V središču Ormož • Podoba mesta daleč od nekdanjega sijaja O Strani 8 in 9 M x \ >U •■ o ,•' H.' Kronika Slovenija, Podravje • Zakaj je letos več os in sršenov O Stran 32 > tera;a — UDravn iíj Ptuj Prcíer lova 7 — Telefon 15® *TB P»ut «43-T-2W - Si. 34 — Letnik Vili. IJlet Štajerski 3 iedrUic Ptuj. 26. avgusta 1955 U«?)ujt jred n i >atx>r — Odgovorni uradni* lote V rabi — Hokonusov Qe vračamo — Ttitk® Maribor»1«* ««kanu* — Cen* din 10 — — l/tn» naročnina 500 din oo«-i>tna din Na pedroču občine Ptuj bo 1. oktobra bo občinski zaračunali? za iskanje nujne medicinske pomoči temveč za Da je to problem, ugotavljajo tudi v ptujskem Foto: CG delež nenujnih primerov na hodnikih nujne Cena, ki jo zaračunajo, je odvisna od storitve. Pregled je lahko bolj ali manj obsežen, osnovni pregled v urgentnih ambulantah stane okrog 20 evrov, ponekod tudi več. Po 22. uri se celotna dejavnost nujne medicinske službe iz ptujskega Zdravstvenega doma prestavi v prostore Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Tudi tam imajo z nenujnimi bolniki precej težav. Po nekaterih ugotovitvah zdravnikov naj bi bil k specialistom v ambulante neupravičeno napoten vsak deseti pacient. Nenujnih obiskov doslej niso zaračunavali, izjema so akutni alkoholni opoji. Ključni cilj zaračunavanja v zdravstvenih zavodih pa ni pregnati bolne, ki pomoč dejansko potrebujejo, temveč tiste, ki namesto, da bi obiskali osebnega zdravnika (iz različnih razlogov), neupravičeno podaljšujejo čakalne vrste v urgencah. Dženana Kmetec Marsikje je treba že plačati Nenujne zdravstvene storitve, kijih bolniki uveljavljajo v ambulantah splošne nujne medicinske pomoči v celjskem urgentnem centru, so od 30. julija plačljive. Zaračunavajo tudi v Ljubljani in Novi Gorici, od naslednjega meseca pa naj bi jih tudi na delu urgence v Mariboru. Ptuj • Senčar: Prvi in zadnji mandat Senčar ne bo več kandidiral Ptujski župan Miran Senčar je včeraj zjutraj sporočil, da na prihajajočih volitvah ne bo kandidiral.Vrača se v podjetniške vode, več časa pa želi preživeti tudi z družino. Je pa te dni zaokrožila neuradna, a precej zanesljiva informacija, da se v boj za županski stolček podaja ptujski odvetnik Igor Majnik, sicer glasen kritik aktualnega župana. „Zaupali ste mi nalogo, da vodim Ptuj v času, ki ga bo zgodovina - o tem sem prepričan - opredelila kot enega od razvojno ključnih obdobij v novejši zgodovini mesta. To je največja čast mojega življenja. Svoje delo opravljam z najboljšimi nameni in po svojih najboljših močeh. To je moj prvi županski mandat. Odločil sem se, da bo hkrati tudi zadnji. Po zaključku mandata se vračam v podjetniške vode, več časa si želim preživeti tudi z družino. Bom pa na volitvah vsekakor sodeloval na listi Za Ptuj in s svojimi izkušnjami, znanjem in mrežo kontaktov novi ekipi pomagal nadaljevati uspešno začeto zgodbo," je v sporočilu za javnost v ponedeljek zjutraj zapisal župan MO Ptuj Miran Senčar in dodal, da bodo člani društva ZA Ptuj na volitvah nastopili s svojim kandidatom ali kandidatko. Minuli teden teden pa je v javnosti zaokrožila še ena informacija, in sicer da bo eden izmed kandidatov za županske volitve odvetnik Igor Majnik. Dobro obveščeni viri pravijo, da bo kandidiral na Listi občanov Ptuj je naš! Sam tega ni ne potrdil ne zanikal, dejal je le, da bo več znanega že kmalu. Dženana Kmetec Spodnje Podravje • Perutnina Ptuj zaposluje tujce, domače delavce odpustili „To je novodobno suženjstvo" Nedavno smo objavili prispevek o kadrovskih vprašanjih, ki pestijo ptujskega živilskega velikana Perutnino Ptuj (PP). Med drugim, da delavce iščejo čez mejo, ker da domačih v lokalnem okolju za delo v proizvodnji primanjkuje. Foto: Črtomir Goznik Številni delavci v proizvodnji Perutnine Ptuj so nezadovoljni z delovnimi in plačilnimi pogoji. „Najbolj nastradamo stari delavci, ki smo vajeni delati in marsikaj potrpimo," je slišati med zaposlenimi. V podjetju imajo trenutno 48 zaposlenih Hrvatov in Bošnjakov. Delovna dovoljenja naj bi jim veljala leto dni. Tako neuradno pravijo naši viri. „Trajanje delovnih dovoljenj je usklajeno s slovensko zakonodajo," pa poudarjajo v Perutnini. Medtem ko delo v proizvodnih obratih ptujskega perut-ninarja dobivajo delavci z juga, pa so konec avgusta več delavkam, ki so se jim iztekle pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pokazali vrata. Brez dela naj bi jih ostalo 30, točnega števila oziroma uradne informacije v Perutnini ne razkrivajo. „Zakaj zaposlujejo tujce, nas pa so odpustili," je slišati glas razočaranih delavk. „Ni res, da slovenski delavci ne želimo delati oziroma delati za minimalno plačo. Delale smo tudi ponoči, potem pa ostale brez službe." O razlogih za prekinitev sodelovanja z navedenimi delavkami so v Perutnini pojasnili: „Pri delavcih, ki so jim pogodbe o zaposlitvi za določen čas potekle konec avgusta, gre za status zaposlitve za določen čas zaradi povečanega obsega dela v poletnih mesecih, ko je proizvodnja od 20 do 30 odstotkov večja. Vsi ti delavci so že ob podpisu pogodbe vedeli, da je čas zaposlitve vezan na določeno časovno obdobje. Glede na dejstvo, da je proizvodni proces vezan na obseg naročil, moramo skozi vse leto število delavcev prilagajati. Zgodi se, da na vseh delovnih področjih v proizvodnji v Sloveniji ne dobimo dovolj ustreznega kadra. Zaradi tega smo bili v letošnjem letu primorani iskati delovno silo v regijah, kjer ima PP svoje proizvodne obrate - na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini." Menda naj bi delavkam, s katerimi so prekinili sodelovanje, ponudili premestitev na druga delovna mesta (v klavnico). Tega dela, ker je bolj umazano in zahtevno od dela v mesni proizvodnji, pa menda vse niso želele sprejeti. Pojasnila na to vprašanje nam iz Perutnine niso posredovali. Prav tako niso odgovorili, na katerih delovnih mestih so bile zaposlene delavke, od katerih so se poslovili. Zanimalo nas je tudi, katera delovna mesta zasedajo hrvaški in bosanski delavci in zakaj njih ne razporedijo za delo v klavnici. Tako bi lahko odpuščene delavke še naprej ostale v proizvodnji. Tudi to vprašanje je ostalo nepojasnjeno. Delavci o novodobnem suženjstvu Po pripovedovanju naših virov naj bi tuji delavci menda imeli tudi težave z razumevanjem slovenskega jezika. „Delajo počasi, površno, slovenskega jezika pa da ne razumejo. Ko jim daš navodila, kako opraviti delo, odgovorijo, da ne razumejo. Mi, preostali delavci, pa delamo za dva ... In to za minimalno plačo. Proizvodne linije so zastarele, iztrošene, veliko je ročnega dela, veliko dvigovanja, prelaganja ... Delo je precej fizično naporno. V proizvodnji nas je veliko starih med 50 in 60 let, ki se bližamo upokojitvi. Namesto da bi v teh letih glede na starost delali manj, moramo delati vedno več. Delamo nadure. Nihče ne vpraša, ali lahko podaljšamo delovnik ali ne. Enostavno je treba. Zgodi se, da proizvodnja zaradi okvare recimo med rednim delovnim časom stoji. Izpad je treba takoj nadoknaditi in dokler plan ni izpolnjen, ne gremo domov. Delovnik podaljšujemo tudi v primerih, ko v rednem delovnem času zaradi obsega ni možno izvesti celotne- ga naročila," je slišati glas razočaranih, utrujenih in iztrošenih Perutninih delavcev v proizvodnji. „Včasih smo pred prazniki in ob posebnih priložnostih dobili še kakšen paket mesa. Sedaj nam poklonijo le še jajca. To je žalitev. Mi lahko samo še gledamo, kako meso na proizvodni liniji leti mimo nas. Ker glede na plače si ga več ne bomo mogli dolgo kupovati. To je novodobno suženjstvo." Bošnjaki in Hrvati naj bi zaslužili več kot lokalni delavci Slovenski delavci v Perutninini proizvodnji so razočarani, saj da imajo tujci iz juga tudi višje plače. Po naših neuradnih informacijah naj bi bila plača slovenskega delavca v proizvodnji 680, hrvaškega oziroma bosanskega pa 825 evrov bruto. Poleg tega naj bi po pripovedovanju naših virov Perutnina tujim delavcem plačevala stanarino. Odgovore na ta vprašanja smo iskali pri vodstvu družbe. S pojasnilom so bili zelo skopi. Na vprašanje o plačevanju stanarine niso odgovorili, o plačah pa so povedali, da navedbe na držijo. „Plače so v skladu s sistemizacijo ovrednotene glede na delovno mesto. V Perutnini Ptuj upoštevamo zakonske določbe glede osebnih prejemkov zaposlenih in smo do sedaj v obdobju lastnika Slovenske industrije jekla osnovne plače povišali kar trikrat." Mojca Zemljarič Delavki stisnilo roko, ostala brez prstov Konec avgusta se je v proizvodnji PP zgodila delovna nesreča. Med delom na proizvodni liniji seje huje poškodovala 48-letna delavka. Medtem ko je segla v delovno področje stroja, ji je ta stisnil roko, odtrgal mezinec, poškodoval sredinec in prstanec. Delavki so zdravniško pomoč nudili v UKC Maribor. V upravi PP so pojasnili, da so pristojne službe krivdo delodajalca za nastalo nesrečo izključile. Zaradi nesreče je bilo ustavljeno tudi delo na proizvodni liniji. 4 Štajerski Podravje torek • 11. septembra 2018 Sveti Tomaž • Želja veliko, denarja premalo Gradnja medgeneracijskega centra se bo končno začela Gradnja medgeneracijskega centra pri Svetem Tomažu se bo začela septembra in zaključila naslednje leto in ne letos, kot so sprva predvidevali. To je bil najpomembnejši razlog, zakaj so svetniki in svetnice sprejeli rebalans letošnjega proračuna in predlog proračuna za naslednje leto. Ker niso pravočasno dobili sklepa o podelitvi koncesije od Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, se je gradnja medgeneracijskega centra pri Sv. Tomažu pomaknila v jesen in dokončanje v naslednje leto, je dejal župan Mirko Cvetko: »Načrtovali smo, da bomo že v letošnjem letu zgradili medgeneracijski center. Žal se to ni zgodilo, čakali smo vse do nedavnega, ko smo vendarle dobili sklep in zeleno luč, da lahko začnemo izgradnjo.« Gradnja se bo začela proti koncu septembra in končala naslednje leto. Najožji del regionalne ceste Ptuj-Ljutomer pri Sv. Tomažu bodo naslednje leto razširili in zgradili pločnik. Rebalans je bil potreben tudi zato, ker so trije cestni odseki stali več kot so sprva predvidevali, dodatna sredstva pa so morali zagotoviti tudi za vzdrževanje cest in zimsko službo. Zakaj je sprejetje proračuna nujno Svetniki in svetnice so na občinski seji sprejeli tudi predlog proračuna za naslednje leto. Največji investiciji bosta že omenjeni medgeneracijski center in rekonstrukcija regionalne ceste, izgradnja pločnika in javne razsvetljave od pokopališča do šole. Ker gre za regionalno cesto Ljutomer-Ptuj, je za njeno obnovo oz. razširitev pristojna Direkcija RS za infrastrukturo, ki pa ne bo zagotovila vseh sredstev. S svojim deležem denarja mora sodelovati tudi občina. Tako da veliko manevrskega prostora glede ostalih investicij v naslednjem letu za nov občinski svet ne bo. Na vprašanje, zakaj so sprejeli predlog proračuna za naslednje leto, glede na to, da so letos lokalne volitve in bo naslednje leto deloval nov občinski svet, ki bi morda naredil kaj drugače, je župan odgovoril: »To sta investiciji, ki ju proračun v letu 2019 mora imeti v svoji vsebini. Namreč, če mi tega ne sprejmemo in ta proračun ne bo veljaven s 1. 1. 2019, se te investicije ne morejo izpeljati. Zelo je pomembno, da se proračun sprejme. Seveda pa nikjer ne piše, da bodo druge investicije, ki bi morebiti bile želja novega občinskega sveta, bile zanemarjene ali nemogoče. Se pa je treba zavedati, da sta pred nami dve pomembni investiciji, za kateri bo treba zagotoviti veliko proračunskega denarja in zelo malo bo tistega deleža, s katerim bi lahko razpolagali za dodatne investicije.« Svetniki so opozorili, da v nekaterih vaseh že v tem mandatnem obdobju niso modernizirali predvidenih cest, npr. odsekov v vaseh Mala vas, Savci-Savski vrh, Senik, Senčak in Mezgovci. Župan je odgovoril, da se bodo morale te modernizacije zaradi prej omenjenih dveh večjih investicij premakniti, ker denarja ne bo dovolj. Stara šola propada Ponovno bo zmanjkal denar za obnovo stare šole, ki propada. Le če se bo nov občinski svet odločil za dodatno zadolževanje, da bi uredili vsaj streho, kar je predlagal tudi svetnik Mirko Lovrec, ki se zaveda, da se vsi občani s tem ne bodo strinjali, ampak šola bo vedno slabša in bo treba vložiti vedno več denarja v obnovo. »Kar se tiče proračuna, upam, da ste dobro načrtovali izdatke tako za ceste kot tudi za medgeneracijski center. Da ne bom imeli zopet rebalansa zaradi cest, ali zaradi nepravilnega planiranja ali izsiljevanja tistih, ki ceste gradijo,« je dejal Lovrec. Svetnik Marjan Antolič si želi še pločnik od avtobusne postaje do kulturnega doma. Letošnji rebalans proračuna znaša 2,5 milijona evrov, zadolževanje bo v višini 300.000 evrov. Za leto 2019 pa je predlog proračuna na odhodkovni ravni skoraj 3,3 milijona evrov, zadolžili se bodo v višini 280.000 evrov. Obe zadolžitvi sta nujni zaradi gradnje medgeneracij-skega centra. KGŠ Videm • V Tržcu in delu Jurovcev zgradili kanalizacijski sistem Poskrbljeno tako za prometno varnost kot za varovanje okolja Nedavno so pri Lesjakovi kapeli v Tržcu slovesno odprli novozgrajeno kanalizacijo Tržec-Jurovci; na nov sistem se je zdaj že mogoče priključiti. V celotnem naselju Tržec in delu naselja Jurovci so zgradili okoli šest kilometrov kanalizacijskih vodov, na javno kanalizacijo pa se bo lahko priključilo 350 do 400 gospodinjstev. Ob tem so zamenjali dobre tri kilometre vodovodnih salonitnih cevi (od gasilskega doma Tržec proti Vidmu pri Ptuju), uredili telekomunikacijske vode, javno razsvetljavo dopolnili z 11 novimi svetilkami in s ponikalnimi polji uredili odvodnjavanje. Na vseh odsekih so ceste dobile novo asfaltno prevleko, prvič so asfaltirali tudi približno kilometer makadama. Šlo je za tehnično izjemno zahteven projekt, saj so zanj morali celo porušiti nekaj objektov. Župan občine Videm Friderik Bra-čič je povedal, da je vrednost investicije znašala 2,1 milijona evrov z DDV: »Za gradnjo kanalizacije v Tržcu smo prvotno predvideli 1,3 milijona evrov brez DDV, a smo morali v celotni trasi kanalizacije zamenjati gramoz (okoli 13.000 kubičnih metrov), zato se je investicija podražila. Za našo občino je bil to izredno velik zalogaj, a smo ga zmogli. V tej finančni perspektivi občina za to ni mogla črpati evropskih sredstev, tako da je investicijo v celoti pokrila sama.« Pojasnil je, da so novo kanalizacijo navezali na že obstoječo oz. na čistilno napravo v Vidmu pri Ptuju: »Naprava ima kapaciteto 3.500 populacijskih enot, tako da bi se nanjo lahko navezala tudi Lancova vas in Sela.« Gospodinjstva v Tržcu in delu Jurovcev se na novo kanalizacijo že lahko priključujejo, seveda po plačilu komunalnega prispevka. »Ta bo približno enak kot za kanalizacijski sistem na Pobrežju. Prispevek na posamezno gospodinjstvo bo znašal približno 500 do 800 evrov,« je razložil župan. Na občini si želijo, da bi se občani začeli priključevati čim prej, zato jim ponujajo možnost plačila na obroke. Bračič je povzel, da je šlo za investicijo petdesetletja, če ne stoletja: »Nedavno so dogradili avtocesto in njej vzporedno regionalno cesto skozi Tržec, tako da je zdaj tako za prometno varnost kot za varovanje okolja v tej krajevni skupnosti dobro poskrbljeno.« Kmalu še cesta v Majski Vrh Predsednik trževske, ene od osmih krajevnih skupnosti v videmski občini, Dušan Serdinšek je dejal, da je pridobitev kanalizacije v Tržcu že dolgo visela v zraku: »Vendar smo bili realni; gradnje nismo mogli pričakovati prej, preden se v občini niso uredili še nujnejše stvari, npr. mrliška vežica v Leskovcu in nekatere ceste. Ponosen sem, da so gradnjo kanalizacije v Trž-cu soglasno podprli vsi občinski svetniki; niti eden ni bil proti.« Izrazil je upanje, da se bo gradnja kanalizacije nadaljevala tudi prek nove avtoceste, v Lancovi vasi in na Selih: »V naši krajevni skupnosti pa si bomo v prihodnje prizadevali še za preplastitev nogometnega asfaltnega igrišča v Tržcu, za novo vinsko klet na Djočanovi domačiji, za avtobusno postajališče v centru itd. Vemo pa, da naslednjih nekaj let kakšnih večjih investicij ne moremo pričakovati.« Videmski župan je sicer že napovedal še ureditev okoli 400 metrov ceste v Majski Vrh, ki povezuje nižinski in hriboviti del vasi; vrednost investicije bo znašala okoli 50.000 evrov z DDV. Eva Milošič Ptuj • Donacija podjetja Elektro Maribor Podarili 3.600 evrov Elektro Maribor, ena izmed vodilnih družb slovenskega elektrogospodarstva, je dvema regijskima humanitarnima organizacijama podarila po 1.800 evrov pomoči. Slavnostno odprtje nove pridobitve so pripravili v okviru osmega praznika krajevne skupnosti Tržec. Donacijo sta prejela dekanijska Karitas Ptuj-Zavrč in Območno združenje Rdečega križa Ptuj. „Kot družbeno odgovorno podjetje že vrsto let podpiramo projekte humanitarnih organizacij, namenjene pomoči ljudem, ki tovrstno pomoč potrebujejo. Že tradicionalno dobro sodelujemo tudi z Rdečim križem in Karitas, ki delujeta na Ptuju. Prizadevali si bomo, da bi bilo tako tudi v prihodnje," je ob predaji do- nacije poudaril predsednik uprave družbe Boris Sovič. Sekretarka območne organizacije RK Ptuj Marjana Cafuta se je za donacijo zahvalila in pojasnila, da denar ne bo dolgo ostal na njihovem računu, saj je potreb po pomoči veliko. Sredstva bodo porabili za nakup kurjave in izredne finančne pomoči v jesensko--zimskem času. Franjo Tolič iz dekanijske Karitas Ptuj-Zavrč je dejal, da se v okviru 17 župnijskih Karitas, ki delujejo v regiji, nadvse trudijo, da pomagajo ljudem v stiski. „Sredstva bomo porabili za nakup šolskih potrebščin in plačilo položnic. Predvsem imamo veliko prosilcev za plačilo stroška električne energije in stanarin. Zaradi vedno večjega števila pomoči potrebnih nam donacija veliko pomeni. Zanjo se iskreno zahvaljujemo.« Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Z leve: Franc Šmigoc, Franjo Tolič, Marjana Cafuta in Boris Sovič. Sredstva, ki jih je Elektro Maribor podaril Rdečemu križu in Karitas, bodo namenjena nakupu šolskih potrebščin in kurjave ter plačilu drugih življenjskih stroškov. Foto: EM torek • 11. septembra 2018 Podjetništvo Štajerski 5 Rogoznica • Gradnja žarnega zidu na novem pokopališču končana Investicija je veljala 400 tisočakov Javne službe (JS) Ptuj so v začetku septembra končale 400.000 evrov vredno naložbo na novem ptujskem pokopališču. Zgradile so žarni zid z 240 žarnimi nišami. Te so dveh dimenzij. V enih je prostora za štiri in v drugih za šest žarnih posod. Žarni zid so zasnovali v arhitekturnem biroju Ravnikar Potokar. Objekt je v obliki kroga in je razdeljena na tri dele. Skupna dolžina vseh treh zidov je 120 metrov. „Ureditev žarnega zidu je bila več kot potrebna. Pred našim prevzemom pokopališke in pogrebne dejavnosti v letu 2011 se je infrastruktura na ptujskih pokopali- ščih precej zanemarjala. Zadali smo si cilj, da pokopališče postopoma, v skladu s finančnimi možnostmi, urejamo. Pri tem upoštevamo mnenja in predloge svojcev pokojnih, ki pokopališče obiskujejo. Mnenje javnosti in tudi naše mnenje je, da sta na pokopališču najbolj potrebna nova poslovilna vežica in žarni zid. Slednjega smo sedaj zgradili z lastnimi sredstvi. Del denarja smo zagotovili iz lastnega vira, večino pa iz kredita. Na mestno občino Ptuj smo že nekaj let daljali pobude, da bi za žarni zid iz proračuna zagotovila denar. Ker smo bili s pobudami neuspešni, smo se odločili za financiranje v okviru podjetja. Računamo, da bomo z denarjem od zakupa in letnega najema žarnih niš odplačevali kredit. Na Ptuju letno izvedemo od 180 do 200 pogrebov. Od tega jih je le še 20 odstotklov klasičnih s krsto. Glede na povpraševanje po žarnih mestih računamo, da bi prvi žarni zid, ki je sedaj končan in predan namenu, zapolnili v treh letih. Načrtovano je, da bi v prihodnosti zgradili še dva," je povedal direktor JS Ptuj Alen Hodnik in dodal, da so v času, odkar JS Ptuj upravljajo s ptujskima pokopališčema, uredili kar nekaj zatečenih zadev iz preteklih let. Med drugim razsvetljavo, ozvočenje, prostore za odlaganje odpadnega cvetja in izgorelih sveč, popravili so vodovodne napeljave, vzpostavili nekaj novih poti ... „Za našteta dela nam občina ni posebej namenjala investicijskega denarja. Izvajali smo jih z lastnimi sredstvi. Seveda si tudi mi želimo ureditve pokopališke veže, ki je več kot potrebna. A ker bi to terjalo prevelik finančni zalogaj, tega z lastnimi viri ne (z)moremo izvesti. Razumemo ljudi, ki se v zimskem času hudujejo, da je v poslovilnem prostoru mrzlo, in v poletnem neznosno vroče. Njihove pripombe so na mestu, a odločitev o investiciji ni v naših rokah." Zver: „Cena je rezultat tehnično zahtevnih del" Gradnja zidu je trajala slabo leto dni, dela je izvajalo podjetje Hermes GP iz Dornave. Pripravljalna dela so začeli novembra lani, pozimi je gradnja zastala, intenzivno so jo nato nadaljevali letos od aprila do konca poletja. Vrednost naložbe je blizu 400.000 evrov. Kaj je v žarnem zidu tako dragega ali zahtevnega, da je terjalo toliko denarja? Direktor in lastnik podjetja Hermes GP iz Dornave Jernej Zver pravi, da je bila gradnja tehnično zelo zahtevna. Za vsako žarno nišo je bilo treba izdelati posebej opaže, vsa armatura je klasično vezana. Zaradi vodnatosti terena so pod zidovi močni temelji. Debelina betonov v zidovih je 55, skupaj z oblogo iz opeke pa 80 centimetrov. Opeke, s katerimi je zid obložen, so različnih dimenzij. Ploščad med zidovi meri 1.300 m2, vanjo smo vgradili 190 m3 betona. Do zidu smo uredili dve asfaltni poti, vzpostavili smo tudi prostor za raztros pepela," je pojasnil Zver. Mojca Zemljarič Cene zakupa žarnih niš Zakup žarne niše bo stal 2.700 za večji in 2.500 evrov za manjši prostor. Gre za enkratni strošek ob prevzemu žarne niše, vključuje pa tudi ureditev napisa na kamnito ploščo. „Da bodo napisi na ploščah enotnega izgleda (velikost in barva črk, izbira pisave...), jih bomo izvajali v okviru našega podjetja," pravi direktor JS Ptuj Alen Hodnik in dodaja, da zakup žarne niše svojce pokojnika razbremeni stroška nakupa nagrobnika. Letnih stroškov vzdrževanja žarnega zidu na JS Ptuj še niso izračunali. „Zagotovo bo to čiščenje listja v jesenskem in snega v zimskem času, čiščenje nagrobnih plošč... Letni najem žarne niše, ki pokriva stroške vzdrževanja, bo okrog 20 evrov. Točnega zneska sicer še nismo določili. Lahko pa povem, da letni najem grobnega polja na pokopališču stane 56 evrov," je še navedel Hodnik. HUP ® ® Foto: Črtomir Goznik Lično urejen prostor prvega žarnega zidu na Ptuju, znotraj katerega so posadili nekaj dreves, postavili klopi ter krožni podstavek za polaganje sveč in cvetja. V sklopu investicije so uredili še livado za raztros pepela, kjer so minuli petek izvedli prvi pogreb. Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Slovesno odprli OMV bencinski servis Ptujski bolnišnici namenili 3.000 evrov Na Ormoški cesti na Ptuju, na uvozu na Puhov most, je zaživel nov bencinski servis. Uradno so ga namenu predali v četrtek, 6. septembra. Slavnostnega odprtja se je udeležila tudi generalna direktorica družbe OMV Slovenija Vanja Lombar. „To je naš 107. bencinski servis v Sloveniji. Bencinski servisi OMV že dolgo niso samo postaja za točenje goriva. Kupcem ponujamo visoko-kakovostna goriva MaxxMotion, na 40 servisih s ponudbo VIVA pa tudi tople napitke in sveže pripravljene prigrizke. VIVA kava je pripravljena iz najkakovostnejših kavnih zrn, praže-nih v italijanski pražarni. Ponaša se s certifikatom pravične trgovine, vedno je pripravljena s svežim mlekom in na najboljših aparatih. Ponosni smo, da lahko kavo VIVA ponujamo tudi na lokaciji na Ptuju. Bencinski servis s prodajalno ponuja točko za priročne nakupe. Partnerju Darjanu Žinku, ki upravlja servis na Ormoški cesti, in vsem zaposlenim želim pri delu veliko uspeha, pa tudi zadovoljnih strank, ki se bodo z veseljem vračale," je na otvoritveni svečanosti povedala direktorica Lombarjeva in nadaljevala: „Ekonomski vidik poslovanja OMV Slovenija dopolnjujemo z družbeno odgovornostjo. V vsakem okolju, kjer poslujemo ali v katerega prihajamo, poskušamo najti določene lokalno naravnane družbene projekte, pri katerih z veseljem sodelujemo. Ponosni smo, da smo letos v okviru kluba zvestobe peljali pet avtobusov otrok na brezplačne enotedenske počitnice na Debeli rtič. Veseli nas, da danes Splošni bolnišnici (SB) Ptuj predajamo donacijo v znesku 3.000 evrov." Mestno občino Ptuj je na dogodku zastopal podžupan Marjan Kolarič. V nagovoru je med drugim poudaril: „Danes je za našo občino, lokalno skupnost lep dan. V zadovoljstvo nam je, da je OMV za gradnjo servisa izbral Ptuj. Gre za veliko pridobitev, na katero smo ponosni. Naložba je pomembna tudi z vidika zaposlitev. Skupina OMV proizvaja in trži nafto ter plin, inovativne oblike energije ter visokokakovostne končne energetske rešitve. S prihodki od prodaje v višini 20 milijard evrov in 20.700 zaposlenimi (2017) je OMV ena izmed največjih avstrijskih družb, ki kotirajo na borzi. Na področju raziskav in proizvodnje ima močni bazi v Romuniji in Avstriji. Severno morje, Bližnji vzhod, Afrika in Rusija pa predstavljajo nadaljnje ključne regije. Na področju maloprodaje upravljajo s tremi rafinerijami s skupnimi predelovalnimi zmogljivostmi 17,8 milijona ton letno. V desetih državah imajo čez 2.000 bencinskih servisov. Upravljajo plinovodno mrežo v Avstriji ter objekte za skladiščenje plina v Avstriji in Nemčiji. Na slovenskem trgu so prisotni od leta 1994. Foto: Črtomir Goznik Predaja vrednostnega bona ptujski bolnišnici (z leve): generalna direktorica OMV Slovenija Vanja Lombar, direktorica SB Ptuj Anica Užmah in strokovni direktor SB Ptuj Teodor Pevec Investicij, ki bodo prinašale nova delovna mesta, si v okolju želimo še več. Puhov most ter Puhova in Ormoška cesta so prometno precej obremenjeni, zato je po moji oceni bencinski servis lociran na pravem mestu." Na otvoritveni svečanosti je generalna direktorica OMV Slovenija Vanja Lombar vodstvu SB Ptuj izročila donacijo v vrednosti 3.000 evrov. Bolnišnica bo sredstva namenila za nakup transportne postelje za ur-gentni kirurški oddelek oziroma ambulanto. „V svojem imenu, imenu zaposlenih in vseh bolnikov se vam za donacijo najlepše zahvaljujem. Želim vam veliko poslovnih uspehov, tako celotni družbi kot tudi no-voodprtemu servisu na Ptuju," je ob sprejemu vrednostnega bona dejala direktorica ptujske bolnišnice Anica Užmah. Mojca Zemljarič 6 Štajerski Kmetijstvo torek • 11. septembra 2018 Slovenija, Podravje • Bistveno manj pesticidov je v ekološko pridelanih živilih Ekološko kmetijstvo je tisto naravno, Zveza potrošnikov Slovenije je na podlagi poročil izluščila ključne podatke o zaznanih količinah ostankov pesticidov v živilih, ki so Evropska agencija za varno hrano je pripravila statistično preglednico živil, ki so jih med letoma 2013 in 2015 testirali na ostanke pesticidov. V analizo so zajeli več kot 30.000 naključnih vzorcev svežih živil, zlasti sadje in zelenjavo. Iz poročila izhaja, da ekološko pridelana živila vsebujejo manj pesticidov - 93,5 odstotka vzorcev je bilo brez (zaznanih) ostankov pesticidov (pa še ti ne smejo biti sintetični), medtem ko je bilo pri kon-vencionalno pridelanih živilih brez zaznanih ostankov le 55,5 odstotka vzorcev. Razlog zagotovo tiči v načinu pridelave. Ekološko kmetijstvo je trajnostno, saj je uporaba sintetičnih pesticidov in lahkotopnih mineralnih gnojil prepovedana, temelji pa na ekološkem humusu, kolobarjenju in gnojilih iz hlevov živali. Prav tako ekološko kmetijstvo prepoveduje uporabljanje gensko spremenjenih semen, gensko spremenjene krme, preventivno zdravljenje živali in uporabo hormonov. V letu 2017 je bilo v ekološko kontrolo vključenih 3.635 kmetij, kar predstavlja 5,2 % vseh kmetij v Sloveniji, s 46.222 ha kmetijskih zemljišč (9,6 % od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v letu 2017). Za primerjavo: v Avstriji je bilo leta 2015 kar 16,2 odstotka kmetij v certificirani ekološki pridelavi in reji s kar 20 odstotki vseh kmetijskih površin. In med kmetijami, ki se je odločila za ekološko kmetovanje, je tudi kmetija Pri omi Neži, ki leži sredi ravnic Dravskega polja v Mihov-cah. Na 11 hektarjih kolobarijo z bučami, sorte slovenska golica, konopljo, sončnicami, lanom, prosom, piro, Nasvet ZPS - kako se izogniti pesticidom v hrani • Živila kupujte pri različnih prodajalcih, večinoma sezonsko ter lokalno pridelano sadje in zelenjavo. • Najbolje je kupovati ekološka živila, saj je pri njihovi pridelavi dovoljena uporaba pesticidov bistveno manjša. • Sadje in zelenjavo temeljito operite, najprej z namakanjem za najmanj pol minute v mlačni ali topli vodi. • Največ pesticidov je ob peclju in »muhi« ter ob pečkah, zato te dele obvezno zavrzite, za malčke sadje tudi olupite. • Če vrtnarite, uporabljajte za varstvo rastlin predvsem mehanske postopke in ne kemikalij. Statistika rezultatov opravljenih analiz ostankov pesticidov v živilih v letih od 2012 do 2016 v Sloveniji |Leto % vzorcev nad mejno vrednostjo | % vzorcev brez določljivih ostankov | 2012 1035 1,0 50 2013 1075 0,9 58 2014 777 0,6 59 2015 774 1,8 59 2016 725 1,4 64 Vir: ZPS Najbolj »umazani« Rezultati analiz za leti 2015 in 2016, ki so tudi zadnji dostopni, kažejo previsoko vsebnost pesticidov v živilih: paprika (Egipt, Srbija), solata (Španija), maline (Slovenija, Bolgarija), ingver (Kitajska), blitva (Hrvaška), grah (Bolgarija), pomaranče (Španije), jabolka (Srbija), nektarine (Italija) in por (Nizozemska). Dobra novica je, da v tem obdobju v otroški hrani, žitih in žitnih izdelkih ter živilih živalskega izvora niso našli pesticidov nad mejo določljivosti. Í5 p f . i. ■ i.z. «* ", f i flf ij -- ilr ™ ' <1< A. ajdo. Pridelujejo tudi rž, koruzo, fižol, oves in riček. Surovine sušijo na ogrevan zrak, jih očistijo in nato predelajo (oljnice v domači stiskalnici za hladno stiskana olja, žita v lastnem mlinu na kamen). Kmetijo vodi Maja Lamber-ger Khatib, sicer antropologinja in etnologinja, z vizijo, da lahko na koščku zemlje, ki ga je dobila v upravljanje od svojih prednikov, s sonaravnim delovanjem vpliva na okolje ter na to, kakšno hrano ponuja sebi, bližnjim in kupcem. Začela je pred tremi leti, nepoučena o kmetijskih tehnikah, kmetijstvu, a željna izziva. »V nevladniškem sektorju sem se zadnja iv.Jfifff : * .. 