r^ijT^
eiji alorenaki dnevnik v Združenih državah Velja za tsc leto • • •
• . $6.00 • . $3.00 $7.00
Za inozemstvo celo leto $7.00
Za pol leta . . Za New York celo leto
GLAS NARODA s
R
The largest Slovenian Daily in |	the United States.
■ beoed every day except Sundays and legal Holidays.
List slovenskih delavcev y Ameriki.
75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 114. — STEV. 114.
NEW YORK, THURSDAY, MAY 16, 1935. — ČETRTEK, 16. MAJA 1935
VOLUME ttt.TTT — LETNIK XLHL
ITALIJA HOČE IMETI PROSTE ROKE V ABESIN1JI
ITALIJA VABI SLOVENCE PO JULIJSKI KRAJI K JAVNIM DELOM V AFRIŠKIH KOLONIJAH
Delavci se trumoma vračajo na delo
Zavrača vsako posredovanje. — Samo Italija bo odločevala, kaj ji je storiti.—Pripravljenih ima 800,000 vojakov. — V Afriko je bilo baje poslanih več delavcev nego vojakov. — Italija se mora v Afriki zato zavarovati, da bo v Evropi bolj varna.
Iz Trsta poročajo: Italijanske oblasti so pričele po vsej Julijski Krajini nabirati ljudi za vojaška javna dela v Abesiniji.
Po posredovanju sindikatov, ki imajo izključno pravico preskrbeti ljudem dela, so razpisali natečaje za vse moške od I 8. do 40. leta, ki se bodo zaposlili pri "strokovnih delih" in bodo prejemali poleg stanovanja in hrane po 25 lir plače na dan.
Organi oblasti, ki vabijo ljudi na delo, pa jih istočasno neposredno obveščajo, da v Italiji ne bodo dobili zaposlitve, če ne bodo sprejeli tega dela.
Razumljivo je, da ima taka propaganda precejšen uspeh.
Zlasti v Ilirski Bistrici, Jelšanah in Knežaku se zglašajo ljudje za javna dela v Abesiniji.
RIM, Italija, I 5. maja. — Na koncu debate glede proračuna kolonijalnega ministrstva v seniatu je imel Mussolini kratek govor, v katerem je potrdil namero Italije, da bo nadaljevala z vojaškimi pripravami v Vzhodni Afriki, ne oziraje se na razburjenje v inozemstvu. Rekel je, da je Italija edini sodnik o tem, kakšne odredbe so potrebne in da pri tem ne bo trpela nikakega posredovanja, pa naj pride od kogarkoli.
"Potrebno je poudariti," je rekel, "da je bilo v Afriko poslanih več delavcev kot vojakov. Toda takoj hočem na najjasnejši in najbolj svečani način dodati, da bomo poslali vse vojake, ki so po našem mnenju potrebni. In nikdo si naj ne predrzne, da bi nam zapovedoval glede značaja in obsežnosti naših varnostnih ukrepov."
. "Nikdo ne more presojati te tako zelo kočljive zadeve, razun Italije, ki ima v tem oziru v svoji zgodovini dramatično, krvavo in nepozabno izkušnjo. Rajši vidim, da sem jutri odstranjen, ker sem kaj storil preveč, kot pa zato, ker sem napravil premalo, kadar gre za varnost naših kolonij in življenje tudi samo enega domačina ali pa našega vojaka."
Mussolini je dalje zanikal, da sta Francija in Anglija skušali odvračati Italijo od agresivnosti v Abesiniji, češ, da bi bila vojaška moč Italije v Evropi oslabljena. Toda Mussolini je rekel, da mora Italija ravno zaradi tega biti zavarovana v Afriki, da je v Evropi tem bolj varna. Dalje je rekel, da je Eritreja oddaljena od Rima 2500 milj, Somalija pa 4000 milj, vsled česar je treba zavarovati varnost v času, ki je najbolj primeren.
"Nikar se ne vdajajmo napačnemu mišljenju o pomenu in važnosti abesinskega oboroževanja in že napredovane mobilizacije, pred vsem pa o mišljenju, ki prevladuje v Addis Ababi in še posebno med manjšimi poglavarji, ki so sovražni vsakemu sporazumu z Italijo.
"Senatu želim poudariti, da bomo držali pod o-rožjem za ves potrebni čas tri letnike 191 I, 1913 in 1914, poleg tega pa je še v rezervi letnik 1912.
"Mislim, da 800,000 do 900,000 vojakov zadostno jamči za našo varnost. Vsi so popolnoma iz-vežbani in preskrbljeni z najmodernejšim orožjem, ki je bilo izdelano v naših vojnih industrijah, ki obratujejo — ne povem nikake tajnosti — polni čas za nekaj mesecev.
"Nas vojaški stroj, kateremu posvečujemo in
SENAT JE ZA PODALJŠANJE NATL R. AKTA
NRA bo podaljšana za 10 mesecev. — Predloga je bila takoj poslana v poslansko zbornico.
Washington, D. C., 15. maja. S skoro neverjetno naglico in skoro soglasno je senat sprejel predlogo, po kateri bo poslovanje NRA podaljšano samo za deset mesecev. S tem pa se je senat oči vidno obrnil proti prerlse<Iniku Rooseveltu.
Takoj nato je senat pričel debatirati o Wagnerjevi predlogi (Labor Relations BiH). Zagovorniki te predloge zatrjujejo, da je njen cilj delavcem jamčiti skupno sklepanje delavskih pogodb.
Premen jena in od senata sprejeta XRA predloga, je bila poslana v poslansko zbornico. Predsednik zbornice Bvrns je rekel, da bo prišla takoj na debato.
Predloga, ki je bila prvotno sestavljena, se Še vedno nahaja pri odboru za dnevni red in je le malo dvoma, da jo bo odbor zbornici predložil s pripo-
HAUPTMANN NI PRIZNAL __ ZLOČINA
Po radio je bilo o tem napačna oznanjeno. — Trditev je generalni pravdnik takoj zavrnil.
V	torek popoldne je bilo po radio oznanjeno, da je Hauptmann slednjič priznal svoj zločin. Toda to |>oročilo je bilo takoj zanikano. General, pravdnik AVilentz, kakor tudi warden kaznilnice, v kateri se Hauptmann nahaja v smrtni celici, sta proti večeru odločno zanikala poročilo, da bi bil Hauptmann svojo krivdo pri umoru Lindberghovega sina priznal. Po splošnem mnenju je ita''raca'' priletela iz Washington.
Pastor I). G. Werner je B. Hauptmaiina zopet obiskal in ostal pri njem jm>1 ure. Ko je prišel iz kaznilnice, ni hotel povedati, o čem se je s Haunt-maimom razgovarjal.
V	petek pride pred okrožir* sodiščem Hudson okraja na vrsto tožba prvega Hauptman.no-ga zagovornika James M. Fav,-ceta za plačilo za njegovo delo za Hauptmaiina. Ako bo sodišče Ugodilo Fawcetovi zahtevi
ročilom, da je poslovanje NRA. podaljšano za dve leti, kakor *)() Hauptmann obsojen, da mu je zahteval predsednik.	mora plačati $4221.57. Fawcet
je bil Hauptmannov zagovornik, predno je Reilly stopil na njegovo mesto.
obsodbe grških
Častnikov
. Atene, Grška, 13. maja. — Vojaško sodišče je obsodilo na smrt .33 grških častnikov, ker so bili udeleženi v zadnji revoluciji, toda samo dva sta v de-
pr<
Oči vidno je, da Bela hiša stavi upanje za dveletno podaljšanje na poslansko zbornico. Potem pa bo najbrže glede podaljšane dobe prišlo do kompromisa med senatom in poslansko zbornico.
Vendar pa je nevarnost, da se glede podaljšanja obe zbornici ne bosta sporazumeli, kajti senat je posvaril, da bi vsaka prememba predloge v poslanski zbornici zadela na velik odpor v senatu ter bi se j>o- ž.e11' vji <ll*u«i se nahajajo v tu-daljšanje poslovanja NRA za- ^ržavah-vleklo do sedanje poslovne do- * Takoj po razsodbi je pred-be, ki poteče 16. junija.	sednik Aleksander Zaimis oba
'	i častnika, ki sta bila navzoča
Ob istem času pa je upravi- pri obravnavi, pomilostil na telj NRA Donald E. Richberg dosmrtno ječo. Sodišče je ob-svojim uradnikom zagotovil, sodilo še 115 drugih na zapor-da jih naj bodočnost NRA prav no kazen od dveh let pa do dome ne skrbi. Vendar pa je gra- smrtne ječe. jal one, ki skušajo podaljšanje Grška še vedno občuti posle-skrčiti. Do sedaj uprava NRA djce revolucije, kajti ni samo se m odpustila nobenega usluž- brez zunanjega in finančnega benca, iz česar je mogoče skle- minfetra, temveč tudi armada pati, da ne misli na skorajšnji in mornarica je izgubila mno-
konec poslovanja.
ženo in sebe usmrtil
Montville, Conn., 13. maja. 41-letni tekstilni delavec Daniel Lvnnick je zvabil svojo ženo Mary za hišo ter jo tako u-darii s kolom po glavi, da je na mestu mrtva obležala. Nato je šel v klet in se obesil.
Zdravniki so mnenja, da je storil svoj zločin v blaznosti.
• go častnikov, ki so pobegnili v druge države, ali pa čakajo še v na sodnijsko obravnavo, j Oblasti nameravajo postavi-" ti pred vojno sodišče tudi 20 duhovnov in škofov, ki so bili baje udeleženi pri vstaji, toda sveti sinod je posredoval in vladi obljubil, da jih bo sam sodil.
Med obsojenimi se nahaja tudi bivši poveljnik atenskega arzenala, admiral Roussen, ki je bil obsojen na 10 let ječe.
bomo posvečali našo največjo pažnjo,* ne ogroža jiikogar, temveč samo varuje mir.
*'Častiti senatorji, mislim, da ta moja izjava pojasnjuje vase mišljenje."
VPLIV SMRTI PILSUDSKEGA NA POLITIKO
Na njegovo mesto je bil imenovan triumvir at. Pokopan bo v kraljevi grobnici v Krakov u • Srce bo po!oženo poleg matere.
SPORAZUM V TOLEDO BO SLUŽIL ZA TEMELJ NADALJNIM POGAJANJEM
DETROIT, Mich., 15. maja. — Ker je bila končana stavka pri Chevrolet Motor Corporation v Toledo, se je danes vrnilo na tisoče delavcev na delo v tovarne General Motors Company. Delavci, ki so morali počivati vsled stavke v Toledo, so izgubili na plačah nad dva milijona dolarjev.
Varšava, Poljska, 15. maja. Triumvirat je stopil na mesto umrlega poljskega diktatorja maršala .Josipa Pilsudskega.
Pilsudski je tudi v svoji o-poroki določil, da naj njegovo srce počiva ob vznožju njegove matere v Vilni, da je njegovo truplo položeno v grobni-eo poljskih kraljev v Krakovu, možgane pa je izročil znanosti.
Ko se je pred Belvedere palačo, kjer je Pilsudski umrl, zbrala tisočglava množica, je bil med vladnimi osebami postavljen triumvirat. ki bo nadaljeval Pilsudskijevo politiko.
V triumviratu so: predsednik Moščički, general Rvdz-Smiglv hi zunanji minister Beok. *
Ves poljski narml se pripravlja na slovesni pogreb svojega junaka. Sprva je bil pogreb določen za četrtek, toda vsled maršalove ]>oslodnje želje, da se njegovo truplo položi v srebrno in stekleno krsto, bo moral biti preložen do sobote.
Moščički ima po novi ustavi najvišjo oblast v - deželi in ni nikomur odgovoren. Ta ustava je delo umrlega maršala Pilsudskega. Toda "močni mož" v triumviratu bo gen. Rvdz-Smiglv, ki je železnega značaja, kot je bil Pilsudski.
United Press pravi, da Poljska vsled ditotatorjeve smrti ne bo premenila svoje politike in pravi:
44 V poljski zunanji politiki ne bo nikake preinembe. Poljska bo obdržala isto neodvisnost v evropskih zadevah, ki se je kazala v vseh dejanjih pod Pilsudski jevo vlado in pod vod-svom zunanjega ministra Josipa Becka, ki je užival popolno Pilsudski jevo zaupanje.
4 4 Poljska ne bo popustila nobenemu pritisku, da bi premenila svoje odnošaje s svojimi sosedi, pripravljena pa je pogajati se za stalni evropski mir".
Kabinet je odredil splošno narodno žalovanje. Vojaštvo je ostalo v svojih vojašnicah. Častniki nosijo ,črne trakove. Zastave so razobešene na pol-drogu. Vse zabave so prepovedane. Do Pilsudskijevega pogreba ne bo igrala nobena godba, niti po radio, vsa gledališča so zaprta.
Francoski zunanji minister Laval se bo najbrže vrnil iz Moskve, da se udeleži pogreba.
Moskva, Rusija, 14. maja. — Smrt poljskega maršala Pilsudskega je presenetila sovje-
Ko je zaprlo 20 Chevrolet in Fisher Bixly tovarn svoja vrata, je bilo prisiljenih k počitku 33,000 mož. Včeraj in danes se jih je ž<» osemnajst tisoč vrnilo na delo. Ostali bodo sprejeti tekom enega tedna.
Stavka v tovarnah v Cincinnati in Atlanta bo tudi kmalu končana.
Francis J. Dillon, organizator Ameriške Delavske Federacije, je naročil stavkarjem, naj se takoj vrnejo na delo, kakorhitro bodo (tovarne odprte. Delali bodo pod istimi pogoji kakor delavci v Toledo, O.
Preteča stavka v tovarnah Buick Motor Co. v Flint, Mich, bo najbrž preprečena, k«-r je unija pripravljena pogajati se na podlagi toledskega sporazuma.
V Chevrolet tovarno v Toledo se je vrnilo 2300 mož, v Clevolandu pa 8500.
Sledeče General Motors tovarne so še vedno zaprte: v Kansas City, Baltimore, fra-nesville, Cincinnati, Atlanta in Buffalo. V njih je v normalnih časih zaposlenih 11,700 delavcev.
Mascot, Tenn., 15. maja. — Prvič v petindvajsetih letih je v tovarni American Zine Company izbruhnila stavka. Za-stavkalo je 500 mož. Zahtevajo višje plače in priznanje linije.
smrtna kosa
V Ridgewood, N. Y., 61-45 Linden Street, je umrla £mmi Podboršek, stara 8 let, hčerka znane družine Joa Podborše-ka. Pogreb s sv. mašo bo v soboto dopoldne ob devetih na Holy Trinity pokopališče. Sta-rišem izrekamo naše sožalje.
to, kajti znano je bilo, da je bil Pilsudski do včeraj Poljska in da je bila njegova osebna poli tika politika Poljske.
Maršal Pilsudski je jeseni 1933 predlagal Franciji, da odločno nastopi proti Hitlerju. Ker pa Francija tega ni hotela storiti, je Pilsudski sklenil ne-napadalno pogodbo z Nemčijo. Posledice je bilo jasno videti pred dvema dnevoma, ko je ob istem času, ko je zunanji minister Laval -dospel v Varšavo, odšla v Nemčijo poljska vojaška k-omisija, da proučuje vse podrobnosti nemškega vojnega stroja, posebno z industrijskega stališča ter da se dogovori z nemškimi vojaškimi oblastmi, da atopi Nemčija na mesto Francije in zalaga Poljsko z "vojaško opremo.
MUSSOLINI NEPRESTANO MOBILIZIRA
Italija bo nasprotovala vsaki angleški in francoski pomoči Abesiniji.— Abesinija bo iskala pomoč Turčije.
Rim, Italija, 15. maja. — Italija je poklicala pod zastave letnik 1912, ki šteje 200,000 mož. Vsi se morajo do pet k & /glasiti pri svojih polkih.
