DOLENJSKE NOVICE
Dolenjske Novice intiajajo Tsalt četrtek ; ako : ; je ta dau prazuik, dan poprej. : :
Ceua jim je za celo leto 8 K, za pol leta 4 li. NaroĚniiia za Ncmíyo, Bosno in dnige evropske driare zuaga S-tlO K, za Ameriko K. List ill oglasi se plačujejo naprej.
: Vse dopise, iiiirot^iiitio iii oziiaiiila : »piejeiii» tiskarna J. Krajec nasi.
Naš kmet in slovensko gledališče.
Alt je istina, <la se sloveiiskenm kmetu nič ni brigati za obstanek slovenskega gledališča?
Ali je pravo pogodil ojii kiivi pierok, kateri še dandanes gospodari v deželnem dvorcu na škodo in v sramoto narodu in deželi, ki je ljudstvu v uho trobil, da juora kmetn biti gledališče deveta briga, da se zanj zanima le ineŠćan, torej naj le mestni „skric" trpi vsa bremena povzročena po tako dragem zavodu?
Po mojem ti ilnem uverenja so te baže govoričeirja očividno krivoverstvo tei' njim nasproti je golo dejstvo, da ima od razvoja dobrega slovenskega gledališča jasno duševno in gmotno korist tudi priprosti naš kuiet celo v najbolj skriti siromašni vasici naših Gorjancev I Iti zakaj?
Pred vsem, ker je dobro ' narodno gledališče neprecenljiva šola za slehern narod. Naglašain; dobro gledališče! Vem, lia se čestokrat predstavljajo na odiih celo znamenitih gledališč slabe, ničvredne igre, katere v obraz bijejo moralnemn in verskemu čutu ter kvarijo zlasti nežno mladino in nedolžno ženstvo. A to so izrodki in nič ne dokažejo napram prej iziečeni trditvi. Za t ret i trteba take izrodke, zabraniti igre, žaleče lju<lsko vero in moralo in gojiti v našem gledališču ono umetnost, katera ostane vzvišena, bodisi da v pretresujoči drami predstavlja tragiko človeških strasti, bodisi da v veseloigri slika človeške slabosti in občinstvo zabava, šibajoč sodobne budalosti in sme-šnosti. Tako gledališče — in le tako hočemo imeti za naš zdravi narod — je prvovrstna šola. V njem in po ivjem se razvija in popolnuje jezik, razširja se socijalna iz-omika, katero žal tolikokrat pogrešamo v našem narodu, um se bistri in srce se blaži. Siuelo trdim, da jedna v istini dobra gledališka predstava čestokrat veČ zaleže v vzgojevalnem smislu nego celo poletje slabega šolskega ponka. Dobro narodno gledališče je uprav ugledna narodna šolal
Da pa mora tak, na višku današnje izomike stoječi zavod stati premnogo denarja, je očividno. Šol^'stanejo, — to zna dajidanes uže zadnji kmetič v najbolj zaostalem gorskem kotiiîkn, a isto tako je prepričan, da ta denar ni fja vržen, ako je le šola dobra ter svojemu namenu primerno zasnovana.
Z druge strani se pa mora tudi trditi, da gledališče koristi celo v gmotnem oziru. Priznavam sicer, da ima največ materijel-nega dobička od njega baš oni kraj, kjer se nahaja tak zavod. Čisto umevno je v danem slučaju, da bo slovensko gledališče največ gmotnega haska donašalo naši beli Ljubljani. A nekaj tega blagoslova razlije se tudi na ostale pokrajine, tako da ga postane deležen ves slovenski narod. In zakaj ? Jasno dejstvo je, da v celi svetovni zgodovini ne najdemo nobenega kulturnega naroda brez razvite dramatike, brez lastnega gledališkega odra. NiČ manj pa je utemeljena praktična skušnja, da sta kultura in bogastvo nerazdružna spojena in zvezana dvojčeka. Jaz vsaj v povestnici ne poznam nobenega kulturnega naroda, kateri bi bil siromašeti, ravno tako ne, kakor ni dobiti v istini revnega naroda z razvito izomiko. Nikakor ni piazna beseda, ako zakltČem vrlemu slovenskemu kmetu: „Za svojo lastno materijelno sreČo delaš, za boljšo prihodnost skrbiš svojenm zarodu, ako denarno prispevaš k vzdrŽavanju toliko nam potrebnega slovenskega gledališča!"
Krasen vzgled v tem oziru daje nam bratski Češki narod. Med treznimi opazovalci dfindaties pač ne more biti nobenega dvoma več, da gre med vsemi plemeni avstro-ogrske monarhije prvenstvo češkemu narodu. V kulturnem in umstvenem pogledu dandanes Praga visoko nadkriljuje bedasto-labkoživi Dunaj. Krono in sklepni kamen narodni svoji kultuii so si pa postavili Čehi pred 50. leti, ko so na vltavském obrežju začeli zidati svoje kiasno „Narodni divadlo", svoje impozantno gledališče. Pre-nuiogo Slovencev bilo je v žarnih letošnjih majniških dnevih pohitelo v zlato Prago, prisostvovat veliČastvenemu slavju, s kojim je češki narod obhajal zgodovinski dan pričetka svoje gledališke zgradbe. Narod
češki v svoji celoti so je zavedal, kak pomen da ima za njegov kulturni razvoj oni krasni dom, katei'ega je požrtvovalnost vseh slojev češkega ljudstva sezidala svoji dramatiki in svojemu gledališču.
„Narod sobé", „Narod sebi", — možati ta dopis blesti se nad zastorom praškega narodnega gledališča. Pri ustvaritvi motnimentalne te zgradbe udeležil se je z redko požrtvovalnostjo v prvi vi-stl češki kmet, — nihče se ni izključil, bogati posestnik in revni bajtar, imovita kmetica in priprosta dekla, vsak po svoji moči so prihiteli in se prizadevali, podpirati ponosno to zgradbo, Živi dokaz češke zavednosti in žilavosti!
In pri nas! Nam se sedaj ne gre za to, da bi morali šele sezidati novo slovensko gledališče. Imatiio ga ter za sito še shajamo ž njim. Ali na tem nam je, da osiguiamo slovenski vili, tako rekoč uže na sunt obsojeni po brutalnosti slovenski kulturi sovražnega samodržca v deželnem dvorcu njen obstanek, da zagotovimo ohranitev slovenskemu gledališču.
Da se doseže ta namen, osnoval se je v Ljubljani poseben konsorcij, sestavljen iz uglednih zastopnikov vseh narodnih sti'ank, Pričel je z nabiranjem deležev in daril in uspeh je dosedaj zelo ugoden. Tudi v Novem mestu sestavil se je na željo ljubljanskega konsorcija poseben krajevni odbor, kateri T)ode po mestu in bližnji njegovi okolici zbiral doneske. Čim več jih dobimo, tem bolj bomo koristili narodni stvari, kajti „sebi daje in svojim otrokom", kedor prispeva k zbirki za vzdrževanje slovenskega gledališča!
In torej se obračam imenom novomeškega krajevnega odbora do našega kmeta. Od nekdaj bil sem si v svesti, da je najkrepkejša opora našemu narodnemu životu, da je trdna podstava boljši naši bodočnosti baš ont zdravi, svežekrvni kmetski stan, s katerim se po pravici ponaša naša dežela in naš narod. — TJ v e r j e n sem, da se dolenjski kmet s k a ž e tudi pri tej priliki!
Na KAMKU, R julija laia
Fran pl. Šuklje.
Ruski kmetje in boljševiki.