1 ¿V - J k %f h -re .{L .. ■ H^f* vr lUrlK leta dosti ukvarjala s projekti trajno-stnega razvoja, kar me je spodbudilo k razmišljanju, da imam pred nosom plevel zatreš mehansko, pred boleznimi zaščitiš rastline tako, da jih krepiš s pripravki, ko seveda to potrebu- dobrino, ki bo čedalje bolj cenjena, jejo ... Številni kmetje dokazujejo, da zemljo. Odločila sem se za ekološko je to prava pot.« kmetovanje, ker verjamem, da je ta oblika kmetovanja naravna, ker ima tovrstno kmetovanje prednost - ne samo za potrošnika, temveč tudi za okolje.« Namreč ekološki kmet mora dodobra poznati prst, v katero seje izbrana semena, do potankosti mora poznati cikle rasti ter skrbno bdeti nad potrebami rastlin. »Če zelo dobro spremljaš vznike, lahko na primer mnogo nižji od donosov konvencio- V ekološkem kmetijstvu je potrebna kreativnost Seveda pa takšno delo terja več pozornosti in priprav, tudi ročnega dela, na drugi strani pa so pridelki Podravje • Pridelovalci sladkorne pese zadovoljni Pesa že raste, bo zrasla tudi tovarna Zadruga kooperativa Kristal iz Ormoža je na sejmu Agra v Gornji Radgoni priredila okroglo mizo oziroma posvet o pridelavi sladkorne pese v Sloveniji. „25 podobno mislečih se nas je v zimskih mesecih leta 2016 odločilo ustanoviti zadrugo, sklenili smo tudi partnersko sodelovanje s tovarno sladkorja Viro iz Virovitice. V prihodnje bi želeli od državnih ustanov dodatno strokovno pomoč - svetovalca oziroma specialista na terenu, ki bi našim pridelovalcem svetoval, da bodo dosegali čim boljše rezultate, kajti ti so merilo za uspešno nadaljevanje začete poti. Hkrati bi to bila velika pomoč mladim kmetom, saj sta strokovnost in volja zagotovilo za doseganje zastavljenih ciljev. Menim tudi, da so vse sedanje aktivnosti zametek nečesa večjega," je na posvetu med drugim povedal predsednik zadruge Mirko Kosi, pri čemer je imel z besedami „nekaj večjega" najverjetneje v mislih ponovno vzpostavitev tovarne sladkorja v Sloveniji. Izkušnje pozitivne Na dogodku sta svojo izkušnjo s pridelavo sladkorne pese predstavila dva mlada kmetovalca s Ptujskega polja: Sandi Hergula iz Cvetkovcev in Marko Prelog iz Zagojičev. Prelog je bil v obdobju poskusne letine 2017 s petimi hektarji največji pridelovalec sladkorne pese v Sloveniji. „Odločili smo se, da poskusimo. Zasejali smo pet hektarjev. Če ne poskusiš, ne veš ... Setev se je dobro obnesla, tudi tretiranje proti zaraščanju s pleveli je bilo uspešno. Poleti, ko je bila suša, smo površine namakali. Z nasveti pri pridelavi so nam pomagali v zadrugi, svetoval mi je oče, ki je bil pred ukinitvijo pridelave dolga leta tudi sam pridelovalec. Njegovi nasveti so bili še kako dobrodošli. Vesel in ponosen sem, da smo po desetih letih na slovenskih poljih obudili pridelavo sladkorne pese. Dokazali smo, da se znamo po kakovosti in količini pridelka postaviti ob bok največjim pridelovalcem v Evropi. Z lanskoletnim pridelkom sem zelo zadovoljen, pa tudi z organizacijo pridelave in spravila s strani Zadruge Kristal. Letos smo sladkorno peso posejali na desetih hektarjih." Prelogovi so lani na hektarju pridelali 98,6 tone bruto oziroma 86,4 tone neto pridelka s sladkorno stopnjo 15,4 odstotka. Odkupna cena je bila 36 evrov za tono pri 16-odstotni sladkorni stopnji. Drugi primer dobre prakse je kmetija Hergula iz Cvetkovcev. San-di Hergula je za lanskoletni pridelek prejel celo nagrado podjetja Viro zlato repo. „Nagrada mi veliko pomeni, saj sem dokazal, da se sladkorna pesa na našem območju da pridelati in so pridelki primerljivi z evropskimi. Pomembno je, da se pridelek spremlja in pravočasno ukrepa. Vso delo je mehanizirano in ga lahko opravim sam. Lani smo poskusno zasejali 1,8 hektarja. Setev, zaščita pred peleveli in boleznimi so potekale brez težav. Zaradi suše smo pridelek poleti trikrat zalivali, vsakič čez noč. S pridelavo, spravilom in plačilom smo zadovoljni. Po hektarju je neto pridelek znašal 90,7 tone, kar daje povprečno 14,4 tone biološkega sladkorja. Pridelava sladkorne pese se kmetu izplača," je dejal Hergula. Bo država prisluhnila Mirko Kosi, ki je na čelu Združenja pridelovalcev sladkorne pese in Zadruge Kristal, pravi, da bodo pridelovalci v prihodnje lahko pridobili tudi kakšen evro iz razpisov na področju kmetijstva. „Za sredstva, namenjena promociji in trženju, bomo lahko kandidirali kot zadruga - skupina pridelovalcev. Za sofinanciranje investicij bi lahko kandidirali na razpisih, ki omogočajo prijavo kolektivnih naložb. Če se bodo površine, zasejane s peso, povečevale, bomo seveda kolektivno ali individualno šli v nakup stojne opreme. Ker se pripravljajo strateški dokumenti za kmetijsko politiko v obdobju 2020-2027, bomo poskušali dokazati, da smo pridelovalci sladkorne pese upravičeni do državnih spodbud. Nekatere države pridelovalce sladkorne pese spodbujajo z dodatnimi neposrednimi plačili. Sosednja Hrvaška jim po hektarju namenja 450 evrov." Kot vse kaže, bo nova ministrica za kmetijstvo Ptujčanka Aleksandra Pivec, po rodu Ormožanka. Na vprašanje, kaj od bodoče prve dame slovenskega kmetijstva pričakujejo pridelovalci in zadruga, Kosi odgovarja: „Ko bo ministrica potrjena, ji bomo najprej poslali čestitko. Nato bo sledila pobuda za srečanje, na katerem ji želimo predstaviti naše aktivnosti. Seveda pri naših prizadevanjih pričakujemo podporo ministrstva." Mojca Zemljarič Marko Prelog in Sandi Hergula sta med večjimi pridelovalci sladkorne pese v Sloveniji. Z lanskoletnim pridelkom sta oba zelo zadovoljna, pa tudi nadvse zagnana za delo v prihodnje. Foto: MZ torek • 11. septembra 2018 Kmetijstvo Štajerski 7 konvencionalno je alternativa pogosto na naših krožnikih. Ugotovili so, daje čedalje več živil, ki so brez ostankov pesticidov, a da so najbolj varna ekološka živila. ni naše kmetije, kjer smo predstavili tudi našo zgodbo. Sicer pa vidim še veliko potenciala v zeliščih in v kozmetiki.« Veliko kreativnosti bo od prevzemnice kmetije zahtevala tudi letošnja letina. »Buče, na katerih bazira naša kmetija, smo letos zaradi kolobarja posadili v zemljo, ki je sicer primernejša za sušne razmere, kar pomeni, da nam je moča letos močno oklestila pridelek. To pomeni, da bomo morda namesto olja semena raje karamelizirali. S tistim, kar imaš, je treba nekaj narediti,« je preprosto dejala Maja Lamberger Khatib, ki pa je s svojimi pridelki našla pot tudi do polic pravične trgovine v Nemčiji. »Vzpostavili smo partnersko povezavo in zanimajo se za prodajo sončničnih semen in tudi bučnih.« Sicer pa se ne boji, da povpraševanja po ekoloških izdelkih ne bi bilo, saj gre za varne in kakovostne pridelke in izdelke, je prepričana. »Res pa je, da moramo tudi pridelovalci narediti korak naprej, se povezati in uporabiti svoje znanje o rastlinah ter o prednostih rastlin in jih predstaviti tudi potrošniku, namreč za potrošnika ni dovolj, da je nekaj ekološko, mora poznati tudi prednosti.« In z znanjem podkrepljen potrošnik bo začel razmišljati, kaj z zaužito hrano vnese v telo. Ali poleg beljakovin, sladkorjev, ogljikovih hidratov in številnih aditivov še kup pesticidov, ali pa minerale, vitamine in prehranske snovi, ki jih resnično potrebuje. A ti izdelki in pridelki ne nastanejo s pomočjo fitofarmacevtskih sredstev, v umetnih pogojih, temveč na bližnji njivi, pri sosedu, ki spoštuje in upošteva naravo, je prepričana ekološka kmetovalka z Dravskega polja, ki na območju intenzivnega kmetijstva orje ledino ekološkemu kmetovanju. »Moja vizija ni, da njiva naše kmetije ostane osamljena, temveč da bom obdana z ekološkimi kmeti. Nekdo pač mora začeti,« je prepričljivo in samozavestno, kar je za takšne cilje tudi potrebno, dejala Maja Lamber-ger Khatib s kmetije Pri omi Neži. Mojca Vtič Foto: Kmetija pri omi Neži nalnega kmetijstva. A to še ne pomeni, da se ekološko kmetijstvo z ekonomskega vidika ne izide. Potrebne je več kreativnosti. »Kmetje kmetu-jejo in jim zmanjka časa, kje in komu prodati, jaz se posvečam tudi temu delu. Namreč povsem jasno mi je, da se zgolj prodaja primarnih pridelkov ne izide, saj ta ne pokrije niti stroškov ekoloških semen, zato sem takoj začela razmišljati, kaj lahko naredim iz pridelka. Tako sem trenutno oblikovala 25 izdelkov: od različnih vrst olj, moke, kosmičev, zdrobov, kaš, čajev ..., ki jih imamo predstavljene v naši spletni trgovini na spletni stra- Število ekoloških kmetij 2007 I 2012 I 2017 I ekološke kmetije v kontroli, število 2.000 (2,6 %) 2.682 (3,6 %) 3.635 (5,2 %) ekološko obdelane površine v kontroli, ha 29.322 (5,88 %) 35.100,67 (7,6 %) 46.222 (9,6 %) Površina in kulture v ekološki pridelavi Vir: MKGP | 2007 | 2012 | 2017 | Njive 2.305,04 2.752,61 4.476,68 Vinogradi 184 323,88 559,35 Oljčniki 21 184,53 242,55 Sadovnjaki 668,64 994,36 1.881,20 Vrtnine (na prostem in v zaščitenem prostoru) 107,80 180,68 317,12 Ekološka živila naj bi vsebovala bistveno manj pesticidov, ob tem pa ekološko kmetovanje nagovarja izziv sodobnega kmetijstva, to je preskrba prebivalstva z varno in kakovostno hrano ob hkratnem zmanjševanju obremenjevanja okolja in narave. Kljub stalni rasti števila ekoloških kmetij se še vedno kaže nujna potreba po večjih količinah pridelkov in organiziranem nastopanju na tržišču z osveščanjem potrošnikov in tudi pridelovalcev. V pridelavi prevladuje živinoreja, čeprav je povpraševanje potrošnikov največje po svežih vrtninah, sadju in nemesnih predelanih živilih (mlevski in mlečni izdelki). Ob nakupu živil kupimo še koktajl pesticidov? Iz poročil Evropske agencije za varno hrano za leti 2014 in 2015 izhaja, da so bili z več kot desetimi pesticidi (sicer pod mejno vrednostjo za posamezni pesticid) onesnaženi naslednji vzorci: grozdje, jagode, paprika, jabolka, hruške, čaj. »Po našem mnenju je posebej skrb vzbujajoče, daje vsak četrti vzorec vseboval več kot en pesticid. O tako imenovanem »koktajl učinku« večjega števila ostankov pesticidov v enem vzorcu govorimo, kadar v obdobju rasti kmetje uporabljajo več vrst sredstev oziroma pesticidov. Glede na trenutno zakonodajo je mejna vrednost ostankov določena le za posamezno kemikalijo in ne za vsoto (koktajl učinek),« so povedali na ZPS. Foto: CG Ormož in Središče ob Dravi • Letina buč tudi letos dobra, na trgu so viški Spravilo se je začelo prej kot običajno Spravilo buč seje letos začelo kakšna dva tedna hitreje. Zaradi vročine in suhega vremena so buče prej dozorele, tako da oljarne že nekaj časa odkupujejo mokre bučnice. Oljarni Središče ob Dravi poteka Bučnice letos odkupujejo samo radi prisilnega dozorevanja buč: »V da ni prišlo do vznika. Potem je bilo sni. Nato je prišlo obdobje vročine odkup mokrih bučnic od 23. avgusta. »Letos je zgodnje leto, začeli smo 14 dni prej kot običajno. Dejansko so to buče, ki so rasle na lažjih tleh in so v suši prisilno dozorele ter jih je bilo treba pospraviti,« je dejala vodja prevzema in proizvodnje v oljarni Romana Ozmec. od kmetov, s katerimi imajo sklenjene pogodbe. Teh je osemdeset, kar obsega 160 hektarjev buč in je za njihove potrebe dovolj, kajti tudi njihovo krovno podjetje Jeruzalem Ormož SAT ima posejane buče na 50 hektarjih. Romana Ozmec ocenjuje, da bo letošnjega pridelka manj za- Z letino vseeno zadovoljni Ormoški kmetijski svetovalec Ivan Puklavec je dejal, da so v povprečju buče, čeprav hitro, dobro dozorele: »Seveda je vse odvisno od njive do njive, od pridelovalca do pridelovalca. Na splošno pa lahko rečem, da bodo pridelki takšni kot lansko leto. Je pa res, da so zaloge bučnic tako v Središču ob Dravi, v vseh oljarnah, tudi v Avstriji, še iz lanskega leta ogromne. Tako je trenutno več bučnic, kot je potreba po njih, zato so cene bučnic nižje.« Kmetovalec Marko Kočevar iz Obreža je dejal, da so buče posejali na 2,6 hektarja površin. Spravilo buč je za njimi, v središko oljarno so odpeljali 3,9 tone mokrih bučnic: »Problem je bil v tem, da so buče prej dozorele in prišel je čas, da smo jih prej pospravili.« Na pšeničnih tleh so bile buče precej zrele, ponekod tudi že gnile vmes, na težji tleh pa morda še malo zelene. Kljub temu Marko Kočevar ocenjuje letošnjo letino kot dobro: »Sem zadovoljen, srečo smo imeli, daje bilo vreme dokaj ugodno, namakalo je, škropiva so prijela, tako da lahko rečem, daje bil pridelek dober.« samem začetku je marsikdo moral bučnice sejati dvakrat, ker je prišlo do neurij in so bila tla tako zbita, ugodno za bučnice, toplo, lepo vreme, je pa se pojavilo deževje, ki je pospešilo rast plevelov in pojav ple- in buče so bile zapečene in so prisilno dozorele.« Ocenjujejo, da bodo prevzem mokrih bučnic končali 15. Buče čakajo u vrsti na spravilo. septembra, suhega odkupa ne bo, razen od tistih kmetov, ki niso pripeljali mokrih bučnic in imajo z njimi sklenjene pogodbe. Bučnic je na trgu preveč »Trg je prenasičen z bučnimi semeni, ogromno bučnic je ostalo od lanske sezone, zdaj je tu nova sezona in spet je trg poln. Pojavljajo se velike količine, ki jih slovenske oljarne ne moremo porabiti,« je razložila nižjo odkupno ceno bučnic Romana Ozmec. V prejšnjih letih seje količina posejanih buč povečevala tako na račun dobrih odkupnih cen bučnic kot tudi na račun kolobarja. Romana Ozmec je dejala, da že ta podatek, da je bilo v Sloveniji v letu 2013 posejanih 3.433 hektarjev buč, v 2016 pa 5.400, nazorno kaže na povečanje površin, zato so se pojavili viški. Slovenski oljarji ne zmorejo vsega predelati in prodati, odkup v Avstrijo pa je omejen. Zato si oljarji želijo normalne količine buč, saj bodo tako tudi cene bolj normalne. KGŠ 8 Štajerski V središču torek • 11. septembra 2018 Slovenija • Razred letos ponavlja 1.513 osnovnošolcev Veliko več otrok ponavlja razred kot Nekateri otroci v šoli napredujejo prej, drugi potrebujejo nekoliko več časa. Kako hitro otrok usvaja znanje, je odvisno od nadpovprečne rezultate, lahko predlagajo hitrejše napredovanje v višji razred. Veliko več pa je primerov, ko šolarji ne zmo šolskem letuje tako kar 1.513 osnovnošolcev, ki ponavljajo razred, hitreje jih napreduje le okrog 20 letno. Uvedba devetletke je za številne starše prinesla pomembne dileme. Statistika kaže, da se vedno več staršev odloča za odlog šolanja in otroka v šolo namesto s šestimi leti vpiše leto dni kasneje. Razloga za takšno odločitev sta v večini primerov dva: starši otroku želijo podaljšati „brezskrbno" otroštvo ali pa se bojijo, da ne bo kos vsem zahtevam v šoli. Zakon določa, da morajo starši v 1. razred vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati osnovno šolo, dopolnili starost 6 let. Vse več staršev noče poslati otroka v šolo pri šestih letih Otroku se lahko pričetek šolanja na predlog staršev, zdravstvene službe oziroma na podlagi odločbe o usmeritvi odloži za eno leto, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Odloči ravnatelj, na podlagi mnenja strokovne komisije. Zoper prvostopenjsko odločitev imajo starši možnost vložiti pritožbo na šolsko komisijo. Hitrejša napredovanja učencev Učencem, ki dosegajo nadpovprečne rezultate v učenju, mora osnovna šola na predlog staršev, učiteljev ali šolske svetovalne službe omogočiti, da prej kot v devetih letih končajo osnovnošolsko izobraževanje in izpolnijo obveznost. Zadnji podatek, s katerim razpolagajo na ministrstvu za izobraževanje, je iz šolskega leta 2016/17, ko je hitreje, kot bi sicer, napredovalo v razrede skupaj 17 osnovnošolcev. Največ iz prvega v tretji razred, in sicer pet učencev, najmanj iz 5. v 7. razred ter 6. v 8. razred; po eden v celi državi. V prvi triadije skupaj razred „preskočilo" sedem osnovnošolcev v Sloveniji. Število odlogov je precej naraslo. Medtem ko so v šolskem letu 2010/2011 zabeležili 809 takih primerov, skupno število vpisanih otrok pa je znašalo 17.922 prvošolcev, je bilo minulo šolsko leto od skupaj 22.152 prvošolcev 1.864 takšnih, ki so odložili vpis. V odstotkih to v sedmih letih predstavlja zvišanje s 4,5 na 8,3 % vseh prvošolcev. V prvi triadi kar 463 »ponavljačev« Da za marsikaterega otroka vstop v šolo pri šestih letih ni primeren, pa dokazujejo tudi številke. V letošnjem šolskem letu bo prvi razred ponavljalo kar 133 otrok, drugi razred 140 otrok, tretjega, ko se prvič srečajo tudi z ocenjevanjem, pa kar 190 otrok. To pomeni, da že v prvi triadi razreda v preteklem šolskem letu ni uspešno zaključilo kar 463 otrok. Daleč največ „ponavljačev" je letos v 6. razredu, in sicer 342. A glede na skupno število vseh učencev jih niti ni veliko. Odstotkovno gledano letos ponavlja razred le 0,84 % osnovnošolcev (oz. 1.513 otrok). Učenec lahko ponavlja tudi prvi in drugi razred Učenci v tretjem obdobju napredujejo v naslednji razred le, če so ob koncu šolskega leta pozitivno ocenjeni iz vseh predmetov. Po Zakonu o osnovni šoli pa učenci v prvem in drugem obdobju razredov ne ponavljajo. Toda ne glede na to določbo lahko učenec zaradi slabšega učnega uspeha, kije posledica daljše odsotnosti, bolezni, preselitve ali zaradi drugih opravičljivih razlogov, ponavlja razred, »če to zahtevajo njegovi starši oz. če ponavlja razred na predlog učitelja in šolske svetovalne službe v soglasju s starši," pojasnjujejo na šolskem ministrstvu. S snovjo 7. in 8. razreda se drugič ubada okrog 200 osnovnošolcev. So pa očitno na zaključek šolanja toliko bolj pripravljeni, le 19 je takih, ki v tem šolskem letu ponavljajo zadnji razred devetletke. Učenci, ki so v 7. in 8. razredu ob koncu pouka v šolskem letu negativno ocenjeni iz največ dveh predmetov, do konca šolskega leta opravljajo popravni izpit. Tega lahko opravljajo največ dvakrat v šolskem letu. Učenci 9. razreda lahko opravljajo popravni izpit tudi iz več predmetov, iz katerih so ob koncu šolskega leta negativno ocenjeni. Če učenec popravnih izpitov ne opravi uspešno, ponavlja razred. Kdaj lahko učenec »preskoči« razred Nekaterim učencem je v šoli dolgčas, saj snov predelajo bistveno hitreje kot njihovi vrstniki. Takrat se Ena največjih napak, ki jo po mnenju strokovnja Ormož • Podoba mesta daleč od nekdanjega sijaja Črne točke mesta duhov Današnja podoba mesteca Ormož se je zelo oddaljila od nekdanjega sijaja. Videz mestnega jedra kazijo nekateri neurejeni ali zanemarjeni deli mesta. Nekaj takšnih črnih točk je opaznih takoj, zlasti na avtobusni postaji in v parku. Poškodovane stopnice, trava in zelenje, ki prosto raste iz tlakovcev, polomljeni koši in del porušenega zidu ter mestna fontana, ki je nede-lujoča že lep čas. Pa zapuščeni in zanemarjeni bližnji prostori in objekti. To je le nekaj prizorov v samem centru mesta ob avtobusni postaji. Z videzom so nezadovoljni tudi prebivalci. Ti so sicer prepričani, da je glavna težava tega mesteca, ki so ga označili kot mesto duhov, v slabi gospodarski sliki. Kot povedo, priložnosti za zaposlitev mladih v mestu ni, zato ga ti vse bolj zapuščajo. Na mestnih pločnikih in ulicah se tako bolj ko ne srečujejo upokojenci. Naključni mimoidoči so pokazali še na nekaj črnih točk, ki kazijo videz mestnega jedra. Opozorili so tudi na podobo ormoškega grajskega parka, na polomljene klopce in koše za smeti. Videz mesta pa tako kot tudi drugod po slovenskih mestih kazijo še številne propadajoče stavbe, a te so po večini v zasebni lasti. Najbolj aktualen je zagotovo propadajoči ormoški hotel, pa zapuščena Merca-torjeva blagovnica Tima... Sok: Prenova parka s prestavitvijo avtobusne postaje je in bo prioriteta O stanju in načrtih smo povprašali občinsko vodstvo. Ormoški župan Alojz Sok se zaveda, da je podoba avtobusne postaje s parkom vred v nič kaj zavidljivem stanju. V ta namen nameravajo pristopiti k celoviti obnovi celotnega parka skupaj z avtobusno. »Narejen je idejni projekt prenove tega parka v povezavi s prestavitvijo avtobusne postaje. Ta naj bi se preselila v prostore bivše trgovine Mercator, ki jo je občina deloma kupila. Smo sredi postopka o prenosu oz. odkupu zemljišč in dela avtobusne postaje od Veolie. Ko bo izdana odločba, bo občina odkupila od Veolie del avtobusne postaje, Veolia pa od občine prostore za novo avtobusno postajo. Takrat ko postanemo lastniki, bomo lahko začeli delati na celoviti prenovi tega parka. To je in bo ena od prioritet občine,« odgovarja Sok. A Neatraktiuen pogled: nedelujoči mestni vodomet u parku pri avtobusni postaji. ¿2 M , Tudi na takšen prizor je mogoče naleteti ob avtobusni postaji sredi mesta... 2 J Te dni je j Foto: M H Foto: MH torek • 11. septembra 2018 V središču Štajerski 9 hitreje napreduje številnih dejavnikov. V izjemnih primerih, ko učitelji opazijo rejo zadovoljivo v celoti usvojiti predpisane snovi. V letošnjem Foto: CG kov delajo starši, je primerjanje sposobnosti otroka z njegovimi vrstniki. odloča o hitrejšem napredovanju učenca. Odločitev o tem sprejme učiteljski zbor v soglasju s starši, podrobnejše določbe o preverjanju in ocenjevanju znanja in napredovanju učencev iz razreda v razred pa izda minister. T. i. akceleracija je precej redka v slovenskem šolstvu. Po nekaterih raziskavah naj bi razred preskočilo letno le okrog 0,5 % osnovnošolcev. Zadnji podatek, s katerim razpolagajo na ministrstvu za izobraževanje, je iz šolskega leta 2016/17, ko je hitreje, kot bi sicer, napredovalo v razrede skupaj 17 osnovnošolcev. Če to primerjamo s skupnim številom učencev: od 170.681 jih je hitreje napredovalo le 0,009 %. Pri hitrejših napredovanjih oz. preskokih razredov pa strokovnjaki opozarjajo, da gre za pomembno odločitev, pri kateri je treba pretehtati tudi številne druge dejavnike, ne le otrokovo znanje; predvsem socialne in čustvene značilnosti otroka. Običajno sicer gre za izjemno dobro pretehtane odločitve vodstva šole, učiteljev in staršev ter seveda tudi otroka. Dženana Kmetec Ormož • Apartmajska hiša Svetinje in objekt na Kolodvorski prodana Kdo je novi lastnik apartmajske hiše Svetinje Za nakup apartmajske hiše Svetinje je prispela ena zavezujoča ponudba. Neuradno naj bi nov lastnik objekta postal domači podjetnik Zvonko Špendija. 21. avgusta se je iztekel rok za oddajo ponudb v okviru že petega postopka zbiranja zavezujočih ponudb za nakup apartmajske hiše Svetinje, propadle ormoške gradbene družbe IGD Hole-rmuos, ki jo prodaja stečajni upravitelj Damjan Belič. Očitno pa je bila prodaja tokrat uspešna. Stečajni upravitelj je prav tako na četrti javni dražbi našel kupca za poslovno-stanovanjski objekt na naslovu Kolodvorska 1, Ormož. »V teku je izvedba prodaje za obe nepremičnini (sklepanje prodajne pogodbe, pridobivanje potrebnih sklepov sodišča, plačilo kupnine, izročitev nepremičnine kupcu ter prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi). Dokler vsa ta dejanja ne bodo uspešno opravljena, je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin še vedno stečajni dolžnik,« je pojasnil Belič. Ob tem je še razkril, da je za apart-majsko hišo sredi Ljutomersko-Ormoš-kih goric prispela zgolj ena ponudba, za poslovno-stanovanjski objekt v centru Ormoža pa sta se potegovala dva dra-žitelja. Novi lastnik brez komentarja Medtem ko stečajni upravitelj še ne more razkriti imen interesentov in kupcev ter višine oddanih ponudb, pa smo iz neuradnih, a zanesljivih virov izvedeli, da naj bi apartmajsko hišo Svetinje z devetimi sodobnimi apartmaji štirih zvezdic in 300 let staro vinsko klet, preurejeno v gostinski lokal, kupil domači Več kot 300 let stara apartmajska hiša na Svetinjah naj bi dobila novega lastnika. samostojni podjetnik Zvonko Špendija. Ali to drži in kakšne načrte ima z omenjeno stavbo, smo preverili pri Špendiji, a za zdaj zadeve še ni želel komentirati, saj, kot je dejal, je o tem še preuranjeno govoriti. Izklicna cena za več kot 300 let star objekt na Svetinjah, ki je bil pred dobrim desetletjem obnovljen, je sicer znašala 309.180 evrov, nov lastnik pa naj bi neuradno ponudil dobrih 2.000 evrov več. Izklicna cena za poslovno-stano-vanjsko stavbo v centru Ormoža pa je znašala 235.467 evrov. Koliko so zanjo iztržili, nam ni uspelo izvedeti. V prodani stavbi bodo najemnika deložirali Kot je še razvidno iz vabila k dajanju ponudb na spletni strani Ajpes, je bil objekt v Svetinjah oddan v najem družbi Exbau, d. o. o., stečajni upravitelj je januarja 2018 odstopil od najemne pogodbe, najemnik pa še vedno ni izročil nepremičnine stečajnemu dolžniku in jo zaseda brez pravnega naslova. V teku je postopek prisilne deložacije najemnika. Interesa za nakup propadajočega ormoškega hotela ni Uspešna ni bila niti tretja dražba za ormoški hotel po izklicni ceni v višini 407.835 evrov. »Za ostale (neprodane) nepremičnine se prodajni postopki, ob dodatnem znižanju izhodiščne oz. izklicne cene, nadaljujejo,« pravi stečajni upravitelj Belič. Monika Horvat Foto: MH ob tem izpostavlja, da je vse odvisno od financ. V zvezi s podobo parka ob avtobusni postaji in nedelujočim vodometom pa je še pripomnil, da je ta nefunkcionalen že 15 let, morda še več. Priznal je tudi, da je ograja oz. zid v omenjenem parku iz leta v leto v slabšem stanju in »bi jo morda bilo dobro celo v celoti odstraniti«. Suh tudi vodomet pri Timi Ob kratkem prehodu skozi mesto smo naleteli na še en prizor: ne-delujoči vodomet pri nekdanji Mer-catorjevi blagovnici Tima. Župan o tem ni vedel nič, čeprav je vodomet v lasti občine. Po tem, ko smo v dokaz posredovali fotografijo omenjene fontane, pa so z občinske uprave razložili, da so pred kratkim vodomet popravili in uredili. Zamenjana je bila črpalka, a ta od torka po ne- vihti spet ne deluje. Ker je črpalka še pod garancijo, so izvajalca o tem že obvestili. Kot so še zagotovili, bodo nedelujočo črpalko v najkrajšem možnem času nadomestili, tako da bo fontana že kmalu spet začela delovati. Del sijaja bo povrnila obnova stare komunale, šole ... K lepši podobi mesta pa bodo zagotovo prispevali nekateri projekti, ki so v teku - od prenove objekta stare komunale, kjer občina ureja novo tržnico, hostel ter prostore Kluba ormoških študentov in Mladinskega centra Ormož, do nove podobe šolskega objekta OŠ Ormož in športne dvorane ter nogometnega igrišča. Monika Horvat >ovsem suha tudi fontana pri Timi. Že kmalu naj bi sicer spet začela delovati. Ptuj • Podjetje Mark Metal na Puhovi ulici se širi S sodelavci na Ptuju so zadovoljni Avstrijsko podjetje Mark Metal, ki deluje na področju kovinske industrije, je pred dvema letoma na dražbi za dobra dva milijona evrov kupilo proizvodno-poslovno stavbo propadlega Tehcentra na Puhovi ulici na Ptuju. Približno enak znesek so nato vložili v njeno obnovo in lani spomladi zagnali proizvodnjo. Po dveh letih od prihoda na Ptuj izkazujejo resne namene za širitev dejavnosti in dodatno zaposlovanje. V minulem tednu so namreč na dražbi od Mestne občine Ptuj odkupili 43 arov sosednjega zemljišča, ki ga bodo uporabili za širitev skladiščnih kapacitet. „Podjetje je z razvojem svojega obrata na Ptuju zelo zadovoljno. Lokacija je primerna in hitro dostopna, prav tako nudi možnosti širitve. Odkar smo se preselili v nove prostore na Puhovi ulici, nam je uspelo urediti prostore za proizvodnjo in obnoviti tretjo proizvodno halo. Na obnovo še čaka stekleni pisarniški del. Najpomembneje je, da so se pogoji dela za delavce zelo izboljšali. V proizvodni proces lahko uvajamo vse želene in zahtevane standarde na področju same proizvodnje, predvsem na področju vodenja človeških virov. Vsi delavci v podjetju imajo sklenjeno pogodbo za nedoločen čas in način napredovanja je jasno določen. Lani smo zraven rednih usposabljanj začeli izvajati še različna izobraževanja v okviru internega sistema izobraževanja MARKademija. „Slovenija preveč dragocena, da bi jo prepustili kabaretistom" Generalni direktor družbe Mark Metallwarenfabrik Rudolf Mark poslovanje v Sloveniji in sodelovanje s kadri iz tega okolja vidi kot dobro priložnost: „Ptujje zelo dobra lokacija in Slovenija je dobra in zanesljiva dežela. Z malce zaskrbljenosti pa opazujem nov politični razvoj. Slovenija je preveč dragocena, da bi jo prepustili kabaretistom. Sodelavci z območja Ptuja in Avstrije imajo skupno tradicijo, kar je dobro. So zanesljivi in dobri delavci. Menim, da lahko podjetje dobro posluje le takrat, ko vsi zaposleni združeno stojijo za podjetjem in obratno - ko šef ceni in