Mobilizacijsko povelje so prejeli tudi oni vojaki letnika 1911, ki so služili pri vojakih samo po nekaj meseeev in t;i-ki, ki so bili pri naboru /vrženi.
Neko poročilo iz Angore pravi, da bo mogoče Abesinija zaprosila Turčijo za pomčo, ako bi prišlo do vojne z Italijo.
Rim, Italija, 15. maja. — Italijanska vlada je obvestila abesinsko vlado, da je že imenovala dva svoja zastopnika v nameravani posredovalni odbor. Abesinijo je tudi vprašala, ako je pripravljena imenovati svoje zastopnike. Imena italijanskih zastopnikov bodo objavljena, kadar pride povo-Ijen odgovor ocl abesinske vlade.
Vladni krogi zanikujejo, da bi prejeli kako obvestilo, da nameravata Anglija in Francija izvajati na Italijo pritisk. Italija je nasprotna vsaki po moči, katero bi nudila kaka evropska država Abesiniji.
Addis Ababa, Abesinija, 15. maja. — Vladni krogi so zelo razburjeni vsled poročila, da je Italija nanovo mobilizirala armado 200,000 mož, ker se boje, da bo Italija pričela sovražnosti, ko poneha deževje.
Minister za zunanje zadevo je zanikal poročilo, da namerava Abesinija prositi Turčijo za vojaško pomoč ter označuje to poročilo kot italijansko propagando.
stotnik eden okreval
London, Anglija, 14. maja.
Stotnik Anthonv Eden fe bi!
i "
deležen velike ovacije vseh poslancev brez razlike stranke, ko se je po šestih tednih počitka zopet vrnil v zbornico.
Eilen je ]>opolnoma okreval od svojih naprov na potovanju v Berlin, Varšavo in Moskvo. Njegovi zdravniki pravijo, da je popolnoma zdrav in bo mogel zastopati Anglijo na seji sveta Lige narodov v Ženevi prihodnji teden.__
a
Glas Naroda
99
Frank Sakser, President
Owned and Published by SLOVEMC PUBLISHING COMPANY (1 Corpora tion)
L. Benedik, Treas.
Place of baalneM tf the corporation and adcAreaue« of above officers: tl< W. 18U> Street. Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
-ULAS NARODA" (Voire of the People)
Iwrwl livery Day Except Sundayit and Holiday*
Ca celo leto velja ea Ameriko In
Kanado - .......	$6.00
ft pol leu ....................$3.00
Ca <Wrt leta ..................fUO
Za New York aa celo leto......$7.00
Za pol leta ...................$3.60
Za Inozemstvo aa celo leto.......$7.00
Za pol leta...........................$8.60
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Qlas Naroda" lxbaja vsaki dan lzvzemfll nedelj la praznikov.
«oplsl brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar na] se blagovoli ■ ifilljatl [m> Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae oam tndl prej&nje bivališče naznani, da bltreje najdemo naslovnika.
ul.AS NAKODA", 216 W. 18th Street, New York. N. 1. Telephone: CHelnm 3—Zft'Jtl
SVOJEVRSTNA VOJNA
Liga liantlov j«* bila v prvi vrsti iLstaiiovljena za pre-prečenj«* vojn. Tudi svetovno razhod je nastalo iz istega razloga.
\ l«'iii članku >c ne homo spuščali v podrobnosti, če je Liga uspešno rešila svojo nalogo in če je odločitev razsodišča v vseli ozirili obveljala.
Liga narodov ji- razširila svoj «lcb»krog s tem, t la so na njeno pobudo sklenili* razne evropski* države lienapa-dalne pakte, «"ijili svrlia je istotako za jamčit i mir.
Proti vojni je torej dobro organizirana opozicija, toda kakor kaže. se vojne klele v ver delov in razredov in med njimi so nekatere tako svojevrstne, da proti njim o-zinuna nad njimi nima Liga narodov nobene besede.
V to vrsto spadajo takozvane kazenske ekspddicije, ki so izza versaillskega miru precej pogoste.
Po mnenju diplomatov se mora vršiti vojna oziroma priprava za njo natančno po pravilih.
Prava vojna, proti kateri laliko porabi Liga narodov svojo oblast, se mora začeti po starem kopitu in sicer takole:
Med dvema državama nastane nesporazum- Vzrok nesporazuma je lahko velik in tehten ali je pa kar mimogrede iz trte izvit.
Diplomati obeli Mržav začno izmenjavati note. Zahteve, ki jih note vsebujejo, so neizpolnjive. Poslaniki in konzuli so odpoklicani. Zavlada vojno stanje, kateremu sle<li ultimat. 1'ltimat je že tako sestavljen, da mu pri najhujši volji ni mogo«*e ugodili. Vojna se začne. Topovi za grme, vojaštvo prekorači mejo.
Letala sipljejo bnrnfhe v strelne jarke, državna poslopja in privatne domove Na bojnih poljanah umira cvet na r< nla.
Ženske, otroci in starci trepečejo v strahu in trpe pomanjkanje.
< 'asopisje poveličuje domovino in sramoti sovražnika. ( asniške ageirture podcenjujejo domače izgube in pomnožil je jo izgube sovražnika.
Ta'ki» p<» vseh pravilih napovedana, začeta in vršeča s«* vojna, je pa statutih Lige narodov prepove«<iana-
In res ni bilo take vojne že sedemnajst let, to je izza ustanovitve Lige narodov, oziroma sklenitve versaille-skega miru.
Toda lakoinni državniki si vedo drugače pomagati.
Ker je "postavna"* vojna p reeved a na, si pomagajo z nekakšnim butlcgarskiin nadomestkom, ki ima vsa svojstva pristnega blaga.
Temu biitlegarskemu nadomestku »se pravi "kazenska ekspHlieija" ter je proti nji Liga narodov brez vpliva in brez veljavo.
Takšnih kazenskih ckspedicij je bilo pa v zadnjih sedemnajstih letih precej.
Paragvaj jo vprizarja proti Boliviji, in Bolivija proti Paragvaju; Mussolini jo je vprizoril proti Grški in Japonska proti Kitajski.
Sedaj se pa Italija pripravlja na slično kazensko ckspedicij o proti Abesiniji-
Mussolini že kriči v brk Ligi narodov in vsem sv«tu:
— Roke vstran! Abesintfka zal leva je naša privatna zadeva. Nihče naj se ne vtika vmes. Vsako posredovanje ali vmešavanje s te ali oi*e strani odločno zavračamo.
Vroč afriški posek bo začel srebati kri. Najmodernejša laška letala bodo sipala smrt na ubogo zamorsko prebivalstvo. Najmodernejši laški topovi bodo porušili, kar so podaniki abesiniskega cesarja -s "trudom zgradili. Starci, žene in otroci (bodo lakote umirali...
Toda to ne bo vojna, to bo samo kazenska etkspddici-j a, da zadoefci ž njo fasisem svojemu pohlepu...
Huda nesreča.
Z vlakom so pripeljali iz Hrastnika 28-letnega rudarja Viktorja Urbanca, ki je na veliko nedeljo postal žrtev liude nesreče. Vozil se je s konjem, pa se mu je konj splašil in je llrbanc padel z drvečega voza tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Zdravnik domače Bratovske skladnice, ki 11111 je nudil prvo pomoč, j«' ugotovil, da je ranjenec dobil hude notranje poškodbe in ne bi mogel prenesti vožnje z vlakom do Ljubljane. Tako je Urbane tri dni neprestano ležal v nezavesti, zdaj pa so ga vendar prebijali na kirurški oddelek v Ljubljano, kjer se mu j«' stanje že prii'elo po malem boljšati.
Mariborski vlomilci aretirani.
Tedni smo poročali o velikem in drznem vlonm v Gregorči-čevi ulici. Mariborski polieiji se je kmalu |H»sreeilo izslediti drzneže, ki so vlomili v stano-vanj«' ž«'iie ii|H»kojeiiega profesorja llilde Kova«*evc v Gregorčičevi ulici in ji odnesli razno zlatnino in srebrnino t«r več zlatih šilingov skupni vred-ii«»sti okrog 20.000 Din. Policija je d«)ziinla, da je menjal ne-ki mlajši moški pri plaeilneiu natakarju v kolodvorski restavraciji zlat šiling. Takoj nato je tudi ugotovila, da je tisti moški prenočeval v nekem mariborskem hotelu in se tam prijavil pod pravim imenom: Edmund Logar.
Policija je Logarja aretirala v neki gostilni na Tržaški cesti v družbi dveh prijateljic in nekega prijatelja. Pri zaslišanju se je izkazalo, da sta prijateljici popolnoma nedolžni, pač pa da mu je prijatelj pomagal pri vlomu v stanovanje Kovačeve Aretirali so še nekoga. Po daljšem oklevanju j<* Logar priznal, da ji* vlomil v družbi obeli zaveznikov in je točno navedel vse mariborske ju veli rje, katerim j«' zlatnino prodal, kakor tudi osebe, pri katerih j«- nekaj dragocenih predmetov zastavil.
Novi grobovi.
I "mrl j«* na Glineali pri Ljubljani Josip l5ožman«»c, upravitelj poslopij bivše milarne. Pokojnik j«* ilosegel starost <57 let.
— V zavetišču na Vidov«lan-ski cesti v Ljubljani j«- umrla Alozija Jeršetovn, v«lova |m> u mlu i tel ju.
Brat s kamnom ubil sestrico.
občini Brezno ob Dravi s ti i.n u je družina malega posestnika Antona Tumerja. V hišo se je naselila črna žalost ob bridki izgubi male 3-letne Tončke, ki jo je po nesreči u-bil njen 9-letni bratee Jakob. Oba otroka sta se igrala pred hišo na toplem dopoldanskem solncu, iko je bila mati zapo-slena pri domačem opra\ ilu v kuhinji. Naenkrat se je J ;k« e domislil, da bi napravil nekaj pišeak ter se je napotil v hrib mul hišo po vrhove veje. Povzpel se je kakih 90 met-ov visoko v hrib, dočim je njegova mala sestrica ostala na vnož-ju, ker ni mogla za bratom. Med rezanjem veje se je bratcu sprožil pocl nogami kaka il kg težek kam«'ii, na katerem j«* stal, ter se skotalil po pobočju. Radi velike strmim* je dobil kamen znatno hitrost, da j»- od letel <h| tal v lok u proti gi«»bi-ni. Xcsr<r;i ji- hotela, da j" na vznožju zadel v glavo Tončko, ki je spodaj čakala na povia-t«-k bratca. Ko je čez nekaj rasa mati pogledala iz kuhinje, je našla nedaleč vstran,jualo Tončko nazavestno ležati. Prenesla jo je v hišo, bila pa je vsaka pomoč zaman, ker je dekletce kmalu izdihnilo.
Z nožem v hrbtu v bolnišnico.
V mariborsko bolnišnico so pripeljali kmetje iz Vel. Zimi-ce pri Sv. Barbari hlapca Ivana Miložiča. Pri ponočevanju sta ga napadla dva neznanca in mu zadala z nožem globoko rano v hrbet. M i loži č se je onesvestil in je šele v mariborski bolnišnici prišel zopet k zavesti. Začel j<* silno tožiti, da ga rana strašno boli. Zdravniki so ga natančneje preiskali ter u-gotovili, da mu tiči v hrbtu še vsa noževa klinja, s katerim j«* bil zahoden. Ostrina se je odlomila pri ročaju, ki je ostal napadalcu v rokah, klinja pa ranjencu v telesu. Miložičeva poškodba je zelo nevarna.
Mertvec ob cesti.
Med Kočami in Slivnico je našel neki avtoinobilist pol«*g <*i*ste negibno ležečega mladega človeka, ki je močno krvav«*! iz ust in nosa. Poleg njega je ležalo kolo. Ležeči je bil že mrtev ter je avt«»mobilisi skraja mislil, da gre za n«*sr» čo, ko pa je opazil v desnici l«*žcčega samokres in v sencu rano od stre-
|g—imunimi muh mu iiiiiiiiiiiitmih.iiu«hiiaaaai:iiamnbamti>mh»iiuiahwxaaba8ap

DENARNE POS1LJATVE
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V JUGOSLAVIJO
Za $ 2.75 __________________ Din.	100
$ 5.25 ................. nin.	200
$ 7.30 .................... Din.	300
$11.75 ................... I>in.	500
$23.50 .................. Din.	1000
$47.00 ................... Din.	2000
▼ ITALIJO
Za $ 9.35 .......... Lir 1M
$18.25 __________________ Ur 200
$41.10...................... Lir 500
$88.20 .......... Ur 1000
$176.— .......... Ur 2000
$263.— .............. Ur 3000
"GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino« Kdor ga hoče naroČiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo.
KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dlnarjlb Ril lirah dovoljujemo Ae bolj«; pogoj«.
IZPLAČILA F A MERIŠ KI H DOLARJIH Za IzplaMlo
$ 5.— morate poslali $10.— $15.— $20.— $40.— t5t._
. $ 5.79 . $10.85 . 916.— . $21— . $41.25 . $51.50
1'rejemnlk uobl v starem kraju Izplačilo v dolarjih. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za prisUjbloo $1.—.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
M
Glas Naroda"
916 WEST 18th STREET
NEW YORK, N. I.
la, je vedel, da gre za samomor. Obvestil je orožnike v JIo«"ah, ki so odredili prevoz trupla v mrtvašnico. V mrtvecu so .-poznali 24 letnega krojaškega pomočnika Branka Lovrika iz M ari bora. J dopoldne se je mudil v Kazvanju, kjer je v Lebe-jevi gostilni ves čas pisal. Nato je oddal pisma v nahrbtnik. sedel na kolo t«*r odpeljal proti Hočam v smrt.
Pismo z Južnega tečaja v Prekmurje.
Hančni uradnik Raul Peterka v Mirni Soboti j«* te dni prejel izredno zanimivo pismo, nemara edinstveno v Jul'o !*red«*n j'* odpotovala Rvrdova If. ckspedicija na Južni tečaj, je Petcrkov prijatelj oddal v Cliicagu na njega naslovljeno pismo, ki ga j«* ekspedieija vzela s seboj. I\> več ko čilem letu j«* zdaj pismo prir oal: z Južnega tečaka v Mursko Soboto. Ker bo nedvomno zanimalo, naj ga podrobneje opišemo:
Pismo ima naslednj«* besedilo:
" Little America. Jan. 31, 19.U. Antarctica". Tega due je ekspedieija najbrž pismo prevzela. Z Južnega (tečaja so nato opremili pismo v San Francisco, kakor je razvidno s poštnega nečata: "San Francisco, California, 1. 25. III. 193.V\ V Mursko Soboto, v roke naslov-ljenca je pismo prispelo T" aprila. Posebna poštna znamka. nalepljena pismo, je modre barve, z napisom: "Bvnl Antarctic Expetlition IT." — Telita .'i cente, pardon, takšna je no-malna vre«luost.
V pLsmu je ameriški prijatelj napisal Peterki: "To pismo, katero boš dobil v t«'ku prihodnjega poletja, b» Šlo z Hvrdovo eks]>edi«'ijo na Južni tečaj in tako boš Ti mogoče edini, ki bo premogel r* Jugoslaviji tako realiteto". Ali res tako, o tem naj s«* zdaj pogovorijo gosnodje filatelisti. Zanimiv«) je slednjič besedilo, ki je natisnjeno na naslovni strani pisma, v levem kotu: uTd pismo j«* bilo zadržano v Mali Ameriki ob Južnem tečaju leto dni zaradi transportnih težav".
"Zakotne pisarne.
V Ljubljani in okolici se je zadnje čase prav močno razvilo zakotno pisarstvo Pisniarji so se vrgli na vse panoge u-pravnega in eivilno-sodirt*ga življenja. Ljudj«» se k njim zatekajo, ker so računi ma jhni, toda dostikrat se zgodi, da tr-p«' potem hudo škodo. Primerilo se je že nekajkrat, da s«> zakotni pisarji zavozili kako zemljiškoknjižno zadevo tako, da je postala silno zamotana in so stranke izgubile svoje pravice.
