NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stomejčič Urednica NT Milena Brečko Poklic ŠT. 35 - LETO 52 - CEUE, 4.9.1997 - CENA 280 SIT ^atišje pred jesenskim viharjem Avgust brez pravih kislih kumaric v kroniki meseca na strani 25. ^ Pasji dnevi 1997 ^° ^ Tistih pravih pasjih dni to poletje ni bilo, kakšna osvežitev pa je vseeno prišla prav. Glede na obete, ki se zaenkrat le še zbirajo napoznopoletnem nebu, pa nas ^aka viharna jesen. Čisto mogoče, da si bomo takrat tudi ljudje zaželeli takšno kopel. Da si ohladimo pregrete glave. Če seveda ne bo prevladala značilno slovenska želja, da v vodo namočimo koga drugega... 1^ veselje ali jezo? ^rvo celjsko krožišče na Spodnji Hudinji. Stran 2. Kako ločiš med ^vencem in Havajcem (Karmen in Sean s Havajev na obisku v '^^eniji in v Petičini reportaži na strani 39. ^ Petici še reportaže, ugankarstvo, zasveti avtomobilizem, glasba, humor... Strani 33-48. I Tragedija mladih "[ Našli umrla velenjska potapljača. Stran 20. I Otroci doma, starši v šoli | Podružnična šola na Prevorju v novo šolsko leto z dodatnimi podpornimi stebri. Vroča tema na strani 23. Večno drugi Huda prostorska stiska v Srednji zdravstveni šoli v Celju. Stran 24. I Glave gor, potrošniki! Potrošniška svetovalna pisarna v Celju se uveljavlja. Stran 3. I Po prestopih - bron Gregor Cankar med študenti do bronaste kolajne. Stran 14. Mozaik trinaistih umetnikov Peta Mozaikova slikarsko-kiparska kolonija v Malih Braslovčah. Stran 17. 2 DOGODKI Priznanja najzaslužnejšim Žalski občinski praznik bodo proslavili to soboto v Gotovljah Osrednja prireditev ob prazniku občine Žalec bo v soboto, 6. septembra, ob 17. uri v Zadružnem domu v Gotovljah, že dopoldne pa bodo namenu predali pre- novljene prostore podruž- nične šole Gotovlje. Slovesnosti so se pričele že včeraj, s predstavitvijo poso- dobitve centralne čistilne na- prave v Kasazah. Jutri bodo odprli prenovljene prostore poslovne enote Slovenske in- vesticijske banke Ljubljana, prireditve ob občinskem prazniku pa se bodo končale prihodnjo soboto s pohodom Savinjske konjenice po poteh Savinjske doline in s Hmeljar- skim »likofom« pred poslov- no zgradbo Hmezad Export importa v Žalcu. Krajevna skupnost Gotov- lje je za pripravo občinskega praznika kandidirala že mar- ca, saj je praznik želela pove- zati s 70 letnico obstoja šport- norekreativnega dmštva Bo- rut Gotovlje. Poleg tega so tako nameravali, kot je pove- dal predsednik Krajevne skupnosti Henrik Kralj, raz- gibati kraj. »Usodo svojega kraja moramo vzeti sami v roke in tako pripomoči k ce- lovitemu razvoju Gotovelj,« je prepričan Kralj. Tako bodo v Gotovljah ob tej priložnosti predali namenu prenovljene prostore podružnične šole in novozgrajene športne površi- ne. Šola je bila namreč ena zadnjih v občini, kurjena na premog in drva, letos pa ju bo zamenjal plin. Pred nedavnim so v kraju ustanovili še Turi- stično olepševalno društvo Lipa, ki je dobilo nalogo po- skrbeti za lepšo podobo Go- tovelj. V Krajevni skupnosti pou- darjajo, da jim je slednjič us- pelo rešiti tudi problem poš- kodovanih lokalnih cest ob trasi avtoceste in skupaj z ob- čino doseči dogovor z Dar- som. Ocenjujejo namreč, da je bilo uničenih in poškodo- vanih kar 56 odstotkov lokal- nih cest. Ob občinskem prazniku bo- do, kot vsako leto, najzasluž- nejšim podelili občinska priz- nanja. Grb občine Žalec bo prejel Anton Zvone Štorman, zasebni podjetnik iz Šempetra za prispevek k dvigu kakovo- sti gostinskih storitev, za pri- zadevanja pri izobraževanju mladih gostinskih delavcev, ter za prispevek k promociji občine. Plaketi bosta prejela Henrik Kralj iz Gotovelj za aktivno delo v Turistični zvezi Spodnje Savinjske doline, ter društvih, kulturnih organizaci- jah in v krajevni skupnosti in Anton Rozman iz Podvina pri Žalcu za požrtvovalno delo na področju čebelarstva v občini, ter za delo v Krajevni skupno- sti. Tudi letos bodo podelili priznanje »Inovator« za leto 1996, ki ga bo prejel Konrad Kos iz Marija Reke za inovaci- jo izboljšave gorskega pluga za oranje strmih njiv. VL Za Konjicane le pol cestnin J Dars bo z dograditvijo leve polovice Slovenike nil sedanji zaprti sistem pobiranja cestnine v odpra kar pomeni, da bodo ukinjene cestninske postaji priključkih vzdolž avtoceste. Namesto teh bodo z^l čelne cestninske postaje. Eno takšnih so v začetku julija začeli graditi v iS Poleg te čelne cestninske postaje pa bo na priklju« Slovenske Konjice ostala vstopno-izstopna cestninsk7 staja, na kateri bodo uporabniki iz Slovenskih Konjic pi^^ vah polovico cene cestnine. Dars predvideva, da bosta^ postaji odprti 19. septembra, ko je predvidena otvo^^ avtocestnega odseka Arja vas-Vransko. Vodja avtocest baze Slovenske Konjice Ivo Pančič je povedal, da z^j^ ukinitve cestninskih postaj na priključkih ne bo nih^e, pobiralcev cestnine ostal brez službe. Tamkajšnji zapoji^ bodo namreč ustrezno prerazporejeni na druge cestnin; postaje. i Prenovljena šol« v Pesju Prvi šolski dan so v Pesju v velenjski občini odprli pre- novljeno podružnično šolo. Obnove, za katero bosta Mest- na občina Velenje in velenj- ski premogovnik odštela približno 35 milijonov tolar- jev, so se lotili zaradi ogrože- ne varnosti učencev. Pred tre- mi meseci se je namreč vdrl strop v šolskem stranišču. Občina je nemudoma naro- čila vse potrebne raziskave, pri tem pa so ugotovili, da so določene poškodbe na šolski stavbi nastale tudi kot posle- dica rudarjenja. Zato bo 55- odstotni stroškovni delež pri obnovi prevzel Premogovnik Velenje, preostah znesek pa bo prispevala občina. V pr- vem delu obnove, ki je veljal 25 milijonov tolarjev, so opra- vili hidroizolacijo, injektiranje počenih zidov in nosilce izdelali nosilno ploščo; objektom. Po prvih ocg naj bi zamenjali le tretj strešne kritine, vendar so sneje ugotovili, da jo jeiif zamenjati v celoti, polegli pa so temeljito popravit ostrešje. Tako so za drugi obnove odšteli 10 milijoi tolarjev. Ta konec tednai meravajo zamenjati tudi ti prostorih vrtca ob tej, šoli i tem zagotoviti primeren ti vadni prostor za najmlajš« V občinskem uradu za gospodarske javne službe te dni ukvarjajo tudi s pri bivanjem gradbenega k Ijenja, saj se bodo v nasl njem letu lotili gradnje šc stanovanj nad šolskim slopjem, ki bodo nameni predvsem učiteljem. Plošča ponesrečenim gornikori Pod severnim ostenjem Turške gore so v soboto od- krili spominsko ploščo 10. junija tragično umrlim pe- tim gorskim reševalcem. Na ovalni plošči velikega kamnitega osamelca nad Okrešljem so zdaj. zapisana imena: Boris Mlekuž, dr. Jani Kokalj, Luka Karničar, Mitja Brajnik in Rado Markič. Tragična nesreča se je zgo- dila na vaji helikopterskega reševanja, tik pred predvide- nim velikim slavjem 85. jubi- leja Gorske reševalne službe Slovenije. »Letni časi se me- njajo, pride pa tudi poslednji čas. Žal, je prišel poslednji čas za vrhunske strokovnja- ke in za ljudi najvišjih človeš- kih kvalitet,« je v nagovoru pred izjemnim številom pla- nincev, gorskih reševalcev, svojcev in prijateljev sloven- skih gora, poudaril načelnik Gorske reševalne službe Slo- venije Danilo Škerbinek. O požrtvovalni in visoki stro- kovni ravni službe, ki so ji z vsern srcem, znanjem in ču- tenjem pripadali umrli reše- valci, je spregovoril sloven- ski obrambni minister Tit Turnšek, medtem ko je Pj čo odkril vodja celjske I ske reševalne postaje " Kopušar. V navzočnosti predsedf države Milana Kučana šokih predstavnikov r^P liške uprave za zaščito sevanje in drugih ter P' stavnikov vseh sedemn^)^ postaj gorske reševalne ^ be Slovenije ter plan','^, društev so v spominsk'; čanosti sodelovali še Člaii' roškega kvinteta in z ob ^ nima recitacijama igrale*^ - Celje Miro Podjed. MITJA V>» V veselje ali jezo Celjanov? s prvim celjskim krožišcem na Spodnji Hudinji naj bi sprostili promet po Mariborski - V kratkemi se dve krožišci Sredi minulega tedna so za promet odprli prvo krož- no križišče v Celju. Krožišče na Spodnji Hudinji naj bi prispevalo k razbremenitvi prometa na vzporedni Mari- borski cesti, pomembno vlo- go pa bo zagotovo odigralo v času 30. MOS, ko bodo v neposredni bližini v Opekar- niški jami uredili parkirišča za blizu tisoč vozil, za parki- ranje pa bo na voljo tudi del severne vezne ceste. V slovenski prometni ure- ditvi so krožišča še vedno svojevrstna novost, saj jih imamo le nekaj. Največ hude krvi je bilo ob odprtju toma- čevskega kro- žišča v Ljubljani, kar je po svoje razumljivo, saj ga dnevno preč- ka zelo veliko vozil. Kot so na pragu letošnje- ga poletja pou- darili slovenski prometni stro- kovnjaki na svo- jem srečanju na Otočcu, bo naj- verjetneje traja- lo še nekaj let, da bodo sloven- ski vozniki v ce- loti sprejeH po- sebnost vožnje po krožiščih, sčasoma pa se bosta pokazali tudi glavni prednosti, veli- ka varnost in propustnost krožnih križišč v vsakodnev- nem prometu. Za vožnjo po krožiščih sta le dve osnovni pravili; krožeča vozila imajo prednost pred vozili, ki vstopajo v krožišče, vožnja v krožišču pa poteka v nasprotni smeri urinega ka- zalca, saj je tako vključevanje kot izstopanje iz krožišča vselej urejeno le kot desno zavijanje. V primeru enopa- sovnega krožišča, kakršno je tudi na Spodnji Hudinji, se morajo vozniki, ki vstopajo in ne nameravajo krožišča za- pustiti na prvem naslednjem izvozu, razvrstiti na sredino voznega pasu. Šele pred iz- branim izvozom se razpore- dijo ob desni robnik, svojo namero pa morajo obvezno nakazati s smernim kazal- Prvo celjsko krožišče so zgradili delavci Cestnega podjetja Celje, dela v vred- nosti 28 milijonov tolarjev pa so bila opravljena v enem mesecu. V Zavodu za plani- ranje in izgradnjo občine Celje, kjer so bili investitorji prvega krožišča v mestu ob Savinji napovedujejo, da bo- sta prvemu na Spodnji Hudi- nji v kar najkrajšem času sledili še dve krožišči; na Ulici mesta Grevenbroich v Novi vasi ter na Čopovi ulici. cem. V primeru, da krožišče zapustijo že na prvem izvozu, pa se takoj ob vldjučitvi v kro- žišče razvrstijo ob desni rob vozišča. In še podatek za tiste, ki se bodo na vožnjo po kro- žišču podali prvič - nič hudega ni, če spregledate »svoj« izvoz, v tem primeru nadaljujete z vožnjo po krožišču in iz njega pač izstopite en krog kasneje. I. STAMEJČIČ Vožnja po krožišču je preprosta - upoštevati je treba le dve osnovni pravili; da imajo krožeča vozila vselej prednost pred tistimi, ki vstopajo v krožišče, ter da celoten promet poteka v nasprotni smeri urinega kazalca. j>IOPIC DOGODKI 3 Glave gor, potrošniki! Potrošniška svetovalna pisarna v Celju se uveljavlja - Vse več prefinjenih goljufij ^evilnih težavah v času Lvljanja, ko naj bi po ^^li nekaterih bile storje- ^tudi nekatere nepravilno- ' esredi junija pričela dela- Celju potrošniška sveto- ma pisarna. V dobrih dveh Lcih se je pokazalo, da je "^jtna pisarna še kako po- lna- saj vsak teden prosi za jinoč pri reševanje najraz- .jijj^ih težav preko 40 po- mnikov. Ne le iz Celja, am- ^tudi iz sosednjih občin. Potrošniška pisarna v Celju ,ga uradno ustanovljena že (cembra lani, kot društvo jjoma organizacijo pa so jo jjsjlipri Upravni enoti Celje (Vzačetku letošnjega juni- Zakaj tako, pojasnjuje pa- in vodja pisarne Janez . (tek: »Pisarno v Celju smo ičeli ustanavljati z name- ^ (iii,da jo vključimo v mrežo [jtih svetovalnih pisarn Zve- iDotrošnikov Slovenije. Do- iffso pogovori potekali le na Kini ravni, je bilo vse v re- i,i(opa je vse skupaj postalo ifs in ko nismo odstopili od iieve, da se vključimo kot oinopravni in ne le kot pod- Gi člani, je zveza odklonila aielovanje, češ da delujemo iroti njenim interesom. Ker »hoteli odnehati, smo za mot prosili Urad RS za vars- «3potrošnikov, ki nam je za- pvil nekaj zagonskih sred- stev, delovanje pisarne je s 100 tisoč tolarji podprla tudi Mest- na občina Celje, ter pričeli po- stopek za registracijo organi- zacije z imenom Varstvo po- trošnikov Celje. Zdaj smo tu in upam, da bomo še dolgo, če- prav bi bilo bolje, če ne bi imeli dela, saj bi to pomenilo, da potrošniki nimajo problemov, da jih nihče ne goljufa in da so trgovci prijazni do njih.« Potrošniška svetovalna pi- sarna v Celju deluje na osnovi določil sicer še nesprejetega za- kona o varstvu potrošnikov. Je neprofitna, neodvisna in nepo- litična organizacija, ne povezu- je se tudi s podjetji, saj bi s tem delovala proti interesom potro- šnikov. Njen edini vir financira- nja je članarina, ki je simbolič- na, saj znaša le 100 tolarjev na mesec, denar pa naj bi dobila še iz celjske občine in urada za varstvo potrošnikov. »Za delo- vanje pisarne letos še nismo dobili niti tolarja,« pojasnjuje Janez Terček, »kar nas močno ovira pri seznanjanju širše jav- nosti z možnostmi sodelova- nja z nami, poleg tega pa ima- mo precejšnje težave pri pokri- vanju najosnovnejših stroškov, na primer za plačilo svetoval- cev in za najem prostorov, ki jih imamo v nekdanji upravni stavbi EMO. Upam, da bo po- novljeni razpis urada za dodeli- tev sredstev uspel in bomo do- bili okrog 2 milijona tolarjev, pričakujem pa, da bo tudi celj- ski župan pokazal potrebno razumevanje za zaščito potro- šnikov in nam zagotovil mate- rialne pogoje za delo.« Janez Terček misli pri tem predvsem na ustrezne prostore v središču mesta, saj sedanji niso le od rok, ampak so tudi neprimerni za dostop invalidom. Potrošniška svetovalna pi- sarna je v 2. nadstropju nek- danje upravne stavbe EMO ob Mariborski cesti. Od 1. sep- tembra naprej bo delala vsak dan od 8. do 12. ure, ob četrt- kih pa še od 15. do 16. ure. V njenem okviru je tudi pravna pisarna za pomoč pri zahtev- nejših problemih. Vsi nasveti so brezplačni, s svetovalci pa se je moč pogovoriti tudi po telefonu, številka 412-605. Problemi, s katerimi se sre- čujejo potrošniki in jih skušajo v pisarni rešiti, so zelo različni. Poleg tega so metode, s kateri- mi trgovci in tudi drugi zlorab- ljajo nepazljivost in nepozna- vanje pravic potrošnikov, vse bolj prefinjene. Prevladujejo zlasti težave, povezane s trgo- vino, na primer nepravilno de- klarirano blago, prodaja izdel- kov, ki jim je že potekel rok uporabnosti, nenormalno dol- gi roki dobave, in podobno. Z mnogimi tegobami se srečuje- jo tudi stanovalci v večstano- vanjskih blokih, v zadnjem ča- su pa se pojavlja vse več prob- V celjski potrošniški pisar- ni dela trenutno pet svetoval- cev. Pisarna je od vsega začet- ka zasnovana kot območna, vendar se zaradi finančnih te- žav za sedaj še ne more razši- riti v druge občine. Kmalu naj bi svetovalci vendarle pričeli delati vsaj v posameznih celj- skih krajevnih skupnosti, kjer bi bili potrošnikom na voljo v popoldanskem času. lemov tudi pri nakupih rablje- nih avtomobilov. Prodajalci se poslužujejo najrazličnejših tri- kov, pa ne le na sejmih, ampak vse več tudi v manjših in zaseb- nih trgovinah. Pravna služba potrošniške pisarne se ta čas ubada s kar nekaj tovrstnimi primeri. »Ugotavljamo, da je zavest potrošnikov na zelo niz- ki ravni in se pustijo mimogre- de ogoljufati, kar pa ni le celj- ska posebnost, ampak je kar vseslovenska značilnost,« pra- vi Janez Terček. »Ljudje so do- slej ob raznih nepravilnostih prosili za pomoč inšpekcijske službe, ki kršitve večidel le re- gistrirajo, reševanje pa odložijo za nedoločen čas. Zato je mar- sikdo obupal že na začetku. Naša pisarna je v preteklih ne- kaj mesecih rešila že kar nekaj problemov, vseskozi pa želimo delovati predvsem na načelu - svetovati potrošnikom, da si bodo lahko pomagali sami« JANJA INTIHAR Nq|večja na Kozjanskem v šentjurski blagovnici Li- ?iso včeraj odprli Koto shde, %čjo prodajalno s čevlji 'kozjanskem koncu. V njej 'približno 250 kvadratnih *ov prodajnih površin. Na tem prodajnem mestu '^'nieli prej del ponudbe teh- ''■'^lega blaga, ki je zdaj zbra- na drugem mestu. Med ponudbo čevljev so imeU predvsem delovno obutev, po J"^em pa so obljubili do 4 '^^^^ različnih čevljev, od !*"5kih. moških in otroških J športne obutve. Direktor purske družbe Upa Edi ^•ar pravi, da so izkoristili ^^izkoriščeno tržno mož- saj na kozjanskem kon- 'doslej tako velike izbire J^^iev še ni bilo. Prodajah jih samopostrežno ter s po- ""^10 črtnih kod, in to z no- 1""^ Poslovodjo ter z dodatno Posobljenimi prodajalci. ^jl%rna vrednost rialožbe je Jl^oč nemškil^mark, saj so drugim poskrbeli za nižji (^''P. ustrezne prodajne poli- ^ Pfinierno osvetlitev ter ra- t^lniško opremo. Z dobavi- pj^^i^ iz Nove Gorice so tako l5l^5^^ni računalniško, zato L ° tam sproti spremljajo, v promet. ^...Ponudbi so predvsem o|)]',iz Italije, med otroško w )[')o pa so tudi izdelki slo- ;^^^|h^zdelovalcev. B.J. Palica daljša od korenčka Država priznava pomen promocije turizma, denarja pa ne da Na novinarski konferenci Centra za promocijo turiz- ma Slovenije, na kateri je sodeloval tudi minister za gospodarstvo Metod Drago- nja, je direktor centra Fran- ci Križan opozoril na kro- nično pomanjkanje denarja, ki ga država (ne) namenja tej dejavnosti in zaradi katere- ga je najbolj oškodovano. slovensko turistično gospo-j darstvo. | Kljub temu, da so lani vse, strokovne ustanove sloven-i skega turizma, letos pa tudi j vlada, zagotovili polno pod-j poro promociji in razvoju tu- j rizma, osnutek letošnjega. proračuna za ta namen pred- videva samo 285 milijonov to- larjev, namesto predlaganih 793, kar bi pomenilo 1 odsto- tek deviznega priliva iz naslo- va turizma! Ker je Center za promocijo turizma Slovenije prejel letos že 270 milijonov, mu do konca leta ostane le še 15 milijonov, kar je odločno premalo. Če ne bo dobil vsaj še 200 milijonov, bo moral ukrepati in začeti postopke za ukinitev predstavništev in informativnih uradov v tujini, odpovedovati nastope na sej- mih in prenehati izdajati pro- mocijske publikacije, zmanj- šati število študijskih skupin tujih novinarjev in organiza- torjev potovanj in prenehati z izvajanjem projekta turistič- no-informacijske mreže. Minister za gospodarstvo Metod Dragonja je dejal, da je zadovoljen z delom Centra in sploh vseh institucij, ki jih je vlada vzpostavila za potre- be turizma. S 1. septembrom je razrešen dosedanji držav- ni sekretar za turizem Peter Vesenjak, novi kandidati pa še niso znani, prav tako ne za novo ministrstvo za turi- zem, ki naj bi ga kmalu dobi- li. Izrazil je tudi upanje, da bo vladi uspelo najti dodatnih 200 milijonov SIT za delova- nje Centra, kar naj bi rešila proračunska razprava, ki se je preselila v državni zbor. Na vprašanje, kako osebno gleda na razvoj slovenskega turiz- ma, je dejal, da se zavzema za strateške rešitve, ki naj bi v naslednjih petih letih podvo- jile delež turizma v družbe- nem prihodku, torej s 3 na 6 odstotkov. V programskem sklopu de- lovanja na področju odnosov z javnostmi je Center v letoš- njem letu vzpostavil stik s 388 tujimi novinarji, od tega jih je 142 obiskalo Slovenijo in na- pisalo preko 600 člankov. Ze- lo dobro so sodelovaU s tujimi organizatorji potovanj, zlasti na angleškem tržišču. V teku je izdelava posameznih pros- pektov in drugega informa- tivnega gradiva po novem si- stemu identitete. Tako naj bi septembra izšel katalog Oba- la in Kras pod naslovom Sre- dozemska Slovenija, v no- vembru pa prospekt zaokro- ženega območja gora in jezer pod naslovom Alpska Slove- nija. Sledili bodo še drugi (gradovi, mesta, vasi itd). V pripravi je katalog mladinske- ga turizma in serija plakatov slovenskih turističnih obmo- čij ter katalogi slovenskih kampingov, hotelski cenik in motivacijskih potovanj. Pri- hodnje leto naj bi izšh tudi nov-prospekt zdravilišč ter za Gornje Posočje in Gornjo Sa- vinjsko dolino. Vključevanje na internet je samo po sebi umevno, s turistično informa- tivno mrežo pa želijo poveza- ti vse subjekte slovenskega turizma. Center za promocijo turiz- ma Slovenije je zaskrbljen nad nastalim položajem, zla- sti zato, ker se glavnina akcij tržnega komuniciranja izvaja jeseni in spomladi. Priprava turistične sezone 1988 je zara- di nerazumljivo skromnih sredstev zelo vprašljiva, ■■■■■i DRAGO MEDVED PO SVETU Umrla princesa Diana v pariški bolnišnici Pitie- Salpetriere je za posledica- mi hude prometne nesreče umrla britanska princesa Diana. Zdravniki so se za njeno življenje borili dobre tri ure in pol, vendar je bila krvavitev koronarne arteri- je za 36-letno princeso pre- huda, tako da je podlegla poškodbam. V prometni nesreči je umrl tudi njen spremljevalec, 41- letni multimilijonar Dodi Al Fayed. Nesreča se je zgodila, ko sta se Diana in Dodi po večerji vračala v Hotel Ritz, katerega lastnik je bil Dodi Al Fayed. Na poti so ju začeli zasledovati fotografi na mo- tornih kolesih. Diana in Dodi sta hotela pred radovednimi paparazzi pobegniti, pri tem pa sta z mercedesom z veliko hitrostjo trčila v nek steber v tunelu pod Plače de FAlma. Zaljubljeni par je bil zadnji mesec na udaru skoraj vseh svetovnih tabloidnih medi- jev, predvsem zaradi milijo- narjeve preteklosti. Rumeno obarvane novice so zasenčile Dianine napore za uničenje in prepoved zemeljskih min, za kar si je na svetu največ- krat fotografirana ženska, ki ni hotela postati britanska kraljica, pač pa »kraljica Člo- veških src«, tako močno pri- zadevala. Hudi incidenti v BiH v Bosni in Hercegovini se je zgodil eden najhujših in- cidentov po končanju 43 me- secev trajajoče vojne. V strateško pomembnem mestu Brčko (vez med bosan- skimi Srbi in matico Srbijo) na severovzhodu države so Karadžičevi privrženci napad- li pripadnike Sforja in medna- rodne policije. Trije policisti in en vojak so bili ranjeni, razjarjeni Srbi pa so tudi uni- čili okoli sto vozil Združenih narodov. Incident se je zgodil, ko so se vojaki sil za stabilizacijo in mednarodni poUcisti hoteh vmešati v spor med privržen- ci Karadžiča in zagovorniki Plavšičeve. Policija, zvesta predsednici Republike srb- ske, je namreč hotela zavzeti policijske postaje v več me- stih na severovzhodu Bosne: v Brčkem, Bijelini, Doboju, Derventi in Modrici. Ko so to opazili pripadniki režima s Pal, so po radiu pozvali pre- bivalce, naj se uprejo okupa- ciji s strani mednarodnih enot, na nevarnost pa so opozarjali tudi s sirenami. Kljub temu, da se je to doga- jalo ob dveh ponoči, je na ulice odšlo na desetine ljudi, ki so s »priročnim orožjem« (palice, kiji, steklenice, ka- menje...) napadli »okupator- je srbske zemlje«. Agencija in televizija Srna, zvesta Kara- džiču, je ob tem poročala, da je Sfor hotel prevzeti nadzor nad policijskimi postajami ter da so pripadniki Sforja že zavzeU oddajnik srbske tele- vizije v Udrigovem in da so onemogočili oddajanje pro- gramov iz studia SRT v Bijeli- ni. Spor v Brčkem se je končal v korist Pal, policisti zvesti Plavšičevi so mesto zapustih. 66 letna predsednica je v tem času v Banjaluki ustanovila svojo stranko - Srbsko na- rodno zvezo. De Klerk odhaja iz politike Nekdaj predsednik Juž- noafriške republike in zad- njih osem let in pol pred- sednik opozicijske Narodne stranke Friderik de Klerk je sporočil, da odhaja iz politi- ke. 61 letni belopolti politik se bo v zgodovino (ne samo države) zapisal kot držav- nik, ki je na črni celini uki- nil apartheid. De Klerk je politično karie- ro pričel pred 25 leti, z izvoli- tvijo v parlament, potem pa je bil večkrat minister. Leta 1989 je bil izvoljen za predsednika; države, ko se je s tega položa- ja po štirih mandatih moral umakniti Pik Botha. Že leto kasneje je sledil zgodovinski korak - de Klerk je najprej; odpravil prepoved delovanja za najmočnejšo črnsko stran- ko Afriški narodni kongres. Temu je sledil ukaz o izpusti- tvi vodje kongresa Nelsona; Mandele, ki je v zaporu prež-; del kar 27 let. Mandela in dej Klerk sta takoj našla skupni jezik, plod iijunega sodelova- nja pa so bile prve večrasne splošne volitve aprila 94. Z zmago Afriškega narodnega kongresa, dobil je 62 odstot- kov glasov, se je dejansko tudi končalo štiri desetletja dolgo obdobje apartheida. De Klerk: je oblast mirno prepustil; Mandeli in postal podpred-i sednjk; za miren prehod v: demokracijo pa sta si politika j leta 93 zaslužila Nobelovo na- grado za mir. Pokoli - alžirski | vsakdan Iz Alžirije v zadnjih dneh| vsakodnevno prihajajo no-' vice o okrutnih pokolih, ki. jih izvajajo pripadniki! Oborožene islamske skupi-f ne (GIA). Čeprav natančnol število žrtev ni znano - ob- lasti jih tajijo, novinarjev' pa je v nevarni državi vse manj - naj bi bilo po neka- terih podatkih v zadnjih dveh mesecih ubitih okoli tisoč ljudi. Scenarij napadalcev se po- navadi vedno ponovi: izberejo si kako zakotno vas, nekaj časa prebivalce ustrahujejo, nato pa jim prerežejo vratove ali pa se jih lotijo s sekirami. Pogosto žrtvam odrežejo gla- ve. Sledi zabrišejo tako, da zažgejo hiše ubitih. Pred dne- vi so islamisti udarili tudi v alžirskem glavnem mestu Al- žiru; v bombnem atentatu je umrlo kar nekaj ljudi. Člani legalne islamske stranke me- nijo, da je za napade poleg islamskih skrajnežev kriva tu- di sedanja oblast na čelu s predsednikom Zeroualom. Oktobra naj bi namreč bile v Alžiriji lokalne volitve, za ka- tere pa se je hotelo prijaviti več manjših strank, vendar so jih oblasti zavrnile. DAMJAN KOSEC, POPtv 4 DOGODKI Vrtec dražji za četrtino Na ponedeljkovi redni seji mozirskega občinskega sveta, na kateri je bil tudi župan Jakob Presečnik, so člani sveta obravnavali ugovor Občinskega sveta Ljubno zoper vsebino Odloka o ustanovitvi Zavoda za kulturo Mozirje in Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda za lekarniško dejavnost. Lju- benci so nasprotovali ukinitvi enote Zavoda za kulturo na Ljubnem. Sprejeli so tudi spremembe Odloka o komisijah in odborih občinskega sveta ter obravnavali statut Krajevne skupnosti Rečica ob Savinji, ki naj bi ga na predlog nekaterih članov združili z obravnavo statuta mozirske občine. Tako bi se izognili nesporazumom v zvezi s pravnim premoženjem in nepremičninami. Veliko različnih mnenj je bilo izrečenih zlasti pri obravnavi zvišanja ekonomskih cen v VVZ Mozirje, s čimer naj bi po besedah ravnateljice Ane Kladnik pokrili izgube, ki jih mora kriti ustanoviteljica, v tem primeru občina. Odbor za negospo- darske dejavnosti je že marca predlagal 15-odstotno zvišanje cen, vendar pobuda ni bila uresničena. Zaradi vse večjih izdatkov, ki jih med drugim narekujejo tudi zahteve Ministrs- tva za šolstvo po zaposlovanju večjega števila vzgojiteljev v vrtcih, so se v VVZ Mozirje odločili, da povišajo ekonomske cene za skupno 25 odstotkov. Z manjšo podražitvijo naj bi po županovem mnenju naredili medvedjo uslugo prav občini, ki bi morala kriti svoje izgube in tudi izgube iz drugih občin, kot to počne sedaj. B. JANČIČ Podoba v ogledalu slovenske uspešnosti Do jubilejnega 30. MOS še 8 dni - Več ko! 85 odstotkov sejmišča pod streho - Prometna ureditev po starem Drugi največji sejem za pro- mocijo obrti in podjetništva v Evropi, 30. MOS, bo na sejmiš- ču Celjskega sejma pod skup- nim sloganom »Ogledalo slo- venske uspešnosti« na ogled od 12. do 21. septembra. Pri- hodnji petek bo sejemska vra- ta slovesno odprl predsednik Republike Slovenije Milan Kučan, v Celju pa v desetih sejemskih dneh pričakujejo četrt milijona obiskovalcev. Generalni pokrovitelj sejma je Kovinotehna d.d. Celje, na 10-dnevni manifestaciji pa bo sodelovalo 1.765 razstavljav- cev iz 27 držav. Ob domačih slovenskih razstavljavcih pri- hajajo neposredno še iz Av- strije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Japonske, Jugoslavi- je, Nemčije, Singapurja in Švi- ce, preko zastopanih podjetij pa iz Belgije, Češke, Danske, Finske, Francije, Italije, Izrae- la, Južne Koreje, Južnoafriške republike, Kanade, Madžar- ske, Nizozemske, Norveške, Španije, Švedske, Tajvana, Ve- like Britanije in ZDA. Streha nad glavo Organizatorja 30. MOS, Celj- ski sejem d.d. in Obrtna zbor- . niča Slovenije, sta še posebej zadovoljna, da bo letos več kot 85 odstotkov razstavnih povr- šin pod streho, ob stalnih se- jemskih dvoranah pa bo tokrat prvič v montažnih dvoranah kar okoli 20 tisoč kvadratnih metrov razstavišč. Na zuna- njem razstavnem prostoru bo- do tako ostali le strojna opre- ma, avtomobili in oprema. oprema za dom, kamnoseštvo, cementni izdelki, gradbena in kmetijska mehanizacija ter bla- go široke potrošnje. Za razstavljavce in obiskovalce Organizatorji pričakujejo, da bo sejem tako kot zadnja leta tudi tokrat obiskalo okoli četrt milijona ljudi. Zanje bo na sej- mišču med 9. in 19. uro odpr- tih 6 blagajniških mest, vstop- nice za odrasle bodo po 600, za skupine po 500, otroke, štu- dente in upokojence po 400 in poslovne vstopnice za razstav- ljavce po 420 tolarjev. Dobro organiziranega sejma si že dol- go ne moremo več predstavljati brez učinkovitih servisnih služb, celjski sejem obrti pa je v preteklosti prav na tem po- dročju oral ledino in se ponaša s tem, da je med prvimi poskr- bel za dobro počutje razstav- ljavcev in obiskovalcev. Natančno en teden pred od- prtjem jubilejnega 30. MOS sklicujejo organizatorji sej- ma v konferenčni dvorani Ce- Ijanka jutri, v petek ob 11. uri, zadnjo novinarsko konfe- renco, na kateri bodo javnosti predstavili še zadnje podrob- nosti iz sejemskih priprav. Vse o tem, v času sejma pa seveda dopolnjeno z aktual- nimi informacijami o dnev- nem dogajanju, lahko prebi- rate na Internetu pod naslo- vom: www.eurocom.si/mos. V času MOS bo poskrbljeno za normalno opravljanje špedi- cijskih, carinskih, bančnih in poštnih storitev, med sejemske servisne službe sodijo tudi zdravstvene, policijske in re- darske storitve, organizatorji pa so za letos navezali tudi te- sne stike z inšpekcijskimi službami, da bi tako zagotovili za razstavljavce in obiskovalce kar najbolj nemoteč nadzor. Za obveščenost na sejmišču bo eki- pa Radia Maribor skrbela v se- jemskem radiu, press center, kjer bo dnevno na voljo tudi sejemski informativni bilten, pa bo vodila ekipa Novega tednika in Radia Celje. In, da bi ostali ob obisku MOS lačni in žejni? Tega se letos resnično ni bati, saj bodo priznani slovenski gostin- ci v skupnem pokritem gostin- skem prostoru hkrati lahko po- skrbeli za okoli 2.000 gostov. Promet po starem Prometne analize zadnjih let kažejo, da se promet v Ce- lju v času MOS poveča za po- lovico, kar pomeni ob pričako- vanih 250.000 obiskovalcih dnevno 100 avtobusov in 6.000 osebnih vozil. Celje potrebuje za tolikšno količino vozil 4.500 parkirnih mest za osebna vozila in 100 za avtobuse. Celotna promet- na ureditev v času MOS ostaja enaka tisti iz prejšnjih let, raz- lika je le v tem, da bodo blizu 500 parkirnih mest ob zahod- ni mestni vpadnici nadomesti- li s parkirišči ob Partizanu Ga- berje, na Avtoportu ter po po- trebi še v Opekarniški jami. Z javnim razpisom je bil za izvajalca prometnega režima v času MOS izbran ZŠAM Celje, redarji pa bodo skupaj s poUci- sti skrbeli, da v mestu in nepo- sredni okolici sejmišča ne bo prihajalo do zastojev. Še pose- bej skrben nadzor policistov bo verjetno potreben tudi na magi- stralni cesti Ljubljana-Celje, saj izkušnje preteklih let kažejo, da prihaja do zastojev zlasti v Šem- petru in na žalski obvoznici. Za obiskovalce MOS bo z vseh urejenih parkirišč ob vpadnicah organiziran brez- plačen avtobusni prevoz, na sejmišče pa se bodo lahko pri- peljali tudi s kočijami, vprega- mi in sejemskim vlakcem. IVANA STAMEJČIČ podr:^ Slovenski milij.^ UUBLJANA, 26 J, ^ (Delo) - Po nekaterih ■?? macijah naj bi ciprsko ^ no sodišče potrebovalo [ šest do osemnajst ines»' preden bo odločalo o m bi Slovenije na odločj! tamkajšnjega okrožnega dišča, češ da ni pristojno^ ločati v sporu med SloveJ in nekdanjo Narodno baJ Jugoslavije. V Ljubljani^ jo, da je spornih 146 nov dolarjev še zamrznjen v Beogradu pa pravijo, da; na računu Beograjske'banj na Cipru ni več. Zaradi vef jasnosti sta na Ciper odp^j^, vala predstavnika Banke % venije in zunanjega min^. Vzpodbuda $ vinarje UUBLJANA, 27. avgust (Delo) - Vlada je na dopij seji sklenila, da bo vinarje- dala po 30 tolarjev nadoni stila za liter izvoženega net- stekleničenega vina. Intd, vencija je potrebna zarac padca prodaje vina na do^ čem trgu in povečanje : poleg tega pa se pričak.; obilna letošnja trgatev. Neodvisnost pomirja m UUBLJANA, 27. avgus (Delo) - V sindikatu Neodi snost - KNSS so se venM nekoliko pomirili in iia st sveta sprejeli nekaj odM nih sklepov. Potrdili so v Ijavnost konfederalnei članstva železničarjev, ki i jih na eni od dopisnih s predsedstva izključili žara neplačevanja članarin imenovali so novo statuta no komisijo, odločili pa: se tudi za predčasni kci gres, ki ga bodo kljub na protovanju nekaterih orf nizirali 16. oktobra. Maribor drsi v stečaj |i MARIBOR, 28. avgS (Delo) - Agencija za planil promet ugotavlja, da so d sežki mariborskega gosp darstva iz leta v leto slab Število podjetij, ki jimgr^ stečaj, se nevarno veča.! območju mestne občine 4562 podjetij, od katerih) 943 sploh ne posluje, so" ča pa bi lahko po ura« dolžnosti uvedla stečaj vl< 504 podjetjih. Letos je imj 788 podjetij blokirane ž' račune v višini 8,8 milij^ tolarjev. Zlepljenko UUBLJANA, 28. avgij^ (Dnevnik) - Predsednik^' Janez Janš^ocenjuje, o'^ odgovor vlade na interp^ cijo, ki jo je pred parla«^' farnimi počitnicami vlo njegova stranka, pavšale" protisloven. Vladi očita.^ je pripravila zlepljenko govorov, ki se medseb^ izključujejo, ter da P'^ obljube o tem, kaj bo naredila v prihodnje, 'i''. za pojasnila na očitke o • bem dosedanjem delu- Srečanje DHL ob Šmartinskem jezeru Podjetje DHL je vodilno mednarodno storitveno podjet- je na področju hitrega prenosa pošiljk sirom po svetu, zelo uspešno pa delujejo tudi njego- va predstavništva v Sloveniji. DHL Slovenija vzhod, ka- mor sodijo predstavništva v Mariboru, Novem mestu in Celju, je minulo soboto orga- niziral srečanje s svojimi stal- nimi strankami. V program so med drugim vključili križarje- nje s parnikom po Šmartin- skem jezeru ter družabno sre- čanje ob jezeru, ki so ga pope- strili z zanimivimi družabni- mi igrami pod vodstvom ani- matorke Helene Korošec. Sre- čanja se je udeležil tudi direk- tor DHL Slovenija vzhod Rudi Zupan. Vodja celjskega pred- \ stavništva DHL Blanka Cigler-* j je ob tej priložnosti povedala: ; »Prvič smo se na podobnem ; srečanju DHL zbrali lani v Ma- ■ riboru na Lentu, letos pa smo \ se odločili za družabno sreča- I nje ob Šmartinskem jezeru. ; Prišlo je približno 70 ljudi ozi- J roma predstavnikov naših 1 stalnih strank iz vseh treh predstavništev. Druženje z nji- mi je bilo izjemno prijetno, ■ poleg tega smo si ob tej prilož- > nosti izmenjali tudi vrsto zani- : mivih in koristnih informacij. . Resnično smo bili zelo zado- ' voljni in prepričana sem, da i bomo tudi v prihodnje lepo i sodelovali,« je menila Blanka i Cigler. IJB i Šport, zabava in nekaj novih cest V soboto, 6. septembra, se bodo v občini Radeče pričele prireditve ob letošnjem občin- skem prazniku, ki ga Radeča- ni praznujejo v spomin na šte- vilne izgnance iz teh krajev v času druge svetovne vojne. Največ prireditev se bo zvr- stilo v soboto, 13. septembra, na sam praznični dan, nekaj dogodkov pa bo napovedalo letošnje slavje že ob koncu tega tedna. V soboto popoldne bo v športni dvorani v Rade- čah -mednarodni rokometni turnir, v nedeljo ob 16. uri pa bodo odprh cesto na Spodnje Počakovo v krajevni skupnosti Svibno in novo cestišče na Jag- njenici. Prihodnjo soboto se bo praznovanje pričelo že ob 7. uri s tradicionalnim ribiš- kim tekmovanjem za pokal »Sava 97«, ob 11.00 bodo v sejni sobi Jadran odprli razsta- vo cvetja, ročnih del in kulina- rike, ki jo pripravlja hortikul- turno društvo, popoldne pa bodo najprej odprli stezo za kotalkanje v parku, nato pa še prvi del obnovljene Starograj- ske ulice. Ob 18.30 bo v mest- nem središču promenadni koncert Pihalnega orkestra ra- deških papirničarjev z doma- čo mažoretno skupino, ob 20.00 pa se bo pred blagovni- co in v parku pričel kulturno- zabavni program. V soboto, 13. septembra, bo ob 15.30 še slavnostna seja občinskega sveta, predstavni- ki občine in občinske organi- zacije ZZB NOV pa bodo v prazničnih dneh položiU cvet- je na grobove radeških talcev in borcev na Štajerskem. JI Drugi sadiarski sefem V Slovenskih Konjicah se od četrtka do nedelje predstavljajo slovenski sadjarji Drugi sadjarski sejem v Slovenskih Konjicah želi slovenskemu potrošniku pokazati, da v Sloveniji ra- stejo zelo okusna, zdrava in dobra jabolka, ki po kako- vosti mnogokrat prekosijo evropska. Na sejmu naj bi se predstavila večina slo- venskih sadjarjev, ob po- nudbi sadja pa bodo po- memben razstavni delež zajemale tudi predstavitve izdelkov iz sadja. ■■:i,llliWlllllMlllllllllllli|lll Drugi sadjarski sejem bo v konjiški športni dvorani od če- trtka do nedelje. Na tisoč pet- sto kvadratnih metrih notra- njih razstavnih površin se bo predstavilo triintrideset raz- stavljavcev, med njimi pet- najst sadjarskih društev, slo- vensko Gospodarsko intere- sno združenje za sadjarstvo, proizvajalci sadjarske opreme, nekatera podjetja, ki se ukvar- jajo s pridelavo sadja, in drugi. Pred športno dvorano pa bodo na ogled sadjarski stroji, te bodo v četrtek in petek po- poldne prikazali tudi pri delu v sadovnjaku ob dvorani, po- stavljena bo tudi tržnica za prodajo sadja. Sejem bo spremljalo dvod- nevno strokovno posvetova- nje. Prvi dan bo namenjen predvsem kakovosti sloven- skih jabolk in možnostim nji- hovega trženja na evropskem tržišču, drugi dan pa bo name- njen pomenu ohranjanja slo- venskih travniških sadnih na- sadov. Mesto gostitelj bo v sejem- skih dneh obarvano s sadjem. Že v torek so pri konjiškem Starem trgu obiskovalcem za- čeli deliti jabolka, v informa- cijski pisarni turističnega društva v trgu bo mogoče na- kup manjših zavojčkov jabolk po ugodni ceni, vsak sejemski dan bo skozi mesto vozila turi- stična kočija, največji gostin- sko turistični podjetji Zlati grič in hotel Dravinja pa sta že napovedali ponudbo sadnih jedi in pijač. Na sejemskem prizorišču bo skupina iz Žič prikazala predelavo jabolk v jabolčnik, turistične kmetije bodo ponudile jedi iz sadja, aktiv kmečkih žena pa je po- skrbel za prikaz starih pred- metov, ki so jih nekoč uporab- ljali sadjarji, in kmečko tržni- co. Župan Janez Jazbec je na novinarski konferenci napove- dal, da bodo Konjice že pri- hodnje leto organizirale ob sadjarskem še sejem kruha in peciva. Lani je sadjarski sejem obiskalo osem tisoč obiskoval- cev, letos jih pričakujejo pol več. Vstopnina bo štiristo to- larjev za odrasle, 150 za mlade in otroke, za učence šol ko- njiške občine pa bo ogled sej- ma brezplačen. DOGODKI 5 V RogatcM slavijo Najvišje občinska priznanje podjetniku Žeraku Rogatcu, kjer praznujejo drugi občinski praznik, ^fjtijo različne prireditve konca tedna, osrednje 'snovanje pa bo v soboto, f'^jgptembra. Takrat bodo jelili občinska priznanja, Tgpier so se odločili na Lovi izredni seji občin- lega sveta. nočastitev letošnjega ob- ^ga praznika so v soboto ,^5vili planinski pohod Ob- /■iio Donačko goro, ob kra- 11 ribniku pa ribiško tek- ne. V nedeljo so začeli s -;io mašo v počastitev ;ega župnijskega zavet- v. Jerneja, popoldan pa na videz hleva in njegove L°''ce ter na izgled hiše. Po- **f^ajlepših« so izbrali tudi (^.