DR. PETER ZENKL V LJUBLJANI Skoraj bo preteklo leto dni, kar je obiskal Ljub ljano in njene socialne delavce sedanji praški župan in eden največjih socialnih reformatorjev sodobne Evrope, dr. Peter Zenkl. Prišel je na povabilo ljub ljanskega mestnega župana dr. Jura Adlešiča, da bi prikazal, kako mesto Praga rešuje svoja mestna so cialna vprašanja in tako dal tudi Ljubljani spodbudo in nasvete iz svojih bogatih izkušenj, ki si jih je pri dobil v svojem dolgoletnem in plodovitnem socialnem delu. Dr. Peter Zenkl je bil rojen 1. 1884. v Taboru na Češkem. Po dovršenih študijah na filozofski fakulteti je postal profesor na trgovski akademiji v Pragi, po učeval pa je tudi na trgovskem oddelku tehniške vi soke šole. V samostojni češkoslovaški državi je bil pozvan v ministrstvo socialnega skrbstva in ko je bilo uvedeno obvezno delavsko socialno zavarovanje, je bil določen za predsednika Osrednjega socialnega za varovanja. V javnem življenju je nastopal že od leta 1911., ko je postal član mestnega sveta v Karlinu. V tej funkciji je vztrajal do leta 1919., ko je postal župan mesta Karlina. Od leta 1921. dalje do letoš njega leta je bil ves čas član mestnega sveta v Pragi in predsednik kluba najmočnejše stranke, letos pa je postal župan mesta Prage. Kot član mestnega sveta in predsednik Osrednjega socialnega zavarovanja je deloval v najrazličnejših socialnih ustanovah, katerih član ali predsednik je bil. Največje njegovo delo pa je bila zasnova tako zvanih »Masarvkovih domov«, kjer so združeni raz lični socialni zavodi od otroških zavetišč pa do ubož- nic oz. hiralnic. Njegovo delo so tudi mnoge številne publikacije, knjižice in brošure, v katerih razpravlja o raznih panogah socialnega skrbstva ter iz svoje bogate izkušnje daje dragocene nasvete. Zato je bil njegov obisk v Ljubljani sredi januarja letošnjega leta važnega pomena. V Ljubljani je pri redil dvoje javnih predavanj v veliki unionski dvo rani. Občinstvo je obakrat napolnilo dvorano do zad njega kotička in verno sledilo predavatelju, ki je v krasnem srbohrvatskem jeziku pojasnjeval ob film skem platnu razvoj praške mestne socialne politike in njeno največje delo, ustanovo že omenjenih »Masa- KRONIKA rykovih domov«. Posebej pa je še vodil sestanek z zastopniki ljubljanskih dobrodelnih in socialnih usta nov v magistratni sejni dvorani. Za ljubljanske so cialne delavce je bil ta sestanek velikega pomena. Tu se je dr. Zenkl dotaknil mnogih vprašanj, ki zaradi svoje aktualnosti še posebej zanimajo naše socialne delavce. Med drugim je postavil vprašanje, ali naj vodi so cialno politiko zasebna iniciativa ali javni organi. Prišel je do zaključka, da bo sodelovanje zasebnih socialnih delavcev vedno potrebno, tudi ko bo člo veška družba dosegla mnogo popolnejši razvoj. Zari sal je meje dela javnih in zasebnih činiteljev na so cialnem polju. Čehi so že pod Avstrijo mogli računati le na samopomoč, kajti država za socialne namene ni dajala denarja. S prostovoljnimi prispevki so Čehi pred prevratom naredili izredno mnogo: sezidali so slovito Narodno gledališče v Pragi, številne socialne ustanove, knjižnice, šole itd. Po prevratu je nastopila reakcija. Novi, prej požrtvovalni delavci, so se začeli sklicevati na to, da je zdaj, ko je narod dobil svojo državo, dolžnost države, prevzeti socialne naloge. Prišlo je do nesoglasij, ki pa so bila sčasoma odprav ljena. Socialno delo je zadeva skupnosti in posamez nikov. Toda dandanes ne morejo prevzeti nase vseh socialnih