Sedanje razmere v Rusiji so nam oddaljenim vsled vojnih liomatij in hitro se menjajočib pojavov zelo nejasne. Vrši se véliki socijalni prevrat. Revolucija je dosedanji državni in družabni red prekucnila, a novega zadovoljujoCega, na pravičnosti slonečega ne more upostaviti. Podirati je lažje nego zidati. To se kaže pri vladi boljševikov, katera se zdaj maje na vseh koncih in krajih. SocijalistiČni agitatorji so ljudstvu slikali veliko srečo in zadovoljnost v novi, po njihovih načelih zgrajeni državi. A kar za petatiii sledi razočai'anje. Sti'aŠna lakota po mestih je prebivalstvu odprla oči glede osrečevanja novodobnih reformatorjev. Zdaj so tudi meščani nezadovoljni, medtem ko so kmetje že napol v razdoru z Leninom in Trockijem, ki sta sedanja merodajna oblastnika. Odkod izvira, da so tudi kmetje, ki so skupno z vojaki, delavci in židi izvršili prevrat, postali drugačnega mnenja?
Na to odgovarja primeren članek „Grazer Volksblatt-a" št. 320, ki pojasnnje vzroke novejših dogodkov v Rusiji. Dober poznavalec ruskih raziHer piše: Prvo delo boljševikov je bilo razlastenje vele-posestva. To je že po velikoruskem ozemlju dovršeno. Toda poskus boljševikov, da bi se na razvalinah veleposestva opo-stavil agrarni komunizem ali skupna lastnina zemlje, se ni posrečil. Boljševiki so ukrenili, da naj zemlja, ki je bila last plemstva, kapitalistov in cerkve, preide na agrarne odbore, ki jih naj izvoli vse kmečko ljudstvo. Ti odbori naj posa m e z n i m družinam zemljo r a z d e 1 e samo za uporabo, ne pa kot lastnino, in sicer po enakih delih. To pa je bil stari pi'ogram socijalnih revolucijonarjev, ki so ga socijalni demokrati zntiraj pobijali kot neizpeljivega in nevarnega za tehničen napredek poljedelstva. V jioteku revolucije so boljševiki — zapustivši stari nauk soc. demokratov — prevzeli agrarni program revolucijonarnih socijalistov in
Iz tfnBvniiio slovenskega îastnlha « svetovni vojni.
Po dnEvnihu t lantia Muliï.
{2.)
Povsod je gladko zasneženo, kakor bi tu nikdar ne bilo ne zida, ne koče, Pririiiemo jo kakili 60 korakov daleč, kar potegne močan veter in nam zapre dihatije. Vsi trije pademo na tla, da nas vihar ne vrže po strmem bregu in da pridemo do dihanja. In zdaj? Ali gremo naprej? Ne, nazaj ! Moža imata Še manj poguma, nego jaz. Vrnemo se v kočo. Seveda pridemo tja vsi zasneženi in premrli, kakor bi bili Že najmanj dve uri v snegu in mrazu.
Službo bi moral jaz že oddati, a kadet Tiby, ki naj bi jo prevzel, je doli pri drugem vodu. V službi moram torej ostati, dokler ne obvestim svojega naslednika. A kako priti do njega?
„Moža, ali gremo Še enkrat?" vprašam, ko smo se nekoliko oddahnili. „Bog zna, kako se imajo na levem krilu — doli pri
prvem in drugem vodu!" Tako nezaupno me pogledata, tako dvomljivo odgovorita: „Gospod kadet, ne bo šlo! Pa če ukážete, seveda greva!"
Domislim se, da itiia službo podčastnika moj četovodja Vončina, On je pogumen. Ako je sploh mogoče priti ž njim bova prišla. Grem torej do njega. Vhod v skladišče, kjer je stanoval VonČina, so nted tetii Časom Že toliko odkopali, da sem mogel priti notri. Vončina je bil že pokonci. Pojasnitii mu, za kaj se gre. Pogumno mi odvrne: „Grem in tudi upam, da jo pri-rineva do prvega voda, do tretjega je pa nemogoče priti."
Poskusiva. Saj gre!... Prideva do mesta, kjer smo bili }U'ej mi trije. En sunek — sva že na tleh za zidom, ki ga še košček itioli iz stiega. Vrneva se... Po kratkeiit oddihu poskusiva vnovič ter pri-rineva do oddelka sttfojnih pušk. Skozi to barako imava prihod do diugega voda. Kje je prehod?... PaČ, mala luknjica je tam, kjer bi morala biti vrata. Ali bo šlo?.,. Preko luknje visi cel plaz snega.
Ako se ravno utrga, me zasuje. Bog ve, ie pridem še na svetlo...
Ura kaže Že eno čez poltioči. Lepa je ta! Janko, mesto etie ure, imaš službo že tri debele ure, a naslednika še nisi obvestil, še boš v službi.
Veter je nekoliko ponehat. Vončina se spusti tja doli proti luknji in kmalu se oglasi, da je v kritju. Na to zdrsnetn se jaz za njitn in oba stojiva v baraki. Toda izhod na drugi strani je popoltiotna zasnežen. Le z veliko težavo skobacava iz koče ter gaziva sneg zdaj do kolen, zdaj do pasu. KoneČno dospeva do drugega voda, Kje je prva koča poveljnika Eijavca? Pod snegom ! Vojak koplje jamo v sneg trdeč, da bo prišel do vrat. Morda bo zadel. „Le pridno kopljite, pošljem pomoč!" iitu veliiti in z Vončiii« greva dalje vsaksvojopot^ Vončina k prvemu vodu, jaz pa k straži drugega voda po pomoč. Nekako neradi se spravijo ljudje na delo. Res, prijettio ni v takem vremeitu stati na straži, sedaj pa Še sneg odmetavati. Treba je bilo nekaj ostrih besed, predno so se ljudje spravili k delu.
Tudi Vončina se vrne s poročilom, da ljudje nočejo na delo. To me lazburi. Sam hitim k prvemu vodu. S svojitii nastopom in s krepkimi besedami sem dal na znanje, da se ni šaliti. Narednik se izgovarja, da so ljudje utrujeni. Poučil sem ga, da ne stite nihče poznati utrujenosti, kadar je treba pomagati bližnjetiui v nesreči. , Narednik zdaj res določi nekaj mož za pomoč.
S fetiii možtiii se vrnetii na prejšnje mesto. Ljudje kopljejo in kopljejo, a o koČi in vhodu ni sledu. Še-le čez kako uro zasleditiio votlitio, kjer naj bi bil vhod v kočo. (Ta koča je natiireč v neki votlini, popolnoma v skalovju.) Pridemo do vrat in zakličemo Tiby-ja in PakiŽa. Odpreta nam in izpovesta, da nista slutila, kaj se je zgodilo z njima, a Čutila sta, da je notri nenavadno toplo.
Tako! Svojega nasledtiika sem obvestil, da zapuščam službo, svojo dolžnost sem izvršil, sedaj pa domov!