**^zorno urejenih kmetij« I^J^iak-Orehovec, Smole-Bu- S^j''^' Esih-Pustike, Stiplošek- \A Pilipančič-Brezovec. Ki- ■^fžišče, Žogan-Bodrišna vas, Grilec-Grliče, Čokl-Zibi- ka, Gubenšek-Virštanj, Jago- dič-Podturn, Šket-Belo, Po- tisk-Pečica, Prebil-Imeno, Gra- dišek-Polje in Hostnik-Dol). S posebnimi priznanji so odlikovali še »lepo urejene kmetije« (Kolar-Golobinjek, Povalej-Bukovje v Babni gori, Jurak-Sela, Keglič-Močle, Jug- Gubno, Herček-Pristava, Go- bec in Terčič-Jazbiria, Rupnik- Polžanska vas, Smole-Brezje, Čebular-Tekačevo in Kladnik- Sveti Štefan). Poleg vseh na- štetih odličij so podelili sedem priznanj za sodelovanje. Letošnje ocenjevanje so za- ključih prejšnji petek, ko so za prijavljene kmetovalce pripra- vili ekskurzijo v kraje Zgornje Savinjske doline, kjer so si og- ledali dve najlepše urejeni kmetiji. Zadnje takšno ocenjevanje na Šmarskem je bilo pred ne- kaj leti, naslednje pa bo čez dve ali tri leta, pravijo v Kme- tijsko svetovalni službi, ■■■■■i BRANE JERANKO Hodnik ni za postelje Celjska bolnišnica nujno potrebuje denar za ureditev preostalega dela nove zgradbe Več posvetovanj ob sprejemu bolnikov Republiški zdravstveni inšpektorat je pred dnevi prepovedal Splošni bolnišni Celje hospitalizacijo bolni- kov na bolnišničnih hodni- kih. Prepoved, ki sicer velja predvsem za gastroentero- loški oddelek, je vodstvo bol- nišnice vzelo zelo resno in bo v skladu z ukrepi, ki jim jih je naložil zdravstveni inš- pektorat, ravnalo tudi na ne- katerih drugih oddelkih. Zelravst\rna in.špektorica je 'ob pregledu, ki ga je na ga- stroenterološkem oddelku opravila po službeni dolžnosti in ne na osnovi kakšne prija- ve, poleg nekaterih manjših J nepravilnosti ugotovila, da je^ bilo nekaj bolnikov zaradi ve-] like prostorske stiske v sobah! nameščeno kar na hodniku, i kar pa je, kot je zapisala v^ obrazložitev odredbe, nedo-' pustno in tudi v nasprotju z zakonom o nalezljivih bolez-? nih. Zato je oskrbovanje bolni- kov na hodnikih prepovedala in s tem povzročila kar nekaj nevšečnosti celjski bolnišnici, ki zaradi nenehnega pomanj- kanja prostora na nekaterih oddelkih problema ne more rešiti čez noč. »Gastroentero- loški oddelek ni edini, ki je občasno primoran postaviti bolniške postelje tudi na hod- nik, zato bomo prepoved zdravstvenega inšpektorata upoštevali prav na vseh oddel- kih,« pojasnjuje strokovni vodja bolnišnice dr. Štefan Ti- sel. »Težave s prostorsko sti- sko bomo dokončno lahko re- šili šele potem, ko bodo dogra- jena tri prazna nadstropja v novi bolnišnični zgradbi, do takrat pa bomo problem po- stelj na hodnikih poskušali odpraviti z reorganizacijo znotraj obstoječih prostorov in s še nekaterimi drugimi ukrepi.« Zdravniki nekaterih interni- stičnih oddelkov so že doslej čestokrat sodelovali pri odlo-j čitvah zdravnikov iz poliklini-1 ke, ali je sprejem določenih pacientov v bolnišnico zares nujen, sedaj pa bo takšno skupno presojanje postalo stalna praksa. »To nikakor ne pomeni, da bomo ljudi, po- trebne bolniške oskrbe, v pri- meru velike gneče na oddel- kih preprosto odslovili,« pou- darja dr. Tisel, »saj je za vse nujne primere v bolnišnici za- dosti postelj.« V še nedograjenih treh nad- stropjih nove bolnišnične zgradbe je neizkoriščenih pre- ko 13 tisoč kvadratnih metrov prostora. Celjska bolnišnica bi morala čim prej dobiti denar, da bi jih lahko uredila vsaj v naslednjih nekaj letih. S pri- dobitvijo novih sob pa po se- danjih načrtih števila postelj ne bi povečevali, saj je po- membneje poskrbeti pred- vsem za boljši standard bolni- kov in zaposlenih. mmmmr. janja intihar " -4. sei>toiiib«r1997 6 GOSPODARSTVO Od avstrijske do hrvaške meje Ekspozitura SIB v Žalcu odpira nove poslovne prostore - S posluhom za obrtnike in podjetnike v petek, 5. septembra, bodo v Ulici Savinjske čete v Žalcu odprli prenovljene prostore poslovne enote Slovenske in- vesticijske banke. Slovesna ot- voritev bo ob 15. uri in sodi v sklop prireditev praznika ob- čine Žalec. Ekspozitura Slovenske inve- sticijske banke v Žalcu je začela poslovati 1. oktobra 1990 in je bila prva enota, ki jo je matična banka ustanovila za zbiranje sredstev na različnih hranilnih računih občanov. Sledile so še štiri poslovalnice v Ljubljani, enote v Ljutomeru, Tolminu in Novem mestu ter predstavniš- tvo v slovenski Istri. Enoti v Žalcu, ki pokriva precejšnji del osrednje Slovenije od avstrijske do hrvaške meje, je kljub močni konkurenci uspelo v preteklih letih povečati obseg poslovanja, povečalo pa se je tudi število zaposlenih. Ob ustanovitvi jih je bilo pet, danes jih je devet, že od samega začetka pa je vodenje enote v rokah Daneta Seniča. Poleg osnovnih bančnih stori- tev, ki jih opravlja za prebivalce Žalca in okoliških krajev, se je enota usmerila predvsem na sa- mostojne podjetnike in manjša podjetja. Njeni komitenti iz drobnega gospodarstva so do- ma iz občin ob celem toku Savi- nje, iz Vranskega, Šentjurja, s Koroške in iz Posavja. »Posluje- mo s preko tisoč občani, steblo naših komitentov pa se je povz- pelo na 450,« pravi Dane Senič. »Prepričan sem, da je ekonom- ska uspešnost, ki je obojestran- ska, predvsem zasluga visoke stopnje posluha vseh zaposle- nih v enoti za pomoč pri poslov- nih odločitvah.« Enota Slovenske investicijske banke v Žalcu je pričela delati v poslovnih prostorih v Pečnikovi ulici, ki pa so v zadnjih letih zaradi povečanega obsega dela postali neprimerni tako za po- slovanje kot razvoj. Vodstvo banke je najprej hotelo preseliti enoto v Hmeljarsko ulico, ven- dar so namere zaradi spre- membe zazidalnega načrta me- sta^padle v vodo. Žalski občin- ski svet je nato dal banki v najem prostore v Ulici Savinjske čete. Projekt obnove prostorov sta zasnovala arhitekta Mišo Kneževič in Jure Sadar, izvajalci pa so bili predvsem komitenti in delničarji banke. Dane Senič je prepričan, da je enota s prenovo poslovnih prostorov naredila pomemben korak naprej, saj bodo sodobno urejeni in opremljeni prostori zagotovo nudili boljše pogoje dela zapo- slenim in omogočili še boljše in hitrejše opravljanje denarnih zadev komitentom. Poleg tega Slovenska investicijska ban- ka je lani povečala obseg po- slovanja za 15 odstotkov. Ob koncu leta je imela za 24 mili- jard tolarjev bilančnega in zu- najbilančnega poslovanja, de- viznega poslovanja je bilo ne- kaj čez 400 milijonov nemš- kih mark, dobiček pa je znašal dobrih 110 milijonov tolarjev. pa pomenijo prenovljeni pro- stori tudi prispevek Slovenske investicijske banke k lepši ure- jenosti mestnega središča Žalca. JANJA INTIHAR NOVO NA BORZI Avgustovski finančni trg Promet na borzi je bil av- gusta, po julijski vročici, po- lovico manjši, vrednost slo- venskega borznega indeksa (SBI) je ostala skoraj nespre- menjena. Ker je danes že september lahko napišem tudi, da ima sprememba SBI že negativen predznak. Inflacija, merjena z rastjo drobno prodajnih cen, je bila avgusta 0,3%. To je že četrtič letos, ko je bila inflacija manj- ša od odstotka. Do konca me- seca avgusta so drobno pro- dajne cene porasle za 7,4%. Glede na pričakovane jesen- ske podražitve bo mesečno rast cen na drobno težko za- držati pod 0,6% in si tako zagotoviti letno inflacijo pod desetimi odstotki. Banka Slovenije s svojimi ukrepi o odkupu deviz še na- prej zagotavlja rast nemški marki (DEM). Avgusta je srednji tečaj marke le naraš- čal, in se okrepil za 1,34%. V primerjavi z začetkom leta je bila DEM za 1,79% dražja. Me- njalniški tečaj za nemško marko je poskočil za dober odstotek. V začetku leta smo lahko DEM kupili v menjalni- cah 2,45% ceneje kot konec avgusta. Od drugih valut je bil ame- riški dolar (USD) tista valuta, katere vrednost je naraščala opazno hitreje od drugih. Av- Piše: ZDENKO PODLESNIK gusta je bilo drugače, le ame- riški dolar se je, od valut, ki jih omenjamo v naših meseč- nih pregledih, pocenil. USD je v zadnjem tednu avgusta pa- del tudi v razmerju do DEM. Z najvišjega razmerja 1,887 je zdrsnil na 1,794 DEM za ame- riški dolar. Njegov srednji te- čaj je prejšnji mesec zdrsnil za 0,79%, vendar je še vedno 17,4% več vreden ko prvega januarja letos. Veliko manj opazno je rasla italijanska lira, ki je letos pri- dobila 2,21 odstotka in to predvsem v zadnjih dveh me- secih, v avgustu 1,06%. S septembrom smo dočakali četrti rojstni dan naše družbe in upamo, da jih bo še veliko. Spoštovanim strankam ob tem jubileju sporočamo, da bomo v prihodnjem tednu pričeli po- slovati v naši novi poslovalnici v Velenju, na Prešernovi 8, (nad Elektrotehno). Združenje izkuseniii gospodarstvenikov v ponedeljek, 8. septembra, bo v Velenju ustanovni sestanek Savinjsko-šaleškega združenja seniorjev - ma- nagerjev in strokovnjakov. Pobudo za ustanovitev je dalo Združenje seniorjev Slovenije, saj želijo svojo dejavnost razširiti v območne enote gospodarskih zbornic po vsej Sloveniji. V regijskih združenjih seniorjev, ki delujejo kot enota repub- liškega združenja, lahko strokovnjaki posredujejo svoje znanje podjetjem, ustanovam in lokalnim skupnostim, obenem pa lahko ponudijo strokovno mnenje o gospodarskem dogajanju. Posredujejo lahko tudi pri zapletih v podjetjih. »Člani šaleškega druženja bodo strokovnjaki, ki so bili v svoji karieri na vodilnih mestih ali pa še zdaj aktivno delajo,« je dejal Božo Lednik, član iniciativnega odbora za ustanovitev savinjsko-šaleškega zdru- ženja, in dodal, da pričakujejo vsaj štirideset članov Za predsed- nika združenja, ki bo sooblikoval izvršilni odbor, bodo predla- gali Boruta Jenka, ustanovitelja Gorenja Elektronike in dolgolet- nega uspešnega samostojnega podjetnika. KL S skupščine polzelskih nogavičarjev. Še višja Icalcovost Delničarji Polzele d.d. za se večji izvoz nogavic Polzela, tovarna nogavic d.d. je imela drugo skupšči- no delničarjev. V Polzeli [e zaposlenih 937 delavcev, ki skupaj z upokojenci in biv- šimi zaposlenimi upravljajo 60 odstotkov vrednosti kapi- tala, 30 odstotkov poseduje KB Infond Maribor, 10 od- stotkov pa odškodninski sklad. Ob tej priložnosti nam je predsednik uprave d.d. Pol- zela, dipl. inž. Alojz Došler povedal: »Na skupščini smo predvsem pregledali poslova- nje v letu 1996, ko smo uspe- šno nadaljevali prehodno ob- dobje. To dokazuje tudi re- zultat poslovanja, ki je bistve- no boljši od doseženega v le- tu 1995. Ugotavljamo tudi, da v letu 1997 poslujemo pozitiv- no, naši načrti so usmerjeni predvsem v še nadaljnje po- večanje izvoza, čeprav že se- daj izvažamo 80 odstotkov proizvodnje na zahtevna evropska tržišča. Naša vizija je tudi v tem letu izboljšanje kakovosti in ponudbe vseh vrst nogavic. Zato vsa svoja prizadevanja usmerjamo v iz- boljšanje kakovosti in tržne ponudbe, ki bo kar najbolj ugodna za potrošnika, tako v Sloveniji kot v Evropi. Po- membno pozornost v zad- njem času namenjamo tudi ohranjanju zdravega in čiste- ga okolja, zato je naša d.d. v okviru programa EKO rezer- virala sredstva, s katerimi na- meravamo do leta 2000 finan- cirati naložbe v varovanje okolja. Pri tem imam v mislih predvsem zamenjavo nekate- rih kemičnih postopkov pri barvanju, nekaj tega smo že izvedli, nekaj pa je še v načr- tu.« TONE TAVČAR Pogajanja o prisilni poravnavi Konjiškemu podjetju Lip Pohištvo se je doslej uspelo dogovoriti o prisilni poravna- vi le s tretjino svojih največjih upnikov, pa še to le načelno. Direktor družbe Adolf Kloko- čovnik pričakuje, da bodo po- gajanja z ostalimi stekla že ta teden in bodo zaključena do konca septembra. Lip Pohištvo je zaradi pre- zadolženosti, visokih izgub iz preteklih let in negativnega tekočega poslovanja v izred- no težki situaciji. S prisilno poravnavo s svojima največji- ma upnicama Banko Celje in Kreditno banko Triglav ter dobaviteljem podjetjem Ex- port Drvo bi zagotovil financ-^ no sanacijo in ohranil delovna mesta za vsaj 250 ljudi. To pomeni, da bi moral število zaposlenih zmanjšati za ne- kaj več kot sto, kar pa je še vedno bolj ugodno kot stečaj- ni postopek, ki čaka Lip v primeru, če upniki ne bodo pristali na prisilno poravnavo. Direktor družbe Adolf Klo- kočovnik se je nedavno sestal s predstavniki obeh sindika- tov v podjetju in s predstavni- co območnega odbora svo- bodnih sindikatov za lesarstvo Milico Dobanovič. Povedal je, da bo datum izplačila julijskih plač znan šele po pogajanjih z upniki in prosil sindikate, naj delavcem pojasnijo trenutne razmere in poskušajo ohraniti mir v podjetju. Klokočovnik pričakuje, da bodo sindikati in delavci z razumevanjem poča- kali na zaključek pogajanj in jih tudi podprli, saj jih v prime- ru stečaja čaka še težji polo- žaj. JI BAROMEI^ Prvo soglasje Med sedemnajstimi jetji, ki trenutno čakaj!" prvo soglasje agencii' privatizacijo je tudi H^J export-import iz Žalca Vzrok za tako dolgoi- postopek lastninjenja i, tevek za denacionaiiz,•)^;: katerem podjetje nastopi' upravičenec. Ker so v zJ'- tem že dosegli poravnav^^ druge rešitve, naj bi prvg' glasje dobili do konca tembra, nato pa bi v m mesecih izpeljali lastninjenj Hmezad, ki kot koniisio|! proda na tuje preko % ^ stotkov slovenskega hmelj je ob prvem letošnjem poijj ju imel blizu 22,5 milijona larjev izgube iz poslovam- kar je za trikrat več koi enakem obdobju lani, celotr; izguba pa je znašala okrog:: milijonov tolarjev, kar je"- skoraj četrtino manj kot lar V podjetju ocenjujejo, da; izguba do konca leta narji na 108 milijonov tolarjev, r stala pa bo zaradi odpisa jatev do podjetij Duri in Fe-: lit, ki sta v stečaju. Novi izdelki Tovarna MCA Nazarje k letos izdelala več kot 1,2 mi lijona malih gospodinjski aparatov, katerih prodaja vrednost bo presegla 90 mi lijonov nemških mark. Značilnost letošnje prc zvodnje so trije novi izdelki multpraktik, mesoreznica i akumulatorski sesalec za: tomobile, ter izdelovanje n( vega tipa elektromotorjev,! poteka v sodelovanju nemškim podjetjem Vo werk. Zaradi uvajanja no\ proizvodnje bodo v tovari do konca leta odprii okr^ novih delovnih mest. Jflj Uspešna SparPa veriga Največja svetovna verig trgovin z živili Spar Interni tional je prejšnji teden n Viču v Ljubljani odprla svi tretji slovaiski prodaji center. Že v kratkem, predviden 17. septembra, bo razširjei center Interspar odprt tudi Celju - meril bo 21.000 kv dratnih metrov, v njem { bodo imeli prostor tudi Ba' max, Hervis in drugi, do le' 1999 pa bo v Mariboru zgr jen največji Intersparov c& ter v Sloveniji. Celotna Spaf va veriga, ki ima v 27 državi preko 19 tisoč trgovin, je poslovala izredno dobro, ^ je dosegla za 47 milijj nemških mark prometa, ^ jeza 6,7 odstotka več kotj^ poprej. Eles solastnik železarni! Na račun dolga v sW vrednosti 4,66 milijarde tO' jev, ki so si ga železarne niče, Ravne in Štore nakopa v letih 1992,1993 in 1994 di neplačevanje elektrj'-^ energije, je Eles postal sow; nik železarn. Kot lastnik K^f talskega deleža ne name^^. aktivno posegati v upr^^^ nje podjetij in bo delnic^^^, koj ko bo to mogoče, P^^ šal zamenjati za kaj drugi^s' rsNOPIC GOSPODARSTVO 7 ffeistavnik Hilti Slovenija d.o.o. je celjskemu županu Jožetu 0jin izročil vrtalno kladivo, darilo za Splošno bolnišnico Celje. Hilti Center tudi na ll Celjskem Svetovni koncem Hilti je na slovenskem tržišču pri- soten peto leto, po začetkih v letu 1993, ko sta bila v pr- vem servisu zaposlena le i dva delavca, pa so konec mi- nulega tedna v Celju odprli svojo tretjo slovensko po- > slovno enoto. Hiltijevo mre- iflv Sloveniji zdaj tvori 21 ^zaposlenih v ljubljanskem, mborskem in celjskem cffltni. ■ Hilti AG, delniška družba s ' sedežem v Liechtensteinu, je podjetje v družinski lasti, raz- ^ rija in proizvaja pa sistemske • reiitve v pritrjevalni in rušilni ■ ^ftiniki za gradbeništvo, indu- strijo in sorodne obrti. Usta- novitelj Martin Hilti je podjet- if iz majhne delavnice razvil v svetovni koncern z 12 tisoč j ^^poslenimi, s svojimi podjet- i. pa je prisoten na vseh celi- j sveta. j ^ Celju, na Bežigrajski ce- j sti, so v Hihi Slovenija d.o.o. ^0 poslovno enoto odprh preprosto zaradi potreb svo- jih strank, ki jih je iz vrst gradbeništva, industrije in so- rodnih obrti na Celjskem okoli 600. Zaradi visoke zah- tevnosti Hihijevih sistemov je za prodajo izjemnega pome- na pravilno in neposredno svetovanje strankam, prav ta- ko pa tudi hiter in kakovo- sten servis ter dostava blaga. Na območju Slovenije ima Hilti preko 4 tisoč kupcev, za- nje pa je zagotovljeno sveto- vanje in servis na področju neposredne montaže, vrtalne in rušilne tehnike, diamantne tehnike, tehnike vijačenja, si- dranja, montažnih sistemov za instalacije, kemije v grad- beništvu in požarne zaščite. Ob odprtju Hihi Centra v Celju so v Hihi Slovenija d.o.o. v spomin na svojega nedavno preminulega usta- novitelja Martina Hiltija daro- vali vrtalno kladivo za potre- be vzdrževanja v Splošni bol- nišnici Celje. EP Priložnost za malo gospodarstvo Zasavski garancijski sklad pričel vpisovati člane - V desetih letih za pet milijard tolarjev posojil in jamstev Zasavski garancijski sklad, ki so ga že pred časom ustanovile občine Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče, je ta teden začel vpisovati svoje člane. Višisa enkratne pristopnine znaša 50 tisoč tolarjev, pogoj za članstvo pa je sedež male gospodarske družbe, samo- stojnega podjetnika ali obrtnika v eni od petih zasavskih občin. Vodstvo skla- da pričakuje, da bo v enem letu prido- bilo 170 članov, v desetih pa blizu 700, Garancijski sklad, ki deluje v okviru zagorskega regionalnega centra za raz- voj in je za sedaj šele drugi v Sloveniji, je bil ustanovljen z namenom, da z ustvar- janjem ugodnejših pogojev za naložbe- no in drugo poslovno dejavnost pospe- šuje rast malega gospodarstva in s tem omogoča odpiranje novih delovnih mest. V ta namen bo izdajal jamstva za bančna posojila, subvencioniral obrest- ne mere za ta posojila, kreditiral člane, pri pridobivanju in vlaganju kapitala pa bo nudil tudi tehnično in finančno po- moč. Sklad je z republiškim pospeševal- nim centrom za malo gospodarstvo podpisal pogodbo o pomoči v višini 100 milijonov tolarjev, osnovna zagonska sredstva v višini 26 milijonov tolarjev pa so prispevale ustanoviteljice. Garancijski sklad bo svoj kapital vezal v bankah, ki bodo vsote pomnožile in na osnovi tega odobravale podjetniška posojila. Zanje bo sklad jamčil do 50 odstotkov. Podjet- niške programe bodo ločeno ocenjevale banke in podjetniki sami, prednost pa bodo imele ekološko neoporečne izvoz- no usmerjene in ekonomsko hitro vnovčljive dejavnosti. V skladu pričaku- jejo, da bodo v enem letu pridobili 170 članov ali desetino aktivnih malih gos- podarskih družb od Litije do Radeč, v desetih letih pa naj bi se število članov povzpelo na 700. V tem času bodo raz- delili za pet milijard tolarjev posojil. Sku- paj z jamstvi bodo dodeljena zlasti za nakup osnovnih sredstev in gradnjo po- slovnih prostorov. V prvem obdobju bo sklad jamčil predvsem za dolgoročna posojila, kasneje pa bo glede na potrebe članov dajal posojila tudi za odkup terja- tev, za tekoče poslovanje in za razne oblike poslovnega sodelovanja. Prva po- sojila naj bi dodelili že oktobra, v skladu pa ocenjujejo, da bo največ zanimanja za posojila v vrednosti 4 milijone tolar- jev in s 3-letno dobo odplačevanja. JANJA intihar Delničarji celjske družbe Kovintrade bodo najkasneje do konca oktobra dobili di- vidende, ki bodo znašale 70 tolarjev bruto na delnico. Še letos naj bi dobili tudi nove delnice, ki jih bo družba iz- dala na račun povečanja os- novnega kapitala. Na nedavni skupščini so se delničarji odločili, da si bodo dobro polovico čistega dobič- ka, ki znaša 12,7 milijona to- larjev, razdelili, preostanek pa bo ostal nerazporejen. Za dividende bodo tako porabili 7,3 milijona tolarjev, izplačah pa jih bodo najkasneje v šest- desetih dneh. Delničarji so na skupščini sprejeli tudi pred- log uprave o povečanju os- novnega kapitala s 114,65 na 343,95 milijona tolarjev. Družba bo osnovni kapital, ki je glede na druge sestavine kapitala nesorazmerno maj- hen, povečala iz sredstev re- zerv, iz revalorizacijskega po- pravka rezerv in iz revalori- zacijskega popravka osnov- nega kapitala. Za znesek po- večanega kapitala, gre za bli- zu 230 milijonov tolarjev, bo Kovintrade izdal nove delnice v nominalni vrednosti tisoč tolarjev, in sicer bosta vsake- mu delničarju na eno sedanjo delnico pripadli dve novi. Kdaj bodo delničarji dobili nove delnice, vodstvo družbe še ne ve, vsekakor pa bo po- stopek stekel takoj, ko bodo sklepi delničarske skupščine registrirani na sodišču. »Pro- sili bomo registracijsko sodiš- če, naj naš primer obravnava prednostno, saj bi radi nove delnice, celotni postopek bo potekal preko Klirinško-de- potne družbe, izdali še pred koncem leta,« pojasnjuje predsednik uprave družt3e Dušan Zorko. JI Klub vseh klubov Prihodnji teden bo v Portorožu prvo srečanje sloven- skih klubov, na katerem bodo tisti, ki tega doslej še niso naredili, lahko pristopili v Odbor za povezovanje klubov. Kolektivni člani odbora, ki je nastal na pobudo ljubljanskih klubov Socius in Manager, so za sedaj poleg obeh omenjenih še Klub podjetnikov Zlatorog Celje, Zveza Lions klubov Slovenije, Master klub in Poslovni klub Nova KBM Maribor. Odbor bo pripravljal skupna srečanja in akcije različnih slovenskih klubov, kar naj bi, poudarja predsednik odbora Dušan Šešok, po eni strani bogatilo vsebino delovanja posameznih klubov, po drugi pa prispevalo k širšim poveza- vam poslovno in ustvarjalno angažiranih ljudi iz različnih krogov. Na srečanju v Portorožu, ki bo 11. in 12. septembra, bodo predstavniki posameznih klubov prvi dan predstavili svoje delovanje in sodelovali na okrogli mizi z naslovom Vpliv da\4ov na počutje davkoplačevalcev, drugi dan srečanja pa bo namenjen športnemu druženju predsednikov in članov klubov. ■ JI Šolenček z bogatejšo ponudbo Pro(l^-^'' petek so v Ozki ulici v Celju odprli novo na 150 kvadratnih metrov razširjeno Šoip ^l^^^ čevljev Šolenček&Mass. Kupci, ki so zadnja leta že kupovali obutev v celjskem ^ber videzom, predvsem pa bogatejšo ponudbo v prodajalni Brigite in Petra Ob^^" prijetno presenečeni. kvg^j^^^^^.^^ova sta s prodajo čevljev začela v Laškem, svojo ponudbo pa na utesnjenih 23 metrih v lokalu v Ozki ulici pred časom predstavila tudi Celjanom. V novem lokalu ^■^edv Poriudbo razširila še s programom nogavic ter usnjene galanterije, kjer izstopa Nma^^'^ pester izbor torbic. Sicer pa lahko v Šolenčku obujejo moške, ženske in otroke, za Pa Se 1^^^^ "ose ponujajo zlasti čevlje Ciciban Petejan, Panda, Ciao Bimbi in Asso, večja stopala Caiig dobro počutila v obuvalih Moda Giovane, Kinsly, Tossi Vannino, Thunder, Spoiler in ^^•■0. da naštejemo le nekatere. EP 8 NAŠI KRAJI IN UUDJE Najboljši tokrat z Gorenjske Uu Ljubečni so znova uspešno pripravili Zlato harmoniko Sedemnajsta ponovitev Zlate harmonike Ljubečna je znova potrdila, da je to prireditev, ki jo potrebuje- mo in moramo poskrbeti, da bo živela tudi v prihodnje. Na vseh dosedanjih pred- tekmovanjih je nastopilo kar 1348 harmonikarjev, samo le- tos 395! Res je, da so se mno- gi pojavili enkrat, dvakrat ali samo trikrat, so pa tudi tak- šni, ki so igrah po deset in večkrat, med njimi pa je prav gotovo absolutni rekorder Stanko Vrčkovnik iz Florjana pri Šoštanju, ki je nastopil šestnajstkrat, saj je manjkal samo na prvi Zlati harmoniki! Vedno več je najmlajših har- monikarjev v kategoriji do 14 let. Tudi letošnja prireditev je bila izredno kvalitetna, saj je strokovna komisija Majda Go- lob, Marjan Lebič in Zoran Kolin podelila le eno bronasto plake- to, 12 srebrnih in kar 14 zlatih. Nastopile so tudi tri harmo- nikarke, vse tri so dobile zlate plakete, Bernarda Podlesnik iz Ljubnega ob Savinji pa je zmagi občinstva iz leta 1995 letos dodala še plaketo Avgu- sta Stanka Radia Slovenija, ki jo je podelila komisija Janez Fabjan, Tomaž Tozon in Mile Trampuš. THje najboljši na Zlati harmoniki Ljubečna 97: absolutni zmagovalec Dejan Raj, zmagovalec občinstva Simon Imperl in dobitnica plakete Avgusta Stanka Bernarda Podlesnik z Ljubnega i ob Savinji. ' Letos je občinstvo za svoje- ga ljubljenca izbralo 11 letne- ga Stojana Imperla iz Blance, ki je dobil majoliko NT&RG (izdelana v lončarstvu Busar v Prožinski vasi), prvič pa je postal absolutni zmagovalec harmonikar z Gorenjske, De- jan Raj iz Kranja. Bernarda Podlesnik je bila plakete Avgusta Stanka tako vesela, da je med potjo do odra po priznanje jokala, ab- solutni zmagovalec Dejan Raj pa tudi ni verjel, da je najbolj- ši. Še najbolj samozavestno je deloval najmlajši Stojan Im- perl, ki ga skrivnosti harmo- nike poučuje Toni Sotošek, dvakratni zmagovalec Zlate harmonike na Ljubečni, da- nes pa ima svoj ansambel, ki zmaguje po festivalih. Med poslušalci je bilo tudi veliko nekdanjih udeležencev finala Zlata harmonika, najbolj pa sta izstopala Franc Rajgl z Ve- ternika (zmagovalec 1994 in dobitnik plakete Avgusta Stanka 1992) in Domen Jevše- nak iz Stranic (zmagovalec 1991 in 92 ter dobitnik plakete Avgusta Stanka 1990). Oba sta sicer pohvalila izvajanje zlasti mladih harmonikarjev, ven- dar sta oba pogrešala »dušo«, ki nekako manjka ob tehniki, kjer so pravi mojstri. S finalom zlate harmonike je bil zadovoljen tudi pred- sednik KUD Ljubečna Pavli Platovšek s sodelavci in tisti- mi, ki so kakor koli pomagali Direktor glavnega pokrovitelja Zlate harmonike Ljubečna'! Ljubečim Celje d.d., Janez Jenšterle izroča pokal absolutm zmagovalcu Dejanu Raju iz Krtmja. pri organizaciji. Zadovoljno je bilo številno občinstvo, ki je kljub pripekajočemu soncu dovolj zbrano spremljalo skoraj štiri ure dolg program, ki so ga popestrili brata Mitja in Boštjan Štrukelj iz Cerkni- ce in ansambel Celjskih 5. Žal pa ni bilo zmagovalca harmo- nikarjev veteranov z Babne Gore, Mira Magistra, kar je vsekakor velika škoda. Prvi del zlate harmonike sta spremljala tudi soproga pred- sednika države Štefka Kučan in župan Mestne občine Celje Jože Zimšek, medtem ko predsednik Milan Kučan p slal pozdravno pismo in njem med drugim zapisali naj »zmaga najboljši, vend ne pozabimo tistih, nsjiš ših, saj je na njih naša priho nost, in najstarejših, ki som to danes tudi omogočili.« Zlata harmonika na Ljube ni je največja tovrstna prird tev v Sloveniji in na svetuj pa je tudi porok, da inoi ostati. TONE VRAE Foto: SAMO LEŠE 50 let šoštanjskih lovcev Lovska družina Velunja-Šoštanj, ki šteje oseminštirideset rednih članov, je zabeleži- la petdesetletnico delovanja. Praznovali so pri Andrejevem domu v Šentvidu nad Za- vodnjami. Gonilna sila v tej lovski družini so predsed- nik Jože Lorbek, gospodar Franc Mauh, tajnik Oto Zaverl in blagajnik Milan Grudnik. Za člane lovske družine Velunja-Šoštanj velja, da niso v sporu z nobenim kmetom zaradi od- strelov psov ali kakšnih odškodninskih zah- tevkov. Gospodarijo severovzhodno od Šošta- nja v loviščih, ki se raztezajo od ravninskega predela do zelo hribovitega območja oziroma od 370 Ido 1220 metrov nadmorske višii Lovišče je izpostavljeno večjim koncentra jam žveplovega dioksida, kar je produkt iil revanja premoga v šoštanjski termoelektii ni. Sicer pa je v lovišču enako zastopana t^ nizka kot visoka divjad. Praznovanja petdesetletnice sta se udelež tudi šoštanjski župan Bogdan Menih in pr* sednik Savinjsko-kozjanske lovske zve Franc Avberšek. Ob tej priložnosti so vsf najzaslužnejšim članom lovske družine po( lili priznanja Lovske zveze Slovenije in pn^' nja regijske lovske zveze. LOJZE OJSTERSl NASI KRAJI IN UUDJE 9 Družina Pižomovih iz Andraža nastopa na prireditvi že vseh 14 let. Andražki otroci so prikazali običaj »ofiranja«. Peli so jih mati moja Pod Goro Oljko je zvenelo ubrano petje družin f Andražu nad Polzelo je na 14. tradicio- oalni prireditvi Družina poje nastopilo 22 ijiuiin iz Slovenije in zamejstva. Med gosti jf bil tudi predsednik države Milan Kučan. 1'tem lepem kraju pod Goro Oljko se je na rof nedeljski popoldan zbralo več kot dvati- i ljubiteljev domače slovenske pesmi in liužinskega petja iz vseh koncev Slovenije, iastopilo je 22 družin s 130 pevci iz Slovenije, lije, Avstrije in Madžarske, ki so zapeli 40 jiesmi, moto prireditve pa je bil tudi tokrat Iso jih mati moja«. i l^me je najprej pozdravil predsednik sve- ; tafS Andraž nad Polzelo Tone Mešit, ki se je m za sodelovanje zahvalil, obenem pa poudaril, da bi še tako prizadevni organizator- ji ne mogli pripraviti prireditve brez pripravlje- nosti družin za sodelovanje. Seveda pa za takšno sodelovanje ni potrebna le dobra volja, treba je v resnici gojiti družinsko petje in dobro poznati stare slovenske pesmi. Prireditev je bila v dveh dehh. V prvem delu so nastopile družine Razgoršek iz Bro- dic pri Rimskih TopHcah, Jakob iz Spodnjega Gabernika pri Podplatu, Gorenc z Rake nad Dolenjskem, Kovačič iz Nove Gorice, Pižorn iz Andraža nad Polzelo, Borovnik s Paškega Kozjaka, Gostiša iz Logatca in Breznik iz Pameč pri Slovenj Gradcu ter bratje in sestre Završnik iz Dobrovelj nad Braslovčami, brat- je Shiabudini iz Ščigle pri Vidmu v Italiji in bratje Gregorc iz Frankolovega. Med odmo- rom so učenci podružnične osnovne šole Andraž nad Polzelo prikazali običaj ofiranje, kar pomeni ropotanje na predgodovni večer pri godovnjaku. Mentorica je bila Martina Ograjenšek. V drugem delu prireditve so se zvrstile družine Marot iz Šentruperta pri Laškem, Blažej iz Galicije v Avstriji, Repen- šek iz Mozirja, Bele iz Zibike pri Pristavi pri Mestinju, Gyorvari iz Gornjega Senika na Madžarskem, Hočevar iz Šmalčje vasi pri Šentjerneju, Krt iz Podjelše pri Kamniku, Fajs iz Kamne Gorce pri Podplatu, bratje in sestre Ulaga iz Zgornje Rečice pri Laškem, bratje in sestre Vidovič iz Dolenega pri Ptujski Gori ter bratje in sestre Čepon iz Horjula. Nastopajoči so zapeli eno ah dve pesmi. Ob koncu je zbranim spregovoril še predsednik države Milan Kučan, ki je pohvalil prizadevnost organizatorjev in nastopajočih ter pomem- bnost prireditve, ki povezuje nastopajoče, organizatorje in poslušalce v eno veliko dru- žino. Dejal je: »In kaj nam ta praznik sporoča za naše življenje? Sporoča nam, da je ubra- nost, da je sodelovanje, da je povezanost in da je harmonija potrebna tudi v vsakdanjem življenju naroda, življenju države. Da je po- trebno najti moči, da bi iz različnih stališč, ki so naravna stvar, zmogli priti do sodelovanja, da bi na podlagi spoštovanja teh razhčnih stališč in strpnega odnosa do njih, zmogh priti do prepoznavne skupne volje, do skup- nega hotenja in skupnega cilja. To pa je toliko bolj potrebno v sedanjem svetu, ki je svet tekmovanja...« Organizatorji so predsedniku za spomin na prireditev izročili sliko. Prireditev je ponovno dokazala, da je slovensko ljudsko in družin- sko petje resnično narodni zaklad, ki ga mno- gi cenijo, njegove vrednosti pa so se mnogi zavedli prav s pomočjo prireditev v Andražu nad Polzelo. Nedeljsko slavje so zaključili vsi pevci združeni v Zdravljici. TONE TAVČAR Kmetice na iioduljali HH| v šaljivih igrah so zmogale Šentjurčanke v soboto je bilo prvo tekmovanje v šaljivih igrah, ko so se preizkusile v spretnostih kme- tice iz Šentjurja, Šmarja pri Jelšah in Sloven- skih Konjic. Na tekmovanju v Gorici pri Sliv- nici je zmagalo Društvo kmetic Šentjur. Bilo je napeto, saj so se na začetku najbolj izkazale kmetice iz šmarskega društva Ajda, nato pa so (na domačih tleh) zmagale Šentjur- čanke. V vsaki ekipi treh sosednjih društev je nastopilo po deset tekmovalk, ki so se merile v nošenju jerbasa na glavi, hoji s hoduljami, v sestavljanju cvetličnega šopka, izdelovanju bu- če strahu, v spretnostni vožnji s samokolnico, lupljenju krompirja in gasilski spretnosti s čr- palko. Vrhunec so bile karaoke, s celotno ekipo desetih naenkrat. Vsaka od treh ekip je morala zapeti Slomškovo En hribček bom kupil. Sicer pa so scsJ)otno druženje začele na Slomškovi Ponikvi, z mašo v tamkajšnji cerk- vi. Nato so si še ogledale Slomškovo rojstno hišo ter se odpeljale na tekmovanje v Gorici pri Slivnici. Tam so jih pričakovale domačinke iz krajevnega odbora, skupaj z ljudskimi god- ci, s kruhom ter vinom. S srečanjem v Slivnici so bile kmetice tako zadovoljne, da so se odločile da se prihodnje leto spet srečajo. Naslednje srečanje bo na območja Šmarja pri Jelšah. Letošnje sta pripravila šentjurska Kmetijsko svetovalna služba ter šentjursko Društvo kmetic. mmmmmmmmMmmmmmmm b.j. Ikode za skoraj sto milijonov v občinah Vitanje in Zre- i ^ je prva končna ocena ^iKKle po deževnem neurju sredi avgusta večja, kot so pričakovali - skupaj skoraj '"O milijonov tolarjev. . V občini Vitanje je škode za- [ približno 70 milijonov. K šte- * so največ prispevale poš- kodovane lokalne, krajevne '''gozdne ceste, na katerih so ^^no popisali za več kot 60 -i'iionov škode. Podatke o ' zaradi plazov in nano- se zbirajo, po predvideva- ^ naj bi dosegla dva milijo- "J tolarjev, na stanovanjskih TOh pa je škode za prib- ^0 tri milijone. Ocenjevalne komisije pa so ■ občini Zreče zbrale podat- ki kažejo na skoraj 23 i^iijonov tolarjev škode, od JS3 sta za 10 milijonov tolar- ja ^kode povzročila plazova r Gračiču. 23 milijonov pa J ^ zadnja številka, saj sta .^Ocenjena ostala še dva ve- J plazova na kmetijskih 5°!^Šinah v Boharini in na Reškem Vrhu. Zanju bo poiskala strokovno p^Jo geologov, pa tudi pr^^log za sanacijo. Za od- škode po neurju naj bi 1^ ^ občinskem proračunu srgjj odstotkov potrebnih bg^^^ev, druga sredstva pa ^^^^^li pridobiti s pre- r3ff^'"^ditvijo denarja iz pro- (j>^nskih postavk. Upajo tu- HjL ^ pomoč ustreznih držav- ^^^^sutucij^ VM^ 10 NASI KRAJI IN UUDJE Pridobitev za hribovce Konrad Kos je inovator leta '96 občine Žalec Na slavnostni seji žalskega občinskega sveta ob občin- skem prazniku, ki bo v sobo- to, bodo podelili tudi nagrado in priznanje Inovator leta '96, ki ga bo tokrat prejel kmet Konrad Kos iz Marije Reke, za dvobrazdni gorski plug. Konrad Kos je bil zaposlen v Strojni Žalec, zdaj pa že lep čas samo kmetuje. Že dolgo se je ukvarjal z mislijo, kako bi pre- težno ročno obdelovanje njiv v strmih gorskih pobočjih poe- nostavil in olajšal. Prvo idejo je dobil, ko so se pojavila traktor- ska gozdna vitla za vlačenje hlodov. Že leta 1984 je priredil dvobrazdni tip pluga, ki so ga uporabljali na nižinskih kmeti- jah. Takrat se je dokončno po- slovil od do takrat nepogrešlji- vega enobrazdnega gorskega pluga, ki so ga vlekli konji ah voh. Dvobrazdni plug je prire- dil za oranje s pomočjo trak- torskega vitla. Vseskozi ga je izpopolnjeval, posebno po- membna pa je bila sprememba smeri oranja. Prej so kmetje orali vzdolž njive in tako zem- ljo spravljali vsako leto malo niže. S tem je bil spodnji del njive očitno bolj roden kot zgornji. Z gorskim plugom je mogoče orati navpično v breg, s tem, da traktor, ki je dvoosen. vleče plug navzgor. Zemljo lah- ko orjejo na eno ali drugo stran. S tem se je tudi rodnost izboljšala in izenačila. Prototip takšnega pluga je bil že leta 1986 razstavljen na celjskem obrtnem sejmu, vendar njegov snovatelj ni bil povsem zado- voljen. Do lani je naredil še pet večjih izboljšav. Plug ima sedaj dvobrazdno rezilo za obrača- nje zemlje s posebnim vodilom za razrez zemlje in usmerjanje gnojila, prednje vodilo na dveh kolesih, s katerima se plug pre- mika na začetek njive, pripra- vo za priključek vleke s trak- torskim vitlom in napravo za natančno določanje globine brazde. S tem plugom se je podvojila hitrost oranja, okrog 20 arov na uro, zemlje ne tepta- jo niti živali niti traktor, zaradi spremembe smeri oranja se je za 5 do 10 odstotkov povečala obdelovalna površina, potreb- no je manj delovne sile, saj sta za oranje s tem plugom po- trebni le dve osebi. Konrad Kos je priznanja in nagrade zelo vesel, še posebej, ker jih v glavnem podeljujejo inovatorjem iz tovarn ali obrt- nikom, da pa ga je dobil kmet, se je zgodilo tokrat prvič. Še bolj kot tega pa je vesel, da je njegov izpopolnjeni gorski plug postal standardno delov- no orodje na savinjskih hribov- skih kmetijah. Uporabljajo ga tudi v Črnem Vrhu, na Troja- nah, v Praprečah in drugod. Konrad Kos pravi, da svoj plug z veseljem posodi drugim kmetom, saj z njim spoznajo, da je mogoče tudi v hribih laže živeti. Ponudbo za izdelavo pluga je poslal nekaterim to- varnam s kmetijsko mehaniza- cijo, da bi jih začele izdelovati. Zaenkrat o odzivih še ne govo- ri, pravo vrednost pluga pa poznajo kmetje, ki z njim dela- jo in pravijo, da je to ena naj- večjih pridobitev za hribovske kmete. ■■■■■■■■■■i T. TAVČAR Konrad Kos s svojim izpopolnjenim gorskim plugom, ki mu je prinesel naziv Inovator /etaj občine Žalec ter priznanje in nagrado. 