Štajerski TEDNIK Kmetijstvo Slovenija z Na Dolenjskem oddajo silažne folije nagrajujejo, v Podravju ne  Strani 6 in 7 torek, 14. 6. 2022 Kronika Ormož z Kdaj bodo Kranjčevi dočakali sanacijo grozečega plazu COLOR CMYK stran 1 {e  Ptuj, 18. junij 2022 18 dni www.poli.si w  Stran 32 Letnik LXXV z št. 45 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,55 EUR Ptuj, torek, 14. junija 2022 Podravje, Slovenija z Mladih poklici v gradbeništvu ne zanimajo Klopi v gradbenih šolah skoraj prazne Številna storitvena in proizvodna podjetja, med njimi gradbena, se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Za zdaj primanjkljaj krpajo z delavci iz držav nekdanje Jugoslavije, a vprašanje je, kako dolgo bo takšen model vzdržal. Več na straneh 8 in 9. Aktualno Ptuj, Žabjak z Brez kanalizacije, razsvetljave in celo brez asfalta  Stran 2 Kmetijstvo Podravje z »Ne vem, kaj bomo, ko bo sadje dozorelo«  Stran 7  Stran 9 Šport Tenis z Tamara do nove lovorike torkova izdaja  Stran 13 Foto: ČG Videm z Podravje, Pomurje z Gradnja daljnovoda domačinom pušča grenki priokus Osem občin protitočne obrambe ne sofinancira  Stran 2 AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Ob sklenitvi naročniškega razmerja do 23. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote od 25. junija do 27. avgusta! Več v notranjosti časopisa.  Stran 3 www.tednik.si V središču Ptuj z Nekdanji vojaški objekt na Vičavi bo država prodala Simonov zaliv Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 14. junija 2022 Videm z Gradnja daljnovoda Cirkovce–Pince domačinom pušča grenki priokus Poškodovane ceste, grob odnos do domačinov, odvržene krpe … Dela na daljnovodu Cirkovce–Pince na območju Vidma se zaključujejo, železni velikani, kilometri težkih žic, poškodovane ceste in izrabljene krpe pa ostajajo. Ob tem sta svetnika Jože Klinc in Andrej Rožman na zadnji seji izpostavila še ponižujoč in malomaren odnos izvajalcev do domačinov in okolja, kar pušča še dodaten grenak priokus. »Zadnja ekipa, ki je barvala stebre, je za sabo pustila obilico cunj, prepričal sem se na lastne oči. Zagotovo gre za ostanke, ki so škodljivi za okolje, saj so krpe prepo- jene s premazi,« je na majski seji izpostavil Klinc. Rožman pa je dodal, da je skrb vzbujajoč odnos, ki so ga imeli izvajalci do lokalnega prebivalstva. »Ko je bilo najbolj suho, so se izvajalci tako vozili, da je bilo vse prašno. Na opozorila občanov pa so odgovarjali z norčevanjem.« Na izpostavljene težave je župan Branko Marinič na zadnji seji odvrnil: »Ne bi bilo korektno, da očrnimo Eles, kajti ti izvajalci imajo druge registrske označbe na avtomobilih. S predstavniki Elesa imamo pozitiven odnos, vedno so nam prisluhnili in stvari uredili.« Iz Elesa so potrdili, da so jih predstavniki občine obvestili o domnevnih nepravilnostih in da so nato nemudoma izvedli dodaten nadzor na terenu. »Nepravilnosti nismo ugotovili, tako da je po vsej verjetnosti šlo za prehodno stanje med samo izvedbo del. Predstavniki občine so bili po pregledu seznanjeni z ugotovitvami. Glede hitre vožnje po poljskih cestah pa smo na rednih koordinacijah opozorili izvajalca.« Toda kot opozarja svetnik Jože Klinc, bi zakopane krpe težko označili za prehodno stanje, saj te krpe še danes ležijo ob stebrih. Višina odškodnine še vedno ni znana Foto: Jože Klinc Odvržene krpe, prepojene z mazivi, so dober mesec ležale pri enem izmed stebrov. Ob gradnji daljnovoda pa je bilo poškodovanih tudi več cest, mostov. Kot je že večkrat poudaril župan Branko Marinič, so se Foto: Črtomir Goznik Občani in svetniki opozarjajo na škodo, ki jo povzročajo izvajalci, Eles nepravilnosti na terenu ni ugotovil. Zadnja dela septembra Dela na daljnovodu so v zaključni fazi, izvajajo prekrivne premaze antikorozijske zaščite, odstranitev dostopnih poti ter fino ureditev površin okrog stebrov. Slednje bo v celoti končano do konca septembra letos, so odgovorili iz Elesa, upravitelja prenosnega električnega omrežja v Sloveniji. z Elesom dogovorili za odpravo posledic škode. Kolikšna je ocenjena škoda in koliko denarja se lahko nadeja občina, še ni znano, čeprav so dela že pri koncu. »Eles in občina imata podpisan sporazum o uporabi cest, v katerem je določen tudi način ugotavljanja poškodb ter ocenitev škode. Višina sredstev bo določena na osnovi končnega pregleda cest ter izvedbe cenitve nastalih poškodb, ki jo bo opravil sodno zapriseženi cenilec,« so dejali v Elesu. Pa vendar svetnik Rožman na ta odgovor in dogovor ne pristaja. »Sedaj se sprašujemo, koliko denarja bomo prejeli ter kdaj bodo sanirane ceste. To bi moralo biti že urejeno. Eles ima denar, tukaj izgovorov ni. Še več, morali bi priti med ljudi in reči, da bodo za nazaj in naprej krili vse stroške glede na to, koliko denarja bo šlo po teh žicah. Mali človek je bil izigran, nikoli ne bo dobil poplačane škode, ki jo je izgradnja daljnovoda pustila na infrastrukturi in še pomembneje – na okolju in zdravju ljudi.« Mojca Vtič Ptuj, Rogoznica z V Žabjaku že leta dolgo čakajo na obnovo ceste Brez kanalizacije, javne razsvetljave in celo brez asfalta »Ko smo se leta 2006 odločali, ali naj gradimo na tej parceli ali ne, smo imeli zagotovilo občine, da bodo ta del mesta komunalno uredili. Po toliko letih se še vedno vozimo po makadamu, nimamo kanalizacije, javno razsvetljavo so tako 'dobro' uredili, da več kot leto dni sploh ne deluje,« pravita Sonja in Karim Alkerimawi iz naselja Žabjak. Žabjak postaja eno najbolj poseljenih območjih ptujske občine. V zadnjih letih so hiše rasle kot gobe po dežju. Množica modernih sodobnih bivanjskih objektov, pa tudi nekaj poslovnih, kaže, da se ta del mesta močno razvija. A vsemu temu komunalno urejanje ne sledi z enako hitrostjo. Marsikje se še vedno vozijo po makadamu, nimajo javne razsvetljave niti kanalizacije. Tak primer je ena izmed manjših ulic v naselju, v kateri so postavljene štiri hiše. Več let so potrpežljivo čakali, da se zadeve končno začnejo urejati, a se to doslej ni obrestovalo. Prav zato pravijo, da želijo občino spomniti, da so tudi oni del mesta. Upali so, da se bo sočasno z urejanjem kanalizacije v Kicarju in delu Žabjaka gradila tudi pri njih. A tudi tokrat niso prišli na vrsto. minskega dogovora še nimamo. Makadamsko cesto, ki se omenja, pa bomo lahko uredili po izgrajeni ostali komunalni opremi,« pravijo na ptujski občini. Od lanskega leta naprej imajo stanovalci težave tudi z nedelujočo javno razsvetljavo. Ta je sicer zgrajena, a Elektro Maribor ob odstranjevanju elektro omrežja na