Peter H$OVNI K' izvirni znanstveni članek POMEN DRUŽBENIH INSTITUCIJ PRI PREUČEVANJU EKONOMIJE Povzetek. Avtor ugotavlja, da je ekonomska zfianost i/se preveč determinirana s togimi in nerealnimi predpostavkami, zato se je oddaljila od realnih in komffieksnih problemov vsakdanjega življenja. To nam v največji meri dokazujejo prav industrijska okrožja. v tem čUinku so nakazana nova spoztianja in perspektive pri preučevanju družbene in gos{K)darske organiziranosti na mikro- ("regija, lokalna skupnost J, mezo- (sektor) in makroravni (nacionalna država). Samo s pomočjo nove socioekonomske alternative, ki bo temeljila na institucionalnem, interdisciplinarnem in holLstičnem pristopu, velja iskati nove razvojne formule, ki nam bodo v prihodnje zagotavljale primemo družbeno blagostanje. Ključni pojmi: socioekonomija, industrijska okrožja, dmž-beno-posloimi sistemi, regije (Zahodni Jutland, Damka), lesni sektor (Finska) Uvod Sodobna tchnolo.Ska revolucija, ki jo je v največji meri sprožila prav energetska kriz:i v 70. leiih, je |XA'zročila silovit proces gospodarskega prestrukturiranja. Kot ugotavlja Jaklič, je bil neuspeh keynezijanskc makroekonomske državne regulacije očiten O^klič 1991). Tako keynezijanci kot neoklasiki ne dajejo ustreznih odgovorov pri povojni obnovi Evrope, saj je naftna kriza jasno pokazala, da m3kroekonom.sko uravnavanje gospodarstva ni več tako učinkovito kot je bilo pred njo. Neokl;isični kot tudi keynezijanski ekonomisti različno dojemajo gospodarsko re3lno.st, hkrati pa jim je skupno to, da v sv-ojem pristopu izrazilo poudarjajo pomen makroekonomskega uravnavanja povpraševanja. Oboji nesporno zanemarjajo ekonomsko politiko na strani ponudbe in s tem razvojne instrumente, ki temeljijo na mikroekonom.skih načelih O^klič 199'4, 27-28; Petrin 1995). Poleg tega se nraramo zavedati, da bodo v prihcnlnosti vse nacionalne makroekonomske politike v Evropi poenotene z maastrichtskimi kriteriji. Tako standardizirana makroekonomska politika, ki ima predvsem stabilizacijsko funkcijo ima zdo majhen maneverski prostor in s tem bistvmo manj.Se raz^jne možnosti. Prav zato, ker je makroekonomski pristop resno omejen pri zagotavljanju gospodarske rasli ' /V/cr Jeioiiilt. lattietU iia Viuikt Sott za managrmem v tCiifiru. nOKUA IN PRAKSA le< 36. 2/1998 in družbenega blagosianja, sem nuienja, da je potrebno poudariti ponudbeno stran gospodarstva In postaviti na prvo mesto pojemu recesije in stagnacije (Sabel 1989, 2.5-25; Hirst in Zeitlin 1991). Ob tem velja poudariti predvsem to, da se so te lokalne skupnosti ukvarjale z razJičnimi gospodarskimi dejavnostmi. In sicer od čisto tradicionalnih In delovno intenzivnih dcj najbolj naprednih industrijskih dejavnosti (Pyke in Sengenberger 1990.1). Prav zaradi preporoda industrijskih okrožij v Evropi v začetku 70. let in pa zaradi krize klasične ekonomije, sem se odločil, da uporabim in.stiiucionalno ekonomijo kot novo alternativo pri preuče\'anju regionalnih skupnosti. Ta pristop je .šc posebej primeren za Slovenijo, saj ima Slovenija prav zaradi zakxsnelega procesa industrializacije pretežno ruralnih regij (Nov:ik 1991), kjer so lokalne značilnosti pomembno vplivale na ekonomske agente in omogočile družbeno stabilen gospodarski razvoj, povsem drugačno pot gospodarskega razvoja kot države ali družlx;, kjer je industrializacija grobo posegla v ruralno življenje ljudi. Zalo lahko Slovenija n:ivkljub velikim razlikam, ki so med evropskimi narodi, uporabi nekatere izkušnje in nauke od nekaterih zgoraj naštetih regij iz Evro|x:. Poskus takšne primerjave gospodarskega razvoja pa zagotovo zahteva v veliki nteri institucionalni in sociološki pristop. S pomočjo takšnega pristopa bi namreč hihko ugotovili neke splošne zakonitosti družJx;ne in gospodarske organiziranosti, ki bi jih bilo mogoče uporabiti tudi pri raziskovanju družbene in gospodarske organiziranosti v Sloveniji Institucionalna ekonomija Odgovor na zagate klasične ekonomske teorije sta v sorazmerno kratkem č:isu |x>nudili kar dve teoriji, ki obe vidita zagotavljanje gospodarske in družbene konkurenčnosti kot proces, ki se odvija na lokalni ravni, in sicer kot kombinacija lokalne inovaiivnosti in lokalne sinergije. Tako torej prav pojav teorije fleksibilne specializacije (Piore in Sabel 198i) v 80. letih in Porterjeve paradigme konkurenčnih prednosti (Porter 1990) v začetku 90. sanjo še potrdit:i, da so predpostavke khisičnih ekonomistov post:tle vprašljive. Vendar, če je domet Porter-jevega preučevanja nacionaliu raven in teorije fleksibilne s|)ecializacije bolj ali manj le način organiziranja proizvodnje med majhnimi podjetji, je danes potrel> no preseči te dileme in ponuditi širši teoretični okvir, ki nam bo sposoben zago- laviti nove nlic-rnativc pri r;iziskov;mji) k>k:ilnih skupnosti. Tako Porter kakor tudi teorija fleksibilne s|)ecializacije nista dosledna pri preučevanju lokalne ravni. Z združitvijo olxrh teorij pa pridemo do spoznanja, da so prav indu.stnjska okrožja tista, ki po.stavijo na glavo klasični ekonomski način razmišljanja, saj v teh industrijskih mrežah majhnih |xxljctjih naraste jK>men "družbenega p-darske uspešnosti v Bvropi ne bazira zgolj na makrockoiK)m.skih agregatih narodnega gosiJodarstNM, ampak na različnih potencialih posameznih regionalnih območij (van den Bosch in de .Man 1994). Ne nazadnje regije in regionalizem v Hvropi pridobivala na pomenu na kulturnem, političnem in gospodarskem področju (Sabel 1989; Voyer in Roy 1996). Veliko avtorjev ugotavlja (Whitley 1992; KrLstensen 1992; Kanter 1995; Sabel 1989), da moramo pri preučevanju regij dosledno ločiti klasični ekonom.ski pristop od institucionalno-sociolo.škega pristopa, ki močno poudarja družbene dejavnike in posebnosti. Prav zaradi tega velja u|x)rabiti takšen institucionalni pristop, ki poskuša priti do novih spoznanj z analizo us|)ešnih regionalnih gospodarstev. Čeprav je potem njihove izkušnje praviloma težko u|K>rabiti za konkretno analizo, nam lahko njihove izJcušnje pomagajo pri lateralnem razmišljanju tudi v Sloveniji. Socioekonotnski pristop r ekonomiji Institucionalni pristop nas privede na področje, ko se začne ekonomija prepletati s sociologijo in tlelno tudi z nekaterimi drugimi družbenimi wdaml Za nas sta še posebej zanimivi sociockonomija in institucionalna ekonomija. Socioekonomijo -ki sta ji utrla pot Weber in Dürkheim - bi najlažje opredelili kot tisto znanost, ki uporablja sociološke metode in poglede na področju ekononvskega delovanja posameznika in celotne družbe. Sc najbolje je definiral socioekonomijo Smelser, ki socioekonomijo definira kot splet socioloških prespcktiv tako na področju medoscbnc interakcije kot pri preučevanju skupin in družbenih institucij ter sistema družbene kontrole, kamor sodijo predvsem sankcije, norme in vrednote (Smelser in Swvdbcrg 1994, 3). V zadnjem času imajo v sociockonomiji blstwno vlogo tudi pojavi kot so družbene mreže, kultura in sistem vrednot, ki izhajajo iz kulture, ter pomen dclitv'c vlog in nalog v družbi glede na spol (Ramsay 1996). Najbolj nazorno lahko opredelimo socksekonomijo tako, da primerjamo glavne teoretične razlike med socioekonomijo in ekonomijo (Smelser in Swiedbcrg 1994, 4-a>. - Temeljni kamen ekonomske analize je posameznik. Tovrsten pnstop v ekonomiji ima svoje korenine v inikroekonomiji že od britanskega utiliiarizma dalje. Gre za to, da se vsaka menjava v ekonomiji začne s posameznikom. Na drugi .strani so v sociockonomiji temeljni kamen analize skupine, institucije in pa družba kot celota. Posameznik je tako v sociolo.