50 let petja v Šenrilju V nedeljo so v Šentilju pri Velenju zaključili enotedensko krajevno praznovanje, v katerem so se zvrstile športne in kulturne prireditve, domači zbor pa je praznovali petdesetlet- nico uspešnega dela. Dopoldne je bila v cerkvi sv. Ilija slovesna maša, potem pa so v bližnji šoli odprh razstavo kulinaričnih dobrot. Popoldne je nastopil Šentiljski mešani pevski zbor. Za dolgoletno delo zbora imata največ zaslug Franc Sredenšek, ki je bil vseh petdeset let aktivni član zbora in poje še danes, ter organist Tinček Jelen, dolgoletni pevovodja mešanega pevskega zbora. Danes vodi zbor mlada študentka glasbe Simona Zaveršnik. Na koncertu so podelili 28 Gallusovih odličij, med njimi kar 17 zlatih. Za delo v cerkvenem pevskem zboru pa je komisija za liturgijo iz mariborske škofije podelila posebna priznanja Francetu Sre- denšku za petdeset let petja in Sonji Iršič ter Zinki Rajh za štirideset let petja. V. ŠMAJS obilica družabnih in športnih prireditev v ponedeljek se je v občini Laško pričel že tradicionalni teden upokojencev in invali- dov, ki sta ga že devetnajstič zapored pripravila občinska zveza društev upokojencev in društvo invalidov. Program tedna je tudi tokrat naravnan predvsem na družabna in športna srečanja, ki se bodo (nekatera so se že) zvrstila po vsej občini. Predstavniki obeh društev so v ponedeljek obiskali in obda- rili vse svoje člane, stare devet- deset in več let, vodstvi obeh organizacij pa sta se prav tako v ponedeljek sestali z laškim županom Petrom Hrasteljem. Sprejema se je udeležil tudi predsednik Zveze društev upo- kojencev Slovenije Vinko Go- bec. V torek so krajevna druš- tva pripravila pohode in kole- sarjenje za svoje člane, v sredo pa je bilo v Žalcu tekmovanje moških in ženskih ekip v keg- ljanju. Danes upokojenci in in- validi balinajo v Zidanem Mo- stu, v soboto, 6. septembra, bo na Marofu ribiško tekmovanje, v nedeljo pa najprej tekmova- nje ekip in posameznikov v streljanju z malokalibrsko puš- ko na strehšču v Rečici, ob 13. uri pa se bo kot zaključek vseh prireditev pričelo kulturno in družabno srečanje v sindikal- nem domu v Hudi Jami. Kulturni center Laško je v času tedna podaril upokojen- cem in invalidom dve brezplač- ni predstavi. Prva je bila že sino- či, nastopih so gostje iz Vrbov- ca, druga pa bo v petek ob 19.30. Ob zaključku tedna upokojen- cev bo tudi tradicionalno sreča- nje krajanov Jurkloštra, starih 75 in več let, ki ga v nedeljo, Z septembra, pripravlja krajevna organizacija Rdečega križa. Sre- čanje bo v kartuziji Jurklošter, pričelo pa se bo ob 15. uri. JI Dober glas seže v deveto vas. Rumene strani pa povsod. Rumene strani Telefonskega imenika Slovenije so se v zadnjih letih uveljavile kot najbolj popoln seznam ponudnikov vseh vrst blaga In storitev. Ker uporabniki posežejo po Rumenih straneh natanko v trenutku, ko potrebujejo nekaj čisto določenega, je oglaševanje na Rumenih straneh 100 % natančno usmerjeno. Gotovo tudi sami posegate po Rumenih straneh, kadar potrebujete hitro in zanesljivo informacijo. Zato gotovo veste, da Rumene strani lahko ponudijo precej več kot samo navedbo dejavnosti in vašega naslova ter telefonske/faks številke. Če želite na Rumenih straneh objaviti bolj obsežno predstavitev svoje ponudbe, pokličite telefonsko številko (061) 159 20 88 in naš zastopnik vam bo podrobno razložil ugodne pogoje oglaševanja v Telefonskem imeniku Slovenije. Telefonski imenik Slovenije bo izšel tudi na CD-ROM-u, najdete pa ga še na Internetu, na naslovu http://tis.telekom.si. Če se odločite za predstavitev tako v tiskanem kot elektronskem mediju, je cena še posebej ugodna. fsNOPIC NASI KRAJI IN UUDJE 11 Ko zagori v Rogašici Slatini Gasilci potrebujejo nadomestni gasilski dom ^ jl^lio društvo Rogaška ^^^^ je nedavno pripravi- '""elico, ki so jo podprli 'ini pokrovitelji. Zbrana Jjtva namenjajo za poso- J.,gv opreme ter za iz- *M0 nadomestnega ga- Sanji je poslov- centra Sonce, zaradi L Term pa ga morajo |!^,i2graditi na novi lokaci- ja zemljišču v bližini Elek- ^, [satanski vasi. Doslej so ljubili zemljišče ter gradbe- iiačrt, izkupiček veselice pa jjo namenili predvsem za 0\van]e dovoljenj. Sla- 10 priredijo sicer vsako j po eno gasilsko veselico, jjjvadi julija, letošnjo pa so Iji kislega vremena mora- irestavljati. Domačini na 5flico radi pridejo, oglasijo isetudi turisti. \slatinski občini delujejo ^ društva še v Steklarni, jjjivnici in Svetem Florjanu, iiem pa se slatinsko lahko Poveljnik Bojan Hrepevnik. ponaša z boljšo opremljenost- jo. Bojan Hrepevnik, povelj- nik gasilskega društva Rogaš- ka Slatina pravi, da imajo ljud- je v tej občini za gasilstvo velik posluh, prav tako v občinski stavbi. Predsednik društva s 130 člani ter 40 pionirji in mla- dinci, je Bogdan Krumpak. Tudi ženske so zelo prizadev- ne, še zlasti v zadnjih letih, kar je v društvu posebna ženska desetina. Gasilsko društvo Ro- gaška Slatina pokriva območ- je, kjer živi 60 odstotkov pre- bivalcev občine. Društvo, ki so ga ustanovili za potrebe požarne varnosti zdraviliških poslopij, ima bo- gato tradicijo, saj bo leta 2000 slavilo 120-letnico ustanovi- tve. Pravijo, da na častitljivo obletnico že mislijo. Tudi ko razmišljajo o tehnični zasta- relosti starejšega kombinira- nega vozila, ki normativom sicer ustreza. Če ne prej, ga bodo skušali zamenjati za 120-letnico, pri čemer se za- vedajo, da je gradnja nado- mestnega gasilskega doma zelo zahtevna naloga. Na leto imajo približno de- set intervencij. Nazadnje je gorela kurilnica zasebne sta- novanjske hiše v Irju. Med drugim so pomagali pri reše- vanju gospodarskega poslop- ja blizu Cvetličnega hriba, za- beležili so več travniških in gozdnih požarov. Največ in- tervencij je spomladi, čeprav po drugi plati ugotavljajo, da je osveščenost občanov pri kurjenju v naravi vse večja. " Med številnimi storitvami, ki jih opravljajo za potrebe podjetij in občanov, je tudi strokovno sežiganje travniš- kih površin ter večjih koUčin lesnih odpadkov. Prav tako opravljajo čiščenje vodnjakov, obrezovanje visokega drevja, različna dela na višini s po- močjo avtolestve in podobno. ■■■■■ BRANE JERANKO ^^ilsko društvo Sveti Štefan je ob šestdesetletnici poleg številnih daril drugih gasilskih društev dobilo tudi nov gasilski avto. Dvojno slavje na Svetem Štefanu soboto, 30. avgusta, je "^tovoljno gasilsko druš- ' Sveti Štefan praznovalo obstoja, vsi krajani pa '^^ veselili še ob svojem ^^i^vnem prazniku. ^'^znovanjt^ so začel s slav- no sejo, kjer so poročali o lU^KS in GD Sveti Štefan. j tednik gasilskega društva Čoklc je podelil plakete 'Metnim članom gasilskega ^'^3 in dvema ustanovnima članoma Francu Smoletu in Jo- žetu Metličarju. Predsednik KS Sveti Štefan Jakob Romih je v imenu krajevne skupnosti po- delil priznanja Stanku Terčiču, Mirku Bevcu, Jožetu Koštoma- ju in Francu Smoletu. Priredi- tev se je nadaljevala z gasilsko parado in kulturnim progra- mom pred gasilsko kulturnim domom, kjer je gasilsko druš- tvo prevzelo novo gasilsko vo- zilo, tamkajšnji župnik pa ga je blagoslovil. GD Sveti Štefan se ponaša tudi s svojim podmlad- kom, pionirji so bili namreč lani državni prvaki in se nas- ploh malokrat vrnejo s tekmo- vanj brez pokalov. Največji dosežek v krajevni skupnosti Sveti Štefan je po besedah Jakoba Romiha ta, da je veliko ljudi dobilo že tako dolgo pričakovane telefonske priključke. Sedaj so že skoraj vsa gospodinjstva priključena na javni vodovod in tudi elek- trificirana. Poleg tega so asfal- tirali nekatere cestne odseke. Največji problem pa je še ved- no modernizacija ceste, ki po- vezuje Sveti Štefan s Šmarjem pri Jelšah. Po tej namreč vozi šolski avtobus, ker šolarji obi- skujejo osemletko v Šmarju in ne več v Gorici pri Slivnici. V krajevni skupnosti pa načrtu- jejo in upajo, da bo ta cesta urejena že naslednje leto. NINA GRADIČ Nov bencinski servis 5gJQ istra Benz iz Kopra je pred dnevi v Konjicah, ob lj|^^'^alni cesti Slovenske Konjice-Celje, začel z gradnjo so- bencinskega servisa, ki bo odprt 15. decembra letos. ^ pomočjo najsodobnejših točilnih avtomatov J^^^ vse vrste goriv. Zraven bo bife, avtopralnica, trgovina ^"'^ožni prostori. B.F. Laški planinci praznujejo Planinsko društvo Laško, ki šteje bUzu 420 članov, bo v nedeljo, 7. septembra, pri- pravilo praznovanje ob 70- letnici društva. Srečanje, na katerega so povabili vse za- savske in tudi druge planin- ce, se bo pričelo ob 11. uri pri planinskem domu na Šmohorju. JI Petrovcenavrhu Da so lahko prebivalci nekega kraja med sabo tudi zelo dobri prijatelji, priča fotografija letošnjega že tretjega pohoda Petrovčanov na Triglav. Dobrega razpoloženja vseskozi ni pokvarilo niti slabo vreme, ki jih je spremljalo prvi dan od skupno treh, kolikor so jih preživeli na planinskem izletu v Julijcih. Z.B. PLANINSKI KOTIČEK Na veliki Wiesbachhom Planinsko društvo Celje vabi 13. in 14. septembra na dvodnevno prečenje Viso- kih Tur čez 3564 m visoki Wiesbachhorn v skupini Grossglocknerja. Iz Celja bo odhod v soboto, 13. septembra, ob 5.30 do Ka- pruna v bližini Zeli am See. Prenočitev bo v planinskem domu Heinricha Schvvaigerja na višini 2802 m in naslednji dan vzpon na Veliki Wies- bachhorn, na nadaljnji poti pa čaka planince prečenje več le- denikov, škrin in vrhov v viši- nah nad 3000 metrov. Sredi popoldneva bodo dospeli na višino Franca Jožefa pod Grossglocknerjem, kamor se bo medtem premaknil tudi avtobus, ki bo odpeljal nazaj proti Celju. Tura je pretežno ledeniška. Zato je primerna za telesno pripravljene planince z us- trezno opreme. Podrobnejše informacije dobite v pisarni planinskega društva na Sta- netovi 1 v Celju. Septembra trije pohodi Planinsko društvo Zlatar- ne Celje vabi 6. septembra na Kepo, 13. in 14. septem- bra na visoko pot Dolomitov in 28. septembra na Zadnjiš- ki Ozebnik. Na Kepo se bodo planinci odpravili to soboto ob 6. uri s posebnim avtobusom s par- kirišča na Glaziji. Na izlet po Dolomitih se bo- do odpravili v soboto, 13. sep- tembra, z odhodom ob 4. uri, prav tako s postaje na Glaziji. V nedeljo, 28. septembra, pa vabijo ob 5. uri na pohod na Zadnjiški Ozebnik. Vse podrobne informacije dobite po telefonu 452-927. Planinsko društvo Želez- ničar Celje organizira 6. in 7. septembra planinski izlet na Krn. Odhod s stare avtobusne postaje bo ob 6. uri. Za vse udeležence je potrebna pla- ninska oprema. MOJCA MAROT Na Km Od Šempetra do Javorja V Šempetru so ljubitelji konj pred kratkim ustanovili svoje društvo Savinja-Paka, konec avgusta pa so že pripravili svoj prvi konjeniški pohod. V treh dneh so prejezdili pot od Šempetra do Javorja pri Črni na Koroškem. Konjenike je pot vodila od Šempetra skozi Ložnico, kjer so imeli svoj prvi postanek na konjeniški kmetiji Novina, nato so šli skozi Velenje, kjer so konji prenočili. Drugi dan je bil namenjen vzponu na Zavodnje, nakar so prenočili pri Lovski koči. Tretji dan jih je čakal še zadnji del poti do Javorja ter vnitev. Na pot so odšli Pavle Breznik, Gregor Ušen, Ivan Vasle in RudiGovek, vsi iz Šempetra, najstarejši konjenik Tone Šepec iz Gotovelj, Peter Vodišek, Vili Pleterski, Jerneja Pleterski (najmlajša udeleženka), Franc Žagar, Slavko Dobelšek, Fahid Mišic in Tone Gorogranc iz Velenja. HINKOJERČIČ 12 NASI KRAJI IN UUDJE Prevrnjena kočija na poročni dan Drobnetova iz Loke pri Žusmu sta skupaj že petdeset let Stanko Drobne se je rodil leta 1928 v Dobrini pri Loki pri Žusmu,v družini z enaj- stimi otroki, njegova žena Albina, rojena Jurjec, pa le- to kasneje na kmetiji v Dre- novcah, kjer še zdaj preživ- ljata svoja zrela leta. »Spoznala sva se kmalu po vojni, odločilni da pa sva si rekla 26. julija 1947 v Šmarju pri civilni poroki in 27. julija pri cerkveni poroki na Žu- smu,« je začel Stanko in na- daljeval s spomini na poročni dan. »V soboto, ko smo se peljali iz Šmarja, se je kočija na enem ovinku prevrnila z nami vred. Vsi smo bili malo potolčeni. Mene sta morala potem k nedeljskemu obre- du spremljati in podpirati dva prijatelja. V ponedeljek sem že imel mavec na roki.« Nasploh je bil on ves čas bolj zgovoren kot žena in veliko je imel povedati o vojski in vojnem času: »Ko sem imel komaj 14 let, sem moral na pri3ilno delo v Brežice, od koder sem pobegnil. Triinšti- ridesetega leta sem moral na Tirolsko, kjer smo se pri- pravljali na fronto in šele leto kasneje sem se lahko pridru- žil partizanom ter se boril na svojem ozemlju. Po vojni sem se takoj zaposlil v Žele- zarni Štore. Včasih je bilo drugače kot zdaj, delo je lah- ko dobil vsak, ki je hotel de- lati.« S ponosom pove, da je v tej »fabriki« delal polnih 40 let. »Najprej sem v službo hodil peš, kar je trajalo na vsako stran tri ure. Ko sem si kupil kolo, sem bil že hitrejši. Ko pa sva se z ženo 1951. leta preselila v Štore, kjer sva do- bila dvosobno stanovanje, nama je bila marsikatera dol- ga pot prihranjena.« V Štorah je dobila zaposlitev tudi že- na, ki je 26 let delala kot čistilka. »To so bili težki in nehvaležni časi, a sva se kljub temu odločila za štiri otroke. Stanko. Majda, Albin in Marjan so najini otroci, ki ne živijo več z nama, a naju velikokrat obiščejo. Imava že 10 vnukov in 6 pravnukov, sedaj pa sta na poti še dva pravnučka, dvojčka. Kakšno veselje je, ko naju obiščejo,« srečna pove ona. »Mislim, da je narobe, ko imajo danes družine le po enega otroka. Če je denar za enega, je tudi za drugega,« ostro prida on. »Nekaj časa sem delal celo pri Vodni skupnosti, v kam- nolomu, da smo lahko preži- veli.« Kljub težkim časom so se včasih tudi zabavali. »Jaz sem igral pri godbi na pihala na raznih veselicah in pogre- bih, pel pri pevskem zboru in bil član kegljaškega društva, tako da mi ni bilo nikoli dolg- čas,« pove mož, a ga prekine žena: »Ti že, ti, jaz pa sem bila vseskozi pri otrokih, zra- ven še delala in gospodinji- la.« Je že tako, da so bile ženske včasih vezane pred- vsem na dom in, materinslvo.. Na kmetijo v Drenovce sta se preselila leta 1969 in si postavila novo hišo ter uredi- la majhno kmetijo, na kateri nikoli ne zmanjka dela. Veli- ko opravil jima prihrani trak- tor, radi pa jima pomagajo tudi sosedje, o katerih pravi- ta, da so včasih več vredni kot sorodstvo, saj pridejo na pomoč takrat, ko jih potre- bujeta. »Seveda pa so nama veliko veselje napravili najini otroci in vnuki, ki so naju peljali na Brezje, kjer naju je duhovnik vnovič poročil. Po tem smo šli še na Bled in čeprav sem vedno dejala, da me nikoli ne bodo spravili na čoln, sem tokrat naredila izjemo in se peljala na otoček,« je z na- smehom povedala Albina, mož pa je še dodal, da so jo komaj spravili'iz čolna. Slav- je so Drobnetovi zaključili v Atomskih toplicah, kjer so jima srečo in zdravja zaželeli vsi povabljeni, onadva pa sta obljubila, da se znova sreča- io na biserni poroki. ........... -. NINA GRADIČ Zakonca Drobne, ki sta prejšnji mesec na Brezju praznovala zlato poroko, pravita, da jima zdravje še služi. Vino bo podpiralo študij Zadnje dni maja je bila v Slovenskih Konjicah in okolici tretja likovna kolo- nija. Ob zaključku koloni- je je bila dražba slikarskih del ter dražba posebne polnitve vin Zlatega griča, ki sta bili deležni izredno dobrega odziva. Organiza- cijski odbor kolonije se je odločil, da bodo čisti dobi- ček iz sredstev, zbranih na dražbi vin, namenili šti- pendiranju. Ustanovili so štipendijsko fundacijo, pred dnevi pa so dorekli tudi pravilnik pode- ljevanja štipendij. V tem štu- dijskem letu bodo na osnovi javnega razpisa podelili dve štipendiji. Namenjeni sta študentom iz Slovenskih Konjic, Vitanja ali Zreč, dru- gega, tretjega ali četrtega let- nika, in sicer tistih študijskih smeri, ki bodo pripomogli tudi k razvoju in povezova- nju turizma v Dravinjski do- lini. Zaželeni so študiji turiz- ma, marketinga, gostinstva, novinarstva, kmetijstva, li- kovne umetnosti... Izbor kandidatov bo po 15. sep- tembru, ko se izteče razpi- sni rok, po posebnih merilih opravil organizacijski odbor likovne kolonije, ki bo v skladu z razpoložljivimi sredstvi določil tudi višino štipendij.. B. R- Devetdesetletnici V Sedražu v krajevni skupnosti Sedraž nad Rimskimi Toplicami so pred kratkim čestitali dvema krajankama, ki sta dopolnili 90 let. To sta Antonija Kajtna, ki je praznovala 90. rojstni dan 11. aprila in Frida Diaci, ki je 90 let dopolnila 17. junija. Obe sta pred kratkim obiskali sekretarka in predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Sedraž in jima zaželeli trdnega zdravja in še naprej dobro počutje med njunimi najdražjimi. Kot se vidi na slikah, pa se obe slavljenki še vedno dobro »držita«. MM Antonija Kajtna Frida Diaci NA DANAŠNJI DAN 5. SEPTEMBER 1569 - Umrl je eden najpo- membnejših nizozemskih sli- karjev, Pieter Bruegel starejši (rojen okoli leta 1525). S kmečkimi prizori in krajinami je ustvaril docela novo sli- karstvo občutka, preprostosti in harmonične lepote. 1972 - Skupina palestinskih komandosov tajne organiza- cije Črni september je na olimpijskih igrah v Mucnchnu napadla izraelsko reprezen- tanco. V olimpijski vasi so ubili dva športnika, druge pa zadržali kot talce. V tragediji, ki je sledila na letališču je umrlo še 16 ljudi. 6. SEPTEMBER 1766 - Rodil se je angleški kemik in fizik John Dalton, utemeljitelj atomske teorije materije, ki jo je prvi posta- vil na eksperimentalno os- novo; odkril je osnovni za- kon kemije - zakon o mno- gokratnih razmerjih in uve- del znake za kemijske ele- mente. Bil je slep za barve in je to napako opazoval pri sebi. Po njem se barvna sle- pota imenuje daltonizem (umrl leta 1844). 1839 - Rodil se je francoski pesnik Rene-F.A. Sully Prud- homme, prvi Nobelov nagra- jenec za književnost leta 1901 (umrl leta 1907). 7. SEPTEMBER 1707 - Rodil se je francoski naravoslovec Georges Louis Leclerc, grof de Buffon, pisec in stilist, eden od utemeljite- ljev nauka o evoluciji. Njego- vo najobsežnejše delo Nara-, voslovje obsega kar 45 zvez- kov (umrl leta 1788). 1813 - Rodil se je poljski^ etnolog ukrajinskega rodu Emil Korytko. Zoradi revolu- cionarne dejavnosti je bil pregnan v Ljubljano, kjer se je priključi] Prešernovemu kro- gu. Zbral je Slovenske pesmi krajnskega naroda, ki so izšle posthumno (umrl leta 1839). 1818 - Na Planini pri Rake- ku se je rodil slovenski skla- datelj, pesnik in narodni budi- telj Miroslav Vilhar (umrl leta 1871). 8. SEPTEMBER 1943 - Italijanska vlada je razglasila brezpogojno kapi- tulacijo oboroženih sil. Že ju- lija 1943 je veliki fašistični svet odstavil Musssolinija in vrnil vsa pooblastila kralju. Musso- linija so zaprli in ga internirali na gori Gran Sašo pri Abruz- zih. Za njegovega naslednika je kralj izbral generala Bado- glia, ki je takoj razglasil ob- sedno stanje in razpustil faši- stično stranko. 9. SEPTEMBER 1456 - V Beogradu so ma- džarski nasprotniki ubili zad- njega celjskega grofa Ulrika II. 1737 - Rodil se je italijanski zdravnik in anatom Luigi Gal- vani, pri poskusih z žabjimi kraki je odkril po njem ime- novano galvansko elektriko (umrl leta 1798). 1792 - V Kamni Gorici na Gorenjskem se je rodil slo- venski slikar Matevž Langus, predstavnik biderrnaB ga meščanskega sij« klasicistično-romanti« tretist ljubljanske ^ Prešernovega časa in j? nist poznobaročne trad" cerkvenih freskah (uJf 1855). ' 1828 - Rodil se jg pisatelj Lev Nikolajevih^ stoj, eden največjih knji^ kov vseh časov. Z telesom je bil zakorenji,! ruski zemlji in ruskem miško-kmečkem svetu, je orisal v svojih delih Voj^ mir, Ana Karenina, VsiajJ Ruski realizem je dviguj novo, višjo stopnjo; vp( nove postopke, zelo svj den glede zakonov zvrsij starosti mislec moralist, meljil »tolstojanstvo« L leta 1910). 1901 - Umrl je franco slikar in grafik Henri de| louse-Lautrec, predhoj ekspresionizma, mojstrslii sar v liniji in barvi ostro rakteriziranih prizorov iz riškega življenja; dvi| umetniško vrednost pjaj (rojen leta 1864). 10. SEPTEMBER*" 1890 - Rodil se je avstr^ pesnik in pisatelj židovsfe rodu Franz Werfel, ki s« uveljavil kot pesnik zgod dobe ekpresionizma. V li in dramah je oznanjal pa zem in bratstvo (Prijatelj ga sveta), nato psihološki lizem v drami in prozi (J, bowsky in polkovnik); vel je z obsežnim romao Štirideset dni na Muza Da; (umrl leta 1945). 1892 - Rodil se je amer fizik Arthur Holly Corapi raziskoval je v fiziki n gentske svetlobe in ves skih delcev, odkril po n imenovani Comptonovpt in dobil Nobelovo nagr za fiziko leta 1927 (umrl 1962): 1919 - Zahodne sile s Saint Germainu podpisale rovno pogodbo z Avstriji katero je prenehala obst; avstro-ogrska monarhija. iS««* 11. SEPTEMBER^ 1524 - Rodil se je franc pesnik Pierre de Rons eden vodilnih književni renesančne dobe, voditelj riške šole Plejada in d' poznavalec antične knji nosti. Njegovo najbolj zr delo je zbirka pesmi (umrl leta 1585). 1674 - Rodil se je slove slikar Franz Mihael Stra pomemben predstavnil^ hodnoštajerskega bar Ukvarjal se je predvsem ^ božnim slikarstvom, ustV' pa je tudi pokrajinske p"^ in portrete (umrl leta 174' 1816 - Rodil se je nei mehanik in podjetnik Zeiss. Leta 1848 je ustaf podjetje za izdelavo op"' instrumentov. Zlasti si 1^, zadeval izpopolniti i^' skop. Leta 1866 se mu )^ družil še fizik Ernst Abbe^ teoretskimi deli dopolni'^ sove praktične P^^, Zeissova tovarna optič^" strumentov je zaslove'^ vsem svetu, prav tako optiko, ki jo je ustanovil^ (umrl leta 1888). mmmmmmm NASI KRAJI IN UUDJE 13 Bogastvo starega Rogatca Stoletnica prve znane razglednice obsoteljskega trga počastitev občinskega jiKd Rogatca so v pone- k odprli razstavo sta- ''L razglednic trga ob i Gre za zbirko v lasti ' 'jlca Iztoka Kodriča, uči- K športne vzgoje v rogaš- ' ovni šoli. Uodričevi oceni je v ča- do II- svetovne vojne na- u približno petdeset raz- 40 Rogatca, v njegovi .^l^ipa jih je več kot tride- fjajstarejša znana je iz 1. ^1 ter jo je izdal Kari !|nvidernoch z Dunaja-Flo- j.jorfa. Na njej so upodob- ^jipanorama naselja, trško župnijska cerkev, ijjčina Strmol ter razvaline jrfga gradu. Na razglednici v nemškem jeziku Poz- [jviz Rogatca. Podobni pri- pijiz obsoteljskega trga se (javljajo tudi na poznejših Kjlednicah. [ičiielj Iztok Kodrič v Ro- p ni edini zbiralec raz- (dnic domačega kraja, kaže Izdaje v njegovi lasti najbo- iiejša zbirka. Z zbiranjem je tel pred več kot desetlet- ni, najprej po malem, v zad- I letih vse več. Prvo raz- jdnico je dobil po naključju, noga je zbiranje pričevanj o saški preteklosti vse bolj 's1,ovalo. Razglednice je •val v antikvariatih, pri iinju pa mu je veliko po- ^1 znani zbiralec Zmago Kič, po očetu šmarske go- 'tst, Starinske razglednice ^atca so danes redkost, do Ije težko priti, se je prepri- 'fodrič. Sicer pa ima v lasti i nekaj razglednic iz bliž- Panorama Rogatca, trško jedro, razvaline Starega gradu, cerkev in graščina Strmol. Najsta- rejša znana razglednica kraja je stara sto let. nje soseščine, na primer raz- glednico Svetega Florjana iz 1. 1908 ali steklarne v Straži, ki so jo izdali v Rogatcu. Iztok Kodrič pravi, da ga v Rogatcu zanima nekdanji iz- gled kraja, vse, kar je bilo v njem lepše urejeno, zlasti v primerjavi z današnjim ča- som. Prav tako ga zanimajo založniki razglednic, rogaški trgovci in gostilničarji, pri če- mer se v začetku stoletja naj- večkrat pojavlja krajevni trgo- vec Josef Berlisg, po prvi sve- tovni vojni pa trafikant in tr- govec Maks Stefanciosa. Kodričeva zbirka razgled- nic je tokrat prvič javno pred- stavljena, ogledati pa si jo je mogoče v Kulturnem domu Rogatec. Razstava bo na og- led do (vključno) nedelje 7. septembra, med 10. in 12. uro ter med prireditvami v poča- stitev občinskega praznika. Pripravila jo je Knjižnica iz Rogatca. Za 100-letnico prve znane rogaške razglednice je zbiralec Kodrič izdal njen po- natis. BRANE JERANKO Pripravljeni, zdaj! Te besede bodo izrečene v soboto, 6. septembra ob 1. uri zjutraj, pred Narodnim domom na Trgu celjskih knezov v Celju, ko se bodo na 75 kilometrov dolg po- hod v Logarsko dolino že trinajstič zapored odpravili ljubitelji hoje, zdravega na- čina življenja, pristne nara- ve in nenazadnje tudi tek- movanj. Tekmovalci bodo lahko startali še v Mozirju ob 8. uri, na Ljubnem ob 9. uri in v Lučah ob 10. uri. Tisti tek- movalci, ki bodo startali v Celju, pa bodo lahko izstopi- h v Mozirju do 8. ure in v Lučah do 14. ure. Skupni cilj bo v Logarski dolini do 17. ure. Startnina znaša dva tisoč tolarjev, za dijake, študente in člane pa pol drugi tisočak. Dan pred pohodom bo start- nina dražja, in sicer tri tisoč tolarjev, za dijake, študente in člane pa dva tisoč tolarjev. Startnino lahko tekmovalci plačajo na žiro račun 50700- 678-80828 ali pa pri blagajni ZŠAM Celje, Slomškov trg 1, od 8. do 16. ure. Startne števil- ke bodo organizatorji delili v petek od 12. do 24. ure v prostorih KS Center Celje v Gledališki ulici 2. N.G. Prvi lutkovni festival v Locah Z lutkovno igrico za otroke in odrasle Valentin, priznane- ga belgijskega lutkarja Ronn- ya Aelbrechtsa, se je v soboto pričel prvi lutkovni festival v Ločah pri Poljčanah. Festival so pripravili v okvi- ru poletnih prireditev v Lo- čah, ki letos praznujejo že četrt stoletja kulturnega po- slanstva. Nanj so organizator- ji povabili priznane lutkarje iz Evrope in Mehike. Sobotna predstava je nav- dušila mlade gledalce. Čeprav se je odvijala v kar treh jezi- kih, to gledalcev ni motilo, nasprotno. Izkazalo se je, da je govorica lutk univerzalna. Takšna pa je bila tudi sama zgodbica predstave Valentin, ki opisuje prijateljstvo med žabcem in štorkljo. Predstavnik organizator- jev Loških poletnih priredi- tev Emil Zupane, je ob za- ključku predstave izrazil za- dovoljstvo z letošnjimi polet- nimi prireditvami, ki se z lut- kovnim festivalom iztekajo. »Vesel sem, da mi je uspelo pripeljati v Loče priznane lut- karje. Tudi sam sem nekoč delal v lutkovnem gledališču in imam do lutk prav pose- ben odnos. Mislim, da bo ta festival najlepši zaključek le- tošnjih jubilejnih poletnih prireditev, ne smemo pa pre- zreti tudi njegovega vzgojne- ga vpliva. Tudi z gledališko vzgojo je namreč treba priče- ti pri mladih, lutkovne pred- stave pa so bodočim obisko- valcem kulturnih prireditev najbližje.« J.H, Ronny Aelbrechts je s predstavo Valentin navdušil mlado občinstvo v Ločah. Cvetje v Savinjslceni gaju Od 5. do 9. septembra bo v Savinjskem gaju v Mozirju na ogled razstava Cvetje Evrope '97, ki sta jo pripravila Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj in Društvo vrtnarjev Slovenije, ob njej pa se bodo zvrstile še številne spremljajoče prireditve. Razstava, v kateri bo sodelovalo kakšnih 60 domačih in tujih vrtnarjev ter floristov, bo na približno 10 tisoč kvadratnih metrih, od katerih bo 2 tisoč kvadratnih metrov pokritih. Podobo parka bo popestrila tudi etnografska razstava, saj bodo znova oživeli vsi etnografski objekti. V teh dneh najbolj bujno cveti približno 200 tisoč enoletnic, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali tudi številne mojstrsko pripravljene cvetlične aranžmaje ter cvetje iz eksotičnih krajev. KL, Foto: JM Naša dekleta so najlepša ^ncija Meka je minulo soboto v okviru ^jubilejnega mednarodnega kmetijsko- {^'Iskega sejma v Gornji Radgoni pripravi- Prvi izbor lepotice Pomurskega sejma. V f^Polnem šotoru gostišča Vindiš iz Lenarta is za naslov najlepše potegovalo devet ''jdenk, v glavnem iz okolice Celja. prireditvi, ki jo je vodil Bojan Manenica, ''1-članska komisija po treh izhodih mla- pred občinstvom odločila, da naslov /'^Pše podelijo 15-letni dijakinji Srednje 5|5°'iisko-komercialne šole v Celju Nataši_ Gerold z Gorice pri Slivnici. Lento in šopek je zmagovalki izročil slovenski minister za kme- tijstvo Ciril Smrkolj. Za prvo spremljevalko je žirija izbrala 17-letno dijakinjo Prve gimnazije v Celju MoTiiko Jazbec iz Šentjurja, naslov druge spremljevalke pa je pripadel 21-letni Sonji Ravnjak iz Celja. Naziv miss fotogenič- nosti je dobila Miljana Todorovič iz Velenja. Vse udeleženke so ob koncu tekmovanja pre- jele cvetje in spominska darilca, štiri izbranke pa še dodatne nagrade številnih sponzorjev. LIPE JUHART ^^fiika Jazbec, miss Pomurskega sejma '97 Nataša Gerold, Sonja Ravnjak in Milijana Todorovič ^.se|itMiibM'1997 14 ŠPORT Po prestopih - bron Gregor Cankar na svetovnem prvenstvu in univerziadi 1997 enako kot predlani - Med študenti do bronaste kolajne Zgodovina se je ponovila. Po polomu in treh prestopih na svetovnem prvenstvu si je Gregor Cankar na univer- ziadi v Catanii opomogel in po Fukuoki 1995 znova os- vojil bronasto kolajno v sko- ku v daljavo. Celjan si je nastoj) v finalu zagotovil že s prvim skokom, v triurnem finalu - pogosto je bil prekinjen zaradi razglasi- tev rezultatov - pa sta mu uspela dva veljavna skoka. Začel je s prestopom in se nato s 781 cm zanesljivo uvr- stil med osmerico, ki je na Siciliji nadaljevala bolj za ko- lajne. Bron si je zagotovil v predzadnji seriji, ko je na do- voljenje za skok čakal polnih pet minut in vseeno dosegel 811 cm. Na Siciliji bi moral tek- movati tudi Kocuvan, ven- dar se je odpovedal nasto- pu^_ Naslov študentskega sve- tovnega prvaka je šele v zadnji seriji z novim rekor- dom univerziad osvojil Pe- droso (840 cm) iz Kube. Do takrat je vodil Beckford (835 cm) z Jamajke, ki je bil pred časom zaradi jemanja nedo- voljenih poživil kaznovan s trimesečno prepovedjo na- stopanja in se je moral od- povedati svetovnemu pr- venstvu. »Predvsem zaradi spodrs- ljaja na svetovnem prvenstvu v Atenah sem uspeha zelo vesel. Univerziada je bila ena mojih najtežjih tekem v karie- ri. Ne samo zaradi dokazova- nja, marveč so nas organiza- torji ves čas prekinjali in je bilo težko ujeti pravi ritem,« je dejal Cankar, ki je predlani na Japonskem bronasto ko- lajno osvojil z rezultatom 818 cm. Pričakovanja je tudi na sve- tovnih študentskih igrah po- vsem izpolnil tudi šprinter Ur- ban Acman. V kvalifikacijah teka na 100 metrov je dosegel rezultat 10,79, v polfinalu pa je bil z 10,57 bistveno hitrejši in zasedel solidno 18.mesto. Manj uspešna sta bila preo- stala Kladivarjeva reprezen- tanta Robert Teršek in Anja Valant. Radečan je bil predlani na Japonskem v metu kopja deveti, na Siciliji pa je s skromnim izidom 69,14 m zasedel šele 15.mesto. Va- lantova je bila še slabša. V skoku v daljavo je po dveh prestopih v zadnji kvalifika- cijski seriji zmogla samo 580 cm in izpadla. Še slabše je svoj nastop opravil Sergej Šalamon iz Velenja. V teku na 400 metrov z ovirami se je spotaknil ob drugo oviro in odstopil. ■■■■■■■■ ŽELJKOZULE NA KRATKO Tatabanya: na evropskem prvenstvu v dviganju uteži za kadete je Janoš Kavnik (Ru- dar) v potegu z novim držav- nim rekordom 80 kg zasedel 12. mesto, v sunku in olimpij- skem biatlonu pa 13. mesto. Rekord je s 170 kg izboljšal tudi v biatlonu. St.Johahann: na zadnji tekmi alpskega pokala v lo- kostrelstvu sta v compoundu zmagala Romih in Emeršiče- va (oba Pol), ki je tudi naj- boljša v seštevku šestih te- kem. Dunaj: pri zmagah kadet- ske reprezentance v judu pro- ti Avstriji s 3:2 in 4:1 sta sode- lovali tudi Rozmari Nareks in Jožica Svečak (obe Sankaku), ki sta dobili vse dvoboje. Miicnchen: na šestdnev- nem enduro motociklistič- nem rallyu Transdanubia Ri- de, ki poteka čez pet držav, sodeluje tudi Andrej Marovt Helešič iz Mozirja. Škofja vas: na medklubski tekmi v preskakovanju ovir je zmagala Kapetanova (Celje) pred Kissom (Podčetrtek). Velenje: na skakalni tekmi za pokal Alpe-Jadran dve zmagi za domače. St.mladin- ci: 1. Zorko, 5.0grajenšek, 8.Hriberšek, 17Tovornik; ml.mladinci: 1.Kočnik, 5.Glo- bočnik (vsi Vel), 4.Ajnik, 5.Piki; dečki: 13.Slatinšek (vsi Ljubno), M.Klemenčič (Vel), 18.Juvan (Ljub), 20.Šteharnik, 21.Kotnik, 23.Perše, 25.Ša- fran, 28.Lamešič (vsi Vel). (J.O.) Celje: v prijateljskem dvo- boju ženskih ekip v kegljanju Miroteks-Ljubljana 2618:2552 (Tkalčič 432, Zupane 443, Kardinar 460, Lesjak 435, Pe- tak 415, Šeško 433; igrale so še: Razlag 398, Čeh 391, Gro- belnik389). Rečica pri Laškem: na strelski tekmi z vojaško puš- ko med ekipami zmaga Celja s 554 krogi, 3.Kovinar 527, 6.Laško 500, 7Braslovče 488, 9.Poženel I 450 itd; posamez- no: l.Frece 189, 2.Zdovc (oba Ce) 185, 3.Hočevar (Kov) 184 ... 7Jager (Laš) 181, 8.Jeram (Ce) 180 itd. (VL.) Slovenske Konjice: v final- ni tekmi mednarodnega ko- šarkarskega turnirja za letnik 1984 je prva domača ekipa premagala drugo s 63:17 Tretja je bila Pivovarna Laš- ko, četrti Zadar in peta Keleja Celje. ŠPORTNIK MESECA ZA ŠPORTNIKA LETA Več kuponov Po enotedenskem premoru, ki smo si ga privoščili, zaradi neznatnega števila vaših kuponov, danes ponovno objavlja- mo izide glasovanja. Največ glasov med športniki je prejel Gregor Cankar (6), najbolj pa se mu je približal Boštjan Doberšek (4), vsi ostali pa so prejeli le po glas. Bolj izenačeno je bilo med njaboljšimi športnicami. Po 6 glasov sta si priborili Katarina Srebotnik in Anja Valant, malce pa je zaostala Urška Roš (4). Med ekipami še vedno ni prave konkurence in nova zmaga NK Protonavto Publikum ni bila ogrožena. Tokrat za spremembo ne ponujamo nominirancev pri eki- pah, saj so vse bolj ali manj razočarale, glasujete pa seveda lahko tudi za moštva. Med športniki velja opozoriti na Gregor- ja Cankarja in njegovo bronasto kolajno na univerziadi v skoku v daljino. Med športnicami se je med drugim ponovno izkazala lokostrelka Jožica Emeršič z zmago v compoundu na tekmi alpskega pokala. Prihodnji teden pa bomo že izžrebali nagrajenca, oziroma nagrajenko za mesec avgust, nagrada pa je športna trenirka. Posodobiti icegijanje Nova predsednica zveze za klasično kegljanje dr.Christa VViedenhofer dva dni Navdušenji nad objekti za SKEP 98 Kegljanje je eden najbolj tradicionalnih športov, zato je v pričakovanju 22. s veto v- '^nega prvenstva v Celju (od 9. do 16. maja 1998) toliko bolj zanimiva zamenjava v vrhu zveze NBC (Nine-pin Bow- ling Classic) za klasično keg- ljanje, ki ji od maja predse- duje dr.Christa VViedenhofer iz Italije. »O novostih je po nekaj me- secih predsednikovanja težko govoriti, toda nekatere ideje so očitno že prišle v javnost. Ni dvoma, da so spremembe nuj- ne, preveč je konzervatizma in osnovno vodilo je jasno: s kraj- šimi disciplinami narediti keg- Ijaška tekmovanja hitrejša in bolj zanimiva,« razmišlja dr.Wiedenhoferjeva, ki je bila skupaj s tehničnim direktorjem NBC Walterjem Jd6rderjem ko- nec tedna na ogledih v Celju. Na SKEP Celje 98 po šestih letih ne bo več dodatnega nastopa za kombinacijo. Kaj bo naslednji korak? Ločitev ekipnega in posa- mičnega, dela prvenstva. Za naslov najboljšega kegljača na svetu se lahko potegujejo le igralci, ki šo se uvrstili v šestč- lansko ekipo. Naslednji pred- pogoj je vrhunski rezultat v ekipnem delu in šele nato je bilo samo osem tekmovalcev v položaju, da lahko zaigra v finalu. Že za Celje smo z ukini- tvijo kombinacije število finali- stov podvojili, toda formula še vedno ni idealna. Zaradi konzervatizma bo težko prodreti, zato sunkovi- tih premikov najbrž ni mo- goče pričakovati? Avgust Likovnik je bil pred- sednik NBC polnih 25 let in v tem obdobju se je ustvarilo veliko zastarelih mehaniz- mov. Na vodilnih položajih so ljudje, ki so napolnih že 60, celo 70 let in več ter niso dov- zetni za spremembe. Sistem glasovanja je neroden. Države so izenačene, v glasovalnem stroju so kegljaške velesile v manjšini in namesto, da bi bili nosilci napredka, se morajo podrejati interesom slabših, ki so z rezultati vedno v drugi polovici nastopajočih. Nekaj se vendarle premika: svetovni pokali za posamez- nike se igrajo na izpadanje? Dvoboji na izpadanje so ena izmed možnosti, toda na sve- tovnem pokalu je vsaka drža- va zastopana s po samo enim igralcem in spet so prikrajšane vesehle. Bolj bi bilo zanimivo približevanje atletiki z delitvijo na krajše in daljše discipline. Na primer s tekmovanji na 20, Walter Jorder in dr. Christa Wiedenhofer 60, 100 in 200 lučajev, ki bi bila prava kegljaška revolucija. Za- to bi z novostimi morali začeti pri najmlajših in jih povsem uveljaviti v večih etapah. Za mnoge je merilo uspe- šne športne panoge uvrstitev v program olimpijskih iger. Kako kaže kegljanju? Kegljanje se igra samo v Evropi, drugod je bolj razvit bowling in zato je seveda v prednosti. Zdaj so dokaj kon- kretni namigi, da bi bil bow- ling leta 2004 na olimpiadi in preko igre na deset kegljev bi se morda tudi naša panoga z bolj zanimivo vsebino lažje prebila v ospredje. Kdaj boste sledili drugim športom in se odločil za evropsko ligo? Osnovni problem izhaja rav- no iz dejstva, da kegljanje ni medijsko dovolj zanimiva pa- noga. Z evropsko ligo bi bilo preveč stroškov in premalo za- služka, toda ideja ni pozablje- na. Klasični sistem bi bil neu- strezen, zato se bolj nagibamo k seriji večih turnirjev, k razširi- tvi svetovnega pokala. Kdaj? Zanesljivo ne pred letom 2000. Moški vedno pogosteje do- sežejo rezultat preko 1000 kegljev, ženske so prebile mejo 500 lesov. Boste omejili rezultate? Za vsakogar so večje številke bolj zanimive. Devetke so nekaj posebnega in seveda podpira- mo rekorde, a v mejah predpi- sov. Več kot zadeti kegljev tako ali tako ni mogoče, nekaj rezer- ve pa je po mnenju strokovnja- kov le še v zelo močnih izmetih krogle. Keglji naj bi se med sabo bolj podirali, toda v takšnem ritmu zdržati vso tekmo je ver- jetno nemogoče. V Celju ste bili zaradi st 98. Kaj ste opazili? Vsa prizorišča so v kn 100 metrov, česar še nil nisem videla. Organizatorji že zagotovih neposredne levizijske prenose final odločitev, kegljišče je vrli ski center in takoj smo po dili, da bi Celje prevzelo tovni prvenstvo za mladi leta 2000 in za kadete 2i Vse je - neverjetno! Molik me le vedra na stezah, ki verjetno posledica dežja slabe strehe, in samo dve derobi, kar je za blizu 40f odločno premalo. ŽEUKOZI " ŠPORTNI •koledaj PETEK, 5.9. Košarka Zreče: Hrastnik-Rader (18), Rogla Atras-Kemop (polfinale 6. turnirja za p< Zreč, 20). Nogomet Celje: MDNS Celje- Laško (prva tekma pokala, 16.30). SOBOTA, 6.9^ Košarka Zreče: finale 6.turnirja pokal Zreč (ob 18. in 20). stanj: dan košarke ob 50 niči Elektre (od 9.ure). Nogomet Slovenske Konjice: D' nja-Varis, Šoštanj: Usnja' horje, Turnišče: Turni: Unior^ (3.krog Ill.lige); je: Šmarje-Brežice, Odred-Mons Claudius I tekmi 1.kroga pokala, 16.30). NEDEUA, 7.9^ Nogomet Šentjur: Šentjur-R'' Renče: G.opekarne-Šma' (5.krog ll.lige), Rogatec- klar-Krško (prva tekma ga pokala, vse 16.30). Krageljbrezfočk Prvi start v svetovnem prvenstvu v motokrosu do 250 ccm je Sašo Kragelj (Banex) na VN Švice v Roggenburgu končal brez točk, potem ko je v kvalifikacijah dosegel 28. rezultat. Kragelj je v prvi vožnji odstopil zaradi počene zračnice, v drugi pa je bil dolgo osmi, nato pa ni več sledil ostremu ritmu (dirke za SP so za deset minut daljše kot za EP) in je končal na 23. mestu. Dirka je bila tudi v Lembergu, kjer je v enotni kategoriji zmagal Sitar. Na tekmi podmladka je bil tretji Kortnik in šesti Cajzek (oba Husky). ŠPORT 15 odločal bo december Velenjski kombinatorec Rolando Kaligaro je še vedno potencialni kandidat za zimske olimpijske igre v Nagonu 1998 unskega oktobra je Olim- komite Slovenije na ?!dlagi dosežkov v sezoni 1^^/96 sestavil seznam 26 ' dentnJh in 10 potencialnih ! ndidatov za zimske olim- ■Ae iger v Naganu (od 7. do !' februarja 1998). med kate- "Ij je tudi velenjski kombi- Jtorec Rolando Kaligaro. OKS s kriteriji zahteva realno ,nožnost uvrstitve do 16. mesta j3 posameznike ali do 12. me- .y ei(ip v individualnih pano- gah. Športniki morajo norme polniti vsaj dva meseca pred 01 ter na mednarodnih tekmo- vanjih najvišje ravni: SP, EP in jijjm primerljivih prireditvah (tekme za svetovni pokal). V p]ti fazi imajo več možnosti za odhod na Japonsko evidentni liandidati, Kaligaru pa ostaja le skromno upanje, da normo iz- polni na tekmi posameznikov. Zadnje tedne sem imel te- žave z ledvicami, ki so verjetno posledica hujšanja izpred