lesenih drogovih, na katere je bila montirana tudi javna razsvetljava, očitno zadev ni primerno uredil. Odtlej razsvetljava namreč ne deluje. Na občini pravijo, da so jih na napako opozorili, a tudi ta problem že več kot leto dni ni rešen. »Cesta je makadamska, občasno pripeljejo gramoz, ampak to ni rešitev. Avtomobile imamo po- Foto: DK Odkar so zadeve »urejali«, javna razsvetljava ne deluje več. Cesta v delu naselja je luknjasta, prašna ... Cesta šele po kanalizaciji, a kdaj bo ta izvedena, ne ve nihče ... »Izgradnja fekalne kanalizacije v projektu, ki se trenutno izvaja, ni predvidena, vendar pa ostaja med planiranimi investicijami. Ter- Foto: DK Karim Alkerimawi je po skoraj desetih letih čakanja zdaj javno opozoril ne neizpolnjene obljube mestnega vodstva. polnoma uničene. Zdi se nam, kot da smo popolnoma pozabljen del mesta, kot da ne pripadamo Ptuju,« pravita zakonca Alkerimawi. V slepi ulici, ki je sicer locirana na idilični lokaciji, so štiri hiše in nekaj praznih zemljišč. »Ko smo klicali na občino, so nam dejali, da je treba zadeve urediti še lastniško. To sploh ni težava. Vsi bi se strinjali, da za ureditev odstopimo kak meter zemlje. Sicer pa je tako velik del ceste občinska last, če bi vsaj to uredili, bi bilo že dobro,« pravita sogovornika. Gre sicer za javno pot, ki poteka po občinskih nepremičninah in petih zasebnih parcelah. Gozdno cesto asfaltirali, do naselja hiš ne »Pred obnovo ceste je potrebna odmera in ureditev lastništva na omenjenih nepremičninah, kjer MO Ptuj ni lastnik. Omenjeno javno pot bomo vključili v program ureditev cest v ČS Rogoznica za leto 2014,« so pred devetimi leti zagotavljali v dopisu iz ptujske občine, ki ga stanovalci tega območja še vedno hranijo. Leta 2014 ceste niso zgradili, pa tudi mnogo let kasneje ne. Nesprejemljivo se jim zdi, da so vzporedno gozdno cesto, ki je redko v uporabi, pred kratkim asfaltirali, na njihovo pa pozabili: »Ne želimo veliko, le normalne pogoje, primeren dostop do svojih hiš, kanalizacijo ... Če bi vedeli, da občina ne bo sledila obljubam, tu zagotovo ne bi gradili. Težave so pozimi zaradi lukenj na cesti, poleti pa zaradi neznosnega prahu.« Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 14. junija 2022 3 Podravje z 327.000 evrov težka pogodba za letalsko protitočno obrambo podpisana Osem občin protitočne obrambe ne sofinancira Na Letalskem centru Maribor so od minulega tedna vendarle v pripravljenosti za izvajanje letalske obrambe pred točo v severovzhodni Sloveniji. Dobrih 320.000 evrov težko pogodbo poleg države sofinancira skupaj 63 občin od 71 vključenih, med njimi vse spodnjepodravske, razen občine Žetale. Poleg Žetal letos pogodbe niso podpisale še občine Hodoš, Ljutomer, Radenci, Makole, Pesnica, Zreče in Slovenske Konjice. Kmetijska ministrica Irena Šinko je minuli četrtek, po neurjih, ki so že povzročila ogromno škode, z Letalskim centrom Maribor vendarle podpisala pogodbo za izvajanje letalske obrambe pred točo, ki je tako od 10. junija spet aktivna. Vodja protitočne obrambe Darko Kralj je ob tem povedal: »To, da postopki tečejo prepočasi, govorim že trideset let. Upam, da bo tokratna kmetijska ministrica držala besedo in bo ta zadeva v prihodnje prej urejena. Toda dokler bo vsako Prispevki spodnjepodravskih občin z Ormoškim in Lenarškim Občina Benedikt Cerkvenjak Cirkulane Destrnik Dornava Gorišnica Hajdina Juršinci Kidričevo Lenart Majšperk Markovci Ormož Podlehnik MO Ptuj Središče ob Dravi Sveti Andraž Sveti Tomaž Sveta Ana Sveta Trojica Trnovska vas Videm Zavrč Skupaj občine Spodnje Podravje Skupaj vseh 63 občin MKGP Celoten znesek ministrstvo delalo zase, kajti v tej zgodbi ne gre samo za kmetijstvo ministrstvo, ne bo šlo drugače … Naše želje so bile, da bi začeli izvajati obrambo s 1. majem,« je dejal Kralj. Ko bo denarja zmanjkalo, bodo aktivnosti ustavili Kralj je kritičen tudi do zneska pogodbe. Ta je v višini 326.906 evrov (z DDV), kar je okoli 30.000 manj kot lani. Ko bo denarja zmanjkalo, bodo aktivnosti pač morali ustaviti, pravi. Rezerv namreč nimajo, saj že zdaj zalagajo svoj denar za material in energente: »To zadostuje za 22 ur letenja. Zdi se, da se nekdo šali iz celotne zadeve. Stroški naraščajo, letijo v nebo. Lani je liter bencina stal en evro, sedaj 2,40 evra. Da ne govorim o reagentih, kjer so stroški poskočili za 400 %, poleg tega so dobavni roki nemogoči. Še dobro, da smo ga kupili lani.« Prispevek v € 1.900 1.404 2.000 2.774 1.200 2.300 662 1.404 3.000 3.650 1.500 2.000 6.089 3.100 3.500 3.450 1.200 2.858 1.982 1.800 1.500 5.000 1.520 55.793 212.489 114.417 326.906 Letos zaradi volitev obrambo financira več občin, druge se »šlepajo« Vir. MKGP Za izvajanje protitočne obrambe sicer 65 % potrebnega denarja prispevajo vključene občine, preostalih 35 % pa država. »Je pa tako, da naj se država ne obnaša, kot da nam nekaj daje. Kajti od vsega ji mi potem vrnemo 22 % v obliki davka,« Foto: Letalski center Maribor še pravi Kralj, ki ne more mimo občin na branjenem območju, a obrambe ne sofinancirajo: »O tem se bodo morali vprašati občani teh občin. To je skrajno podlo, da neka občina sredi branjenega območja ne pristopi k sofinanciranju in se šlepa na ta račun. Poleg tega gre navadno še za kmetijsko intenzivno občino. Treba je povedati, da gre po večini za majhne občine z majhno participacijo. Drži pa, da je letos vendarle k temu pristopilo nekaj več občin. Očitno se pozna, da so pred vrati volitve.« Spodnjepodravske občine skupaj 45.000 evrov Branjeno območje sicer zajema 71 občin, toda projekt protitočne obrambe letos podpira (le) 63 občin (lani 60). Med njimi vse spodnjepodravske občine, razen občine Žetale. »Vodstvo je zavzelo takšno odločitev zaradi pomisle- Ministrstvo o najhitreje sprejetem sklepu doslej Čeprav je toča doslej klestila že večkrat in je letalo ostalo na tleh, pa na ministrstvu gladko zavračajo očitke glede prepoznega začetka izvajanja letalske protitočne obrambe in pravijo, da so začeli aktivnosti, kot je bilo načrtovano, 10. junija. »Vlada je sredi marca sprejela sklep, s katerim je odločila, da se letalska obramba pred točo na območju severovzhodne Slovenije izvaja tudi v naslednjih dveh letih. Izpostaviti moramo, da sklep vlade do sedaj še nikoli ni bil sprejet tako zgodaj, saj gre za zahteven postopek usklajevanja gradiva zaradi različnih stališč posameznih resorjev do učinkovitosti obrambe pred točo,« so zatrdili. kov glede učinkovitosti protitočne obrambe,« so sporočili z žetalske občine. Na drugi strani pa ormoški župan