U.4J1X JuVik ?TA CEPPA N» I E S T E List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 li^: mesečna 90 lir. Uredništvo in Uprava: Trst, u ica Capitolina štev. 3 - tel. štev. 44-046 in 44-047. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega jstolpca na vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAVI. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. Za dobrobit delovnega ljudstva podpirajmo demokratičen tiski OBNOVLJENA IZDAJA LETO VII. ŠTEV. 33 (359) TRST - SOBOTA, 13. AVQUSTA 1955 CENA 20 UR MEDNARODNA KONFERENCA 0 MIROLJUBNI DP0RABI ATOMSKE SILE fogoj za napredek človeštva e mirno sožitje med narodi od vi, ^ejšnji teden je zasedal Vr-N sovjet ZSSR. Razpravljal 0 delu ženevske konference vi. f °dobril njene sklepe. O lem Nku je obširno poročal ves ;':‘l Jietski tisk. O tem so pisali '*f|l J časopisi po vsem svetu. tavda» poudarja, da so na ir*' konferenci «imeli poseben fl ''‘en osebni stiki med mini) l,skimi predsedniki velesil !S; je vzdušje, ki je bilo u-Vieno„,y Ženevi prispevalo fllj ^Stvaritvi sodelovanja na ntit' 'Narodnem poprišču. Vse to si1) «edvomno v popolnem skla-111 s potrebami po krepitvi Ijct ;u in mednarodnega sode* anja». s \ je znano se mudi jugc-'vanska parlamentarna deleča pod vodstvom predsed-■>«a Hrvatskega sabora dr. JkarifiB na prijateljskem obi-jjjj* v Sovjetski zvezi. Delega-ie prejšnji teden priso-.agllt °vala zasedanju Vrhovnega Vjeta ZSSR. V zadnjih dneh jN* eišnjega tedna si je ogleda-razne zani»',/,■ v • sovjet-Prestolnici. Med drugim je jt t !skala tudi tovarno avtomo-°v «ZIS», kjer je ravnatelj ilf ''ari èli s proizvodnjo tovarne jasno je, da omenjena lutkovna vlada ni prišla do takega zaključka, ne da bi se prej s kom posvetovala. Prav te dni se je vrnil eden izmed njenih ministrov iz ZDA. Ameriški državni tajnik Poster Dulles je sicer zavrnil sklep korejske vlade, vendar pa ga prikrito odobrava. Med tem pa se ponavljajo napadi na sedež nevtralne komisije. Pred sedežem je bilo že več sovrajinin manifestacij. Poročajo, da je londonska vlada zavrnila zahteve Si n g Man Rijeve vlade in obsodila demonstracije. Sprejeti zahteve južnokorej-ske vlade, med katere spada tudi ta, da se nova meja ponovno porine na 38. vzporednik, bi pomenilo sprožiti novo vojno na Daljnem Vzhodu. LR Kitajska je predlagala sklicanje konference za združitev Koreje; obenem pa je o-stro obsodila Sigmanrijeva prizadevanja, da bi se neredi na Koreji še poostrili in poskuse izgona nevtralne komisije iz dežele. državne tajnosti. Edino razočaranje, ki je skalilo svečano razpoloženje sodelujočih, je bila odsotnost predstavnikov Kitajske LR in Nemške DR, ki, žal, nista dobili vabila Sloviti indijski znanstvenik Horni Bhabha, ki predseduje konferenci, je kot prvi govornik obravnaval vprašanje svetovnih zalog energetskih virov ter naraščajočih potreb človeštva. Leta I960 je človeštvo porabilo petkrat več energije kot pa leta 1850. V bodoče pa bo potrošnja energije še hitreje naraščala spričo vedno večjih potreb kakor tudi zaradi naglo množečega se prebivalstva zemlje. Okrog leta 2000 bo na zemlji okrog pet milijard ljudi, ki bodo potrebovali osemkrat več energije kot danes. Zaloge premoga, petroleja, zemeljskih plinov in drugih dosedanjih virov pogonske sile bodo izčrpane prej kot v sto letih. Zato je nujno poskrbeti si novih izdatnejših virov; in to je prav nuklearna sila iz urana in torija, katerih zalog je v zemlji za mnogo stoletij. Industrijska revolucija 17. in 13. stoletja je zaključila prvo dobo človeštva z uporabo primitivnih virov energije. Z odkritjem jedrske sile pa se je začel zaton drugega razdobja in smo stopili v tretjo, atomsko dobo človeštva. Prva atomska elektrarna v SIZ, ameriška podmornica na nuklearen pogon in angleška centrala so veseli znanilci nove dobe. Toda nikdar ne smemo pozabiti, da je temeljni pogoj za vsak napredek človeštva volja urejati mednarodne odnose na mirnem sožitju Sovjetska znanstvenika Blo- riški znanstvenik Lane je po- hincev in Nikolajev sta do poslednje podrobnosti obrazložila gradnjo in funkcioniranje prve atomske centrale, ki je v 14 mesecih delovanja brez najmanjše okvare dala 15 milijonov KWh energije; zelo važno je tudi dejstvo, da ta način pridobivanja ne predstavlja za osebje nobene nevarnosti in da se v tej dobi ni pojavil niti najmaniši primer obolenja zaradi radioaktivnega izžarevanja. Cena energije je zaenkrat še višja kot pri vodnih in termičnih elektrarnah, toda s spo-polnitvijo in povečanjem «bratov bo kmalu dosegla isto ceno. Sedaj grade v ZSSR več podobnih central z zmogljivostjo 50-100.000 KWh. Tudi ame- trdil, da bo atomska sila v 15 do 20 letih v ceni lahko konkurirala z energijo hidro- in termoelektrarn. Tretji dan zasedanja je bil posvečen vprašanjem ležišč a-tomskih prvin in njihovega izkoriščanja in raznim drugim vprašanjem, kot na pr. o učinkih radioaktivnega izžarevanja na živa bitja in dr. V četrtek dopoldne je bilo nadvse zanimivo predavanje sovjetskega. znanstvenika Kursano-va o fotosintezi, s katero bo mogoče v bodočnosti pridobivati osnovne živežne potrebščine. za vse človeštvo. K vsakemu referatu se vname živahna diskusija, v kateri učenjaki vseh dežel prispevajo s svojimi dragocenimi izkušnjami in dognanji. OBMEJNI SPORAZUM med FLRJ in Italijo Po vesteh iz Beograda je soditi, da se pogajanja za sklenitev sporazuma o obmejnem prometu med Jugoslavijo in I-talijo, bližajo zaključku. Predvideva se, da bo v kratkem podpisan tozadevni sporazum. Kot je znano so se tozadevna pogajanja v Vidmu pričela že preteklega decembra, a so se zaradi nesoglasij prekinila 26. maja letos. iPo zadnjih vesteh utegne priti do podpisa že danes ali jutri. Vendar pa doslej še ni znano kakšen bo novi sporazum in na katera področja se nanaša. Kljub temu pa se domneva, da bo ta omogočil prost prehod preko meje v pasu, ki bo širok 10 km. Vse stalno bivajoče osebe v tem pasu naj bi lahko hodile ipreko meje vsaj dvakrat na mesec. Važne naloge komunistov po Ženevi in Scelbovem padcu Izvleček resolucije CK KPI - Trstu naj se takoj omogoči obnovitev njegovih tradicionalnih zvez z zaledjem Proslava v Hirošimi V japonskem mestu Hirošimi je bila preteklo soboto komemoracija žrtev prve atomske bombe pred desetimi leti. Kot je znano je takrat bilo ubitih nad 280.000 ljudi. Komemoracija se je spfemenila v manifestacijo proti atomskemu orožju in proti vojni. Centralni komite KPI je ob zaključku svojega zadnjega zasedanja izdal resolucijo, ki je zelo vaina za orientacijo in delo v sedanjem poloiaju v Italiji ter v svetu. Zato jo podajamo našim bralcem v daljšem izvlečku. OK KPI opozarja vse člane in vse partijske organizacije na naloge in nove perspektive dela, nastale z izidom ženevske konference in s padcem Scelbove vlade. Oba dogodka dokazujeta, da dozorevajo novi dogodki tako v državi kot v svetu. S sestavo Segni je ve vlade še nista bila odstranjena antikomunizem in narodna razdvojenost; storjene so bile sicer plahe obljube glede spoštovanja enakosti vseh državljanov, toda do izvajanja teh še ni prišlo. Ženevska konferenca pomeni velik uspeh politike Sovjetske zveze in borbe narodov za mir ter potrjuje pravilnost li- RIMSKA VLADA SE NAHAJA PRED TEŽKIMI NALOGAMI Segni obljubil ugodno rešitev vprašanja državnih nameščencev Napovedane 24-urne stavke železničarjev ne bo - Odpor proti prihodu ameriških čet iz Avstrije - Spor med Fanfanijem in krščansko-demokratskimi prvaki Festival mladine v Varšavi Na festivalu mladine v Varšavi je bila preteklo nedeljo svečana proslava žrtev Hiro-šime, katere se je udeležil tudi preživeli mladinec iz onega, nesrečnega mesta. Mladinec je govoril pred velikansko množico mladinskih delegatov iz vsega sveta in varšavskih meščanov. Na proslavi so govorili tudi mladinski predstavniki raznih držav. Na festivalu se vrste dan za dnem številne kulturne m športne manifestacija. Nastopajo razne skupine, ki so se zbrale v poljski prestolnici iz vseh delov sveta. Rimska vlada je na svoji seji, ki je bila preteklo soboto sprejela sklep, da poviša plače državnim nameščencem. Poročilo o tem je bilo zelo skopo v besedah, kar je dalo takoj slutiti, da s tem sklepom ne bodo zadovoljili zainteresiranih množic. In res: ko je bia objavljena lestvica o povišku je završčalo v vrstah državnih nameščencev. Tozadevni sklep je bil sprejet na podlagi predlogov, ki jih je predložila medparlamentarna komisija, niso pa bili upoštevani predlogi, ki so jih stavile sindikalne organizacije. Ze v ponedeljek se je_sestalo vodstvo CG1L in sprejelo sklep, da se pozove medparlamentarno komisijo, naj takoj zahteva od ministrskega predsednika odložitev uveljavitve ravnokar sprejetega sklepa. Poleg tega je OGIL zahtevala sesta- ur i 'lrne seznanil parlamentar-,s proizvodnjo tovarne, de-dVl1 ;ci pa so jih prisrčno po-glf ravin. I^legacija je obiskala tudi ^ So kmetijsko razstavo v gSkvi, kjer jo je sprejel rav-'■S ’telj Cicin in jo seznanil z i^ajem razstave in doseda-"M sadovi. ulf .'^dja delegacije dr. Bakarič l( »I ( )e v nedeljo udeležil tudi j/ti, /crna, ki ga je sovjetski a * istrski predsednik Bulga-e it' 1 Priredil za tuje diplomate fari1 Jetijem poletnem bivališču g j,.' erPjunovskoju, ki je oddaje! I 0 kakih ICO km od Moskve. litfl l()Saj sprejema, ali bolje reče-j 'Nedeljskega oddiha» se je té ^'eiilo okrog 2,50 povabljenih J ' l0*' torek pa so Jugoslovani uMrpell v Leningrad, kjer jih r hs,Prejel predsednik rrrestne-M -,-^Pvjeta Smirnov. Dr. Baka- AMERIŠKE ČETE NE BODO PRIŠLE V NAŠE MESTO v v OPORIŠČE N.A.T.O. V TRSTO bi preprečilo gospodarsko obnovo Prosta cona, okrepitev prometa z vsemi deželami, investicije kapitelov za industrijo so nezdružljive z vojaškimi navlakami v trenutku, ko se razvija mednarodna pomiritev Po zadnjih vesteh ne bo del šil gospodarsko krizo Trsta ali »A tv Leningradu izjavil, da i/" V^Dslaviji vsi poznajo meji l(0 'JRtobrske revolucije in me-A), en'na, ki simbolizira od-1” k) Proti osvajalcem. Za tem No °t>iskali tudi znamenito iv | V Razlivu, kjer je Lenin - v iiègali in kjer je spi-Znarnenito razpravo «Drža-‘n revolucija», j v ,1 ti. Sredo je tisk skoroda ne-U k ako 4P 1« ;«v »v, pl ig*1 »e» A vano objavil vest, da Se* prihodnjo pomlad tudi pr „:,;!>vski ministrski predsed-I tv Naser v Moskvo. Sovjetsko 1 j.z° bodo nadalje obiskali u* birmanski predsednik U hTJkJ biinistrski predsednik Za->ie Nemčije Adenauer, fran->• Premier Faure in zunanji I^Oter njegove vlade Pinay J) Serziiski šah. Kot je zna-tudi Tito obiskal SZ. LR Kitajska predlaga združitev Koreje po- ji tv^PPkorejska vlada, je . hS komisij0 za premirje, naj ' deželo. Zaradi tega je V)? do precejšnje zaostritve Oljnem Vzhodu. Povsem kontingenta ameriških čet, ki bodo zapustile Avstrijo, premeščen v Trst, kot je bilo tiratine objavljeno s strani italijanske vlade. Vladni tisk je namigoval na «težave političnega značaja», ki naj bi preprečevale namestitev ameriških čet v našem mestu. To se oči-vidno nanaša na politično-jun-dični položaj v katerem se nahaja Tržaško ozemlje, ki ga zaupno upravljajo italijanske oblasti na podlagi 'Londonske spomenice. Bodi kakor koli, o prihodu, ali bolje o izostalem prihodu ameriških čet, se je v mestu, tako v slovenskem kot italijanskem tisku in med ljudmi, razvila diskusija, ki ima nekatere značilne poteze, v katere se izplača nekoliko globje pogledati. Del tiska, tudi slovenskega,, je pozdravil premestitev ameriških čet, ko pozitivno za Trst in njegovo gospodarstvo. «Demokracija» se je celo prepustila navdušenju in pisala, da so se že ob prvi vesti številni ljudje, ki :o bili že prodali svoje imetje in se pripravljali na izselitev, premislili. Isti list — ki si zaslužuie lovorjev venec za najbesne:ši antikomunizem — je takoj izračunal, da bi tisoč Amerikancev povečalo obtok denarja za 70 milijpnov mesečno in obtožil komuniste, da protestirajo zaradi prihoda čet ZDAi ker hočejo, da se revščina nadaljuje. Dejstvo je, da je mnogo ljudi lahko v dobri veri verjelo, da bi povratek Amerikancev re- da bi vsaj izboljšal sedanje stanje zaradi milijonov lir, ki bi prišle v obtok. V položaju zagrenjenosti in obupa, v Ktiterena se nahaja naše -prebivalstvo, je takšno razpoloženje povsem razumljivo, posebno pri nekaterih slojih, kot so mali trgovci, lastniki barov in gostiln in na splošno oni, ki so v dobi anglo-amerike vojaške okupacije imeli nekaj zaslužka, ki so ga pozneje izgubili. Pri tem delu prebivalstva, se je razvilo verovanje v «povratek Amerikancev», ne da bi pomislili, da bi se Bila nastanila v Trstu največ dva bataljona vojakov, ki ne bi bili prinesli praktično nobene koristi, ki ne bi bili niti ustvariti stanja u-metne blaginje, neke vrste lepo-tila, ki je zakrivalo revščino v teku anglo-ameriške okupacije, ko je bilo tu približno desetti-soč vojakov z vsem svojim ogromnim aparatom. Toda ne samo to. Določeni lisk je skušal tudi spraviti v pozabo konkretno škodo, ki bi jo povzročila našemu mestu praktična vzpostavitev vojaške baze NATO. Prav v trenutku, ko se v svetu razvija proces pomiritve (ženevska