škcm smislu le družbciK> skonstruirana entiteta ali eden izmed na.stopajočlh členov/akterjev v družbi. Bistvena razlika med ekonomskim in socioekonomskim pristopom je torej v tem, da ekonomisti nc upoštevajo dejstva, da so |x>same7.niki v svojih odločitvah povezani in odvisni drug od drugega. - Razlike n:istopijo tudi v razumevanju koncepta ekonomske dejavnosti. Ce sc v mikroekonomiji predpostavlja, da ima posameznik stalen splet želja in preferenc, na osnovi katerih potem izbira smeri delovanja v ekonomski dejavnosti tako, da bo imel od tega največje koristi in dobiček, je na drugi strani za socioekonomijo značilno popolnoma nasprotno. Hkonomska teorija temelji na konceptu racionalizma v ekonomskem delovanju, sociockonomija pa upo.štcva več vrst ekonomskega delovanja, in sicer racionalnega, tradicionalnega pa tudi "iracionalnega". Nadalje, ekonomi.sti razumejo racionalno ekonomsko delovanje kot učinkovito uporabo redkih virov. Socioekonomisti gledajo na ta problem mnogo SirSe, tako lahko ekonomsko delovanje determinira tudi lojalnost ali pa lokalna vzajemnost, v tradicionalnih dnižbah celo "svete" vrednote. Dojemanje racionalnosti kot absolutne predpostavke pri ekonomistih ali pa kot spremenljivke pri socio-ekonomistih, je tretja bistvena razlika med ekonomijo in sociockononiijo na področju dojemanja ekonomskega delovanja. Četrta izliaja iz razlike v namenu ekonomskega delovanja. Namen ekonomistov jc skozi ekonomsko delovanje zadovoljili dane okuse s primerno količino za primerno ccno. V sociockonomiji je namen ekonomskega delovanja zgodovinsko determiniran, zato ga moramo v razJičnih družbah in okoliščinah vedno znova empirično ugotoviti. Peta razJika: ekonomisti na splošno sprejemajo v svoji analizi koncept popolne konkurencc, tako da razumejo ekonomsko delovanje kot izmenjavo dobrin med enakimi, kjer nima noben kupec ali prodajalec take moči, da bi lahko odločilno vplival na ccno. Prav iz tega razloga ekonomisti ne upo.šievajo dimenzije moči v svojih analizah. Za sociekonomisic jc dimenzija moči in kontrole ponjcmbna spremenljivka. - Zla ekonomiste so edine omejitve v ekonom.ski dejavnosti redkost virov in tehnologije. Čc vemo, koliko in kakšne so omejitve, potem lahko v principu napovemo, kako sc bo posameznik obnašal, da bo do.scgcl maksimalni dobiček skozi ekonom.sko delovanje. V sociockonomiji temu ni tako, saj na pos:uneznika in njegovo ekonomsko delovanje odločilno vplivajo tudi drugi dejavniki in posamezniki. Tako bo dolgoročni odnos med kupcem in prodajalcem preprečil nakup ccncjšcga blaga pri kakšnem drugem dobavitelju na trgu. Včxsih vplivajo na odločitve dejavniki kulture in iradicijc, tako da so odločitve in s tem plačane cene s stališča popolne konkurence lahko povsem iracionalne. - Ekonomisti sc v svoji analizi osredotočijo le na menjavo blaga, trg in ekonomijo. Dr\ižbeno okolje v njihovi analizi ne igra pomembne vloge in ponavadi predpostavlja dane in stabilne družbene parametre. Ekonomisti se tako nikoli ne vprašujejo o legitimnosti in stabilnosti države in njenega pravnega reda. Čeprav dnižbcni parametri odločilno vplivajo na ekonomski proces, so ga ekonomisti v preteklosti praviloma pu.ščali ob strani. - Ekonomija in sock>ckonomija sc razlikujeta tudi pri zastavljanju ciljev v svojih analizah, metodi dela in razLskov-anja ter različni intelektualni tradiciji. Naštete razlike so zaradi večje preglednosti prikazane v Tabeli 1. Tabela 1: Pregled bLUirenlli razlik med ekonomijo in socioekonomijo Sociockonoinija l-!konomija Vloga po-sanic/nika l'o.sanwznik je v .svojih dejanjih pd<>k>..st je i/ključno racionalna. Racionalnost ni v-ariahla. ampak neonujna predpostavka. Omejitev v dejavnosti l-ktmoniska dejavnost je omejena /. viri. ki so na nixp, družbeno .strukturo in načinom ra/mišljania. Hkonomska dejavnost je onK-jena z okusi, z viri. ki .so na ra/.polago. in tehnologijo. l-kononiija in družba ■ekonomija (e k- sesiavni del družbe. I'outlarek )e na pi.saii in ra/kižiti. le redko napovedati, sc pt>sveča opi.sovanju. Napcni-diA^anje In razlaga sta glavna cilja analize. Manj Mcunle ik'la U|)orahlia .se več metod, največkrat zgodovinsko in komparativno. Večkrat .se /godi, da p(Klatke "naa-di" razi.skovakx. l-ormalni nKKieli. pdaike sploh uporabi. Intelektualna tradicija Marx, Weber, Dürkheim, .Schumpeier, l\>lany in Harson.*. Klasike se wdno /jiova preučuje in reinteprctira. .Smith. Kicartk). Mili. Marshall. Ki*>'nL-s in .SamucLson. Kla.siki pripadajo pretekluMi. |xiudaivk je na sc-danjosti. Vir Smdser in Suvdberg 1994, 4. Ccprnv jc razlika meti ekonomsko in sociok)Sko tradicijo, kot vse kaže, zelo velika, je vztrajno delovanje scKioekonoinistov ter \x"lika naftna kriza v 70. letih - ki je močno načela samoz;idostnost ekonomistov • prinesla popuščanja na obeh bregovih. Kot sta ugotovila Smelser in S^-etlberg, je ostra razmejitev meti ekonomijo in socioekonomijo nekoliko popu.stila, tako da so "krajši izleti" na drugi breg postali \txlno bolj pogost |XJjav (SmeLscr in Svvedberg 1994,17-18). To ^Ija tako za ekonomiste kot sociologe. S tem. ko se je \«dno več ekonomi.stov odločilo za to, da vpelje sociolcxške pre.spektive v ekonomijo, jc nastala nova šola institucionalne ekonomije. Za in.stitucionalno ekonomijo bi lahko upravičeno rekli, da je to tusti tlel socioekonomije, ki je najbližji ekonomskemu razmišljanju (Hodgson 1994, 58). Instiiucionnlnn ekonomija/ ki izhaja iz "stare" Sole Veblena, Commonsa in Miichella, je poci močnim vplivom organicisličnih idej - ki prihajajo iz sociologije, biologije ter filozofije (I iodgson 1994,60-69; Nohria in Gulati 1994,539-540) - in ne razume institucij v družbi le v ozkem smislu, torej kot formalizirano organizacijo, ampak v širšem smLslu, ko |xistane neki način ali vzorec obnaš;mj;i splošno sprejeta družbena nav~ada. Institucija je tako v bLstvu način razmišljanja ali neki prevladujoč način delovanja, ki ima svoje korenine v n;ivadah skupin in običajih ljudi, lastitucionalni ekonomisti se v svojih an;ilizah izogibajo razume\'anju, ki je omejeno na atomistično obravnavanje posameznika ali dmžbe. Posameznika vidijo kot postavljenega ;ikterja v dani družbi in kulturi. Prav družba pa potem prek kulture in institucij vpliva na |x>s;imeznikfjve preference ter oku.se in jih .skozi proces tudi nadgrajuje in spreminja. Nasproti posamezniku tako postavijo institucijo kot samovzdržujočo in alternativno enoto preučevanja. Dnižbeno-poshifnt sistemi kot splet tinižbeue strukture, podjetij in trga Ker je v svetu in predv.sem v Kvropi veliko različnih načinov organiziranja go.spo-darskih :iktivnosti, ki pa v.seeno zagotavljajo uspešen gos|Xidarskt razvoj v tržni ekonomiji, je potrebno izgraditi do je, da noben način gospotlarske organiziranosti ni univer/.alen ali pa v kakršnemkoli superkir-nem položaju nad ostalimi. Ker so ti različni načini organiziranosti |x>slovanja posledica nacion;ilnega ali region;ilncga dmžbenega in iivstitucionalnega okolja je jasno, da razvoj in uspešnost različnih managerskih praks in struktur ne smemo obravnavati zgolj z ekonomsko logiko in neomajno predpostavljati, da bo tržna konkurenca na neki misteriozni način izl>rala najbolj učinkovit način gospodarske organiziranosti (Whitley I992a, 5). Ce je tržni pristop tisti temelj na katerem vztraja klasična ekonomija, potem in.stiiucionalna ekonomija ponuja nov raziskovalni pristop, ki skuš;i vpeljati v ekonom.sko razlago družJjene institucije in s tem