Danijel Vrbnjak pravi, da podpirajo vsako možnost zaščite pred točo ter da tovrstno obrambo podpirajo tudi tuje države. Zneski posameznih občin so različno visoki. Izmed vseh bosta največ prispevali MO Maribor (okoli 11.000 evrov) in Slovenska Bistrica (okoli 10.500 evrov), najmanj pa Kobilje (489 evrov). Spodnjepodravske občine s tremi ormoškimi bodo zanjo plačale vsega skupaj približno 45.000 evrov, od tega največ občini Ormož (6.089 evrov) in Videm (5.000 evrov), najmanj pa Hajdina (662 evrov). Monika Horvat Podravje z HSE postal večinski lastnik Energije plus Znižanja cen za gospodinjstva ni pričakovati Holding Slovenskih elektrarn (HSE) je postal večinski lastnik še enega pomembnega energetskega podjetja v Podravju, mariborske Energije plus, ki se ukvarja s prodajo električne energije. Elektrarne v skupini HSE, med njimi so največje Dravske elektrarne Maribor (DEM) in šoštanjska termoelektrarna (TEŠ), ustvarijo dve tretjini v Sloveniji pridelane električne energije. Za potrošnike je zanimivo predvsem vprašanje, ali jim bo združevanje državnih podjetij, torej elektrarn in prodajalcev elektrike na maloprodajnem trgu, prineslo finančne ugodnosti oziroma nižje cene. Se lahko kupci Energije plus, ki ima ta čas cene elektrike med najvišjimi, če ne celo najvišjih v državi, nadejajo pocenitev? Iz odgovorov HSE je razumeti, da kratkoročno to ni v planu. „Podjetja kupujejo električno energijo za več kot leto vnaprej, po vnaprej določenih strategijah. Dejstvo je, da je cena električne energije Energije plus v tem trenutku med višjimi na trgu, je pa še vedno skoraj 50 odstotkov nižja od trenutne tržne cene za leti 2022 in 2023,“ so povedali v HSE in dodali, da ugodnejše- ga trenda za potrošnike ne izključujejo v srednjeročnem obdobju. „Na srednji rok smo prepričani, da se bodo pokazali sinergijski učinki vstopa HSE v lastništvo Energije plus.“ Če bo v oblikovanje cen z regulacijo posegla država, se bodo tega tudi držali in izvajali. Sicer pa so v HSE prepričani, da je Energija plus zanesljiv dobavitelj električne energije končnim odjemalcem. „To se na trenutnem nestabilnem trgu energentov kaže kot pomembna lastnost, saj nekateri dobavitelji zapuščajo trg in odpovedujejo pogodbe.“ Osipa kupcev ne pričakujejo Kljub visokim prodajnim cenam elektrike pri Energiji plus jih v HSE ne skrbi, da bi kupci začeli odhajati k drugim ponudnikom. „Na trgu se v vsakem trenutku trudimo zagotoviti konkurenčne cene ter s tem ohranjati in pridobivati končne odjemalce. Ne pričakujemo upada kupcev, nasprotno: načrtujemo rast njihovega števila. Z vstopom v družbi Energija plus in ECE je HSE svojo dejavnost razširil na področje prodaje končnim odjemalcem. Zaradi sinergij pričakujemo rast segmenta maloprodaje, konkurenčne cene ter odlične uporabniške izkušnje odjemalcev.“ Gen I z elektriko iz nuklearke paradni konj v nizkih cenah Še vedno najugodnejši ponudnik električne energije za male kupce (gospodinjstva) na slovenskem trgu je Gen I, ki cene za obstoječe kupce ni spreminjal že od leta 2013. Gen I v celoti odkupuje (in prodaja naprej) elektriko, ki jo proizvaja krška nuklearka (slovenski del). Zato se je zastavilo vprašanje, ali se bo s pripojitvijo Energije plus pod streho HSE več v Slove- Foto: ČG Združitev največjih elektrarnarjev in prodajalcev elektrike potrošnikom za zdaj ne prinaša nobenih ugodnosti. niji proizvedene elektrike prodalo doma. Natančnega odgovora v HSE tudi na to vprašanje niso na- vedli. Povedali so le, da so največji proizvajalec električne energije v državi in da lahko zato dolgoročno zagotavljajo stabilnost ter zanesljivost oskrbe. Mojca Zemljarič Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 14. junija 2022 Trnovska vas z Za naložbe letos 1,2 milijona evrov Hajdina z Svetniki na izredni seji o podrobnih prostorskih načrtih Oddahnili so si – projekt bo plačan takoj Zelena luč za dom upokojencev in širitev Meltala V trnovski občinski upravi so bili zaskrbljeni, kako jim bo uspelo izvesti zadane investicije, zlasti v cestno infrastrukturo, saj so bile v veliki meri odvisne od tega, kdaj jim bo država poravnala svoj del za gradnjo kolesarskih poti. Svetniki občine Hajdina so potrdili usklajen predlog podrobnega občinskega prostorskega načrta (OPPN) za zemljišča, kjer bi gradili dom starostnikov. Po sedanji klasifikaciji (OPN) je zemljišče namenjeno stanovanjski gradnji, s podrobnim prostorskim načrtom bodo omogočili gradnjo objektov, ki bodo namenjeni izvajanju institucionalne dejavnosti varstva starejših. Foto: SD Ker je komunalni prispevek za novo stanovanjsko naselje v Trnovski vasi po veljavnem odloku za investitorja previsok, mu ga sicer ne bodo znižali, ampak s posebno pogodbo razmejili obveznosti investitorja in občine. 2,4 kilometra dolga trasa skozi Pesniško dolino na relaciji Trnovska vas–Drbetinci poteka po načrtih, na njej pa bo, kot je znano, zaradi Pesnice in njenih kanalov zgrajenih tudi šest kolesarskih mostov; za pet od njih je zadolžena občina Trnovska vas, za enega pa Sveti Andraž. Župan Alojz Benko je že pred časom dejal, da bo projekt več kot očitno dokončan še letos, torej pred rokom, ki se izteče šele prihodnje leto. Investicija je vredna nekaj manj kot 900.000 evrov, od katerih jih je 250.000 zagotovila občina, ostalo pa je preko evropskih strukturnih skladov obveznost države. Takšnega proračuna zlepa več ne bo Pogodba o sofinanciranju, gradnja kolesarke poteka v sklopu kolesarskih povezav na območju ORP Slovenske gorice, je torej dveletna, Benko pa je upal, da bo država občini povrnila svoj delež takoj, ko bo projekt dokončan. Če bi se namreč v Ljubljani strogo držali določil iz pogodbe in bi drugi del sofinancerskih sredstev prejeli šele prihodnje leto, bi morala občina ta denar založiti sama, s čimer bi močno obremenili občinski proračun in bi bila, kot že rečeno, ogrožena izvedba drugih načrtov. Zdaj so si lahko oddahnili, saj so prejeli sklep o spremenjeni dinamiki financiranja kolesarskih poti, ki bo plačana takoj po realizaciji, torej še letos. »Težave, ki so visele nad nami, so tako odpadle in lahko bomo modernizirali ceste, za katere smo že podpisali pogodbo z izvajalcem,« razlaga Benko, ki je sklical sejo občinskega sveta, na kateri so svetniki med drugim potrdili »kolesarki« prilagojen rebalans proračuna. V njem je več kot 1,2 milijona evrov rezerviranih za čiste investicije in Benko pravi, da »takšnega proračuna Trnovska vas zlepa več ne bo imela«. Previsok komunalni prispevek Svetniki so imeli na mizi tudi predlog za