ca koristi delav-||udetva. DelaV-opra vièenl do liar produclra|o. j« paper la d«voted the ésilai «ata of the jtngclaee. Worlf-_ are entitled to all «rhftt they producá. Stev. (No.) 259. Ein«r*4a< ■•ooud-elaM matter, Dm. «, 1907, at Ik* peat offles »t Chicago IU. nudvr th* Act of Uoafr«a* of Maroh »rd. 187Í. Office: 2146 Blue island Ave, "Delavci vseh dežela, združite se". u PAZITE! T*** ..... na številko v oklepa|u-ki ee nahafa poleg vašega naalova. prilepile« neg« .podajali na ovitku. Ako (¿60) |e Številke . . ' tedat vam a prihodnjo številko natege lleta poteče naročnina, Prool-mo. ponovite |o tako|. Chicago. Ul.. 27. avgusta (August) 1912. Leto (Vol.) VIL [ooseveltov humbug prihaja na dan. Mig ima ameriški narod pričati i od Roosevelta, ako posta-predsednik Z. dr., ravno tako kakor od Tafta iu Wilso-go socijalisti že neštetokrat do-li. Istotako so socialisti do-i, da je vsa Hooseveltova naprednost, s katero se letos on i» njegova napredna stranka po-Igàa, samo "pesek v oči" volil-•• različni trusti zavze- •K).ja za različne stranke. Za nas socialiste vsa ta odkritji niso prav čisto nič novega, ker & nam vse te. lopovščine kapitalističnih strank že zdavnaj znane. t Ako hočejo imeti delavci stranko. ki bo delala za delavce» jo morajo delavci podpirati in vzdržati. Taka stranka pa je danes ••«no socialistična stranka. Vsakdo mora delati za onega, od ko-**r je plačan. Kapitalistične •franke so plačane od kapitalistov In zato delajo za kapitaliste, sa-«igli*tično stranko ps lastnjejo. kontrolirajo in vzdržujejo delav- zato ne mora in ne sme za nikogar drugega delati kakor za delavce. Ig volelnega boja. Socialistični kandidat za podpredsednika Krnil Seidel se je minuli teden povrnil domov v Milwaukee iz dolge govorniške ture, ki je nazadnje zavzemala severo-zapadne države Unije. Po Seidelovem mnenju bo so-drug in kongreemau Berger dobil od 12 do 20 tovarišev v kongresu. Na svoji turi po južno-za-padnih državah je prišel Seidel do zaključka, da bodo med drugimi državami tudi: Texas, Kansas. Oklahoma in najbrže tudi M»880uri, poslale socialistične zastopnike v kongres. "Socialisti stopajo z vsakim dnem v hujši boj. Delavnost naših sodrugov je vsak dan večja in uspešnejša; z delavnastjo pa raste naš« moč in priložnost in uprar nje na zmago." Tako se je izrazil sod rug Seidel. Nazadnje je obiskal Seidel &e-verozapadne države. Ob tej pr liki je pronašel, da so socialisti o-pravičeno upajo na izvolitev enega kongresmana v North Dakoti in dveh v Minnesoti, dalje, na izvolitev od deset do dvajset socialistov v državno zakonodajo omenjenih dveh držav. Poleg tega pa Sedel s sigurnostjo upa na >imago socialističnega kandidata za majorja v Minneapolisu, Min-nesotta. Thomas Van Lear-a pri novemberskih volitvah. Sodrug Seidel je odšel sedaj na govorniško turo po vzhodnih državah trajajočo pet tednov. Prvi njegov govor je bil 25. avgusta v Andersonu. Ind. t V svoji južni turi je Seidel prepotoval 4026 milj in v severni 2441 milj. Toda ti dve turi sta v primeri z vzhodno in zapadno ne rnaini. ako upoštevamo, da 1)0 vsaka izmed teh dveh trajala o-krog pet tednov in bo obsegla o-krog 9000 milj. Debsove rečernice za volilni boj. Mi ne prosimo za glasove; delavci jih dajo radi sami od sebe takoj, kakor hitro razumejo socializem. Samo oni imajo pravico do uži vanja dobrot civilizacije, ki nosijo njena bremena. Vsak glas, oddan katerikoli kapitalistični stranki, je glas za mezdno suženjstvo, revščino in ponižanje. Vsak glas, oddan za socialistično stranko, ki je delavcev, je glas za osvoboditev, povzdigo tlela vstva. Kapitalisti morejo zasužnjevati in ropati delavce edino z dovoljenjem delavcev samih, ko oddajajo svoje glasove na volilni dan. Delavski razred ne bo nikoli rešen po milosti kapitalističnega razreda. Ako hoče biti delavstvo rešeno, se mora kapitalistični razred strmoglaviti. Soeialiatična stranka je edina stranka, ki zahteva, da naj bo za delo potrebno orodje last delavcev ter da naj po delavcih produ-cirano boiratstvo pripada delavcem. Sodrug Kristan v Ameriki Pruski uradni list o socialistih. t'radni okrožni list za <3ubran prinaša priznavajoč članek o u-spehih socialno - demokratičnega bojkota proti žganju in piše: "Čast in hvala komur gresta ča«t in hvala! Gresta pa socialno demokratičnemu strankinemu zlKirti. ki je priporočil bojkot žganja. Vsekako najboljšo hvalo za nazadovanje ^ganjepitja, kar koristi domovini v več kakor enem oziru!" — Taka nepristra-nost kraljevega pruskega uradnega lista se mora zabeležiti. Volilcem v Ohio! Citateljev —• volilcev v državi Ob i o dolžnost je, d s se vdeleže volitev 3. septembra glede spremembe ustave v tej državi«. Poleg drugih važnih sprememb naj vsakdo Hasuje za točko 23, to je, da dobe tudi ženske volilno pravico, kar je ena izmed funds-mentalnih zahtev soc. stranke! Prihodnji teden pridne sodrug Etbin Kristan, pisatelj, glavni u-rednik soc. dnevn:ka "Zarja" ter prvi in edini socialistični občinski svetovalec v Ljubljani govorniško turo po Združenih državah Po v udom tega se nam zdi potrebno, napisati par besed o njegovem delu za socialistično in rro-svetno stvar. Etbin Kristan ie približno dvajset let v socialističnem gibanju. Pridružil se je socialistični stranki, ko jugoslovanski socialisti v Avstriji še niso bili organizirani v samostojni jugoslovanski soc. stranki. Izvzemši političnega društva "Bodočnost". Splošnega pravo varstvenega podpornega društva", kije imelo eno posto-javko v Zagorju n drugo v Idriji ter organizacije železničarjev, ki je imela že takrat svoje krajevne skupine v Olju. Zidanem mostu, Ljubljani. S' Petru na Krasu. Divači. Nabrezini. Trstu in Pulju, ni. bilo nobene slovenske soc. organizacije na jugu. Solni A. Orablovie j», delal takrat še le priprave, da se trboveljski. zagorski in indrijski rudarji »organizirajo v svoji strokovni) organizaciji. Kristan se je pridružil stranki na Dunaju. Pristopil je k jugoslovanskemu izobraževalnemu iu I>odpor. društvu, katerega je tudi kasneje zastopal na prvem jugoslovanskem soc. kongresu v Ljubljani. Tekom svojega bivanja na Dunaju je redno sodeloval brezplačno pri tedanjih edinih slov. soc. listih: "Delavcu" in "Svobodi", ki sta bila vsled zaspanosti slov. proletariata vedno v finančnih zadregah in stiskah. Kasneje je postal urednik "Rdečega Praporj a ' v Trstu. V za-četku seveda brezplačno, kasr: pa za tako nizko plačo, da je zadostovala komaj za čevlje in obleko. Vzlic slabim razmeram je bil Kristan neutrudljiv delavec za socializem in ljudsko prosveto. Hodil je predavat na shode. Večkrat tudi peš, ker ni bilo denarja v strankini blagajni za vožnjo po železnjei. Kot agitator je prehodil skoraj vse slovenske pokrajine in ni bilo skoraj nedelje v oni dobi, da ni govoril na kakšnem shodu in ljudstvu oznanje-val resnico. Poleg težkega n*tme-nega agitatoričnega dela «e je pridno pečal s pisateljstvom. Pi-sal je črte. novele. drame ne in pesni. Njegov armotni pologa i se je obrnil na boli&e, ko je postal urednik "Eisenbahnerja", strokovnega glasila železničarjev. Dasiravno je Kristan še vedno pisal za "Rdeči Prapor", vendar so jugoslovanski socialisti težko pogrešali njega, svojo najboljšo moč. Kristan je moral zopet prevzeti uredništvo "Rdečega Prapor-ja", ako niso hoteli nazadovati v propagandi in organizaciji. Ko sta prenehala izhajati "Rdeči Prapor" in "Naprej" in se je mesto njiju vstanovil dnevnik "Zarja", je Kristan postal njen glavni urednik. Kristan pripada med najboljše govornike vseh narodov. Poleg slovanskih jezikov govori in piše nemški in italijanski. V deželnem gledališču v Ljubljani so do se tlaj igrali štiri njegove tírame: "Ljubislava", tragedija v verzih iz dobe pokrist jan jonja Slovencev; "Kato Vrankovič", socialno psihologična drama iz moderne hrvaške dobe; "Somosvoj", socialna drama iz sedanjosti; "Tovarna"'. socialna drama iz seda njosti. Razni diletantski odri so igrali nekatera njegova manjša dela. V "Ljubljanskem Zvonu" je pred leti izšla drama "Volja", v "Slovanu", pa drama v verzih " Krgljevanje" kot nadaljevanje