zagotovo ponuja ekonom-skemu raziskovanju najširši analitični okvir. Organiziranost podjetij In irgo\' je torej v Evropi zelo različna. Z vclikt> mero zanesljivosti lahko trdimo, da je to posletlica različnega procesa indastrializacije v e\-ropskih nacionalnih državah in razlik v .sestavi družbenih in.stitucij ter pomenu, ki ga imajo te institucije v neki družbi. Tako je specifičnost razvoja in pomcn;i institucij, kot .sta npr država ali finančni sistem, velikega pomena pri naslajanju konkretnega dnižbeno-poslovnega sistema. Jasmj je, da .se pri preučevanju evrop-skili držav in regij ne moremo nasloniti na enoten tip organiziranja in vodenja podjetij (Whitley 19921»; Whiile>- 1996, 39). Nacionalni družJx:no-poslovni sistemi so v bistvu splet hierarhično tržnih odnosov, ki .so (xiMali v iK-ki družbi že institucionalizirani in relativno uspešni v točno določenem nacionalnetn kontekstu ' Ceje za unioltigljn ziuiCtltm uam dilema med XMjn>m lii DuHdielmnm. iiamreC ah /nsameziilkl Mlkufefn Itisluucife ah /la nhmlito iiuHItKl/e piaameziilia. fvlem inuilucloiuiliia ekiimumfa. h v btuvu idia/a IZ IMirUielmiav InidKijeprakutapmeCl to dilemo, saj v »fef ne vuti trC smisla Tako hi lahko 'nrui InsiUuckJiiallzem'. klse/K^iii v zaielkii 6tt tel razdehll v UM lemel/ne smeh zgintinlnski Insltiiicioiial-Izem. Inslilucuuiallzem racionalne izbire. UKUJoikI insilimutmtllzem In InsillucUtnalno ekonomijo (HtO/rarlor (Sorge 1996. 67-86). Družbcno-|x>slovni sistemi združujejo različne ekonomske aktivnosti in znanja, ki so različno koordinirana skozi podjetja in odnose na trgu (Powell in Smith-Doerr 1994. 368). Te razJike so posledica treh temeljnih vprašanj vsakega tržnega sistema, in sicer (Whitley 1992a, 6> - Kako so ekonomske aktivnosti in viri, s katerimi te aktivnosti opravljamo, koordinirane In kontrolirane. Pomembna karakteristika te komponente poslovnega sistema je, kako je moč odločanja razdeljena med tržne akterje, to je podjetja, in kako je izvajana ter kako to vpliva na rast podjetij. - Kako so organizirani tržni odnosi ter povezave med ekonomskimi aktivnostmi in podjetji. Sem štejemo strukturo tržnih odnosov ter načine, kako tržni akterji med seboj tekmujejo in sodelujejo itd. - In tretjič, kako so aktivnosti ter veščine ali znanja koordinirana, upravljana in organizirana znotraj podjetja. Pri lem je mišljeno predvsem na sistem zaposlovanja in nagrajevanja zaposlenih. Način organiziranja teh treh nivojev ter njihovega medsebojnega prepletanja v različnih institucionalnih okoljih določa kontekst hierahlčnih tržnih odnosov na nekem nacionalnem tržišču (Nohria in Gulati 1994; Baron 1993). Družbeno-poslovne sisteme gre tako razumeti kot splet splošno sprejetih praks in vrednot v neki družbi, ki determinirajo notmnjo organizacijo podjetij, kakor tudi odnos podjetja do okolja vključno z ostalimi tržnimi akterji. Vpliv družbenoinstitucionalnih faktorjev je bistven pri zagotavljanju konkurenčnih pretlnosti neke dnižbe. Vendar pa družbeno-poslovne sisteme ne smemo razumeti kot 'železno kletko', ki onemogoča kakršnekoli spremembe (Lane 1992, 63). Tako je lahko narava organiziranosti podjetja, kot tudi organiziranosti trga prav zaradi družbeno pogojenih razJik zelo različna. Podjetja so lahko npr. povezana v kooperativne mreže ali pa nastopajo povsem satnostojno. Se posebej pomembna dejavnika pri določanju organiziranosti podjetij in trga sta recipročnost in dolgoročnost odnosov med podjetji na trgu. Toda za poglobljeno razumevanje nacionalnih družbeno-poslovnih sistemov moramo naštete tri komponente nadalje podrobno razčleniti, tako kot predlaga Whitley (1992a). Whitleyev model sloni na sock>loškem in institucionalnem pristopu in ima naslednje sestavine (Glej Tabdo 2> Tabela 2: Whitleyvva sistematizacija elepvnikov druibetio^tosloime^ sistema Narava podjetja OrKaniziranosi trga Organi/.iranost pg in virt>v. ki jih managcnieni opravlja; • pomen in vloga žcljenc rasti pod(ctja; - naCin obvladtivanja tveganj; - pomen dolgoročnega in kratkoročnega MKlcIovanja med podjetji; - |x>nicn posrednikov pri transakcijah med podjetji; - stabilnost, integriranost in obseg poslovnih skupin; - poslovno sodekj\-an|c je odvtino od osebnih zvez In zaupanja; • integracija in mcd(xlvisn(xst; - pomen in oblika avtoritete, - pomen /nanj In specializacije dela; • dlfercncUicija avtt)ritcie In strokovnosti; • dcecntrali/aclja operativne kontrole in stopnja avtonomnosii dckivnlh skupin; - razlika v moči; - siMeni zaposlovanja in napredcnranja v podjetju. Družbene institucije Temeljne družbene insiiiucijc • stopnja nedružia'(kega zaupanja; - pripadnost In k>jalnost kolektivu; - raznierja nK*d družino in posameznikom ter njegova vk>g;i v družbi; - neoseben in formalen odnos nasproti neformalnim in osebnim odnosom v razmerju do avtorliete; - diferenciacija avtoritete; - družbeni odnosi, ki temeljijo na poslušnosti in družbeno sprejeti p'ev pristop temelji zgolj na socioloSki in institucionalni metodi preučevanja, vendar pa moramo biti kritični in priznati, da so poleg .socioloških in institucionalnih faktorjev prt pogojevanju družbeno-poslovnih sistemov lahko odločilni tudi ekonomski in tehnološki faktorji. Vsi ti faktorji, in siccr socioloSki. institucionalni, ekonomski in tehnološki, pa ni nujno, da vedno delujejo kot makrokategorije. Tako npr. nacionalne institucije vedno ne determinirajo oblike podjetij neposredno, ampak samo naravo proccsa, skozi katerega ta podjetja nastajajo na mikro- in inczonivoju. Tako sta Rasanen in Whipp ugotovila, da nam primerjanje družbcno-poslovnih sistemov v Evropi pokaže tudi na drugo inožiK>st. saj nam nack>nalnl okvir v nekaterili primerih ponuja zgolj posploševanje na makronivoju. Tako lahko iz analize izgubimo tudi nekatere pomembne nacionalne vzorce v družbeno-poslovncm sistemu, ki sc kažejo samo na meso- In mikronivoju. Preučevanje družbeno-(X)slovnih sistemov se tako dodatno zaplete, saj so lahko bistveni del analize poleg nacionalnega okolja Sc: sektorji. okrožju, regije, obrtniSnt), elite, družinske mreže, politične stranke itd. (Kasanen in Whipp 1992. 47-53). Poudarili Nx-lja, da je 7.a WItiileya temeljna ra>vn preučevanja družbeno-po-slovnih sistemov nacionalna država (Whitley I992a; Whitley 1992c). Kol je ugotovil Krisien.scn, ra/.ilelitc*%' ali bolje model, ki ga uporablja Whitley za razumevanje in razločevanje družbeno-poslovnih sistemov, ne smemo razumeti kot splošiK» sprejelo teorijo, ampak prej kol poskus sistematizacije dej.tvnikcw, ki so se izkazali za relev.intne pri preučevanju različnih družb in njihovega f>oslovnega ustroja na nacionalni ravni (Kristensen 1996a, 19) Whiile>x'v nuKlel je iz razlogov, ki izhajajo iz stanja stvari v institucionalni ekonomiji, izrazJio Široko 7.astavljen. Družbene institucije so namreč |K>jav, ki je zelo dinamičen in podvržen stalnim spremembam. Prav lakt) wčina razi.skovalcev na tent področju ugotavlja, da le redkim razi.skavam uspe z;iobjeti vse a'lev-antnc družlx?ne institucije. Namreč s;imo takrat, ko oIh.