podpira vsakega zaposlenega. Mark Metal na Ptuju je glede tega na dobri poti." Foto: Črtomir Goznik Avstrijsko podjetje Mark Metal je proizvodnjo v prostorih nekdanjega Tehcentra začelo lani spomladi. Po letu in pol že načrtujejo širitev. Vsakemu zaposlenemu je na voljo paket za zaposlenega, ki vsebuje različne ugodnosti za dobro počutje. Pa ne zato, ker to zapoveduje zakon, ampak ker vodstvo podjetja želi, da so zaposleni na delovnem mestu zadovoljni. Poslovno etiko in kulturo podjetja, ki velja v matičnem podjetju v Spitalu am Pyhrn, uspešno prenašamo tudi v delovno okolje na Ptuju," so pojasnili v podjetju. Napovedujejo zaposlovanje V podjetjih poslovne skupine Mark je zaposlenih 534 sodelavcev, od tega 118 na Ptuju. Večina vseh sodelavcev dela v osnovni dejavnosti kovinske proizvodnje (518). V družbi Mark Save a Life jih je osem in enako število v Mark Hydraulik. Slovenski delavci so v celotni skupini zelo cenjeni, saj veljajo za zelo zavzete, vestne in lojalne. Po letnem načrtu bodo v tem letu v podjetju zaposlili še predvsem strokovno usposobljen kader. To so CNC-operaterji in elektrotehniki z izkušnjami. V prihodnjem letu bo največji izziv predstavljal zagon nove montažne proizvodnje, kjer bodo potrebovali mehatronike, posluževal-ce strojev in delavce v logistiki. Mojca Zemljarič -oto: MH 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 11. septembra 2018 Spuhlja • 90 let PGD Spuhlja Jubilej z novim vozilom za intervencije 25. avgusta je PGD Spuhlja proslavilo 90-letnico delovanja. Svečano prireditev so izvedli v sodelovanju s ČS Spuhlja ob prazniku četrtne skupnosti. Od leta 2008 delujejo v novem gasilskem domu ob večnamenski dvorani Spuhlja, ki so ga predali namenu 31. avgusta 2008, ob drugem srečanju krajanov Spuhlje. Od leta 2009 društvo vodi Edvard Rižner, od leta 2008 je poveljnik Boštjan Prosenjak. V 91. leto delovanja so vstopili z novim vozilom za intervencije v vrednosti 244.000, za katero sredstva še zbirajo. Največji delež v višini 192.000 evrov so sredstva MO Ptuj (sofinanciranje bo zaključeno v letu 2020), društveni del pa je sestavljen iz sredstev sofinanciranja za obrambo, prodaje starega gasilskega vozila ter iz botrstva in prostovoljnih prispevkov. Podvozje in šasija novega vozila sta že plačana, za okrog 125.000 evrov pa so najeli kredit. Aktivnosti za nakup novega vozila GVC 16/25 so pričeli leta 2015 z željo, da ga predajo namenu ob svoji 90-letnici v letu 2018. Požarni okoliš PGD Spuhlja predstavljata naselji Spuhlja in Brstje, kjer gasijo travniške in dimniške požare, izvajajo aktivnosti ob naravnih nesrečah, poplavah, speci- O PGD Spuhlja Gasilsko društvo Spuhlja je bilo ustanovljeno leta 1928, prvi občni zbor je bil 29. marca tistega leta. Prvi predsednik je bil Konrad Toplak, poveljnik Franc Vertič, blagajnik Jakob Kramberger in tajnik Anton Brus. PGD Spuhlja ima danes status društva II. kategorije, skupaj 284 članov, od tega operativnih 30. Častni član PGD Spuhlja je Alojz Toplak. Od ustanovitve do danes so v društveno kroniko zapisali številne dogodke in intervencije, v tem času so zamenjali več lokacij, kupili tri gasilske cisterne in več vozil za prevoz moštva. Prvi gasilski prapor so razvili ob 35-letnici društva. Leta 1993 so podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju z gasilskim društvom Rateče-Planica. V letu 1997 so izpolnili pogoje za tekmovalno desetino, ki seje udeležila različnih tekmovanj in dosegla dobre rezultate. Poveljnik PGD Spuhlja Boštjan Prosenjak in predsednik PGD Spuhlja intervencije v vrednosti 244.000 evrov Foto: Črtomir Goznik Edvard Rižner pred novim vozilom za Pacinje • 15. praznik četrtne skupnosti Rogoznica Novo igrišče in obnovljena cesta V ČS Rogoznica, ki združuje naselja Podvinci, Pacinje, Spodnji Velovlek, Kicar in del mesta Ptuj (Rogoznica), so konec avgusta sklenili prireditve ob svojem 15. prazniku. Tudi začetek letošnjega praznovanja je bil v znamenju športnih in rekreativnih dogodkov. Pripravili so kolesarjenje ter turnirje v košarki, malem nogometu, pikadu, ročnem nogometu, kartanju in namiznem tenisu. Največ točk so na tekmovanjih zbrali krajani Pacinja in tako ponovno osvojili pokal za prvo mesto; lani so po večletnih zmagah osvojili tudi predhodni pokal. Drugouvršče-na je bila letos ekipa naselja Kicar in tretja ekipa Podvincev. Praznični teden so sklenili s prireditvijo v Pa-cinju, kjer so namenu predali igrišče z umetno travo velikosti 540 kvadratnih metrov, igrišče za odbojko na mivki, parkirišče in moderniziran cestni odsek na relaciji Pacinje-Ša-lamun v dolžini 140 metrov. Predsednik ČS Rogoznica Dušan Fric je na osrednji slovesnosti ob prazniku med drugim izpostavil potrebo po urejanju cestne infrastrukture. Lansko jesen so namenu predali obnovljen 1.300 metrov dolg odsek regionalne ceste skozi Podvince s kolesarsko stezo, ploč- niki, javno razsvetljavo ... Podobnih investicij, kot je bila v Podvincih, si po besedah Frica na območju ČS Rogoznica želijo še več. Po posodobitvah, ki bodo zagotavljale tudi večjo varnost udeležencev v cestnem prometu, med drugim kličejo Slovenjegoriška cesta, Cesta 8. avgusta in cesta v Novi vasi. Predsednik ČS je zadovoljen, da so uspeli realizirati investicijo v Pacinju. „Pri pripravi proračuna smo na MO Ptuj podali pobudo, da se za leto 2018 iz postavke za delovanje ČS zagotovijo sredstva za prenovo športnega igrišča v Pacinju, ureditev javne razsvetljave in modernizacijo javne poti. Pri obnovi športnega parka so s prostovoljnim delom sodelovali tudi krajani. Menim, da je športni park za kraj velika pridobitev, športne površine so vsak dan polne mladih. Na območju celotne ČS imamo še veliko postoriti. Manjkajo kanalizacija, javna razsvetljava, pločniki ..." je ob prazniku med drugim poudaril Fric in nato v družbi župana mestne občine (MO) Ptuj Mirana Senčarja podelil priznanja ČS. Prejeli so jih Športno društvo Kicar ob desetletnici delovanja, PGD Spodnji Velovlek za 70 let delovanja, Anton Kramberger starejši za dolgoletno delo v društvih ter Drago Zorko za udejstvovanje na področju športa in lokalne skupnosti. Sledilo je slav-nostjo rezanje otvoritvenega traku za vse v kraju izvedene naložbe. Trak so prerezali župan Senčar ter predsednik in član ČS Rogoznica Dušan Fric in Milan Kristovič, ki v svetu četrtne skupnost zastopa naselje Pacinje. Župan Senčar je v svojem nagovoru delo ČS Rogoznica in društev, ki delujejo na tem območju, pohvalil. Izpostavil je, da je Rogozni-ca izjemno aktivna ČS, v kateri se vedno nekaj dogaja, tako na gospodarskem oziroma investicijskem področju kot tudi društvenem. V svojem nagovoru je omenil, da naj bi v prihodnje ob športnem parku v Pacinju uredili še zelenico in postavili ograjo. Mojca Zemljarič Nagovor predsednika ČS Rogoznica Dušana Frica; v ozadju Člani moškega pevskega zbora KD Rogoznica, ki so nastopili na prireditvi. fični za njihov požarni okoliš pa so požari na odlagališču. Največ pozornosti v zadnjih dveh desetletjih posvečajo preventivni dejavnosti, izobraževanju od pionirjev do VGŠ, predvsem pa vzgoji pionirjev in mladine. Že skoraj 25 let z mladimi uspešno dela mentor Branko Strelec. V tem času so njihovi pionirji dosegli številne uspehe, najvišja mesta na medobčinskih tekmovanjih in celo na državnem tekmovanju leta 2014. Lani je pionirska desetina zmagala na tekmovanju OGZ Ptuj, tudi na tekmovanju podravske regije, ki jim je prineslo vstopnico na državno tekmovanje, ki bo izvedeno v Gornji Radgoni. Dobre rezultate so v preteklosti dosegali tudi člani A in člani B, nekaj časa tudi mladinska ekipa. Vsako leto pa društvo organizira tradicionalno tekmovanje v hidran-tni vaji za pokal Spuhlje. Podeljena številna priznanja in odlikovanja Ob 90-letnici je PGD Spuhlja postalo bogatejše za dve novi priznanji: GZ Slovenije jih je odlikovala z gasilsko plamenico I. stopnje, priznanje jim je podelila tudi OGZ Ptuj, protokolarno darilo MO Ptuj pa so prejeli na slavnostni seji. Ob jubileju so izdali spominsko priznanje in spominsko značko ter podelili okrog 80 priznanj. Na vidnem mestu v društvenih prostorih ob številnih pokalih in priznanjih hranijo raziskovalno nalogo učenk 9. a razrede OŠ Mladika Tjaše Rižner in Lare Zamuda, ki sta pod vodstvom učiteljice Majde Kramberger - Belšak izdelali raziskovalno nalogo z naslovom 90 let PGD Spuhlja. Vse tri so tudi njihove članice. Njuna raziskovalna naloga je odmevala tudi v širšem prostoru, na 26. regijskem srečanju mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije sta osvojili zlato priznanje, na državnem tekmovanju Zveze za tehnično kulturo Slovenije (52. državno tekmovanje mladih raziskovalcev Slovenije) pa sta bronasto. Najpomembnejše mejnike v 90-letnem društvenem delovanju pa so strnili v brošuro pod naslovom PGD Spuhlja - 90 let. PGD Spuhlja ima dobre pogoje za izvajanje javne gasilske službe. „Usposabljanje članov, posodabljanje opreme, delo z gasilsko mladino in posebna skrb za gasilce veterane ostajajo naše prednostne naloge. Želimo si čim manj neurij in večjih intervencij, kot tudi požarov na odlagališču, ki so, kot sem že dejal, naša specifika," poudarja predsednik PGD Spuhlja Edvard Rižner, ki si tudi želi, da bi se povečal občutek odgovornosti do skupne družbene lastnine. MG Ljutomer • Naložbe v občini nl v .t . 1 . tvv nt v.. . Pločnik in parkirišče v Strocji vasi Občina Ljutomer nadaljuje izvedbo načrtovanih investicij v iztekajočem se mandatnem obdobju 2014-2018. Minuli ponedeljek so bili v Stročji vasi v uporabo predani obnovljena občinska javna pot, pločnik in parkirišče pred gasilskim domom. Simbolno je bila pridobitev odprta na prvi šolski dan, saj je nova infrastruktura pomembna tudi za otroke, ki obiskujejo tamkajšnji vrtec in šolo. Vrednost del je znašala nekaj manj kot 50.000 evrov, slovesno odprtje pa so opravili predsednik krajevne skupnosti Stročja vas Srečko Miho-rič, ravnateljica OŠ Mateja Leskovar Polanič in županja Olga Karba. NŠ Foto: MZ Foto: ZOTKS torek • 11. septembra 2018 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj • Larisa Majcen, pevka Ansambla Saša Avsenika „Narodno-zabavna glasba mi je pisana na kožo ..." Dvajsetletni Ptujčanki, Budinčanki Larisi Majcen, so se uresničile sanje, postala je pevka enega najprepoznavnejših slovenskih narodno-zabavnih ansamblov, Ansambla Saša Avsenika. Že od zgodnjega otroštva je povezana z glasbo. Po mamini in očetovi strani so vsi muzikanti, v ansamblu Edija Potrča sta se starša tudi spoznala, mama Irena je pela, oče Marjan je basist, pri ansamblu Šaljivci poje sestrična, brat David je član skupine Deja Vu, glasbeniki oz. pevci so tudi vsi strici in tete, ki so imeli svoje skupine oz. še danes občasno igrajo in pojejo. „Meni je bila glasba položena v zibko, narodno-zabavno glasbo čutim bolj kot zabavno, bolj me privlači; morda tudi zaradi družine. Vedno pa sem najraje pela Avsenikove skladbe," pove Larisa. V osnovni šoli je pela v zboru, že pri petnajstih v prvem narodno-zabav-nem ansamblu, s katerim so nastopali na obletnicah, porokah. Nato je nekaj časa pela pri ansamblu Dinamika, sledili so Dravski muzikanti, nato pa je bila Larisa nekaj časa »doma«. Februarja letos je Ansambel Saša Avsenika objavil razpis, da iščejo pevko. Za to, da se je prijavila, imajo največ zaslug domači in prijatelji, sama, odkrito priznava, ne bi zbrala dovolj poguma. „Zavedala sem se, da je konkurenca velika, prijavile se bodo odlične pevke iz cele Slovenije, sama pa se s petjem do takrat nisem profesionalno Številka ena je Golica Ustvariti uspešno pevsko kariero je bila Larisina sanjska želja že od nekdaj. Upa in želi si, da bi obdobje pri Ansamblu Saše Avsenika trajalo čim dlje, da bi sčasoma postala ena boljših pevk narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Njena največja vzornica ostaja Ema Prodnik, všeč pa ji je tudi pevka ansambla Igor in Zlati zvoki. Od narodno-zabavnih skladb pa je številka ena zanjo še vedno Golica, ki io vozna ves svet in ki te vedno, ko io slišiš. ..dviane". vravi. Foto: Črtomir Goznik Larisa Majcen: „Glasba mi je bil položena v zibko, želim si postati ena boljših pevk narodno-zabavne glasbe." ukvarjala. Spraševala sem se, kakšne so sploh moje možnosti, menila sem, da kot amaterka praktično nimam nobenih možnosti, da bi uspela. Pritisk domačih in okolice je bil tako velik, da sem na koncu popustila in se prijavila. Nimam česa izgubiti, če se prijavim, sem razmišljala. Četudi mi na koncu ne bo uspelo, bom lahko rekla, da sem vsaj poskusila. S starši smo se odpravili v Begunje, uspešno sem se prebila skozi prvi krog. Prišla sem še v drugi krog, na koncu sva ostali samo še dve kandidatki, obe Štajerki. Moja konkurentka je bila hčerka očetovega sošolca, druga za drugo nisva vedeli. Družini sta tudi prijateljsko povezani. Priznam, da nisem pričakovala, da mi bo uspelo. Sporočilo, da so se odločili zame, me je nadvse razveselilo, a Ormož • Golažjada in prevzem gasilskega vozila Nov gasilski kombi PGD Velika Nedelja ima v lepo obnovljenem gasilskem domu odslej parkirano novo vozilo za prevoz moštva. Prevzem gasilskega kombija (GVM -1) so ovekovečili še s pestrim sobotnim programom pod imenom Pozdrav jeseni, prvo Golažjado in veliko gasilsko veselico. Tamkajšnji gasilci so za pestro dogajanje ob veselem dogodku kljub slabemu vremenu skrbeli že vse od jutra. Potekalo je namreč prvo tekmovanje v kuhanju golaža. V okviru Golažjade je iz kotličkov tako že dopoldan zadišalo po pravem govejem golažu, ki so ga pripravljale zagnane kuharske ekipe. Kuhalnice je spretno vrtelo kar 15 skupin. Jedi je ob koncu tekmovanja ocenila žirija. Najslastnejši golaž je skuhala Lovska družina Velika Nedelja, za dekoracijo in urejenost tekmovališča so nagradili Vinogradništvo in sadjarstvo Hržič, nagrado pa so podelili tudi najbolj oddaljeni ekipi, DVD Silbaš iz Srbije. »Golažjado smo letos organizirali prvič z namenom, da bi privabili čim več ljudi. Za prvič smo bili tako z udeležbo, obiskom in organizacijo kljub slabemu vremenu zelo zadovoljni. Tekmovanje v kuhanju golaža bi lahko postalo tradicionalno,« je bil zadovoljen predsednik PGD Velika Nedelja Janko Špindler. Po razglasitvi rezultatov in podelitvi nagrad je potekal še vrhunec dogajanja - svečanost, na kateri so uradno prevzeli ključe novega gasilskega vozila GVM-1 za prevoz moštva, Renault trafic. Celotna investicija z nakupom vozila in nadgradnjo je znašala vsega skupaj okoli 29.700 evrov (25.381 evrov za vozilo in 4.306 za nadgradnjo). Denar je skupaj s krajani in krajankami, botri in donatorji prispevalo domače gasilsko društvo. Nova pridobitev, ki bo nadomestila dotrajan, 21 let star kombi Peugeout boxer, je namenjena prevozu članov na izobraževanja, tekmovanja in udeleževanja različnih dogodkov, pa tudi prevozu gasilske mladine. Vozilo je blagoslovil kaplan Boštjan Kotar, slovesnosti pa sta se poleg domačih gasilcev, vaščanov in gostujočih gasilskih društev udeležila tudi ormoški župan Alojz Sok in predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič in predsednik KS Velika Nedelja Marjan Mušič. Kulturni program je obogatil ženski pevski zbor GZ Ormož. Sledila je veselica z bogatim srečelovom. Monika Horvat Foto: Karolina Putarek Nova vozilo bo nadomestilo 21 let star kombi Peugeot boxer. hkrati tudi šokiralo, saj ko nekaj najmanj pričakuješ, se zgodi," je Larisa še enkrat podoživela izbor za Avse-nikovo pevko, ki je zajemal okrog 180 pesmi, sicer niso vse Avsenikove. V glavnem pa so to pesmi, ki jih je sama že znala, zato so bile priprave na avdicijo toliko lažje, ker je repertoar, ki jih izvajajo na koncertih, že poznala od prej. „Na neki način smo imeli srečo vsi, oni, pa jaz, da smo se našli," dodaja Larisa, na katero smo Ptujčani nadvse ponosni. Še eno uspešno dekle, ki bo promoviralo naš prelepi Ptuj. Potem ko je uspela na avdiciji, se je odločila, da bo priložnost, ki se ne zgodi vsak dan in vsakomur, izkoristila, zato študija varstva okolja in komunale na Višji prometni šoli v Mariboru ne bo nadaljevala. Po končani Foto: zasebni arhiv Ansambel Saša Avsenika srednji šoli s področja varstva okolja je pridobila naziv okoljevarstveni tehnik. Vaje so začeli takoj. Z ansamblom nastopa doma in v tujini. V začetku je z njimi nastopala le po Sloveniji, ker za nastope v tujini še ni bila pripravljena. S člani ansambla so se takoj ujeli, odlično se razumejo, tudi sama je zelo odprta oseba, hitro se zna prilagoditi okolju. Še vedno se izpopolnjuje v solo petju, izpopolnjuje se v nemškem jeziku, saj veliko nastopajo v Nemčiji, Avstriji, Švici. Na koncertih igrajo izključno narodno-zabavno glasbo, na veselicah tudi zabavno, saj je treba zadovoljiti vse glasbene okuse. Odgovorna pa je tudi za njihovo prodajalno; na vsaki veselici, na vsakem nastopu imajo svojo stojnico, kjer prodajajo svoje majice, CD-je, kape. Do konca leta jih čakajo številni nastopi; 30. avgusta so že odpotovali preko luže na enotedensko turnejo po Kanadi. Novembra jih čaka velik nastop v Cankarjevem domu. MG Tržec • Srečanje ljudskih pevcev Donela je ljudska pesem V gasilskem domu v Tržcu so Fantje iz Jurovcev, ki delujejo pod okriljem KUD Franceta Prešerna Videm, pripravili srečanje ljudskih pevcev. V uvodnem delu so zapeli gostitelji, nato so vse navzoče pozdravili vodja skupine Branko Merc, župan občine Videm Friderik Bračič in predsednik KUD Videm pri Ptuju Jože Šmigoc. Zvrstilo se je dvanajst skupin: ljudski pevci Fantje iz Jurovcev KUD Videm, ljudske pevke KD Sela, Skupina šeg in navad TD Podlehnik, ljudske pevke Žanjice PD Cirkovce, ljudski pevci iz Jablovca, ljudski pevci KD Cirkulane, ljudski pevci Kopači KFD Podlehnik, ljudski pevci Trta KUD Maksa Furjana Zavrč, pevke ljudskih pesmi društva Trstenke, ljudske pevke s pevcem KPD Stoperce, pevke ljudskih pesmi Urbančanke TD De-strnik in ljudske pevke KD Obrež. Med ljudsko pesmijo so prisluhnili mislim, rekom in pregovorom, popoldan pa s skupno pesmijo ob prijetnem druženju. Fantje iz Jurovcev prepevajo že skoraj štiri desetletja. Na začetku jih je bilo več, danes pa v skupini še vztrajajo: Slavko Kmetec, Marjan Mohorko, Franc Spevan, Franc Hab-janič in Branko Mere. Zdenka Goiub Foto: ZG 12 Štajerski Kultura torek • 11. septembra 2018 Videm • Izjemen uspeh Folklornega društva Lancova vas S Poljske prinesli srebrno sekiro 35-letnico delovanja so v Folklornem društvu (FD) Lancova vas že počastili z izdajo knjige, razstavo, koncertom, mednarodnim srečanjem folklornih skupin in Marol-tovo plaketo, nedavno pa sojo kronali še z izjemnim uspehom na 50. mednarodnem folklornem festivalu v Zakopanah na Poljskem. Za dobro letino so lancouski orači in koranti tokrat poskrbeli že avgusta. Na enega najboljših folklornih festivalov na svetu je odpotovalo devet plesnih parov mlajše in starejše odrasle folklorne skupine društva, štiri pevke, štirje muzikanti in šest korantov. Lancovski folklorniki so na omenjenem festivalu sodelovali že v letih 2004 in 2010, tokrat pa jim je (kot prvi slovenski folklorni skupini) uspelo poseči po najvišjih odličjih. V kategoriji izvirnih folklornih skupin (obstajata še kategoriji reproduktivnih in stiliziranih skupin) so osvojili drugo mesto oz. nagrado srebrno sekiro. Prejeli so tudi posebno nagrado Jeana Rochera, častnega člana ClOFF-a in predstavnika Unesca, za pristni prikaz zimskih obredov in običajev ter bogastva noš. Predstavili so se z okoli pol ure dolgim tekmovalnim programom. Prikazali so pustne običaje v Lanco-vi vasi: prihod oračev in korantov na domačijo, fašensko rajanje na pustni torek ter slednjič odkritje mask pred polnočjo oz. pepelnico in žalostni odhod domov ... Program sta pripravila umetniška vodja odrasle lancovske folklorne skupine Janko Jerenko in Nežka Lubej. Jerenko je povedal, da snov za nastope v društvu črpajo izključno iz izročila Lan-cove vasi in bližnje okolice: »Očitno smo zadeli pravo temo in jo tudi na pravi način predstavili.« Foto: arhiv Folklornega društva Lancova vas Zaplesali so s sekirami • I* I»v v» • in zapeli v poljščini Jerenko je dejal, da je srebrna sekira za lancovske folklornike veliko priznanje: »Gre za potrditev tega, kar delamo: na izviren način predstavljamo naše šege in navade, pa najsi bo to ob pustu ali katerem drugem letnem času.« Predsednica FD Lancova vas Barbara Sitar je Foto: arhiv Folklornega društva Lancova vas Folklorniki iz Lancove vasi so desetčlansko mednarodno strokovno komisijo navdušili z domačimi pustnimi običaji in bogatimi nošami. dodala, da je uspeh na festivalu v Zakopanah pika na i društveni obletnici: »Delamo torej dobro in v pravi smeri. Veseli me, da so to opazili tudi ljudje iz drugih držav, ne samo iz Slovenije. To je motivacija za nas, da bomo uspešno delali tudi v prihodnje.« Poleg tekmovalnega so lancovski folklorniki na Poljskem pripravili še številne druge nastope, sodelovali so pri sveti maši in na povorki po mestu ter s pomočjo lokalnih vinogradnikov in domačih gospodinj predstavili bogato haloško kuli-nariko. Morda še to: odlično so se odrezali tudi na tekmovanju v petju poljske pesmi (osvojili so drugo mesto), fantje so se preizkusili celo v zahtevnem poljskem plesu s sekirami. Priložnost so seveda izkoristili tudi za ogled naravnih in kulturnih lepot Poljske ... Eva Milosic Ptuj • 9. festival Glasba v kloštru Glasbeni potop z Boštjanom Gombačem Najmlajši ptujski glasbeni festival Glasba v kloštru v organizaciji Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla na Ptuju, potekal je od 27. do 29. avgusta, je bil deveti po vrsti. „Festival temelji na volji in pripravljenosti naših učiteljev, ki smo prvi festival pripravili samoiniciativno. Za naše učence si ga je domislila naša bivša učiteljica violine Barbara Danko, ker je zadnji teden v avgustu odlična priložnost za pripravo učencev na novo šolsko leto. Vsi, ki so prišli na to glasbeno druženje, so bili navdu- šeni," je o zametkih festivala, ki se je odlično prijel, povedala ravnateljica Zasebne glasbene šole Lija Frajnko-vič. Že od samega začetka je festival tudi tematsko obarvan (baročno leto, romantično leto ipd.), sčasoma pa so začeli privabljati še mentorje. V tridnevnih delavnicah je letos sodelovalo 22 instrumentalistov, ki so pod vodstvom znanega slovenskega glasbenika, multiinstrumen-talista Boštjana Gombača, sestavljali orkester violin, violončel, kitar, flavt, saksofona, trobente, harmonik, citer, klavirja in tolkal. „To, da smo letos pridobili izjemnega glasbenika in strokovnjaka, si štejemo v veliko čast. Prav tako, da je delal s tako majhnimi Z zaključnega koncerta letošnjih udeležencev glasbenega festivala Glasba v kloštru pod vodstvom slovenskega glasbenika, multiinstrumentalista Boštjana Gombača otroki, najmlajši so bili stari devet let, s katerimi je delal čisto na slušni bazi, na raziskovanju instrumentov, koncentraciji, improvizaciji in skupni igri. Skozi to pa so spoznavali sami sebe. Letos tudi nismo sodelovali učitelji, saj je vse prevzel sam," pove Frajn-kovičeva. Na zaključnem koncertu so se predstavili s slovensko ljudsko Pravljico o zlatih jabolkih, kjer so brez not predstavili vse tisto, kar so se naučili na delavnicah. Bilo je resnično izjemno, nadvse zadovoljni so bili udeleženci festivala, ki so se tudi med nastopom zelo zabavali, njihov mentor in občinstvo. Festival so z dovoljenjem mentorja Boštjana Gombača posneli, posnetke bodo uporabili v interne izobraževalne namene, da bodo spoznali tudi njegove postopke in pristope. Delavnice so potekale brez not, mladi glasbeniki so morali izjemno pozorno, skoncentrirano spremljati zamišljeno zgodbo, skozi katero jih je vodil kot dirigent in ki jim bo še dolgo ostala v spominu. Njegova metoda je zelo blizu Willensove metode, po kateri tudi sami izobražujejo, na podlagi glasbenega ušesa, koncentracije, povezovanja s telesom, torej tega, kar nam daje narava, še doda Frajnkovičeva. MG Videm • Razpis za štipendije Za izobraževanje na voljo 25 tisočakov Na Občini Videm so razpisali štipendije za to šolsko oz. študijsko leto. Zanje lahko zaprosijo dijaki in študentje, ki imajo vsaj tri leta stalno prebivališče prijavljeno v vi-demski občini. Pravico do štipendije lahko uveljavljajo dijaki, ki ob prvem vpisu v prvi letnik poklicne ali srednje šole niso starejši od 18 let, pridobijo status rednega dijaka in ne prejemajo drugih štipendij. Za štipendije lahko zaprosijo tudi študenti, ki ob prvem vpisu v prvi letnik višješolskega, visokošolskega, univerzitetnega in prve stopnje bolonjskega študijskega programa niso starejši od 26 let, imajo status rednega študenta, ne prejemajo štipendije in niso v delovnem razmerju ali vpisani v evidenco brezposelnih oseb. Pri dijakih je pogoj vsaj prav dober uspeh, pri študentih povprečna ocena 8,0. Vloge z vsemi prilogami je mogoče oddati do 20. septembra do 12. ure osebno v občinski sprejemni pisarni ali jih priporočeno poslati po pošti, podrobnejša navodila in obrazec vloge so objavljeni na občinski spletni strani. Na Občini Videm so pojasnili, da je število štipendij omejeno z višino sredstev v proračunu: »Glede na število vlog, ki bodo prispele na razpis, bo župan s sklepom odločil o številu štipendij.