ne- lajlet. Takrat sem dehidriral in ežave so dokaj pogoste, zato m z vadbo nekoliko v zao- stanku in verjetno sem po mo- či šele šesti kombinatorec. Pri- pravljali smo se na Pokljuki, v Kranjski Gori, Planici in Belja- ku, kjer smo opravili nekaj skokov, zdaj pa se odpravlja- mo se v Predazzo in v Ramsau /u ledenik,« je našteval Kaliga- ro. Letos je bistveno več treniral tek na rolerjih in nekoliko za- postavil skoke, ki so njegova 'eliko boljša disciplina. Rezul- tati s preglednih treningov niso bili nič posebnega, kar je tudi posledica izpada vadbe na za- četku sezone in zaključnih izpi- tov v šoli, vendar Velenjčan pri- čakuje, da bo do zime ujel ko- lege iz reprezentance, čeprav si je pred kratkim med igranjem nogometa spet poškodoval gleženj. »Skakalna forma bi morala biti boljša že na poletnem dr- žavnem prvenstvu, ki bo okto- bra v Velenju. Pri teku mi naj- bolj manjka tehnika, ki jo je mogoče pridobiti samo na sne- gu. Nekaj malega sem v tednu dni popravil na Dachsteinu, ko- nec meseca pa bomo šU še v Val Senales. Normo za olimpij- ske igre že ima Perko, vendar smo vsi prepričani, da bo v Nagano odpotovala tudi ekipa in zato še vztrajam. Ostal sem brez pokroviteljev, tudi v klubu ni več prave zagnanosti in hotel sem že prenehati s tekmova- njem. Oče in dekle sta me pre- govorila, toda zima 1998 je ne- preklicno moja zadnja tekmo- valna sezona,« pravi Kaligaro. Svetovni pokal se bo začel decembra s štirimi tekmami v Skandinaviji, ki bodo edina pri- ložnost za izpolnitev olimpijske norme. »Marsikaj bo jasno že začetku sezone. Zdaj ne ska- čem dobro, z optimalno formo pa sem lahko naš drugi kombi- natorec in zato bom v nasled- njih treh mesecih trdo garal. Moram se uvrstiti v ekipo za skandinavsko tumejo, kajti v nasprotnem bo vse zaman. Še vedno sem optimist, čeprav okoliščine niso niti približno idealne,« je dodal velenjski re- prezentant, ki je zadnjo sezono svetovnega pokala z 22 točkami končal okrog 80. mesta. ŽEUKOZULE Krobotpresnelil Uspehi balinarjev so v zadnjem času odmevni. Zoran Rednak iz Velenja je mladinski svetovni prvak, Aleš Krobot iz Rogaške Slatine pa je bil na državnem prvens- tvu v natančnem izbijanju četrti. Krobot je presenetil že z uvrsritvijo v finale, v katerem je bil pred zadnjimi štirimi meti še v krogu kandidatov za naslov prvaka. Ker z nobeno kroglo ni zadel cilja, je zasedel mesto in le za točko zaostal za dobitnikom bronaste •kolajne. Novi prvak je Jure Rijavec iz Sežane. J.T. Pevecbo prvak? ^^st^on ^^^^^ državnega prvenstva v kartingu se je na Ljubečni končala z velikim uspehom ^'h domačega Šlandra, ki ima zdaj s Pevcem in Pitakom vodilna v obeh najmočnej- Alen p^°"^^h. Doii^j , ^^^c je prepričljivo zmagal v formuli C-125 in je pred zadnjo dirko prednost pred sešteyK ^2 Ptuja povečal na 22 točk. V slokartu je bil Pitako drugi, vendar je v skupnem žaost^i^ P'"^vzel vodstvo, med mladinci (na sliki) pa je Klemen Pevec s 3. mestom, še bolj '^•^em ^ vodilnim Stojšičem. Ekipno so zmagale Moste pred Šlandrom, ki je v seštevku petih se vedno tretji. Foto: SAMO LEŠEK NOGOMET. SešlarzaSP Nogometno reprezentan- ca bo v soboto v okviru kva- lifikacij za svetovno pr- venstvo v Ljubljani igrala z Grčijo, v sredo pa v Saraje- vu še z Bosno in Hercegovi- no. Prvenstvo bo tako preki- njeno do 14. septembra, med kandidati za obe tekmi pa sta tudi Simon Sešlar (Publikum) in Velenjčan Amir Karič, ki zdaj igra na Japonskem. Na čakanju so Gregor Blatnik, Andrej Gor- šek (oba Publikum) in Vlado Kokol (Rudar). Za mlado re- prezentanco je velenjski se- lektor Kostanjšek izbral tudi Sivka (Publikum), Balagiča, Breziča, Javornika (vsi Ru- dar) ter Drobneta iz Štor in Bulajiča iz Velenja. Na čaka- nju je Cugmas (Publikum). V barvah Barce Tretje gostovanje, tretje vodstvo, tretji poraz in tret- ja izključitev. Tako se je za Publikum končala tekma v Beltincih in še naprej je skupaj z Vevčami edino moštvo, ki na gostovanjih še ni osvojilo niti točke. »Baumanova izključitev je vehka neumnost in prvens- tveni premor bomo izkori- stih za močan trening ter kazni za neresno igro,« pra- vi direktor Brane Florjanič. Baumanu menda grozi ka- zen v višini več kot 1000 nemških mark, Celjanom pa do uspeha ni pomagala niti nova rezervna barva dresov. Belo-modro kombinacijo so zamenjali z rdeče-modro, ki je bila vodstvu kluba tako všeč, da se je brez pomisle- kov odločilo za spremembo. V prihodnje bo Ulaga ob so- botah na dvojno registracijo igral za drugoligaša Dravo- grad, vendar bo še naprej med kandidati za celjsko moštvo. Sodnik rešil Rudar Velenjčani so še naprej brez domače zmage, proti Mariboru pa jih je novega poraza rešil sodnik Bohinc z enajstmetrovko iz katere je Breznik izenačil. Mariborčan je tako zadel mrežo svojih someščanov (nikoli ni igral za vijoliča- ste), velenjsko pa njihov biv- ši kapetan Cvikl, ki je po sedmih letih spet v Ljud- skem vrtu. Rudar po odpu- stitivi Prašnikarja (aprila 1996) še naprej ostaja brez zmage proti svojemu nekda- njemu trenerju. Mariborčani so v lanskem prvenstvu do- bili vse štiri tekme in bih boljši tudi v pokalu. PANORAMA NOGOMET l.liga 6.krog: Rudar-Maribor 1:1 (0:1); Breznik (54, 11-m); Bel- tinci-Publikum2:l (1:1); Kam- berovič (13); Vevče-Olimpija 2:2, Primorje-Mura 4:2, Koro- tan-Gorica 1:0. Vrstni red: Primorje 13, Gorica 12, Beltin- ci, Korotan 10, Publikum, Mu- ra 9, Maribor 7, Ohmpija 6, Rudar 5, Vevče 4. ILliga 3. krog: Šentjur-Elan 1:1 (0:1); Valek (63); Nafta- Šmartno 4:0 (2:0), G.opekar- ne-Triglav 1:1, Dravograd-Ko- per 0:1, Zagorje-Drava 1:0, Aluminij-Rudar 2:1, Jadran- Domžale' 0:0, Železničar-Čr- nuče 2:1. Vrstni red: Koper, Železničar (Mb) 9, Triglav, Elan 7, Domžale 5, Jadran, Zagorje, Dravograd, Šentjur 4, Rudar (T), Aluminij, Nafta 3, Drava, G.opekarne" 2, Šmart- no, Črnuče 0. Ill.liga 2.krog: Unior-Goričanka 1:1 (1:1); Križan (82, 11-m); Varis-Dravinja 2:3 (1:1); Kuk (19, 11-m), Vodopivec (50, 84); Paloma-Usnjar 1:3 (1:1); Čanič (15, 11-m), Kovačič (48), Novak (54); Bakovci- Kungota 4:1, Pobrežje-Čren- šovci 0:1, Odranci-Kovinar 5:1, Pohorje-Turnišče 3:0. Vrstni red: Pohorje, Odranci, Dravi- nja, Črenšovci 6, Bakovci, Va- riš, Usnjar, Pobrežje, Turnišče 3, Goričanka, Unior 1, Palo- ma. Kovinar, Kungota 0. ONZ Celje l.krog: Brežice-Steklar 0:1, Šmarje-Mons Claudius 0:2, Krško-Kovinar 1:1, Vransko- Tim Laško 0:3, Odred prost. KOŠARKA Prijateljske tekme Bourg-Polzela 90:93 (48:42); Jagodnik 20, Zaletel 15, Rituper 14, Šamanič 10, Jeklin, Cizej 9, Kobale 8. Mau- rienne-Polzela 110:108 (94: 94, 44:45); Jagodnik 37, Je- klin 13, Šamanič 12, Cizej 10, Zaletel, Kobale, Rituper 8, Udrih 6, Rovšnik 4, Čmer 2. Polzela-Friburg 94:80 (53: 42); Udrih, Šamanič 24, Rov- šnik 21, Kadič 11, Rovšnik 6, Čmer 5, MUČ1Č4,......„ . . Beopetrol-P.Laško 91:86 (47:36); Lisica 27, Tovornik 26, Goljovič, Bečirevič 10, Šoštarič 4, Dragšič, Kune, Dončič 3. Bo- rac (Cačak)-P.Laško 75: 84 (32:39); Goljovič 17, Jurak 13, Dragšič, Kune 11, Dončič 9, Lisi- ca 7, Bečirevič 4. Borac (B.Lu- ka)-P.Uško 82: 96 (48:48); Goljovič 33, Lisica 17, Dončič 15, Bečirevič, Kune 11, Šoštarič 3, Jurak 1. Radnički-P.Laško 95:85 (46:45); Lisica 27, Goljo- vič 15, Dončič 13, Kune 12, Beči- revič 11, Dragšič Z Rogla Atras-Prebold 87: 75, Elektra-Maribor Branik 70:71 (37:36); Mirt, Rozman 17. Ženske: Ingrad-Centar banka 78:73 (45:42); Jurše 21, Polutnik 16; Centar banka-ln- grad 74:53 (45:24); Potočnik, Germ 13, Vodopivec 11, Polut- nik 9, Grobelnik 4, Jurše 3. Alfordville l.krog: Polzela-Levallois 84:104 (29:46); Šamanič 28, Zaletel 14, Jagodnik 13, Ritu- per 10, Čmer 6, Kobale, Cizej 4, Rovšnik 3, Jeklin 2. 2.krog: Polzela-Charleroi 87:93 (44: 42); Jagodnik 24, Šamanič 19, Cizej 15, Zaletel 13, Rituper 3, Rovšnik 2, Jeklin 1. Za 5.me- sto: Polzela-Sparta 98:74 (65: 36)^_ BALINANJE l.liga 12.krog: Železničar-Velenje 17:7, Huje-Kozina21:3, Jeseni- ce-Hrast 20:4, Izola-Gorica 11:13, Virtus-Pivka 13:11. 13.krog: Velenje-Kozina 13: 11, Gorica-Jesenice 7:17, Vir- tus-Huje 6:18, Pivka-lzola 6: 18, Hrast-Železničar 12:12. Vrstni red: Jesenice, Huje 27, Železničar 26, Kozina 25, Go- rica 19, Velenje 18, Izola 15, Hrast 13, Virtus 10, Pivka 6. Il.liga 12.krog: Megrad-Primsko- vo 7:9, Zarja-Plešivica 6:10, Center-Radovljica 6:10, Tržič- Svoboda 9:7, Fužine-Bistrica 6:10 13.krog: Svoboda-Me- grad 6:10, Tržič-Fužine 10:6, Primskovo-Center 11:5, Ra- dovljica-Zarja 12:4, Plešivica- Bistrica 8:8. Vrstni red: Bistri- ca, Plešivica 31, Svoboda 22, Radovljica 21, Primskovo 20, Center 16, Fužine, Tržič 15, Megrad 12, Zarja 7. MALI NOGOMET Šempeter izključen Celje: v 16.krogu Veflon- Kewin 6:5, Pelikan-Šmartno 4:2, Cosmos-Marinero 4:0, Vi- va La Musica-Prima 1:5, Friggs-Ščurek 2:3, Celjski Grof-Klateži 5:3. Vrstni red: PeUkan 42, Klateži 33, Celjski grof 31, Cosmos 30-, Šmartno 24, Prima, Kewin 22, Marine- ro 20, Ščurek, Veflon 19, Viva La-Musica 8, Friggs 5. Šmarje: v lO.krogu Janina- Alatnica 0:0 - prekinjeno, Atom-Haler 3:2, Kostrivnica- Rebus 2:3, Dobovec-Završe 10:2, Vitasovič prost. Šempe- ter je zaradi dveh neodigranih tekem izključen. Vrstni red: Janina 22, Dobovec, Rebus 21, Vitasovič 16, Završe 14, Haler 11, Kostrivnica, Atom 10, Alat- nica 6, Šempeter 3. Cez ovire za pokal države Konjeniški klub Celje prireja v soboto in nedeljo na poligonu v Škofji vasi tekmovanje v preskakovanju ovir za pokal države in pokal MOS '9Z Tekmovanje se bo pričelo ob 10. uri, program pa sestavlja skupno šest točk na parkurju za mladince in člane. B. J. '^september 1997 16 Nezadovoljni pivovarji Nekaj težav z opremo - Aleš Pajovič ponovno v moštvu Zadnjega avgusta so roko- metaši Celja Pivovarne Laš- ko končali nastop na Schle- kerjevem pokalu v Eihingnu ter osvojili 4. mesto. Priča- kovanja so bila večja, toda najpomembnejše je, da igralci »v roke« dobijo čim večje število močnih medna- rodnih tekem in se podrob- neje seznanijo z letošnjo evropsko rokometno kon- kurenco. Rokometaši CPL so na tur- nir v Nemčijo prispeli takoj po končanih 5-dnevnih pri- pravah v francoskem Vittelu (vmes 600 km vožnje z avto- busom in zamuda na račun organizatorja) ter v enem dnevu odigrali 2 srečanji. Naj- prej so remizirah z nemškim prvakom Lemgom (21:21), le uro kasneje pa so se že po- merili s špansko Cantabrio Santander ter izgubili s 27:29. Naslednji dan so zaigrah za 3. mesto proti hrvaškemu prva- ku Badel Zagrebu (Španci so premagali Nemce, CPL pa je v »mali finale« prišlo zaradi Kmalu po vrnitvi domov se bo uprava kluba sestala z igralci in strokovnim šta- bom (predvidoma IL sep- tembra), kjer bodo še enkrat podrobneje predelali načrte za letošnjo sezono, zlasti pred nastopom v ligi prva- kov, več pozornosti pa bo namenjeno tudi pričetku dr- žavnega prvenstva in nada- ljevanju pokala. boljše gol razhke), ki je bil tokrat uspešnejši in z zadet- kom nekaj sekund pred kon- cem tekme slavil s 25:24 (Hr- vati so poprej visoko izgubih z Wallauom, nato pa prema- gali Ivry). Celjani so v obraču- nu za 3. mesto igrali nekaj slabše, kot na prejšnjih sreča- njih, tako da so jim Zagrebča- ni po izenačenem prvem pol- času sredi drugega ušli za 3 gole, v zadnji minuti pa je bil izid izenačen. Nekaj težav imajo roko- metaši Celja pivovarne Laš- ko tudi z novo športno opre- mo novega pokrovitelja znamke Nike. Dresi so po- manjkljivi (med ostalim ne odgovarjajo zeleno-rumeni barvni odtenki), zato so se predstavniki kluba preko slovenskega distributerja iz Kranja povezali s predstav- ništvom te znamke za Evro- po na Švedskem. Ker utegne biti postopek dolgotrajnejši, v klubu upajo, da bodo za- plet rešili do pričetka evrop- skih tekmovanj. Trener Celjanov Zdravko Zovko je preizkusil vse igral- ce, ki jih je pripeljal na pripra- ve in turnir. Najbolj se je razi- gral Iztok Puc, ki je na treh tekmah turnirja dosegel skupno 18 zadetkov. Težava v ekipi je še vedno preveliko število tehničnih napak, šele danes (četrtek, 4. september) pa se bo soigralcem pridružil Aleš Pajovič, ki je nastopal na kadetskem evropskem pr- venstvu, kjer je z ekipo zase- del 5. mesto. Zdaj v Franciji Turnir Marrane v Franciji, kjer so leta 1994 Celjani že sla- vih, pa se je pričel v ponedeljek. V prvem nastopu so se naši prvaki v Saintesu pomerih s španskim podprvakom Ade- marjem iz Leona (potencialni nasprotnik v hgi prvakov) in ga prepričljivo premagali z 29:22 (12:11). Tokrat je igra, zlasti v drugem polčasu, stekla, izka- zali pa so se prav vsi rokometa- ši, še posebej pa Šerbec, Pun- gartnik in vratar Peric. V nadaljevanju turnirja Marrane se je CPL v Limoge- su pomerila še z avstrijskim prvakom Stockerau (torek - po zaključku redakcije), v Nanterru s francoskim pod- prvakom in pokalnim zma- govalcem Cretielom (sreda), 5. septembra bodo četrtfinal- na srečanja, naslednji dan polfinale, 7. septembra pa fi- nale v sloviti pariški dvorani Bercy. Na pokalu Marrane so- delujejo še italijanski prvak Principe Trieste, ruski podpr- vak Astrakan, portugalski pr- vak ABC Braga in francoski prvak d-Ivry. PRIMOŽ ŠKERL Rezultati turnirja za Scitieicerjev poicai: v skupini A: Celje Pivovarna Laško-TBV Lemgo 21:21 (12:11) Strelci za CPL: Puc 5, Šerbec 4, Jelčič, Načinovič in Stefanovič 3, Tomšič, Pungartnik in Likavec 1. Celje Pivovarna Laško-Cantabria Santander 27:29 (13:15) Strelci za CPL: Puc 6, Šerbec in Cvijič 4, Tomšič 3, Jelčič, Pungartnik in Stefanovič 2, Šafarič, Likavec, Načinovič in Vugrinec 1. Za 3. mesto: Celje Pivovarna Laško-Badel 1862 Zagreb 24:25 (12:13) Strelci za CPL: Puc 7, Vugrinec in Jelčič 4, Likavec 3, Pungartnik in Šerbec 2, Načinovič in Stefanovič 1. Končni vrstni red: 1. VVallau, 2. Cantabria Santander, 3. Badel 1862 Zagreb, 4. Celje Pivovarna Laško, 5. TBV Lemgo, 6. Ivry Pokal Marrane Francija: skupina B: Celje Pivovarna Laško-Ademar Leon 29:22 (12:11) strelci za CPL: Šerbec 6, Puc in Pungartnik 5, Načinovič in Stefanovič 3, Tomšič in Cvijič 2, Šafarič, Vugrinec in Jelčič. Kotplice na nebu v soboto so na letališču v Levcu ob zaključku državne- ga prvenstva v natančnem le- tenju z letali proglasili zma- govalce tekmovanja za Pokal Mestne občine Celje. Pokal je zasluženo dobil Robi Verbančič iz Aerokluba Maribor. Drugo mesto je za- sedel član Aerokluba Celje Leon Bauer, tretje pa Tomaž Pliberšek, Aeroklub Ptuj. Z enakim zaporedjem se je tudi končalo državno prvenstvo, ki je obsegalo tekme v Murski Soboti, Mariboru, Slovenskih Konjicah in Celju. Na prireditvi, ki jo je odprl celjski župan Jože Zimšek, so krstih tudi jadralno letalo DG- 300 (Chariie-Fox), ki ga je Aero- klub Celje odkupil od Aeroklu- ba Osijek. V začetku maja je letalo prvič po popravilu polete- lo, z njim pa je celjski aeroklub pridobil vrhunsko jadralno leta- lo, s katerim se člani udeležuje- jo tekmovanj doma in v tujini. B. JANČIČ, Foto: S. LEŠEK KOŠARKA Zrinski boprofi »V naslednjih dneh se bo sestal strokovni svet, potem pa bom določil 24 kandida- tov za prve kvalifikacijske tekme za evropsko prvens- tvo in si izbral pomočnike,« pravi novi selektor košar- karske reprezentance Boris Zrinski. »Na Polzeli bodo stvari os- tale enake. Zdaj iščemo mož- nost za mojo zaposlitev na Ministrstvu za šolstvo in šport, s katero bi mi bila omogočena profesionalizaci- ja. Po štirih letih bi se lahko vrnil na staro delovno mesto v Šolski center Celje. Prvo do- mačo tekmo z Nemčijo bomo verjetno igrali na Polzeli, kjer naj bi bil zgrajen center s sta- novanji,« je dodal Zrinski, ki bo v naslednjih dneh: posku- šal pregovoriti Zdovca, da bi igral še vsaj v kvalifikacijah. Pelranovic odhaja? Polzelani na francoski turneji rezultatsko niso bili posebej uspešni, toda razlo- gi so opravičljivi. Po slabem sojenju z Mauriennom so ves dan potovali na turnir v predmestje Pariza, kjer so bili v težji skupini. »Charleroi bo v naši skupini evropskega pokala in z njim smo igrali neverjetno dobro. Celo predobro in po vodstvu za 12 točk sem iz previdnosd začel menjavati peterko. Naj- večji problem je še vedno obramba pod košem. Cej so prepogosto obremenjeni osebnimi in zato izgubljat skok. Do konca tedna sej razjasnila zadeva s Petrano čem, pogoji še niso usklajf in če se bomo kapetanu od kh, bomo do začetka prva tva poiskali drugega tuje pravi trener Zrinski. lisica ozdravel Terapija z injekcijami Lisici zelo hitro pomag pri odpravi vnetja žile in to je nepričakovano zai§ na turneji Pivovarne ]A po Jugoslaviji in vsak ( tudi treniral. »V štirih dneh smo odig štiri tekme in vsakič je I boljše. V obrambi je opa: napredek in tudi v napi smo bili pri odpravljanju pak uspešni. Ocena je vel ugodnejša kot po konjišk turnirju, čeprav je v Beogr; zaradi povišane temperat Tovornik odigral samo p tekmo. Prav v Jugoslaviji si pokazalo, kdo lahko igra resno lahko računam na vet, deset košarkarjev,« m trener Aleš Pipan. Eleldrin dan košarice Šoštanjska košarka 1' slavi zlati jubilej. Ob 50 niči kluba bo osrednja pr ditev v soboto z dnevom šarke, družabnim srf njem vseh rodov in pre zatem pa so jo celo tJ^J''' Toda leta 1861 so v ,^™cah postavili novo, v ka- j ^0 izdelovali s sodobno {^/"•^o navadno, polbrušeno \^ ''Jišeno, brezbarvno, rjavo lo^^l'eno steklo. Zatem je de- p3 v sklopu trboveljske tujjogokopne družbe, po le- Vs^^^ pa so proizvodnjo po- PojJlopustili, steklarji pa so si ^li zaposlitev v drugih '^rnah. Največ steklarske dediščine se je v Zagorju ohranilo pri družinah, ki so hranile izdelke svojih starih očetov in očetov. To so vsakdanji uporabni predmeti iz stekla, pa tudi brušeni in fasetirani kozarci. čaše, kelihi, pivski vrči in ste- klenice, bokaU itd. Nekateri izdelki so okrašeni z bogatim vegetabilnim okrasjem, neka- teri kozarci imajo tudi lastniš- ke monograme. _______.............^.^ DRAGO MEDVED Avdicija Celeie Septembra se odpro tudi j vrata številnih kulturnih- društev. Novo sezono bodo pričeli tudi pevke in pevci Mešanega pevskega zbora' Celeia Celje. Zbor je do leta 1995 deloval kot Mešani pevski zbor »Kovi- notehna« Celje, začetki njego- vega delovanja segajo v leto 1972,15 let so v njem prepeva- li izključno pevke in pevci za- posleni v celjski Kovinotehni, na pobudo takratne dirigentke Dragice Zvar pa se je zbor odprl tudi navzven. Prvi dirigent je bil Julij Go- ric, za tem je vodstvo zbora prevzel Milan Kasesnik pa Dra- gica Zvar, v zadnjem letu pa zbor deluje pod taktirko Matja- ža Kača. Danes zbor združuje šestdeset ljubiteljev zborovske glasbe. Zbor še najprej nastopa za potrebe Kovinotehne, ka- sneje že tudi na samostojnih koncertih doma in na gostova- njih od Dravograda, do Poža- revca. Redno sodelujejo na ob- činskih in medobčinskih pev- skih revijah Zveze kulturnih organizacij, redno so sodelova- li tudi na vseh pevskih revijah zborov iz podjetij, povsod pa so kritiki ugodno ocenili njiho- vo izvajanje. Danes Mešani pevski zbor »Celeia« nastopa samostojno ali skupaj z drugi- mi zbori in vokalnimi skupina- mi po domovini, predvsem pa po širši celjski regiji. Ob 25-letnici delovanja so marca letos v Celju pripravili uspel slavnostni koncert sku- paj z dalmatinsko klapo »Ma- strinka« iz Donjega Kaštela pri Splitu. Letošnjo sezono pa pevke in pevci Mešanega pev- skega zbora pričenjajo z avdi- cijo za nove pevce, saj želijo vrste okrepiti in pomnožiti. Vse tiste, ki radi pojete in želi- te spoznati nove prijatelje va- bijo, da se jim pridružite. Av- dicija bo v prostorih Kovino- tehne Celje na Mariborski 7 ta ponedeljek, 8. septembra ob 19. uri in v ponedeljek, 15. septembra ob 19.30. Ž. BEŠKOVNIK K^M. seiilMilMr 1997 Popravek v prejšnji številki je bila v članku Prva generacija za aka- demijo med navedenimi matu- ranti srednje stopnje glasbene šole izpuščena pianistka Mojca Krajnc, ki jo je poučevala prof. Majda Fischer. Drugi profesor- ji, ki so poučevali sprejete ma- turante so še: Janez Zavec in Jure Hladnik (klarinet). Brina Zupančič - Rogelj (klavir), Blanša Jovetič (kitara), Albert Kolbl (pozavna), Andrej Lor- ber (harmonika), Franci Riz- mal in Maja Glavnik-Hribaršek (solfeggio), Peter Kopač (glas- beni stavek in oblikoslovje), Silvija Krošl (zgodovina glas- be), komorno igro in orkester pa so poučevali vsi profesorji glavnih predmetov. Plesni utrip na pragu sezone Z intenzivnim plesnim seminarjem za mladino so pod mentorskim vodstvom Goge Stafanovič-Erjavec v Plesnem forumu Celje z de- lom začeli že prejšnji te- den, še pred začetkom no- vega šolskega leta in s tem tudi nove plesne sezone. Koreografinja in vodja Ple- snega foruma Celje Goga Ste- fanovič-Erjavec je na mlade plesalke in plesalke v zad- njih avgustovskih dneh pre- nesla del znanja, ki ga je osvojila med izpopolnjeva- njem na enem najbolj priz- nanih evropskih plesnih se- minarjev na Dunaju. V teh dneh v Plesnem forumu Ce- lje vpisujejo nove člane v vse predšolske, šolske in mladin- ske skupine ter v skupino aerobike za odrasle. Poleg rednega plesnega šolanja in tečajnih oblik izobraževanja za otroke, mladino in odra- sle pa bodo v Plesnem foru- mu letos nastopali s štirimi plesno-gledališkimi predsta- vami, s plesno slikanico za otroke Rockereto, z mladin- skima predstavama Zgodba o plesu in Vrata brez vrat ter plesnim performansom za odrasle Zrcalne podobe Roze Mlakar ali Povabilo na torto. Z odlomki iz teh štirih pred- stav bo 30-članski ansambel Plesnega foruma Celje med 25. in 28. septembrom sodelo- val na mednarodnem glasbe- nem festivalu Eurotreff '97 v Singenu v Nemčiji. Takoj po vrnitvi iz tujine pa se celotna dejavnost Plesnega foruma Celje seli iz zdajšnje dvorane v Stanetovi 17a v prostore CID v Kosovelovo ulico, kjer so mla- dim plesalcem gostoljubno ponudili v uporabo veliko dvorano. IS IZ GUTENBERGOVE GALAKSIJE Potovanje z vlakom Piše: ROBERT HUTINSKI V redni potopisni zbirki Cankarjeve založbe S poti sta izšla dva nova potopisa. Potopis Sonje Porle Črni an- gel, varuh moj in Veliki že- lezniški bazar Paula The- rouxa. O slednjem bo tekla beseda. »Če je vlak velik in udoben, niti ne potrebuješ cilja - sedež v kotu zadostuje, da postaneš eden tistih potnikov, ki so ne- nehno v gibanju in nikoli ne prispejo na cilj, niti ne čutijo, da bi morali.« Paul Theroux je ob 15.30 v Londonu sedel na vlak in se odpeljal. Za cilj je izbral Azijo, in zavest, da je le-ta na dru- gem koncu sveta, kot je zapi- sal, ga je navdajala s srečo. Ljubezen do potovanja z vlaki je pri Therouxu mejila že na odvisnost. »Le redko slišim vlak, ne da bi si želel biti na njem. Žvižg vlaka človeka za- čara. Občutek miru, ki ti ga daje vlak v neprijetnih krajih, je vse kaj drugega od tesnob- nega znojenja, ki ga vzbuja letalo, ali vonja po nafti na medkrajevnih avtobusih, ki te sili na bruhanje, ali ohromelo- sti, ki se poloti potnikov v avtomobilu.« Theroux se tako z london- ske postaje Victorije odpravi na štirimesečno pot, ki ga z Orient ekspresom popelje do Istanbula, naprej v Pakistan in Indijo, s počasnimi vlaki do Ceylona, z lokalci nazaj skozi Vietnam ter s superhitrimi, modernimi vlaki skozi Japon- sko in se konča z utrujajočo in depresivno vožnjo s Trans- sibirsko železnico, ki ga pri- pelje do Moskve. Skozi vso to odisejado nam potem s pronicljivimi komen- tarji razkriva dežele na dru- gem koncu sveta. Za razliko od vrste potopiscev, ki v dru- gem ali tretjem svetu vidijo zlasti eksotiko, Theroux niti za hip ne načenja vrednostne- ga sistema Zahoda. Njegov slog ne vsebuje vzhičenosti, pač pa neprizanesljivo ironizi- ra videno in prav tako ne pri- zanaša sebi. Vse to je odlika knjige, ki v svetu velja za eno izmed naj- bolj branih potopisnih knjig, kar je povezano najbrž tudi s tem, da se ob prebiranju le-te bralec s pisateljem zlahka poi- stoveti, ko negoduje ob vsem tujem, neznanem in drugač- nem. In kaj je sploh smisel takega početja? Zakaj sploh potovati? Theroux pravi takole in navaja tisto znano parafra- zirano izjavo: »Potovanje je cilj!« Marjana Deržaj pa bi se- veda v odgovor raje zapela: »Vozi me vlak v daljave...« Portreti gledališčnilcov v razstavnem prostoru zdravilišča Laško si je mogo- če ogledati razstavo karika- tur Milana Alaševiča iz Ce- lja, postavljena pa je v okvi- ru meseca monokomedije, ki poteka septembra v Laškem z več gledališkimi predstava- mi. Milan Alaševič je že vrsto let prisoten v slovenskem, kot tu- di mednarodnem prostoru ka- rikature. Njegova dela so se prvič pričela pojavljati v raz- ličnih časopisih in na razsta- vah v sedemdesetih letih. Svo- je karikature je razstavljal v mnogih evropskih deželah, v Ameriki, na Japonskem in drugje, kjer se je udeležil raz- ličnih festivalov, na katerih je prejel tudi več nagrad. V svojem dolgoletnem delu s karikaturo se je Alaševič loteval različnih tematik, pri čemer je vedno poskušal biti aktualen v določenem času in prostoru ter seveda šaljiv, kaj- ti brez humorja karikatura iz- gubi svoj pomen. Kot karika-, turist prikazuje posamezen motiv na način, da mu nekaj doda oziroma kakšne poseb-1 nosti odvzame, vendar pa bis-' tvene značilnosti ostanejo do- volj jasne in razpoznavne, da lahko vemo za kaj ali za koga gre. To so sicer standardna pravila in vedno je potem od posameznega avtorja odvi- sno, kako bo svojo zamisel izpeljal na papirju. Alaševič uporablja tehniko risbe ter svetlo podlago, včasih pa jih tudi obarva. Dela, ki jih je tokrat razstavil v zdravilišču Laško, so nastala leta 1983 in 1984 na Borštnikovem sreča- nju, kjer se vsako leto zbere več gledaliških skupin oziro- ma posameznikov, ki so na različne načine povezani z gledališčem. Alaševič je ta- krat naredil vrsto portretov, predstavnikov različnih gene- racij, od česar si je v Laškem mogoče ogledati okoli 20 nje- govih del, na katerih so prika- zani mnogi znani posamezni- ki, gledališki igralci ter drugi, ki so povezani z nastankom gledahške predstave. BORIS GORUPIČ Uspešen začetek Ljubljanski plesni klub Urška je minulo soboto pripravil velik mednarodni plesni turnir Ljubljana open 97, ki se ga je udeležilo preko 260 parov iz šestnajstih držav. Za plesal- ce iz celjskega Plesnega vala in laškega Lukca se je nova plesna sezona pričela uspešno. Predstavniki obeh klubov so v močni mednarodni konku- renci dosegli velik uspeh in s tem potrdili visoko strokovnost dela v klubih. Celjski plesni par Blaž Pocajt in Nina Salobir je v razredu mladinci C zmagal v standardnih plesih, v latinskoa- meriških plesih pa je bil tretji. David Kozmus in Maša Piki iz plesnega kluba Lukec, ki sta prav tako nastopila v razredu mladinci C, sta bila v latinskoameriških plesih prva, v stan- dardnih pa druga. Dobro se je odrezal tudi drugi laški par Jernej Ferme in Maja Lesjak, ki je v standardnih plesih zasedel četrto mesto, v latinskoameriških pa petnajsto. JI 20 TEMA TEDNA Dober dan, šola! Preko 300.000 slovenskih osnovnošolcev in siednješolcev v ponedeljek začelo s poukom Zvečine brez večjih zaple- tov se je v ponedeljek začelo novo šolsko leto za genera- cijo preko 200.000 osnovno- šolcev in 107.000 srednje- šolcev. Po dobrih dveh po- čitniških mesecih so zlasti mlajši šolarji že kar nestrp- no čakali, da se srečajo z vrstniki iz šolskih klopi. Le- te pa so jih pričakale pone- kod v novih, svetlih in pro- stornih učilnicah, drugod pa spet v dotrajanih šolskih poslopjih, ki kar kličejo po prenovi. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ V ministrstvu za šolstvo in šport kljub temu, da prora- čun še ni sprejet, zagotavljajo, da se trudijo ohranjati nalož- beni program v šolski prostor - vse bolj očitno pa je, da bo zlasti na osnovnošolskem po- dročju treba še bolj odvezali mošnjo z denarjem, če naj vsi naši otroci v novem tisočletju (leta 2002) začnejo z uzako- njenim devetletnim osnov- nim šolanjem. V Sloveniji je bilo do začet- ka šolskega leta oziroma še bo do konca koledarskega leta odprtih 41 novih ali pre- novljenih šolskih objektov ter 1 šolsko-športni objekt. Med 2 vrtcema, 31 osnovni- mi šolami, 4 srednjimi šola- mi, 2 študentskima domovo- ma ter po enem zavodu in visoki šoli, jih je tudi peščica iz našega območja. Gre za osnovne šole v Radečah, Šmarju pri Jelšah, Velenju, Zrečah, Trnavi v žalski občini in Sedražu v laški občini ter podružnično osnovno šolo Paski Kozjak. Regresirana prehrana v letošnjem šolskem letu bodo v ministrstvu za šolstvo in šport regresirali šolske ma- lice učencem in dijakom, ki so glede na socialne razmere v družini do tega upravičeni. Že utečen sistem izbora učencev in dijakov se ne bo spreminjal, enako visok pa ostaja tudi prispevek države po 80 tolarjev na učenca in 100 tolarjev na dan. Prograrh- ski svet za regresirano pre- hrano je sklenil, da bo regres nakazan glede na število de- lovnih dni v mesecu, do kon- ca koledarskega leta pa naj bi bilo regresirane prehrane de- ležno okoli 47 tisoč učencev in 25 tisoč dijakov oziroma nekaj več kot petina celotne šolajoče se populacije. Šolski koledar Minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber na pragu novega šolskega leta vsako leto objavi tudi veljaven šol- ski koledar, ki se med pou- kom ne sme več spreminjati. Posamezne šole imajo z letnim delovnim načrtom pravico do izbire svojega dne- va šole, sicer pa za vse velja, da bodo letos jesenske počit- nice od 27. oktobra do 2. no- vembra, novoletne počitnice med 25. decembrom in 4. ja- nuarjem, zimske počitnice za šolarje izven ljubljanskega in mariborskega območja med 23. februarjem in 1. mar- cem in prvomajske počitnice med 27. aprilom in 3. majem. Pouka prost bo še velikonoč- ni ponedeljek 13. april, za zaključka ocenjevalnih obdo- bij pa sta določena 24. decem- ber in 31. marec. Za osnovno- šolce (od 1. do 7. razreda) bo zaključek pouka 24. junija, osmošolci pa bodo s poukom končali 12. junija. Določeni so tudi datumi za izvedbo tekmovanj iz šolskih in obšolskih znanj, med po- membnejšimi izobraževalno- sejemskimi prireditvami, ve- zanimi na šolsko področje, pa bo prihodnje leto med 20. in 23. majem v Celju sejem Vse za otroka. Novost: dualni sistem v srednjih šolah »S poskusnim uvajanjem dualnega sistema izobraževa- nja v naš šolski sistem uvaja- mo socialno partnerstvo in s tem vključujemo podjetja ozi- roma obrtnike, ki so zaintere- sirani za izobraževanje tak- šnih poklicnih profilov, ki bo- do po končanem šolanju po- leg teoretičnih znanj bolj us- posobljeni tudi za praktično delo,« utemeljujejo odločitev za uvedbo dualnega sistema izobraževanja v Ministrstvu za šolstvo in šport. V roku je bilo v vsej. Slove- niji preko Obrtne zbornice Slovenije sklenjenih 484 vaje- niških pogodb z delodajalci, preko Gospodarske zbornice Slovenije pa še 137 pogodb. Dualni sistem izobraževanja je letos poskusno vpeljan za poklice avtomehanik, avto- klepar, mesar, zidar in tesar, vanj pa je bilo v roku vključe- nih 621 učencev. V Celju so z uvedbo dualnega sistema izo- braževanja uspeli v Srednji frizerski, tekstilni, strojni in prometni šoli, kjer se je v 2 oddelka za poklic avtomeha- nik v rednem roku vključilo 39 učencev, zadnje dni so vpi- sali še 5 učencev s sklenjeni- mi pogodbami, prostora pa imajo še za nekaj učencev. Po besedah Tomaža Štolfe, rav- natelja Srednje strojne šole Štore, kjer je bil predviden en oddelek za poklic avtoklepar, pa zaradi premajhnega zani- manja učencev letos dualne- ga sistema izobraževanja še niso vpeljali. Vse prijavljene učence, bilo jih je le 8, so vključili v redni program av- toklepar, kjer je sicer - tako kot tudi v vseh drugih izobra- ževalnih programih te šole - še nekaj prostih vpisnih mest. IVANA STAMEJČIČ Foto: SAMO LEŠEK Ne samo začetek, za nekatere je bil pred dnevi tudi ura^ zaključek šolskega leta. Po besedah ravnatelja Srednje t]^ nomske šole Celje Janka Poklica so v šoli upoštevali pripor^ lo ministrstva in minuli četrtek v dvorani Celjskega doj pripravili slovesno podelitev maturitetnih spričeval. Prejj jih je 96 od skupno 111 njihovih dijakov-maturantov, tistU v spomladanskem delu mature niso bili uspešni, pa so v ton 2. septembra, začeli s popravnimi izpiti, ki se bodo za/cljuč sredi septembra. Ta mesec še brez telovadbe »Smo v resnih težavah, saj je gradnja nove telovadnice upočasnjena, prenova stare pa je zaustavljena,« je tik pred začetkom nove- ga šolskega leta potožil ravnatelj Gimnazije Celje-Center Igor Majerle. V torek so se razmere že nekoliko omilile, saj naj bi šola prihodnji mesec vendarle lahko pričela uporabljati vsaj staro telovadnico. Dobili so zagotovilo, da bodo obnovitvena dela v stari telovadnici stekla hitreje in da bo parket položen do konca tega meseca. Do takrat dijaki ne bodo imeli športne vzgoje, ampak bodo, pravi ravnatelj, posedali okoli šole. Brez telovadbe bodo ta čas tudi dijaki srednje gostinske in srednje zdravstvene šole. Kako bo z gradnjo nove telovadnice, ki bi morala biti po prvotnih rokih v celoti konfa že 15. avgusta, v Gimnaziji Celje-Center sedaj še ne vedo. »Dela sicer tečejo, možni tudi novi zaostanki, vendar upam, da gradnja končana vsaj do zaključka nov šolskega leta, torej do prihodnjega juni^ pravi Igor Majerle. Telovadnico bo treba n še opremiti, kar pomeni, da bo dijakom vsem ostalim na voljo šele leta 1999. Bolj optimistični so v Srednji šoli za gosli tvo in turizem, saj gradnja njihove nove šol zgradbe teče v skladu s pogodbenimi roki. pomeni, da bi se lahko šola preselila v m prostore že marca ali aprila prihodnjega 1 oziroma najkasneje s pričetkom šolskega I 1998/99. Tragedija mladih potapljačev Pogrešana velenjska potapljača so našli v globini 85 metrov Velenjska potapljača 17- letno Heleno Urleb in 25- letnega Roka Kodreta, za ka- terima se je v kanalu med otokoma Cres in Plavnik 15. avgusta izgubila vsaka sled, so našli minulo nedeljo oko- li 13. ure s pomočjo podvod- nega robota v globini 85 me- trov. Teden dni po izginotju mla- dih potapljačev ju je od 22. do 24. avgusta brez uspeha iska- lo 42 slovenskih potapljačev, med njimi je bilo kar 27 čla- nov velenjskega kluba za podvodne dejavnosti. Konec minulega tedna pa so se po- tapljači znova odpravili na Cres. V največji reševalni akciji zunaj slovenskih teritorial- nih voda je sodelovalo 50 po- tapljačev, ki so se preiskova- nja morskega dna na večjih globinah lotili s podvodnim robotom Helena. Ta žepna podmornica ima vgrajeno vi- deokamero, ki posname morsko dno, ekipa na površ- ju pa lahko ves čas spremlja sliko. Z njim so akvatorij pri otoku Cres, južneje od rta Selzine in pri otoku Plavniku lahko preiskali globlje od 60 metrov. Pomoč sta jim ponu- dili tudi reška policija in ka- petanija. Potapljačem so dali na voljo svoj največji policij- ski čoln, imenovan Marino, ki ima dovolj močan agregat, saj je podvodni robot velik porabnik električne energije. Preiskali so skoraj kvadratni kilometer akvatorija od tam, kjer je bil zasidran čoln po- grešanih potapljačev. Trupli Helene Urleb in Roka Kodre- ta so odkrili 31. avgusta ob 13. uri v morskem kanalu med Meragom na Cresu in otokom Plavnik, vendar ju zaradi okvare robota niso mogli takoj dvigniti na površ- je. O najdbi so nemudoma obvestili starše pokojnih po- tapljačev. Kaj je povzročilo tragično nesrečo, bo pokazal pred- vsem temeljit pregled njune opreme. KL Trupli Roka Kodreta in Helene Urleb so potapljači nfl^''^ globini 85 metrov, v kanalu med otokoma Cres in Pl(^^^ iJNOPIČ PISMA BRALCEV 21 ODMEVI ^av je bil praznik? I. praznik je bil naš - praznik ,<; Ostrožno in župnije Sv. ha v Celju. Da smo smeli rnovati, imamo tudi raz- E Župnija Sv. Duh v Celju je jesetih letih svojega delova- „otovo dodala svoj prispe- "'t"mestu Celju. Če še vedno, kvirjeni v preteklo mišlje- sniatramo, da je verska ijavnost poneumljanje člo- eka, čeprav dopolnjuje, ali pa L vsemu prizadevanju za da bi človek bil res človek, Jiieljni prispevek, potem pač jlejmo na druge dejavnosti, ki I je v teh letih vnesla v ta "tor, za katerega druge or- lanizacije niso poskrbele (pa feiudi bi, bi bila to le pestrost idbe). Župnija Sv. Duha ;redila v svojem župnij- centru vsako leto preko oncertov, kar nekaj raz- vsako leto nekaj uspelih ; >Kih nastopov celo svetov- lio znanih zborov in orke- v; tu je bila vrsta preda- ipa ne le z versko vsebi- no), lu so bili seminarji, tečaji, luso se zbirali ljudje, ki so bogatili drug drugega in z no- vimi sponzorji in pogumom odhajali v svoje življenjsko e, kjer so lahko, pri nas ateni, več ponudili na in delovnem mestu in v ,„ ,ii družinah. Ali to ni nič? M\ bil razlog za praznova- Župnija Sv. Duha je postavi- la v KS Ostrožno versko kul- turni objekt, ki ga poznajo po vsej Sloveniji in preko meja. Preko 50 avtobusov romarjev in izletnikov (med drugim te- denski obiski tujih gostov iz l^obrne) obišče vsako leto naš župnijski center. KS Ostrožno nima svoje šole, ima pa cer- K ki pa menda le naredi lekaj dobrega za otroke, da bi bolj odgovorno stopili v življe- "i^'Torej je bil razlog za praz- novanje! je tako pomemben da- 'um 19. september 1954, je še pomemben datum 15. av- gust 1987! Brez sponašanja o in kruhu smo v teh letih drugačno infrastruk- '^■■o. tisto, ki je povezala ljudi J^d seboj in jim vlila pogum z "^^sedo, ki nikoli ne mine. Ni- ^1^0 se spominjali nekega pri- J"jenega shoda, za katerega bi ^'^deli samo še kmetje, ki se '^^'jo zaradi žebljev v svojih /^vesih in smeti, ki so ostale ^^^Povsod. ampak začetka do- ^3)anja, ki je prinesel osveži- obogatitev in dopolnitev v ^^^e okolje, čas je že, da spoz- in?"'v^^ gre življenje naprej .da še tako spreten človek s ^ '3ko pretkano ideologijo ne ostati večno slaven. Ud^]^!. ^^'1' praznovanja, je vse °- Ce je bilo na praznova- nju preko tisoč ljudi (KS Os- trožno pa ima nekaj preko 3000 ljudi), potem vemo, da je bil to naš prazni - torej praznik ' tudi za KS Ostrožno ob oblet- nici ustanovitve župnije Sv. Duha. Če prihajajo v ospredje trajnejše vrednote, se pač za- radi tega ne bomo jezili in zavidali, da je praznik uspel. Nikakor pa si ne dovolimo ob tako prijetnem praznova- nju in ob vsem, kar je župnija prispevala KS Ostrožno in me- stu, očitati, da je cerkev (piše se z veliko začetnico, ker gre za družbo!) agresivna! Če to- varišica Katarina Jot še vedno ne uvidi, da Cerkev le stori tudi kaj dobrega, se ji ne da pomagati. Posebej še, če a priori ne gre na srečanja in prireditve, ki jih ne organizira kaka organizacija iz preteklo- sti. Tudi si ne dovolimo očitati, da na praznovanju ni bilo čuti- ti krajevnega kulturnega utri- pa (športnega res ni bilo, ra- zen napornega dela vseh ti- stih, ki so zadevo pripravljali in izpeljali), gospod Jaroslav Grajžl se bb menda strinjal, da je nastop Pevske skupine Društva upokojencev z Os- trožnega, Moškega pevskega zbora Gasilskega društva Lo- krovec - Dobrova, cerkvenega pevskega zbora, dveh doma- čih ansamblov in tudi Gašper- jev ter Ivana Hudnika (Podo- glarji in Studenček se niso mo- gli udeležhi) le bil tudi kuUur- ni dogodek! . DRAGO SVETKO, krajan KS Ostrožno in član župnije Sv. Duh Čigav je bil praznile? II. Krajevni odbor ZB Ostrožno - Lava je na svoji seji obravna- val problematiko okoli krajev- nega praznika in vam posre- duje svoje mnenje in predlo- ge: 1. Ker dosedaiiji praznik KS Ostrožno 19. september ni bil preklican s strani volivcev ali sveta KS in s tem tudi ne izgla- sovan novi datum praznika, ugovarjamo in izražamo neso- glasje na oba letaka obvestila župnije Sv. Duh ob 10-letnici župnije 16. avgusta, na katerih je nedvoumno napisano »Praznik krajevne skupnosti« in na govor predsednika KS na proslavi 16. 