SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE - K3p?'::""":"",,?W t snii. K L*;. ^ig «¦ . ? -¦^y ¦ 4&Ll S*. k. k" J™J *< :« | r 1 ^*« *% ?'-W™%i ¦L $¦¦* * t. i J* 1 <**# 5 XL m^lHkrn* 1 ttoii......ur ***^_^ S r /1 1 * Razgovor predstavnikov (dekanov) Univerz in Posavju je bil v sejni sobi Fapirkonfekcije Odlikovanja za obrtnike Ob 15. obletnici OZ Resa in 29. novembru Nekateri najzaslužnejši člani krškega združenja obrtnikov so v četrtek, 26. novembra, prejeli visoka državna odlikovanja. Za njihovo dolgoletno prizadevno in uspešno delo jim je poleg ostalih čestital tudi predsednik SO Krško, Zoran Soln, ki jim je odlikovanja tudi izročil. Predsedstvo SFRJ je na podlagi 315. člena Ustave SFRJ podelilo naslednja priznanja: — red dela s srebrnim vencem sta prejela Ivan Abram in Rade Mladenovič za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države; — medaljo dela so dobili Ivan Pečarič, Jože Pire, Janez Pislak in Miran Resnik za prizadevanje in uspehe pri delu. V nagovoru slavijencem in gostom je Zoran Šoln dejal: »Imam prijetnodolžnost.da nekaterim vašim sodelavcem — obrtnikom v imenu predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije izročim visoka državna odlikovanja, ki jim jih je predsedstvo SFRJ podelilo v znak priznanja in zahvale za njihove velike zasluge in uspehe pri delu, pomembne za napredek države, torej za naš skupni boljši jutri. Verjetno smo si edini v oceni, da so odlikovanja podeljena v pravem trenutku in pravim ljudem. Ko rečem v pravem trenutku, mislim predvsem na spoznanja v naši družbi, da je potrebno drobnemu gospodarstvu in obrti dati več poudarka kot enakovrednemu in pomembnemu dejavniku našega gospodarskega razvoja. To spoznanje je predvsem pomembno v sedanjem težkem gospodarskem in družbenem trenutku, ko moramo strniti (nadaljevanje na strani 17) Kaj je dražje: znanje aH neznanje Če bi se vsi tisti, ki imajo kakršno koli možnost tvorno vplivati na naš sistem izobraževanja, resno lotili ugotovitev, ki so se izoblikovale v pogovoru med dekani slovenskih univerz in predstavniki Posavja (18. novembra v okviru posveta o dolgoročnem razvoju slovenskega visokega šolstva), bi se ugodne posledice takih ukrepov kaj hitro odrazile tako pri udeležencih vseh stopenj izobraževanja, kot tudi v celotnem slovenskem gospodarstvu. »Ena naša šolska generacija šteje 28000 mladih in z vsakim izmed njih pač moramo ravnati kot z bodočim umom, t.j. strašno razumno. Ta skrbnost je nujna, če upoštevamo, da naše gospodarstvo pač nima možnosti za razvoj ob relativno skromnih naravnih zalogah surovin in energije, pač pa se mora opreti na znanje, na sposobne, šolane kadre,« je v svojem nastopu dejal predsednik Republiške izobraževalne skupnosti, Niko Žibret. Posavje — bazen delovne sile Slišali smo podatek, da se 87 od-st. osnovnošolcev iz krške občine vpiše v srednje šole (iz brežiške 83 odst., iz sevniške 81), da se ta odstotek ujema z republiškim povprečjem in da bi morala biti skupna naloga Slovenije doseči 96-odstoten vpis vsake generacije. Pomembno je že to, da se v Posavju zavedamo, da brez mladih, šo-Ianih, prodornih, ambicioznih (skratka drugačnih) kadrov pač ni možnosti razvoja. Ostaja pa še vedno žalostno dejstvo, da naše tri občine služijo predvsem kot bazen delovne sile, ki odhaja v razvitejše centre oz. po študiju kar ostaja v njih. Jasno je, da brez tega pojava s stališča narodovega razvoja ne gre, a kadre v Posavju vendarle pogrešamo — ni jih možno ustvariti kar čez noč. Čeprav njihovo šolanje ni poceni, so menili udeleženci posveta, je treba vsakemu mlademu človeku omogočiti, da pride do praga svojih zmožnosti. 2 NaS glas 11, 7. december 1987 Kakovost dela v mreži srednjih šol Veliko besed je bilo izrečenih o mreži srednjih šol, kakovosti dela v njih ... Zal zelo majhen odstotek vpisanih tudi res zaključi študij na visokih šolah, a dekani vseh fakultet so se enoglasno opredelili za dosledno dajanje prednosti doslej veljavnim visokim kriterijem selekcije, saj se zavedajo, da ni večje škode, kot če nesposobnež dobi v roke dokument, imenovan DIPLOMA. Kritike so letele že na račun (prisilnega) zniževanja kriterijev v srednjih šolah, kar nas je tudi pripeljalo do nizkega odstotka diplomantov visokih šol. Srednjim šolam v prid (ali v škodo) je treba omeniti spoznanje, da na kakovost njihovega dela nima usodnega vpliva vzgojno-izobraževalni program, pač pa kakovost dela v samem učnem procesu. Bo pa nujno pri reformi reformiranega izobraževanja na srednjih šolah upoštevati pomanjkljivosti dosedanje mreže. Zaradi padca življenjskega standarda se otroci najlažje in najpogosteje vpisujejo v srednje šole, ki so v domačem kraju ali pa so jim čim bližje. Kljub teoretično zagotovljenim možnostim opravljanja diferencialnih izpitov ter prehoda med posameznimi študijskimi usmeritvami se mladi teh možnosti le redko poslužujejo in to pomeni, da se za študij na nekaterih fakultetah iz posameznih regij lahko ' več let ne odloči nihče. Kaj to pomeni za kadrovsko strukturo posameznega gospodarstva, pa seveda nima smisla razglabljati. Le kot cvetko omenimo tarnanje enega izmed udeležencev posveta, češ da na osnovnih — ponekod tudi na srednjih« šolah nima več kdo učiti matematike in fizike.Potrebe namreč naraščajo, učitelji odhajajo v pokoj ali v druge službe, mladih kadrov pa ni od nikoder. Študij ob delu — vrednotenje znanja »Saj so izjeme: nadarjeni ljudje s študijem ob delu lahko veliko pridobijo,« so spoznali udeleženci posveta, a vse preveč je primerov, ko smo preko te oblike dela ambicioznim posameznikom dali le formalno možnost, da (ravno tako zgolj formalno) najdejo svoj prostor pod soncem. Njihova miselnost,žal,še vedno ostaja na ravni srednješolske in v veliko primerih tudi sposobnosti. Povrhu vsega pa ta študij, če ga izvajajo v enakem obsegu in kakovosti kot za redne študente, udeležence preveč obremenjuje in ga ne zmorejo. Rešitev bi bila seveda študij iz dela, a tej ugotovitvi na rob velja postaviti dejstvo, da si približno polovica vpisanih izrednih študentov plačuje šolnino iz lastnega žepa in da nekateri v delovni organizaciji niti ne upajo povedati, da študirajo, ker se bojijo težav. Tega žalostnega dejstva ne more spremeniti niti spoznanje, da je organizacija. »V Potavju smo prepričani, da je izobraževanje zelo pomembna družbena vrednota in da znanje postaja vse bolj poglavitni faktor razvoja. Imamo žive primere v našem okolju, ko številne delovne organizacije dobesedno vegetirajo v svojem obstoju. Ker nimajo Kadrov, da bi napravili ustrezne korake pri iskanju dobrih in ekonomsko zanimivih razvojnih programov. Ne bi mogel trditi, da številne delovne organizacije niso štipendirale študentov, ali kaj ko mnogi po odslužitvi štipendije ali pa že prej prekinejo pogodbo in se ne zaposlijo v regiji. Razloge za tako stanje vidimo v uravnilovskih težnjah, oziroma, ker se dejansko ne nagrajuje pamet oziroma ustvarjalnost, » kvaliteti življenja v Posavju v primerjavi z drugimi okolji, gotovo pa že vpliva tudi ekološka obremenjenost Posav-ja, slabše možnosti osebnega razvoja in še kaj...« (Iz uvodne besede sekretarja MS ZKS Posavje, F. Pipana) ki se izobraževancev otepa in se njenim članom zdi škoda sredstev za šolanje, vredna samo tega, da propadel V tej luči seveda ne preseneča niti dejstvo, kii bi mu lahko verjetno nadeli psovko jugoslovanski sindrom. Gre namreč za odnos prakse do raziskovalnega dela, ki si nekako ne more in ne more pridobiti veljave in spoštovanja. Nezaupanje organizacij v rezultate raziskav je ponekod tako uko- reninjeno, da naročajo trikratne ponovitve posameznih nalog, pa njihovih rezultatov še vseeno ne vključijo v svoje plane. Zato so tudi udeleženci posveta lahko le žalostno pribili ugotovitev, da dokler bodo raziskave veljale za strošek in ne za vlaganje (investicijo) v razvoj, stikov med teorijo in prakso ne bo možno krepiti! Ika NAŠ GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 2200 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa prozvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! Rokopisov in fotografij ne vračamo. NaSglas 11, 7. december 1987 3 DOLGOROČNI RAZVOJ VISOKEGA ŠOLSTVA Posvet v Krškem, 19. in 20. novembra 1987 Krčani smo se že kar navadili, da se v našem mestu dogajajo pomembne stvari. Tokrat smo gostili PREDSTAVNIKE OBEH SLOVENSKIH UNIVERZ, ki so dva dni razpravljali o DOLGOROČNEM RAZVOJU VISOKEGA ŠOLSTVA. Tudi tokrat smo domačini dobro odigrali vlogo gostitelja. Opravljale so jo različne delovne organizacije in posamezniki, saj je bilo treba poskrbeti za prostorske, tehnične, gostinske in druge usluge. Poudariti pa moramo levji delež, ki sta ga prevzela TCP Djuro Salaj in DKD Edvarda Kardelja. Utrujenost, ki jo je bilo razbrati z obrazov nekaterih gostiteljev, je pričala o vloženem delu, ki pa ni ostalo brez rezultata. Posvet je potekal brez zastojev, čeprav so udeleženci pogosto v zadnjem trenutku spreminjali termine. Predsednik SO Krško ZORAN SOLN med pozdravnim govorom ob otvoritvi posveta DOLGOROČNI RAZVOJ VISOKEGA ŠOLSTVA V SR SLOVENIJI 19. novembra letos (foto: Crt Cargo) Dogajanjem na posvetu je ves čas sledil tudi Naš glas, zato vam bomo v nadaljevanju zapis-a posredovali bistvene značilnosti tega pomembnega srečanja, da bi tudi ostali domačini vedeli, za kaj je šlo na tem posvetu. Zanimala nas bodo posamezna bistvena vprašanja, o katerih je tekla beseda, delo nekaterih skupin in posameznikov v njih pa bomo podrobneje predstavili. Da so se razrešedb. zares pomembna vprašanja, priča tudi udeležba nekaterih vidnih predstavnikov javnega življenja: Andreja Marinca, Milana Kučana, Borisa Frleca, Cirila Zlobca, Iva Fabinca, Toneta Anderliča. Slednji je dobro razgibal že sam uvod v prvo plenarno zasedanje. V svojem prispevku je vrnil žogico tistim, ki so v predhodno pripravljenem projektu veliko grehov naprtili študentom. Prizadeto je spregovoril o učinkovitosti študija (70-odstotni osip!), o zastarelem načinu študija (premalo individualnega dela s študenti), o prenatrpanih študijskih programih, o slabem študentskem standardu.... Podlaga za posvet je bil torej projekt (pisno gradivo),ki ga je predhodno sestavilo 140 raziskovalcev. Žal pa je bilo med njimi vse premalo študentov, vendar o tem kasneje. Iz osnovnih stališč lahko razberemo, da je tudi naše visoko šolstvo potrebno prenove, saj tako kot v svetu tudi pri nas čutimo pritisk gospodarskih in družbenih protislovij. Problem se je zlasti zaostril v zadnjem času, ko so se univerze enostransko usmerile v izobraževalno delo, raziskovalno delo pa so omejevale. Tako je univerza postajala vedno manj sposobna izpolnjevati svoje celovito družbeno poslanstvo. O tem pravi dr. Andrej Ule s Filozofske fakultete v svojem referatu naslednje: >Šele visoko kompleksno in integrirano znanje je lahko osnova za izobraževanje novih strokovnjakov, zlasti bodočih raziskovalcev in znan- stvenikov.« V zadnjih letih močno čutimo nazadovanje izobraževanja odraslih (študij ob delu, strokovno izpopolnjevanje). To se dogaja kljub temu, da imamo vsak dan na jeziku podporo permanentnemu izobraževanju. Gre pač za posledico neustreznega vrednotenja znanja v družbi. Tako nekako je razmišljal Jožko Budin, ki je med drugim predlagal, da se v srednji šoli uveljavi diferenciacija pouka z vidika priprave učencev na univerzo; da naj bo podiplomski študij izhodišče za znanstveno-raziskovalno delo; da je treba uvesti- sodobne oblike in metode vzgojno-izobraževalnega dela (aktiviranje in motiviranje študentov); da je potrebno pedagoško in andragoško usposabljanje in izpopolnjevanje učiteljev. Se posebno vroče pa je bilo v četrti skupini, kjer so sicer maloštevilni študentje na posvetu skoncentrirali svojo aktivno udeležbo. Tema, ki so jo udeleženci obdelovali, je bila položaj, delo in življenje študentov. Vodji skupine Petru Umeku so vajeti večkrat ušle iz rok, čeprav mu je vedno prodorna in temperamentna Maca Jogan budno stala ob strani. Burno vzdušje ' so seveda povzročili prisotni mladinci — študentje, ki so v prvi vrsti očitali sestavljalcem projekta, da študentov niso povabili k sodelovanju. Čutili so se preprosto izigrane. Nestrpno atmosfero pa so zabelile nekatere mariborske študentke, ki so ljubljanskim kolegom očitale, da je njihova razprava o študentu-subjektu vse preveč na visoki ravni. Mariborčani so želeli razpravljati bolj o vsakdanjih problemih, ki tareje študente, na primer izrabljanje zdravniških potrdil in s tem pridobitev pogoja za vpis, prekrivanje izpitnih rokov, slabi študentski viri... Profesor Kramer (Pedagoška fakulteta Maribor) je trdil, da študentje ne izrabijo vseh pravic verjetno zato, ker bi obenem z njimi morali prevzeti tudi odgovornosti. Njemu je sledil »bojni manever«, kot je svoj prispevek označila Mirjam Milharčič-Hladnik (Pedagoški inštitut). Projektu za dolgoročni razvoj visokega šolstva je očitala, da to sploh ni znanstveno-razisko-valni, ampak politični projekt, in da jo spominja na plenume CK ZKS o šolstvu. Vprašala se je, ali bo tistih IS milijard, kolikor jih univerzi porabita vsako leto za ta projekt, dalo svoj rezultat. Naš glas 11,7. december 1987 Rastko Močnik (Filozofska fakulteta) pa je v svoji razpravi naštel naslednje predloge: zmanjšati število predmetov oziroma jih deliti na osnovne in fakultativne; namesto predavanj uvesti prožnejše oblike dela (raziskovalno delo študentov); zagotoviti sprotni študij; študente raziskovalce je treba tudi pošteno nagrajevati; poiskati primerne oblike vključevanja študentov v delo univerze. Razmišljanja in ugotovitve Nor-berta Jauševca (Pedagoška fakulteta Maribor) so še posebej zanimiva za sedanji trenutek. V svojem prispevku za krški posvet je primerjal intelektualne sposobnosti študentov in njihovo študijsko uspešnost. Ugotovil je, da imajo sposobnosti dokaj nizek vpliv na to uspešnost in da univerza ni sposobna uspešne selekcije med študijem: »Vzrokov za tako stanje je več. Veliko študentov na posameznih fakultetah vse pogosteje zbirokratizira odnos med učiteljem in študentom. Sedanji izpitni sistem, kjer ima študent možnost neomejenega ponavljanja izpitov, daje prednost manj sposobnemu študentu.« Nadalje kritizira dejstvo, da ima vsak študent enak program in tempo študija ne glede na nadarjenost in se tako izobraževanje študentov enači z izobraževanjem v osnovni in srednji šoli... V dveh dneh, kolikor je trajal posvet, je bilo izrečenih veliko besed, ki so vsebovale veliko bogastvo misli in idej. Močno si želimo, da ne bi ostalo samo pri tem, saj nam sedanja družbena in gospodarska stiska kaže pot rešitve edino ob podpori lastne pameti. Ta naj se združuje, oblikuje in plemeniti na naših univerzah, ki pa morajo delati veliko bolj učinkovito kot doslej. O pogledu slovenske mladine na bodoči razvoj najvišjih izobraževalnih ustanov v naši republiki je na krškem posvetu spregovoril njen predsednik TONE ANDERLIČ (rbto: Črt Cargo) Posveta o bodočnosti slovenskih univerz so se udeležili — ob rektorjih, dekanih in drugih univerzitetnih strokovnjakih — tudi vidni predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja.(fbto: Črt Čargo) Posvet DOLGOROČNI RAZVOJ VISOKEGA ŠOLSTVA V SR SLOVENIJI, ki je bil v Krškem 19. in 20. novembra letos in ki se ga je udeležilo okrog 220 za to področje zainteresiranih strokovnjakov, je potekal pod pokroviteljstvom TCP Djuro Salaj Krško. (FotO: črt Čargo) (Iz uvodne besede sekretarja MS ZKS Posavje, F. Pipana) Dobro bi bilo danes tu odpreti vprašanje, kako so v naših delovnih organizacijah zadovoljni z diplomanti: ali so ustrezno izobraženi, ali so nosilci progresa, ali so voljni delati. Pomembno vprašanje za danes pa je tudi, kako naše gospodarstvo izkorišča raziskov. potenciale univerz. Mislim, da ne kaj dosti. ALI LAHKO KAJ SPREMENIMO? ALI IMA POSAVJE RAZVOJNE ŠANSE? — KAJ PRINAŠAJO SAVSKE ELEKTRARNE? — KAJ AVTOCESTA? — KAJ SPREMEMBA POLITIKE DO DROBNEGA GOSPODARSTVA IN KAJ NASPLOH PREHOD NA UVELJAVLJANJE EKONOMSKIH ZAKONITOSTI? Ob vsem tem razmišljanju trčimo na problem kadrov. Nobelov nagrajenec za ekonom. Samuelson je v znameniti EKONOMIKI zapisal, da se visokošolsko izobraževanje izplača, pa četudi bi si denar izposodili in ga vrnili s 6 °/o obrestmi. Če bi v izobraževanje kadrov vtaknili v Jugoslaviji toliko denarja, kot smo ga v zgrešene investicije, bi zagotovo bili bližje Švici kot Romuniji. Naš glas 11,7. december 1987 Podpredsednik IS SRS, dr. Boris Frlec (Fotot Davorin Kneze vič in Martin Ivnlk, SS Krško) Iz krize s pomočjo znanosti V Krškem je bil dvodnevni posvet o razvoju visokega šolstva v Sloveniji KRŠKO — Dolgoročni razvoj slovenskega visokega šolstva je bil osrednja tema posvetovanja, ki se ga je v Krškem od 19. do 20. novembra udeležilo 220 predstavnikov slovenskih visokošolskih ustanov in znanstvenih institucij. Prva in najbolj razveseljiva vest s tega posvetovanja pa je prav gotovo, da univerze z novim protiinflacijskim programom ne bodo bistveno prizadete. Tako je vsaj zagotovil predsednik slovenskega izvršnega sveta Dušan Šinigoj na dekanski konferenci, kije bila organizirana 18. novembra v Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja kot uvod v posvetovanje. Letos bodo namreč visoko šolstvo financirali vokviru resolucije, za prihodnje leto pa predlagajo strukturni pristop, tako da bi zagotovili vsaj letošnjo raven. V nalednjih treh ali štirih letih pa bo potrebno družbene dejavnosti financirati kot družbeni strošek in jih ne vezati na dohodek. K temu je treba dodati, da so se predstojniki slovenskih visokošolskih ustanov zavzeli za avtonomijo znanstvenega dela, ki je bilo doslej vse prevečkrat vpreženo v voz dnevne politike. Sicer pa seje dvodnevno posvetovanje nadaljevalo na izhodiščih, ki so bila zastavljena že na tako imenovani dekanski konferenci. Obe slovenski univerzi se morata vključi v sodobne tokove, ti pa pomenijo, da bi se pri nas moral odpreti Posvetovanje v Krškem je preseglo okvire, ki jih je zastavil raziskovalni projekt o razvoju visokega šolstva, vendar je bilo dobro izhodišče za iskanje novih poti visokega šolstva. Univerza naj bo študijska in raziskovalna skupnost profesorjev ter študnetov in naj bo sestavina slovenskega raziskovalnega sistema. Zato je treba urediti njeno financiranje in hkrati odpraviti pomanjkljivosti množičnega visokošolskega študija. K temu pa lahko prispevajo tudi srednje šole, s katerimi se morajo visoke šole tesneje povezati, hkrati pa se morajo še bolj odzivati potrebam združenega dela in družbe nasploh. tudi trg za kadre in družbena sredstva. Takšna, za naše razmere nova filozofija razvoja, pa bi bila lahko tudi zgled za ostale dele Jugoslavije. Seveda bi morale najprej univerze same pri sebi marsikaj spremeniti. Dejstvo je, da se je znanstvenoraziskovalno, družbenoraz-vojno in kulturno poslanstvo univerze znižalo na raven srednje šole. Taka univerza pa seveda ne more prispevati svojega deleža k izhodu iz krize, do katere je očitno prišlo zaradi ekstenzivnega razvoja. Iz nje bomo izšli le, če se bomo naslonili na znanost, trg in konkurenco ter kulturo. Posebej opazen prispevek v razpravi je imel tudi Tone Anderlič, predsednik slovenske mladine, ki je opozarjal na to, da krivde za velik osip ni mogoče pripisati samo študentom. Hkrati se je zavzel, da bi ukinili administrativneome-jitve za vpis, saj je mogoče tudi z množi- čnim študijem formirati manjše ustvarjalne skupine in izšolati vrhunske strokovnjake. J. s. (Dolenjski list št. 47—48, 26. nov. 87) 6 Naš glas 11, 7. december 1987 Imamo samo pridne roke in pamet KRŠKO — »Izkoriščamo enkratno priložnost, da ob srečanju obeh slovenskih univerz v Krškem predstavnike visokih šol in fakultet seznanimo z našimi stiskami in zagatami na področju kadrovske politike. Od predstavnikov univerz pričakujemo, da nam povedo, kako lahko univerza kot pedagoška in raziskovalna institucija pomaga pri naporih na tem področju,« je za uvod povedal Franc Pipan, sekretar medobčinskega sveta ZK za Posavje, ki je organiziral razgovor na temo posavsko gospodarstvo in obe univerzi. Potem pa je nanizal več podatkov o stanju v Posavju. Med drugim je povedal, da regija, sicer gospodarsko močna, nima dovolj kadrovskih moči, ki bi pomagale pri prestrukturiranju gospodarstva. V brežiški občini ima samo 1,9 odst. zaposlenih delavcev višjo izobrazbo ter 1,5 odst. visoko izobrazbo. Malo bolje je v krški občini, kjer je takih delavcev z višjo in visoko izobrazbo več kot 3 odst. Slabše je v sevniški občini. V regiji pa so tudi take delovne organizacije, ki nimajo zaposlenega niti enega delavca z visoko izobrazbo. Vzrok za tako stanje je tudi v tem,da se mnogi štipendisti ne vračajo v domače kraje, ker v posavskem združenem delu ne vidijo perspektive ali pa jih moti kvaliteta življenja. Predsednik izobraževalne skupnosti Slovenije NikoŽibret je dejal, da je veliko že, ker so v Posavju spoznali, da brez kadrov ni mogoč razvoj. Vendar je od spoznanj do prakse ponavadi dolga pot. Veliko bi se dalo že narediti, če bi več mladih iz Posavja nadaljevalo šolanje na srednjih šolah, kjer regija zaostaja za slovenskim poprečjem. Ob tem je zlasti poudaril, da vsak mladi človek predstavlja za Slovenijo izjemno vrednoto, saj se v naši republiki lahko zanesemo samo na pridne roke in pamet. V razpravi so predstavniki posavskih srednjih šol nanizali probleme, s katerimi se srečujejo ob svojem pedagoškem delu. Ob tem pa ni moč mimo ugotovitve, da programi sami po sebi niso dovolj, ampak bo potrebno izboljšati razmere, v katerih šole delujejo. Vse bolj občutno je zlasti pomanjkanje učiteljev za matematiko in fiziko. GIMNAZIJA DA ALI NE! Usmerjeno izobraževanje je izneverilo pričakovanja. Praksa kaže, da 10 si kljub poskusom vpeljave nadrazrednosti srednjih šol nekatere usmeritve pridobile elitni značaj tako po kakovosti učencev kot po študiju, ki ga na fakultetah vpisujejo. Mnogim se še toži po stari dobri gimnaziji, ki je preverjeno zagotavljala nekatere uspehe. Seveda so mnenja deljena a jasno je tudi, da bo slej ali prej nujno vsaj za najboljše (bodoče) kadre nujno poiskati najboljšo rešitev: nekakšno združitev kakovostnih programov. Posebej je bilo govora o študiju ob delu in iz dela. Predstavniki visokošolskih ustanov so bili proti izrednemu študiju, zlasti na tehniki, medicini ipd., zavzeli pa so se za to, da se delavcem omogoči študij iz dela. Žal pa združeno delo največkrat za take oblike ni pretirano zainteresirano. Na posvetu so sprejeli usmeritve, kijih bodo poskušali uveljaviti. Predvsem naj bi okrepili stike med srednjimi šolami in fakultetami, poskrbeli za to, da bi združeno delo prispevalo več za srednje šole, omogočili delavcem študij iz dela in podiplomski študij, razpisali več štipendij itd. , J. S. (Dolenjski list št. 47—48, 26. nov. 87) Brudar Z orko MARIJA BRUDAR ZDENKA ZORKO • prepisovanje 9 fotokopiranje A3, A4, B4 s pomanjšavo • razmnoževanje, spenjanje • računalniško urejanje teksta Vse uporabnike naštetih uslug obveščamo, da sta Marija Brudar in Zdenka Zorko preselili svojo pisarno na CK2 12 — I. nadstropje. Nova pisarna je nad Valvasorjevo knjižnico in čitalnico, poleg projektantskega studLa Mitje De GlerLe, delovni čas je med 7. in 15. uro ter ob sredah do 17. ure. Ob sobotah ne delajo. Naš glas II, 7. december 1987 VZGOJNOVARSTVENA OGRA-MZACIJA KRŠKO Šolska ul. I a KRŠKO Štev.: «1/87 Datum: 27.11.1987 REPUBLIŠKEMU IZVRŠNEMU SVETU REPUBLIŠKEMU KOMITEJU ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TER TELESNO KULTURO REPUBLIŠKI SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA ZAVODU ZA ŠOLSTVO SRS SKUPNOSTI VVO SRS POLOŽAJ VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK Delavci Vzgojnovarstvene organizacije v Krškem želimo opozoriti na nejasen položaj vzgoje in varstva predšolskih otrok v zaostrenih razmerah. S tem izražamo svoj protest ob sprejetih protiinflacijskih ukrepih, ki so dejavnost in s tem Izvajalce vzgoje, varstva in izobraževanja predšolskih otrok zaradi birokratskega pristopa postavile v neenakopraven položaj v enotnem sistemu vzgoje in izobraževanja. Zaradi raznolikih oblik organiziranja pa so celo izvajalci znotraj te dejavnosti v neenakem položaju (n.pr. enote pri OŠ — samostojne VVO). 1. Naše delo poteka: — na osnovi Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, ki utrjuje predšolsko vzgojo kot sestavino vzgojn-oizobraževalnega sistema; — na osnovi vzgojnega programa, ki temelji na idejnih izhodiščih resolucije z-vezne skupščine o razvoju vzgoje in izobraževanja; — nadzorno svetovalno delo opravlja Zavod za šolstvo SRS. 2. Vzgojnovarstvene organizacije izvajajo: — vzgojo in varstvo predšolskih otrok v starosti od enega leta do vstopa v šolo, — priprave na šolo za vse predšolske otroke v starosti od enega leta do vstopa v šolo, — vzgojno delo in specialno obravnavo otrok, ki so moteni v razvoju, — vzgojne programe za ostale predšolske otroke, ki niso v rednih oddelkih vzgoje in varstva. 3. Vzgojnoizobraževalno delo izvajajo vzgojiteljice, ki si postopno pridobivajo višješolsko izobrazbo ob delu. 4. Varstveno delo izvajajo varuhinje po navodilih in načrtovanju vzgojiteljice. jasno opredeljuje zamrznitev OD izvajalcev, pa je negiranje predšolske vzgoje kot sestavine vzgojnoizobraževalnega procesa. Zato delavci naše vzgojnovarstvene organizacije protestiramo in želimo izvedeti: 1. Če je ta pristop posledica nepoznavanja vsebine dejavnosti — potem naj se napaka popravi. 2. Če je razlog povečana skupna masa sredstev pri SOV kot financerju tudi vzgojnega dela te dejavnosti, potem je potrebno poudariti: — daje povečana masa sredstev zaradi valorizacije denarnih pomoči otrokom, — da je povečana masa sredstev zaradi podaljšanega porodniškega dopusta (1986) in usklajevanja nadomestila porodniškega dopusta z OD (1987) in ne 5. Vzgojnovarstvene organizacije zaposlujejo strokovne svetovalnedelavcein se pri tem obnašajo skrajno racionalno, saj zaposlujejo prvenstveno psihologe in pedagoge, kajti potreben je odgovoren in strokoven odnos do izobraževanja vzgojnovarstvenega kadra, do individua-lizacije dela z otroki ter do staršev teh otrok. 6. Predšolska dejavnost se nenehno razvija. Ni obremenjena s tradicijo, zato išče nove pristope pri vzgoji predšolskih otrok. Ravno zato je prisotna velika ustvarjalnost in inovativnost. Biti mora sposobna prilagajanja okolju, staršem, združenemu delu, predvsem pa otrokom, in to v obdobju, ki je izjemno važno za nadaljnji telesni in psihični razvoj. Zaradi spoznanja pomembnosti predšolskega obdobja v razvoju vsakega posameznika ima predšolska vzgoja posebno v zadnjem času v svetu prioriteto in seji posveča velika pozornost. Kaj pa pri nas? Delavci v VVO poznamo svoje delo in verujemo vanj. Vemo, da vzgojno delo ni kalup, ampak nenehno iskanje in prilagajanje na osnovi strokovnega načrtovanja. Vemo, da je naše delo pomemben člen v celovitem in enotnem procesu vzgoje in izobraževanja. Zato že sedaj nismo razumeli omejevanja sredstev za te dejavnosti. Zadnji birokratski pristop, ki praktično pomeni zamrznitev sredstev za to dejavnost in (Fotoi I. G.) na račun vzgojnovarstvene dejavnosti. 3. Čeje načrtno in premišljeno, želimo nedvoumno obrazložitev, zakaj, kaj bo prispevalo k stabilizaciji, kajti koliko škode lahko naredi, že slutimo. Predsednik OOZS VVO: Molan Marija Sekretar OOZK VVO: Gelb Verica Predsednik OOZSMS: Klavžar Darinka Predsednik sveta VVO: Vončina Marinka Ravnatelj VVO: Urek Polonca 8 Naš glas II, 7. december 1987 OBISK V MEDNARODNI ŠOLI ZA NADARJENE UČENCE V DEVINU PRI TRSTU (United World College of the Adriatic) Zadnjič je kolegica na šoli dejala, da nas je končno srečala pamet, ko smo začeli resno razmišljati o skrbi za nadarjene učence. V mislih je gotovo imela idejo, da smo v taki situaciji, ko nas lahko reši edino umski potencial človeka. Toda s tem bogastvom se je potrebno ukvarjati; treba ga je najprej odkriti, nato pa ustrezno razvijati — seveda tako, da za tako oblikovanje nudimo materialne in kadrovske pogoje. Morda se bralci Našega glasa spominjajo, da smo v preteklem šolskem letu objavili vrsto člankov na to temo. Tokrat želimo predstaviti najzanimivejše utrinke z obiska v Devinu pri Trstu, kjer je ena od sedmih mednarodnih šol za nadarjene učence. Tja smo se odpravili šolski svetovalni delavci Dolenjske, Bele Krajine in Po-savja. Strokovno ekskurzijo je izpeljal naš aktiv v sodelovanju s Pedagoškim društvom Dolenjske. Pravzaprav smo vsi nestrpno pričakovali in ugibali, kaj bomo videli in slišali. Spremljalo nas je sicer oblačno, deževno in vetrovno vreme, kar pa ni zmanjšalo moči vtisa, saj sta grad Devin na sivi skali in mrko Jadransko morje, ki se je silovito zaganjalo v strmo obalo, ustvarjala veličasten pogled, ki ga ni moč pozabiti. Pozdravil nas je učenec Tomaž Sliv-nik iz Ljubljane, saj so bili on in njegovi vrstniki iz Jugoslavije naši vodiči. Vprašanja so kar deževala in komaj smo jih ustavili, ko smo zvedeli, da se bomo po kosilu srečali z ravnateljem šole. Tako se je tudi zgodilo. Gospod David Sutcliffe nam je v debeli uri povedal vse, kar nas je zanimalo. Prva taka šola je bila ustanovljena v Vel. Britaniji, šola v Devinu pa je začela delovati pred petimi leti. Glavni namen šole je pojasnil nekako takole: mnoge dežele zanima mednarodno sodelovanje in ta šola je ena od možnosti, da prispevamo k boljšemu razumevanju med narodi. Šolanje omogočajo prosvetna ministrstva posameznih držav. United World College (UWC) združuje mlade ljudi od 17. do 18. leta. To konkretno pomeni, da npr. po drugem letniku naše srednje šole izbrani nadarjeni učenci nadaljujejo šolanje v U\VC še dve leti. Vsako leto iz posameznih nacionalnosti izberejo določeno število posameznikov (iz Slovenije po dva vsako leto). Tako imajo skupaj le 200 učencev. Mlajši učenci bi prinesli s seboj premalo kulturnega obeležja svojega okolja in tudi do-motožje je pri njih močnejše. To, da so učenci pri njih dve leti, jim omogoča, da uspešno izkoristijo vse dragocene vplive, ki jih starejši prenašajo Utrinki iz prospekta šole v Devinu. Prospekt predstavlja šolo tako, da si vsak lahko zaželi, da bi imel možnost hoditi vanjo na mlajše. Tako so zbrali mlade ljudi od Skandinavije do Južne Afrike, od Mehike do Kitajske. Z njini dela 18 učiteljev iz 13 držav. (Pred leti je bilo med njimi tudi pet Jugoslovanov.) Zvedeli smo, da imajo le šest predmetov; trije morajo biti na višjem (zahtevnejšem) nivoju, ostali trije na srednjem (lažjem). Program je seveda zelo gibljiv, kar praktično pomeni, da si učenec izbere predmete glede na svoje sposobnosti in interese. Eden od predmetov posega tudi na področje umetnosti oziroma telesne vzgoje. Ves pouk poteka v angleščini, učijo pa se tudi italijanščine in materinščine! Gospod Sutcliffe je poudaril, da je njihov cilj učence naučiti, kako se je treba učiti (organizacija časa, uporaba literature in drugih virov). V tem smislu tudi posredujejo teorijo znanja, ki je zasnovana tako, da deluje na učence zelo vzpodbudno v smislu motiviranja za študij. V drugem letniku morajo učenci opraviti maturo. V mesecu maju pišejo in rešujejo naloge, vendar pa jih ne ocenijo njihovi učitelji, temveč strokovno združenje v Zurichu. Tako "se izognejo različnim subjektivnim učinkom, istočasno pa dosežejo enotnost kriterijev vseh sedmih šol UWC. Poleg tega mora vsak učenec napisati daljši esej (4 do S tisoč besed), ki je odraz osebnega raziskovanja. Zanimiv je tudi podatek, da je uspešnost učencev v šolah UWC 92 °/o! Posebej je pohvalil učence iz Poljske in tudi Jugoslovane. Učenci so seveda zelo obremenjeni, saj poglobljen študij zahteva veliko časa. Najbrž ni potrebno posebej poudarjati, da imajo za učenje odlične materialne možnosti (laboratorij, knjižnice, športni rekviziti, itd.). V skupini delajo s 4 — 15 učencev. Odnosi med učitelji in učenci so sproščeni in tovariški. Z aktivnimi učenci tako ni težko ustvariti ustvarjalnega vzdušja Toda to še ni vse! Vsak učenec mora opraviti tudi dve uri tedensko t. im. socialnega dela. Obiskujejo starejše in bolne ljudi, duševno prizadete posameznike. Sami učenci so priznali, da je to delo lahko še posebej naporno. Zapis z obiska v Devinu naj zaključim še z enim podatkom o dejavnosti učencev. Enkrat na mesec imajo dan ene od nacionalnosti. Večer se prične z nacionalno kuhinjo. Učenci oblikujejo jedilnik, pridobijo recepte, italijanski kuharji pa pripravijo naročene specialitete. Sledi kulturni program, ko učenci predstavijo svojo kulturo. Najpogosteje gre za ljudske pesmi in plese. Seveda nas je zanimalo, kakšna je nadaljnja pot nadarjenih učencev šole UWC. Praktično se lahko vpišejo na eno od 350 univerz v svetu. In kako je z našimi udeleženci? Zatrdili so, da se bodo gotovo vrnili v domovino in študij nadaljevali na naših šolah. Tako je rekla učenka iz Kopra, pa tudi simpatični Dino iz Rovinja, ki kar ni mogel od naše mize pri kosilu. Zvedeli smo, da so bili njegovi odlični rezultati v šoji ter dvakratna zmaga na tekmovanju mladih pianistov dovolj za sprejem v to šolo. Veselimo se teh mladih ljudi zaradi vsega, kar oni so: bistri, odprti, sproščeni. Bogastvo, ki ga ne smemo zanemarjati! Obenem si želimo, da bi vsaj del njihovih možnosti za učenje nudili tudi drugim nadarjenim v našem šolskem sistemu. Ivan MIRT Naš glas 11, 7. december 1987 9 I Priznanja inovatorjem Nedavna seja predsedstva občinske raziskovalne skupnosti (24. 