eposa "Vitez Ivan". Kristan ni prišel v soc. stranko, tla l»i v nji komandiral. Vstopil je v njo kot navaden vojak — prostak; svoje sile je posvetil o-svobodenju delavcev iz kapitalistične sužnosti, zmagi socializma nad kapitalizmom. Slovenska bur-žoazija mu je večkrat ponudila po ovinkih službe, da bi se izneveril proletariatu. Ponudbe je Kristan vselej dosledno odklonil. Smelo lahko, trdimo, tla je Kristan s svojim delom največ pripomogel, tla so se socialistični nauki na avstrijskem jugu razširili v toliki meri. in je jugoslovanska soc. dem. stranka postala tako silna v industrijelnih krajih, tla morata danes ž njo računiti obe buržoazni stranki. Kristan je tako tesno združen z gibanjem jugoslovanskih socialistov, da bi morali pisati zgodovino jugoslovanske socialne demokracije zadnjih dvajset let, ako bi hoteli opisati .njegovo delo v nji in za probujenje jugoslovanskega proletariata. Svojemu sodrugn in prvobori-telju Etbin Kristan u pa kliče jugoslovanski proletariat. organiziran v Jugoslovanski socialistični zvezi v Ameriki ob njegovem prihodu v Ameriko: " Srčno pozdravljen! Debg sprejel nominacijo. Proletary ¡ZidC M OS- Narodni tajnik soc. stranke J. ««1*11 nlae^afc M. Work je prejel od sodruga 10111 SI H) I1CI1. Debsa obvestilo o sprejemu kan- - didature za predsednika Z. dr. na V soboto dne 17. aug. se je na socialističnem tiketu. Ob tej pri- iseji odbora. Jugosl. delavske tisk. lik» piše Debs med drugimi tudi družbe, ki izdaja Proletarca, do-o svojem osebnem stališču glede gnalo, da so volilci, ki so imeli kandidature. Kako velikanska je zadnjo besedo o določitvi načina razlika mod socialistično stranko v povečanju lista, določili, da se in kapitalističnimi' istrankami, v katerih se razni vladoželjni korist olovei poganja jo za kandidaturo, kaže naslednja Debsova izjava: "S polno zavestjo o odgovornosti. ki jo nalaga, in o vsem delu, ¡ki ga zahteva kandidatura sprejmem nominacijo. Za svojo osebo nisem želel nominacije. Prišla je, ne da bi jo iskal. Prišla je kakor zapovedujoč |»oziv za delo in ne kot osebno odlikovanje." Višek izkoriščevanja. Kapitalizem bi sploh ne mogel eksistiraU brez izkoriščanja. S stališča današnje družbe sodeč je izkoriščevanje opravičeno po vseli božjih iu človeških postavah; zato večina izkoriščevanih. ined katere spadajo zlasti delavci, niti ne čuti in ne uvideva, tla se ji godi velika krivica v današnji družbi. Le tu pa tam jiosije žarek spoznanja tudi v najbolj zakrknjena src», ko samopašnost roparskega kapitalizma prestopi že itak obsežne meje. Celih šestdeset (60) centov za tri in pol dnevno delo za 23 let staro delavko. To je rekord, s ka-keršnim se naša bogata Chicaga lahko ponaša. Dosegla ga je The Sahlin Corset Co. pri delavki Lizi Schwarzman, ki je vsled groznega ropota strojev in velikega napora omedlela in sedaj pričakujejo njene smrti! Stanovanjska beda in zakoni. Na Dunaju so katoliški župni uradi kakor tudi protestantski, staro katoliški in izraelitaki kon-statirali. da se število naznanjenih in izvršenih zakonov proti lanskemu številu ni mnogo spremenilo, da pa se vedno bolj mno-že slučaji, ko morala ženin in nevesta preložiti čas poroke. Pro-izvedbi župnikov so dognale, da morajo zlasti del. i malomeščanski zaročenci preložiti čas poroke na nedoločen čas, ker ne morejo dobiti stanovanja. Majhnih stanovanj silno primanjkuje. Poročni dan je odvisen od tega. kdaj se zaročencema posreči dobiti pri merno stanovanje. Ženska za državno zakonodajo. V Bostonu. Mass., kandidira sodruginja Eva Hoffman za državno zakonodajo. Kandidatinja je dobro znana iz zadružnega gibanja v tem mestu. Ker je sodruginja Iloffman priljubljena v svo jem okraju, stranka upa na njeno zmago. Socialisti na delu. Kako hitro zadobiva socializem realna tla v Združenih državah, kaže dejstvo, tla se je v mesecu juliju samo v treh državah"nsta-novilo 23 socialističnih klubov in sicer: v North Dakoti 7. v Louisi-ani 10 in Alabami 6 — Pa pravijo, da je socializem neameriški!? ŽENSKO DELO NA JAPONSKEM Gospodarski preobrat sili tudi na Japonskem vedno večje število žen in deklet k delu, ki so ga doslej opravljali izključno le moški. Vseh delavk je na Japonskem 752.000, od katerih je 191.-000 zaposlenih izven družinskega kroga. Služkinj je 59.000, šivilj 26.000, prodaja k ?4.000. nataka-ric in hotelskih uslužbenk je 20.-000. učiteljic in žen v višjih poklicih je 14.500. V Tokiu je 30 )rocentov delavstva žen. Vdove in samice od 15. do 60. leta tvo-rijo največje število delavk. poveča list na osem strani. Predlog za osem strani je dobil 24 glasov večine izmed 10 odstotkov vposlanih glasovnic, kolikor ima list naročnikov. Tolika je bila namreč vdeležba glasovanja. Stem korakom je bilo 'poglednje delo od strani Proletarčeve armade glede načina o povečanju Pro. letarca rešeno. Nam pa sedaj pre os ta je samo ie določiti dan, kdaj naj izide Proletarec v povečani obliki. Na drugi seji, ki se vrti v kratkem, se določi tndi to in nato dobe naročniki list na osmih straneh. Najkasneje se to zgodi do konca septembra t. 1. Sodrugi! Sedaj, ko smo dosegli povečanega Proletarca, nag čaka pa drugo — nič manj važno delo pridobiti ligtu 1000 novih naročnikov, katere mora ligt dobiti, ako hoče vgtrajati in premesti izdatke, ki bodo v zvezi g povečanjem lista. Vsak socialističen klub in vsak posamezen sodrug naj gleda da bo pridobil ligtu novih naročnikov. Vsaka prilika, ki bi nudila propagando za pridobitev novih naročnikov za Proletarca naj se izkorigti v ta namen. Do novega leta bo ostala namreč cena listu, kakor ie bilo zaključeno, neizpre-m en j ena, po novem letu pa bo cena listu $2. Ta ugodnost bo dajala agitatorjem prednost, da bodo laglje agitirali za nove naročnike; kajti kdor bo naročil ligt pred novim letom, ga bo imel za celo leto po stari ceni. med tem ko bo moral po novem letu plačati vsak 50c več. Vsi novi naročniki bodo od časa do časa izkazani v predalih Proletarca, tako da bo vsakemu razvidno, kdaj bo doseženo zaželj eno število — 1000 novih naročnikov. Prvi tozadevni izkaz bo objavljen 1. oktobra t. 1. v Proletarcu. Pojdimo takoj na delo za 1000 novih naročnikov, sedai je naj boljši čas zato. Jio smo v sredi volilne kampanje. Novi naročniki go nove batine kapitalističnemu sistemu in vsem elementom, ki ga podpirajo. Tisoč novih naročnikov bodeta dva bataljona novih ' bojevnikov za odpravo sedanjega krivičnega sistema, ki postavlja svet na glavo in odlikuje sovražnike pravega napredka, sreče in blagostanja. Povečajmo Proletarca na znotraj in na zunaj! Naprej za 1000 novih naročnikov! Direktorij J. D. T. D. KRISTANOVI SHODI PRIHODNJI TEDEN. Nedelja, ozir, ponedeljek 1—2. >ept.: New York City. Sreda, 4. sept.: Cnomaugh, Pa. četrtek, 5. sept.: Johnstown, Pa. Petek, 6. sept. Herminie, št. 1., Pa. Sobotn, 7. sept. Hraddock, Pa. Iveri... Minuli teden je prišlo v Rio de Janciro, Brazilija, do spopada med štrajkujučimi delavci in vojaštvom. Ranjenih in ubitih je bilo nad 200 delavcev. Brezobzirnost, s katero se nastopa proti mirnim in opravičenim StTajkarjem, presega vse meje. e • Predsednik Kitajske republike je postal pravi tiran. Vsakogar, ki nasprotuje njegovim sebičnim nakanam, da usmrtiti. Umoriti jo dal tudi dva generala, ki se nista strinjala z njegovim tirsn-stvom. Vsled tega so pričenja na Kitajske™ nova iržavljsnska vojna. Voditelj protivladnih čet je sedanji podpredsednik reptibli-ke general Vn ftang. Platforma in program socialistične stranke za leto 1912. Sprejeta na narodni konvenciji v Indianapolisu in po splošnem glasovanju strankinega članstva. PLATFORMA (NAČELA). Zastopniki socialistične stranke zbrani na narodni konvenciji •v IndianapoJis, izjavljajo, da je kapitalistični sistem preživel svojo sffoilovinsko funkcijo in postal je popolnoma nezmožen, da bi bil ko« problemom, kteri se danes pojavljajo v človeški družbi. Mi obsojamo današnji preživeli sistem kot gnjil in korumpiran in izvirek nepopisne mizerije ter trpljenja za celi delavski razred. Ta «istem je kriv, da je prišla industrija cele republike absolutno v