4t. 79 V Gorici, v četrtek due 14. julija 1910. Tacaj ML. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K ..;/* »» • • 10» v F6^n1Č>ie$*^ttke^tanL]4;lOTn. V Gorici se prodaja „Sočaa v vseh tobakarnah. »SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu .Kažipot po Goriškem jn Bradiščanskem; in-dvakrat v Tefu „VoZni red železnic, parnikov in poštnih zvez'. Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. SOČA »VBe za narod, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo i nahaja v Gosposki ulici Št. 7 Gorici v I. nadstr. na desno. ITpraviiištvo '-* nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati !oco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 viri. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov [odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Talafon It. 83. „Gor. Tiskarna" A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal. Slovanski dnevi v Sofiji. Veličastni so ti dnevi, dnevi slovanskega medsebojnega spoznanja, dnevi slovanske vzajemnosti, dnevi, ki naj nam jamčijo za veliko uspešno delo, ki rodi bodočnost Slovanstva. Velevažen je bil časnikarski kongres, temu je sledil vseslovanski kongres, ki je izredne važnosti za sedanje čase na Balkanu. Došli so gostje od vseli strani slovanskega sveta. Došleee je pozdravil prvi B o b č e v, v imtmu Sofije župan K r i-k o v. Prišli so dr. K i a ni a r, praški žu-par. dr. G ros, med ruskimi gosti je bil tudi general Stol je to v, ki se je v o-svoboditeljn: vojni pred 32. leti boril s slovanskimi prostovoljci - črnovojnik! na Sipki, ter zavzel šipčenske vrhove s klicem: »Smrt ali svobodo!« Temu so prirejali posebno iskrene ovacije. Pri sprejemu so bili navzoči tudi nekater veteranci iz osvoboditeljih borbe. Ko so ti zazrli starčka, nekdanjega svojega poveljnika, so jeli ;ia glas iiiteti. Prignetli so se k njemu ter mu \ solzah jeli poljubovati roko. Tudi staremu generalu se je orosilo oko. Ko pa je spoznal med veteranci enega izmed svojih ožjih tovarišev, je zaklical: vMoloj.ec, ali me še po/.naš, ali se me še spominjaš?« ter glasno zaplakal. Nastala je svečana tišina, občinstvo pa si je ob tem prizoru brisalo rosne oči. Velikansko ie bilo vrvenje po mestu. Navdušenje nepopisno. »Narodni listi v« priobčujejo govor, s katerim je otvoril d r. K ra m a. v češkem, ruskem in bolgarskem jeziku vseslovanski shod v Sofiji. Priobčujemo ;z njega nekaj odlomkov: »Razume se samo od sebe, da ne smejo biti načela »¦ ivoslovanskega gibanja, katera so bila sprejeta v Pragi z velikim in svetim v ivduše^jein, niti najma-nje spremenjen.-. Ona so fundamcut, na katerem sto-imo ...« »Žalibog se krasne naše naduje (glede rusko-poljskega zbli-žanja' ;.iso spolnile in sešli smo se v Sofiji brez P o I j a k o v. j Mi vsi to obžalujemo, tembolj, ker se gotovo ne motim, ako pravim, du bi Poljaki našli med nami razumevanje za svoje opravičene težnje, posebno ker stojimo •ni Novoslovani na stališču, da ni Slovan oni, ki stiska drugi slovanski narod; to velja za vse, tudi za Ruse in Poljake. Na celi črti slovanskih spornih vprašani zahtevamo in moramo zahtevali mir in svobodo razvoja vsakega naroda.« -¦-(Uromovito soglašauje in demonstrativno ploskanje naprednih Rusov.) Govornik je nato omenil uspeh rusko-poljske sporazumne komisije v Petrogra-du - kateri pa ne sme tozadevnega stremljenja ustaviti: treba je delo nadaljevati in tako bode mogoče tudi Poljake pritegniti k novoslovanskemu gibanju. ¦Cilj, katerega imamo pred seboj, je vreden, da pretrpimo za njega tudi zasmehovanje in mnogokrat razočaranje...... Slovani morajo konečno zavzeti med sveto -,'uiiiii narodi ono mesto, katero jim gre ne samo zaradi njihovega števila, temveč tudi /uradi kulturnih vrednosti, s katerimi obogatijo svetovno kulturo. Naš shod je vkljab neugodnim svojim avspicijam zase korak do zbližanja slovanskih narodov, je dokaz, da isti, ki hočejo biti in živeti kot Slovani, nočejo ha-katistične morale tiačenja drugih, še manj pa slovanskih narodov; naš shod je konečno dokaz, da se ne izpolni radostna nadeja naših sovražnikov, da so se Slovani tako sprli, da se zopet dolgo časa ne naj- j dejo..... 7a\ njim je govoril B o b č e v, ki je • bil izbran za predsednika: | Sprejemam z veseljem to izredno čast i ter predlagam dr. Kramara, ki je početink in iniciator velikega dela za slovansko vzajemnost za častnega piedsednika.