konferenca, neodvisnost in nevtralnost Avstrije, normalizacija odnosov med ZSSR in Jugoslavijo, razgovori med ZiDAl in ljudsko Kitajko), bi se bilo hotelo preprečiti Trstu, da se uvrsti v to politiko. Vsi mednarodni dogodki, ki smo jih omenili, so pozitivni faktorji pri katerih nudi Trst lahko svoj doprinos k pomiritvi s tem, da postane ponovno veliko mednarodno pristanišče, kot je bilo nekdaj: središče prometa med Vzhodom in Zahodom, posredovalna luka za trgovske izmenjave med centralno Evropo in Kitajsko, pristanišče neodvisne in nevtralne Avstrije. Vse to ne bi bilo mogoče z vzpostavitvijo vojaške baze, ki bi našemu pristanišču onemogočila razvoj mirnodobskega prometa. Namestitev čet NATO bi z druge strani preprečila dotok kapitalov za ustanovitev industrijskih naprav in razširitev obstoječih; ovirala bi in oddaljevala možnost uresničitve proste cone. Kratko, vojaška baza bi pomenila resno o-viro za uresničitev vseh osnovnih ukrepov, ki jih tržaško gospodarstvo nujno potrebuje za premostitev sedanje, vedno bolj zakrbljujoče dobe. Evo zakaj smo bili in smo proti «povratku Amerikancev»; ker bi bila to kršitev «spomenice», atentat proti mednarodni pomiritvi in dejanje, ki bi zadalo nadvse težak udarec u-panjem in možnostim, da se naše gospodarstvo usmeri v delovno in proizvajalno fazo, v obnovo. O' tem se bodo prav gotovo prepričali vsi Tržačani, ki ljubijo svojo •zemljo. Kar se pa tiče laži antikomunistov, oni služijo drugim interesom, Iti niso interesi miru in ne blaginje Trsta. Zato je njihovo stališče povsem dosledno. M. Kolenc nek z ministrom za birokratsko reformo. Tudi tajništvo CISL je zahtevalo od ministrskega predsednika, naj odloži sklep vlade na taki osnovi. Kot je znano bi bila vlada morala oditi na poletne počitnice, toda vrsta raznih zelo resnih vprašanj je prav v teh dneh ponovno prišla v ospredje. Med ta vprašanja spadajo tudi zahteve, ki jih postavlja šolska fronta. Ta je ta teden ponovno zahtevala celotno revizijo prejemkov šolnikov in je zavrnila vsakršno zvišanje honorarjev na osnovi nadurnega dela. V zadnjih dneh se je začelo govoriti o nekem kompromisu. Govori se o določitvi vsote za povišanja plač v času od 1. julija tekočega leta do 30. junija 1956. Povišek plač naj bi znašal 4000 lir mesečno za učitelje ter od 8000 do 10.000 lir mesečno za srednješolske profesorje. Med tem so sindikalne orga-nizaci e že pripravljale enodnevno stavko železničarjev. Ta stavka naj bi se vršila pred 18. avgustom. Vse je kazalo, da nameravajo železničarji stavkati rrav za Veliki šmaren, kar bi bilo povzročilo veliko nezadovoljstvo po vsej državi, kajti kot je znano, je prav na ta dan izredno dosti prometa na vseh železnicah. Spričo lega je morala vlada resno pretresti vso zadevo. Ministrski predsednik je imel daljši posvet z raznimi ministri in izvedenci, fig prej pa se je sestal z voditelji sindikalnih organizacij. Tako je prišlo do tega, da se je vlada oreoričala, da bi bilo zelo nevarno vztrajati na svojem stališču. To bi bilo prav gotovo novzročilo vrsto stavk po vsej državi. Zato je sklenila, da se ho nedavni sklep o povišanju plač pričel izvajati, da pa Bo vlada med tem pričela proučevati vse predloge, ki so jih postavile sindikalne organizacije in medparlamentarna komisija, katerih vlada doslej ni upoštevala. S tem sklepom se sindikalne organizacije strinjajo, saj v teni primeru ne gre zgolj za železničarje, temveč za vse državne nameščence. Generalni,tajnik OGIL je po sprejetju tega sklepa jzjavil, da je sporazum, ki je bil dosežen, ve'ik uspeh, do katerega je prišlo na zares demokratični način. Spričo tega pi bilo potrebno poseči po skrajnih sredstvih, katerih se poslužujemo v sindikalni borbi. Precej šuma je v Italiji zbudila tudi vest, da je znani senator don Sturzo ostro kritiziral političnega tajnika kr-ščansko-demokratične stranke zaradi njegovih takoimenova-nih partitokratskih metod. Kot je znano je Fanfani v zadnjem času nastopil proti številnim osebnostim, ki pripadajo njegovi stranki; med drugim se je vtaknil tudi v neki spor, ki je nastal med finančnim ministrom in florentinskim županom La Piro zaradi vselitve brezdomcev v državna poslopja. V zvezi s to zadevo je La Pira prišel v spor tudi s pred sednikom senatne komisije za zakonski načrt o najemninah Spallinom. La Pira Je .odredil naj se v poslopja, ki so bila svojčas lastnina fašističnih organizacij vselijo florentinski brezdomci, dočim so vladne o-blasti imele drugačen načrt, saj so začele v omenjena poslopja že vseljevati karabinjerje in financarje. Spallino je trdil, da so 'La Pirovi koraki prenagljeni, kar pa je župan odločno zavrnil in se pri tem skliceval na žalostno stanje, v katerem se nahajajo brezdomci, Tu 'i vprašanje prihoda novega kontingenta ameriških čet v Italijo je predmet, o katerem se danes mnogo govori in piše. V zvezi s tem vprašanjem beležijo precejšnjo aktivnost ameriške veleposlanice Luce. Ta je prejšnji teden obiskala tudi predsednika republike. Časopisi so poročali, da je prišlo do obiska po pomoti šoferja, 1 jati k Segniju in ne k Gron chiju. Govori se tudi, da predsednik republike nasprotuje prihodu ameriških čet, ker ta prihod ne predstavlja nič dobrega za italijansko državo. Po zadnjih vesteh se da sklepati, da se bodo ameriške čete nastanile samo v Vicenzi. Novo cepivo proti poliomielitisu Glasilo ameriškega medicinskega združenja poroča, da bodo izpopolnili cepivo proti o-troški paralizi (poliomielitisu). Novo cepivo bo povzročilo manjšo reakcijo na človeški organizem kakor znano Sal-kovo cepivo, bo pa prav tako učinkovito. Glasilo nadalje poroča, da so v teku poizkušnje, da bi cepljenje proti paralizi kombinirali z drugimi cepivi, ki jih uporabljajo proti dru- nije, za katero se komunisti bore že leta. Dalje odkriva, da vodilne skupine na Zahodu, čeprav v negotovosti in med protislovji, popravljajo svoje politične nazore in diplomatske načrte. Samo naši vladajoči krogi, gluhi za potrebe, ki se vedno odločneje kažejo v državi, še slede najnapadalnejšim in najreakcionarnejšim skupinam in ne mislijo zapustiti politike atlantske nepomirljivosti. V tem položaju globokih političnih in socialnih nasprotij je akcija 'Partije in vseh iskrenih demokratov, ki ljubijo mir, odločilnega pomena. Po konferenci štirih je možna ustvaritev sistema mednarodnega sožitja, slonečega na atomski in splošni razorožitvi in na kolektivni varnosti, ki bi z odpravo politike nasprotujočih si vojaških blokov omogočila dejansko enotnost Evrope in bi obvezala vse države k političnemu, gospodarskemu in kulturnemu sodelovanju. Ta možnost mora postati stvarnost. V tem položaju morajo vse naše organizacije in borce razširiti svojo akcijo za mir. Vsi, ki sovražijo vojno, naj si prizadevajo, da postane ideja miru bistven del zunanje politike naše države, da jo razvijajo v parlamentu in da pritegnejo '£ tej borbi vse politične sloje, zlasti še katoliške množice Predvsem je treba doseči da bo italijanska vlada vodila samostojno jpolitiko o vseh mednarodnih vprašanjih ter da bo uveljavila državne inte rese in miroljubna stremljenja našega naroda. Pristanek na prihod ameriških čet v Italijo je v odkriteiti nasprotju s pomiritvijo, začeto v Ženevi. V interesu države so razorožitev, ^okr^uUev gesoodarskih in kul-tW!i?i5Amesfjav z vsemi fr žeiami z odpravo vseh sedanjih prepovedi in omejitev, sprejem vseh upravičevih držav, med njimi Italije, v OZN, navezanje normalnih odnoša-jev s Kitajsko LR. Brez vsakršnega nadaljnjega odlašanja mora priti do ukrepov, s katerimi bo mogoče usmeriti v tržaško pristanišče tradicionalne prometne tokove srednje Evrope in Podonavja. CK obsoja akcijo delodajalcev, ki nasprotuje pomiritvi in ki z napadi na pravice in življenjske pogoje delavcev zaostruje stanje v tovarnah, ter obvezuje vse tovariše, da podpirajo z vsemi silami akcijo sindikalnih organizacij do razširitve borbe delavcev in ljudstva po vsej državi ter do organiziranja akcij splošnega značaja v krajevnem, državnem in strokovnem merilu in vseh delavskih množic, s katerimi je mogoče vsiliti temeljito spremembo v neznosnem položaju, ki se je ustvaril v podjetjih. » Ljudski odpor se obrača ne le proti delodajalcem, marveč tudi proti vladi. S tem zorè pogoji, ki jih je tov. Togliatti preividel že leta 1948. Da se premosti ta položaj, CK obnavlja zahtevo, naj se prične nova politika odprtja na levo, ki naj sloni na* ustavi, odpravi diskriminacije delodajalcev, prispeva k pomiritvi v svetu in v državi, izvede socialne reforme, reorganizacijo LRI, izkoriščanje petrolejskih bogastev, borbo proti monopolom, vzpostavi svobodo v tovarnah, svobodo shodov in tiska, brani industrijo, dà dela brezposelnim in poveča ljudsko potrošnjo. CK poziva vse organizacije, da na jpodlagi izkušenj izvedejo revizijo in usodobijo svojo politično akcijo in svoje delovne sisteme s tem, da dajo pobudo za bogatejše notranje demokratično življenje, zagotove ideološki dvig in politično iniciativo večjemu številu borcev z ustvarjanjem in dviganjem novih kadrov, s pritegovanjem vseh naših članov k partijske-I mu življenju in delu. V sedanjem položaju je odločilna akcija, ki jo bo znala izvajati Partija skupno s socialisti, z vsemi delovnimi ljudmi in vsemi de'mokrati za okrepitev borbe za svobodo, proti izkoriščanju in zatiranju po delodajalcih, za mir in pomiritev v «vetu. V mesecu tiska naj vsi člani zastavijo vse svoje sile, da uresničijo direktive CK KPI. fi o žejo slišati ki bil moral gospo Luce pe- gim boleznim. V fašističnem listu «Il Secolo dTtalia», ki izhaja v Rimu, je bila v četrtek objavljena gornja slika s sledečo razlago: «Comunisti slavi fermati dai volontari in Camicia Nera a Zara dopo l’otto settembre 1943». Ne vemo, čemu obstaja zakon, po katerem je apologija fašizma kazniva, če sme mism-ski list zločinske ašistične kol aboracioniste in rablje borcev za svobodo nekaznovano prik azovati kot zaslužne patriote. B ___________ ALI JE TO V ZNAMENJU LONDONSKEGA SPORAZUMA? na Tržaškem ozemlja lz dobro poučenih in verodostojnih krogov iz Rima smo izvedeli, da so dobili italijanski nacionalisti in fašisti v Trstu navodila, naj pospešijo s poitalijančevanjem slovenskih vasi na Tržaškem. S tem namenom naj bi razne nacionalistične stranke od demokristjanov pa do misinov v kratkem pričele ustanavljali svoje sekcije po raznih vaseh, predvsem v tistih, kjer so nastanjeni ezuli iz cone B. Tudi Lega Nazionale in ENAL naj lil ustanovila svoje krožke po omenjenih vaseh. Baje je za ustanovitev dovolj sedem članov. Iz istih krogov se je tudi izvedelo, da bodo vsi ezuli iz I-stre v kratkem dobili stalno bivališče Ha Tržaškem. To pa zaradi bodočih političnih volitev. Te vesti smo izvedeli v trenutku, ko je bil list že pripravljen za tisk. Zato se bomo k povrnili prihodnjič. »Primorski dnevnik» je postal glasilo magnacucchijevcev na slovenskem področju. V resnici je ostal to kar Je vedno bil, le da se je prelevil in postal glasilo tistih, ki so st zadali za nalogo, da ustanovijo na slovenskem polju takoimenovano Neodvisno socialistično zvezo skupno z An-dreonijem, Dottijem in Desteja-nijem, ki so pred nedavnim prišli v Trst. Zato «Primorski dnev-glk» povzema članke iz Usta «Risorgimento Socialista», ki je glasilo Magnanija in Cucchija in se tiska v Rimu. Tl članki so naperjeni predvsem proti CGIL, KPI in PSI, proti akcijskemu paktu med obema partijama italijanskega delavskega razreda in proti Sovjetski zvezi. Ko očitamo ta dejstva «Primorskemu devniku», se njegovi uredniki pritaiujejo, da Jih še nadalje napadamo In talimo, kljub temu, da je prišlo do pomiritve na mednarodnem diplomatskem In na političnem polju. Toda vse to, kar plšerho o njih, niso v rC' snlci nikake žalitve in ne klevete, pač pa resnična dejstva. To smo prisiljeni pisati; kajti telimo biti povsem objektivni. Ce bi to zamolčali bi napačno ravnali in dobri ljudje bi ostali v i iv t> i. Pa poglejmo kaj piše «Primorski». V svoji četrtkovi številki je list objavil članek o sindikalnih borbah v Italiji. Trdil je da Je borba Italijanskih delavcev pogostoma brezuspešna. Sindikalne organizacije levičarskih strank, pite «Primorski», zoračajo krivdo za neuspehe na objektivne težave. Zelo verjetno pa je, da so tega položaja krive v veliki meri sedanje razmere v sindikalnih gl banjih levičarskih strank, ka'ere vodijo zgrešeno sindikalno politiko. To so pogodili! Tttovci niso originalni, niti s svojim novim znamenjem «neodvisnega socializma». Od leta 1948 dalje pozdravljajo vse razkole. Z namenom, da bi razdvojili delavski razred so ustanoutli tudi novo gibanje t. j. gibanje magnacucchijevcev. Zanje terorizem delodajalcev, organizirano ustrahovanje, delovanje razkolniškth voditeljev, nič ne pomeni. Prav zato njihova kampanja ni usmerjena proti tem, pač pa proti komunistom in socialistom. • Ml dobro vemo, kakšna Je tista njim «pravilna sindikalna politika» o kateri govore tttovci. To politiko so izvajali v Trstu in z njo zelo oškodovali delavsko gibanje. Napake, ki so jih oni zagrešili popravljamo od 1948. leta dalj« z