pesti plutokracije, ktera iztisne vsako leto stotine milio-uov dolarjev iz proizvajalcev. Plutokracija, ktera se danes ne boji >več nobenega organiziranega odi>ora. izteza svoje pohlepne roke tudi po še nerazvitih dohodninskih izvorih naroda: — zemlji, rudnikih, pragozdih in vodnih silali v vseh državah Un^je. Kljub množenju delokrajšajočih stiojev in vsestranskem napredku v industriji, kar oinogočuje cenejše proizvajanje, postaja delež proizvajaleev (delavcev) vedno manjši, med tem ko je draginja šivljenskih potrebščin večino večja. Toliko nabasana in hvaljeua prosperiteta ljudstva obstoji le za goai>odujoči razred; za ostalo ljudstvo pa pomenja še težje breme bede. Draginjo je občutiti v vsaki hiši. Milioni delaveev s|>oznavajo od dne do dne4 da s svojimi plačami ne morejo več ¡shajati in da postaja njih •življenje srdita bitka za sam obstanek. Množice brezposelnih postopajo po ulieali iutši)i ruest ali se vlačijo od dižave do države in čakajo, kdaj se bo mogoteem poljubilo i>ognati kolesa industrije. Farmarji v vseh državah so odirani potom rastočih een farma r-skega orodja in mašinerije in pretirano visoke najemnine, po-šiljatvenih stroškov in shramhnih pristojbin (s»torage charges). Kapitalistična plutokracija brez usmiljenja gnjete in ubija srednji stan (male trgovce in obrtnike) ter jih tira v vrste brez-poaestuih mezdnih delavcev. Brezdušni industrialni despot izem je že zakoval v spone ogromno večino ameriškega J j udstva. Ravno kapitalistični sitem je odgovoren za: naraščajoče breme vojnih priprav, revščino, podzemska stanovanja, otroško delo, večino «lučajev blaznosti, zločinov, prostitucijo in bolezni, ki mučijo človeštvo. Delavski razred je pod tem sistemom izpostavljen moreč Lm razmeram; izpostavljen je bojazni iu nepotrebnim nevarnostim za telesne ude in življenje; preganjan in tepen s sodnimi razsodbami, prepovedmi (injunction) in krivičnimi zakoni — skratka: delavski razred 'vedno služi kot plen v korist gospodujoče oligarhije bogatašev. Istotako so otroci delavcev tudi izpostavljeni ne-izobrazbi, prezgodnjemu ubijjajpčemu delu in mračnemu življenju. Spričo vsega tega zla, ki je tako očito. da ga ne more prezreti noben trezen opazovalec, pa zakonodajni reprezentantje republikanske in demokratiske stranke služijo zvesto samo izkoriščeval/ eem. Zakonske predloge, ktere so obljubljale ameriškim delavcem kolkkortoliko človeške in pravične olajšave — ki jih delavci drugih civiliziranih držav že davno uživajo — bile so zadušene v odsekih brez debate in zakoni, namenjeni v prid farmarjev in splošnih konsumentov, bili so pa tako zveriženi in_ zasukani, da ne morejo koristiti nikomur kot samo kapitalistom v nadaljno izkoriščanje. »Splošna nezadovoljnost in nemir, ki sta naravna posledica izkoriščanja, prisilila sta obe stari stranki, da sta vzakonili nekaj regulativnih načrtov, ki pa v resnici niso niti najmaijj omejili moei plutokracije; ravno narobe: v nekterih slučajih so jo celo povečali. Protitrustni zakoni, regulacija železniških družb ln obtožbe ter preiskave, temelječe na teh zakonih, pokazale so se popolnoma orez vrednosti, da, celo smešne. Nobena, najsibo republikanska ali demokratiška, vlada ni do danes še omejila — niti ne pokarala — plutokracije. Ta gre svojo pot neovirano naprej pod vsako vlado izza časa Clevelanda. McKinleya, Roosevelta in danes, ko imamo Tafta. Zakonodajnemu šušmarjenju in vladnemu hlapčevanju pa še pomagajo ameriška sodišča. Sodišča st) ojačila in sankcionirala moč današnjih plutokratov. kakor so ob času Dred Scotovega razsodka sankcionirala suinjedrštvo pred civilno vojno. Sodišča so dane« golo orodje za ¡zkoriščevanje delavstva in za zatiranje svobode govora in zborovanja, Vsled tega proglašamo, da je vsako nadaljno potrpljenje v takih razmerah nemogoče. Storiti hočemo temu konec. Izjavljamo, da so te razmere posledica sedanjega sistema, v kterem se proizvaja v dobrobit privatnega moloha namesto v dobrobit družbe. Proglašamo dalje, da proti temu zlu ni in ne more biti nobene od pomoči niti nadomestne olajšave drugje, kakor jedino v socializmu, ki bo omogočil proizvajanje v splošno dobro, tako da vsak delavec prejme družabno vrednost za bo«?atstvo. kterega produ-čira. Človeška družba je razdeljena v različne skupine in razred.-ki temeljijo na materijalnih interejih. Razredni boj je fundamen- Iz naselbin. Herminie (II), Pa. — Delavci smo jasna slika družabnega reda, ki je danes vlada v človeški družbi. Naš izmučen in pretirano resen obraz, naši upognjeni hrbti in *ploh vsa zunanjost, priča o groznem trpljenju, ki je delež nas delavcev — trpinov. Dolgo mukotrpno delo dan na dan, slaba hrana, borna stanovanja, malo počitka vse to spremlja delavčevo življenje neprestano. In večina teh modernih sužnjev se udaja usodi brez ugovora, brez odpora in niti ne ganejo r.a izboljšanje svojega položaja, češ. saj drugače biti ne more. vsi ne moremo biti bogati! Takih modrijanov in duševnih re-vežev je dobiti več kot preveS med dHavei. Ni res. da mora tako biti, da bi bila veSina človeštva deležna večnega trpljenja in da bi manjšina morala biti bogata ter živeti v iz-obilju! Da je to danes tako, je kriva nevednost, zaslepljenost in brezbrižnost trpeče veČine, to je delavstva, ker isto |>otrpežljivo prenaša, kar mu je manjšina naložila! Ali niso delavci tisti, ki imajo moč že po naravi, ker so v ogromni večini. Tre1>a je samo to moč prav porabiti in nasprotniki — izkoriščevalci delavstva bodo izginili iz človeške družbe. Prva stvar &a delavca je. da spozna svoj položaj in da potem stori to. kar mu veleva njegova vest,'Seveda, ako smatrajo delavci sedanje plače, ki so le drobtinice iz kapitalistične sklede, napolnjene * produktom delavskih rok, za zadostno nagrado za brez-mejno trpljenje, potem je vsaka reSitev nemogoča. Delavstvo se mora zavedati, da se mu godi o-stud na krivica v sedanji drnfcbi, kjer dobiva samo peti del tega. talni boj ined dvema glavnima razredoma: kapitalističnim, kteri l>oecduje sredstva za proizvajanje, in delavskim razredom, kateri mora rabiti ta sredstva pod pogoji, kakršne mu diktira prvi. Kapitalistični razred, dasiravno manjši po številu, ima v svojih pesteh tudi vlado — legislativno, eksekutivno in pravosodno. Potom organiziranega tiska kontrolira dnevne vesti, ki krožijo po časopisju; 'vpliva na učilišča in šq1c, da — tudi na verske institucije. Zaslepiti zna celo javnost in je v *tanu diktirati ljudstvu navade in javno mnenje o dobrem in slabem, o pravem in krivem. Delavski razred, kamor spadajo vsi, ki so prisiljeni delati, tla se preživijo, bodisi z rokami ali z umom, bodisi v tovarni, rudniku ali na polju — |>o številu daleč prekaša kapitalistični razred Da delavski razred ni še prišel do premoči, krivo je temu pomanjkanje efektivne organizacije in razredne solidarnosti. Kakor hitro delavci pridejo do uspešne organizacije in se zavedo razredne >olidarnosti, zadohili bodo moč sklepati zakoue iu koptrolo nad celo industrijo v svoj lastni dobrobit. Vse politične stranke so izraz gospotlarsko-razrednih interesov. Vse druge stranke — razen socialistične — predstavljajo eno ali drugo skupino vladajočega kapitalističnega razreda. Politični konflikti teh strank *o le odsev medsebojnega tekmovanja med kapitalističnimi skupinami. Za delavce nimajo ti konflikti nobenega važnega pomena, pa naj bo izid istih kakršen že hoče. Zmaga ene ali druge stranke — republikanske ali demokratiške — na političnem polju |>omeni zmago kapitalističnega razreda na gospodarskem polju. Socialistična stranka je politični izraz gospodarskih interesov delavskega razreda. Porazi te stranke so porazi delavcev in njena zmaga je njih zmaga. To, je stranka, ki je ustanovljena na znanst-vu in zakonih družahmga razvoja. Rer se danes vse družabne po-trel>ščine socialno proizvajajo, zahteva socialistična stranka, da so sredstva za proizvajanje in distribucjjo istih tudi socialna lastnina pod demokratično (ljudsko) upravo. Nasproti ekonomski in političfti sili kapitalističnega razreda morajo delavci postaviti svoje