nalog države, samouprave in občine, kakor bi tudi zasebni činitelji ne mogli odpravljati sami vsega dela in je zato potrebno sodelovanje obeh čini teljev. Predvsem mora odločati interes skupnosti in človeka ter se mora temu podrejati vse drugo. Prosto voljno socialno delo je pionirstvo, kakor kaže razvoj socialnega skrbstva na češkoslovaškem, ko pa začne javna uprava prevzemati socialne naloge nase, zasebni socialni delavci ne smejo prekrižati rok. Niso dovolj samo zelene pisarniške mize, predpisi, instrukcije in zakoni, pa tudi ne samo denar. Potreben je še socialni čut, kakor je potrebna zavest, da socialne naloge spa dajo med najvažnejše, kar zahteva naš čas. Socialno skrbstvo mora predvsem preprečevati socialno zlo, mora biti individualno in ne šablonsko, zato pa je potrebno sodelovanje čim širših plasti ljudstva. Mno ge socialne naloge izpolnjuje praška občina s svojimi strokovnjaki, ki so absolvirali posebno šolo za so- JOŽE VOMBERGAR 245 Dr. Peter Zenkl na obisku v Ljubljani v družbi predstavnikov mestne občine. Od leve na desno: tajnik Graselli, podžupan dr. Vladimir Ravnihar, dr. Peter Zenkl, češkoslov konzul ing Mifiovskv, tisk referent Jože Vombergar načelnik soc. urada H. Svetel cialno politiko, n. pr. dajanje nasvetov v socialnem po svetovalnem organu, vodstvo nekaterih zavodov itd. Pri nekaterih drugih svojih nalogah je občina v zvezi z zaupniki, izvoljenimi po ljudstvu, n. pr. pri odobra vanju podpor nepreskrbljenim otrokom, upravljanju igrišč, nadzorstvu otroških kuhinj itd. Občina sode luje tudi z nekaterimi poloficielnimi organizacijami, ki so namenjene zaščiti mladine. Te organizacije de lujejo tudi povsem samostojno, toda občina jih pod pira, zato se pa morajo ravnati po njenih navodilih, n. pr. pri razdeljevanju oblek revnim otrokom, pri pošiljanju otrok na počitnice itd. Zopet v drugih pri merih prepušča občina nekatere naloge zasebnim usta novam, toda sama prevzema stroške za to, n. pr. upravljanje vajeniškega doma, nočnega zavetišča itd. Za reševanje nekaterih konkretnih problemov sestav lja občina po svojih in drugih zastopnikih posebne odbore in za nje delno krije stroške. Tako je bila organizirana bolniška služba v revnih družinah. Ob čina podpira na razne načine delovanje mnogih dru štev, socialnih in socialno zdravstvenih akcij ter usta nov, pridržuje pa si pravico do nadzorstva nad nji hovim delom. S to svojo vsestransko podporo občina v resnici vodi vso socialno politiko ter daje smernice za sodelovanje zasebne iniciative za javno upravo. Potrebno je sodelovanje socialnih in socialno-zdrav- stvenih organizacij, če so dobrodelna društva razcep ljena, nastajajo navadno pri njihovem delu razna trenja, dočim socialno delovanje zahteva popolno ne odvisnost, da lahko služi svojemu pravemu namenu. Zato je v interesu socialnega skrbstva, da se društva združijo, da se tako doseže bolj ekonomično in smo trno delo. Treba je stremiti za tem, da pride med zasebnimi in javnimi činitelji socialne politike do čim ožjega in smotrnega sodelovanja. V Č. S. R. stavijo za pogoj organizacijam, ki hočejo prejeti od države in občine podporo, obvezno sodelovanje in prisilno zdru žitev. Po tem načelu je prišlo v č. S. R. tudi do tako zvane Zveze socialnih in socialno-zdravstvenih orga nizacij, ki ji je v začetku predsedovala Alice Masa- rvkova, pozneje pa je tudi ta funkcija prešla na dr. Zenkla. Važno je bilo tudi dr. Zenklovo poročilo o delav skem skrbstvu mesta Prage, zlasti kar se