« Burne ovacije so sledile tem besedam. Na to je imel predsednik S. S. Bobčev pozdravni govor, v katerem je rekel med drugim: »Pozdrav vam, borci za kulturno edinstvo slovanskih narodov, došli od bregov Neve in belokamenc Moskve, pozdrav vam junaški boriteiji ob Vltavi. pozdrav van: budni Slovaki in Slovenci, do- bro došli našemu srcu in naši domovini najbližji Jugoslovani na čelu vam Srbi, liuzdrav tudi vam, črnogorski orli, večni in neumorni stražitelji slave Slovanske...« Pri teh besedah se je razburil poslanec dr. Tresič-Pavičič češ, da Hrvatov niti ne omenjajo. Bobčev je izjavil, da je pomotoma v svojem govoru izpustil Hrvate in da tega ni storil namenoma, mar.več v svoji um-Ijivi razburjenosti in zaposlenosti. Bobčev je na to nadaljeval svoj govor: »Pozdrav .prisotnim in neprisotnim ' bratom Poljakom, ki so nam mili in dragi ' v toliko, kolikor so jeli razumevati, da morajo njihova srca biti pri nas, njihove duše z nami in naj si je vzrok ta ali oni za to, da se danes ne nahajajo v naši sredini. Nismo vas pozvali na pirovanje ali na praznik, povabili smo vas na težko in ' utrudljivo delo, da okrepimo in izvedemo ! velike načrte o kulturnem slovanskem edinstvu. Želimo da bi, zavedujoč se svoje velike naloge, započeli in završili svoje veliko delo z popolnim uspehom. Ura, ua zdar, živeli!« Župan sofijski K i r k o v je rekel med drugim: »Bratje Slovani, dragi nam gostje, iskreno dobro došli v naši prestolnici. Pozdravljam Vas z edino željo, da bi pozabili vse medsebojne razpore in razdore in se zavedali, du smo res sinovi ene matere!« Na banketu je govoril med drugimi tudi goriški deželni poslanec Andr. Gabršček po poročilu iz Sofije v »S. N.« po priliki tako-le: Doletela me je čast, da govorim na tem pomenljivem sestanku zastopnikov vseh slovanskih narodov v imenu naroda slovenskega. Kakor se radostno odzivam za me častnemu pozivu, tako obžalujem iz vse du^c, da ni dano, da bi bil v naši sredi najboljši izmed nas Slovencev, ki bi bil najvrednejši, da bi govoril v našem imenu na tem veličastnem zboru predsta-viteljev slo van. narodov. Tega moža poznate vsi, pozna ga vse slovanstvo. To je naš župan in državni poslanec Ivan Hribar... Ko je govornik izgovoril Hribarjevo ime, se je vse občinstvo kakor eiektnzirano dvignilo s sedežev, vse je klicalo: »zivio Hribar, ura Hribarju, viharen aplavz pa je trajal več minut. Uabršček je na to nadaljeval: Sprejmite presrčen slovenski pozdrav vsi vi, ki ste prihiteli semkaj iz vseh bratskih zeinelj slovanskih, najiskreneje pa bodi pozdravljen narod bolgarski, ki mu je usojena enaka naloga na Vztoku, kakor Slovencem na zapadu. Bolgarski narod je branil slovansko kulturo pred azijatskimi navali, Slovenci pa smo branili slovansko stvar proti nemški uziatščini. (Hrupen aplavz.) ' ' Nas Slovence vladajo dunajske eks-celenee, ki nimajo srcu za nas, vam gospodarijo možje iz naroda, ki ljubijo svoj rod in spoštujejo njegove narodne svetinje. Bolgarom je zasinilo sobice svobode, ki ne zatone nikoli več. Robstva časi so prešli za večno, a če bi se vendarle kdaj zopet vrnili, in ako bi bilo treba novega Carju Osvoboditelja, se bo dvignil, o tem lahko pričajo tu navzoči možje slovanski, drugi Car Osvoboditelj — ruski narod, ki bo zopet prinesel za-stižnenim bratom zlato svobodo. Ta GabrŠčekov govor je imel kolosa-len efekt. Dvorana je odmevala aplavza, godba je svirala »Naprej /astava Slave«, dame in gospodiv so grabili šopke in * cvetlice na mizah ter jih metali pred Gabrščeka. Delegatje, dume, vse je hitelo k njemu, da mu čestita. Eni so mu stiskali roke, drugi so ga objemali, bil je to prizor, ki ga je redko videti. Gabršček, ki je že končal svoj govor, se je vsedel. Toda ploskanje ni hotelo prenehati in vedno bur-neje je bilo klicanje, naj Gabršček nadaljuje svoj govor. Vdal se je ter z velikim šopkom v roki končal svoja izvajanja z vzklikom: Naj prešine nas vse iskrena bratska ljubezen, da si podamo roke v težki borbi proti silnemu sovragu vsega slovanstva. Kapitai) Hatteras aH Angleži na severnem tečaju. francoski spisal Jules Verne. — Prevei 0. I. (Dalje). »Torej je treba iti naravnost proti njemu,* reče Johnson; »življenje je treba tvegati; pa kaj zato? Jaz ukazujem, da se žrtvuje mene.« »Ne, jaz se boni!« sili doktor. »Jaz!« reče hladnokrvno Hatteras. ¦¦Al! niste vendar vi bolj potrebni za blaginjo vseli kakor pa starec, kakoršen sem jaz?« ugovarja Johnson. »Ne, Johnson,« zatrjuje Hatteras, »naj.le jaz storim \ ; ne bom se zastonj izpostavil nevarnosti; mogoče je, i.d vaju pokličem na pomoč.« r-Hati. ras, greste li kar naravnost na medveda?« praša doktor! > Ce ;i bilo le gotovo, da ga zadenem, pa grem, če mi tudi črepinjo razbije; toda utegnil bi zbežati, če bi se mu približal. To je premeteno bitje; bodimo mi bolj premeteni!« »Kaj pa mislite storiti?« »Prikrasti se mu za deset korakov blizu, ne da bi on slutil mojo navzočnost.« »Kako pa?« »Moje sredstvo je sicer drzno, a preprosto. Saj ste shranili kožo tuhija, ki ste ga bili ustrelili?« »Na saneli je.« »Dobro! idiva v kočo, Johnson pa naj ostane tu na straži.« Ta smukne za leden griček, ki ga popolnoma zakrije očem medveda. Medved je ostal nepremično ua istem mestu, se dalje zibal in sopihal v mrzli zrak. V. Tulenj in medved. Hatteras in doktor vstopita v kočo. »Znano vam je,« de prvi,; da severni medvedi love tulnje, ki so njih glavni živež. Po cele dneve jih čakajo ob robu ledenih razpoklin in jih zaduše s svojimi tacami, če se prikažejo na površje ledu. Medved se torej ne spla-ši pred morskim psom. Nasprotno.« »Mislim, da razumem vašo nakano,« reče doktor, »nevarna je.« »A nudi veliko poroštva za uspeh,« odvrne kapitanu; »treba je poizkusiti. Jaz se zavijem v kožo morskega psa in se bom plazil po ledu. Ne izgubljaj va časa; nabite puško in jo dajte meni.« Doktor ne oporeka nič, * 'M on bi bil sam storil to, kar je sedaj nameraval njeg' :drug. Vzame dve sekiri, eno zase, eno za Johnsona,, zapusti kočo in stopisHat-terasom k sanem. Hatteras si je prilagodil opravo morskega psa in se zavil v njegovo kožo, ki ga je skoro vsega zakrila. Dok-ter nabije puško z zadnjim smodnikom in spusti v njo krogljico živga srebru, ki je bila trda ko železo in težka kot svinec. Potem pa jo da Hatterasu, ki jo previdno skrije pod svojo kožo. »Pojdite k Johnsonu,« veli Hatteras, »jaz hočem malo počakati, da malo zmešani in zmotim svojega nasprotnika.« »Pogum, Hatteras!« ga bodri doktor. »Bodita mirna in ne prikažita se prej, da jaz ustrelim.« Doktor je bil kmalu ?» gričkom, za katerim je Johnson straži!. »No? kako torej?« reče ta radovedno. »Izvrstno! čakaj va, Hatteras se žrtvuje, da nas reši.« Doktor je nestrpljivo ogledoval medveda, ki se je kazal vse drugače nemirnega, kakor če bi čutil bližnjo nevarnost. Črez četrt ure prične morski pes plezati po ledu; napravil je bil namreč velik ovinek okrog velikega ledenega griča, da bi medveda bolj prevaral. Sedaj je bi! še tri sto sežnjev oddaljen od medveda, ki ga je opazil in se potuhnil, kakor bi se hotel pred njim skritk Hatteras je z velikansko spretnostjo posnemal gibanje morskega psa, da bi bil lahko doktorja prevaral, če bi že ne bil o tem poučen. »Tam-le je, tam-le,« šepeta Johnson doktorju. Dvoživka je sedaj previdno lezla proti medvedu in se delala, kakor bi ga ne opazila; navidezno je iskala razpoklinp v ledu, da se po.opi v svoj