan je s ta n je T u n išk eg a je ze ra 2 . jezero je na zahodnem koncu najbolj one­ snaženo. Ob času m eritev (avgust 1966) je bilo že tako močno eutrofirano, da je bilo v spodnji plasti vode na nekaterih mestih že na meji anaerobnosti. Zamazanost jezerske vode pro ti vzhodu pada in od sredine naprej je voda že skoraj čista. Biopro- dukcija je zaradi stalnega dotoka organskih tvarin izredno močna. Kot rezultat tega je med drugim opaziti močan razvoj ul ve (alge), izredno močan »vodni cvet« in mercierello (poliheti). Medtem ko ulva, ki raste pri tleh, po odm rtju splava na vrh, k jer pod vplivom sonca razpada, tvori mercierella kolonije na tleh, ki se dvigajo ,skoraj do gladine in s svojo maso (posamezna kolonija se razširja po več m 8) ustvarja prirodne zavore eventualnemu toku; 3. sm rad povzročajo: — plini, ki izstopajo iz sedimentov na jezer­ skem dnu, ki jih donaša dotekajoča odpadna voda in k jer nato razpadajo (HgS); — smrdeče odpadne vode, ki prosto dotekajo v jezero; — razpadanje ul ve na površini, ko se je od­ trgala od tal (predvsem v poletnem času); 4. jezerska voda se ne izmenjava razen v bliži­ ni kanalov, delno prem ešavanje vode povzročajo le valovi. Iz zgornjih ugotovitev so sledila navodila, ki naj bi jih projektanti upoštevali, da bi dosegli od­ stranitev sm radu iz jezera: — nujno je onemogočiti vtekanje kakršnihkoli odpadnih voda v jezero, temveč je urediti stalno iztekanje v Tuniški zaliv; — omogočiti je stalno izmenjavanje vode v jezeru; — ulvo, ki se pojavlja v določenih obdobjih na jezerski površini, je potrebno pobirati preden pride do razpadanja. 4. DELO VODOGRADBENEGA LABORATORIJA Laboratorij je dobil v okviru navodil nalogo, da razmisli o možnosti vzpostavitve dotoka in od­ toka z jezera tako, da bi se ustvaril v jezeru več ali manj stalen tok, ki bi dovajal zadostne količine vode, bogate na kisiku. Kot je že omenjeno, sta oba dela jezera, severni in južni, z m anjšim i kanali povezana z morjem oziroma plovnim kanalom. Tako so na severnem delu štirje kanali in na južnem, šest. Če nekatere izmed njih izkoristimo za dovod sveže vode, druge pa za odvod, smo v osnovi ustvarili pogoje za po­ časen, vendar stalen tok vode preko vse jezerske površine. Z ozirom na to, da je jezero kljub veliki po­ vršini izredno plitvo, nismo mogli študirati tok na nekem hidravličnem modelu. Ker pa je globina zelo enakomerna, smo predpostavili možnost študiranja tega toka s pomočjo električne analogije. V ta na­ men smo si uredili analogon in pričeli s preiska­ vami možnih variant. Smer toka smo izbrali vzhod-zahod, to je, da se izkoristijo za dovod kanali, ki vežejo jezero direktno z m orjem v tuniškem zalivu oziroma plov­ nim kanalom ob pristanišču La Goulette. Iztoki so notranje tuniško pristanišče (Port Tunis Marine) oziroma v plovni kanal neposredno zraven prista­ nišča. To sm er toka je narekovalo dejstvo, da le na ta način uvajam o čisto vodo v jezero, sicer bi zopet vtekala že delno zamazana voda iz prista­ nišča (Port Tunis Marine), oziroma bi vsa najbolj onesnažena voda jezera, ki se nahaja na njegovem zahodnem koncu, tekla preko vse dolžine jezera do iztokov na vzhodni strani. V tekanje in iztekanje se vrši gravitacijsko z upoštevanjem naravne plime in oseke tako, da se tok regulira z zapornicami, ki se odpirajo ali za­ pirajo v trenutku, ko bi tok vode dobil drugo smer, kot je predvidena na tistem mestu. K er plimovanje v teku leta močno oscilira, so dnevne količine lahko zelo različne. Maksimalna plima znaša okrog 60 centim etrov. Poleg tega je zanimivo, da se lahko zgodi, da voda samo odteka ali samo vteka po več dni, k a r zavisi od močnega vetra, ki povzroča dvig gladine na eni strani jezera. Današnji kanali so večinoma hidravlično neugodni in jih bo potrebno rekonstruirati, da bo njihova pretočnost čimboljša. Preiskali smo mnogo variant. P ri tem smo sprem injali tako položaje vtokov oziroma iztokov kot tudi ureditev obal. Že ob prvih poskusih je bilo vidno, da mali zalivi v obali povzročajo zasta- janje vode. K jer se ne bi izm enjavala, bi se ohra­ njala možnost osmrajevanja, zato smo morali pred­ videti korekcijo obale s tem, da smo ji dali obris blagih zavojev. Nikakor ne sme ostati razčlenjena, kot je danes. Zaradi onemogočanja »kratkega stika« med vtoki in iztoki, pri čemer bi velike površine ostajale izven toka, je bilo potrebno predvideti način, ki bi takšno nevarnost izključil. Med več variantam i je bila končno sprejeta ureditev obal, kot je prikazana na sliki 2 . V severnem delu jezera je v zahodni tretjini na sredini m anjši otok Chekli. Ta otok smo po- vezali s severno brežino plovnega kanala tako, da smo tem u nasipanemu delu dali hidravlično ugodno obliko, ki smo jo preizkusili n a analogonu. Doslej m rtvi otok z ruševinami stare trdn jave bi se dalo tako turistično donosno urediti, saj doslej zaradi malih globin praktično ni bil dosegljiv. S takim novim obrisom smo omogočili ugodno in prim erno izmenjavanje po vsej ploskvi, velik del najbolj onesnaženega jezerskega dna se z nasipi prekrije, v preostalem zahodnem delu jezera, kjer je aeracija najbolj nujna, pa sorazmerno najbolj učinkovito izmenjavo vode. P rav tako kot za severni del je bilo potrebno tudi za južni del preiskati mnogo variant. Na enak način smo tudi tu ugotavljali najprim ernejšo ure­ ditev obale, da bi bila zemeljska dela čim manjša. Končno se je pokazalo, da sta dva vtočna kanala in eden iztočni, ki pa ga bo potrebno nanovo potegniti in sicer na skrajnem zahodnem koncu naravnost v Port Tunis Marine. Veliki zaliv, ki ostaja izven možnosti stalnega toka, bi še nadalje ostal in sicer za soline. Omenili smo že, da obstaja v severnem delu jezera m ercierella — kolonije polihetov, ki povzro­ čajo oziroma bodo povzročale močan odpor proti toku. K er je bilo premerjeno, kje so te kolonije razširjene po jezeru (v južnem jezeru jih ni), smo jih na poseben način lahko improvizirali tudi na analogonu. Ugotovili smo, da se tokovnice umikajo najbolj gostim predelom, k ar se bo nedvomno do­ gajalo tudi v naravi. Če bi očistili mercierello v obliki nekih »kanalov« (brez poglabljanja v dno), bi se stanje zopet zboljšalo. Voda bi skozi te »ka­ nale«, ki bi morali potekati vzdolžno kot potekajo tokovnice, lažje odtekala, istočasno pa bi tudi lažje prodirala v strani in se tako izm enjavala po vsej jezerski površini. Te »kanale« bi lahko izčistili šele tedaj, če bi opazili na terenu samem, ko bi že ustvarili tok, da je to potrebno. Izbrana varianta obrisa obal severnega jezera od vseh variant te kanale še najm anj zahteva. P ri poletnih m eritvah slanosti je bilo ugotov­ ljeno, da so bistvene razlike v slanosti vode v jezeru in morju. Zaradi višje tem perature in večjega iz­ hlapevanja je v jezeru večja slanost (max. 50 %o) od morske (38 %o). To predstavlja poseben problem pri ustvarjanju toka v jezeru. Vemo, da se vode različnih slanosti med seboj ne mešajo. Dotekajoča D. l e g i Sa CURING OF THE S y n o In the fram e of th e technical union »RUDIS« so­ me experts of d ifferent specialities se t them selves the task to collaborate on the solution of the curing pro­ blem of the lake of Tunis. The lake along w hich the town T unis is situated in certain seasons em anates very bad smell. The biological- chem ical group of the team conducted extensive m easurem ents, found out manj slana voda bi ločeno tekla v zgornjem sloju in se ne bi m ešala s spodnjo onesnaženo vodo. To bi se pa dogodilo ob najneugodnejših razm erah. Vendar vemo, da m nogokrat piha veter, tud i pre­ cejšnje jakosti. Ta povzroča valovanje in zaradi m ale globine tudi dobro premešavanje vode. Ogre­ vanje jezerskega dna zaradi male globine povzroča vertikalne tokove, ki prav tako mešajo vodo. Močno onesnažena voda, kot je danes v jezeru, predstavlja enkratno količino. Zaradi male globine im ajo iztočni kanali predvideno dno vsaj tako glo­ boko kot je sicer dno jezera. Ob dvigu zapornice, ko je zunaj oseka, prične nujno odtekati tudi spod­ nji sloj bolj zamazane gostejše vode (poskus na modelu!). Počasno iztekanje pomeni tudi vztrajno zniževanje gladine spodnjega sloja, ki ga stalno nadomešča čista voda. Predpostavljajoč, da bi bili pogoji za m ešanje vode zelo neugodni, bo prišlo do popolne izmenjave vode v jezeru tudi na ta način. Seveda pa bi bilo potrebno računati, da bi se prva popolna izm enjava jezerske vode izvršila v nekam daljšem času, mogoče par mesecev. Koli­ kor bi prišlo do začetka izm enjavanja vode v zimski dobi, ko ni takšne razlike v slanosti, bi seveda prva popolna izmenjava h itre je potekala. Današnje kanale, ki bodo služili za dovod in odvod vode, bo potrebno popraviti in nanovo ure­ diti te r jih opremiti z zapornicami. Posebej pa bi bilo potrebno ob izdelavi glavnega projekta pre­ študirati kanale, ki bodo dovajali čisto vodo narav­ nost iz morja. Ti vtoki so močno obremenjeni z dotekanjem peska, ki se premika vzdolž obale. Prem isliti bo potrebno, kako doseči, da bi se dotok peska v kanal omejil na najm anjšo možno mero. Način lovljenja rib, kot ga imajo danes, bo s preureditvijo kanalov odpadel. Poseben strokov­ n jak bo m oral to vprašanje razmisliti (saj pred­ stavljajo te ribe, ki jih dnevno ujamejo, precejšen in stalen dohodek) in najti novo obliko ribolova, ki pa naj ne bi bila manj učinkovita in dražja. Studij ureditve stalne izmenjave vode v jezeru je v glavnem končan. Investitor je bil soglasen z rešitvijo in bo poskušal že v najkrajšem času pri­ četi z zemeljskimi deli v zvezi z ureditvijo novega obrisa obal. Istočasno pa teče še projektiranje ka­ nalizacijskega kolektorja, ki odvaja odpadno vodo širšega območja m esta Tunis (skoraj 40 km) nekaj kilometrov severno od La Marše v morje. LAKE OF TUNIS p s i s the cause of the sm ell and gave some instructions as how to remove it. The H idrotechnical L aboratory stu ­ died by m eans of th e electrical analogy a m ethod w hich would enable a supplying and leading aw ay of th e lake w ater u tilising th e ebb and tide in o rd er to achieve a continuous change of the w ater. Raziskave to rn ih spojev v posebnih pogojih DK 624.94 e g o n e n g e l s b e r g e r , d ip l . in ž . (Nadaljevanje) 5.5 Rezultati — mejo plastičnosti ov — trdnostjo am — raztezkom 0 5 — trdoto po Brinellu HB. 5.51 S p l o š n o Na sliki 12 so podani samo diagrami odvisnosti koeficienta tren ja in mehanskih lastnosti za ob­ delavo s peskanjem. Za vsako pločevino so podane naslednje vrednosti koeficientov trenja: — popreček petih naj višjih vrednosti (zgornja črta), — skupni popreček (srednja črta), — popreček petih najnižjih vrednosti (spodnja črta). Na istem kosu pločevine smo dobili večje šte­ vilo različnih koeficientov tren ja zaradi sprem inja­ nja položaja zgornjega pomičnega kosa pločevine na spodnjem fiksnem komadu. 