« V letošnjem občinskem proračunu so v ta namen rezervirali 25.000 evrov. EM i r Foto: ČG Foto: MG torek • 11. septembra 2018 Na sceni Štajerski 13 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Zlata harmonika - Ljubečna 2018 Ptujsko - nov rod odličnih harmonikarjev Od prvega državnega tekmovanja v igranju na diatonično harmoniko, na njem je zmagal Miro Kline, je minilo že 38 let Dvakrat pa se je med absolutne zmagovalce vpisal tudi Primož Kelenc, vodja Štajerskih fraj-tonarjev, danes tudi uspešen mentor mladim harmonikarjem. Med najboljšimi so bili letos kar trije: Rok Gojkošek, Uroš Ber in Leon Tašner. Predsednik ocenjevalne komisije 38. državnega tekmovanja Zlata harmonika Ljubečne Robert Goter, člani so bili še: Tomaž Guček, Domen Jevše-nar, Zmago Stih in Martin Goric, je povedal, da je tudi letošnje tekmovanje nadvse uspelo; nastopili so številni talentirani glasbeniki. Na predizborih, med njimi je tudi hajdinska Štajerska frajtonarica, se je pomerilo več kot 200 mladih nadarjenih harmonikarjev, na finalni prireditvi, ki je bila 26. avgusta, so podelili devet zlatih, trinajst srebrnih in osem bronastih plaket. Ptujsko in širše je bilo letos s svojimi tekmovalci še posebej uspešno. V II. kategoriji tekmovanja so bili uspešni: Jure Bez-jak (Cirkulane), bronasta plaketa, Rok Gojkošek (Pobrežje), bronasta plaketa, Tadej Šalamun (Gorišnica), srebrna plaketa, Julija Toplak (Kukava), srebr- veliko, spodbudo, da svoje igranje še nadgradi, izpopolni svoj nastop. Nekoč si želi imeti tudi lasten ansambel. Uroš Ber je gimnazijec, harmoniko igra osem let. Tekmovanj se udeležuje redno, ker so ta nadvse pomembna za glasbenikov napredek. Doslej je bil med najboljšimi na Zlati harmoniki že trikrat, dvakrat srebrn in enkrat bronast. Tudi po zlati plaketi želi poseči. Harmonika je nepogrešljiv del njegovega življenja. Ze enajst let pa je zvest harmoniki Leon Tašner, dijak prometne šole v Mariboru, eden od treh letošnjih Štajerskih frajtonarjev na državnem tekmovanju v diatonični harmoniki v Ljubečni, ki je dosegel največ točk in edino zlato plaketo letos za tekmovalce s Ptujskega, z več kot 95 točkami od možnih 100 točk. Pred tem je bil tudi absolutni zmagovalec na hajdinski Štajerski fraj-tonarici. Harmonika je njegovo veselje, sprostitev. Tekmoval bo še naprej, nekoč pa si želi zaigrati tudi v narodno--zabavnem ansamblu. MG Foto: Črtomir Goznik Med najboljšimi v Ljubečni so bili letos trije Štajerski Jrajtonarji (Leon Tašner, Rok Gojkošek in Uroš Ber), z mentorjem Primožem Kelencem. na plaketa, Uroš Ber (Zetale), srebrna plaketa, in Leon Tašner (Apače na Dravskem polju), zlata plaketa in priznanje za drugo mesto v II. kategoriji. V četrti kategoriji je priznanje za prvo mesto in srebrno plaketo prejel Miran Vogrinec (Zgornje Partinje, občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah). V kategoriji veterani pa je s Ptujskega nastopil Konrad Kostanjevec iz Male vasi. Državno tekmovanje Zlata harmonika Ljubečne predstavlja pomemben segment vzgoje uspešnih mladih glas- benikov, ki bodisi nastopajo samostojno ali kot člani uveljavljenih narodno--zabavnih ansamblov. Štajerski frajtonarji, ki že vrsto leto uspešno nastopajo doma in v tujini, so se letos z Zlate harmonike Ljubečne vrnili s tremi plaketami. Rok Gojkošek se je harmoniki zapisal že pri osmih letih, star je 17 let, obiskuje Strojno šolo na Ptuju. Četudi je letošnje priznanje za stopnjo nižje od lanskega, ko je prejel srebrno plaketo, je zadovoljen. Vsako priznanje mu namreč pomeni y-;/\;< ¿Emme m m. ORFEJČKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA 1. MAJA ODERLAP - Zaljubljene pesmi 2. SKATER -Poka poka 3. NATALIJA VERBOTEN - Lepa na pogled NARODNA 1.S.0.S KVINTET- Nisem nisem 2. Ans. BORŠT - Kot reka svobode 3. VRAŽJI MUZIKANTI - Žalostna je moja noč ■X........... NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek:^ Naslov: Tel. številka: Glasujete lako tudi na: Jj Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Iz naše preteklosti - Pisalo se je leto 2016 - prvi del m V Kidričevem Ptujska pravljica seje lani zaključila 31. decembra s prvim otroškim silvestrovanjem na Mestnem trgu v organizaciji družbe Radio-Te-dnik Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj in Perutnino Ptuj. Med 12 projekti ptujske koalicije ni bilo projekta „imenovanje poklicnega podžupana", opozarjajo v MO SD po odhodu iz koalicije. Z novim letom so na Ptuju uvedli linijo mestnega avtobusa. Pomurska mlekarna je pristala v rokah Mlekarske zadruge Ptuj, nakup je bila zgodovinska odločitev. V občini Sveti Andraž 26.000 evrov za vrtanje dveh poskusnih vrtin porabili za nič, pokazalo se je namreč, da bi bila oskrba s pitno vodo iz lastnih vodnjakov finančno in strokovno zahtevna. Vodno dovoljenje so pridobili le za eno vrtino, vzorčenje vode v obeh vrtinah pa je pokazalo, da voda ni primerna. Novo leto je podjetnikom prineslo davčne blagajne in večji nadzor. Tibor Šimonka je postal novi predsednik uprave Perutnine Ptuj, po 24 letih se je poslovil Roman Glaser. Em-gradovo nasedlo naložbo v središču Destrnika je na dražbi kupila zadruga Lipa iz Lenarta. Zgodba ptujske športne dvorane se je neslavno končala, zgradba sameva in čaka na dražbo. V proračunu MO Ptuj za leto 2016 je rezerviranih 1,2 milijona evrov za obnovo mestne tržnice. Predvidevajo jo na način, da bi prostor na Novem trgu in Miklošičevi ulici združili, celoten prostor tržnice, parkirišč in ceste bi povezali ter ga zaprli za motorni promet. Smučarski klub Sv. Tomaž potrebuje še 30.000 evrov za dokončanje infrastrukture za umetno zasneževanje smučišča Globoki klanec. Spor med P&F Jeruzalem in KZ Ormož je končan, P&F Jeruzalem bo ormoški zadrugi plačal 120.000 evrov. Ptujski zdravstveni dom je bogatejši za tri nova vozila in ultrazvok. Kidričani so 15. januarja državnemu sekretarju Boštjanu Šeficu in ministrici za notranje zadeve Vesni Gyorkos Žnidar sporočili, da sta „gotova" ter da naj migrante nastanita v Stožicah ali Cankarjevem domu, ne v skladiščnih prostorih Slovenske vojske v Kidričevem. Kategorično in soglasno proti migrantskemu centru v nekdanjem hotelu Črni les so tudi Lenartčani, prepričani so, da Črni les ni primeren za namestitev beguncev. Ptuj ni uspel v prizadevanjih, da bi paviljon z Expa preselili na Ptuj, namestili ga bodo v Mursko Soboto. Drugi del avtoceste bo gradil Euro-As-falt iz Sarajeva. Kleščenje nepravilno parkiranih vozil na Ptuju je dražje za 300 odstotkov, odvoz skoraj za 200 odstotkov; uporabniki pogrešajo kratkotrajno brezplačno parkiranje. Na ptujskem okrožnem sodišču se odvija zanimiva obravnava v kazenskem postopku zoper dve nekdanji zaposleni v Zavodu dr. Marijana Boršt-narja Dornava. Ena od njiju je v letih 2008, 2009 in 2010 večkrat naročila in prevzela ogromne količine sadja; po izračunih naj bi tako en uporabnik zavoda vsak dan pojedel kar dober kilogram in pol sadja. Pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah so se lotili izjemno zahtevne investicije, obnove enega izmed treh rdečih zvonikov na mogočni trojiški cerkvi. Obnova bo stala 240.000 evrov. Dom upokojencev Ptuj je na Policijsko postajo Ptuj podal prijavo suma odtujitve osnovnih sredstev v skupni višini 35.000 evrov. Imenovani sta novi pomočnici vrtčevske ravnateljice, kdo je imel prav in kdo ne, bo odločalo sodišče. Letošnje 56. kurento-vanje je bilo eno krajših, potekalo je od 2. do 9. februarja. Obračun med županom in odvetnikom Odvetnik Igor Majnik priznava: „Res sva se ruknila," župan MO Ptuj Miran Senčar pa trdi, da ni udaril. Vzdušje med njima je bilo napeto že na uradnem delu sprejema OOZ Ptuj, saj da je ptujski župan Miran Senčar šel mimo njega in mu izrekel nekaj neprimernih pripomb, vztraja Igor Majnik. Kot je znano, sta se nato na pogostitvi sprla, prišlo pa je tudi do fizičnega obračuna. Župan Senčar ima drugačno plat zgodbe. Še ne tako dolgo nazaj sta bila kolega. Majnik je prepričan, da mu je največ škode naredila, njegova, kot pravi, „obsesija s ptujskem Vrtcem." Očitno je tudi to bil eden izmed razlogov, da sta se nekdaj kolega znašla na precej različnih stališčih. ^ ^ -rff Foto: Črtomir Goznik Z gradom Borlom se bodo letos ukvarjala tri ministrstva. Največji klopotec v Guinnessovi knjigi rekordov Občina Kidričevo išče investitorja za ureditev športno-rekreacijskega centra v gramoznici Pleterje. Na 11. dobrodelni Obarjadi Lions kluba Ptuj se je v dobrodelnih skrinjicah nabralo več kot 4500 evrov. Med vinogradi v Hermancih v občini Ormož stoji največji klopotec na svetu. To so potrdili tudi v uredništvu Guinnessove knjige rekordov, ki so Stanku Habjaniču izdali potrdilo o vpisu v knjigo rekordov. Njegove vetrnice v premeru merijo 20,58 metra. Denacionalizacija v Sloveniji še vedno ni končana, doslej za vračila že več kot 3,7 milijarde evrov. 16 občin na Ptujskem in občina Duplek na čelu SOU občin Spodnje Podravje so pri podeljevanju koncesije gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki zakuhale veliko zmešnjavo, ki jo bo težko razvozlati: nekateri bi šli h Komunali, drugi k Čistemu mestu, kam pa Ptuj, pa se še ne ve. Ugaša eno najpomembnejših društev na Ptuju - Zgodovinsko društvo Ptuj, ki je bilo več kot stoletje gonilo spoznavanja, raziskovanja in zapisovanja ptujske zgodovine. Okrožno državno tožilstvo na Ptuju je konec februarja izdalo sklep, da se kazenska ovadba MO Ptuj zoper Boženo Bratuž, ravnateljico Vrtca Ptuj, zavrže, ker da ni bil utemeljen sum, da je storila naznanjena kazniva dejanja. Zavržena pa je bila tudi ovadba Bratuževe zoper ptujske- ga župana Mirana Senčarja. Revizija v Klubu ptujskih študentov je pokazala, da se očitno na račun študentskega dela lahko lepo živi. Zapuščeno in močno načeto hišo na grajskem hribu, Raičeva 9, bodo končno porušili. V ormoškem Zdravstvenem domu so lani dobro poslovali, izkazali so za 130.000 evrov presežka. Na dvorišču nekdanjega velikega ptujskega podjetja Agis je v minulih letih ugasnilo več podjetij. Med njimi tudi konec leta 2014 Peto-via avto, ki je nekoč veljalo za podjetje z utrjeno in prepoznavno blagovno znamko, ukvarjalo se je tudi z dejavnostjo tehničnih pregledov, prodajo in servisom vozil. Ustanovljenaje bila vinarska zadruga Haloze, ki bo povezala razdrobljene haloške vinogradnike in vinarje, namreč kar 2000 vinogradnikov prideluje grozdje le na 795 ha. Nujna izgradnja novega globinskega vodnjaka Tamburaški orkester praznuje 40. obletnico delovanja. Gradnja haloške-ga širokopasovnega omrežja bo stala med 10 in 20 milijoni evrov. Civilna iniciativa Ormož, ki je v preteklosti protestirala proti umestitvi odlagališča v opuščenem glinokopu, zdaj na tem območju zahteva pogozditev, ureditev kmetijskih zemljišč, površin za rekreacijo in šport ter ureditev termalnega kopališča. Voda v vodo-oskrbnem sistemu Ptuj je na nekaterih območjih z zdravstvenega vidika neustrezna, saj vsebuje prevelike količine pesticidov. Da bi koncentracijo pesticidov v vodi zmanjšali, upravljavec sistema Komunalno podjetje Ptuj poziva k nujnosti izgradnje novega globinskega vodnjaka z ustreznimi filtri. Ptujski zdravstveni dom dobil program fizioterapije. PGD Hardek je aktivno že 120 let, lani so obnovili tudi gasilski dom. Nova streha na OŠ Ljudski vrt pušča kot rešeto, občina išče krivca po sodni poti. Najugodnejšo ponudbo za izgradnjo ceste Apače-Lan-cova vas je oddalo CP Ptuj. Družba P&F Jeruzalem ni uspela s prizadevanji, da družba IGD Holermus ne bi več uporabljala imena Dvorec Jeruzalem. Na Stari steklarski delavnici bodo letos zamenjali okna in vrata. V videmskem občinskem svetu ponovno opozarjajo, da draženska bioplinarna svojih obljub do občine ni izpolnila. Med drugim naj bi bil sporen tudi odtočni kazal, ki gre skozi Pobrežje. MO Ptuj je v obnovo dominikanskega samostana vložila 5,7 milijona evrov. Da bi objekt funkcionalno zaživel, bi za nadaljevanje obnovitvenih del potrebovali še vsaj tri ali štiri milijone evrov. Denarja za nadaljevanje obnove ni, že prenovljeni del pa najeda vlaga. Zemljino iz celjskega metnega parka, ki jo je nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano označil za nevarno, Saubermacher začasno odlaga v industrijski coni Talum. V podjetju so zagotovili, da tveganj za okolje in predvsem podtalnico ni. Za popravilo strehe in prizidek k šoli bo občina Gorišnica plačala 650.000 evrov. Košarkarska zveza toži Ptuj za 600.000 evrov, ker ni plačal prijavni-ne za organizacijo prvenstva, četudi je bil skupni dogovor, da se kotizacija v tej višini poravna zgolj v primeru, če je prvenstvo izvedeno v konkretni občini. Ptujski mestni svet pa je kot je znano sprejel predlog o plačilu kotizacije v višini 50.000 evrov, ki pa je občina ni plačala. Propadla zamisel o organizaciji tekem evropskega prvenstva v košarki 2013 je še ena od izmed nesrečnih ptujskih peripetij. Ne samo, da se je Ptuj po nosom obrisal za organizacijo prvenstvenih tekem, tudi dvorana, v kateri bi tekme odigrali, ni bila nikoli zgrajena. Občina Podlehnik je kot zadnja v Sloveniji dobila vrtec konec leta 2012. Pri 1,7 milijona evrov vrednem nizkoenergetskem objektu, starem tri leta in pol, pa se že pojavljajo težave. Izvajalci del so vzrok odkrili, sanacijo vlage bodo čim prej dokončali. Ptuj hoče svojo galerijo Na dražbo gre 15 občinskih stanovanj v lasti MO Ptuj v starem mestnem jedru, najcenejše že za 7300 evrov. MO Ptuj hoče svojo galerijo, pogovori že potekajo, uredili naj bi jo na Prešernovi 29. Po izplačilu dodatkov za stalno pripravljenost so ptujski sodniki med prvimi v državi. Za izgradnjo urgentnega centra Ptuj je v igri več različnih možnosti. Tradicionalni Jurijev sejem je obogatila javna radijska oddaja Radia Ptuj Z glasbo do srca, obiskovalci sejma so bili navdušeni. Osečani nasprotujejo ponovni oživitvi motokros proge, ker so hiše preblizu, naj si najdejo drugo lokacijo. Turistično društvo Ptuj je ob svoji 130-letnici razdelilo dvakrat po 130 lip. Občina Središče bo Dravi je bila lani precej na udaru zaradi mi-grantske krize. Ormoški policisti so tako imeli veliko več dela z nadzorom državne meje. Zeleno mejo je lani prestopilo skoraj 5000 migrantov. Na okrogli mizi o Borlu so iskali recept za obnovo tako zahtevnega kompleksa. Strokovnjaki bi ukrepali takoj, država pa čaka milijone. Kulturno ministrstvo se po novem tudi več ne strinja s prodajo gradov. Letos bo denar zgolj za nujno vzdrževanje. Na gradu Borl naj bi opravili dela v vrednosti 155.000 evrov, za baročni dvorec Dornava je rezerviranih 45.000 evrov. Sicer pa so z gradu Borl nepridipravi odnesli že skorajda vse, kar se je dalo. Zdaj so se domislili, da bi lahko koristno uporabili tudi bazen ob grajskem kompleksu, razrezali so aluminijasto dno bazena. Neznanci so izrezane kose pločevine že zložili na kup, odpeljati pa jih še niso utegnili. Plavalni bazen so za letovišče Grad Borl uredili leta 1962. Osnovna šola Cirkovce je prvič odprla vrata že pred 230 leti. Na MO Ptuj ustanavljajo še eno komisijo, ta bo odločala o postavitvi urbane opreme. Spor vodstva Območnega združenja RK Ptuj s PGD Ptuj in MO Ptuj v zvezi z obnovo in dograditvijo prostorov ima že dolgo brado in se vse bolj zaostruje. MO Ptuj tudi ne plačuje en evro letno po prebivalcu za RK, zato pravijo, da bodo morali občanom MO Ptuj prenehati deliti pakete pomoči. Na drugi strani pa taista občina po nepotrebnem razmetava denar za litoželezna korita, eno je stalo okrog 20.000 evrov. V gozdu pod gradom Vurberk so odprli pustolovski park Vurberk. Višje delovno in socialno sodišče je izdalo sodbo, iz katere izhaja, da je sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi Kristine Dokl kot nezakonit razveljavljen. Zadeva se tako vrača na sodišče prve stopnje, v novo sojenje. Pripravila: MG 14 Štajerski Nasveti torek • 11. septembra 2018 Kaj bomo danes jedli * \ it • TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK boranija z mesom, čufti, pire krompir, cvetačna juha, prežganka, skutni juha, perutničke kostna juha, svinjski ješprenjčkova juha, vodni vrabčki, grozdni solata, breskve čebulni zavitek, cmoki s slivami, na žaru, lepinje, zrezki s sirom in rižev narastek zavitek solata, kakavove kompot zelenjava z žara, smetano, dušen rezine marinirana s česnovo riž, solata, pijana omako, sladoled nevesta Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Svinjski zrezki s sirom in smetano Skutni cmoki s slivami Sestavine (za 5 oseb): 5 svinjskih zrezkov (če imate svinjsko ribo, podvojite to število), sol, poper, nariban poltrdi sir, 1 dl kisle smetane, 50 dag pora, olje. Svinjske zrezke potolčemo, solimo in popramo ter na manjši količini maščobe na hitro opečemo po obeh straneh. Por narežemo na kolobarje, poškropimo ga z oljem, solimo in premešamo ter ga enakomerno porazdelimo po pekaču. Po njem razporedimo zrezke. Sir naribamo; vzamemo ga količinsko toliko, kot je smetane, in oboje premešamo. Nadev z žlico podevamo po zrezkih. Pečico segrejemo na 200 stopinj Celzija in pečemo tako dolgo, da sir in smetana porjavita (dobre pol ure). Sestavine (za 13-15 cmokov): 500 g skute, 10 žlic pšeničnega zdroba, 2 žlici krušnih drobtin, 2 jajci, 1 žlica rastlinskega olja, 1/2 žličke limonine lupinice, 7-8 sliv, sladkor in cimet (po želji). Skuto pretlačimo z vilicami. Dodamo jajci, zdrob, drobtine, olje in limonino lupinico ter vse skupaj dobro premešamo. Maso damo počivat v hladilnik vsaj za pol ure. V tem času slive razpolovimo; potrebujemo približno 15 kosov. Z žlico zajamemo skutno maso, jo oblikujemo v kroglico, to pa v dlani sploščimo. Nanjo položimo slivo in jo posujemo s cimetom. Testo zapremo in ponovno oblikujemo v kroglico. Cmoke kuhamo v slanem kropu približno 10 minut (da priplavajo na vrh). Nato jih s penovko poberemo na cedilo in jih posujemo z drobtinami, ki smo jih pred tem popražili na maslu, ali jih povaljamo v njih. Zraven se poda kepica sladoleda ali žlička marmelade, lahko jih ponudimo s skodelico kompota ali z vsem naštetim. Zeleni nasveti Prihaja jesen Poletje je bilo naporno za vse vrtnine. Pa se delo na vrtu še ne končuje. Zagotovo je zdaj na prvem mestu spravilo pridelka, predvsem vlaganje in zamrzovanje. Poskrbeti pa moramo tudi za vrtnine, ki bodo na vrtu še zelo dolgo, pa tudi za okrasni del vrta. Okrasni vrt Po napornem poletju je »utrujena« tudi zelenica. Zdaj jo je treba ponovno prezračiti - ventrikulacija. Seveda mora biti zemlja dovolj suha. Ker so pred nami spet deževni dnevi (vsaj to obljubljajo vremenarji danes), se za ta opravek kar mudi. Ne smemo ga namreč narediti prepozno, saj se mora zelenica pred zimo še popraviti, nato pa še pripraviti na mraz. Če smo prepozni, bo zmanjkalo časa, s tem pa bo prezimovanje zelenice slabše. Poletje, kakor je letošnje, močno poškoduje strukturo zemlje, tudi v zelenici. Zaradi tega postaja zbita, neodcedna. To se bo poznalo pozimi, ko bo voda ostajala na zelenici dalj časa. Zato je nujno, da jo hitro prezračimo. Ni nujno, da si vzamete toliko časa kakor spomladi. Če imate opravek s težjimi tlemi, svetujem, da ob tem potresemo kremenčeve peske, da obdržimo zračnost in odcednost tal. Potresemo od 2 do 4 kg/m2 peska. Količina je odvisna od tega, koliko se po zelenici hodi, koliko so tla zbita. Prav tako je konec avgusta oz. začetek septembra čas, ko še zadnjič gnojimo. V poletju se je veliko hranil izpralo oz. jih je zelenica porabila. Da se bo dobro pripravila na zimo, ji zdaj pomagamo predvsem z gnojili, ki vsebujejo veliko fosforja in kalija, dušika pa le za vzorec. Zadnji termin gnojenja je sredina septembra, kasneje lahko gnojenje poslabša prezimitev. Prihaja porova zavrtalka Por je dokaj odporna vrtnina. Če upoštevamo ustrezen, dovolj širok kolobar in zmerno gnojimo, potem z glivičnimi boleznimi ne bi smeli imeti težav. Na manjših površinah lahko večkrat uporabimo koprivno ali presličino prevrelko. Ekstrakt njivske preslice in koprive je možno kupiti tudi v trgovinah. V suhem in vročem poletju brez namakanja so lahko težava resarji. Največji škodljivec pa je jeseni prav gotovo porova zavrtalka. V sredini septembra se prične njen jesenski nalet, zato pričnite natančno opazovati svoje posevke. Ko opazite na svojih rastlinah prve znake zavrtalkinega prehranjevanja, je čas za ukrepanje. Muha se namreč najprej prehranjuje na listih. Tam sicer ne naredi škode, vendar nam tako izda, da se je pojavila. Na vrhovih listov, običajno tam, kjer so listi obrnjeni proti zahodu, opazimo niz drobnih belih lis. Takrat je zadnji čas za ukrepanje. Najvarnejše in najenostavnejše je posevek pokriti. To naredimo tako, da postavimo okoli rastlin oporo, lahko so to loki, lahko je lesena opora, nato pa preko tega prekrijemo agrokopreno, ali še bolje, odslužene zavese. Muha je veliko do 4 mm, torej luknje v zavesah ne smejo biti večje od tega. Zelo pomembno je tudi, da prekrivke dobro zadelamo tudi v zemljo, saj muha ft. vV - i k^m o ■ Foto: Miša Pušenjak Por lahko ogrnemo vse do zelenih delov listov, tudi na njivah, kot vidite. Foto: Miša Pušenjak Taka znamenja iščite na listih pora, in ko jih vidite, je čas za pokrivanje, škropiti pa pričnemo teden dni kasneje. hitro najde luknje tudi ob tleh. Prav tako pomaga, če por visoko ogrnete z zemljo vse do zelenih delov listov. Tega se poslužujejo tudi veliki pridelovalci in je zelo uspešno. Mnogi že spravljate korenček, saj so vročinski val in ohladitve mnoge posevke spodbudili k naknadni rasti - to pa pomeni trdo sredico korenčka in s tem zmanjšanje njegove kvalitete. Svetujem, da vse listje kot zastirko položite okoli pora. S svojim vonjem bo nekaj časa odganjala muho. Enako lahko uporabite zelene ostanke sladkega komarčka, janeža, peteršilja in zelene. Mnogi imate v kotu vrta ogromne rastline luštreka. Posušite si dovolj listne mase za zimske juhe, ostanke pa lahko položite okoli pora. Samo to sicer ne bo zadoščalo, a skupaj z drugimi ukrepi, ki jim bom naštela v nadaljevanju, bo zagotovo pomagalo. Tisti, ki se jim pokrivanje ne zdi uporabno, češ da je preveč zapleteno, lahko posevek varujete tudi s čajem iz pelina ali pripravkom iz rabarba-rinih listov. Zalivati začnemo teden dni po tem, ko opazimo prve znake dopolnilnega prehranjevanja. Nato posevek vsak teden zalijemo z enim izmed omenjenih pripravkov. Por je tudi letos celo poletje močno ogrožal trips, resar. Še zdaj dela škodo, posledice njegovega delovanja so številne belkaste lise po celih listih. Takšne rastline slabše prezimijo. Na srečo imamo vsaj proti temu škodljivcu v trgovinah uporaben ekološki pripravek na osnovi spinosada, ki je mešanica naravnih produktov, nastalih s fermentacijo bakterije Saccha-roplyspora spinosa. Torej je povsem naraven pripravek . Na srečo deluje tako proti resarjem kakor v tem jesenskem času na porovo zavrtalko. Zato je rešitev za tiste, ki nimate doma pelina ali rabarbare. Entomopatogene ogorčice (EO) - novejši biotični način varstva rastlin v Sloveniji Ogorčice so v Sloveniji po večini poznane kot škodljivi organizmi. Vendar v naravi obstajajo tudi nekatere take, s katerimi se lahko borimo proti škodljivim žuželkam. Za por bi bila najzanimivejša kombinacija dveh različnih ogorčic: Steinernema carpocapsae in Steinernema feltiae. Ima dober učinek na številne škodljive muhe v pridelavi zelenjave. Poleg tega ga lahko uporabljamo tudi proti korenjevi in kapusovi muhi. Posebej slednja dela veliko škodo že na setvenicah kapusnic, kasneje pa tudi na njivi. Ta edinstvena kombinacija entomopatogenih ogorčic pa ima še širšo delovanje, deluje tudi na mravlje, sovke, košeninarja (škodljivec travnih zelenic) in cvetličnega resarja ter na nekatere sadne škodljivce. Pred uporabo zemljo namočite; no, to letos ne bo potrebno. Vedno jo nanašajte ponoči ali tik pred temo. Nanesemo jo na zemljo ob rastlinah, ne na liste. Ker gre za živ organizem, jih lahko naročite samo po spletu (geslo: entomopatogene ogorčice) ali po telefonu. Poskusite in videli boste, da v nekaj letih težav s temi škodljivci ne bo več. Miša Pušenjak torek • 11. septembra 2018 Za kratek čas Štajerski 15 Vidi se... ... da je človek včasih v dilemi: poljubiti žabo ali je ne poljubiti? Je to začarana princeska ali čisto navadna žaba? Če bi človek verjel našim politikom, ki nam pripovedujejo pravljice o svetli bodočnosti, za katero prelivajo svojo srčno kri, potem že zdavnaj ne bi bilo nobene žabe, ampak same princeske in princi ... Govori se... ... da se ptičarji še vedno razburjajo, zakaj so ob slovenskem gasilskem kongresu izvajali helikoptersko protipožarno vajo nad Ptujskim jezerom, saj so vznemirjali ptice, ki tam gnezdijo. Nismo vedeli, da ima ptičarsko združenje z gasilskim zavetnikom sv. Florjanom sklenjen sporazum, da v času gnezdenja ptic na območjih Natura 2000 ne bo požarov. ... da slovenski policisti po sistemu javnega naročanja kupujejo brezpilotna letala - drone. A ponudnikov bi najbrž bilo še več, če ne bi naročilo vsebovalo še dodatka: policiste mora prodajalec na- Prireditvenik učiti uporabljati to letalo. Ali lahko ob naslednjem naročilu za policijske avtomobile pričakujemo še pogoj, da mora dobavitelj organizirati avto šolo? ... da so se po tem, ko so v časopisu prebrali (osebni) podatek, da vaš najljubši časopis išče novinarko za nadomeščanje delavke na porodniški, pojavila množična ugibanja, katera neki je noseča. Kandidatk je kar nekaj... ... da smo lahko odrasli državljani ogorčeni, ker nas država in evropska mati dis-kriminirata. Naša deca, ki so komaj dopolnila 18 let, si lahko sama pišejo opravičila za svojo odsotnost od pouka, tisti, ki pa imamo za sabo že 20 ali 30 let delovne dobe, pa moramo še zmeraj hoditi k zdravniku, da nam napiše potrdilo o upravičeni odsotnosti z dela. ... da imajo učitelji problem. Pri pouku morajo drugače delati z otroki s posebnimi potrebami, zaradi varstva osebnih podatkov pa ne smejo vedeti, kakšne so te posebne potrebe. ... da se v prihodnje Štajerci ne bomo več počutili zapostavljeni, ko se bo govorilo o spravi. Sedaj imamo tudi mi svoje domobrance. Samo kak incident se mora zgoditi na trojanski meji, pa se bodo tudi naši potomci naslednjega pol stoletja spravljali. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 6 9 5 7 6 9 4 7 3 1 5 1 8 5 3 2 4 4 7 1 8 3 9 4 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ ©© €€€ Q Bik ¥ ©©© €€ Q Dvojcka ¥¥ © €€€ QQ Rak ¥ ©©© €€ QQ Lev ¥¥ © € QQQ Devica ¥¥ ©©© €€ Q Tehtnica ¥¥¥ ©© € QQQ Škorpijon ¥¥ © €€€ O Strelec ¥ ©©© €€ QQ Kozorog ¥¥¥ ©© €€€ O Vodnar ¥¥¥ © €€ OOO m ¥ ©© QQ Torek, 11. september 18:00 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, predavanje dr. Vesne Vuk Godina Ne grem na kolena Sreda, 12. september 13:30 Ptuj, Kulturna dvorana Gimnazije, gostovanje Aleša Štegra na Gimnaziji Ptuj, predstavitev knjige Neverend Četrtek, 13. september 10:00 Dornava 135b, zaključni dogodek projekta Od kmetije do podjetja 14:00 Hajdina, kmetija Kristine Kirbiš, Zg. Hajdina 71, tradicionalno trganje in kožuhanje koruze 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija, odprtje likovne razstave akademske slikarke Natalije Šeruga Golob Salve regina II 19:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, domoznanski večer Ormož nekoč, danes, jutri, frančiškanski samostan, dr. Branko Vnuk o frančiškanskem samostanu Petek, 14. september 09:00 Pragersko, Kulturni dom, 42. krajevni praznik KS Pragersko - Gaj, turnir v ruskem kegljanju 10:00 Ptuj, novo pokopališče na Rogoznici, predstavitev projekta izgradnje žarnega zidu in variant možne prenove poslovilnega objekta 18:00 Hajdina, kmetija Kristine Kirbiš, Zg. Hajdina 71, tradicionalno kožuhanje, priporočajo kmečka oblačila 19:00 Ptuj, CID, odprtje razstave Larise Carli Svet skozi moje oči 20:30 Dvorec Štatenberg, I remember Elvis, koncert, posvečen kralju rock & rola Mestni kino Ptuj Sreda, 12. september: 20:00 Louise pozimi. Četrtek, 13. september: 20:00 Vsi vejo. Petek, 14. september: 17:00 Hotel Transilvanija 3; 19:00 Louise pozimi; 21:00 Nuna. Velja za teden od 11. do 1 znak - slabo, 2 znaka Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog 17. septembra 2018 - dobro, 3 znaki - odlično 2 GLASBO DO SRCA Bodite ti Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 24. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 17. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Učila. Zdaj pa veselo na delo. Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Olga Skok, Ptuj. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 16 Štajerski Križemkražem torek • 11. septembra 2018 Dani Zorko • Zgodbe iz Afrike - 3. del Na podeželje Mesta za pravega popotnika nikoli ne pomenijo vrhunca doživetja, četudi ponujajo marsikaj pozitivnega. Podeželski utrip podaja veliko realnejšo sliko neke dežele, zato sva hotela čimprej zapustiti milijonsko mesto in se podati proti vzhodu - najprej v kanjon Blyde River, nato pa naprej v nacionalni park Kruger. Ko sva v mestu opravila vse formalnosti z denarjem in nabavo, sva kljub varnostnemu tveganju šla še malo pohajkovat. Ljudje so tam zelo preprosti ali skorajda igrivi in velikokrat sva naletela na situacijo, da so si kuhali kar na prostem, na pločniku. Tako je neki možakar pekel meso, ki so ga prinesli njegovi pajdaši, ti pa so lepo v senci kartali in čakali na pojedino. In takšnih prizorov, ki bi jih pri nas imeli za čudne, je bilo kar nekaj. Midva sva šla jest v nekakšno polodprto menzo, ki je bila že na prvi pogled polna lokalcev, seveda pa je bila tudi izjemno poceni. Malo sva pogledala, kaj gre najbolj v promet, in dobila pravzaprav zelo značilno jed za to državo. Naročila sva si ,pap', ki je nekakšna njihova vrsta polente, s tem da koruze sploh ne okusiš. Zraven dobiš pa še kruh, solatno zelenjavo s prelivom in kos pečenega mesa, ki bi zadovoljil tudi zelo lačne goste. Kot sva ugotavljala pozneje, mesa divjih živali v restavracijah skorajda ni dobiti razen v nekakšni sušeni in minimalizirani obliki. Južnoafričani so navdušenci nad delom Skratka, midva sva se najedla tako, kot treba. Kot sem že omenil v prejšnjih sestavkih, je Johannesburg izjemno razvejano mesto, tako da sva domov vedno prišla po drugi poti. Na ta način sva prav blizu naju odkrila ulico z barčki in hrano, tako da nama ni bilo treba zvečer hoditi daleč na večerno druženje. Tam sva preživela dva ve- k'- ,'' Foto: Dani Zorko čera, saj je bilo dokaj varno, ulica pa je bila precej živa. Po kratkem navajanju na razmere sva odrinila proti severovzhodu. Po poti sva malo opazovala okolico Peščenjak v Južni Afriki in Jernej se ni mogel načuditi, kako prostrana je ta Republika Južna Afrika. Še nikoli ni videl toliko hektarjev v enem pogledu, in ko je to po tihem računal in sešteval, je v nekem trenutku samo odmahnil z roko in z vzklikom ,eh' resignirano zaključil računanje. Sicer človek nima pravega občutka, kako visoko se nahaja, ampak pristala sva na približno 1.700 metrih nadmorske višine, zdaj pa sva se še vzpenjala. Cesta se je zožila na hitro dvopasovnico z visoko omejitvijo hitrosti, tako da je pot potekala hitro. No, reči je treba, da bi potekala hitro, če bi najin avto imel za sabo že malo več kilometrov in bi bil motor že dobro utečen. Kmalu so se namreč začele serpentine, kjer je šlo vedno gor in dol, ob ravni cesti pa si hribčke pred sabo videl že deset kilometrov vnaprej. Navzdol je Najbolj pa naju je nasmejal sistem, kako cestni delavci opravljajo vzdrževanje ob cesti. Najprej je v senci stala ženska z rdečo zastavico, nato pa čez kakšen kilometer še druga. Spet čez kak kilometer sva videla v senci ležati najmanj 20 ljudi in potem spet čez kak kilometer pet ljudi, ki so dejansko delali. Dva sta kosila, dva sta bila za menjavo, eden pa je nosil posodo z gorivom. In podobnih situacij je bilo veliko. Foto: Dani Zorko še šlo, ko pa se je vnovič začel hrib in sem naletel na počasnete pred sabo, sem moral skorajda vsakič prestaviti v prvo prestavo, da je avto znova začel dobivati obrate. In tako sva vedno znova cijazila v hrib, navzdol pa jemala zalet. V deželi je veliko rudnikov zlata, platine, diamantov in drugih kovin, tako da sva vsake toliko od daleč videla rudnike, ki so se zdeli ogromni. To je res velika industrija, a so jo deloma že prodali tujcem. Na poti sva se ustavila na ličnem počivališču, kjer sva napolnila gorivo in šla na kavo. Na ogromnem parkirišču je stal možakar v odsevni opremi in budno nadzoroval okolico. Med pomenkom mi je zaupal, da mora paziti, da se parkirišče ne zabaše. V isti sapi pa je dodal še, da zdaj itak ni sezona, ampak da bo vseeno rajši pazil. Ja, dobro pol, če ti je tako naročeno ... Na hitrih cestah pobirajo tudi cestnino, in ko sva si že pripravila te njihove rande, sva veselo ugotovila, da imava vse to poravnano že preko kartice na sprednji šipi, ki je sploh nisva opazila. Čez nekaj ur sva morala zaviti že na bolj regionalno cesto, kjer je pot potekala tudi med vasmi in manjšimi kraji. Za spanje nisva imela še nič rezervirano in v skrajni sili bi si lahko postavila tudi šotor, ki sva ga v ta namen vzela zraven. Sicer pa je bilo še zgodaj in na te reči nisva preveč mislila. Najin načrt je bil ogled kanjona reke Blyde, tam bo pa že kakšna streha nad glavo... Foto: Dani Zorko Priljubljen obrok lokalcev - pap in goveje meso KOCNA - veriga za privezovanje goveda k jaslim (gorenjsko), STOLZ, Robert - avstrijski skladatelj, TALIDOMID - pomirjevalo in uspavalo KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o.: (02) 749 34 27 Internet: www.radio-tednik.si, www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 107,85 EUR, v petek 112,25 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Rokomet V štirih dneh dve težki preizkušnji Stran 18 Tenis Ptujčani suvereno v polfinale Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik 24. Ptujski športni vikend V ospredju otroci in Bogomir Dolenc Stran 19 Nogomet Videm do zmage kljub igralcu manj Stran 20 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 2. SNL, 6. krog »Ena od ključnih zmag v tem delu sezone« Nogometaši Drave so zaradi zasedenosti Mestnega stadiona (Ptujski športni vikend) že v petek odigrali srečanje 6. kroga v 2. ligi proti Krki. »Rečni derbi« so po pravem prvenstvenem boju dobili, čeprav z igro niso navdušili. »Po mojem mnenju je to ena ključnih zmag v tem delu sezone in pravi motiv za naprej. Za poraz proti Dobu težko rečem, da je bil velik spodrsljaj, saj gre za odlično ekipo, a vsekakor je bilo pomembno, da smo že v Lendavi odigrali korektno tekmo, z zmago proti Krki pa se bomo sedaj še bolj samozavestno podali v nadaljevanje sezone,« je po tekmi dejal trener Simon Sešlar. Ta v petek ni mogel računati na lažje poškodovane Lovenjaka in brata Kolar, zaradi nastopa v reprezentanci U-21 je izostal tudi Timotej Mate. V začetni enajsteri-ci sta začela Kukovec in Čeh. Prav poseben občutek je imel hrvaški branilec Tim Martic', ki je na Ptuj prišel prav iz Krke: »Večino fantov seveda poznam, vedno je malce poseben občutek igrati proti nek- Prvič predajo podpisala tudi Nafta Ptujska Drava je v šestih srečanjih nove sezone osvojila 13 točk, prav toliko jim ima tudi Nafta. Ta je pet krogov zdržala brez poraza, v šesto jim to ni uspelo. Poraz so Lendavčani vknjižili v Postojni, kjer so jih pričakali v lanski sezoni prvoligaši Ankarana. Povod za poraz pa ni bila posebno prepričljiva igra domačinov, ampak zgodnja izključitev v vrstah Nafte, igro je moral že v 12. minuti zaradi rdečega kartona zapustiti Kristjan Matoševič. Številčno premoč so varovanci Vlada Badžima znali unovčiti ... Prvo zmago v sezoni so vpisali Brežičani, ki so prva ekipa v 2. ligi, ki je že zamenjala trenerja. Na klopi je sezono začel Iztok Kapušin, po štirih zaporednih porazih ga je zamenjal Nebih Zaneli. In v dveh tekmah s svojo ekipo pridobil 4 točke . Najvišjo zmago kroga so dosegli Beltinčani pod vodstvom Zlatka Gaborja, odločilnih je bilo nekaj minut nadaljevanja, ko je dvakrat v polno meril Rok Ropoša. To je tudi edini dvakratni strelec v tem krogu. Na lestvici sta se po sicer nepopolnem 6. krogu naredili dve skupini moštev; v prvo spadajo ekipe od 1. do 11. mesta, ki jih loči le pet točk, v drugo pa ostale ekipe pri dnu, ki jih ločita le dve točki. REZULTATI 6. KROGA: Drava Dakinda Ptuj - Krka 2:1 (1:0)5 Drava Dakinda Ptuj -Krka 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Bizjak (36.), 1:1 Škrbec (59.), 2:1 Sešlar (76.). DRAVA: Šeliga, Vezjak (od 68. Cuffaro), Kukovec, Martic, Lon-zarič, Pirtovšek (od 68. Sešlar), Šporn, Čeh, Fanimo (od 82. Petek), Rešek, Bizjak. Trener: Simon Sešlar KRKA: Marjanovič, Bedek, Pa-vič, Škrbec, Kostanjšek, Marotti (od 83. Judež), Jakolič, Vujčič (od 70. Tot), Kambič, Kim, Kastrevec (od 59. Novak). Trener: Borivoje Lučič danjemu klubu. Z moje strani je to predstavljalo dodaten motiv, čeprav ni manjkalo zbadanja na ta račun.