element. Tudi medved se ie previdno plazil okrog ledenih kupov in se bližaj dvqživki. Ognjene oči so se mu kar iskrile od prevelike poželjivosti, kajti cel mesec, morda tudi dva se je k e postil, in sedaj mu je sreča prinašala tako zagotovljeti plen. < , .... '-''¦ Morski pesj se kmalu približa do deset korakom svojemu sovražnikji, ki se hipoma dvigne, naredi velik skok, a se osupnjen iil prestrašen ustavi tri korake proč od Hat-terasa, ki je bil fvrgel svojo kožu proč in že na kolenu kleče meril medvedu v srce. Sokoli so bili v Sofiji sijajno sprejeti, kakor smo že poročali. Sijajen sprejem je čakal slovansko sokoistvo pa že v Belgradu. V četrtek zjutraj je pripeljal ogromen vlak češko in hrvaško sokoistvo na belgrajski kolodvor, ki je bil ves v srbskih, čeških in slovan- j skih barvah. Kolodvor je bil prepoln odličnega občinstva; uradništvo, meščanstvo, častniki, razumništvo vseh slojev, Ko je zavihral v jutranjem vetru prapor Češke Sokolske Zveze, j; spregovoril imenom belgraiskih srbskih Sokolov 80-letni starosta To d o r o v ič. Ognjevite, bratske besede iz navdušenega slovanskega srca... Med ogromno množico ljudstva, spremljani z dvema vojaškima godbama, so korakali Sokoli v mesto... Z oken in balkonov so pozdravljale bel-grajske žene in dekleta prihajajoče sokoistvo; vse mesto'je bilo v praporih... Cel Belgrad je praznoval veliki praznik slovanskega sokolstva. — Po slavnostih in javni telovadbi v Belgradu, so se odpeljali sokoli v Sofijo, kamor so došli v soboto in so ostali do torka. Udeležba sofijskega zleta je sledeča: 750 čeških, 640 hrvaških, 270 srbskih in nad 3 tisoč bolgarskih sokolov. Slovensko sokoistvo je poslalo samo zastopnike. Prvenstvo pri telovadbi so odnesli Čehi. Sokoistvo je v veliki meri povečalo slavje. Sokoli so na potu v domovino___ Jlad 50 reeepfov vsibujo kuharska knjiga, ki jo j$ izdata Prva kranjska tovarna tostenin v It. Si- strici. — Jvrdka razpošilja jo vsakomur zastonj in poštnino prosto. iaini tečaj y Piani. (Konec.) G. P r e k o r še k je referiral o položaju Slovencev na Štajerskem. Podal je v glavnih potezah sliko nazdovanja. Treba bo, da »C. M. D.« posveti še večjo pozornost severu. Referat izide v posebni brošuri. G. A n t e B e g je poroča! oKoro-š k i. Referat bo tudi tiskan; je zelo obsežen in natančen. . O narodnostnih razmerah na Primorskem je poročal Iv. M. Čok: Omenja bistveno razliko med bojem proti Italijanom in proti-Nemcem. Giede goriške meje omenja: narodnostno mejo, boj za Gorico, tamošnje šolstvo, gospodarstvo !n politično stališče. Nato pripominja boj za.Krmrn, Ločnik, Podgoro, De-vin, Dolenje in Tržič. Govoreč o Istri se peča s tamošnjimi kulturnimi, gospodarskimi in političnimi razmerami. Istra šteje po zadnjem štetju 61 # analfabetov, katerih večji del pripada na Slovence in Hrvate. Velike .kodo delajo tam »leghie« (in deloma šulferajn. šole). Naše »Zadružništvo se v Istri dviga. * Najobširneje se peča s Trstom. Po številu dokaže, da je tržaških Slovencev vsaj 70.000, da je torej Trst največje slovensko mesto. Pod zaglavjem politične moči tržaških Slovencev razlaga pomen zadnjih državno-in deželnozborskih volitev, ki so se za Tržačane tako ugodno izvršile. Glede šolstva omenja, da v zadnjem času v okolici (Sv. Ivan in Rojan) nazadujemo, v mestu pa bi Slovenci potrebovali najmanj 8 petrazredtiic. Če pa odštejemo otroke, ki uživajo slovenski pouk, jih o-stane še vedno 2300, ki ga ne uživajo. — Razpravlja še o gospodarskem položaju tržaških Slovencev in njihovi življenski silL Po dvadnevnem zborovanju zaključi g. Šemrov velepomembno zborovanje. Tako je »Adrija« na krasen način proslavila družbino 25-letnico. Obrambni tečaj pa je pokazal, koliko dela je še treba, kako treba še razširiti delo, zasnovati na široko ter delati in delati, da bomo mogli uspešno parirati naskoke tujcev na našo zemljo. venske dijake odločitev za nadaljni študij na tehniki. Toda