Vretiie se je nekoliko pomirilo. Srečno jo pririiteva z Voniiino do stotnijskega poveljstva. Vončina hoče poskusiti svojo srečo
po osvojitvi oblasti dek retirai i njega izvršitev. Toda dekret je ostal samo na papirju. V l'eaiiiei so kitietjo — ne brigajoĚ se za vladni dekret — raz-lasteiije veleposestva kar po svoje izvi"šiii brci! ])ravega iiairta. Oni so si zemljo med seboj l'azdelilî. Kakor na Francoskem I. 1793 tako je tudi v Rusiji leta 1917 na mesto veleposestva stopila — ne ljudska lastnina zemlje — ampak zasebna lastnina posamnili kmetov. Posestni egoizem poljedelca je bil moinejši kakoj' pa soeijalistične namere v kmetstvu: „Pi'emagali smo buržoazijo po niestiii, ali jio vaséb vzdignje zdaj nova bui'žoazija svojo glavo" — je dejal Lenin v nekem svojih govorov. V resnici se je s posest-vinimi razmei'anii spremenilo tudi mišljenje ruskega kmeta. Kiiîetje so bili revolucijonarni, dok se je šlo za osvojitev zemlje dosedanjih posestnikov. Oni bi se še danes »prli monarbističnemu poskusu (reakciji), ki bi jim hotel zopet odvzeti pridobljeno zemljo. A vendar stoje že zdaj v neutajljivem razredueiit nasprotju napraní i n d u str i j al nem u delavstvu. Želijo pač, da se zopet u p o s t a v i „r e d" v deželi, da bo njih nova last zas ig uran a. Tudi nimajo volje, pošiljati stradajočim meščanom vsega Žita, ali pridelke zamenjavati za v ceni padli papiinati i'ubel. Zato naletijo „rudeče garde", ki rekvirirajo pri kmetih živita, po vaseh celo na oborožen upor. V tem razpoloženju pretežne veiiine kmetstva tîËi brezdvomno največja nevarnost za rusko p r o 1e t a r s k o republiko. Rusija skuša zdaj, kar je Francija po 1. 1793, vsa srednja Evropa po 1. 1848 že poskusila: ko je kmet svoje zahteve dosegel in si zavaroval svojo posest, postane konservativen in postane zaslomba tistih moči, ki si prizadevajo potlačiti njegove meščanske zaveznike od včei'aj. Ko so se bili francoski kinetjc 1. 1793 i>olastili veleposestva, so povzdignili generala Bonaparte do oblasti, da je zopet «postavil „red", ščitil tijili novo posest; kaj Če ni danes Že velik del ruskih mužikov pripravljen kacega Miiiaela, Nikolaja Nikolajeviča, Aleksejeva ali Ke-reiiskega povzdigniti k oblastvii, ki naj porazi proletarce, čijih revolucija je kmetom naklonila veleposestva?
Čllankar pa priznava tudi, da pretijo boljševiškt vladi še druge nevarnosti. Nič manjši in nepregledni v svojih posledicah 80 socijalni prevrati, ki so se izvršili Y industriji. Vlada sovjetov seje lotila tudi razlastitve kapitalistov. Nekatere industiijske stroke so bile jiodržavljene, mnogo tovarn so prevzeli krajevni sovjeti v svojo upravo. Samoumevno je, da je ta prehod „sovje-tovski vladi" povzročil dokaj nasprotnikov.
Razlasteni kapitalisti in listi, ki se raz-laščenja hoje v bodočnosti; industrijalci ali veleobriniki, bankiijt, tigovci doli do kia-marjev; ravnatelji in uiiravni uradniki, ki se ne morejo uživeti v nov proletarski red, vsi taki hrepeneč pričakujejo piotiie-vo lu ci jo, med tem ko marsikatei'i nevedni delavci, ki ne uuicvajo nove, pro-letarske delavske discipline, tihajajo k anarhistom in tako še povečajo težave.
K vsem takim nevarnostim, ki so v tesni zvezi z družabno revolucijo, se pridružujejo še posledice narodne katastrofe, ki je zadela Rusijo, Finska, Estonija, Livonija, Kurska, Litva, Poljska, Ukrajina, Besarabija so zasedene po osi'ed-njih velesilah. Kavkaz je odpadel. V trans-kavkaški pokrajini laboré Turki, Donski kozaki — v sti'ahu radi svojih privilegij, jmdeljenih jim od čarov, so, zvezani s češkimi brigadami in z Ukrajino, med uporniki. Velika staia ruska država je razdejana, narodna samozavest Velikorusov je občutno ranjena, narodni ponos sega od inteligence in buržoazije na malo meščanstvo in kmetstvo. Vse to dejstvuje proti boljševikom. Splošno dolžijo boljševike, da so Rusijo razoi'ožili, jo izročili ptiljemu nasiliiiku, jo razkosali; težko prizadeta narodna samozavest ruskega yudstva govori proti sovjetom.
K temu še pristopa nevarnost zunanjega u meša van j a v notranje ruske razmei'e vkljub podpisanemu miru. Antanta se ukvarja z mislijo, da pošlje japonske voje čez Sibirijo, da bi pi'ipomogli njenim somišljenikom do moči in znova začeli vojsko na vzhodu in tako vezali velike nemške sile proti vzhodu, ki so zdaj na zahodu. Poleg tega so Še zdaj tam na okrog nemški voji, katerim pa Rusija ne more nasproti postaviti jediiakovredne armade.
Vsa ta dejstva so nam še bolj umljiva, ako uvažujeino to okoliščino, da so se s svojo prelkanostjo polastili ruske vlade židovski elementi, ki povsod plešejo okrog zlatega teleta. Tragična jo osoda bivše Rusije.	Podgorjanski.
- Podpisujte -
8.
vojno posojilo!
m dD 17. julija 191B.
Veleccnjeni ngročnihi!
Prosimo, oprostii-e, da se obračamo zopet z nadlegovalno prošnjo na Vas. Pi'i polletnem obi'aČunii stanja naših Dolenjskih Novic smo se žalibog zopet prepričali, kakšen grozovit prepad je med dohodki in stroški in da z dosedanjo naročnino pri še vedno malem števila naročnikov ne moremo in ne bomo vzdržali edinega dolenjskega lista,
(!iene za papir in za vse druge tiskarske potrebščine so se tekom preteklega pol leta zopet tako neizmerno povzdignile, da nam preti koncem leta grozovit pii-iiîanjkljaj, če ostanemo pri sedanji letni naročnini 5 kron. Odločiti smo se morali, — verjemite, da silno neradi — da naročnino takoj sedaj za drugo polovico leta 1918 zvišamo na celoletno 8 kron.
Veledragi naročniki, ne zamerite nam tega! Pomislite, drugi listi, ki imajo naročnikov petki'at več ter mnogo inseratov in se tudi sicer niso nikoli borili s takšnimi težavami za svoj obstanek, kakor ravno Dol. Novice, so vsi primeroma Še višje vzdignili naročnino. Pimimo tedaj prav vljudno, blagovolite nam poslati čimpreje razliko med dosedanjo in novo naročnino v zneska 1 krono 50 vinarjev za drugo polovico leta 1918. Na odrezku nakaznice oziroma na položnici razločno zapišite „Doplačilo". Prosimo najlepše tudi one, ki še naročnino za celo leto dolgujejo, naj blagovolijo poslati z morebitno zaostalo naročnino 5 kron še ziaven razliko 1 K 50 v, torej skupaj 6 kron 50 vinarjev. Kdor je pa plačal že za jirvo polovico tega leta 2 K 5U v, pošlje sedaj 2 K 50 v in še 1 Iv 50 v, tedaj skup^ 4 krone za drugo polovico I, 1918, l'oložnice pošljemo deloma danes, deloma v prihodtiji Številki.
Veliko žrtev ste že doprinesli za obstoj Dol. Novic, hvala Vam ! Zelq težko Vas prosimo vnovič, a prosili Vas pa mo-raiuo: Delajte še nadalje vzti'ajno in požrtvovalno za naš list, za dobro stvar!
P, Kajetan Popotnik f.