11.) je bila slovesen zaključek dvetletnega obdobja prizadevanj za uresničevanje ustvarjalnih zamisli, pa tudi prizadevanj, da bi rezultate te ustvarjalnosti sploh odkrili. Po besedah Stanislava Čubra, predsednika komisije za inventivno dejavnost pri ORS, je bilo namreč dokaj težko odkriti letošnjih deset nagrajencev, čeprav je upravičeno domnevati, daje ustvarjalnih dosežkov, ki bi zaslužili pozornost širše (tudi strokovne) javnosti, v naših organizacijah združenega dela še veliko več. Stanislav Čuber je v uvodu orisal, kako je pri nas,v Sloveniji,zorelo prepričanje o nujnosti inovativnega dela od 1. 1978, zlasti pa od 1983 naprej. Takrat smo, po besedah S. Čubra, začeli poleg nepoklicnega priznavati tudi pomen poklicnega raziskovalnega dela, saj je iz svetovnih izkušenj znano, da poklicni razrešijo okoli štiri petine, nepoklicni pa eno petino problemov. Nikakor pa ni pomemben delež enih in drugih, pač pa ustvarjalno sodelovanje obojih. L. 1983 smo med drugim ugotovili tudi to, da potrebujemo inovacijsko politiko, za oblikovanje le-te pa veliko znanja. »Zelo poenostavljeno je pričakovati,« je nadaljeval Čuber, »da bo množična inventivna dejavnost zaživela, če bomo sprejemali samo pravilnike in družbene dogovore o njej. To je namreč le eden od desetih pogojev. Če je edini, ki je izpolnjen, smo kot na težkem tovornjaku, ki potrebuje deset koles, a je le eno polno... Objektivnih ovir, da dovolj vplivni sodelavci krenejo v akcijo za spremembo rutinerskega vzdušja vustva-rjalno, ni več. So le še subjektivne ovire, v njih samih. In te strukture moramo opozoriti, daje tako ravnanje v nasprotju z ustavo in potrebo, da zagotavljajo obstoj in uspeh »svoje« OZD. In končno: inovacije dajejo denar tudi za investicije!« Pavel Dreo, predsednik skupščine ORS, je predstavil delo skupnosti v času od ustanovitve 1. 1975 ter poročal o uspehih inovatorstva v tem času. Tako je bilo v krški občini od 1981 do danes podeljenih Nagrade je podelil predsednik odbora za inovativno dejavnost pri ORS, Stanislav Čuber. 37 priznanj, 28 pohval in dve Teslini plaketi za inovacijske dosežke. Od tega je ORS letos podelila eno Teslino plaketo in deset priznanj. Preden je podelil priznanja in nagrade, je navzočim spregovoril tudi Zoran Šoln, predsednik krške občinske skupščine, in poudaril naslednje: »Spontano inovi-ranje ima za pomembnejše spremembe le omejeno moč; bolje je, ko začne predloge obdelovati strokovna služba za inovacije, povsem drugače pa je, če je inovativna dejavnost smotrno organizirana in se vključuje v načrtovane procese izboljšanja in prestrukturiranja proizvodnje in postane sestavni del inovativnega načina vodenja organizacije združenega dela. Pri oblikovanju inovacijske družbe mora svoje prispevati tudi družbenopolitična skupnost, kajti ustvarjalna moč ljudskih množic je dokazano velika, a žal še vse premalo izrabljena. Ali drugače rečeno: v okviru naših možnosti moramo pustiti proste roke znanju in inovativnos-ti. Zlasti sedaj, ko to mora postati pogoj za izhod iz težav. Kdor tu varčuje, ne privarčuje ničesar, nasprotno — izgubi možnost hitrejšega napredovanja. V kolikšni meri in s kakšnimi uspehi poskušamo v naši občini odpraviti razkorak med teorijo in prakso, bolje veste vi sami in ste to že povedali. Uspehi v naši občini niso tako majhni, so pa vendarle javnosti še premalo znani in v njej potemtakem še premalo (o)cenjeni.« Nagrade in priznanja so iz rok Zorana Solna prejeli: Boris Rostohar I. nagrado in Teslino plaketo; Stane Škobrne, Bogdan Žnidaršič in Stane Toplišek II. nagrado in priznanje; Ivan Benčič, Vojko Cebular, Jože Jamnik in Franci Račič prav tako II. nagrado in priznanje; Miran Planine III. nagrado in priznanje ter Andrej Sotelšek III. nagrado in priznanje. Skromne nagrade, ki so jih prejeli inovatorji, je dejal S. Čuber, nikakor niso ekvivalent prihrankov, kijih bodo njihovi dosežki prinesli združenemu delu in vsej skupnosti; so le skromna vzpodbuda k še ustvarjalnejšemu delu in vzpodbujanju tudi drugih, ki imajo znanje in sposobnosti, pa sami ne znajo ali ne zmorejo odpreti oči. BORIS ROSTOHAR je prejel I. nagrado in Teslino plaketo za inovacijo postopek za nizkotemperaturno sušenje usnja. V usnjarski industriji je obstajala potreba, da bi našli postopek za sušenje vseh vrst usnja, tudi krzna, ki bi bil hiter in bi omogočal vedno — ne glede na letni čas — enako kakovost sušenja usnja z vlago 5 do 10. Tako naj bi se povečala kakovost usnja, zlasti trdnost, elastičnost in neprožnost, hkrati pa zmanjšala potreba po dodatnem plemenitenju. Vsa voda naj bi se odvedla skozi trebušne sloje usnja, pri tem naj bi dosegli čim boljše prisesa-vanje vidne strani usnja s čim gladkejšo površino plošče. Postopek, ki ga je razvil Boris Rostohar, ima poleg tehnoloških še naslednje prednosti: — ne zahteva energije v obliki pare; 10 Naš glas 11,7. december 1987 — z vidika porabe energije je več kot desetkrat cenejši od doslej znanih postopkov; — kot stranski proizvod dobimo toplo vodo, ki se v usnjarstvu koristno uporabi; — omogoča enako kvaliteto sušenja ne glede na vremenske vplive okolja. Kondenzacijska sušilnica usnja je novost tudi v svetu in je objavljena v strokovni literaturi ter prijavljena pri Patentnem uradu za zaščito patenta. IVAN BENČIČ, VOJKO ČEBULAR, JOŽE JAMNIK in FRANCI RAČIČ so prejeli II. nagrado in priznanje za inovacijo avtomatska petkanalna kretnica za pnevmatski transport. Kretnica je uporabna za avtomatsko daljinsko krmiljenje smeri pretoka pri pnevmatskem transportu, in sicer iz enega dovodnega cevovoda na enega od petih odvodnih cevovodov, ki so speljani, na primer, do petih silosov. Izvedba naprave je elektro-pnevmatska. Urejeno ima natančno pozicioniranje mehanskega dela, kar onemogoča prašenje v okolico. Daljinsko krmiljenje želene pozicije poteka preko induktivnih pri-bliževalnih sond. Kretnica je izdelek, ki zamenjuje doslej uvozne komponente in omogoča razširitev proizvodnega programa. STANE ŠKOBRNE, BOGDAN ŽNIDARŠIČ in STANE TOPLIŠEK so dobitniki II. nagrade in priznanja za inovacijo instrument za merjenje vlage v lesu SPS. Instrument lahko uporabljamo prenosno ali na druge načine, ker je izdelan v velikosti kartice EURO, ki je z vsemi pripadajočimi elementi vgrajena v polavtomatiko. Vsa programska in izbirna stikala so vgrajena na čelni plošči polavtomatike, tako tudi instrument za odčitavanje. Elektronika instrumenta ima obliko kartice, zato je servisiranje zelo enostavno. Kartico lahko zamenjamo v trenutku, staro pa servisiramo. To močno poceni vzdrževanje naprave. Kupec polavtomatike lahko dobi rezervno kartico ob nakupu celotnega sistema. Kartica je izdelana iz kakovostnega vitro-plasta s posrebrenim vezjem. Ko je narejena, jo prevlečejo s posebnim lakom plastik, tako daje odporna na vlago, kar je v sušilnicah nujno. Ta instrument uspešno zamenjuje tovrstne uvozne naprave. MIRAN PLANINC je dobil III. nagrado in priznanje za inovacijo oprema obstoječe struimce PA 1000 M z dodatno kontrolo. Ker so se v proizvodnji vedno pojavljali problemi pri obdelavi elementov z večjimi premeri, je Miran Planine opremil stru- žnico PA 1000 M z dodatno kontrolo z vležano vpenjalno glavo in podstavkom konjička. Ta inovacija omogoča obdelovanje surovcev 0 1600 x 4300 namesto dosedanjih, 0 700 x 600. Ta pridobitev je prispevala k razširitvi možnosti obdelave v Kovinarski. ANDREJ SOTELŠEK je prejel III. nagrado in priznanje za inovacijo naprava za izdelavo geometrije elis. Naprava za izdelavo geometrije elis omogoča izdelavo elise po prej pripravljenem modelu, ki je izdelan na osnovi izračunane geometrije. Omogča cenejši način izdelave elise, kar je za »klub« s skromnimi finančnimi sredstvi zelo pomembno. Zastavljanje energije in umskega dela za delo, povezano s hobijem, je vsekakor pomembno tudi za razmah inovacijske dejavnosti. Podelitve priznanj so se udeležili predstavniki družbenega in političnega življenja občine Krško Nas glas 11, 7. december 1987 11 FILMSKI PROGRAM V DECEMBRU 1987 8, torek— l7—RISANKE(35-minutne) 9. sreda — 18 — OBUPANO IŠČEM SUZANO, ameriška komedija 10. četrtek — 20 — TIFANI. nemški erotični 11. petek — 21.30 — VEČERNI ZVON, domača drama 12. sobota — 20 — KONANII, ameriški avanturistični superspektakel 13. nedelja — 18—ČRNI MESEC, ameriški akcijski avanturistični 15. torek— 17— RISANKE(35-minutne) — 20 —MISIJON, angleška zgodovinska drama 16. sreda —18 — IV. NORA MISIJA, avstralski akcijski 17. četrtek — 20— MISIJON, angleška zgodovinska drama 18. petek — 21.30 — OTOK STRASTI, francoski erotični 19. sobota — 20— ZA SINOVO LJUBEZEN, ameriška komedija 20. nedelja —18 — DIRKA CANNON-BALL II, ameriška komedija 22. torek— 17—RISANKE(35-minutne) — 20— LJUBEZENSKA PISMA NEKE NUNE, nemški erotični fantazijski 23. sreda —18— SEKS Z ZVEZDAMI, ameriška komedija 24. četrtek — 20 — SUROVA ODISEJA, ameriška kriminalka 26. sobota — 20 —'AMERIŠKI NINJA, ameriški akcijski 27. nedelja — 18 — AMERIŠKI NINJA, ameriški akcijski 29. torek— 17— RISANKE(35-minutne) — 20— UBIJALEC IZ METROJA, ameriška grozljivka 30. sreda — 20 — OBJEMI ME STRASTNO, ameriški glasbeni Pred kratkim J« občinska konferenca ZSVS Krško organizirala usposabljanje za vse vodilne kadre naše obilne. Naša kamera je na strelišču med drugim zabeležila tudi tole. DOMAČI FILMI V KRŠKEM!!! DOMAČI FILMI V KRŠKEM!!! DOMAČI FILMI V KRŠKEM!!! 3. četrtek — 18— UUBEZENNAMJE VSEM V POGUBO 4. petek — 18— OKTOBERFEST 5. sobota — 20 — VEDNO PR1-PRA VUENE ŽENSKE 6. nedelja — 20 — V IMENU LJUDSTVA 7. ponede. — 20— USODNI TELEFON — obiskal nas bo domačin DAMJAN KOZOLE, avtor filma, s sodelavci 8. torek—18—MOJ ATA, SOCIALISTIČNI KULAK 9. sreda — 20— OBSOJENI 10. četrtek —18 — ŽIVELA SVOBODA 11. petek — 20 — HUDODELCI 1 K V DNEH DEDKA MRAZA BOMO NAJMLAJŠIM PREDVAJALI FILME: LOVIŠ ¦MEDVED BOJAN- TI RISANKE- SONČNI KRIK PRIČAKUJEMO VAŠ OBISK! Uprava 12 NaS glas 11, 7. december 1987 Bo Slovenija postala evropski Singapur? Dr. Peter Kraljic, direktor McKinseya iz ZR Nemčije, trdi, da ima naša republika lepo priložnost za razvoj predvsem zaradi znanja, nizkih stroškov in lege na pragu stare celine Je izkušnje uspešnih podjetij iz tujine mogoče prenesti v jugoslovansko okolje? Kako voditi moderna podjetja, da bodo čimbolj fleksibilno delovala v svetovnem gospodarstvu, ki ga spreminjajo nove tehnologije, novi konkurenti in trgi ter nove organizacijske oblike? Kje so prednosti naših podjetij pred tistimi iz tujine? Receptovseveda ni, so pa zgovorni primeri uspešnih tujih podjetij, ki so učinkovita tudi v negostoljubnih okoljih. »Slovenska podjetja imajo pred drugimi nekaj prednosti, na primer cenejšo delovno silo kot na zahodu, kar pomeni nižje stroške; ta konkurenčna prednost omogoča investicije v nove izdelke in preboj na nove trge. Dobičke je mogoče usmeriti v izdelke, ki so danes še na razvojnih deskah,« trdi dr. Peter Kraljic, direktor McKinsejtiiz ZR Nemčije. Dr. Kraljic, slovenski rojak, je o dejavnikih uspešnega podjetništva govoril vodilnim delavcem v Centru za usposabljanje vodilnih delavcev pri GZS na Brdu pri Kranju. McKinsev je ena največjih svetovalnih organizacij na svetu sšestdesetlet-no tradicijo. Izkušnje vodilnih svetovnih podjetij kažejo, da je prilagodljivo decentralizirano podjetje, ki ga vodstvo vodi čimbolj neposredno. Naloge vodstva niso samo širitev na nove trge, varnost investicij, naložbe v kadre, pač pa tudi skrb za nizke stroške in ohranjevanje prednosti pred konkurenco. »Uspešno vodstvo tudi ve, kdaj moTa umakniti določen tržno nezanimiv izdelek iz proizvodnje, vedeti pa je treba, da slovenska podjetja ne morejo obvladovati vseh tržnih segmentov na svetovnem trgu, zato sije treba izbrati nekatere trge in nekatere izdelke, ki jih razvijajo. Če podjetje prepozno opazi, da izdelek ni uspešen, ali pa Če posluje v okolju, kjer potrošniki pokupijo vse, izgubi samokritičnost. Vsvetuže dolgo izračunavajo minimalne stroške (Core Cost Concept) za izdelavo nekega izdelka. Stroški namreč dolgoročno ovirajo razvoj, zato se nikomur ne bi smelo zdeti nenormalno, če kupi v tujini izdelek ali surovino, ki je doma dražja,« pravi Kraljic. Uspešno vodstvo tudi poskrbi za dober prehod med vodenjem in izvajanjem, med strategijo in vsakodnevnimi nalogami. Medtem ko pri nas še vedno raje poslujemo z zalogami, za vsak primer, je v tujini uveljavljeno načelo just in tirne. Polizdelke sproti vozijo v tovarno. Sicer pa je nekatere elemente v podjetju mogoče zelohitro spremeni ti, na primer organizacijsko strukturo, zame- njati ljudi, dalj časa traja izdelava strategije, še več je treba za usklajen razvoj podjetja, s katerim bodo ljudje živeli. Najpomembnejša je naložba v ljudi, ki morajo delati v ustvarjalnem, odprtem okolju. »Ljudje morajo čutiti, da se direktor zanje ne zanima samo z glavo, ampak tudi s srcem,« razlaga Kraljic, kije prepričan, da morajo biti v vodstvu podjetja samo najbolj sposobni, ker bodo le ti lahko vzgojili dobre kadre. Vsak, ki dela, dela tudi napake; iz njih seje treba učiti. Je sploh mogoče uspešno gospodariti? Značilnost uspešnih podjetij je, da se razvijajo, rastejo, čeprav ne prehitro, ker so za vse strukturne spremembe potrebne določene prilagoditve. Dobra podjetja rastejo navznoter, sistematično vzgajajo vrhunske managerje (Kraljic: »Nevarni so ljudje, ki se nočejo razvijati, hočejo pa položaj!