ekonomske organizacije in svojo politično moČ. Ako so previdni in razredno zavedni, zaraorejo se delavci s tem svojim orožjem lahko upirati kapitalističnemu razredu, ivzbiti spone mezdne sužnosti in se prilagoditi za bodočo družbo in za bodoči družabni red, kateri ima nadomestiti kapitalizem. Socialistična stranka zatorej poživlja mezdne delavce, male farmarje in vse ostale koristne delavce, da se organizirajo za gospodarsko in politično akcijo.. Zavezuje se, da bo vselej in pri vsaki priliki podpirala delavce, bodisi na polju, v tovarnah in v rudnikih v njih pravičnem boju. Od poraza ali zmage delavske stranke v tem novem boju za svol>odo zavisi tudi poraz ali zmaga širokih plasti priprostega ljudstva, zavisi padec ali triumf popularne vlade. Socialistična stranka je stranka današnje revolucije, ktera znači preporod nove dobe: preht*3 iz ekonomskega iudividualiz-ma v socializem, iz mezdne sužnosti v svobodno kooperacijo, iz kapitalizma v industrialno demokracijo. PROGRAM. Z namenom, da se delavci čimbolj okrepe v boju za naš končni cilj in «la se s tem večjo silo upirajo kapitalističnemu izkoriščanju, propagiramo in se zavezujemo izpolniti po naših izvoljenih uradnikih sledeči program: > KOLEKTIVNO LASTNIŠTVO. 1. Kolektivno (skupno) lastništvo in demokratična (ljudska) uprava železnic, žičnih in brezžičnih brzojavov in telefonov, eks-presa. parobrodnih Črt in vseh ostalih družabnih sredstev za tiansportaeijo in komunikacijo ter končno vseh večjih industrij. 2, Municipalna, državna ali federalna vlada naj nemudoma otvori svoje žitnioe, klavnice, skladišča in druge distribucijske postojanke v svrho omejitve sedanje neznosne draginje. Rudniki, premogokopi, kamenolomi, petrolejski vrelci, gozdovi in vodne sile naj postanejo javna last. 4. Okra na in razvoj naturnih l>ogastev v dobrobit vsega ljudstva (a) z umnim |>ogozdo\anjem in protekcijo lesovja f (a) potom izsusevanja močvirnatih krajev; (e) potom napeljevanja tekočih voda in uporabe vodnih sili; (d) z od pravo sedanje ekstravagantne potrate zemlje in bogatih produktov rudnikov in petrolejskih vrelcev. (e) z izboljšanjem in z gradnjo novih cest in kanalov. .">. Kolektivno !a$tni*lvo zemljišč, kjerkoli je to praktično; v slučajih, kjer je nepraktično, pa apropriacija potom obdavčenja letne rentne vrednosti vse /cmlje, ki služi v špekulativne ali iz-koriščevalne svrhe. 6. Kolektivno lastništvo in demokratična uprava bančnega in denarnega sistema. BREZPOSELNOST Hipna j K) moč od vlade brezposelnim delavcem potom otvoritve vseh koristnih javnih del. Vse osebe, ki so vposletie pri javnih kar bi moraLo dobiti in kar je njegovega, ker je pridobil z delom svojih rok. Zavedati se mora, da je vse delavsko gorje le posledica krivičnega oderuštva od strani delodajalcev, ki v svoji brezmejni j strasti z» profitom ne poznajo nobenega usmiljenja v izkoriščanju svojih delavcev. Vse to kapitalistično početje se danes vrši po zakonih, ki so jih sprejele kapitalistične stranke. Ako hočejo delavci te krivice odstraniti, morajo spremeniti zakone,. to je, osvojiti si morajo politično moč. s katero bodo uredili življenje tako. da bo vsak član človeške družbe dobival popolno vrednost svojega dela. Ako hočejo delavci biti dovoli močni za «trmoglavljcnje krivič-nega kapitalističnega sistema, morajo biti dobro pripravljeni, to je biti morajo organizirani na gospodarskem in političnem polj'1: politično v soc. stranki, gospodarsko pa v strokovnih društvih ali unijah. Delavec, ki ne pripada tem organizacijam po svoji lastni krivdi, je nezavednež ter nasprotnik svojih lastnih koristi. Poleg tega je pa nevreden član svojega stanu, ker s vojo nezavednostjo pomagajo delavskim izkoriščevalcem držati v popolni odvisnosti izkoriščane delavce. Vsled njihove brezbrižnosti in malomarnosti so prava eoklja delavskega napredka. ki ovira zavedne delavce, da ti ne morejo priti do moči in veljave. Tijudje te vrste se navadno izgovarjajo: Ccmu mi bodo socialisti! Kompanija je za me vse. ker mi da delo! Na take in enake od govore sem naletel v naši naselbini bodisi pri nabiranju za tiakv-ni fond in naročnino Proletarca, bodisi strokovno organizacijo. delili, morajo biti najete direktno od vlade, ne »mejo delati več kakor osem ur dnevno in po obstoječih unijskih plačah. Vlida mora tudi ustanoviti posredovalnice za dobavo dela; državam in občinam mora posoditi denar brez obresti v svrho izvrševanji javnih del in storiti mora v danih inofieh vse potrebne korake, da omeji bedo med delavci, ktero je provzročila anarhija kapitalističnega razreda. INDUSTRIALNE ZAHTEVE. Zdravje in življenja delavcev in njih rodbin se ima čuvati in ohraniti potom 1.) skrajšanja delavnika sorazmerno z naraščajočo uspešnost-., jo mašinerije: 2.) od počitka za vsakega delavca najmanj poldrugi dan v tednu; •'O boljšega nadzorovanja (inšpiciranja) delavnic, tvornie in rudnikov; 4.) prepovedi tlela za mladino pod šestnajstim letom; 3.) kooperativne organizacije industrij v federalnih kaznilnicah v korist kaznjencev in njih odvisnikov; 6.) prepovedi medrdržavne transportacije (izvoz ali uvoz iz ene države v drugo) proizvodov otroškega in kaznješkega dela kpkor tudi proizvodov in nenadzorovanih tovarn in rudnikov: 7.) odprave profit - sistema pri vladnih delih, kteri se naj nadomesti z direktnim v poslovanjem delavcev ali pa jmtom pogodb (kontraktov) s kooperativnimi skupinami delavcev; 8.) ustanovitve minimalnih plačilnih lestvic in potoni 9.) odprave oficijclne dobrodelnosti (charity),"ktera se naj nadomesti z starostnim zavarovanjem, za ktero ni treba ničesar prispevati, dalje z generalnim sistemom državnega zavarovanja proti brezposelnosti in telesnim poškodbam ter z obveznim zavarovanjem delavcev po delodajalcih — brez stroškov delavcev — proti boleznim, nesrečam in smrti. „ POLITIČNE ZAHTEVE. 1. Al>/olirtna svoboda tiska, govora in zborovanja. 2.^ VpMje naj se naraščajoči doiiodinski davek, poveča sedanji korporacijski davek na dedščine naj se pa raztegne tako, da bo naraščal sorazmerno z vrednostjo posestva in z ozirom na bliž-njost sorodstva. Dohodki teh davkov imajo se porabiti za socializacijo industrije. 3. Odprava monopolskega lastništva patentov, ki se naj nadomesti s kolektivnim lastništvom in z direktuimi nagradami iznaj-diteljem potom premij aJi odlikovanja. r 4. Neomejena in jednaka volilna pravica za moške in ženske. 5. Iniciativa, referendum, odpoklic in proporcionalno zastopstvo, narodno in krajevno. 6. Odprava senata in predsednikovega veta (zaviačanja zakonov). 7. Volitev predsednika in podpredsednika direktno od ljudstva. 8. Vrhovnemu sodišču Zedinjenih držav naj se odvzame moč razsojati o ustavnosti zakonov, ki jih sprejme kongres. Narodni zakoni naj se prekličejo ali odpravijo le potom sklepa v kongresu ali potom splošnega glasovanja vsega ljudstva. 9. Odprava sedanjih omejenosti tfede spremenitve ustave, tako da se ustava zamore spremeniti ali dodati potom odloka večine 'volilcev. 10. Podelitev volilne pravce v Columbia distrietu z zastopstvom v kongresu in z demokratično formo municipalne vlade samo za krajevne razmere. 11. Demokratična (ljudska) vlada za vse teritorije Zedinjeni h držav. 12. Vzakonitev splošne izobrazbe, zlasti vokativne (poklicne) izobrazbe za razne koristne stanove. Uranovi naj se posebni vladni oddelek za ljudsko izobrazbo. 13. Sprejmejo naj se nadaljni zakoni za vzdrževanje dobrih zdravstvenih razmer. Ustanovi naj se neodvisni zdravstveni biro, s takimi določbami, ki bodo dovoljevale popolno svobodo praktičnim šolani. 14. Sedanji biro za delo se ima ločiti ml trgovskega oddelka in postane naj samostojni vladni oddelek. 15. Odprava vseh federalnih distriktnih (okrožnih) sodjšč in t list riktnih prizivnih sodišč. Z zadevami, ki izvirajo med državljani iz več držav in iz inozemskih korporacij, naj se pečajo samo državna sodišča. Vse sodnike naj izvoli ljudstvo za kratko dobo. 16. Sodiščam se mora takoj odvzeti moč za izdajanje sodnih p re po v et 1 ij (i n ji i n c t i o n). 