veliktmi žrtvami in napori. Da smo pri tem dosegli že lepe uspehe, nam Je pokazala med drugim tudi zadnja enotna stavka električnih varilcev, ki Je trajala T4 dni. Gospodom od «Primorskega dnevnika» želimo povedati, da smo se dosti borili za obnovitev komunističnega gibanja, za vrnitev zaupanja delavskemu razredu, za vrnitev lojalnosti in poštenosti na polju enotnih akciji Dosti smo se borili tudi zato, da obnovimo slo v ansko-itali Janško bratstvo na pravilni osnovi. Zato nihče od nas nima namena, da bi dovolil, da bi kdor koli poskušal rušiti zgradbo, ki smo jo zgradili združeno Slovenci in Italijani. Toda povrnimo s k stvari. Hoteli smo reči, da se oni od «Primorskega» predstavljajo ” li-vreji nekega »gibanja», katero pa Je italijanski delavski razred že postavil na sramotni oder. To delajo zato, ker mislijo, da bodo na tak način lažje napadali, potem ko so Jim vsi drugi načrti spodleteli. Kaj pa pomeni poskus organiziranja takoimenovanega neodvisnega socialističnega gibanja med Slovenci? To pomeni poskusiti ločiti Slovence od italijanskega delavskega gibanja, nas ločiti od aktivnega prebivalstva In nas povezati s skupinico Izdajalcev delavskih partij in nam na ta način odvzeti glavno podporo v borbi za obrambo naših narodnih pravic. To je izdajstvo! To Je dejanje proti slovenskemu ljudstvu, proti slovansko-italtjanskemu bratstvu! Tak je torej njihov namen. Toda tudi ta Jim ne bo uspet zato ker se zavedamo ka• pomenijo njih nianeorI. Zato »orno spod-btli tudi te makipvelistične načrte. Mi se strinjamo s pomiritvijo bodisi na diplomatskem, kakor tudi na političnem polju. Želimo, da bi se odnosi med državami vedno bolj Izboljševali. Toda nikoli ne bomo dopustili, da bi skupina krutih gledalcev Izkoristila to pomiritev zato, da bi zrušila to, kar smo zgradili s tolikimi napori/ POROČILO TOV. BULGANINA NA ZASEDANJU VRHOVNEGA SOVJETA ZS.S.R. KINI MniM PREDSIHLJA 2SSŠK Vrhovni sovjet ZSSR, sovjetska vlada in sovjetsko ljudstvo bodo še nadalje vlagali vse sile za to, da bi šli po poti iskrenega sodelovanja z bratskimi narodi Jugoslavije Pretekli teden se je sestal zgodovinskega pomena. Ti Vrhovni sovjet ZSSR. Na njem je ministrski predsednik maršal Bulganin poročal o poteku in rezultatih konference štirih velesil, ki je bila pred kratkim v Ženevi. Obenem je nakazal smernice za bodočo konferenco zunanjih ministrov štirih velesil, ki se bo Vršila prihodnjega oktobra. Zasedanju Vrhovnega sovjeta je prisostvovala tudi jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki je na obisku v Sovjetski zvezi. Na tem mestu objavljamo govor tov. Bulganina v krajšem izvlečku. «Sovjetska vladna delegacija je odšla v Ženevo za namenom, da bi iskreno razpravljala z načelniki vlad ZDA, Bri-tanje in Francije o najvažnejših aktualnih vprašanjih mednarodnega pomena in da bi tako uresničila mednarodno pomiritev ter ustvaritev zaupanja med državami. Pri tem so sovjetsko delegacijo vodila leninska načela politike miroljubne koeksistence med državami z različnim režimom. Predlogi, ki jih je postavila Sovjetska zveza so velikega predlogi so: zmanjšanje oborožitve, prepoved atomskega in jedrnega orožja in odstranitev nevarnosti tretje svetovne vojne. Sovjetska zveza je v tem pravcu dala konkretne primere. saj je podvzela vrsto radikalnih ukrepov, med katere spadajo tudi konec vojne na Daljnem vzhodu, avstrijska državna pogodba in pa preokret v politiki do Jugoslavije. Sem se lahko prišteje tudi obisk Nehruja». Med najvažnejša vprašanja, o katerih je tov. Bulganin obširneje govoril spada vprašanje vzpostavitve evropske varnosti. Glede vprašanja združitve Nemčije pa je dejal, da se to vprašanje deli v dve poglavji in da se ga ne da na enostaven način mehanično urediti. «Treba je računati s tem, da obstajata danes dve N-mčiji, da ima vsaka izmed njiju drugačen režim in sistem, da Sovjetska zveza ne more nikoli pristati na to, da bi se združena Nemčija vključila v a-tlantski pakt». Zelo važno poglavje v Bul- RAZVOJ TURIZMA v Sovjetski zvezi V Sovjetski zvezi je turizem zelo razvit. Gojijo ga ne le dijaki, odnosno mladina na splošno, temveč tudi starejši ljudje brez razlike na poklic ali starost. Povsem razumljivo je, da ima turizem popolnoma ljudski značaj. Mladina ima svojo posebno organizacijo, ki skrbi za gojenje turizma. Ta organizacija se imenuje «Burevestnik» ter obstoja in deluje v vseh višjih šolah v ZSSR in organizira predvsem turistične izlete in potovanja. Poseben razvoj je organizacija dosegla na vseučiliščih v Moskvi, Leningradu, Sverdlovsku in v Harkovu Samo višje šole v Moskvi imajo že 12.000 mladih turistov. Nešteto turistov organizirajo tudi jovarne in razni uradi. V Moskvi imajo turisti svoj poseben klub in svojo knjižnico, katera poseduje nad 15.000 knjig, številne atlase, zemljevide in topografske karte. Klub ima tudi številne albume s slikami turističnih izletov. V njem predvajajo tudi kratko-melražne filme, ki so jih sneli turisti in v katerih isti tudi nastopajo kot igralci. Krožek nudi svojim članom vsakovrstno oskrbo in pomoč. Na raznih področjih ZSSR so organizirana taborenja. Posebno vzorno je urejeno tabo-renje, ki ga organizira tovarna avtortiobilov «Stalin» iz Moskve. Prostor za taborenje se nahaja nekje ob Volgi. Taborniki imajo na razpolago čolne, šotore in najrazličnejše potrebščine. Vse turistično gibanje v ZSSR je podprto od sindikatov. Pri glavnem svetu sindikatov obstoja tudi odsek za ekskurzije in turizem. Ta odsek, ki prejema veliko podporo od sindikatov in do države, vzdržuje turistične organizacije, urejuje kraje za taborenja, plačuje inštruktorje, izdeluje plane, dodeluje mesta itd. Danes deluje pod njegovim vodstvom že nad 100 turističnih baz. 70 odst, vzdrževalnine v teh bazah plačuje Zavod za socialno zavarovanje, kar predstavlja izredno veliko ugodnost za turiste. V pretekli sezoni je preživelo svoj oddih nad 5 milijonov turistov v teh bazah. Letos pa se bo to število še povečalo. Celo Američani priznavajo Poudarjajoč uspehe Sovjetske zveze pri uporabi atomske energije v miroljubne namene, pravi dopisnik lista «Balti- more Sun» Watson, da bo dala Sovjetska zveza na sedanji mednarodni konferenci za uporabo atomske energije v miroljubne namene, najbrže «bolj informativne» izjave, kot pa ZDA. Trezno misleči ameriški znanstveniki — pravi Watson — so usmerjeni, da beležijo sovjetske uspehe na tem področju, kot že 'dovršeno dejstvo. Dr. William Pippy, član komisije za atomsko energijo stvarno ugotavlja, da so Rusi opravili «izborno delo» pri u-porabi atomske energije V- proizvajalne namene. Mnogo ameriških znanstvenikov je mnenja, da bi Amerika na tem področju lahko dosti več napredovala, kot je v resnici do sedaj. ZDA so osredotočile vse svoje napore predvsem za uporabo atoma v vojaške namene in pustile ob stran vsa druga raziskovanja. Končno ugotavlja Watson, da Amerika ni nikakor na prvem mestu kar se tiče izkoriščanja jedrne znanosti in teh. h4ke za proizvodnjo električne energije za industrijo UP'"/ ; I H ganinovem....govoru zavzema razorožitev. «Predlog, ki ga je v tem pogledu stavila SZ je realen in uresničljiv in v resnici služi stvari miru, do-čim je predlog, ki ga je stavil predsednik ZDA. n. pr. o fotografiranju z letal brez vsakih realnih elementov. SZ se je vedno navduševala za čim tesnejše stike med Vzhodom in Zahodom. V tem pravcu se bo še nadalje trudila za to, da bi =e ti stiki učvrstili in poglobili». V svojem nadaljnjem govoru je predsednik Bulganin seznanil Vrhovni sovjet, da je britanski parlament poslal njemu in tov. Hruščevu vabilo, naj obiščeta Veliko Britanijo. Nadalje je poročal, da je sovjetska vlada povabila v Moskvo francoskega ministrskega predsednika Faurea in zunanjega ministra Pinaya. Vse to je Vrhovni sovjet pozdravil z dolgotrajnim ploskanjem. Za tem je Bulganin govoril o važnosti, neposrednih stikov na visoki ravni. Dejal je, da se je to konkretno izkazale prav na zadnji ženevski konferenci. Sovjetska delegacija se je uprla, da bi postavili na dnevni red razpravljanje o mednarodnem komunizmu in položaju vzhodnoevropskih držav. Dodal pa je, da na žalost se ni v Ženevi razpravljalo o zadevah Daljnega vzhoda. Vendar pa je izrazil zadovoljstvo zaradi dobrega razvoja kitaj-sko-ameriških razgovorov, ki so sedaj v teku v Ženevi. V predsednikovo poročilo je bilo vključeno tudi poglavje, ki se nanaša na sovjetsko-jugoslo-vanske odnose. «Z razgovori v Beogradu, je dejal tov. Bul- ganin, je končan nenormalen in nedopustljiv položaj, ki je nastal po letu 1948, ko so bili na umeten način pokvarjeni odnošaji prijateljstva in sodelovanja med obema državama. Tak položaj je koristil samo sovražnikom miru in povzročil resno škodo interesom o-beh držav. Takšen položaj se ni mogel več nadaljevati. Zato sta prišli obe vladi do zaključka, da je neizogibno temeljito izboljšati sovjetsko-jugo-slovanske odnošaje. Beograjski sporazum med obema državama je osnovan na priznanju znanih petih načel. Dosedanji rezultati pa dajejo osnovo za mnenje, da sta obe državi izbrali edino pravilno pot in da se obe vladi z vso resnostjo lotevata nadaljnjega razvoja In okrepitve odnosov med obema državma». Zatem je tov. Bulganin dejal, da v svojstvu predsednika sovjetske vlade izjavlja, da bosta sovjetska vlada in sovjetsko ljudstvo, kakor tudi sam Vrhovni sovjet še nadalje vlagali vse sile zato, da bi šli po sjcupno začrtani poti prijateljstva in iskrenega sodelovanja z bratskimi jugoslovanskimi narodi. Te njegove besede je Vrhovni sovjet pozdravil z navdušenim in dolgotrajnim ploskanjem. Ženevska konferenca pomeni torej prelomnico v zgodovini, pomeni odpravo hladne vojne, pomeni začetek nove dobe. «Mi smo bili prepričani, je nadaljeval tov. Bulganin, da bo ženevske konferenca rodila pozitivne rezultate. In v resnici se nismo zmotili. Zdaj smo prepričani, da je mogoče z dobro voljo in z upoštevanjem interesov vseh strani, da oi štiri velesile žele nadaljnje pozitivne rezultate pri reševanju važnih mednarodnih vprašanj. Tudi v ZDA so se pojavile sile, ki delajo zato, da bi se povrnili normalni odnosi z vsemi državami. To nam potrjuje predlog za sklicanje konference petih velesil, torej skupno s Kitajsko ljudsko republiko, kakor je predlagal senator George. V samih vladnih krogih se opaža, da se pojavlja tendenca, ki je naklonjena tej usmeritvi. Osebni kontakti v Ženevi med raznimi voditelji so bili velike POSNEMANJA VREDNI VZGLEDI FRANCOSKIH KOMUNISTOV Tudi o tem vprašanju naj razpravljajo naši tovariši v času kampanje za širjenje tiska (NadaUenanie na /V. strani) V kampanji za demokratični tisk, ki se že par let stalno ponavlja, so vse akcije zelo važne. Važno je *vedno bolj razširjati krog bralcev, da spoznajo, kdo v resnici brani njihove interese in se bori za izboljšanje življenja, vseh, vazna je nabiralna akcija, ki daje našemu tisku možnost, da lahko izhaja, važne so najrazličnejše pobude in veselice, ki popularizirajo naš tisk in dajejo našemu ljudstvu priliko, da dokaže svojo privrženost demokratičnemu gibanju in njegovemu tisku. Toda nadvse važno je tudi, da se posebno v teh mesecih skuša najti način, kako izboljšati vsebino našega tiska, da se čimbolj približa ljudstvu, da izraža njegove težnje in želje ter prikazuje resnično stanje stvari, ki ga v drugih buržoaznih listih skušajo vedno prikriti ali prikazati v lepši luči, kot je v resnici. Vzemimo naše skromno glasilo «Delo», ki izhaja z velikimi težavami enkrat tedensko in skuša vedno bolj postali izraz vsega našega delovnega ljudstva, glasnik borbe za enotnost vseh Slovencev in za pridobitev vseh pravic, ki jim pripadajo, tako narodnih, kot gospodarskih in socialnih. Da bi moglo v resnici vršiti svoje veliko poslanstvo, se mora na- še glasilo vedno bolj izpopolnjevati, vedno bolj se mora približevati vsemu našemu ljudstvu in se z njim tesno povezati. Zato je pa nujno potrebno, da mu tovariši pri tem pomagajo po svojih močeh Potrebno je, da se ustvari čim širša mreža dopisnikov, ki obveščajo uredništvo našega lista o vseh velikih in malih problemih vasi in mesta, o potrebah in težnjah našega prebivalstva, da bi mogel naš list podpreti njegove borbe in zagovarjati njegove potrebe). To je naloga vseh delavskih časopisov, če hočejo v resnici služiti ljudstvu in mu pokazo-vati pot v boljšo bodočnost ter ga voditi v njegovih borbah. List «l’Humanité», glasilo Komunistične partije Francije, se sicer ne da primerjati z našim skromnim glasilom, ker ima neprimerno večje število bralcev, ima ogromno organizacijo in je dnevnik, ki se bere po vsej Franciji. Vendar so njegove izkušnje v pogledu do-pisnikov nam ravnotako dragocene, kot so dragocene vsem delavskim listom. Leta 1950 je OK KPF dal na. logo uredništvu svojega lista, da «ustvari široko mrežo dopisnikov in delavskih sotrud-nikov, da se izboljša vsebina našega tiska in se tisk okrepi s proletarskimi kadri». Uredni- Poseben inštitut skrbi za izdelovanje takih strojev, ki povsem odgovarjajo krajevnim prilikam - Madžarske mlatilnice so znane tudi v tujini Madžarska