«), tako da staro vodstvo vedno neboleče lahko nadomesti novo. Vodilni ljudje morajo pravilno razumeti funkcije podjetja (ne pa da izgubljajo čas z reševanjem malenkosti, ki jih ne znajo rešiti podrejeni): izjemno pomemben je razvoj kot vir novih izdelkov, vse večja je vloga informacije in usposobljenih ljudi. Vodilni delavec mora slediti razvoju v svetu, razumeti gonilne sile vsvoji industriji, kako skrajšati razvojne cikle nekega izdelka, kako v tradicionalne industrije vsaditi nove proizvodnje; slediti mora konkurenci, ki išče prihodnost v združevanju. Kaj mora spremeniti slovenska industrija? Večina podjetij nima sredstev za naložbe v razvoj (vsaj 5 do 10 odstotkov denarja bi morali takoj usmeriti v raziskave), če razpolagamo s staro tehnologijo in omejenimi sredstvi, se nima smisla usmerjati v surovinsko intenzivne izdelke, pač pa v pamet, v moderne tehnološke postopke, v kadre, v izobraževanje vodstva. Nenehno se je treba spreminjati, dr. Kraljic celo trdi, daje uspeh že prva stopnica neuspeha, saj na vrhuncu človek začne delati napake. Organizacijski okvir naših podjetij je moderen, nismo pa ga dobro izkoristili. Približno 80 odstotkov dejavnikov uspešnosti je veljavnih kjerkoli v svetu, trdi Kraljic, splošne resnice je treba prilagoditi svojemu okolju. V podjetju mora vladati ugodna motivacija, predpogoj zanjo je odgovornost. Dobro vodstvo je vzor zaposlenim: za vsakega vodilnega je znano, kaj dela, kaj zna, točno se ve, kdo je odgovoren za neko nalogo, nikomur pa ljudje ne zaupajo, če ni strokovnjak, če ne skrbi za ljudi, če ne tvega, ne sodeluje z drugimi in ne zaupa sebi. Dr. Kraljic je prepričan, da Slovenija lahko postane evropski Singapur: zaradi ogromnih možnosti ¦ talentiranih ljudi, zaradi znanja, prednosti zaradi nizkih stroškov in lege na pragu stare celine. Receptov pa seveda ni.... Milena Fornazarič (Gospodarski ust nik Si. 46/87) UPOŠTEVANJE PROMETNIH ZNAKOV ZAGOTAVLJA VEČJO PROMETNO VARNOST VSEH A A ©UDELEŽENCEV V CESTNEM PROMETU KAJ VEŠ O PROMETU Medobčinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Krško vabi vse občane na izredno zanimivo veliko medobčinsko kviz tekmovanje KAJ VEŠ O PROMETU v petek, 11. decembra 1987 ob 16. uri v DKD Edvarda Kardelja v Krškem. V poznavanju prometnih predpisov se bodo pomerile iz vsake posavske občine po tri starostne ekipe učencev osnovnih šol in šol srednjega usmerjenega izobraževanja. Po končanem tekmovanju vas bo s svojim enournim glasbenim nastopom razvedril Andrej Šifrer. Vabimo občane, da se prireditve udeležijo, saj bodo s svojo prisotnostjo lahko vzpodbujali »svoje« tekmovalce. Prireditev bodo finančno podprle organizacije združenega dela iz Posavja, zato vstopnine ne bo! NaSglas 11, 7. december 1987 13 O TRŽNEM GOSPODARSTVU O VČERAJŠNJI IZREDNI SEJI STROKOVNEGA SVETA TOVARNE Na včerajšnji izredni seji strokovnega sveta tovarne z razširjenim številom udeležencev so obravnavali dvoje pomembnih tem: — Informacijo o bodočem razvoju prometa v tovarni (z vsem, kar k temu spada), ki so jo nadrobno obrazložili predstavniki inštituta za transport na mariborski univerzi na čelu z dr. Požarjem. Za izdelavo tega projekta je zadolžena skupina (team), v katerem so poleg predstavnikov navedenega inštituta tudi predstavniki naše tovarne z direktorjem tozda Transport EDVARDOM SPILERJEM na čelu. Med razpravo o navedeni problematiki je bilo opozorjeno, da predstavljajo transportni stroški velik delež pri ceni izdelka, z najbolj učinkovito ureditvijo prometa—DO pa se lahko bistveno znižajo in tako prispevajo k boljšim dohodkovnim učinkom. — Informacijo o spremembah Zakona o združenem delu, ki jo je posredovala strokovnjakinja za to področje—ANKA TOMINSEK, predsednica sodišča združenega dela iz Ljubljane. V razpravi so udeleženci dali številne pripombe k načrtovanim spremembam Zakona o združenem delu, hkrati pa pooblastili ANKO TOMINSEK, da zastopa ta stališča v ustrezni komisiji, katere članica je. Naj za konec povemo še eno od misli navedene strokovnjakinje: ». VSAK DELA VEC SE NAJ ZA VEDA, DA JE NJEGOVA USODA V NJEGOVIH ROKAH. SAJ VSAK PRISPEVA VEČJI ALI MANJŠI DELEŽ K SKUPNEMU USPEHU SVOJEGA DELOVNEGA KOLEKTIVA!« Predsednik poslovodnega odbora SILVO GORENC je ob prazniku Republike spregovoril delegatom in gostom na slavnostni seji delavskega sveta TCP Djuro Salaj. (Foto: C. Cargo) REKLI SO ... OB PRAZNIKU REPUBLIKE SILVO GORENC na slavnostni seji delavskega sveta TCP Djuro Salaj Krško: lž> OBVEŠČEVALEC »ns*""~* amo KttEKT« vmm guma * ruma umri »V tržni ekonomiji je družbeno in ekonomsko upravičena samo tista proizvodnja, ki jo trg potrebuje in sprejme. V tržni ekonomiji ni prostora za administrativno odvzemanje in dodeljevanje dohodka. Socialistično samoupravljanje potrebuje delavca samoupravljalca, ki bo svobodno, v okviru enotne ekonomske politike in le pod pritiskom ekonomske prisile razpolagal z rezultati svojega dela — cilj tega pa je prehod v bogatejšo in svobodnejšo družbo ... Tržna ekonomija v naših pogojih pa je seveda »bič božji« za vse tiste kolektive in posameznike, ki še niso dojeli, da morajo živeti izključno od svojega dela in ustvarjenega dohodka. Tržna ekonomija ne priznava solidarnostnega pokrivanja izgub, kadar so te rezultat slabega gospodarjenja ali nedela. Sistem socialistične solidarnosti sicer obstaja, vendar mora biti skrajno selektiven in delovati te- daj, kadar je tisti, ki solidarnost prejema, tudi sam storil vse, kar je v njegovih močeh, za svoj lastni materialni položaj. Tržna ekonomija zaostruje problem odgovornosti v poslovanju. Namesto meglene in nedefinirane kolektivne in posamezne moralno-politične odgovornosti se v takih pogojih povsem jasno izkazuje konkretna odgovornost za slabo gospodarjenje, za slabo vodenje in za slabo samoupravljanje. Ni dobrega vodenja ob slabem razvojnem načrtu ter slabi poslovni taktiki in strategiji, ni dobrega samoupravljanja ob izgubi, ni dobrega dela družbenopolitičnih organizacij, če slabi odnosi, slaba delovna in politična zavest destimulirajo delavce v naporih za dobro gospodarjenje. In končno — edino v pogojih tržnega gospodarstva je možno dosledno uveljaviti nagrajevanje po delu oz. po prispevku k ustvarjenemu dohodku...« 14 Naš glas II, 7. december 1987 V DJ. SALAJU PODELJENA PRIZNANJA ZA RAZISKOVALNE NALOGE Predsednik sklada raziskovalnih nagrad TCP Djuro Salaj Krško dipl. ing. VINKO BAH je na slavnostni seji delavskega sveta te tovarne v počastitev praznika Republike izročil priznanja za raziskovalne naloge šesterici študentov-štipendistov, od katerih sta se dva že zaposlila v krškem celulozno-papirnem kombinatu. Prejeli so jih: FRANC CESNOVAR za nalogo »Selektivna absorbcija žveplovega dioksida iz sistema žveplov dioksid — ogljikov dioksid — zrak« (mentor Rafael Jurečič), MIHA METELKO za nalogo »Vpliv rafinirane lesovine na kvaliteto časopisnega papirja, izdelanega v TCP Djuro Salaj« (mentor Jože Cerle), SONJA BENCE za nalogo »Delovanje in uresničevanje delegatskega sistema v TCP Djuro Salaj Krško« (mentor Milan Jazbec), MARJAN ZORKO za nalogo »Vloga in pomen komisije za delovna razmerja« (mentorica Milada Jane), ALENKA MIKELN za nalogo »Analiza letnega oddiha zaposlenih v TCP Djuro Salaj Krško« (mentor Jože Me-žič), SLAVKA RODMAN za nalogo »Načrtovanje športno-rekreativne dejavnosti v TCP Djuro Salaj Krško« (mentor Ivan Ogorevc). ^"—"™""^^ samozo interno uporabo! OBVEŠČEVALEC Tovarna celuloze In papirja Djuro Salaj GLASILO KOLEKTIVA TOVARNE CELULOZE IN PAPIRJA KRŠKO Nagrajenci raziskovalnega sklada TCP Djuro Salaj Krško: Franc Češ-novar, Miha Metelko, Alenka Mi-keln, Sonja Bence in Marjan Zor-ko (šesta nagrajenka je Slavka Rodman) — (foto: Č. Čargo) Naš glas II, 7. december 1987 15 ODLIKOVANJA OBRTNIKOM (nadaljevanje s 1. strani) vse ustvarjalne sile za izhod iz težav. Takih sil pa med vami ne manjka. To dokazujejo vaši doseženi rezultati, vaš delež v družbenem prihodku tudi v naši občini je relativno velik, vendar moramo skupaj dograditi pogoje in razširiti možnosti za vaš hitrejši razvoj ter s tem hitrejše ter boljše vključevanje v skupni družbeni razvoj. Pomemben korak v tej usmeritvi je vključitev vašega delegata v članstvo izvršnega sveta skupščine občine, sčimer ste pravgotovodobili širše možnosti enakopravnega ustvarjalnega vključevanja v razvojne smeri našega gospodarstva. Med drugim so to tudi usmeritve z nedavne seje CK ZKS, ki je zaradi pomena drobnega gospodarstva in obrti v našem gospodarskem razvoju to problematiko uvrstila na svoj dnevni red. In ko rečem, da dobivate odlikovanja v pravem trenutku, mislim tudi na že kar petnajst let uspešnega delovanja vaše in naše Obrtne zadruge RESA , ki ima v našem prostoru veliko vlogo in pomen pri združevanju, organiziranju ter skupnem nastopanju svojih članov. To je seveda organiziran skupen nastop obrtnikov, ki ponuja medsebojno sodelovanje in dopolnjevanje v smislu kompletne ponudbe vašega dela in storitev. Mislim, daje to izredno velikega pomena in da se boste s takim pristopom lahko veliko hitreje vključevali v naš skupni cilj hitrejšega gospodarskega in družbenega razvoja. Ko pa poudarjam, da so odlikovanja prišla v prave roke, izhajam iz imen, ki so napisana na listinah o podelitvi. To so sami — naj mi bo oproščeno — naši stari obrtniki, torej tisti, ki z vsem spoštovanjem resnično zaslužijo državno odlikovanje. Njihov prispevek k razvoju obrti je ogromne vrednosti, in ne samo to; cenimo jih tudi kot aktivne sokreatorje poslovne uspešnosti zadruge kot celote ter njenih razvojnih ciljev. Kljub temu da jim veliko časa jemlje njihova stroka, še vedno najdejo tudi čas za svoje angažiranje v širši družbenopolitični skupnosti. So torej kompletne osebnosti, v vsakem trenutku pripravljene pomagati pri premagovanju vsakodnevnih težav v družbi. Zato naj izkoristim to priložnost tudi za to, da sejim za njihovodelo zahvalim tudi v imenu skupščine občine Krško.« Odlikovanja je podelil predsednik SO Krško Zoran Soln. Na slikah: Jože Pire Miran Resnik Ivan Pečarič Janez Pislak (FotO: Goran Kovan) 16 Naš glas 11, 7. december 1987 Kako je z izgradnjo kabelske T V mreže v Krškem in okolici Akcija CATV kljub nekaterim problemom ni zamrla. Zadnji zastoji so nastali kot posledica različnih dejavnikov. V decembru se bodo na razširjenem sestanku odbora za izgradnjo CATV zbrali tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja. Dobro poučeni vedo, da je minilo že več kot leto dni, odkar je izvršni svet občine dal pobudo, da pristopimo k izgradnji tehnične novosti v prenosu slike in tona. Osnovni cilj je bil, da bi tudi v Krško dobili kvalitetno sliko in ton, izkušnje iz drugih okolij pa so nam obetale za nameček še satelitski prenos TV programov tudi iz bolj oddaljenih dežel. V drugi polovici novembra se je odbor za izgradnjo CATV pri krški krajevni skupnosti ponovno sestal, da bi pregledal rezultate dosedanjih akcij. Gre predvsem za število pogodb, ki so jih doslej podpisali in vrnili zainteresirani občani. Takoj je treba zapisati, da je odziv lastnikov zasebnih hiš zelo slab. Reči moramo na žalost, ker vemo, da so med njimi tudi taki, ki se za CATV in SATV vroče zanimajo, vendar je celotna akcija odvisna od dovolj velikega števila vseh prijavljenih. Poleg tega je najbrž jasno, da se stroški izgradnje z vsakim dnem večajo. K temu moramo dodati, da je udeležba oziroma vključitev stanovalcev v družbenih stanovanjih še nedodelana. Pravzaprav si edino s priključitvijo teh stanovanj v mrežo CATV lahko pridobimo tako število priključkov, ki bo potrjevalo ekonomsko upravičenost izgradnje. Brez slednjih torej ne gre. Narobe pa bi bilo razmišljati, da bodo tisti v družbenih stanovanjih prišli do te tehnične novosti brez lastne udeležbe. Spomniti moramo, da je že dalj časa v vsako-mesečno stanarino vključen poseben prispevek za vzdrževanje antenskega sistema za televizijski in radijski signal (skupinski antenski sistem). Ta prispevek plačujejo stanovalci družbenih stanovanj praktično celo življenje! Ko bo zgrajen kabelski distribucijski sistem (KDS), bo ta prispevek ostal za vzdrževanje sistema. Ker pa so za izgradnjo KDS sredstva potreb- DOBRI V PULI na sedaj, pričakujemo, da bo izvršni svet občine odobril stanovanjski skupnosti premostitveni kredit. Tu seveda stvari še niso dogovorjene, pričakujemo pa, da bodo razčiščene vsaj do konca leta. Le tako si lahko predstavljamo, da bi celotna akcija začela v letu 1989 dobivati konkretno podobo. Zavedamo se, da je med ljudmi veliko nejasnosti in nepoznavanja. Slaba in celo netočna informiranost je tudi naredila svoje. Prav zaradi tega bo odbor za izgradnjo CATV v decembru sklical razširjeni sestanek. Nanj bodo povabili predstavnike SO Krško, SZDL, ZK, ZSMS, ZSS, ZZB. Potrebno je slišati mnenje družbenopolitične skupnosti oziroma razčistiti nejasnosti. Temu sestanku, na katerem naj bi poenotili stališča, bo sledil pogovor z vsemi zainteresiranimi posamezniki. 2e sedaj vabimo na to srečanje vse, ki si resnično želijo, da bi naredili korak naprej v kakovosti informacijskega sistema. Ivan Mirt Septembra letos se je na strelišču v Pulju mudila enota LTRD občinskega štaba za teritorialno obrambo, ki jo vodi rezervni poročnik Andrej Zupančič. Sicer zelo muhasto vreme, ki našim topničarjem med urjenjem v Pulju kaj rado ponagaja, jim je bilo letos izredno naklonjeno. Enota je po štirinajstdnevnem urjenju dosegla dober rezultat pri streljanju na letečo tarčo. Naš glas 11,7. december 1987 17 SKLIC SEJ ZBOROV SO KRŠKO Vsi zbori bodo zasedali v torek, 8. decembra, začetek bo ob 15. uri. Iz dnevnega reda: — predlog spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Krško (ZZD, ZKS, DPZ); — predlog sklepov in stališč SO Krško po obravnavi poročila o obratovanju Nuklearne elektrarne Krško (ZZD, ZKS, DPZ); — predlog odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Krško in o združevanju sredstev v sklad (ZZD, ZKS, DPZ); — predlog odloka o ureditvenem načrtu Nuklearne elektrarne Krško (ZZD, ZKS); — predlog odloka o določitvi kriterijev za gradnjo zidanic in lop (ZZD, ZKS); — predlog odloka o turistični taksi za 1. 1989 (ZZD, ZKS); — predlog odloka o pogojih dobave in načinu odjema pitne vode na območju občine Krško (ZKS); — predlog odloka o ureditvi zimske službe v občini Krško (ZKS); — predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 — 1990 (ZZD, ZKS); — osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Krško (ZZD, ZKS); — osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov (ZZD, ZKS); — predlogi in vprašanja delegacij (ZZD, ZKS, DPZ). PREDLOG SKLEPOV IN STALIŠČ SO KRŠKO PO OBRAVNAVI POROČILA O OBRATOVANJU NUKLEARNE ELEKTRARNE KRŠKO 1. Delegati zborov SO Krško ocenjujejo, da je posredovano obdobno poročilo o obratovanju Nuklearne elektrarne Krško dobro pripravljeno. 2. Zbori SO Krško nalagajo elektrogospodarstvoma SR Slovenije in SR Hrvatske, da pripravita predloge o akcijah, ki naj rešijo problem skladiščenja oziroma uporabe izrabljenega jedrskega goriva — upoštevajoč mednarodne pogodbe o neširjenju nuklearnega orožja ter dejstvo,da je izrabljeno jedrsko gorivo osnova za izkoriščanje novih tehnologij uporabe jedrske energije v miroljubne namene. Pri tem še posebej opozarjajo na opredelitev časovne možnosti za skladiščenje izrabljenega jedrskega goriva v Nuklearni elektrarni Krško. 3. Delegati zborov SO Krško izrekajo kolektivu Nuklearne elektrarne Krško vse priznanje za proizvodne dosežke in skrb za varno obratovanje. Ker je oboje neposredno in posledično povezano s kadrovsko zasedbo in zasedenostjo, morata elektrogospodarstvi SR Slovenije in SR Hrvatske zagotoviti ustrezne materialne pogoje in družbeni standard, s poudarkom na reševanju problematike osebnih dohodkov in stanovanjskih razmer (le-te naj se rešujejo v okviru Krškega). 4. Delegati zborov SO Krško menijo, da so za reševanje problematike centralnega odlagališča za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadkov odgovorni dejavniki širše družbenopolitične skupnosti in ne kolektiv Nuklearne elektrarne Krško. Zato zahtevajo, da Povzetki delegatskih gradiv v Našem glasu 11/87 1. Predlog spremembe in dopolnitve dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Krško. Dopolnitev planov: programske zasnove ureditvenega načrta NE Krško, str.m 2. Predlog sklepov in stališč SO Krško po obravnavi poročila o obratovanju Nuklearne elektrarne Krško, str.Y7-L8 3. Predlog odloka o ureditvenem načrtu NE Krško, str. 20 4. Predlog odloka o določitvi kriterijev za gradnjo zidanic in lop. Gradnja zidanic in lop, str.20 5. Predlog odloka o ustanovitvi sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Krško in o združevanju sredstev v sklad. Združevanje sredstev za razvoj drobnega gospodarstva, str.22 6. Predlog odloka o turistični taksi za leto 1989. Turistična taksa za 1989, str. 18 7. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Krško. Nova lestvica za obdavčevanje gradbenih objektov, str.23 8. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov. Valorizacije in novosti pri davkih občanov, str.18 9. Predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986—1990, str.21 odgovorni to problematiko hitreje rešujejo, oziroma daje leto 1988 skrajni rok dokončne odločitve. 5. Skupščina občine Krško bo skupščini SR Slovenije predlagala, da problematiko Nuklearne elektrarne uvrsti v svoj redni delovni program, po možnosti v I. četrtletju 1988. 6. Zbori SO Krško predlagajo, da se uvede spremljanje zdravstvenega stanja prebivalstva v širšem okolju Nuklearne elektrarne. 7. Na osnovi dosedanjih meritev bistvenih parametrov v reki Savi in poročila o vplivu obratovanja Nuklearne elektrarne na reko Savo morajo ustrezni organi ponovno definirati dovoljeno 18 NaSglas 11, 7. december 1987 gretje reke Save, pri tem pa upoštevati, da se ekološki sistem reke Save ne sme poslabšati. 8. Eden izmed pomembnih pogojev za nemoteno in varno obratovanje Nuklearne elektrarne je zagotavljanje potrebnih rezervnih delov iz uvoza, zato morajo odgovorni dejavniki pravočasno zagotavljati devizna sredstva zanje. 9. Podatki o vplivu Nuklearne elektrarne na okolje naj bodo redno objavljeni na »ekološki tabli«. 10. Informativni center naj bo v Krškem, v okviru DKD Edvarda Kardelja. Krško. 24. 11.1987 Komisija za izdelavo predloga sklepov Dopolnitev planov: programske zasnove ureditvenega načrta NE Krško, Metalna, koridorji Valorizacije in novosti pri davkih občanov Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov obravnava nekatera določila o obdavčevanju dohodka iz kmetijske,gospodarske in poklicne dejavnosti, premoženja in premoženjskih pravic, od premoženja (stanovanjskih stavb, stanovanj, garaž, prostorov za počitek in rekreacijo, poslovnih prostorov, plovnih objektov) in od dobitkov v igrah na srečo. Dopolnitev, ki zadeva davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, je formalnega značaja; je le izpopolnitev formulacije o načinu valorizacije nekaterih dohodkovnih cenzusov. Spremembe pri obdavčevanju dohodka iz premoženja in premoženjskih pravic ter obdavčevanju premoženja so posledica določb osnovnega odloka in tudi določila zakona, da se lestvice davčnih osnov letno valorizirajo v skladu z dvigom cen posameznih vrst blaga. V novi lestvici se stopnja giblje od 15 odst. za osnovo do 268.680 din do 65 odst. za osnovo nad 1.612.040 din. Novost pri obdavčevanju premoženja je oprostitev plačila davka za lastnike prostorov za počitek in bivalnih delov zidanic in drugih poslopij, če so ti lastniki zavezanci davka od dohodkov iz kmetijske dejavnosti in so zdravstveno zavarovani kot kmetje ter združeni kmetje, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovani na podlagi dohodkov iz kmetijstva. Spremembe določil o obdavčevanju dohodka iz gospodarske in poklicne dejavnosti so predlagane zaradi uresničevanja določb, ki naj bi se uveljavile ob ustanovitvi sklada za združevanje sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva (prim. Združevanje sredstev za razvoj drobnega gospodarstva, v tej številki NG); davčne stopnje občinskega davka naj bi se torej zmanjšale. I. Sprememba je nastala ob sprejetju lokacijskega načrta (LN) razdelilne trafo postaje 400/100 kV Krško (RTP 400/110 kV Krško) z razpletom daljnovodov. V tem LN je prejšnji koridor zožen z 205 m na 160 m, kar je v skladu s stališči zbora krajevnih skupnosti skupščine občine. V kartah obeh družbenih planov občine Krško za obdobje od leta 1990 do leta 2000 je vrisan koridor, širok 205 m; v merilu 1:5000 je to pas širine 41 mm. Zoženi koridor na 160 m od odcepa daljnovoda (DV) za Kostanjevico je v merilu karte 1:5000 pas, širok 32 mm. Po odcepu DV za Kostanjevico ostane koridor DV širok 135 m ali v merilu 1:5000 pas, širok 27 mm. Zoženi koridor DV na 110 m od odcepa DV za Kostanjevico do odcepa DV za Ljubljano je v merilu 1:5000 pas, širok 22 mm. Koridor DV za Ljubljano od odcepa DV za Novo mesto je 50 m, v merilu 1:5000 je ta pas širok 10 mm. Po njegovi zožitvi za 25 m z desne strani ostane širina koridorja 25 m, v merilu karte 1:5000 je to pas, širok 5 mm. Spremembe so samo na kartnem delu družbenega plana. II. Do dopolnitve je prišlo, ker Metalna Maribor — TOZD TGO Senovo želi v najkrajšem času razrešiti svoje proizvodne kapacitete na obstoječih površinah. Za to območje je* v družbenem planu opredeljeno, da se obdela z zazidalnim načrtom industrijske cone Senovo (ZNIC Senovo). Ker ostali nosilci realizacije tega prostora niso še pripravljeni na poseg v prostor, se površina znotraj ograje Metalne — TOZD TGO Senovo začasno rešuje s prostorsko izvedbenim aktom (PIA), prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP), kar bo omogočilo izdelavo lokacijske dokumentacije. To je vzrok, da je potrebno družbeni plan občine Krško za obdobje 1986—1990 dopolniti v dveh poglavjih z novim prostorsko izvedbenim aktom in z opombo, do kdaj ta akt velja, oziroma do kdaj se pričakuje izdelava prostorsko izvedbenega akta, ki bo pokrival širše območje, tako kot je to že opredeljeno s planom. V času javne razgrnitve in javne obravnave, ki jo je organizirala krajevna skupnost Senovo, ni bilo pripomb. III. Do spremembe in doponitve srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986—1990 je prišlo ob izdelavi ureditvenega načrta NE Krško, in sicer morajo biti programske zasnove ureditvenega načrta sestavni del družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990. Dopolnitev plana s programskimi zasnovami je le v njegovem tekstualnem delu, v grafičnem delu pa ni nobenih sprememb. Osnutek teh sprememb in dopolnitevje skupščina občine Krško že obravnavala na svoji seji dne 29. 9. 1987. Odgovori na pripombe tako s seje SO kot iz javne obravnave o ureditvenem načrtu so dani pri obrazložitvi predloga ureditvenega načrta NE Krško. Izvršni svet je o predlaganih spremembah in dopolnitvah družbenega plana razpravljal na seji dne 19. 11. 1987in jele-tev celoti podprl ter sprejel sklep, da jih predlaga skupščini občine v razpravo in sprejem. Pripravil: Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora Predlagatelj gradiva: l/.vrSni svet SO Turistična taksa za 1989 Odbor udeleženk družbenega dogovora o namenski porabi turistične takse v obdobju 1986— 1990, ki deluje pri Turistični zvezi Slovenije, je oktobra 1987 predlagal poenotenje turistične takse v širšem slovenskem prostoru za 1. 1989. Kot spodnjo mejo za občine, ki so uvrščene v II. skupino, kamor sodijo vse tri posavske občine, je predlagal turistično takso za 1. 1989 v višini 400 din za domače in 800 din za tuje goste. Izvršni svet predlaga zborom (ZZD in ZKS), da sprejmeta odlok z določilom o višini turistične takse za 1. 1989. Naš glas 11, 7. december 1987 19 ČETRTA REVIJA PIHALNIH ORKESTROV POSAVJA V veliki dvorani Delavskega kulturnega doma Edvarda Kardelja Krško so se 13. novembra že četrtič predstavili posavski pihalni orkestri v obliki revij-skega nastopa, in sicer v naslednjem zaporedju: Krško, Loče, Sevnica, Kapele, Senovo. 15- do 20-minutni program oz. dve ali tri skladbe so predstavile ustvarjalno prizadevanje posavskih godbenikov dokaj številnemu občinstvu, med katerim je bilo tudi veliko mladih poslušalcev. Krški orkester se je predstavil s Fučikovo Florentinsko koračnico, Bra-hmsovima Madžarskima plesoma št. 5 in št. 6 in z Barrusovim Brazilom. Ločani so zaigrali Roguljičevo koračnico Pozdrav iz Dobove, Vuzmov aranžma Pet minut z Johannom Straussom in z Roguljičevo Slovenija, moja dežela. Sev-ničani so imeli na programu VVichersovo Mladinsko koračnico, Webber-Porento-vo Jesus Crfist Superstar in s Privškovo koračnico Trideset let. Godba iz Kapel, katere dirigent Franci Arh je tokrat prvič javno dirigiral, je odigrala Štruclovo koračnico Zlatorog, Gregorčev 3. in 5. stavek iz Vaške suite in Waltersovo koračnico Svetniki. Revijo so zaključili senovski godbeniki z Bučarjevo Žumber-ško rapsodijo in Wagnerjevo Slavnostno koračnico iz opere Tannhauser. Ervin Hartman, dirigent mariborskega poštar-skega orkestra, je spremljal nastope z namenom, da o njih pozneje poda pisno oceno in jo posreduje vsakemu orkestru posebej za še uspešnejše izvajanje skladb. Delavski pihalni Janez Ceglar Organizatorji letnega »pregleda« tovrstne glasbene ustvarjalnosti so bili Zveza kulturnih organizacij Krško, pihalni orkestri Posavja in DKD E. Kardelja. Pisna priznanja orkestrom in knjižna darila s šopki dirigentom orkestrov so bili skromna pozornost za uspele nastope, ki jih je občinstvo nagradilo z aplavzi. Po koncertnem delu srečanja posavskih orkestrov so se godbeniki zbrali na družabnem srečanju, na katerem so si izmenjali del izkušenj na organizacijskem in glasbenem področju, in si ob slovesu rekli: Na svidenje prihodnje leto v Sevnici! NIK Pihalni orkester Tovarne celuloze in papirja Djuro Salaj Krško — dirigent Drago Gradišek. (Foto: Ljubo Potočnik) orkester Svoboda Senovo — dirigent Veliko vprašan) o komunalnih dejavnostih Zadeve, ki jih je obravnavalo poročilo o izvajanju komunalnih dejavnosti v občini Krško, so med delegati na prejšnjem skupščinskem zasedanju vzbudile veliko zanimanje, zato je bila razprava zelo pestra. Na številna vprašanja — med drugimi so jih postavili delegati krajevnih skupnosti Krško, Leskovec, Dolenja vas. Veliki Podlog, Senovo, Veliki Trn in Koprivnica — so odgovarjali predstavniki DO Kostak in SKIS. Za odvoz smeti iz Sevnice so pojasnili, da to traja že več let, ker je Sevnica sofinancirala sanitarno deponijo in da bo tudi sortiranje odpadkov urejeno regijsko, ne pa za vsako občino posebej. Za sanacijo sanitarne deponije je odgovorna Kmetijska zemljiška skupnost, ki ji je KOSTAK plačal 8 starih miljard prispevka za spremembo namembnosti zemljišča. Krajevne skupnosti bodo lahko še naprej vzdrževale vodovode, vendar v skladu z določili odloka, ki je že pripravljen. Sredstva za razširjeno reprodukcijo, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma zbirajo od prispevkov za vodo ,in kanalizacijo (znesek bo okoli 10 milijard), bodo uporabljena za izgradnjo kolektorja Senovo — Brestanica. Program čiščenja reke Save bodo republiška sredstva krila s 60-odst., občinska pa 40-odstot-no. Raziskave pitne vode se nadaljujejo. Doslej so bile opravljene izvrtine v Rorah, v Podbočju pa odkrite velike zaloge vode, a žal onesnažene. Delegati so opozorili še na nekatere pomanjkljivosti v besedilu poročila, nato pa so ga sprejeli skupaj z zahtevo, da se pomanjkljivi deli dopolnijo (npr. z mnenjem inšpekcijskih služb, ki nadzorujejo komunalne dejavnosti). 20 Naš glas 11, 7. december 1987 Predlog odloka o ureditvenem načrtu NE Krško Odlok o ureditvenem načrtu NE Krško, o katerem se bodo odločali delegati 8. decembra, naj bi določil potrebne sestavine ureditvenega načrta. Z uvedbo ureditvenega načrta, je zapisano v predlogu odloka, se ne spreminja osnovna raba površin v območju obravnavanega kompleksa. Lokacije predvidenih objektov so na pozidanih površinah, kjer se začasni objekti odstranijo in zgradijo novi. S predvidenim posegom se ne sme omejevati proizvodnja in varnost obratovanja. Predvideva se izgradnja novih objek- PRIPOMBE IN ODGOVORI 1. »Ali je NE grajena tako varno, kot bi se gradila v državi izvajalca (konkretno ZDA), kot je pogoj lokacijske odločbe?« NE je grajena po vseh pogojih iz lokacijske odločbe in mednarodnih predpisih in normativih konstruktorja. 2. »Smatramo, da v varstveni coni 1500 m ne more obratovati kakršnakoli industrija, zato mora biti zaradi varnosti točno citirano, katera je dovoljena oziroma katera ni.« Z odlokom o varstvenih conah 500, 1000,1500 metrov je določeno, katere dejavnosti se lahko najdejo znotraj določenega območja. 3. »Dokončno mesto-odlagališče radioaktivnih odpadkov.« Sklep zbora občanov Krškega (9. 11. 1987) je, da se to vprašanje še enkrat obravnava v prisotnosti predstavnikov SRS, SRH, resornih republiških organov ter inšpekcijskih služb. Trajno odlagališče takih odpadkov ne bo v ograji NE niti na območju občine Krško. 4. »Program naj določa tudi način in čas obveščanja občanov o rezultatih meritev in nadzora.« • KS Krško bo skupaj z NE Krško izvedla način tekočega obveščanja občanov (oglasni panoji ali podobno). 5.i>Potreba po dveh izvennivojskih izhodih iz NE.« Predvideni izvennivojski priključek industrijske ceste — priključek na Sloko cesto, ki poteka skozi industrijsko cono Vrbina, je še vedno v planih in bo realiziran ob realizaciji IC Vrbina. V smeri Starega grada in Libne še obstajajo izvennivojski in nivojski dostopi do NE. 6. »Rekreacijski center v NEK« To je sklop manjših športnih površin, ki jih bodo uporabljali delavci NE za rekreacijo v odmorih med delovnim časom. Ostale dopolnitve UN NEK so nastale na osnovi strokovne razprave med izdelovalcem UN (Savaprojekt) in resornim republiškim organom, komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora. Izvršni svet SO Krško je o predlogu ureditvenega načrta razpravljal na svoji seji dne 19.11.1987 in gaje vceloti podprl ter sprejel sklep, da ga predloži skupščini občine v razpravo in sprejem. tov in naprav na naslednjih parcelnih številkah: — skladišče rezervnih delov in opreme, 1197/44 — rezervoar za manipulacijo z odpadnim oljem, 1197/44 — remontni kompleks z infrastrukturo, 1197/44 — vhodni objekt z rekonstrukcijo vhoda in parkiriščem 1197/44, 1198/19, 1197/399 — rekreacijski center 1197/44 — črpalka za gorivo za motorna vozila 1197/44 — nadstrešnica za avtobuse 1198/19, 1197/399 — modifikacija sistema demineralizi-rane in dekarbonizirane vode ter sistema za prečiščevanje kondenzata 1197/44 — nadstrešnica nad manipulativnim prostorom ob skladišču nizko in srednje radioktivnih odpadkov, 1197/44; — rekonstrukcija ribje steze, 1249 Osnutek ureditvenega načrta Nuklearne elektrarne Krško (UN NEK) je izvršni svet SO Krško obravnaval na seji dne 14.9. 1987. Sklep, s katerim je bila odrejena javna razgrnitev osnutka odloka o UN NEK, je bil objavljen v Uradnem listu SRS, št. 36, z dne 1. 10. 1987. Včasujovnerazprave sodali pripombe krajevna skupnost Krško in delegati zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti na seji SO Krško dne 29.9. 1987. Pripombe so bile dane na osnutek dopolnitev družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990. Vsebina dopolnitve plana je bila Ureditveni načrt »Nuklearna elektrarna« — programske zasnove. V predlog odloka UN NEK je vnesena pripomba KS Krško, da se informacijski center NE ne gradi v kompleksu UN NEK, pač pa na območju naselja Krško. Ista sprememba se vnese v programske zasnove. Ostale pripombe delegatov zbora združenega dela se ne nanašajo na odlok UN NEK, ker so ta vprašanja razrešena v drugih aktih, izdanih predhodno ob izgradnji NEK. SUROVINA se je preselila v Krško Poslovna enota mariborske Surovine— TOZD Celje, kije doslej imela sedež v Brestanici, se je pred kratkim preselila na novo lokacijo v Krško, v Staro vas (preko lelezniškega prehoda). Tu sprejemajo in oddajajo odpadni ma terial vsak delo vnik od 6. do 13. ure. Če vas zanimajo podrobnosti, lahko pokličete na štev. 33-067. Ob tej priložnosti so delavci krške Surovine želijo zahvaliti vsem osnovnim šolam iz občine, ki so se odzvale na njihovo pobudo o organiziranju akcije zbiranja časopisnega papirja. Ves zbrani papir so namenili za predelavo v Tovarni celuloze in papirja *Djuro Salaj«, ki soji učenci s to akcijo izrazili zahvalo za pomoč pri organizaciji raznih dejavnosti. V kolektivu še posebej pozdravljajo akcije zbiranja odpadnih surovin zato, ker so istočasno ekološkega in varčevalnega pomena. Osnovnošolci so, na primer, privarčevali marsikatero drevo, ki bi šlo sicer v predelavo. Zato si podobnih akcij še želijo in vabijo vse občane, naj sodelujejo z njimi in tako pomagajo industriji zagotavljati dragocene surovine. Gradnja zidanic in lop Občinska skupščina je osnutek odloka o določitvi kriterijev za gradnjo zidanic in lop obravnavala 29. septembra letos (gl. NG 9, 25. 9. 