odmero komunalnega prispevka za območje novega stanovanjskega naselja tik ob robu občinskega središča, ob cesti Lenart–Ptuj. Občinski svet je za novo naselje že pred časom potrdil podrobni prostorski načrt, sledila pa so pogajanja, kdo bo prevzel določene postopke in stroške. Podjetje Evroaktiv iz Rogoze je že izvedlo osnovna zemeljska dela in pripravilo teren, pred začetkom gradnje pa se je bilo treba dogovoriti še o komunalnem prispevku in ureditvi komunalne infrastrukture za omenjene parcele. Po veljavnem odloku bi moral investitor plačati dokaj visok znesek, ki bi znašal približno 17.000 evrov. Točko so umaknili z dnevnega reda in kasneje, ko so pridobili več informacij, o njej znova razpravljali na korespondenčni seji. »Sklenili smo, da odloka sicer ne bomo spreminjali, ampak bomo s posebno pogodbo določili, kaj je za občinski področni prostorski načrt Trnovska vas TV5 obveznost investitorja in kaj območje, ki ga bo uredila občina, da bo komunalni prispevek sprejemljiv za investitorja. Mudi se mu namreč s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, saj bi rad začel čimprej graditi.« V novem naselju je prostora za 18 individualnih hiš. V prvi vrsti bodo običajnih velikosti od 100 do 130 kvadratnih metrov, v drugi pa naj bi zrasle večje in nadstandardne. Senka Dreu Predlog OPPN za 70 arov veliko zemljišče za hajdinsko cerkvijo in povezovalno cesto (1.100 m²) do njega so svetniki potrdili brez pripomb. „Urejamo umestitev novega doma starejših občanov, predvidena je gradnja sodobno oblikovanega kompleksa z objekti z ravnimi zelenimi strehami z možnostjo namestitve fotovoltaike. Objekt bo namenjen bivanju starejših, vključno s spremljajočimi dejavnostmi (oskrbovana stanovanja, dom starejših občanov, center medgeneracijskega druženja). Ob objektu je načrtovana ureditev zelenih površin, ki bodo namenjene preživljanju prostega čas in rekreaciji stanovalcev. Okolico bi zasnovali kot odprte zelene površine z ustrezno urbano opremo, zasadili bi listopadna drevesa, kompleks pa tudi primerno ogradili. Možna bo enonadstropna gradnja, maksimalne višine devet metrov. Prometni dostop do doma starejših bo po novi dovozni cesti z južne strani, ob kateri bo pločnik, medtem ko se bo do cerkve dostopalo peš,“ je med drugim navedeno v predlogu OPPN, ki so ga izdelali v podjetju Umarh. Kdo in kdaj bo na Hajdini gladil dom upokojencev, še ni znano. Državno koncesijo za 150 postelj ima podjetje Spik ing, kjer z mediji podrobnosti o projektu ne želijo deliti. V javnosti so sicer zaokrožile informacije, da bi na Hajdino kot izvajalec institucionanega varstva starejših prišla avstrijsko-francoska multinacionalka SeneCura, vendar so tudi slednji v komunika- Foto: MZ Vsebino obeh OPPN, za dom upokojencev je to že dokončni usklajen predlog, za Meltal pa dopolnjeni osnutek, sta na seji občinskega sveta predstavila Urša Berlič iz podjetja Umarh in Veselin Zatezalo iz Skupne občinske uprave občin Spodnjega Podravja (oba na desni). Na fotografiji so še direktorica občinske uprave Lidija Terbulec, župan Stanislav Glažar in podžupan Franc Krajnc. ciji z novinarji redkobesedni. Glede na to, da je OPPN za območje gradnje doma upokojencev potrjen, bo verjetno kmalu več jasnega tudi v zvezi z investitorji in izvajanjem dejavnosti. OPPN za industrijsko cono v Slovenji vasi Svetniki občine Hajdina so na izredni seji brez pripomb potrdili tudi osnutek OPPN (z okoljskim poročilom) za širitev dejavnosti poslovne skupine Meltal v industrijski coni Slovenja vas. Meltal posluje na področju kovinske industrije, ukvarja se tudi z zbiranjem, predelavo in prodajo odpadnih kovin. V Sloveniji letno prodajo in predelajo več kot 40.000 ton odpadnih kovin, centralno skladišče imajo v Slovenji vasi. Glede na podrobni prostorski načrt, ki je v pripravi, se bo njihova dejavnost na tej lokaciji razširila še na območje štirih hektarjev zemljišč, ki ležijo vzporedno z dravskim kanalom. „Z OPPN se bo urejalo umeščanje novih stavb za skladiščenje in obrtne dejavnosti ter umestitev nove povezovalne ceste na južnem delu območja. Dopustne dejavnosti so v skladu z namensko rabo gospodarske cone in ne obremenjujejo dodatno okolja s hrupom in emisijami. Na področju ne bo dovoljeno opravljati okoljsko obremenjujočih dejavnosti, kot so zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov, ravnanje z nevarnimi odpadki, kompostarne in livarstvo. Prav tako se v prostorskem planu natančno opredeljuje oblikovanje zelenega pasu kot dodatne zaščite pred hrupom. Podjetje Meltal kot pobudnik priprave OPPN želi industrijsko področje urediti skladno z veljavnimi predpisi in zakonodajo ter v sodelovanju z občani. V prostorski plan se vključuje tudi nova povezovalna cesta z navezavo na obstoječo lokalno cesto zaradi razbremenitve obstoječe ceste s stanovanjskimi hišami,“ so o svojih načrtih v coni Slovenja vas za Štajerski tednik povedali v podjetju Meltal. Mojca Zemljarič Makole z 150.000 evrov za ureditev športnega parka Po pol stoletja športno igrišče le z novo podobo Modrina sredi Makol – to je prenovljeno športno igrišče. Za obnovo igrišča in novo športno podlago, t. i. power game plus, je občina namenila 123.000 evrov, za 23.000 evrov pa so postavili še fitnes na prostem. Športno igrišče Makole je osrednji zunanji športni objekt v občini in je bilo narejeno že leta 1972. Asfaltna podlaga igrišča od takrat ni bila prenovljena in je bila posledično že zelo poškodovana, kar pa je pomenilo večje tveganje za nastanek poškodb. Lani so svetniki potrdili investicijski dokumenti za prenovo igrišča, na razpisu pa je občina izbrala ptujsko podjetje BM Asfalt, ki je na novo asfaltiralo igrišče, postavilo panelno in lovilno ograjo ter ostalo športno opre- mo. Pogodba je bila podpisana v višini 79.485 evrov, nekaj manj kot 23.000 evrov so pridobili na šolskem ministrstvu. V Makolah so sklenili, da igrišče nadgradijo še z umetno podlago, t. i. power game plus, ki naj bi za- Foto: Mojca Vtič Prenovljeno igrišče s fitnesom na prostem gotavljala dobre igralne lastnosti, dober oprijem in manjše obremenitve za sklepe (v primerjavi s trdimi podi, kot so npr. asfalt, beton …). Med različnimi ponudniki športne podlage so izbrali podjetje Elan Inventa in podpisali pogodbo v višini 43.577 evrov. Na novo pridobljeni športni podlagi so tako izrisana igrišča za igranje košarke, rokometa, futsala in odbojke. Športni park so v Makolah dopolnili še s fitnesom na prostem v vrednosti 23.027 evrov. Novo in bogatejšo podobo športnega parka so na zadnji seji pohvalili tudi svetniki. Ob tem pa je Stanko Jančič opozoril, da bi morali dostop do igrišča omejiti, saj mopedi in skuterji na takšno podlago ne sodijo. Matjaž Kopše, ki je vodil to investicijo, je pritrdil Jančiču, a dodal: »Žal ne vem, kako naj nekoga prepričam, da se na igrišče ne zapelje z motornim kolesom. Vsekakor pa je tako urejeno igrišče dodana vrednost kraja in mnogi nas že kličejo za informacije o projektu.