industrija dobavlja poljskim delavcem vedno več.e število poljedelskih strojev. da jim olajša težko delo in pripomore k razvoju vsega kmečkega gospodarstva. Poskusni zavod za poljedelske stroje, v katerem delajo inž.e-nirji in specializirani tehniki, skrbi za izdelavo strojev za najrazličnejša poljska dela, proučuje načrte novih in načine za moderniziranje starih strojev. Med stroje, ki so bili izdelani pod vodstvom zavoda spa. da tudi traktor GL-35, ki je posebno primeren za obdelo. vanje peščene zemlje, kajti njegova gonilna sila je večja, dočim je potrošnja manjša kot pri drugih tipih traktorjev. Številne dobre lastnosti, ki jih ima traktor, omogočajo kmečkim zadrugam, da začenjajo z deli bolj zgodaj, ker je traktor manj občutljiv za trdo zemljo. Letos bodo izdelali 300 takšnih novih traktorjev tipa GL-35. Po socialističnem svetu LR ALBANIJA UPORABLJA KITAJSKA RI2NA SEMENA V skladu s sporazumom o tehničnem in znanstvenem sodelovanju med LR Kitajsko in LR Albanijo je slednja prejela razne vrste kitajskih rižnih semen, ki so jih že začeli sejati po albanskih rižnih poljih. Med temi je posebna vrsta riža, ki vzklije na nenamakanih zemljiščih in se je dobro obnesla na državnem posestvu v Lakatundi (Vlora). Sedaj bodo to seme uporabili tudi v drugih predelih Albanije. * • * FILMSKA INDUSTRIJA NA BOLGARSKEM V bližini .Sofije so začeli graditi veliko filmsko podjetje, opremljeno z najmodernejšimi napravami. Podjetje gradijo po načrtih sovjetskih izvedencev. * * * NEPOSREDNA ŽELEZNIŠKA PROGA MED LR KITAJSKO IN VIET-NAMOM 2. avgusta je stekel prvi vlak, ki neposredno veže LR Kitajsko z demokratičnim Viet-Na-mom. Ob tej priliki je bilo na postaji v Pekingu veliko zborovanje, na katerem sta govorila kitajski prometni mini- Za nastop na Varšavskem mia dinskem festivalu je baletna skupina iz Minska pripravila beloruski narodni ples «Kri-žačolu ster Teng Tal Luan in vietnamski odpravnik poslov Siau Long, ki sta poudarila veliko važnost neposredne železniške povezave za razvoj in utrditev gospodarskega in kulturnega sodelovanja med obema narodoma, * * * TOVARNA «MOLOTOV» IZDELUJE NOVE OSEBNE AVTOMOBILE Delavci avtomobilske tovarne ((Molotov» v Gorkem so izdelali nov model osebnega avtomobila, nazvan «M-72», ki je nekoliko podoben «Pobjedi» ali je udobnejši in trpežnejši. Načrtovalci pa dokončujejo načrte za» avtomobil «Volga», ki jih je državna komisija v glavnem že odobrila. Obenem pripravljajo še močnejše motorje za avtomobile «Zim» in «Gaz-51». » * » ZNIŽANJE CEN V LR KOREJI Z ozirom na dejstvo, da se prvi triletni načrt za povojno obnovo in gospodarski razvoj LR Koreje uspešno razvija, je korejski ministrski svet sklenil, da od 1. avgusta t. 1. zniža cene na drobno raznih predmetov široke potrošnje. Cene bombažnih tkanin so se tako znižale za od 11 do 35 odst., svilenih tkanin od 15 do 46 odst., pletenin od 12 do 29 odst. gumijastih čevljev od 12 do 40 odst., tobaka pa za 17 oziromo 30 odst. * * * SPORAZUM MED LR ROMUNIJO IN FRANCIJO Romunski zunanji minister je L avgust« izdal naslednje skupno romunsko - francosko sporočilo: «Vlada LR Romunije in vlada Francije sta dosegli zadovoljiv sporazum pri raznih vprašanjih, ki zanimajo obe deželi. V želji, da okrepita odnose med obema deželama sta vladi sporazumno sklenili, da bosta razvijali kulturne izmenjave med LR Romunijo in Francijo. Francoska vlada je sklenila, da od 1. avgusta 1955 ukine sklep od 18. junija 1955, ki je določal začasno prepoved izvažanja francoskega blaga v LR Romunijo». * * * OTVORJEN NAJVEČ JI STADION NA POLJSKEM Zadnje dni julija so otvoriJi v Varšavi stadion, ki bo lahko sprejel 70.000 gledalcev. Slavnosti za otvoritev stadiona, ki je največji v L.R. Poljski, so se udeležili prvi sekretar Enotne delavske partije Poljske Bierut, predsednik državnega sveta A. Zawadski, ministrski predsednik Cyrankiewitz in druge visoke osebnosti. Prisotne so bile tudi vladne delegacije iz Sovjetske zveze, L.R. Kitajske in drugih dežel ljudske demokracije. * * * TRGOVSKI SPORAZUM MED C. S. R. IN INDONEZIJO V Jakarti je bil podpisan zadnje dni julija trgovinski sporazum med L. R. Češkoslovaško in Indonezijo za izmenjavo blaga v skupni vrednosti 6 milijonov šterlingov. Z novim sporazumom se je izmenjava blaga povečala za dvakrat v primeri z lanskim letom. Indonezija bo izvažala v CSR gumij, kositer, konopljo, poper, čaj in drugo blago. CSR pa bo dobavila v zameno tekstilne proizvode in drugo blago. Beograjsko «Kolo» v Moskvi MOSKVA — Ansambel jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov «Kolo» je gostoval v Sovjetski zvezi, kjer je doživel veliki uspeh. Na poslovilni predstavi, ki jo je ansambel «Kolo» priredil v moskovskem teatru, so prisostvovali najvišji sovjetski voditelji, med njimi Molotov, Mikojan ICaganovič, 'Malenkov, Pervu-nin, Suslov in drugi. w’fxW'« T7ÌJiì'wm Traktor znamke GL-35 Tehniki zavoda so tudi izpopolnili kombiniran stroj za žetev in mlačvo lipa AC-400, kateremu so dodali posebno prikolico na, dveh kolesih za pobiranje slame. Ta prikolica ne ovira splošnega delovanja stroja: slama pada neposredno v prikolico in zato ni potrebno posebno dvigalo. Avtomatični vsrkavec odnaša raz-mrvljeno slamo v posebno vrečo. Tako izpopolnjen stroj se bo začel v kratkem proizvajati v serijah. Razprševalec PiP izvrstno služi pri delih, ki so potrebna za zaščito kultur in sadovnjakov. Doslej so jih na Madžarskem izdelali 200 toda proizvodnja se naglo dalje razvija. Stroj za sajenje in izkopavanje krompirja opravi v eni uri delo na površini 0,6 do 0,8 holdov (hold = 2518 kv. metrov). Z njegovo uporabo se prihrani veliko število delovne sile, ki jo je mogoče uporabiti pri drugih delih. Madžarske tovarne so pod vodstvom poskusnega zavoda izdelale izvrstne stroje za žaganje hlodov, rezanje slame, lemežev za rahljanje zemlje in za setev ter nešteto drugih strojev. Traktor DT-413 bo moderniziran; po mnenju tehnikov se bo zmogljivost traktorja, ki je bila doslej 800 do 1500 delovnih ur, povečala na 2000 ur zaradi novega načina mazanja stroja. Ob straneh traktorja bodo aplicirali po, sebne varovalne naprave, k) bodo preprečevale morebitno poškodovanje dreves pri delu v sadovnjakih. Na Madžarskem so začeli iz, delovati mlatilnice že v pričet, ku tega stoletja. Tedaj so jih uporabljali le na veleposestvih, pozneje pa so se nekoliko razširile tudi med srednje in manjše kmetije. Mlatilnice Hoffher so začeli sčasoma uporabljati tudi v inozemstvu in so tako postale sveto, vno znane. Mehanizacije težkega dela, kot je žetev, se pa niso nikoli lotili, predvsem zato, ker je bila delovna sila precej poceni in se potemtakem ni izplačalo izdelovati dragih strojev. Ob žetvi je okrog 750.000 ljudi delalo na poljih, da bi pravočano pospravili žito. Po osvoboditvi, ko je bito vse razrušeno in uničeno, je bilo najprej treba poskrbeti, da se odstranijo ruševine in izvršijo najnujnejša dela. Sele proti koncu leta 1948 je ljudska vlada s posebno resolucijo določila začetek proizvajanja kombiniranih strojev za žetev m mlačev. Iz Sovjetske zveze so bili takrat poslani razni načrti in modeli z vsemi tehničnimi navodili; te modele so potem praktično preizkušali na Madžarskem in jih skušali prilagoditi posebnim domačim pogojem zemlje in kakovosti žita. Prvi domači kombinirani stroj, traktor za žetev in mlačev je bil izdelan leta 1951. in se je zelo dobro obnesel. Od tedaj so izdelali na Madžarskem že preko 20001 takšnih strojev, ki so jih porazdelili postajah in državnih kmečkih podjetjih. Kombinirani stroj je zelo koristen in donosen, ker prihrani mnogo truda in obenem zagotavlja manjšo izgubo pridelka, ki se je znižala na 1 odstotek. Madžarski kombinirani stroji, ki jih izdelujejo delavnice EMAG se tudi izvažajo v inozemstvo. Doslej so jih izvozili v Bolgarijo, Turčijo, Ar, gentino in LR Kitajsko, Samo ljudska Kitajska je doslej na, bavila 175 teh koristnih mad, žarskih strojev za žetev in mlačev. štvo «iHumanité» pe tedaj sprejelo vrsto pobud, da ustvari organizirano mrežo dopisnikov in učvrsti tako svojo neposredno povezavo z množicami. Razvoj je bil zelo nagel; v začetku leta 1951 je bilo 225 dopisnikov, leta 1952 800. leta 1953 1.700 dočim jih je sedaj 2.800. Od teh je 1.350 delavcev, 200 kmetov. 550 uradnikov itd. Delovanje dopisnikov je najrazličnejše. Oni se ne omejujejo na to, da pomagajo časopisu z obveščanjem o uspehih te ali one agitacije, ki je v teku, marveč pošiljajo tudi konkretne informacije o razvoju delavskega gibanja, o splošnem mišljenju, ki prevladuje med ljudstvom itd. Kampanja za nabiranje podpisov na Dunajski apel je imela zelo velik uspeh prav po zaslugi dopisnikov s terena, ki so obveščali o poteku akcije, ti pomočjo dopisnikov je list objavil več anket, med njimi o stanju brezdomcev in onih, ki živijo v nezdravih in nevarnih stanovanjih, opremljeno s 60 slikami, ki so jih poslali dopisniki. Zelo učinkovita je bila tudi anketa o življenjskih pogojih delov*iih množic. Dopisniki zbirajo dokumentacije, v pogovorih s svojimi delovnimi tovariši o najnovejših političnih dogodkih ugotavljajo položaj v tovarnah iz česar črpajo u-redniki material za zanimive članke. Slava padlinin borcem! " Sl BEL J A ANTON-STJENK rojen v Tomačevici 21. 4. 1 bivajoč v Trstu. Major, kom» a dir Gregorčičeve brigade, f1 j. del v Vojskem 1. 4. 1941 Z oc ei va 'Van že. stv 'nat g» Bvlje jučn in 0 zat »ju 9l Ida n njen nè n tadiv Vite’ tog, 'Vo r ek lada bi ogli jih ta n dnst Za ktor sek tret JU 'Vulci ‘ati Janj ■tere laša trio Trdi 'o.tne 6, n tol ir; Dopisniki se sčasoma nau čijo zabeležiti nemudoma vsak dogodek, ki bi zanimal časopis. Tako je n. pr. neki dopisnik izvrstno poročal o vzrokih neke težke železniške nesreče in ko se je uredništvo zanimalo, kako je dobil tako točne podatke, je slednji objasnil, da se ni zadovoljil z uradnim obvestilom, marveč se je obrnil neposredno na tovariše železničarje in v pogovoru z njimi so skupno ugotovili, da je nesreče kriva brezbrižnost vlade in znižanje nakazil za izboljšanje železniške službe-Velik uspeh je doživela tudi o, sebna preiskava nekaterih dopisnikov, ki so se hoteli pre-pričati koliko je resnice v poveličevanju «dobrega gospoda, rJSntite tovarne' 'y Maine-H-Loire, ki so ga buržoazni ča, sopisi prikazovali kot primer sodelovanja med izkoriščevalci in izkoriščanimi. Dopisniki so ugotovi i ravno nasprotno ih s tem je mogla «l’Humamté» razkrinkati politični manever tiska gospodarjev. Iz teh nekoliko primerov je razvidno kako važna je naloga tererjskih dopisnikov. Zato bi se morali tudi naši tovariši po, truditi in sodelovati z naijim časopisom, da jz «Dela» napra, vimo v resnici časopis vseh Slovencev Tržaškega ozemlja. Kratke vesli iz Jugoslavije ZA VSAKOGAR NEKAJ.. nesporazum? KOVAČEVA lepo rejena svinja je na neki poljedelski razstavi dobila prvo nagrado. Ko se Je v vasi to izvedelo, je postal stan Matijče radoveden, pa se Je podal h Kovačevim, da vidi žival. Na vratih je srečal gospodinjo in jo vprašal: «Ali je svinja te doma?» «Ne», odgovori tena, «pred večerom moj mož ne pride domov.» * * * SMISEL ZA UMETNOST PRED poslopjem umetniške galerije stojita ameriška novoporo-čenca na svatbenem potovanju po Evropi. «No, Jacky,» pravi mlada nevesta. «Kako si bova najbolje o-gledala to-le stvar?» «Veš kaj,» -odgovori mož, «tl obideš poslopje od znotraj, Jaz pa od zunaj in čez četrt ure se bovl spet dobila na tem mestu.» Ansambel «Kolo», ki je na turneji po Sovjetski zvezi žel veliko uspehov, bo odpotoval v mesecu avgustu na enomesečno gostovanje na Kitajsko. Svoje koncerte bo imelo «Kolo»! v Pekingu, Sangaju in Nankingu. * * * STRAH PRED NAJHUJ&IM GOSPOD Raztresen brska v tramvaju razburjeno po svojin žepih in vzdihuje: «Strašno, mislim, da sem izgubil listnico.» «Ali ste pogledali Že v vse žepe?» mu skuša pomagati sprevodnik. «Da, povsod, le v zadnji hlačni žep si ne upam- pogledati. Ce Je namreč tudi tam ni, me gotovo zadene kap» SMOLA JANEZ prihaja vsak dan pijan domov. Njegova žena, ki tega ne more prenašati, je že vse solze Izjokala. Končno ji nekega dne mož svečano obljubi: «Videli boš, od danes dalje bom postal drug človek.» Toda še isto noč se Janez vrne domov natreskan. Njegova žen» mu v Joku očita: «Pa sem res verjela, da si postal drugi človek.» «Pomislil kakšna smola» Ji Je-cljaje odvrne moz, «tudi drugi človek pije!» PESIMIST Stari Malija je bil vse svoje življenje zelo črnogled. Vendar je doživel zelo visoko starost. Ko je proslavljal svoj devetdeseti rojstni dan, mu pravi prijatelj: «Vidiš, kljub vsem tvojim grdim slutnjam', si le doživel lepo starost». «Da», odgovori pesimist, «to je že res. Toda pomisli, koliko časa sem moral živeti, da to dočakam!» * * * MED VINSKIMI BRATCI «VČERAJ si bil tako pijan, da sl prodajal Rdeči most». «Kako pa U to veš?» «Stvar je v tem, da sem ga jaz kupil». SVETOVNA REVIJA KAJAKASEV IN KANUISTOV V TACNEM Veličastno se je zaključilo tekmovanje za svetovno prvenstvo v slalomu s kajaki in kanuji, ki se je vršilo na Savi pri Tacnem. -Po končanem tekmovanju je v podrobnem pregled