17. Brezplačna administracija zakona. ' 18. Sklicati se ima konvencija za revizijo ustave Zedinjenih držav. Te zahteve, ktere po močeh zamoremo izsiliti iz kapitalizma v olajšavo delavcev, so samo priprave delavcev za polastitev vlade municipalne, državne in zvezne ali federalne), na kar lahko položijo temelj novemu sistemu za socializirano industrijo, kar jim gfe jk> človeškem in prirodroem pravu. Dobijo se tudi ljudje, ki se zavedajo, da delajo preveč in da dobivajo premalo plače, a kljub temu osta jajo še naprej mrzli za to. cializem in unije. Ti ljudje imajo za vse neumnosti dovolj denarja in časa, le za dobro delavsko st var je denarja in časa škoda Ofil pač čakajo, da bo prišlo rešen je od "zgoraj", istina pa je. da se morajo delavci rešiti sami, ako hočejo biti rešeni. Kako živahno je bilo pred dobrim letom v naši naselbini po šestnajst mesečnem št raj k u. Vsakdo je bil agitator za soc. stranko vsakdo se je štel za zavednega delavca. V kratkem sta se organizirala dva soc. kluba, spadajoča k •T. S. Z. Imela sta lepo število Članov. Toda. danes je vse navdušenje zamrlo. Število klubovih čla nov se je skrčilo, kljub temu da so se vsi oni rojaki v naselbini, ki so bili preti letom. Nekaterim je menda srce v hlače padlo, drugim se zdi škoda tistih borih centov vsak mesec, tretji so postala brez-j br rzni in malomarni itd. Bratje, delavci! 6. septembra, se vrši Kristanov shod v Slovenski dvorani v Hermine (I.). Naj ne bo slovenskega delavca, ko bi zamudil Kristanov govor, Ze zavednim delavcem mora ta i velevažni shod dati novih moči za njihovo agitacijsko delo; omah-j Ijivce mora potrditi in jim vrniti] zgubljeno navdušenje in požrtvo-i valnost, nezavedne in brezbrižne] pa mora zbuditi ter jih pripeljatij v tabor zavednih delavcev —J borilcev za rešitev vsega delav-l stva iz kapitalistične sužnosti. Zotarej vsi na nngp. vsi na deloJ vsi na Kristanov shod! T. K. štev. 63. Jugoslovanska socijal i stična Zveza ■■■v Ameriki.- BKSBKUTIYA: Esvsrtntk «t., Tomo Bstonlč, M. Luöie, Prank Podlipoc, V. TomaSsk R. B. Savlch, 8. Fabianleh. 1 Frank Petri«, gl. tajnik, 111 Markst St., Chicago, m Seje «ksokutivo »o vnuk prvi četrtek v mescu ob S uri zvečer. Klubi, ki tele govorlnke, naj ss obrnejo na gl. ujnlk a. _1SAS: — fort Huuth. Ark.- Jugo«l. sot\ klub, taj. Frank Porenta, K.F.D, 3, Box 147. 018: »Chicago, 111. — JuKosl. klal,, tajnik Frank Podlij>ec, 604 K. Cnrtia St., organiaator M. Kulovec. I, La »aH' III. Jugoal. ao»-. akupina, tajuik .lohu Kogel, 1037 2nd St. Chicago. 111. — Jugosl. eoc. udrutenje, tajnik iivke Badnovid, 1830 So. Center Ave. Chicago, 111.—Jugoal. žeuako aoc. u.lružonje, tajnica Frames Novak, 40H W. Tfcl Ml.'' Chicago, 111.—Jugoal. aoc. udruienje, taj. Rada Teofonov, 2318 Clybourn av Ogleabv, 111. — Jugoal. aoc. skupina, tajnik Prank Alant, box 67. Yvaukegau, 111. — Jugoal. »j«, klub, tajnik Josip Petrovcii, ail Market St. Bejt- so vsako zadnjo nedeljo v mueecu oo 2. uri popoldne v dvorani aodr. B. Mahni ¿a. Panama, lil. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Joe Ferjančič, bex 10. Virden, 111. — Jugoal. aoc. klub, tajnik Sini. Kaučič, Box 031. Seje eo vaako 2. in 4. nedeljo v meaecu ob osmi uri zjutraj v Union Hali. East St. 1/ouia, 111. — Jugosl. aoc. udruženje, tajnik John Bao kateri nam je hodita, da se čim prej otresemo težkega kapitalističnega jarma, ki nas »uli tako neusmiljeno. Zatorej naj ne bo Slovenca, ki bi se ne ideležil tega vele važnega shoda. Sodrugu K. Kristanu kličemo prisrčni: "Dobrodošel in pozdrav" Ijen!" Za soe. klub št. 5. Jak. Kocjan, tajnik. TISKOVNI FOND. Prej izkazanih ...... $1262.18 J. Erbus, San Francisco. Cal. .50 J. Raspet. Cumberland. Wyo. 50 "Mož z batom" s 106 nab. polo. — Nabral Fr. Somrak v Cleveland, O.: Jože Zalokar ............ 1.00 Ft-ank Koaer.............25 Frank Vihtelič...........10 A. S. Pozarelli, ker se zaveda da je socialist in trpin Anton Peterlin .......... Frank Raasinger.......... Viktor Vokač ............ Frank Somrak ............ Wendel, Pa.: Fr. &tajner .............. Fr. Na god a .............. J. Škerjanc ...............25 J. Vadnal ............... Mat. Dolinar ............ Anton Bogataj .......... Alojs Povhe .............. Fr. Klun ................ Jakob Derlink ...'......... Fr. Germ ................ Jos. Mostar .............. "Mož z batom" s 103 nab. polo — Nabral Fr. Wegel, Franklin, Kans.: John Brenčič .............25 Louis Oblak ...............25 Anton Bregar.............25 Frank Wegel.............25 Jožef Pavlin ...............15 "Mož z batom" s 104 nab. polo. — Nabral pri društvu "V Boj do zmage", štev. 82. S. S. P. J., Gilbert. Minn, Jakob Muhvič: MEHIKA DANDANES. Par črtic iz sadnjih dogodkov. .25 .10 .10 .25 .20 .50 .25 .25 .25 90 .20 .15 .10 .10 .15 Math Kezele ... Josef Grahek . Ant. K. Gnezda John Yuhant ., Jakob Muhvič , Anton Sterle .. .........25 .........25 .........50 .........25 .........10 ........25 "Mož z batom" s 105 nab polo. Društvo "Zavedni sosedje", štev. 158 S. N. P. J. v Notting- ham. O.: ...............60 "Mož z batom" s 107 nab. polo. — Nabral Jack Shober. Park City, Utah: Mihael Zugel ......... ... .20 Jack Shober .......... ... .25 Jack Hočevar........ .....25 Anton Maienšek...... .....10 John fctukel ......... .05 Jack Clementz ....... ... .25 Mihael Zugel ......... ... .10 Josef Judnich ......... . . .10 "Mož z batom" s 108 nab. polo — Nabral Val. Sever. St, Louis, Mo.: Vencelj Lrpovšek ..*... .10 John Lokezieh ....... .25 Anton Petrovich ...... .....35 Geo Novak ........... .10 Val. Sever............ ... .20 SKTTPAJ ....... . $1273.73 PIKNIK Vsi slovenski delavci v Chicago in okolici so vabljeni na PIKNIK ki ga prirede vsi socialistični klubi v Cook Count.v u nedeljo 15. septembra v RIVERVIEW PARKU v prid soc. volilne borbe. Vitopnina 25c. To bo zadnji PIKNIK v Riverview parku. (Konec). V Rio Blanco blizu Orizabe, država Varaoruz, so se zbrali delavci pred tvornioo, da bi se posvetovali, bi li napovedali štiajk, ker so delali po 12 ur, a zaslužili od 35 centov do 1 peso 25. Blizu za njimi je stala gruča Madero-vih (vladinih) proatovoljoev ali voluutarijev. Med gručo delavcev se pojavi naenkrat pijan voluta-rij ter se začne z njimi prejodati ter ji*» zmerjati in izzivati. V tem treuotku se zaslišijo iz poalopja tvorniee streli iz revolverja in dva delavca se zgrudita v krvi na tla. Nato pribiti vojaški častnik in ko se prepriča o popolni pijanosti svojega varvanca, ga prime pod pazduho ter odvleče strani, a v istem trenutku pridrvi tudi oni prejšnji trop volutarijev, ki začne divje streljati na delavce, ki se še niso nitii prav zavedli, kaj se pravzaprav godi krog njih. Vo. luntariji ne odnehajo, delavci se spuste preslrašeni v beg, a volun-tairji jih zasledujejo divje notri tja do gorovja, slepo streljajoč, kar vidijo živega ob potu. Eden •izmed volutarijev vidi žensko, ki je prala nič hudega sluteč v bližnjem bržičku. Meni nič, tebi ni«č pomeri vanjo in žena se zgrudi j mrtva na tla. Postrelili so 30 delavcev in mnogo jih je bilo ranjenih. — V preiskavi se je dognalo, da je sprožil one strele iz tvorniee na delavce tvorničar sam in dva njegovih uradnikov, a volun-tariji so pričeli streljati nanje, ker so mislili (!), da so vstrelili delavoi na njihovega pijanega tovariša. Poleg tega še povem, da so pripadali vojaki tvomici sami, kot jih imajo tu sploh vse za slučaj stavk in njihovi glavarji in glavni poveljniki so — fabri-kanti sami! — Tako se torej povišujejo tu delavcem plače. Drugi dovolj jasen vzgled — če poseženi malo nazaj — kako živi tu delavec, naj bo to, da povem. da sva videla v nedeljo zjutraj dva delavca, s krampom na rami, ki sta si kupila vsak — eno eelo žernljo za en cent za zaiutrk ter odšla v dežju na delo zn cel dan, cel "božji dan". Pač žalo sten pogled! Kdo drugi bi dejal: "Dobro, če se jim slabo godi, saj so sami krivi, zakaj pa si ni^ izvolijo v razne zastone takih mož. ki bi jih varovali pred krivico!" — Tudi zato imain pripravljen vzgled iz sedanjosti za odgovor. Zgodilo se je tudi v državi Va-raeruz, ime kraja sem pa pozabil; sicer to