Zopet je zahtevala nemila smrt svojo žrtev v vrstalt Usmiljenih bratov. Pobi'ala je enega izmed najboljših in najdelavnejših moči. Preč. g. P. Kajetan Popotnik je dne 2. julija v Gradcu po daljšem bolehanju v i)2. letu starosti in v 40. letu svojega vzvišenega poklica Hiii'tio zaprl svoje oči v
Gospodu, Dne 4. julija je bil na Kainbachu pri Gradcu slovesno pokopan ob veliki udeležbi pogrebcev. Pokojni se je rodil dne -19. julija leta 1857. v Lačah v Zilski dolini na Koroškem. — Leta 1893. so poslali višji predstojniki P. Kajetana iz Gradca v Kandijo kot prvega prijoija z iielahko nalogo, da pripravi in preuiedi mali stari grad Neuhof za konventno bolnišnico. Leta 1894. je bilo delo pod njegovim modrini in spretnim vodstvom že toliko izvi'šeno, da se je zamogia s L januarjem istega leta bolnišnica izročiti svojemu plemeniteitni namenu. P. Kajetan je započeto delo neumorno nadaljevat in izpopolnjeval ter zgradil že v treh letih na vrtu novo poslopje, v katerem je bilo prostora za 80 postelj. — Vsted svojega blagoslovljenega gospodarstva in plodonosnoga delovanja, vsled svoje izredne Ijnbez-njivosti, prijaznosti in pravičnosti ter vsled svojih mnogih dušnih in telesnih vilin in zmožnosti si je pridobil rajni P, Kajetan splošno spoštovanje in udanost v svoji konventni družini i'avnotako, kakor tudi v vseh slojih prebivalstva blizu in daleč. Imel je vsepovsod obilno odkritih prijateljev, velikodušnih dobrotnikov in usmiljenih src. Vse je Častilo blagega moža, vse je pomagalo dobremu P. prljorju prt njegovem Človekoljubnem podjetju. — Leta 1905. je bil P, Kajetan izvoljen za prijorja na Kaiiibachu, Pozneje je bil tudi prijor v Št, Vidu ob Glani in v Algersdorfu In zadnji čas tudi kot detinitor provincije. — Njegovo požrtvovalno in nesebično delovanje na obširnem karitativnem polju v pomoč trpečemu človeštvu je našlo odmev tudi na Najvišjem mest». Cesar Franc Jožef L ga je odlikoval s zlatim zaslužnim križem s krono za njegove vsestranske velike zasluge. Vsemogočni pa ga bo gotovo odlikoval z večno krono kot plačilo za njegovo vzorno in vzgledno Življenje. Vsi, ki smo poznali in ljubili P. Kajetana, mu ohranimo Časten in hvaležen spomin.
illl smo že blizu honca ?
(iîîaSa Mae..)
(Dalje, i.)
Slika „Skrivnostna ovira*.
Te razmero, ki so se z osnovo nemškega „Bundestaga" pod vodstvom Avstrije še dokaj zboljšale, so ostale trajno dobre pod vlado cesarja Franca I. in njegovih naslednikov, dasi se minister Metternih in tovariši za idealno smer rimskih cesarjev niso kaj trudili. iJelo nemirno leto 1848, ni moglo izdatno škodovati Avstriji.
Prvi hud udarec je prišel leta 18p9., ko smo v nesrečni vojski s Sardinei izgubili lepo Lombardije. Temu so sledili takoj nastopno leto neprijetni in za nas
Še na našem desnem krilu. Ker je spodnja pot sploh nedostopna, hoČe pi'iti od zgoraj doli. To mu dovolim pod pogojetii, da vzame s seboj dva moža, jaz pa odidem na toplo. Po petih urah se že prileže.
Nisetii se še vlegel, ko prisopiha neki vojak s čudnimi novicami: „Vončina je prišel do naše straže iJi zvedel, da je en ,posteir na mestu že od sedme ure zvečei'!*' itd. — Kot bi trenil, sem bil zopet napravljen. S stotnijskim jioveljnikom, ki je še čul, jo mahneva proti desnemu krilu. S seboj sva vzela vrv. Seveda gaziva po gorenji poti, na spodnjo pa pošlje poveljnik Jiekaj mož, da napravijo po možnosti v-saj zasilno pot. Na jjotu zveva veselo novico, da je Vončina rešil vojaka in da že gre semkaj. Sstotnijskim poveljnikom se vrneva.
Kmalu jo priinalia tudi VonČiiia in pripoveduje: „Z veliko težavo, v nevarnosti za lastno življenje, sem se spustil doli proti prvi baraki našega voda, O prvi in o drugi baraki nobenega sledu. Pri koči saperjev sem videl le del vi'at. Skozi okno so [ni podali saperji lopato, da sem tiiogel
odkopati vrata, Z lopato oborožen se podam dalje, da poiščeni kočo naše straže. Toda tudi ta je pod snegom. Iz snega je molela le dolga i)alica, po kateri sem spoznal, da moj'a biti tukaj koča. Lotil sem se dela ter srečno prikopal do strehe in potem do viat, V koči so bili razvodnik Peterlinkar ter inianterista Klančar in Cirar. Cnli so, a ven iz barake si niso mogli pomagati. Razvodnik mi je ves preplašen pripovedoval, da stoji Žibei'iia Že od sedmih zvečer na straži. Z inf, Cirarjem sta ga šla iskat, a na potu ju je dohitela lavina in oba odnesla kakih 20 korakov navzdol, Cirarja je popolnoma zasula, razvodnika le do ram. Na klicanje jo prihitel Klančar in oba odkopal, Razvodnik je zatijeval, da do .postna' ni mogoče priti. ,Taz i>a sem se le odločil, da |)oskiisim rešiti Ziberno, Po neki skali sem spoznal mesto, kjer jc kritje za .poiitna'. Na klicanje se tiii je res oilzval Ziberna iz)>od snega, Odmetal sem sneg in pi'tšel do njega. Ves prezebel in iztiiuČen je bil revež, a v kočiei nf bilo snega. Žiberiio sem odvedel v barako,"
Tako je pri|)ovedoval Vončina. Kompanijski poveljnik ga je radi take požrtvovalnosti pohvalil in mu velel, naj gre spat, NaroČil je zanj dober čaj.
V prepričanju, da tndi moji ljudje ni.so več v nevarnosti, sem zaspal zjnti'aj ob Štirih. To je bila noČ, ki je ne pozabim nikdar.
Drugi dan, na praznik sv. Štefana je kompanijski poveljiiik še enkrat poklical k sebi četovodjo Vončina, Klančarja, Petei-linkarja iir Cirarja, da je natančno raziskal ves dogodek. Žiberna je bil ta dan bolan, in poveljnik je moral k njemu, da ga je zaslišal. Tudi Vončina je zbolel, ker se je ponoči močno ])rehladil.
Dopoldne smo prišli tudi do desnega krila in do poveljnika Breganta. Tam doli niso okusili toliko hudega, kot mi tu gori.
Novo li)to 191«.
Od one strašne noči do Novega leta smo imeli lepe dneve.
Novo leto smo sprejeli prav slovesno. Do desetih sem bil v službi, potem pa sem
šel na bataljonsko poveljstvo. Tam so bili zbrani skoro vsi častniki tretjega bataljona in se prav lepo zabavali, zato sem se tudi jaz kmalu vživel v to družbo. Zapeli smo nekaj pesmic. Seveda, stotnik ni pozabil na ono: „Kje je tista muha,..?" Stotnik je potnaknil svojo uro za deset minut naprej, da bi mi svojo polnočnico končali, jiredno se prične zunaj na fronti.
Točno ob 12. ari je stotnik ugasnil luč. Stoje smo poslušali polnočni govor poveljnika Frohlich-a ter s trikratnim slava-klicem na srečno, zmage in miru polno novo leto smo irčili s kozarci. Luč je zopet zagorela.
Šli smo ven, da vidimo, kako bo moštvo spi'ejelo novo leto. Nestrpno čakamo..- Polnoč!... Piva raketa švigne proti zvezdnatemu nebu — za njo druga, tretja ... Gromoviti „hui'a"-klici zagrme tam pri naši 12. in pri sosednji 9, kompaniji, Tam na nasprotnem bj-egu se še drugi bataljon piidniži naši ovaciji s hura-klici, salvami in raketami. Rakete švigajo proti nebu, salve odmevajo od gora, hura-klici pretresajo ozračje.
neugodiii dogodki, ko ae je skrivniiii di'ii-Štvom posrečilo z nporoiii ljudske množice in s pomolijo sardinské vlade pregnati Člane naše dinastije in naše naravne zaveznike iz Toskane in Modene in Burbonce iz Parme. — Ko bi bil Radecki še vojskovodja, bi se to najbrž ne bilo tako zgodio.