najboljših priznanj v obliki zlatih, srebrnih in bronastih kolajn takle: CSR 4 zlate, 1 srebrno, 3 bronaste: Vzhodna Nemčija 1 zlato, 4 srebrne, 2 bronast}; Zahodna Nemčija 3 zlate, 1 srebrno; Francija 1 zlato, 1 srebrno; Švica 1 srebrno, 1 bronasto; Avstrija 1 srebno, 1 bronasto; Jugoslavija 1 bronasto. Za zaključek IV. svetovnega prvenstva s kajaki in kanuji je bila na sporedu v Ljubljani zaključna slovesnost z razdelitvijo kolajn. Največ zlatih kolaj je prejela Češkoslovaška in se tudi v celoti plasirala kot najuspešnejša država na tem prvenstvu. Zal je bila celotna zaključna slovesnost tako slabo pripravljena, da je bilo mučno. Pri ekipah Vzh. in Zah. Nemčije ter Francije, ki so prejele zlate kolajne so igrali njihove državne himne, reproducirane s plošč, toliko bolj pa je gledalce presenetilo, zakaj pri najzmago-vitejši in od publike najbolj prisrčno pozdravljeni ekipi Češkoslovaške, himne ni bilo. Kakršen koli izgovor, da plošče ni bilo mogoče dobiti, prav gotovo ne more biti v opravičilo, ker so Cehi prišli v Jugoslavijo že pred tednom dni. VZROKI DAVČNIH ZAOSTANKOV Glede plačevanja davka na dohodek od kmečkih gospodarstev in privatnega' sektorja obrti je letošnje leto zelo slabo. Od predvidenega letošnjega davka na dohodek kmečkih gospodarstev so plačali davkoplačevalci do 1. junija samo 26,1%. Razumljivo je, da je to močno vplivalo na trg, tembolj, ker letos tudi obrtnik} ne plačujejo v redu davkov. Vse to je povročilo velik pritisk pa cene in zvišanje stroškov. Iz podatkov zveznega tajništva za narodno gospodarstvo je razvidno, da je bilo v pr- vih petih mesecih tekočega leta plaóanegWdavka na dohodek kmečkih gospodarstev V vsej državi le 26,1% letnega plana. V Črni Gori so plačali kmetje samo }6,5%, v Bosni in Hercegovini 21,2%, v Srbij1 23,2%, na Hrvatskem 29,3%, v Sloveniji 34,1%, v Makedoniji 35,7%. Po celotnem obsegu plačanega davka v primerjavi s predvidenim planom pa dejansko zaostajajo predvsem Srbija, pa tudi Hrvatska, Bosna in Hercegovina ter Slovenija, kar je imelo za položaj na trgu najhujše posledice. MIHALIČ ADOLF -rojen v Trstu 11. 10. l9*,cih Vstopil v NOV 9. 9. 1943, tlme streljen na Katina» pri Tabele 13. 9. 1943. i ! skL % je , !* ‘až ! tonu # skl Segle Prt SANCIN ALBIN rojen v Dolini 1. 7. 1926. ^ Na ree 24. div. 14. brig. 2. Padel v Stražišču pri Cerki'11' lt. 6. 1944. pr: gtočl torno EMIL KOCMAN rojen v Praprotu 7. 9. i9^ padel v Soški dolini 24. 2. J9* DESET LET PO VOJNI NA JADRANU.., Hotel Palače v Portorožu sprejme lahko 400 ljudi. V vsem hotelu pa je le 15 domačih gostov. Ne samo zato ker je najdražji, predvsem zato, ker za domače ljudi v njem ni prostora. Se ti, kolikor jih je, se vsak dan dobesedno «borijo za obstanek». Kakor hitro pride skupina tujcev, so v nevarnosti, da ne dobijo pred vrati sob spakiranih kovčkov, v recepciji pa zvedo, da zanje ni več prostora. Hotelska uprava že danes namreč zatrjuje, da prihodnje leto ne bodo sprejemali nobenega Jugoslovana, ker bodo tudi ceno dvignili na 2.000 din na dan. SERVILNOST DO TUJCEV V «Sport hotelu» na Pokljuki pri Bledu je med domačini in tujimi gosti tudi večja skupina vojnih invalidov na klimatskem zdravljenju. Nekega dne je bil avtomobil znamke «Volkswagen» — last nekega Berlinčana, ki je prav tako na Pokljuki, zjutraj poškodovan. Sipe so bile razbite in gume preluknjane. Direktor hotela je z najglobljim poklonom pohitel sporočiti tujcu, da mu bo hotel škodo povrnil (čeprav je bil avtomobil vso noč na odprtem prostoru pred hotelom), nato pa je napadel invalide, trdeč, da so samo oni lahko napravili «to divjaštvo». Pri tem se je posluževal najvul-garnejših izrazov, ne oziraje se na ostale goste. Zaman so se invalidi branili. Direktor je vztrajal pri svojem in dejal, da v bodoče v hotel invalidov ne bo več sprejemal. z mmuumih PETER RACMAN rojen v Gročanl 8. 10. 1924^ del v Beli Krajini 13. 7. N, JUST PRASELJ porojen v Dolini 22. 10. 191 del na Dolenjskem 26. U- 0 ih, «n to. ">1S| 1« 0|| Dr S V R St to! 'to \ % S ■tl K d K Irsi ne sme Ufi več mrtvo treme u spusnemaospoflarsiuu Potrebni so nujni ukrepi za okrepitev prometa skozi pristanišče - Na mednarodni konferenci je treba postaviti sprejemljive pogoje za vse zaledne države - Zavlačevanje je povzročilo Trstu že mnogo škode s Z odobritvijo zakona o rota-|>jakem skladu je bila doseže-« važna etapa na poti prema-'vanja tržaške gospodarske 'ize. Toda, brez ozira na stvo, da mora še priti pred Mat in da bo treba še mno-govoriti pretino bo uve-avljen, se zakon tiče iz-Ijučno industrijskega sekto-in ne prometnega. Zakon 0 Zato mogel prispevati k raz» iKj “ju industrijskega sektorja Ijl Ida ne prometnega, čeprav je - njem predvideno, da bodo fi-j inčni skladi dodeljeni tudi za V radnjo ladij. Toda za zago-^ ivitev delovanja pomorskih j tog, ki so nam potrebne, goji Ivo ne moremo čakati na za-itek delovanja .rotacijskega lada, brez ozira na dejstvo, ■ bi bilo ladjevje, ki bi ga Itogli zgraditi z milijardami, 1 jih sklad daje na razpolago | ta namen, na vsak način necelostno. Za ozdravitev prometnega Cktorja, ki je še vedno osnovni sektor našega gospodarstva, F treba torej še vse napraviti; Niti povrnitev «Saturnie» in fVulcanie» ne moremo smalti za drugo, kot za prvo “Janje popravljanja krivin, “teremu bodo morala brez 'lasanja slediti druga, če notno priti prepozno. Trditev, da je pristaniški omet prišel do kritične toč-’ e, morda do preokreta ni 'Mirana. V prvih sedmih me-19* hih letošnjega leta je bilo v J, * himeri z isto dobo leta 1954 Ts'“beležiti določeno okrepitev skupnem obsegu prometa, 'Cv je zadovoljivo in postavlja C laž one, ki trdijo, da na Ja-; f»nu ni prometa in prihajajo gj 1 sklepa, da zaradi tega niso ! I Srebne ladje. Toda pozoren i egled tega prometa nam odriva obstoj kali krize, ki bi N la izbruhniti vsak trenu-,ek. Prevladovanje masovnega 'ga, predvsem premoga, nad 'Hanim in kvalitetnim bla-"tn, prinaša manjše zaslužke “im, ki se posvečajo temu Jlstaniškemu delovanju. Prepevanje izkrcanj nad vkr-»bji pomeni, da se ladje, ki M ? Prišle v pristanišče polne I ' skoraj polne, vračajo na-I v Prazne: to sili lastnike la-Ifj' da povišajo brodnino. 8r?°da tudi sami množični ™*Vozt'so sedaj ogroženi, med , :gim prav zaraefi podražitve ' “Voznih stroškov, ki jo po-B^hroča neosrazmefje med vkr-ie^pji in izkrcanji. Bremen si pred kratkim zagotovil za l“4očo ■ mesece prevoz in odiamo enega milijona ton a- >• meriškega premoga namenjenega v Avstrijo, dočim je tovrstni promet vedno izbiral pot skozi Trst. Znano je, da so bile nekatere pošiljke ameriškega premoga; za katerih količino se ne ve, zagotovljene našemu pristanišču za avgust. Toda jasno je, da milijon, ki je skrenil proti Bremenu, ne bo šel skozi Trst in da bo to imelo resne posledice za edini nekoliko pomembnejši tranzit, ki se je doslej posluževal Jadrana, da pride v Avstrijo. Evo zakaj lahko govorimo o posebno kritičnem trenutku, ki bi se mu bili v ostalem lahko izognili, le če bi se bili podvzeli ukrepi, ki jih že toliko časa nakazujejo tržaške ustanove in organizacije centralnim oblastem in ki jih sedaj ni več mogoče odlašati. Vsi ti ukrepi so tesno povezani med seboj. Mednarodna konferenca za pristanišče sloni — po določilih Londonske spomenice od lanskega oktobra na 20 členih osme priloge mirovne pogodbe, ki predvidevajo vzajemne obveze v korist tržaškega pristanišča, tako s strani države, ki ga u-pravlja kot s strani onih, ki ga mislijo uporabljati za svoje u-vozne in izvozne tranzite. Za naše mesto je od največ.ega interesa, da se te obveznosti konkretizirajo in uveljavijo čim prej. Da bi usmerile svoje tranzite preko Trsta in predno si pievzamejo obveznosti, navedene v osmi prilogi mirovne pogodbe, bodo dežele Srednje Evrope postavile na konl'eienei pogoje, ki naj jim zagotovijo odpremo blaga po ugodnih cenah, nagel prihod na naslov, odpravo vsake diskriminacije med blagom in med deželami iz katerih izhaja blago in v katere prihaja. Te zahteve, in druge, ki bi mogle biti postavljene, je treba nadvse upoštevati, kajti — nikoli ne bo dovolj ponavljati — Trst potrebuje kot kliente prav one dežele, ki lahko izbirajo med velikim številom poti za pošiljanje svojega blaga ter si pri tem, naravno, lahko izberejo ono, ki se jim bolj izplača. In prav to delajo te dežele, ne oziraje se na tradicije ali sentimentalnosti, temveč ocenjujoč stvari z vidika gospodarske koristi, kar je neizogibno. Že sedaj je znano kakšne bodo mogle biti zahteve, vsaj glavne: pomorske proge, tarife, ležarina, hitro odpremanje blaga, odprava vsake diskrimi- nacije in druge. Zato mora vlada, ki je najavila bodoče sklicanje konference, priti na konferenco pripravljena na obširne koncesije na vseh teh področjih. To obotavljanje nas je doslej mnogo stalo. Res je že čas, da še temu napravi konec. Treba se je potruditi, tudi če la trud ni brezpomemben. Toda tu gre z ene strani za to, da se nam povrne, kar nam pripada in ki nam je bilo doslej krateno proti vsaki pravici; z druge strani pa, da se napravi konec stalnemu neuravnovešen ju našega gospodarstva, kar bo tudi pomenilo, da Trst ne bo več mrtvo breme, marveč življenjski in aktiven činitelj v splošnem gospodarstvu države. F. ZIDAR OPTIMISTIČNE IZJAVE ZNANSTVENIKOV S.VETOVNEGA SLOVESA “Še pred koncem tega stoletja bodo zjemljani prileteli na luno“ Ob Velikem šmarnu, sredi vročega poletja, je najprijetnejši užitek hladna kopelj v morskih valovih, potem pa brezskrbni oddih na plaži, na vročem pesku pod sončnimi žarki ali pa v prijetni senčici, kot si jo je poiskala ta-le srčkana deklica. V zadnjem časti se mnogo govori in piše o umetnih satelitih, ki naj bi jih v bližnji bodočnosti spustili v vsemirje. Posebno veliko šuma v tem pravcu je napravila znana Eisenhowerjeva poslanica, ki je bila pred kratkim objavljena. S tem vprašanjem so se bauili tudi učenjaki, ki so se pretekli teden zbrali na svetovnem astronavtičnem kongresu v Kopenhagenu. Toda znane so ludi napovedi sovjetskih učenjakov, o katerih smo slišali govoriti te pred časom. Ze lani je neka sovjetska znanstvena revija objavila daljšo razpravo in nekaj skic o satelitu, ki naj bi ga pognali v vsemirje. Na omenjenem satelitu naj bi bil poleg drugega urejen tudi kozmični laboratorij, ki bi deloval na povsem avtomatičen način. Sovjetski zveza namerava pognati v vsemirje večji umetni satelit kot pa ZDA. Tako je izjavit TOVARIŠI BELTRAME, ROGASSI IN GERBEC PRI VLADNEM KOMISARJU Zveza malih posestnikov zahteva odpravo krivic pri razlastitvah Razlaščena zemljišča na področju industrijskega pristanišča v Žavjah, naj plačajo po pravičnih cenah - Dr. Paiamara priznava, da so zahteve prizadetih kmetov utemeljene - Kdaj bo rešeno vprašanje športnega igrišča na Opčinah ? Na pobudo Zveze malih po-setnikov, ki je zaprosila za sodelovanje gonško-videmske-ga poslanca Gina Beltrame in tržaškega svetovalca odv. Po-gassija, je tržaški vladni komisar dr. Pal amara v petek, 5 t. m. ob 12 uri sprejel tajnika ZMP v spremstvu omenjenega posl. Beltrame in odv. Pogassija. Zveza malih posestnikov je namreč zaprosila zg nujni razgovor v vladnim komisarjem, da ga obvesti in mu razjasni krivice, ki se dogajajo našim kmetom pri razlaščanju zemljišč s strani U-stanove za industrijsko pristanišče. V skoraj enournem razgovoru so predstavniki razložili vladnemu komisarju v kakšnem kočljivem položaju senahaia- jo kmetje, katerim bodo razlastili nadaljnja zemljišča za rezidencialno cono industrijskega pristanišča. Obvestili so vladnega komisarja, da ima U-stanova za industrijsko pristanišče že ogromne površine razlaščenega zemljišča, ki ga ne izlet v Slovensko Benečijo Iz potopisne beležnice naše sodelavke !!