- skupini družlxMiih institucij (temeljne in direktne družbene iastitucije) oblikujeta na nacionalni ravni različno kombinacijo dejavnikcA', ki izhajajo iz dcA-olj razločne kulture, .socializacijskih vzorcev, drža%-nih institucij in finančnega sistema, takt) nastane družbcno-|x>slovni sistem, ki sc |X)inembno razlikuje od ostalih To velja Sc posebej |x>iulariii v Evropi, zj katero vvlja velika nacionalna in kulturna raznolikost ter hkrati .sorotlnosi. Tako je v Evropi nekaj tlržoiv, ki nimajo bistveno drugačnih družbeno-poslovnih sistemov, kot npr Nemčija in Nizozemska (van Iter.son in Olie 1992). I\> drugi strani pa je v nekaterih primerih, kot je npr Italija, regijska raznolikost in s tem drugačen proces indusirializ.actjc lako poudarjena. ila obstajajo znotraj ene nacionalne države različni družJx;no-po.slovni sistemi Ta regijska raznolikost je /.agotovo po.sledica močne lokalne integracije in izrazite uniforinno.sti družbenih institucij, ki so izoblikovale avtonomen politični In Pinančni .si.siem na majhnem regijskem prostom (Bc-cattini I990a. 152-163). Na ilrtigi .strani pa je močna homogcniz.acija na nacionalni ravni posk*dica homogenih družlxrnih institucij ter hitre in centralizirane industrializacije. Logično jc. da so oblasti na nacionalni ravni tisti kolektiv, ki najbolj odločujoče vpliva na uravna-Viinje ekonomskih akth'nosti. na pra> nl finančni sistem, in izobraže%'alni sistem in daje najmočnejši pečat {xxljetni.Skim .strukturam in po-sameznikoNvmu obnaSanju (Whitley 1992a. 36-37). Torej kljub temu, tla je Whitleyev model Izgrajen na nacionalni ravni, je Kri.sten.sen s .s\-ojiin razbkovalnim delom na Danskent priSel do ugotovit\-e. da je ludi regionalna raven lahko temelj družbeno-poslovnim sistemom, saj ni izključeno, ila lokalna .skupnost ninta sxxijega družbenega in institucionalnega mehanizma (Krisien-sen 1992; Kri.stensen 1996a. 29; Kristensen 1996b. 136-137). Ne n:i7.adnje so lahko nacionalne družbene institucije v dok)čcni regiji/ lokalni .skup-iKxsti u|x>rabljcne na drugačne načine in za različne lumene (Ram.s;iy 1996). V Tretji Italiji tako obstaja kar 61 indu.strijskih okrožij. In spoznanje Sie\-ilnih razlsko-valce\-. da je v.sako izmed njih zgodba zase, kaže na penmen družt>enega fenomena tudi na mikroravni (SIbrzi 1990). Kot nam kaže Študija Kanterjexxr na primeru ZDA,' je vsako narodno gospodarstvo sestavljeno iz različnih regij, ki pa imajo lastno gos|>odarsko dinamiko in strukturo. Posebnosti regij, ki izhajajo iz g(vs|>odarske dinamike in strukture, vplivajo na njihovo konkurenčnost in s tem na možnost gospcxlarskega us|x.'ha. Ncwe tehnologije, ki se jih uporablja v proizvtHinji, btnlo imele tutli močan vpliv na ix>sainezne regije. Nove tehnologije /.ahtc\'a|o namreč nove usmeritve tako v družbeni kot prostf)rski organiziranosti, spreminja .se vloga in |x>men v^elikih in majhnih podjetij, lokacij.skih predno.sti in (Kimanjkljivosti, kakor tudi podjetniških strategij. V nadaljevanju članka lx)nu) olHlelali prav mezt»-in mikroraven na način, ila lx>m<» s p-poslovnega sistema na nivoju regije v ZaluKliK-m Jutlantlu na Danskem in gozdnem .sektorju na Fin.skein, in sku.šali na la način dokazati, da je in.stitucionalen pristop |x)leg nacionalne ravni tudi na regionalni in mezoravni primerna alternativa klasičnemu ekonomskemu pristopu Zahodni Jtitland, Danska Danski družlx:no-poslovni sistem bi lahko označili kot izrazito (ragmentiran. Zaradi tega bi lahko celo sklepali, da Danci sploh nimajo skupnega dnižbeno-po.slovnega sistema, saj na Danskem ne obstajajo močne tlružlx?nc institucije na nacionalni ravni in ne homogena regionalna industrijska okrožja kot npr v Tretji Italiji (»rusco 1990; P>'ke in Sengenbergcr 1990; Becattini 1990a; Becaitinl 1990b). Čeprav je Dan.ska ena naj.starej.ših tlržav v Evropi državna uprava, elite In lm;inčne institucije ne vplivajo odl-poslovnega sistema. Prav iz tega razloga je tlružbeno-poslovni sistem v največji meri determiniran na lokalni ravni. Na nacionalni ravni imajo vpliv na poslovno okolje le redke ilnižbene institucije, in sicer iz^ibražcvalni sistem, sindikati in druž»x-no vretlnotenje poklica (Kristen.sen 1992). Obenem pa je na Dan.skem veinlarle mogoče opaziti veliko (xxlobnosti v načinu |xjsk>vanja. Tak-šcn razvoj je ne nazadnje zakrivil specifični zgodovinski razvoj m lastn;i industrializacijska pot. kar je potem |x»vzročilo nastanek svojevrstnih družbenih institucij na nacion;ilnl ravni Danska družita je frag-mentlrana na tri ključne družiK-ne .skupine: (1) bančno, indu.strljsko in vrlepo.se- ' KanlcTjviHiieiHvuCettila lutbilere idmiiie ngn« r /JM In iijimaiila. ilu se irjii/t medstbi^ hlslivnn rtKhku/ejii v spisuhniallh. ti jIh iitui/o lui mz/K-ltiit» In jili htnul stnileihi mzt ija/o litin, Je Ktinlerjei-a regije nizilellhi r »rt flnitr skitlilne f/irr/ sti tiste ti imiija lui ni^nJiigii hiiiceninmnti tiutnje In te zalo ukitirjajo z razfojem ilu*c lehnoh^gije m tJiauJcm noith leliniJoitlli irilicr JhUno regijo iMiiiiJe Hosion z t^Jun Druga sJnilUna regij Ima /mrt/nrall na fnMlmCju fm^tzfodnje. saj Ima lui mz/iilngo dtJm> izrJmiteno d<*>tiH> sth lui Jtodroč/u Imuziuilnjlli znanj lakSna regija Je njK rjuini Kan Ani ob aiiotesn ISS na lii>dr\^pi mett S/*trianhuo!"m in (imnilltom Tako imenoi\ine 7»nii2n*/iw" regije imaja lui razlKJagi, ziuin/ii in in/ntstrukturo. ki zagolaiijajo lakiiio jiroizitHtnjo, ki /«atiuje ihulano fmliuat In zmanjiiile/mtiziiMlnJe Mmike lakšiur regije iMiiJeJo kot 'magnei' na sirioriHi Iniliutrijo Kanlerjet^ Je c iuty( Uiultji im l^rlmeni l-Hf ibJuiztila da luiJlKunemhiirfie ktinkurenčiie Jirrdniali lui-siajaja fmtr lut hJtalnl nuni Tteljo ikiiplno nrgij /m iforijo liste lokalne %kii/inirttl ti so na knitUu Iniiu fiorlnili fnMI. kulIurnililmaiornvintlrihziHlJ TIlučenlinmrrv/.liAblbilMIami zr^ki^la, ki Je Jitaial cen-ler za (Hoknmije x Ijttiiuko Amentn (Kamer MIS) siniško elito, (2) svobodne kmete ter (3) cehovske mojstre in vajence, ki se skozi indiistrializacijski proces prele>'ijo v obrtnike. 1'roces industrializacije je na Danskem zakasnel in sc je začel Sele v dnigi polovici 19. stol., natančneje |X) izgubi južne province Schiesvving-Holstein leta 1864. Ta izguba je na Danskem povzročila temeljito rekonstrukcijo države in gospodarstva. Tako industri;ilizacija povzroči močan pretres v danski družbi in brezkompromisno rivalstvo za dnižbeni prostor med elito v Kopcnhagnu in svobodnimi knteti in o.stanki srednjev-eSkega cehovstva. Elita, ki je bila koncentrirana v Kopenhagini, se zbere okoli treh največjih nacionalnih bank In hoče na Danskem vz[K)slaviti gospodarski sistem, ki bi ga obvladovala velika podjetja organizirana po ameriškem in britanskem modelu. Čeprav elitam ne uspe konsolidirati gospodarskega sistema, jim vseeno počasi uspe prevzeti državno oblast v svoje roke. Tcxla drž:iva na Danskem nikoli ni igrala pomembne vloge pri z.agotavljanju gospodarskega razvoja. Prav tako država ni nikoli pomembno obvladovala nacionalnega trga, s:ij so se birokrati vedno udinjali vladajoči eliti in niso vodili kontinuirane ekononrske politike na nacionalni ravni. Poleg vsega tega so na Danskem skozi vso industrialtzacijsko dobo igrale pomembno vlogo lokalne skupnosti in okraji, ki imajo v svojih rokah tudi nekatere davčne in.strimicnte. Za te skupnosti namreč velja, da so upravno gledano zelo .samostojne in gojijo močan odpor do centralnih oblasti (Kristensen 1996b, 136-142). Ker so sc elite zapletale v neskončne boje za oblast in ker se na Danskem ne rekrutira elite po ust;iljcncm vzorcu kot npr na Japonskem ali v FraiKiji - torej skozi etabliran šolski sistem - postanejo elite sčasoma nepomembne in šibke. Poleg lega so se finančne elite z^apleilc v korupcijo, kar je močno zamajalo zaupanje v banke. Ziiradi tega si banke na Danskem nikoli ne pridobijo zaupanja industrije v tak.