Peter Zgaga
POGLAVJE O NAGCIH.
Naši v Ameriki
IVI.: Koxcroft ;>-277!*
DR. A. KERMEK
zdravnik
Ordinira: cul T 0f> .1 in imI f! «ln S iM.]n.lilin 899 bush wick avenue brooklyn, n. y.
ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM i j NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVI-CE IZ NASELBINE.
—	George Piveevič ima go-stilm> v Cleveland u. K nj«*mu radi zahajajo delavci, in oi» pli ilnili dnevih izmenjujejo ]>ri nj<*m svoj«* ček«*. V soboto je (reorge stopil proti svoji garaži ob sedmi uri zjutraj, «la se odpelje proti svoji trgovini. V žepu je imel $.'!(MMI v gotovini, da lahko izmenja čeke /a svoje o« I jemale«*. Ko odpre garažo, vidi v njej tri baudite, katerih eden ga prime za ovratnico in ga skuša potegniti v garažo. Georg«* pa se ni ustra-■šil, pač pa hitro potegnil revolver iz žepa in ustrelil «*nega bandita, nato pa zbežal proti hiši, streljajoč, dočim sta tudi ostala dva bandita streljala, ki sta takoj zatem pobegnila z avtomobilom George Pivčeviča. Po ure pozneje so dobili oba bandita ranjena l«-žati v bližini mestne bolnice. Policija je bila sev« da obveščena, in j<* o-ba ranjena bandita aretirala. Zraven je bil še četrti bandit, ki pa j«* odiH'sei pete.
—	Po dolgi bolezni je umrla v Brad«lock. Pa. Kamlina Ste-fančič, stara ti") h*t in doma iz Grahovega pri Rakeku. V Ame riki je bila .T) let in tu zapušča sina in hčer.
—	Frank Perko. ml., znani garažni k v Milwaukee, je bil pred nekaj dn«'\*i nenadoma odpeljan v bolnišnico in «»p«*ri-ran na vnetem slepiču. Nahaja se v bolnišnici St. Anthony's in stanj«* s«* mu obrača na bolje. — Operirana je bila tudi Marv Kangus, ki j«* že zapustila bolnišnico. — Poročena sta bila John Lesac in Katarina Strucelj. — Družina Charles Kušljan je dobila sinčka.
NAPRODAJ
j.'MiM \ —	akrov. Blav živin«-. 3
7"» kokoši; oiiKlje: pritlclt-k. — Ci.f.On na lahkii <n1|ila/-i!a. — < \ »I. I« »rol.AS. Kurt I*!aln. N. Y . :■»!• »it
i*t H'XTIiY IK'TKI.; r: liccricc«: il«.l»i l •lohrMlki: p1f*SUW-*i. — $2.J00; nekaj na i.ikit i>st:il<» na odplačilo. — C. M. OOrVa.AS, Fort Plain. X. Y.. asont.
faročite se na "GZA8 NARODA največji slovenski dnevnik • Združenih državah.
Važno za potovanje.
i
Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od lam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled nase dolgoletne skušnje Vam eamoremo dati najboljša pojeunila in tudi vse potrebno preskrbetif da je potovanje udobno t* hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnil*.
Mi preskrbimo vse, bodiii prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje «n sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najmanjše stroške.
Nedržavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ke* predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potoval.
SLOVENIC PUBLISHING TRAVEL BUREAU
216 West i 8th Street New York, N. Y. \
CO.
Nič se ne ustraši naslova, draga moja prijateljica, saj mi niti na misel ne pride, da bi skušal raniti čut tvoje sramežljivosti, če bom pisal o nageih ali uinli.stih (kot jim pravijo z bolj učenim imenom).
Nudizem ima dosti pristašev in dosti sovražnikov. Poleg tega ima tudi silno dolgo zgodovino in vsakdanje primere s katerimi se precej dobro opravičuje.
Nudist i pravijo: — Prva nu-dista bila Adam in Kva, in nudist j«* vsak človek, kadar prid«* na-svet. Zatorej proč ■/. o-bleko! Obleka le ovira člov«*-ka. da n<* morejo solnčni žarki do njega, da ni njegova jnilt deležna litravijoličaste svetlobe, da koža ni deb-žna svežega zraka, ki je vemlar prvi pogoj za zdrav j«*.
Xmlizom nudi človeku iz-merne prednosti. Čevlje prihrani. obh-ko in perilo, knofov mu ni tr«*ba odpenjati in zap«*-
iijati intakodalje.
Proti nudistom so pa seveda šivilje in krojači, čevlja! ji, klobučarji in slamnikarji. ker bi izgubili zaslužek, če bi nauk o nudi/mu uspešno podjai mil vos svet. Slednjič bi pa morali tudi sami. hote ali lielmt«', med nudiste.
Proti nudistom oziroma nag-ccm nastopajo predvsem moralisti in oblasti, ki imajo meiula dovolj vzroka za d«>mnevanje, da človek ni vreden, da bi ga božje solnce obsijalo.
Nudisti se zbirajo pozimi v
•ikurjeirli stanovanjih, poleti v zagrnjenih in zastraženih }t {• rib v nai . vi.
*/..':. > j< ' ila napiimer )>red i . k vložena v n«*wy«»r>ki
\ : <! ji zakonska pn*dloira, dr. ii-ij.* nage:, mi d katerimi j«* eden drugega spola, ne sinejo j biti skupaj v prosti naravi. Ako ! bo predloga vzakonjena, s<* bo ! pač vršila z nagoto butlegari-ja. kot se j«* vi-šila dolgih š«*M-najst let s pijačo.
Jaz za nudizem nisem p«»>eb-m» navdušen, |K»sebno kar s»* tiče moje osebe.
Kam bi zataknil cigar«*te, brez katerih niti minut" ne morem prestati? Nadalje imam čudno navado ob hlače prižigati žveplenke. (iotovo bi se neštetokrat spozabil in bi /vep-h'nko po golem stegnu p«»drgnil. To bi bil velik škandal, pa kaj škandal. — tudi zask«*l«'lo bi prav po salameiisko.
Kot sem že rekel, je zaenkrat nudizem v prosti naravi izpostavljen precejšnji nevarnosti.
Toliko bolj ga pa praktici-rajo v privatnih domovih in klubih.
Ko si sprejet za člana takega kluba, s«* moraš najprej iz-nebiti članarin«', potem pa <>-bleke. V klubu je vse golo: od predsednika in podpredsednice, pa doli do služabnic in slu-žahnikov. 1stotako po privatnih domovih, ki jih je obse«lel nudizem.
Nekdo, ki ga j«1 gospodar op-vabil v takšenle nudističen «lom, je pripovedoval: — Vrata v vežo so se sama odprla. Pri notranjih vratih je bilo pa treba še »'likrat pozvoniti. Na pragu se je pojavil lep in mlad služabnik.
—	Kako pa veš, da je bil služabnik, če ni imel obleke na sebi? — so hoteli v<»deti.
—	Da, služabnik je bil, ne pa služabnica — jih je zavrnil — to sem namreč konstatiral na prvi pogled.

MALA VOJNA V MANDŽURIJI
Pred krtukini smo v nekaterih inozemskih časopisih brali poročilo evropskega časnikarja, ki je potoval po Mandžuriji. V glavnem mostu Mandžurije Hsikingu je hotel na vlak, da bi se odpeljal proti korejski meji. Prijatelji so ga svarili, če, da je vožnja z vlakom ponoči nevarna, ker straše ob železniški progi močne tolpe tolovajev, ki napadajo vlake. Tudi ja|>onski oblastniki so potrdili, da se v Mandžuriji klati |>o tolovajske t olje, katere japonsko vojaštvo v imenu man-dužrske vlade skuša zatreti. < "asnikar je kljub vsemu šel na |K»stajo in se odpeljal ter srečno dosegel svoj cilj. Zanimivo pa je, kako popisuje vlak, s katerim se je peljal. Vlak namreč je bil pravcata trdnjava.
Spredaj je Šla oklopna lokomotiva in za njo oklopni voz, oba zavarovana z močnimi o-klopuimi ploščami ter oborožena z močnimi strojnicami in brzostrclnmi topovi. Na zadnjem koneu vlaka je bil zopet močan oklopni vagon z močnimi strojnicami, zraven katerih so stražili vojaki. Tako se po tuje j k) Mandžuriji iz strahu pred "tolovaji
Iz Tie.nsina na Kitajskem pa poročajo, da v Mandžuriji ne nastopajo "tolovaji", ampak kitajski prostovoljci, ki so organizirani v organizaciji, ki se imenuje "domoljubni prostovoljci". Ti kitajski prostovoljci so .Japoncem v Mandžuriji napovedali "malo vojsko — •menila". Koliko je teli prostovoljcev, ki se bore proti Japoncem na ozemlju vse Mandžurije, ni znano. Vsekakor pa jih mora biti mnogo, saj celo Japonci trdijo, da jih je blizu 40,000. Časnikarski poročevalec korcsjxmdcnce 44 United Press" v Tiensinu pa je od glavnega stana kitajskih prostovoljcev zvedel, da jih bo letos nastopalo v Mandžuriji več ko 100,000, ki bodo vsi dobro oboroženi in se bodo do smrti borili za kitajsko stvar na mandžurskih tleli. Ta časopis-in poročevalec pravi: "Najsi bodo ti prostovoljci tolovaji ali vojaki, v njihovem glavnem
stanu je tak red, kakor v ge-de, in junaki nastopajo po določenem, premišljenem načrtu". Častniki teh prostovolcev so časnikarju razložili namen svoje organizacije. Odkrito so mu povedali, da se kitajskim prostovoljcem brez zunanje pomoči ne 1m> posrečilo pridobiti nazaj za Kitajsko treh izgubljenih severno-vzhodnih provinc. Pač pa hočejo kitajski prostovoljci v Mandžuriji z neprestanimi napadi na japonske in mandžurske čete preprečiti, da bi Japonci mogli brambno organizacijo v Mandžuriji te-h oče j o izpeljati, obenem pa hočtjo s temi napadi preplašiti kitajske renegate, ki so šli v mandžursko armado. Poglavitni namen pa je ta, da hočejo v mandžurskeni prebivalstvu vzbuditi in dramiti patriotism dull ter zvestobo do kitajske domovine. Ta ".mala vojska" v Mandžuriji bo trajala toliko časa, dokler Kitajska ne bo mogla poslati v Mandžurijo dovolj močne regularne armade ter mandžurske dežele zo-l>e združiti s kitajsko domovino.
V glavnem stanu kitajskih prostovoljcev dobivajo vedno sveža poročila o bojnih činih "na fronti". Zastopniku lista "United Press" so vsi zadovoljni pripovedovali, da so prostovoljci 50 km vzhodno od Ilarhina napadli vas Ašilio ter odvedli s seboj 5 talcev. Odkrito priznavajo, da so dejanja teh prostovoljcev res tolovajska, da plenijo trgovine in skladišča, toda vse to se godi ljudem, ki so Kitajcem sovražni, ali pa so kitajski odpadniki. Ubogim kmetom in delavcem pa prostovoljci ne skrivijo lasu. Zadnja poročila s "fon-te" trdijo, da so japonske in mandžurske čete podvojile svoja prizadevanja, da bi bi iztrebile kitajske prostovoljce. Toda to iztrebljenje je silno težko, zaradi tega pač, ker se ti prostovoljci tako neradi dajo ujeti.
Po vsem tem smemo pričakovati, da bo letošnje poletje v Mandžuriji želo živahno in k rvavo.
Kdo si ne želi domov?
VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj.
Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava.
Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike.
Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno.
Pišite nam!
SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau
216 West 18th Street x New York, N. Y.
Mi zastopamo vse paro-brodne družbe.
AU STE ZAVAROVAN!
ZA SIAjČAJ BOLEZNI, NEZGODE ALI SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO
jugoslovansko katoliško jednoto v ameriki.
kot najboljšo jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačajo
NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM
Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. Premoženje nad $1^M,MI.M__Za vstanovitev novega društva zadostuje 8 odraslih oseb.
Vprašajte za pojasnila našega lokalnega tajnika aH pišite na:— OIA.VNI URAD J. S. K. J., ELY. MINNESOTA .
strah pred dozdevno smrtjo
Čeprav je zdaj že izključeno, tla bi pokopali človeka živega, saj je zdravniška veda zelo napredovala, in je zdravniški o-gled mrličev določen z zakonom, se ljudje vendar še boje dozdevne smrti. Strah, da bi ne bili živi pokopani, narekuje mnogim v oporoki določbo, naj jim po smrti prebodejo z iglo srce. Včasih zahtevajo to tudi sorodniki, čeprav priznajo, da je ta brezprednostno.
Oznanilo smrti Marte South-wellove v Hampshire in njen drugi pogreb sta zopet opozo-la javnost na grozne trenutke, ki jih je preživela, ko je ležala živa v krsti. Obenem so pa oživeli v spominu ljudi tudi taki primeri in strah pred strašno usodo. Ta strah je pa odveč, pišejo angleški listi, ker zdravniki vsaj v kulturnih državah točno ločijo dozdevno smrt od resnične in tozadevni ukrepi so zadostno jamstvo, da nihče ne more biti živ pokopan. Primer M are Southwell o ve je bil zanimiv že potem, da je svoj prvi pogreb in grozo srečno preživela in da je živela potem še celih 50 let.
Pred 50 leti je obležala Marta Southwellova po težki bolezni nezavestna. Mislili so, da je mrtva, položili so jo v krsto in odnesli na pokopališče. Toda baš v trenutku, ko so spuščali krsto v grob, so zaslišali grobarji trkanje na krsto. Brž so krsto odprli in Southwellova se je dvignila iz nje vsa zbegana in prestrašena. Kmalu si je opomogla od strahu in po-grebci so strmeli, ko je vstala iz krste in odš!la domov. Ni torej čuda, da so se ljudje takrat bali dozdevne smrti. Tak primer ne izgine ljudem tako hitro iz spomina. Tu ne pomaga niti zdravniška veda, niti u-krepi oblasti.
Na svetu so pa še vedno ljudje, ki se zanašajo v tem primeru v tem primeru samo nase. Tako imajo v Cincinnati pokopališče, ki ga imenujejo počivališče dozdevno mrtvili. Na zahtevo sorodnikov ali na željo v oporoki umrlega, odnosno po predhodnem sporazumu z upravo pokopališča pokopljejo mrliča na posebnem kraju, kjer so vsi grobovi opremljeni s signalnimi napravami. Iz krst so napeljane žice v grobar jevo hišico in zvezane z alarmnim zvoncem. V hišici mora biti vedno k<fo prisoten, in siser noč in dan. Doslej so pa grobarja samo dvakrat klicali, toda ne dozdevno mrtvi, temveč netopirji, ki so se bili zapletli v žice. Tudi ta naprava torej dokazuje, da zdaj ni več primerov, da bi pokopali človeka živega.
V starih časih se je pa večkrat pripetilo, da so človeka pokopali živega. Francois Ci-ville je bil trikrat pokopan in trikrat je vstal od mrtvih. Smrt ga je preganjala v življenju in že njegovo rojstvo leta 1536 je zahtevalo težko operacijo matere, ki jn je podlegla in je bila skoraj že mrtva, ko je Francois Civille zagledal luč sveta. Kot sin svetnika v Rouenu se je boril Francois Civille proti kraljevski vojski, ki je oblegala mesto. Med napadom je
bil težko ranjen. Sovražni vojaki so ga slekli in vrgli v globok jarek. Nanj so nametal i trupla vojakov in le svojemu zvestemu slugi se je moral zahvaliti, da so ga sploh iskali in našli. Ker je bi pa nezavesten, so mislili, da je mrtev in že so ga hoteli pokopati, ko je naenkrat začel kazati znake življenja. Cez dva tedna je zasedla kraljevska vojsko mesto, Civilla so potegnili iz postel jo in vrgli skozi okno drugega nadstropja. Obležal je na smetišču in mrazu, ker je bilo že ob koncu oktobra.