končno tudi nima toliko o stvari. Pripravljali so se v neki občini, da bodo volili novega pre-fekta ali župana. Tedaj pa se pokažejo po občini letaki, izdani ml župana, rekoč: "Volite mene iz-nova: jaz sem maderist in kdor glasuje proti meni, ta je proti vla-o ustreljen. In res! Na dan volitve se je izvedelo. da je glasoval neki hacendado (farmar) proti županu in ž njim tudi dva hlapca, ki so bili pristaši liberalne stranke, (v splošnem imamo tri stranke, skoro e-nake po moči: maderistovsko ali vladino. liberalno in klerikalno: o socijalistični Jkasnejc). Župan je poslal takoj svoje ljudi, zaprl bogatega haeendata. a oba hlapca je dal javno na trgu ustreliti v svarilo, kako se kaznuje upor proti vladi! Listi so zopet zavpi-li ob tem javnem nasilstvu in zlo-činMvu, a koliko bo to pomagalo, je seve druga. — Pod tiransko dobo prejšnjega predsednika Porfirija Diaza o socijal izmu sploh ni moglo biti govora. Kdor se je upal motiti le količkaj obstoječi red bodisi z govorom ali činom — je bil ustreljen brez vsega drugega. Nekdaj je imel ta strogi zakon tukaj še dobre |M>sledicc, takrat ko je on nastopil vlado in je republika kar mrgolela razbojnikov in cestnih roparjev, ali sčasoma zastari vsaka še tako dobra ?>ostava in tako je izgubila tudi ta v teku let svojo stran, ki jo je imela nekdaj. No. z zmago Madero ve revolucije so ljudje pihnili za hip malo pro-steje in takoj se je osnoval tudi tu takozvani: Partido Socialista Obrero Mexicano (Meksikanska delavska soc. stranka). A odloČenor mu je bilo le kratko življenje, ker je po par mesecih radi notran je needinostii in nezmožnosti, oziroma pomanjkanja pravih vodite- ljev zopet zaspal. — Pač pa vem, da imajo nemški delavci •v pivovarni v Toluki (drž. Mexico) svoj soc. klub z okoli 30 člani, a v javnosti seveda še nima pomena. Lahko bi trdil, da je vsak Mehikanec brez izjeme (seveda kapitalisti odšteti)! v srcu pravi socialist, le da mu manjka tu par pravih mož, ki bi znali podnetiti to iskro v plamen, in kadar se pokažejo ti, tedaj se bo začelo tudi v Meksiki v političnem kot v soci-jalnem oziru čisto drugo življenje. Biti pa bi morali za to domačini, ker tujec tu ne dobi pravega odmeva in naj jim razlaga to ali ono, na drugi strani pa je še premalo prave podlage, ljudij, dela veev drugih narodov. kjer bi mogeL začeti tujec z uspehom. — Po tem 8tranpotu se vrnem k prvotni tvarini. Hočem opisati še neki način, kako nesramno je oropal tu kapitalizem ubogega tjačana njegovega premoženja. č'isto vsa zemlja je razdeljena v naravnost ogromne zemljiške grofije ali hacijen-de, za katerih obsegi ni ni£ izrednega ali posebnega, če 'je ta ali ona sama tolika kot tretjina ali polovica cele Kranjske in na drugi strani zopet nič čudnega, če ima en sam hacendado do de«et in več takih hacijend, od katerhi ob. deljuje morda dve ali tri — pa ne sam sevč —, druge pa stoje neobdelane, ker čaka hacendado. ki ima že od onih tolik dobiček, da mu ne manjka ničesar, samo da bo cena zemlje še bolj poskočila. Najbolj zanimivo pri vsem tem pa je, kako so prišli ti velegospo-dje v posest tako .mogočnih kraljestev. Celo vlado imajo tu v rokah pravzaprav ne predsedniki republike temveč takozvani "sci-entifieos" (znanstveniki), ki so več provzročili revolucijo s svojimi groznimi spremljevalci kot vsi Diazi in Maderi. Obstoji ta kasta sevč iz kapitalistov in njihovih jHwlrepnikov. Ti so izdali pod Di azom zakon, da izgubi vsak svoje posestvo, kdor nima nanje lastniških papirjev in ta zemljišča bi imela pripasti vladi. In tako se je tudi zgodilo. Nevedni kmetic, ki *ROLITARIC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lutoik in izdajatelj. «afoslovaatka delavska tiskovna družba v Chicago, III. Marecaiaa: Za Amarico fl.SO m celo Isto, 75c «a §ol lita. Za Evropo S3 aa cslo Isto, ti sa pol Ista. «P«« ps Pri tyrrmrmbi bivaliifm m*l*g »«capa na»nanUi tudi STARI mulov. PROLETARIAN Owssd sad pubhabsd Evesy Tuesday bp loath Slavic Workatca's Publishiaf Compaay Chicago. ¡Jiaoi*. Glasilo Slovenska organizacija Jugosl. socialistične Zveze t Ameriki. - lUBscRimoN satss: United Stataa and Canada. UJS a year, 7Sc lor half year. Foreign countriaa $2 a year, $1 for hali year. mevbktisino rates on agreement. NASLOV 'ADDREf^l: MPROLET^^Rk£C,, I14€ Blue Island ave. Chicago, III. skih jezuitov, ki imajo nevedno ljudstvo v popolni oblasti s svojimi božjimi grožnjami in obljubami in ti so v prvi vrsti oni na-silniki, ki mečejo v srcu dobro ljudstvo na klado kapitalističnemu rablju, ki mu seče ud za ydom od živega telesa. Še bi lahko naatel ne vem koliko stvari, ki bi vzbujale v človeku, ki že ni čisto otrpnil za vsa čustva, obenem sovraštvo in pomilovanje, a moram končati, k?r se je že tako zavlekla tvarina bolj kot sva hotela. Za sklep hočem opomniti samo ae to: da, Meksika je lahko cilj želja * vsakemu, ki ima toliko denarja, da prične lah. ko sam, pa bodisi s posestvom ali trgovino, ker ta trud se ne izplača kmalu kje bolj kot tukaj; Meksika tudi ni slaba za uradnika, posebno trgovskega, in ne slaba za izučenega rokodelca vsaktere vrste, ki je vedno dobro plačan in kateremu nikdar ne manjka dela; Meksika pa je po krivdi kapitala pekel za vsakega navadnega delavca, naj bo v rudniku, v tvorniei ali na polju. Obsojen je na pomanjkanje in bedo v zadnji meri in naj si prizadeva kakor hoče. Kako se torej čuditi revoluciji! Delavec — kot siromak je bil rojen, z delom si ne more pomagati — ker ne plačajo, s štrajkom in nič druzega. kot zamenjati lopato s puško in motiko s sabljo ter oditi v revolucijo, kjer mori ljudi, zažiga vasi in mesta, podira mostove in napada vlake, z eno t>esedo podira, ker ga kapitalist^" na družba ni pustila graditi. In nad tem se kapitalist potem zgraža : "Bandoleros!" — mesto da bi sklonil skesano glavo in vzdih-nil "Mea maxima culpa"! V Meksiki. 3. avgusta 1012. CM»MMMMMM»IMM^ Stran Ka SPREMLJEVALEC SODR. E. KRISTANA PO VZHODU. je mirno obdeloval svojo zemljo, volitvami pa še manj. k^r zato je ki jo j<» podedoval po svojem oče-1 — ustreljen! Torej mu ne kaže tu. se ni za to še niti zmenil, ker mu ni tega tudi nihče povedal. klcr ni prišla v spremstvu bliž-nega veleposestnika oblast, odgnala njega in vse telesno zmožne sinove k vojakom iz severa tja na skrajni jug in narobe, družino pa zapodila po svetli s trebuhom za kruhom. Kam naj se pritoži? — Na oblast, ki je bila glavna pomočnica pri lumpariji? Posestva je konfiskovala vlada, a od te so jih pokupili hacendadi za smešne cene. Tako so obubožale o-gromne mase prej vsaj na pol premožnih kmetov. Dandanes pa delajo vsi ti kot sužnji svojim grajščakom. — A nesramnosti tu še vedno ni konec. Ti takozvani "peones" ali poljski mezdni delavci žive v nizkih kočieah, narejenih iz zemlje in blata, ki so pa tudi last hacendadov. katerim delajo na dan za 25 eentavov. Ker se pa s tem ne da mliti cele družine. se zadolži že oče svojemu ha-eendadu in ko umrje, je edina dedščina, ki jo zapusti sinu, ne samo nič, ampak še celo dolg. katerega zopet poveča ta svojemu sinu. tako da gre dolg kot edina dedščina od sina na sina kot večno kolo. In sedaj se pa vprašajmo, kdo je vzrok te grozne ljudske bede v tej tako bogati deželi. Tu se pa katoliška cerkev oziroma njeni črni zastopniki lahko ponosno vdarijo na junaška prša, reko: "Samo mi!" Ti veleposetniki so skoro od prvega do zadnjega sami klerikalci (še celo sedanja Orožen va revolucija se imen ju-je v nasprotju s temi: liberalna, od drugih tudi hipersoeijalistič-na). Kokilkor gorja so naredili farji sploh že t«\i deželi, tega ne zadene septemberski program morem opisati v tem kratkem se- Kns'tanovih shodov, tozadevne stavku, ker to že ni bil moj glavni plakate in letake. Na letakih je namen. Naj še odštejem inkvizi- treba izpolniti mesto, kdaj In kje cijo in vsa njena grozodejstva in vršil shod. To naj urede taj- povem, da so oni ustrelili župnika niki, nakar naj se letaki razdele Ilija Šušnjar, bivši organizator za Fnitcd Mine Workers. Klubom, kjer bo govoril sodr. E. Kristan, naznanje! Ta teden dobe vsi klubi, kate- Hidalda in Morelosa. poleg sto sto drugih junakov, očetov meksi. kan«ke neodvisnosti izpod špan-skega jarma, poklicali v deželo, na intervencijo Francoze in Ma-ksimiljana Avstrijskega in kaj vem koliko *e takih stvari. Farji so tu oni legitimni potomci špnn- po naselbini. Sprememba. Kristanov shod. ki je bil naznanjen za 27, septembra v Mulberry, Kans., se vrsi istega dne v Breezy Hill, Kans., in ne v Mulberry. Tajništvo zveze. Avstr. Slovensko Ustanovljeno Bol. Pod. Društvo 16. januvarja 1892. Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, Mineral, Kana. Podpredn.: FRANK AÜGU8TIN, Box 360, W. Mineral, Kan». Tajnik: JOHIT CERNE, Box 4, Breezy Hill, Mulberry, Kau«. Blagajnik: FRANK STARČIČ, Box 245., Mulberry, Kans. Zapisnikar: LOUIS BREZN1KAR, L. Box 38, Frontenac, Kans. NADZORNIKI: PONGRAC J URŠE, Box 357, W. Mineral, Kans. ANTON KOTZMAN, Frontensc, Kane. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kans. POROTNI ODBOR: JOSIP SVATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kans. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemns pristojbina od 16. do 40. leta znaša samo eden Dolar. Va: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajniku. Vse denarne poiiljatve pa gl. blagajniku. IZ URADA GL. TAJNIKA A. 8. B. P, D. Finančno poročilo A. S. B. P. D., katero je bilo priobčeno v društvenemu glasilu "Proletarec" minuli mesec, nam jasno kaže, da je zadnja konvencija delala jako previdno, ko je premenila svoj stari sistem in se «prijela na-vega. V devetih mesecih poslovanja po novem sistemu so se finance zelo ugodno dvignile in pričakovati je, da se bode to društvo na novi in trdnejši podlagi zelo povspelo. Obžalovanja vredno je pa, da je bilo v preteklem letu nekaj članov, ki niso zamogli zapopa-sti potrebe te spremembe, kar so pokazali s tem, da so odstopili od društva. Naša organizacija ni sicer napredovala a člani, toda odstopili so bili povečini stari člani, ki so svojim odstopom le sebi škodovali, vkljub temu pa so se finance zelo ugodno zbolšale. Klub slabim delavskim razmi-ram, vstanovila so se tri krajevna društva, ter ista priklopila k Centralni upravi S. B. P. D. to nain je zopet jasen dokaz za napredek. Potom splošnega glasovanja se je vstopnina znižala v starosti od 16 do 40 leta samo na eden dolar, nudi se vsakomur ugodna prili ka pristopiti ter postati član preko-ristnega društva, kajti skušnja nas vedna uči. nesreča preži najrajši na onega ki ni proti nji zavarovan. Več naših članov je ki stanujejo v kraju ki še ni krajevnega društva pripadajočega K. A. S. B. P. D., toraj pripomorite k vstanovitvi novega društva. Dolžnost nas vseh je, da se vsak član po svoji moči potrudi in pripomore k hitrejšemu razvoju naše organizacije. Z bratskim pozdravom * John ferne, gl. tajnik. "Prolitarčeva" armada, Franklin, Kans. — Hodr. urednik l — Tudi jaz sehl eden tistih, ki je delal račun brez krčmarja, to je, da bom nabral "kako večjo svoto za "Moža z batom"; toda varal sem se. 11. avg. je dr. "Jutranja Zarja", S. S. P. Z. priredilo veselico. Komaj se je ista dobro pričela in komaj je bilo natočenih 50 vrčkov, — pa o smola in nesreča — priteče naznanit neki angleški fant, da prihaja šerif. Tajnik društva A. Selak hitro iz-bije pipo in žlahtna kapljica je šla namesto v naša grlo v zemljo! Drugi smo hitro pospravili kupice in druge sumljive stvari. Koma i smo bili gotovi, res pride šerif v spremstvu nekaterih drugih vladnih organov ter preišče vse kote za to nedolžno ječmenovo vodo. V slučaju, da bi našli pivo, bi društvo imelo kazni in stroškov okrog $200.00. Ker niso ničesar našli, so odšli, a društvo je veselico zaključilo, ker se je bilo bati, da se možje postave vrnejo. Ta grozna neprilika je na "Moža z batom" tako učinkovala, da je vso energijo in moč zgubil. Jeza nad temi hinavskimi kansaski-mi temperenčniki je bila tolika, da se je bilo bati, da se mu kaka žilca ne utrga, vsled česar bi ne bil v stanu uživati zasluženi "pen-sjon", katerega ima ravno sedaj nastopiti. Ta toliko hvalisana svoboda pa se je zof>et enkrat sama s seboj skregala in stepla na naš, na našega društva in na "Moža z batom" račun in to samo zaradi nekaterih hinavskih temperenčnih kričačev! Vsake stvari je enkrat konec, tako bo tudi našega tem-perenčništva. Kar se povečanje "Proletarca tiče, upam, da je velika večina glasovala za osem strani, ker bode tako manj stroškov; todk gledati moramo in tudi delati na to vsi naročniki, da postane "Prole tarec" čim prej dnevnik. To je odvisno glavno od naročnikov: čim več jih bode, tem prej se bo lahko izpolnila naša želja. Zatorej zastopniki, pojdimo vsi takoj na delo, da dobimo kar največ novih naročnikov. Pri tem delu naj nas podpirajo tudi posamezni naročniki. Čim več jih gre skupaj tem lažje prenesejo vse psovke in zabavljanja od strani prijateljev teme in nazadnjaštva; poleg tega je pa dobro, da jih gre več skupaj tudi zato. da lažje poduče nezavedne in brezbrižne. — Frank Wegel. Mednarodna veza za zakonito delavsko varstvo. Delegatje mednarodne zveze za zakonito delavsko varstvo zborujejo v Curihu od 10. do 12. septembra. Posvetovanja so razdeljena na pet komisij. Prva komisija bo obravnavala o delavskem uradu in njega nalogah, o finančnem |H)ložaju urada in zveze, mednarodnih pogodbah za delavsko varstvo, o mednarodnem delavsekm pravu in programu mednarodne zvezJ. Drog« ki misija se bo pe-ra4« s seznamom ortnih strupov in z vprašanjem o svincu: a) [»oklic ročnih in strojnih stavcev, b) svinca proste postekline; nadalje se bo pečala z rabo ferosili-cija, z delom v rudnikih in kamnolomih vštevši čvrno bolezen, z nevarnostjo vraničnega prisada, z zastrupljenjem z živim srebrom, pri krojaških obrtih z zajčjo dlako in pri klobučarjih; nadalje se bo komisija posvetovala z maksimalno obremenitvijo prManških delavcev in potapljačev, o mednarodni statistiki o obolelosti in umrljivosti delavcev. Za program tretje komisije so določili: domače delo in minimalne pisce, varstvo pred strupom v domači industriji. Četrta komisija: Maksimalni delovni čas v neprekinjenih obratih, delovni čas v zdravi ju posebno škodi pji vili in nevarnih obratih (higijenieni delavnik), varstvo železniških delavcev, okrajšanje delovnega časa od sobotah in dnevih pred praznikom. eventualno; delavski dopusti. Peta komisija pa se bo posvetovala v zavarovanju deiavcev v inozemstvu, o otroškem delu in izvršitvi delavskovarstvenih zakonov. Komisije imajo res lep program. Le škoda, da so posvetovanja bolj teoretična razmotri-vania kakor praktično uspešno spodbujanje. utrujen Človek. Kako je to, da za morete včasih delati celi dan ne da bi bili utrujeni, ko ae pa zopet druge dui počutite utrujenim v kratkem časuf Utrujenost vas napravi obupnega in nervoznega; uniči vaš tek, spravi v nered vaš želodec in pro-uzroča sitnosti v drobovju. V takem slučaju rabile zdravilo, kte-ro bo vam bo zajedno, napravilo zdrav tek ter ojačilo vseprebavne organe. Edino tako sredstvo je Trinerjevo ameriško zdravilno grenkovino. Ono bo povse izčistilo drob provspešilo prebavne organe ter jih tako ojačik), da zamo-rejo delov,ati brez pilul in solnih praškov. Telo bo sprejemalo hrano, je prebavilo in razdelilo med vse organe. To sredstvo je izvrstno v boleznih želodca, jeter in drobovja, v nervoznosti, bledici in mnogo drugih ženskih boleznih. V lekarnah — Jos. Triner. 1333 —1339 S. Ashland Ave., Chicago. m 'M*1 fie danes naročite en iztis slavnega romana "JTJNGLE", kjer so popisane delavske razmere chicaških klavnic. Gena znižana na dolar s poštnino vred. Upravništvo Proletarca. NA PRODAJ imam 4 lote po 30X133 čevljev na 56th Street in Moon St. Gena: samo 220 dolarjev vsak. — Joe More, 2815 W. 22. Plače. "No Work-No The \forkingntan's Problem AVSTRO -AMERIKANSKA Črta, ; p nizke c:Ersjj3:. Velike ugodnosil: električna luč, livritu kuhinja, vino zastonj, kabiuc tretjiga raigreda na parntkn Kaiser Franz Jozel I. In Martha Washington Na krovu »«govorijo vii Avstro-ogerski jeziki. Druibeno ladjevje parnikov na dva vijaka: Kaiser Franz Jožef I„ Martha Washington, Laura, Alice, Argentine, Oceanic; NOVI PARNIKI V DELU, Za vse informacije se obrnite na glavne zastopnike PHELPS BROS. & CO. 6h'I Act's. 2 Washington St., New Yirt. ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi. M. JOVANOVI CH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wis. PRODAJA &IFKARTE. Pošilja denar po pošti in brzojavno. Izdeluje: Obveznioe — Pooblastila Prepovedi, potrjene po notarju in ces. in kr. konzulatu. EDINA HRVA&KO — SLOVENSKO — SRBSKA AGENGIJA. carl strover Attorney at Law Zistspi sa vsih sodiiéik St. sobe 1009 133 E WASHINGTON STREET, CHICAGO, ILL. Tslef on : Main 3989 Najboljše obleke Izdeluje po meri sodrug J. Krainc J 317 Florida St. Milwaukee, Wis. Y Ter popravlja, čiati, pe-gla in barva «tare. N a | bo l|fte delo In na|nli|e cene. SLOVENSKI SALOON LOUIS BEWETZ, 198 1st Ave., Milwaukee, Wis. Izborna pijača, izvrstna postrežba. Vsakdo uljudno sprejet. Obuvala «4IIJ| 4o i >«>n»k«: «d i1.u6 d<. uj Mi vas hočemo vselej zadovoljiti AHRENS&VAHL 355 Grove St Milwaukee, Wig. ZA MILWAUKEE, WIS. Slovoncein in Hrvatom priporoma ANDREJ MAKAROVIČJ tvoj premog, drva in ekspres. 427 VIRGINIA 8T. Naroda m tudi pri Ig. E. uši J an u —220 lat Ave. — Telefonska zveza. Milwaukee — Wisconsin Borchardt Bros. Krojačnica, zaloga oblek in dru^e moške oprave. 347—349 GROVE STREKT. TUJGEM priporočam svoje do« bro urejeno prenočišče in reatav racijo, domačinom pa svoj saloon vsem skupaj pa vse. IG. KUŠLJAIM 229—lat AVe. MILWAUKEE, WIS, Pravna in notarska pisarn 220i Grove St, Milwaukee, Wis. Pravnoveliavne, konzularno potrjene listih, kakor: pooblastila, pogodbe, zadoll ce, pobotnice, izjave, itd.-Sporne in izvenaporne sodnijske zadeve: vsakovt ne tožbe, zastopanje pri zapuščinskih obravnavah, testamenti, ločitve zakoi prošnje in pritožbe na politične oblasti.-Odškodnine, dedščine in drugi a htevki se iztirjajo v<*tno in v najkrajšem času.-Zemljiškoknjižne in posesti zadeve: intabulacre, prepisi, izbriai itd.—Kdor ima opraviti z vojaščino, naj se v svojo lastno korist obračal vedno le na podpisanega. IVAN KAKER b. uradnik c. In kr. generalnega konzulata ehlkaftkei Zanemarjen prehlad. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, ki so natisnjeni na omotu. 25c. in 50c. steklenice. — Pazite na ime in sidro na omotu. t. AO MCNTER 4 C«.. 215 Pearl Str«». le« York. R. Dr. RiehUrjrr« Cn»ffn IMlul« olaJAajo. - Vu. im»- - C-'.'«, «it r»v ) Koliko stanejo vladarski sprejemi Koliko so izdali na Francoskem v zadnjih letih za vladarske sprejeme. je izračunal Louis Marin: sprejem ruskega carja je veljal 1,529.400 frankov, sprejem italijanskega kralja 320.000. Španskega 775.000, portugalskega 219.000 norveškega 318.000, danskega 301.000 m Švedskega 280.000 frankov. Egolj nepotrebni izdatki. v MILWAUKEE, WIS. IN OKOLICA. Vsem svojim prijateljem in znancem naznanjam, da sem se prest!£ iz 1730 St. Paul Ave. na 118 Muskega Ave. v velik in lepo urejen saloon, kjer se vedno dobi sve/.e pivo, izborno žganje, staro in pristno vino ter unijske smodke. Vsi nvoji znanci z mesta, kakor tudi iz Racine, Kenoshe in drugi® bljižnih inest, naj vzamejo "transfer" na Clvbourn Ave. do 13th St. in naj vprašajo za svojega slarega prijatelja FRANK HRŽIČ-A. Vse oči obrnjene na Milwaukee. Ako se zanimate za napredek Človeštva pazite na Milwaukee, kjer socialisti kontrolirajo mesto in county in vršijo veliko delo. To pa najlažje storite, ako se na ročite na "Milwaukee Leader", nov. soc. dnevnik. Leader je izvrsten in metropolitski časopis, ki prinaša vse novice, največ pokornosti pa posveča delavskim interesom. Naročnina za celo leto znaša $3.00, 25c na mesec. — Naslov: The Milwaukee Leader, Milwau. kee, Wis. ANOLE&ČINA. Mi poučujemo angleščino i« lepopisje še peto leto. Učimo potom dopisovanja. Dobri uspehi. Lahka metoda. Učite «e doma. Pouk traja do lest mesecev. Šolnina nizka. Pišite po pojasnila še danes. Slovenska Korespondenčna dola, 1380 E 40th St., Cleveland, Ohio. (Prejšnji naslov: 6110 St. Clair Ave. 8. B. 10). L STRAUB URAR 1010 W. 18th St. Chicago, ni Ime večjo z&Jogo ur, veriiie, pvet* Oov in dragih drmgotin. Izvršuje reakorretna popravila v tej stroki p« seio nitki oeau. ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raznih neopojnih pijač. 1837 So. Pisk 81. Tel Oanal 144* Milwaukee, Wls Sodrug » LOUIS BERGANT 257 — lst Avenue priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni SALOON. »♦»»»»»»»»»»»»»»»»»»♦»»»»»»♦»o»»»»»»»»» [ POZOR BRATJE SLOVENCI! Ali že veste kje je dobiti najboljše mes po najnižji ceni? — Gotove v novi prvi Slovenski moderno urejeni mesnici Fcrko Bros., 270—1st Ave. in Park SI. Tu se dobijo najokusnejše sveže in prekajene KRANJSKE KLOBASE, kakor tudi Jetrne in krvave domačega izdelka ter najokusnejše PREKAJENO MESO; vse po najnižjih cenah. Pridite in prepričajte se sami o naših cenah kakor tudi o takovoatt našega blaga. NIZKE CENE IN DOBRA POSTREŽBA je naše geslo. Ne pozabite nas torej obiskati v naši novi mesnici v Joe. Tratniko-vem poslopju. MILWAUKEE. WIS. Telefon: South 3518. * Marshall & Ilsley Bank ROJAKI v Waukeganu! _ Če kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B* Mahnich-u, 709 Market Street, Wankegan. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjamc, naj se prepiča. LOUIS RABSEL moderno urejen salun NA 460 6RAND AVE.. KENOSHA, WIS Telefon 1199. POZOR! SLOVENCU POZOR! SALOON s modernim kegljisČen Bveše pivo v sodčkih in buteltkaJ in druge raznovrstne pijače ter unijah» smodke. Potniki dobe talno pr«**-čišče za nisko eero Postrežba tečna in iaberna. Vsem Slovencem in «trugim Mlovanoii ee topio priporoča MARTIN POTOKA R, 1620 So. Centr« Ave. Chicag« Dr. W. C. Ohlendorf, M. D Zdravnik za notranje bolesnl in. ranocelnik. Isdravniška preiskava brezplačno—pls isti je le zdravila. 1924 Blue Island Ave., Chicago. U redu je od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicag« živeči bolniki naj pišejo slovensko. M. A. Weisskopf, M. D. Iskušen zdravnik Uraduje od 8—11 predpoldn« in od S—P zvečer. 1842 So. Ashland Avs. Tsl. Canal 476 Chicago. TU Podružnica na 374 National Ave. Najstarejša banka v Milwaukee. Plačuje 3% na hranilne vi iS**»««' UkAl STORITE SEDAJ! Naši vložniki prejemajo 3% obresti, ki »e pripisujejo kapitalu prve dni januarja in julija. Ves denar, vložen na ali pred 10. v mesecu, vleče obresti od 1. istesa meseca Začnite promet z nami še danes, magari tudi samo z enim dolirjem. INDUSTRIAL SAVINGS BANK 2007 Blue Island Ave., Chicago, 111. Poslujemo ze 22 let. V sobotah odprta od 6. do 8. zvečer. Gororimo vse jezike. Dobra domača kuhinja. Odprto i» dnevi in po noči. BALKAN" KAVARNA - RESTAUR ACM A -IN POOL TABLE- IVI. Poldrugač 1816 So. Centre Ave. ZDRAVLJENJE V 5 DNEH v» __ BRK/ " \ ^I Ozdravim vsacega, kdor trpi na Varicoceli, Structuri; dalje ozdravim nalezljivo zastrupijenje, iivčno nezmotnost, vodenico in bolezni tifečih se moških. Ta prilika je dana zlasti tistim, ki bo izdali te velike svote zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni in moj namen je, pokazati vsem, ki no bili zdravljeni po tucatih zdravnikov, brezuapešno, da posedujem le jas edino sredstvo, a katerim zdravim vspešno. Popravite Va&e zdravje Pridite v moj urad in govorite zaupno. Govorimo vse jezike. Dobili bonte najboljše nasvete in prednosti, ki sem si jih iztekel v moji 14 letni praksi kot specialist v boleznih pri moških. Ozdravim pozitivno želodec, pljuča, ledice in neprilike v jetrih. (Za neuapešno zdravljenje ni treba plačati). TAJNE mo&ke bolezni Zfubs nagoni, bole/ni v lediesh is jetrih zdravim hitro za stalno in tajno. Sivčene onemoglosti, slabost, napor, tftstrnpljenje in zguba vede. PLJUČA naduho, Bronehitis, srč-__ SJrt ¿V-/" (¡^«IskovMie .. vsjši metodi brezplačno) (Nasvetizaslon) Zastrupyen|e in vseh drugih kotniki bolezni, kakor prišle, | lucije, onemoglost itd. Žepske bolezni beli tok, bolečine v eza ture, garie, otekline, pe-dju in druge organske bolezni zdravim za stal- II- ZINS, 183 luJLôipki«^u!rk Chicag! Odprta; B «JutraJ d» 8 zveóer. «b nedeljah ed 8 sjutr. de 4 pop.