5.52 Š t e v i 1 č n i p o d a t k i Rezultate preizkušanja podajamo za vsako kva­ liteto pločevine z vrednostm i koeficientov trenja kot je omenjeno v točki 5.51. 5.521 Obdelava površine samo s peskanjem Štev. pločevine P o p re ček p e tih n a jv eč jih v red n o sti S kupni p opreček P o p re ček petih n a j več j ih v red n o sti 1 0,619 0,550 0,484 2 0,695 0,593 0,518 3 0,698 0,554 0,465 4 0,651 0,557 0,468 5 0,646 0,577 0,518 6 0,647 0,572 0,487 7 0,504 0,464 0,428 8 0,608 0,563 0,512 9 0,525 0,483 0,434 1 0 0,494 0,426 0,361 1 1 0,767 0,629 0,515 1 2 0,720 0,593 0,484 13 0,618 0,549 0,477 14 0,594 0,527 0,457 15 0,740 0,627 0,556 16 0,680 0,627 0,569 5.522 O b d elav a p o v rš in e z b ru še n je m in p e sk a n je m Štev. pločevine P o p re ček petih n a jv e č jih v red n o sti S kupni p opreček P o p re ček p e tih n a jv eč jih v re d n o s ti 1 1,048 0,979 0,704 2 0,858 0,738 0,641 3 0,768 0,595 0,486 4 0,715 0,785 0,642 5 1,025 0,659 0,569 6 0,954 0,663 0,647 7 0,599 0,495 0,395 Štev. Popreček petih Skupni Popreček petih pločevine največjih popreček največjih 8 vrednosti 0,992 0,833 vrednosti 0,710 9 0,719 0,613 0,514 1 0 0,732 0,567 0,474 1 1 0,898 0,779 0,537 1 2 0,613 0,520 0,433 13 0 , 6 8 8 0,615 0,477 14 0,586 0,529 0,485 15 — — — 16 — — — 17 0.804 0,636 0,408 18 0,887 0,681 0,510 5.523 Obdelava samo z brušenjem Štev. p ločevine P o p reček pe tih n a j večjih v red n o sti S k u p n i pop reček P opreček petih največjih v rednosti 4 0,324 0,296 0,265 7 0,262 0,218 0,187 1 2 0,333 0,272 0,245 17 0,312 0,269 0,239 5.524 Skupni popreček Kot vidimo iz rezultatov, ni mogoče ugotoviti zakonitosti v sprem injanju koeficienta trenja / 1 glede na mehanske lastnosti m ateriala. Zato na­ vajamo skupne poprečke f i za celotne serije z enako obdelavo površine preizkušenih pločevin. —- obdelavo samo s peskanjem: H — 0,534, k ar je 100,0°/», — obdelava z brušenjem in peskanjem: // — 0,685, kar je 128,5°/», — obdelava samo z brušenjem: ß = 0,264, kar je 49,4®/». Rezultat f i = 0,534 pri norm alni obdelavi s pe­ skanjem je zadovoljiv. Ce ga prim erjam o s popreč- kom predpisanih koeficientov tren ja za m ateriale ČN 22, 25 in 35 po jugoslovanskih predpisih, (0,430 + 0,46 + 0,60) 1/3 = 0,497, vidimo, da je za 7,5 % večji. Rezultat /u = 0,685 pri obdelavi z brušenjem do popolne ravnosti in naknadnim peskanjem je višji od f i = 0,534 za 12,8 %> predvsem zato, ker se v tem prim eru površine obeh komadov enakomer­ nejše dotikajo. Seveda tako obdelava v praksi ne pride v poštev, rezultat je samo informativnega značaja. Popolnoma gladke površine, obdelane samo z brušenjem dajo seveda najslabše rezultate (/i = 0,264), ki so blizu vrednostim, ki jih dobimo z upo­ rabo novega m ateriala z valjčno kožico po vsej površini. 5.53 K o m e n t a r Pregled diagramov na sliki 1 2 pokaže, da ne obstaja nobena zakonitost v sprem injanju koeficf- enta tren ja ju glede na različne kvalitete pločevine. Pri naših preizkusih koeficient tren ja ne narašča s kvaliteto pločevine kot bi pričakovali že z ozirom na določila v predpisih, ki navajajo pri večji meji plastičnosti m ateriala večje vrednosti koeficientov trenja. Diagrami sicer kažejo različne rezultate pri različnih kvalitetah pločevine, vendar pa je to spre­ m injanje popolnoma nepravilno. Raztros rezultatov je sorazmerno velik, vendar se ravno tako spre­ m inja nepravilno glede na m ehanske lastnosti plo­ čevin. V prvi seriji preizkusov, pri katerih so bile prvotno deloma zarjavele pločevine obdelane samo s peskanjem, je raztros koeficientov trenja pri vsaki pločevini večji kot pri drugi seriji preizkusov, ki je imela obdelavo z brušenjem do popolne glad- kosti in ravnosti te r z naknadnim peskanjem. Vzrok je v neenakomernem naleganju pločevin za­ radi naravnosti tornih ploskev. Tretja serija pre­ izkusov je dala najm anjši raztros, ker so bile vse površine enakomerno obdelane z brušenjem. L i t e r a t u r a : (1) Tehnički propisi za noseće celične konstrukcije. Spojevi sa p rednapregnutim vij cim a kod nosečih čelič­ n ih konstrukcija; deo 1, 44, broj 6/1965. (2) Šivic C.: Isp itivan je spojeva sa prednapregnu­ tim vijcim a. Izveštaj br. 1026; In štitu t za m etalne kon­ strukcije 1961. (3) S teinhard t O., M öhler K.: Versuche zur A nw en­ dung vorgespannter Schrauben im Stahlbau. Berichte des deutschen Ausschusses fü r S tahlbau; Köln, S tah l­ bau-V erlags GMBH 1962. (4) Sherboum e A. N.: Bolted Beam to Column Con­ nexions. The S truc tu ra l Engineer 1961. (5) A nw endung der hochfesten vorgespannten Schrauben im S tahlbau, S tah lbaukalender 1963. (6) Dokumenti desete kom isije CEACM (Conven­ tion Europeenne des Associations de la Construction M ettallique) X-59-9, X-60-11, X-61-3, X-62-3, X-62-6, X-62-12, X-62-14, X-62-19. E .. E N G E L S B E R G E R INVESTIGATION OF HIGH STRENGTH BOLTS CONNECTIONS S y n o p s i s The resu lts of an investigation of high strength bolts connexions as the influence of m oisture and pre­ paration of contact surfaces, th e connexion’s bearing strength in com bination w ith h igh strength bolts and welds, as w ell as the investigation of th e bolts quallity and determ ination of the friction coefficient of dif­ fe ren t plates, a re shown. The influence of m oisture and type of surface p re­ paration m ay occur in practice, w here i t is n o t alw ays possible to count on perfect surface preparation and good protection of the connections. The resu lts of the com bined connetions a re in good agreem ent w ith th e investigations of other countries. Secondary investigations deal w ith the influence of oil of d iffe ren t viscosity and the influence of the repeated application of the bolts on the coefficient K. At the m easuring of th e friction coefficient no special relation between the p lates qualLity and friction coefficient w as found. i na š i h g r a d b i š č Rekonstrukcija Železarne Jesenice: Izgradnja valjarne na Beli Železarna Jesenice je zaupala GIP »Gradis« Jesenice graditev ca. 70 %> vseh objektov nove va­ ljarne na Belskem polju. Investitor se je po študiju več variant odločil za izgradnjo nove valjarne na lokaciji Belsko polje na Koroški Beli. Plato novih va lja rn obsega v izvršeni obliki prve faze ca. 160.000 m2. Celotna gradnja do današnje faze zajem a na­ slednje večje objekte: 1. Izgradnja p lato ja — ca. 800.000 m 3 izkopa. 2. Izgradnja zemeljskega nasipa tirne poveza­ ve Jesenice—-Belsko polje, dolžine 2,6 km, 700.000 kub. m etrov nasipa, dva mostova dolžine 160 m. 3. Hale: Blooming, strojnica, težka proga, je- klovlek, upravno san itarna zgradba. Skupna tlo­ risna površina teh objektov znaša 52.000 m 2. 4. Kanalizacija z industrijskim kolektorjem. Skupna dolžina 3460 m. 5. G radnja stro jnih temeljev, v katere smo vgradili: 39.000 m 3 betona, 22.000 ton arm ature, 48.800 m 2 opažev, 7000 kosov vijakov. 6 . G radnja tem eljev cevovodov dolžine ca. 3 kilometre. Izkop platoja je bil opravljen s sedmimi bagri UB1, 21 kamioni, 6 buldožerji, grupo motornih skreperjev LATERNO. Izkop je bil enakomeren peščen m aterial, pomešan z ilovico. Najvišja zabe­ ležena storilnost enega bagra UB1 deseturnega delavnika 1 1 0 0 m 3. Za pripravo betonske mešanice smo postavili centralno betonarno, ki je oprem ljena s trem i 500- litrskim i mešalci tipa GIGANT SKIP, z dozirnimi napravam i tipa SIMESA, trem i silosi za cement in parnim kotlom za ogrevanje agregatov in vode v zimskem času. Transport betonske mase v ser­ virne silose se vrši s kamioni, do m esta vgraditve pa z mostnimi žerjavi, ki so bili takoj provizorno m ontirani v halah za gradbena in montažna dela. Med obilico operativnih problemov smo iz­ brali nekatere, za katere smo m nenja, da bodo zanimivi za gradbeno operativo, in sicer: G radnja tem elja »Bloominga«, montaža pre- fabriciranih krovnih plošč, neskrčljivo podlitje strojev, sistem fiksnih vijakov. Med operativno najzahtevnejši objekt smo u v r­ stili srce valjarne »Blooming«. S trojna oprema, predvsem stojalo je podvrženo med obratovanjem velikim dinamičnim obremenitvam. Temu ustrez­ no je projektiran in izveden tud i sam temelj. Za lažjo predstavo o dimenziji navajam o nekaj podatkov: Tlorisna površina 680 m2, največja globina 9,50 ml, dolžina vseh kanalov v notranjosti temelja v različnih nivojih 140 ml, postavljenih vijakov 900 kosov, vgrajenega betona 5500 m3, postavljenih opa­ žev 3800 m2, arm ature 215 ton. Za samo gradnjo je bilo potrebno, da so gra­ ditelji imeli odlično predstavo samega objekta. Med graditelje štejem o tudi izvajalce instalacije. Vsi instalacijski vodi so zabetonirani v samem temelju — ca. 800 ml. Napake so nepopravljive. Izbrani so bili