Ves obupan si je izkopal z rokami na smetišču jamo in se sam zakopal. Tri dni in tri noči je ležal tako zakopan, končno so ga j »a našli. Iskal ga je bratranec in zopet so ga smatrali za mrtvega in ga hoteli pokopati. Pol leta se je zdravil. Dozdevna smrt je pa zapustila sledove na njegovem mrtvaško bledem obrazu. Navzlic težkim doživetjem je pa dočakal visoko starost s:', let. in končno je podlegel prehladu. Nekega dne je spremljal ob slabem vremenu mlado damo in se tako močno prehladil, da je dobil pljučnico.
svidenje cez osemnajst let
LAŽNI NOVINAR.
Dunajska policija je te dni prijela 28-letnega Bernharda Turneja, ki je živel že od lanskega novembra na Dunaju pod napačnim imenom Jan Stiasnv ter se je izdajal za dopisnika vpilvnega angleškega lista "Daily Mail". Možakar si je na ta način izposloval prost vstop v gledališča in h kinematografskim predstavam, kjer je kradel v garderobah. V Nemčiji se je izdajal za zdravnika in je bil obsojen zaradi goljufije. Policijske oblasti so mu doslej dokazale tatvine, s katerimi je oškodoval žrtve za okroglo 30.000 mark. Vse legitimacije. ki so jih našli pri sleparju, so bile ponarejene iz fal-sificirane samo zato, da je z njimi izsiljeval pravice, ki jih sicer ne bi bil deležen.
f'udna zgodba se je odigrala te dni med Francijo in Sanghajem. Pri zdravniškem pregledu na neki francoski matični ladji za letala je vojaški zdravnik postal pozoren na 20 letnega mornarja, ki se piše Wazmouth. Vprašal ga je, da-li je ruskega pokolenja, kajti v Šanghaju je bil nekoč naletel na bivšega ruskega častnika s podobnim imenom.
Na to vprašanje je mladi •mornar odgovoril, da je v resnici sin ruskega častnika, ki je med rusko revolucijo izginil. In nato je napisal tistemu zdravnikovemu znancu na Kitajskem pismo v francoščini, ki 11111 ga je neki časnikar prevedel v ruščino, kajti Wazmouth v Šanhaju ne obvlada francoskega jezika
Že po prvih pismih, ki sta jili oba izmenjala, sta ugotovila, da sta oče in sin.
Oče se je lnl v začetku vojne poročil z neko Francozinjo in ga je boljše viška revolucija ločila od nje in otroka. V Južni Rusiji se je priključil Beli armadi in je nekega dne dobil vest, da so revolucionarji njegovo ženo in otroka v Pc trogradu ustrelili. Po mnogih dogodivščinah je dospel na Kitajsko, kjer si je kupil S00 tonsko ladjo, s katero je prevažal blago. Poročil se je v drugič. Prva žena in sin pa nista bila ustreljena, temveč je jima uspelo pri bežat i v Francijo. Mladi Wazmouth služi sedaj pri francoski mornarici hi poteguje za službo na kakšni francoski vojni ladji v Kitajskem vodovju, da bi mogel po IS letih videti spet svojega očeta.
RDEČI NAČELNIK SKUR0
trije bratje umrli ob isti uri
V Rimu vzbuja eliko pozornost čudna usoda treli bratov Bartinijev. Rodili -so se kot trojčki, bili so si popolnoma podobni tudi i>o značaju. Te dni je eden izmed bratov izgubil življenje pri neki avtomobilski nesreči. Ko so drugega njegovega brata obvestili o tem, je umrl zadet od kapi. Tretjega brata po telefone niso mogli dobiti, toda sedaj so dognali, da je tudi njega ob isti uri zadela kap in je umrl. Ne samo javnost, tudi znanost se zelo zanima za ta izredni primer. Pri dvojčkih so že često opazovali črnino sličnost ne samo glede podedovanih lastnosti, temveč tudi glede življenjske usode.
Nemški inženir Viljem Burger, ki se j«» kot inozemski strokovnjak delj časa mudil v sovjetskih tovarnah in se je j>red kratkim vrnil, piše sedaj v "Algemeine Katolisehe Kor-rcsj>oiidenz" od 18. aprila o zgodbi znanega mu rdečega Skura:
"Iz tebe bom naredil še dobrega boljŠevika", mi je večkrat dejal moj načelnik Škuro, kadar sva se menila o Rusiji in njenih razmerah. Škuro je bil poprej stotnik donskih koza-kov, prvoboritelj boljše viške stranke, boril se je proti carski vladi, boril se je zoper bele, zoper Kercnskega. Vkljub nizki izobrazbi je postal polkovnik rdeče armade. Njegovo telo je bilo pokrito z brazgotinami. Bojeval se je z uporniškimi tolpami, jih pregnal ter ]w>žgal še tiste kmetije, katere so uporniki pustili cele. Na neki kmetiji je lastnoročno ubil gospodarja, potem pa iz goreče hiše rešil njegovo mlado hčerko ter se z njo poročil. Svojega sina je nepopisno ljubil.
Boljševiška stranka skrbi za svoje ljudi. Zato je Škuro bil imenovan za načelnika v tovarni za ribjo moko v Tagan-roju z mesečno plačo 120 rub-Ijev. Njegova naloga je bila, da jMnnaga spraviti tovarno v obrat. Kmalu pa so ga kot polkovnika rdeče armade poklicali na trimesečne vojaške vaje. To pa je preprečil ravnatelj tovarne, češ. da Skura potrebuje tovarna, da ji preskrbuje živež. Škuro je moral za tovarno v nov boj, ki sicer ni bil krvav, ki pa je vendarle ubogemu kmečkemu prebivalstvu prinesel smrt. Škuro se je vrnil s svojimi ljudmi in prinesel s seboj le malo plena, katerega je pobral le največjim siromakom. Na moje vprašanje, kako se mu je godilo, mi je odgovoril le tole:
benega prenočišča, le uši na pre benega preočišča, le uši na pretek!'* O boljševizmu ni več govoril. Mrk in potrt se je potikal, bil je bolan ter duševno in telesno strt. Vendaso ga še drugič poslali, da je nasilno od kmetov rekviriral žitoza-kruli. Tokrat je moral iti v svojo domovino v Doinske gore, kamor se ni mislil več vrniti, ker se je bil spri s svojimi brati, kateri so bili še verni kristjani in niso marali za boljševizem.
<Vz 14 dni se je vrnil, sam, brez ]Jelena, niti svoje žene in svojega sinčka ni iskal, ampak je stopil naravnost k ravnatelju Klosmanu. Tam si je |>otr-gal z obleke znake svoje stranke, jih vrgel pred Klosmana in mu dejal:
"Vedno sem se v prvih vrstah boril za boljševizem. Sedemnajst buržujev sem z lastno roko ubil. Duhovnika sem
ubil v cerkvi pred oltarnimi stopnicami. Kmetom sem vzel zadnje grižljaje brez vsake koristi za se. Ko sem zadnjikrat šel rekvirirat žito za kruh, sem kmetici pobral zadnjo koruzo, katero si je prihranila za svoje lačne otroke. Iz obupa je ta ženska svoje tri otroke vrgla v vodnjak, kjer so utonili, da bi jih rešila smrti za lakoto. Nato se je ženska iz obupa obesila. Po vsem tem sem sedaj prišel v svojo domovino. Tam sem zvedel, da sta dva moja brata že umrla za lakoto, tretjega pa sem našel tako rekoč umirajočega, ker od samega stradanja ni mogel več glave premikati. Sedaj uvidevam, da sem se boril za prazne pene. Srčno rad bi z nohti svojih rok izkopal trupla svojih žrtev iz zemlje, ko bi jim s tem mogel vrniti življenje in bi mogel svoja dejanja popraviti".
Na podlagi teh besed je načelnika Škuro prevzela OGPU v svoje varstvo ter ga prepeljala v Rostov ob Donu. Tam so ga zaprli v norišnici, češ, da je znorel. Kmalu nato pa so Škurovi ženi odpovedali stanovanje češ. da kot nekdanja buržujka nima več pravice do stanovanja.
smrt v zlatem rudniku
S PERESOM V BOJI PROTI FAŠIZMU
Iz Johannesburga poročajo, tla je v zlati rudnik New Ma-chaviel vdrla voda in zaprla izhod 45 rudarjem, izmed katerih je bilo 42 domačinov, trije pa belokožci. Nesreča se je primerila tako naglo, da je rudarje popolnoma odrezala od reševalcev. Živega niso rešili niti enega.
Rudnik New Maehaviel je že dalj časa počival, ker pa je v zadnjem času poskočila cena zlatu, so ga zopet začeli eks-ploatirati. Poslali so delavce pod zemljo z nalogo, naj raz-strelio neki zapuščen rov. Ta eksplozija je postala usodna za delavce. Prebila je plast zemlje, za katero je bila jama z vodo. Voda je začela z vso silo vdirati v rov. kjer so bili rudarji na delu in ga je do vrha zalila. Doslej so potegnili iz rova smrti samo dve trupli, nadzornika rudarjev in nekega domačina.
vročekrvni abesinec
V Saint Julienu v Franciji je stal te dni pred sodiščem mladi Abesinec Aile Selassie Ara ye, sorodnik abesinskega cesarja, ki je iz osvete odgriznil lepi Egipčanki Gamilali El Goiati nos, ker ga ni marala. Vročekrvni Abesinec je napadel kraljico svojega srca v marcu ob vznožju gore Saleve nad Ženevo, kjer je že francosko ozemlje. Fant je zaman brusil pete, zaman je biol vse njegovo vzdihovanje, Egip-čanka ga ni marala. Študirala sta skupaj na ženevski univerzi. Araye, rojen 1. 1913 v Abesiniji, je bil nedavno izgnan iz Švice zarviji raznih grehov in naselil se je v Aneremassu.
Lepo, očarljivo Egipčanko je izvabil p<xl pretvezo na francosko ozemlje, kjer ji je na vse načine vsiljeval ljubezen, končno, ko ga je odločno odklonila, ji pa odgriznil nos. Dekle se je morala podvreči plastičnim one racijam, ki bodo morda rešile njeno lepoto. Vročekrvni Abesinec je bil obsojen na leto dni ječe in 20,000 frankov odškodnine. Zagovarjal ga je brat bivšega mini-str. predsednika odvetnik Chautemps, ki je bil zapleten v umazano afero Staviskega.
Nedavno se je vršil v New Yorku kongres pisateljev in časnikarjev. Štiristo delegatov je svečano obljubilo, da se bodo s peresom borili proti vojni in fašizmu. Kongres se je vršil v
velikem newyorskem gledališču
poročite te na " OLA8 NARODAn največji dovevuki d%+omh v Združenih državah.
4#LA« NARODA11
NSW YORK, THURSDAY, MAY 16,108*
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
:[l|llllllllli^llll!!lllilllH
POUČNE KNJIGE RAZNE POVESTI IN ROMANI PESMI IN POEZUE
-rt
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y
^wiiiiiiii^i/anittiiiiiiiiiiiic^^......................................................
^Mllllllllllllllll^
m
ZEMLJEVIDI MOLITVENIKI : IGRE :

i i
.30
.60
.fiO
40
Romani...
AGITATO K, roman, spisal Janko Kersnik. 99
strani. Cena ............................................... -8®
Kersnik je pole« Jurčiču naš najbolj i>olju-
den pisatelj. Več del. ki jili Jurčič v sled bolezni in smrti ui mogel završiti, je Kersnik usjiešiio dovršil. "Agitator" spada med ujego-va najtHiljša dela.
ANA KAKKMNA, roman spisal L. N. Tolstoj.
Dva zvezka, trdo vezana. 1078 strani ........$(i.30
•*Ai»n Kareidna" tvori višek Tolstojevega umetniškega dela in j«- e;»o najl"unembnejšik ilcl svetovnega slovstva sploh. Knjigo hI mu-ml čitati vsnk Slovenec.
AKT ŠT V. 113.
Spisal K. CalMiriau. SK struni. Cena.......75
To j«' roman tiste vrste, kjer s** dejanje razpleta vsak hip v novo najietost. |to!no spletk in horeiijn. Ttik roman ljubijo bralei, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilu.
ANDRK.I TERNOVC, reliefna karikatura Spisal Iv. Albreht, al! strani ..............
BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza 1'esjakova. — lfi4 strani. Cena ...........................................
Pole^ Pavline 1'ajkove je I,niza 1'esjakova takorekoč edina ženska, ki se je koin-ctn prejšnjega stoVtja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo.
BELK NOČI, MALI JUNAK. spisal F. M. Dostojevski. 153 strani. Cena ................................
Kratke povesti iz. življenjepis pisatelja. To ko prva književna dela slavnega ruskega romanopisca.
BELI MECESEN, rontan. spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ...................................................
Roman je izšel v zalogi Vc hI ni ko ve družin'. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lov in planike, ga bo 7. napetostjo čital do konea.
BLAOAJNA VELIKEGA VOJVODE. roman spisal Frank Heller. 162 strani. Cena .................60
Od začetka do konca nujiet roman, pol dejanja. spletk in najbolj čudnih razvojev, '/.o prve struni svoje čitatelja, in ga ne odloži prej, dokler ga ne prečita do konea.
bratje in sestre v GOSPODI
Spisal Cvetko dolar. 155 strani. Cena.....75
Nas znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje I»oletnega jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tako opisati življenja na kmetih kakor bas Cvetko 4hilar. CRN! PANTER, spisal .Milan Pugelj. 219 strani.
Cena .SO
Šopek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Ce kilo pozna Dolenjce in njihovo dušo. jih pozna Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim užitkom.
Črtice iz življenja na kmetih, spisal
Andrej/kov Jože. 92 strani. Cena ................ .35
Pod psevdonimom "Andrejčkov Jož?" se je skriva! plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spretno opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čitanju njegovih jiovcstl se vsak nehote s|m »ir n i na staro domovino. DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kas. 94
strani. Cena ........................................................ .35
To so povesti, vzete iz življenja naših I>al-matiticev: kako se vesele in žaloste. kako ribarijo, ljuliijo in snubijo. Itesuičen čar ua-šegn Ju;:a veje iz njih.
DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Conrourt. 112
strani. Ona ...............................................*......40
Concourtova dela so |Miliia fines in zanimivosti, zlasti v risanju značajev, čijlh nekateri so niejstrsko {MMlaui in ima človek med branjem vtis. da jkisjim<*ziic osebe sedijo kraj
njega in kramljajo t njim. DON KIHOT, spisal Miguel Cervantes. 158 str.
C Vita. .75
To je klasično delo slavnega Španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je Ne ved-mi hotelo ohraniti svoj |m»iiok in velifiho. |«
si> ni zn veda I o. da že. umira. "Don Kihot" spada mri mojstrovine svetovne literature.
DROBIŠ, spisal Franc Milčinski. — 130 strani.
Cena
Nr.š najboljši humorist Milčinski je v tej knjgi zbral par svojih najboljših črtic, ob katerih se uiora človek l»1 sr<-» nasmejati.
DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani.
Cena
Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Olje sta mojstersko završeni. kot jih more završiti edlnole naš nežno-čuteči Meško.
FAROVNKA KI HAR7CA, spisiJ J. S. Bamr, 207
strani. Cena .......................................................1«—
To je iz žeščine pre vedno delo, ki Imj zanimalo slehernega čitatelja. To je roman ženske, ki je skoro tjc življenje živela in gosi>odi-njila v župiiišču.