8., da bo v bodoče na ta datum krajevni praznik. 2. Ne nasprotujemo določitvi novega datuma praznika, ven- dar menimo, da mora biti novi datum izbran tako, da ne bo obremenjen s kakršnokoli skrajno ideologijo in ne sme deliti ljudi na »prave in nepra- ve«, glede na njihovo ideološko opredelitev. Praznik 10-letnice župnije je obarvan s podobno in skrajno nasprotno ideologijo od prejšnje. Za določitev nove- ga datum krajevnega praznika je potrebno soglasje širšega . kroga krajanov in na osnovi tega je treba določiti pomem- bnost in težo praznika. Menimo tudi, da naj svet KS počaka na čas, ko bo oblika upravljanja občin, zaselkov ah kvartov dobila bolj stabilno obliko. S tem bi se izognili sedanjemu dejstvu, da lahko predsednik KS katerekoh strankarske usmerjenosti brez širšega soglasje krajanov me- nja datum in vsebino krajev- nega praznika. ODBOR ZB OSTROŽNO-LAVA Onesnaževanje slovenščine Rudolf Pertasek je pisal zgo- dovinsko knjigo »Cilli, die alte steirische Stadt an der Sann« v nemščini. Mesto se je tako imenovalo stoletja do 1918. Avtor se je strogo držal zgodo- vinskih virov, ki so neizpod- bitni. Po 1918 je Jugoslavija v nas- protju s človeškimi pravicami nemško manjšino diskrimini- rala, vzela jim je celo šole. Polovica Nemcev je bila prisi- ljena zapustiti deželo, če so hoteli preživeti. 1941 so se na- cisti za storjene krivice zločin- sko maščevali. Gotovo so bili med njimi tudi posamezni pri- padniki manjšine, ki so s svo- jim fanatizmom povzročili to- hko gorja, toda kolektivna krivda je nedopustna. Po porazu Nemčije so ko- munisti grozovito razsajaU. Nemški živelj so skoraj popol- noma iztrebili, ne glede, ali je bil kdo kriv ali ne. Hkrati pa so umorili trikrat več Slovencev. Beseda »nemčurji« je nedo- pustna žaljivka. Po terminolo- giji gospoda Gombača bi mo- rali nešteti Slovenci, ki imajo izrazito nemške priimke, do- pustiti, da se jih zmerja kot »nemške renegate«. Skozi stoletja, pa tudi še da- nes, so sklepali Slovenci in Nemci mešane zakone. Po materinem jeziku se je potem ravnal naraščaj glede svoje na- rodnosti. V demokratični dr- žavi bi moralo biti samoumev- no, da se lahko vsak človek, brez strahu pred preganja- njem, javno prizna k svojemu narodu. Amerika nam lahko zavida našo pestrost v Evropi. Strpnost je človekova vrlina. Kam pelje nestrpnost, pa kaže žalosten primer na pragu tret- jega tisočletja pred našimi vra- ti, v Bosni. Kar se tiče onesnažene slo- venščine, se z gospodom Gombačem popolnoma stri- njam. Evropo je zadela ame- riška bolezen. Celo princu Charlesu se zdi angleški jezik ogrožen zaradi amerikaniz- mov. V Avstriji je naš materni jezik preplavljen s plitkimi amerikanizmi. Če bo ta »bole- zen« tako razsajala, se kmalu ne bomo več razumeli. Narod, ki dopusti, da se materni jezik tako popači, izgubi svojo na- cionalno identiteto. Posamez- ni nemški ali italijanski re- klamni napisi še ne pomenijo kakšne nevarnosti. Tudi pri nas najdete nešteto slovenskih napisov, pa se zaradi tega nih- če ne razburja. Slovenci lahko uporabljajo slovenska imena za Celovec, Beljak, Lonc (Deutschlandsberg), Lipnico, Gradec ali Dunaj. Po petdesetih letih je že skrajni čas, da priznamo krivi- ce, ki "smo si jih medsebojno prizadeli in skušamo popravi- ti, kar se popraviti da. Sloveni- ja se zopet vrača v Evropo, kjer je dobrodošla, umetne meje bodo izginile. Spodmak- nimo skrajnežem med obema narodoma tla, ker škodijo složni soseščini. Bosna naj bo vsem v svarilo. Letos je bila v Gradcu pred- stavitev knjige »Slovvenische Steiermark«. Naslov je provo- kativen, korektno bi se knjiga morala imenovati »Slovvenen in der Steiermark«, kljub temu ni bilo kakšne reakcije. Vsake- ga spodrsljaja se ne sme dajati na zlato tehtnico. Popolnoma nemogoča bi bila v Mariboru kakšna knjiga z naslovom »Deutsche Untersteier- mark«.Tudi to bi bila nedo- pustna provokacija, saj so bila svojčas mesta večinoma z nemškim prebivalstvom, de- žela pa je bila z malimi izje- mami le slovenska. JOSEF EHRGOTT, Gradec PRITOŽNA KNJIGA Zakaj plačilo za potrdilo? V zdravilišču Dobrna sem imel julija terapijo »VACUM SACK« in to 15-krat. Po konča- ni terapiji sem potreboval za svojega zdravnika samo potrdi- lo, da sem končal terapijo. Mi- slim, da je popolnoma normal- no, da svojemu zdravniku od- dam to potrdilo, da bo vedel, da sem terapijo res zaključil in da sem nanjo redno hodil. Pri medicinski sestri sem do- bil odgovor, da moram k zdrav- niku na pregled in da moram ta pregled sam plačati. Plačati bi moral 3.300 SIT, kar je za izsta- vitev takšnega potrdila preveč. Ali bi ne bilo veliko bolje, da bi lahko kar medicinska sestra iz- stavila takšno potrdilo in to brez plačila? Za terapijo sem prinesel napotnico svojega zdravnika - diabetologa in mi- slim, da je bilo to zadosti tudi za izstavitev potrdila, da sem terapijo končal. Posredovala je tudi fizioterapevtka, a ni nič pomagalo. Zato predlagam upravi zdravilišča, da te zadeve uredijo tako, da bodo čim bolj enostavne in ne nazadnje tudi cenejše ali morda brezplačne. RADO AMBROŽ, Žalec ZAHVALE, POHVALE Ekskurzija Druživa kmetic Šentjur Društvo kmetic Šentjur je 20. avgusta za svoje članice organiziralo ekskurzijo v Av- strijo - po štajerski cesti cvetja. Ekskurzijo je, v sodelovanju z agencijo Kompas iz Zreč, vodi- la gospa Tatjana Kotnik. Res smo, ob lepem vremenu in več kot odličnem vodenju, doživele nepozaben dan. Pre- pričana sem, da smo vse ude- leženke še polne vseh nepo- zabnih vtisov o prelepem in bujnem cvetju in nasploh o urejenosti vseh krajev in lepih vasi, ki smo jih videle. Z željo, da bi še kakšna sku- pina krenila po naši poti, jo bom na kratko opisala. Čez prehod Šentilj smo pot nada- ljevali v smeri Gradca, Lebers- dorfa in vasice Sv. Magdalena. Tam smo obiskali zasebnega starinarja, ki je zbral preko 2000 zanimivih predmetov. Nadaljevali smo v smeri Hart- berga do vasice St. Lorenzen, ki je bila 1993 proglašena za najlepšo evropsko vas. Prav na tej cesti cvetja smo videle pravljično vas Moechvvald, si ogledale turistično kmetijo in videle še nekaj vzorno ureje- nih vasi. Za konec ogleda av- strijskega podeželja na tem območju smo prispele v vas Pohlallanberg na višini 935 m in tu dobesedno ostrmele ob pogledu na toliko in tako lepo cvetje. Sredi te lepote smo v najstarejšem gostišču imele tudi kosilo. Nekaj naših udeleženk je pridno fotografiralo, druge smo si kupile fotografije in zloženke iz obiskanih vasi, da bi tako imele nekaj trajnejših spominov na ta dan. Med vožnjo in ogledi nam je gospa Tatjana razložila, ka- ko organizirano in enotno skrbe vaščani za urejenost svojih vasi že vrsto let, zato tudi taki uspehi. Vsakemu ljubitelju cvetja in urejenosti okolja priporočam, da si sam ogleda te kraje,saj se tega ne da opisati. V imenu udeleženk s Plani- ne se prisrčno zahvaljujem za organizacijo ekskurzije gospe Bernardi Gračner in še pose- bej gospe Tatjani Kotnik za njeno odlično vodenje. MARIJA ŽAGAR, Planina razpisuje JAVNO DRAŽBO za odprodajo nepremičnin 1/ Predmet dražbe so nepremičnine v lasti POSEST d.o.o., Celje 2/ Draži se naslednje nepremičnine: lil -Del hale EUROAE v izmeri 1.100 m' s pripadajočim idealnim deležem funkcionalnega zemljišča, ki je lociran v indu- strijski coni Gaberje v Celju na pare. št. 1542/4, 1543/1, 1545/6 in 1552/3, zemljiško-knjižni vložek št. 1896, k.o. Spodnja Hudinja. Izklicna cena je 352.000,00 DEM za celoto, plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Možen je tudi nakup objekta po delih, minimalna enota je 300,00 m^ po izklicni ceni 330,00 DEM/ml Prednosti imajo • ponudniki, ki kupujejo večji del objekta. 2b/ Stanovanjska stavba v izmeri 79,00 m' in dvorišče v izmeri 86,00 m^ pare. št. 919/95 in dvorišče v izmeri 413,00 na pare. št. 919/63, vpisano pri vi. št. 456 oz. št. 1409 k.o. Konjice, izklicna cena je 23.000,00 DEM, plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije-na dan plačila. 2tl Poslovni objekt - montažna tiala velikosti 2016 m^ in dvorišče velikosti 1542,00 locirana v industrijski coni Slovenskih Konjic na pare. št. 929/9, vpisano pri vložku št. 1409 k.o. Konjice. Izklicna cena je 740.000,00 DEM, plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 2cl/7 polj Izgotovljenega dela tiate do podaljšane IV. grad. faze v izmeri 941,00 m^ s pripadajočim delom dvorišča po izklicni ceni 420.000,00 DEM. t^ožen je tudi nakup dela hale, minimalna površina je eno polje po izklicni ceni 500,00 DEM/ml 2c2/8 polj hale izgofovljene do III. grad. faze v izmeri 1075,00 m^ s pripadajočim delom dvorišča po izklicni ceni 322.500,00 DEM. IVložen je tudi nakup dela hale, minimalna površina je eno polje po izklicni ceni 310,00 DEM/m^ Plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Na dražbi ima prednost kupec, ki kupuje celoto oziroma večji del objekta. 2d/ Poslovni prostor v izmeri 263,20 m' na Plinarniški 4 v Celju, ki v skladu z izdelanim etažnim načrtom procentualno predstavlja 29 % pritličja ali 16 % celotnega objekta ležečega na parceli 130/4, vi. št. 766 k.o. Teharje. Izklicna cena je 447.440,00 DEf^, plačljivo v SIT po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. 3/ Na dražbi lahko sodelujejo vse pravne in fizične osebe, ki do začetka javne dražbe vplačajo varščino v višini 10 % od izklicne cene na ŽR prodajalca št.: 50700-601-83193 pri Agenciji za plačilni promet v Celju, z navedbo - plačilo varščine. 4/ Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije ali njegovo overjeno fotokopijo. 5/ Dražitelji, ki sodelujejo na javni dražbi za pravne osebe, morajo predložiti pooblastilo od dražitelja in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima podjetje sedež v Republiki Sloveniji. 6/ Najboljši ponudnik bo moral skleniti pogodbo o nakupu objekta v 3. dneh po končani javni dražbi, celotna kupnina pa mora biti plačana v 5. dneh po sklenitvi pogodbe, sicer bo prodajalec vplačano varščino zadržal. 7/ Najboljšemu ponudniku bomo varščino vračunali v kupnino (v primeru izpolnitve točke 6 tega razpisa), drugim dražiteljem pa vrnili najkasneje v 8. dneh po končani javni dražbi, in to brez obrestovanja. 8/ Davek od prometa z nepremičninami, notarske storitve, geodetske meritve in stroške, ki so vezani na zemljiškoknjižna dejanja, nosi kupec. 9/ Nepremičnine prodajamo po načelu »videno - kupljeno«, prodana pa bo kupcu, ki bo ponudil najvišjo ceno. Vselitev je možna takoj po plačilu kupnine. 10/ Vsa pojasnila lahko pridobite po telefonu (063) 431-483, vsak delovni dan med 7. in 8. uro, kjer se lahko dogovorite tudi za ogled nepremičnine. 11/ Javna dražba bo dne 22. 9. 1997 ob 12. uri v prostorih družbe POSEST d.o.o., Krekov trg 6, Celje. N^C 22 RADIO - INFORMACIJE BI RADIO CEUE OD 4. DO 10.9.1997 Četrtek, 4.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pri- četek dopoldanskega sporeda, 10.00,11.00,12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popol- danskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Po- dalpski biser, 15.30 Izpolnjuje- mo 7 glasbenih želja, 17.00 Kro- nika, 18.00 20 vročih, 20.00 Ročk blok, 22.00 Zaključek sporeda in priključitev RaSlo. Petek, 5.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6^45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pri- četek dopoldanskega sporeda, 9.15 Halo, Atomske Toplice, 9.30 Črna pika, 10.00 Novice, 10.30 Kragolnikova nagrad- na igra, 11.00 Novice, 11.10 Ve- deževanje, 11.40 Halo, Topli- ce Dobrna, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 13.20 Halo, Zdravi- lišču Laško, 14.00 Pričetek po- poldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnju- jemo 7 glasbenih želja, 17.00 Kronika, 18.00 Glavn' da je za- bavn', 20.00 Izi kvizi bizi, 21.00 DJ time, 22.00 Zaključek pro- grama in priključitev RaSlo. Sobota, 6.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 5.15 Maraton Ce- Ije-Logarska dolina, 6.00 Po- ročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 No- vice, 7.15 Zimzelen, 730 Tečaj- nica, 8.00 Poročila, 8.25 Poroči- lo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00, 11.00 Novice, 11.10 Vi sprašujete, policija odgovar- ja, 12.00, 13.00 Novice, 13.15 Študentski servis, 14.00 Priče- tek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Če- stitke in pozdravi, 17.00 Kroni- ka, 18.00 Športni večer na Radiu Celje, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Nedelja, Z9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 9.00 Pričetek dopoldanskega spo- reda, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00, 11.00 Novice, 11.10 Do- mačih 5,12.00 Novice, 12.30 Iz domačih logov - oddaja Jureta Krašovca, 13.00 Čestitke in pozdravi, 19.30 Glasba je življe- nje, 20.00 Pod domačo lipo, 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Ponedeljek, 8.9.: 5.00 Z glas- bo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 7.15 Zimzelen, 7.30 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje; 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek dopoldanskega sporeda, 10.00 Novice, 10.15 Športno dopoldne, 11.00,12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega spo- reda, 14.15 Jack pot, 15.00 No- vice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 Po- dalpski pop ročk , 20.00 Vrti- ljak polk in valčkov, 22.00 Za- ključek programa in priključi- tev RaSlo. Torek, 9.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Domača melodija tedna, 6.20 Pregled dnevnega tiska, 6.45 Horoskop, 7.00 Novice, 715 Zimzelen, 730 Tečajnica, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pri- četek dopoldanskega spore- da,10.00, 11.00 Novice, 11.15 Center mejnih znanosti, 12.00 Novice, 13.00 Poročila, 14.00 Pričetek popoldanskega spo- reda, 14.15 Jack pot, 15.00 No- vice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnjujemo 7 glasbenih želja, 1700 Kronika, 18.00 BBC top pop, 19.00 Zimzelen, 20.00 Radi ste jih poslušali, 21.00 Rezervirano za vedeže- vanje, 22.00 Zaključek progra- ma in priključitev RaSlo. Sreda, 10.9.: 5.00 Z glasbo v novo jutro, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.10 Halo, AMZS, 6.15 Do- mača melodija tedna, 6.20 Pre- gled dnevnega tiska, 6.45 Horo- skop, 700 Novice, 715 Zimze- len, 730 Tečajnica, 8.00 Poroči- la, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.40 Kam danes, 9.00 Pričetek do- poldanskega spore-da, 10.00, 11.00,12.00 Novice, 13.00 Poro- čila, 13.15 Mali 0,14.00 Pričetek popoldanskega sporeda, 14.15 Jack pot, 15.00 Novice, 15.15 Podalpski biser, 15.30 Izpolnju- jemo 7 glasbenih želja, 16.15 Pop loto, 1700 Kronika, 18.00 FuU cool, 21.00 Glasbeni ex-press 22.00 Zaključek programa in priključitev RaSlo. Vsi, marš, na MOS! Vsi, marš, na ples je v Jugi prepevalo legendarno Bijelo dugme, celjski radijci pa v ritmu muzike za ples kliče- mo: »Pridite na MOS! Ne le zato, da boste tam zapravljali, temveč zato, da se boste kra- ljevsko zabavali!« Kaki); Če boste obiskali tisti del sejma, kjer bodo kasirali gostinci. Kdaj? Vsak dan od 13. ure dalje. V desetih sejemskih dneh bomo celjski radijci na sejem in na tam postavljeni oder pripeljali najmanj 30 (tri- deset!) slovenskih bendov, pevcev in pevk za vse glasbene okuse. Naj vam izdamo nekaj imen: Vili Resnik, Janez Zma- zek, Pop design. Faraoni, Halo, Nude, Cherie band, Smrkci, Gaad band. Panda, Rafael Zu- pane - Raf, 2 alive. Pričakujemo približno deset najpopularnej- ših slovenskih narodnozabav- nih ansamblov, dogovarjamo pa se še z nekaterimi popular- nimi pevci in skupinami. Fa- raoni bodo godli tri ure v pe- tek, 19. septembra, popoldne, nato pa bo za zaključek zapel še Vili Resnik! Pripravljamo pa še: karaoke, predstavili bomo celjske mišice, v ponedeljek, 15. septembra, dopoldne, pa boste lahko v živo videli števil- ne popularne športnike, s kate- rimi se dogovarjamo za pravi ekshibicijskišov! Zato so te dni vse radijske moči usmerjene v organizaci- jo mega radijskega žura na Mednarodnem obrtnem sej- mu. Na radiu je zato več glas- be, v vaše veselje, seveda, vabi- mo pa vas, da nas na sejmu obvezno obiščete. Kako bomo nastopajoče razporedili po dnevih, boste lahko natančno prebrali na isti strani prihodnji četrtek, do takrat pa... Držite pesti, da nam bodo prikimali še številni tisti slovenski glas- beniki, ki jih te dni skušamo prepričati, da je igrati na MOS, ki ga vsako leto obišče več deset tisoč ljudi, tudi zanje priložnost za promocijo. Za poslušalce, z Radiom Celje na- prej! Mi NATAŠA GERKEŠ LEDNIK Radio Celje oddaja od 5.00 do 22.00. „ IZBOR IZ SPOREDA „ Petek, 5.9. ob 18.00: Glavn'da je zabavn' Gre za novo oddajo, ki jo bo pripravljal in vodil naš novi zunanji sodelavec Matjaž, ki se je nekaj mesecev kaUl v govorni šoli Maje Šumej. Zamislil si je oddajo, ki bo trajala največ pol ure, v njej bo dovolj glasbe, na svoj račun pa boste prišli tisti, ki se radi poigravate z besedami. Kako nakladati minuto o, na primer, žabi? Preprosto!? Kar poskusite! Najprej morda doma, zase, v petek, ob 18.00, pa v živo na Radiu Celje. Nagrada je lahko vaša! Poslušalci pa boste tudi razsodniki, kdo od tekmovalcev je najbolje nakladal. Petek, 6.9. ob 20.00: Izi kvizi bizi Mateja in Urška sta si odpočili in polni novih moči sta zopet pripravili kviz, ki se vam je v prvem mesecu, ko sta ga pripravljali, kar priljubil. Po klicih sodelujočih, sodeč. Poletja je konec, kviz se vrača, le drugi čas in dan smo mu namenili. Upamo, da boste kljub temu z njima! Sobota, 6.9. ob 5.15: Maraton Celje - Logarska dolina Tudi letos maraton Celje-Logarska dolina ne bo minil brez Radia Celje. Pohodnike bomo spremljali na njihovi poti in se oglasili že v jutranji program, nato pa še vse dopoldne poročali o vsem kar se bo dogajalo ob poti in nato v cilju, v Logarski dolini. Sobota, 6.9. ob 11.10: Vi sprašujete, policija odgovarja Mesec je naokoli in zopet je čas za oddajo, v kateri Primož Škerl gosti policiste. Na voljo so poslušalcem, da odgovarjajo na njihova vprašanja. Studijski številki, kamor jih lahko zastavljate, sta: 441- 310 in 441-510. Vabljeni, sodelujte! Rojsm v celjski porodnišnici so rodile: 22. 8.: Mateja MOČNIK iz Celja - deklico, Majda VRBEK iz Šmarja - deklico, Marica GU- BERAC iz Žalca - deklico, Re- nata PIKELJ iz Vranskega - de- klico. Dragica ULAGA iz Laš- kega - deklico, Branka ŽNIDA- REC iz Rogaške Slatine - dekli- co in Nada ŠKET iz Rogaške Slatine-dečka; 23. 8.: Bojana ŠPIUAK iz Rogaške Slatine - deklico, Zali- ka VAČOVNIK iz Mozirja - de- klico, Verica GROBELNIK iz Dobrne - deklico. Dragica MA- DJARIČ iz Tabora - dečka, Ta- nja KOVAČ iz Celja - dečka, Mojca DVORNIK iz Topolšice - dečka in Karmen DROZG iz Zg. Polskave - dečka; 24. 8.: Aleksandra VERDEV iz Šmartna - dečka, Olga ČAN- DER iz Celja - deklico, Ksenija KLAUŠKl iz Huma na Sutli - dečka; 25. 8.: Greta RAZBORŠEK iz Jurkloštra - dečka, Darinka PLASKAN iz Prebolda - dekli- co, Zlatka KRAMARIČ iz Laš- kega - dekhco, Martina ŽNI- DER iz Frankolovega - deklico, Fanika ANTLEJ iz Dobja - deč- ka in Romana KLEINE iz Mo- zirja - dečka; 26. 8.: Verica VRATNIK iz Polzele - dečka, Urška OGRA- JENŠEK iz Polzele - deklico, Vlasta KOSTANJŠEK iz Prebol- da - dečka, Judita ŠTEFANČIČ iz Polzele - deklico, Jolanda CEROVŠEK iz Celja - dečka^ Dragica KOLAR iz Štor - dekli- co, Nataša GORIŠEK - PRIVOŠ- NIKiz Žalca - deklico; 27. 8.: Marjana BOBIK iz Vojnika - dečka, Kristina OZI- MIČ iz Šmartna ob Dreti - de- klico; 28. 8.: Franja CENTRIH iz Velenja - dečka, Marija DRAKSLER iz Celja - deklico, Kristina ŠKRABL iz Pristave - dečka, Valerija SEVŠEK iz Vi- tanja - deklico, Darinka GORŠEK iz Dobrne - dečka in Damjana FERME iz Celja - dekUco. POROKE Celje Poročila sta se Iztok ŽIB- RET in Bojana LULIK iz Vojnika. Zlato poroko sta sklenila An- ton in Alojzija HERMAN iz Štor. Šentjur pri Celju' Poročili so se: Jernej RAJH iz Planine pri Sevnici in Marija BRILEJ iz Hrušovja, Vladimir LAUBIČ iz Dramelj in Milena SIVKA iz Jarmovca ter Bojan FIRANT iz Kalobja in Leopoldi- na VOLF iz Završ pri Grobelnem. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Anton FEN- DRE iz Čače vasi in Andreja KRUŠIČ iz Rogaške Slatine, Ja- nez SEKIRNIK iz Rogaške Slati- ne in Darja PUHEK iz Tekačeve- ga, Zlatko ZAJKO in Anita DRO- FENIK oba iz Velikih Rodn ter Marjan JAKŠE iz Spodnjih Sle- men in Mateja BAH in Gubnega. Velenje Poročili so se: Robert KRA- JNC iz Laz in Angelca ROZ- MAN iz Podkraja, Vilje Miran SEVČNIKAR in Jožica VASLE oba iz Podkraja pri Velenju, Daniel BLAŽINČIC in Nataša RAZGORŠEK oba iz Velenja in Marjan KELC iz Velenja in Du- šanka VODOVNIK iz Mislinje. Zlato poroko sta sklenila Marija in Franc VODONČNIK iz Pake pri Velenju. Žalec Poročili so se: Zvonko KU- NČIČjz Bohinjske Bele in Kar- la BOŽIČ iz Dobrteše vasi, An- drej KRIVEC in Natalija BRVAR oba iz Zaplanine ter Matjaž VOVK iz Velenja in Po- lonca FLORJAN iz Šempetra v Savinjski dohni. SMRTI Šmarje pri Jelšah Umrli so: Martin BAH, 76 let iz Podsrede, Karol MRAMOR, 71 let iz Ješovca pri Kozju, Vje- koslava IVIČ, 55 let iz Vonarij in Marija BORŠIČ, 87 let iz Topol. Velenje Umrli so: Branko ŠKRUBA, 36 let iz Topolšice, Frančišek PRISLAN.esiJ Šoštanja, Mihael divjak j let iz Sv. Lovrenca in Fr> KLINC, 62 let iz PaškegakJ jaka. Žalec Umrli so: Matilda RlBlč: let iz Ojstriške vasi, JožeŠ| TA, 82 let iz Grajske vasii Bogdan KURAJIČ, 46 j« Sremske Mitrovice. rTNOPIC VROČA TEMA 23 Otroci doma, starši v šolsicili iclopeli OJ nove podružnične šole na Prevorju ostaja le obljuba - V novo šolsko leto z dodatnimi podpornimi stebri - Otroci bodo doma dokler ne pride minister ^revorje na Kozjanskem . 2 novim šolskim letom v Liišcu pozornosti sloven- je javnosti. Krajanom že \kaj obljubljajo novo ^lo novo šolsko leto pa j3Čenj3Jo z dodatnimi pod- jnimi stebri v učilnicah ^Iske podrtije. Stavbe iz le- ial889.^_ ^Semn^^^otrpSljivo je pred začetkom šol- ,.....leta prekipelo. V pone- Ljjeic so prišli v šolske klopi na Kevorju namesto otrok starši, lako so protestno opozorili na prezrte obljube ter na nevar- jost, ki morebiti preti njihovim sokom. Na burnem protest- shodu so celo sprejeli no- otestno odločitev - svojih r, ne bodo poslali v šolo vse ikrat, dokler ne bodo iz ijane izvedeli, kdaj pride jp^orje minister za šolstvo ort dr. Slavko Gaber. V ibšem primeru so Prevor- iripravljeni sami odiditi v Kdo je kriv? Na protestnem shodu, ki so »gaudeležili številni novinarji, »povedali, da so odločitev o ifm sprejeli na izrednem se- niku sveta staršev, 14. avgu- S tem hočejo najširšo jav- ■Jši opozoriti na nevarnost v mčetem poslopju ter na zavla- čevanje gradnje novega. Na Prevorju so začeli s sol- nim poukom 1.1838, po dva- ''rat na teden, sprva v zasebni ^»'i L. 1889 so začeli s pou- kom v sedanji šoh. V dobro stoletje staro šolsko Wbo, ki je bila v času na- •'^nka odlična gradnja, zadnji "^'f desetletji niso več vlagali (z '|'fmo zamenjane kritine pred ^^setletjeminpol).Kotjedejal ;^f^dsednik KS Mirko Pajek, '^§3 niso storili zaradi večnih ""ljub o gradnji nove šole. Jicerpaježel. 1992 arhitekt pPuh pripravil idejne projek- 5'' 1995 je ministrstvo za bistvo in šport prevorsko šolo ^fstilo v program novogra- ^"^i. lani pa so priskrbeli vso p^hno dokumentacijo. Sep- /^bra lani so v šentjurskem J^inskem svetu imenovali Jj^beni odbor, 4. oktobra pa ^ radnem listu obfavili razpis lj.|'^biro izvajalca. Z gradnjo ni j|^°'''ič, zato so letos januarja '"^^n na Prevorju izredni se- pri tem zahtevali sreča- ^županom Malovrhom... djl^^d ponedeljkovim sho- 2^/^, so hoteli starši izvedeti O ^0 gradnje kljub vsemu kn\^^ prišlo. Šentjurski žu- d^. ''^rij Malovrh jim je dejal, iijp^.°t)čina storila »vse kar je v svetu sprejeli sklep, da se Med podpornimi stebri. V ponedeljek so v klopeh, kjer so ponavadi otroci, sedeli razburjeni starši. občina sme zadolžiti, pri vsem skupaj pa naj ne bi bilo mogoče začeti gradnje brez zahtevane pisne klavzule s strani ministrs- tva za šolstvo in šport. Ministrstvo mora namreč za 100 milijonov tolarjev vredno naložbo v novo prevorsko šolo (gradbena dela bi stala 60 mili- jonov ter oprema 40 milijonov) prispevati polovico sredstev, drugo polovico občina. »Ko smo objavili razpis, smo terjali od ministrstva pismo o nameri. Od ministrstva bi potrebovali pisno obljubo,« je pojasnjeval Malovrh. Kaj je moralno? Krajani so opozarjah, da po- vsod odpirajo nove ali prenov- ljene šole, le Prevorje je izjema. Sicer pa je tudi župan Malovrh trdil, da so že skoraj vse druge šole v šentjurski občini primer- no urejene. Pri tem je omenil podatek, da je gradnja nove šole v šentjurskem Hruševcu (za približno 500 otrok) stala 520 milijonov tolarjev, prevor- ska (za približno 20 otrok) pa bi 100 milijonov. Pred drugo svetovno vojno je bilo v tej šoli približno 200 otrok, po njej pa so se začeli tudi od tod izseljevati v indu- strijska središča. Do 1. 1966 so imeli na Prevorju popolno osemletko, od takrat pa lahko učenci višjih razredov izbira- jo med vožnjo v Slivnico ali v Lesično. Vsi omenjani podatki raz- burjenih staršev niso uspeli prepričati, saj so spominjali, da plačujejo iste davščine kot dru- god, pri tem pa se v drugih krajih ponašajo s šolami-gra- dovi - prav tako v mejah doma- če občine. Ko so krajani vztra- jali pri odgovoru, kdaj lahko pričakujejo novo šolo, jim je prvi mož občine prebral odgo- vor iz Poročila o sohnanciranju investicij v šolski prostor (Služ- be za investicije v ministrstvu za šolstvo in šport), kjer sta zapisani letnici 1998 ah 1999, Med starši je seveda zavrelo ter so se takoj odločili za stopnje- vanje protesta. Prevorski malč- ki bodo torej začeli s šolskim letom nekoliko pozneje kot drugi otroci v Sloveniji. Sicer pa je iz dosedanje ko- respondence med občino in ministrstvom znan dopis iz Ljubljane, da je treba ravnatelja centralne šole, ki se je zanimal za obljubljeno prevorsko no- vogradnjo, »pomiriti«. Tudi to so zapisali v prestolnici, da so v ta konec naložili preveč šolske- ga denarja, zato ni »moralno«, da bi še več. Po vsem tem se je mogoče vprašati, ali je moralno, da mo- rajo otroci iz osrčja Kozjanske- ga obiskovati šolo s podporni- mi stebri... ■■HnHi BRANE JERANKO ANKETA Regina Novak iz Krivice: Rajši bi prišla na obljubljeno otvoritev šole. Obljubljajo nam jo leta in leta, na občini'trdijo da je vse pripravljeno, z deli pa ni nič. Od obljub ne moremo živeti. Hočemo novo šolo! Ivan Toplak iz Žagarja: Na prevorsko območje je nasploh premalo naložb, kraj je pozab- ljen. To velja še posebej za šolo, ki jo obljubljajo vrsto let, pa tudi nekaj kilometrov regional- ne ceste iz Šentjurja proti Koz- jem je še vedno makadamskih. Na našem križišču z regional- no cesto prav tako ni promet- nega znaka, ki bi opozarjal na šolske otroke. Edvard Škoberne iz Straške Gorce: Za kraj pomenijo naj- več šola, trgovina, župnišče. Ko vidimo otroke na tem gričku, opažamo prihodnost kraja. Žal pa šola ne ustreza današnjemu času. Na to kaže še posebej pet podpornih stebrov učilnice. Vsi krajani Prevorja si želimo novo šolo. Naših otrok drugam ne nameravamo pošiljati. Slavica Pacek iz Krivice: Že itak smo zapostavljeni. Lahko, da je v ozadju želja po ukinitvi šole. Starši se tega bojijo. Šola je nevarna, zato nekateri pošilja- jo otroke v Lesično ali v Slivni- co. Po današnjem prostestu pričakujem, da se bo premak- nilo na boljše, sicer bomo še prišli. Tudi v Šentjurju smo že bih, pri županu. 24 VROČA TEMA Večno drugi Ministrstvo za šolstvo naj bi se kmalu izjasnilo, kako bo rešilo hudo prostorsko stisko na Srednji zdravstveni šoli Celje - Od enajstih učilnic ustrezajo normativom le štiri Skupno z že prenovljenimi in novimi šolami, vrtci in do- movi bo v Sloveniji do konca leta 1997 odprtih 41 objektov. Dijakinje in dijaki ter peda- goški in strokovni delavci Srednje medicinske šole Ce- lje bodo na svoj veliki dan morali počakati vsaj še nekaj let. Do takrat pa se bodo prisi- ljeni stiskati na manj kot ti- soč kvadratih. Vsak učitelj bo sicer imel svoj stol, vendar ne tudi mesta za mizo v zbornici, v učilnicah in kabinetih bo svoj prostor imel tudi vsak dijak. Vendar nič več od dveh kvadratnih metrov na glavo. Še sreča, da je ob vhodu tabla z napisom. Ob pogledu na ozka in neugledna vrata na eni od zgradb v krogu celjske bolnišni- ce je namreč kar težko verjeti, da vodijo do srednje zdravstve- ne šole. Pa ob silni prostorski stiski, ki duši šolo že skoraj dve desetletji, vrata niti niso tako pomembna, četudi se mora vsak dan skoznje prebiti več kot 680 ljudi. Pravi problemi čakajo v drugem nadstropju, kjer so šolski prostori in ki meri manj kot tisoč kvadratnih metrov. Ti- sti, ki še nikoU niso bili v šoli, si morda težko predstavljajo po- goje, v kakršnih se uči in dela 640 dijakov in 42 redno zaposle- nih. Morda bo prostorsko sti- sko lažje doumeti ob podatku, da je bila šola leta 1954 zgrajena za 60 dijakinj, torej kar za deset- krat manj kot jih je danes, in da je imela pred dobrima dvema desetletjema le pet oddelkov, letos pa jih ima dvajset. Ob tem je povsem razumljivo, da sodijo prav vsi šolski prostori med »manj primerne za šolo«. Od enajstih učilnic samo štiri približno ustrezajo normati- vom, ostale merijo od 34 do 50 kvadratnih metrov in tudi niso dovolj visoke. Specialne učilni- ce za fiziko, kemijo in biologijo so improvizirane, računalniška učilnica, v kateri lahko hkrati dela 16 dijakov, meri le 17 kva- dratnih metrov. Hodnik je tako ozek, da se je ob odmorih, pravijo učitelji, ko zavlada na njem nepopisna gneča, najbolje Ravnateljica Marija Marolt: »Če ne bi imeli dobrega in razumevajočega kadra ter pridnih dijakov, bi že zdavnaj vsi znoreli. Tako pa se navkljub vsem težavam še bolj posvečamo pedagoškemu in vzgojnemu delu. Naši učenci so strokovno dobro podkovani in vzgojeni, zato so po končanem šolanju povsod dobrodošli.« stisniti ob steno in počakati, da najhuje mine. Zbornica za 36 učiteljev ima samo 35 kvadra- tov. Posebno poglavje so garde- robe, v katerih se morajo dijaki- nje in dijaki preobleči za delo v bolnišnici. »Urejene« so na pod- strešju, kamor je mogoče vsto- piti le s sklonjeno glavo, prostor je zelo slabo ogrevan, povrhu vsega pa garderobni boks za cel razred meri le 2,5 do 3 kvadrat- ne metre in je bolj podoben ptičji kletki kot čemu drugemu. Šola je pred štirimi leti pridobila nekaj prostorov v bližnji vili Sonja, katere lastnik je celjska občina. V stavbi, kjer so bila nekoč stanovanja, je nekaj stro- kovnih kabinetov. Po standar- dih bi morali meriti 60 kvadrat- nih metrov, pa imata dva naj- večja vsak le po 27 kvadratov. Šola tudi nima telovadnice in gostuje na drugih šolah, pouk pa že nekaj let poteka v dveh izmenah. Premalo tečni in odločni »še sreča, da se učitelji dobro razumemo in da imamo prid- ne učence, drugače bi gotovo že zdavnaj vsi znoreli,« pravi ravnateljica šole Marija Ma- rolt. »V zadnjih petih letih smo šolo uredili tako, da zdaj zares ni več nobenega neizrabljene- ga kotička, kamor bi lahko še kaj postaviU. Preostane nam torej le še borba za nove pro- store, ki pa jo bijemo že od leta 1981. Takrat so namreč že bili narejeni načrti za zidavo nove šole, določena je bila lokacija na Glaziji, odobrenega je bilo tudi precej denarja. Zaradi no- ve zakonodaje, ki je prepove- dovala nove naložbe v negos- Garderobni boksi, kjer se dijakinje in dijaki preoblačijo za delo v bolnišnici, so skorajda kakor ptičje kletke. Merijo manj kot tri kvadratne metre. V času odmora, ko ozek šolski hodnik preplavi množica učencev, se je najbolje stisniti ob ster, in počakati, da najhujše mine. podarske objekte, se gradnja sploh ni pričela, načrti pa so obtičali v predalu.« V zadnjih šestnajstih letih je vodstvo šole velikokrat opozo- rilo na nevzdržno prostorsko stisko, vendar več od pritrditve, da je problem zares velik, ni dobilo. Vsakokrat je bil po- membnejši kdo drug, zdravs- tvena šola pa kot da se je prilepi- la na drugo mesto. »Zares pri- voščim gostinski šoli, da bo do- bila novo zgradbo, tudi nova telovadnica ob Gimnaziji Cen- ter je potrebna, vendar mislim, da je sedaj končno prišla vrsta tudi na nas,« poudarja Marolto- va. »Mestna občina Celje, ki je dolžna poskrbeti za lokacijo, je sicer pripravljena sodelovati in nam pomagati pri reševanju te- žav, vendar vse skupaj teče pre- počasi.« Vodstvo zdravstvene šole se je decembra lani skupaj s predstav- niki celjske občine pogovarjalo v Ljubljani o možnostih za razširi- tev sedanje zgradbe oziroma o izgradnji nove. Ministrstvo za šolstvo je naložilo občini, naj pre- tehta vse variante. Občinske služ- be so to tudi naredile in pokazalo se je, da bo reševanje prostorske stiske v vsakem primeru zelo drago. Najdražja bi bila seveda novogradnja, draga pa bi bila tudi dozidava večjega prizidka k šoli, zaradi katerega bi bilo treba po- rušiti tri stare vile, pa bi kljub temu ostalo le malo obšolskega prostora. »Zdaj, ko se je celjska bolnišnica pripravljena dogovar- jati o tem, da nam prepusti še del zgradbe, v kateri smo sedaj, bi bilo po moje najbolje, da bi šola dobila še prvo nadstropje in manjši prizidek,« meni ravnatelji- ca Marija Marolt. »Zelo radi; namreč ostali v krogu bolnišni( saj smo z njo zelo povezani inl bi slabo, če naši učenci ne bi že samega začetka rasli v takšn režimu in klimi, kakršna jih (!a ta po zaključku šolanja. Po tega pa bi obnova lahko potei po fazah.« Celjani se bodo prihodnjii sec spet sestali s predstavi ministrstva za šolstvo in^ali bo usoda celjske zdravstvi šole morda že bolj jasna. »Sri upam, da se bo vse izteklo tč kot si želimo,« pravi Marolto »Sem velik optimist, saj bi d gače že zdavnaj ušla iz k Morda bi bilo marsikaj drugi če bi tako kot mnogi drugi zn udariti po mizi in tečnariti vs po vrsti dan za dnem.