vkljub vsem zaprekam si bo izvolila večina izmed vas pot do najvišje tehnične izobrazbe. Postanete svobodni akademiki, dolžnost vaša je da uporabite akademično prostost sebi in svojemu narodu v korist. Slovenski tehniki na Dunaju smo težko občutili pomanjkanje strokovne organizacije. Da temu odpomoremo smo si u-stanovili letos »Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju«, katerega namen je izobraževati svoje člane v vseh tehničnih strokah in ki nam bo tudi domače ognjišče v tujini. Dragi tovariši! Društvo vam v začetku svojega obstanka ne more veliko nuditi. Pričakujemo pa od vas da se nam pridružite in nam pomagate s skupnim delom doseči napredek društva. Poživljamo vas prijateljsko, da vstopite do zadnjega v »Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju« in vam kličemo v ta namen: Na veselo svidenje! Za »Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju« Janko Schweiger, Ladislav Bevc, t. č. tajnik. t. č. predsednik. Vsa pojasnila o študijah in društvu dajejo: Ladislav Bevc, Ljubljana, Turjaški trg 2. Božo Srebre, Brežice, Štajersko. Makso Slejko, Vel. Zabije, pošta Ajdovščina, Goriško. Janko Sehvveiger, Črnomelj, Belokrajna. DOPISI. Iz komenskega okraja. Tretji oddelek tržaškega kolesarskega društva Balkan v Komnu priredi v nedeljo dne 7. 8. 1.1. tekmovalno cestno dirko na progi Rihemberg-Komen, km, 71/-maksimalni čas 35 m. Prvih pet zmagovalcev dobe častna darila, ostalim, ki pridejo v rnaks. času na cilj, pa prejmejo bakreno svetinjo. Vdeležiti se smejo proti vpisnini vsi člani primorskih narodnih športnih društev. — Podrobnosti se pravočasno naznanijo. Iz tolminskega okraja. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Tolminu je bilo sklenjeno-šol, leto 2 julija t. I. Vseh učencev je bilo 15; 3 s Tolminskega, 5 iz goriškega okraja, 5 iz Trsta in 2 iz Istre. Z dobrim vspehom jih je končalo 13, med temi 3 hospitanti. Odličnjak je Pertot Janko iz Barkovelj. K sprejemnemu izpitu za I. teč. c. kr. učiteljišča se jih je oglasilo 9 in so bili vsi sprejeti. Vpisovanje za šolsko leto 1910—11. se bo vršilo dne 9. septembra..— Vodstvo. Zapustili ste srednjo šolo. Na važnem razpotju stojite, določiti si imate svoj življenski poklic. Težka je za vas revne slo- Družba sv. Cirila in Metoda. Podružnica za Miren in okolico je poslala za družbeni jubilej 30 K mesto brzojavne čestitke. Prepričani smo, da nabero mirenske in okoliške rodoljubke nad 300 K vsako leto, ako se le nekoliko potrudijo. Lep zgled nam je dalo narodno dekle Helena Faganeli, ki je nabralo za podružnico 21 K in 10 K za mirenskega Sokola. — Rodoljubke, hitite na delo v Mirnu in okolici naberete do 100 članov! Za goriški paviljon v Ljubljani so bili darovali še p. n.: Št. Andrežka podružnica K 13, g. inženir Kosjek K 2, g. Ivan Kravos K 2, g. Iv. Kristančič in g. župan Obljubek 15 steklenic fine rebule, g. Henrik Perin, g, Zuchiatti in g. Leopold To-roš veleposestniki 20 steklenic fine rebule. Možka in ženska podružnica v Ajdovščini 25 steklenic tokajca. Špediter gosp. Hvalic nakupljeno vino peljal brezplačno na kolodvor. Odbor goriške ženske podružnice se toplo zahvaljuje vsem darovalcem in nabirateljem, vsem, kateri so pripomogli na katerkoli način, da je bila Goriška tako častno zastopana v Ljubljani. Bog plati! Namesto udeležiti se zborovanja »S. Str.