F1 LOŽOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ...............................-............... .60
Kdor ne jtozna »Ujaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitnnju ae mu bo odprl povsem nov svet. i»olu neslutenlh dogodkov.
GLAD. Spisal Knut Ilansun. 240 strani. Cetut Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove
strani človeškega življenja.
GOMPAČI IN KOMIRSAKI
Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena ......
Pestre stike sanja vega .življenja tiste sanja-ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali koainj po imenu. To je iiesem ljuliezni , in zvestobe.	,
GOSPODARICA SVETA, (Karl Figdon) ...... J5*
GOZDOVNIK. spisal Kari May. Dva zvezka.
Bt8 In 136 »irani. Cena ............................... .75
Hpial Karla Maya so znani na Sim starejšim čitateljem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V padiftahovl Bencl", ' 'Vinetov", M2utn Itd. Dejanje "Goadovnlka" ' se vrSl na nekoč divjem ameriikem Zapadu.
Iran Cadkar. 114 at
Česa .7t
——j-----
.60
.60
.90
.45
GL'SAR V OBLAKIH, spisal Donald Keyhoe. —
129 strani. Cena ............................................ .88
To je letalski roman, ijoln dejanja in najbolj
neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja za-ent) s pisateljem oziroma glavnim junakom skoro neverjetne pustolovščine, ki se vrše v v zračnih višavah.
HAOŽI MUKAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman.
79 strani. Cena ............................................. .40
To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca.
HEKTORJEV MEČ. spisal Rene La Bruyere. Roman. 79 strani. Cena ....................................50
Skrajno zanimivo delo znanega pisatelja. Pol-no jcapletljajev in zanimivih dogodivščin, ('i t a tel j se čudi pisatelju, kako je svojo zgodbo si rokovnjaško zasnoval.
HELENA, roman, spisala Marija Kmetova, 134
strani. Cena .....................................................40
V	tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi—duševno o-saiuljene žene v obliki, ki človeku seže glo-hoko v dušo in mu ostane neizbrisno v sj»o-mlnu.
HUDI ČASI. — BLAGE DUŠE, spisal Franc Betela. 96 strani. Cena .....................................75
Knjiga vsebuje zanimivo povest iu veseloigro. Oboje je povzeto iz našega domačega življenja.
HUDO BREZNO in druge povesti, spisal Franc
Erjavec. 79 strani. Cena ................................ -35
Naš izboreu pripovednik in iKjznavatelj narave nudi čitatelju lepoto naših krajev in zanimivosti iz ..vljenja naših ljudi.
IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski.
Stiki knjige, cona ..................3.:«
Krasen roman enega najljoljšib ruskih pisateljev. Hoinan vsebuje nad tisoč strani.
IGRAČKE, spisal Franc Milčinski. 151 strani.
Cena .80
Šojiek črtic in podlistkov našega najbolj duhovitega humorista.
IGRALEC, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani.
Cena .75
Slavni ruski pisatelj je v tej i»ovesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuša na vse mogoče načine, splet-kari. doživlja in t»ozablja. toda strast do igranja ga nikdar ne mine.
IZBRANI SPISI. dr. Hinka Dolenca. 145 strani.
Cena .60
V	tej knjigi so črtice izključno iz kraškega življenja. Menda ni še nihče tako zanimivo opisal kraške burje in Cerkniškega jezera kakor Dolenc.
IZBRANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda
vez, 100 strani. Cena .......-...............................L5*
Janes Menciger se ikj pravici imenuje začetnika našega modernega leiioslovja. On je prvi krenil s |H»ti. ki sta jo hodila Jurčič in Kersnik ter ubral moderno smer. V tujigi so tri zanimive črtice.
IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE. spisal Čech Svatopluk. 246 strani.
Cena 1,20
V	navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Ilroučka v dobo strašne-ga in slavnega husitskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja.
IZ MODERNEGA SVETA, spisal F. S. Finžgar,
roman, trda vez. 280 strani. Cena ................L60
V	tem romanu je posegel naš pisatelj Finžgar res v moderni svet. Klasično je opisal borlto med delom in kapitalom ter spletke in nakane kapitalistov. Idealna ljubezen dveh mladih src zavzema v romanu eno prvih mest.
J AG NJE. 110 strani. Cena tiraš. .40 Vex..... .45
V	knjigi je (»olcg naslovne .še povest "Starček z gore". Obe sta inisebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj
Krištof Š in id.
JERNAČ ZMAGOVAC, spisal H. Sienkiewicz,
123 strani. Cena _____________________________________________ .50
Knjiga vsebuje lKtleg naslovne povesti znanega [»oljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". 01>e sta zanimivi in vredni, da jib človek čita.
JU AN MISERIA. spisal H. L. Coloma, 168 str.
Cena j60
Ta pretresljiva i»ovest je vzeta iz dobe Španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnom obsojenega Juana Miserije. V o-sebl brezvestnega I»i»ezinka pa vidimo, kam privede človeka življenje brez višjih vzorov.
JURČIČEVI ZBRAN« SPISI, devet trdo vezanih knjig. Vsaka tam nad dvesto strani. Cena vsem devetim knjigau je ...........................—A—
Jurčič ne potrebuje nikakega posetoroga priporočila. Jurčičeve knjige - «o napripramej-Se čtlvo za dolge zimske večere. Njegovi originali. dovtlpnl Krjavelj, skrivnostna pojava
desetega brata in cela vrst^ drugih njegovih neiKjžabnih obrazov bodo večno Živeli.
JUTRI, spisal Andrej Strog. 85 itnuaL Cm
trie vezane .75
Knjiga Je posvečena onim. ki so sli skozi bol in pričakovanje... Posvečena je njihovemu ti-t * hnbu juuaSrta: '
KAKO SEM SE JAZ I.1KAI., spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 150. 180 in 114 strani. Cena .........60 vsak zvezek. Vsi trije........1.50
Pisatelj nam v teh treh knjigah opisuje usodo in življenje kmetskega fanta, ki so ga stari-ši poslali v šole. kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter zdaj lažje, zdaj težje, lezel od šole do šole ter si slednjič priboril v življe-nju mesto, po katerem je stremel. Knjige so pisane živahno. Ob čitanju se bo moral čita-telj večkrat od srca nasmejati.
KMEČKI PI NT, spisal Avgust Šenoa, 464 strani.
Gena .50
Zgodovina našega kmeta je zgodovina neprestanih bojev. Bojev s Turki in graščaki. — ' "Zadnji kmečki punt" je mojstersko opisal slavni hrvatski pisatelj Šenoa. Krasen roman bo sleherni z užitkom prečital.
KRIŽEV POT PETRA KUPLJENIKA, spisal Pa-
stuškin. 83. strani. Cena .................................7Q
Zgodovinska i>ovest s Tolminskega, ki bo sa-n i mala slehernega, ne pa samo ljudi, ki so iz onih krajev doma.
KUHINJA PRI KRALJICI GO&Jl NOŽICI. — spisal Anatole France. 279 strani. Cena.........75
A na tole France je bil brezdvomno eden naj-odličnejših so«lobnih francoskih pisateljev. Svoj izrcilni dar, zamisliti se v čustvovanje in mišljenje ljudi minulih vekov, je posebno pokazal v tem romanu, ki ga odlikuje duhovit iu fini humor.
LA BOHEME. Spisal II. Murger. 402 str. Cena...90 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Parizu okoli poloviee devetnajstega stoletja. — Knjiga je svetovno znano delo.
LISTKI. (Ks. Meško >, 144 sti
.70
KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS.
'Jules Verne. 65 strani. Orna ........................
Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi Imel tako živo domišljijo kot jo je Imel Franco* Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, submarin, polet t stratosfero itd.
.45
KAZAfil, spisal L. N, MataJ. 91
Ediuole veliki Tolstoj je znal opisati življenje tega napoldivjega plemena, ki je Uvelo ln deloma Be vedno živi svojevrstno življenje na ruskih stepah. Napeta povest, polna bnrnlh doživljajev od aafietka do hifi
—	.. .i, - •--- ---.r i —i. _ .iL.	______.
LJUBLJANSKE SLIKE, spisai Jakob Aleševec, 263 strani. Cena .................................................,G0
Izhorno je |Mjgodil ljubljanske tijje naš rwvi humorist Aleševec. Tako natančno in zanimivo je opisal vse od branjevke do hišnega gospodarja. da jih vidite kot žive pred seboj.
LOV NA ŽENO spisal J. O. Curwood. 194 strani.
Cena 4)0
Skrajno najiet roman iz modernega življenja. Človeka tako prevzame, da ga z velikim zanimanjem prečita do konca.
LUCIFER, spisai Jean de la Hire, 292 strani. —
Cena........1.—
Fantastičen roman v šestih delih. Bolj fantastičen nego ga naslov razodeva. Čitatelj se
mora nehote čuditi bujni pisateljivl domišljija
Spisi...
MALI LORD. spisala Frances Hodgeson Burnett. 193 strani. Cena .................................... .88
Globoko zasnovana iKivest o otroku, ki gane odljuduoga čudaka. Deček je plod ameriške vzgoje, ki ne pozna ralik med bogatini in reveži, pač pa zna razlikovati le med dobrim in slabim.
MALENKOSTI, spisal Ivan Albreht. 120 strani.
Cona .30
Štiri zanimive črtice našega priznanega pisatelja.
MATERINA ŽRTEV. 240 strani. Cena ................ .60
Zanimiva povest iz dalmatinskega življenja.
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI
Spisal Janko Kač. 119 strani. Cona........ .60
MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. Phil-lips Oppenheim. 92 strani. Cena ................ 75
Do skrajnosti napet roman iz modernega
življenja. Opjienheim je znani angleški ro-anoplsec poznan po celem svetu.
MIMO ŽIVLJENJA, spini Ivan Cankar. 230 str.
Cena .80
MLADA LETA. (Jan. K. Krek), 188 str....... .60
MOJE ŽIVLJENJE, spisal Ivan Cankar 168 str.
Cena .75
Ivan Cankar je prvak naSih pisateljev Ljudje, čijih duševnost opisuje, so pristno slovenski iu opis njihovih značajev mora slehernega globoko prevzeti. "Moje življenje" je najpomembnejše delo Ivana Cankarja v zadnjih njegovih letih.
MOŽJE, spisal Emerson Hugh. 209 strani. Cenal^l
Zanimivo delo, ki bo ugajalo vsakemu čitatelju. Prevod prav nič ne zaostaja za originalom.
MORgjKI RAZBOJNIK, spisal kapitan Fred. Mar-ryat, 192 strani. Cen .................................. ,80
Povesti anorakih gusarjih in piratih so splo-Sno vse zanimive, to delo pa presega po svoji aanimivosti najboljše povesti te vrste. Na-. ' aoSU®- izvod jfe daoe«, č^ se vam dopadejo povest! te vrste.
NADKŽNA NIKOLAJAVNA
Spisal v. U. Gariin. 112 strani. Cena.....35
Junaki tega romana blodijo in tavajo skozi življenja, Vzpenjajo ae kvišku, a sredi pota omagajo.
KRVAVIH FOUANAH. Mati iti, s slikami
Cena 1.50
NAŠA VAS, spisal Antoa Novatan. 224 strani. —
'	s t	Cena L—
V zvezku je devet črtic pore«ini iz naše lepe ^ .	Pisatey Novačan je nedosgljlv
mojster v opisovanju značajev.
NAŠA USTA, *iaal Milan Pugelj. m strani. —
Ona m .....------M	Brd. —...... J5$
Knjiga vsebuje dvanajst povesti pisatelja Pu-eiJa. ki Je poznal dnfio dolenjskega kmeta kot le malokdo.
NANSl LJUDJE, spisal Al*ie Rcsec. 84 strani.
Cena .40
Zanimiva povest iz časov, ko so bili Francozi na Vipavskem.
NOVA EROTIKA, spisal Ivan ROZMAN. Trio vezana. 115 strani. Cena _____________________________ M'
Knjiga tsebnje "mirti, ki so se rodile t človeku v prvih letih svetovne vojne". v
PASTI IN ZANKE, spisal I. Š. Orel. 231 strani.
Cena .50
Kriminalni roman iz polpretekle dobe. Neki slovenski kritik je nekoč pisal, da slovenski pisatelji nimajo daru za pisanje kriminalnih romanov. Xo, pisatelj Orel mu je dokazal, da ga imajo.
PESMI V PROZI, spisal Chas. Baudelaire. 112 strani. Cena ................................-................... .80
Verna slika pestrega velikomestnega življenja in spominov nanj.
PATER KAJETAN, spisal Verdictus. 187 strani.
Cena
Koma n, napisan po ustnih izročilih in tiskanih virih. Zgodba človeka, ki ni bil rojen za samostan ter se je slednjič po hudih bojih vrgel zopet v življenje. P1NGVINSKI OTOK, spisal Anatole France. 282
strani. Cena ........................................................ J50
To je satira na francoske pretekle in sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljlci.
PISANE ZGODBE. Spisal Janko Kač. 113 str. .. .60 "Med Padarji in Zdravniki" ter "Pisane Zgodbe" je spisal naš intljudnl pisatelj Kač. ki se je posebno proslavil s svojim znamenitim romanom "(Jrunt". Prva knjiga vsebuje U4, druga i« 18 kratkih in zanimivih povesti.
PLAT Z^ ONA, spisal Leonid Andrejev. 131 str.
Cena .40
Poleg naslovne |»ovest! slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga še dve, namreč "Misel v megli" in "Breadno".
POPOTNIKI, spisal Milan Pngelj. 95 strani.
Cena .60
V	tej knjigi je zbral znani slovenski pisatelj Pugelj deset črtic iz našega domačega življenja.
POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Meško. — 79 strani. Cena ...............................................60
Knjiga vsebuje tri povesti našega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke in mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela.
PRAVICA KLADIVA, spisal Vladimir Levstik.
144 strani. Cena ......................................... .50
Povest iz vojne dot>e. ko se je v srcih vseh naših razsodnih ljudi porajala misel na edinstveno Jugoslavijo. Levstik je to klasično opisal. Z osvobojeujem domovine doseže tudi povest svoj višek.
PRED NEVIHTO, spisal I. Turgenjev. 96 str.
Cena .35
Mojstersko delo slavnega ruskega pisatelia.
PRIHAJAŠ, spisal Fr. Detela. 157 strani. Cena ,60
Kakor vse Detelove ikj vest i, je tudi ta vzeta iz našega pristnega domačega življenja.
PRI STRICU, spisal Gangl, 111 strani.........60
PRODANE DUŠE, spisal Joža Likovič. 160 str.
Cena .60
Kdor hoče vedeti, kaj i»očno fašisti z našim ubogim ljudstvom na Krasu, naj prečita to pretresljivo zgodbo.
PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ................................................ .75
Prgeovori. eseji in misli slavnega indijskega "pisatelja.
RANJENA GRUDA
Spisal Ivan Albreht. 103 strani. Cena.....35
Posebno zanimanje vzbuja ta povest po svoji aktualni vsebini, ki razmotriva i>ereče moderne probleme in i>osega v drugem delu v vojno in povojno dobo. RDEČA MEGLA, spisal Kari Figor. 192 strani.
Cena .70
V	širokem štilu zasnovan avanturističen roman znanega pisatelja, ki zna dejanje razplesti s tako čudovito fineso, da mora čitatelj nobote z napetim pričakovaujem Čitati
do konca. RENE MAUPERIN
Spisal Kdmont de Concuort. 2Itt> str. Cena .40 Roman o dekletu iz visoke pariške družbe. Delo je polno fines in zauimivosti zlasti v risanju značajev.
ROMANTIČNE DUŠE. spisal Ivan Cankar 87 strani. Cena .....................................................60
SANIN. Spisal M. Arclbašev. 488 str. Cena .... 1.— Ta znameniti roman, ki je bil svoječasno na Ruskem in na Nemškem konfisciran, slika na realističen način ruskega inteligenta, malomeščana, oficirja, študenta, žida, Žensko v okviru družine in-samostojno učiteljico.