1987). Takšnih pripombah mnenj, ki bi narekovala spremembo ali dopolnitev posameznih določil, na seji ni bilo, prav tako ni bilo nobenih pripomb med 30-dnevno javno razpravo. Edina pripomba izvršnega sveta pa je bila, da se doda nov člen, ki določa, da po sprejetju tega odloka preneha veljati navodilo za izvajanje odloka o gradnji zidanic (Skupščinski Dolenjski list št. 18, 1979). NaSglas 11,7. december 1987 Predlog ANEKS K DOGOVORU O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE ZA OBDOBJE 1986 — 1990 Udeleženke soglašajo, da se besedilo 3. točke 27. člena dogovora o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986— 1990 spremeni tako, da se glasi: »3. Za gradbene objekte na prometno vrednost gradbenega objekta v višini 25%, na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine pa po naslednjih stopnjah: od vrednosti din do 3.000 nad 3.000 do 9.000 nad 9.000 do 14.000 nad 14.000 do 22.000 nad 22.000 do 34.000 nad 34.000 do 50.000 nad 50.000 Ko bodo občinske skupščine sprejele sklepe o sprejemu tega aneksa, bo besedilo aneksa objavljeno v Uradnem listu SRS. Obrazložitev: S spremembami in doponitvami dogovora socialističnih republik in socialističnih avtonomnih pokrajin o temeljih davčne politike (Uradni list SFRJ, št. 62/87), h kateremu je pristopila tudi SR Slovenija, je pri obdavčevanju gradbenih objektov na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo določena nova davčna lestvica. Predlagana sprememba 3. točke 27. člena dogovora občin o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 — 1990 pomeni uskladitev sedanje davčne lestvice z novo davčno lestvico, sprejeto z omenjenim medrepubliškim dogovorom. S sprejetimi spremembami in dopolnitvami zakonov o rednih sodiščih, javnem tožilstvu in sodiščih združenega dela se s 1. januarjem 1988 prenaša obveznost zagotavljanja sredstev za temeljne pravosodne organe iz proračunov občin na proračun republike. S prenosom teh nalog na proračun republike je potrebno zagotoviti tudi ustrezne vire za pokri- vanje novih obveznosti. Za realizacijo te naloge je bila s spremembami in dopolnitvami zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občani in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov (Uradni list SRS, št. 41/87) sprejeta rešitev, po kateri so se povečale stopnje posebnega republiškega prometnega davka od alkoholnih pijač za višino občinskih stopenj. Glede na takšno rešitev pa je potrebno odpraviti sedanje stopnje posebnega občinskega prometnega davka. Ker se stopnje posebnega republiškega prometnega davka od alkoholnih pijač povečujejo s 1. januarjem 1988, naj bi se s tem datumom odpravile stopnje posebnega občinskega prometnega davka. Osnutek aneksa je bil posredovan v obravnavo in sprejem vsem izvršnim znaša davek 10% 300+ 15% nad 3.000 1.200+20% nad 9.000 2.200 + 25% nad 14.000 4.200 + 30% nad 22.000 7.800 + 40% nad 34.000 14.200 + 50% nad 50.000« svetom ikupščinobčin.Odborudeleženk je na sestanku dne 12. novembra 1987 ugotovil, da se večina občin strinja s predlaganim osnutkom aneksa in da le dve občini predlagata, da bi občinam še vnaprej ostal del posebnega občinskega prometnega davka od alkoholnih pijač oziroma, da bi občine te stopnje znižale za 50%. Odbor je bil mnenja, da takšna rešitev ne bi bila sprejemljiva. Besedilo drugega člena aneksa je zaradi večje jasnosti spremenjeno tako, da naj bi občine s 1. januarjem 1988 odpravile stopnje posebnega občinskega davka od prometa alkoholnih pijač, kar pomeni, da se ukinjajo stopnje, vir pa občine še vnaprej zadržujejo. Odbor je upošteval tudi pripombo o rokih za uskladitev občinskih predpisov s predloženim aneksom. Odbor udeleženk dogovora o usklajevanju davčne politike Izvršni svet SO je predlog aneksa k dogovoru o usklajevanju davčne politike za obdobje 1986 — 1990 obravnaval na svoji seji dne 19. 11. 1987 in je sprejel sklep,da ga predloži vpredlagani obliki in vsebini SO v razpravo in sprejem. Predlagatelj: IZVRŠNI SVET ___________________21 Plačila za investicije se realno znižujejo Služba družbenega knjigovodstva je v prvih devetih mesecih 1987 evidentirala za občino Krško 9.275 milijonov din plačil za gospodarske in negospodarske investicije. To je 67 odst. več kot v enakem obdobju lani in ne pomeni realne rasti obsega investicijske graditve. O realni rasti je mogoče govoriti le na področju gradbeništva, trgovine, gostinstva in komunale, vendar znaša delež teh dejavnosti pri celotnih plačilih za investicije manj kot eno petino. Po obsegu plačil je tudi letos na prvem mestu industrija. Največja objekta iz te skupine sta proizvodna dvorana SOP-TOZD Klepar in objekt za proizvodnjo dražiranih bombonov s prilagoditvijo prostorov (Žito-TOZD Imperial). Kmetijstvo je po investicijski aktivnosti zdrsnilo na tretje mesto (pred njim so letos komunalne dejavnosti). Največja kmetijska investicija je izgradnja skladišča za odkup kmetijskih pridelkov v Zadovinku. Medobjekti, začetimi v letošnjem letu, so štiri transformatorske postaje in ena RTP, proizvodni prostori SOP-TOZD Klepar v Zadovinku, laguna za gnojevko na Pristavi, melioracije Šentjernejsko polje— Prekopa—Dobrava, tesarska delavnica GIP Pionir — GS Krško, vratarnica in industrijska prodajalna Žita-TOZD Imperial, nadstrešek za skladiščenje odpadnega papirja in celuloze (TCP-TOZD Komerciala), komunalna ureditev v industrijski coni Žadovinek in ožjem kareju Dalmatinova idr. Plačila za investicije v družbenih dejavnostih se še naprej znižujejo zaradi že znanih zveznih omejitvenih ukrepov. V strukturi virov financiranja se tako v gospodarstvu kot v negospodarstvu še naprej zvišujedelež lastnih sredstev investitorjev. Krediti predstavljajo le 4,5 odst. investicijskih sredstev; več kot štiri petine kreditnih sredstev uporabljata industrija in kmetijstvo, medtem ko za negospodarske investicije kreditov sploh ni. Iz poročila SDK — podružnice Krško 22___________________________________ ____________ NaS glas 11,7. december 1987 Združevanje sredstev za razvoj drobnega gospodarstva Z dolgoročnim in srednjeročnim družbenim planom občine Krško smo opredelili, da bo hitrejši razvoj moralo dosegati tudi drobnogospodarstvo,ki jes svojo dejavnostjo vsestransko povezano s celotnim gospodarskim in družbenim razvojem. Za uresničitev ciljev razvojnih usmeritev so bile z družbenim planom sprejete po posameznih področjih določene naloge in ukrepi za pospeševanje razvoja proizvodne in storitvene obrti. Izhajajoč iz razvojne strategije drobnega gospodarstva, opredeljene v srednjeročnem planu za obdobje 1986—1990, smo si z resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana v letu 1987 zastavili nalogo, da bomo v letošnjem letu ustvarili možnosti za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, med drugim tudi z zagotavljanjem sredstev preko ustanovitve sklada za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva. Saj je v Krškem res stiska za parkirni prostor, a take slike le ni, da bi morali (vsaj nekateri) avtomobile puščati na travnatih povrišnah parka. Zavedamo se možnosti, da smo zgolj po naključju »zalotili« ravno ti dve vozili in ne katerih drugih, a vseeno bi radi preprečili podobne »podvige«. »Srečna« lastnika sta Breda ZORKO, Spodnji Stari grad in Franc BRAČUN, Narpel 33. V pogojih restriktivne denarno-posojilne politike si obrtniki oziroma tisti, ki bi to hoteli postati, težko zagotovijo zadosten začetni kapital. Zato je naloga iz družbenega plana, da bomo razvoj drobnega gospodarstva pospeševali tudi z zagotovitvijo finančnih sredstev, in sicer na osnovi ustanovitve posebnega sklada, še kako pomembna naloga in njena realizacija nujno potrebna v čim krajšem času. Po odloku se bodo združevala naslednja sredstva: — skupščina občine Krško bo prenašala v sklad sredstva, ki jih je iz proračunskih sredstev do leta 1987 namenjala za razvoj drobnega gospodarstva preko Ljubljanske banke — Temeljne posavske banke Krško in — zagotavljala tekoči priliv namenskih sredstev v sklad skozi znižano davčno stopnjo občinskega davka od samostojnega opravljanja gospodarskih dejavnosti s sredstvi v lasti občanov; — samostojni obrtniki in osebe, ki opravljajo dejavnost kot postranski poklic, bodo združevali v sklad določen odstotek od osnove odmerjenega davka od dohodka; — organizacije združenega dela združujejo sredstva v sklad le v primeru, ko želijo razviti določeno dejavnost, kije v njihovem poslovnem interesu. V skladu združena sredstva so povratna sredstva in jih lahko kot kredite koris-tijo le samostojni obrtniki, ki so člani Obrtnega združenja Krško, za naslednje -amene: — kratkoročni krediti za obratna sredstva in — dolgoročni krediti za osnovna sredstva. Odlok so obravnavali: Obrtno združenje Krško, Obrtna zadruga Resa Krško in odbor za drobno gospodarstvo pri izvršnem svetu skupščine občine Krško. Glede na to, da smo v fazi izdelave tega odloka uskladili vse interese udeleženih nosilcev drobnega gospodarstva, predlagamo, da sprejme skupščina ta odlok po enofaznem postopku. Pripravil: Komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora >.$«(..# ;,< \, Naš glas II, 7. december 1987 23 Nova lestvica za obdavče- od vrednosti m vanje gradbenih objektov V osnutku odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin je predlagana nova lestvica za obdavčevanje gradbenih objektov na razliko med prometno in gradbeno vrednostjo. Nastala je na podlagi sprememb medrepubliškega dogovora o usklajevanju davčne politike v obdobju 1986 — 1990 oziroma republiškega, kije povzel medrepubliška določila. Davek v dinarjih + % nad dinarjev do 270 — nad 270 do 820 40 nad 820 do 1.370 150 nad 1.630 do 1.920 265 nad 1.920 do 2.180 469 nad 2.180 do 2.450 578 nad 2.450 do 2.730 708 nad 2.730 859 3. za gradbene objekte od prometne vrednosti gradbenega objekta v višini 25%, — od razlike med prometno in gradbeno vrednostjo od m2 površine objekta pa po naslednjih stopnjah: 15 + 20 nad 270 + 25 nad 820 + 36 nad 1.630 + 42 nad 1.920 + 48 nad 2.180 + 54 nad 2.450 + 60 nad 2.730 Nova lestvica Davek na promet nepremičnin se plačuje: 1. za kmetijska zemljišča po proporcionalni stopnji 15% od prometne vrednosti m2, 2. za nezazidana stavbna zemljišča in druga zemljišča, ki se ne uporabljajo za kmetijske namene, od prometne vrednosti m2 in v naslednji višini: Od vrednosti m2 Davek v dinarjih + % nad dinarjev do 3.000 — 10 nad 3.000 do 9.000 300 + 15 nad 3.000 nad 9.000 do 14.000 1.200 + 20 nad 9.000 nad 14.000 do 22.000 2.200 + 25 nad 14.000 nad 22.000 do 34.000 4.200 + 30 nad 22.000 nad 34.000 50.000 7.800 + 40 nad 34.000 nad 50.000 14.200 + 50 nad 50.000 Študijski dnevi kadrovskih delavcev SRS Priznanje Luciji KoČnar Zveza društev kadrovskih delavcev Slovenije je v sodelovanju s sekretariatom za kadrovska vprašanja v izvršnem svetu SR Slovenije, Gospodarsko zbornico in DU Škofja Loka že četrtič zapored organizirala študijske dneve kadrovskih delavcev Slovenije, ki so potekali pod skupnim naslovom INFORMATIKA V KADROVSKI DEJAVNOSTI od 18. do 20. novembra v Portorožu. V teh dneh so se kadrovski delavci pogovorili in izmenjali izkušnje ter spoznanja o snovanju, izgradnji in vzdrževanju računalniško podprtih kadrovskih informacijskih sistemov, s posebnim poudarkom na njihovi vlogi vfunkciji razvoja kadrov. Po uvodnem plenarnem zaseda-njuje delo potekalo v večštudijskih skupinah v okviru temeljnega programa ter v okviru vzporednega programa, organizirana paje bila tudi okrogla miza na temo Človek v računalniku: zakaj da in zakaj ne? Ves čas študijskih dni je bila odprta tudi računalniška delavnica, katere namen je bil predstavitev računalniških programov s kadrovskega področja. Študijskim dnem kadrovskih delavcev Slovenije paje dala obeležje še skupščina Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije, katere tematski del je bil posvečen razvojno-raziskovalnemu delu na področju kadrovske dejavnosti v SR Sloveniji. Na skupščini so bile podeljene plakete in priznanja Zveze društev kadrovskih delavcev Slovenije, med dobitniki plakete paje bila tudi članica Društva kadrovskih delavcev v Posavju. LUCIJA KOČNAR. ki je prejela bronasto plaketo za ustvarjalni prispevek na področju kadrovske dejavnosti. Lucija Kočnar je z delom Društva kadrovskih delavcev v Posavju povezana že od vsega začetka, saj je bila član iniciativnega odbora za ustanovitev društva, ki je bilo ustanovljeno aprila 1981. Takoj po ustanovitvi je opravljala funkcijo tajnika društva, ki je predvsem v začetku delovanja terjalo precej zavzetosti, samoiniciativnosti in strokovnosti, da je delo vsebinsko zaživelo, da se je večalo članstvo in se uveljavilo v vseh treh občinah v Posavju. Funkcijo tajnika je opravljala dva mandata. V tekočem mandatu društva ji je poverjena funkcija predsednika izvršnega odbora Društva kadrovskih delavcev v Posavju, ki jo prav tako opravlja z veliko zavzetostjo in dosega želene rezultate. Priznanje tovarišice Kočnarjevepaje vzpodbuda tudi ostalim članom društva za nadaljnje delo na kadrovskem področju, kajti nova spoznanja v našem gospodarstvu narekujejo potrebo po razvoju kadrovske dejavnosti in kadrovske funkcije, saj brez te razvojni in poslovni procesi ne morejo potekati celovito in uspešno. Kristina Blatnik — Fuks 24 Naš glas 11, 7. december 1987 V brestaniškem gradu razstavlja LADKA LIKAR — KOBAL V soboto, 21. novembra, so v galeriji na brestaniškem gradu odprli fotografsko razstavo LADKE LIKAR — KOBAL. Otvoritvene slovesnosti se je udeležilo nepričakovano veliko ljubiteljev črno-bele umetnosti, tako da je bila v razstavišču kar stiska. Avtorico in njeno delo je predstavil znani brestaniški kulturni delavec MIRKO AVSENAK, v kulturnem programu pa so nastopili mladi reci-tatorji in glasbeniki iz Brestanice ob mentorstvu JANKA AVSENAKA. O ustavarjanju in fotografskih umetninah LADKE LIKAR — KOBAL je v vabilu na razstavo zapisal ŽELJKO KOZINC, scenarist nekaj slovenskih filmov in tudi Bresta-ničan po rodu: Ladka Likar-Kobal z vnučkom Ideja fotografinje Ladke Likar-Kobal, da nam predstavi mlade ljudi iz Brestanice na njihovih dveh začetnih življenjskih postajah — v otroštvu in v cvetu mladosti — se zdi, strnjena na pričujoči razstavi, nenavadno privlačna, nežna in nostalgična; pa tudi lepa — zato, ker je preprosta; preprosta in lepa, kot so družinski albumi. Nemara je Ladkina ideja porojena prav k njih, iz teh družinskih duhovnih zakladnic, v katerih imamo skupaj s svojimi predniki in potomci označene svoje življenjske postaje, svoja znamenja, ki smo jih zapustili nekje na brezbrižni planjavi časa. Vendar to njeno fotografsko dejanje, ki si ga lahko ogledamo na tej razstavi, ni bilo narejeno za albume, po naročilu, pač pa iz nekega posebnega stanja, ki veščega profesionalca utegne dvigniti v umetnika, stanja, ki bi mu lahko rekli ljubezen do ljudi in ljubezen do odslikavanja ljudi na oseben, izviren način. Ladko v to dejanje umetniške ljubezni še posebej žene nežno domotožje, ki ga vsak zrel človek čuti do svojih mladih let, do kraja, kjer seje prvinsko, z največjo življenjsko Željo, ki jo zmore le čarna mladost, napil lepote, tiste lepote, s katero se potem upiraš mračnim stranem kasnejših let. Ko greš enkrat proti petdesetim, šestdesetim, vse manj sanjaš o prihodnosti; tvoje sanje postajajo spomini. %alo se mi zdi popolnoma razumljivo, da se Ladka po navdih za svoje umetniške fotografije vrača v kraj svojih prvih navdihov, v prečudno Brestanico, ki nas vse, ki imamo v njej korenine, mami s plemenito patino starega, po svoje pa tudi z včasih anarhično dinamiko novega. Ko gledam te punčke, ki so tu, na razstavi, v duhoviti fotografski časovni elipsi Že dekleta, ko pravzaprav spoznavam, kaj je to človekova rast, vidim za menjavo teh obrazov avtorico samo, saj je prek odslikav današnjih mladih Bresta-nčank izrazila spomin na svoje nekdanje bivanje v tem kraju. Fotografije so elegična umetnost, umetnost somraka. Ladkine fotografije mi v tem času, kije izrazito nostalgičen, spodbujajo nostalgijo. Vse fotografije so namreč memento mori. Posneti fotografijo pomeni sodelovati v smrtnosti, poškodljivosti, spremeljivosti človeka ali stvari. Prav s tisto stotin ko sekunde, z odsekanjem trenutka in njegovo zamrznitvijo vse fotografije pričajo o neuslišnem odtekanju časa. Razstavo fotografij LADKE LIKAR — KOBAL v galeriji na brestaniškem gradu si lahko ogledate vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure vse do vključno sobote, 5. decembra. Če razstavišča ne boste našli odprtega, se oglasite v pisarni muzeja. NiK Ladka Likar-Kobal: NEČAKINJA METKA Mešani pevski zbor »Viktor Parma« Krško vabi k sodelovanju nove pevke in pevce. Predvsem so zaieleni moški glasovi, to je basi in tenorji. Pogoja za sodelovanje v zboru sta posluh za petje ter volja do rednega obiskovanja pevskih vaj in nastopov. Kdor se nam teli pridruiiti, naj se oglasi čim prej v mesecu decembru v pevski sobi delavskega doma Edvarda Kardelja v Krškem (prvo nadstropje za odrom). Preizkuse bomo opravljali vsak ponedeljek in četrtek malo pred pevskimi vajami, kise začno ob 18. uri. Odbor zbora Naš glas 11, 7. december 1987 25 OGREVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Ogrevanje z električno energijo je higienično, regulacija toplote je preprosta in individualna, goriva ni potrebno skladiščiti in ni nobenega onesnaževanja okolja. Kljub navedenim pozitivnim lastnostim pa uporabljamo električno energijo za ogrevanje le v opravičenih primerih, ko ni mogoče uporabljati drugih virov. Energetske razmere ne omogočajo večje uporabe električne energije za osnovno ogrevanje stanovanjskih in poslovnih prostorov, zato je bila uvedena visoka sezona tudi za nizko napetost, kar naj bi vplivalo na stroške, saj je cena električne energije v tem času večja, to pa naj bi spodbudilo preusmerjanje na druge energetske vire (predvsem premog) za potrebe ogrevanja. Načini električnega ogrevanja 1. Direktni: peči vklapljamo po potrebi, te oddajajo toploto, ko so priključene. Uporabljamo navadne konvek-cijske peči, kaloriferje, infra pečice in infra žarnice. 