« Prvih 30 minut tekme je bilo »za takojšnjo pozabo«, saj nobeni izmed ekip ni uspelo sestaviti kakšne omembe vredne akcije. Pri Dravi je bila opazna slaba komunikacija med igro, zato so jim tekmeci velikokrat po nepotrebnem prestregli žoge. V 33. Ankaran Postojna - Nafta 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Oyewusi (10.), 1:1 Vaš (14./11-m), 2:1 Oyewusi (18.), 3:1 Koval (54.). Rdeči karton: Matoševič (12., Nafta); Fužinar - Rogaška 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Golob (32.), 1:1 Gajič (87., z 11 m); Brežice Terme Čatež - Vitanest Bilje 2:1 (2:1); strelci: 1:0 Drugovič (8.), 1:1 Doplihar (10., z 11 m), 2:1 Panadič (11.). Rdeči karton: Seli-movič (18., Brežice); Cherrybox 24 Tabor Sežana - Jadran Dekani 3:1 (2:1); strelci: 1:0 Sever (19., 2:0 Kebe (43.), 3:0 Stančič (59.), 3:1 Lukač (89.); Brda - Kalcer Radomlje 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Hajrič (15.), 1:1 Marcius (16.), 1:2 Gomara (37.), 1:3 Primc (78.); Beltinci - Ilirija 1911 5:1; strelci: 1:0 Trstenjak (10.), 1:1 Corn (39.), 2:1 Ropoša (51.), 3:1 Ropoša (53.), 4:1 Tkalec (77.), 5:1 Ciglarič (81.). Tekma Bravo - Roltek Dob bo odigrana 26. 9. 1. DRAVA DAKINDA 2.AŠKBRAVO 3. NAFTA 1903 4. ROLTEK DOB 5. BELTINCI 6. TABOR SEŽANA 7. ANKARAN POSTOJ. 6 8. ROGAŠKA 6 9. KALCER RADOMLJE 6 10. KRKA 11. FUŽINAR 12. ILIRIJA 1911 13. VITANEST BILJE 14. BREŽICE ČATEŽ Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so že v petek odigrali tekmo 6. kroga v 2. ligi; uspešnejši so bili od Novomeščanov. Na fotografiji sta Denis Vezjak (Drava, modri dres) in Žiga Kastrevec (Krka) minuti so modri vendarle nanizali nekaj zaporednih podaj, na koncu je Šporn podal v sredino do Bizjaka, čigar strel z glavo pa je gostujoči vratar in kapetan Darko Marjanovič refleksno ubranil. Bizjak se je izenačil s Fanimom V 36. minuti pa je vendarle klonil: Čeh je idealno podal v prazen prostor, kamor je stekel Kukovec, sledila je nizka podaja do Bizjaka, ki je s strelom po tleh našel žogi pot v mrežo - 1:0. Za Bizjaka je bil to šesti zadetek v sezoni, s čimer se je na vrhu lestvice strelcev 2. lige izenačil s Fanimom. V 41. minuti sta Čeh in Fanimo izpeljala še eno hitro akcijo, gostujoči branilci pa so v zadnjem trenutku posredovali . Začetek 2. polčasa je bil veliko bolj dinamičen, čeprav so se napake še pojavljale. Gostje so bili v 54. minuti blizu izenačenja, a je Šeliga po strelu Kambiča odlično posredoval. Pet minut kasneje so gostje izvajali kot, na drugi vratnici je bil povsem osamljen David Škrbec, ki je z glavo natančno zadel zgornji del gola - 1:1. To je domačine vzpodbudilo k napadalnejši igri in že nekaj minut kasneje je bil Čeh po prodoru v kazenskem prostoru v dobrem položaju, a so ga gostje še pravo- časno blokirali (morda tudi z roko ...). Sešlar se je pred zaključnim napadom odločil za dve menjavi, vstopila sta Cuffaro in Svit Sešlar. V 71. minuti je Bizjak poslal natančen predložek pred gol Marja-noviča, Lonzarič je bil v odličnem položaju, a je z glavo žogo preusmeril preko gola. Odločitev o zmagovalcu tekme je padla v 76. minuti. Takrat je Čeh zaposlil Fa-nima, ta je bil hitrejši od svojega čuvaja, lepo je prodrl pred Marja-noviča, nato pa nesebično podal do Bizjaka, ki so mu branilci strel blokirali, odbito žogo pa je Svit Sešlar poslal v mrežo - 2:1. »Rezervisti so svoje dodali, konec koncev je Svit dosegel zadetek, Cuffaro je vnesel veliko živahnosti, tudi Petek je dodal zanesljivost v obrambi, predvsem pri visokih podajah. Čestitke bi izrekel vsem igralcem, vsem 21, ki dobro delajo in si zaslužijo priložnost,« je dejal Simon Sešlar. Gostje so pod taktirko zelo dobrega Korejca Dohyuna Kima poskušali vse, da bi izenačili, a je ostalo pri izidu 2:1 za Dravo. Glede na lestvico bi lahko rekli, da je šlo za derbi, a je bilo za višjo oceno v sami igri storjenih preveč napak na obeh straneh. V naslednjem krogu se bodo Ptujčani v gosteh v Ljubljani pomerili z ekipo Ilirije. Jože Mohorič Nogomet • Reprezentanca U-21 V torek še enkrat s Kazahstanom, tokrat na Ptuju 4 1 1 19:6 13 4 1 0 16:4 13 4 1 1 12:9 13 3 2 0 12:6 11 3 1 2 12:9 10 3 1 2 10:7 10 2 3 1 10:9 9 2 3 1 8:11 9 2 2 2 10:6 8 6 2 2 2 8:8 8 6 2 2 2 8:9 8 6 1 1 4 9:16 4 6 114 4:13 4 6 114 6:16 4 15. JADRAN DEKANI 6 1 0 5 8:16 3 16. BRDA 6 0 2 4 7:14 2 JM »Pomembno je, da tudi takrat, ko nisi v formi, uspeš tekmo pripeljati do zmage« Tin Martic, Drava: »Krka je močan tekmec iz zgornjega dela lestvice, skorajda nujno je bilo po porazu z Dobom in remiju z Nafto vknjižiti zmago. Tudi zaradi tega je bila tekma zelo težka. Pomembno je, da smo takšno trdo srečanje obrnili sebi v prid in da smo osvojili tri točke. Gol smo prejeli iz prekinitve, sicer smo kar dobro pokrivali dostope do našega gola. Pomembno je bilo, da smo se po prejetem golu dvignili in dosegli zmagoviti zadetek.« Denis Vezjak, Drava: »Zavedali smo se, da je Krka dobra, čvrsta ekipa, saj smo se lani z njo srečali dvakrat in vedno so odločale malenkosti. Tekmo smo z naše strani odigrali dokaj dobro, čeprav so se med samo igro pojavljale napake. Pomembno je bilo, da po izenačenju nismo obstali, ampak smo verjeli vase in smo odločno krenili po zmago. To je zares dragocena popotnica pred naslednjimi tekmami.« Simon Sešlar, trener Drave: »Gostje so bili dobri tekmeci, znajo igrati nogomet. Prav zaradi tega je ta zmaga zelo dragocena, za njo smo morali garati celo tekmo. Trenutno kot ekipa in posamezniki nismo v pravi formi, a verjamem, da bo to že kmalu znova drugače. Pomembno pa je, da tudi takrat, ko nisi v formi, uspeš tekmo pripeljati do zmage, kar pa je najpomembnejše spoznanje v tem trenutku. Ko smo pravi, potem tako ali tako dosegamo številne zadetke.« Slovenska reprezentanca U-21 nastopa v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, ko bo na sporedu leta 2019. Neposredno na EP vodi samo 1. mesto v skupini, najboljše štiri drugo uvrščene ekipe pa se bodo v dodatnih kvalifikacijah merile za preostali prosti mesti. Pretekli teden so se varovanci selektorja podali na dolgo pot v Kazahstan, kjer so se z domačini na igrišču z umetno travo merili v sedmi tekmi teh kvalifikacij. Razšli so se z remijem, z istim tekmecem pa se bodo v torek pomerili še na Kvalifikacije za EP 2019, skupina 9 Kvalifikacije za EP U-21: Slovenija -Kazahstan (torek, 11. 9., ob 16.30 na Mestnem stadionu na Ptuju). Vstop je prost! 1. FRANCIJA 2. SLOVENIJA 3. KAZAHSTAN 4. BOLGARIJA 5. LUKSEMBURG 6. ČRNA GORA 20:5 10:9 11:11 9:8 6:16 7:14 Preostale tekme slovenske izbrane vrste: Slovenija - Kazahstan (11. 9, ob 16.30 na Ptuju) Slovenija - Bolgarija (12. 10) Francija - Slovenija (16. 10.) Mestnem stadionu na Ptuju. Tekma bo za slovensko izbrano vrsto izjemno pomembna, saj z Bolgari in Kazahstanci bijejo enakovreden boj za 2. mesto, v ospredju so Francozi. V izboru selektorja Primoža Glihe so kar štirje igralci Aluminija (Gliha, Vrbanec, Petrovič in Jan-žekovič) in eden iz Drave (Mate). V Kazahstanu sta se na igrišču predstavila dva, Erik Gliha v začetni postavi, Matic Vrbanec pa je v igro vstopil v 2. polčasu. Kazahstan - Slovenija 0:0 SLOVENIJA: Sorčan, Pišek, Stankovič, Kuhar, Mlakar, Repas (od 59. Vrbanec), Bijol, Gliha, Li-pušček, Brekalo, Vokič (od 76. Ož-bolt). Selektor: Primož Gliha 18 Štajerski Šport torek • 11. septembra 2018 Rokomet • NLB liga, Jeruzalem Ormož V štirih dneh dve težki preizkušnji Državno prvenstvo v slovenski elitni druščini se je začelo. Odigrane so bile štiri tekme, ki so že nakazale, da bo prvenstvo zelo zanimivo. „Maribor je z zmago v Dobovi (28:23) že napovedal kandidaturo za boj in uvrstitev v Ligo za prvaka. V Dobovi se ne zmaguje kar tako in Maribor je opravil zares ogromno delo. Svojo kakovost so znova dokazali Škofjeločani, ki so slavili v gosteh pri novincu Dol Hrastniku (25:23). Kljub odhodu njihovega najboljšega igralca ter strelca Ale-ksa Kavčiča v Velenje je Loka znova ostala kakovostna zasedba, ki bo mešala štrene ekipam iz vrha. Novinec Sviš je popolnoma nadi- 1. A SRL - NLB liga REZULTATI 1. KROGA: Dobova - Maribor Branik 23:28 (11:15); najboljša strelca: Bura 5; Medved 9; Dol TKI Hrastnik - Urbanscape Loka 23:25 (10:12); najboljša strelca: Brilej 6; Vrbinc 7; Sviš Ivančna Gorica - Trimo Trebnje 24:19 (13:9); najboljša strelca: Stopar 6; Mar. Kotar 4; Krka - Riko Ribnica 27:27 (11:14); najboljša strelca: L. Rašo 7; Strmljan 6. Jeruzalem Ormož - Gorenje Velenje (v sredo, 12. 9., ob 19.00 v Ljutomeru), Koper 2013 - Celje Pivovarna Laško (v sredo, 19. 10., ob 19.00). Foto: Črtomir Goznik Sašo Prapotnik "Preprečevanje 'lahkih' golov bo ena izmed naših najpomembnejših nalog na tekmi z Gorenjem." gral sosede iz Trebnjega (24:19). V določenem trenutku je prednost Sviša znašala že deset zadetkov. Dolenjski derbi smo z zanimanjem spremljali tudi v Ormožu, saj bo Trimo naš tekmec že v soboto, 15. septembra, v Trebnjem. Po takem porazu bo Trimo proti nam šel 'na glavo' in čaka nas huda preizkušnja. Najzanimivejše tekma je bila odigrana v Novem mestu, kjer sta Krka in Ribnica remizirali (27:27). Obe ekipi, ki sta zaigrali v oslabljenih zasedbah, pa sta z igro navdušili," je uvodne tekme prvenstva opisal kapetan Jeruzalema Bojan Čudič. Vse misli v taboru Ormožanov so zaenkrat usmerjene v sredino tekmo v Ljutomeru proti Gorenju. „Ogledali smo si tekmo Gorenja in švedskega Alingsasa (28:22) v evropskem pokalu EHF. Velenjča-ni so z igro dokazali, da gre za ekipo, ki je poleg Celja glavni kandidat za naslov državnega prvaka. Igrajo hiter rokomet, v obrambi so zelo čvrsti in dosegajo veliko število 'lahkih' zadetkov. Prav preprečevanje takšnih golov bo ena izmed naših najpomembnejših nalog na tekmi. Tudi mi imamo svoje kvalitete, ki še posebej pridejo do izraza ob polni dvorani in glasnih navijačih. Obeta se zani- miva tekma, ki je vredna ogleda in verjamem, da bo ljutomerska dvorana pokala po šivih," je opisal ekipo Gorenja in pričakovanja pred tekmo trener Saša Prapotnik. Na drugi strani se Velenjčani zavedajo, da jih v osrčju Prlekije čaka težka naloga: „Zmaga proti Švedom je že pozabljena. Veliko časa za proslavljanje ni bilo, saj nas že v sredo čaka izredno težko gostovanje proti Jeruzalemu. Treba se je dobro spočiti in pripraviti na novo tekmo. Menim, da smo v vlogi favorita, vendar bo to treba dokazati na parketu," je pred prihodom v Ljutomer razmišljal trener Gorenja Zoran Jovičič. Vzdušje v ormoški ekipi je na treningu pri Veliki Nedelji precej skazila težka poškodba kolena levičarja Luka Voljča. Tako Jeru-zalemčki startajo v sezono brez kar dveh levorokih igralcev, saj je poleg Voljča že nekaj časa poškodovan Tinček Hebar. Tekma proti Gorenju je na sporedu v sredo, 12. septembra, v Ljutomeru s pričet-kom ob 19. uri. Organizator zaradi velikega zanimanja naproša, da gledalci na prizorišče pridejo vsaj pol ure pred tekmo. Tekmo si bodo v velikem številu ogledali tudi sponzorji in donatorji ormoškega rokometa ter predstavniki medijev, ob tem še županja Ljutomera Olga Karba ter župan Ormoža Alojz Sok. Seveda brez zvestih in glasnih navijačev Ormožanov ne bo šlo! Uroš Krstič Tenis • 1. slovenska liga (m) Ptujčani suvereno v polfinale Ob koncu avgusta so letošnjo sezono začele ekipe v 1. moški teniški ligi. Med sodelujočimi je tudi ekipa TK Terme Ptuj, ki jo vodi Toni Haz-dovac. V 1. ligi je sodelovalo osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Ptujčani so se v skupini B merili z ekipami Slovana, Kamnika in Krškega. Po dve najboljši iz vsake skupine sta se uvrstili na zaključni turnir, ki bo 15. in 16. septembra v Mariboru. Med njimi je tudi ptujska vrsta. V ekipi TK Terme Ptuj so v skupini nastopali Filip Jeff Planinšek, Blaž Vidovič, Žiga Kovačič, Rok Jarc, Toni Hazdovac, Matevž Krajnc, Blaž Bezjak, edini gostujoči igralec je bil Maks Meh iz ŽTK Velenje. Na vsakem srečanju je bilo odigranih pet tekem posameznikov in dve tekmi dvojic. V uvodnih dveh krogih so bili Ptujčani proti Krškemu in Kamniku precej suvereni, s čimer so si ob Slovanu hitro zagotovili nastop na zaključnem turnirju. V zadnjem dvoboju je šlo proti Slovanu za prestiž in za na papirju slabšega tekmeca v polfinalu. Dvoboj je bil res izenačen, Vidovič, Kovačič in Meh so svoje dvoboje posameznikov dobili, odločilno četrto točko je prispevala dvojica Meh-Vidovič, ki je bila v master tie--breaku prepričljivejša (10:4) od dvojice Arh-Mesarič. Polfinalni tekmec pa zato ne bo nič lažji, sledi ekipa ŽTK Maribor ... JM 1. slovenska liga (m), skupina B 1. krog: Krško - Terme Ptuj 2:5 2. krog: Terme Ptuj - Kamnik 6:1 3. krog: Slovan - Terme Ptuj 3:4 Vrstni red: 1. TK Terme Ptuj 15:6 7 točk 2. TK Slovan 13:7 5 točk 3. TK Kamnik 8:13 2 točki 4. TK Krško 6:15 0 točk Skupina A 1. TK Luka Koper 13:8 6 točk 2. ŽTK Maribor 14:7 6 točk 3. TK Spin Medvode 12:9 5 točk 4. TK Konjice 3:18 0 točk Rokomet • Prijateljska tekma Rokomet • Prijateljska tekma Kljub porazu uspela generalka Kljub zmagi šepala realizacija ŽRK Z'dežele Celje -ŽRK Ptuj 37:32 (19:18) ŽRK PTUJ: Pušnik, Kac 3, Luknjar, Želj 2, Kreft 3, Škrinjar 4, Majcen 1, Kolenko, Korotaj 12, Puž 1, llič ŠauperI 6, Bedrač, Varga. Trener: Ivan Hrupič. Podčetrtek je bil zadnja postojanka Ženskega rokometnega kluba Ptuj pred začetkom nove tekmovalne sezone v 1. A državni ligi. Na poti na tekmo z ekipo Z'de-žele so se Ptujčanke ustavile še v Velenju ter v odličnem vzdušju spremljale še del tekme Superpo-kala med Krimom Mercatorjem in Zagorjem. Na tej tekmi je namreč Rokometna zveza Slovenije članici ptujskega kluba Patriciji Korotaj podelila priznanje kot najboljši strelki 1. A državne lige za tekmovalno sezono 2017/18. Omenjena igralka je svojo vodstveno funkcijo v ekipi na terenu dokazala tudi na obračunu s Celjankami. Zabila je namreč skupno 12 zadetkov, ob tem je tudi razigrala svoje soigralke. Te so pokazale zelo solidno predstavo, v kateri so do zadnjih desetih minut držale rezultatski stik z domačinkami. Ves čas so igrale obrambo 6-0, prav tako pa so v napadu izvedle veliko »hitrih centrov«, protinapadov in uspešnih izigranih akcij. Tudi domača vrsta je ves čas gojila hitro igro, v kateri je z 12 doseženimi zadetki izstopala desna zunanja igralka Hrničeva. Drava Ptuj-Vidovec 28:23 (12:14) DRAVA PTUJ: Stopar 2, Krasnič, Sivka 2, Bračič 1, Gregorc 4, Belec, Grobelnik 6, Rožman, Bedrač, Hrupič 4, Koštomaj 2, Žunič 1, Žu-ran M. 4, Krabonja 2, Žuran S. Trener. Vladimir Vujovič. Na začetku priprav sta se ekipi Drave in Vidovca na hrvaškem razšli brez zmagovalca (22:22). Povratna pripravljalna tekma je bila odigrana v športni dvorani Ljudski vrt in na njej so Ptujčani po slabem prvem polčasu v drugem vendarle popravili vtis ter na kon- cu zmagali. V prvem polčasu bi si morali varovanci trenerja Vladimirja Vu-joviča in njegovega pomočnika Ladislava Saba po prikazanem priigrati prednost, a so po izigra-nih akcijah zapravili najmanj deset čistih metov s črte šestih metrov, največ s krilnih položajev. Posledica tega je bila, da je solidna postava Vidovca držala igralski in rezultatski korak. Ptujčani so prišli do prednosti 9:6, a po številnih zapravljenih strelih je prišlo do preobrata in po prvih 30 minutah je na semaforju pisalo 12:14. V nadaljevanju je sledil lov, v katerem je Drava za odtenek dvignila nivo svoje igre v obrambi in morda celo za dva odtenka realizacijo v napadu. To je hitro pripeljalo do izenačenja na 19:19 in kasneje do vodstva. To je bil obenem trenutek, ko se je ptujska vrsta »razletela« po igrišču in je unovčila dobro telesno pripravljenost. Hrvaški 1. B-ligaš ni zmogel držati tega visokega ritma. V končnici so bili domačini uspešni v napadu in so dali tudi precej »lahkih« zadetkov. Zadnjega in hkrati njegovega šestega na tekmi je za Dravo dosegel Tomaž Grobelnik, kar jim je prineslo tudi najvišje vodstvo na tekmi 28:22. David Breznik Rokomet • Marko Bezjak Bezjak blesti na uvodu Bundeslige Foto: Črtomir Goznik Patricija Korotaj je prejela priznanje za najboljšo strelko 1. A SRL v sezoni 2017/18. Glede na dogajanje na igrišču sta obe ekipi dobili kakšen zadetek preveč in sta nekatere taktične zadeve še »skrili«, saj se bosta za prvenstvene točke pomerili že v 2. krogu tekmovanja. Glede na vse lahko mirno zapišem, da je generalka v Podčetrtku proti ekipi Z'dežele Celja uspela, čeprav se je končala z zmago domačink. Razlika tokrat ni realni kazalnik dogodkov na tej zanimivi tekmi . V uvodnem krogu bodo Ptujčanke v petek zvečer ob 20. uri odigrale tekmo v gosteh z Zagorjem, ki bo na tem obračunu favorit. David Breznik Ormožan Marko Bezjak je s svojim klubom SC Magdeburgom izjemno začel sezono 2018/19 v elitni Bundesligi. Po štirih krogih je njegov klub ob štirih zmagah proti Melsun-genu (28:23), Leipzigu (28:20), VVetzlarju (31:26) in Bergischeru (32:27) še neporažen in si deli vrh z Rhein Neckar Lowenom in Flensburgom. Bezjak je na štirih tekmah dosegel 13 zadetkov in podelil kar 19 asistenc, kar ga trenutno po statistiki uvršča na mesto prvega asistenta lige. V četrtek, 13. septembra, je pred Magdeburgom do tega trenutka najmočnejša tekma, njihov tekmec bo namreč THW Kiel. UK torek • 11. septembra 2018 Šport, rekreacija Štajerski 19 Ptujski športni vikend V ospredju otroci in Bogomir Dolenc Štiri dni - z vrhuncem dogajanja v soboto - je trajal Ptujski športni vikend. Štiriindvajseta edicija športno-rekreativnega dogodka je imela glavni domicil na Mestnem stadionu in v njegovi okolici kjer se je odvilo pestro dogajanje. Za njega je poskrbel glavni organizator Zavod za šport Ptuj, ki so mu na različne načine pomagali Športna zveza Mestne občine Ptuj, Fundacija za šport, Mestna občina Ptuj in ptujski klubi ter društva. V množici aktivnosti silita v ospredje odličen obisk otrok in dobrodelni tek Bogomirja Dolenca. Ponujene aktivnosti so že drugo leto zapored z obema rokama zagrabili na OŠ Olge Meglič, saj so pripravili športni dan. To je razveselilo več kot 300 učencev, saj so se v sobotnem dopoldnevu na primer spoznali z igranjem frizbija, vadbo na veslaških simulatorjih, pohodništvom ali fotoorientacijo, odbojko, namiznim tenisom, zumbo, veslanjem, plezanjem, prikazom športa invalidov ... Za otroke so bila postavljena atraktivna igrala na prostem, zabavala sta jih brata Malek, predstavili so se tudi vojaki, gasilci in policisti. Na drugi strani so odrasli udeleženci izvedli nekaj vaj v sklopu Šole zdravja - 1000 gibov, rekreativni kolesarji in člani KK Perutnina Ptuj so opravili krajšo kolesarsko pot, pripravili pa so tudi test hoje na dva kilometra . Vmes je z nekaterimi rekreativnimi tekači startal maratonom Bogomir Dolenc. Slednji izvaja športno-dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh in z njim zbira denarna sredstva za ustanovo Mali vitez, ki pomaga ljudem, ki so kot otroci zboleli za rakom. Triatlonec in tekač je tako opravil s klasičnim maratonom, katerega trasa se je vila po ptujskem parku, vmesnih poteh in na ptujskem stadionu. »Trasa za tek je bila fenomenal-na in vesel sem, da sem se tukaj odločil za svoj projekt, prav tako pa sem vesel tudi, da so se mi na stezi pridružili še nekateri tekači. To je tisto, kar želim v Sloveniji narediti v sklopu Gibanja za Male viteze: da lahko vsak udeleženec - starejši sli mlajši - teče, kolikor želi in s tem zbiramo tudi denarna sredstva za ustanovo Mali vitez. To, kar smo pa danes imeli na koncu maratona, da so se mi na Strelstvo • 52. ISSF Svetovno prvenstvo Changwon Venta v časovni stiski izgubil finale Svetovno prvenstvo v Južni Koreji se je prevesilo v zaključno fazo in Slovenci smo s ponedeljkovim jutrom dočakali dosedanji vrhunec, saj je naš zlati olimpio-nik Rajmond Debevec postal novi svetovni prvak s puško 300 m leže! Medtem sta vse nastope že opravila Ormožana Kevin Venta in Urška Kuharic, ki sta nastopala v dveh disciplinah, z zračnim in ma-lokalibrskim orožjem. Venta z zračno pištolo v zaključku zaostal za finalisti Ormožan Kevin Venta je z zračno pištolo, s katero je meril med finaliste tega SP, zaostal za želenim ciljem in z rezultatom 574 krogov (96, 96, 98, 98, 93, 93) osvojil 38. mesto. Kljub slabšemu zaključku z zadnjima dvema serijama s 93 zadetimi krogi, kjer je glede na dobro dnevno formo izgubil vsaj šest krogov, je bil odlični ormoški strelec na poti v finale, ki je bil tokrat dosegljiv s 581 krogi in vsaj 26 notranjimi deseticami. Venta je v kvalifikacijah streljal ob aktualnem olimpijskem prvaku, Vietnamcu Hoangu, ki je za finalisti zaostal le za krog in osvojil končno 14. mesto. »Znova sem začel malce z ner-vozo, a mi je vseeno uspelo obdržati hladno glavo. Borba je bila odlična do pete serije, ki sem jo začel z dvema deseticama, za tem pa mi je 'začel delati srček'. Že dol- go nisem imel rezultata 388 krogov po 40 strelih, gibal naj bi se okrog petega mesta po povprečju. Sem pa v prvih dveh serijah malo preveč 'mečkal', zato mi za zadnji dve ni ostalo ravno veliko časa, da bi v miru odpeljal tekmo do konca. Po tekmi sem bil izjemno razočaran. A nekaj je bilo danes drugače - dal sem vse od sebe, pogumno, brez strahu oddelal tudi zadnjih dvajset strelov in kar je bilo, je pač bilo. Z dvema osmica-ma v zadnji seriji je težko priti v finale. Imel pa sem tudi kar nekaj zadetkov v 9,9. Sem pa izredno zadovoljen s prvimi 42 streli, občutek je bil fantastičen! A takšen je šport, ne nazadnje marsikdo od favoritov ni prišel v finale, tudi vietnamski olimpijski prvak iz Ria 2016 ne, ki je streljal zraven mene. Tekmo bom vzel kot eno veliko izkušnjo in v angleškem stilu končal: 'One story ends, another story begins' (ena zgodba se je končala, druga se začenja). Zahvaljujem se vsem za podporo in navijanje!« nam je po koncu drugega nastopa povedal odličen Ormožan, ki je v Južni Koreji bistveno izboljšal svoja dosedanja najvišja rezultata (54. na 50 m in 60. z zračno pištolo) na SP. Izjemno streljanje je v kvalifikacijah pokazal mladi 22-letni Rus Artem Cherno- stadiona v zaključku priključili še vrtčevski otroci iz mini olimpijade, pa je bilo zares fenomenalno. Občutki so bili prelepi.« je po prihodu v cilj svojega 15. odtečenega maratona dejal Bogomir Dolenc. Po ogrevalnem krogu so otroci Vrtca Ptuj in Vrtca Hajdina uživali v mini olimpijadi. Začela se je s standardnim protokolom, ki zajema prihod zastave in bakle, olimpijsko himno in svečano zaprisego športnika, ki jo je tokrat opravila mlada atletinja Sara Serdinšek. Po uradnem delu se je okrog sto udeležencev odpravilo na 14 vadbenih enot, kjer so se na primer spoznali z atletiko, tenisom, plesom, karatejem, badmintonom, gimnastiko, športom invalidov, nogometom, frizbijem, footgol-fom, odbojko . Športni klubu in društva so razigranim otrokom predstavili aktivnosti in s tem morda naredili prvi korak h konstantnemu ukvarjanju s športom. Iz športno-tekmovalnega vidika projekta je treba izpostaviti v prvi vrsti vrhunsko organizirano 4. Odprto prvenstvo Ptuja v ulični košarki, na katerem so igrali dopoldan mlajši košarkarji, medtem ko je bil popoldan izveden za res kakovosten članski turnir. Ob bok košarkarskemu dogajanju sodi še ena novost, ki se je odvila na sredini igrišča z umetno travo. Tam je bil postavljen ring in v njem je potekal Večer borilnih športov - Ptujska rokavica. Gledalci so spremljali boje v boksu, k-1 in tajskem boksu, v katerih so bili v glavnih vlogah tekmovalci BK Dejan Zavec Boxing, Kluba tajskega boksa Ptuj in Kung fu kluba Ptuj. Na ptujskem igrišču za golf so izpeljali Odprto prvenstvo Ptuja v golfu in v športni dvorani Mladika se je odvil zanimiv ženski odbojkarski turnir. Med izstopajoče zadeve Ptujskega športnega vikenda pa sodijo še vožnja s kartingi na novem dirkališču v Slovenji vasi, športni vrtinec Ptuja z obujanjem starih športno-zabavnih iger in okrogla miza na temo Zakona o športu. Štiridnevno športno dogajanje je prineslo pester preplet za vse generacije. Oceno ptujskega športnega vikenda je podal direktor Zavoda za šport Ptuj Sandi Mertelj: »V preteklih letih smo imeli nekaj težav z vremenom, ki pa nam je bilo letos zares naklonjeno. Izpeljali smo skorajda vse aktivnosti, ki smo jih imeli v programu, tako da lahko podam splošno oceno, da smo zelo zadovoljni z izvedbo 24. Ptujskega športnega vikenda.