šni meri kot v Nemčiji (Lane 1992). Majhen pomen držaw, elit in finančnih institucij pa dotlobra izkoristita dnigi dve dmžbcni .skupini. Prvi izkoristijo priložno.st dan.ski kmetje. Tem jc agrarna reforma leta 1788 preprečila koncentracijo zemljiške posesti, kar je posledično preprečilo medsebojno rivalstvo. Prav zaradi tega dejstva so bili kmetje bolj složni kot elite v Kopcnhagnu. Prek tako imenovane kmečke kooperative na lokalni ravni vzpostavijo sistem, ki temelji na samopomoči svobodnih kmetov. Kmetje so s pomočjo kooperativ zdnižcN-ali svoja finančna sredstva v lokalnih hranilnicah. Te hranilnice pa so |x>tem financirale izgradnjo mlekarn, klavnic in drugih gospo-darskopretlelovalnih obratov. Tako so si dan.ski kmetje s prehodom iz poljedelstva na živinorejo, in s tem po.sicdično v prehrambeno industrijo, zagotovili pomemiv en položaj v danski družbi Z vzpostavljanjem mrež pri predelovanju kmetijskih pridelkov pa so se izognili kontroli elit ter njihovemu "izkoriščanju". Obenem so se danski kmetje na ta način počasi širili na industrijsko področje. Kmetje so vse to počeli predvsem z;iio, da bi ohranili v ccntni svoje kooperatK-e majhno kmetijo, ki je bila ključna za njihovo preživetje (Kristensen 1992,118-120). Izgnidnja železniške infrastrukture je na.slednji mejnik pri fragmentiranju dan.ske družlx:. S tem ko jc država powzala majhna danska mesta na podeželju in prepredla podeželje z železniško infrastrukturo, je na neki način omogočila preživetje zastarelemu in prcpcArtlanemu cehovskemu stanu. Industrij.ske elite so nainree ua cenlraJni ravni dosegle, da se jc delovanje cehov leta 1862 prepovctla-lo. To je povzročilo, da je kar pomemben del danske družbe ostal čez noč brez dela in življenjske presjicktive. Namen elite je bil seveda jasen, namreč da jih zaposli v svojih novonxstajajočih tovarnah. Toda rezultat je bil |X>polnoma nasproten od pričakovimj elite. Cehi sprva |x>skušajo ustanoviti koo|xrrative ix> vw)ru kmetov z Jtitlanda. Čeprav cehom to ne uspe, jim uspe vzpostaviti dualni sistem izobraževanja. Za svoj izobraževalni model si vzpostavijo vajeniški sistem, podoben tistemu iz Baden-Wurttcmbcrga (Sal^cl/Hcrrigel/Dceg/Kazis 1989). Tako oblikovane vajeniiikc Sole funkcionirajo od leta 1870 do 1930. Leta 1907 u.stanovtjo Sc Tchnolo.Ski inštitut, ki je zadolžen za tehnološko usposabljanje in programsko vodenje vajeniškega sistema. Tehnološki inštitut pa nadgradijo 1918. leta še s tehničnimi fakultetami (Kristenscn ^-la, 184; KrLstenscn 1996b, 145). Tako nastali obrtniki, ki so sc prelevili iz srednjeveškega cehovskega sLstema, so torej našli svoje naravne z^aveznikc v vaških kooperativah. S tem ko, so kmečka okrožja nastajala okoli majhnih, a z žcicznico povezanih mest, so jim ta mesta hihko nudila celo vrsto storitev in jim na ta način |X)magala v rivalstvu nasproti velikim korporacijam, za katerimi so stale elite. Prav koalicija kmečkih okrožij z novonastajajočimi obrtniki jc omogočila preliod kmečkih kooperativ v indusirij.sko predciovinje njihovih pridelkov in adaptiranje industrijske inovaiivnostL Da so obrtniki v teh majhnih mestih lahko nudili svoje storitve kmečkim kooperativam, so morali postali skrajno Heksibilni. To je bila tudi glavna razlika med tradicionalnim cehovskim razmišljanjem in novo obrtniško menialitcto (Kristenscn 1992, 121-122). V tem prcKcsu je nastala pov.scm nova družbena situacija. Cc .so se tradicionalne lokalne skupnosti izognile duhu rivalstva zaradi narave agrarne reforme, je nova družbena sestava jx>vzročila rivalstva na več nivojih, in sicer med elitami in lokalno skupnostjo, med majhnimi mesti samimi in tudi med fleksibilnimi obrtniki, ki so kmečka okrožja poč;isi spreminjali v industrijska. Problem obrtnikov so bili kmetij.ski proizvodni cikh, ki .so bili na vasi vezani na pomlad, poletje in jc.sen. Zima jc bila tisto obdobje, ko ni bilo dela, zato je obstajala nevarnost, da mojstri izgubijo najbolj nadarjene dela\rc in vajence. Strah jc bil upravičen, saj je danski vajeniški sistem spo'anja zahtevala tri faze; v prvi fazi je bil učenec vajenec; v drugI fazi po končanem vajeni.štvu, postane delavec lako imenovani "popotnik", to jc faza, ko jc vajenec že izučcn in nadaljuje svojo poklicno kariero v več podjetjih ali delavnicah, praviloma v več regijah ter različnih industrijskih sektorjih in r>c nazadnje tudi v javnem sektorju. Ta sistem se je na Dan.skem prijel iz dveh razlogov, kot prvo delavcu nudi aktiven razvoj, .saj mu ne pusti, da bi "zaspal" pri enem .samem mojstru in kot drugo mu omogoča napeljali lastno mrežo poznanstev. Jiclc v tretji fazi, ko si takšen "popotnik" nabere dovolj življenjskih izkušenj in poznanstev, se odloči, da bo tudi sam poslal mojster Torej, da obrtniki nc bi pozimi izgubili na|boljših delavrev popotnikov, so sc v tem letnem času podajali v dodciavne posle in na ta način počasi prišli v objem industrije. Tako so iz majhnih obrtniških (Jclavnic imiala majhna in srednje whka indiistrijska pmijetja (MSP) (Krisiensen 1992. 122-125). Bisivt) obrtniške logike na Danskem je torej v tem, da se poudarja o.sebne odnose in ne ilriižinske, kar ka/c na to, da je |X)udarck na repiitaciji mojstra podjetnika (Kristeasen 1996b, 153). V tem smislu je med Tretjo Italijo in Jutlandom na Danskem bi.stvena ra/Jika. Na Jutlandu imamo zaradi poudarka na o.sebni mojstrovi reputaciji jKJV.sem drugačen splet družbenih oo.slenih. Pr\'o skupino sestavljajo mojster potljetnik, delavci |X)|>otniki in njegovi v-.ijenci, drugo pa administracija. Drug tip MSP pa .se ukvarja s koordiniranjem številnih MSP in ne z lastno proizv(xlnjo. Takšna potljetja imajo ponava
  • rdinatorja. Tako so .MSP koordinatorji prisiljena i.skati več subkontraktorje\'. Ker je sistem lokalne skupnosti tako naravnan, jim to tudi uspe in tako izgradijo mrežo podjetij. Obstoj takšnega sistema .sodelovanja med MSP na Danskem, je povzročil prav splet družbenih in ekonomskih dejavnikov. Na eni .strani so sindikati naredili veliko delo pri z.atiranju domačega dela (|xxlobnega tistemu iz Tretje Italije) in na drugi strani pri onemogočanju mxsovne proizvodnje. Sindikati so se vedno borili za takšno delo v skupinah, ki je organizirano na obrtniški mentaliteti. Ker poleg vsega na Danskem ne obstaja koncentracija trgovine, ki bi lahko opravila tlelo MSP koordinatorjev in ker ne obstajajo veliki indu.strijski sistemi kot je nem.ški Bosch (Sabel, Herrigel, Deeg in Kaziš 1989, 389-390). je lahko nastal danski način povezovanja MSP v mreže Ko se je v 30. letih v Evropi |K>javila kriza v kmetijstvu, se je posleilično vedno več kmečkih otrok odločalo za vajeniško izobraževanje, pa čeprav so na Danskem obstajale zelo kvalitetne srednje kmetijske šole. Tako sc že leta 1965 kar 49% mladine napoti v vajeniško izobraževanje Ta delež je bil še leta 1950 komaj 25%. Venilar tem strukturnim spremembam ne botruje samo kriza v kmetijstvu, ampak v veliki meri tudi duh podjetništv-a (Kristerwen 199^1a; Martineili 1994), ki ga na Jutlandu ne manjka. Icxla, če številni raziskovalci Tretje Italije razlagajo (xxljct-niško dinamiko kot posledico širšega družbenega konteksta, ki izhaja iz integracije politične, sociološke, institucionalne in ekonomske prespcktivr (P>'kc in .Sengenbcrger 1990; Brusco 1990), potem je na Danskem odgovor najverjetneje .skrit v fevdalni organiziranosti lokalnih skupnosti v posameznih d;inskih regijah, saj duh |xxljctništva ni enako raz.