« Mojca Vtič Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK stran 5 Politika torek z 14. junija 2022 5 Juršinci z 24. redna seja občinskega sveta Še nekaj besed o cestni koncesiji, a v bolj umirjenem tonu Junijska, 24. redna seja sveta občine Juršinci je bila bistveno manj dramatična kot minula, 23., v začetku maja, ko je svetniški zbor prisluhnil poročilu nadzornega odbora o izvajanju koncesije za vzdrževanje cest. O tej temi so sicer svetniki kasneje govorili na izredni seji, ki so jo za javnost zaprli, na kratko pa tudi še na zadnji redni seji. Župan Alojz Kaučič je poudaril, da pri izvajanju koncesije ni bilo napak, saj da so se držali koncesijske pogodbe. Preplačila za neizvedeno delo ni zanikal, je pa to utemeljil s tem, da vzdrževanje cest koncesionarju plačujejo po dvanajstinah. „Zadnje tri zime so bile mile in je denar ostajal. Boljše, da imamo 44.000 evrov v dobrem, Foto: MZ Na koncu seje se je župan Alojz Kaučič razgovoril tudi o žuljih, ki spremljajo gradnjo regijskih kolesarskih povezav. Foto: arhiv M24 Izredna, za javnost zaprta seja Juršinski svetniki so se med obema rednima sejama sestali na izredni, ki jo je župan Alojz Kaučič sklical na temo izvajanja koncesije za vzdrževanje cest. Sejo so pred javnostjo zaprli, a je vprašanje, ali so za to imeli tudi pravno podlago. Zakaj so se tako odločili, nam v vodstvu občine niso pojasnili, kot tudi ne, katere sklepe so na njej potrdili oziroma kaj konkretno so se pogovarjali. Javnosti tudi ni na voljo zapisnik seje. Neuradno smo izvedeli, da je bil na seji, ki jo je zaradi županove odsotnosti vodil podžupan Alojz Herga, prisoten Milan Železnik. Ta naj bi potrdil verodostojnost poročila nadzornega odbora in predlagal podaljšanje obstoječe koncesije za obdobje naslednjih pet let, saj da je časa za nov razpis premalo. ta sredstva bomo porabili, koncesijsko pogodbo izvajamo, kot je podpisana. Preveril sem z nami primerljivo občino in dobil podatek, da pri njih letno za vzdrževanje cest namenjajo 300.000 evrov, pri nas pa 180.000,“ je posel s Cestnim podjetjem Ptuj (CPP) zagovarjal župan. Svetnika Roberta Horvata je zanimalo, kako bo s cestno koncesijo, ki se letos izteče, v prihodnje: „Se kaj dela na tem? Milan Železnik nam je lepo povedal, da smo za razpis s časom za leto dni prekratki.“ Začasni direktor juršinske občinske uprave Vili Mar je razložil, da bo pri urejanju koncesijskega razmerja občini pomagal pravnik Milan Železnik iz podjetja Evropski pravni center. Dodal je, da se s preglednikom oziroma nadzornikom cest srečujejo redno tedensko, ob četrtkih, na občini in tudi na terenu. Svetnica Dragica Toš Majcen je vprašala, ali bo koncesionar pripravil poročilo o podizvajalcih za obdobje izvajanja koncesijske pogodbe. Iz odgovora direktorja Mara je bilo razumeti, da bodo tudi to poročilo izdelali. Ali pri kolesarkah teče voda v grlo? Župan Kaučič je na seji ponovno poudaril, da so pri gradnji kolesarskih stez težave in da se poraja občutek, kot da bi ta regijski projekt nekdo zaviral. Župan sicer ni povedal nič več določnega, je pa bilo razumeti, da nestrpno pričakujejo odločbe upravne enote o razlastitvi lastnikov zemljišč, po katerih so speljali kolesarsko stezo. V občini Juršinci naj bi bilo razlastitev šest. Kaučič meni, da bi upravni enoti moralo biti odločanje o tem prioriteta, saj je izvajanje projekta vezano na evropska sredstva. Večkrat je izpostavil, da za delo drugega (države) ne bo odgovarjal: „Občina je svoje delo opravila, za delo drugih pa mi ne moremo prevzeti odgovornosti. Če gradnja do marca naslednje leto ne bo končana, so vprašljiva evropska sredstva, jaz za to ne bom kriv in ne bom odgovarjal. To ni moj problem. Razlastitve bi morale biti prioriteta.“ Svetnik Horvat je opozoril, da je trasa kolesarske steze ponekod „utopljena“ pod nivo njiv in se bo nanjo stekala meteorna voda, pa tudi blato v primeru nalivov. „Tako je sprojektirano,“ je odgovoril župan. Horvat je predlagal, naj traso v izogib prihodnjemu poplavljanju dvignejo. „Gre za vprašanje nekaj kamionov gramoza in se lahko problem še pravočasno reši.“ Mojca Zemljarič Destrnik z Še druga zavrnitev predlagane občinske volilne komisije Želja po podreditvi volilne komisije Destrniški svetniki so na dopisni seji znova odločali o sestavi prihodnje občinske volilne komisije, saj sedanji poteče mandat. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je pred sejo občinskega sveta obravnavala prispele vloge za nove člane volilne komisije. Kot je takrat pojasnil predsednik komisije Robert Simonič, je skupaj s članoma Elizabeto Fras in Marjanom Lozinškom novo osemčlansko volilno komisijo izbral med enajstimi kandidati. Za predsednico so predlagali Tatjano Vogrinec Burgar, za njeno namestnico Dušanko Mohorič Vajngerl, za člane Ivan Zorca, Mitja Mešla in Branka Matjaža, za njihove namestnike pa Simona Fridla, Milana Maleka in Lariso Ziško. Pri izbiri kandidatov so upoštevali zakonske obveznosti in hkrati naredili vse, da bo sestava komisije čimbolj pestra, da jo bodo torej sestavljali pravni strokovnjaki, predstavniki političnih strank in občani, je še dejal Simonič. Dva predloga Na seji občinskega sveta, ki je sledila, pa je župan Franc Pukšič presenetil s svojim seznamom kandidatov, saj se ni strinjal, da bi v komisiji sedel samo po en stran- karski človek, pač pa po dva iz SDS, SLS (iz njegove Najprej Destrnik) in iz Liste za Urban. Predsednica in podpredsednica ostajata isti, saj sta pravnici, kot to zahteva zakonodaja, za člane pa je predlagal Marjano Bombek, Mitja Mešla in Damjana Žerjava ter za njihove namestnike Ivana Zorca, Branka Matjaža in Milana Maleka. Sledilo je sklicevanje na zakonska določila, a se je izkazalo, da govorijo o dveh različnih zakonih: ena stran je namreč navajala besedilo 33. člena Zakona o volitvah v državni zbor, druga pa 35. člena Zakona o lokalnih volitvah. V slednjem jasno piše, kako mora biti sestavljena občinska volilna komisija, v kateri so »predsednik in trije člani ter njihovi namestniki. Predsednik volilne komisije in njegov namestnik se imenujeta izmed sodnikov