Prvemu udaren je sledil kmalu drugi še bnjši. Prusija je zavidala Avstriji njen vpliv in njeno prvenstvo med nemškimi knezi, zato je sklenila s pomoijo Italije, ki je že stala vsa pod vplivom framasoti-skih dmžb, Avstrijo napasti in jo izriniti iz nemške zveze. Naklep se je posreči). Prusija je dobila vodstvo Nemčije, Italija pa kot plačilo za pomoC bogato Benečijo. S tem pa še ni bilo konec nesreče. ICinalti potem je Bismark začel vojsko s Francozi, premagal Napoleona III., odvzel Franciji eno pokrajino in kar je tukaj posebnega pomena, vse nemške države je združil v eno zvezo pod vodstvom Prusije. Na predlog bavarskega kralja so izvolili nemški knezi Vi^ema, kia\ja pruskega, za nemškega cesarja. S tem je bil za Avstrijo tudi moralni vpliv zaključen, ker so se katoliški knezi prostovoljno podvrgli drngo-verskemu cesarja, kar je popolno v nasprotju z idejo rimskega cesarstva. — Kancler novega cesarja, Bismark, je takoj pokazal barvo, nastopil je sovražno proti katoliški cerkvi in začel kulturni boj. Zdaj je bil pravi čas za Avstrijo, da bi bila odločno nastopila kot zaščitnica cerkve, za svobodo rimskih katolikov, pa ni mogla, njen kancler je bil tujec, protestant baron Beiist, ki je še ceio Bismarka posnemal, delal liberalne postave, odpovedal konkordat, sovražno nastopal proti vatikanskemu cerkvenemu zboru. V tem času je bila Avstrija izgubila svoj cesarski poklic. Ker se je tudi katoliška Bavarska sovražno držala nasproti cerkvi se je bilo bati, da postane odpad splošen. Liberalizem, pripadnik Antikristov, je povsod ponosno dvigal glavo.
Vihu vsega tega je prišlo še to, da so po odhodu francoske posadke Taljani zasedli cerkvetio državo in vzeli Rim papežu ter ga postavili za prestolnico novi framasonski Italiji. S tem je bila zatrta kal, iz katere je bilo vzraslo rimsko cesarstvo krščanskih narodov, korenina, iz katere je dobivalo to cesarstvo svojo Živ-Ijensko moČ in svojo naddržavno in mednarodno oblast. — Pri tem prizoru se je res polastila dobromisleČih ljudi skrb. Če morda ni že-blizu konec, ko nastopi Antikrist. Toda upati smemo, da je bil to le eden krepak, morda zadnji opomin na vse kristjane, da se streznijo in izvršujejo svoje dolžnosti nasproti cerkvi in državi, da se zopet ustanovi krščanski mednarodni pravni red.
Po naši sodbi tudi te nesreče še niso docela uduŠile rimskega cesarstva, dasi je živelo bolj skrivnostno visokodušnih in močnovernili cesaric.
DomaČe in tuje novice.
Kranjska hranilnica je pripomogla k stroškom za popravo Tintorettove slike v tukajšnji kapiteljski cerkvi s svoto 600 K; dalje je darovala 100 K za kuhinjo revežev. Iskrena livala,	Dr. S. Elbert, prost.
Hranilnica in posojilnica v Kandiji je ob piililti narodnega praznika svetega Cirila in Metoda naklonila dar 100 kron za jugoslovanske sirote ter poslala na ženski odbor s. H. S. m sirotčad, Zagreb.
Odiikovarye. Poročnik pri 17.pešpolku gospod Viktor Pintar, rojen NovomešČan, je odlikovan z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste na traku hrabrostne svetinje z meči.
Vnovič odlikovan je bil naš domačin gosp. di'. Jelene Celestin in sicer s signum laudis z meči. Čestitamo!
Nov odvetnik. Belokranjski rojak dr. Juro Adlešič je otvoril svojo pisarno v Ljubljani, Sodna ulica.
^ Šmarješke toplice na Doleiijskem je
kupil od grofa Margiieri g. Alojzij Zajec, posestnik in vinotržec iz Spodrtje Šiške ter imejitelj zgradlie „Bellevue". Ljudstvo je nad to spremetiibo posestva pi'av zadovoljno, ker stavi v novega posestnika, ki je znan kot podvzetni mož, vso nado in prepričanje, da bo te, sicer malo znane toplice, povzdignil sčasoma v dobro obiska-vano kopališče. Lepa, zdrava lega tega okraja bi privabila mnogo gostov, posebno torej, če bi bile toplice urejene.
Daroval je za novomeške reveže trgovec g. Joaip Turk 50 kron. Bog plačaj!
• Naznanilo prijateljem Gorjancev, Poročali smo letos v 6. številki Dol. Novic, da se namerava postaviti na Gorjancih v bližini sv. Miklavža vodnjak z dobro pitno vodo. To srečno misel je sprožil posestnik Janez Jordan iz Dol. Vilipolja, župnije Št. Jernej, ter je to svojo idejo že tako daleč izpeljal, da je nakupil vse potrebno za tak vodnjak. Vso stvar jo treba spraviti le na Gorjance in delo iz-gotoviti, kar se bo zgodilo do konca tega meseca. Takrat smo prosili prijatelje Gorjancev za blagovoljne prostovoljne prispevke za ta vodigak. Žal, odzvalo se jiii je le malo. Temu se tembolj čudimo, ker bi se vendar zdrava pitna voda vsem izletnikom in obiskovalcem bajkepolnili Gorjancev po utrudljivem potu kaj dobro prilegla. Pa tudi posestniki in delavci^ ki imajo tam okrog košenice, bodo imeli veliko koristi od vodnjaka. Doscdaj se je nabralo okrog 160 kron. Ôe toliko, pa bi zadostovalo. Če se nabere kaj več, se bo napravilo v bližini vodnjaka tudi korito za živino napajati. Vodnjak bi pokrivala senčna lopa in okoli njega bi se postavile klopi, saj je lesa na Goijancih zadosti. Torej se obi'ačamo danes vnovič do vseh prijateljev, obiskovalcev in dotičnih posestnikov s prisrčno prošnjo za denarno pomoč. Vsakteri naj da, kolikor more in sicer hitro, da se delo izgotovi konec julija ali vsaj prve dni avgusta 1.1. Vse dobrotnike bomo objavili v Dol. Novicah. Dan otvoritve vodnjaka „Jordana" so bo naznanil v Dol. Novicah. To bo pi'avi ljudski pi'aztiik, katerega se misli udeležiti veliko Število izletnikov iz Novega mesta, Metlike, Št. Jerneja, Kostanjevice in bližnje vlaške okolice. Darovala se bo v prijazni cerkvici sv. Miklavža tudi sv. masa za mir. Vodnjak dobi ime „Jordan" po svetopisemski reki Jordan v sveti deželi in pa po pose-^tniku Jordanu, ki ima za ta vodnjak največ zaslug. Detiar naj se pošlje posestniku Jordarni na goii imenovani naslov ali pa uredniku Dol. Novic v Novo mesto.
Nova žrtev svetovne vojske. Vodstvo tukajšne dijaške Maiijanske kongregacije je prejelo prežalostno novico, da je baje padel pri zadnji ofenzivi njen vzgleden in navdušen član, Ignacij Merzelj iz Prim-skovega. Ker še ni natančnejših podatkov, bo voditelj kongregacije po prejetih sporočilih opisal življenje tega izbornega kon-greganista novomeške dijaške Marijine družbe. Dijaki kongrcganisti naj se ga že zdaj spominjajo v svojih molitvah!
Odlikovani slovenski fantje s srebrno svetinjo 2. razreda pošiljajo pozdrave iz vojne poŠte štev. 611: Fr. Laščak, Jože Vidic, Ivan Goinik, Anton Šmalc, Janez Grča, Lovro Škvarca, Veneeslav Makuc, Anton Cukljati, Fi'anc Rovšnik, Jožef Paradiš in Anton Fi'inkel.