« Projekt vsako leto prinese novosti in nadgradnjo, kar prinaša iz leta v leto pozitiven trend temu športno-rekreativnemu dogodku. Letošnji je nedvomno uspel in sodi med najboljše do sedaj, kar predstavlja za organizatorje še dodaten izziv za prihodnje leto, ko jih čaka 25. izvedba. David Breznik usov, ki je bil najboljši s 587 krogi. Tudi v finalu je bil vse do 17. strela v vodstvu, nato pa je na veliko zadovoljstvo domačih navijačev slavil aktualni dvakratni svetovni prvak in štirikratni olimpijski prvak, Korejec Jin Jongoh. Da je bila drama v finalu popolna, sta najboljši Rus in korejski zvezdnik poskrbela z izenačenjem po 24 strelih, po dodatnem razstreljevanju pa je čast in slava svetovnega prvaka pripadla Korejcu. To je bil eden izmed najboljših finalov na tem SP. Kuharičeva brez uvrstitve na glavno tekmovanje Mlada ormoška strelka, 24-letna Urška Kuharic, ki je uspešno opravila prvi nastop z zračno puško in osvojila visoko 22. mesto, v drugi disciplini - v streljanju z malokali-brsko puško v trojnem položaju na 50 m - ni bila enako uspešna. Z rezultatom 1151 krogov je v prvi skupini eliminacij, kjer je nastopalo 53 strelk, osvojila 43. mesto in za pet krogov zaostala za dosežkom (1155), ki je 33. uvrščeno kvalificiral za nastop v glavno tekmovanje -kvalifikacije. Kuharičeva je v klečečem položaju dosegla 379 krogov (94, 94, 96, 95), Foto: Strelska zveza Slovenije Najboljši slovenski strelec s pištolo Kevin Venta med tekmo z zračno pištolo v družbi olimpijskega prvaka, Vietnamca Hoanga Xuana Vinha. v ležečem 394 krogov (99, 97, 100, 98) ter v stoječem položaju 91, 94, 97 (s sed-mico!) in 96 krogov. Kuha-ričevi se preboj iz eliminacij ni posrečil predvsem zaradi slabe prve polovice tekme v stoječem položaju, kjer je bila v prvih dveh serijah premalo natančna. Izjemno pa je bilo njeno nadaljevanje, kjer je nato navdušila v tretji in zadela vse desetice, razen petega strela, ki je pristal v sedmici. »Na tekmo malega kalibra sem se odpravila manj samozavestno kot na tekmo zračne puške. Vedela sem sicer, da se s svojim povprečnim rezultatom letošnje sezone lahko prebijem skozi eliminacije, vendar sem se zavedala tudi pritiska tako velikega tekmovanja in močne konkurence. Na koncu sem nastreljala nekaj krogov manj od pričakovanj, kar je bilo premalo za uvrstitev v kvalifikacije. Na tekmo vseeno posku- šam gledati pozitivno, iz vsakega od treh položajev lahko izvlečem kakšno dobro stvar, ki mi predstavlja motivacijo za nadaljnje treninge in tekmovanja,« nam je po koncu tekmovanja povedala mlada Ormožanka. Po uspešnem nastopu z zračno puško, kjer je osvojila 22. mesto, pa se Kuharičevi odpira pot tudi na Evropske igre, ki bodo potekale v juniju 2019 v beloruskem Min-sku. Tja se bo uvrstilo le najboljših 24 strelk v Evropi. Odličen prvi nastop je pokazala naša dvakratna olimpijka Živa Dvoršak (1173), a ji nato v kvalifikacijah ni uspel preboj v finale, saj je s 1165 krogi osvojila 24. mesto in za finalistkami zaostala za pet krogov. Naslov svetovne prvakinje je osvojila Rusinja Julija Karimova, bronasto odličje in olimpijska kvota za Tokio 2020 pa je pripadla nam dobro znani strelki, Hrvatici Snježani Pejčic', ki je osvojila četrto odličje za Hrvaško na tem SP. Rezultati: Zračna pištola iom 1. Jongoh Jin, KOR 582 + 241.5 + 10.4 2. Artem Chernousov, RUS 587 + 241.5 + 9.5 3. Daemyung Lee, KOR 584 + 220.6 14. Xuan Vinh Hoang, VIE 580 38. Kevin Venta, SLO 574 MK-puška 50m trojni položaj 1. Julija Karimova, RUS 1173 + 461.1 2. Isabella Straub, NEM 1176 + 459.5 3. Snježana Pejčic, CRO 1174 + 446.4 24. Živa Dvoršak, SLO 1165 E: 2. Živa Dvoršak, SLO 1173 E: 34. Urška Kuharič, SLO 1151 Puška 300 m leže 1. Rajmond Debevec, SLO 592 2. Daniel Romanczyk, POL 592 3. Josip Kuna, CRO 590 18. Robert Markoja, SLO 585 Ekipno: 1. Francija 1761 2. Švica 1757 3. Norveška 1755 13. Slovenija 1677 Debevec do drugega naslova svetovnega prvaka Izjemen rezultat z naslovom svetovnega prvaka v streljanju s puško na 300 m leže je v ponedeljek dosegel naš zimzeleni Rajmond Debevec, ki je v svoji 40-letni karieri vrhunskega strelca »šele« drugič postal svetovni prvak. Debevec je dobro unovčil svoje izkušnje v zahtevnih vetrovnih pogojih in se s 592 krogi zavihtel na vrh med 54 najboljšimi strelci na svetu. Dobro uvrstitev je z 18. mestom vknjižil tudi Robert Markoja s 585 krogi. Simeon Conc 20 Štajerski Šport torek m 11. septembra 2018 Nogomet • 3. SNL sever, lige MNZ Ptuj Videm do zmage kljub igralcu manj 3. SNL sever REZULTATI 4. KROGA: Zreče - Videm pri Ptuju 0:1, Kety emmi Bistrica - Šmartno 1928 0:1, Šam-pion - Mons Claudius 4:0, Tehno-tim Pesnica - Avto Grubelnik Dravograd 4:0, Dravinja - Pohorje 1:0. 1. VIDEM 4 4 0 0 8:3 12 2. ŠMARTNO 1928 4 3. KETY EMMI BISTRICA4 4. ŠAMPION 4 5. DRAVINJA 4 6. ZREČE 3 7. TEHNOTIM PESNICA 3 8. POHORJE 3 9. MONS CLAUDIUS 4 10. DRAVOGRAD 3 a O l 2 l l 2 l l l 2 l l l l l l l O 2 l O O 4 O O a lO:4 8:2 lO:6 2:2 2:2 4:5 4:5 4:l2 l:l2 ZREČE-VIDEM PRI PTUJU 0:1 (0:1) STRELEC: Drobinc (13., avtogol) VIDEM: Mikič, Bračič, Zelenik, Antolič, Adedoja, Cafuta, Vajda (od 90. Cesar), Krajnc, Božak, Te-ment (od 46. Kostanjevec), Love-njak. Trener: Robert Hojnik RDEČI KARTON: Antolič (38., Videm). Po treh zaporednih zmagah so Videmčani samozavestno odšli na gostovanje v Zreče, kjer jih je pričakal domača ekipa, ki do tega kroga prav tako ni poznala poraza (zmaga in remi, eno tekmo so prestavili). Tokrat ga je doživela ... Videmčani so tekmo odlično odprli in si že v uvodnih minutah pripravili nekaj zrelih priložnosti. V 13. minuti je Dominik Božak izvajal prosti strel, žoga je na poti proti golu v živem zidu oplazila domačega branilca in spremenila smer ter končala v mreži - 0:1. Tudi v nadaljevanju so vse niti igre v svojih rokah držali gostje, manjkala je le pika na i v obliki drugega zadetka. Tako je bilo vse do 38. minute, ko so gostje izvedli hiter protinapad, Nikoli Antoliču pa ni preostalo drugega, kot da je enega izmed njihovih napadalcev, ki je imel prosto pot proti golu, zaustavil s prekrškom. Sodnik Aleksandar Matkovič mu je pokazal rdeči karton in ga poslal v slačilnico. Do odmora so gostje zdržali brez posebnih naprezanj, drugače pa je bilo v 2. polčasu. Zrečani so vse sile usmerili v napad, gostje pa so se posledično osredotočili na branjenje in poskuse iz protinapadov. Pri slednjih jim je zmanjkalo koncentracije in moči, zato pa so bili uspešni v obrambnih nalogah. »Mojim igralcem je odlično uspelo zapreti vse poti do gola, zato Foto: Črtomir Goznik V nedeljo dopoldan je ekip Apač po infarktni končnici iz Skorbe odnesla vse tri točke. Skorba - Apače 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Fridrih (51.), 1:1 Brodnjak (86.), 1:2 Doliška (89., avtogol). SKORBA: Gabrovec, Krušič, Toplek, Skledar, Horvat, I. Šimenko, Brodnjak, Stater (od 75. M. Ogrinc), S. Šimenko (od 80. Doliška), Horvat, N. Ogrinc. APAČE: Lendero, Kajzer, Motaln, Avguštin (od 92. Škerget), Klinc, Šilec, Širovnik, Sambolec (od 59. Frank Ličina), Tramšek, Medved, Fridrih. so bili domačini prisiljeni akcije zaključevati s streli iz razdalje. Iz teh so sicer dvakrat zadeli okvir vrat, vse preostale poskuse pa je vratar Luka Mikič ubranil, skupaj s soigralci je 'pobral' tudi veliko predložkov s strani. Za trud in zasluženo zmago si vsi zaslužijo čestitke,« je dejal trener Robert Hojnik, ki se je lahko skupaj s svojimi varovanci veselil četrte zaporedne zmage. V nedeljo bodo Videmčani v svojem standardnem terminu gostili ekipo Tehnotim Pesnica. Superliga: Avtogoli močno krojili rezultate Derbi kroga je bil tokrat odigran v Cirkulanah, kjer je gostovala ekipa iz Stojncev. V skladu z izenačenostjo ekip in njihovih ambicij po uvrstitvi pri vrhu tabele se je srečanje končalo z remijem. Oba zadetka na tekmi so sicer dosegli domačini, a enega v lastno mrežo . Avtogola sta (s)krojila izida še dveh srečanj in sicer v Skorbi in Markovcih. V Skorbi so se domačini močno trudili, da bi rezultat izenačili, ko pa jim je to v sami končnici končno uspelo, pa so si tri minute zatem zabili avtogol . V Markovcih so domačini po-vedli na začetku drugega dela, nato pa so si tri minute zatem sami zabili gol za izenačenje. S tem so močno olajšali delo Pod-vinčanom, ki so nato povsem prevzeli pobudo in srečanje zaključili z zanesljivo zmago. Podobno prepričljivi so bili tudi Hajdinčani, zadnje uvrščenim Pra-gerčanom so nasuli tri zadetke. Še naprej pa ne najdejo poti do zmage Gerečjevaščani, ki so tokrat klonili v Bukovcih. Odločilen je bil prejeti zadetek že v zgodnji fazi igre ... REZULTATI 3. KROGA: Bukovci - Gerečja vas 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Hebar (12.); Skorba - Apače 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Fridrih (51.), 1:1 Brodnjak (86.), 1:2 Doliška (89., avtogol); Markovci - Podvinci 1:4 (0:0); strelci: 1:0 Leben (51., z 11 m), 1:1 Majcen (54., avtogol), 1:2 Čeh (62.), 1:3 Simonič (72., z 11 m), 1:4 Šegula (91.); Hajdina - Pragersko 3:0 (0:0); Strelci: 1:0 Vogrinec (48.), 2:0 Štumberger (58.), 3:0 Zorc (81.). Rdeča kartona: Klinc (82., Hajdi-na), Sagadin (89., Pragersko); 1. PODVINCI 2. CIRKULANE 3. BUKOVCI 4. STOJNCI 5. HAJDINA 6. APAČE 7. SKORBA 8. MARKOVCI 9. GEREČJA VAS 10. PRAGERSKO a 2 l O 2 O l l 2 O l l l l l l l O 2 l O 2 O l 2 O O a Športni napovednik Nogomet • Kvalifikacije za EP 2019 V torek, 11. 9., bo na Mestnem stadionu na Ptuju ob 16.30 mednarodna tekma reprezentanc U-21 med Slovenijo in Kazahsta-nom. Tekma bo v sklopu kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2019. Trening v regijskem centru za U-12 in U-13 Nogomet za vse, program Grassroots, organizira za igralce U-12 (letniki 2007) in U-13 (2006) trening v regijskem centru. Trening bo organiziran v četrtek, 13. 9., na igrišču z naravno travo v Spodnji Polskavi po naslednjem urniku: - ob 16.15 zbor, ob 16.30 začetek treninga za U-12, - ob 17.45 zbor, ob 18.00 začetek treninga za U-13. Poudarek dela bo na vadbi tehnike in na igri. Tokrat bo prisoten trener vratarjev, ki bo izvajal specialne vratarske treninge, zato trenerji pošljite na center svoje vratarje. Razpis je objavljen na spletni strani MNZ Ptuj. Veteranske lige MNZ Ptuj Veterani 35 vzhod PARI 3. KROGA, V PETEK OB 17.30: Zavrč-Cirkulane - Grajena, Borovci - Leskovec, Gorišnica - Markovci, Podvinci - Dornava. Veterani 35 zahod PARI 3. KROGA, V ČETRTEK OB 17.30: Hajdina - Spodnja Pol-skava, Lovrenc - Tržec; V PETEK OB 17.30: Skorba - Gerečja vas; OB 18.00: Podlehnik - Pragersko. Veterani 40 + PARI 3. KROGA, V ČETRTEK OB 17.30: Hajdoše - Ormož; V PETEK OB 17.30: Zgornja Polskava - Majšperk; V PONEDELJEK, 17. 9., OB 17.30: Pohorje-Oplotnica - Videm. JM Cirkulane - Stojnci 1:1 (1:1); strelci: 1:0 U. Krajnc (23.), 1:1 Pal (26., avtogol). Rdeči karton: M. Krajnc (89.). a a O O 8:2 9 5:a Z 5:4 6 5:a 5 Z:5 4 6:6 4 4:4 a 2:6 a 2:4 l O:Z O 1. liga MNZ Ptuj: Podlehniku derbi s sosedi Le še dve ekipi v 1. ligi MNZ Ptuj sta še neporaženi, to sta ekipi Ormoža in Zavrča. Ormožani so najbolj učinkovita ekipa lige, tokrat v Dornavi domačinom niso dopustili veliko možnosti. Zavrč je imel več težav z Bočem, a jih je na poti do nove zmage uspešno prebrodil. Tako kot Grajena proti vztrajnim Gorišničanom, ki so dvakrat uspeli izničiti prednost domačinov, tretjič jim to ni več uspelo . Lokalni derbi kroga je bil odigran v Podlehniku, kamor je z dobro popotnico prišla ambiciozna ekipa Tržca. A so jih domačini uspeli umiriti in vpisati popoln izkupiček. Podobno kot ekipa Središča na gostovanju v Leskovcu. REZULTATI 3. KROGA: Dornava - Ormož 0:4 (0:1); 0:1 Babič (38.), 0:2 Jaušovec (55.), 0:3 Zlatnik (76.), 0:4 Križanec (79.); Zavrč - Boč Poljčane 2:1 (2:0); 1:0 Gril (35, z 11 m), 2:0 Potočnik (41.), 2:1 Ogrizek (60.); Grajena - Gorišnica 3:2 (1:0); 1:0 Petek (7.), 1:1 Šegula (47.), 2:1 Pihler (56.), 2:2 Zagoršek (58.), 3:2 Petek (75.); Podlehnik - Tržec 2:0 (0:0); 1:0 Trafela (50.), 2:0 Trebše (72.); Leskovec - Središče ob Dravi 0:3 (0:1); 0:1 Žnidarič (45.), 0:2 Špi-ranec (72.), 0:3 Ivanuša (88., z 11 m). 1. ORMOŽ a 2 l O 10:1 Z 2.ZAVRČ a 2 l O 8:a 7 3. PODLEHNIK a 2 O l Z:a 6 4. SREDIŠČE a 2 O l 9:6 6 5. GRAJENA a 2 O l 8:8 6 6. TRŽEC a l l l 4:4 4 7. GORIŠNICA a l O 2 6:8 a 8. BOČ POLJČANE a l O 2 4:8 a 9. LESKOVEC a O l 2 1:7 l 10. DORNAVA a O O a 1:10 O Bar Miha 2:5 (0:4); 0:1 Peterko-vič (28.), 0:2 Smogavec (29., z 11 m), 0:3 Stojnšek (31.), 0:4 Gajser (36.), 0:5 Stojnšek (59.), 1:5 Mu-ršec (77.), 2:5 Stanet (88.). Rdeči karton: Cingesar (56., Rogoznica); Majšperk picerija Špajza - Haj-doše 3:1 (2:1); 0:1 Gajser (19.), 1:1 Fišer (22.), 2:1 Letonja (26.), 3:1 Letonja (84.); Zgornja Polskava - Polskava avtop. Grobelnik 0:2 (0:2); 0:1 Kos (4.), 0:2 Kos (43.); Slovenja vas - Mladinec Lovrenc 1:1 (1:1); 0:1 Pulko (20.), 1:1 Rajh (31.). Prosta je bila ekipa Oplotnica. 1. MAKOLE BAR MIHA 2 2 0 0 10:4 6 2. MAJŠPERK ŠPAJZA 2 2 0 0 6:1 6 3. ROGOZNICA SLOFIN 2 10 1 7:6 3 4. ZG. POLSKAVA 2 1 0 1 3:4 3 5. POLSKAVA G. 2 10 1 2:3 3 6. SLOVENJA VAS 1 0 1 0 1:1 1 7. MLAD. LOVRENC 2 0 1 1 3:4 1 8. OPLOTNICA 1 0 0 1 2:5 0 9. HAJDOŠE 2 0 0 2 2:8 0 Veteranske lige VETERANI + 40 REZULTATI 2. KROGA: Ormož -Zgornja Polskava 3:0, Majšperk -Pohorje Oplotnica 0:0, Videm pri Ptuju - Hajdoše 6:0. 2. liga MNZ Ptuj: Toča golov v Rogoznici REZULTATI 2. KROGA: Rogoznica Slofin - Makole 1. VIDEM PRI PTUJU 2 2 0 0 2. POHORJE OPLOTNICA2 1 1 0 3. ORMOŽ 2 10 1 4. HAJDOŠE 2 1 0 1 5. MAJŠPERK 2 0 1 1 6. ZGORNJA POLSKAVA2 0 0 2 Z:O 6 l:O 4 a:l a 2:Z a l:2 l O:4 O Športno plezanje m SP v Innsbrucku Janja ostala brez zlata zaradi 11 sekund, Mina tokrat slabše Janja Garnbret (Šaleški AO), zadnji dve sezoni skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in vodilna v seštevku letošnje sezone, je tudi na najpomembnejši tekmi v sezoni pokazala svojo vrhunsko pripravljenost, a žal izgubila bitko s sekundami. Pred dvema letoma je na SP v Parizu s 17 leti v težavnosti postala druga najmlajša svetovna prvakinja v zgodovini, pri 19 letih pa je morala zaradi 11 sekund počasnejšega plezanja do vrha finalne smeri premoč priznati Avstrijki Jessici Pilz. Ker sta obe dosegli vrh tako finalne kot polfinalne smeri, je odločal čas, četudi je izjemna Korošica edina tekmovalka, ki je v Innsbrucku dosegla vse štiri vrhove - tako v kvalifikacijah kot v polfinalu in finalu. »Res sem vesela drugega mesta, a tudi malce razočarana. Mislim, da noben tekmovalec v težavnosti ne bi smel biti razvrščen po času, ne glede na mesto. Vesela sem, da sem vse smeri splezala do vrha in si dokazala, da znam dobro plezati tudi pod pritiskom. Vedela sem, da je Jessica splezala smer, vedela, da bo čas odločilen, malo pa je žalostno, da je šlo le za nekaj sekund,« se je z grenkim priokusom veselila 19-letna Korošica. Tretja je bila Južna Korejka Jain Kim, svetovna prvakinja leta 2014 v Gijonu. Druga slovenska finalist- ka, 18-letna Mia Krampl (AO PD Kranj), je osvojila 7. mesto. V Innsbrucku se nastop tokrat ni posrečil Ptujčanki Mini Mar-kovič, bronasti iz Pariza 2016 in srebrni iz Gijona 2014. Osvojila je končno 43. mesto. »Vem, da sem se za to prvenstvo zelo dobro pripravila, a se mi tokrat že v kvalifikacijah žal ni izšlo. Vem, da se za svetovno prvenstvo vsi maksimalno pripravijo, tudi sama sem še marsikaj dodala, zato ga je bilo kar težko v nadaljevanju spremljati v vlogi gledalke. Hkrati pa z veseljem podpiram res odlične slovenske nastope in držim pesti za najboljše izide še naprej.« UR Zmagovalna trojica SP v Innsbrucku: Janja Garnbret Pilz (1.) in Jain Kim (3.) Foto: Luka Fonda (2.), Jessica VETERANI 35 VZHOD REZULTATI 2. KROGA: Grajena - Podvinci 2:4, Dornava - Gorišnica 2:4, Markovci - Borovci 1:1, Leskovec - Zavrč-Cirkulane 2:1. 1. PODVINCI 2 2 0 0 6:3 6 2. MARKOVCI 2 110 4:2 4 3. BOROVCI 2 110 2:1 4 4. GRAJENA 2 10 1 7:4 3 5. GORIŠNICA 2 10 1 5:4 3 6. LESKOVEC 2 10 1 2:6 3 7. ZAVRČ-CIRKULANE 2 0 0 2 2:5 0 8. DORNAVA 2 0 0 2 2:5 0 VETERANI 35 ZAHOD REZULTATI 2. KROGA: Gerečja vas - Lovrenc 1:5, Spodnja Polskava - Podlehnik 3:2, Pragersko - Skorba 2:1, Tržec - Hajdina. 1. PRAGERSKO 2 2 0 0 5:3 6 2. SPODNJA POLSKAVA2 110 5:4 4 3. LOVRENC 2 1 0 1 7:4 3 4. HAJDINA 1 1 0 0 3:2 3 5. TRŽEC 1 0 10 1:1 1 6. PODLEHNIK 2 0 1 1 3:4 1 7. SKORBA 2 0 1 1 3:4 1 8. GEREČJA VAS 2 0 0 2 3:8 0 JM a a a a a a a a Brez uporabnega dovoljenja ne bo mogoče pridobiti hišne številke Nova gradbena zakonodaja Pred kratkim je v Sloveniji začel veljati nov gradbeni zakon, ki prinaša kar nekaj sprememb. Poleg številnih drugih novosti vpeljuje tudi nove postopke za izdajanje gradbenih dovoljenj, opredeljuje uradne udeležence pri graditvi objekta od njenega začetka do pridobitve uporabnega dovoljenja, predpisuje inšpekcijski postopek in predvidene kazni. Zakon uvaja tudi nekatera varovala, s katerimi želi nadzirati potek gradnje. Tako je za skoraj vsak objekt potrebno gradbeno dovoljenje, ki velja do pet let. V tem času je treba vsako gradnjo uradno prijaviti in pomeni začetek gradnje. Gradnja se zaključi z izdajo uporabnega dovoljenja, ki je pogoj za pridobitev hišne številke. Ta postopek je, do sedaj, veljal za poslovno gradnjo, novi zakon pa jo razširja na skoraj vse objekte, tudi na stanovanjske hiše. Nujna izvedbena projektna dokumentacija Kot pojasni Matej Lešnik, direktor ptujskega podjetja Grad-biro, se mora vsak investitor zavedati, da je skoraj za vsak objekt potrebna Dokumentacija za gradbeno dovoljenje (kratica zdaj DGD, prej PGD), ki jo izdela projektant in je natančno predpisana za novogradnjo, rekonstrukcijo, prizidavo, nadzidavo in legalizacijo objekta. Ločimo postopek za legalizacijo objektov, zgrajenih »črnih gradenj«, pred letom 1998 in po njem. ''Pred pričetkom gradnje je treba vsako gradnjo in rušitev prijaviti in istočasno upravnemu organu predložiti Izvedbeno projektno dokumentacijo (PZI), ki jo izdela projektant, ter izbrati nadzornika gradbenih in obrtniških del in izvajalca del. Izvajalec del mora imeti določene uradne osebe, kot je vodja gradbišča, zaposlene. Te morajo imeti ustrezno izobrazbo in licence ter po končanju del predložiti ustrezne izjave o zanesljivosti objekta in vgrajenih materialih za gradbena, elektro in strojna izvajalska dela. Nova zakonodaja ni bistveno skrajšala postopka pridobitve gradbenega dovoljenja, saj projektanti ugotavljajo, da imajo še več ad- 39 f ministrativnega dela kot prej. Pridobitev mnenj se časovno ni skrajšala, vloge na Upravnih enotah se obdelujejo časovno enako dolgo. Gradnja pa se bo lahko začela komaj takrat, ko bo projektant izdelal Izvedbeno projektno dokumentacijo vseh faz, torej vodilno mapo, načrt arhitekture, načrt konstrukcije, načrt elektro in strojnih inštalacij ter elaborate za vse objekte, torej tudi stanovanjsko hišo. Dokumentacija je sestavljena iz natančnih načrtov, izvedbenih detajlov, popisov del, armaturnih načrtov in izračunov ter bo osnova za pridobitev izvajalca del in nato pri izvedbi del na gradbišču,'' pojasni Matej Lešnik. Investitor bo moral s projektantom, izvajalcem in nadzorom sodelovati pri vsaki spremembi na gradbišču, ker bodo vsi ti podpisniki pri pridobitvi Uporabnega dovoljenja. Tako je končano obdobje, ko so bili dogovori na gradbišču speljani mimo vednosti projektanta, nadzornika (predvsem pri stanovanjskih hišah), ker se je sodelovanje končalo že po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Za stanovanjski, poslovni, kmetijski objekt je treba izdelati vse predpisane vrste projektne dokumentacije: - Gradbeno dovoljenje -za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebna dokumentacija za gradbeno dovoljenje, ki je sestavlje- na iz geodetskega posnetka parcele, mnenj (prej soglasij) soglasodajalcev, načrta objekta in tehničnega poročila in z zakonom predpisanih vlog. - Izvedba objekta - uradna prijava gradbišča (z izbranim izvajalcem in nadzornikom) in istočasno vložitev izvedbene projektne dokumentacije na Upravno enoto. - Končanje del - pridobitev uporabnega dovoljenja, za kar bodo potrebni izvedbena projektna dokumentacija, geodetski posnetek izvedenih del na parceli ter dokumentacija o zanesljivosti objekta (certifikati, izkazi, meritve elektro inštalacij, potrdila o tlačnih preizkusih ..., izjave odgovornih oseb izvajalca, projektanta, nadzornika), vpis objekta v kataster ter pridobitev hišne številke. Gradbeni zakon nalaga investitorju, da po končanju gradnje vloži zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja. Investitorji, ki so začeli gradnjo s 1. 6. 2018 ali kasneje, četudi so dobili gradbeno dovoljenje po Zakonu o graditvi objektov, morajo na upravni enoti prijaviti začetek gradnje ter priložiti ustrezno dokumentacijo in po končanju del tudi pridobiti uporabno dovoljenje. Pri stanovanjskih hišah, ki se bodo začele uporabljati (končana vsa gradbena, inštalacijska, ureditev okolice) po 1. 6. 2018, morajo graditelji posto- pati v skladu z novo zakonodajo in pridobiti tudi uporabno dovoljenje, ki je pogoj za pridobitev hišne številke. Matej Lešnik pojasni: ''Gradbeni zakon nalaga investitorju, lahko tudi pooblaščencu, da po končanju vseh del, tudi inštalacijskih, finalnih, fasaderskih del in ureditvi okolja, vloži na Upravno enoto zahtevo za izdajo uporabnega dovoljenja, ki je formalno predpisana in je sestavljena iz izjav projektanta, nadzornika in izvajalca del, projektne dokumentacije izvedenih del in dokazil o zanesljivosti objekta. Investitor se lahko odloči, ali bo objekt pregledala komisija ali pa samo Upravna enota »pisarniško«, brez pregleda objekta, ob vloženi ustrezni dokumentaciji. Uporabno dovoljenje je izdano v približno petnajstih dneh od oddaje vloge.'' Uporabno dovoljenje za določitev hišne številke ni potrebno, če je bila stavba pred 1. junijem 2018 evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin z manj kot petimi deli stavbe in je vlagatelj na zahtevi za določitev hišne številke pisno izjavil, da je stavbo uporabljal pred 1. junijem 2018, ter v primeru, če je stavba evidentirana (vpisana) v katastru stavb in je po Uredbi o razvrščanju objektov razvrščena v »nezahtevni objekt« ne glede na datum vpisa. Uporabno dovoljenje za določitev hišne številke je potrebno za stavbo, ki je bila pred 1. junijem 2018 evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin samo z »minimalnim vpisom«, za stavbo, ki je evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin z več kot štirimi deli stavbe ne glede na datum vpisa, ter za stavbo, ki je bila 1. junija 2018 evidentirana ali je po 1. 6. 2018 evidentirana v katastru stavb ali registru nepremičnin. "To pomeni, da je uporabno dovoljenje treba pridobiti za vse novogradnje, pri katerih bo gradnja končana po 1. 6. 2018. Za starejše objekte je potrebna posebna in posamična prever-ba, ki jo lahko preveri Geodetska uprava ali Upravna enota in tudi projektant," pojasni sogovornik. Upravna enota pri izdaji gradbenega dovoljenja in nadalje pri prijavi gradbišča po uradni dolžnosti obvesti gradbenega inšpektorja. Ta lahko ob prijavi ali samostojnem ogledu opravi inšpekcijski pregled gradnje ter odredi odpravo pomanjkljivosti ali celo prekine gradnjo. To se lahko zgodi v primerih, če se gradnja, za katero je predpisana prijava začetka gradnje, izvaja brez popolne prijave, če se gradnja izvaja brez predpisane dokumentacije za izvedbo gradnje, če ni imenovan nadzornik ali če ugotovi, da bo zaradi nadaljevanja gradnje ogroženo izpolnjevanje bistvenih zahtev. Za vse naštete pomanjkljivosti je predpisana globa od 10.000 do 30.000 evrov za pravno osebo, od 5.000 do 15.000 evrov za izvajalca del, od 2.500 do 7.000 evrov pa globa za odgovorno osebo (izvajalca del, lokalno skupnost). Za posameznika globa znaša od 1.000 do 3.000 evrov. Brez pridobitve uporabnega dovoljenja ni dovoljena uporaba stanovanjskega, poslovnega ali kmetijskega objekta. V državi je veliko objektov, ki še nimajo uporabnih dovoljenj, ker predhodna zakonodaja ni imela vgrajenih »varovalk« in je dopuščala vpis objektov v kataster stavb in pridobitev hišne številke že na podlagi gradbenega dovoljenja. Zakon posebej ne opredeljuje sankcij, če uporabno dovoljenje ne bo pridobljeno. Brez njega pa v objektu ne bo mogoče pridobiti hišne številke in prijaviti bivališča. Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 11. september 2018 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Natalija Škrlec, Jože Mohorič, sta t □ 2 KAK2V2ži£IVAWAlfiilifna priloga Štajerskega tednika Subvencije, varčevanje z energijo, izbira materialov, tehnične rešitve ... Na Ptuju ima na naslovu Mestni trg 1 (v Mestni hiši) ob ponedeljkih in sredah med 16. in 18. uro odprta vrata energetska svetovalna pisarna ENSVET. V njej uraduje Božidar Muršec. »Vprašanja, s katerimi ljudje prihajajo v našo pisarno, so najrazličnejša in povsem konkretna. Večina se jih nanaša na področje varčevanja z energijo, na ukrepe ob adaptacijah objektov, s katerimi bi radi privarčevali, veliko pa tudi na subvencije, ki jih država na tem področju ponuja,« je v uvodu povedal Božidar Muršec iz energetsko svetovalne pisarne ENSVET Mestne občine Ptuj: »Velja seveda tako za novogradnje kot za adaptacije starejših stanovanjskih objektov, eno- ali večstanovanjskih. Pretežno prihajajo fizične osebe, ki so lastniki hiš ali stanovanj. Kdorkoli pride k nam s kakšnim vprašanjem, dobi na koncu ustrezen nasvet v pisni obliki.« Če preidemo h konkretnim temam: s katerimi se največkrat srečujete? B. Muršec: »Če začnemo pri ovoju zgradbe: ljudem lahko z nasveti pomagamo pri vseh elementih ovoja zgradbe, od izbire oken, izbire fasadnega sistema, izolacije mansarde ... Pri ovoju ne smemo varčevati, ker je lahko prihranek res oprijemljiv! Tukaj jim z izračuni pomagam osmisliti nek ukrep: kaj bo tista debelina izolacije, ki jo mislijo nanesti na zidove, prinesla v smislu manjše porabe. Seveda jim tudi povem, katera debelina je za njihov primer potrebna, da dobijo subvencijo. Subvencije so ena od osnovnih spodbud, da se ljudje pri nas oglasijo. V večini primerov pa moram vendarle reči, da pridejo k nam še s kakšnimi dodatnimi vprašanji, saj je v tej dobi informacij teh enostavno preveč in pri ljudeh včasih povzročajo tudi zmedo. Potem jim seveda poskušam odgovoriti na njihova vprašanja in razjasniti določene dvome. Če se odločite za novogradnjo ali adaptacijo in želite s tem ukrepom narediti zgradbo 'moderno' za daljše časovno obdobje, potem je skorajda nujno uvesti prezračevanje z rekupera-cijo. To je eden izmed ukrepov, ki je pri novogradnji pravzaprav nujen, saj drugače ne moremo zgraditi zgradbe z nizko porabo energije. Ogrevanje je naslednji sklop vprašanj, saj se ocenjuje, da za to porabimo približno 40 % energije. Tukaj lahko ome- nim eno zanimivost: ko so pri večstanovanjskih zgradbah začeli uvajati merilnike porabe toplote, so ti že z namestitvijo dosegli prihranek 15 % energije. Ljudje so takoj videli, da je možno privarčevati z majhno spremembo življenjskih navad. Ni vedno nujno potreben velik finančni ukrep za varčevanje. Ljudje velikokrat naletijo tudi na dileme pri izbiri materialov, ki jih je na tržišču res ogromno. Moja naloga je, da jim pri-kažem lastnosti posameznega materiala, saj se določeni v kakšnih sklopih niti ne ujemajo med seboj. Stiropor je npr. najcenejši izolacijski material, a se v vseh kombinacijah ne obnese najboljše. S pomočjo izračunov iz gradbene fizike in z izkustvenimi metodami svetujem pri izbiri tistih materialov, ki so dejansko najcenejši in najboljši za določeno zgradbo. Seveda pa se na koncu vsak posameznik sam odloči, kaj bo dejansko uporabil.« So pa zagotovo razlike med novogradnjami in adaptacijami; pri slednjih ni mogoče vsega izvesti optimalno. Svetovalna pisarna mreže ENSVET MO Ptuj Učinkovita raba in obnovljivi viri energije za občane Energetsko svetovalna pisarna Ptuj Mestni trg 1, 2250 Ptuj Telefon: (02) 748 29 99, 040 686 984 (Božidar Muršec) B. Muršec: »V večini primerov res ne. So pa razpisi za določene subvencije napisani tako, da lahko v primeru kompletne adaptacije starejših zgradb dobimo višji delež subvencije. Sicer je ta 20 %, če pa se odločimo za vsaj tri ukrepe, potem lahko naraste tudi do 30 %. To se sicer imenitno sliši, a nikoli ne pridemo do subvencij v višini 30 % celotne investicije, saj je pri vsakem posameznem ukre- pu vseeno omejeno z zgornjim limitom.« Obnovljivi viri energije so izjemno aktualna tema. B. Muršec: »To je aktualna tema v tem trenutku in bo tudi v prihodnosti, mimo tega enostavno ne moremo. Priporočila glede smeri, da naj bi od 20 do 25 % energije vsaka zgradba dobila iz obnovljivih virov, v prihodnost pa naj bi bil ta delež še višji.