ali izmed drugih diplomiranih pravnikov. Ostali člani volilne komisije in njihovi namestniki pa se imenujejo po predlogih političnih strank, drugih organizacij občanov v občini ter občanov«. In temu je v svojem predlogu sledila tudi Simoničeva komisija. Kaj pravijo na ministrstvu? Svetniki so imeli torej pred seboj dva predloga in vprašanje, kdo bo zasedel tri članske in tri namestniške položaje. Vendar niso imeli možnosti izbirati med obema variantama, saj župan predloga volilne komisije sploh ni dal na glasovanje, ampak samo svojega. Tega pa so svetniki zavrnili, saj naj bi z njim dajal prednost političnima strankama SDS in SLS ter izločal predloge občanov. Pukšič je glede postopkov in sestave občinske volilne komisije (OVK) kasneje pridobil tolmačenje ministrstva za javno upravo, nato pa sklical dopisno sejo z identičnim seznamom kandidatov kot na prejšnji seji, ki ga je predhodno potrdila tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (KMVVI). »Res je, da je pridobil mnenje ministrstva za javno upravo, a jim je poslal zavajajoč dopis, v katerem je zapisal, da imajo v predlogu KMVVI za člane volilne komisije prednost občani in da politične stranke Foto: SD Branko Horvat očita Francu Pukšiču, da skuša v občinsko volilno komisijo spraviti svoje politične ljudi in si jo tako podrediti. niso dovolj zastopane. Kar ne drži, saj sta v predlogu zastopani obe zainteresirani politični stranki in lista, na ostala mesta pa so bili predlagani občani,« je v obrazložitvi svojega ponovnega NE na dopisni seji zapisal Branko Horvat. To meji na korupcijo »Na ministrstvu so med drugim jasno odgovorili, da 'mora biti vsak član OVK predstavnik drugega predlagatelja. Šele s tem je zagotovljena polna politična pluralnost, ki zagotavlja medsebojni nadzor v procesu izvajanja vseh volilnih opravil. Zakon torej prepoveduje proporcionalno ali sorazmerno zastopanost na način, da bi stranke z več sedeži v občinskem svetu imele več članov OVK'. A je župan kljub tem pojasnilom ponovno sklical mandatno komisijo ter izsiljeval člane s prirejenimi pravnimi razlagami, tako da je ta slednjič klonila pod pritiski in sprejela njegov predlog, čeprav ga je pred tem že zavrnil občinski svet. Pukšič namreč želi v volilno komisijo na vsak način spraviti po dva predstavnika SDS in SLS, torej štiri člane OVK od šestih, čeprav je iz odgovora ministrstva nedvoumno, da pripada vsaki stranki le eno mesto. Tako bi si omenjeni stranki, gotovo v želji po načrtovanih manipulacijah na prihajajočih volitvah, podredili volilno komisijo, to pa po mojem prepričanju že meji na koruptivno početje,« je bil oster Horvat. Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK Kmetijstvo 6 stran 6 torek z 14. junija 2022 Kidričevo z Kmetija Hergan z 200-letno tradicijo pridelave olja Slovenija, Podravje z Ceniki in načini prevzema silažne folije se razlikuje Brigita z bučnim in sončničnim oljem osvaja brbončice Na Dolenjskem oddajo silažne o tem ne razmišljajo Kmetovalka iz Šikol Brigita Hergan žari, ko govori o svoji kmetiji, pridelavi buč in bučnega olja. Pred šestimi leti je posadila prve buče in še danes hrani bučnico, s katero je začela svojo novo pot. Idej, načrtov, kako nadgraditi pridelavo buč, ji ne manjka. Zadnji v nizu projektov je bila preureditev nekdanjih hlevov v degustacijske prostore, ki obiskovalca prevzamejo s toplino domačnosti in tradicije, ki pri Herganih šteje vsaj dve stoletji. Foto: Mojca Vtič Brigita Hergan z bučnico, s katero je začela novo zgodbo kmetije Hergan. »Pred šestimi leti sem prosila očeta, da mi odstopi eno njivico, na kateri bi posadila buče. Prisluhnil mi je in na 65 arih sem pridelala za eno jumbo vrečo bučnih semen. Oče me je takrat zaskrbljeno vprašal, kaj bom s tolikšnimi bučnicami,« se je začetkov spomnila Brigita Hergan. Očetova skrb je bila odveč, olje je (pre)hitro pošlo. Povpraševanje po njenih izdelkih in prvo priznanje na Dobrotah slovenskih kmetij, čeprav bronasto, ji je dalo zalet. »Ko si začetnik, ne veš, kaj je prav in kaj ne, ne veš, kako kakovostno je tvoje delo. Zato sem se odločila za ocenjevanje na Dobrotah, kjer sodelujem še sedaj, le da zdaj posegam po najžlahtnejših priznanjih, a ne le pri nas, tudi na Hrvaškem in v Avstriji.« Herganova je ob pomoči staršev in partnerja Dušana v teh letih usvojila pridelavo in predelavo Baliranje delno posušene trave je na številnih kmetijah postalo pogost način spravila krme oziroma priprave travne silaže. Večji kot je ekonomski razvoj držav in kmetij, večja je uporaba folije, v Sloveniji naj bi je porabili 1.200 ton na leto. Ključna težava pri rabi folije pa je, da ta po uporabi krme za kmete ostane le še nepotreben odpadek in ponovni strošek. Oddaja umazane folije v zbirne centre je plačljiva, za stimulacijo kmetov, da bi ti pripeljali očiščeno folijo, pa komunalna podjetja v Podravju za razliko od Črnomlja in Metlike nimajo posluha. Pri nas velja, da odpadna silažna folija sodi med odpadke iz kmetijske dejavnosti in da je zanjo dolžan poskrbeti povzročitelj, torej kmet. Proizvajalci folije namreč v svoje prodajne cene ne vključujejo stroškov ravnanja z odpadno folijo, prav tako ni vzpostavljene mreže zbiranja na ravni države. Uredba o odpadkih pa določa, da je treba odpadke, ki nastajajo pri dejavnosti, odstraniti in jih oddati pooblaščenim zbiralcem, odstranjevalcem ali predelovalcem odpadkov, nikakor pa jih ni dovoljeno kuriti, puščati ali odmetavati v naravnem okolju. Uredba torej določa, komu je treba silažno folijo predati, prevzemniki pa imajo proste roke pri načinu zbiranja in zaračunavanja prevzema silažne folije. Nekateri čisto folijo prevzemajo brezplačno, drugi proti plačilu, oddaja onesnažene folije pa je praviloma povsod plačljiva. Foto: Virc, d. o. o. Na Dolenjskem kmetje za oddajo čiste agrofolije nagrajeni, pri nas pa kaznovani s plačilom. Vsi sodelujoči imajo od projekta korist In kakšni so stroški oddaje? Janez Virc iz podjetja Virc, ki je uvoznik agro-stretch folije in izvajalec kmetijskih strojnih storitev po Sloveniji, je izračunal, da je teža folije ene bale do 1,4 kilograma. To pomeni, da mora kmetija za odpadno folijo 100 silažnih bal, kar zadošča za vzrejo 10 do 15 krav – Cene za prevzem (umazane) silažne folije Podjetje Cena na tono Komunala Slovenska Bistrica 158,7 € Javne službe Ptuj 280 € Čisto mesto 306,6 € Vir: Komunalna podjetja Foto: Mojca Vtič Poleg bučnega olja in izdelkov iz bučnic Brigita Hergan s partnerjem Dušanom prideluje tudi sončnična olja. buč, proces od njive do