2. Termoakumulacijski: peči polnimo v času manjših dnevnih tarifnih postavk, toploto pa oddajajo ves dan. 3. Mešani: prostore ogrevamo na direktni in termoakumulacijski način. IZBIRA USTREZNEGA OGREVALA Potrebe po električni energiji za optimalno in smotrno ogrevanje določimo v odvisnosti od velikosti in oblike prostora, povprečnih zunanjih temperatur, povprečne vlažnosti, števila zunanjih sten, izolacije, sončnosti prostora itd. Za informacijo navajamo moči grelnih naprav za različne prostore: — dnevna soba 50 — 70 W/mJ — spalnica 20 — 40 W/m3 — kuhinja 30 — 40 W/m3 — kopalnica 90 — 120 W/m' Pomembna je tudi optimalna razvrstitev električnih ogreval glede na namen prostora. Za prostore, kjer ne potrebujemo stalnega delovanja toplote (kopalnice), izberimo ogrevala, ki se občasno vklapljajo in direktno ogrevajo prostore (infra peč), za prostore, kjer se dlje časa zadržujemo (dnevna in otroška soba), pa termoakumulacijske peči, ki lahko toploto akumulirajo in po potrebi oddajajo. NEKAJ NASVETOV ZA OGREVANJE — Smotrno je vzdrževati najprimernejšo temperaturo, ki je za: dnevno sobo 18 —20°C otroško sobo 20°C kuhinjo 18°C spalnico 16—18°C kopalnico 22 — 24°C stopnišče, predsobo 10—15°C — Če vzdržujemo v prostoru temperaturo, višjo samo za 1°C od priporočljive, povečamo porabo toplote za 6%. — Če ne bivamo v(prostorih, raje izključimo električno ogrevanje, ker so izgube pri ponovnem ogrevanju manjše. — Električne ogrevalne aparate pravilno namestimo, če jih postavimo ob hladno zunanjo steno ali pd*okno. ;— Del stene, kjer smo namestili ogrevalo, dodatno toplotno izolirajmo (zaluminijsko folijo). — Za stanovanjske hiše priporočamo zunanjo izolacijo, ker poveča možnost akumulacije toplote in je zato klima prostora bolj ugodna. — Objekte za občasno bivanje (počitniške hišice) dodatno izolirajmo na notranji strani. — Izgube energije na okenskih površinah občutno zmanjšamo, če vgradimo okna s trojno zasteklitvijo; tako v primerjavi z enojno zasteklitvijo izgube zmanjšamo 4-krat. 365kW/m2 182kWh/m2 91kWh/m2 letno letno letno enojna dvojna trojna zasteklitev zasteklitev zasteklitev — Smotrno ogrevanje in vzdrževanje potrebnih temperatur zraka je povezano s pravilnim oblačenjem, zato se moramo v zimskem času topleje obleči tudi za bivanje v stanovanju, da dosežemo optimalni odnos med potrebami organizma po toplotni energiji in smotrnim izkoriščanjem električne energije. — Poglejmo, kako vpliva oblika hiše na potrebo energije za ogrevanje (velikost 100— 125 m2 stanovanjske površine): 1. prosto stoječa hiša 20 kWh/uro 2. atrijska hiša 23 kWh/uro 3. dvojček 13kWh/uro 4. vrstna hiša 10 kWh/uro PRIMER IZRAČUNA STROŠKOV OGREVANJA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO Za primer smo izbrali prosto stoječo hišo s stanovanjsko površino 100 — 125 m2, ogrevano z termoakumulacijskimi pečmi, ki se polnijo samo v času manjših dnevnih tarifnih postavk. Čas ogrevanja je 8 ur dnevno. Izračun je narejen po cenah električne energije, ki veljajo od 1. 8. 1987 dalje, strošek obračunske moči pa je upoštevan le za moč, ki je večja od normalne uporabe v gospodinjstvu: — obračunska moč: 5 kW x 506,30 din/kW = 2.532,000 din/mesec — porabljena električna energija: 20kWhx8urx30dni x 32,61 din/uro = 156.528,00 din/mesec skupaj/mesec 159.060,00 din — ogrevanje za eno sezono: 6 mesecev x 159.060,00 = 954.360,00 din Vili Zorko TOZD Elektrodistribucija Krško ,*«L w ifg *s* si eP V četrtek, 12. novembra, se je v Brestanici na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu, ki gaje pripravil občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pomerilo 13 tričlanskih ekip iz 8 osnovnih šol in 2 ekipi Srednje šole Krško. Po triurnem merjenju znanja je žirija (Mirko Kustec, Srečko Smodič in Rafael Kostanjšek) na podlagi osvojenih točk med mlajšimi skupinami prisodila zmago ekipi Kostanjevice, ki so jo sestavljali Tomaž Pincolič, Primož Strajnar in Matjaž Drmaž. Najboljša starejša skupina so bili zastopniki OŠ Brestanica: Matej Košir, Boštjan Petrovič in Elion Roječ. Od obeh srednješolskihekipjebila boljša druga, v kateri so tekmovali Iztok Jokan, Simon Habinc in Miran Kopinč. Prvouvrščeni tekmovalci osnovnih šol so ob zaključku tekmovanja v Brestanici prejeli praktične nagrade. Vse prv-ouvrščene trojke pa se bodo udeležile medobčinskega prometnega tekmovanja, ki bo 11. decembra v DKD Edvarda Kardelja. 26 NaS glas 11, 7. december 1987 Moto šport v Brežicah Avto-moto društvo Brežice je bilo leta 1946 ustanovljeno med prvimi osmimi društvi v Sloveniji, že naslednje leto pa so bile v Brežicah tudi prve cestnohitrostne dirke z motorji vseh kategorij. Prav te atraktivne vožnje po mestnih ulicah v petdesetih letih so med domačini vzbudile veliko zanimanje in prav domači fantjeso postali že takrat odlični tekmovalci in zmagovalci. Po prepovedi tovrstnih tekmovanj se je v občini rodil še moto cross in steza na Čatežu je privabljala številne ljubitelje tega športa. V letu 1971 so to progo ob izgradnji motela zaprli, že v naslednjem letu pa so zgradili novo na Prilipah (2 km od motela po magistralni cesti Ljubljana — Zagreb), kjer je bilo ob občinskem prazniku ekipno tekmovanje za prvenstvo Jugoslavije. Po nekaj letihje moto šport v Brežicah zamrl, ponovno pa je zaživel v letu 1984. Z zagnanostjo in prizadevnim delom športne sekcije — člani so vložili v stezo kar 8.000 lastnih delovnih ur — smo znova usposobili stezo na Prilipah, ki je danes kot »Športno-rekreacijski moto cross center Prilipe« med najboljšimi stezami pri nas in ustreza vsem kriterijem tudi v mednarodnem merilu. Vendar pa imamo na Prilipah še veliko dela in tudi možnosti za razvoj. S predstavniki tujih firm, ki izdelujejo tekmovalne motorje, se dogovarjamo, da bodo že letos v novembru na naši stezi testirali motorje in sklepali pogodbe o nakupih z domačimi in tujimi tekmovalci. Z dobro organizacijo tekmovanj v zadnjih letih sije AMD Brežice pridobilo zaupanje in ugled za organizacijo mednarodnega tekmovanja za pokal ALPE — ADRIA, ki bo na Prilipah 24. aprila 1988. Do takrat bomo postavili še delovno tribuno in bokse za tekmovalce ter samo stezo preuredili tako, da bo na dirkah še več atraktivnih skokov. V prihodnjem letu pa bomo pričeli tudi organizirano delati z mladimi, saj je prav letošnji miting v avgustu, na katerem so tekmovali pionirji iz vse Slovenije, navdušil za ta šport številne starše in mlajše Brežičane. Za našo sekcijo pa pomeni podmladek seveda zagotovilo kvalitetnega razvoja tega športa v Brežicah. Našo ekipo sestavlja 10 tekmovalcev, ki vozijo v kategorijah do 125 in do 250 ccm. To so: MARJAN AVBELJ MARJAN ZDOVC SIMON AVBELJ JOŽE KRIŠTOF IVAN SLOPŠEK LEON AVBELJ BORIS PRAH MARTIN PEKOŠAK STANKO GRČAR DARKO ZAJC Lani je bila brežiška ekipa republiški prvak v razredu do 250 ccm (Slopšek 3. mesto in Simon Avbelj 4. mesto), v državnem prvenstvu pa smo dosegli ekipna tretja mesta v kategorijah do 125 ccm in 250 ccm. V obeh kategorijah pa imamo tudi vice prvake Jugoslavije. Izjemno pa so naši tekmovalci uspešni letos, saj je MARJAN AVBELJ državni prvak, MARJAN ZDOVC pa vice prvak v državnem prvenstvu do 250 ccm. V republiškem prvenstvu je SIMON AVBELJ osvojil naslov republiškega prvenstva, JOŽE KRIŠTOF pa je drugi. Ekipno smo osvojili vsa prva mesta v Sloveniji in Jugoslaviji, torej smo tudi ekipno republiški in državni prvaki, prav tako je med delovnimi organizacijami prvo mesto ekipno osvojil Petrol Brežice, ki je naš sponzor, osvojili pa smo tudi pokal Jugoslavije. Tudi na mednarodnem področju so se naši tekmovalci odlično uvrstili, saj je Marjan Avbelj v močni konkurenci v tekmovanju za pokal ALPE—ADRIA osvojil prvo mesto, Marjan Zdovc pa je bil drugi. Moto cross v Brežicah doživlja z uspehi v zadnjih letih ponoven razcvet, tekme na Prilipah privabljajo čedalje več gledalcev, prebuja pa se tudi večje zanimanje za ta šport tudi v regiji. Vendar imamo ob uspehih tudi težave. Največje so finančne narave, saj je moto cross precej zahteven šport. Samo tekmovalni motor—tekmovalec rabi vsaj dva letno — je vreden od 220 do 250 starih milijonov dinarjev. Ponavadi jih tekmovalci nabavljajo sami s svojimi sredstvi, saj AMD ni tako močno, da bi jim lahko pomagalo. Tudi stroški tekmovanj so precejšnji, zato marketinško sodelujemo z nekaterimi delovnimi organizacijami, letos predvsem iz krške občine, del stroškov pokrivamo z dohodkom posameznih dirk, kar pa še vedno ne zadošča za vso dejavnost moto športa. Žal nam kljub vrhunskim rezultatom naših tekmovalcev, kljub uspešnemu delu naše športne sekcije in kljub velikerrfzani-manju za ta šport ne uspeva tesneje sodelovati z občinsko telesnokulturno skupnostjo, ki moto cross uvršča med obrobne športe. Upamo, da bomo v prihodnjem letu, ko bo na Prilipah veliko mednarodno tekmovanje ALPE — ADRIA, dokazali, da je motocross lahko pomemben za vso občino, zato pričakujemo tudi več podpore in sodelovanja. Športna sekcija Avto-moto društva Brežice Skupinski posnetek tekmovalcev AMD Brežice (Foto: Vlado PODGORŠEK) Naš glas 11,7. december 1987 27 DOGODKI V Krškem spreminjajo strategijo Papirnica Djuro Salaj bo za prehod h kakovostnim papirjem namenila 65 milijard dinarjev do leta 1990, močan bo poudarek na tehnološko zaprtih sistemih in tržni ekonomiki. . gospodarski wsinik Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem naj bi do konca desetljeta po sedanji oceni vložila v razvoj med 60 in 65 milijard dinarjev. Prvi velik zalogaj na poti posodobitve celotnega proizvodnega in tehnološkega procesa so opravili pred meseci z uvedbo računalniškega kuhanja celuloze (projekt v sodelovanju z inštitutom J. Štefan). Medtem ko za prenovo postopka beljenja šele pripravljajo elaborat, so že v teku dela na uparilnici. Vse naložbe v celulozo sicer cenijo na 20 milijard dinarjev. Podobne načrte imajo s papirnico, katere letna proizvodnja doseže 130 tisoč ton, od česar gre slaba tretjina v izvoz. Po zaenkrat še neformalni priključitvi tovarne v Titovem Drvarju (s 600 zaposlenimi) za razširitev asortimana kakovostnih brezlesnih papirjev, so se na matični lokaciji lotili rekonstrukcije papirnih strojev. Na tem segmentu proizvodnje gre za vrednost 30 milijard dinarjev. (Mimogrede naj povemo, da bodo v Drvarju za potrebe Sladkogorske proizvajali tudi crepe papir, s čimer se bo ponudba papirjev iz Krškega še bolj zaokrožila). Posebno mesto v razvoju Tovarne celuloze in papirja pripada energetiki. Do sedaj so pol energije dobivali iz omrežja, drugo polovico pa so proizvajali v lastni centrali iz premoga, mazuta in sežiga kemikalij. Kot načrtujejo, naj bi do leta 1993 dokončali obnovo kotlov, ki so že močno zastareli. Že v prehodnem obdobju je predviden nov kotel z zmogljivostjo 40 ton pare na uro. Ker še ni znano, kako bo s plinifikacijo v Zasavju, tudi ne vedo, ali bodo po novem kurili na premog ali na plin. - In kako je z ekologijo? Škodljive emisije naj bi se, hkrati s potekom modernizacije, postopno zmanjševale, in sicer skozi tehnologijo zaprtih sistemov, ki jo pospešeno uvajajo. Ocenjujejo, da vsaj posredno v celotni vsoti naložb kakšna petina odpade ravno na ekologijo. Po besedah magistra Vinka Volčanjka, namestnika vodje razvoja v Salaju, bodo le s težavo zbrali potrebne devize za uvoz opreme, kijo potrebujejo za posodobitev, če ne bodo mogli izvoza povečati s tretjine na polovico. Na trgu s celulozo je sedaj izjemno visoka konjunktura. Cene rastejo tako rekoč iz tedna v teden, zato bo njihov iztržek letos poskočil za 17 odstotkov ob samo 6-odstotnem količin- skem povečanju pošiljk. Po podatkih za prvo polletje so izvozili za 20,5 milijona dolarjev celuloze in papirja na zahodni trg, dodatnih 500 tisoč dolarjev pa še na klirinški trg. Kupci so v Italiji, Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji in na Bližnjem vzhodu. Zdi se vendar, dabodo imeli Krčani več težav z izboljšanjem kadrovske zasedbe v tovarni, če hočejo doseči razvojno kritično maso. Pa poglejmo: od 2400 zaposlenih jim ima samo 115 visoko oziroma višjo izobrazbo, 300 jih ima srednjo izobrazbo in 900 kvalifikacijo! Kako torej čim hitreje do boljših kadrov? Najprej s povečanim obsegom štipendiranja, sedaj imajo 600 štipendistov. Privabljajo tudi formirane kadre najbrž s primerno visokimi dohodki, saj je povprečje ob zadnjem izplačilu znašalo 400 tisočakov. Ne pozabljajo niti na izobraževanje ob delu v raznih oblikah. Vse to bo, poleg posebnega poudarka na stroki in upravljanju, \ugrajeno v nov pravilnik o nagrajevanju, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Zavodom za organizacijo poslovanja. Prestrukturiranje ne bi bilo popolno, če bi pozabili na trženje. Hkrati s prehodom na boljše kvalitete papirjev— roto papir bodo obdržali zaradi »širšega družbenega interesa«, 85 tisoč ton — posodabljajo tudi marketing. Vztrajno iščejo nove prodajne poti. Da bi laže uspeli, so v celoti zaostrili merilo kvalitete. Totalne kontrole kakovosti nimajo (ali je v Sloveniji sploh kakšen tak primer!?), pač pa so pred pol leta uvedli službo kakovosti, ki je prej ni bilo. Trg pač glede kakovosti ni bil posebno zahteven, izmet so beležili v promilih. Izboljšave, ki vplivajo na kakovost, vgrajujejo že v sam tehnološki sistem z računalniško podporo procesov, začenši s kuhanjem celuloze. Sedaj hitro dokončujejo vse povezave z lastnim računskim centrom, stekli so že prvi poskusi računalniškega konstruiranja... Igor Žužek Gospodarski vestnik it. 46/87 DANES JE NAŠO TOVARNO OBISKAL HEIKI TALVITIE, FINSKI AMBASADOR V JUGOSLAVIJI (Obveščevalec TCP 16.11. 