Ogery. Dne t. m. je izbruhuil v gospodarskem poslopju tidinarja Ivana Potočarja v Veliki Bučni vasi ogenj, ki je vpepelil to poslopje in mlin. Pogorelo je dosti gospodarskega orodja in živeža.
Živino se je posrečilo še pravočasno rešiti. Škoda ztiaša okoli 9000 K. Potočar ni bil zavarovan pioti požaru. Ne more se še dognati, kako je ogenj nastal.
Dvojna 30 letnica. Z zaključkom letošnjega šolskega leta slavi državna obi tna šola v Ljubljani tridesetletnico svojega obče-korishiega obstoja, — In njen izvrstni in
mnogozaslužni voditelj, vladni svetnik g. Ivan Šubic obhaja ob enem tudi ti'ideset-letiiico svojega ravnateljstva na obrtni šoli. čast !
Nujno se priporoča opioščencem in nepotrjenim osebam, naj nosijo vedno seboj ui'ađna potrdila o oproščenjilj, da ne bodo imeli morebitnih neprilik, ker iščejo vojaške patrulje dezerteije.
Vojaški dopusti vračajočih se vjet-nikov. Z Dunaja poročajo, da ima vsak vjetnik, ko se vrne domov, po odloku vojnega ministrstva z dne 9. junija načeloma pravico do 8 tednov dopusta; oni pa, ki prihajajo z ozemlja, katero je sovražnik izpraznil, na 12 tednov, izvzemši one, ki so že prideljeni stotnijam, za bojišče na-menjenimT Ti dobijo povodom frontnega dopusta podaljšanje na 12 tednov, istotako oni, ki so dodeljeni žetvenim komisijam. Ti morajo dobiti dopust še-le po končani žetvi.
Prva oddiýa tobaka na Dunćgu se je vi"šila 18. junija. Vsak je dobil 12 cigar ali 36 cigaret ali paket tobaka za cigarete ali pa dva zavitka tobaka za pipo. — V novomeškem okraju dobimo takšne zaželjene biljete šele sreditii avgusta t. I.
Vila izprazryena ob belem dnevu. V Trstu narašča število drznih vlomov in tatvin. Včasih mejijo ti vlomi in tatvine že na neveijetnosti. Pred par tedni je bila pri belem dnevu izpraznjena vila arhitekta Zaninoviča v Škorkljt Št. 332. Pred časom že so bili tatovi obiskali to vilo in odnesli raznega blaga v vrednosti 15.000 kron. Sedaj ko je bila družina Zaninoviča odsotna, so šli pri belem dnevu v njegovo vilo dva vojaka in en civilist ter so vozili iz vile, kar so našli v njej. Sestra Zaninoviča, ki stanuje v bližini, je kmalu popoldne zapazila, kaj se godi v vili. Sla je za tatovi, kričala in klicala redaije na pomoč, ali pomoči ni bilo od nikoder. Eden izmed vojakov ji je nemško gi'ozil in naiieril revolver proti njej. Tatovi so hiteli s svojim plenom naprej, in ko je omenjena gospa končno dobila nekega redarja, o tatovih že ni bilo več ne dulia ne sluha.
Gospodarstvo.
Katera zelenjad je za vkuhavanje in sušenje najbolj primerna? Znano je, da za ohranjevanje in zlasti za vkuhavanje ni primerna zelenjad kar od kraja. Za naše potrebe zadostujejo po strokovnjaku Jansonu sledeče zelenjadne vrste:
1.)	Fižol: MontM'oi' in Hitnichov orjaški ;
2.)	Grah: Zeleni Folgerjev in kljunač.
3.)	Bob ej'furtski. 4,) Zelje za ktsanje: Magdeburško, bruiišviško in ljubljansko ali kašeljsko zelje. Za kisanje priporočljiv je tudi ohrovt in sicer vrsta Vertus.
5.)	Kolerabe: Modre dunajske in erfuitske.
6.)	Kumare: Erfurtske za na piano in grozdnatekumare. 7.) Paradižniki: Okrogle vrste brez gub in popolnoma dozorele. 8.) Korenjček: Pariški krotki in nanteški pohlolgi topi. 9.) Rdeča pesa : Drobne okrogle vrste, ti. pr. egiptovska ploska in erfurtska ki'vavordeča. (Po Slov.Sadjarju.)
Amerikanske podpore. Znano je, da je ameriška vlada takoj po napovedi vojne Avstriji prisilila vso tamkaj bivajoče Avstrijce, da so morali postati amei'ikanski državljani in da so si morali poiskati v tovainali delo, drugače bi bili vse internirali. Seveda se je rajši vsak temu ukazu uklonil ter sprejel delo v tovarnah in to gotovo tudi v delavnicah za vojno municijo. Ni pa izključeno in lahko je mogoče, da so Amerikanci mlajše naše useljence uvrstili tudi v amerikansko arinailo. — Ta dejstva nam že tnipi'ej povejo, da se ne moremo veliko zanašati na amerikanske podpore. Če bo pa prosil kedo za podporo, mora natančno dokazati, da je bila prosilka zares odvisna le od podpore in pomoči, ki jo je dobivala iz Amerike od svojega moža, sina, brata itd. in da je izključno samo izseljenec njo preživljal. In še tudi s temi
dokazi se bo podpora le težko dobila. Izmed stoterih prošenj zna biti le ena ugodno rešena. Ni st treba torej preveč upanja delati na amerikansko podporo.
Velikanske zaloge kave in sladkorja
se nahajajo v Amei'iki. V Braziliji so pridelali letos IS milijonov vreč kave. Skladišča so prenapolnjena, ker matijiia ladij za prevoz. Podobno je na Manili in Iloilo s sladkorjem. V skladiščih je pa še na tisoče ton staiega blaga.
Zopet nov kruh ! V Brucku ob Muri so mislili, da odpomorejo pomanjkanju moke s tem, da primešajo kruhu 20 do 30 odstotkov lesne moke. Inženir dr. MohorČiČ in profesor Prausnitz sta ta kruh preiskala ter prišla do zaključkov: Dodatek fino zmletega lesa daje kruhu, ki komaj kaj trpi, na okusu in ki nasiti bolj, nego navaden krub. Pri uživanju tega kruha so tri .osebe, s katerimi se je delalo poskuse, poleg primerne, lahko prebavljive druge hi'ane, dale dosti več blata, nego pri uživanju kruha brez lesne moke; „izraba" pa je vendar bila mnogo slabša. Ponniožene izločitve ne povzroča le izločitev užitega, temveč se odda tudi večja množina črevesnih sokov, nego pri uživanju navadnega kruha. Lažje nasičenje z lesnim kruhom so kupi z večjo izgubo telesnih snovi. Na podlagi tega prihajata učena graška gospoda do zaključka, da pravzaprav mešanje lesa h kruhu ni primemo. Drugi ljudje, ki niso tako učeni, kakor oba gi'aška gospoda, so to vedeli že prej...
Za ljudsko prehrano na Dunaju je dala vojaška uprava na razpolago prevozne kuhinje, ki bodo vozile po ulicah in dajale hrano jiribližno 100.000 osebam na dan.
Tobak na skrivnem saditi so začeli kmetje po Hrvatskem. Oblasti to vedo in linancarji stikajo po poljih in vrtovih za tobačnimi sadikami. Dne 19. junija so prišli iinancarji v Dolnje Orešje, občina Sv. Ivan Zelina, in hoteli populiti tobak. Ženske in otioci so pa zagnali hrup, na kar je straža streljala. Bilo je ranjenih več žen in otrok.
PrispepajtB za shlfld S. L. 5.!
Dopisi.