najvestnejši delavci vseh strok, nadzor pa je bil potenciran. Investitor je izdelal m aketo temelja v m erilu 1:50, ki je razstavljiva v vseh karak te­ rističnih prerezih. Maketa je odlično služila za predstavo graditeljem . Cena m akete je bila milijon S din. Danes je razstavljena v tehničnem muzeju Železarne Jesenice. Svojevrsten problem je bila montaža predna­ petih betonskih krovnih plošč. Z ozirom na veliko višino 18 m in širino 50 m hal je bila uporaba žer­ java neprim erna. Izdelali smo pomični oder, ki je Sl. 2. B loom ing v p r ič e tk u m o n tažn ih del tekel po železnih sekundarnih strešnih nosilcih vzdolž hal. Na samem odru smo m ontirali igličasto dvigalo AJDOVŠČINA 500 kg, ki se je v prečni smeri hale pomikalo po tirn icah na odru. S to na­ pravo smo m ontirali dnevno 200 kosov plošč. Za­ misel se je izkazala kot odlična in varna naprava. Dosedanji način podlivanja strojev pri nas je tem eljil na podlitju stroja z navadnim podlitjem, to je s tekočo betonsko lito maso enake sestave, kot je beton v konstrukcijah (m ineralni agregat, cement, voda). Na gradbišču nove valjarne Bela je bilo prvič pri nas uporabljeno tako imenovano »EMBECOx neskrčljivo podlitje. Za stroje, ki so med obrato­ vanjem podvrženi velikim dinamičnim sunkom ali tresljajem , nudi neskrčljivo podlitje nemoteno obra­ tovanje in daljšo življenjsko dobo. Za take stroje je klasično podlivanje neprim erno, ker se beton po končanem vezanju in strjevanju skrči in nasta­ ne med ploskvijo stroja in podlitja praznina. To povzroči s časom drobljenje betonskega podlitja pod strojem, lom strojev in predčasno uničenje. V nadaljnjem bomo opisali svojstva »EMBE- CO« podlitja, sestavo in način uporabe. Osnovni m aterial za proizvodnjo tega podlitja je katalizirani agregat »EMBECO«, ki ga proizvaja »MASTER BUILDERS« Company Cleveland Ohio ZDA. Po tej licenci ga proizvajajo tudi v Italiji v Milanu. M etalni agregat »EMBECO« izdelujejo tudi kombinirano že z dodatkom navadnega m ineral­ nega agregata. P ri taki sestavi se za podlitje doda samo še cement in voda. »EMBECO« agregat vsebuje sredstva, ki zmanjšujejo potrebo po vodi. P ri vodocementnem faktorju 0,46 je masa že popolnoma tekoča. Rav­ no tako vsebuje sredstva, ki pospešujejo strjevanje cementa. Učinek »EMBECO« podlitja je v nasprotju navadnem u podlitju, ki se krči. »EMBECO« pod­ litje se po strjevanju širi. Po začetnem strjevanju povzroči m etalni agregat po dotiku z vodo oksi­ dacijo in s tem širjenje. Taka masa na prostem razpoka ali razpade. Čas širjenja tega podlitja je nekako 28 dni. Če po tem času odstranimo stroj s temelja, podlitje več ne poka. Poznamo dve mešanici za »EMBECO« podlit­ je. Imenujemo jih »A« in »B« mešanica. »A« mešanica se uporablja za debelino podlitja minimalno 2:5 cm. Sestava je naslednja: 1 utežni del »EMBECO« metalnega agregata 1 utežni del »PORTLAND« cementa 1 utežni del m ineralnega agregata 0—4,8 fl/o po am eriški granulaciji. Granulacijski sestav takega agregata mora b iti dober. Potekati m ora med krivuljam a, ki so jih Američani označili z m inimum in maksimum krivulje. K rivulje se ne nanašajo na odstotek pre- sevka, temveč na odstotek frakcij (ostankov na si­ tih). V našem prim eru smo se odločili za uporabo naše frakcije 0—4 %>, ki še k ar dobro ustreza am eriški frakciji 0—4,8'%>. Dodatek vode za »A« mešanico naj bi bil 23 1 na 50 kg cementa p ri V/C fak tor z 0,46. »B« mešanica se uporablja za debelino pod­ litja 5 cm in več. Sestava je naslednja: 1 utežni del »EMBECO« m etalnega agregata 1 utežni del »PORTLAND« cementa 2 72 utežni del min. agregata 0—9,6 % po ame­ riški gradaciji V2 utežni del vode V/C z 0,50. P ri »B« mešanici priporočajo uporabo mine­ ralnega agregata iz dveh delov frakcije 0—9,6 /̂o in 7 ž utežnega dela zrn od 6 do 9,6 %. Mi smo se odločili za uporabo frakcije 0—4®/o z dodatno frakcijo 4— 8 %>. Priporoča se uporaba cementa PC-450. Mešanje se naj vrši strojno, predhodno meša­ nje suhih komponent, da se doseže boljše m ešanje te r točna dozacija vode. Vse doziranje m ora biti točno in vestno. Sedaj pa še nekaj besed o samem podlitju Temelj pod strojem , k jer izvršimo podlitje, mo­ ra biti očiščen vseh maščob ter drugih smeti. Pred začetkom podlivanja se mora temelj vsaj 5 u r po­ livati — vlažiti z vodo, da temelj ne popije — vsrka vode iz podlivne mase. Podlivati se mora vedno samo iz ene strani, da se potisne zrak izpod stroja. Opaž mora b iti narejen tako, da je dostop do stroja s podlivno maso lažji. Priporoča se, da se opaž zaradi lažjega podlitja naredi poševno, višine 20—30 cm, torej višje od končnega podlitja. Pod­ litje se m ora izvršiti nepretrgom a v roku 20—30 minut, ker se po tem času podlitje že začne strje ­ vati. P ri podlivanju je potrebno uporabiti razna vlečna sredstva (najbolje verige). S strani, kjer se masa vliva, se z verigo z vlečenjem potegne masa na drugo stran, toliko časa, dokler stroj ni popolnoma podlit. Za tem elje in stroje, ki imajo obliko ohišja, se podlitje vrši s tlačilkam i pod pritiskom. Kolikor podlivamo v zimskem času, moramo nujno ogrevati vse sestavne m ateriale (agregat, ce­ ment, vodo). Ogrevati moramo tudi temelj, stroj in strojno opremo do tem perature 18—25° C. Po začetnem strjevan ju (1—2 uri) robove pod­ litja porežemo. Za odvzem vzorcev podlivne mase smo uporabili modele ( 4 X 4 X 1 6 cm) gredice. Raz- opažili smo jih po 28 dneh. Tlačne trdnosti, ki smo jih dosegli, so bile izredno visoke od 500 do 700 kp na cm2. Prostorninska teža sveže podlivne mase je bila zelo visoka 2550 kg/m 3. Iz gornjih podatkov in navodil sledi, da je »EMBECO« podlivna masa zelo uporabna. Se ne krči in je izredno visoke trdnosti (500—750 kp/cm 2). Podlitje je zelo obstojno in dobro vgradljivo. Vzorec »EMBECO« m aterialnega agregata smo poslali tudi v preiskavo Zavodu za raziskavo m a­ teriala in konstrukcij Ljubljana, kateri je posku­ šal izdelati nekakšen prototip tega agregata, ven­ dar mu to ni uspelo. Dobavitelja strojne opreme ameriški firmi »BLOWKNOX« in »WESTINGHOUS« sta med drugim zahtevali, da se vsi stroji m ontirajo na že v temelj fiksirane vijake in ne, kot je pri nas obi­ čaj, da se v ijaki postavijo v sidrne luknje, ki se po montaži zalijejo. Ta zahteva je bila za izvajalce odgovorna naloga, ki je zahtevala veliko iznajd­ ljivosti in vestnosti. Levji delež tega so bile geo­ detske meritve. P ri industrijskih gradnjah je vezni člen med projektom in njegovo materializacijo, to je geodet­ ski prenos objektov v prostor še posebno važen. Prenos takega projekta v naravo, kot so temelji težkih strojev za kombinirano valjanje, katerega med drugim sestavlja tudi več kot 7000 prostorno definiranih sidrnih vijakov vseh velikosti, je kom­ plicirana geodetska operacija, ki zahteva poleg vnaprej določenega program a dela in načelne si­ stemske rešitve, še mnogo fines ob samem izvaja­ nju. Posebej postane ta naloga odgovorna, če se si­ drni vijaki vbetonirajo neposredno pri sami iz­ gradnji temeljev, kot je to bil p rim er pri valjarni Bela. P rojektna dokumentacija je p ri svoji sm otr­ nosti omogočala izračun prostorskih koordinat za vsak sidrni vijak v enotnem koordinatnem siste­ mu, katerega osi sta bili os valjanja in os glavnega pogonskega motorja. Vrstni red zahtevane natanč­ nosti postavitve vijakov je bil določen z + 1 0 mm. P ri izvedbi na terenu je geodet m oral rešiti dvoje osnovnih problemov: 1 . ustvariti geodetsko mrežo tako, da jo bo mogoče nenehno uporabljati, 2 . ustvariti toliko natančno geodetsko mrežo, da zajamči p ri zakoličbi vijakov natančnost med­ sebojne lege dveh poljubnih vijakov do + 1,4 mm. Za ilustracijo naj povemo, da je razdalja med skrajnim sidrnim vijakom znašala približno 300 m, gradbena jam a za tem elje je bila globoka do 1 2 m, mnogokrat po celi širini hale. Daljna os koordinatnega sistema, tj. os valja­ nja je potekala približno po sredini hale — široka 30 m. Na terenu je bila zakoličena vzporedna lini­ ja, stabilizirana z medeninastimi m arkam i ob ne­ posredni bližini stebrov hale. Zaradi nevarnosti horizontalnih premikov tem eljev stebrov je bila zakoličena še druga vzporednica z nalogo, da omo­ goči ponovno vzpostavitev prve vzporednice. Temelji stebrov hale so omogočili stabilizacijo vzporednice vsakih 15 m. Z m eritvijo medsebojnih razdalj m ark je bila omogočena koordinatna do­ ločitev le-teh v projektnem sistemu. Tako smo do­ bili na terenu fingiran koordinatni sistem, sestoj eč iz vzporednice k osi valjanja (abscisa) in pravokot- nicami za vsakih 15 m (ordinate). Razdelitev koordinatnega sistem a na te 15-me- trske podsisteme je bila izredno ugodna, vendar samo ob pogoju, da je njihova medsebojna lega dovolj točna. Ta točnost je bila dosežena z izredno pazljivim dolžinskim m erjenjem razdalj med m ar­ kami. U stvarjeni koordinatni podsistemi so omogo­ čili pričetek postavljanja vijakov kjerkoli, kar je neprecenljivo pri »napetih« term inskih planih za samo organizacijo izvajanja gradbenih del. Postavitev sidrnih vijakov je povzročala v za­ četku mnogo težav, ki pa so bile vse uspešno re­ šene. H itro je to delo postalo »rutinsko« in kvali­ ficirani delavci so ga res obvladali, potekalo pa je tako: Po približni zakoličbi m arkantskih osi grup vijakov (ki so pripadali enemu ali kompleksu stro­ jev), se je postavilo železno ogrodje. Na to ogrodje so se po ponovni precizni zakoličbi osi obesili vi­ jaki in po vseh mogočih kontrolah (situativno, dia­ gonalnih, višinskih) tudi pritrdili. Po vstavitvi arm ature in opaženju je bilo izvedeno betoniranje. Ogrodja, ki so nosila sidrne vijake 0 25 mm do 0 1 0 2 mm, dolžine do 4 m, so bila izvedena tako, da niso bile mogoče deformacije za časa betonira­ nja, ker bi to ogrozilo celoten uspeh dela. V višinskem