SIN MEDVEDJEGA LOVCA, spisal Kart May.
160 stran L. Cena ............................................... .30
Dejanje te lepe povesti se vrši na ameriškem Zapadu« Pestre slike iz indijanskega ln pi-jonirskega življenja. Mayu sicer očitajo, da ni bil nikdar v Ameriki, toda življenje na a-meriškem Zapadu je znal dosti natančneje o-pisati kot marsikdo, ki je živel tam,
SKRIVNOST NAJDENKE, povest. Trdo vezano.
93 strani. Com...............................................
To je po naše prikrojena povest, ki bo zanimala slehernega bravca. Hudim duševnim bojem glavnega junaka oziroma junakinje, sledita zaslužena sreča in zadovoljstvo.
SLIKA DORIANA GRAVA. Spisal Oscar Wilde.
301 strani. Cena ........................1.20
To je eden najbolj značilnih spisov znamenitega angleškega pisatelja. Roman je izredno zanimiv po svojem stilu, po svoji fantastični vsebini, po svoji globoki miselnosti in napetosti. ki veže bralca z nepremagljivo silo nase.
SPISJE. Male povesti iz kme&ega življenja. — 67 strani. Cfena ................................................ .35
SRE&OZIMCI, spisal Peter Bohinjec. 84 strani.
Oeaa .40; vezano cena , Zbirka kmečkih povesti ls našega življenja. Bohinjec je dober pisatelj, ki v svojih spi-* slh do pičice pogodi duševnost našega človeka. Ob Stanju njegovih del se zdi človeka, da taa peed ačmi pgjaaie is domovine.
SLIKE, spisal Ksaver Meško. 189 strani. Cena.....60
Osem iiovcsti, ki zaslužijo, da jih sleherni prečita.
ŠTUDENT NAJ BO. — NAŠ VSAKDANJI
KRUH, spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cena .50
Naš mojsterski pripovednik nam nudi v teli dveh svojih delih obilo duševnega užitka. STRAHOTE VOJNE. spis-a!a Bertha pi. Suttner. 228 strani. Cena ................................................ .30
To je ena najslavnejših knjig, ki imajo namen vzbuditi v človeku stud do vojne. Pošastni prizori so opisani točno in natančno. Vsaka mati hi morala čitati to knjigo, kajti ^ to je izpoved žene iu matere, ki je izgubila na bojišču svoje najdražje. SVETLOBA IN SENCA, spisal dr. Fr. Betela.
176 strani. Trdo vezano. Cena ........................ 1.20
Naš znani pisatelj Detela je s tem svojim delom zojK-t jiosegel v naši- preprosto življenje ter izlHiruo orisal značaje, ki nastopajo v njem.
TARZAN IN SVET. strani. Cena ........1.—
TARZANOV SIN. Vezano :!<>l strani, broširana .!»« TARZAN. SIN OPICE. 30J st rani. broširana .90 Pisatelj Edgar Rice Burroughs je v s\ojih delih o Tarzanu olidelal snov. kakršne ni obdelal pred njim še noben pisatelj. .Njegova dela so prestavljene v vse kulutrne jezik" ti r ne zanimajo samo mladine, pač pa tudi odrasle.
TATIČ", spisal Franre Bevk. Trda vez. 8« str.
Cena .70
Naš izhorcn primorski pisatelj nam daje v t. j knjigi dve povesti, ki jih je posvetil svoji materi.
TUNEL, spisal Beruhard Kellermann. 295 str.
Cena 1.20
Clohoko pod zemljo vrtajo orjaški stroji tunel med Evrojjo in Ameriko. Cele armade delavcev se zarivajo vedno globlje v osrčje zemlje. Sredi tlela zaloti graditelje strahovita katastrofa, katere žrtev je na tisoči- in tisoče delavcev. Toda železna volja inžinirja Allana ne odneha, dokler ne steče med Kvr<>-po in Ameriko globoko pod oceanom prvi vlak.
TRI LEGENDE O RAZPELI, spisal Julius Zeyer. Trda vez. 83 strani .....................................63
1'revod treh zanimivih povesti znanega češkega pisatelja.
UGBABLJENI MILIJONI, spisal Seliger Brat. 291 strani. Cena ................................................ 1.20
Knjižnhii "Jutra" nam je s tem delom predstavila skrajno napet roman ameriškega Jugoslovana. Kdor bo prečital to delo. bo nehote vzkliknil: "I»a, Ivan Belič je bil pa res duliovitejši nego vsi detektivi svetal"
VEČERNA PISMA, spisala Marija Kmetova. Trda vez. 51 strani. Cena ................................."5
Knjiga vsebuje petnajst pisem, ki jih preveva iskreno oličutje. Pisma govore o sanjah ženskega srca, o ljuliezni. o sorodnih dušah.
VELIKI INKVIZITOR. spisal Michel Zevacro.
124 strani. Trda vez. Cena ...1.20........Broš. L—
Ktlor hoče i*ozuuii strahoto španske inkvizicije. naj prečita to delo. ki je bilo spisano po resničnih podatkih iu mora navdati čitatelja z grozo.
VERA, spisala Olga Waldova. 154 strani. Cena .10
Koinan je poln lepih prizorov, opisuje skrbno življenje nekdanjih najvišjih krogov nemške in ruske aristokracije in kaže. da so bili med njimi poleg manj vrednih tudi srčno-plemeniti ljudje. VERNE DUŠE V VICAH
Spisal Prosper Merlmee. SO strani. Ona.. .30 Eden najboljših spisov francoskega mojstra.
V	GORSKEM ZAKOTJU, spisal Anton Koder.
130 strani. Cena ..............................................10
Zanimiva povest iz prejšnjega stoletja, i»o-vzeta iz našega kmetskega življenja.
V	KREMPLJIH INKVIZICIJE, spisa! Michel
Zevaco. 461 strani. Cena ................................ 1.30
To je mojstersko delo v svetovnimi literal uri z noštetimi zapletljaji in nasičeno vsebino, da ho navezalo vsakega čitatelja, ki ga vzame v roko.
V	METEŽU. Spisala Marija Kmetova. lil*> str.
Cena............1.—
Pisateljica je v tem romanu globoko i«"gledala v žensko dušo. Usode i>etero žensk raznega tipa in značaja se križajo v metežu življenja, iz katerega izidejo vsaka na svoj način.
VRTNAR, spisal Rabindranat Tagore. 105 str. Trdo vez..........75 Mehko vez..........66
V knjigi je vsebovana globoka mirna modrost in srčna plemenitost najslavnejšega indijskega pisatelja. VOJNIMIR, spisal Josip Ogrinec. 78 str. Cena .35
Zanimiva povest iz časov prekrščevanja koroških Slovencev.
V	OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, spisal Robert
Kraft. DVA DELA. 482 strani. Cena ............ 160
Vseskoz napet roman, ki ga čitatelj ne more odložiti, dokler ga ne prečita do kones. — Poln najneverjetnejših dogodivščin in zr.-pletljajev.
V	ROBSTVU, spisal Ivan MatiČi*. 255 strani.
Trda vez. Cena ................................................
Ivan Matičič je eden tistih redkih naših ljudi, ki ne pozna samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tudi vse pretresljivo opisati. ZABAVNA KNJIŽNICA. 122 strani. Cena ........ .75
Zvezek vsebuje jiovesti Milčinskega, Prcmka in Laha. Posebno pretresljiv je spis Milčinskega "Mladih zanikernežev lastni življenjepisi".
ZADNJA KMEČKA VOJSKA ................ .75
Z OGNJEM IN MEČEM, poljski spisal H. Sien-
kieviez. 683 strani. Cena ................................ 3.—
Bogato ilustriran zgodovinski roman iz najbolj junaške dobe poljskega naroda. To je eno najboljših del najslavnejšega poljskega pisatelja. ČITAJTE TO KNJIGO.
Povesti...
KRATKA DNEVNA ZGODBA
Tnnwvnnn'arr«!

aRAZI A DELEDDA:
"Arduina!" je odmevalo v poletno noč. (ki vseli strani so hitele sence proti morski obali. V blesteči mesečini so se ribiški čolni rahlo zibali na morju. Valovi so v redni sosle-dici oplakovali obrežje male ribiške vasi. Sedaj se je začelo na obali žurno vrvenje. Na obrazih mož 'i*e je zrcalilo veselo pričakovanje, ker so mogli po dolgem pričakovanju zopet odriniti na morje.
"Arduina!" je znova zakli-eal globok moški* glas, sedaj že nekoliko srdit, in klic je tekel in naraščal od ust do ust skozi ribiške vrste.
V tem trenotku je že prišla Aidnina, deklica približno 12 do 13 let. Za svoja leta je bila precej krepko razvita. Njen sveži, toplorjavi obrazek so obdajali zmedeni črni kodri in dvoje jasnih oči je sposobno in trdno zrlo v svet. Oblečena je bila v kratko; hudo zakrpano in izprano svetlomodro oblekco. S hitro kretnjo si je pogladila nazaj lase, ki jih jej je hladni nočni veter pihal v obraz, in stopila ob vitel na vetrovni obali. Bila je to preprosta naprava, s katero so potezah na suho v morje potopljene mreže. Ribiči so zložili mreže v čolne in podululi ven v mirno sopečo, zvezdnato poletno noč.
Arduina se je vrnila v kočo svojih staršev in znova legla na svoje trdo ležišče.
Kmalu se je prestrl nad i-tnlijansko ribiško vasico zopet globok pokoj. Odsvit polušči-pa se je lomil v tiho šumečih valovih in rahel šelest listja na drevju je Arduino kmalu zopet zazibal v .-en.
Arduina je bila hči revnega ribiča. Na svet je prišla v noči, ko je jugozapadnik metal sadje v okna in je dež škropil posteljico novo roj enke.
Borna koča njenih staršev je ležala tik ob jadranski obali. Morje je bilo njeno prvo i-grišče. Komaj leto stara je s svojimi ročicami brazdala po njegovi mehki, topli vodi. A tmli potem še, ko je postajala v<čja, je bilo morje ob vsaki •ni letnem času njen "najljubši tovariš. Srečna je bila samo tedaj. «"e je mogla plezati pa ladjah in jamborih. Včasih j4 zaigrala za kakim belini al; žoltim jadrom, ki ji je moralo služiti za zastor, tudi kako vesel» burko, ki ji je ravno pri-šia na misel.
RIBIŠKO DEKLE
A komaj je odrasla nežni « -t roški dobi, je že morala krepko poprijeti za delo, da bt svojim staršem olajšala boj za obstanek. Z -desetimi leti je prevzela mreže in poškodovana mesta zakrpala; v tem delu je bila kmalu zelo urna in spretna.
V	tem letu pa je bil ribolov dotlej nenavadno slab. Še v najlepšem i n najjasnejšem vremenu niso skoro«fci nič ujeli. Največkrat pa je bil dež in vihar, in Arduina jo videla o-četa stati na obali mračnega obraza, in njegov obup je tudi njej stiskal srce.
V	mirnih, jasnih nočeh so vsi ribiči z vso naglico hiteli na morje, toda vračali so se večinoma s praznimi mrežami utrujeni in ozlovljeni. Naglo so pogoltnili* jed, ki so jim jo pripravile žene, se oblečeni zvrnili na ležišče in takoj globoko zaspali.
"Ubogi oče," je mislila -farna pri sebi Arduina, ko se je oče zopet par večerov zapored \rnil praznili rok, "toliko dela za prazen nič."
Tedaj se ji je neke noči sre ili medenih sanj zazdelo, da jo nekdo kliče. Planila je in napeto poslušala. Nedvomno, nekdo jo kliče.
Skočila je k oknu. Čarobno se je širila noč. Lahen vetric je kodral morsko površino i-: polna luna jo je srcbrila z magičnim sijem.
Stari ribič Santino, lastnik največje ribiške ladje v va-i, v čigar družbi je bil tudi Ar-luinin oče, je že hitel s pripravami za odhod na morje kakor je videla. Tedaj je v deklici blisnila misel. Z največjo naglico se je obleka in stekla ven. "Prosim, padrone, dovolite," da se peljem z varni na mesto očeta, ki spi."
"Menda se ti meša! Ne, ne, še na misli mi ni, da bi te jemal s seboj. Če oče še spi, ga bom pač zbudil."
In že je klical na ves glas: "Agostino, alo, kvišku!"
A nič se ni ganilo.
"Pojdi in zrtmdi očeta!" je stari zarežal nad Arduino. — "Ali ne vidiš, kako lepa je noč? Take ne bomo videli več vse leto."
Arduina pa je trdovratno vztrajala: "Oče je tako truden," je dejala, "tri noči že :ii spal."
"Tudi jaz ne, a vreme se ne ozira na zložnost ribiških lju-
di. Sama dobro veš: Kdor spi, lie ulovi rib."
Po dolgem prerekanju je stari slednjič čemerno pristal. "Tak pa vstopi, no, v božjem imonu," je godrnjal in pripravi] jadro za odhod. Arduina je sedla h krmilu in stari je sitnaril dalje: "Ce bodo taki, kakor si ti, hodili lovit, bodo ribe še mirneje spale kakor t \ o j oče.''
Santino na suho. Okrenil se je, da bi pomagal mali iz ladje. Tedaj je videl, da je Arduina držeč roko še vedno na krmilu in nagibajoč glavo 'nekoliko naprej — trdno zaspala.
ugrabljena deklica
Življenje v malem mestu Cliaumontu se je po velikonočnih praznikih vrnilo spet v stari tir, toda pod mirnim videzom trepečeta pričakovanje in strah glede usode male Nicole' Marcscotove, hčerke mestnega
V FT m m y™\ m ^ -m ▼ /n« »				
ZAROCENCA MILANSKA ZGODBA IZ 17. STOLETJA Spisal: AT.F.SSANDRO MANZONI	C			)v
				
				
10	4			
Ko sta žalostni odložili prazniška oblačila in se opravili zopet za delavnik, sta se ženski v njegovi odsotno-«ti začeli zopet posvetovati, Lucija ihte, Neža vzdihuje. Ko je ta ko ret 110 o-brazgovorila velikanske učinke, ki jih je bilo pričakovati od doktorjevih nasvetov, je rekla Lucija, da je treba gledati, 'kako bi si pomaga-
Sveži vzhodnik se je uprl v troka se ponavlja sedaj ob u-jadra in barka je kakor po olju grabitvi male Nicole na Kran-
ja, ki jo je zbudila v Ameriki | preti, in da bi bilo prav lepo, če bi mu mogli ugrabitev Liiidbcrgliovega o-' sporočiti, kaj se je zgodilo.
"Gotovo," je rekla Neža in začeli sta vkup
drsela na odprto morje. Nape-1 ooskem. Nesrečni oče dobiva od pretresati, kako bi to storili; 'ker da bi sami šli to je padrone oprezoval za ri: i vsepovsod pismene in brzojav-j v kaki dve milji oddaljeni samostan, za to ta bami. In res, že je prihajala ne izraze sožalja in upanja, da i dan nista čutili poguma in gotovo bi jima ne velik jata.	i se bo vse dobro izteklo, on sani' bil tudi noben razsoden človek tega svetoval.
Ljubi Bog! Sedaj bi bilo j pa nima nobenega upanja več, j Ali ko sta bas pretehtavali načrte, se je tre1,a zgrabiti, a ravno danes Ida bi bila njegova hčerka še je sam: obupal bi. "Kaj je z živa.
mrežo?" je zagrmel.
A mreža je bila že davno pripravljena, Arduina jo je bila takoj opustila v morje, ko je bila opazila ribe; samo treno-tek se je bila zapletla ob krmilu. nato je zdrsela v globino.