« JANJA INTIH Foto: SHER Pohvale z vseh strani Po radgonskem kmetijsko-živilskem sejmu Po nedelji, ko so zaprli vra- ta radgonskega kmetijsko-ži- vilskega sejma, so naredili zaključek. Veliko pohval je bilo slišati že med sejmom, za konec pa so to ponovili - z izjemo udeležencev prometa v mestu ob Muri ter razstav- ljavcev, ki so se hudo potili. Na sejmu so našteU 200 tisoč obiskovalcev (med njimi dese- tino tujcev), 450 novinarjev iz osmih držav, 10 tujih ter 6 slo- venskih ministrov, 18 domačih in tujih sejemskih hiš... Pred- stavilo seje 1550 razstavljalcev iz 25. držav in to na 45 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin. V okviru sejma je bilo 17 posvetov, predavanj, stro- kovnih razprav in okroglih miz, s skoraj 2 tisoč udeleženci. Prvič je posvetilo sejmu veliko pozornost tudi slovensko mi- nistrstvo za kmetijstvo. Med različnimi strokovnimi pogovori je bilo največ besed namenjenih prilaganju sloven- skega kmetijstva Evropski uni- ji. Avtorji študije so ugotovili, da bo to lahko ugodno vplivalo vsaj na sistemskem (če ne tudi na dohodkovnem) področju, saj bo prineslo slovenskemu kmetijstvu večjo stabilnost. Pri tem dr. Emil Erjavec, eden od nosilcev študije meni, da Evropska unija v resnici računa le na tri države (čeprav jih je povabila 5), zato Slovenija ni- kakor ne sme zamujati. Ugo- tavljajo, da za uspešnejšo troj- ko zaostajamo kar za leto dni. V tem smislu so bili mnogi še posebej pozorni na madžarsko nastopanje rra sejmu ter na zanimivost, da je njihove raz- stavljavce za sejemsko pred- stavitev finančno podprla ma- džarska vlada. Sicer pa je bilo mogoče v okviru madžarskega sejemskega dne izvedeti, da so v našem kraškem pršutu ma- džarska svinjska stegna, neka- teri sokovi so iz madžarskega sadja, v paradižnikovi mezgi in vloženih kumaricah so ma- džarske surovine, od tam uva- žamo tudi lubenice, zeleno pa- priko, čebulo, česen... V vino- tekah so madžarska vina, pe- rutnina uživa, madžarsko ko- ruzo, potice pogosto polnijo z madžarskimi orehi in lešniki... Madžare pa seveda zanimajo tudi nekateri naši izdelki. Zadovoljni so tudi udeleženci sejma s,Celjskega, najbolj seve- da tisti razstavljavci, ki so med prejemniki kakšnega sejemske- ga odličja. Med redkimi zlatimi medaljami za kmetijsko meha- nizacijo in opremo sta prejem- nika Slovenske železarne-Itro iz Štor (za traktor New Holland) ter SIP (za diskasti roatacijski kosilnik), šempetrsko podjet je prejelo še nekaj srebrnih d bronastih medalj, med dobito ki brona pa je tudi podjetn Jože Bider z Rečice. Po ocenj vanju mleka ter mlečnih izdf kov je prejela srebrno medal ter priznan[e Mlekarna Celei Mesarstvo Šentjur pa srebra kategoriji mesa in mesnih izdf kov. Med »kronskim« ocenjen njem slovenskih vin ni nikog s Celjskega med šampioni« prvaki sort ter dobitniki velik zlatih medalj. Med prejemn' številnih zlatih medalj pa ■ Amon iz Olimja, Čebular Polžanske Gorce (dve zlat Golob iz Spodnje Ppnkvi' Kolar iz Spodnje Ponkvice.Sl pica iz Šmarja pri Jelšah' konjiški Zlati grič (dve zlati)' Med dobitniki vinskega s> bra, brona ter priznanj pa Amon iz Sopot, Čebular iz P' žanske Gorce, Žoganovi i2 drišne vasi (4 medalje), At terjeva iz Draže vasi, Cugn* Dobrave, Jančič iz Mesti Kolar iz Spodnje Ponkvice, iz Zgornjega Gabernika, ^ ker iz Bodrišne vasi, Mužen Svetega Štefana, NamurS Spodnjega Tinskega, Stadl« va iz Bistrice ob Sotli, Siupi*^ Šmarja. Založnik iz Škalc Vreze z Bohovega pri Šma? BRANE JERA> mm rsNOPIČ KRONIKA MESECA 25 Zatišje pred jesenslcim viliarjem? ^ez pravih »kislih kumaric« - Mesec je bil poln zabavnih prireditev, pa tudi naravnih ujm, nesreč na cestah in družinskih tragedij Vgust je tisii zoprni me- ko polovica šolskih ^'^^itnic že mimo, ko se ob- Lt odpravi na bolj ah manj lužene dopuste, ko celo v 'arnah ni slišati za stavke, Jnuščanja in stečaje in ko ijvinarji tarnamo, da včasih ifalcein prodajamo »kisle iuniarice«, ker dogodkov s jjoin vsebino ni. Mesec to- ko je najbolje biti kje Ijlfčod vsakodnevnih skrbi, ijvendar letošnji avgust ni ,jlčisto takšen. Vsaj ne, kar iče našega prodajanja »ku- jjric«. Kakšna nenavadna [flenjava z vrtov naših bral- [fvse je res znašla na zadnjih sifaneh časopisa, to pa je bilo iiiiivse. Vse ostale strani so zapolnje- aleaktualne teme, ki se kljub loletju niso umaknile v zača- nopozabo. Ena takšnih je bila plovo denacionalizacija, ozi- 01 podatki o tem, kolikšno mženje bomo vračali po 'Am, ki je bil v parlamentu pjet z enim glasom večine, bnjena vrednost zahtevkov vrnitev premoženja po ne- bih podatkih presega celo "milijard nemških mark. Koli- fflgeneracij bo potrebnih, da ^«J^^va Raven pripeljala v [)^.' °vinek, jo je na mokrem ■^^^^ zaneslo v levo. Takrat naproti pripeljal voznik 1.1 "^'^l^a s priklopnikom, fj^''^i Filip p iz Šentjanža pri °§radu, nato pa sta vozili r '0'trčili. V nesreči je voz- niča Andreja D. utrpela tako hude telesne poškodbe, da je bila na mestu mrtva. Hitri manever Na regionalni cesti zunaj naselja Ložnica pri Velenju se je v soboto, 30. avgusta popoldne, pripetila nezgo- da, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Na vozilih je škode za okoli 300 tisoč tolarjev. Sebastjan Z. (23) iz Založ pri Polzeli je vozil osebni avtomo- bil iz smeri Ložnice proti Vele- nju. V levem nepreglednem ovinku je zapeljal na bankino in nato s hitrim manevrom nazaj na vozišče. Pri tem se je vozilo obrnilo in je bočno dr- selo po vozišču ter trčilo v nasproti vozeč osebni avto, ki ga je vozil 33-letni Miran C. iz Laz pri Velenju. Miran C. je utrpel hude telesne poškodbe. Nepregledni ovinek Na lokalni cesti zunaj na- selja Podkraj se je v soboto, 30. avgusta popoldne, pripe- tila nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje ranjena, gmotna škoda pa znaša oko- li 50 tisoč tolarjev. Tadej F. (16) iz Podkraja je vozil kolo z motorjem po bla- gem klancu navzdol. Ko je pripeljal v nepregledni ovi- nek, je zapeljal na nasprotni vozni pas, po katerem se je iz nasprotne smeri pripeljala voznica osebnega avtomobi- la, 29-letna Jožica Z. iz Vele- nja. Med voziloma je prišlo do trčenja, v katerem se je voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodoval. Z mopedom v robnik Na lokalni cesti pri Skalni kleti v Celju se je v soboto, 30. avgusta zvečer, pripetila nezgoda, v kateri je bila ena oseba huje ranjena, ena pa je bila lažje telesno poško- dovana. Gmotna škoda zna- ša okoli 30 tisoč tolarjev. M.K. (17) iz Celja je vozil kolo z motorjem po lokalni cesti iz smeri Zagrada proti Cesti na grad. V bližini nogo- metnega stadiona je v blagem levem ovinku trčil v robnik na desni strani ceste, padel po vozišču in se huje ranil. Nje- gov sopotnik, 18-letni Goran K. iz Celja, je bil lažje ranjen. Na nasprotni pas Na magistralni cesti (za- hod) v Celju se je v nedeljo, 30. avgusta zgodaj zjutraj, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala. Na vozilih je škode za okoli milijon 100 tisoč tolarjev. Dušan G. (33) iz Pongraca je vozil tovorni avtomobil po zahodni magistralki iz smeri Čopove ulice proti Levcu. Pri odcepu za Babno je zapeljal levo na nasprotni vozni pas, in to v trenutku, ko se mu je po tem pasu približeval voz- nik osebnega avtomobila, 25- letni Natko B. Vozili sta trčih, pri tem pa je Natko B. utrpel hude telesne poškodbe. Verižno trčenje Na lokalni cesti v Podvinu pri Polzeli se je v nedeljo, 31. avgusta dopoldne, pripetila nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poško- dovala, gmotna škoda, ki je nastala, pa znaša približno 260 tisoč tolarjev. Boris R. (47) iz Postojne je vozil osebni avtomobil po ma- gistralni cesti iz smeri Ljublja- ne proti Šempetru. Ko je pri- peljal do stoječe kolone vozil, je kljub močnemu zaviranju trčil v zadnji del pred njim stoječega vozila, ki ga je vozil 36-letni Hrvoje B. iz Velenja. Trčenje je bilo tako silovito, da je vozilo Hrvoja B. odbilo na- prej v naslednje vozilo v kolo- ni, ki ga je vozil 66-letni Anton S. iz Starš, to vozilo pa je trčilo še v osebni avtomobil z vozni- kom Josefom G., avstrijskim državljanom. V verižnem trče- nju sta se telesno poškodovali sopotnici v avtomobilu Anto- na S.: 67-letna Marija S. iz Starš je utrpela hude telesne poš- kodbe, Marija K. (57) iz Zlato- ličja pa lažje. M.A. 32 KRONIKA NOČNE CVETKE • Cvetka bi morala svojega izvenzakonskega partnerja Mirana že davno dati na če- velj. Ker to ni storila, jo je 26. avgusta popoldne spet nam- latil in ji povzročil telesne poškodbe. • Andrej S. je prijavil, da je bil 26. avgusta v gostilniških prostorih Prevozništva tepen. Našeškal na bi ga šef lokala, sicer pa policisti zadevo še raziskujejo. • Patrulja je šla 26. avgusta popoldne posredovat na Smrekarjevo 6. Tam je ugoto- vila, da je Blerim S., ki je državljan ZR Jugoslavije in je pri nas uradno brez bivališča, po dobri stari balkanski nava- di pretepel Renato. Ker je bil dedec tudi močno nažgan, so ga peljali na policijsko postajo in ga tam pridržali. • Istega torka se je oglasila vznemirjena gospa, ki se je pritoževala nad obnašanjem svojega lastnega zeta. Stojan P. naj bi tašči grozil, svoj gnev pa naj bi zapečatil s tem, ko je vključil alarmno napravo. Potem je izginil neznano kam. • V sredo, 27. avgusta po- poldne, so šli policisti interve- nirat na Goriško. Tam se je na javni red in mir požvižgal al- koholno razgreti Marjan R. Glasnega veseljaka so možje postave hoteli umiriti, pa se je pokazalo, da dobra beseda ne zaleže. Marjan se je treznil v policijskih namenskih pro- storih. • V stanovanju v Smrekar- jevi je bilo 27. avgusta ponoči vroče. Med prepirom, ki je prerasel v fizični obračun, je David B. segel po sekiri, da bi obračunal s svojo izvenza- konsko partnerko in njeno materjo. Ko so mu navzoči sekiro odvzeli, je David zgra- bil za nož in spet grozil. Po- stopek pregona je v teku. • Gospa Zlata ima težave s sosedovo gospo Marijo. Kot je gospa Zlata sporočila minu- li četrtek, jo soseda gospa Marija skoraj vsak dan zmer- ja in jo obmetava s paradižni- ki. Pa pri teh cenah zelenja- ve... • Policisti so šli v petek na intervencijo v Kovinarsko. Tam sta se grdo gledala in zmerjala izvenzakonca Da- rinka in Nedeljko. Darinka si je med prepirom privoščila tudi to, da je zgrabila za ku- hinjski nož in z njim piknila v Nedeljka. • V soboto popoldne je bi- lo glasno v Brezovi. Tam je Jože P. s traktorjem napadel mejaša Karla iz Dobrne, ki je kosil na svojem travniku. Jo- žeta je sveta jeza pripeljala tako daleč, da se je z vozilom zaletel v Karla, ki je padel in utrpel lažje telesne poškod- be. M.A. Tiskarna na robu mesta Pri mladem Žalčanu so policisti in kriminalisti UNZ Celje te dni odkrili pravo mini tiskarno denarja in drugih ponaredkov. Odkrili so tudi povezavo s Sloven- skimi Konjicami in Zreča- mi. Na celjskem območju in v Zasavju se je v zadnjem ča- su pojavilo večje število po- narejenih tolarskih bankov- cev-pettisočakov. Z zbira- njem obvestil in drugim pre- verjanjem so policisti oziro- ma kriminalisti ugotovili, da ti bankovci izhajajo iz za- sebne tiskarne denarja na območju Žalca. S tiskanjem denarja se je ukvarjal Bošt- jan T. Odlični ponaredki so mu uspevali s pomočjo raču- nalnika oziroma postopkom skeniranja, z nata,nčno ob- delavo in z odličnim tiskalni- kom. Tako je »natisnil« več kot 30 pettisočakov, 27 pa jih je vnovčil na celjskem ob- močju ter na območju Hrast- nika in Trbovelj. Izdal ga je papir, ki ni bil primeren, saj Boštjanove kopije niso ime- le ustrezne zaščite in jih je bilo tako mogoče ločiti od pravih bankovcev. Po od- kritju so mu policisti zasegli vso opremo, s katero je po- narejal denar. Policisti so se v Slovenskih Konjicah srečali z Adolfom J. in v postopku preverjanja pri njem našli dva (bianco) potna lista, "ki sta bila opremljena z žigi in pripravljena za proda- jo, pri nadaljnjem preverjanju pa jih je pot privedla do Sama P. v Zrečah. Tam so našli večje število najrazličnejših pona- rejenih listin: razna potrdila, ponarejena zdravstvena spri- čevala raznih komisij različ- nih stopenj, razne diplome, spričevala, upravne koleke in prav tako ponarejene dovolil- nice za tovorna vozila v med- narodnem prometu, po kate- rih je med prevozniki veliko povpraševanje. Samu P. so preiskovalci zasegli tudi večje število računalniških disket, na katerih so bili razni podat- ki z značilnimi odtisi raznih upravnih organov. Preiskava se nadaljuje, saj policisti še preverjajo, kam in komu je osumljeni Samo R ponareje- ne dokumente prodajal. Zna- no je tudi to, da je zadeva povezana z že znano konjiš- ko afero okoli ponarejanj spričeval in vozniških dovo- MARJELA AGREZ Koren V prestolnici Kot je bilo pričakovati je (poleg načelnika Staneta Venigerja) na novo službe- no dolžnost odšel tudi Mi- ran Koren, dosedanji pred- stavnik za stike z javnostjo na UNZ Celje. S 1. septembrom je odšel na ministrstvo za notranje zadeve v Ljubljano in v tam- kajšnjem uradu javne varno- sti postal predstavnik za stike z javnostjo. Ob odhodnici, ki jo je pripravil za novinarje, je Koren izjavil, da bo svoje do- sedanje izkušnje in novosti na področju informiranja ozi- roma odnosov z javnostmi prenesel še na ostale uprave in na državno raven, načelnik UNZ Celje Dušan Mohorko pa je ob tej priložnosti dejal, da bo celjska uprava do jav- nosti še naprej odprta, enako kot do sedaj. Nova predstav- nica za stike z javnostjo na UNZ Celje je od 1. septembra dalje Irena Gorenak. M.A. VLOMI V VOZILA v noči na 28. avgust je nez- nani storilec vlomil v osebni avtomobil Zastava yugo, ki je bil parkiran pred prodajalno Market v Vojniku. Storilec je iz vozila ukradel srebrne uha- ne, karirasto odejo, komplet prve pomoči in dvigalko za vozila. S tem je lastnico Aloj- zijo K. oškodoval za okoli 15 tisoč tolarjev. V petek, 29. avgusta po- poldne, je nekdo vlomil v osebni avtomobil Zastava yu- go 55, ki je stal na parkirišču pred hotelom Celeia v Celju. Storilec je iz vozila ukradel usnjen poslovni kovček, v ka- terem je bilo okoli 100 origi- nalnih risb pokojnega slikarja Ivana Miklavca ter razni drugi predmeti. S tem dejanjem je Irena D. iz Trbovelj oškodo- vana za okoli poldrugi milijon tolarjev. V noči na 30. avgust je nez- nani storilec vlomil v tovorni avtomobil, ki je bil parkiran v bližini izstopne postaje avto- ceste v Arji vasi. Iz vozila je odmontiral napravo za gretje, avtoradio in CB postajo Mid- land. Lastnika Branka R je storilec oškodoval za okoh 200 tisoč tolarjev.. V soboto, 30. avgusta po- poldne, je nekdo vlomil v osebni avtomobil VW golf cady, ki je bil parkiran v Škofji vasi. Iz vozila je ukradel mo- bitel Nokia, lastnika Cveta M. pa oškodoval za približno 100 tisoč tolarjev. Minulo soboto je bilo vlom- ljeno tudi v osebni avtomobil Peugeot, parkiran pred drsa- liščem ob Partizanski cesti v Celju. Med vlamljanjem pa se je sprožila alarmna naprava in pritegnila pozornost mi- moidočih, ki so prijeli osum- ljenca, 23-letnega Damirja G. iz Celja in ga izročili možem postave. M.A. Padla z delovnega odra Pri zaključnih delih na fa- sadi novogradnje v Strani- cah sta se 29. avgusta zvečer hudo telesno poškodovali dve osebi. Konjiški policisti so pri og- ledu kraja nesreče ugotovili, da so 32-letni Ivan L. in mla- doletni Igor M., oba iz Dobo- ve ter še nek tretji delavec, opravljali zaključna dela na fasadi. Ker je bil oder slabo postavljen, se je njegova kon- strukcija podrla, pri tem pa so vsi trije padli okoli dva metra ' globoko. Pri padcu sta Igor M. in Ivan M. utrpela hude tele- sne poškodbe. M.A. Prijeli storilca drznih tatvin v prejšnji številki smo poročali o večjem številu drznih tatvin na območju Celja, ko so neznani storilci sledili ženskam, jih potem napadli in jim iz rok iztrgali torbice, vrečke in podobno prtljago. Zdaj je že znano, da sta bila storilca dva. Policisti so te dni prijeli A.Ž. in Š.D., v preiskovalnem postopku pa so ugotovi- h, da sta osumljenca ropala oziroma kradla zato, da sta prišla do denarja, ki sta ga potrebovala za nakup mamil, od katerih sta bila odvisna. M.A. MINI KRIMICI Panasonic iz pisarne v noči na 27. avgust se je neznani storilec mudil na ob- močju gradbišča (dom osta- relih) v Šentjurju. Tam je vlo- mil v kontejner gradbenega podjetja Vegrad Velenje in ukradel prenosni telefonski aparat in telefaks, oboje Pa- nasonic. Vegrad je s tem oš- kodovan za okoli 120 tisoč tolarjev. Nepremišljena gospa Nepremišljeno je v sredo, 27. avgusta popoldne ravnala Ida Z., ki je v nezaklenjenem avtomobilu, ki ga je zapustila na Kocenovi ulici v Celju, na sedežu pustila svojo torbico. To njeno napako je kar hitro opazil nepridiprav, ki je segel v notranjost vozila in iz torbi- ce izvlekel denarnico z oseb- nimi dokumenti in manjšo vsoto denarja. Oblačila, vredna pol milijona Elkrojevi delavci v Šoštanju so v četrtek zjutraj ugotovili, da je bil v njihovih proizvod- nih in pisarniških prostorih ponoči neznani storilec, ki je vlomil številna vrata, da je lahko vstopil v posamezne prostore in si tam nabral za okoli 500 tisoč tolarjev razhč- nih oblačil. Požig v petek, 29. avgusta zvečer, je v kraju Trno zagorelo gos- podarsko poslopje, last Mar- tina S. Ogenj je zajel celotno ostrešje, lastnik Martin S. pa je oškodovan za približno mi- lijon tolarjev. Preiskovalci so pri ogledu kraja požara ugo- tovili, da je bil le-ta podtak- njen in da gre za kaznivo de- janje požiga. Za storilcem še poizvedujejo. Iskal, ncisei zlatnino v dneh od 28. do 3] sta je neznani storilec se še kako - vstopil v st,. nje Sonje D.R iz Celja.^^ je preiskal notranjost in bral za okoli pol milijg^ larjev zlatega nakita. Ukradeni pos,^ v noči na 27. avgust j^^ do ukradel osebni avto^ VW passat, temno modrj vinske barve, ki je stai parkirišču na Milčinskegj ci v Celju. Vozilo ima re« sko oznako MB 51-92J,jj Probanke d.o.o. iz Marjijj in je vredno okoli 2 niii| 300 tisoč tolarjev. Devize, nakit Zadnje dni avgusta jej] nani storilec vlomil v staj nje na Pokopališki ulici v] lju. Ukradel je več razlifj izdelkov iz zlata ter nekaji viz. Z dejanjem je lastnicai haela P. oškodovana zapj ližno 280 tisoč tolarjev, j Kaznovana nepazljivost v ponedeljek, 1. septem popoldne, sta dva nezo mlajša moška izkoristila pazljivost prodajalčevi vini Zoya v Škofji vasi. Vii: ko se je prodajalka ukvai z drugimi kupci, sta nep prava segla v registrsko gajno in ukradla prodajn kupiček v višini 262 tisoi larjev. Ukradel tajnico v ponedeljek, 1. septen okoli 20. ure je neznanec del v hotelu Turška ma(!l Celju. Iz recepcije je ukr telefonsko tajnico Panaso vredno približno 340 tisoi larjev. Umetnina iz peska na plaži v Peniscoli. Lopatica, kanglica in voda Živahen utrip španskih obmorskih mest Wija se, poleg med Slovenci najbolj ^^ne Katalonske obale vključno z Lloret del '^fom, ponaša še z vrsto privlačnih obmor- '^'h turističnih mest. Eno izmed takšnih je •"i'Peniscola, na jugovzhodni obali Špani- ^ favno prav oddaljena od avtoceste, ki I^Nno spremlja skoraj celotno špansko J^l^iskovalce privlači predvsem stari del s skupaj grajenimi hišami, ki se kot jata ptic stiskajo na majhnem kamnitem rtu, ■ikaterega kraljuje mogočna utrdba. Grad so . ^^J' 14. stoletja postavili templjarji, pripadniki ^^kvenega viteškega reda. Med belimi hišami /lavse strani vijejo tesne ulice, katerih že kar ^trofobično ozkost na vseh koncih in krajih ^^^ejo še prodajalne z vsem potrebnim in nepotrebnim, kar pač spremlja vse turistične poti. Pisana ponudba z ulic čeprav se Peniscola ne ponaša s kakimi posebnimi zgodovinsko-kulturnimi skušnjava- mi, je slikovita lega starega mesteca, bližina peščene obale in množica vsakovrstnih lokalov več kot dovolj, da pod večer, ko popusti najhujša vročina, ulice kar vrvijo od življenja. Šele takrat« spoznaš, kaj je prava gneča, saj se je med provizoričnimi stojnicami, ki kar vznikajo sredi tlakovanih pločnikov, nemogoče prebijati brez trohice nejevolje. Še posebno, če te ves ta kič in lažni blišč niti slučajno ne zanima. Mnogo pri- vlačneje je postati pred pouličnimi ustvarjalci, ki skušajo vzbuditi pozornost mimoidočih na vse mogoče načine. Pod prvimi utrinjajočimi se lučmi se potijo vsakovrstni sUkarji, karikaturisti. rezbarji, izdelovalci uhanov, verižic in vsega drugega, kar je moč najti tudi ob stari dobri Jadranski obali. Denar in »tako dragoceni« spo- minki se neumorno podajajo iz rok v roke, v zadovoljstvo sodobnih kramarjev in prenapetih dopustnikov, ki skušajo v nekaj dneh tu na vedno sončni obali pozabiti vse tegobe dolgoča- snega vsakdanjika. Peščene skuipture na ogled Naraščajoča reka zagorelih obrazov je tudi naju spontano vsrkala, čim sva po napornem iskanju parkirnega prostora izstopila iz avtomo- bila. Po celodnevni vožnji me sprva gneča sploh ni motila. Nekaj časa sva se celo pridruževala gručam radovednežev, ki so že od daleč označe- vale vsa zanimivejša dogajanja na turistični pro- menadi. Odpočila sva si ob nadvse prepričljivih peščenih skulpturah, ki jih včasih vse popoldne ustvarjajo anonimni umetniki na obaU. Kiparske ■pripomočke pri gradnji peščenih likov nadomeš- čajo lopatka, kanglica in voda, ki dajejo začetne- mu početju nekakšen otroški pečat. Toda neu- gledni kupi vlažnega peska se pod spretnimi rokami hitro spreminjajo v zavidljive oblike, ob katerih radovedni kratkohlačniki obstoj ij o z od- prtimi usti. Ko je skulptura končana, se zadovolj- ili graditelj ali včasih kar cela ekipa zadovoljno usede in navidez brezbrižno čaka na cingljajoče kovance, ki začnejo običajno kar sami od sebe deževati v spretno postavljene klobuke, kanglice in škatle. Če so radovedneži le preskopi, kak bolj zagrizen umetnik okara vsaj tiste z vedno pri- pravljenimi kamerami in fotoaparati. Konec kon- cev je za marsikoga takšno ustvarjanje dobrodo- šel vir zaslužka, če že ne kar uspešen način preživetja. . .MMmMIli^^ IGOR.EABJAN. 34 Potovanja in snemanja Manekenka Nataša Dobeišek iz Letuša ima vse vec dela Fotografije devetnajstletne Nataše Dobeišek iz Letuša smo že lahko videli na mno- gih naslovnicah, koledarjih, v raznih reklamah, imela pa je že tudi že več intervjujev, v katerih je povedala precej zanimivosti. Kakšno je nje- no življenje fotomodela in manekenke in kaj počne v zadnjem času, smo jo spra- ševali. HK Kako dolgo se že ukvarjaš s tem poslom? »Z njim se ukvarjam že od svojega štirinajstega leta, za- četek pa je bilo tekmovanje za miss Koroške leta 1992. Nato je sledilo tekmovanje za miss Celja, ki je bilo leto kasneje, organizacija je potekala pod vodstvom Novega tednika in Radia Celje, voditelj pa je bil Bojan Kranjc in moram pohva- liti to tekmovanje, ki je bilo zelo profesionalno. Nato sem obiskovala razne tečaja ter La- dies school v Gradcu, kjer sem naredila diplomo, nakar sem to znanje uporabila tudi v Slo- veniji. Od takrat sem posnela veliko reklam, nastopala sem na televiziji, sedaj pa največ delam v Italiji in sicer že eno leto.« V katerih reklamah si na- stopila? »Za Quenty Beauty za Bayer Pharmo, za Tovarno nogavic Polzela, Helios, imela sem tu- di vehko koledarjev, na primer za Ero Velenje, Gorenje, Union, Mont Kozje, Mustang jeans, Airbase usnje in še več drugih stvari. Dve leti delam reklamo tudi za kozmetični salon Omerza iz Ljubljane, skupaj z Janjo Zupan in Met- ko Albreht, oni nam pa nudijo kozmetične storitve za telo in obraz, ter vrhunsko kozmeti- Nataša Dobeišek z Albertom Tombo. ko Ayer, katerih izdelke v Slo- veniji tudi reklamiram.« Kako si pravzaprav prišla v Italijo, si koga že od prej poznala ali si šla kar sama? »V Ljubljani sem spoznala Čeda Komljenoviča, Id je zu- naj znan bolj po imenu Monty Shadow. Pol leta zatem, ko sva se spoznala, me je poklical, vendar meni ni bilo preveč za to, da bi šla delat v Italijo. Vendar, ker je bilo tu premalo dela zame, sem se nato čez pol leta odločila, da vendarle grem tja poskusiti srečo.« Pri katerih reklamah pa si tam sodelovala? »Reklamirala sem izdelke Gucci, čevlje Cesare Paciotti, jeans Fiorucci, potem jeep Cheeroke, nazadnje pa smo snemali reklamni spot za novi Mercedes serija A, nastopala sem v oddaji o Albertu Tombi, ki je bila prikazana na Euros- portu, nastopala sem v naja- vah za Fitfest, ki je bil letos v Portorožu.« In kako poteka snemanje reklame v Italiji? »To je povsem odvisno od posameznega primera, tako kot denimo, če snemamo re- klamo za avtomobile, sem model, vozim avtomobile in naredim še kakšno stvar poleg tega . Gre za skupinsko delo, kjer ima vsak svoje mesto, po- leg tega je potrebno dobro so- delovanje, posameznik pa mora biti dovolj pijlagodljiv.« Kaj počneš poleg tega dela? »Zelo rada pohijem, v zad- njem letu in pol sem bila na Kanarskih otokih, na Kubi, tri- krat v Ameriki, obiskala sem New York, Las Vegas, Miami, bila sem na Sejšelih, v mnogih evropskih deželah in tudi v pri- hodnje nameravam nmogo po- tovati. Seveda pa je bila večma teh potovanj povezanih z mojim delom. Če imam čas, pa prebe- rem kakšno knjigo, največ pa mi pomeni glasba. V prvem razre- du osnovne šole sem se tudi učila igrati na klavir, vendar sem že vse pozabila. Ukvarjam se tudi s fitnesom, jezdim konje, učim pa se tudi igranja golfa.« Na svojih potovanjih in pri delu si spoznala verjetno tu- di precej znanih ljudi. »V Italiji sem spoznala Ric- carda Gaya, ki je lastnik mane- kenske agencije v Milanu, za katero tudi delam, potem Al- berta Tombo, modnega obli- kovalca Fioruccija, ki ga imajo tudi za kralja jeansa, fotomo- del in manekenko Niki Taylor. V New Yorku sem spoznala Peta Samprasa, Agassija, po- tem Carol Alt, ki je tudi med najbolj iskanimi modeli. Prav tako sem srečala mnoge po- membne posameznike iz veli- kih televizijskih hiš v Italiji, ki pa pri nas seveda niso znani.« Glede na to, da precej de- laš v tujini, gre za dober za- služek? »Je, vendar ne gre za kakšne velike vsote, zaradi katerih bi mi lahko drugi zavidali, kajti pri vsem tem so tudi zelo veli- ki stroški.« BORIS GORUPIČ šf. 35.-4.september ZANIMIVdj Nova kad vB^ hiši ^ Ameriški predsednii^ Clinton je posodobil šo. Kupil je posebno b toplo vodo in jo dal pos, k bazenu pri hiši. BiH n je namreč velik ljubitelj? nja, v vodi zna uživati i kad je tako vehka, da sej, vanjo naenkrat spravi se ljudi. Nekateri so gg. povprašali, zakaj je kupi ko veliko kad, ko pa gova družina le tri člane \ ga, ženo Hillary in hčera seo. Predsednik jim je voril, da je mislil tudi nal hodnost in naslednje p| sednike. Njegov podpredj nik Al Gore, ki ima dol možnosti, da ga bo nasfe ima štiri otroke, zato boi treboval kad vsaj za šesti Rešil ga je slep plavalec Patrick Slack je mirnoj skal ob obalah Wallesa,ko! ga presenetili veter in valo Znašel se je v težavah inzaj je klicati na pomoč. Nabrj se mu je oglasil moški ini zakričal, da bo priplaval njega, vendar ga je prosil,i se še naprej oglaša, da ga lažje našel. Možak je res| plaval do 22-letnega desk; in ga potegnil na obalo tei tako rešil smrti. Šele tan Slack opazil, da je njegov letni rešitelj David Hurts s Zato ga je tudi prosil, na mu oglaša, saj je sledil njf vemu glasu in ga drug preprosto ne bi našel. Žaljivo ime viso gore Oblasti v kanadski de; Alberti so se odločile preii novati eno od svojih najvii gora, ker so mnogi preprife da je njeno sedanje ime žalj vsaj za del kanadskih držai nov. Gre za goro Chinaina Peak, beseda chinaman p žaljivka za Kitajce. Če 9 Kanadi hoteli kdaj kakšn svojega državljana azijsk rodu užaliti, so ga klicali i naman. Zdaj so se odlc preimenovati tudi goro, k« komisija za preučevanje pr klosti omenjene dežele dd kar precej pripomb k njeJ imenu. Kako se bo gora ii novala po novem, pa za 2 še ni znano. Ime bodo naff izbrali z javnim natečajem Policist prizadev le pri »beračenj* Najbolj len ameriški po'' zna celo delati! V šestnaj: letih je policist RicJ Moody, 54, iz Weymoutli zvezni državi Massachuss delal vsega komaj dva ^ ca, ves preostali čas je bolniški. Kljub temu pa )^ služil po 40.000 dolarjev leto. Zaradi tega se ga je oP' la nič kaj laskava oznaka bolj len policist«. V zadnl času dela le v policijski p'^ za pisalno mizo. Moody mreč pošilja prošnje za P poro za policijo. Na ta na^'^ svoji policijski postaji od ve »priberačil« že skora) I drugi milijon dolarjev. PO DOMOVINI - HUMOR 35 VABILO NA IZLET Divje jezero Zakaj se jezero v bližini i iiije imenuje Divje, mi ni I ovsem jasno. Morda zaradi ) imaknjenosti in divje na- i iieTa se kaže v času hudih alivov, ko nivo vode nara- 1k do treh metrov. Takrat 4 »ja dobesedno vre iz vod- If ifji rova in odteka v naj- i sjijšo slovensko reko Jezer- Siifo(55m), ta pa v Idrijco. j :a 1967 so jezero razgla- ,| :.i naravno znamenitost, eta 1993 pa njegovo širše ^mčje za Krajinski park prnja Idrijca. Divje jezero je i prvi slovenski muzej v fflvi od 1972. Namenjen je 'jktično vsem (izletnikom, instom in seveda šolarjem). izjemna naravoslovna •sebnost pa je jezero poz- 10 že preko 200 let in poleg "Hačih privablja tudi različ- "uje znanstvenike (Scopo- Haquet). Idzgledne točke •^2ero je oddaljeno le nekaj Jmetrov od Idrije (3 km), ^Podroteja, kjer je tudi so- % reke Zale in Idrijce, pa ^0 600 metrov. Eden iz- zanimivih pristopov je ''^^hajalna pot imenovana »Pot ob Rakah«. Nekateri jo imenujejo Pot idrijskih nara- voslovcev, ki pa se prične že v Idriji. Krožna pot okoli jezera je zavarovana z varovalno ogra- jo. Ima nekaj razglednih točk z lepimi razgledi na celotno jezero s strmo steno nad njo (zanimiv prelom). Zelo lep razgled je z nasproti ležečega razgledišča, imenovanega Gladka skala, ta pa je nedaleč stran od vhoda v Ravbarsko jamo. Do razgledišča vodi manj zahteven pristop iz Idri- je v smeri Čekovinka do gre- bena, kjer obračajo avtomo- bili (parkirišče). Od tu je še nekaj minut hoje po markira- ni poti proti Ravbarski jami. Speleološke raziskave se- gajo že v leto 1956, prva pod- vodna raziskava pa je bila opravljena 1. 1957. Odkrili so vodni rov, kateremu še do danes niso prišli povsem do dna. Leta 1981 so se potopili do globine 83 m in bili odda- ljeni od vhoda 200 m. Pred nekaj leti (1995) pa so dosegli globino 112 m in 300 m odda- ljenosti od vhoda v vodni rov, kar pa že sodi med ekstrem- ne dosežke. Omeniti velja, da Divje je- zero uvrščamo v vokliške kraške izvire, katerih poseb- nost je, da se sifonski rov obrne navzgor šele v zelo ve- likih globinah. Redke rastline Divje jezero ima zelo zaple- teno geološko zgradbo, ki pa ni značilna samo za jezero, ampak predvsem za celotno področje okoli Idrije. Zanj je značilna krovna zgradba. Prepadne stene tik nad je- zerom spadajo k koševniški vmesni luski, sestavljene iz spodnjekrednega apnenca. Domneva se, da je pred 5 milijoni let to krovno zgradbo presekal sistem prelomov (idrijski prelom). , Zanimivost Divjega jezera sta potočna postrv in zelo redka soška postrv, ki pripla- vata po reki Jezernici. V vod- nem rovu pa opazimo v globi- ni 50 m človeško ribico. Dokaj poredko pa je mogoče videti vidro in kuno zlatico. Med pticami sta na prvih mestih vodomec in stržka itd. Pri rastlinah pa ne moremo mi- mo endemita kranjski jeglič, dlakavega sleča, kranjskega prstnika, kranjskega mlečka, alpske mastnice itd. Ta divjina nam že pri pr- vem obisku postane blizu in nas zastrupi, da se še večkrat vračamo na pota Scopolija in Haqueta, FRANCI HORVAT 30. MEDNARODNI OBRTNI SUEM ZNAMENJA NA PLANINSKIH POTEH Cerkev sv. Miklavža V Selah pri Slovenj Gradcu sta dve cerkvi: prva je stara podružnična cerkev sv. Miklavža iz začetka 14. stoletja, druga pa je pozno gotska župna cerkev sv. Roka z baročno opremo iz srede 16. stoletja, kjer je župnikoval in je tudi pokopan slovenski pisatelj Ksaver Meško. V neposredni bližini stoji stoletna lipa, ob njej pa znamenje s podobo Jezusa kronanega. V vasi je še nekaj starih kapelic, ki jih oskrbujejo lastniki parcel. CIRIL VELKOVRH ZANIMIVOSTI Domnevni soprog je ženska Američanka Margaret Hunter, 24, je bila prepri- čana, da je s pomočjo In- terneta našla primernega soproga, toda domnevni moški je bil v resnici žen- ska. Usodna pomota se je končala pred sodiščem. Ženska iz Aleksandrije v ameriški zvezni državi Vir- ginija je spoznala »Thorne- ja« , 26, po računalniškem omrežju. Tedne in tedne sta si pošiljala elektronska pisma, toda ob prvem zmenku je »on« priznal: »Imam aids in nikoli se ne bova mogla ljubiti.« Kljub tej odkritosrčni izpovedi se je Margaret odločila za poroko. Toda že po nekaj ted- nih zakonske zveze se je Margaret začela čuditi - njen mož se nikoli ni ho- tel popolnoma sleči. Ko je poklicala »tašča« in je vprašala, kako je z njeno hčerko, se je izkazalo, da je Thorne, domnevni moški, v resnici Holly, ženska. Margaret se je odločila za tožbo in sodišče je raz- sodilo, da mora Holly pla- čati 300.000 dolarjev odš- kodnine za duševne bole- čine, a: STRANKA ŠALJIVCEV Počitnice so za nami in kaj kmalu bomo dobili prva poročila, kako se obnaša Lojzek v šoli. Pričakujemo tudi vašo šalo. Danes so svoje šale prispevali: Hedvika Mušič iz Škofje vasi. Romana Srnovršnik iz Velenja, Suzana Gorišek iz Slovenskih Konjic, Srečko Kojc iz Roj pri Šempetru in Marična Mavec iz Kranja. Med odgovori na vprašanja vam je bil naj- bolj všeč tisti, ki nam ga je poslala Janja Kajtna. Nagrada: izlet. Pridružil se ji bo tudi izžrebanec med kuponi Dušan Mrak iz Loko- vice 131, Šoštanj. Pasji dnevi Soseda Julčka priteče k sosedi Nežiki pa pravi: »Ali veš, Nežika, daje vrezalo v transfor- mator?« Nežika pa hitro pove sosedi Roziki: »Ti, Rozika, veš, da je vrezalo v Francovo mater?« Rozika pa naprej k sosedi Tončki: »Veš Tonč- ka, da je vrezalo v FrancU in mater « V mehanični Janja se je s svojim fičkom pripeljala narav- nost v mehanično delavnico. »Naravnajte mi prosim hupo glasneje. Zavo- re namreč ne delajo,« reče mehaniku. V kampu Korenčkovi so zadnje avgustovske dni preži- veli v avtokampu, ki se je v tem času že precej izpraznil. Lojzek se je malce dolgočasil, nato pa le izbral »grešno« žrtev za svojo igro. Odlo- čil se je, da malce ponagaja policaju, ki je od časa- do časa patruljiral po prostoru. »Gospod policaj, do kdaj ste v službi?« ga je zanimalo. »Do kdaj? se začudi policaj. »Do enih. Zakaj te pa to zanima?« »A vidite, tam je naša prikolica in notri je naša Fifi. A bi vi lahko prišli po službi, recimo ob pol dveh oplodit našo psičko? Tako zelo si namreč želim policijskega psa...« »Kaj. smrkavec!« se razjezi policaj. Lojzek pa v beg. Policaj pa za njim. Med tekom sreča drugega policaja, ki ga zanima, zakaj takšna dirka za ubogim fantičem. »A veš. da mi je ta smrkavec rekel, da naj pridem ob pol dveh oplodit njegovo Fifi.« se hoduje kolega kolegu. »Ob pol dveh? Potem se ti pa nikamor ne mudi. saj je šele dvanajst...« Petkrat zapored Policist je komandirju vsak dan prinesel časopis. Pritisnil je mraz in se mu ni dalo več hoditi vsak dan v oddaljeno trafiko. Zato je v ponedeljek kupil pet enakih izvodov časnika. In tako je komandir v petek spet pogledal v časopis, se zasmejal in dejal: »Ljudje zbijajo šale na račun policistov, pravkar pa sem prebral v časopisu, da se je neki carinik že petič zabil v isto drevo.« Sorodne duše Gostilničar stopi h gostu in mu reče: »Po vaši uniformi sodeč ste gasilec.« »Bo kar držalo, zdi pa se mi, da imava kar sorodna poklica. Po vašem vinu sodeč ste vodovodar« ŠALA TEDNA Na ohceli Vprašanje za Janjo Kajtna iz Laškega: Zakaj poleti povabimo staro mamo na ohcet brez spodnjic? Janjin odgovor: »Zato, da gredo muhe dol s torte.« 36 6LASBA Def initivno najboljši tu in zdaj Britanski superzvezdniki Oasis z novo ploščo »Be Here Now« podirajo vse rekorde Več mesecev preden so se člani britanske super-zvezd- niške zasedbe Oasis zaprli v legendarni studio Abby Road, kjer so posneli najno- vejši LP, so z dobro premišlje- nimi, na prvi pogled pa zelo spontanimi propagandnimi akcijami (aretacije zaradi po- sedovanja drog, pretepi, izja- ve, da so popularnejši od Bo- ga, lažne poroke, prekinjena ameriška turneja, spori zno- traj benda...), ljubitelje nove- ga brit-popa pripeljali do sko- raj histeričnega pričakovanja izida njihovega dolgo napo- vedovanega in večkrat prelo- ženega tretjega albuma »Be Uere Novv«. Prvega, »Defeiiitely May- be«, je ta manchesterska pe- terica posnela leta 1994, dru- gega, »Morning Glory«, pa la- ni. Album je v četrtek, 21. avgusta, končno le izšel in proti pričakovanju še tako velikih optimistov takoj po- rušil vse dosedanje prodajne rekorde. V prvih treh dneh so Oasis v Veliki Britaniji prodali 700.000 izvodov albuma (prvi dan 356.000, v tednu dni pa 1 milijon) in se seveda takoj zasidrali na prvo mesto, kjer bodo gotovo vztrajali še veli- ko tednov. ^ Noel Gallagher, kitarist in idejni vodja benda, je za LP »Be Here Novv« tokrat napisal 12 monolitnih in z distorziranimi kitarami podkrepljenih skladb, ki bodo s svojo energijo in nalezljivimi refreni prepričali še tako goreče nasprotnike te- ga benda. Prva skladba »D'You Know What I Mean«, skoraj sedem minut dolg rockovski ep z veličastnim helikopter- skim uvodom in milijon dolar- jev vrednim videospotom, je že okusila slast najvišje pozicije angleške lestvice single plošč, podobno pa se bo v bližnji preteklosti zgodilo še z vsaj štirimi kreacijami. Kot prva iz- med teh se bo na single forma- tu najbrž znašla pesem »Magic Pie«, v kateri je namesto front- mana Liama Gallagerja glavni del vokalov odpel njegov ošab- ni in neskončno samozavestni brat Noel. Skladba »My Big Mouth« je udarna mešanica ga- ražnega ročka, bogatega in so- dobno aranžiranega zvočnega zida ter besedila, ki še najbolj spominja na tiste, ki so jih v svojih najboljših časih pisali Sex Pistols in The Beatles. S slednji- mi se Oasis tudi sicer najraje primerjajo, v zgornjih vrsticah že okarakterizirani Noel pa ob vsaki priložnosti tudi pove, da so Oasis boljši od legendarne liverpoolske četverice in popu- larnejši od Boga. V podobni maniri so narejene še skladbe »I Hope, I Think, I Know«, »The Girl In The Dirty Shirt«i„ Gettin' Better«. Ostale p^^' albuma »Be Here NovvJ pične Oasis balade, niedj pa še najbolj izstopa »Stg^ Me«. Oasis so se s svojim tt, studijskim izdelkom dol no vpisali med največje bende tega desetletja, če pred kratkim zapisali, j The Prodigy posneli »po| bum« desetletja, lahko z,, vestjo tokrat zatrdimo, ( »Be Here Novv« trenutno najbolj kompleksna in^ na plošča v aktualni ; stream ročk produkciji, so trenutno brez prave k renče (vsaj v Evropi, pra skok na ameriško tržiščej šele čaka), saj poleg d ročk godbe premorejo ostale »kvalitete«, ki izd( glasbenikov naredijo si zvezdnike. ........ STANEŠPI Ustvarjalni Horse Control Štiričlanska skupina pripravlja svoj prvi album Nekateri verjetno skupino Horse Control že poznate, saj so še pred dobrim letom koncerti- rali v Celju in okolici, zdaj pa so se potopili v ustvarjalne vode snemanja svojega prvega albuma. Skupina je začela delovati pred približno šestimi leti, ko sta kot duo igrala kitarist Rok Lajlar in Aleš Beriša, ki je zdaj klaviaturist pri skupini Uncle Jack. Kot pevec se jima je pridru- žil Rokov mlajši brat Miha, ki kljub temu, da je riajmlajši član skupine, daje s svojim, na trenut- ke raskavim glasom, močan pečat njihovi glasbi. Basist Dalibor Stanimirovič se je skupini pri- družil po čistem naključju. Bil je Rokov sošolec in prijatelj, zato so mu kar po hitrem postopku potisnili bas v roke. Rabili so še bobnarja in tako »zaposlili« Rokovega bratranca Boštjana Lajlar- ja, ki si je vedno želel igrati bobne. Dalibor rad v šali poudari, da je v njihovem primeru vse ostalo v družini. Pred tremi leti je klaviaturist Aleš Beriša zapustil skupino, zato so morali svoj repertoar precej preurediti in od takrat naprej delujejo kot kvartet. Po tem ko so imeli nekaj nastopov, ko so v glavnem preigravali tuje skladbe, od Pink Floy- dov do Hendrixa, ko so napisali nekaj lastnih pesmi in spoznavah neurejene razmere nasto- panja na slovenski glasbeni sceni, so se odločili, da se za nekaj časa umaknejo in razmislijo, kaj želijo igrati in kako se želijo predstaviti. »Ko smo začeli igrati, smo imeli le nekaj svojih pesmi, med njimi je bila tudi Marička, ki je izšla na zgoščenki Desna scena in se je vrtela tudi na radiu. Vendar, če bi želeli ostati na sceni, bi morali ponuditi še kakšno pesem, ki pa je nismo imeli,« pove Rok in doda, da so se tudi zaradi tega odločili, da posnamejo svoj album. Lani poleti so začeli graditi studio v Rokovi hiši in ustanovili KuUurno umetniško društvo (KUD), saj lahko z njim uveljavljajo določene bonitete, kot je kupovanje glasbene opreme brez prometnega davka. »Studio dajemo tudi v najem po simbolni ceni, vendar le lokalnim skupinam, ki jih poznamo,« pojasni Dalibor. V studiu so preživeli že leto dni. V tem času so spoznali vse velike in male skrivnosti snemanja albuma, pri tem pa so se lahko sami odločah, kakšno podobo bo imela njihova glasba. »Ta album bo konceptualen in zato bo deloval kot ena zgodba z začetkom in koncem. Na njem bodo naše lastne pesmi, izšel pa bo, ko bomo mi prepričani, da je to material, ki ga želimo predstaviti širši javnosti,« pojasni Rok, ki študira glasbo v Mariboru. Nesmiselno predalckanje »Zaenkrat producenta nimamo, snemamo v glavnem sami, saj se tako sproti učimo. Če imaš producenta, je pomembno, da je na isti valovni dolžini kot skupina in da ve, kaj ti pravzaprav hočeš. Takega pa še nismo našU,« poudari Dalibor. Album ne bo, kot pravijo, usmerjen le v eno glasbeno zvrst, saj je takšno predalckanje glasbe nesmiselno, še posebej v današnjem času,:- vse glasbene zvrsti med seboj prepletajo. »Težko je določiti zvrst, v kateri igrai Igramo tisto, kar nam je všeč, če pa rečeš, igraš v določeni zvrsti, te potem vsi držijo besedo in to ni dobro,« pove Dalibor in doda je glasba, ki jo trenutno igrajo, hitra, dinami in malo težja. Pravijo, da niso preveč obre njeni s preteklostjo, čeprav se svojim glasbe vplivom ne morejo povsem izogniti. Zave( se, da živijo v današnjem času, zato se vč radi poigravajo z efekti, kar bo zagotovo zai movalo kakšno pesem na prihajajočem albui Resno razmišljanje o glasbi na eni stran neverjeten smisel za humor na drugi strani, tipični lastnosti skupine, ki ima svoje mne tudi o glasbenih besedilih. Ti so pomemben pesmi in tega se še predobro zavedajo. V Slo niji je vse preveč glasbenih izvajalcev, kipiš "banalna in primitivna besedila, ker želijo vsa petnajst minut okusiti sadež »slave«. »Najpomembneje je, da ostajamo zvesti s« sebi. Ustvarjanje v skupini, kot je naša, je pod no odnosu, ki ga imaš z nekom. Moraš se izjen truditi, da stvar teče, tako kot mora in zate moraš veliko žrtvovati. Vsak mora vložiti v s instrument vse, da zveni pristno. Med obstaja prava kemija, saj se v glasbi čutimo int lahko podobno čuti tudi publika,« pove Rok. mmmmmmmmmmmmm lucua med\ Horse Control ■ od leve proti desni: Rok Lajlar, Miha Lajlar, Boštjan Lajlar in Dalibor Stanimirovič. Ptuj pričakuje ansamble in poslušalce Tudi letos bo najstarejši slovenski festi- val domače zabavne glasbe na Ptuju trajal dva dneva, 5. in 6. septembra. Prvi večer se bo osemnajst ansamblov potegovalo za zla- te, srebrne in bronaste Orfeje ter nekatere druge nagrade, drugi večer pa bodo nasto- pili nekateri dosedanji dobitniki zlatih Of- fejev, ki se bodo predstavili z novimi melo- dijami. Prvi večer bodo med debitanti Ptujskega festivala tudi trije ansambli s Celjskega: trio Stanka Fajsa in Toplišek iz Rogaške Slatine ter Vrtiljak iz Celja, nastopili pa bodo še Rogla iz Slovenskih Konjic, Flere in kvartet Stična, Cvet iz Radeč, Bobri iz Brezovice, Blegoš iz Gorenje vasi, Kogras iz Zg. Kungote, Frajkinclerji iz Maribora, Potočar iz Novega mesta. Vita z Jesenic, Podkrajski fantje iz Velenja, Praprot- nik iz Ljubljane, Zarja iz Tržiča, Šeruga s Ptuja, Klavžar iz Celja in Ekart s Prepolja. V drugem večeru novih melodij pa ; konkurenci Bistriški odmev. Mladi prijate Maribora, Bratje iz Oplotnice, Štrk iz Ljuti ra. Rosa iz Slovenj Gradca, Slovenski odni Radeč, Vita z Jesenic, Fink iz Dolenjskih T( Šaleški fantje iz Velenja, Kvintet Sava z Jej Bleda, Mariborski kvintet in Primorski fan| obeh večerih bo konkurenca izredno in( kar še posebej velja za drugi večer, ko s nekaj letih ponovno vračajo Bratje iz Oplo^ Pred leti so bili pravi ljubljenci ptujskega tva in večkratni absolutni zmagovalci- zanimiv bo dvoboj s Primorskimi fanti, ki' Ptuju tudi uživajo izjemen sloves. Direktor Radia-Tednik Ptuj in vodja orgaii' cijskega odbora Franc Lačen: »Na letošnji val smo povabili tudi Strašila Jožeta, tako ti^'' ob dobri glasbi tudi nekaj dobrega hum^^' Sam pa sem najbolj v skrbeh za vreme, prireditev na prostem.