pogledu postavljanje in betoni­ ranje sidrnih vijakov ni predstavljalo posebnih težav. Morda je zanimiva tudi navedba geodetskega instrum entarija, ki je bil na tem gradbišču upo­ rabljen: garn itura teodolita Wild T 2 s prisilnim cen­ triranjem , optičnimi grezili in vizirnim i markami, kom paracijski nivelir Zeiss-Jena Coni 007 in 50 m ročni trakovi zahodnonemške proizvodnje. Fennel Sl. 5. T em elji h a le stro jn ice s kompletnim priborom (termometri, dinamometri itd.). Poleg tega so še seveda bili uporabljeni drugi instrum enti, vendar za manj zahtevna dela. Geodetska dela so bila zaupana Geodetskemu zavodu SRS Ljubljana. Doseženi uspehi so rezul­ ta t najtesnejšega sodeovanja z geodetskimi stro­ kovnjaki iz podjetja »Gradis« in Železarne Jese­ nice. Tesno sodelovanje geodetske grupe z vsemi operativnim i enotami, ki so delale na izgradnji tem eljev valjarne Bela, in ne nazadnje veliko ra ­ zum evanje vseh strokovnjakov so omogočili morda do sedaj edinstveno afirmacijo na videz majhne, toda važne stroke industrijske geodezije. BOZO LUKAČ, VGT. — TEO BELEC, DIPL. INZ novi m a t e r i a l i Novi opečni zidak »Potresnik« in njegova uporaba Potresi zadnjih let v M akarski, Skopju in Slavon­ skem Brodu so jasno pokazali izredno šibkost zidanih opečnih zgradb v prim eri s skeleti iz ojačanega betona. Vse porušitve, ki so zahtevale žrtve ljud i v Skopju, so bile p ri zidanih objektih, n iti en skelet ni pokopal svojih prebivalcev. N aravna posledica' teh dejstev je om ejitev zidanih zgradb n a nižje objekte te r pospeše­ vanje skeletov iz ojačanega betona. D rugje po svetu pa se še vedno — kljub napredovanju m ehanizira­ nega industrijskega g rajen ja — v največji m eri v stav­ barstvu uporab lja zidava zgradb (z najrazličnejšim i sodobnimi v rstam i zidakov) iz p rav utem eljenih vzro­ kov. Opečni zid nudi nam reč v rsto prednosti pred železobetonskimi skeleti, k a r ne m orem o mimogrede pustiti vnem ar. Te prednosti so: zelo dobra toplotna izolacija — beton je pravilom a potrebno še posebej izolirati; obilna toplotna akum ulacija (to im a beton tudi); p rim erna poroznost za počasni prehod zraka, izhla­ pevanje vlage; enostaven in precej h itr i g radbeni postopek, g ra­ jenje v betonu zahteva za opaženje, arm iran je te r ve­ zanje in zorenje betona tud i svoj čas; prilagodljivost za napeljave instalacij; sorazm erno cenena gradnja. Znano je, da se šele p ri petih etažah cena skeleta izenači s ceno opečne zgradbe, p ri nižjih objektih je ponavadi zidana opečna zgradba cenejša. N ižja cena je u tem eljena z dejstvom , da pri opečnem zidovju isti elem ent nosi in h k ra ti toplotno izolira. Pogoj za gospodarnost zidanih opečnih zgradb je seveda smo­ trn a razporeditev opečnega zidovja v projektu , sicer lahko gradim o dele zidovja brez funkcionalne potrebe (nosilne ali izolacijske) te r s tem po nepotrebnem d ra ­ žimo objekt. Iz spredaj navedenega sledi, da je p ravzaprav ena izmed glavnih pom anjk ljivosti opečne gradnje n jena slaba odpornost pro ti potresnim učinkom. Inž. Cačovič je z obširnim i poskusnim i p reiskavam i v Zavodu za raziskavo m ateria la in konstrukcij v L jub ljan i dokazal sorazm erno dobro žilavost opečnega zidovja na pritisk , saj so m u popokani in deform irani vzorci nudili sko­ ra j enake odpornosti na p ritisk kot in tak tn i vzorci. Problem je torej le v tehniškem vprašan ju , kako do­ seči, da bi se popokani zid še vedno žilavo držal sku ­ paj, kako preprečiti izbitje celih vogalov ali delov zidovja iz celotne stenaste zidne konstrukcije. N aravna rešitev je v arm iran ju zidu z jeklenim i vložki po vzoru ojačanega betona. T ukaj pa naletim o na operativni problem : vodoravno arm iran je z jeklenim i vložki m a­ lih prerezov ali pasovi tan jših žic je enostavno: v regah med opečnimi sloji je idealen prostor za n jih nam estitev. Lahko predvidim o take vezi na vsak m e­ ter, ali m orda gosteje, m orda predvidim o dodatno vez v polovici višine zidu, ali tik pod spodnjim robom oken. P ri ozkih opečnih slopih lahko predvidim o zelo gosta strem ena iz tan k e žice. V prašanje a rm iran ja v vertikaln i sm eri je p ri navadnih zidakih skrajno težko, ker je treba v zid sekati pokončne rege. To vprašan je pa rešuje zidak »Potresnik« na enostaven način. Pokončne lukn je p rem era 4,5 cm, v razsto jih m o­ dula ( 1 0 cm) om ogočajo p ri zidanju z m odularnim za­ m ikom zaporednih slojev ( 1 0 cm) nam estitev v ertik a l­ n ih vložkov v na ta način grajene cevke. Vložke je treba po vgrad itv i za liti s cementno malto. Tako v e rti­ kalno arm iran je se predvid i načelno v vseh kritičnih točkah zidovja: v vogalih, v križiščih glavnih zidov, ob robovih večjih odprtin in podobno. Seveda se lahko tako vertikalno arm iran je predvidi tudi v celem zi­ dovju v določenih razsto jih , če to zahteva sta tična raz­ iskava. Tako vertikalno arm iran je nam nudi v kom bi­ nacijam i z gostejšim i vodoravnim i vezmi arm irano om režje zidovja. Na ta način ojačeno zidovje postane potresno varno, podobno kot skeletna gradnja. G ra je­ n je zidu ostane klasično, vse tehniške prednosti opeč­ nega zidovja ostanejo ohranjene. A sortim ent zidakov obsega naslednje tipe, obliko­ vane po m odulu 1 0 cm, p ri čem er ostane na robovih še odbitek za debelino rege za m alto: veliki »V« 29 X 19 X 14 cm (za 20 cm ali 30 cm debel zid), srednji »S« 29 X 9 X 14 cm (za 10 cm zid in dim ­ nike), m ali »M« 19 X 9 X 14 cm (za 10 cm zid ali dimnike). P redvidevajo se tudi modeli m anjše debeline 9 cm, k ar bi ustrezalo enem u modulu. Za zidavo dimnikov brez ometa so v načrtu tipi modela »S« in »M« v boljši kvaliteti za surov zid brez ometa. Iz navedenih tipov zidakov se dajo g rad iti vse v r­ ste zidovja v m odularnih debelinah: 10, 20, 30, 40, 50, 60 cm itd. D ajo se graditi tudi dim niki, ventilacije, m ačete za vgrajevan je oken, rizaliti, vse v m odularnih m erah. G rajen je s potresniki zahteva m odularni zam ik posam eznih opečnih slojev: 10 cm. P rim eri zidnih zvez za razne debeline zidov, za dim nike in m ačete so p ri­ kazani v skici. P o tresn ik se da kom binirati z navad­ nim i votlim i m odularnim i zidaki. Tehnika g rajen ja s potresniki zahteva uporabo drobnozrnate apneno-cem entne m alte. S labša m alta bi povzročala vsedanje zidovja, ki bi se razlikovalo od vsedanja a rm iran ih ojačitev v zidu. N a najbolj obre­ m enjenih točkah zidovja (v okenskih kotih) tak zid ne bi im el dovolj odpornosti na p ritisk p r i hudih po­ tresn ih obrem enitvah. Rege naj bodo čim tanjše, da se p repreči nezaželeno vleganje zidovja. Poleg etažnih vodoravnih vezi naj se predvidi vsaj še ena vez na polovični višin i zidovja, najboljše nad okenskimi pa- rapeti, pod okenskim i odprtinam i. Dopolnilne vezi se lahko predvidijo p ri ožjih slopih, tem večje število, čim ožji so okenski slopi. P r i zidan ju je treba paziti, da se cevke za naknad­ no vgrad itev jeklenih vložkov ne zamaše, najboljše je sproti s paličico izčistiti malto. Izkušnje p ri p rv i uporabi potresnikov so pokazale določene težave p ri nam eščanju vertikalne arm atu re in p ri zalivanju s ce­ m entno m alto. Vse te težave pa je odstranilo p red­ hodno izp iran je cevke za arm aturo z gum ijasto vodo­ vodno cevjo. V ertikalno arm iran je se je izvajalo tako, da so se iz predhodnega sloja (stropa nad spodnja etažo) izpuščali vertikaln i vložki za dolžino 40 do 50 d brez k ljuk . P rv a dva sloja opek je bilo treba nasaja ti na te vložke, nada ljn ja g radnja p a se je v ršila kot ponavadi — zaenk rat do višine okenskih polic. Nato se je nam estila podružna vez pod okni. V ertikalni vložki so b ili ukro jen i brez k ljuk tako, da so segali zopet za dolžino 40 do 50 d preko podružne vezi. Tanki sloj cem entne m alte je zaščitil arm atu ro podružne vezi pred rjavenjem . N aslednja v išina je segala do stropa. Se boljšo zapolnitev cevke s cem entno m alto je mogoče doseči z v ibriran jem v ertika ln ih jeklenih Vložkov tako, da se nan je prisloni m an jši vibrator. Novi m odeli potresniki se lahko uporab ljajo po­ vsod za navadno opečno zidovje brez predelave n a­ črtov. Težko se da zam išljati neko statično p reraču ­ navanje serklažev in vertikaln ih vezi zaradi izredne kom pliciranosti nosilnega sistem a opečnega zidovja ter zaradi najrazličnejših m ožnih v a ria n t nosilne odpor­ nosti. Za začetek se sm atra kot p rim erna arm atu ra po štiri vložki v vsak vogal zgradbe, v vsako križišče glavnih zidov kakor tud i v robove večjih odprtin (večje od 1,50 m). Ti vložki naj bi im eli v najv išji etaži prem er 6 m m , izpod n je 8 mm, v tre tji etaži od zgoraj dol 10 mm, nižje 12 m m itd. Ob m an jših odprtinah, ob p rik ljučk ih sekundarn ih zidov bi biio dovolj p red ­ videti po dv a vložka. S takim arm iran jem se da rešiti tudi problem , k i nastane, če so razdalje opečnih zidov večje od predpisane razdalje. Vedno je treba im eti p red očmi, da so vodoravne vezi m nogo važnejše od vertikaln ih , te r je zato zanje treb a predvideti precej več jekla, ko t za vertikalne (vsaj dvojno količino). Z uporabo po tresnikov se dajo kon stru ira ti tudi arm i- rano-opečni stebri, katerih nosilnost bi se mogla r a ­ čunati po p redpisih za ojačeni beton, p r i upoštevanju ustrezne trdnosti opečnega zidu, a rm a tu ra pa bi u stre ­ zala predpisom za arm iranobetonske stebre. S trem ena bi se nam eščala v vse rege m ed opečnim i sloji, n a re ­ jena pa bi bila iz 3,5 do 4 mm m očne žice. Posebne uspehe lahko pričakujem o p ri g ra jen ju dim nikov nad ZID 20 cm n O o o o o o o/ o o o o o o 0 o ) O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o O o o o Z I D 30 etn 7\ o o o o o o o 1 o o o o o o o o o o o o o o ) o o o o o o o -p 1 ° o o o o o o c ? ° o