širjcn po vsej državi, ki jc sicer cnično homogena, čeprav je v vsaki regiji na voljo enako izobražena delovna sila, ki ima ru voljo enak St>lski .si.stem (Kri.stcnsen I994a, 186). Ker so na Jutlandu živeli majhni svobotini posestniki, so njihovi otroci zaradi "svobodnega duha", ki ga pritlobijo skozi socializacijo, bolj nagnjeni k pod-jetniStvii. Poleg tega se praviloma preselijo v bližnje ma|hno n>esto in Se naprej ostanejo |>ovezani s kmečko ktKjjKTativo. Venilar pa je najpomembnejše to, ila li otroci ne razpolagajo samo s člo\'eSkim kapitalom, ampak načeloma dobijo tudi svoj del dedLSčine. Tako pridobljena finančna sredstva so ponavadi pomembna spodbuda z;i zjgon majhnega podjetja. Kmečki otroci, ki so priSli s kmetij na vzhodu Danske, kjer so dolgo \x>ljali irdi fevdalni odno.si, pa so dom zapustili praznih rok in so se večinoma pridružili množici kmečke delovne sile v Ko|K-nhagiui. V taksnem okolju .se [KxtjetnLSki duh praviloma ne "prime", kot ugotavlja Kristeasen v .svojih empriričnih niziskavah (KrLstensen ^ia; Kristensen 1994b). Tudi tLstI posamezniki, ki se odločijo, tla lxxlo postali ixxljetniki, z;iratil tega postanejo tujek v dnižbi, saj jih tako nižji kol vi.Sji sloji gledajo z nezaupanjem in jih ne spretmejo v svoj tlružbeni prostor. Tako osameljeni poiljetniki praviloma prt)padejo. kar o.stale sloje družbe .samo .Se uirtli v svojem prepričanju. Na zahrulu Danske na Jutlandu pa je situacija p>ovsem dnigačna. Tam je najlK)lj.Sa |km dt) druži>ene re-putacije možna prav prek podjetništva. Čeprav nov pt>fljeinik ne|x>sreilno ogroža nekatere že obstoječe ptxljetnikc v lokalni skupnosti, ga ti ne jemljejo zgolj kot konkurenta, ampak prej kot sebi enakega. V takSnem okolju je ptKljetnLStvo nekaj normalnega in čeprav |X)samezmke večkrat doleti neuspeh, ga skupnost razume in nikoli ne izloči iz svoje sredine. Med mojstrom, ki je ptxljeinik. in za|x>.slenimt nikoli ne pride do distance v odnosih, pa čeprav je prvi cilj ilelavcev čim prej priti do istega f>oložaja, kot ga ima mojster Na .severu Jutlanda je priSlo celo do lakSne situacije, da se najboljSi delavci po nekajletnih izkaSnjah družno odcepijo txl .starega ptxljetja in v združenih mtjčeh usiantivijo ntjvo ptnljeije, takfj da bi bili dtjvolj močni nasproti .staremu moj-stru. Bistveno sc zdi, da tako nastali pposlt>vni sistem torej cxlločujoče determinirajo dniž-beno-ckonontski dejavniki na lokalni ravni, ti dejavniki pa so izobražx-\'alni si.stem, vloga sindikatov in vloga poklicnega .statu.sa ali reputacije (Kri.stenscn 1996b, M5-151). Izobraževalni si.stem na Danskem jc izrazito poklicno usmerjen in je kopiran po dualnem Šolskem sistemu iz Baden-Wurttemberga. Danska ptjsebnost je to, da na lokalni ravni ob.staja v-eliko visokokakovostnih večernih seminarjev za delavce. Ti seminarji povzročijo dve stvari: dvigujejo tehnološka znanja v ptnljetju in s tem dfxlatno usposobijo |xxljeija za fleksibilno proizvodnjo, ter povzročijo tekmovalnost med z^iposlenimi na vseh nivojili. Neizobraženi delavci težijo za lem, da bi si na večernili seminarjih pridobili potrebna znanja in bi s tem napredov-ali na delovnem mestu in dobili tehnološko reputacijo, ki jc v danskih plj elementarna za družbetK> uveljavitev. Izobraženi delavci pa si nabirajo nova znanja, da bi postali delt>vxxljc ah celo inanagerjL Prav ti večerni seminarji za delavce zagotavljajo to, kar v Tretji Italiji zagotavljajo centri za razne .storitve. Cc v Tretji Italiji poleg javnih centrov, inovativno.si .Se zagotavlja sodelovanje med {xxljctji. ki temelji na tekmovalnosti in kooperaiivnosti (Capccchi 1990; Brusco in Righi 1989), poiem na Ouaskcni zagotavljajo inovativnost prav večerni seminarji in poklicno izobraževanje. Jasno, da je v takSem sistemu kot je danski, kadrovanje eden najtežjih in najpomembnejših elententov pri zagotavljanju konkurcnčnili sposobnosti podjetja. Sindikati iščejo svojo vlogo v podjetju prav pri zagotavljanju dodatnega izobraževanja za dehn-ce. To jc poleg pogajanj za plače edina stvar, ki zmobilizira delavce. Tliili sindikati so na Danskem zelo fragmentirani. Za industrijo so najbolj bistveni tisti sindikati, ki izJujajo iz obrtniške tradicije in danes predstavljajo predvsem poklicno izobražene delavce. Zgodovinsko so sindikati odigrali veliko in pomembo vlogo pri ohranjanju obrtniške mentalitetc pred masovno industrijsko proizvcKinjo in so se ostro borili, da MSP ne bi postala zgolj poteča .sc podjetja za velika podjetja. Zato ti sindikati ne pristajajo na pogajanja o višini plač na državnem nivoju, ampak so za lleksibilno določanje plač. odvisno od poslovnega cikla. Veliko vlogo v podjetju imajo zastopniki delavcev, ki ponavadi predstavljajo tisto skupino delavcev, ki so s svojim znanjem najbolj odločilni za proizvodnjo podjetja. Prav ta skupina je tista, kjer je realna moč v podjetju. Na Danskem so namreč komaj konec 80. let na pomenu pridobili fakultetno izobraženi inženirji in študenti poslovnih šol. Poleg delavcev z obrtniško-poklicno izobrazbo, ki so najbolj vitalen del podjetja, so siccr pomembni tudi izobraženci, vendar je njihova vloga na Danskem v primerjavi z dnigimi družbeno-poslovnimi si.stemi v Evropi neprimerno manj.ša (Kristeasen 1994b). Iz teh razlogov so managerji zelo mobilni, tehnološko vi.soko izobraženi kadri pa večkrat delujejo kot samostojni svctovalci številnim podjetjem. Lesni sektor. Finska Finska za razliko od Danske nima državotvorne tradicije, a jc navkljub temu vloga držiivc in elite pri vodenju industrializacijskega proccsa bistvena. To. da je bila Finska 600 let pod Švedsko, je tej skandinavski državi pustilo številno švedsko gavorcio elito, ki jc še leta 1880 štela približno 15% prebivalstva. Ker se je ta elita spričo industrializ;icije preveč zapirala, jc postala ovira gospodarskemu razvoju. Z;iradi tega se je tlel š\'cdsko govoreče elite priključil finsko govoreči večini in začel počasi graditi nacionalno držam vzporcdiK> s procesom industrializacije. Čeprav jc v tem obdobju Finska bila še vedno pod tujo oblastjo, in siccr rusko, jc nacionalno usmerjena elita žc začela graditi lastna \'clika podjetja za predelavo lesa in papirja, torej industrijo, ki je na Finskem najbolj tradicionalna. Lesarstvo jc zagotovo jedro finske družbe, saj sc Finci začnejo ukvarjati s proizvodnjo papirja žc leta 1860, kar takrat bistveno spremeni vlogo gozda v finski družbi. Čeprav jc sprva izgledalo, da ima Finska slab izhodiščni položaj za uspešno industrializacijo in izrazito monokulturen izvoz, Finci niso končali kot cnklava na robu Evrope, ampak so uspešno tržili številne lesne in papirne proizvode na svetovnih trgih. Lesni sektor jc celo postal politično jedro Finske in je pomembno vplivalo na obliko in organiziranost finske družbe (Ulja, Rasanen in Tainio 1992. 137-H5X Lesarstvo namreč nima "tako" velikega tleleža v BDI', kot je sicer pomembno v institucionalnem smislu. Lesarski sektor pomebtto vpliva na nastanek .