« T. Vf^ ^TICA GUSBA GLASBENI EX-PRESS jtevilnim albumom tipa »A tribute To...«, s katerimi nas ^ožbe bombardirajo zadnjih nekaj letih, se bo v kratkem ndružil tudi kompilacijski album s priredbami skladb, ki jih I legendarna ameriško - angleška zasedba FLEETWOOD lUiC leta 1977 objavila na albumu »Rumours«. Omenjena jošča še vedno spada med pet najbolje prodajanih LP vseh sov, dvajset let starih pop-rock mojstrovin z nje pa se bodo ileg pri nas manj znanih bendov lotili tudi nekateri veliki - lion John, Cranberries, Jewel, Meredith Brooks (na sliki). |etwood Mac se v zasedbi, ki je posnela »Govorice«, prav te liipripravljajo na veliko ameriško turnejo, kjer bodo promo- njihov pred nedavnim posnet »unplugged« album. Najboljši in seveda tudi najpopularnejši britanski tehno bend THE PRODIGV s svojo tretjo studijsko ploščo »The Fat Of The Land« še vedno zaseda najvišja mesta večine svetovnih lestvic. Po nekaj koncertih v Ameriki - The Prodigy so v ZDA nastopali predvsem v okviru znamenite alter ročk turneje Lollapalloozza - se bodo Liam Hovvllett, Maxin, Keith Flint in Leeroy na velike britanske koncertne odre povzpeli šele v začetku decembra, ko se bo v Manchestru začela njihova predbožična turneja. Do takrat bodo angleški fani energične nastope najbolj divje otoške skupi- ne gledati le preko malih zaslonov - prvi izmed njih bo že danes v New Yorku na podelitvi letošnjih MTV music avvards, kjer bodo poleg The Prodjgy nastopili še U2, Beck, Puff Daddy. Spice Girls... KŠCR organizira noro študentsko poletje 97 v Grčiji-lOS, 12 dni, 490 DEM, odhodi 9.8., prijave na Študentskem servisu Celje nudi svojim članom NOVOST-UGODNOSTI IN POPUSTE •VSTOPNICE za vse kinopred- stave Celjskih kinematografov- 380 SIT za vstopnico. •VSTOPNICE za rekreacijo v Golovcu: bazen 400 SIT, savna 600 SIT,- bazen & savna 800 SIT, kegljišče 500 SIT, tenis (8- 15)250 SIT, tenis (ostali termi- ni) 500 SIT •VOZOVNICE za Izletnikove av- tobuse: UUBUANA 399 SIT MARIBOR 379 SIT •FOTOKOPIRANJE na Mikloši- čevi 1: A4 7 SIT, PVC spiralna vezava 120-200 SIT. Člani pa si lahko na ŠSC uredijo tudi izredno ugodno počitnikova- nje v Dalmaciji. Infomacije: 442-523,483-522, http://www.klub-scrsi, infoterminali v enotah Banke Celje. Šestnajst let po razpadu le- gendarne angleške zasedbe LED ZEPPELIN se bo na sin- gle formatu spet znašla nji- hova ročk klasika »Whole Lotta Love« (1968), ki naj bi pomagala pri prodaji ponati- sa celotnega kataloga tega benda, ki velja za enega iz- med najvplivnejših zasedb v zgodovini ročk godbe. Števil- ni ljubitelji te skypine še ved- no upajo, da bodo John Paul Jones, Robert Plant (na sli- ki), Jimmy Page in Jason Bonham, sin leta 1980 umrle- ga bobnarja Jona Bonhama, spet zaigrali skupaj, za kar pa je le malo možnosti. John Paul Jones je namreč na smrt skregan z Plantom in Pa- geom, ki prav te dni skupaj s kultnim ameriškim under- ground producentom Ste- veom Albiniem pripravljata novo ploščo. Prihodnji teden bo na zna- meniti hollywoodski aveniji Walk Of Fame zasijala tudi zvezda, ki si jo je s svojo več kot pol stoletja dolgo glasbe- no kariero prislužil legendar- ni blues kitarist in pevec JOHN LEE HOOKER. Z grammyem nagrajeni gos- pod Hooker je 22. decembra dopolnil častitljivih 80 let, kljub temu pa še vedno na- stopa in snema - v začetku letošnjega marca je založba Point Blank objavila tudi nje- gov studijski izdelek »Don't Look Back«. MICHAEL JACKSON je na drugem delu svetovne turne- je HIStory World Tour, v okvi- ru katere 9. septembra naj ne bi nastopil v Ljubljani, prodal več kot 1,4 milijonov vstop- nic. Prejšnjo nedeljo je v staro- sti 64 let umrl znameniti španski jazz pianist TETE MONTOLIU. Slepi Tete se je v evropsko glasbeno aktiv- no vključil že sredi petde- stih, v šestdestih je že redno nastopal z velikani jazza kot so Art Tatum, Lionel Hamp- ton, Stephane Grapelli... Zadnja leta svojega življenja pa je posvetil solo karieri. THE CARDIGANS so z us- pešnicama »Sick&Tired« in »Lovefool«, ter albumoma »Life« (1996) in »First Band On The Moon« (1997) postali trenutno najpopularnejša za- sedba z relativno močne švedske glasbene scene, s katere so vrhove evropskih lestvic v preteklosti kot za šalo osvajali bendi kot so Ab- ba, Roxette, Ace Of Base... The Cardigans se. s prikupno blondinko Nino Persson na čelu, spet vračajo na lestvice z novo single ploščo, na katero je založba Polydor uvrstila jazzy pop skladbico »Your New Cuckoo«. Čeprav se tretji single »Home« spet zelo popularnih DEPECHE MODE še ni poslovil s svetovnih lestvic, David Gaham, Martin Gore in Andy Fletcher skupaj s svojim »hi- šnim« režiserjem in oblikovalcem ovitkov Antonom Corbji- nom v gorah Walesa snemajo nov videospot za skladbo »Useless«. Ta bo po uspešnicah »Barrel Of A Gun«, »It's No Good« in »Home« že četrti single z njihovega letošnjega albuma »Ultra«, ki bo kljub napovedim »poznavalcev« o njegovem finančnem fiasku postal ena izmed bolje prodajanih plošč leta 1997. STANE ŠPEGEL VRTILJAK POLK IN VALČKOV ČASOVNI STROJ 38 UUDJE IN CAS Oživljanje iz pozabe Citre so nemški meščanski instrument, ki postaja pri nas znova popularen Koncertne citre so nemški meščanski akustični instrument, ki se je do sredine 19. stoletja razvil v nemških in avstrijskih meš- čanskih krogih, odkoder se je razširil na podeželje, nemško meščanstvo pa ga je za- neslo tudi k nam. Družino koncertnih citer sestavljajo diskantne citre, uglašene na ton Al, kvintne citre, uglašene na E2, oktavo nižje elegijske citre, uglašene na El, polele- gijske, uglašene na Gl in basovske, ki so uglašene oktavo nižje od diskantnih. .mm Uporabljajo se bodisi kot solistični instru- menti ali za skupinsko igro, zadnji štirje pa tudi kot instrumenti za transpozicijo, kjer lahko skladbo zaigramo v drugem tonskem načinu, ne da bi spreminjali prstni red. Nova uglasitev čeprav je že Johann Petzmayer (1803 - 1884), »Paganini na citrah«, v tridesetih letih prejšnjega stoletja s citrami koncertiral po evropskih dvorih (leta 1727 je muziciral pred avstrijskim cesarjem Francem 1), v tedanjem času spremne strune še niso bile uglašene v značilnem zaporedju. To je do leta 1838 storil šele Nikolaus VVeigl (1811 - 1878), ki jih je uglasil v kvintnem krogu. Nikolaus, sin župana v Giesingu pri Munchnu, je bil star 19 let, ko je padel s konja in si poškodoval nogo. Med okrevanjem se je učil igrati na citre, pri čemer se je zgodaj posvetil uglasitvi spremnih strun, ki si sledijo v kvintnem krogu, tako da lahko na trinajstih spremnih strunah s kazalcem in sredincem desne roke, ki sta namenjena spremljevanju, zaigramo dvanajst durovih in dvanajst molo- vih trozvokov. Base, ki jih igramo s prstan- cem, po novem pa tudi mezincem desne roke, je uglasil v enakem zaporedju. Leta 1838 je izdal prvo šolo za koncertne citre z novo uglasitvijo, kmalu zatem pa je izdelovalec^ Ignaz Simon iz Haidhausna po njegovi predlo- gi izdelal prve citre z novo razvrstitvijo strun, ki so predstavljale izziv takratnim izdeloval- cem violin. Leta 1844 je Weiglu firma Felter u. Sohn za ponatis šole celo izplačala 100 guld- nov Čeprav nam je zapustil genialno zapušči- no, je umrl obubožan, pozabljen in zamolčan. Kar je za nemško izdelavo citer pomenil kraj Mittenwald, je za rajnko Avstrijo pred- stavljal Schonbach pri Egerju v pokrajini Bohmen. Tu so delovali vrhunski izdelovalci citer. Med več kot petdesetimi patentiranimi izboljšavami pri izdelavi citer, kolikor jih je bilo prijavljenih do prve svetovne vojne, so najboljše citre z dvojnim dnom Josefa Miiller- ja. O tem nas prepriča čista zvočna slika z žametnimi basi. Josef Miiller je bil izdelovalec citer, violin in mandolin. Med drugim je bil tudi častni član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Bruslju in častni član Pariške akademije znanosti in umetnosti. Dunajski Meščanska družina ob poslušanju citer iz sredine 19. stoletja. Iz naslovnice zvezkov not za citre C. 1. F. Umlaufa. izdelovalec Anton Kiendl (1816 1871), »Stradi- vari« in pionir med izdelovalci citer, ki jih je tudi sam igral, je na pariški svetovni razstavi leta 1867 zanje dobil zlato medaljo. Na Dunaju je prvi napravil elegijske citre, ki so jih mešča- ni prvič slišali na koncertu 6. januarja 1857. Največ citer v Avstroogrski monarhiji pa je napravil Edvard Heidegger iz Linza, ki je zanje dobil 36 medalj. Zlata doba dunajskih citer Literatura zlate dobe dunajskih citer zajema priredbe pesmi in plesov, pesmi brez besed, značilne skladbe, idile in sanjarije, priredbe del klasicističnih in romantičnih skladateljev, popularne napeve in plese iz oper in operet in zahtevne koncertne skladbe. Med prvimi dunajskimi skladatelji za citre je bil pisatelj, pesnik in skladatelj opojne dunajske bidermajerske dobe Aleksander Baumann (1814-1857), ki je tedanje avstrijske valčke v priredbi za citre in violino dvignil na umetniško raven. Najpomembnejši dunajski skladatelj za citre pa je Carl Ignaz Franz Umlauf (1824-1902), ki označuje zlato dobo dunajskih citer, čas, ko je bilo igranje citer pod večer v intimnem družinskem krogu impera- tiv dunajskega meščanstva. Oče je želel, da bi sin gostilničarja študiral ekonomijo, vendar je raje študiral violino in generalbas. Za citre se je navdušil, ko je kot mladenič slišal igrati tirolskega citrarja, kasneje pa se jim je posvetil za vse življenje. Prve citre je kupil od Antona Kiendla, ki ga je vzpodbudil, da je na ubiralki uvedel pomožno g struno in utemeljil dunaj- sko uglasitev a, d, g, g, c, za razliko od tedanje, danes bolje uveljavljene in prikladnejše miinchenske uglasitve a, a, d, g, c. Od leta 1854, ko je izšla njegova prva dunajska šola za citre, do leta 1887 je prodal 27000 izvodov. Citre so se prikupile tudi Slovencem Prva slovenska šola za citre v štirih zvezkih izpod peresa skladatelja Frana Šaleškega Ko- željsk^ (Fran Korun, 1868-1935) je izšla sorazmerno pozno, šele leta 1895, skoraj pol stoletja po Weiglovi šoli za citre. Ta šola je po sto letih še vedno najboljše tovrstno delo na Slovenskem. V predgovoru k prvem zvezku beremo, da so »citre postale v novejši dobi tudi Slovencem priljubljeno glas- beno orodje, a kdor se ga je hotel naučiti, moral je seči po tujih (nemških) poučnih knji- gah. Izkusil sem, s kolikim veseljem so se poprijeli učen- ci prvih vaj, zaslišajoč v njih domače napeve«. Koželjski je priredbe za citre objavljal v zbirki Slovenski citrar, kjer je izšla tudi njegova edina do- mača priredba za dvoje citer z variacijami Po jezeru. Vendar so bile njegove priredbe za Slovence še vedno pretrd oreh. Nič bolje se ni godilo avstrijskemu skladatelju Jo- sefu Blumlacherju, ki je v Ljubljani z malo uspeha izda- jal svoje skladbe za citre in komorne zasedbe s citrami, umrl pa pozabljen v Rogaški Slatini. Pot do slednjega sloven- skega citrarja si je s svojimi priredbami slovenskih pesmi za citre in petje utrl šele Ivan Kiferle (1856-1943), citrar in učitelj iz Borovnice. Od leta 1912 je svoje priredbe izdajal v zvezkih, ki pa so bili v ka- snejši kraljevini Srbov, Hrva- tov in Slovencev zelo dragi, zato so tedanji slovenski ci- Fran Korun (1868 - 1935), skladatelj i,^ rovodja, avtor prve slovenske šole za cit, trarji njegove note raje ročno prepisovali I tor jih je zato v enem od predgovorov n; sil, naj jih raje kupujejo in mu s tem omogc, še kakšno izdajo. Poleg skladatelja Franaj runa velja za največjega pionirja in budit: slovenskega citrarstva. Umrl je v Ljubljan; Budilke narode zavesti v Avstroogrski monarhiji so predvsei: Avstrijcih, Čehih, Slovencih in delno tui^ Hrvatih citre opravljale narodnobuditelji poslanstvo. S priredbami domačih napevov budile narodno zavest, obenem pa so s šii njem tedanje dunajske popularne in klasič glasbe postajale skupni imenovalce in po' zovalni dejavnik starce nionarhije. To lepo ponazarja geslo »glasbo k srcu srcem k domovini« (Gustav Krami, N Perly, Praga 1898). Citre so radi igrali tud Pragi, kjer je bilo izdanih več kvalitetnih uč nikov za ta instrument. Z razpadom stare monarhije je navduše za igranje na citre pri nenemških naro pojenjalo, to pa je tudi vzrok, da se je dom oživljanje citer po drugi svetovni vojni zač tam, kjer se je v začetku stoletja šele dodo razmahnilo: pri preigravanju narodnih na vov, pri čemer se pojavlja znanstveno ne drzna teza, da so citre star slovenski ljud instrument. Medtem pa je bil razvoj citn igre v Avstriji in Nemčiji vseskozi premočrl zato tam na citrah in s citrami igrajo vsezvi glasbe, šolanje pa poteka na nižji, srednji visokošolski stopnji. mmmm ivan zupa: Elegijske citre iz delavnice Neuner Hornsteinerja v Mittenivaldu, izdelane leta 1880. Izdelo- valec je dobil zlato medaljo Napoleona HI. in Friderika Viljema /., združitelja Nemčije. piriČA REPORTAŽA Kako ločiš Havajca od Slovenca? Carmen in Sean s Havajev no obisku v Sloveniji kiskati Havaje, se zaganjati (flike valove, poskusiti de- na njih, se sprehajati jolgih, peščenih plažah s ^^Iji v rokah, fotografirati flike slapove in preživeti ijjviilubu s plesnimi pred- |^^a^li Havajk. Kaj pa pri- jj,yjejo Havajci v Sloveniji? ^jj^n je star 27 let, računal- jijr, Carmen 24-letna produ- 43. Oba sta rojena na Ha- in živita tam celo življe- jf Pravita, da ni problem na ijvaje priti, ampak tam osta- ; N'ekateri delajo v dveh liibah, samo da si to lahko [ivoščijo. Življenje na otokih drago, najemnine stano- aiij astronomske. Za njuno bjhno stanovanje data polo- ico plače. Če imaš katero fiigo plačo, ne havajsko, se- da ni le polovica... Sean ima brata, Carmen h brata in dve sestri. Vsak k pokliče očeta in starejšo s?i'o, ki živijo na drugih icih otoka, na drugi strani iesta. Zelo so navezani dru- ma drugega, vendar jim je : olj, da se slišijo po telefonu. Ko so polno- . ai, gredo od doma, začnejo si služiti svoj . : tuh, četudi se odločijo študirati. Vsekakor ni • ii logoče, da bi tridesetletni mladeniči še vedno ^ i Bnovali pri mamici, ki jim kuha in posprav- : .'i 1.. Domotožja zato nimajo. Pravita, da bi , 5 lio živela kjerkoli na svetu, če bi dobila i fcbro službo, četudi bi bila to Japonska, saj se "jvedata, da dom nekje je in da ga lahko ^'^darkoU obiščeta. Vencek cvetja ž^ljub temu da pod njunim stanovanjem teče ^■'oka, prometna cesta, sta z lokacijo zado- j '%a, ker je izven mesta in ker v pol ure ' '"^eš peš na obalo, blizu je nepozidana po- , "^Jina s slapovi in palmami. V Honolulu nam i '^priporočata, saj poleg kriminala ni videti *fliko zanimivega. Raje naj se napotimo v *leno notranjost Velikega otoka, kjer v več metrih padajo skozi zeleno pokrajino "'^^Či slapovi. Pa plaže so tisto, kar privlači "(ii. Palme, sonce, plesalke. Havaji. Za do- ^odošlico ti podarijo venček cvetja, podarjajo §3 ob praznikih in rojstnih dnevih, v zahva- • neveste ga nosijo na poroki. Te so običajno Cel otok se zbere na prostem da ivi dogodek, ko se dva odločita začeti '*JPno življenje. 'istih pravih, tipičnih Havajcev, domorod- 1)1 zelo malo. Zaradi truda misijonarjev, da Jzkoreninili vse, kar je v zvezi s tradicijo in j^poni domačinov, in zaradi obsežnega pri- j'^vanja, so Havaji pisana mešanica naro- ^_ Posledica tega- je, da kar naprej nekaj j^ujejo, pogosti so različni festivali in ple- jpliv azijske kulture je, da v havajskih j^^^inah nikoli z besedami ne povedo, da so Pos?' T° pokažejo tako, da na določen način ^^ijo pribor. Če se ne sezuješ, ko prideš J obisk, te ne bodo_ nikoli več povabih, lob^^ svoje užaljenostl ne bodo pokazali na drug način. "ovdušena nad hrano in ^ kozolci d^j^ deklico in, še bolj pomembno dan- ^ fante, ki težko čakajo, da bodo postali Carmen in Sean s Havajev sta bila navdušena nad rmšimi kozolci. dolgolasi, bo gotovo navdušil podatek, da zaradi primerne temperature in vlage lasje na Havajih zrastejo tri do štiri centimetre na mesec. To je tudi razlog, da so lasje tako lepi in bleščeči. Priznala sta, da za Slovenijo še slišala nista do pred dvema letoma, ko je Carmen v Skan- dinaviji spoznala prijateljico Natašo. Navduši- le so jo fotografije naših hribov in jamskega sveta. O tem je poročala Seanu, ki je Slovenijo poiskal na Internetu. Že takrat sta se odločila nekaj dni preživeti tudi na sončni strani Alp. Sean bi ostal v Sloveniji zaradi okusne hra- ne. Zanj je pravo razkošje jesti doma priprav- ljeno, z okusom, kot je rekel. Pri njih kupujejo na pol pripravljeno hrano, v konzervah in zmrznjeno. Vse je zmrznjeno, še ribe je težko dobiti sveže, čeprav otoke z vseh strani obda- ja morje. Odločil se je, da se bo ob prihodnjem obisku naučil kuhati naše jedi in potem odprl restavracijo na Havajih, še bolj pa ga je navdu- ševala ideja, da bi s seboj odpeljal Natašino mamo... V Evropi jima je bila od prepotovanega najbolj všeč Francija, še posebno podeželje. Mesta so mesta. London je velemesto, Pariz tudi. Ta so povsod enaka. Zelo jima je bila všeč tudi naša dežela. Bled, kozjanski hribčki, Carmen najbolj kozolci. Z navdušenjem je opazovala, kaj skladiščijo pod njimi. »Koruza, seno, traktor...« je vzklikala. Sean je bil navdu- šen nad 400 let staro trto na Lentu. Zaželel si je, da bi bila do njegovega naslednjega obiska obnovljena celjski in ljubljanski grad. Prepovedani alkohol želela sta si doživeti tudi naše nočno življe- nje. Kot vedno smo pristali v Barflyu. Vse ostalo je bilo Seanu preveč »disko«: »I want some rock&rolL« Ugotovila sta, da se podob- no zabavajo tudi pri njih, le da tam vrtijo le ameriško glasbo. Manjše diskoteke so poceni, večje zelo drage, zabavati se da povsod ena- ko. Vstop je prost do 22. ure, zato se »nariše- jo« pri vhodu petnajst minut prej. V lokale lahko hodijo šele z enaindvajsetimi leti, prav tolikšna je spodnja starostna meja za postrež- bo z alkoholno pijačo. Na koncertih mlajši od 21 let dobijo oznake na zapestju, da vedo, kdo ne sme piti alkohola. Na nekem koncertu je Carmen, ki takrat še ni dokoračila magične meje, segla v Seanov kozarec piva po led. Varnostnik je to videl in jo vrgel iz dvorane. Koncert je morala poslušati z ulice. Sean je bil navdušen nad laškim pivom in Šank rockom, Carmen je všeč vsa glasba. Ker je plesalka, nam je zaplesala ob spremljavi s seboj prinesene havajske glasbe. Preoblekla se je v krilo. V hlačah ji plesanje baje ne gre dobro: Lahko si predstavljate, kako lepo je videti čokoladno deklico v kratkem krilu, ki z veseljem in užitkom valovi ob tradicionalni havajski glasbi. Hula. Tradicionalni ples, ki so ga od svojega prihoda naprej misijonarji hoteli izkoreniniti skupaj s havajsko kulturo, jezi- kom in tradicijo. Vse so strogo prepovedali, a ni jim uspelo. Zgodovina v pesmih Havajščine se ni dalo učiti na nobeni javni šoli, njihova zgodovina ni nikjer zapisana. Imeli so navado, da so dogodke pretvorili v rimo in si zanjo izmislili melodijo. Tako je zgodovina Havajev ujeta v pesmih, ki so se jih morali dolgo učiti naskrivaj. Imeli so skrivna mesta, kamor je vsaka družina poslala enega svojih otrok, da se je naučil plesa svojih prednikov. Šele zdaj je dovoljeno plesati hulo, ki se je razvila v številne variante, vendar morajo plesati v oblekah, kot so jih uvedli Carmen nam je zaplesala hulo, tradicionalni havajski ples. misijonarji. Plesalke so bile prej zanje preveč pomanjkljivo oblečene. V prostem času najraje deskata na valovih. Ker je včasih treba val zelo dolgo čakati, deska- jo v majicah in hlačah, da jih deska ne ožuli. Z Natašo sva bili zelo razočarani nad vreme- nom ob njunem obisku. Kisalo se je, s hribov ni bilo nobenega razgleda in posodili sva jima vse puloverje. Onadva pa sta bila zelo navdu- šena. Kako dobro vreme! Pri njih doma tega nikoli ne doživijo. Uživala sta v mrazu in velikih, črno-sivih oblakih. Po tem bi morda lahko ločih Havajca od Slovenca... ■■■■■■■■■■■■■■■■H BARBARA ČEH ZA AVTOMOBILISTE Eurotax tudi v Sloveniji Eurotax je sistem oziroma organizacija, ki je razvila poseben način ocenjevanja oziroma vrednotenja starih oziroma rabljenih avtomo- bilov. Eurotax je nastal ko- nec petdesetih let, sedaj pa je centrala v Švici, kamor se stekajo tudi vse informacije o dogajanju na evropskih trgih rabljenih vozil. Ta si- stem oziroma organizacija se pojavlja tudi pri nas. Namen slovenske organi- zacije Eurotax je enostaven, vendar ne tako zlahka ure- sničljiv: uredili naj bi razmere na dokaj kaotičnem trgu z rabljenimi vozili, kjer se do- gaja zelo veliko nepravilnosti. Pri nas so doslej izdali dve poročili o rabljenih osebnih vozilih, v katerih so podrob- no opisane posamezne avto- mobilske znamke, hkrati pa je Eurotax izdal dve knjigi z naslovom Kalkulacije in Laki- ranje, ki postavljata osnove za določitev nekaterih po- membnih postavk pri ocenje- vanju starih vozil in škode. Eurotax bo izdajal tudi ta- ko imenovano letno poročilo dvakrat po šest publikacij), ki bo stalo 35 tisoč tolarjev, za dve letni izdaji knjig Kalkula- cije in Lakiranje pa bo treba odšteti 51 oziroma 45 tisoč tolarjev. Vsekakor lahko upa- mo, da bo z Eurotaxom anar- hije na slovenskem avtomo- bilskem trgu nekaj manj. Vse manj icraj avtomobilov v Nemčiji Kraje avtomobilov seveda niso problem le pri nas, pač pa po vsem svetu in še pose- bej v Evropi. Najbolj »na udaru« so razvite zahodnoe- vropske države, kajti tam je »izbira« velika, vendar tudi drugje niso veliko na bolj- šem. Tako so lani v Nemčiji sku- paj ukradU 110 tisoč motornih vozil, od tega 76 tisoč osebnih avtomobilov. Pa vendar je bilo to za dobrih enajst odstotkov manj, kot leto prej. V Nemčiji ugotavljajo, da je to predvsem posledica uspešnejše tehnične zaščite avtomobilov, kajti po letu 1994 so začele tovarno veliko bolj kot prej v avtomobi- le vgrajevati elektronske bloka- de motorjev. Toda uspeh je oči- ten, kajti še leta 1993 so na Nemškem ukradli 144 tisoč av- tomobilov oziroma vozil. Nem- ci ob tem ugotavljajo, da tatovi predvsem v zadnjih letih vse bolj kradejo tudi terenska vozi- la. Tako je bila lani toyota land- cruiser z dizelskim motorjem najpogosteje ukraden avtomo- bil na 100 registriranih vozil, saj so zmikavti odpeljali 3,5 landcruiserja. Po tej statistiki je takoj za tem avtomobilom golf GTI, sledi kadet GSl ipd. Sicer pa so lani v Nemčiji ukradli največ volkswagnov (nekako 23 tisoč) Skupaj so imele nemške zavarovalnice zaradi tega milijardo mark škode. Se- veda je stanje denimo v Bolga- riji bistveno drugačno oziroma slabše. V zadnjih letih so tam v povprečju ukradli celo po de- set tisoč avtomobilov, kar je predstavljalo petino vseh kraj v tej državi. Najhuje je bilo leta 1994, ko so ukradli celo 19 tisoč vozil, kar je bil svojevr- sten rekord. Po novem pa se bolgarske oblasti proti tatovom borijo tudi drugače. Denimo tako, da so sestavili posebno motoristično enoto policistov, ki so oboroženi z avtomatskim orožjem. To naj bi bilo pravo zdravilo. BORZA CEN Na sejmu rabljenih vozil pred dvorano Golovec je bilo na pro^j I avtomobilov. Prodanih je bilo 10 vozil. Organizatorji so izdali 32 ' kupoprodajnih pogodb. Na sejmu je bilo 2000 obiskovalcev ^ Opel astra se uradno predstavlja Na evropskem trgu sta v nižjem srednjem razredu *dva huda konkurenta: Volkswagi golf in Oplova astra. Medtem ko je Volkswagen novega golfa že predstavil, pa sedaj O ponuja prve uradne fotografije nove astre oziroma astre II. Ta avtomobil se bo na trge pripeljal spomladi prihodnje leto, medtem ko začenja golf sv tržno pot v naslednjih mesecih. Astra bo v dolžino merila 41000 miUmetrov (kombilimuzic tremi ali petimi vrati), precej opazen pa je prirastek pri medosni razdalji, ki bo doslej merila21 milimetrov. Tudi nova astra bo imela tako kot golf v celoti pocinkano karoserijo in s t dvanajstletno garancijo pred prerjavenjem, serijsko pa bo opremljena s protiblokirnim zavon sistemom ABS, štirimi kolutnimi zavorami ipd. Za začetek bodo ponudili tri karoseriji izvedenke (dve kombilimuzini in limuzino), nato pa postopoma predstavili še karavan, kabriolet in tudi kupe. Motorjev bo osem, od tega šest bencinskih in dva dizelska. Zanimivo je, bo najskromnejši motor prostorninsko skromnejši kot pri VW golfu. To bo znani 1,2-litr bencinski štirivaljnik z močjo 60 KM, medtem ko bo najzmogljivejši bencinski motor zmogel! KM. Na sliki: novi opel astra. Dobro delo tovarne Volvo švedskemu Volvu so v zadnjem času napovedovali različne usode, še posebej zaradi t« ker prav tako švedskemu Saabu ne gre posebej dobro od rok. Vendar je v letošnjega po' tovarna poslovala zelo dobro, in to še posebej pri osebnih avtomobilih, medtem ko je tovornjakih nekaj slabše. _ , Tako so v letošnjih šestih mesecih prodali 31.540 tovornjakov, ker je bilo za pet odsto manj kot lani v tem času, medtem ko se je prodaja osebnih avtomobilov povečala za dvaj^' odstotkov na 196 tisoč enot. Pri tem je tovarna zaslužila 48 milijard švedskih kron, kar je 21 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Vsaj za sedaj še nič ne kaže, da bi se ^ poslovno in tehnološko bolj temeljito povezoval z nekaterimi avtomobilskimi tovarn čeprav se je o tem pred nedavnim kar veliko govorilo. Na sliki: volvo S 70R. Zastava in francosici Peugeot? Pri nas smo kragujevško Crveno zastavo kot avtomobilsko tovarno že skoraj pozabili, čeprav je v Sloveniji registriranih vsaj 100 tisoč zastav - bolj ali manj primernih za vožnjo po cestah. Pač pa kragujevska tovarna, ki že pet let skoraj ne dela, vneto išče novega partnerja. Fiat, katerega lastniški 18- odstotni delež so menda kar »prevzeli«, se za novo sodelo- vanje menda ne zmeni, tovar- na pa nujno potrebuje denar. Pred meseci je vodstvo tovar- ne skoraj domišljavo izjavlja- jo, da se pogovarja kar s šesti- mi različnimi partnerji, med katerimi naj bi bil najbolj vnet južnokorejski Hyundai. Tudi ta je priznaval, da ga srbska avtomobilska tovarna dokaj zanima, nato pa se je poslu odpovedal. Sedaj prihajajo na dan vesti o pogovorih s francoskim Peu- geotom. Kaj naj bi to pomeni- lo, ni znano, niti se ne ve, ah naj bi francoska hiša zgolj po- nudila sodelovanje ali pa se kako drugače »lotila« Zastave. Ta se lahko samo še spominja leta 1989, ko je izdelala več kot 230 tisoč avtomobilov in jih nekaj izvozila, veliko pa prodala tudi v Sloveniji. Flori- da, nekdanji ponos te hiše, je tako rekoč izginila s trgov in trgovin. Po letošnjih načrtih naj bi izdelali nekako 22 .tisoč avto- mobilov, vendar je že sedaj jasno, da iz te moke ne bo kruha, kajti doslej je iz tovar- ne pripeljalo vsega 3800 vozil. Pred nedavnim je proizvodnja znova obstala, sedaj pa bi za zagon potrebovali vsaj 70 mili- jonov dinarjev. Toda denarja ni od nikoder, zato je tudi malo verjetno, da bi se kot novi partner res pojavil Peu- geot. Št. 35.-4. september pETIČA ZA AVTOMOBILISTE 41 $olf IV je nared Jiiški Volksvvagen, ki šte- ■M Četrta največja avtomo- Ijlta tovarna na obli in prva Evropi (po obsegu izdela- ),je že dolgo napovedoval Izstavitev novega golfa ozi- [ijagolf IV. Sedaj, komaj kaj jed letošnjim frankfurtskim itomobilskim salonom, je ito nared - vsaj za novinarje. m- 1 ' %n golf oziroma golf IV aibinadaljeval tradicijo vseh oiedanjih golfov. Naloga je Iti težka. Težka je zaradi liovine, saj so doslej izde- ^':kar 17,5 milijona golfov ^ J leta 1974), lahka zaradi , mneve, da bo šel avto še čprej dobro v promet. Upo- l Raje dejstvo, da se golf ves ■ iias najbolje prodaja v Nem- 1 »(lani 307 tisoč vozil) in da !torej na evropskih trgih že ( >anajbolje prodajano vozilo ^ ^ vsega skupaj več kot 600 j »{avtomobilov), se zdi trž- Buspešnost zagotovljena, ^ovi golf se je navzven ko- l^ikaj spremenil. Ugodnejši " količnik zračnega upora '■31 pri osnovni izvedenki), *je ob tem za 131 milime- ^»v daljši (4131 milimetrov), ^ili za 30 milimetrov širši, ."^(Item ko je medosna razda- ^ večja za 39 milimetrov in 2513 mihmetrov. Najo- ^^^lejše so spremembe na ^''njem delu, spredaj pa so '^sem nove luči, ki pod enot- steklom združujejo vse ^^'^ in tudi smerokaz. Karose- v celori pocinkana, zato 'S^rancija proti prerjavenju dolga kar dvanajst let. Glede na to, da je avto daljši in širši, je nekaj večji tudi prtljažnik, ki sedaj meri 330 litrov ali za 10 litrov več kot pri sedanji izvedenki. Serijsko bodo vse različice golfa dokaj bogato opremljene: po štiri kolutne zavore, ABS, servo volan, štiri zračne varnostne blazine, za- tegovalniki varnostnih pasov ipd. Motorjev bo osem, od te- ga pet bencinskih in trije di- zelski. Vsi motorji so bolj ali manj znani, saj se že vrtijo denimo v audijih, pa volks- vvagnih in tudi škodah oziro- ma seatih. Povsem nov pa je osnovni pogonski stroj. Ta je tako kot prej 1,4-litrski, vendar s po šti- rimi ventili na valj. Zato je nje- gova moč s prejšnjih 60 narasla na sedanjih 75 KM pri 5000 vrtljajih. Najmočnejši, po gibni prostornini oziroma moči, je V 5 motor. To je bencinski pe- tvaljnik z gibno prostornino 2,3-litra. Ta motor so razvili iz znanega VR6 motorja, ima pa po dva ventila na valj in zmore največ 150 KM. Dizelski motor- ji imajo vsi enako gibno pro- stornino 1,9-litra, pa razhčno moč, pri čemer je najmočnejši TDl S 110 KM. Opreme so raz- lične oziroma štiri (trendline, comforthne, highhne in GT). Zadnja je namenjena izveden- kam s tremi motorji (1,8 T, pa V5 in 1,9 TDI s 110 KM), serij- sko pa oprema GTI vključuje recaro sedeže, znižano in ne- koliko otrdeno podvozje, širše gume ipd. Tržni načrti so skoraj mega- lomanski: golf najprej pripelje- na nemški trg, in sicer sredi oktobra, potem postopoma tu- di na druge, k nam januarja ali februarja prihodnje leto. Prav prihodnje leto naj bi izdelali kar 900 tisoč golfov, pri čemer pri VW pravijo, da bo kljub temu kvaliteta na prvem me- stu. Za orientacijo pa zgolj nemške cene nekaterih izve- denk. Tako bo osnovna razh- čica 1,4 stala 25.700, V5 37.700 in 1,9 TDI 110 KM 32.200 mark. Na sliki: golf IV. Novosti pri Renaultu in Revozu Novomeški Revoz, ki je uradni predstavnik Renaul- ta pri nas, je pred nedavnim nekoliko povišal cene neka- terim modelom, hkrati pa začel ponujati nekaj novih izvedenk že znanih vozil. Tako so ponudbo meganov popestrili z 1,8-litrsko dizelsko izvedenko. Gre za nov motor z neposrednim vbrizgavanjem go- riva, ki razvije največjo moč 100 KM in ima največji navor 200 Nm. Do jeseni bodo ta motor ponujali samo pri petvratni kombilimuzini v kombinaciji z dvema paketoma opreme (RN in RT), na voljo pa bo še classic s paketom opreme RT. Tako bo treba za najcenejšo izvedenko tega avtomobila odšteti 2,6, za najdražjo pa 2,9 milijona tolar- jev. Za sedaj ponujajo novo ater- mično steklo, ki onemogoča pre- tirano segrevanje potniške kabi- ne le v laguni, obljubljajo pa, da bo še pred jesenjo ta novost na voljo tudi v drugih renaultih. Nekaj novosti je tudi pri naj- manjšem in v zadnjem času zelo uspešnem tvvingu. Tako bosta zadnja varnostna pasova daljša za 20 centimetrov, kar bo pripo- moglo k temu, da bo mogoče na zadnjih sedežih namestiti več otroških varnostnih pasov. Avtobus brez vozniko Avtomatizacija in robotizacija prometa skoraj skokovito napredujeta, s tem pa tudi prevozna sredstva, ki jih bodo v prihodnosti uporabljali. Tako je pred nedavnim japonska Toyota predstavila avtobus, ki nima voznika, pač pa ga upravlja poseben avtomatski sistem. V bistvu gre za skupek senzorjev, ki zaznavajo vse morebitne spremembe in tako prilagajajo vožnjo prometnim okoMščinam. Pri tovarni ob tem pravijo, da bi bil novi prevoz vsaj za tretjino cenejši od sedanjega, pri čemer bo avtobus poganjal hibridni motor oziroma pogon (kombinacija električnega in bencinskega motor- ja) , kar bo ekološko ugodno. Toyota računa, da naj bi takšen sistem vožnje oziroma avtobus na cesto postavili leta 2002. Rolis Royce se drži Med zelo uglednimi avtomo- bilskimi uneni jih je komaj še peščica, ki so ohranili svojo sa- mostojnost in niso sestavni del velikih avtomobilskih korpora- cij. To se je denimo zgodilo z Jaguarjem, ki je v lasti Forda, pa Ferrarijem, ki je v Fiatovih rokah ipd. Med tistimi, ki so vsaj navzven še samostojni, pa je tudi sloviti Rolls Royce. Drži sicer, da je v zadnjih letih obseg svoje prodaje bistve- no znižal, kajti kupcev, ki bi bili pripravljeni tudi za najcenejše- ga roUsa odšteti več kot 150 tisoč dolarjev, kljub vsemu ni veliko. Rolls Royce še naprej ostaja v okviru skupine Vickers, ki je nekajkrat že nameravala prodati tovarno, vendar se to ni zgodilo. Sicer pa so v letošnjih šestih mesecih pri Rollsu pro- dali nekaj več kot 1000 avtomo- bilov oziroma za 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Leta 2000 naj bi predstavili no- vo vozilo, vendar že sedaj napo- vedujejo, da revolucije ne bo. Računajo pa, da naj bi z novim avtom obseg izdelave povečali na 2500 vozil v letu dni. Skoda v Indiji čeprav je Škoda sestavni del nemškega koncema Volksvvagen, pa njeni načr- ti niso vedno sestavni del načrtov vsega koncema. Tako se sedaj češka tovarna pripravlja na vstop na in- dijski trg, za katerega dom- nevajo, da je v Aziji poleg kitajskega eden najobetav- nejših, upoštevaje število prebivalcev. Najprej je Škoda računala, da se bo na tem trgu pojavila ob pomoči nekega domače- ga, torej indijskega partner- ja, vendar s tem poslom ni bilo nič. Tako bo tovarna za- čela na podkontinentu delati sama, računajo pa, da naj bi leta 1999 izdelali in ponudili prvo felicijo. Po sedanjih na- črtih bo projekt stal približ- no 170 milijonov dolarjev, do leta 2000 pa naj bi Indijcem prodali skoraj 60 tisoč felicij. Ob tem se tudi Audi, ki je prav tako znotraj koncema Volksvvagen, pripravlja na vstop na indijski trg, vendar njegovi podrobnejši načrti za sedaj še niso znani. V Indiji so lani prodali nekaj več kot 400 tisoč osebnih avtomobilov. MORSKI SADEŽI Barva dela čvdeže Kakšne barve so vam naj- bolj pri srcu? Barva lahko dela čudeže v vašem domu. Poleg zelo osebnega pečata in posebne atmosfere, ki jo boste z izbrano barvno vne- sli v vaš dom, boste ustvarili povsem drugačen prostor. Ne verjamete? Poskusite! mk- mm Barva je tisti element, ki ga moramo dodati, da v prosto- ru dosežemo želeni efekt. Uporaba barve v prostoru omogoča razlikovanje med predmeti, vzpodbuja ali zmanjšuje interes. Barvne kombinacije se zato razliku- jejo glede na namen in želeni učinek. V umetnosti in designu so študije o barvah zelo po- drobne in precej tehnično obarvane. Barve se ne razli- kujejo samo v odtenkih, tem- več tudi po intenzivnosti (bleda, močna, nežna) in v tonu (svetla, temna, itd.). Barvni spektri nam nazorno prikazujejo barve in njihove korekcije, iz praktičnih raz- logov pa je najbolje, da jih razdelimo v tri skupine: to- ple (rumene, oranžne in rde- če), hladne (modre, zelene in vijohčne) in v nevtralne (sive, črne in bele). Psihologija barv in njihovih efektov Topli toni dajejo občutek domačnosti, intimnosti, var- nosti; hladnejše barve spet poudarjajo bolj eleganten in formalen videz. Svetle barve odbijajo svet- lobo in dajejo občutek pro- stranosti prostora, medtem ko temne barve svetlobo vpi- jejo in močneje vphvajo na preostale predmete v prosto- ru kot pasteh. Barve uporab- ljamo, da spremenimo vi- zualno dimenzijo v prostoru. Svetle barve prostor poveča- jo, močne (rdeča, na primer) pa iluzorno pomanjšajo in skrajšajo. Barve prav tako določajo temperaturni obču- tek prostoru. Modra soba bo neprimerno hladnejša od ru- mene ali celo rdeče sobe. Uporaba barv in različnih odtenkov Ko se odločamo o barvah, ki jih bomo izbrali v doma- čem stanovanju, nam bo v veliko pomoč t.i. barvni spekter ali barvno kolo. Vse barve namreč nastanejo z mešanjem in kombinacijo treh primarnih barv: rdeče, rumene in modre. Iz kombinacije teh potem nastanejo sekundarne (oranžna, zelena in vijoHč- na), iz nadaljnjih kombinacij le-teh pa nastanejo terciarne barve. Intenzivnost in ton različnim barvam določata dodatek črne ali bele. Har- monične barve so tiste, ki so si blizu v barvnem spektru, kontrasti pa so tiste barve, ki so si točno nasproti in se imenujejo komplementarne barve. Harmonične barve sicer ustvarijo občutek umirjeno- sti, vendar pa obenem hitro naredijo prostor dolgočasen in brezdušen. Zato je zelo pametna uporaba kontrasta za določitev fokusa, poseb- nega efekta. To lahko dose- žemo z zelo majhno količino kontrastne barve na pravem mestu. Tako je idealna har- monija ponavadi definirana s harmoničnimi barvami, z do- datkom kontrasta v pravem ravnotežju. Kakšne barve v vaše stanovanje? Preden se odločite za barv- ni face-lift vašega doma, je nadvse priporočljivo, da se vprašate: - kakšne so dimenzije so- be? Ne pozabite, da bodo svetle barve povečale pro- stor, temne pomanjšale in približale; temnejši odtenek pričara večjo domačnost. - Kaj bo fokus vaše sobe: stene, dekorativni