o o o o o ZID 40 cm ? ° o o o o o o p ° o o o o o o < > ° o o o o o o < > ° o o o o o o < zadnjo etažo. Te dim nike bi b ilo treba arm ira ti po analogiji a rm iran ja arm iranoopečnih stebrov, z vzdolž­ no in strem ensko arm aturo. Modele opek »Potresnik«, zaščitene p ri U pravi za paten te SFR J pod št. 2962, 2963 in 2964 (avtor prof. ing. Lapajne Svetko) je prva pričela izdelovati O pekarna Črnuče p r i L jub ljan i te r se p ri n je j naročajo. P rv i ZID 10 cm 0 O O O o o o Ö ] jo oil o o o f o o o ]ß jo o o | |o o q ]|q o ( ZID 50 on o o o o o o o ° O o o o o o o o j |o o o o o o o o\ ( ° o o o o o o o j ° o o o o o o o ) o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o DIMNIKI MAČETE o o o o o o o o o o w o o o o o o jo o o o poskusi so uspeli na m alem objektu družbenega s tan ­ darda ing. arh. M. C era rja v L jub ljan i; izkušnje na tem objektu so pokazale, da je potrebno pred vgrajevanjem arm atu rn ih vložkov cevčice v zidu izp irati z curkom vode. Z modeli »Potresnikov« se klasično opečno zi­ dovje s svojimi odličnim i term ičnim i in tehnološkim i lastnostm i usposablja za potresno varno grajenje. PRO F. INZ. SVETKO L A PA JN E v e s t i Letna skupščina ZG IT Slovenije Dne 25. m aja 1967 je bila v L jubljani redna letna skupščina Zveze g radbenih inženirjev in tehn ikov Slo­ venije, ki jo je odprl predsednik inž. Lojze Blenkuš. Po izvolitvi delovnega predsedstva, zapisnikarjev in kandidacijske te r volilne kom isije je podal svoje po­ ročilo inž. Blenkuš. P oudaril je dejstvo, da je bilo delovno obdobje sedanjega odbora daljše od običajnih treh koledarskih let, k a jti odbor je delal v času veli­ kih družbenih, po litičn ih in ekonom skih dogajanj in sprememb, ka terih glavni sta izvajanje gospodarske reform e in sprejem te r realizacija družbenega p lana razvoja SR Slovenije. Eno kot drugo postav lja pred naše gradbeništvo odgovorne naloge. Če hočemo torej podati realno oceno dela ZGIT Slovenije za omenjeno obdobje, ni mogoče ocenjevati uspehov in neuspehov samo z v id ika društvene dejavnosti v ožjem smislu, po številu sestankov, sem inarjev, ekskurzij — m arveč je treba oceniti celotni položaj našega gradbeništva in v tem okviru naše Zveze. In tu niti ne gre več za samo gradbene dejavnosti, saj se v zadnjem času delo gradbenikov vedno bolj in filtrira v vrsto sorodnih de­ javnosti kot so urbanizem , prostorsko p laniranje, eko­ nom ika in gospodarstvo itd. In p rav položaj in rezul­ ta ti dela na teh področjih, posebno še na gradbenem operativnem področju, nas n ikakor ne m orejo zado­ voljiti. Iz tega sledi, da tud i z rezultati dela Zveze ne moremo biti zadovoljni. Tako se nujno postav lja ta dve vprašan ji: —■ ali naj taka organizacija še obstaja ali ne? — kako v bodoče razv ijati in izgrajevati našo organizacijo, kakšno vlogo naj ima in kakšne so p ra ­ vilne in možne oblike njenega dela? Očitno je, da bom o gradbeni inženirji in tehniki neko organizacijo m orali imeti. Njene naloge bodo slej ko prej naslednje: — uspešno sodelovanje v procesu napredka teh­ nologije in razvoja pro izvajaln ih sil v gradbeništvu; — afirm acija stroke (gradbeništva v širšem smi­ slu) kot tehnične in znanstvene discipline; — strokovno izpopolnjevanje gradbenih inženir­ jev in tehnikov; — u stv arjan je in razv ijan je javnega strokovnega m nenja; — težnja po o h ran itv i ugleda gradbenih inženirjev in tehnikov, po strokovnem , družbenem in m oralnem liku našega gradbenika kot člana družbene skupnosti in naše organizacije. V nadaljn jem je predsednik inž. B lenkuš podal podroben pregled dela Zveze v zadnjih treh letih, oce­ nil delo odbora, p rikazal reševanje no tran jih proble­ mov in nakazal problem atiko v zvezi s spreje tjem no­ vih prav il ZGIT Slovenije. Ob koncu svojega poročila je spregovoril še nekaj besed o bodočem delu. Udele­ ženci skupščine so pazljivo sprem ljali izvajan ja p red ­ sednika inž. B lenkuša te r ga z aplavzom nagrad ili za njegovo poročilo. Sledilo je poročilo inž. Sergeja Bubnova o »Grad­ benem vestniku«. G lavni urednik strokovnega glasila ZGIT Slovenije je navedel, da je bila leta 1966 zabe­ ležena 15-letnica izha jan ja »Gradbenega vestnika« in je bilo podrobno poročilo že objavljeno v zadnji šte­ vilki GV 1966. Ponovno je ugotovil, da je v zadnjih treh letih GV redno izhajal. Glede finančnih sredstev je pripom nil, da finančna situacija sicer ni zask rb lju ­ joča, vendar pa ne najboljša. Gleide prispevkov za GV imamo še vedno prem alo sodelavcev. Skušam o pač objaviti, k a r dobimo, vendar pa tako glede sam e vrste kot kvalite te p rispevkov nikakor ne zaostajam o za prispevki drugih izdajateljev . B lagajniško poročilo je podala tov. Pav la Radetič, ki se je om ejila zgolj na prikaz strogo računskega dela denarnega poslovanja Zveze, z ozirom na to, da bodo druge ugotovitve podane v sklopu poročila nadzornega odbora. Z nam enom, da se gradbenikom približajo proble­ mi z vseh področij, ki neposredno ali posredno pose­ gajo v njihovo dejavnost, so nekateri člani Zveze za široki forum skupščine p riprav ili nekaj važnih stro ­ kovnih referatov. D irektor GCS tov. R upret je ob­ ravnaval tem o: »Realizacija petletnega p lana razvoja stanovanjske graditve v SR Sloveniji«. Po ocenah Za­ voda za sta tistiko SR smo zgradili le ta 1966 9669 s ta ­ novanj, k a r je razm erom a ugodno. V endar so ocene za leto 1967 znatno bolj skeptične, ker se fron ta blo­ kovne g radn je zožuje, p ri zelo široki fron ti individual­ ne g radn je pa je treba računati z dolgimi dogotovit- venim i roki. Zato je skupščina SRS v svoji »Resoluciji o izvajan ju gospodarske politike v le tu 1967« posvetila posebno pažnjo p rav tem problem om v poglavju »In­ dustrijska g radn ja stanovanj«. GCS je skupaj z Z dru ­ ženjem b ank in Združenjem stanovanjskih podjetij izdelal svoje predloge za akcijski p rogram organizirane stanovanjske graditve. D irektor tov. R upret je p ri­ sotnim podrobno obrazložil sm ernice tega program a ter poudaril naslednje osnovne cilje: — u red iti zunanje pogoje za industrializirano gradnjo; — razčistiti naš odnos do raziskovalnega dela; — koord in irati v p raksi to delo v zveznem in re ­ publiškem m erilu ; — rea liz ira ti stanovanjsko grad itev na višjem or­ ganizacijskem in tehnološkem nivoju, k ar je v enaki m eri odvisno od dejavnikov znotraj in izven grad­ beništva. V nada ljn ji razpravi je d irek tor B iroja gradbeni­ štva tov. M elihar poročal o rezu lta tih ankete, izvedene p ri g radbenih podjetjih o tem eljnem zakonu o inve­ sticijski g raditv i, te r opozoril na njegovo pomembnost. Inž. B ubnov je v refera tu »Industrializacija v gradbeništvu« poudaril, da gre tu dejansko za pro­ ces, v katerem naj bi gradbeništvo približali ostali industriji. N avedel je razne sistem e m ontaže in p r i­ kazal, da smo p ri iskanju rešitve m ontažnih sistemov zašli precej na široko. T renutno im am o v Jugoslaviji k a r 6 tak ih sistemov. Hud problem gradbenikov je nadalje raziskovalno delo, k je r so zahteve postavljene prem alo ostro. V to delo bi vsekakor m orala biti vključena univerza s svojimi strokovnjaki. Inž. B ub­ nov ugotavlja, da industrializacija g radn je pri nas ni dobila nobene podpore, a je vsekakor treba strem eti, da se ustvarijo pogoji, ki omogočajo industrializacijo. K ajti g radn ja gre brezpogojno v industrijsk i način in je to p rizadevanje p ri nas močno okrepila gospo­ darska reform a. O problem u »Usposabljanje in vzgoja strokovnih kadrov v gradbeništvu« je govoril tov. Capuder in je njegova izvajan ja dopolnil inž. H ribar. P rikazana je bila p ravzaprav porazna slika o strokovnosti tega ta ­ ko zahtevnega področja. Po odm oru se je začela razprava o poročilih, v k a terih so sodelovali inž. Megušar, inž. Čmak, v. g. t. Stanič, inž. R ism al in g. t. Štirn. N ato je bil po izčrpni obravnavi soglasno spreje t predlog novega praviln ika Zveze. Sledilo je poročilo nadzornega odbora, ki ga je podal tov. Rupret. Na predlog predsednika Zveze je bila soglasno sprejeta razrešnica dosedanjem u upravnem u odboru. Po p red lagan ju kandidatov so b ili po javnem gla­ sovanju izvoljeni kandidati za predsednika ZGIT, za izvršni in nadzorni odbor z nam estniki in za uredniški odbor GV. Za novega predsednika ZGIT Slovenije je bil soglasno izvoljen inž. V ladim ir Čadež. Novi p red­ sednik se je zahvalil za izvolitev in poudaril, da opti­ mistično gleda na delo novega upravnega odbora, kot gleda p rav tako optim istično tud i na celotni razvoj našega gradbeništva. A ktivnost naših članov, društev in Zveze b i mogli usm eriti na tr i glavne naloge in sicer: — skrbeti za strokovno izpopolnjevanje članov Zveze po končanem šolanju, saj je nivo tehničnega napredka in kvalite te v S loveniji odvisen predvsem od nas gradbenih inženirjev in tehnikov. Zavedati se m o­ ramo, da se bomo mogli uveljav iti zunaj naše republi­ ke le v prim eru, če bomo tud i strokovno dovolj uspo­ sobljeni in če bomo sledili h itrem u napredku gradbe­ ništva v svetu; — vedno bolj se bo m orala uveljav iti vloga naše Zveze in d ruštev do zavzem anja strokovnih stališč, do reševanja vprašan j, ki zadevajo gradbeništvo; — vse bolj se kažejo prizadevanja raznih združenj proizvajalcev, inštitu tov in strokovnih društev po so­ dobnih tehničnih predpisih. S trokovne organizacije, to ­ rej tudi naša Zveza, se bodo m orale bolj intenzivno kot doslej vk ljučiti v delo za boljše u re jan je vprašanj s področja tehničnih predpisov. »Kot člani Zveze gradbenih inženirjev in tehni­ kov, ne glede na to, k je smo zaposleni, imamo do vseh vprašanj, ki zadevajo gradbeništvo, posebno odgovor­ nost pred družbo. Ta želi od nas strokovnjakov objek­ tivno in kvalitetno m nenje in pomoč,« je zaključno poudaril