« v Biljani v nedeljo darujemo naši prepotrebni družbi sv. C. in M. znesek 9 K, ki je poslan vodstvu v Ljubljano. — Ciril-Metodarji iz zapadnih Brd. Domače vesti. Narodne abiturijentke so plačale iz čistega dobička glasbenega večera, ki znaša K 355.18, za en kamen v obrambni sklad družbe sv. C. in M. 200 K, ostanek K 155.18 pa so izplačale ženski podružnici v Gorici. Ob jednem se zahvaljujejo vsem, ki so posetiii glasbeni večer, preplačali vstopnino ter tako pripomogli k znatnemu čistemu dobičku. Zahvaljujejo se tudi g. A. Figlju, velep. v Oslavju, za darovane bu-tiljke ter darovalcem cvetlic. Vsem še enkrat: presrčna hvala! Podporno društvo za slovenske viso-košotce na Dunaju« je razdelilo to šolsko leto čez 1 0.000 kron podpor, prejelo je pa v istem času samo 7 68 7 kron. Društvo stoji neposredno pred dejstvom, da v prihodnjem šolskem letu ne bo moglo deliti sploh nobenih podpor, ako naše slovensko občinstvo ne pride na pomoč z novimi darovi. Društvo je v tem letu več izdalo kakor prejelo, zanašajoč se, da se bo na razposlane prošnje in večkratne pozive v listih odzvalo veliko več dobrotnikov. Prosimo torej nujne pomoči! — Promocija. — Jutri bo na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava g. Pavel K 1 o d i č vit. S a b 1 a d o s k i. Poročil se je v Ljubljani g. dr. Janko G r e g o r i n, profesor na goriški realki, z g.čno Ido K a Č i č e v o. Vse najbolje! Zasebna laška gimnazija v Pulju je podržavljena. Za vzdržavanje gimnazije je prispevalo mesto in deželni odbor. Podržavljena je pod pogojem, dajeprev-z e I a dežela v svojo režijo hrvatsko ljudsko šolo v Pu I j u. — Deželni glavar dr. Rizzi in puljski župan dr. Vareton sta izjavila, da soglašata s pogojem. Vlada je stavila prej vse mogoče ovire zasebni laški gimnaziji v Pulju. Dr. Rizzi je hodil okoli rninisterstev ter moledoval. aH odpravljali so ga na kratko. -Laški poslanci so pomagali v poslanski zbornici vladi, glasovali ž njo, jej pomagali spraviti pod streho budget, ali pravne fakultete le niso dobili. Vlada tudi ne ve, kako bo na jesen s fakulteto. Lahe je seveda ozlovoljilo to, da jim vlada ni dala, kar je obljubila. Vlada se boji, zgubiti glasove laških državnih poslancev, ker jih nujno rabi, kajti brez njih ni bilo veČine, in ve, da jej utegnejo priti še prav. Vlada hoče malce potolažiti Lahe in u-p I i v a t i na laško j a v ti os t, da bo m i I e j š e s o d i 1 a v 1 a d o — zato jim je dala v to l a ž b o in p o m i r j e n j e državno laško gimnazijo v Pulju. V stranki nemških krščanskih social-cev so nastali hudi boji, ki razženejo stranko. To se godi v najmogočnejši stranki v državi, ki je prerodila avstrijski klerikalizem ter je bila vedno uzor slovenskim klerikalcem. Lueger je le s težavo držal stranko skupaj, komaj pa je za-tisnil oči, se je pokazalo, kaj tiči v tej u-zorni stranki, ki vlada krščanski Dunaj ter je vplivna na vse strani. Krščanski so-cialec Hraba je bil prvi, ki je govoril, rekoč, da voditelji časte »boga Jemlji!« da sleparijo in kradejo, da si polnijo svoje žepe. Strašen krik je nastat. Hraba pravi, da ima zbran materijal ter ga da lahko sodniji na razpolago. Sedaj so vrgli iz stranke državnega poslanca Axmanna, ki je bil Luegerjev ljubljenec, Gessmanova desna roka, kandidat za ministerski port-fetj. Axmannu očitajo, da se je polastil tisočakov iz fonda za zgradbo nekega azila ter da je porabil svoj mandat v delegacijah v to, da je omogočil veliko sleparijo z bosenskitni državnimi gozdi, kar mu je prineslo v žep obilo tisočakov. Dunajski podžupan Hierhammer pravi, da je stranka dobro vedela, kaj pečenja Axmann! To da je vedel posebno bivši minister Gessman. Ta pa se zgovarja na trgovinskega ministra Weiskirchnerja. Res, lepe reči! In taki ljudje so uzori klerikalcem na Slovenskem. To bo smrdelo tudi po Sloveniji, kadar se začno naši klerikalci obdelovati med seboj! Krščanski socijalci na Dunaju. — Slaba prede tej krščanski stranki. Bolj in bolj se kaže, da so med njenimi voditelji pravi sleparji. Po Dunaju se vrše shodi, ki gotovo izpodbijejo tla krščanskim so-cijalcem na Dunaju. V kratkem času se lahko stvar izprerneni. V torek je bil protestni shod, katerega so se udeležili tudi klerikalni volilci. Govorniki so povedali marsikatero resnico, med drugimi tudi to, da spadajo kršč. socijalci ne pred komisijo, kakor jo je določil mestni svet, pač pi pred državnega pravdnika. Axmann je zrel za vislice, toda on je grešnik komaj druge vrste, hujši grešniki imajo še javne