$» ^rejšnjo nedeljo je prosvetno ^tvo «Skedenj» priredilo izret Slovensko Benečijo, k jet so ,‘hiki obiskali poleg Čedada, Petra Slovenov, tudi Brišče, Meo in pa seveda znano Lansko jamo. .gl/oziia družba Skedenjcev je ,dovala Iz Trsta v zadnjih ju-iniih urah. V prvem delu poti i Mio opaziti, da je zasnnnec Itere Se držal v oblasti, toda s" je družba malo okrepčala ec|adu, kjer smo se ustavili, s|a črna kava in dobra kap-1 Malo «oprala» nekaterim gr-, je ozračje postalo bolj ti-|M>o. Medtem, ko je drvel avto-°b Nadiži čez St. Peter Slo-',0i> in Br išče proti Stupici, se "dižba razgibala in je posta-> žfuahna. Shtpici ob vznožju Mije, kjer :a*hje postajališče avtobusne smo Izstopili, da si rgle-,° prekrasno okolico, Stupica “9 mj je obkoljena s samimi -kini in prav v ozadju zre v ,0 vrh Matajurja s svojo 1642 Kmalu so nas obkolili ig,Tetini in se z nami prijazno | é se z . V svoji prijetni, za nas 'Igeile skorajda čudni izgova-liC| ' so vprašali po Trstu in nje-V usodi. Mi pa smo se zani-I,, za življenje in običaje be-Mti iSlovenov. «Kako in od 1 ž|uite?» — «Pri nas Je veli-*eoščina — je odgovarjal po-“u možakar. — Živimo od . Ji- s: Pr 9* Sentpetrske okolice. Po poti smo srečali nekaj prebivalcev bližnjih vasi, ki so se podajali k večernicam v Laudar. Ta je edina «privlačnost» v dolgočasnem in enoličnem življenju teh krajev. «An nam buoste zapel' an’ mal’ po slovensk’?» so nas vprašali Par hišic, cerkev tn gostilna, to je L andar. Prebivalci so vljudni in prijazni. Dolgo so se z nami pogovarjali o svojih težkočah in razmerah. Beneški Slovenci spremljajo z zanimanjem tudi naše borbe. «Najbolje bi bilo za vas, da postane Trst prosta cona, skozi katero bi lahko trgovale države srednje Evrope. Pa bi rešili vaše gospodarsko vprašanje in živeli v miru s sosednimi narodi!» je mnenje Landarcev. Iz vasi do landarske jame je še 10 minut pešačenja' med drevjem in skalovjem. Okrog 70 stopnic navzgor ob robu hriba, ki pada navpično v sotesko, kjer šumi bister potoček dospemo do jame. Prekrasen je razgled na okoliške doline in gorovje! Jama se odpira visoko na hribu ter se vije v notranjost gorovja. Ni vedeti kje ima konec. Raziskovali so do 2 in pol km dolžine a niso našli konca in so morali odnehati z deli, ker niso imeli potrebnih kreditov. V prvi naravni votlini vklesani v živo skalo, kjer je bila v starodavnih časih peč za kruh, je sedaj oltar izrezljan iz lesa in pozlačen. Na levi strani se odpirata še dve manjši voltlini, kjer so na stenah starodavne slike. Ob vhodu je vklesana u živo skalo letnica 1007, ko je bila menda jama odkr.ita. Legenda pripoveduje, da ko je pridrvel v tiste kraje hunski kralj Atila je obkolil vojsko kra-J. G. (Nadaljuje se na 4. stran . > uporabljajo in katerega so dali v najem, seveda proti visok: najemnini, prejšnjim gospodarjem ali pa drugim zakupnikom. Ravno tako namerava sedaj Ustanova za industrijsko pristanišče špekulativno razlastiti večjo površino zemljišča, kot ga bodo v resnici rabili. Ze lani je skupni nastop Zveze malih posestnikov in Kmečke zveze začasno preprečil to nakano. Obe kmečki organizaciji in naši svetovalci v mestnem občinskem svetu so dosegli, da je bila imenovana komisija, ki j e imela nalogo proučiti predlog kmečkih organizacij, naj se prej gradi stanovanjsko naselje na Kastiljo-nu in se potem po potrebi raz-iašča druga zemljišča. Ker na Kastiljonu ni obdelanih zemljišč, bi bila škoda za naše kmetijstvo minimalna. Zagotovili so tudi-, da je bil ta predlog sprejet in se o novih razlastitvah ni več govorilo do letos julija meseca, ko je bil v Uradnem listu objavljen razglas za ponovno razlastitev kmečkih premoženj. Ta zemljišča obdeluje že sto in stoletja slovenski kmet, ki je spremenil to zemljo v najbolj rodovitne vrtove in vinograde kar jih imamo na tržaškem področju. Vprašali so dr. Palama-ro, če se hoče tudi s kmeti uvajati politika, ki jo je predlagal demokrščanski poslanec Suhi- . j svet sabora Hrvat- rati, da se namreč «razpršijo» ske pred nedavnim sprejel —i. i----• ustanovi na Reki pridelkov, posebno‘vinogradov, s strani policije. Dr. Paiamara je pazljivo poslušal in končno odgovoril na pritožbe. O zadevi razlaščanja zemljišč s strani Ustanove za industrijsko pristanišče je rekel, da je naročil svojim zadevnim sodelavcem, naj se informirajo v drugih italijanskih provincah, kako tam postopajo v primeru razlaščanja v javno korist. Obljubil je, da bo strogo pazil, da se našim kmetom ne bo godila krivica; dal bo ukaz, da se pri razlaščanju, kolikor bo mogoče, prepreči odvzetje zemlje, ki je obdelana, posebno z vinogradi in vrtovi. Govoril bo s predsednikom Ustanove odv. Forti-jem o ravnanju odgovornih funkcionarjev z razlaščenimi kmeti. Rekel je tudi, da se morajo kmetje zavedati, da se mesto širi in da rabi vedno več prostora za zidanje stanovanjskih hiš, in to posebno v industrijski coni, kjer se industrija vedno bolj razvija. Glede pritožbe, da kmetje niso pravočasno obveščeni o razlastitvi svojih zemljišč, bo dal ukaz, da bodo tozadevni Na Reki bodo ustanovili medicinsko fakulteto naši kmetje po svetu. Povedali so tudi kako ravna Ustanova za industrijsko pristanišče s kmeti,ki so povabljeni na pogajanje za ceno razlaščenih zemljišč, o surovem in ustrahovalnem obnašanju dr. Tavarotta s prizadetimi kmeti, o krivičnih cenah, ki jih plačuje Ustanova za odvzeta zemljišča. Priznali so, da je vladni komisar z odlokom št. 99 21. 3. 1955 izbolj- šal zakon iz leta, 1865 v korist razlaščenih nepremičnin, da ga pa Ustanova za industrijsko pristanišče ne izvaja. Končno so predstavniki spomnili vladnega komisarja na obljubo, ki jo je dal zastopnikom ZMP pri zadnjem razgovoru o skorajšnji rešitvi -zadeve openskega igrišča in zaščiti poljskih sklep, da se ustanovi na Resi medicinska fakulteta. Računajo s tem, da se bodo začela predavanja na njej že 1. sejp-tembra. Nova fakulteta bo imela o-krog 200 slušateljev s področja Reke, Hrvatskega Primorja, Istre in Gorskega Kotara. Za sedež fakultete so določili bivšo žensko gimnazijo, ki se nahaja v središču reškega mesta. Za praktični študij bosta na razpolago bolnici na Reki in na Sušaku. Z ustanovitvijo nove fakultete je bila izpolnjena dolgoletna želja Rečanov. Reški listi poročajo, da bo po vsej verjetnosti ustanovljena s pričetkom prihodnjega šolskega leta tudi glasbena šola na Reki. Ta naj bi bila nastanjena v poslopju dosedanje pomorske šole, ki "se bo jeseni preselila v Pulj. odloki objavljeni tudi v časopisih. V zvezi z rekvinranimi zemljišči za športno igrišče na Opčinah je vladni komisar priznal upravičenost zahtev njihovih lastnikov in zagotovil, da rekvizicija ne bo dolgo trajala in da se bo končno našel pravični sporazum za nakup teh zemljišč. Potrdil je tudi obljubo, da bodo vinogradi in grozdje pravočasno zastraženi. Dr. Paiamara je priznal utemeljenost upravičenih zahtev naših kmetov in obljubil vse svoje zanimanje in podporo. Upamo, da se bodo njegove o-bljube ludi uresničile. GERBEC MARIJ prof. Leonid Ivanovič Sedov, član Akademije znanosti ZSSR. Prof. Nesmejanov. ki je prav tako član Akademije znanosti ZSSR, pa je že preteklega novembra izjavil, da je znanost dosegla že tako stopnjo razvoja, da omogoča realizacijo komunikacij z luno. Proj. Anatolij Karpenko je izjavil, da stoji pred učenjaki, ki se barij o s študijem medplanetarnih komunikacij naloga, da zgradijo avtomatični laboratorij, ki bi bil nastanjen na umetnem satelitu. Po njegovem mnenju stoji pred komisijo za medplanetarne komunikacije naloga, da izdela avtomatični laboratorij na umetnem satelitu. Tak laboratorij, ki bo krožil okrog zemlje in bo ostal dalj časa onstran ozračja v vse-mirju, bo omogočil preučevanje pojavov, ki jih ni mogoče preučevati na zemlji. Kozmični laboratorij bo omogočil, da bodo znanstveniki prodrli v skrivnosti vse-mirja in bo predstavljal prvi korak na poti k rešitvi vprašanja medplanetarnih komunikacij. Preteklega novembra je neka ruska znanstvena revija objavila daljšo razpravo in nekaj ilustracij o poglavitnih značilnostih, ki bi jih po mnenju sovj. inženirjev moral imeti kozmični laboratorij. Satelit bi moral imeti astronomsko opazovalnico, orjaško zrcalo za izkoriščanje toplote sončnih žarkov, električno centralo, radarsko napravo, ploščad za pristajanje itd. V omenjenem sestavka je bilo poudarjeno med drugim tudi to, da morajo ta znanstvena raziskovanja nuditi človeku možnost, da nekega dne zavlada nad neskončnim energetskim bogastvom, ki ga vsebuje naše sonce; kajti- znano je, da je zemlja deležna zelo majhne količine te sile in da je sila son-! ca 2,2 milijarde večja od ione, ki prihaja na zemljo. Na astronavtičnem kongresu v Kopehagenu je ameriški znanstvenik prof. Durant izjavil, da bo še pred koncem tekočega stoletja možno doseči to, da bo človek vodil astronavtično letalo na luno. Izjavil je, da o tem ni vet nobenega dvoma, da pa obstajajo še nekatere ovire, ki pa niso nepremostljive. Tako je med drugim treba premostiti oviro prodora v vsemirje. Nadalje je treba rešiti vprašanje zaščite pred ultravioletnimi sončnimi žarki Isto kot prof. Durant je zatrdil ludi prof. Hitchkock, ki predavi na univerzi v Ohio (ZDA). Ta mož trdi, da bo zelo težavno zaščitit človeka pred. ultraviolet-nimi žarki. Nadalje pravi, da bo to mogoče doseči s pomočjo plastičnega oklepa. Glede zaščitnih ukrepov pred ultravioletnimi žarki so v teku poizkušnje. Pri teh se poslužujejo raznih živali kot n. pr. miši, zajcev in opic. Toda sedaj Je treba preučiti vprašanje prehrane. Po učenjakovem mnenju bi bilo treba misliti na izdatno hrano, ki pa je obenem lahka in ne bo zavzela preveč prostora. Seveda bi moralo osebje, ki bi bilo dodeljeno za vodenje astronavtičnega letala, prestati precej preizkusov, predno bi se podalo na tako odločilno pot v vsemirje. Drugo važno vprašanje le vprašanje dihanja v vsemirju. Osebie, ki bi potovalo, ne bi smelo imeti na obrazu zaščitnih mask s kisikom, pač pa bi bilo treba ustvariti na krovu umeten zrak. Zato bi bilo treba na h jem nasaditt razne rastline, zlasti take, kt dobavljajo kisik in one, ki odstranjujejo škodljive pline. Tretje vprašanje, je vprašanje temperature. V vsemirju je strahovit mraz, toda po učenjakovem mnenja nikakor ni tako hud, da ga ne bi človeško bitje moglo prenesti. Dr. Werner von Braun, eden izmed izumiteljev znanega orožja V-l in V-2, ki so ga izdelovali svoičas v Nemčiji in s katerim je izvajala hitlerjevska vojska zračne napade, zlasti nad Veliko Birtanijo, deluje sedaj v ZDA. Pred nekaj časa je objavil, da so v teku preučevanja kakšni materiali in kakšna pogonska goriva bi bila potrebna za polet v vsemirje. Znanstvenik Le Witt pa je Izjavil, da bodo medplanetarni poleti onemogočili vojno. Do teh poletov ne bo še tako hitro prišlo. Morda bo pred prvim poletom poteklo še celih 50 let. Toda do njih bo prišlo «Vse dežele sveta bodo morale sodelovati pri uresničenj u tega zadatka, bi bo zahteval tako velik napor in stroške. Tl bodo tako veliki, da v resnici ne bo mogoče več misliti na vojno». In prav to je za človeštvo nadvse važnega pomenal Solohov odlikovan Znani sovjetski pisatelj Mi-hail Solohov je bil odlikovan ob svojem 50. rojstnem dnevu z Leninovim redom. Odlikovanje mu je izročil predsednik Vrhovnega sovjeta maršal Vorošilov. PRAGA — Nedavno je bil v Pragi skupni sestanek češkoslovaških in nemških zgodovinarjev, na katerem so se predstavniki obeh dežel (CSR in Nemške DR) sporazumeli te sodelovanje. ZA NASE KMETE Pripravimo se na trgatev Osnutek vsemirske ladje, ki ga je izdelal nek ameriški inženir. S tako ladjo, naj bi izvedli polet na luno z baze, ki naj bi se nahajala v višini 1700 km Skrben kmet ne čaka na zadnje dni, da pripravi vse kar mu je potrebno ob trgatvi. V tem mesecu začne že grozdje rumeneti in nam kaže, da se bliža dan trgatve. Skrben vinogradnik mora v prvi vrsti pregledati ves inventar, ki ga bo rabil pri trgatvi, da bo vedel kaj mora nakupiti in kaj popraviti. Prav posebno za popravila rje smemo čakati zadnje dni ker so pred trgatvijo vsi sodarji zaposleni. Tudi glede nakupa novih oprav je bolje, da pohitimo, ker tako i-mamo lahko več izbire. K opravam potrebnim za trgatev spada: tehtnica za mošt, razna posoda za pobiranje grozdja, prevoz in vrenje, rezila za trganje, grozdni mlin in mreža za repla-nje (če ni že v mlinu tudi priprava za replanje), stiskalnica, toplomer za vrel-no klet, vrelne pilike, rešeto za precejanje mošta, lij in druge manjše priprave. Pri potrebni posodi za pobiranje, prevoz in vrenje mošta moramo pomisliti tu di na manjšo posodo, ki naj služi za nabiranje nezrelega in bolnega grozdja. Od rezil za trganje grozdja so najbolj primerne ■ posebne škarje, s katerimi je tudi olajšano čiščenje gnilih jagod. Pri trganju s temi škarjami, se grozd tudi ne o-trese in jagode zaradi tega ne odpadejo, kar se prav rado zgodi pri trganju s krivcem (fovčem). Nabava takih Škarij je zelo priporočljiva, ker se radi zgornje okolno-sti že pri eni trgatvi večkrat izplačajo. Grozdnih mlinov lahko danes najdemo na tržišču v najrazličnejših oblikah. Priporočljivi pa so grozdni mlini s pripravo za replanje, ker tako izvršimo obenem lahko dvojno opravilo: replanje in mečkanje. Mreža za replanje bodi bakrena ali pa vsaj pocinkana in močna. V nobenem primeru ni priporočljiva navadna železna mreža. Pri nakupu nove stiskalnice se je ozirati v prvi vrsti na kakovost izdelka, kajti slabo izdelane in cenene stiskalnice se kmalu pokvarijo. Najboljše, čeprav drage, so hidravlične stiskalnice, ker s temi stiskalnicami lahko dodobra otisnemo tropine z ne-velikim trudom. V vsako vrelno klet spada tudi toplomer, s katerim merimo toploto kleti in mošta, ker od toplote je odvisno boljše ali slabše kipenje mošta. Vsak umni vinogradnik pa mora imeti in pravilno mora uporabljati tehtnico za mošt, ker le z njo lahko nadzorujemo zorenje grozdja in lahko odločimo najprimernejši čas za trgatev. Z njo torej merimo, kako napreduje sladkost grozdja od časa do časa. Istotako zmerimo mošt ob trgatvi, čim smo ga zmastili. Iz števila stopinj, ki jih tedaj tehtnica pokaže, si lahko izračunamo približno poznejšo moč vina. Ta tehtnica nam pove koliko kg sladkorja se nahaja v sto kg mošta. Ce dobljeno število pomnožimo s sešt in potem podelimo z deset, dobimo približno število stopinj alkohola, ki jih bo imelo potem vino. Moštna tehtnica kaže le j?opol noma pravilno, če ima mošt 16,5° C toplote. Za