Ivo se je Santino čez nekaj časa nagnil čez krov, je kakor uročen strmel na ogromno o-bilje, ki je švigalo v mreži. Pri tem je docela pozabil, da ,je prepustil ladjo šibkim rokam Arduine. Barka je izgubila ravnotežji' in bila v nevarnosti da se prevrne.
Med tem vršijo oblasti strogo preiskavo in zasliševanje (iabriela Sucleva, ki je osumljen, tla je izvršil to ugrabitev. Oče mu je v pismu sporočil, naj na vprašanja zaslišujoči h organov sploh ne odgovarja, dokler ne bo mogel odgovarjati v prisotnosti nekega odvetnika. Boji se, da bi ga zasliše-valne metode ne spravile do priznanja stvari, ki jih njegov sin ni ni izvršil. Veruje v njegovo nedolžnost, kakor osumljenčeva mati in sestra, ki sta bili zaslišani kot priči. Kaj sta priznali preiskovalnemu sodniku ni težko ugasniti po odgovorih, ki sta jih dali potem ra-
V tem trenutku se je Santino zavedel nevarnosti, v kateri sta bila Ln priskočil je lia. , , .	-	0
„ r,	.. . ; .. dovednim novinarjem. Sprva
pomoe. Z v.-Jo silo le potegnil1 ,	..
_	'	.	c t .j	nt'll l)l i 1/ltlfl
jadro kvišku; potem je zvlekel mrežo z nepričakovanim obiljem na krov in zmetal plen v notranjost ladje.
Premočena od nog do glave je Arduina zopet sedla na svoj prostor ob krmilu in u-Miierila ladjo proti obali.
Santino se je po prestanem strahu kmalu Jopomogel. Ves vesel nad obilim ulovkom je minulo nevarnost hitro pozabil.
Ko sta 'se zbližala obali, so ju pozdravili z glasnimi klici. Arduinmi starši, ki so bili od drugih ribičev, ki so se že vrnili domov, zvedeli, da jo.je bil Santino vzel s seboj, so že dolgo hrepeneč«' čakali na barko.
Ko sta pristala, je Santino zmagoslavno (pokazal 'krajini plen, potem pa z roko pokazal na deklico, ki je zdela v lad ji, in dejal:
"Vaša hči je vrl ribič, Ago-stino, in mislim, da ima tudi srečo. V moji barki je poseh-rnal zanjo vedno prostora."
S temi besedami je skočil
STAVKARSKI IZGREDI V OMAHI, NEB.
sta osumljenca predstavljali kot človeka, ki ni po značaju in dejanjih slab, a je imel smolo, da je zašel v slabo druščino. ki ga je spravila po krivem v slab glas. Potem pa sta priznali, da je abnormalno razpoložen, da je bil leta 1926 aretiran zavoljo odvedbe in posilstva dveh mladoletnih deklic, naslednjega leta zavoljo tatvine, leta 1928 pa zavoljo velike tatvine draguljev in narkotič-, nih sredstev. Prvič so mu zavoljo pomanjkanja dokazov naložili 15 dni zapora, drugič so mu dali leto dni ječe, tretjič pa so ga obsodili na 7 let. Ko j
začulo rahlo trkanje na vrata in v istem hipu pridržan, a jasen pozdrav: "Deo gratias."
Lucija si je mislila, 'kdo bi mogel biti, in je stekla od;>irat; in brž je z majhnim domačim poklononi stopil naprej kapucinski brat nabira telj z vrečo, ki mu je visela na levem ramenu, dižeč njeno zavito in 'stisnjeno odprtino z obema rokama na prsih.
"O, brat Galdino!" ^ta rekli obe ženski. -
"Gospod z vami," je rekel 'brat. "Po bero prihajam, po orehe."
"Pojdi po orehe za očete," je rekla Neža. Lucija je vstala in se odpravila v drugo sobo, a preden je vstopila, je obstala za hrbtom brata Ga)(lina, ki je stal pokonci, kakor je bil vsto-
Nekega dne (ta je imenitna) je bil razvrat -než povabil nekatere svojo prijatelje iste baze in ko so s mastili, jim j:* povedal zgodbo o orehu in se smejal redovnikom. Mlade požeruhe j*' mikalo, da bi šli in -i ogledali tisti velikanski kup orehov; in on jih res odvede na kaščo. Toda čiijte: odpre vrata, gre proti kotu, v katerem je bil spravljen veliki kup, in medtem k-> pravi: glejte, pogleda sam in vidi... kaj.' \ e-lik kup suhega orehovega listja.
To vam je bila poučna zgodba, kaj.' Samostan pa je s tem še pridobil, prav nič ni bil na škodi; kajti po takem čudežu je bera orehov bi la tako 'bogata in velika, da je neki dobrotnik, ki se mu je smilil ubogi nabiralec, podaril samostanu osla, ki naj bi pomagal 110-iti orehe domov.
In pridelali so toliko olja. da je lahko vsak revež prišel ponj, kolikor ga je potreboval; ker mi smo kakor morje, ki sprejema vodo od vseh strani in jo vsem rekam zopet razdeljuje."
Tu se je prikazala Lueija - predpasnikom, tako natrpanim orehov, da ga je komaj no-nla. visoko držeč oba konca z napetimi, dal.-č iztegnjenimi rokami.
Medtem ko je brat Galdino zopet snel svojo
pil, in položi v ši prst na usta je pogledala ma-j vrečo, jo postavil na tla in odvezoval odprtino.
ter 7. očmi, ki so nežno, ponižno, a tudi z neka -j da spravi bogato miloščino, je mati pokazali
kini dostojanstvom prosile, naj ne izda skriv-1 Lueiji radi njene zapravljivosti osupel in strog
nUsti.	j obraz; toda Lueija ji je vrgla pogled, ki je po-
•	. .	i menil: Saj se opravičim.
Nabiralec je Neži oil daleč pomeziknil in re- j
kel: "Kaj pa poroka.' Vršiti bi se bila morala | Brat Galdino je odprl zatvornico davospe danes; videl sem nekakšno zmedo v vasi, ka- vov, voščil, obljub in zahval, zadel je vrečo zo-
; pet na hrb.-t in hotel oditi. Toda Lucija mi je ! poklicala nazaj in rekla: "Prosila bi va- za neko uslugo, da bi namreč povedali očetu Cristo-foru, da se mi zelo mudi govoriti z njim in naj . bo tako dober ter brž, brž pride k nama levicama; ker medve ne moreva do cerkve.**
"Drugega ne želite.' Ne mine ura in oče Cri-poučen o vaši želji."
Zana.:
v vasi,
kor bi bilo kaj novega. Kaj pa je.'"
"Nič posebno, žena moja, nič posebno. To je vse." Pri teh besedah je suel vrečo z ramena ter jo premetaval iz ene roke v drugo. "To je vse. In da .-pravim na kup to obilno bogatijo, 1 sem moral trkati vsaj na deset vrat."
"Kaj hočemo! Letine so revne, brat Gahli- * , .. ,
0	1	1 stotoro no va
am na va-
lid, in 'kadar je treba natanko meriti kruh, ni mogoče tudi drugače preveč odpirati rok."
"A kakšen je pripomoček, da se vrnejo do-1 "Hn-Z dvoma." Po teli besedah je odšel, ma . ibri časi, žena moja? Miloščina. Ali poznate ču- lo bolj sklonjen ill bolj zadovoljen, nego je Mi
1 ' ." . , ' , .	•, " I dež z orehi, ki se je pred mnogimi leti zgodil
se le prod kratkim vrnil v svo-j	'	J 1	® . °
bodo, je bil ves bolan in rev- v	samostanu doli v Romagni?"
prišel. Vi. leč.
matičen. Odločno zanikava, da bi se bil obložil pod srajco z vato zato, da bi ga ljudje ne spoznali pri ugrabitvi Marcscotove. Mati je pokazala pismo. v katerem jo je prosil, naj mu pošlje vate zato, da bi se lažje ubranil revmatizmu. Preiskava doslej ni spravila na dan novih momentov, ki bi ga obremenjevali. Samo njegov alibi za dan, ko je izginila deklica, zelo šopa.
Ne, res ne; povejte mi ga, prosim."
RAZPOŠILJAMO na vse kraje, starokranjske, popolnoma garantirane — KOSE, ročno kovane MO-
rpf \r Li j Pošljite pofitno naka-X 11\ Ti, ItU. zni(.0 ar, denar za naročnino. POŠTNINA PROSTA
MOTIKE, velike, štajersko jeklo $1.25 KOSE. zvane METEOR, z rinko,
26.28.30.32 eol dolge, po ----$2.25
KOSE. ožje. ne tako močne, samo
30 in 32 eol dolge, pa ......$1.50
KOŠIŠČA iz javarnega lesa, ročno delo ....................$2.—
KLEPALNO ORODJE, težko Staj.
ersko Jeklo.............$2.— par
BRUSILNI Bergamo KAMNI ----50c
večji in boljši ................75c
RIBEŽNI za repo ribati, dva noža »1-25
Naslov:
STEPHEN STONIGH
BOX 275. CHISHOLM, MINN.
ZAPOMNITE SI N A SLOV. _ker ne rao dolgo oglašali. A
(	da uboga deklica s tako zaupljivostjo
naroča očeta (Yis.tofora in da nabiralec Inez začudenja in brez pomislekov naročilo sprej-"<>j, vedeti morate najprej, da je v tistem me, ,naj niliče ne misli, da je t;i ("ristotoro bd samostanu živel neki nas oče, ki je bil svetnik redovnik, kakor jili je na dvanajstiee, či.do hi se jo imenoval oče Makarij. Ko je nekega vsakdanji redovnik.
zimskega dne šel po stezi Čez polje nekega na j <> IM>. |,j| j,. mo-> velikega n-leda pri svojih šega dobrotnika, ki je tudi bil pošten človek, tovariših iti v vsej okolici; ali takšen je bil po

V Omaha, Nebraska, so zastav kal i uslužbenci pouličnih železnic. Kakor običajno, je kompa-nija najela atavkokaze. Med njimi in štrajkarji je prišlo do vročih spopadov. Policija
/ ,..A
je »posegla vmes ter jih b plinskimi bombami razgnala.
Advertise in 'Glas Naroda'
je oče Makarij videl tega dobrotnika poleg nekega velikega oreha in štiri kmete, ki so vihteli 'kopače in začenjali obkopavati drevo, da mu denejo korenine na svetlo.
—	Kaj počenjate s tem ubogim dreve.-omf je vprašal oče Makarij.
—	Ej, oče, že leta in leta mi noče roditi o reliov, zato ga scepim za drva.
—	Pustite ga, naj stoji, je rekel oče; vedite, da bo letos obrodilo več orehov nego listja.
Dobrotnik, ki je vedel, kdo je oni, ki je rekel tako besedo, je brž ukazal delavcem, naj masujejo zopet zemlje na korenine; poklical je očeta, ki je nadaljeval -svojo pot, in rekel:
—	Oče Makarij, polovica pridelka bo za samostan.
Raznesel -«e je glas o prerokbi in vsi so lio-'dili gledat oreh. In res: spomladi obilica cvetja — ob svojem času obilica orehov.
Blagi dobrotnik ni učakal zadoščenja, da bi jih klatil; odšel je pred spravljanjem, da prejme plačilo za svojo d (Kb roti ji vos t. Toda čudež je bil še večji, kakor boste culi.
Ta dobri mož je zapustil sina čisto drugačnega kova. No, ob žetvi je nabiralec prišel, da dobi polovico, ki je tikala samostanu; mladi gospodar pa se je naredil, kakor da mu je stvar čisto nova, in je povrh še drzno odgovoril, da j ni nikdar slišal praviti, da bi kapueinei znali j delati orehe. In veste, kaj se je tedaj zgodilo?j
ložaj kapueinccv, da se njim nič ni zdelo ne prenizko ne previ-oko. Služiti najnižjim in biti služcii po mogočnikih. zahajati z istim ponižnim in trdnim vedenjem v palače in revne koče, biti včasih v i-ti hiši predmet zabave in osebnosl, brez katere ni bilo mogoče ničesar skleniti, prositi miloščino povsod in izkazovati jo vsem o-nim, ki so zanjo prosili v samostanu — vsega je bil vajen kapučinec.
(Dalje prihodnjič.)
| Ljubiteljem leposlovja
Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas ho zanimala- Cene so zelo zmerne.
Knjigarna "Glas Naroda"


Mož v ognjeni peči
■Roman iz življenja« Za "Glas Naroda" priredil: I. H.
Tu to so je zgodilo }>od cvetlicami njene sobe. Tu sedi, ne da bi ganila z rokami, ter sanja blažen sen sijajne bodočnosti. Vsanjala se je v srebrne oblake in v razkošno dvorano bajnega bogastva in v brezskrbnost, ki nima nikake zadnje želje.
Tako se je pričelo, nato pa je vendar šumel skozi njeno srce svetejši čut. Stala je na razpotju in je mogla opazovati. Junaška samoizpoved, zakaj ne? — Boljša je hotela postati, hotela je postati boljša.
Mnogo ni bila vredna. Kako je to prišlo? Prišla je iz hiše, v kateri je meščanska čast postala nauk življenja. Njen oče, stavbinski tajni svetnik, natančen uradnik v slogu majhnih stanovanj, mati hči čmernega uradnika pri upravi državnih dolgov. Hiša je bila premožna in v njej je vladala urejena strogost. Dokler je živel oče, je bila pod strogim nadzorstvom. Nato pa je zletela, še kot mlado dekle je bila zaljubljena, se je za hrbtom svoje matere vrtila v tako imenovani dobri družbi, ki pa je bila velno podivjana in nebrzdana, in je izgubila svoj zadnji obstoj v poznanstvu z nekim mladim francoskim diplomatom, ki je v toplicah v Baden-Badenu iskal zdravila za svoje oslabele živce.
Pri tem pa je bilo vendar le čudno, da Karolina ni bila čutne narave. Toda v njej je kipelo veselje, rada je ugajala in je hrepenela po neznanem In samo vsled velikega poželjenja po vsem novem je bila takoj pripravljena, da se je vklonila snubitvi gospoda Zalerja, ki je prišel v njen kraj po trgovskih posHh in se je zaljubil v krasno dekle. Bil je slaven, bogat Brazilec in njeni nečimurnosti je dobro delo, da je ravno njej dal prednost. In za njim je stala pestra slika z vsemi mikavnostmi: svet juga s svojim pisanim čarom, tuje mesto, fa-cenda v gorah, prememba. Poleg tega je bil Zaier postaven mož, viteška postava, popolnoma različen od drugih v krogu njenih obiževalcev, nedosegljiv v obnašanju, kratkobeseden, samozavesten, skoro gospodujoč, "kot lovec ob Amazonki" (tako si je rekla), torej tudi prijetna prememba. In tako je [»ostala njegova žena.
Ako je pravično o tem premise!jevala, kako naglo se je moral ta zakon razbliniti, si jr. morala priznati, da je bil velik del krivde na njej. Seveda ona neumna zadeva, ki je kone$-no vodila do ločitve, je bila daleč za njo. Na to ni rada mislila. V skrivnem predalu svoje pisalne mize so še počivala pisma in lističi in slika zapeljivca. Od njega se ni mogla ločiti, trda se je izogibala sladkega strupa. S prostorno oddaljenostjo je tudi zatemnela slina tega moža in ker je prišla do spoznanja svoje velikanske neumnosti, se je v njenem srcu pričela porajati nevolja proti njemu in bila ji je že skoro telesna muka, ko je v njeno življenje prišel baron Kredel.
Toda, ko bi opravljivci in obrekovalci v Rio tudi molčali, bi se zakon pri vsem tem razdrl. Življenje si je tam predstavljala mnogo l>olj zabavno. Dolgočasila se je v samoti farme, ker za Čudeže sijajne narave ni imela smisla in ni razu niela dela svojega moža.