funkcije. Vsi navzoči so sprejeli soglasno resolucijo, s katero zahtevajo, naj prične preiskovalna komisija svoje delo, naj dože-ne grehe in sleparije dunajskih klerikalcev, naj bodo preiskave javne in naj s& o vsem obvešča javnost. No, lepe reči se obetajo. Upamo, da bodo tudi slov. klerikalci poročali o korupciji dunajske krščanske bande. Proti draginji mesa. — Mestni majgi-strat v Ljubljani je dovolil 21. julija Hhflft na Vodnikevem trgu trem mesarjem stojišče s pogojem, da prodajajo meso po 1 K 14 v prve vrste, po 1 K druge vrste in po 90 v tretje vrste. Ker se pa mesarji ne «jr-žijo tega. jim je magistrat odpovedal stojnice. Ž u p a n je p i s a I o b j e d n e- m m e s a r s k i z a d r u g i, naj mesarji st«l< žajo cene mesa, sicer stori magistrat v vnrstvo konsunientov primerne korake. To priobčujemo v posnemo goriškemu magistratu! Bojkot mesarjev so bile začele gospo* dinje po nekaterih mestih na Niž|ea\ atrijskem. Bojkot je imel uspeli. Mesarji sik se na več krajih že udali ter znižali ceno it ie-su. -- Tudi na Ogrskem se je začel boj proti mesarjem. Razširjajo se letaki, ki pozivajo gospodinje na boj za znižanje cen mesa. To v posnemo gospodinjam in mesarjem v Gorici! Shod proti draginji mesa v Gorici se je vršil sinoči pri Marzinijti. Pohvaliti so gospodinje v Kretnsu, v ostalem pa protestirali proti agrareem in vladi, ki ne odstre mej za uvoz mesa. Laški poslanci naj se zavzamejo za to, da se odpro meje. (govorili so tudi mesarji, da naj se odpro iiie-je. — Tak shod ni za nič! »Osterreiehs Hort«. — Neki nemški agent hodi okoli po hišah, zlasti po tiraUlli v Gorici ter ponuja nemško knjigo pmil gor. naslovom, napisano za cesarjevo 80-letnico. Pravi, da gre čisti dobiček tudi >fiir das Kind«. Priporočila ima v ne tu-škem jeziku od namestnika princa Holi^n-lohe, od dvor. svet. grofa Attemsa in od deželnega g I a v a r j a d r. P a-j e r j a, tudi po nemško!! Mož je pr;iv usiljiv ter se kar ne more prečuditi, če kdo noče naročiti knjige za 40 K! — Nekateri Slovenci so ga že odgnali s prav krepkimi besedami. Uvodna pesem je deutSicii pa deutsch in spet deutsch. Samo deutsdi se povdarja v njej. Take knjige naj kupujejo Nemci, če hočejo, Slovenci pa lahko proslavimo na primernejši d o b ro d ^ 1-u i način cesarjevo 80-letnico pa v p riti domači deželi, ne pa da bodo romali sto-taki iz dežele ven v nemške n a-m ene! Vsak ve, kaj ima storiti. Proti učlteljstvit in šoli ne hujskajn le politikujoči mmci. ampak dobi se tudi kak c. kr. nastavljenec. ki čisto po nepotrebnem draži ljudi ter jim stavlja pred oči troške za šolstvo. Znan nam je slučaj, ko je neki tak c. kr. gospod razlagal, k;*ko da morajo kmetje plačevati 140'/' naklade za Šolo, češ, glejte, toliko breme je ljudska šola; kje pa so še drugi davkE? Naj bi rajše dotičnik poročal, kako res tarejo kmeta davščine, ali da bi se dalo g:le-de ljudskega šolstva prav lepo pomagati potom deželnega šolskega zaloga. Ne kazati na učiteljstvo in šolo, ampak na tiste može v deželni hiši, ki so nadeli naši deželi to posebnost, da je edina v celi Avstriji bre? deželnega šolskega zaloga! -Ob tej priliki bi vedeli povedati tudi i in poroke, o 4 H k o v a n e velikono«irt# pince itd. '>.-;; Prodaja različna fina vina in lik^l* , na drobno ali v originalnih butelkdh Priporoča se slavnemu obftinssvfli za ninego-brojna naročila ter Obljublja solidno postrežbo gjp* po Jako zmernih cenah. *"^B ooo6oooooooooooooooooo kot 'tovarniško znamko priporoma fmfaksi P^kavo! kotprtznano Sl. žagan Y 1655,1-101 (Gozdna balada). Baron je zašel med požrešne volkove, f ko Jezdil na vrancu skoz gozd je hitro. Od konja ostale so some podkove, od lovca pa čevlji prav celi „Ohoil, vse drugo požrle so lačne zverine, po čevljih zaman so pretakale sline. „0H0" 1 Medved, Gorica Tekalište. Josipa Verdi it. 32. Proda se takoj Proda se gosposka vila z zemljiščem ali brez zemljišča v Gorici, Visi