Iz i^dovca. Nova sveta maša. „Župnija, kjer duhovniki rastejo" — tako se je nekdo izrazil o mali župniji Ajdovec, Osemnajsti novomašnik ajdovški je preč. p. Emanuel Jare, ki bo daroval tiovo sveto mašo v Ajdovcu dne 21. julija. Novomašnik je rojen v Dol. Ajdovcu št, 3. Ta hiša je dala sv. Cerkvi že 5 duhovnikov. Janžkova hiša v Vel. Lipovcu pa je vzredila štiri duhovnike. Izmed vseh tukajšnjih rojakov-duhovnikov je 14 svetnih, štirje so redovni; še živih je 11, unu'lo jih je 7. — Ker je vrsta naših novomašiiikov za nekaj let pretrgana, naj navedemo imena vseh ČČ. gg. ajdovških rojakov-duhovin'kov:
1.) J dr. Ant. Jare, prošt; 2.) j p. Janez Ev. Pittman, jeziiit; 3.) -J- Franc Jarc, župnik na Mirni; 4.)	J^'c,
župnik v Dolu; 5.) •]-Fi'anc Grivec, zlato-mašnik; 6.) j- p. Inocencij Gnidovec; 7.) Alojzij Jarc, Župnik vHotedrŠici; 8.) dr. Janez Gnidovec, rektor zavodov sv. Stanislava; 9.) Karol Gnidovec, Župni in dekanijski upravitelj v Žužemberku; 10.) Franc Vidmar, župnik v Tržišču; 11.) dr. Franc Grivec, profesor bogoslovja; 12.) p. Mohor Gnidovec, vojni kurat; 13.) Jožef Gnidovec, vojni kurat; 14.) Martin Jarc, kaplan na Raki, brat novotnašnika; 15.) ■f Anton Gnidovec, vojni kui'at; 16.) Vincenc Gostiša, kaplan v Št. Peti "u; 17.) Albin Gnidovec, letoštiji novomašnik, ki je daroval novo sv. mašo v Žužemberku; 18.) p. Emamiel Jarc, sedanji naš novomašnik, katerenni prisrčno čestitamo in nui želimo srečo in blagoslova po stezah Gospodovih, O ne le Vi, o ne le Vi, vsa vas se z Vami veseli, ko vidijo današnji dan Prelepi novomašni dan. Sardenko.
Iz Metlike. Pri nas so se pojavile koxe. Oblast je zaprla šolo. Bolezen se je zanesla iz roilzetiilja. Moj'da se ne IjopreveÊ i'azširila, ker so se dali ljudje cepiti. ■— Na Petrovo je strela iidai'ila na Gor. Lokvici v hruško in užgala poleg stoječi goveji lilev posestnika Malneriča, Hlev je pogorel. Ljudje so ubranili, da se ogenj ni razširil. Skoro istočasno je strela udarila v Magovcih v pod, ki je tudi docela pogorel. — Na hrvatski strani Čez Kulpo je naredila toia občutno škoilo.
Franjo Neubauer:
Domov !
(Vrnitev ujetnika.)
Nasutéj se mi, dékle, nasniéj ! Že rožam se cvetje osipa,
jasmin ga otr&sa že z vej, iz popja hotela bi lipa.
Nasniéj se, obriši solzé in srečna ostani! Adijo!
Iz ljubljene rodne zemljé golobčki po mene letijo.
Že mahajo robci mi, glej, kot bele golobje peroti !
àe enkrat se, dékle, nasméj in vošči mi srečo na poti!
Dogodki preteklega tedna.
(îesai'ica Cita je bila pretekli teden bolana za inJluenco. Sedaj se ji je zdravje zopet popolnoma povrnilo. Vsemogočni naj nam ohrani milosi'čno vladno mater mnogo let! — Proti nesmiselnim govoiicam o cesarju in cesarici. Dne 3. t. m. so se oglasili pri ministrskem predsedniku dr. pl. Seidlerju voditelji nemških strank in vprašali, kaj namerava vlada ukreniti proti nedopustnim govoricam, ki se zadnji čas širijo o cesarjn in cesarici; te govorice najgloblje žalijo čut patriotično mislečega prebivalstva. Dr, pl. Seidler je izjavil, da te podle in ne-zmiselne govorice, ki izhajajo nedvomno iz zunanjih sovražnih virov, z najglobjim ogorčenjem zavrača in osebno jamči, da ni na trjili niti sence resnice. Oblasti bodo proti razširjevalcem, posebno pa proti pov-zroČevalcem teh govoric najbrezobzirneje nastopile in dolžnost vsakega državljana je, da jih v tem podpira. — Praznik sv. Cirila in Metoda se je v Ljubljani slovesno obhajal v nedeljo dtie 7. julija v trnovski cerkvi. Pri sv, maši je pel posebni zbor staroslověnsko besedilo po skladbi dr. Fi'. Kimovca, ki je vodil sam petje. — Španska bolezen se je pojavila tndi Že v Ljubljani in Zagrebu. V Trstu se je pa pojavil liegasti legar. Oblast nujno svari prebivalstvo pred neprevidnim vživanjem nezrelega sadja in zelenjave. — Ministrstvo di'. pl. Seidlerja po cesarjevi odločbi ostane. Ob enem je cesar sklical državni zbor za 16. julija. Parlamentarne stranke niso iz-preinenile svojega stališča in je položaj tak kakršen je bil. — Dne 3. julija je umrl turški sultan Mehmed Rešid. Dne 4, julija oh 10. nri dopoldne pa je zasedel novi sultan Vahid ed Din kot Mehmed VI. tui-ški prestol. — Italijani so začeli dne 2. julija ofenzivo ob Piavi. Tudi na drugi laški fronti se vrše neprestano budi boji. Col del Rosso in Monte di Val smo izpraznili. — Na zapadnem bojišču se vrše samo krajevni in poizvedovalni boji, — V Ljubljani so začele izhajati dr. Šuster-šičeve „Novice", — Češko učiteljstvo zahteva od države, da potiiaga temu stanu, ki vsled vojniii razmer i'azmeroma največ ti'pi. — Povodom zmage ob Piavi je vdilo nekaj Lahov v prostore nemškega poslaništva v Riiini in so napravili tam precejšnjo Škodo. Uničili so tudi ti'i velike slike cesai'ske družine. Švicarski poslanik
se je za stvar takoj zavzel pri italijanski vladi, ki je piizadetega policijskega komisarja degradirala in mu odvzela plačo, češ, da zadene krivda njega, ker je prepozno posegel vmes. — Iz Budimpešte poročajo o neki milijonski slepariji. Neka 01'ganizirana skupina avstrijskih sleparjev je izvabila več ogi'skim trgovcem nad 1 milijon kron. Dunajski trgovec Moritz Fischer je bil ponudil ogi'sliitii trgovcem velike nuiožine vžigalic. Izdal pa je ponarejene dobavne nakaznice, na katere so nm plačali nad 1 milijon kron. — Na Poljskem je začel zborovati poljski državni zbor. Ker Poyska še nima vladarja, ga nadomestuje takozvani regentski svet, ki sestoji iz treh članov. — Irci se vstrajuo upirajo Angležem, ker le-ti hočejo miru-Ijubne Irce tudi vpreči v bojni voz. — Govori se, poti jeno še do tlanes ni, da so ruskega carja umorili. — Ameriški vojni državni tajnik Baker naznanja, da je zdaj pod zastavami 100.400 častnikov in 2,010.000 mož. Pred 14 meseci je služilo v ameriški vojski le 9554 častnikov in 202.510 mož.
Razvedrilo.
Pouk v zemljepisju. Učitelj razlaga učencem, da je zemlja okrogla. Ker je bil učitelj strasten nosljač, je imel dve nosljači in sicer med tednom okroglo, ob nedeljah in praznikih pa čveterovoglato. S svojo okroglo nosljačo dokazuje šolai-čkom okroglasto obliko zemlje. Pride nad-zoi'nik in učitelj izprašuje svojo nadepolno mladež tudi iz zemljepisja o obliki zemlje: „No Štefanček, kakšno obliko ima naša zemlja?" — Nič odgovora! — Francek tudi ne ve in ne Tonček in UrbaiiČek Še mairj! Moško se dvigne v zadnji klopi Mihec Teleban in modro vzklikne: „Jaz pa vem I Med tednom je okrogla, ob nedeljah in praznikih pa na štiri vogale I" — „Za živ krst, kako si pa piišel na to?" začudeno vpraša nadzornik. — „Vsaj so nam gospod učitelj razlagali, da je zemlja takšna kot njihova nosljača."