tiče pobi janja brezposelnosti. Podpora se ne daje v denarju, temveč v obliki dela. Enako socialno politiko je nam reč započela tudi mestna občina ljubljanska, ki je prav tako ukinila poprejšnji način podpore v denarju in je uvedla podporo v delu. V ta namen je že lansko leto izvedla večja javna dela in jih namerava tudi v tekočem proračunskem letu. Dr. Zenkl je izrazil svoje zadovoljstvo, da se socialna politika mesta Prage in Ljubljane krije v teh osnovnih smernicah. »Ljubljana v malem, kar Praga v velikem, a Praga je pač mili jonsko mesto. Volja in hotenje pa je isto in zato vredno priznanja.« Pri socialnem skrbstvu je potrebno v prvi vrsti pravo socialno čustvovanje in človecanska zavest. Pri dobrodelnosti ni važna samo vsota, še važnejše je čustvovanje in mišljenje, če prodre med široke sloje zavest občestva, zavest, da smo vsi ljudje in da vsak človek potrebuje na zemlji tudi košček sreče, potem bodo tudi vse socialne akcije same po sebi lahko uspe vale. Družba ima v rokah svojo usodo, svojo bodoč nost. Treba je, da pravočasno spoznamo, kje in v čem je naša bolezen, da jo lahko pravočasno ozdravimo. Bolezen, ki razjeda današnjo družbo, je nesocialno čustvovanje, egoizem, pohlep po denarju in skrajna brezobzirnost do sočloveka. V takih razmerah trpijo množice, postajajo zagrenjene, v njih se pojavlja od por. Zato je treba pravočasno odpreti ventil, ker le na ta način se preprečujejo ekstremi. Kjer se socialno skrbstvo pravilno razvija, tam ni vzroka za kake ekstreme. Vse stranke, vsa društva morajo sodelovati za skupne socialne cilje. Socialno delo pa je tudi naj- plemenitejše delo človeka. Je tudi delo za domovino, kajti če bo družba skrbela za zdravje svojega nara ščaja, si bo zagotovila tudi boljšo bodočnost za državo in za družbo. Med svojim bivanjem v Ljubljani si je dr. Zenkl ogledal ljubljanske socialne ustanove, tako banovin- ski otroški dom v Streliški ulici in mestno ubožnico v Japljevi ulici, Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Vajeniški dom, Delavski dom ter še nekatere zdrav- Park med zavodi za otroke in zavodi za dorasle v Masarykovih domovih v Pragi 246 KRONIKA stvene zavode in ustanove. O vseh teh ustanovah in zavodih se je dr. Zenkl pohvalno izrazil. »Majhni so, toda dokazujejo, da Slovenci razumete, v kakšni smeri naj gre moderni razvoj socialnega skrbstva.« Poudar jal je le eno napako, preveliko razdeljenost. Ljubljana ima mnogo društev in ustanov, katerih namen je, gojiti socialno skrbstvo, vendar bi bilo za skupno re ševanje vseh socialnih vprašanj koristneje, če bi se to delo združilo na enotno in skupno delo. Ljubljana se s hvaležnostjo spominja velikega so cialnega delavca dr. Zenkla in je ohranila njegova predavanja v najlepšem spominu. Predavanja je spremljal s posebnim filmom, ki je bil posnet pod njegovim vodstvom in ki je izvrstno filmsko delo. Posebej je treba še omeniti, da je pred svojim odho dom iz Ljubljane poklonil večjo vsoto za ljubljanske mestne reveže. Vse njegovo življenje je posvečeno v prvi vrsti lajšanju bede in trpljenja ubožnih. Zasluge, ki jih ima dr. Zenkl pri reformi socialnega skrbstva mesta Prage in vse češkoslovaške države, so gotovo neprecenljive in ga zato lahko štejemo med največje sinove njegove domovine. Njegove zasluge pa se ne omejujejo samo na njegovo domovino, temveč na ves sodobni kulturni svet, ki sledi njegovim zgledom in so že marsikod izvedene reforme, katerim je on dal praktično podlago in življenje. KRONIKA 247