predsednik inž. V ladim ir Čadež. Po k ra jši razprav i o slučajnostih in po predlogu za častna člana ZGIT Jugoslavije (predlagana sta bila Transalpinski naftovod Živimo v času, ko se udeležba tekočih goriv v svetovni energetski bilanci stalno veča. Za transport tekočih goriv je že zgrajenih in se še gradi v rsto naftovodov. K er bomo tud i p ri nas v doglednem času gradili naftovod, je umestno, da si pogledamo, kako tako delo poteka. V neposredni bližini naše ožje dom ovine je zgrajen T ransalpinski naftovod (kratko TAL), k i bo začel delo­ vati v začetku le ta 1967. Po naftovodu bo tekla nafta od T rsta čez Alpe v južno Nemčijo in po posebnem odcepu proti D unaju (sl. 1). Financiranje Prvotno je bila g radn ja TAL skupen pro jek t dva­ najstih m ednarodnih petrolejskih družb: ESSO (20,4 ®/o), Shell (15,4 %>), B ritish Petro leum (14,4 %>), Mobil Oil (11,4 °/o), A G IP (10,4 «/o), M arathon (7«/o), GBAG (6 «/t), Continental SOPI (3%), DEA (3®/#), Scholven (3»/»), Texaco (3 Vo) in W intershall (3°/»). P red kratk im se je pridružila še Cie Frangaise des Petro ls z deležem 2 °/o. Te družbe so prevzele tem eljne kap ita le nacionalnih TAL podjetij, k i grade in bodo obratovale z nafto­ vodom na svojem področju in sicer: Societa Italiana per rO leodotto T ransalpino S. p. A. T rst (osnovna glav­ nica 9,8 m rd. Lit), T ransalp ine O elleitung G. m. b. H. v A vstriji (330 mil. S.) in D eutsche T ransalp ine Oellei­ tung G. m. b. H. (30 mil. DM). Poleg tega pa je bila ustanovljena v Luxem burgu Holding družba s kap ita­ lom 3 mil. am er. dolarjev. K oordinacijo p lan iran ja in g radnje im a nem ška družba. P ro jek t naftovoda od T rs ta do Ingolstadta je teh­ nično zelo zahtevna naloga, za ka tere uresničitev so potrebna velika finančna sredstva. Stroški za pipeline, pristaniške naprave v Trstu, skladišča in prečrpovalne postaje in drugo so ocenjeni na 1,1 m rd. DM (ca. 344 mrd. S din). Z lastnim i sredstvi nacionalnih TAL družb univ. prof. inž. Svetko L apajne in d irek tor »Gipossa« inž. Sergej Bubnov) je le tna skupščina ZGIT Slove­ n ije zaključila delo. Na letni skupščini ZG IT S lovenije dne 25. m aja 1967 so bili konstitu irani odbori v naslednjem sestavu: Upravni odbor predsednik: dipl. inž. V ladim ir Čadež, ta jn ik : v. g. t. C iril Stanič, b lagajnik: g. t. P av la Radetič, člani: Bogdan M elihar, dipl. inž. Srečko Cerar, dipl. inž. B ranko Vasle, dipl. inž. Gorazd Berce, v. g. t. Zvone Gosar, dipl. inž. Sergej Bubnov, dipl. inž. F ranc Čepon, dipl. inž. Rom an Stepančič. Nadzorni odbor predsednik: dipl. inž. Lojze Blenkuš, dipl. inž. M aks M egušar in Bogo Pečan. Namestniki dipl. inž. Saša Škulj, dipl. inž. Lado Gorišek, dipl. inž. Miloš Turk. Uredniški odbor G V dipl. inž. Janko Bleiweis, dipl. inž. V ladim ir Čadež, dipl. inž. M arjan G aspari, dipl. inž. dr. Miloš M arin­ ček, dipl. inž. D ragan Raič, dipl. inž. M aks M egušar, dipl. inž. Saša Škulj, dipl. inž. V iktor Turnšek, dipl. inž. Sergej Bubnov — glavni urednik. Sl. 1. G lavni vod in odcep i tra n sa lp in sk e g a n aftovoda bodo lahko pokrili le m ajhen del stroškov (okrog 670 mil. DM), za ostanek p a si m orajo oskrbeti p ri bankah. Za em isijo posojila je zain teresiran konzorcij velikih bank. Poseben problem povzroča dviganje obrestne mere, ki vpliva na kalku lacije — posebno n a kalku­ lacije transportn ih ta rif. Tehnične podrobnosti Transalpinski naftovod je dolg okrog 460 km, im a prem er 100 cm in je položen v ja rek globine 2 m. Na­ cionalne družbe TAL so m orale v Italiji, A vstriji in Nemčiji pridobiti soglasje od 550 zem ljiških lastnikov, da so dovolili po laganje cevovoda. Skupaj bodo pora­ bili 40.000 cevi, ki teh ta jo 100.000 ton in tečejo od Trsta, k je r je n a jn iž ja točka, skozi tunel F elbertauern na višini 1550 m, do Ingolstadta. S pomočjo treh tune­ lov, ki im ajo skupno dolžino 2 1 km, so prem agane n a j­ večje topografske ovire. Naftovod prečka 30 rek in 136 potokov, 154 pom em bnejših cest in 26 železniških prog. Pod progam i in cestam i so uporabili cev v cevi. Potek trase V tržašk i luki je v M iljskem zalivu zgrajen po­ seben pomol, ob katerem bodo lahko p ris ta ja li tankerji do 160.000 ton. Istočasno bodo lahko raztovarja le štiri ladje. Z aenk ra t računajo n a leto s 500 tankerji, p ri razširjenem pom olu pa bo možno odprav iti do 1 0 0 0 ladij letno. Iz ladij se bo črpala n a fta v veliko iz­ ravnalno skladišče, odkoder bo polnjen naftovod. K a­ pacite ta om enjenega skladišča bo znašala v začetku 810.000 m3, kasneje pa bo povečana n a 1,800.000 m 3. Tanki z vsebino 80.000 m 3 spadajo m ed največje tanke za nafto n a svetu. Ita lijansk i del naftovoda (sl. 2) m eri 140 km, 40 km so m orali izkopati v kam nitem kraškem terenu. T rasa teče od San Dorliga mimo Udin in Tolmezza na itali- jansko-avstrijsk i meji. Tu prem aga prvo večjo topo- grafično oviro greben Plöcken — v tunelu, ki je dolg 7 km in leži na višini 950 m. Za položitev cevi s p re­ m erom 100 cm so izvrtali tunel, ki je 3,25 m visok in 2,75 m širok. Sl. 2. V išinsk i p re re z tra n sa lp in sk e g a n afto v o d a Posamezna cev je dolga 12 m in teh ta 3 tone. P red polaganjem cevi izolirajo v eni izmed petih izolacij­ skih postaj na trasi. Cev ovijejo s pletivom iz steklene volne, ki ga prepojijo z bitum inoznim m aterialom . Na gradbiščih im ajo posebne stro je za k riv ljen je cevi, s katerim i lahko cev ukriv ijo tako kot zahteva potek. T ransportna kapacite ta naftovoda bo znašala v prvi fazi 25 milij. ton nafte letno, pozneje pa se bo dvignila na 54 m ilij. ton. V prv i fazi bo delovalo pet prečrpovalnih postaj, za končno fazo jih bodo zgradili še šest. P rečrpalne posta je bodo oprem ljene z dvem a stro jem a po 4000 KS, kasneje naj bi nam estili še tr i stro je s črpalkam i. Cevovod bo polnilo 360.000 m 3 nafte, ki jo bodo prem ikale črpalke n a m esto potrebe. Vzporedno z nafto­ vodom je položen Siem ensov krm ilni kabel, ki povezuje centralo s prečrpovalnim i postajam i, zapornim i organi in prehodnim i postajam i. Zaradi porabe elek trične energije za nadzorstvo in pogon prečrpavalnih postaj bo naftovod postal eden največjih potrošnikov električne energije v alpskem prostoru. Po dograditvi naftovoda bo potrebno le nekaj specialistov za vodstvo in nadzorstvo nad obratova­ njem, za vzdrževanje p a bo potrebnih še 2 0 0 delavcev. V glavni fazi g radnje je bilo zaposlenih n a vseh grad­ biščih poprečno 5000 uslužbencev in delavcev. Po pri­ četku obratovanja naftovoda bo odpadlo n a vsako de­ lovno mesto za 3 mil. DM investicij, k a r kaže na zelo veliko kapitalno intenziteto. V A vstriji poteka naftovod čez prelaz Gailberg v dolino D rave in ob D ravi do Lienza. Nato teče od Lienza do M atrei v dolini Tauem , k je doseže najvišjo točko 1550 m nad m orjem v Felbertauern tunelu. S tem tunelom, ki je dolg 7,2 km, je p rem agana druga ovira. Naftovod poteka nato do M ittersilla in doseže čez prelaz T h u m tre tji gorski greben — H ahnenkam m , ki ga prem aga s tunelom dolžine 6 , 8 km in na višini 1100 m n. m. Od te točke pade naftovod proti avstrij- sko-nemški m eji te r doseže čez Rosenheim in W asser­ burg končno točko Ingolstadt. A vstrijsk i in nem ški odsek trase m erita po 160 k m T ransa lp insk i naftovod bo imel več odcepov. N aj­ pom em bnejši je vsekakor odcnp T rst—Dunaj, skozi katerega bo, n a daljavo 400 km, letno steklo od 6 do 10 mil. ton nafte proti Dunaju. Posebne varnostne ukrepe so m orali sprejeti n a zahtevo posam eznih vlad dežel, preko k a terih teče nafto­ vod, posebno n a odsekih, ki leže v obm očju vodnih rezerv (jezer, podtalnic in vodotokov). K ljub tem u pa so se že pri poskusnem obratovanju pokazale n a­ pake, ker je n a nekaterih m estih iz tek la n afta v bližnje vodotoke. Zato so m orali g rad itelji podvzeti še dodatne varnostne ukrepe, ki naj p reprečijo tu d i najm anjšo m ožnost izliva nafte. Iz opisa je razvidno, da je g rad n ja naftovoda teh ­ nično in finančno zelo zahtevna naloga, k i jo je možno hitro in uspešno rešiti le, če je delo dobro projektirano in organizirano. M arjan P re ze lj, dipl. inž. INFORMACIJE 81 Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I leto Vlil ,5 Serija : IZVEDBE MAJ 1967 Sanacija Jezu HE Sora-Fužine I. Opis in rezultati preiskav Jezovna zgradba HE Sora—Fužine (sl. 1) je bila zgrajena v letih 1925—28 in jo od desnega proti levemu bregu reke sestavljajo: — rib ja steza, — jez s podslapjem in um irjevaln im bazenom, — dve zapornici z odtočnim kanalom , in — prik ljuček zaprtega dovodnega kanala za HE. Sl. 1. Jezo v n a zg rad b a HE S ora—Fužine Jez med rib jo stezo na desni in okvirom zapornic na levi stran i im a dolžino 48,10 m in gradbeno višino (po podatkih iz razpoložljivih načrtov) od 7 do 8,7 m te r srednjo zajezbeno višino ca. 6 m. K arakteristični prerez jezu je enakokrak trapez z osnovnico 9,2 do 11 m in krono 0,5 m. Osnovnica, poševnini, jedro in krona jezu so iz betona, vm esne praznine so pa zapol­ n jene s skalometom. P reiskave objekta, izvedene v le tu 1964, so dale naslednje podatke. 1. Beton vidnih površin krone in nizvodne strani jezu je v velikem delu načet in razpokan (sl. 2). N aj­ močnejše so poškodbe na prehodu v podslapje. Spod­ nji del nizvodne strani jezu je tu d i v suhem vrem enu in p ri nizkem vodostaju, ko ni preliva, ves razmočen in iz n jega brizgajo posamezni vodni curki. 