nalivanja olja v steklenice in končne prodaje. »Sem kmet, sodelujem pri sušenju, na srečo smo se ravno letos opremili z novo sušilnico, ki jo je sestavil partner, oljar, skladiščnik, Foto: Mojca Vtič Herganovi so nekdanji svinjak preuredili v lepo prodajalno, hlev pa v degustacijski prostor, ki lahko sprejme za avtobus ljudi. »Prenove smo se lotili z lastnimi rokami in znanjem. Vodilo pa je bilo, da prostori dajejo občutek domačnosti,« je dejala Brigita Hergan in se s ponosom in zadovoljstvom v očeh razgledala po prostoru. nabavnik in prodajalec,« je naštela Brigita in s tem razkrila, kako široko znanje kmetijstvo zahteva od človeka. Ob vseh delovnih obveznostih pa je tudi kreativna, drzna. Ponudbo, ki temelji na hladno in toplo stiskanem bučnem olju, ki ga stiska sproti, je nadgradila še z drugimi izdelki iz bučnih semen. Tako izdeluje bučno maslo, bučna semena, ki jih nadgradi z različnimi okusi, bučne piškote iz pirine moke, pražena sončnična semena …, letos pa se je odločila, da izdelkom priključi še degustacije na kmetiji. Izdelke prodaja doma, kjer je uredila prodajne prostore, ter na tržnicah v zahodni Sloveniji, največ pa v Ljubljani. »Ko sem začela s prodajo olj, sem se takoj odločila, da prodajam tudi v Ljubljani, ta odločitev se je izkazala za pravilno. Ustvarila sem si krog strank, ki pa se z reklamo od ust do ust širi. Ena stranka mi je celo rekla, da sem jo zasvojila z oljem.« Čeprav je na tržnici v Ljubljani vsako soboto, ne glede na vreme, o urah, preživetih v prestolnici, govori z nasmehom na obrazu. »Stranke se mi pogosto zahvalijo, ker sem tam zanje, včasih dobim kavico, čaj, šilček, tudi čokoladico ali bombonček. Res cenim ta odnos.« Njeni izdelki so nepogrešljivi še v hotelih Term Olimia ter v trgovinici v Novi Gorici, najbolj ponosna pa je, ko bučno olje kmetije Hergan kupijo sosedje. Mojca Vtič Foto: vestnik Komunala Slovenska Bistrica Silažno folijo od bal ločeno sprejemajo od leta 2019. Pred tem je Komunala silažno folijo prevzela hkrati z mešanimi komunalnimi odpadki oz. kasneje z mešano embalažo iz gospodinjstev. Pred tremi leto so tako ločeno sprejeli 12,7 tone silažne folije (v obdobju od konca julija od decembra), leta 2020 so folijo zbirali vse leto in zbrali 68,7 ton silažne folije, lani je količina zrastla na 90,8 tone. V prvih petih mesecih letos pa so sprejeli 36,5 tone odpadne folije. Cena za prevzem silažne folije je 158,7 evra za tono, strošek krije kmetovalec sam oz. občina, če je tako dogovorjeno, je dejal direktor Maksimiljan Tramšek. Razlik v ceni pri sprejemu umazane ali čiste folije ni. »Vso prevzeto silažno folijo predamo v termično obdelavo odpadkov predvsem zaradi nečistoč.« Čisto mesto Ptuj Letno zberejo okrog 11 ton silažne folije. Cena za prevzem čiste folije v zbirnem centru, kjer gre za manjše količine, pripeljane v okviru gospodarske javne službe, je brezplačna, medtem ko je cena onesnažene 37,23 evra/m3. V okviru silažne folije iz dejavnosti, torej kmetijstva, je cena prevzema 306,6 evra za tono. »Silažne folije naše podjetje ne prodaja. Kvečjemu predstavlja prevzeta silažna folija za podjetje velik strošek, saj je ta v 99 % onesnažena s primesmi mreže, silaže, zemlje in je kot taka neprimerna za nadaljnjo ponovno uporabo.« Javne službe Ptuj Silažne folije v Javnih službah Ptuj posebej ne beležijo, temveč jo sprejemajo kot del komunalnih odpadkov. »Čiste folije ne prevzemamo, umazano pa po ceni 280 evrov za tono. Prevzeto silažno folijo kot odpadek v Zbirnem centru Gajke beležimo v minimalnih količinah, zato ne razmišljamo o uvedbi kakršnihkoli novosti.« Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK stran 7 Kmetijstvo torek z 14. junija 2022 7 med komunalnimi podjetji Podravje z Slabo zanimanje za sezonska dela v kmetijstvu folije nagrajujejo, v Podravju »Ne vem, kaj bomo, ko bo sadje dozorelo« Pred dnevi je italijansko kmetijsko združenje Coldiretti objavilo vest, da kmetijstvo potrebuje 100.000 sezonskih delavcev, večinoma za poletno obiranje sadja in zelenjave. A to ne bo mogoče, opozarjajo, če vlada ne bo izdala več dovoljenj za priseljevanje tujih delavcev. Foto: ČG Foto: Rajko Sagadin Podjetje Virc vabi komunalna podjetja in trgovce, da se jim priključijo v sistem recikliranja agrofolije, oddaljenost ni ovira, pomeni samo prilagojeno organizacijo, sporoča Janez Virc Lani je Italija izdala 69.000 dovoljenj za vstop delavcem iz držav, ki niso članice EU, od tega 42.000 za kmetijstvo, a to naj bi zadoščalo za potrebe italijanskega kmetijstva. Tuja delovna sila je namreč po njihovem prepričanju nujno potrebna za obstoj kmetijstva, saj tujci pridelajo kar vsak četrti kmetijski proizvod v Italiji. Večinoma gre za začasne delavce iz tujine, ki vsako leto, podobno kot v Sloveniji, prečkajo mejo za sezonsko delo in se nato vrnejo v domovino. Birokratske ovire in slabo plačilo Foto: arhiv Svet24 Folija stotih silažnih bal napolni tri avtoprikolice Storitve baliranja na območju Podravja med drugimi opravlja tudi Boštjan Novak iz Makol. »Pozdravljam reciklažo folije, če je to res mogoče, sicer pa storitev baliranja opravljam že več kot 20 let in v zadnjem času opažam zmanjšanje zanimanja za tovrstno spravilo krme. Manjše kmetije opuščajo kmetovanje, nekateri pa se raje odločajo za rezanje silaže s kombajni. Kljub temu letno naredim še okrog 4.000 bal, približno 100 tudi za lastne potrebne,« je dejal Novak. Glede količine odpadne folije pa je dejal: »Samo z domače kmetije zapeljem trikrat letno polno avto prikolico odpadne folije na smetišče na Pragersko.« Za baliranje delno posušene trave se odločajo predvsem manjše kmetije, kjer ni dovolj delovne sile za spravilo trave v silose, ali večje kmetije, vendar le za določene površine, je povedal Anton Hohler, specialist za prehrano živali na ptujskem kmetijskem zavodu. »Baliranje je najlažja oblika spravila krme, žal pa tudi najdražja, za mnoge manjše kmetije pa edina rešitev. Kakovost krme v balah, če so te pravilno pripravljene, narejene in nato tudi skladiščene, je vsaj tako dobra kot v silosih.