Dolenjska. Možakarček pride zelo težko obložen iz Trške gorice domov, Ženica regla kot budilček, on pa ves truden pomrmra: „Zapiši, da jutri preberem, nocoj itak ne razutnein nič iti zapomnil bi si še manj!"
V šoli. V prvem razredu deške šole zabičuje prvo uro učite^, kako naj dvignejo SolarČki roko, da se v šolski sobi kaj ne pripeti. „No JoŽek, si razumel ?" — „Sem!" — „Ino, kaj ^loš tedaj napravil v takem slučaju?" — Jožek miruje. — „Ino, ali si nisi zapomnil, kar sem pokazal?" — „Sem!" — „Ino, zakaj ne dvigneš roke?" — Jožek jokaje: „Ker pa še ni slučaja!"
Stalna služba. Jetničar krega jetnika lekoČ: „Boste precej tiho!" — Jetnik; „Kaj? Vi boste meni žugali, ki vas vsak trenutek lahko odpuste, mene pa šele čez dvajset let!"
Pri zdravniku. Žena: „Oh, mojeuui možu je éimdaljé huje, pomagajte mu vendar!" — Zdravnik: „Hm, — puščal sem mu že, krvi sem mu že tudi vzel, — ne preostaja druzega, kakor Če mu še kak zob izderem!"
Spretni tat. Odvetnik zagovarja tatu tako izborno, da poslušalci začno jokati in tudi tat si z lepo rdečo ruto briše solze. Državni pravdnik to opazi in se začudi 1'ekoČ: „Lejte ga lumpa, saj ima mojo rutol"
Orožniško sporočilo. Na jezeru, kjer se uČe plavati, se Čoln pi'eobrne in vsi, kar jih je bilo v njem, padejo v votlo. K sreči je bilo si'čnih ljudi dovolj, da so ponesrečence izvlekli iz vode. Kmalu potem naznani oroŽniSki načelnik ta dogodek gosposki in poročilo takole konča: „...Hvala Bogu in srčnosti ljudi, da ni noben utonil — marveč sitio še eno Žensko vejj vun potegnili, kakor jih je v vodo padlo."
Ženitna ponudba. „Izobražena ženska, kolesarica, ki prevozi v eni uri 25 kilometrov, se želi poročiti z moškim, ki v eni uri ravno toliko prevozi. Tajnost Častna reč, vei^a zasebna (privatna) reč, denar glavna reČ, vse drugo postianska leČ. Ponudbe na uredništvo Dol. Novic."
Loterijske številke.
Gradec, 3. julija 83 85 60 31 33
Listnica uredništva:
G. Stanko Kii. GuStanj. Rokopisi se ne vračajo, četudi ne objavimo. — A. M, Heljak. Upamo, da pride ob priliki vse ua vrsto. Hvala lepa!
Kupi se, ali pa na posodo vzame
dvB honjshi opravi (homate).
Ponudbe se naj pošljejo na tukajšnje upravništvo,
Ma prodaj je:
Koliba ali stojnica (Stant) za sejtnarje, in veillto salonsko ogledalo, primerno za modne trgovine, gostilniške dvorane, krojaře, Šivilje, brivce itd. Kupci naj se oglase pri uredniku Dolenjskih Novic.
Pošteno siroto sprejme
kakor /.n domačo neka družina z enim otrokojit lin Uiinaju. Starost oti 17 do 20 l«t. PrtidiKisi iniu, katera zna nekoliko hirati, razume vsaj malo nemško in ima veselje z otrokom. Zagotovljena doltra hi-iuin, in prijazno ravnanje, Ustmeiia pojasnila dajo, nroduiStvo Dol. Novic.
ki zna nekoliko kuhati in opravlja vsa domaća dela, se sprejme takoj. — Kje, pove uredništvo Dolenj. Novic. Plača 50 kron mesečno.
Upravnik (vavpt)
se takoj sprejme na neki graščini na Dolenjskem. Plača in postranski prejemki v živilih dobri, stanovanje prosto. Govoriti mora slovensko in nemško. Prednost ima oženjeni, ker si lahko žena in večji otroci áe posebej veliko zaslužijo. Natančneje pri upravništvu našega lista.
BRATJE. SCHÓN
Dunaj I., Fischerstiege Nr. 8 priporoča svojo bogato zalogo
: gnlonterijshega : nurnberšhega blaga
in drobnorije na debelo tpgogcBin.
Zastopnik: Josip KLEINDIENST, Rudolfovo.
Kupujejo se:
suhe borovnice, črešn]e = in letošnje gobe. =
Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrdko
Josipa Val - Ljubljana.
Priletna ženska ■
se takoj sprejme v bližini Kovega mesta v kmečko družino. Imeti •mora veselje do otrok in do dobre njihove vzgoje. — Pojasnila daje upravništvo Dolenjskih Novic.
ildvohot
dpJuPQ Mlešic
vljudno naznanja, da je otuoril svojo pisarno
v Ljubljani, sodna ullca št. G/II.
Ljubljana, dne 1. julija 1918.
Pri pomanjkanju moke
je najboljši pripomoček „ Meh tata*'-mok a ; je k vsem pekarijam, mošnatim jedilom, kruhu, juham itd., za pridodati, ker potem lepo izgledajo, narastejo, hrati-Ijivosl, Misitnoat, izdatnost pridobĚ, Zdravniško priporočeno proti rail. t)Oleznim. Vsebuje sladkobnih, 10",u mastnili snovi. Dobi se najmanj 1 karton s 25 zavit, za K 75; pri 5 kartonih Se popusta. (Mala prodaja zavitku jo 8-50K.) A. Postržin, Graz, StoiTorg, 60/11, Za event. vpraSanja s« prosi znamko,
Barva za obleke.
OBLEKA pobarvana izgleda in nadomesti novo samo tedaj, íe so resnično le z iiajboljSo, stanovitno la barvo pobarva. Vsak si lahko sam doma brez truda in stroĚkov pobarva obleko ali kaj drugoga, naj hi bo iz kakorSnegakoli blaga. Najmanj so poSlju že 10 zavIL poSt. navodilom za K 10 20. Trgovci 100 zavil, K. iO, 1000 zavit. K 35 za vsakih 100 zavitkov. A. Postržin, Commission »Mohlala», Grai, Stoyrerg, 60/11.
VBPige za živino, hotle-brzoparil-nihe, štedilnihe za vzlÉtí, olfovje za oltna in vrata, orodje za zidarje, ItovaISe, lïijucarje in mizarje, žico, pocinhano mrežo za ogra o, samo-liolnjce. železne ročne li aga j ne, liuliinjshe tehtnice in drugo žeiez-nino - dobavo tvrdlia
ÍI. Susnil!
Ljuiiljana, Zalošlia cesta.
Zeli se kupiti
T mestu ali yrav blizu mesta hišo z Trtoni, oziroma s posestvom. — i'ena itribližiio 50.0(H) kron. Pismene poniiflbe «ii naslov: „Kupec" na uredništvo Dol. Novic,
Malo posestvo
se želi kupiti na Dolenjskem. Kdor bi ga prodal, naj naznani upravništvu Dol. Novic.
- Leliopna -
1BERGMÍ1NN
v Rudolfovem
hupuje po najvišji ceni:
kimel, janež, lipovo
-	cvetje, bezgovo «
-	cvetje, kamilice, -žavbeij, ajbiž, -
tavžentrože in -druga zdravilna
-	zelišča sveža ali -
-	- suha - ■