predmeti, pohištvo? Z variacijami v intenzivno- sti tonov in kombinacije s temnimi in svetlimi barvami ustvarimo poudarek tam, kjer žehmo. Če žeUmo, da bo izstopalo stilno pohištvo, bo- mo stene pobarvali z bledimi odtenki. Če naj bo poudarek na arhitekturnih detajlih, bo- do to najbolje naredile kon- trastne barve enih in drugih. - Ali želite nekaj elementov vizualno zakriti? Z uporabo istega barvnega odtenka bo- ste zakrili neestetske detajle. Radiator bo manj opazen, če bo iste barve kot ozadna ste- na. - V kakšne namene boste uporabljali prostor? Predso- ba, na primer, lahko ima nad- vse pester barvni spekter, saj se v tem prostoru zadržujete le malo časa. Dnevna soba, v nasprotju, kjer boste preži- veli velik del dneva, bo mor- da bolj primerna za nevtral- ne barve. - Kakšne so vaše najljubše barvne kombinacije? Naredi- te anketo vseh domačih, ki Piše: DARJA HUGHES i bodo ta prostor uporabljali in upoštevajte njihove želje. - V katero smer je obrnjen prostor? Severne sobe bodo bolj prijetne ob uporabi moč- nih barvnih odtenkov. - Koliko naravne svetlobe dobi prostor? Pripravite barvne odtenke in jih preuči- te na svetlobi, ki je v sobi največkrat prisotna. - Kako je prostor barvno povezan z ostalimi prostori in kako se med seboj ujema- jo barve stikajočih se sten? Razmislite, če ne bi bilo morda pametno uporabiti vmesno barvo, ki bo harmo- nično povezovala oba pro- stora. MORSKI SADEŽI Priprava školjk in rakov s posebnimi namenskimi posodami in pripravami za kuhanje školjk in pečenje rakov si lahko doma sami pripravljamo morske sadeže na različne načine. Školjke očistimo s sirkovo krtačo ali samo z roko obere- mo mulj in jih operemo pod tekočo vodo. V posodi segrejemo olivno olje, dodamo očiščene školj- ke (to so lahko dati j i ali dag- nje) in jih zalijemo z vodo in malo vina. Posodo nato po- krijemo. Pokrite školjke ne- kaj časa dušimo, potem jih potresemo s česnom in peter- šiljem. Serviramo jih lahko na pladnju ali v keramični sko- deli. Polijemo jih z omako, v kateri so se dušile. Za izbolj- šanje omake lahko dodamo hmonin sok. Podobno lahko pripravlja- mo tudi ostrige. Ostrige sku- hamo v začinjeni vodi. Po ku- hanju jih lahko serviramo za- prte in poleg ponudimo pose- ben nož za odpiranje. Ostrige nato odpremo in pokapamo z Hmono ter jih posrkamo. Os- trige lahko odpremo takoj po kuhanju in jih položimo na zdrobljen led, ki ga nasujemo na dno druge posode. Zraven položimo limonine krhlje. Če se odločimo za pripravo rakov, škampov v buzari, v posodi drobno sesekljano ša- lotko spenimo na olju ter do- damo cele oprane škampe in jih dobro premešamo. V po- sodi jih tudi nekoliko poduši- mo. Dodamo začimbe ter škampe zalijemo z vinom in z malo juhe. Škampe dušimo 20 minut, nato pa dodamo maslo, drobtine in peteršilj. V posebnih namenskih po- sodah za pripravo morskih sadežev lahko kuhamo tudi hobotnice, ki jih kasneje upo- rabimo za pripravo solat. Ho- botnico vložimo v posodo in prilijemo malo vode. Hobot- nico nato dušimo toliko časa, da se zmehča. Potem jo pusti- mo v posodi, da se ohladi. Ohlajeno narežemo na kolo- barje. Presujemo jo v drugo posodo, dodamo olje, strt če- sen, sesekljan peteršilj, sol, poper in kis. Solato potem mariniramo čez noč. Nasled- nji dan jo serviramo na mizo kar v pokrovu posode. Škampe pa lahko okusno pripravimo oziroma opeče- mo tudi na posebnih kamni- tih ploščah. Pa veliko morskih užitkov! Skampi po pariško Potrebujemo: 400 g škam- povih zadkov, sol, poper, h- monin sok, 2 jajci, moko, olje za cvre- nje. Priprava: zadke škampov izluščimo iz oklepa, jih zloži- mpmdesto. in začinimo. Po- valjamo jih v moki in jajcu še enkrat v moki in jajcu ocvremo v ne prevročem ol Ocvrte škampe zložimo podstavek iz riža in poleg i viramo majonezno omake Školjkin kanapi Potrebujemo: 12 vel ostrig ali drugih školjk, kruhkov za toast 40 g kaviarja, 12 gl; manjših gobic - šampinjoi 3 rezine limone zeliščno maslo, kodr, peteršilj. Priprava: školjke zduši z začimbami in jih ohladim posodi. Kruhke za toast nama mo z zehščnim maslom! lajeno meso školjk položi na kruhke in jih dekoratii obložimo s kaviarjem, lii no in peteršiljem. Hobotnica v solo Hobotnici pri glavi izvit mo črevo, odstranimo čn in dobro operemo. Potol mo jo s kladivom. Vložim' v posodo, prilijemo malo de in dodamo nekaj plu" nastih zamaškov (plutov pospešuje mehčanje). D' mo jo tako dolgo, da zmehča. Odstranimo zaff ke in hobotnico v soku ol dimo. Ohlajeno narežemo kolobarje, dodamo olje, česen, sesekljan peteršilj.' poper, kis. , BOJAN St- LEPOTA IN ZDRAVJE Kopeli in obkladki Kopeli in obkladki pogo- sto predstavljajo zanimivo, učinkovito in povsem narav- no alternativo umetnim pre- paratom in sintetičnim zdra- vilom. Oglejmo si nekaj možnosti uporabe naravnih zeliščnih kopeli, oblog, ovit- kov in obkladkov pri različ- ni patologiji. Strah, anksioznost in ner- voza: tople kopeli z dodat- kom melise, mete, kamiUce in lipe. Priporočljivo pa je tudi uživati čajno mešanico ome- njenih zehšč. Motnje menstrualnega ci- klusa in PMS (premenstrualni sindrom): izmenični tolpo- hladni polivi (knajpanje), vroč obkladek v višini ledvic, uživanje diuretičnih zeHšč (preslica, peteršilj). Nespečnost, motnje počit- ka in spanja: kopeli in topli polivi neposredno pred spa- njem. Kadar pa se zbudite sredi noči, si nemudoma pri- voščite naglo mrzlo prho, na- to pa takoj smuknite v toplo posteljo in nazaj zaspite. Glavobol: kratkotrajni mrz- li polivi stopal (minuto ali dve), vroče kopeli nog, pri čemer si vrat ovijemo z mo- kro mrzlo brisačo (lahko ga za nekaj minut celo obložimo z ledom). Bolečine v grlu in angina: mrzli polivi in obkladki vratu. Ovitek z ledom lahko pusti- mo 1 - 2 uri ali celo noč. Koristni so tudi mrzli obklad- ki stopal. Utrujene in pekoče oči: pri- voščimo si 15 - 20 minut poči- tek v mirnem zatemnjenem prostoru, na oči pa si damo obkladek iz enakih delov de- stilirane vode in hladnega mleka. Prehlad (nahod): izmenič- no prhanje ali nožne kopeli (knajpanje), topla kopel v sla- ni vodi. Čelo izmenično obla- gamo z vročimi in mrzlimi obkladki. Težke otekle noge: mrzli ovitki spodnjih okončin (od kolena navzdol), izmenični polivi stopal, nožne kopeli v hladni do mrzli vodi z dodat- kom soU za kopanje nog (15 - 20 minut). Tekanje ali vsaj hoja v mrzli vodi, ki pokriva gležnje. N^C piricA MEDEUSKO KOSILO Šunkina juha polpste po laško, ^etača z bešamelom, \ u^jiipehtranovi štrnkiji, \ftičoke z oljem, solata Aljaska pečen sladoled Piše: sestra VENDELINA $unkina juha ^ebujemo: 1 kg krom- J 20 dag korenja, sol, po- lOdag na rezance ali koc- ''jrezane šunke, 1 dl kisle '"j[ie, 1 žlička moke, 4 dag iJla, 20 dag špinače. Ijprava: špinačo očistimo, ^1^0 in kuhamo v slanem 3 minute. Olupljen Jpir in korenje kuhamo v ^Ijgnem kropu 30 minut, jtfdiniO' vodo shranimo, > jjipir in korenje pretlači- j pomešamo z vodo, v ka- ■jeje kuhalo. Ko juha za- j prilijemo smetanov pod- ji dodamo šunko, poper in ,1,'ačo. Vre naj še 7 minut, če gejaveč, bi špinača izgubila ,pzeleno barvo. folpete po laško Potrebujemo: 30 dag gove- ;ain30 dag svinjskega mle- jamesa, 10 dag namočene- iinožetega kruha, 2 jajci, 2 cjsesekljane čebule, 3 stro- strtega česna, sesekljan (jeršilj, poper, sol. , Za oblikovanje moka ali itine, nariban sir, za peče- ioiaščoba. \ jifiprava: vse sestavine da- dv skledo in z roko dobro Egnetemo, tako ostanejo 1 žčki med pečenjem gladki 0 ne pokajo. Če pustimo ma- '"hladilniku pol ure, se lažje iujejo hlebčki. Na desko 30 kupček moke ali drob- ca teh oblikujemo hlebč- fjih rumeno opečemo na ■^h straneh v vroči maščobi, %mo zajemalko kropa in 'majhnem ognju dušimo 45 •"ut. 10 minut prej, pred&n ^postrežemo, položimo pol- 'fna pekač, potresemo de- f'" s sirom in pri 250 stopi- ^ rumeno zapečemo. Cvetoča z bešamelom ''ftrebujemo: cvetačno sol, 4 dag masla, 5 dag 3 dl juhe ali mleka, 3 ;; smetane, 2 žlici nariba- ■ž^ sira, poper, muškatov ■^fk, narezan drobnjak. ,.%ava: cvetačno glavo oči- namakamo v slani vodi Jire in kuhamo v osoljeni j' ^5 minut. Medtem pripra- ^""^ omako. Na maslu rume- ^Pfažimo moko, prežganje Jdeimo z juho ali mlekom, sol, poper, orešek, ^^'ano, vre naj 7 minut in na i;^'^^ kuhanja zamešamo sir. J'3Čo previdno preložimo na : ^'krožnik, prelijerho z oma- vrhu potresemo z drob- . 'n in okrog cvetače polo- 1 "° artičoke. z oljem ar,.^^*ujemo: 12 mladih ^l^^' sol, 1 žlico limonine- 5 žlic drobtin, 3 stro- ^J^^^ga česna, žličko nare- žlj^^ drobnjaka, poper, 3 Pri So^*^^^' ^^^•^^^^'^ odre- l steblo in obrežemo ko- nice listom. Kuhamo jih 30 mi- nut v osoljenem kropu. Odce- jene nadevamo tako, da za vsak listič damo nekaj nadeva, položimo jih v kožico, prida- mo žlico olja, zajemalko kro- pa in jih dušimo do mehkega. Nadev: drobtine, česen, drobnjak, poper, limonin sok in 2 žlici olja pomešamo. ^Kuhani pehtranovi štruklji Potrebujemo: vlečeno te- sto iz 35 dag moke, soli, 1 jajca ali beljaka in žličke olja. Nadev: 30 dag pretlačene skute, sol, 3 jajca, 10 dag na tanko narezanega belega kruha, 6 dag masla, 1/4 1 kisle smetane, 6 dag masla, šopek pehtrana. Priprava: med skuto po- mešamo sol, jajca, kruh, te- koče maslo in smetano. Peh- tran na drobno narežemo. Zamesimo vlečeno testo, po- čiva naj pol ure. Razvlečene- mu testu po potrebi poreže- mo robove, 2/3 testa nama- žemo z nadevom, po nadevu potresemo s pehtranom, os- talo tretjino testa pa pokaplja- mo z maslom. Testo zvijemo, štrukelj narežemo na štru- keljce tako, da jih najprej s kuhalničnim pecljem zapre- nio, nato odrežemo. Kuhamo jih v osoljenem kropu 12 mi- nut. S penovko jih poberemo in damo na ogret krožnik, še bolje, če jih na pekaču pope- čemo v topli pečici. Po želji jih zabelimo s prepraženimi drobtinami ali maslom. Aljaska pečen sladoled Potrebujemo: biskvitno te- sto s čokolado: 4 jajca, 12 dag sladkorja, 12 dag moke, 5 dag naribane čokolade. Nadev: količina sladoleda po želji, 4 beljaki, 28 dag slad- korja. Priprava: med trd sneg be- ljakov damo sladkor, rume- njake in stepamo, da zmes naraste. Zamešamo moko, pomešano s čokolado. Testo damo v namazan in z moko potresen model 2 prsta viso- ko. Pečemo 30 minut pri 200 stopinjah Celzija. Ohlajeno te- sto hladimo še pol ure v hla- dilniku. Medtem damo belja- ke in sladkor v kotliček in stepamo v vodni kopeli toliko časa, da dobimo beljakovo te- sto t. j. približno 15 minut. Beljakovo testo ohladimo. Ohlajeno biskvitno testo damo na pekač, po biskvitu porazdelimo sladoled vsaj za prst debelo in prekrijemo ga z beljakovim testom, tako da sladoleda ni videti nikjer. V na 250 stopinj ogreti pečici z zgornjo vročino pečemo toli- ko časa, da beljakovo testo porumeni. Takoj postreže- mo. ZA GOSPODINJE Konzerviranje živil Nekateri konzervirajo do- ločena živila ponavadi v drugi polovici leta. Konzer- viramo pa lahko že prej, po- sebno zgodnje vrste sadja, beluše ali šparglje (ki jih po- biramo v pomladnem času), meso in podobno. Električno pečico lahko s pridom uporabljamo tudi pri konzerviranju sadja, zelenja- ve in mesa. Za pasteriziranje in steriliziranje v pečici izbe- remo po možnosti kozSrce enake višine. Najprimernejši so litrski kozarci. Za sterilizi- ranje^ in pasteriziranje upo- rabljamo tudi pekač, v katere- ga nalijemo od pol do enega litra vode. Vanj nato postavi- mo 4 do 5 kozarcev in pazi- mo, da se kozarci ne dotikajo. Pekač vložimo na spodnji tir v pečici. Termostat pečice nastavi- mo na 180 stopinj Celzija. Po 30 do 40 minutah ogrevanja moramo kontrolirati posto- pek. Če opazimo, da se v ko- zarcih dvigajo mehurčki, je to znak, da se je pasterizacija začela. Pri jagodičastem sadju pu- stimo pečico vklopljeno še nadaljnjih pet minut, pri koš- čičastem sadju 10 minut in pri pečkatem 15 minut. Nato pe- čico izklopimo in pustimo ko- zarce še 20 minut v pečici. Nabrana toplota zadošča, da se sadje v tem času še sterili- zira. Pri steliriziranju zelenjave pa znižamo temperaturo, ko se začno dvigati mehurčki, na 150 stopinj Celzija in pustimo kozarce pri tej temperaturi okoli eno uro. Tedaj pečico izklopimo in pustimo kozar- ce v njej še 20 minut. Konzerviranje mesa zah- teva poseben postopek. Pri konzerviranju surovega me- sa pustimo pečico vkloplje- no na 150 stopinj Celzija še 90 minut po tem, ko so se začeli dvigati mehurčki. Pol- kuhano ali opečeno meso steriliziramo še 60 minut, medtem ko že zmehčano meso steriliziramo le še 15 minut pri isti temperaturi. V vsakem primeru pa po tem času pustimo kozarce v pe- čici še 30 minut, nato jih vzamemo iz pečice in ohla- dimo. BOJAN SEŠEL ZDRAVILNE RASTLINE Mrtva bela kopriva Mrtva bela kopriva (La- mium album L.) spada v dru- žino ustnatic, ki jo sestavlja- jo v glavnem zelišča in grmi in le redkokdaj drevesa ali plezalke. Družina spada med deset najobširnejših družin cvetnic, saj obsega več kot tri tisoč vrst razdeljenih na 200 rodov. Tudi rod mrtvih ko- priv šteje kakih 40 vrst, ki so podobni veliki in mali kopri- vi, vendar nimajo žgalnih la- skov in so zato »mrtve«. Bela mrtva kopriva je do 60 cm visoka vejnata rastlina. V zemlji ima plazečo koreniko, iz katere poganja več četvero- robih stebel z nasprotnimi li- sti. V zalistju se razvijajo v navideznih vretencih beli cve- tovi, ki imajo obilo nektarja. Iz njih se razvije četverodelen plod, ki razpade na štiri eno- semenske oreške. Cveti od aprila do oktobra. Raste po gozdnih obronkih, ob poteh, zidovih in kot plevel na močno pognojenih tleh. Nabiramo lepe bele cveto- ve, ki jih moramo posušiti v tanki plasti v senci na prepi- hu. Nabiramo tudi celo rasth- no in nabrano povežemo v snope, ki jih obesijo in posu- šijo na prepihu. Bela mrtva kopriva vsebuje veliko sluzi, triterpenske sa- ponine, flavonoide, glikozide, čreslovine in eterično olje v sledovih. Belo mrtvo koprivo uporab- lja ljudsko zdravilstvo pri bo- leznih zgornjih dihal kot sredstvo, ki olajša izkašljeva- nje, pa pri napihovanju in te- žavah v želodcu in črevesju, pri klimakteričnih težavah, gli- vičnih vnetjih rodil, pri vnetju kože in za lajšanje presnovnih motenj. Triterpenski saponini imajo protivnetni učinek na sluznico prebavnih organov. Za čaj vzamemo dve veliki je- dilni žlici posušenih cvetov in jih poparimo s pol litra vrele vode, pokrijemo in pustimo, da se ohladi. Na dan lahko popijemo do dva litra tega čaja in pomaga kot dobro domače zdravilo pri ženskih težavah, zlasti pri nerednem meseč- nem perilu, hudih krčevitih bolečinah, ki ga spremljajo, in Piše: BORIS JAGODIC pri belem toku. Čaj čisti kri in to izkoriščamo pri raznih re- dukcijskih dietah, ko moramo popiti veliko tekočine. Ne- kajdnevna čistilna kura s tem čajem pomaga pri povečani vranici, tiščanju v želodcu, ki- slemu izpahovanju, ledvične- mu pesku in kamnih. Čaj lah- ko uporabljamo tudi za ob- kladke pri bolečinah, ki spremljajo krčne žile in protin. Ljudsko zdravilstvo pa pri- poroča svežo rastlino za pri- pravo kašastih oblog tako, da nabrano zelenje zmeljemo v kašo, dodamo žlico medu in s tem namažemo opečeno ko- žo. Bolečine popustijo in vnetje se umiri. VEDEŽEVALEC DENIS Šifra: begunka Včasih se takšno pismo med množico izgubi in tako ste nehote razočarani. Glede vašega finančnega stanja vi- dim težavice, ki pa bodo reše- ne pred koncem leta, zato vam priporočam pametno razpolaganje z denarjem. Glede zdravja pa vidim nekaj težav z živci, srcem, bolečine v nogah ter občasne glavobol, imate pa tudi probleme s hrb- tenico, najbolj v križnem pre- delu. Pomislite na kakšen do- pust, kajti večina teh težav izvira iz vaše preobremenje- nosti. Glede odhoda v pokoj pa vidim, da se bo malo za- vlekel, kajti prej imate nekaj poti, ki jih morate opraviti, kajti kaže se mi, kot da gre za odpravljanje v invalidski po- koj. Največ možnosti imate v pozni jeseni ali na začetku zime. Šifra: tehtnica Pripravništvo boš zelo us- pešno končala in tudi glede službe ne bo večjega proble- ma, kajti vidim, da te poklic veseli in tudi nadarjena si. Glede ljubezni pa je bilo že malo težav in vidim, da boš spoznala pravega prijatelja, ki bo odstranil vaše težave in razočaranja. Glede zdravja ne vidim hujših težav, zato uži- vaj mladost in nikar ne misli na bolezni. Pazi pa malo na prebavila in pljuča, s katerimi si v otroštvu imela že kar nekaj težav. Šifra: moja pot šli ste čez veliko ovir, ki vam jih je pripravilo življenje in niste omagali, kajti vztrajni ste in tipični kozorog, ki ima- mo vedno veliko težav, pre- prek in ovir na poti, po kateri hodi. Vaša pot ni najbolj prije- ta, trnova je in polna kame- nja, ljudje vam mečejo polena pod noge in vsi- jih moramo prestopiti, kajti le tako se ka- že sonce, cilj in uspeh. Na tej poti pa so mnogi boji, ki se odvijajo v nas samih, in z drugimi, ki so nas prizadeli, pokvarili naše zaupanje in lju- bezen. Prizadeti Kozorogi se ne znajo pobrati in včasih se prebudi občutek sovraštva ter zamere. To pa je korak nazaj. Spra- šujete, če je prav, da se sploh bojujemo in širimo nek upor, ki nikamor ne pripelje. Ko sem napisal boj, s tem mishm sovraštvo do ljudi, ki so nas prizadeli in nas ovirali na tej poti. Ta boj nam preprečuje korak naprej do novih uspe- hov in do uresničitve ciljev. Spoštovana gospa, iz lastnih izkušenj vam lahko napišem, da je bolje, da pošljete ljube- zen in mir vsem, ki so vas prizadeli. Tako bo lažje za vas in za njih. Šifra: kozorog Pri denarju si imel kar pre- cej težav in razočaranj, pa tu- di kakšna izguba je bila vmes, kajne? Ni pa še dolgo tega, ko se je zgodila sprememba. Čas je že, da dobro premisliš, kam in kako boš usmerjal svojo energijo. Če si na začet- ku kakšne službe ali posla, oprimi se ga. Glede ljubezni ne vidim kakšnih hujših te- žav, vidi pa se nova zveza v začetku naslednjega leta. V zdravju pa se v tvojem življe- nju vidijo težave na hrbtenici, pljučih ter srcu. Če kadiš, raz- misli o prenehanju in bodi vztrajen. Igre na srečo lahko igraš, toda kakšen večji dobi- tek se zaenkrat ne vidi, zato tudi vlagaj po pameti, pa bo vse v redu. ^'^'•4.s«|rteniberl997 FEUTON • ROMAN TAJSKA-DEŽELA SMEHL]A]A Tm ]mi ]mil Tajci so se v zgodovini do- seljevanja ljudstev in kultur v jugovzhodni Aziji pojavili raz- meroma pozno. Na prostor današnje Tajske, ki so ga ob- vladovali Khmeri, so prišli v 13. stoletju. Njihov prihod sovpada s časom osvajanj Kublaj kana, pred katerim so se verjetno umaknili z južne Kitajske. Najstarejši vir o tem obdobju so zgodbe Marca Po- la. V tem času so se začele rojevati majhne tajske kneže- vine. Leta 1287 so tri izkoristi- le slabost zahajajočega khmerskega kraljestva. S krv- no zavezo, knezi so drug dru- gemu pili kri kot pravi tajska legenda, je nastalo prvo pra- vo siamsko kraljestvo. Dobri kralj Rama Khamhenga je dal leta 1292 vklesati v kamen: »Dežela radodarno poskrSi za vse. V vodi so ribe, na poljih je riž.« Kralj je zagotav- ljal usmiljenje, velikodušnost in je bil dostopen za vse svoje podložnike, redkost, ki se jo v zgodovini težko najde. Še da- nes se Tajci z nostalgijo preko svojih legend in epov spomi- njajo teh časov. Glavno mesto tega obdobja, Sukhothai, je danes zgodovinski park, poln dobro ohranjenih templjev, ruševin in čedijev. Tu in tam nad njimi bdi ogromen kip Bude. Ker je vse to odmaknje- no od današnjega mesta, nudi park s svojim mirom, zele- njem, vodami in spomeniki v prijetni rjavi barvi peščenca odlično možnost za sprehod, ki krepi telo in dušo. Drugo pomembno obdobje za Siamce je kraljestvo Ayutt- haya, ki je trajalo dobrih 400 let. V tem obdobju doseže Tajska svojo največjo veli- kost. London je bil v primer- javi z Ayutthayo - glavnim mestom v času njenega naj- večjega razcveta - bolj vas ka- kor mesto. Prestolnica je stala na sotočju več rek. S kanali so dosegU, da je bila z vseh stra- ni obdana z vodo. Vodni ka- nali so predstavljali tudi glav- ne poti v mestu. Z milijonom prebivalcev je bilo to največje mesto Azije. Dežela je imela številne stike z zunanjim sve- tom. V 16. stoletju so prebi- valci trgovali s Portugalci, An- gleži, Francozi, Nizozemci in Kitajci. Prišli pa so tudi misijo- narji. V nasprotju s kraljem Ramo Khamhengom so bili kralji Ayutthaye nedostopni. Stražili so-jih najeti stražarji: portugalski mušketirji, Perzij- ci, Japonci in drugi. Šteli so se za enakovredne drugim bo- žanskim kraljem kot sta bila Jakob I. in Ludvik XIV., s kate- rima so si izmenjevali darila in veleposlanike. Zvezda Ayutthaye je zašla leta 1767. Tega leta je Burmancem, več- Zgodovinski park Sukhothai. nim tajskim nasprotnikom, uspelo mesto zavzeti. Bilo je do tal porušeno in je opustelo za dolga desetletja. Danes je Ayutthaya uspava- no, razpotegnjeno mestece, posejano z razvalinami iz slavne preteklosti. Burmanci in zob časa so svoje delo te- meljito opravili. V gradbenem in umetnostnem slogu je čuti- ti močan khmerski vpliv. V nekaterih predelih severa in vzhoda dežele je moč najti prave khmerske templje in palače iz časov pred tajsko državnostjo. Eden takih pri- merov je v antičnem mestecu Phimai, kjer na polovici kva- dratnega kilometra stoji kom- pleks stavb in templjev iz 11. stoletja. Tempelj je delo istih umetnikov kot Angkor Wat v Kampučiji, na katerega tudi spominja. Že za časa obdobja Ayutt- haye so se zahodnjaki Taj- cem nekako zamerili. Kra- ljestvo Siam je bilo za njih praktično zaprto celih 150 let. To je bil čas, ko se je prestolnica preselila v Bang- kok. Ponovno previdno od- piranje zahodu je čutiti šele koncem 19. stoletja. Tajska je po zaslugi svojih kraljev ena redkih azijskih držav, ki se je izognila kolonialnemu jar- mu, prav tako pa je soraz- merno neboleče preživela obdobje japonske okupacije in se kasneje uspešno izogni- la virusu komunizma, ki je razsajal in moril v sosednjih deželah. Leta 1932 je dežela z državnim udarom, prvim od mnogih, postala ustavna monarhija, ki pa je zadržala še veliko blišča iz nekdanjih dni. Na trekingy pragozd Severno območje z gi mestom Chiang Mai j^*"^ mivo že zaradi svoje zp ^ ne. To je bilo od vsega * ka svoje kraljestvo, ki j^^ lovalo s kraljestvom Su? hal, se bojevalo z Ayu3 in Burmanci ter obdržal^ no samostojnost vse 1938, ko je bilo uradno kij učeno kraljevini Tajsi^ mosvoj razvoj, gorsko o), tropski gozd in številne Jj skupine, ki živijo v okoli! hribovju proti meji z Bn, je dalo temu območju vrsten pečat. Vrtnica sever drugo največje mesto Taj' pa ima vendarle ^ 170.000 prebivalcev. To daje svojevrstno prijaznost razpoznavnost. Raznolikost je močno šotna tudi pri pomnikih» dovine, tempeljskih zgradi) Dragocen tropski les nadoj sti in dopolni toge zidane ve ter zaživi novo življenje prekrasna lesena čipka, sij daleč naokoli je mestu pni sla domača obrt, umetelnoi delani leseni dežniki in palj če, okrašeni s čudovitimi sil rijami. Večina turistov papo ta kraj kot izhodišče zalrelj v pragozd na območja, \i naseljujejo manjšine. V sodi nem človeku je v globini di še vedno zasidran prvinski gon po raziskovanju, odkD nju nečesa novega, skrivm nega, skratka želja po pu lovščini. Priložnosti za pu lovščino pa nudi pokra med Laosom in Burmo, k je drži ime z zloveščim pri; kom Zlati trikotnik, v izubi Zazvonilo je - odmora je bilo konec. Vstopil je župnik, se ustavil ob katedru in začeli smo moliti, kot vsakič pred veroukom in po njem. Po molitvi je poklical prvega po abeced- nem redu, nekega Ajdiča. Poba je vstal in zavzel zelo togo držo, z rokami tesno ob stegnih. Župnik ga je začel predirno gledati. Poba nisem mogel videti v obraz, kajti sedel je v drugi ali tretji klopi, jaz pa v predzadnji. Niti sanjalo se mi ni, zakaj ga gleda, kot bi ga menil hipnotizirati. Šepetaje sem vprašal sošolca na moji levi, kaj to početje pomeni. »Sprašuje ga za oceno iz verouka.« »Saj ga ničesar ne vprašuje, le gleda ga.« »No, ja! To je njegov način. Župnik se na vsakega osredotoči in si prikliče v spomin, kakšen je bil med polletjem. Ocenjuje po spominu. Držati se moraš zelo resno, ko te bo poklical, sicer boš dobil slabo oceno. Kaj pa pomeni imeti slabo oceno iz verouka, menda veš.« Seveda sem vedel. Ne glede na to, kakšne so bile ocene iz ostalih predmetov, je učenec ponavljal razred, če je imel iz verouka slabo oceno. To je seveda veljalo v vseh šolah, toda v Belcah je župnik spraševal in ocenjeval na isti način kot ostali učitelji. »Kako pa to veš? Ali razred ponavljaš?« sem ga vprašal. »Ne ponavljam ga. Starejši brat mi je pravil o njegovem načinu ocenjevanja.« Na moji desni je sedel Franci, sin rudarja, norčavo domiseln. Včasih je šel s svojimi norčijami nekoliko predaleč. Ob neki taki priliki sem menil, da se je rodil tristo let prepozno, kajti bil bi odličen dvorni norec, le grbo bi si moral priskrbeti. Zdelo se mi je, da se mu je za hip zaiskrila jeza v očeh, pokazal pa je ni, celo prešerno se je zasmejal; smeh ni bil pristen. Le dva sta bila še pred mano. Da bi ostal resen, ko mu bom moral gledati v oči, sem začel misliti na same žalostne reči. Predstavljal sem si očetovo smrt. Potem sem se začel spraševati, kako bi bilo, če bi umrla mati. Pogledoval sem po Ivanki v upanju, da bo od nje prišla potrebna resnost, in že je bil poklican Franci. Držal se je zelo resno. Brada mu je trznila, ves obraz mu je šel na žalost, kot da so mu pomrli vsi najbližji sorodniki z očetom in materjo vred. Tudi dober gledališki igralec bi bil, mi je prišlo na misel, ko sem. ga gledal, kako se zna pretvarjati in pri tem pozabil na vse žalostne prispodobe, ki sem si jih malo prej prikliceval. Zaslišal sem svoje ime. Vstal sem, zavzel držo, kot sem jo videl pri večini in gledal župniku v oči, kolikor seje pač dalo, kajti možje držal glavo nekoliko nagnjeno navzdol in me izpod sršatih obrvi nepremično gledal. Imel je svetlo sive oči in niti trepnil ni. Prevzel meje občutek, da me bo res hipnotiziral. Nenadoma sem iz kota desnega očesa opazil, da Franci s kratkimi kretnjami rok nekaj motovili okoli svojega obraza. Pogledal sem ga le za hip in videl, da ima glavo zleknjeno na prednjem robu klopi, za hrbtom pred njim sedečega učenca. Z obema mezincema si je raztegoval kotička ust. s kazalcema sije vlekel kožo pod očmi navzdol, s sredincem leve roke pa pritiskal konico nosu navzgor; njegov pogled je izražal norčavo pobožnost. Dajal je videz popolnoma skrotovičene spake. kije izražala vse hudobije tega sveta in bila hkrati vsega usmiljenja vredna. Najhujše pa je bilo. da je bila tudi nepopisno smešna in me je z neznansko močjo silila h krohotu. Vse je trajalo le hipec. Podzavestno sem se ugriznil v jezik in seveda naprej gledal v župnikove oči. V ustih sem začutil mlačno, neslano tekočino. Vedel sem. da je kri. Jezik me je začel skeleti. Če bi bil tedaj kaj vprašan, bi se mi pri odgovoru gotovo pocedila iz ust. Zdela se mi je cela večnost, preden sem zaslišal odrešilni: »Sedi!« Brž sem segel po robcu in vanj izpljunil kri. Bilo je je gotovo za pol šilčka. Obrnil sem se k Francija in zasikal: »Baraba!« »Zakaj? Saj ti me ni bilo treba gledati,« je rekel in napravil tako nedolžen obraz, kot ga ima lahko le dojenček. Moral sem se mu smejati, čeprav bi ga najrajši počil po njegovi aprilski spaki. Iz zadnje klopi se je slišalo pritajeno hehetanje treh kraljev. Tako smo klicah Mira. Jožeka in Rudija. Razred so ponavljali že tretjič. Bih so prepričani, da znajo za knapa dovolj, kaj drugega pa tako ne mislijo postati. Nas so imeli za svoje podanike, učitelje pa za ministre. Najbolj so se režali, kadar je dobil cvek kak »gulež«. Učitelji se z njimi niso več ubadali. Kadar pa je bil kateri razpoložen, je kateremu od njih postavil vprašanje le zato, da smo se smejali, kajti odgovor je bil običajno zabaven. Sicer pa so biU vsi trije-nepoboljšljivi optimisti in nepokvarjeni. Miro je bil visok, širokopleč, močan ko medved, svetlo pk las. Glavo je imel okroglo kot polna luna, zlasti, kadar s smejal. Vse njegove šolske potrebščine so bile tanek zvezi svinčnik ter kos zmesnega kruha. Kruh je hranil v notrai žepu prekratkega in pretesnega suknjiča, zvezek in svinčni v enem od stranskih. Jožek, vedno otožno nasmejan, je šolsko torbo sicer ii nikoli pa ni bilo v njej kaj drugega kot suhe češplje, rekel jI cvečki, in majhna steklenička slivovke. Nekega dne je pi nova, nekoliko starejša učiteljica, ki seveda ni poznala^ kraljev. Ko je med poučevanjem prišla do zadnje klom nenadoma ogorčeno vzkliknila: J »Kdo pa pije žganje?« ■ »Jaz!« se je takoj oglasil Jožek. i »Zakaj vendar? Nesrečnež!« - »Veste, gospa učiteljica, če pojem nekaj več cvečkov, me. boleti zob. Ko pa srknem malo slivovke, me poneha in s; lahko jem.« »Kaj pa so cvečki?« , »Ne veste? Vsi jih poznajo.« »Cvečki so suhe češplje.« je učiteljico poučil Miro. »Jej kruh, pa te ne bo bolel zob in ne bo ti treba piti žga »Dajte mi ga, zelo rad bi ga jedel!« »Upravitelju bom povedala, da piješ žganje.« »Kar povejte mu. Nič novega mu ne boste povedali.« Jezno je odšla proti katedru in od tam nadaljevala razm o čašastem, grozdastern, latastem in ne vem več o kak^^ socvetju še. Rudije bil pravi hrust s srcem ovčke. Po obrazn.f kozav, a kljub temu prikupen poba. Ta je nosil meni<^ potrebno v šolo, vendar je to zelo redko uporabljal, slovenskega berila. Poleg Rudija, na koncu klopi, ^ preklasti dolgin Tonček. Klicali smo ga za Judeža, ker "^j še tako nepomembno reč zatožil učiteljem. Imel je ^^^r jajčasto glavo, redke lase in dolg tanek vrat, oči pa vodeno^ še najbolj podobne petelinjevim. Zaradi tožarjenja go-}^ razred zaničeval. Tudi učitelji ga niso marali; upravitelj P vedno klical za čenčeviča. Celo župnik ga je nahrulil z nii^^ nim čvekačem. Nekega dne, ko smo se proti koncu velikega odmora pripravljati za risanje, ki je sledilo odmoru, polagaU na ^ risanke, vodene barve, sklediceza mešanje barv in še kaj< ^ dregnil Miro v ramo. Tesno k njegovi glavi sta Jožek i'\ stikala svoji, vsi trije pa stegovali vratove proti meni; M"" je rekel: '> »Poslušaj! Judeža kanimo zaklati, da ne bo več toža^^t smo trije premalo, bi radi, da nam pomagaš. Jožek in ^"^J bosta držala, jaz ga bom klal, ti pa bi z latvico,« poka2(^^' očmi na pločevinasto sklečko, »stregel kri.« piričA v MODNEM VRTINCU 47 Reinkarnacija »otroka baroka« - čipke ' ^le radi čipko? Ne le ti- \i v obliki prelepega, z 'J kvačko ali kleklji izde- r' prtička krasi vašo mi- % dnevni sobi. V mislih Jam tudi čipko na obleki. ^^^jerial, ki daje občutek Ae prefinjene vzvišenosti, jjtjoževah že stari Egipčani, jj^er pričajo v čipko (ple- ,jj niti. ki so tvorile mrežo) jj,e mumije. Pravo šivano čipko je opaziti 16. stoletju in sicer v tedaj (gatih Benetkah, tudi kleklja- afipka je nastala skoraj isto- 0 v beneških in flandrij- Ijti cehih pozamenterstva. Ve- janski razcvet pa doživi čipka obdobju baroka sredi 18. sto- ja, ko so nosili s čipko okra- sna oblačila domala vsi - od lalja Ludvika XIV., dvornih jin, do najnižje služinčadi. nem obdobju so začeh s roizvodnjo klekljanih čipk ; i(ii v Sloveniji, saj je*cesarica . (arija Terezija leta 1764 os- ! ovala čipkarsko šolo v Idriji. ' Navdušenje za čipko je ra- ' lo,na prehodu iz 19. v 20.sto- i Eiie se je proizvodnja čipk ■ ovzpela do umetnosti. Mod- jkomen je postalo šivanje )fl na dnevna, predvsem pa . jvečerna oblačila. Zbiranje Tjaša Lupine: atraktivna kombinacije čipke z usnjem. starinskih čipk je postalo pra- va strast in kot dokaz družin- ske dediščine. Menda so si nekateri do takšne »dedišči- ne« pomagali kar s pravim čajem ah zvarkom iz čebulnih luščin, v katero so pomakali čipke in jim s tem nadeh an- tikvaričen videz. No, kasnejša desetletja so na ročno izdelano čipko mal- ce pozabila, saj jo je zamenja- la strojna čipka, pa še ta je bila bolj skrita (na spodnjem perilu). Se nam na prehodu iz 20. v 21.stoletje obeta reinkarnacija »otroka baroka« - ročno izdela- ne čipke na modnih oblačilih? Ne le eminentna kreator- ska imena, ki v svoje najno- vejše kolekcije vse pogosteje vključujejo razne vezenine in čipkaste motive, tudi na do- mačem modnem prizorišču se . morda napoveduje nova čipkomanija. Dokaz: tradicionalni čipkar- ski festival v Idriji, konec av- gusta. Pravzaprav modna re- vija, ki so jo pripravili ob ot- voritvi festivala studio Koder v sodelovanju z mestnim mu- zejem iz Idrije, učenke čipkar- ske šole, najboljše čipkarice Pripravila: VLASTA CAH-ŽEROVNIK ter mlada slovenska modna oblikovalca Metod Črešnar in Tjaša Lupine. Poleg Irme Vončina, ki je navdušila s čudovitimi čipkasti- mi bluzami (za izdelavo ene je bilo potrebnih blizu 300 ur de- la!) , sta presenetila še Metod Črešnar z minimalističnimi čip- kasto-svilenimi oblekami ter Tjaša Lupine, ki je čipko domi- selno kombinirala z usnjem. Žal pa je bilo med izvirnimi idejami, kako združiti tradici- jo z modo, preteklost s pri- hodnostjo, na reviji opaziti za nianso preveč ponesrečenih poizkusov. Kot denimo modeli za »po- slovne ženske«, pri katerih smo zaman iskali povezavo s trenutno aktualnimi trendi poslovne mode. Dokaz, da je vključevanje tovrstnih umetniških elemen- tov v modno kreiranje zah- tevno delo, ki terja poleg do- mišljije in splošne modne in- formiranosti tudi veliko zna- nja iz obhkovanja tekstilij. mmmm Foto: stane jerko ^rnia Vončina: 300 ur za izdelavo čipkaste bluze. Znani in uspešni Slovenci o oblačenju Marta Kos, direktorica vlad- nega urada za informiranje v oddaji Modni vrtinec na Radio Celje, 30. avgusta 1997: Ne maram zlagane zlagane slo- venske »šikerije!« Kakšen je bil namen male simpatične provokacije na ga- la otvoritvi prestižnega butika v Ljubljani, kjer se je pojavila »skrajno neprinjerno« obleče- na? Te nove slovenske »šikerije« in ljudi, ki hočejo biti nekaj več, kot so in ki hočejo to pokazati tudi z obleko, ne ma- ram. Nič nimam proti temu, če premožnejši ljudje kupuje- jo kostimčke, ki stanejo po 150.000 SIT in več. Lepo, ure- jeno in modne oblečene dame in gospode je vsekakor veselje pogledati. Sem pa proti temu, da se potem s tem razkazuje- jo, poudarjajo ceno, ki so jo plačali za tak kos garderobe... Ali ni dovolj, da govori le kva- liteta? Na to prireditev sem prišla v hlačah-mahedračah, v mikici brez rokavov, s puloverjem čez ramena in klobučkom na glavi - iz protesta proti tak- Marta Kos šnemu načinu zdravljenja kompleksov. Vse več Sloven- cev je namreč hudo obreme- njenih s tem, da se morajo kazati , da nosijo kar se da prestižno blagovno znam- ko... Dolgoletno bivanje v tujini me je naučilo, da sem v službi vselej oblečena nevsiljivo ele- gantno, že skoraj strogo - ra- zigranosti v detajhh, kot je recimo atraktiven nakit in moj najljubši modni dodatek - klobuček, pa nikakor ne so- dijo v vladno palačo.« Foto: STANE JERKO MODA V LASEH Frizura, make-up in foto: Kristijan styling. Nega las po sončnem dopustu čas morja, sončenja in vro- čine je v javnem za nami in sledovi dopusta se poznajo tu- di na naših laseh. Kot vemo, je ozonska luknja nad nami že kar velika in zaradi tega prodi- rajo UV žarki v kar precejšnjih koUčinah. To se pozna pri vseh, ki imajo barvane lase, kajti barva v poletnem času še hitreje pobledi (oksidira). Tisti, ki so še radi na soncu, lahko opazijo tudi spremem- be na naravni barvi las. Še posebej opazno je to pri na- ravno svetlih laseh, ki občut- no posvetlijo. Morska sol v kombinaciji z močnim soncem povzroči iz- sušhev. Lasje dajejo mrtvejši videz, so nevoljni, suhi in po- rozni. Zato je seveda najbolj pomembna nega las že med dopustom, kljub temu, da po- trebujemo nego tudi po tem času. Kaj torej narediti? Tisti, ki imate barvane lase, se najprej oglasite pri frizerju, da vam jih na novo pobarva, saj bodo s svežo barvo dobili lesk in bodo izgledali bolj živi. Če so konice las preveč iz- sušene, je potrebno striženje. Po vsakem umivanju las in lasišča poleg balzama, ki je osnovno vlažilno sredstvo, priporočam še hranljivo ma- sko. Pri dolgih laseh uporabi- te še proteinski sprej, silikon oz. fluid za konice las. KRISTUAN PETEK RUMENA STRAN Vrsta za Novi tednik Edini izvod Novega tednika, ki se je znašel med obiskovalci vodnega parka na grškem otoku Krfu, je bil očitno deležen velika zanimanja. Bralci so se zanj postavili v vrsto... TRAČNICE Trije predsedniici ob solcu Na prireditvi Družina poje v Andražu so očitno točili samo sok, ki sta si ga privoščila predsednik' sveta KS Andraž Anton Mešič (na levi) in predsednik žalskega sveta Franc Žobiir. Predsedniku] Milanu Kučanu bi verjetno bolj prijalo kaj bolj konkretnega, ker pa tega ni bilo, je ostal praznih rok. ■ Vpliv davkov P v Portorožu bodo prihodnji teden ^: pripravili prvo srečanje najrazličnejših ji slovenskih klubov. Ena od predavanih % tem ho zelo zanimiva, saj nosi naslov f »Vpliv davkov na počutje davkoplače- j; valcev«. Ni nam sicer jasno, kaj bi r. lahko novega dodali k znanemu dejs- n tvu, da se davkoplačevalci slabo poču- h timo zaradi preštevilnih davkov, mor- l\ da pa bodo ustanovili kakšen klub za % našo zaščito, kar niti ne bi bilo slabo. }i Zgleden šofer Tone Anderlič, vodja poslanske skupine LDS: »Kdo pravi, da meni ne bi smeli zaupati volana? Saj sem privezan, avto pa poleg tega ni niti moj niti služben.« Gasilska carina xa mladoporočenca Minulo soboto se je v Zavr- hu v KS Galicija v žalski obči- ni ob gasilski šrangi, zbrala skoraj vsa vas. Sami pravijo, da ne gre za pravo šrango, ker tako lahko postavijo le, če se nevesta omoži v drugo faro, zato so jo poimenovali gasilska carina. Nevesta in ženin sta bila Klavdija Šmarčan iz Zavrha in Janko Grebovšek iz Galici- je. Oba sta člana Prostovolj- nega gasilskega društva Za- vrh pri Galiciji že več let, zato so ju njuni gasilski sotovariši tako pospremili na poti v skupno življenje. Vse je potekalo podobno kot pri šranganju, carinik in policist sta vse pregledala, mladoporočencema so po- stavili celo vrsto l( ženin, poročni priči \^ svatje pa so seveda izpolnitev vseh form^?'' plačati kar čedno vso^"' tisoč tolarjev. Vse skur)"' poplaknili z dpbro karvi seveda sta pri tem m' biti ženin in nevesta šgn bej zmerna, da kdaj ne bi rekla, da nista biij poroki povsem pri sebj pa je bilo vse zares po 'J^ sko, se je poročni spr^ odpeljal proti mant^. uradu skozi špalir voa curkov. TONE TavJ Po opravljenih formalnostih sta mladoporočenca s pričami nazdravila. Po gasilsko so mlademu paru zaželeli vso srečo v skupnem življenju njuni gasilski tovaii (Od)ldoni Šolsko leto se že spet pričenja in šolar v svojo službo spet hiti, počitnice učenje znova menja in staršem spet se praznit žep mudU Ankete spet jesen prinaša, v njih se o življenju govori, boljši krompirje ali kaša, in sto vprašanj nas še mori. popevk VITEZI BELEGA MESTA Št.35.-4.septembe/^