vsako stopinjo manj moramo odšteti 1/10°; a nasprotno za vsako stopinjo več pa prišteti 1/10°. Primer: Tehtnica kaže 18, toplomer pa 22,5° C. Razlika med 17,5 in 22.5 je 5. V tem slučaju moramo torej prišteti 5/10° k številu 18. Nadalje kaže moštna tehtnica pravilno le v čistem moštu. Zato moramo mošt pred tehtanjem precediti skozi gosto cunjo ali bolje skozi papir za filtriranje. Ko grozdje zori moramo vsaj vsak drugi dan preizkusiti ali se viša sladkornost grozdja. Približno točne podatke bomo imeli le v primeru, da merimo sladkornost mošta, ki smo ga otisnili iz grozdov, ki rastejo v različnih krajih vinograda. Dokler z merjenjem sladkorja opazimo, da se sladkornost viša, ne smemo trgati. Primeren čas za trgatev je le tedaj, ko opazimo, da se sladkornost ne viša več. a pridelamo le za do-rabo. Nekateri delajo v goz-, •> drugi so zaposleni v bližnji i(fStarni. A za nas je slabo, l||j sMo odrezani od sveta!» Pri-cQ,a se nam je plavolasa de-Sn PovPrašali smo jo: «Kam ‘lij jaio v šolo vaši otroci?» «V lg^j° vas. A Soia je samo ita-le|*ka. Slovenske nismo nikoli i| ' Oblasti nam je ne dajo» je %“Sovor-'U je bil podati se ‘i, Matajurju, toda to nam je Vfreii!v neugodno vreme. tigMii «mo se v St. Peter, kjer !J[ °stča solidarnost in ta borbeni duh ter odločnost tega, po svojem bistvu političnega protesta proti brezbrižnosti o-blasti in proti grožnjam nekaterih velikih italijanskih monopolistov so bili lepo izpričani v splošni Stavki, ki sta jo napovedali obe sindikalni organizaciji, in z zaporo 13.000 malih podjetij, da bi prisilili oblasti k intervenciji ter delodajalce k popuščanju. Tudi podeželske občine Dolina, Nabrežina, Repentabor in Zgonik so enotno stavkale in irokazale velik smisel za solidarnost. Velike so bile žrtve delavcev v borbi; v hišah stavkajočih in suspendiranih so bili na dnevnem redu družinski posveti, prav tako kot v težkih dneh borbe proti nacifašizmu. In res je zmagal delavski rif kot v Tržiču s poviškom 5%. Ravnateljstvo bo takoj sprejelo nazaj vse one, ki so bili suspendirani za represalijo; obvezuje se dalje, da ne bo več poskušalo tega, kar je napravilo z varilci, to je da ne bo več samovoljno spreminjale) tarif, ter se je zavezalo plačati 16 milijonov v roke vladnemu komisarju Paiamari kot delno kritje škode, ki jo je napravilo družinam stavKajočih in suspendiranih. To je lepa zmaga, na katero so kovinarji in ves delavski razred v resnici lahko ponosni. Istočasno pa je tudi dokaz, da je mogoče voditi velike in zmagovite bitke tudi v času najhujše ofenzive delodajalcev Predvsem pa je to zmaga politike enotnosti, ki sta jo vedno zagovarjali Delavska zveza v Trstu ter CGIL v Italiji. PAOLO SEMA UGOTOVITVE ZA POMOČ BORCU 1. DEKLEVI e e Naj se popravijo storjene krivice ! Odbor za pomoč partizanskemu borcu Igorju Deklevi je na svoji zadnji seji ugotovil: a) da je bil Dekleva aretiran 3. 7. na zahtevo drž. tožilstva pod obtožbo, da je 24. aprila 1945 z revolverjem ustrelil piloti dvtema policijskima agentoma v namenu, da ju u-bije, in da je kasneje, da bi ušel aretaciji, ubil nekega policijskega podčastnika. b) Iz nadaljnjih preiskav po njegovi aretaciji je razvidno, kar je bilo preiskovalnim organom že prej znano, da so se dejanja pripetila v oboroženem spopadu med Deklevom, ki je izvrševal svojo partizansko dolžnost, in med policijskimi organi v politični službi Nemcev; zato je Dekleva izkoristil vse zakonite možnosti, da ne bi padel v njihove roke. c) Spričo tega Nap Deklevi očitana dejanja prava in resnična vojna dejanja, ki niso kazniva. č) Ko odbor obsoja lahkomiselnost, s katero je bilo izdano zaporno povelje in je bil zadrževan v zaporu, poudarja, da bi bila morala njegova izpustitev na svobodo temeljiti ne na sodbi* o prenehanju postopka na podlagi amnestije, marveč na sodbi o nekaznivosti dejanj, ker jih je izvršil Dekleva kot partizanski borec in ki kot taka niso kazniva po odloku št. 97 vladnega komisarja. Zato je odbor sklenil, da bo še nadalje sledil procesu na kasacijskem sodišču, ki naj partizanu popravi krivico, storjeno njemu in vsemu osvobodilnemu gibanju. 299 družin je dobilo nova stanovanja v Trstu Sožalje V četrtek zjutraj je po daljši bolezni umrl na Greti znani gostilničar Viljem Ferluga. Pokojni je bil zvest član PD «Karlo Rauber», katerega je vedno rad podpiral. PID «K. Rauber» in Sloven-sko-hrvatska ljudska prosveta izražata težko prizadeti . družini najgloblje sožalje. V sredo je odpotovalo v Avstralijo nadaljnjih 730 tržaških izseljencev Odhajajoče le pozdravila velika množica meščanov - V tujino odhaja izredno dosti Slovencev-To so posledice slabega gospodarskega položaja na Tržaškem V sredo zvečer je zapustilo Trst nadaljnjih 730 Tržačanov, ki so z ladjo «Toscana» odpluli v Avstralijo, v upanju, da bodo v daljni tujini našli dela in zaslužka zase in za svoje družine; kar jim je na domačih tleh bilo neuresničljivo. Na pomolu pri pomorski postaji se je množica domačinov pričela zbirati že ob zgodnjih popoldanskih urah, da bi še zadnjič pozdravila svojce in prijatelje. Žalosten pojav izseljevanja domačinov iz Trsta, predvsem pa mladih, sposobnih ljudi se nadaljuje in lahko rečemo, da postaja že kroničen, kar je pač posledica neznosnega ekonomskega stanja, ki obstoja danes na Tržaškem. Žalostni in pretresljivi dogodki, ki se ponavljajo v tem letu na našem pomolu, so pojavi, ki jih zgodovina Trsta — kot smo že pisali —- ne pomni. Toda brezupno ekonomsko stanje, pomanjkanje dela, negotovost zaposleni!», prazne obljube in zastraševanje ter omejevanje delavskih svoboščin, silijo tržaško delovno silo, da zapušča - 'J* svojo rodno grudo in se podaja v tujino v upanjp, da bo tam dosegla vsaj zagotovljeno delo,- Medtem ko so prve skupine svojcev prihajale že v zgodnjih popoldanskih urah na pomol, so se v carinskih uradih v pomorski postaji vršili še zadnji formalnostni pregledi dokumentov in prtljage izseljencev. v Spoti doma in v svetu ki je izšel dne 1. avgusta, prinaša besedilo raznih odlokov dr. Paiamare, ki stopijo v veljavo z istim dnem. Tičejo se naslednjega: Odlok št. 220 — Raztegne na Tržaško ozemlje zakon št. 407 z dne 3 5.1955 (objavljen v U.L.R.I. št. 117 od 23.5.1955) za ureditev nosaških del. Zakon ureja dela nosačev, za katere je predpisan vpis v poseben register pri krajevnih o-blasteh Javne varnosti v smislu člena 131 tozadevnega Enotnega besedila; ustanavlja u-srednjo komisijo za ureditev nosaških del in za vsako pokrajino tozadevno pokrajinsko komisijo ter določa delokrog teh komisij. Odlok št. 223 — Razveljavlja člen VII ukaza št. 175 z dne 29.9.1950, ki vsebuje predpise o najemnih in j?odnajemnih pogodbah, katere je izdala ZVU; ta člen nadomešča z novim predpisom, po katerem lahko najemodavec doseže ukinitev zakonitega podaljšanja najemne pogodbe v primeru, če sam nujno in neodložljivo rabi za sebe v najem dano nepremičnino. Določa, da se te pravice ne morejo poslužiti oni, ki so "pridobili nepremičnino s pogodbo med živimi, pretino ne pretečejo vsaj tri leta od časa, ko so nepremičnino pridobili; ta rok znaša 18 mesecev v primeru, če je bilo stanovanje najemodavca porušeno v vojni, če je begunec zaradi vojnih dogodkov ali upokojenec ali pa je moral svoje stanovanje izprazniti po sodnem nalogu. Odlok št. 228 — Ureja izvrševanje lova za lovsko leto 1955-68 sledeče: lov in ptičji lov na potujočo divjačino sta dovoljena od 14. avgusta, lov na stalno divjačino pa je dovoljen od 11. septembra do 15. decembra 1955; lov na golobe-selilce, na drozge, na kljunače, na plavutokožce in na dolgo-krake ptice je dovoljen do 31. 1 marca 1956. PRVENSTVO FLRJ V VESLANJU Preteklo soboto so se v Splitu začele tekme za državno prvenstvo v veslanju. Ze prvi dan so veslači «Istre» iz Pulja osvojili naslov letošnjega prvaka države. Na tekmovanju sodeluje okrog 500 veslačev iz vseh jugoslovanskih republik. PLAVALNE TEKME NA FESTIVALU V VARŠAVI V plavalnih tekmah, ki so bile te dni na festivalu mladine v Varšavi so odnčsli velike uspehe plavalci iz dežel ljudske demokracije. V skokih je odnesel prvenstvo Brener (SZ ) s 168,72 točkami; Siak (Madž.) 156,86 točkami, tretje mesto pa je dosegel Ortel (Vzhodna Nemčija). V izločilnih tekmah na 400 m. se je najbolje izkazal Grem-lowski (Poljak), sledijo: Za-borsy (Madžarska) in Kocsi-zewski (Poljska). SOVJETSKI LAHKOATLETI PRIDEJO V JUGOSLAVIJO Od 20. septembra do 1. oktobra bodo gostovali sovjetski lahkoatleti na raznih prireditvah v Jugoslaviji. NOVI REKORDI V LAHKOATLETIKI Na atletskem tekmovanju v Varšavi je Avstralka Strick-land dosegla s časom 11,3 sek. nov svetovni rekord v teku na 100 m. Prejšnji svetovni rekord z dne 4. okt. 1951 je branila Avstralka Jackson s časom 11,4. Na tem tekmovanju je Rus Krivonosov vrgel kladivo 64,33 m in tako izboljšal za 28 cm svetovni rekord svojega soro-jaka Nenaševa. DVA NOVA EVROPSKA REKORDA Na atletskem tekmovanju v Varšavi so sovjetski atleti dosegli dva nova evropska rekorda. Sčerbakov je v troskoku izboljšal svoj lastni rekord za 12 cm s skokom 16,35 m Vino-gradova je skočila v daljino 6,27 m, kar je za 2 cm boljše od dosedenjega evropskega rekorda Nizozemke Fani Blan-kers-Koen. kopali. Medtem pa je velik in najlepši del obale, ki so ga od leta 1945 do svojega odhoda upravljali Amerikanci, še vedno ograjen z bodečo žico in nihče nima vanj dostopa. Komu je to v Jcorist in kdo razpolaga in ukazuje glede obale in gozdiča, ki se dviga nad se-sljansko obalo? Kot kaže, je to devinski princ, ki dela kar hoče, ker je on gospodar vsega tega bogastva. Vsakemu je dobro znano, kaj vse so delale in delajo višje o-blasti z našim malim kmetičem pri Sv. Ani, Dacju, Domju. Krat-komalo ga razlastijo in plačajo sramotno ceno za dobro, rodovitno zemljo, ki je večkrat edini vir življenja tolikih družin. Zakaj pa princa ne razlastijo in napravijo v Sesljanu kopališče, ki bi lahko nudilo vse udobnosti domačim in tujim obiskovalcem, obenem pa nemajhno korist občini in prebivalstvu? Vaščan letna otroka in en petnajstmesečni). Ugotovili so tudi druge tri primere, ki pa izvirajo iz prejšnjega časa. Vsi primeri so lažje narave in upati je, da ne bo hujših posledic. Na splošno je stanje zadovoljivo in ni govora o epidemiji. Slabo vreme Kopališče v Sesljanu Naša vas je daleč naokrog znana zaradi svoje krasne obale. Posebno ob nedeljah kar morgolt izletnikov in turistov, ki prihajajo z vseh strani. Toda kopališče na žalost ne nudi udobnosti in dovolj prostora vsem, ki bi se rodi Jutri, v nedeljo 14. avgusta s pričetkom ob 17. uri bo pri SV. BARBARI VELIKA LJUDSKA VESELICA v okviru meseca demo- kratičnega tiska in v počastitev éete obletnice zgraditve ljudskega doma. Na sporedu je turnir v balincanju med krožki iz Milj, Griže, Camper in Sv. Barbare ter koncert godbe Božiči-Campore. Na prazniku bosta spregovorila tovariša; VITTORIO VIDALI in ALOJZ MARKOVIC-ZVONKO Pripravljena bo tudi razstava knjige in tiska. Od 20. do 24. ure ples ob spremljavi izbranega orkestra. Pretekle dni so bila neurja pa raznih krajih Evrope. Tudi naše področje je zajel mrzei val. Marsikdo je moràl povleči volnene odeje iz naftalina. Iz Postojne poročajo, da je tam v torek ponoči padla temperatura kar na 2 stopinji nad ničlo. Na Karavankah in Julijskih Alpah pa je snežilo. Na Kredarici pod Triglavom je zapadlo 15 cm snega. Na Južnem Tirolskem in v Tridentinski pokrajini pa so divjala strnhOp vita neurja. V pokrajini Cremona v Severni Italiji pa je bila strašna toča, ki je povzročila nad stomilijonsko škodo. Iz Turčije pa prihajajo poročila o hudih poplavah. Izredno hude poplave so bile tudi v Indiji, kjer je poplavljenih okrog 200 vasi, utonilo je 13 ljudi Množica je vedno naraščala. Pred odhodom parnika je bilo na obrežju okrog desettisoč Tržačanov. Skupine svojcev, prijateljev in znancev so prihajale, da bi še enkrat, zadnjič v slovo stisnili roke v pozdr&v in zaželeli srečo odhajajočim; pretresljivo je bilo videti slovo, ki so ga jemale stare mame, ki so krčevito stiskale na prsi sinove in hčere in jih skušale zadržati pred odhodom. Ob 7. uri zvečer je «Toscana» s svojo sireno še zadnjič zatulila v zadnji pozdrav, vsej desettisočeri množici, ki je dolgo mahala v pozdrav Ta žalostna posledica, ki se odraža ne samo pri družinah izseljencev, ima svoj odmev in pomeni hud udarec za celotno Iz zgoniške občine Zgoniški občani, posebno pa še iz Briščkov in Samatorce, te te dolgo sprašujemo, kako da naš župan nikdar ne dobi potrebnega časa, da bi osebno obiskal vasi svoje občine. Saj ima vsaka vas svoje potrebe, marsikdo bi rad dobil od župana pojasnila ati govor na svoje upravičene za ve ali prošnje. Toda župan se ne zmeni niti za Javne proteste v časopisih, ampak odloča sam, ne da bi se s prizadetimi prej posvetoval. Občani so mu dobri le pred volitvami, da mu dajo svoj glas. i pd-ante- mesto, za njegov socialni u-stroj, ki ga predstavlja pred-vsem specializirana delovna sila. Naloga, ki stoji pred nami t. j. pred celotnim tržaškim življem je v tem, da se združeni borimo za izboljšanje obstoječega stanja, za dosego in