87) Ob 11.30 je v našo tovarno prispela finska delegacija na čelu s finskim ambasadorjem v naši državi HEIKI TALVI-TIEM, v delegaciji pa je bila četverica gospodarstvenikov: THOR — ERIK SCHOULZ, PEKKA KIIALAINEN, MATTI NIKOLA in TIMO KIENA-NEN. Vkonferenčnisobije finske goste pozdravil predsednik Poslovodnega odbora tovarne SILVO GORENC, srečanja pa so se s strani naše delovne organizacije udeležili še: direktor tozda Proizvodnja celuloze JOŽE HABINC, direktor tozda Proizvodnje papirja ZORAN DULAR, član Poslovodnega odbora za proizvodni proces MILAN ŠETINC, predstavnika tozda Komerciala BORIS MACUR in ANDREJ BOŽIČ, vodja Priprave kemikalij v tozdu P. celuloze STANE BAJCin strokovni svetovalec PO IVO BAŠIČ. SILVO GORENC je v svojem pozdravnem nagovoru povedal, da je finska delegacija v naši tovarni še posebej dobrodošel gost, ker so njeni člani predstavniki dežele, s katero naša tovarna zelo veliko in uspešno sodeluje. Po uvodnem delu srečanja so si gostje ogledali del proizvodnje v tovarni, nakar so potekali razgovori o nadaljnjem razvoju sodelovanja z uspešnimi finskimi firmami. V popoldanskem času bo finska delegacija na čelu z ambasadorjem HEIKI TALVITIEM gostja pri predsedniku Skupščine občine Krško ZORANU ŠOLNU, nato pa bodo obiskali Kostanjevico na Krki, kjer se bodo nadaljevali pogovori o gospodarskem sodelovanju, ki ga obe strani želita povečati, kot sta poudarila HEIKI TALVITIE in SILVO GORENC. 28 ___________________ Naš glas 11,7. december 1987 NIKA se predstavi Nika je lahko marsikaj. Je zaenkrat še precej redko žensko ime, je majhna, ponavadi steklena kroglica za igranje, je grška boginja zmage, je pa tudi nova prodajalna v Krškem, na Cesti krških žrtev 5, to se pravi v starem delu mesta, v neposredni bližini tehnične šole in občine. Marsikaj pa je tudi v tej prodajalni. Med drugim se lahko v njej oblečejo tako mlajši kot tisti malo manj mladi. Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah pa od devetih do dvanajstih. Prodajni program Nike še ni povsem izoblikovan. Oblikovali ga boste prav vi — sedanji in bodoči kupci, zato so vaše želje, sugestije, potrebe itd. še kako dobrodošle. V Niki vam bodo skušali ustreči tudi z ugodnimi cenami. Zato je najbolje, da jo kar obiščete in se o vsem prepričate kar sami. Pridite torej v Niko, Nika vas pričakuje! Iz Nike smo v zadnjem hipu dobili tudi tole obvestilo: Za te hladne dni lahko v njej kupite čisto prave puhovke iz programa Mont Metke, s krznom podložene jopiče iz peskanega jeansa, termo hlače za najmlajše, pa trenirke, da o prikupnih nahrbtnikih, igračah, usnjenih pasovih in celo teniških loparjih sploh ne govorimo. Vse to po dokaj ugodnih cenah, poleg tega pa lahko imetniki tekočih računov plačujejo tudi na obroke. Torej še en razlog, da pohitite v Niko! Nika vas pričakuje! Člani radiokluba ROTOCEL pred svojo novo »postojanko« na Čretežu nad Krškim. (Foto: Č. Čargo, sicer predsednik kluba) Radioklub ROTOCEL se uvršča med najuspešnejše jugoslovanske klube te vrste, saj njegovi člani posegajo na zveznih radioamaterskih tekmovanjih po najvišjih uvrstitvah. Posnetek pa je z nedavnega republiškega tekmovanja, o katerega izidu bomo še poročali. (Foto: Črt Čargo) Naš glas 11,7. december 1987 40 LET 1947-1987 IGMP SAVA KRŠKO TOZD IGM DSSS TOZD SAVAPROJEKT glavni direktor Jože Mulej delavcem IGMP SAVA Krško ob štiridesetletnici dela Osrednjo proslavo svoje 40. obletnice je imel kolektiv IGMP Sava Krško 27. novembra 1987 v DD E. Kardelja. Na slovesnosti je zbrane pozdravil in jim ob prazniku voščil tudi predsednik SO Krško Zoran Soln. Iz govora direktorja IGMP Jožeta Muleja pa povzemamo njegovo razmišljanje o prihodnjem razvoju delovne organizacije. Dovolite mi, da kljub obravnavanim poslovnim rezultatom za 9-me-sečno obdobje letošnjega leta, poudarim nekaj podatkov. DO je ustvarila v obdobju I-1X 1987 2,93 milijarde din celotnega prihodka in 1,41 milijarde din dohodka, kar je v skladu z letnim planom in 2,4-krat več kot leto poprej. Na področju OD smo uspeli zmanjšati razliko med našimi OD in povprečjem gospodarstva SRS. Bitko za realno rast OD moramo nadaljevati, zlasti, ker delajo naši delavci TOZD IGM v težkih delovnih pogojih, delavci TOZD SAVAPROJEKT pa imajo visoko kvalifikacijsko strukturo. Kljub izredno težkim pogojem gospodarje nja je DO kot celota, kakor tudi posamezni TOZD-i, zaključila trimesečje pozitivno s porastom kvalitetnih kazalcev razvoja. Tako smo uspeli povečati % reprodukcijske stopnje, % akumulacijske stopnje in bistveno povečati hitrost obračanja sredstev. Napeli bomo vse sile, da bomo dosegli ob zaključku leta ne samo pozitiven rezultat, temveč tudi planske cilje. PERSPEKTIVE Ko ocenjujemo prihodnost, se moramo v prvi vrsti ozreti po pomembnejših republiških projektih, ki prihajajo v naš prostor. Z ozirom na novcu^prejeto zakonsko določilo, da do leta 2000 ne bomo gradili novih nukleark, se izpostavlja pospešeno razreševanje oskrbe z električno energijo iz drugih virov. To nam daje določeno zagotovilo, da se bo izgradnja verige savskih elektrarn, od Zidanega mosta do hrvaške meje, kon-tinuitetno gradila. Pripravljalna dela na prvi, HE Vrhovo, so se že pričela, tako da pričakujemo izgradnjo že v začetku prihodnjega leta. Za drugo elektrarno v verigi, to je HE Boštanj, naša DO izdeluje lokacijski načrt, vendar dela ne napredujejo najbolje, ker investitor še ni predložil idejni projekt, da bi se poseg v prostor točno definiral. Z ozirom na potreben čas .za predhodna dela se že razmišlja o naročilu lokacijskega načrta za naslednjo, HE Blanca. Ugotavljamo torej, da je projekt krenil in da se bodo večja dela s področja naše dejavnosti na tem projektu odvijala skozi dve srednjeročni obdobji. Letos se je pričela graditi tudi avtocesta Ljubljana — Zagreb. Z deli se je pričelo na odseku pri Ljubljani. Po predvidevanjih naj bi se zgradila avtocesta od Ljubljane do Novega mesta do leta 1989 In od Novega mesta do hrvaške meje do leta 1991. Vozišče za to avtocesto še ni definirano, vendar bo ne glede na to, ali bo betonsko ali asfaltno, potrebno zagotoviti prane gramozne frakcije. Povezujemo se tudi z Zavodom za družbeno planiranje iz Novega mesta za skupen pristop pri izdelavi lokacijske dokumentacije za potek avtoceste skozi naš prostor. Pri dolgoročnih perspektivah ne moremo mimo razvoja Tovarne celuloze in papirja »DJURO SALAJ« v Krškem, ki načrtuje pomembne naložbe v razvoj svoje energetike in modernizacije svoje proizvodnje. Načrtuje se tudi plinovod. Vzporedno s prihodom večjih projektov v naš prostor in investicijskim razvojem DO se bo razvijalo tudi naše mesto kot urbana celota. Trenutno tečejo večja dela v starem delu mesta Krško, pri izgradnji poslovno-stano-vanjskih kompleksov, stanovanjski izgradnji, komunalni infrastrukturi. V prihodnjem letu pričakujemo pričetek del v okviru zazidalnega načrta Spodnji grič II, to je izgradnja novega Zdravstvenega doma. Doma upokojencev in stanovanjske gradnje. Nadaljevala se bodo tudi dela v okviru industrijske cone Zadovinek, kjer je potrebno nadaljevati s predvideno selitvijo posameznih firm, kot so: Cestno podjetje. Pionir, naš strojni obrat.. Ocenjujemo, da bo v prihodnosti na našem področju, z ozirom na razvoj našega prostora dovolj dela, tako na področju dejavnosti IGM, kot na področju dejavnosti projektive. Potrebno pa se bo konfruktirati s pogoji realne ekonomije in pri tem iskati inventivne rešitve, zlasti pri mnogih programih s strokovnostjo, kvaliteto in roki. Rast življenjskega standarda moramo zagotoviti z dinamično gospodarsko rastjo, povečano produktivnostjo dela, rentabilnostjo in z izboljšanjem ekonomičnosti poslovanja. Dovolite mi, da na tem mestu ponovno opozorim na cilje, ki smo si jih zadali kot obveznost v srednjeročnem obdobju 1986 — 1990; in sicer: — postopna, vendar odločna preusmeritev naših programov v smeri povečanja proizvodnje in storitev, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega delavca in na vložena sredstva — postopno vključevanje naše proizvodnje in storitev v izvoz na konvertibilno področje — racionalno gospodarjenje z energijo in repromateriali — zagotovitev nahajajočih rudnin in pravic za eksploatacijo gradbenih materialov z vključitvijo vsestranskega varovanja okolja pri delu 30 — z eksploatacijo razvojnih nalog in programov izločevati potrebo po ustvarjanju konkurence — razvojna odprtost DO, ki pospešuje razvoj in zagotavlja usklajeno .delovanje sorodnih organizacij — usklajen razvoj DO kot celote. Naš razvoj v prihodnosti bo še vedno temeljil na gradbenih materialih, kot so gramozni in kamnolomski materiali in na znanju ter strokovnosti. Na tej podlagi se bo razvijala dejavnost v TOZD-u IGM v smeri pre-fabrikacije betonskih elementov, v TOZD-u Savaprojekt pa v smeri izkoriščanja strokovnega znanja za najširše potrebe družbe. Zaradi ohranitve in povečanja proizvodnih zmogljivosti družbenega standarda delavcev, zboljšanja delovnih pogojev in varstva okolja, povečanja produktivnosti in učinkovitosti poslovanja bomo v prihodnosti vlagali precejšnja sredstva v investicije. V okviru TOZD-a IGM je v teku ustanovitev nove gramoznice Stari grad velikosti 72 ha, skupne zaloge 5,4 mio mJ gramoza. Prva faza gramoznice v velikosti 19 ha bo pričela z delom predvidoma v začetku leta 1988. Ta gramoznica bo bodoča centralna gramoznica na Krškem polju in bo nadomestila večje število manjših in že izčrpanih gramoznic, ki so do sedaj obratovale v sklopu raznih firm. Po zazidalnem načrtu je izraba tega prostora večnamenska. Tako bi z globinsko eksploatacijo pod podtalnico izčrpali gramoz, gramozno jamo nato uporabili kot deponijo za elektro-filtrski pepel, ki ostaja pri proizvodnji v TCP Djuro Salaj Krško in na koncu navozili še pol metra zemlje in humusa ter tako sanirane površine vrnili kmetijstvu. V okviru TOZD-a IGM so v teku priprave na izgradnjo nove separacije kapacitete 300.000 mJ na leto, locirane v okviru gramoznice Stari grad. Ta separacija naj bi v prihodnosti bila skupna za potrebe vseh koristnikov in bi nadomestila večje število manjših in že izrabljenih separacij pri raznih firmah na Krškem polju. Separacija bo predelovala poleg gramoza iz gramoznice Stari grad tudi gramoz iz gramoznice Kop-a v Vrbini v okviru levobrežne akumulacije HE Brežice, tako da znašajo skupne zaloge gramoza za predelavo 7,2 mio m!, kar znaša za več kot 20-letno obratovanje bodoče separacije. V okviru TOZD-a IGM je predvidena tudi prestavitev strojnega obrata znotraj zazidalnega načrta IC Žadovi-nek. Na sedanjo lokacijo strojnega obrata se razširi Pionir TOZD GS Krko, naš strojni obrat pa se preseli pod Kovinarsko, pri čemer se zgradijo novi proizvodni in vzdrževalni prostori. V okviru TOZD-a IGM se predvideva tudi modernizacija obstoječe proizvodnje, zlasti pri pridobivanju pes-kovnih materialov v kamnolomu Gun-te, nadalje pri proizvodnji betonske prefabrikacije, obnovi samohodne gra- dbene mehanizacije in voznega parka, AOP. Razvoj IGM bo v tem srednjeročnem obdobju, do leta 1990, šel predvsem v smeri razširitve materialne baze. Dri čemer se bodo posamezni proizvodni p^o^ami usklajevali s potrebami tržišča. Poseben poudarek bo dan povečani ponudbi izdelkov, večji fleksibilnosti, boljši kvaliteti in spoštovanju dogovorjene dinamike. V okviru TOZD-a Savaprojekt je v teku uskladitev poslovanja v prostorsko zakonodajo. Po 1. i. 1988 naj bi določen del urbanističnih nalog prešel na upravno organizacijo pri SO, medtem ko TOZD ostaja še vedno izvajalec urbanističnih dokumentov po tržnem principu. To pomeni, da bo prenehalo veljati pooblastilo, katerega je SO dala naši DO leta 1977. V- okviru TOZD-a Savaprojekt se predvidevajo investicije v nove proizvodne objekte in opremo v okviru razvojnega centra na lokaciji kare-ja Dalmatinova. S to investicijo bi povezali sedanje prostore in zgrajene nove prostore v kompleks, kjer bi centralizirano lahko opravljali najširše intelektualne storitve za potrebe Posavja in širšega območja. V DSSS je trenutno v teku modernizacija AOP z novimi računalniki. Perspektiva DO v prihodnosti je podana in delavci IGMP SAVA Krško se bomo trudili, da bomo zastavljene cilje presegli in tako doprinesli delček k razvoju naše družbe v celoti. ZAKLJUČEK Za nami je 40 let dela in uspehov v dejavnosti, ki ji v naši družbi ni postlano z rožicami. V preteklem obdobju smo naredili veliko, tako za investicijski razvoj družbe kot celote, kakor tudi za lastne potrebe. S ponosom se lahko or-emo na prehojeno pot in ugotavljamo, da je vse to, kar danes imamo, dejansko plod zadnjih 20 let, pri čemer smo startali praktično iz nič. Ne smemo iti mimo dejstva, da smo ena najpomembnejših DO v jugovzhodni Sloveniji na področju industrije gradbenega materiala in pro-jektive ter da smo s svojimi poslovnimi vezami vključeni v najširši jugoslovanski prostor. Naši proizvodi in storitve so cenjeni, naši strokovnjaki priznani in iz tega izhaja tudi naše upanje, da bomo v prihodnosti uspeli zagotoviti potrebe investitorjev. Za nas pomemben jubilej, 40-Iet-nica našega dela in razvoja, ki jo slavimo danes, istočasno s praznovanjem Dneva republike, je za nas obveza do prihodnosti. Trudili se bomo, da bodo investitorji in drugi naši kupci dobili v nas poslovnega partnerja, kateremu bodo zaupali ter da bo DO IGMP »SAVA« Krško postala pojem širine asortimana dela, kvalitete in spoštovanja rokov v naši dejavnosti. Letos mineva 40 let, odkar je bila ustanovljena naša DO. Praznovanje vseh pomembnih jubilejev naše DO združujemo ob priliki praznovanja 29. Naš glas 11, 7. december 1987 novembra — Dneva republike. Tako bomo ob tem našem jubileju organizirali proslavo v Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem s kulturnim programom in s pogostitvijo v hotelu Sremič. Proslava bo v petek, dne-27. 11. 1987 s pričetkom ob 12. uri. Na proslavi bodo podeljena priznanja najpomembnejšim Savinim partnerjem ter Savina priznanja našim delavcem. plaketo in priznanja SAVINA PLAKETA se podeli: SKUPŠČINI OBČINE KRŠKO za uspešno sodelovanje pri razvoju naše DO SAVINO ODLICJE se podeli: PS RUDIS TRBOVLJE za uspešno sodelovanje pri razvoju naše DO RADE KONCAR OOUR Fabrika nisko-naponskih uredjaja Sombor za uspešno sodelovanje pri razvoju naše DO IMP TOZD Tovarna elektroenergetskih naprav Ljubljana za uspešno sodelovanje pri razvoju naše DO Podeljena bodo tudi posebna pismena priznanja večjim poslovnim partnerjem ter drugim organizacijam, ki so s svojim dolgoletnim delom uspešno sodelovale pri razvoju naše DO. V skladu s Pravilnikom o podeljevanju Savinih priznanj se podelijo najzaslužnejšim delavcem Savina priznanja: UDOVIC JOŽU, zaposlenemu v TOZD Savaprojekt, se podeli Savino odličje za uspešno opravljanje del na računalniku BRODNIK LEOPOLDU, zaposlenemu v TOZD IGM, se podeli Savino odličje za prizadevno in gospodarno delo v svoji delovni enoti Knjižne nagrade se podelijo: MLAKAR VINKU, zaposlenemu v TOZD IGM, za uspešno opravljanje del MLAKAR ALOJZU, zaposlenemu v TOZD IGM, za uspešno opravljanje del Naš glas 11,7. december 1987 31 Stališča se berejo kot pravljica V Posavju kup pripomb na predlog stališč CK ZKS o razvoju kmetijstva KRŠKO — Predlog stališč CK ZK Slovenije o strateškem razvoju kmetijstva je bil v razpravo pospremljen s pobožno željo, naj bi ob njem ne govorili samo o trenutnih težavah. Toda od maja sem, ko so prišla stališča v javnost, pa do sedaj, ko po regijah, v družbenopolitičnih organizacijah in strokovnih združenjih vodijo raprave, so se razmere v kmetijstvu precej poslabšale. Zato seveda domala vsi razpravljala govorijo o trenutnih razmerah in jim je, vsaj za sedaj, kaj malo mar za lepšo prihodnost. Približno tako je bilo tudi na posav- upada kmetijska pridelava in večina skem posvetu, ki ga je organiziral me- kmetij nima naslednikov. Kmetijstvo dobčinski svet SZDL. Direktor Krškega M-Agrokombinata Franc Juvanc je med drugim dejal, da so stališča na sestanku osnovne organizacije obravnavali. Toda vtis, ki so ga dobili ob branju gradiva.je bil tak, kakor da v kmetijstvu cvetejo samo rožice. Predvsem so pogrešali odgovor na vprašanje, na katerem mestu je kmetijstvo v našem gospodarstvu. Gradivo govori o kmetijskih problemih vse preveč splošno in načelno. V razpravi je bilo naštetih še več problemov. Govorili so o oremijah, ki so za hribovsko kmetijstvo prenizke. Posledice pa so znane, saj