V Santos, Sao Paulu, in pred vsem v Rio je bilo veselej-še. Bilo je sijajno družabno življenje, toda sama ni smela kazati svojega sijaja. Ervin jo jo držal pod bičem svoje ljubosumnosti. Bil je zaprtega značaja, pred katerim se je bilo tre-ba ukloniti. Vse se mu je klanjalo in to je zahteval tudi od svoje žene. So sicer žene. ki ob strani svojega zatiratelja nai-dejo srečo, toda Karolina med nje ni spadala. Svojega moža niti ni ljubila.
Tudi Flaivignvja ni resnično ljubila; ljubila ni nikdar, pri njej je bila ljubezen vedno igrača. Sedaj pa je nad njo dobilo svojo pravico pošteno, trdno prijateljstvo — da in to prijateljstvo je obdržala v zvestobi! To je bila tedaj ura njenega prenovljenja. Že v nekaj tednih je mogla postati baronica Kredel; svoje bodoče življenje si je naslikala z zlatimi ha rvami, toda tudi s črtami plemenitega dostojanstva. Redkokdaj je spala tako mirno in srečno kot v noči po tem dnevu.
Toda naslednje jutro se je iz globine, ki je nikdo ne i>o-zna, iztegnila koščena pest proti njej. Imela je navado zajtr-kovati v postelji in pri tem prebirati časopis, toda naenkrat olvstoji in njeno oko otrpne na nekaterih vrstah, ki so bile potisnjene med "zadnje brzojavke". In list ji odpade, prebledi in s tožečim vzdihom pade v blazine.
Brzojavka je bila oddana v llalle in se je glasila kratko: "V spalnem oddelku brzovlaka 44 Berlin— Frankobrod ob Meni je nocoj za srčno kapjo preminul znani veleindustrijalec in državni poslanec baron Oto Henrik Kredel".
To je bila brzojavka novinarskega poročevalca, ki je poročal samo dejstvo. Šele večerni listi so prinesli natančnejše podrobnosti. Baron Kredel se je pri odhodu večernega vlaka v Berlinu takoj odpravil v svoj oddelek. Pol ure pred llalle jc močno zvon en je poklicalo "sprevodnika železniškega" voza v njegov oddelek. Baron Kredel je sedel pckonci na svoji postelji, obraz je bil živo rdeč, lovil je sapo, oči so se mu obračale, ustnice so se tresle, kot bi hotel govoriti. Sprevodnik sr ga oprime in je v tem trenutku na njegovih zadnjih strelja-jih in nenadni teži telesa spoznal nastop krize. So potuj oči zdravnik v sosednjem oddelku je samo dognal, da je nastopila smrt vsled kapi na možgane.
K temu poročilu so listi dodali še njegov življenjepis. Spominjali so se njegovega industrijalnega delovanja, tudi njegovega političnega udejstvovanja in njegovih dobrodelnih ustanov. Naslednje dni so sledila oznanila raznih družb, ravnateljev in delavcev v njegovih tovarnah, (nastavijencev njegovih vinogradov, tovarišev v državnem zboru in slednjič njegove družine, za katero se je podpisal poglavar baronske hiše Kredelov, baron Ditmar Kredel, iz Munstra na West-falskem.
Za Karolino so bili ti dnevi polni muke in otopelosti. Kre-delova smrt ji ni vzela samo edinega resničnega prijatelja, ki si ga je mogla v življenju pridobiti, uničila ji je tudi celo zgradbo njenih upanj. Vrgla jo je v njen stari položaj, v ka-■terem si ni mogla pomagati.
(Dalje prihodnjič.)
PIKETIRANJE AVTOMOBILSKIH TVORNIC

Slika je bila posneta v Toledo, Ohio, tekom zadnje stavke avtomobilskih delavcev. S posredovanjem zastopnika Delavske Federacije, Dillona. je bila stavka za delavce še precej ' ugodno končana. Vsled stavke je bilo prizadetih nad t ride- i
set tisoč delavcev.	I
OBIŠČITE SLOVENIJO
— IX —
EVHARISTICNI KONGRES
V UIBUAM s tem. da se pridružite VELIKEM!/ IZLETI na slavnem ekspresnem parniku
(preko Jhcrhourga in Pariza)
Izletnike bo spremljal iz-vežban potniški spremljevalec. Karte je mogoče kupiti po Cunard White Star Odplačilnem načrtu.
izborni prostori. ki iiinja in zabava
Za ............sli vprašajte pri:
Frank Sakser, Jr.
SLOVENIC 1'IBUSIIING CO. 216 UW8tb Street, New York
Cunard White Star Ltd.
iif liiiiiBifim .............................
SLOVENIC PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU ti« VIII nth STREET NEW IOIK, H. T.
PLftlTE NAM 7A CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TCVANJE ■rt;?"?	vi
*T*T!

28.
lie de France v Havre Manhattan v Havre Majestic v t'herbour;; Chantplain v^llavre Kex v (ituua 11 r«-men v Bremen Berengaria v (.'nerbour:
nepristni jean
A* Mar.seille.su so preti kratkim pregledovali vojaške rent-nike. Javil se je tudi Jean Be-lioist, ki ga je leta 19HJ strel težko ranil v želodec. Ko je zdravnik pregledoval njegove papirje, ga jc malo presenečeno pogledal:
14 Midva bi se morala prav za prav poznati. Leta 191(j sem na fronti pregledal Jeana Benoi-sta — a tedaj je imel poškodbo na hrbtenici!
Zdravnik jo telefoniral na policijo in ko je ta prispela v osebi inšpektorja Ben«'\ja ter pozvala Jeana Benoista, naj pove sedaj vse po pravici, jo
v resnici priznal, da se ne piše Jean Benoist.
Imenujem se prav za prav Georges Reynaud iz Lyona. L. 191*», po strelu v žalodec, sem prišel v neko četo, kjer sem se seznanil s pravim Benoistoin. Oba sva si bila izredno podobna in sva si postala najboljša prijatlja. Oba sva prišla v ujetništvo. Benoist je hotel pobegniti, dal mi je pa prej svoje pa pirje, češ: če bi se mu kaj zgodilo, naj jih izročim njegovi ženi. O Benoistu nisem nikoli več slišal. Leta 1920 sem prišel v Marseilles, da vrnem njegovi ženi listine. K a sem potrkal na vrata, mi je odprla zelo mična ženska, ki mi je padla takoj o-krog vratu, me začela poljubljati in dejala: Končno si vendarle prišel, dragi!" Sprva od njenih poljubov sploh nisem prijšel do tega, da bi ji pojasnil zmoto, potem mi je zmanjkalo poguma, da bi ji zadal ta udarec. Tudi sem se zaljubil vanjo in bliskoma mi je šinila v glavo misel, da bi pač igral svojo vlogo kot Benoist. Svoje papirje sem sežgal in reven sem bil tudi. Tako sem postni Jean
Benoist in lepa ženska še vrtino misli, tla sem nje pravi mož. Prosim, nikar ji ne vzemite te vere!"
Oblast ni imela v takšnih primerih nikoli dovolj tanko-čutnosti, tla bi ne hotela storiti pi> svoje in tako so povedali B' uoistovi, kako je s stvarjo. Naletela je pa slabo.
"Meni že ne boste pripovedovali pravljic", je dela lepa gospa, "svojega Jeana sama do-lno poznam", in oblast sedaj ne ve, kaj naj stori z nepristnim Jeanom Bcnoistom.
don zdravniškemu društvu, da ga prouči. Odgovor znanstvenega zavoda pričakujejo znanstveniki z velikim zanimanjem.
JUNIJA :
1- I<nfayette v Havre ."». Washington v Havre 7. Normamiie v Ilavre b. K ti ropa v Bremen
Con te tli Savoia v Gen or 1-"!. Majestic v t"lierl»our;
lir«-nn*n v Bremen lt»*x v Genoa Chaniplain v Ilavre Manhattan v Ilavre B**reiisaria v Cherbourg Lafayette
Nonnandie v Ilavre Aquitania v Cherbourg lie ile Fratn-e v Ilavre Majestic v <_'herbourg Knrojr*. v Itremen Con te <li Kavioa v Genoa
JU 1,1 j a :
Washington v Havre Saturnia v Trst Itremen v Itremen Chaniplain v Ilavre Hex v Genoa Be: angaria v Cherbourg: Normamlie v Havre Aquilania v Cherbourg Kil ropa v Itremen Conte Grande v Geona Manhattan v Ilavre 1!>. Majestic v Cherbourg *_•>>. lie de France v Havre -t. Vionte di Savoia v Genoa Itremen v Itremen Berengaria v Cherbourg
-T. Chaniplain v Ilavre
31. Washington v Ilavre Nonnandie v Ha vre
"vec otrok!" na angleškem
! £
novorojenček z repkom
Iz glavnega mesta angleške prt»vince Matabelelanda v juž-novzhoilni Afriki jmročajo o čuti nem novorojenčku, ki je vzbudil razumljivo zanimanje domačinov in angleških zdrav-nikov. Marsikaj si dovoli narava tudi s človekom, liajraz-j ličnejše abnormalnosti poznamo pri novorojenčkih, tla bi pa prišel na svet otrok z repkom, kaj takega se menda še ni pripetilo. V ordinacijo angleškega zdravnika Robertsona, zdravstvenega inšpektorja okraja Plumtree, oddaljenega HO kilometrov od Bulawayo, je prišla mati z otrokom, ki je bila tako razburiena, tla je komaj govorila. Kazala je zdravniku s kretnjami, naj otroka preišče.
Dr. Robertson je otroka pregledal in ugotovil, da ima 10 ■ mu dolg, dobro razvit repek. In to je mater tako presenetilo, tla je bila vsa zbegana. Zdravnik je otroku repek takt j odrezal in ga poslal v Lon-
O priliki ekspozeja angleškega finančnega ministra Xe- ! villa Chamberlaina, ki je v . svojem govoru napovedal o- ' lajšanje davčnih bremen za revne družine s številnimi o-troci so začeli angl. listi močno propagirati več rojstev. Na čelu kampanje stoji 44 Daily Kx press", ki poroča senzacijo-nalno vest, da ima Anglija 1 milijon (>50 tisoč družin brez' otrok in tri milijone zakonskih parov, ki imajo samo po ene- j ga otroka. Nazadovanje roj- \ ste v se je strahovito širi zlasti od leta 1920.	I
SEDAJ JE CAS
DA SE PRIPRAVITE ZA POTOVANJE V EVROPO TO POLETJE. Pridružite se našim izletnikom, ki odpotujejo na največjem kabinskem parn.ku French Line
'CHAMPLAIN"
KI m »PLIME IZ ir TTTIVTITA
\i:W YORK A 15. JUNIJA
za EVHARISTICNI KONGRES v UI BU1NO. Priljubljeni Rev. Aleksander Irankar iz Chieaga bo duhovni vodja in bo potoval iz izletniki. — Ne zamudite te izredne prilike, tla se udeležite teh svečanosti.
DRUGI IZLETI SLOVENCEV NA NAJVEČJEM IN NAJNOVEJŠEM
PARNIKU SVETA
"NORMANDIE"
7!».2S*> ton — lO-_1> revijev dolg
'nkw y»uL T. JUNIJA in 22. JUNIJA
Potujte na tem f-udovit« 111 parniku v Evropo. Manj kot t>et ilni prek., oeeann. Varen proti ognju. Vse najnovejše varnostne naprave. Polit« kabine. Elevator v tretjem razredu. Hrana, ki jo imate radi in brez. plačno vino pri oberlih. Za podrobna navo.lila in karte pišite na
t JENE It A L TRAVEL SERVICE, INC 302 East 72nd Street.	New York, N V
LEO ZAKRAJSEK
cJreixeh. jQ/ie.
sultanija iz džohura
V enem izmeti najodličnejših londtniskih klubov ima jo ta čas zanimiega gosta: sultani-jo iz Džoliura, ženo enega najbogatejših indijskih nabobov, ki vlada 7500 kv. milj velikemu ozemlju. Doslej ni uspelo razen nekemu ujenemu staremu škotskemu prijatelju govoriti še nikomur z njo. Sultani ja je namreč po rojstvu Skotili ja, ki se je imenovala prej Helen Wilsonova. Pred petimi leti se je seznanila kot vdova uglednega zdravnika pri nekem koncertu z džoliurskim sultanom in sta se kmalu potem poročila. Zakaj je ostavila Džohur, ni povsem znano. Xa podlagi nekili govoric pa je
sklepati, tla hoče doseči ločitev zakona, ker se ni mogla uživeti v življenjski način svojega moža. Ba je ima s seboj ves svoj lišp, ki ji ga je daroval indijski knez in ki predstavlja ogromno vrednost.
VA2NO ZA
	ONE, KI NAMERAVAJO POTOVATI TO	
	POLETJE V DOMOVINO, OPOZARJAMO.	
	9 da nam že vsaj par tednov prej naznanijo, da j:m lahko zajamčimo na parnikih dobre prostore. To poletje je naval potnikov v Evropo naravnost ogromen. Na nekaterih parnikih so prostori že za par voženj vnaprej oddani. Ce hočete imeti dobro kabino, pišite torej pravočasno. — POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" 216 West 18th Street New York City j	
		
		
t
N A R.O C N IK E
Poleg naslova je razvidno d% kdaj imate plačano naročnina Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnje opomine in račune smo razposlali za Novo leto t« ker bi želeli, da nam prihranile toliko nepotrebnega dela in stroškov, za to Vas prosimo, da skušate na ročn;no pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali ji, pa plačajte našemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojih imeni so tiskana z debelimi črkami ker so opravičeni obiskati tud% druge naselbine, kjer je kaj na ših rojakov naseljenih.
CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Lans^ln
COLORADO: Pueblo, Peter Cttllg. A. Battle Wal.sen burg. M. J. Bayuk
INDIANA: Indianapolis. Louis Banicb
ILLINOIS: Chicago. J. BevfIC, J. Lukanlcti Cicero, J. Fabian (Chicago. Cteen in Illinois)
Jollet, Mary Bambicb, Joseph Hr» vat
Id Salle. J. Spelich Mnseoutali, Frank Angustln North Chicago, Joie Zelene
KANSAS: Glrard, Agnes Motni k Kansas City, Frank Žagar
MARYLAND:
Kltzmiller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Cerne (za Penna„ W. Va. in Md.) MICHIGAN:
Detroit. Frank Stular MINNESOTA : Chisholm. «"rank Gonže Ely. Jos. Peshel E velet h, Louis Gouže Gilliert, Louis Vessel Hibbinf,. JobD Povfie Virginia, Frank Hrvat lob MONTANA: Roundup, M. M. Punlan Washoe, Champa
j NEBRASKA:
Omaha, P. Broderlck
NEW YORK: Gowanda, Karl Stmisha Little Falls, Frank Masla
OHIO:
Barberton. Frank Troha Cleveland. Anton Bubek, Chas. Kar-linger, Jacob Resn'.^. John Slsvnik Giranl. Anton Nagtnle Lorain, Louis Balant, John Vuni-ie
Warren, Mrs. F Rachar Youngstown. Anton KikeM OREGON:
Oregon City, Ore., J. K obla r PENNSYLVANIA:
Bronghton, Anton Tpa\ec Clarldge, Anton Jerina Conemaugh, J. Brezovee Export, Louis Supantit Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauielj Lucerne, Frank Balloch Manor, Frank Pemshar Midway, John Žnst Pittsburgh, J. PogaPar Presto, F. B. Dem ah a r Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joeeob Jo van WISCONSIN:
Milwaukee. West Allls. Frank &kok Sheboygan. Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Loafs Tauehar DlamondvUle, Joe Re'ich
Vsak zastopnik Izda potrdile n svo-to, katera Je prejel. Tastepnlks raja kom toplo
UPRAVA "0LAS NARODA"