uresničitev zahtev, ki so jih postavili tržaški gospodarstveniki in ves delavski razred za ustvaritev pogojev zaposlitve na področjih industrije, trgovine, obrtništva ker samo na tak način se bo povrnilo zaupanje Tržačanov v prihodnost. Le z izboljšanjem delovnih pogojev v tpvarnah se bo izboljšalo tudi ekonomsko stanje v družlttih. RSfttfTtfrn borno lahko preprečili nadaljnja žalostna izseljevanja naših ljudi v daljno tujino. ČESTITKE — Danes, v soboto 13. avgusta se poročita Dora Furlan, hčerka predsednika prosvetnega društva Lonjer-Katinara In Giordano Pečar. Mlademu paru iskreno čestitata prosvetno društvo in vaški pevski zbor. Čestitkam se pridružuje tudi uredniški kolektiv «Dela». Te dni so bila stanovanja, ki jih je zgradil Avtonomni zavod za ljudske hiše (IA.CP) dodeljena 299 družinam brez strehe. Komisija za dodeljevanje stanovanj je objavila seznam koristnikov, med katerimi so družine vojnih poškodovancev, družine, stanujoče v nevarnih hišah in neprimernih bajtah, ki so dobile izredne točke in končno brezdomci, ki so bili prvi lestvici točk. Omeniti moramo, da je seznamu 299 koristnikov priložen tudi seznam 182 «rezerv», med katerimi so številni poškodovanci in drugi brezdomci, ki imajo po lestvici pravico do stanovanja. Te «rezerve» bodo prišle v stanovanja, ki bodo od časa do čašo ostala prosta, in v ona, ki bodo dodeljena verjetno še tekom letošnjega leta. Pri dodeljevanju je bil upoštevan kriterij, ki bi se ga bile morale držati že prejšnje komisije za dodeljevanje, to je potreba ureditve vojnih poškodovancev, ki so že enajst let čakali, da se reši njihov položaj. To je eden od uspehov Združenja za pravico do stanovanja, ki se je s tolikšno vztrajnostjo borilo za to kategorijo brezdomcev, ki so izgu, delala s posebno pozornostjo, čeprav je pregledala prošte dospele do 1. oktobra preteklega leta. Kdor misli, da mu je bila pri zadnjem dodeljevanju storjena krivica, lahko vloži pri sodišču priziv proti sklepom komisije, za kar je čas 15 dni. Sodišče bo seveda rabilo par mesecev, da pregleda in reši vse prizive. Zato bodo morali novi koristniki čakati precej časa, predno se bodo mogli vseliti v stanovanja, ki se že popolnoma dokončana. S tem v zvezi bi bilo potrebno, da komisija za dodeljevanje stanovanj v bodoče objavi! sezname koristnikov še pred popolnim dokončanjem novih hiš. Tako ne bi bilo potrebno, da hiše čakajo toliko časa prazne, ko je vendar takšno pomanjkanje stanovanj, tRST A SOBOTA: 15.30 Pogovor z ženo - 16.15 Kavarniški koncert - 16.35 Domači odmevi - 19.15 Radijska univerza - 21.20 R. Strauss: Suita iz opere «Kavalir z rožo» - 22.19 Operetne melodije. NEDELJA: 9. Kmetijska oddaja - 12. Oddaja za najmlajše - «Tn-e prašički» - 13.30 Glasba po že- ljah - 17.20 Koncert pianista M'a-20.5 jjana Lipovška - 20.30 Dellbes: bili vse zaradi bombardiranj.| «Lakme», opera v 3 dejanjih. Mislimo, da tl poškodovanci ne hrvatskl in 3rbski motivi - 12.55 obstajajo več kot kategorija, Pevski duet in harmonika - 17. ki jim je treba dati stanovanje. Slovenski zbori - 19.15 Mamica pripoveduje - 21. Iz italijanske Druga važna uveljavitev zah- književnosti in umetnosti - 21.15 Za teden --- dni — Sobota, 13. - Hi polit Nedelji, 14. - Anastazija Ponedeljek, 15. - Veliki šmare« Torek, 16. - Rok Sreda, 17. - Emilija (Milica) (mlaj) Četrtek, 18. - Helena Petek, 19. - Juli L st P< Ul D rc ZE Pl bno ZGODOVINSKI DNEVI 14. 1941 je bila podpisana At la»1 ska .listina, ki zagotavlja sit hernemu narodu pravico samoodločbe. 14. 1945 je kapitulirala Japonski 15. 1831 se Je rodil Gustav IpaV'' zborovski skladtelj. 16. 1941 je bila po Nemcih zažgi na prva slovenska vas Raši pri Ljubljani. 0' 'tj il K 1 n o OPČINE Sobota, 13. avgusta: «Dvoboj džungli» (Duello nella giu»' gla); barvni film Warnt1 Bros. Nedelja, 14. avg.: se ponovi. Ponedeljek, 15. avg.: «Cigan» (21»' garo); barvni film MGM, Torek, 16. avg.: se ponovi. Sreda, 17. avg.: «Dvoboj na so»' cu» ( Duel lo al sol j); barv»1 film Lux. Četrtek, 18. avg.: se ponovi. me Petek, 19. avg.: «Polžaste stop»; -olii ce» (Scala a chiocciola); (M“ , Lux. ?drsk V tednu se začnejo predstav toki, ob 18. uri, zadnja ob 22. Ob m /mer b Žene me deljah in praznikih začetek » 15, zadnja ob 22. uri. PROSEK ika ! prei uriloves Sobota, 13. avgusta ob 20. «Človeška džungla» (La giu»,, , gla umana). dl° Nedelja, 14. avg. ob 47: se ponor [Use. Ponedeljek, 15. avg. ob 17: «NI je silje na Jezeru» (Violenza s»1 dilago) film RK O. Sreda, 17. gvg. ob 20: «Prišla JJ lQelo sreča» (E’ arrivata la reli»1 ». Do U) ; film Columbia. NABREŽINA tako lev Združenja za pravico do stanovanja je bila dodelitev izrednih točk 17 c/ružinam, ki so stanovale v nevarnih hišah v ul. Rigutti in Androna dei Falchi. Ugotoviti moramo tudi, da je komisija za dodeljevanje stanovanj smatrala za potrebno izključiti one prosilce, ki imajo takšne dohodke, da lahko sami poiščejo stanovanje ne da bi jim bilo treba ljudskih stanovanj 1ACP. Verjetno je sedaj prvikrat, da je komisija za dodeljevanje Prispevki za ljudski dom v Križu Priprave za otvoritev Ljudskega doma v Križu se bližajo kraju, a še vedno manjka kakšna malenkost za popolno opremo dvorane. Da bo pa novi dom čim lepši, zato si prizadevajo vsi Križani in tudi okoličani. Tako so nabrali v zadnjih dneh za zastor pri odru: Križani 101.350 lir, v Zgoniku-Saležu in Gabrovcu 10.660. v Prečniku in Parprotu pa 6.030 lir. Skupno torej 118.040 lir! Uprava Ljudskega doma se vsem prisrčno zahvtljuje! 115 WMk'/.M'/m. ' v karabinjerski vojašnici v Prebencgu je 40-letni Friderik Petaros iz Doline 168 med delom padel z zidarskega odra. Pri padcu si je mož zlomil zapestje leve roke in verjetno tudi stegnenico za kar se bo moral zdraviti na ortopedskem oddelku kakih 4(1 dni. *** 66-letna Katarina Cimprio vd. Bartole iz ul. Genova .le iz usmiljena sprejela na svoj dom 20 dneh. *** V nedeljo je v bolnišnici izdihnila 28-letna Marija De Palma, ki je pri prometni nesreči prejšnji četrtek zadobila težke poškodbe, katerim je sedaj podlegla. »«» Tri dni potem, ko je padel na stopnicah slačilrtice v pristanišču, se je mora! 32-letnl Angelo Bersan iz ul, Procurarla zateči v bolnico, kjer so ga zaradi Stavki iz Giordanove opere «Federa». TOREK:13.30 Glasba po željah -18.40 Koncert tenorista Renata Kodermaca - 19.15 Radijska (i(V-verza - 21. Radijski oder - Mihael Jeras: «Prepovedana mladost», i-gra < 3 dej. - 23. Mozart: Mala nočna skladba. SREDA: 13 30 Lahke melodije igra duo Harris - 19.15 Zdravniški vedež - 21.30 Tercet Metuljček -22. Iz slovenske književnosti in umetnosti - 22.15 Beethoven: Simfonija Št. 8. ČETRTEK: 12.55 Slovenski (notivi - 19.15 Radijska univerza -21. Dramatizirana zgodba - Rado Lenček: IZUMITELJ JOSIP KE-SEL - 22. Glasbeno predavanje -22.30 E\gar: Slike z morja. PETEK: 13.30 Glasba po željah - 18.30 Z začarane police - 19.15 Poletni športi - 20.40 Koncert violinista Dermelja * 21. Tržaški kulturni razgledi - 211.30 Poje moški kvintet - 22. Iz svetovne književnosti In umetnosti - 22.15 Rossi-ni-Respighi: Fantastični' bazar. «s se ‘n č Sobota, 13. avgusta ob 20. ur» ,'inje «Nevidna patrulja» (La P»1’, se tuglia invisibile); RKO Rad111 dol film. : Nedelja, 14. avg. ob 16: se ponovi Ponedeljek, 15. avg. ob 16: «S»» Francisco»; film Metro Gol»' win Mayer. . Sreda, 17. avg. ob 20: «Ob X ur - senzacionalen udar» (Ore • - colpo sensazionale >: RK" Radio film, hko loris Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Blagi) Založništvo «DELA» Tiska tl D. RIVA, Torrebianca ZOBOZDRAVNIKI AMBULATORIJ Uanj dol . ova ,r'čju *vam !ti», t< inski 'tok o at ;»žllč seb l' si Dr. A. M. Sancin zobozdravnik-kirur Ustne in zobne bo liti, zobne proteze , • Sprejema od 9. do 12. in 081™ 15. do 20. ure. Ulica Torrebianca 43/U-(vogal z ul. Carducci) tel. 37-118 IJUlll ICIIU up; VJV1H * * “ • w J - 15-letnega nemškega dijaka Die- hudega udarca na kolenu pridržali s prognozo okrevanja v 15 dneh. »»* V neki- tovarni, v žavelj-ske-tn industrijskem pristanišču Toda, če se te noče s svojimi občani posvetovati, naj pa vsaj skliče občinsko sejo, kjer bo mogoče postaviti nujne potrebe posameznih vasi in ugoditi številnim upravičenim zahtevam občanov. Skupina občanov tricha Heinrioha VVilhema P. iž Hannovra, ki je prišel v naše mesto kot turist. Za zahvalo pa ji je «turist» izmaknil tisoč lir in ji skušal odnesti kadilni pri; bor japonske izdelave. Nepoštenega gosta je policija zaprla. *** 22-letni K amilo- Košuta z Opčin se je v soboto v ul. Navali s svojo vespo zaletel v prikolico nekega tovornika in se pr'i padcu močno udaril z glavo ob pločnik. V bolnici so ugotovili globoko rano na glavi1, verjetno prebitje lobanje in pretres možganov. Ce ne bo komplikacij bo Košuta okreval v 20 dneh. *** 26-letna Lilijana Stanta iz ul. Media se Je med delom v kuhinji oblila z vrelo vodo in se močno opekla po prsih In trebuhu. Sprejeli so jo na dermatološkem oddelku s prognozo okrevanja v Otroška paraliza Tiskovni urad pri vladnem generalnem komisariatu je v sredo sporočil, da so bili v tržaški občini od L. do 10. avgusta zabeleženi trije primeri otroške paralize (dva sedem- Osrednja kulturna prireditev na Opčinah Prihodnjo nedeljo, 21. t. m. bo imelo prosv. društvo «Opčine» na vrtu svojega prosvetnega doma na Opčinah veliko kulturno prireditev z obsežnim sporedom. Sodelovali bodo številni pevski zbori, godba iz Trebč, domača dramska skupina pa bo uprizorila eno dejanje Finžgarjeve igre «Naša kri». Vabimo vse Slovence, brez razlike, naj se v čim večjem številu udeleže. Vstopnina odrasli 100, otroci in dijaki 50 lir. Po priredtivi bo ples do polnoči. Preskrbljeno bo za jed in pijačo. Gibanje v naših prosvetnih društvih V poslednjem tednu so se se- stali odbori prosvetnih društev «Višave»- (Konkonel), «Primorca» (Trebče), «Slovana» (Padriče); ter skupno z zastopniki tiiHLP začrtali smernice nadaljnjemu prosvetnemu delovanju. SHLiP poziva tem potom tudi ostala društva, ki tega doslej niso storila, naj skličejo čim prej odborove seje, članske in roditeljske sestanke, ki so zaradi bližnje otvoritve novega šolskega leta, posebno nujni. Izlet k Rajbeljskemu Jezeru. Zadnjo nedeljo tega meseca, 28. avgusta priredi SHLP skupni izlet čez Nevejsko sedlo, v Trbiž in Kanalskb dolino. Vpisovanje na sedežu SHLiP v Domu pristaniških delavcev — lei. 28-402. Voznina znaša 1.200 lir. Odhod ob 5.30, povratek o-krog 213.30. Roditeljski sestanek pri «Haas» v fikoljetu Opozarjamo starše, člane in vse prijatelje PD «Haas» na Skoljetu, d g. bo drugi četrtek, 25. t. m. ob 20. uri na sedežu društva roditeljski sestanek. Slovenski starši, udeležite se polnoštevilno ter povabite tudi prijatelje mladine. POPRAVEK V zadnji številki našega časopisa, se je v članku o prireditvi v Medjivasi urinila neljuba pomota. ki jo tem potom popravljamo. Med nastopajočimi v igri «Dve nevesti» smo napisali ime M'arice Samoiič, a bi moralo biti Marice Legiša, kar popravljamo in prosimo, da nam prizadeta neljubo pomoto oprosti. je 23 letni delavec Emilio Penza iz Skedenjske ul. 110 po nesreči prišel z nogo pod kolo nekega vozička, ki mu je verjetno zlomilo prst. ' Ozdravil bo v 15 dneh. »»* Zaradi spolzke ceste se je v torek v bližini Kontovela prevrnil s svojim motorjem 37-1 etn I Mario Benvenuti iz Križa 347, ki si je pri padcu zlomil desno nogo, Sprejeli so ga na ortopedskem oddelku splošne bolnice s prognozo okrevanja v 60 dneh. *** V ul. Flavia se je pa isti dan 20-letni Marij Zobec iz Boršta, .s svojim motorjem, na katerem je sedel tudi 20-letni Quirino Alberto iz Boljunca, zaletel v 37 letno Ano Dl Piero, ki je v tistem trenutku prečkala cesto. Pri trčenju je ostal Alberto nepoškodovan, dočim si je Zobec zlomil lopatico i.n se tudi drugače poškodoval In se ibo moral zdraviti v bolnišnici 30 do 40 dni. Zenska je bila ravnotako sprejeta v bolnišnico, kjer so JI u-gotovili zlom stegnenice in se bo morala zdraviti 60 do 90 dni. *** Med igranjem je ll-letnl Clemente Vigini od Sv. Andreja padel z nekega zida in se pobil po glavi. Zdravniki so mnenja, da bo fant okreval v 20 dneh. *** V sredo zvečer se je v stranišču hiše št. 1240 pri Sv. M. M. sp., kjer je stanoval obesil 42-letni uradnik Werther Smole. Do minevajo, da je šel nesrečnik prostovoljno v smrt zaradi živčne bolezni. *** Med delom na nekem parniku v starem pristanišču se je 32-letnl Mario Gregorič iz ul. Lo-renzetti spotaknil ob kos železa in si pri padcu zlomil desno no go. Z avtom RK je bil prepeljan v splošno bolnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 39 dneh. Hmetiisha zadruga pr 1 kon 'liki U. v TRSIH ul« Tomrolot S • telef« 84-381$ ul. llereaelantc, 4 - telet 38-818 MILJE) - ul. Mazzini) 4 ima v zalogi vse za kmetijstvo po najugodnejših cenah V dneh od 4. do 10. avgusta se Je v tržaški občini rodilo 98 o-trok, umrlo je 34 oseb, porok pa Je bilo 59. Obiščite nas in se boste prepričali ! OBVESTILO an: Vz »tev N, % Sn p'hi N Dr«, K( frofl K m ,e 6% Od 1. avgusta je v teku naša tradicionalna IL izredna poletna prodaja Largo Barriera Vecchia 5-^ ln' r l»v č( o r