Časa rossa 7. Natančneje pojasnila v Via Trieste 13. Velika zaloga dvokoles od --------- K Ho-300; šivalnih strojev od K 30—250; gramofonov od K 15-1500; plošče od K 1—4; vsakovrstnih kmetijskih strojev, orkestrijonov i. t. d. — Mehanična delavnica pri s koncesijo ali brez vGoric: v sredini mesta. Gostilna ima krasne prostore in hleve, flatančneje se izve u našem uprauniš.uu. Za razpečavanje vina posebne vrste litem zastopnika za Gorico in okolico ki ima pristop v boljše kroge. Trgovsko znanje ni potrebno. — Dobra plača in visoka provizija. Ponudbe na naslov: Gesellschaft der lokarjeu IDeinproduzenten fl. G. Oerlriebs - flbteilung Budapesf U. hipot korut 2. Batiel-u Gorica Stolna ulica 34. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki in lepaki za gostilne, kavarne i t. d. se pošiljajo na zahtevo poštnine prosti. Najnoveje acetilen svetilke za gostilničarje in društva od 8 K naprej, Anton Potatzky v Coricl. Na «r<>di KaSteIJtt 7, TRGOVINA NA DRD8N0 IN DEBELO. Najceneje kupavalSee olrnberškeja !a d-sbaega blaga ter tkanla, preje lo al.IJ. FOTREBSOlNE za pisarnice, feadflcs in popotnike Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in ševljatfe. Svetinjtce. — Rožni renči. — Masne knjlilee. lišna obmala za vso letne čase. Fo afebn o s t: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih. ter na deželi, t 3* -« **—O——- — MKM Sporočani; da sem oddal s; 1. julijem t. U zastopstvo in zalogo svojega valjčnega ndina v Domžalah gg. Bostjančič & Gruden u Gorici. I. Bončar. oallfinl mlin v Domialah. Tokajec, kralj vseh vin! Kar j- ml.-ko ii.'/.ii<-mu otroku. to'. Zdravnic.. |.riiN>rci«'iio. postavnim x:ili**-v»......l-oiarjajnu,, tokaj-ko \itiu j.. /.Ir.mlo /... mla.l,- m slaiv in np l.i Mi„.|o manjkati v ti..l.eui bi*. «'isto. no|,onaivj,.n(> foUj^o u„ . ..*.lr..\lj:i |......I-il. /..UI.-I1., nu.li,,,;,.. ,...nii...jUiije krvi. v.sUa.ja n,,.tit in w.l.u:a v u-liki in.-.i v-s.-lj.- .|.. ;i,|j.hj:i |.ri u.hi.hl. m Mnnh. 1'n.il'nkvij.. wli naših \in nu.i/.-mjo dr/ava in t« vina ]<• im/.-IhmI . u.,.k.. kr «-r. |...|j.- .Ji-lJNk.. iiM»istfr»t*.> k.-t .-.lina /.•Iraviliiit umi. Zrav.Mi zdravilnih u>t.fl.ov .....Ii T..k:ij.-.- unls j/l...r.-ii u/iret; ! Da se .»t»io.u<<<-i vsakomur u/.ivr.ri ta Iijmt itn-d vsvmi vini. -n>., *"Mavilt -im> iljani... s vso kraje f ran ko /.al».jniu.' in IranU poštnin.: in v.-.-r Kolekcija št. I. • f-M.-r. ' '».5 | ,M.rt.'fi«-tf;» i»..tl. -Sa.no, 0.5 I Hseml.tm-.i .. M.25 I |..-tii-m,.«i II..-.I.-SHHUI. «».25 I .—ml-tn.-a .. Kolekcija ši. II. ..¦t -.tr-kli-nir 0.7 1 |.ftl.-tnr.,'a in.-d.-San 0.7 I ..m-imI.-.....Sa .. 0.5 I n.-tl.'tn.-pi iii.il. - san Kron 9* -. L.l.iti .im-.'il. izdatkov' > !-^z...|ji. n.....v,)!.!.,- kron 6350 t.i.v kalili dnimh i/ !:.tk'.v' frank.. /:il...jniti.> in frank-. |u-l;i|... plaran t. k..... :«) .li.ij ...I .latuma na fakturi Akcijska družba tokajskih vinskih producentov (Osnllschart Tr.knjer Weinpin(lux<'nU'ii A. (i. V«rtri«'l»s-AI»H'iluii|k') Budimpešta V„ Lipot-komt št. 2. Odlikovana ikoraj v vseh državah! Zahvalna in priznalna pisma od vlsoks in naj.išjc gospode. ij.mki. ki imajo v ušjih krofih /nai [.(.roraiijem im^Ii vin !<•(. los,,,,, V .<• k P.-.-, s, n.i..a tti.il >r»tlt».» j.la.' ti *8 «8 ti •S ti ti Trgovsko-obrtna zadruga v Gorici reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena in dne 21. decembra 11)05. v zadružni register vpisana "pravila, pri skupni seji dne 30. decembra I'.i05. sklenilo za leto 11*0«. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron ; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnim '/,% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4',*, večje, stalno naložene pa po dogovoru Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po '20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom ; če jih pa po pomoti ni k«.!o dobil, m j se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo. ^^