« NIKOLI SAMI demo salon svetovanje prodaja montažaI Stopnišče lahko stilsko poveže vse bivalne prostore v stanovanju Notranje stopnice so najbolj pogosto uporabljen in najbolj obremenjen del stanovanja. Zato naj naše nove stopnice ne bodo le lepe na pogled, temveč tudi praktične in kakovostno izdelane, z zadostno površinsko zaščito. Še pred nekaj desetletji so bile stopnice odmaknjene v bolj temačne dele hiše, danes pa so se z novimi materiali in načini gradnje preselile v osrednji bivalni del stanovanja, kjer so združene dnevna soba, kuhinja in jedilnica. Lepe, odporne ter praktične za uporabo in vzdrževanje Izdelava notranjega stopnišča je eden izmed najbolj strokovno zahtevnih posegov pri opremljanju doma. Izdelava stopnišča je zakompliciran gradbeni projekt, kjer je treba upoštevati številne dejavnike, ki vplivajo na njihovo pravilno izgradnjo in poznejšo dovolj praktično uporabo. Najprej si seveda zastavimo vprašanje kakšen material izbrati, da bodo stopnice lepe, odporne ter praktične za uporabo in vzdrževanje. Zelo priljubljene so v zadnjem času lesene stopnice, ki prostoru dajejo občutek topline in domačnosti, poleg tega pa lahko dodatno popestrijo naše bivalno okolje. Ker pa sta izdelava in montaža stopnic izjemno zahtevni, bodimo pozorni pri izbiri mojstra, ki mu bomo zaupali izdelavo - prepričajmo se, da ima izbrani mojster dovolj izkušenj s tovrstnimi deli. Ko se odločimo za nove lesene stopnice, razmislimo, kako močno bodo te stopnice obremenjene, saj je od tega odvisna izbira lesa. Za stopnice, ki bodo izpostavljene večjim obremenitvam, je treba izbrati bolj trd les. Ko načrtujemo namestitev stopnic, je prvo merilo pri tem velikost našega stanovanja. Če je prostor večji, so tudi stopnice lahko zahtevnejše, večje in estetsko bolj dovršene. Predvsem v novejših objektih ki so sodobno načrtovani, stopnice lahko postanejo osrednji del našega bivalnega prostora, ki estetsko povezuje celotni notranji prostor objekta. V primeru, ko stopnice nameščamo v majhno stanovanje, je najbolje, če se odločimo za stopnice, ki nimajo vmesnega podesta, torej ravne ali zavite stopnice. Kljub temu bodimo pozorni, da stopnice ne bodo preveč strme, pri zavitih stopnicah pa se rado zgodi, da so nastopne ploskve v zavoju premajhne in je hoja po njih precej otežena. Bodimo pozorni tudi, da bodo odprtine nad stopnica- mi dovolj visoke, da se nam ne bo treba vsakič, ko bomo šli po stopnicah, sklanjati. Pomembna je tudi ograja Ob postavitvi stopnic v naše stanovanje, pa obvezno poskrbimo tudi za varnost. Na stopnicah, ki nimajo ograje ali pa je le-ta nepravilno postavljena, se namreč pogosto dogajajo nesreče. Še posebej pri stopnicah, ki vodi- jo na podstrešje ali klet, poskrbimo, da bo ograja nameščena po vseh varnostnih pravilih. Najbolje je, če ograjo namestimo na obeh straneh stopnic. Biti mora dovolj trdna in takšne oblike, da se je brez težav oprimemo. Od zidu naj bo oddaljena najmanj pet centimetrov, da oprijem ne bo oviran. Z ograjo je treba zavarovati tudi odprto zgornjo stran stopnišča, oziroma podest. Visoka naj bo najmanj me- ter, če pa je stopnišče globoko več kot 12 metrov, je priporočljiva višina ograje 1,1 metra. Ograja mora biti oblikovana tako, da skoznjo ni mogoče pasti. Če so letvice navpične, naj bodo postavljene najmanj 12 centimetrov na gosto. Predvsem pri družinah z majhnimi otroki pa je priporočljivo, da na vrhu stopnic namestimo zaščitno ograjo, ki bo preprečila, da bi otroci padli po stopnicah. OKNA - VRATA - SENČILA NA1 f ORS D.O.O. Naitors, d.o.o., je podjetje, ki se ukvarja s prodajo in montažo stavbnega pohištva Njihovi prodajni artikli so: • okna (PVC, LES in ALU), • vhodna vrata (PVC, LES in ALU), vhodna vrata - energetsko varčna (ALU), • Pergole, Ziipi in zunanji roloji • senčila (rolete, žaluzije ...), • garažna vrata in industrijska vrata, • okenske police, • steklene fasade (ALU), • zimski vrtovi (PVC, ALU). V podjetju Naitors, d. o. o., so zaposleni strokovnjaki, od katerih večina na tem področju zelo uspešno dela že 10 let in več. Ta podatek jim daje kompetenco, da bo stranka dobila tisto, kar potrebuje. Strokovnjaki podjetja ji bodo znali svetovati, kakšna izvedba je zanjo najboljša ter bo na koncu tudi kakovostno izvedena. PERGOLE Z ZIIPI! p0p\jSTtt NAITORS d.o.o. Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204 V podjetju Naitors, d. o. o., z odločitvijo za uporabo njihovih storitev strankam poleg proizvodov vrhunske kakovosti zagotavljajo tudi celoten servis. Ta zajema strokovni nasvet in pomoč pri tehnični uresničitvi želja strank, izdelavo podrobnih načrtov in analiz možnih rešitev, svetovanje na samem objektu, prevoz in seveda vgradnjo. Možnost pridobivanja eko subvencij. ELEKTR0INSTALATERSTV0 MIRKO LET0NJA S.p. M www.elektro-letonja.si i Tel.&fax: 02/ 761 78 11, GSM: 041/ 642 675, E-mail: mirko.letonja@siol.net r ZAPOSLIMO ELEKTRIČARJE ZA DELO V SLOVENIJI VSE INSTALACIJE NA ENEM MESTU www.zerox. si SVETOVANJE, IZVEDBA IN VZDRŽEVANJE - elektroinstalacije in pametne instalacije - ogrevanje in hlajenje objektov s toplotnimi črpalkami - talno, stensko in stropno ogrevanje ter hlajenje - prezračevanje z rekuperacijo - centralni sesalni sistemi - vodovodne instalacije - strelovodi in nferitMei- - domofoni in videofoni - klimatske nap - klimatske naprs ..L. J' .iT'" \ I ftoČBM I/BÓ 059 03 03 05 4 KAK2VSŽi£IVAUJAiaaiiSna priloga Štajerskega tednika MOS - največji sejem regije: 1400 razstavljavcev iz 30 držav Od 11. do 16. septembra bo v Celju potekal 51. Mednarodni obrtni sejem (MOS). V novem petdesetletju strumno koraka naprej, letos prinaša še bogatejšo ponudbo, a ostaja zvest lanski segmentaciji na pet ključnih področij: - MOS Dom - gradnja in obnova doma, - MOS Tur - kamping in kara-vaning, turizem in prehrana, - MOS Teh - oprema in materiali za obrt in industrijo, - MOS Biz - poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini ter - MOS Plus - izdelki široke potrošnje. Letošnja država partnerica sejma je Republika Srbija. Septembra se bo na Celjskem sejmišču predstavilo okoli 1400 razstavljavcev, od tega približno 800 direktno, ki prihajajo iz več kot 30 držav. Zakaj na MOS „Največja prednost obiska sejma je hitro in enostavno informiranje o ponudbi s posameznega področja. Zbiranje informacij o tem, kaj je na tržišču dostopno v času masovne proizvodnje, ni mačji kašelj. Za skrajšanje tega dolgotrajnega procesa je, ko gre za večje naložbe, priporočljiv obisk sejma. Na sejmu lahko v enem dnevu pregledate široko ponudbo, zberete potrebne informacije, ponudbo med sabo primerjate in se precej lažje odločite za najboljšo rešitev. Ponudbo razstavljavcev pogosto spremlja tudi obsejemsko dogajanje, kjer se lahko udeležite brezplačnih svetovalnic in predavanj neodvisnih strokovnjakov, razstavljavci pa ponujajo sejemske popuste. Organizatorji poskrbimo tudi za zabavo otrok, zaradi česar dan z družino ne mine brez nasmehov - in tako bo tudi na letošnjem MOS," sporočajo iz Celjskega sejma, organizatorja MOS. Katalog razstavljavcev letošnjega MOS je dostopen na spletni strani www.ce-sejem.si, kjer lahko do 10. septembra kupite tudi cenejše vstopnice. MOS Dom -več kot polovica sejma namenjena gradnji in obnovi doma Več kot sedem sejemskih dvoran bo namenjenih kategoriji MOS Dom, področju, kjer si bodo obiskovalci lahko ogledali ponudbo razstavljavcev s področja gradnje in obnove. To je odlična priložnost za vse, ki se podobnih projektov lotevajo v prihodnosti. Na dobri polovici vseh razstavnih površin bo mogoče videti stavbno pohištvo, okna, garažna in industrijska vrata, senčila, ograje, talne obloge in keramiko, vse za gradnjo hiš, kamine, peči, štedilnike, dimniške sisteme, najnovejše trende v ogrevalni tehniki, prezračevanju, toplotnih črpalkah in klimatskih napravah, tlakov-ce, gradbeni material, senzorno tehniko, notranjo opremo in tudi opremo za vrt. Obiskovalce bodo pričakovali kar trije ponudniki montažnih hiš (G.M. hiše, Žiher in Savox hiše), ki jim bodo s ponudbo na enem mestu prihranili ogromno energije. Z zaupanja vrednimi proizvajalci gradbenih materialov se je na sejmu mogoče dogovoriti za ugodne cene in primerjati njihovo ponudbo med sabo. Na sejmu je pridobivanje informacij in ponudb enostavno, zato se je veliko lažje odločiti za najboljše rešitve. Obiskovalci bodo lahko preizkusili tudi večje število posteljnih programov in ostalega pohištva, katerega nakup preko spleta ni priporočljiv. Pridobili bodo lahko izris svoje sanjske kuhinje in izbirali med kuhinjskimi pripomočki vrhunske kakovosti po dostopnih cenah. Poleg pestrega izbora ponudbe vseh vrst bodo obiskovalcem na voljo svetovalnice neodvisnih strokovnjakov, od katerih bo ena namenjena gradnji, ena notranjemu opremljanju in ena energetskim rešitvam. Spremljala jih bodo predavanja z aktualnimi problematikami s posameznega področja. PROJEKTIRANJE, NADZOR TER SVETOVANJE MIPIS V GRADBENIŠTVU PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV, ... LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV Irena Mesaric s.p., Breg 20,2322 Majšperk, tel.: (02) 794-55-71, GSM: (031) 722-302 PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN OGRAJNIH POGONOV gsm: 040 122 441 K'AWNQSESil Ivo vfcfzfimavi^, s.p. 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer pri pokopališču z VAMI 55 LET Splošne informacije 51. MOS bo v torek, 11. septembra, slovesno odprl predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Od ponedeljka (11. 9.) do sobote (15. 9.) bodo sejemska vrata odprta med 9.00 in 19.00, v nedeljo (16. 9.) pa od 9.00 do 18.00. Okrog sejmišča bo moč najti veliko označenih uradnih sejemskih parkirišč, kjer bodo obiskovalci za celodnevno parkiranje odšteli samo 4 EUR, vsak dan po 16. uri pa je parkiranje brezplačno. Ob koncu tedna (14.-16. 9.) bo za potrebe sejma med 8.30 in 19.15 vozil brezplačni električni avtobus na relaciji Dvorana Zlatorog-Mariborska cesta-Dečkova Inpos-Dvorana Zlatorog (avtobus za krog potrebuje približno 20 min). Za karto v redni ceni boste odšteli 8 EUR, upokojenci 6 EUR, učenci, dijaki in študentje 5 EUR, za predšolske otroke pa je vstop prost. Celjski sejem ponuja veliko cenovnih ugodnosti pri nakupu vstopnic; cenejši nakup vstopnice v predprodaji na njihovi spletni strani, družinsko vstopnico, otvoritveno akcijo prvega dne in cenejše vstopnice po 16. uri. Katalog razstavljavcev letošnjega MOS je dostopen na spletni strani www. ce-sejem.si, v zavihku 51. MOS - katalog razstavljavcev. Veliko zabave in otroške razposajenosti se obeta tudi najmlajšim v atriju sejmišča, kjer jih bosta pričakala veliko pisano igralo in obrtniška vasica. MOS Tur - združeni ključni akterji kampinga in karavaninga Na sejmu se letos obeta še večja ponudba v segmentu MOS TUR, ki zajema avtodome, počitniške prikolice, šotorske prikolice, mobilne hiške, nadgradnje in predelave počitniških vozil, snemljive bivalnike, baldahine in najrazličnejšo kamp opremo (od pohištva za kampiranje do ponjav, žarov in talnih oblog), poleg tega pa ponuja tudi bogato kulinarično ponudbo. Na svoj račun bodo tako prišli ljubitelji piva, konjaka in slovenskega vina, mesnih izdelkov, ekoloških proizvodov, čokoholiki ter ostali ljubitelji sladkega. Ne bo torej manjkalo kulinaričnih dobrot, ob degustiranju pa se boste lahko seznanili z destinacijskimi ponudniki in si ogledali predstavitve slovenskih kmetij. Ljubitelji kampinga in karavaninga lahko na MOS Tur enostavno ugotovijo, kakšna ponudba vozil je na tržišču in kaj ponujajo turistične destina- nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna cije. Je prostor, kjer je enostavno najti odgovor na vprašanje, kakšna vrsta počitnic jim je pisana na kožo. Poleg razstavljavcev opreme bodo na sejmu prisotni predstavniki pobude Mreže postajališč za avtodome po Sloveniji, ki si prizadevajo za vzpostavitev postajališč s standardizirano kakovostno oskrbo povsod po Sloveniji, in Caravaning Club Slovenija (CCS), ki živi za idejo razvoja karavaninga, bivanja v naravi in svobodo gibanja. Svobodo gibanja in otroško srečo bo vzpodbujalo outdoor sejemsko dogajanje 51. MOS. MOS Teh Je svet strojev, robotov, mehanizacije, profesionalnega orodja in vzdrževanja vozil. Svet tehnologov, razvojnikov, vzdrževalcev, programerjev, obrtnikov, poznavalcev tehničnih strok, ljubiteljskih mehanikov in domačih mojstrov. Tudi letos bo razstavni program kategorije opreme in materialov za obrt in industrijo nadgrajen in bogat z novostmi. Prav tako bo v tej dvorani, na kar 212 m veliki površini razstavljalo več kot 23 razstavljavcev, članov Sekcije kovinarjev in plastičarjev Obrtno-podjetni-ške zbornice Slovenije (OZS). Z medsebojnim vsebinskim dopolnjevanjem bodo predstavili svoje izdelke, storitve in poslanstvo sekcije kovinarjev in plastičarjev ter tako obiskovalcem ponudili kar največ informacij. Na razstavnem prostoru bodo obiskovalci lahko prejeli informacije za široko paleto izdelkov in programov, našli rešitve in poslovne stike ter si ne nazadnje ogledali, kaj dela konkurenca. MOS Biz - poslovne storitve in priložnosti Poslovni, konferenčni in mrežni program sejma je namenjen predvsem lastnikom in vodstvu malih in srednje velikih podjetij in seveda novoustanovljenim podjetjem. Združuje in izobražuje podjetnike, pripomore k pridobivanju novih strank in vzpostavljanju poslovnih kontaktov na tujih trgih (in doma), s čimer lahko bistveno skrajša čas za izvažanje izdelkov ali storitev na tuje trge. Področje MOS Biz bodo pomembno sooblikovale aktivnosti OZS in gospo- darskega ministrstva ter države partnerice Srbije. Predstavila se bodo ministrstva, vladne službe, javne agencije, tuje države in tuje institucije. Obiskovalci si bodo lahko ogledali ponudbo bančnih, zavarovalniških, finančnih in marketinških storitev ter digitalnih rešitev za podjetja. Mestna občina Celje, OZS in Celjski sejem tudi letos pripravljajo sejemska priznanja za najboljša podjetja v posameznih kategorijah. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo se že več let udeležuje sejma MOS. Tudi na letošnjem se v okviru MOS Biz predstavlja z vsemi organi v sestavi in izvajalskimi institucijami. OZS Na več kot tisoč kvadratnih metrih se bo kot najpomembnejši partner sejma predstavila Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) skupaj s strokovnimi sekcijami, območnimi zbornicami, člani ter domačimi in tujimi partnerji. Za obiskovalce bodo pripravili Ulico obrti, kjer bodo predstavili kar 14 obrtnih poklicev, osrednja točka bo vajeniška pisarna, kjer bodo lahko dobili vse informacije o vaje-ništvu. Obiskovalci bodo lahko videli predstavitev poklicev, vključitev dijakov v proces praktičnega usposabljanja z delom, dobili informacije srednjih šol in spoznali strokovno podporo obrtno-zborničnega sistema. MOS Plus - sejemska nostalgija Sejem bo zaokrožila ponudba MOS Plus, kjer bodo svoj raj našli avtomobilistični navdušenci. Ogledali in informirali se bodo lahko o osebnih in lahkih gospodarskih vozilih, električnih kolesih, električnih skuterjih in lahkih štirikolesnikih. Kot se za sejem s tradicijo spodobi, ne bo manjkala ponudba izdelkov široke potrošnje po ugodnih cenah. Kategorija MOS Plus ohranja tudi delček tistega, česar smo bili včasih na sejmih vajeni in nas po tihem še vedno navdušuje. Tako boste v dvorani M lahko našli tudi gospodinjske in medicinske pripomočke, izdelke domače obrti, dodatke za dom in vrt, darila, konfekcijo, kolesa, prehrano in še marsikaj po ugodnih sejemskih cenah. Čarobni kraj, poln prijetnih presenečenj. KAKOVOST BIVANJA, oglasna p|ji|jg|^gjerskgg|jgd|jika 5 Okolju prijazen način ogrevanja, ki daje občutek domačnosti V hladnih jesenskih in zimskih dneh lahko notranje prostore dodatno ogrevamo s kaminom. Poleg vira toplote ta prispeva tudi k prijetnemu vzdušju v prostoru, vendar pa pri izbiri ne glejmo samo na ceno in videz, saj je treba upoštevati tudi druge lastnosti. Kot pojasni Sebastjan Šimon, direktor podjetja Sejateh iz Ormoža, se je za kamin smiselno odločiti zaradi enega ali več izmed štirih ključnih razlogov. Prvi je ta, da nam bo toplo tudi takrat, ko zmanjka elektrike. Sicer se to v današnjem času poredko zgodi, pa vendar je možno, da morda za nekaj ur ali celo kakšen dan ostanemo brez elektrike. Če imamo kamin, ki deluje brez elektrike, nas zagotovo ne bo zeblo, saj bomo lahko naše prostore normalno ogrevali, poleg tega pa bo kamin služil tudi kot manjši vir svetlobe. Z uporabo kamina tudi zmanjšamo stroške električne energije. Ti namreč lahko z uporabo najrazličnejših naprav znotraj hiše zelo narastejo. Če se odločimo za kamin na les, lahko pri ogrevanju prihranimo kar nekaj denarja, saj les predstavlja cenejši vir ogrevanja kot elektrika. Če imamo svoj les, pa bo prihranek še večji. Kamini predstavljajo okolju prijazen način ogrevanja: »Danes so kamini narejeni tako, da so veliko učinkovitejši kot njiho- / j' .v • yti^E' ^V ■stv- - - ."WS-Ï0* * i vi predhodniki. Novi kaminski vložki lahko ogrevajo prostor do trikrat dlje od tradicionalnih kaminov, pri čemer uporabljajo isto količino lesa in so okolju prijaznejši kot njihovi konkurenti na fosilna goriva,« pojasni sogovornik in doda, da kamini ustvarjajo tudi čudovit ambient. Poleg romantičnega vzdušja bo kamin pričaral tudi krasen prostor, ki bo dobil povsem drugačne, nove dimenzije, s sodobnim ali nostalgičnim pridihom - odvisno, za kakšen stil kamina se bomo odločili. Če obožujemo posedanje in klepetanje ob ognju, pa sploh ni več nobenega dvoma, da je kamin prava izbira. Obstaja veliko vrst različnih kaminov. Naj izpostavimo zgolj nekatere izmed najpriljublje-nejših: - vgradni litoželezni kamini PANTHERM na les, ki imajo posebej debele stene in kakovostno litino in imajo kar sedem let garancije. Odlikujejo jih trdoživost, izjemno razmerje kakovost - cena, enostavno vzdrževanje ter izjemna prilagodljivost; - vgradni napredni kamini PANTECH EVO, ki so kamini višjega ranga z že bogato serijsko opremo in so primerni za najzahtevnejše uporabnike. Imajo pet let garancije. Odlikujejo jih visok izkoristek, dolga avtonomija med nalaganji, popolno zgorevanje in posledično nizke emisije škodljivih plinov; - vgradni toplovodni kamini PA- prostora. Sodobne hiše imajo sicer dobro izolacijo, zato imajo precej manjše potrebe po moči ogrevanja. Pozorni bodimo tudi na izkoristek kamina, ki je pri boljših kaminih večji od osemdeset odstotkov,« pojasni Seba-stjan Šimon. Zelo pomembno je tudi primerno vzdrževanje kamina, saj je to ključno za njegovo pravilno delovanje, pa tudi za našo lastno varnost. Hkrati z rednim vzdrževanjem podaljšamo tudi življenjsko dobo kamina. Vsaj enkrat letno je treba pregledati in očistiti zajem zunanjega zraka, dimnikar pa naj redno spremlja dimnik. Seveda je tre- ba vzdrževati prav vse dele kamina, zato bodimo pozorni tudi na čiščenje stekla, predala za pepel, keramike, če je ta prisotna, čiščenje emajliranih delov in pečice. Za ogrevanje je najbolj priporočljiv les listavcev, torej bukve, breze, navadnega gabra ter hrasta, pri čemer moramo biti pozorni na to, da so drva suha. Da drva dobro gorijo, morajo imeti manj kot 20 odstotkov vlage, česar pa ni moč doseči v manj kot šestih mesecih sušenja na prostem. Skladiščimo jih v pokriti drvarnici, ki mora biti zračna, drva v njej pa vsaj 10 centimetrov odmaknjena od sten. NAQUA so kakovostni kamini, izdelani iz 5 mm kotlovske pločevine. Veliko izmenjevalnih površin poskrbi za preko 80-od-stotni izkoristek. Maksimalno velike steklene površine in opcijska vermikulitna obloga pustijo pečat našemu domu; - peletni kamini so visoko kakovostni kamini in že vse od osnovnih modelov dalje vključujejo nekatere zelo pomembne prednosti: tiho delovanje zaradi uporabe kakovostnih komponent, ročico za čiščenje izmenjevalcev ter Inox toplotne izmenjevalce, kar zagotavlja boljšo toplotno prevodnost in daljšo življenjsko dobo. »Ko izbiramo kamin za naš dom, moramo upoštevati, da je 1 kW moči primeren za 25 m3 Gradbeni center Sejateh Ormož Kontakt: 051 250 318 www.sejateh.si trgovina@sejateh.si ÊBLO Prodaja • Montaža • Servis Obiščite nas na sejmu MOS v Celju, v dvorani I od 11. do 16. septembra Pooblaščeni uvoznik, prodajalec, montažer in serviser klima naprav, Multi V (VRF) sistemov in toplotnih črpalk znamke LG Life's Good TOPLOTNE ČRPALKE tmermAV, HIGH EFFICIENCY AIRTO WATER HEAT PUMP LG ThermaVje najnovejša toplotna črpalka zrak-voda proizvajalca LG, ki je zasnovana posebej za stanovanjske novogradnje in prenove, s pomočjo napredne LG energetsko varčne tehnologije. Toplotna črpalka Therma V omogoča različne rešitve ogrevanja; od talnega ogrevanja, radiatorjev in konvektorjev do oskrbe s toplo sanitarno vodo v kombinaciji z več viri toplote (solarni kolektorji, ...) Toplotno črpalko je mogoče priklopiti na obstoječ ogrevalni sistem in tako optimizirati energetsko učinkovitost pri prenovi stanovanjskega objekta. S pomočjo LG Therma V MONOBLOK ali SPLIT sistemov učinkovito rešite problematiko ogrevanja in kratkoročno in dolgoročno privarčujete. LO LG MONOBLOK NOVE MONOBLOK TOPLOTNE ČRPALKE LG Therma V monoblok so popolnoma opremljene enote, ki združujejo elemente notranje in zunanje enote v eni sami zunanji enoti. Monoblok modeli so brez notranje enote in so primerni za stanovanja oz. hiše, kjer ni prostora za montažo notranje enote. Postavimojih ob stabo in iz njih direktno napeljemo vodno povezavo v notranjost. 1. Visoka tehnologija v S okolju prijazno hladilno sredstvo R32 (R32) 2. Odlično delovanje ■Svisoka energijska učinkovitost (SCOP 4,45, energijski razred A+ ++) ■Sodlična učinkovitost pri nižjih temperaturah (100% @ -70C) ■Svisokatemperatura izhodne vode (Heating LWT 15 - 65°C) TMERM/\V 3. Uporabniku prijazna ■S nov preprostejši krmilnik ^LG Wi-Fi rešitev (AmartThinQ) vodna povezava do 65° C SPLIT TOPLOTNE ČRPALKE z nizko in visoko temperaturno tehnologijo LG ponuja na tržišču Therma V v split izvedbi. Zunanja enota je lahko kar do 50m oddaljena od stavbe in je z notranjo povezana s Cu cevmi, v katerih je plinski medij R 410 A. Notranjo enoto lahko zaradi svoje lične, majhne in tihe izvedbe postavite kjerkoli v kurilnici, na hodniku ali drug prostor. Iblo d.o.o. Vinarski trg 3 2250 Ptuj tel. 02/ 78-06-430 e-mail: klima@iblo.si www.iblo.si Cu povezava H ^ zunanja enota notranja enota _y 6 KAK2VSŽi£IVAUJAiaaiiSna priloga Štajerskega tednika GRADBIRO d.o.o. Klepova ul. 12, Ptuj Tel: 02 - 748 14 03, GSM: 051 206 913 www.gradbiro.si,Gradbiro@siol.net Nepremičninski trg podira rekorde, obeta se pospešitev novogradenj PROJEKTIRANJE 4 Urbanistična dokumentacija 4 Načrti hiš, poslovnih objektov 4 Tipski projekti, legalizacije 4 Nadzor del, koordinatorstvo 4 Varnostni načrti NEPREMIČNINE 4 Posredovanje nepremičnin 4 Cenitve, pogodbe Brezplačno svetovanje REZANJE, VRTANJE IN BRUŠENJE BETONA TER DRUGIH GRADBENIH MATERIALOV 5&BBS SLAVKO OZMEC S. P. CVETKOVCI 62, 2273 PODGORCI GSM 041 359 026 E-mail dobbs@siol.net spletna stran www.dobbs.si i 19 /eK Po letu 2017, ki je bilo za slovenski nepremičninski trg rekordno, naj bi se pozitivna gibanja na trgu nadaljevala. Ob naraščanju cen in vse večjem neskladju med ponudbo in povpraševanjem se pospešuje tudi gradnja novih stanovanjskih nepremičnin. Leto 2017 za slovenski nepremičninski trg rekordno Za slovenskim nepremičninskim trgom je rekordno leto. Kot je v najnovejšem poročilu o trgu nepremičnin objavila Geodetska uprava RS (Gurs), je število kupoprodajnih poslov na trgu lani doseglo okoli 36.000, kar je bilo okoli pet odstotkov več kot v 2016 in približno 16 odstotkov več kot v 2015 ter nov rekord. Daleč največ poslov, okoli dve tretjini, so predstavljale stanovanjske nepremičnine (stanovanja približno 42 odstotkov, hiše okoli 24 odstotkov). Tudi vrednost prometa z nepremičninami se je, tako zaradi rasti števila kupoprodajnih poslov kot zaradi dviga cen stanovanjskih nepremičnin, izenačila z rekordno vrednostjo leta 2007, to je okoli 2,3 milijarde evrov. Od leta 2015 je vrednost prometa z nepremičninami narasla za 31 odstotkov, samo glede na 2016 Razmišljate o nečem večjem? Ob najemu stanovanjskega kredita se vam celovito posvetimo. Obiščite naše poslovalnice, kjer vam bodo strokovnjaki za kredite z izkušnjami in znanjem pomagali do ustrezne rešitve. Qnlb www.stanovanjskikredit.si Za vse, kar sledi. pa se je lani povečala za 2,5 odstotka. V segmentu stanovanjskih nepremičnin kot strukturno najpomembnejšem in tudi najbolj dinamičnem se je obseg kupoprodajnih poslov pri stanovanjih v obdobju od 2015 do 2017 povečal za skoraj četrtino, pri stanovanjskih hišah pa za 39 odstotkov. Za primerjavo - obseg prodaj poslovnih nepremičnin kot najmanj dinamičen segment trga se je v tem času povečal le za sedem odstotkov. Po posameznih tržnih območjih, ki jih analizira Gurs, se je med letoma 2015 in 2017 obseg prodaj stanovanj povečal od okoli šest do okoli 40 odstotkov. Najvišja je bila rast v Novem mestu, Krškem in Brežicah, okoli 40-odstotna, sledijo okolica Ljubljane in Celje z okoli 35-odstotno rastjo in nato mesti Ljubljana ter Maribor z okoli 20-odstotno rastjo. Na drugi strani lestvice je bila rast obsega prodaj stanovanj v obdobju od 2015 do 2017 najnižja na Obali brez Kopra, v Kopru in Murski Soboti. Prodaja hiš je medtem v istem obdobju med strukturno pomembnejšimi območji najopa-zneje narasla v okolici Ljubljane s 35 odstotki, sledi Obala brez Kopra s 25 odstotki, Maribor z 18 odstotki in Ljubljana s približno 15 odstotki. Povprečna cena rabljenega stanovanja je bila glede na analizirani Gursov vzorec lani pri 1.610 evrih, kar je bilo 11 odstotkov več kot v 2015 in šest odstotkov več kot v 2016. V primerjavi z letom 2008, ko je bil dosežen predkrizni cenovni vrh, pa je bila še vedno nižja za okoli 12 odstotkov. Najvišjo povprečno ceno so rabljena stanovanja lani po analizi Gursa dosegla v Ljubljani, 2.410 evrov na kvadratni meter. Sledijo Obala brez Kopra (2.320 evrov) in Koper (2.110 evrov). Med po obsegu prodaj pomembnejšimi trgi je v Mariboru povprečna cena dosegla 1.150 evrov na kvadratni meter, sicer pa je najnižja na območju Krškega in Brežic (970 evrov) in Murske Sobote (940 evrov). Najvišjo rast cen so med letoma 2015 in 2017 zabeležili na območju Ljubljane (18 odstotkov), sledita pa območje Kopra (17 odstotkov) in okolica Ljubljane (12 odstotkov). Na območju Novega mesta je bila rast npr. 11-odstotna, na območju Kranja, Maribora in Celja pa približno devetodstotna. Pri stanovanjskih hišah (s pripadajočim zemljiščem) se je povprečna cena v Gursovem vzorcu medtem v obdobju od 2015 zvišala za okoli devet odstotkov na 117.000 evrov. Po območjih so po številu opravljenih poslov za primerjavo cen relevantni Ljubljana, okolica Ljubljane in Maribor. V Ljubljani je med 2015 in 2017 povprečna cena hiše z zemljiščem narasla za 19 odstotkov, v Mariboru za 18 odstotkov, v okolici Ljubljane, kjer je bilo prodaj največ, pa za devet odstotkov. Najvišjo ceno so lani sicer hiše dosegle na Obali, okoli 300.000 evrov, a je tam prodaj bistveno manj kot v osrednji Sloveniji. Sledila je Ljubljana s približno 250.000 evri in okolica Ljubljane z okoli 170.000 evri. V Mariboru je bila pri 106.000 evrih, v Krškem in Brežicah, kjer je najnižja, pa je dosegla vsega 62.000 evrov. Slovenski nepremičninski trg lani med najbolj dinamičnimi v evr-skem območju Rast cen stanovanjskih nepremičnin je bila po navedbah Banke Slovenije lani tretja najvišja v evrskem območju, pred njo sta bili le Irska in Portugalska. Tako Banka Slovenije kot Gurs ugotavljata, da se je v zadnjih letih vzpostavil trend zmerne rasti cen stanovanjskih nepremičnin, kar pomeni, da je tudi letos in v naslednjih letih pričakovati nadaljevanje teh gibanj. Vse večje je nera-vnovesje med povpraševanjem in ponudbo (novih) nepremičnin V Sloveniji po pojasnilih Gursa močno prevladuje t. i. sekundarni trg stanovanjskih nepremičnin, torej prodaja rabljenih nepremičnin. Lani so tako na primer evidentirali le 800 transakcij z novimi oz. prvič vse-ljivimi stanovanji (od skupaj 11.460), tako da t. i. primarni trg predstavlja vsega sedemodstotni delež. V zadnjih letih število prodaj novih stanovanj celo upada, saj je bilo v 2015 še pri 1100. Po drugi strani je število poslov na sekundarnem trgu med 2015 in 2017 naraslo za 33 odstotkov. Vse to po oceni Gursa in tudi Banke Slovenije ob povečanem povpraševanju in zmanjševanju obsega razpoložljivih rabljenih nepremičnin nakazuje na pomanj kanje zaloge novih stanovanj, kar se za zdaj kaže predvsem v Ljubljani, a je ne-ravnovesje vse večje tudi v drugih mestih. Cikel gradenj novih stanovanj se je v večji meri že začel v Ljubljani, povečano povpraševanje po zemljiščih za gradnjo (obseg poslov s tovrstnimi zemljišči je med 2015 in 2017 narasel za 36 odstotkov), povečano število izdanih gradbenih dovoljenj v minulih dveh letih, izrazitejša rast cen novih nepremičnin v zadnjem času in napovedi investitorjev pa kažejo, da je v naslednjih letih pričakovati precejšnje povečanje ponudbe novih stanovanj. Jernej Šmajdek (sta) KAKOVOST BIVANJA, oglasna 7 TMD INVEST - z vami že 25 kreativnih let Projektivni biro TMD INVEST d. o. o., je začel poslovati leta 1993 s petimi zaposlenimi. Od leta 1999 je podjetje locirano na idilični lokaciji, v historičnem centru Ptuja, neposredno pod gradom. Od leta 2011 podjetje, ki danes zaposluje kar 12 strokovnjakov, uspešno vodi direktorica Polonca Drevenšek Ranfl, ki pojasni: »Ekipa našega podjetja na podlagi znanja in večletnih izkušenj na področju projektiranja ter z njim povezanimi procesi nudi prvovrstne rešitve. Z vrednotami, kot so kakovost, znanje, zanesljivost, izkušenost, poštenost in partnerstvo, za potrebe naročnika vsakodnevno ustvarjamo inovativne rešitve. Naša vizija je ustvarjanje kakovostnih projektnih rešitev, ki bodo vodile v trajnostne gradbene dosežke v želji po varovanju okolja, energije in estetike, v okolju načrtovati stavbe, ki bodo pustile pečat okolici.