številnih lokalnih skupno.sti. omogoči finskim kmetom obciržziti pomembno vlogo v fiivski družbi, z:igotavlja etnično homogenost drž.ave in nenaz;iclnje oblikuje dmžbeno zelo vplivne poklicne mreže. Večina politične elite praviloma prihaja iz lesarskega sektorja itd. Vendar pa lesarstvo kot sektor ni bilo nikoli v zgodovini brez resnega konkurenčnega sektorja, ki bi se prav lako lx>ril za primat na Finskem. Takt) je lesarst\'o moralo v 19. stol. izpodriniti iz piedesiala tekstilno industrijo, v zuidnjem desedetju pa ga resno ogroža Nokia, ki je vodilno podjetje v izjenuio razvitent in naprednem elektronskem sektorju na Finskem. Toda razcvet lesnega .sektorja, ki je sledil v |X)znih 80. letih, je spremenil lesarstw v znanstveno in tehnološko vLsoko razvit industrijski sektor (Ra.sanen in Wliipp 1992). Ker je la industrija kapitalno intenzivna in ker investicijski cikli trajajo najmanj od 7 do 10 let, so potrebovali tudi Ixstrie banke, ki bi raz|x>lagale z dolgoročnim in .supnim kapitalom (Ulja. Ra,s;inen in Tainio 1992, H5-H6). Tako se na Fiaskem izoblikuje tesna prepletenost med bankami in lesnim sektorjem, podobno kot v Nemčiji. Finančne institucije so prek kreditnega sistema z izjemno mero potrpežljivosti igrale |)omembno vlogo pri industrializaciji Finske. Prepletenost med bankami in lesno/papirno industrijo je v nekaterih primerih tako tesna, da imajo včasih managerji celo dve vodilni poziciji, in sicer eno v banki in drugo v papirnici. Ker so managerji v glavnem inženirji, so tudi v bančni vlogi močno naklonjeni investiranju v tehnološko posodabljanje velikih podjetij v lesnem sektorju (Ulja in Tainio 1996. 168-171). Poleg elite, so se na družlx:nc spremembe, ki jih je povzročila industrializacija, odzvali tudi kmetje in delavci, ki so si ustanavljali kooperative, da bi skoncenirirali svx)je premoženje prav tako kot na Danskem. Kmetom je to u.s|)clo v veliko večji meri kot delavcem, saj .so postali pomembna politična sila in na ta način us|)eli obdrž;ili v .svojih rokah večino finskih gozdov. Poleg tega. da so kmetje prodajali les in izsiljevali visoke cene. so lahko pridobili dodatni z^islužek .še z delom v gozdu. Kmečke kooperative so lako km^Ju začele u.stanavljati lastne banke in papirnice. Tako so na Finskem, ob .š\'edsko in finsko govoreči eliti, obvladovale pomemben del gospodarstva in financ tudi kmečke kooperative. Z nastankom nacionalne države leta 1917 pa se tem trem .skupinam pridruži Sc država (Lilja. Rasanen in Tainio 1992. H8-150). Država je imela pri oblikovanju finskega chiižbcnoposlc^ncga sistema daleč največjo vlogo. Če je v obdobju ruske oblasti Fincem uspelo prodreti tu veliki ruski trg in si s tem zagotovili odločujoč indu.strializjcijski sunek, potem jc nastanek nacionalne države pomemben mejnik pri aktivnem vodenju nacionalne industrijske politike. Država jc namreč |xxJržavila temeljne dejavno.sti na |xxlročju lesarstva z ciljem, da bi konsolidirala lesarski in papirni .sektor Ko je po drugi vojni vsa trgovina s SZ potekala prek državne pogodbe, je to .samo še dodatno povečalo vlogo države in pospešilo nastajanje novih državnih podjetij. V.sc to je pozitivno vplivalo na .stabilnost poslovanja in industrijsko .samozavest Finske elite (lalja in Tainio 1996). S tem ko se je večala vloga države, sc jc povečal ludi ugled in pomen državnih uradnikov, ki so praviloma močno vpleteni v industrijo in večkrat sedijo v upravnih odboriJi llnskih podjetij. Fin.ska državna podjetja zaposlujejo približno 12% delovne sile, kar je za tržne ekonomije kar veliko. Pole« industrijske |xj|itike, ki jo vodi državna uprava, igra na Finskem pomembno vlogo tudi centralna banka s celim spletom makroekonom.skih ukrepov, ki delujejo cikliCno, tako da spremljajo desetletne investicijske cikle v lesni in papirni industriji (Jaklič 1994, 88-91; Sutela 1997, 11 i-118). Finsko s|x;cirično razvojno pot - ki je determinirana z lesnim in papirnim sektorjem katerega se.stavljajo v bistvu SUri velika podjetja - determinira tudi šolski sistem (Ras:men in VJChipp 1992; Lilja, Rasanen in Tainio 1992). Ko .so velika lesna podjetja gradila svoje tovarne, so si morala urediti tudi celotno dmžbcno infrastrukturo. tako da so ta |Kxljetj;i velikokrat .sama zasnovala lokalno skupnost od samega z;ičetka. Med drugim so si njorala ta potljetja sama izgraditi tudi šole. Poleg tega. da je lesni sektor odločilno vplival na ziisnovo .šolskega sistema na državni ravni, je dal še močnejši pečat lokalnim šolam in njihovim učnim programom. Kasneje sta lesna in p;ipirna industrija odločujoče vplivali tudi na ustanovitev in naravo tehničnih fakultet in poslovnih Sol na nacionalni ravni. V teh lesnih komunah se torej otroci .socializirajo v lesarstvu prek svojih staršev ter širše družbene okolice, ki je bila prežeta z podjetjem. Ta socializacija ponavadi pusti močan pečat na mladih ljudeh še preden ti odidejo na študij v večja mesta. Toda sistem v-elikega podjetja poskrbi kasiK-je tudi za študente, .saj jim zagotavlja prakso v poletnih počitnicah, mnogokrat predlaga temo za magistrsko delo in jim ponavadi tudi plača podiplomski študij. Takšno pripravljanje mladega inženirja traja v povprečju do tleset let. Čeprav velja na splošno, da so finski sindikati zelo borbeni in so bili v preteklosti dolgo potisnjeni na stranski tir, to ne moremo reči za sindikat papirničarjev in lesnih delavxc-v. Za to skupino delavcev namreč velja, da so "aristokrati" med delavci na Fin-skem, to pa zato. ker so jim delodajalci prvim ponudili kolektivna pogajanja. Delodajalci so namreč zaradi pritiska investicijskih cikk)v močno zainteresirani za stabilno poslovanje in stalno proizvodnjo. Prav iz tega razloga pa so tudi sindikati zelo razumni in .strpni. Sindikati se le redko upirajo uvajanju nove tehnologije, pa čeprav ta ogroža njihova delovna me-sta. Vendar pa v zameno zahtevajo, ila tutli oni sodelujejo pri ugodnostih in blagostanju, ki ga zagotavlja nova tehnologija. Sindikat lesne industrije si je iz±>oril celo poseben program na nacionalni ravni, ki je namenjen obdobju recesije. Takrat se delavcev ne sme odpu.ščati, ampak se jim mora zagotoviti posebne seminarje, ki jih dodatno usposobijo z^ čas po recesiji (Lilja in Tainio 1996, 178-179). Prav velik poudarek na tehnični izobrazbi v šolskem sistemu in posledično velikemu družbenemu pomenu inženirjev, omogoči Finski obsežno tehnološko modernizacijo industrije, ki se z^čne v 60. letih. Finci so bili v tehnološko posodabljanje na nek način prisiljeni, saj je Finska odmaknjena od vseh pomembnih trgov in imajo fiivska podjetja zato vusoke transporme stroške. Da bi spričo visokih transportnih stroškov obdrž;ili konkurenčnost so bili prisiljeni iskali nove rešitve v pos(Klabljanju proizvodnje, internacionali7.aciji posk>vanja in povezovanju znotraj lesarskega sektorja. Najpogostejša oblika povezo\-anja so zunanjetrgovinska združenja, ki so nastala že 1880 za skupim nastopanje na \-clikem ruskem trgu. Ta združenja razpolagajo z razpoznavno tržno podobo na tujih trgih, tako zaradi masovnosti in s tem povezane sposobnosti kontrolirati najpomembnejše trge. kakor tudi zaradi kotičkarstva. Izvozna združenja so sposobna financirati proizvodnjo tudi v času recesije, kar je za velike proizvajalce izjemnega pomena. Hkrati pa njihovi tržni predstavniki živijo po vsem svetu in so znani po tem, da se zelo "vživijo" v tuje okolje in so sposobni hitro zaznati nove priložnosti. V bistvu je ta sistem fKjvezovanja še najbolj podoben japonskim keiretsu skupinam. Prav zaradi takšnih tržnih odnosov, ki so naklonjeni predvsem velikim proizvajalcem, na Finskem ne najdemo veliko MSP (Lilja in Tainio 1996). Za tipično finsko podjetje štejemo veliko |5bliko-vati takSno metodologijo raziskovanja, ki bo v svojem bistvu predvsem holistična in bo služila preučevani družbi v prvi vrsti kot ogledalo. Namen tovrstnega družboslovnega preučevanja, ki sc jc žc uveljavilo v Številnih evropskih državah, namreč ne more biti zgolj v prctlpisovanju zveličavnih razvojnih receptov, ampak v največji meri prav v globjem razumevanju družbenega in gos|xxlarskega fenomena. Taksen raziskovalni pristop, kot smo ga na hitro prcd.stavili, je brez dvoma uporaben tudi v Sloveniji. Slovenija je namreč ena izmed tistih držjv, ki ima specifično pot v industrializacijo in s tem zelo samosvoj družbcno-po.slovni sistem. Na tem področju imamo Slovenci nekaj avtorjev, ki so sc s tem žc ukvarjali (kot npr. Novak. Kos in Jaklič). Vendar pa jc potreba po obsežnem raziskovanju, ki bi temeljila na interdisciplinarnem pristopu, zagotovo toliko večja. LITERATURA »art>n. David. 