2. Beton, tako na površini, ko t v no tranjosti jezu, je zelo porozen in lahko d robljiv (sl. 3). N jegova kva­ liteta se z globino slabša, tako, da so bila iz spodnjih delov raziskovalnih v rtin dobljena le zrna agregata brez povezave s cem entnim vezivom. A gregat betona je drobljenec slabo apnenega dolom ita z zrni do 40 mm. Sl. 2. P ošk o d b e n a n izvodn i s tra n i jezu In delovn i o d e r z v r ta ln o g a rn itu ro Sl. 3. P o ro zn i b e to n iz n o tra n jo s ti jezu 3. Skalom et v tru p u jezu, med poševninam a in jedrom , je sestav ljen iz p lasti samic in prodnikov rdeče-vijoličastega sk rilja debeline ca. 0,5 m in iz p la ­ sti zelo poroznega betona debeline ca. 0,2 m. P raznine v samem skalom etu so m estom a zapolnjene z glinastim in m eljastim m aterialom . 4. Tem eljna tla jezovne zgradbe, dno struge in obrežje so iz plastovitih m eljno-glinenih w erfensk ih skrilcev rdeče-vijo ličaste barve z blagim padom v sm eri rečnega toka. V ožjem območju so pod tem elji objekta skrilci prepereli in razmehčani. Po svojih geo­ m ehanskih lastnostih so ti prepereli in razm ehčani skrilci podobni glinam z dopustnim koeficientom zdrsa fo = 0,30 Prehod iz p reperele in razm ehčane cone, neposred­ no pod tem elji, v kom paktno hribino je postopen in znaša ca. 1 m. Na posam eznih m estih so pod tem elji objekta leče (debeline do 1 , 2 m) slabo zaobljenih prod­ nikov skrila s sledovi gline in melja. 5. Z v rtinam i ugotovljena gradbena višina jezu in s tem širina osnovnice in teža je m anjša, kot je bilo predvideno po načrtu , m edtem , ko se zajezbena višino objekta u jem a s p rojektirano. Na posam eznih mestih znaša ta razlika m ed projektirano in dejansko g rad­ beno višino tud i 1,5 m. 6 . N aplavina na vzvodni stran i jezu je peščen prod rdeče-vijoličastega sk rila z veliko gline in m elja. Vi­ šina naplavine pada od desnega (0,5 m pod krono) p ro ­ ti levem u delu (5,40 m pod krono) jezu, zrnavost pa se v isti sm eri veča. 7. Jez je najbolj propusten v tem eljnem delu, kjer je bila izm erjena vodopropustnost ca. 501/m', m in in at v v rtin i p rem era 101 mm. Voda v notranjosti jezu je za ca. 1 m nad gladino vode v um irjevalnem bazenu. 8 . Po stab ilite tn i analizi, izvedeni za preliv višine 2 m, in ugotovljenem stan ju je: vertikalna o b te ž b a .................... N = 64,595 tu n ' horizontalna obtežba . . . . H = 34,551 t 'm ' oziroma potreben koeficient tren ja med konstrukcijo in tem eljno hribino fi = = 0,535 9. Opisano stan je jezu HE Sora—Fužine je posle­ dica: —• plitvega tem eljen ja objekta, kar je zm anjšalo njegovo p ro jek tirano težo in olajšalo prodiran je vode v kontak tn i del beton-h rib ina ; — m ehaničnega in kem ičnega delovanja pronica­ jočih voda, ki so izlužile beton in razm ehčale tem eljno hribino; Sl. 4. Shem a sa n a c ije jezu HE Sora—Fužine Sl. 5. In je k c ijsk a p o s ta ja : d vostopen jsk i tu rb u le n tn i m ešalec in h id rav lično k rm iljen i in je k to r — zm rzali, kateri je pripisati predvsem površin­ ske poškodbe na betonu. Iz navedenih ugotovitev je razvidno, da je bila za nadaljn jo eksploatacijo jezu nu jna sanacija, ker bi si­ cer lahko prišlo do njegove porušitve že pri m anjši visoki vodi. II. Zamisel sanacije Osnovni zahtevi sanacije sta bili povečanje stabil­ nosti jezu in zaščita obstoječega betona s čim m a n j­ šimi stroški in ob čim m anjšem m otenju obratovanja elektrarne, m edtem ko je bilo zm anjšan je vodnih iz­ gub sekundarnega pomena. Z ozirom a na stanje o b ­ jek ta in postavljene zahteve, so bili potrebni nasled­ n ji sanacijsk i ukrepi: 1 . u trd itev jezu v tem eljnem delu in zm anjšanje vzgona; 2 . povezava jezu s kom paktno, nerazm ehčano h r i­ bino, in 3. u red itev vidnih betonskih površin s posebnim oziroma na zm rzlinske učinke. O snovna naloga, to je povečanje stabilnosti jezu z u trd itv ijo tem eljnega dela, povezava s kom paktno hribino in zm anjšan je vzgona je bila izvedena z in jek- tiranjem , sid ran jem in dreniranjem (sl. 4). III. Injektiranje In jek tiran je oziroma vtiskavanje razn ih zmesi ali raztopin v m edij tem u poveča trdnost in zm anjša vodo­ propustnost. S tem postopkom je mogoče tudi sanirati defektna m esta v betonu, deloma kom prim irati raz­ m ehčane h rib ine (neposredno ob v rtin i ali, če so te razpokane) in doseči intim no povezavo na stiku dveh delov. Na jezu HE Sora—Fužine izvedeno in jek tiran je kontaktnega dela (1 m tem eljne hrib ine in 2,5 m be­ tona) je im elo nalogo: — zapreti kanale in pore v tem eljn i hribini nepo­ sredno pod objektom ; — povezati leče proda, ki se m estom a nahajajo neposredno pod objektom v homogeno celoto; — san ira ti zelo porozen in lahko drobljiv beton; — doseči intim no zvezo objekta in tem eljne h r i­ bine; — zm anjšati vodne pretoke in s tem intenzivnost izluževanja betona in razm akanja hribine. Za in jek tiran je je bila uporab ljena večkom ponent- na in jekcijska m ešanica (cem ent-opalska breča-bento- nit), katere lastnosti so bile v: 1. tekočem stan ju (suspenzija) — vodni f a k t o r ...................................1,00 — razm erje kinem atičnih viskoz­ nosti zmesi in vode . . . . 1,67 — specifična t e ž a ..............................1,46 p.'cm3 — dekantacija ................................... 1,0 “/o 2. gnetni konsistenci (usedlina) — začetek vezanja po Vicatu . . 4h 15 min — konec vezanja po V icatu . . 7h 45 min 3. trdnem stan ju (strjena m asa po 28 dneh) — tlačna t r d n o s t ............................ 230 kp/cm: — koeficient propustnosti . . . 7,3 X 10"7 cm/s R azdalja m ed injekcijskim i vrtinam i je bila 2,25 m, poprečen sprejem pa je znašal 700 kg suhe zmesi na tekoči m injekcijske dolžine vrtine. Delo je bilo izve­ deno z injekcijsko postajo, ki jo sestav ljajo turbolent- ni m ešalci in hidravlično krm iljen in jek to r (sl. 5). IV. S idranje V očiščeno vrtino se v del, n a katerem se naj p re ­ naša sila sidra na hribino (vezni del) vstavi perfo cev, napolnjena z ustrezno cem entno m alto. V to cev se nato vtisne telo sidra, k i p r i svojem prod iran ju iz­ tiska m alto iz perfo cevi in jo nab ija v prostor med seboj in ostenjem vrtine. V veznem delu je tako dose­ žena dobra povezava m ed hrib ino in telesom sidra, ki je v tem delu istočasno zaščiteno pred korozijo, saj je popolnoma obdano z zbito m alto. M alta im a tako n a ­ logo p renašati sile od sidrnega telesa na hribino in ščititi telo sidra. V tiskavanje sid ra se izvaja z n ab ija ­ njem po posebni objem ki v p rv i oziroma po nabijalni g lavi v končni fazi vg rajevanja . Del sid ra m ed veznim delom in navojem je prost, te r se lahko po prednapetju. zaščititi pred korozijo z zalitjem , in jek tiran jem ali tudi kako drugače, mogoče pa ga je s prim ernim i prem azi in antikorozijskim i povoji zaščititi že pred vgraditvijo. Odnose med prem eri: te lesa sidra, perfo cevi in v rtin e na eni strani, te r globine sidranja, dolžine vez­ nega dela in karak teris tik m alte na d rugi stran i je po trebno določiti na osnovi inženirsko-geoloških la st­ nosti hribine, potrebne sile sid ran ja in karak teristik m ateria la sidrnega telesa. Na jezu HE Sora—Fužine je bila z ozirom na d i­ m enzije in nastopajoče sile izbrana lega sider v rav ­ nini, k i oklepa s horizontalo kot 60,f in sega nizvodno poševnino jezu 3,60 m pod krono. Iz tako določene lege, in dopustnega koeficienta zdrsa je bila potrebna sila s id ran ja : P t/m ' določena iz pogojne enačbe: Sidra so elementi, ki prevzem ajo natezne obrem e­ nitve. Z njim i je mogoče vzpostaviti tra jn e in nepo­ mične zveze m ed dvem a ali več različnim i deli objekta, hribine itd. ker se s prednapetjem lahko vnesejo točno določene in usm erjene sile te r na stičnih ploskvah poveča trenje. P S R P O C E V S I D R N O T E L O Z M A T I C O SL 6. P e rfo sid ro Na jezu HE Sora—Fužine je bil z ozirom na zna­ čaj hribine (plastoviti in glinasti w erfensk i skrilj ci), ki ni sposobna prevzeti večjih točkovnih obrem enitev, in slabo kvaliteto betonskih delov jezu izbran sistem po­ vezave obeh delov (jez in tem eljna hrib ina) s p redna­ petim i perfo-sidri. Sestavni deli teh sider so (sl. 6 ): — perfo cev, to je iz tanke in perforirane ploče­ vine izdelana cev, ki služi za vnos m alte v vrtino; — telo sidra, to je običajno jeklena palica, ki je na enem koncu ošiljeno, na drugem pa ima navoj, in — m atica s podložko, ki služi za prednapetje sidra. K arak teristika perfo sider je, da prenašajo silo v osnovo na poljubno velikem odseku (veznem delu), k ar omogoča njihovo uporabo tud i v zelo razpokanih ali drugače slabo nosilnih čvrstih hrib inah. N adaljnje značilnosti so: relativno velika nosilnost, enostavna antikorozijska zaščita in razm erom a enostavno, a za­ nesljivo vgrajevanje. H — P cos 60 fo — N + P sin 60 Globina sid ran ja je v danem prim eru določena s težo onega dela hribine, ki prevzem a nastopajoče obre­ menitve. Na osnovi navedene analize je bilo sid ran je iz­ vedeno z naslednjim i elem enti: — globina sid ran ja v tem eljno h r i­ bino ........................................................2,30 m — prem er v rtine v veznem delu s i d r a ........................................................56 mm — dolžina perfo c e v i ................................3,0 m — prem er perfo c e v i ................................48 mm — prem er sidrnega telesa . . . . 36 m — dopustna obrem enitev sid ra . . 2 1 t/sidro — razdalja m ed s i d r i ..........................0,75 m — sidrna sila na tekoči m jezu . . 