« Kapaciteta podjetja je okvirno 100 projektov letno, v vseh teh letih so ustvarili nekaj tisoč projektov. Pripravljajo vso potrebno projektno dokumentacijo od zasnove do izvedbe vseh vrst objektov -od preprostih, kot so stanovanjske hiše, garaže, prizidki, lope ali kozolci, do zahtevnejših, kot so večstanovanjski objekti, gostinski in izobraževalni objekti, upravne, pisarniške stavbe, trgovski centri, poslovni ali industrijski objekti, pa tudi sončne elektrarne, objekte nizkih gradenj, vso potrebno infrastrukturo in ureditev vaških središč. Ukvarjajo se tudi s prostorskim načrtovanjem (OPN, OPPN ...). »V našem podjetju pokrivamo vse potrebne faze za celovit in kakovosten projekt. To so urbanizem, arhitektura, konstrukcija, elektroinstalacije, strojne instalacije, nizke gradnje, zunanja ureditev in vsi potrebni elaborati. Pomembno je, da vodimo in uredimo celoten postopek za pridobitev gradbenega in uporabnega dovoljenja, predvsem za občine, večje družbe in posamezne investitorje. In- vestitorjem prisluhnemo ter jih od začetka do konca gradnje usmerjamo in jim svetujemo, saj je naš cilj priprava dobrega projekta, ki vodi do dobro izvedenega objekta, ki izpolnjuje kakovostne zahteve iz ekološkega, ekonomskega, družbeno--kulturološkega, tehnološkega in procesnega vidika. Smo strokovnjaki za legalizacije vseh vrst objektov. Zelo dobro poznamo občinske prostorske načrte, na podlagi katerih ustvarjamo primerne objekte, ki ustrezajo okolju,« pojasni direktorica Polonca Drevenšek Ranfl in doda, da nudijo tudi nadzor nad gradnjo. Individualen pristop je strankam zelo pomemben, zato jim v podjetju TMD Invest prisluhnejo in jim v največji meri skušajo v skladu s predpisi in zakonom ugoditi. Za izbiro tipske hiše pa je na voljo ličen katalog tipskih stanovanjskih hiš, ki je dostopen tudi na spletni strani www.tmd-in-vest.si. »Prednost našega podjetja so dolgoletne izkušnje, znanje in projektanti - vsi pod eno streho. Ker smo velika ekipa, so projekti pripravljeni hitro, kakovostno in strokovno. S 1. junijem 2018 je stopil v veljavo nov zakon o graditvi objektov. Prav zato se trenutno intenzivno pripravljamo in izobražujemo naše projektante, da osvojijo vse nove pravilnike in nov zakon. Zavedamo se, da so naša prihodnost nizkoenergetske, varčne in ničenergijske stavbe, zato se izobražujemo in konstantno nadgrajujemo znanje,« pojasni sogovornica. »Naše poslanstvo in cilj je ustvarjati dobre kakovostne in v praksi uporabne projekte, izdelke, ki v vseh pogledih vodijo do kakovostnih objektov trajnostne gradnje. Želim si, da bi nam ta pogled zagotovil razvoj in perspektivno prihodnost. Delo projektanta je izredno zanimivo, dinamično, hkrati pa zelo zahtevno in odgovorno. Naš cilj je, da projekt uskladimo z željami investitorja, z vsemi vidiki racionalne, trajnostne in ekološke gradnje, z upoštevanjem potrebne zakonodaje. Znanje projektanta je treba nenehno izpolnjevati. Če 'rastejo' projektanti, posledično raste tudi družba, v kateri delujejo, kar je tudi moje vodilo pri upravljanju našega podjetja,« strne direktorica Polonca Dre-venšek Ranfl. T M lEf D INVEST d •0*0* Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve ^ IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV ^ PROSTORSKO NAČRTOVANJE ^ TEHNIČNO SVETOVANJE ^ NADZOR NAD GRADNJO OBJEKTOV 'rešernova 30,2250 PTUJ, 787-91-11, s.net, .si I AKCIJA! 25 % popusta na projekte stanovanjskih hiš v mesecu feptembru m oktobru Promocijsko sporočilo Dom AS - popolna zaščita vašega doma V Sloveniji je vsako leto 10 do 15 izrednih vremenskih dogodkov z neurji, močnim vetrom, poplavami, žledom ... Po podatkih policije število vlomov v domove narašča. Zaradi požarov na objektih je letno opravljenih kar 3.500 intervencij. Tako lahko stroški sanacije škode znašajo več tisoč evrov, kar utegne ogroziti družinski proračun, zato poskrbite, da bo vaš dom ustrezno zavarovan. Kaj nudi zavarovanje Dom AS? Dom AS je najsodobnejše stanovanjsko zavarovanje za gospodinjstva in zasebna kmetijska gospodarstva, s katerim lahko na eni polici zavarujemo vse svoje premoženje. Že oblikovani paketi omogočajo celovito zavarovalno zaščito stanovanja ali hiše, poleg tega se lahko v zavarovanje vključi tudi kmetijske zgradbe,nadstreške, garaže in druge pomožne objekte. Nadstandardni, optimalni in standardni paket so na voljo za nepremičnine in tudi za premičnine, k vsem pa je mogoče priključiti kritje nevarnosti potresa, nezgodno zavarovanje za vso družino, stanovanjsko asistenco, pravno zaščito in oprostitev plačila premije. Ali AS zagotavlja takojšnjo pomoč v primeru škodnega dogodka? Pri AS-u ponujamo brezplačno 24-urno stanovanjsko asistenco, ki vam v nujnih primerih zagotavlja organizacijo obrtniške pomoči brez dodatnih stroškov in poti. Maxi in Maxi Plus stanovanjski asistenci pa omogočata še veliko več, zadnja krije kar šest primerov na leto. Ali zavarovanje krije tudi težave z vodo, kot so poplava, izliv vode in vdor meteorne vode? Dom AS v nadstandardnem in optimalnem paketu nepremičnin zdaj vključuje tudi poplavo, tako da obsega kritje za , ki nam lahko povzročijo škodo na nepremičninah: izliv vode, poplavo in vdor meteorne vode. Prav tako je v paketih zavarovanj nepremičnin in premičnin vključeno tudi kritje nevarnosti žleda. Zelo zanimivo je strojelomno zavarovanje gospodinjskih aparatov, ki je vključeno v nadstandardni paket zavarovanj stanovanjskih premičnin. Dom AS-u se lahko doda še družinsko nezgodno zavarovanje. Tako se z eno premijo zavaruje vsa družina, premija pa ostane enaka ne glede na število družinskih članov. Ne spreglejte tudi zavarovanja pravne zaščite, ki je lahko zelo dobrodošlo v primerih, ko nam drugi povzročijo škodo in je ne želijo povrniti. Zavarovanje oprostitve plačila premije pa zagotavlja finančna sredstva v primeru izgube zaposlitve ali daljše bolniške odsotnosti. Pokličite nas in skupaj zagotovimo popolno zaščito vašega doma. Dom ßg Tel. 02 3208 110 www.as.si 08011 10 f. J • V I v *V| • « • • v J Sedaj se obseznejsa kritja za zavarovanje vašega doma z brezplačno 24-urno organizacijo pomoči. Pokličite nas in skupaj zagotovimo popolno zaščito vašega doma: Tel.: 02 3208 110 2S Dom www.as.si 08011 10 8 KAK2VSŽi£IVAUJAiaaiiSna priloga Štajerskega tednika Pravilno nameščena ogledala prostor osvetlijo ■ ■ ■ W Vb in optično povečajo Ogledalo je najbolj dekorativen in uporaben element v stanovanju, hiši ali vsakem bivalnem, delovnem in poslovnem prostoru. S pravo postavitvijo ogledal lahko prostor osvetlimo, povečamo ali polepšamo, dnevno svetlobo pa s pomočjo ogledal speljemo v skoraj vsak kotiček temnega stanovanja. Kot primer lahko navedemo situacijo iz Pekinga, ko so pred poletnimi olimpijskimi igrami dnevno svetlobo speljali devet etaž pod zemljo in tam so normalno uspevale rastline. Kakovost ogledal je v zadnjih letih odlična, predvsem zaradi nove tehnologije izdelave stekla. Nekoč so namreč steklo valjali, sledi valjanja pa so ostale vidne. Madeži na zadnji strani so nastajali predvsem zaradi nepravilnega lepila, ki je razjedalo ozadje. To se sicer še zmeraj lahko pojavi tudi zdaj, ko za ogledalo pride vlaga. V tem primeru pride do oksidacije in temnih madežev. Kot pojasni Emil Meznarič iz Steklarstva Meznarič, ogledala v prostor prinašajo globino in dodatno svetlobo, kar ustvari občutek večjega prostora, kot je v resnici, pa čeprav je to le optična prevara. Z namestitvijo ogledala nasproti okna ustvarimo vtis dodatnega okna in omogočimo pogled navzven z več zornih kotov. ''Pri dekoraciji z ogledali velja upoštevati nekaj pravil. Nekatera temeljijo na feng šuju - starodavni kitajski filozofiji urejanja prostora, ki ustvarja dobro energijo, drug vidik pa sta preprosto pametna uporaba in dober okus vsakega posameznika,'' pojasni sogovornik. Osnova za ogledalo je osnovna ploskev, ki je lahko iz ste- i/ gmGffl ©Uftf krirjonje /lik kla ali plastike. Pod ploskvijo sta naparjen refleksni nanos iz aluminija ali srebra ter zaščita. Najnovejša ogledala so izdelana strojno, tako da je osnovna ploskev zelo ravna in na njej ni več starih valovitih videzov. Pri izboru ogledal moramo biti pozorni na njihovo debelino, saj lahko tanko in nepravilno nameščeno ogledalo popači sliko oziroma odboj. Izbira okvirjev je skoraj brez omejitev ''Ogledala brez okvirjev so bolj izpostavljena poškodbam robov in ozadja, zato je priporočljivo, da so ogledala v stanovanjih uokvirjena. Izbira okvirjev je skoraj brez omejitev, tako da se za vsak prostor ali osebo najde kaj po njegovem okusu,'' pove Emil Meznarič. Poznamo normalna ali ravna ogledala, ki jih uporabljamo v stanovanjih, konkavna ali vdol-bena ter konveksna, oziroma izbočena ogledala, ki jih uporabljamo predvsem kot nadzorna ali cestna ogledala. Ogledala lahko montiramo na vse vrste trdnih površin, pove Emil Meznarič in doda: ''Najbolj moramo biti pazljivi pri lepljenju ogledal. Lepilo namreč ne sme vsebovati acetatov in drugih kislin, zato je najbolje, da uporabimo nevtralni silikonski kit s kombinacijo dvostranskega lepilnega traka za takojšen prijem. Površina, na katero lepimo ogledalo, mora biti suha, ne mastna in brez prahu. V prostorih, ki jih večkrat barvamo, priporočam montažo ogledala z okvirjem ali ogledala, ki je lepljeno na snemljivo ravno podlago. Pri obešanju je seveda treba upoštevati težo in velikost ter podlago, na katero namestimo ogledalo. Najbolj moramo biti pazljivi pri montaži na raven ali poševen strop - v tem primeru mora imeti ogledalo na zadnji strani varnostno folijo in biti zelo dobro pritrjeno. Varnostna ogledala priporočamo pri uporabi ogledal večjih dimenzij, v družinah z manjšimi otroki ali v primerih, ko ogledalo ni prilepljeno na trdo ravno podlago.'' Pri montaži ogledal velja nekaj pravil: ne glede na to, v katerem prostoru je nameščeno, je najpomembnejše to, da ogledalo ne odseva ničesar slabega. Ogledala simbolično podvajajo, zato ne želimo podvojiti slabe energije. Ogledalo naj tako vedno odseva nekaj pozitivnega ali lepega. Postavitev ogledal blizu vhodnih vrat ali celo nasproti njih, je neprimerna, kajti vračajo odsev in odbijajo energijo. V spalnici so ogledala neke vrste dodatek, saj je to po navadi garderobna soba. To je prostor, kjer potrebujemo umirjeno energijo za kakovosten spanec, ogledala pa energijo pospešujejo. Najslabše je, če so nameščena nasproti postelje ali celo na stropu in odsevajo našo podobo med spanjem, kar lahko povzroča moro in nemiren spanec. Če ogledalo v spal- nici res potrebujemo, naj bo na takšnem mestu, da ga ponoči lahko pokrijemo. Najbolj je, če ogledalo namestimo na notranjo stran vrat omare. Ogledala čistimo in vzdržujemo enako kot steklo, s temu namenjenimi čistili, mehko krpo ali starim časopisom. Nikakor pa ne smemo drgniti stekla in ogledal s trdimi in ostrimi predmeti, saj bodo pustili praske, ki jih ne bo mogoče odstraniti. Ogledala iz pleksi stekla čistimo strogo samo z vodo in čisto mehko krpo, saj je njihova površina zelo občutljiva. V zadnji časih so v uporabi tudi NANO premazi za steklo. Ti na površini naredijo zaščitni sloj in se nanj ne prime toliko prahu ali vodnega kamna, zato je tovrsten premaz najprimernejši za kopalnice. Emil Meznarič s.p., Moškanjci 114 T: 041 723 932 steklarstvo.meznaric@teleing.com Vrt za zaljubljence in sanjače Romantični vrt je vrtni stil za zaljubljence in za sanjače. Njegova značilnost so harmonične zasaditve trajnic, skrivnostne zasaditve rastlin z izstopajočimi zelenimi listi in mešanica rastlin, ki imajo izrazit in močan vonj. Prevladujejo zaobljene lini- je. Romantični vrt je vrt majhnih kotičkov, kjer smo skriti pred pogledi drugimi in nam nudijo intimno zasebnost. Odprtih površin v romantičnem vrtu skoraj ni. Povsod so cvetoče grmovnice, grede s trajnicami, vrtnice in druge rast- line. S pogledom ne moremo zajeti celotnega vrta, temveč se moramo po njem sprehoditi, da ga spoznamo. Poti v romantičnem vrtu so zavite in razvejane. Vodijo do vsakega še najbolj skritega kotička vrta. Za vsakim zavo- jem odkrijemo nekaj novega. Poti naj bodo tako speljane, da zgolj hoja po njih predstavlja doživetje. Za poti lahko uporabljamo kamnite plošče, pesek, plošče iz žgane gline, zmleto lubje in drugo. Ti materiali naj se med seboj izmen- jujejo in zlivajo s posameznim delom vrta. Vonj ima v romantičnem vrtu pomembno vlogo, zato izbiramo rastline, ki oddajajo vonj. Sivka, melisa, timijan in druge rastline sadimo ob poteh, da bodo ob rahlem dotiku oddajale vonj. Vrtnice v romantičnem vrtu ne smejo manjkati. Izbiramo tiste sorte, ki imajo dišeče cvetove. Tudi vzpenjavke so V romantičnem vrtu lahko najde svoje mesto tudi zelenjavni vrt. Pozorni smo na barvne odtenke posameznih zelenjadnic. Sadimo jih skupaj s cvetočimi trajnicami in enoletnicami. sestavni del vrta za pergolo pa lahko uporabimo glicinijo, ki ima močan vonj in privlačne bogate vijolične cvetove. Barve imajo velik vpliv na počutje, zato v romantičnem vrtu zelo pazljivo med seboj kombiniramo barve. Pomembno je, da so barve v harmoniji. Romantične grede imajo lahkotne odtenke barv. Prevladujejo rožnati odtenki, bela barva in svetlo rumena. Dodamo lahko tudi cvetlice modre barve. V romantični vrt sodi velika terasa s sedežno garnituro, kjer se druži vsa družina. Teraso obrobimo z različnimi trajnicami in grmovnicami, da imamo občutek zasebnosti. Pohištvo naj bo romantičnih oblik. Zelo dobro se obnese kovinsko pohištvo. V vrtu naredimo kotiček ali več kotičkov, kjer bomo lahko sedeli na klopi, obkroženi z rastlinami. Za sedenje lahko uporabimo masivno leseno klop ali pa postavimo lesen ležalnik. Tudi kovinska gugal-nica ali počivalnik bo dobra izbira. S svečami ali diskretno nameščenimi svetilkami lahko v večernem času pričaramo prijetno romantično vzdušje. torek • 11. septembra 2018 Šport Štajerski 29 Strelstvo • SK Ptuj Uspešnega četrt stoletja ptujskih strelcev Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj ob obletnici Strelskega kluba Ptuj Predstavniki vseh generacij ptujskih športnih strelcev in nekaj povabljenih gostov so se na strelišču v športni dvorani Mladika zbrali na krajšem slavnostnem dogodku ob 25-letnici delovanja Strelskega kluba Ptuj. Ta je začel delovati 1. septembra 1993, največ zaslug pri ustanavljanju nove športne sredine je imel strelski zanesenjak Slavko Ivanovic', nekdanji častnik JLA. Strelski klub Ptuj se je včlanil v Strelsko zvezo Slovenije in s tem dejanjem se je začela trnova pot razvoja kluba. Na začetku člani niso imeli strelskega orožja, in ker je bila cena standardne puške z opremo za strelca zelo visoka, so se namensko odločili, da bodo dali poudarek streljanju z zračno pištolo. Kmalu so v klubu začeli dosegati dobre rezultate na državnem nivoju, ki so jih presegli z nastopi na skorajda vseh največjih tekmovanjih na svetu. Rezul-tatsko so vrhunec v klubu dosegli v sezoni 2017/18. Do te sezone je bil predsednik kluba Franc Simonič, ki je uspešno vodil strelce kar šest mandatov ali polnih 24 let. Ob jubileju je Simo-nič spregovoril, da so ta leta hitro minila in da so bila zelo uspešna. Mesto predsednika je pred letom dni zasedel Aljoša Tovornik, ki je na dogodku spregovoril o stanju in načrtih v klubu, ki so med drugim povezani tudi z nabavo novih elektronskih tarč. Iz klubskih vrst je uspešno tekmovalno pot in izstopajoče rezultate članov vseh selekcij predstavil tehnični vodja in glavni trener Zlatko Kostanjevec. Zbrane sta nagovorila tudi podžupan MO Ptuj Marjan Kolarič in predsed- Nika Gačnik je mlada članica Konjeniškega kluba Karlo iz Maribora, tekmovalka v preskakovanju ovir. Je tudi članica slovenske reprezentance, predvsem pa je zaljubljena v konjeniški šport. „Za ta šport sem se navdušila zaradi konjev, ki so čudovite, zelo inteligentne živali. Imam dva konja, ki sta si popolnoma različna. V največje veselje mi je njun pozdrav v trenutku, ko slišita moj glas ob vstopu v hlev. Najbolj mi pa je všeč zaupanje. Ko sedem na konja, si zaupava in verjameva drug v drugega - sva eno. Konji so zelo čutne živali, ki te še po tako slabem dnevu spravijo v dobro voljo," je o svoji ljubezni do konje-ništva povedala Nika. Kako in kje potekajo tvoji treningi, kakšne pogoje imaš za treniranje, kolikokrat na teden treniraš, kdo je tvoj trener/trenerka? N. Gačnik: „S konji se ukvarjam vsak dan. Tudi če ne treniram, jih moram vsaj prejahati, da konj ohrani kondicijo. Treniram na KK Karlo Maribor, kjer imam konja tudi v oskrbi. Pogoji so odlični, saj imamo tako zunanjo manežo kot nik Športne zveze Mestne občine Ptuj Franjo Rozman. V uradnem delu so podelili tudi zahvale za izjemne dosežke in dolgoletno delo. Prejeli so jih Franc Simonič, Majda Raušl, Zlatko Kostanjevec, Alojz Raušl, Milan Stražišar, Kristina Pšajd, Franc Bedrač, Zvonko Hajduk, Marjan Gril, Robert Šimenko in Matija Potočnik. Pohvale za dosežene rezultate sta prejela Sašo Stojak in Tadej Širec. Po uradnem delu je sledilo še sproščeno druženje in obujanje spominov na številne zanimive strelske zgodbe ter rezultate, ki so jih dosegli člani Strelskega društva Ptuj v 25 letih delovanja. tudi halo, kjer lahko treniramo ob slabšem vremenu. Treniram 4- do 5-krat na teden. Do nedavnega je bil moj trener Mihael Kovačič, ki me je veliko naučil in navdušil nad konjeništvom, sedaj pa me zadnji mesec trenira Benjamin Bregant, s katerim prav tako odlično sodelujem. Pred treningom moram vedno dobro očistiti konja in ga osedlati ter zauzdati. Nato konja za segrevanje najprej v hodu sprehodim, kasneje začnem kasati in šele nato galopirati. Trening poteka pod budnim očesom trenerja, ki mi daje navodila. Včasih imam dresurni trening, kjer je poudarek na poslušnosti konja. Največkrat pa preskakujemo ovire in se pripravljamo na tekme. Vsak trening se konča nato v hodu, kjer nato ohladim konja. Trening traja dobro uro. Nato sledi še tuširanje in čiščenje konja. Na koncu pa še kakšna poslastica za konja kot nagrada za dobro opravljeno delo." V kateri kategoriji tekmuješ na tekmovanjih in katerih tekmovanj si se letos udeležila? N. Gačnik: „Trenutno nastopam v kategoriji mlajši mladinci (do 14 let). V zimskem času sem se udeležila Zimskega Karoca kupa v Zagrebu, kjer sem osvojila skupno 1. mesto pri amaterjih. Bila sem tudi Številni uspehi ptujskih strelcev V Strelskem klubu Ptuj uspešno delajo z vsemi starostnimi skupinami tekmovalcev, kar se je skozi zgodovino zrcalilo skozi številne uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Trener in v zadnjih treh mandatih tehnični vodja SK Ptuj Zlatko Kostanjevec (v klub je prišel leta 2002, tako kot Majda Raušl, op. a.) je zelo ponosen na dosežke, ki so jih strelci dosegli v obdobju od leta 1993 do 2018. Tekmovalci so v vseh starostnih kategorijah uspešno nastopali na tekmovanjih z zračno pištolo in standardno puško, zračno seri- jsko puško, MK standard pištolo in MK pištolo proste izbire. Na državnih prvenstvih so dosegli odlične rezultate, saj so se med dobitnike medalj od leta 1993 do 2002 kot kadeti ali mladinci posamezno ali ekipno vpisali Marjan Gril, Matija Potočnik, Simon Fras, Boštjan Fras in Simeon Gonc, Go-razd Selišek, Sašo Porok, Robert Šimenko, Marko Koren, Dušan Junger, Sebastjan Molnar in žal pokojni Pavel Fabrici. Pri članicah so se takšnih rezultatov veselile Majda Raušl, Mateja Rožman, Alenka Peteršič in Mateja Rep, pri članih pa Janez Štuhec, Alojz Trstenjak, Ludvik Pšajd in Slavko Ivanovič do leta 2002. Od leta 2003 so bili dobitniki medalj pri kadetih in mladincih posamezno in ekipno David Ho-jsak, Domen Solina, Aleks Vajda, Mateja Levanič, Mojca Lazar, Katarina Matic, Marija Gabrovec, Sara Rojko, Sašo Stojak, Uroš Kosajnč, Tadej Širec, Vid Sušek, Valentin Luževič, Ino Zorec, Rok Bezjak, Nik Volgemut, Marsel Krajnc, Gregor Kolarič in Klemen Vidovič. V članskih vrstah so dobitniki medalj posamezno ali ekipno Majda Raušl, ki je nastopila na vseh državnih prvenstvih in osvojila največ medalj, Sonja Raušl, Mateja Levanič, Tanja Žmauc, Mojca Lazar, Darinka Mojzer, Mateja Pešakovic, Sašo na tekmovanjih v Avstriji, kjer sem osvojila kar nekaj prvih mest. Posebno sem bila vesela po tekmi v Frohnleitnu, kjer sem prvič nastopila v kategoriji mladi konji 5-letni-ki in s svojim 5 let starim žrebcem Coloseum-B osvojila 1. mesto. V lepem spominu imam tudi tekmovanje v Mali Mlaki na Hrvaškem, kjer sem na odprtem državnem prvenstvu Hrvaške 2018 vse tri dni osvojila prva mesta. Največ tekem pa sem se seveda udeležila doma, to so tekmovanja pod okriljem KZS. Tekmujem od višine ovir 1,05 m in trenutno do višine 1,20 m. V tem letu mi je tudi uspelo tretjič brez napake odja-hati tekmo višine 1,20 m in s tem sem pridobila tudi licenco M, kar pomeni, da lahko tekmujem vse do višine 1,35 m. Pred kratkim sem se udeležila državnega prvenstva v preskakovanju ovir v Lipici, kjer sem v kategoriji mlajši mladinci osvojila skupno 2. mesto in tako sem postala podprvakinja za leto 2018. Ekipno pa smo člani KK Karlo osvojili naziv državnih prvakov za leto 2018." Kateri tvoji rezultati so bili doslej najboljši, kaj ti je to pomenilo? N. Gačnik: „Najbolj sem ponosna na svoj dosežek na državnem prvenstvu leta 2016, ko sem dobila mojega konjička Acordija samo pet dni pred začetkom prvenstva in na koncu osvojila 2. mesto. Ponosna sem na naziv zmagovalke pokala Slovenije 2017 in naziv jahač leta v Stojak, Matija Potočnik in Zlatko Kostanjevec. Najuspešnejši so bili v SK Ptuj v letošnji sezoni, saj imajo tri državne prvake, članico Matejo Pešakovic, mladinca Tadeja Širca in člana Saša Stojaka. Ekipno so mladinci prvaki, članice podprvakinje in člani tretji. V 1. A-ligi z zračno pištolo so ekipno v zadnjih letih vedno pri vrhu, prav tako v kadetskih in mladinskih vrstah. Najboljši med klubi v streljanju z zračno pištolo so bili v Sloveniji že petkrat, štirikrat zapored. Letos so postali ekipni zmagovalci 1. A-lige. Članica ekipe Majda Raušl je tudi lastnica državnega rekorda z zračno pištolo, ki ga je postavila leta 2010 in znaša 385 krogov. Na mednarodnem nivoju je najuspešnejša Majda Raušl, ki je bila na treh svetovnih prvenstvih, sedemkrat na evropskem prvenstvu in trinajstkrat na tekmi svetovnega pokala. Njena najboljša uvrstitev je bila leta 2008 na EP v streljanju z zračno pištolo v švicarskem Winetrturu, kjer je zasedla 16. mesto. Sašo Stojak je bil enkrat na svetovnem prvenstvu, šestkrat na evropskem prvenstvu in je zasedel tudi deveto mesto na Univerzijadi. Na evropskem prvenstvu je tekmoval tudi Matija Potočnik, medtem ko je Tadej Širec tekmoval na mladinskem evropskem prvenstvu, sodeloval je tudi na dveh tekmah za svetovni pokal za mladince. Ob obletnici simbolično tekmovanje Na strelišču v športni dvorani Mladika so ob obletnici Strelskega kluba Ptuj pripravili manjše simbolično tekmovanje. Strelci in strelke so sprožili po 20 strelov, najbolj natančen je bil med posamezniki Sašo Stojak, za njim pa sta se zvrstila Rok Bezjak (oba SK Ptuj) in Boštjan Simonič (SD Miklavž). Ekipni vrstni red pa je bil naslednji: 1. SK Ptuj, 2. SD Juršinci, 3. SD Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu. David Breznik kategoriji mlajših mladincev, ki sem ga osvojila leta 2016 in 2017. Moram pa priznati, da je vsak rezultat nekaj posebnega in vsaka tekma ti ostane v spominu - vseeno, če do-živiš uspeh ali neuspeh." Kakšne načrte še imaš v konje-ništvu, kaj bi rada dosegla? N. Gačnik: „Trenutno si želim, da bi sezono zaključila z zdravimi konjički. V prihodnosti pa si želim, da bi bila še naprej tako uspešna. V tem letu se poslavljam od kategorije mlajši mladinci, kjer trenutno preskakujemo ovire do višine največ 1,15 m. Drugo leto pa bom postala mladinka, kjer se preskakujejo višine od 1,25 m do 1,30 m. To pa je povezano predvsem s konji in višjimi finančnimi sredstvi za takšnega konja. Upam, da mi bo uspelo nadaljevati tako uspešno kot do sedaj. Predvsem pa si želim, da bom še naprej tako uživala v tem športu." JM Zahvala sponzorjem N. Gačnik: „Najlepša hvala vsem mojim domačim, prijateljem in prijateljicam, ki so z mano v slabem in dobrem. Rada bi se posebej zahvalila svojim pokroviteljem, ki so mi priskočili na pomoč pri uresničitvi mojih ciljev. To so Horse Experfs, Weingut E&W Polz, Zavarovalnica Sava, Eles, Tiko-Pro, Elrad, Mag. Alfred Wall, Steklarstvo Breg in Decathlon, Pi-zzerija Toscana in Equfit - Natalija Orozin." Konjeništvo • Nika Gačnik »Konji me vedno spravijo v dobro voljo« Nika Gačnik: „V tem letu mi je tudi uspelo tretjič brez napake odja-hati tekmo uišine 1,20 m in s tem sem pridobila tudi licenco M, kar pomeni, da lahko tekmujem vse do višine 1,35 m." 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 11. septembra 2018 Iz NAJNOVEJŠE številke: • Okrepite ZDRAVJE svojega SRCA •Vaspestijo GUBICE? •IZZIV: 28 dni za NOVO TELO! •10 zlatih pravil ZDRAVE PREHRANE •Stevzvezis PATOLOŠKIM NARCISOM? Postanite imetnik kartice zvestob Radia-Tednika Ptuj J^ Izkoristite ugodnosti pri 7 50 ponudnikih najrazličnejših storitevinizdelkov ter prihranite vse do 50 %! kartica zvestobe Radio-Tednik Ptuj mm * * 000001 Janez Novak C M i i-i Lepi. spomini ie bledijo! PbL I. i^l. 137! iwuttncM IM in. "»nt. Pa* 1, Ii,p MlWMflA Ktfilrt i fcrritetm 1| tlMirdlwltatnfc UVCIJIH« lHW 111 J Hj! IMOTUa [i im nuj Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema! •Sr. Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega ■ ■ ■ sveta 2KS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovalivas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu! '.i r Ker temelji prikodnosti težijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. | Naročite z izbranimi TV sporedi \z kažipot NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ v Štajerski Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj Biti član Kluba Radia-Tednika Ptuj se splača! Kartico zvestobe lahko naročite v tajništvu družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena kartice je zgolj 20 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 15 evrov. Veljavnost kartice je 1 leto. Več informacij na www.tednik.si in www.radio-ptuj.si Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta... - poštna dostava na dom. 3838898114427 torek • 11. septembra 2018 Oglasi in objave Štajerski ! 31 0S:00 Povorka starih običajev na Destmiku 09:00 Gostilna pr1 Francet' 10:00 Oddaja iz preteklosti 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 22. praznik občine Majšperk 20:00 Oddaja \/ občine [Jestmik 21:30 Oddaja iz občine Majšperk 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv.sl SP :0U Kronik« iz občine Hajdina :00 Oddaja iz občine Starše :30 Gostilna pr' Franeet" :30 Video strani :00 Italijanska trgovina - v živo :00 Postavitev klopotca v Starša h :00 Oddaja iz občine Hajdina :00 Sreda v sredo :00 Video strani 08:00 Pesmi srea na Polenšaku - koncert 09:00 Ljudski pevci se predstavijo 11:00 Utrip iz Ormoža 12:20 GolAvt - oddaja o nogometu 13:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Bilo je nekoč 20:00 Kronika iz občine Dornava 21:00 Pesmi srca na Polenšaku - končen 22:00 Utrip iz Ormoža I 23:00 Video Strani Uiedniitvo: Dornava 116d, 2252 DORNAVA: info@siplv.si konlakl: 02 754 00 30:041 613 044, www.siptv.si Marketing: Mega marketing d o c. 02 749 34 27:031 627 340 program v živo tudi preko spSeta: www.siptv.si mcx nrwrw.adK.si Podjetje ADK d.o.o. iz Hoč zaradi povečanega obsega dela, vabi k sodelovanju Vodjo skladišča Skladiščnika Vabimo vse zainteresirane, ki imajo ustrezne delovne izkušnje, da se nam pridružijo. Nudimo: razgibano delovno okolje in ustrezno plačilo za vaše znanje. Vsaka vloga bo individualno obravnavana. Pišite ali pokličite na: ADK d.o.o., Miklavška cesta 59, 2311 Hoče E-Mail: kadrovska@adk.si Telefon: 051 607 244 PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV www.reporter.si INTERVJU - Jože Dežman: zgodovinar, ki razbija partizanske tabuje AFERA - Šiškova varda: nauk gozdnega bataljona za policijo in obveščevalce DOSJE - Slovenski duhovniki osumljeni, obtoženi in obsojeni spolnih zlorab OSEBNO - Marko Prezelj, alpinist, in Vili Resnik, glasbenik m Mali oglasi A ■ NEPREMIČNINE STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. Tel. 041 893 305. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM telico simentalko, brejo v 9. mesecu. Tel. 02 761 08 26. PRODAM grozdje na brajdah, kvinton in jurka. Tel. 041 441 643. KUPIM traktor, lahko je Zetor, IMT, Ursus, Deutz, Štore, Univerzal ali Tomo Vinkovič. Telefon 041 235 349. KUPUJEMO hlodovino, svežo, topole, lahko na panju ali posekano. Telefon 041 587 530. NESNICE, rjave, grahaste, stare 15 tednov, prodam, cena 4,50 EUR za komad, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, telefon 792 35 71. PRODAMO mošt rumeni muškat in grozdje laški rizling, cena po dogovoru. Telefon 02 761 44 61 ali 031 296 912. PRODAM traktor IMT 539 Deluks s kabino, lepo ohranjen, letnik 1986, registriran, s sedmimi priključki, cena po dogovoru. Telefon 051 376 732. PRODAM belo sortno grozdje. Telefon 041 280 477, po 15. uri. PRODAM dve telički simentalki, stari 15 dni in 6 mesecev. Telefon 070 250 441. PRODAM trisobno stanovanje v bloku, v centru Ptuja, CMD 5, 3. nadstropje. Stanovanje je bilo adaptirano l. 2000, je vzdrževano, svetlo, vgrajena so novejša PVC--okna z roletami in vhodna vrata. Stanovanje zajema tri sobe, kuhinjo, kopalnico, wc, dva balkona oz. loži in en francoski balkon, k stanovanju spadata ozimnica in drvarnica. Blok, zgrajen l. 1961, je dobro vzdrževan, nova fasada, urejena streha. Tel. 070 770 234. ZAPOSLIMO osebo za prevoz pic, lahko tudi upokojenec. Picerija Slonček, Prešernova 19, Ptuj. Telefon 031 301 116. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure ZA PETKOVO IZDAJO do Četrtka zjimuj do s. ure ma|da.scgula@radIo-TcdnIk.sl, tel. 02 749 34 16 ali mar|ana.plhlw k« o? Cb Do Mihaela na soncu, potem se na peči otava suši. 10/26 Danes bo pretežno jasno, zjutraj bo po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 15, ob morju 17, najvišje dnevne od 25 do 30°C. Obeti V sredo in četrtek bo povečini sončno in toplo z jutranjo meglo po nižinah. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda i Četrtek 11.09.2018 12.09.2018 * % * 12 13 15 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 28 30 28 Popoldan n Popoldan XI Popoldan n lA Hitrost vetra 3 m/s v Hitrost vetra 3 m/s v Hitrost vetra 3 mIs Vir: ARSO