1993. IJu.sincss and iLs l-nvlmnmeni. Prentice Hall. New Ycrsc-y. Uccattini, Giaconv). 1990a. Italy, v: .Vngcnbergcr Werner. Lcnrman Gary, Piore Michael (ur). The recmergence of small cnicrprises. Industrial restructuring in industrialised countries. International lasiiiute for Ubour Siudie.s 2encva. Uccattini, Giacomo. 1990b. The Maishallian Industrial dLstricts as a s(K.1o*c«inoniic notion, v: Pyke Frank. Ikxattini Giacome, .Scngcnbcrger Werner (ur). Industrial di.sirim and inter - fimi cooperation in Italy, Iniernatitmal Institute for Uhour .Studies. Žcnc\-a. van den Ikwch. Fraas. de Man, Ard-Pieter 1994. Government's Impact on the Husines i:nvin>nnK-nt and .Strategic Management. Jf)urnal of General ManagenK-nt. 3. 50-59. Brusco. .Sehxstiano. 1990. The idea of the Industrial District: Its genesis, v. Pykc Frank. Becattini Giacome. .Scngcnbcrger Werner (ur.). Industrial districts and inter-firm ctxiper-ation in Italy. International lastiiute for Labour .StudiCN Ženeva. Brusco, .Sebasiiano, Righi. Eyio. 19H9 Local government, industrial policy and Mnial Lxiasen-sus: the ease of Modena (Italy). FX-onomy and ScKicty, noveniher. 405-424. Capecchi. Vlttorio. 1990. A hi.story of flexible specialization and industrial districts in Flmilia-Komagna. v: Pyke Frank. Ikrcanini Giact>mc. .Scngcnbcrgcr Werner (urX Imlustrial div tricts and inter - firm cooperation in Italy. IntcrnaUonal lastitute for I.ahour Studies, ženeva. Hall IVter. Taykjr. Rosemary 1996. Pjilitical Sclencc and the Three New lastituionalisnw. Ht>litical -Studies. XLIV, 936-957. Hodgson, Gcoffrcy. 1994. The Return of lastiiuilonal l-cunomics, v: SmeLser Neil, Swedberg Richard (ur.), Handbpean Business Systenw: the Dutch Ca.se, v. Whitley Richard (ur), Kun>pean liu,sine.vs .Systems, .Sage, London. JakliC, Marko. 1994. .Straie.^ko usnK-r|ante gospodarstv.!, Znaastevno in publicistično .srcdi.SCe Muhljana. Kindlcy, Randall. 1997. Small Kuropean .States and the Challenge of Globalization, v. Kindlcy Randall, Good David (ur.), TJie Challenge of Globalization and lastitution Building: I.esst)as from Small l':uropean Siatc.s, Westvlew Prcs-s Oxford. Kastcasen, Peer Hull. 1996a. Variations in the nature of the firm in l':uropc, v: Whitley Richard, Krlstcasen Peer Hull (ur), The changing Huropc-an firm, Routledge, Ixindon. Kristeasen, Peer Hull. 1996b. On the aiastltution of economic actors in Denmark, v: Whitlc-y Richard, Kri.sieascn IVer Hull (ur). The changing Kuropean firm, Routledge, London. Kri.stcnsen, Peer Hull. 1994a. Spectator communities and entrepreneurial districts, l-ntrepreneurshlp & Regional Dcvek>pment. 2, 177-19«. Kristeasen, Peer Hull. 1994b. Strategies In a volatlk: w*)rld Kconomy and .Socicty, 3,305- 334. Kri.sten.sen, IVer Hull. 1992. Strategies against Structure: lastitutloas and Hconomlc Organisatlon in IX-nmark, v; Whitley Richard (ur). Kuropean Business Systems: Firms and Markets in their National Qintext, Sage. Ixindon. Kasteascn. IVrr Hull, UIja, Karl, Talnio, Risto. 1996. Oimparlng typic-al flrnw in IX-nmark and FInLind, v: Whitley Richard. Kristeasen Perr Hull (ur). The changing Kuropean firm, Routledge, lx>ndon. Ijine, Chastel. 1992. Kuropc*an Business .Systems: Britain and Germany Compaa-d. v: Whitley Richard (ur). Kuropean Business Systems: Firms and Markets In their Natkmal Context. .Sage. London. Ulja. Karl, Tainio, Risjo. 1996. The nature of the typical Finnish firm, v: Whitley Richard, Kasteasen Peer Hull (ur). The changing Kuropean firm, Routledge. U>ndon. l.ilja, Karl. Rasanen, Keljo, Talnio, Ri.sto. 1992. A IXimlnant Busine.ss Recipe: the Forest Sector In Finland, v: Whitley Richard (ur). Kuropean Business Systems: Firms and Markets in their National Context, .Sage, Ixindon. Martinelli, Alberto. 1994. llntrepreneurshlp and Management, v: SmeLser Neil, Swedberg Richard (ur). Handbook of Fxonomic Soclokigy, Princeton University Pa-ss, New York. de la Mothe, John, l>aquit. Gilles 1996. Kvolution and Inter<-rcatlon: the Government-Business-Society Nexus v: de la Mothe John. Paquet Cilk»(ur). i:vuluiionary Kconomics and the New International Killtlcal Kconomy, Wellington House. New York. Moss-Kanter, Rosabeth. 1S>95. Thriving Ixically In the Global Fxonomy Harvard Business Review, september-oktober, 151-161. Nohria, Nitln. Gulatl. Ranjay. 1994. Firms and Their Environments, v: Smelser Nell, Swedberg Richard (ur.), Handlxxik of Fxcmomlc Soci«>logy. Princeton University Press. New York. Novak. Mojca. 1991. ZamudnUki vzorci Industrializjcije. Znanstveno In publicistično srediVe. Ljubljana. IVtrin Tea. 1995. Razvoj za.sebnega .sektorja v Sloveniji v. PotoCnlk Janez. Senjur Marjan, Stiblar Franjo (ur). Strategija gospodarskega razvoja Slovenije, Urad za makrcK-konomske analize, Ljubljana. Piore, Michael. .SabeL Charles. 1984 The .Scxxind Industrial Divide, Bxsic Ikxiks, New York. Porter. Michael. 1990. Competitive Advantage of Natkias Harvard Business Review, marec-april 73-93. Powell Waller. Smith-lXierr, Uurel. 1994 Networks and F:conomk: Life, v: SmeLser Nell, Swedberg Richard (ur). Handbook of Kconomic .Stxiology. Princeton University Press. New York. Hykc. Frank. Scnxcnbcrgcr, Werner. 1990. Introductbm. v: l»ykc Frank. Ik:cattini Giacomc. SengenbcrKcr Werner (ur). Industrial districts and intcr-firni ciM»pcratk>n In Italy. Intcrnatidnal livsiiiute (or Uhuur .Studie.s, 2vnc-va. Kaimay. Meredith. 1996. Ominuinity Cultua- and F:cuiH>mic l>cwlupmcnt. The Social Kik>ls of IxK-al Action. State University of New York Prcs.s, Albany Ra.sanen, Keijo, Whipp, Richard. 1992, National Business Recipes; A .Seaor Itrspeaive, v; Whitley Richard (ur), European BusiiK-ss Systems, Sage, Uindon, Sahel, Charles, Herrigel, Gary, Deeg, Richard, Ka/K Richard 1989. Regional prosperities compared: Ma.s.sachu.setLs and Haden-Wurtemberg in the 1980s. F^inomy and Society, nowmbcr. 374-404 Sfor/ii, Fahio. 1990. The iiuaniiiiw importance of Marshallian industrial districts in the Italian economy, v: Fyke Frank, Becatiini Giacumo, Sengenbcrgcr Werner (ur), Indastrial dl.s-tria.s and inter-rirm ctx>pcratiun in Italy, Inicrnaiional lastituie for UN>ur .Studies, Ženeva. Sntclscr, Neil, Swedberg, Richard. 1994. The .SnTy, v. SmcLscr Neil, Swedberg Richard (ur), HandbcM>k of FX'onomk: Sociok>gy, Princeton Univetsity Pres.s, New York. Sorge, AhkIi 1996. Societal effecTs In cn>s.s-naik>nal organizational .studk'.s, v: Whitley Rk-hanI, Kristemen K*er Hull (ur.X The changing Kunipean firm, RtHiilcdge, Ixindon. Sulela, l^ekka 1997. The Reluctant Knthusia.st Finland and the F:un)pcan Union, y Kindlcy Randall. Gavid (ur). The Challenge uf Globalization and litstitution Building U-sstins fr«)m .Small Kuropean .States. Westview Press. Oxl(>rd. Wjyer. Roger, Rpe: Issues and Chokres, v: Whitley Rkhard (ur), Kunipean Business Systems; Firms and Markets in their NatH>nal Ointext -Sage, Uindon. Whitley, Richard 1992c. Business .Systems in Fjist A.sia: Firms, Markets and Sockskss, .Sage, London Whltk>y, Kkrhard 1996. The MKial coastructkm of economic actors, v Whitkry Richard, Kristeasen K-er Hull (ur ). The changing Kuropean firm. Koutledge. Ixirxlon.