28 t/m ' Za prenos sile sidra na jezovno zgradbo je bilo uporabljeno kotno železo (150 X 1 0 0 X 15 mm), ki po­ vezuje posamezna sidra v celoto. Sl. 7. O brem en ilna p re iz k u šn ja s id ra Sl. 8. D iag ram p re izk u sn e o b rem en itve sid ra Z upoštevanjem dopustne obrem enitve (prednape- tosti) sider in preliva višine 2 m je potreben koeficient tren ja H — P cos 60 N 4- P sin 60 0,232 in rela tivna varnost pred zdrsom: Za kontrolo nosilnosti je bila izvedena preizkusna obrem enitev sidra. Sila, ki se je izvaja la z dvem a hi­ dravličnim a dvigalkam a, se je preko prečke in posebne objem ke prenašala na sidro (sl. 7). O brem enitev se je izvajala postopno in vsakokrat­ ni raztezek se je m eril takoj po obrem enitvi in po do­ ločenem časovnem presledku, nakar se je obrem enitev povečala na naslednjo stopnjo itd. R ezultati preizkusne obrem enitve so podani v diagram u P-(5 (sl. 8 ). V. Zaključek Sanacija jezu HE Sora—Fužine (in jektiranje in si­ dranje), ki jo je leta 1965 izvedel Zavod za raziskavo m ateria la in konstrukcij, je potrd ila rezu ltate predhod­ nih preiskav. Razm erom a enostaven sistem povečanja stabilnosti z in jek tiran jem in sid ran jem je v celoti izpolnil postav ljene zahteve in ga je mogoče uporabiti p ri reševan ju niza problem ov p ri gradnjah , kot so raz­ ni jezovi in pregrade, oporni in podporni zidovi, g rad­ bene jam e in odkopi, nestabilna pobočja itd. V inko K o ren , dipl. inž. Zavod za raziskavo materiala in konstrokcij Ljubljana, Dimičeva ulica 12 I z v r š u j e kom pletne preiskave in testiran ja m ateria la in konstrukcij Specialno obdeluje področja: — beton, betonska tehnologija — nemetali — geomehanika — cestogradnja in izolacijski materiali — stabilizacija zemeljskih materialov — inženirska geologija — injektiranje in sondažno vrtanje — stanovanjska izgradnja — prefabrikacija elementov — gradbena mehanizacija — separacije, betonarne, tehnološki postopki — azbest in azbestni proizvodi — cementno-silikatna veziva, pucolani — zračna in m avčna veziva — elektrofiltrsk i pepel, tehnologija in izkoriščanje — konstrukcije in modeli, seizmika — opekarstvo in druga keram ika, tehnologija in p re ­ fab rikacija — v ognju obstojni m ateriali in mase — m etalne konstrukcije — žičnice in akcesorije — m etali v gradbeništvu, antikorozijska zaščita — s tru k tu ra m ateria la — rentgen — toplotne in zvočne izolacije in druge fizikalne m eritve — m eritve z izotopi — razv ijan je stro jn ih konstrukcij za gradbeništvo SGP »Pionir« Noi/o mesto - ob di/ajsetletnici SGP »Pionir« v Novem m estu je pred kratk im praznovalo dvajset let, odkar je bilo dne 16. m arca 1947 ustanovljeno to gradbeno podjetje, ki je bilo do­ ločeno za izvajanje del na ob jektih visokih in nizkih gradenj. Začetek delovanja je zah teval od delovnega kolektiva vsestranske napore, saj je h k ra ti m oral širiti tudi svojo dejavnost. P ri tem se je povečalo število zaposlenih, v podjetje je prišel nov strokovni kader. G radbena operativa je začela prevzem ati vse zahtev­ nejša dela: industrijska poslopja, poslovne zgradbe, zdravstvene in druge objekte. G eografsko se ob tem razširi dejavnost podjetja še na kočevski okoliš. V drugem letu poslovanja podjetja najdem o njegove de­ lovne ekipe v Črnomlju, G radcu, Rosalnicah, Metliki, Črmošnjicah, S tarem Logu, Kočevju, Straži, Š m arje­ ških Toplicah, Brežicah, C erkljah, K rškem , Brestanici, Senovem, R adečah in seveda v Novem mestu. Od le ta 1950 dalje (to leto p redstav lja uvedbo delavskega sam oupravljanja), se je podjetje še pospe­ šeno razvijalo. Raste v rednost osnovnih in obratnih sredstev. Delovni kolektiv se pomnoži. Sprem inja se tudi s tru k tu ra delavstva v p rid kvalificiranih kadrov, visoko kvalificiranih in strokovno tehničnih. Temu prim erna je udeležba podjetja p ri g radn ji objektov, značilnih in pom em bnih za naše gospodarstvo v tem obdobju: tovarne rotacijskega pap irja v Krškem , žele- zolivarne v Črnom lju, tovarne pletenin v Metliki, avto ceste p ri Ivančni gorici, km etijsk ih objektov na Ko­ čevskem, stanovanjskih objektov v Novem mestu, K rškem in Brežicah. Tako je bilo vse do leta 1965, k i je prineslo v grad­ beništvo k ritične spremembe. Z m anjšanje investicij je prizadelo tud i to podjetje, saj so investito rji zm anjšali oziroma sto rn ira li skoraj dve tre tjin i naročenih del. V tem težkem trenu tku je stopilo v veljavo samo­ uprav ljan je : s hitrim i posegi si je podjetje pridobilo nova delovna območja in v svojo dejavnost vključilo tudi podjetje »Krka« v Novem m estu. Podjetje je razširilo svojo dejavnost od G orenjske do Zagreba, realizacija h itro narašča, vsa skrb je posvečena n a ­ bavi osnovnih sredstev in v lagan ju finančnih zmog­ ljivosti na sklade. P ri tem podjetje vztra jno izpopol­ n ju je svoje pomožne obrate (v zvezi z motorizacijo), ustanovi obratno menzo, sezida up ravne prostore v K rškem in v L jubljani, uredi stalno gramoznico v Drnovem in v L jubljani te r kam nolom v Gotni vasi. S topnjuje se skrb za delovnega človeka glede nasta- n jevanja delavcev in njihove prehrane. Podjetje ima v stanovanjskih naseljih v Novem m estu, L jubljani, K rškem in Brežicah 180 lastn ih stanovanj, 78 članov delovnega kolektiva pa dobi posojilo za individualno gradnjo ozirom a nakup stanovanja. Pom em bno je tudi prizadevanje za strokovno rast kolektiva, izobraževanje delavcev glede kvalifikacije, saj je rezu lta t tega prizadevanja dejstvo, da je do danes p ri pod je tju opravilo izpite za kvalificirane de­ lavce 669 oseb. Enako vlaga podjetje sredstva tudi za strokovno izobrazbo bodočih članov kolektiva s š ti­ pendiran jem dijakov na srednjih strokovnih šolah, gojencev na m ojstrskih šolah in študentov na un iver­ zah. Z aradi teh teženj in vloženih sredstev je pod je tju uspelo, da je usposobilo dober strokovni kader, k a r je h k ra ti poroštvo za prihodn ji razvoj podjetja v pogle­ du m odernega načina dela in dognane tehnologije, k a ­ kršno narekuje sodobno gradbeništvo. V tem času je delovanje podjetja tudi že prestopilo m eje Slovenije in seglo v Poreč, Ičiče in na H rvatsko. Bilanca del, ki jih je podjetje opravilo v razdobju dosedanjega delovanja, kaže široko dejavnost delov­ nega kolektiva, ki šte je danes okoli 1600 oseb. P re d ­ vsem je treba navesti stanovanjska naselja, zgrajena od L jubljane do Novega m esta. Od javnih poslopij naj navedem o naslednja: bolnišnica za TBC in splošna bolnišnica v Novem m estu, zdravstvena domova T rebnje in Šentjernej, poštno poslopje in srednja eko­ nom ska šola v Novem m estu, šolska poslopja v Sev­ nici, M etliki, T rebnjem in Brežicah. Med industrijsk i­ m i poslopji so najvažnejša: tovarna »Krka«, železo- livarna, IMV in tovarna stek la v Novem m estu, »Belsad« v Črnom lju, »Novoles« v Straži, pohištvena industrija Brežice, pletenine M etlika, »Iskra« v Se­ m iču itd. Od hotelskih objektov, zdravilišč in trgov­ skih zgradb naj navedem o zdravilišča v Šm arjeških Toplicah, Dolenjskih Toplicah, Čateških Toplicah, re ­ stavracijo in grad Otočec, Zeleno laguno v Poreču, depandanso hotela »Kvarner« v Ičičah in »Elektro­ tehne« v Novem m estu. Pom em bni so km etijski ob­ jek ti v Metliki in Črm ošnjicah, v inska klet v Metliki,, skladišča v G radcu in Rosalnicah. Pom em bna je še udeležba p ri g radn ji cest in m ostov: avto cesta p ri Ivančni gorici, 16 m ostov na avto cesti od L jubljane do Zagreba, v iaduk t p ri Ivančni gorici, m ostovi čez K rko v S traži in Soteski, čez Savo p ri Krškem. P odjetje se je specializiralo v gradnji objektov po sistem u »Beton-siporex«, ki daje vso m ožnost dobre konkurenčnosti. G radbeni operativ i nudijo čvrsto po­ moč specializirani cen tra ln i obrati: stro jn i park , ža­ garski obrat, m izarski obrat, kovinski obrat, sam ostoj­ ni servisi za poprav ila avtomobilov, cem entninarski obrat te r obrat za polaganje vseh v rst podov kot tudi p leskarsko-slikarsk i obrat. Potem je tu v rsta separacij za pridobivanje ag regata s kapaciteto do 1 0 0 . 0 0 0 m 3 letno. P odjetje je v 20 le tih dosedanjega dela zgradilo 2456 različnih objektov v vrednosti več kot 45 m ili­ ja rd S din; le tošnja realizacija naj bi dosegla 9 m ili­ ja rd S din. Med 1600 zaposlenim i im a podjetje 127 in ­ ženirjev in tehnikov. Iz skrom nih razm er se je razvilo v sodobno gradbeno podjetje. Delovni kolektiv se dobro zaveda, da bo v prihod­ n je veljalo samo tisto delo, ki bo solidno in kvalitetno, opravljeno v postavljenem roku. Ob uporabi novih n a ­ činov dela, sodobnih g radben ih m aterialov in z uspo­ sab ljan jem tehničnega k ad ra bo podjetje kos zah te­ vam , ki jih p red gospodarske organizacije postavlja današn ji čas. Uprava ZGIT S loven ije vljudno prosi cenjene naročnike, da poravnajo naročnino za tekoče leto po priloženih položnicah. K R D A SR PEN IC A kreda SRPENICA kreda SR PEN IC A p r o i z v a j a dodatke za beton ALFA CEMENTOL — pospeševalec pospešuje vezanje, daje h iter razvoj trdnosti, preprečuje zmrzovanje BETA CEMENTOL — pospeševalec in gostilec ima lastnosti pospeševalca in daje vodotesen beton GAMA CEMENTOL — gostilec daje gost, vodotesen beton, preprečuje zmrzovanje DELTA CEMENTOL — p la s t if ik a to r omogoča lažje in ekonomične j še vgrajevanje te r daje kvalitetnejši beton, znižuje vodocementni faktor, povišuje plastičnost betona, povečuje trdnost betona in preprečuje segregacijo betona ETA CEMENTOL — aeran t in p la s t if ik a to r vnaša m ikro-zračne m ehurčke v beton, daje beton, odporen proti zmrzovanju in odjugi te r solem za posipanje cest, znižuje vodoce­ mentni faktor, povišuje plastičnost betona in preprečuje segregacijo betona Vsi dodatki so uporabni v letnem in zimskem času. Prospekti in navodila so na razpolago v podjetju. Ateste za vse dodatke je izdelal Zavod za raz iskavo m a te ria la in k o n s tru k c ij, L ju b lja n a . P ro izva ja še: — te m e ljn e b a rv e — o ljn a te b a rv e — v n ia n sah — o ljn a te k ite za lo p a tico in b r iz g a n je — o ljn a ti m in ij — o ljn a te la k e — ALP — n o tra n j i em ajl — POLAR — z u n a n ji em ajl — u n iv e rz a ln i s in te tič n i em ajl — firnež — razredčila — kalijevo mazavo milo — steklarski k it — minij kit — mangan kit — izoplastik — trak za izolacijo — mleto sivo gorsko kredo.