« odvisno od količine ostale krme – Komunali Slovenska Bistrica plačati 22,2 evra, Čistemu mestu 43,4 evra in Javnim službam Ptuj 39,2 evra. Strošek zagotovo je, ni pa takšen, da ga kmetije ne bi zmogle, pa vendar so na Dolenjskem našli način, da kmete stimulirajo k oddaji čiste odpadne silažne folije na zbirne centre. Podjetji Virc in Omaplast, slednje je vodilno podjetje na področju reciklaže odpadne plastike v Sloveniji, sta se povezali in v reciklaži odpadne kmetijske folije zaznali poslovno priložnost. Bistvo tega projekta je, da kmetje brezplačno oddajo čisto folijo in so za odgovorno ravnanje nagrajeni z dobropisom pri nakupu nove folije. To sodelovanje podjetij in delo v dobro okolja že podpirata komunalni podjetji Črnomelj in Metlika. »Komunalni podjetji sta prevzeli vlogo zbiratelja, njihovo delo je, da folijo prevzameta in stehtata. Ko se zbere količina folije, ki upravičuje strošek prevoza, jo podjetje Virc prevzame in odda podjetju Omaplast, ki nato kmetom izda evidenčni list s podatkom o teži. Preko spleta na e-mail kmetija tudi prejme vrednost dobropisa ob nakupu nove folije, ki ga lahko opravi pri trgovcih, ki so vključeni v sistem recikla oziroma koriščenja dobropisa. Za zdaj so v tem sistemu trgovci Virc, KZ Trebnje in Center Može,« je pojasnil Janez Virc, ki je s tovrstno prakso začel pred petimi leti, v zadnjem letu pa v sistem recikliranja vključil preko 100 ton odpadne agrofolije (agro-stretch in folije za silažne silose). Tudi do 146 evrov dobropisa »Korist imamo vsi. Mi imamo zagotovljene nove stranke, podjetje Omaplast ima surovino, komunalna podjetja pa beležijo manj komunalnih odpadkov. Kdor razume našo zgodbo, se nam navadno hitro priključi,« je dodal. O višini dobropisa pa je Virc dejal: »Izdali smo dobropis tudi v višini 146,40 evra za težo 1.000 kilogramov odpadne folije, to pomeni od bal ali silosov. Vrednost dobropisa pa je povezana tudi s količino novo nabavljene folije.« Kaj pa v primeru, da kmet sam ne opravlja storitev baliranja? Virc kmetom predlaga, da dobropise predajo tistim, ki baliranje opravljajo, ti pa jim v zameno priznajo popust. »Vsaj takšna je praksa na Dolenjskem,« je zaupal. Ali bo takšen sistem uveden tudi v Podravju, je odvisno od komunalnih podjetij ali katerega drugega podjetja, ki je registrirano za zbiranje odpadkov in s tem tudi silažne folije. »Kmetje namreč folije od drugih kmetov v skladu z zakonodajo žal ne smejo zbirati,« je še dodal Janez Virc. Mojca Vtič V Coldiretti menijo, da bi bilo treba začasno delo v kmetijstvu omogočiti tudi prejemnikom socialne pomoči, študentom in upokojencem, kar pa bi obenem zahtevalo načrt poklicnega usposabljanja, ukrepe za zmanjšanje birokracije in omejitve stroškov dela. »Kmetije potrebujejo delovno silo. Od Trentina do Sicilije so se razmere močno poslabšale in obstaja resnična nevarnost, da bomo izgubili proizvode, ki so zdaj dozoreli na poljih,« se bojijo v združenju kmetov naše zahodne sosede. V Italiji torej glavno težavo glede sezonske pomoči na kmetijah predstavljajo birokratske ovire z dovoljenji, tako za domačo kot tujo začasno delovno silo, v Sloveniji pa poleg tega že leta velja, da za delo v kmetijstvu ni zanimanja, ker je fizično naporno, ker poteka na prostem in ni dovolj plačano. Pri nas iščejo 650 sezonskih delavcev V Sloveniji aktualne potrebe po sezonski pomoči objavlja Zavod za zaposlovanje. Na seznamu ponudnikov sezonskih del je trenutno 23 kmetij in podjetij, ki od maja do novembra skupaj iščejo skoraj 650 delavcev; največ v Foto: arhiv Svet24 hmeljiščih, sadovnjakih, vinogradih in nasadih. Na ptujski območni službi Zavoda za zaposlovanje letos sezonske delavce iščeta Trsničarska zadruga Žiher iz Podgorcev (40 oseb) in Stanko Horvat iz Podgorcev (pet oseb). Za delo na Ptuju začasne delavce iščeta tudi Sadjarstvo Slom in sadjarka Danica Juhart z Zgornje Ložnice v občini Slovenska Bistrica, ki ima nasade jablan poleg Zgornje Ložnice še na ptujskem Mestnem Vrhu, v Ločah pri gradu Poglec in v Slovenski Bistrici, v katerih bi potrebovala 30 sezoncev. Brezposelni nočejo v nasade »Najamemo jih dvakrat letno: najprej že v začetku junija za redčenje v sadovnjaku, nato pa še za obiranje jabolk od konca avgusta do oktobra. Zaradi vremena, kakršno je te dni, z dreves veliko samo odpade, tako da bo redčenja manj in ne bomo potrebovali toliko delavcev. Kar je glede na popolno nezanimanje še sreča. Letošnji odziv je namreč zelo slab, saj sta doslej poklicala le dva, tako da v resnici ne vem, kaj bomo, ko bo sadje dozorelo. Kdo ga bo pobral, če sploh?« se sprašuje Juhartova. »Še vedno gredo ljudje raje v Avstrijo, kjer so bolje plačani, brezposelni pa že znano no- čejo delati v kmetijstvu in jih tudi ni smiselno siliti. Ideje, da bi bilo to zanje obvezno, niso uspele, ne nazadnje ti lahko tak nezadovoljen in v delo prisiljen delavec povzroči več škode kot koristi. Upam, da lahko računamo na tistih rednih 15 oseb, ki zmeraj pridejo, a seveda tudi to ni zanesljivo.« Če ne bodo našli sezonske pomoči doma, jo bodo morali poiskati v tujini. »Enkrat smo preko delovne agencije že imeli sezonce iz Ukrajine. Nekako se bomo že morali znajti, jabolk gotovo ne bomo pustili na drevesih.« Minimalna urna postavka 5,79 evra Tiste, ki se odločijo za opravljanje sezonskih del, jih zavod seznani z izvajalci, lokacijo izvajanja, vrsto sezonskega dela, časom izvajanja del in s pogoji, ki jih izvajalec predstavi. »Minimalna urna postavka za delo po tovrstni pogodbi od 1. aprila letos dalje znaša 5,79 EUR. Naročnik dela je izvajalcu dolžan izplačati plačilo za opravljeno delo v 15 dneh po opravljenem delu oziroma, če je pogodba sklenjena za več kot mesec dni, do 15. v mesecu za pretekli mesec,« je povedal vodja urada za delo na ptujskem zavodu za zaposlovanje Miran Murko. Senka Dreu Dela lahko opravljajo največ 90 dni »Posameznik lahko tovrstno delo opravlja največ 90 dni v posameznem koledarskem letu, na eni ali več kmetijah oz. podjetjih, seveda pa je treba pri tem spoštovati določbe glede delovnega časa, odmorov in počitkov, kot jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja,« je še pojasnil Murko. Štajerski TEDNIK COLOR CMYK Ptuj z Na Višji strokovni šoli več prijav kot lani Podravje, Slovenija z Mladih poklici v gradbeništvu ne zanimajo, gimnazije pa pokajo po šivih Največ zanimanja za mehatroniko Šolski center Ptuj mladim vse od leta 2004 omogoča študij na Višji strokovni šoli. Njena največja prednost je, da študentje v dveh letih študija pridobijo uporabno strokovno znanje, utemeljeno na praktičnem izobraževanju v podjetjih, kjer je študentom omogočen neposreden stik z delodajalci. Foto: ČG Na Višji strokovni šoli Ptuj, ki ima svoje prostore na Vičavi, so s stanjem prijav po prvem prijavnem roku zadovoljni. Kot je razvidno iz podatkov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, je ptujska Višja šola v prvem prijavnem roku tako na rednih kot izrednih programih skupno razpisala 165 prostih mest. V prvem prijavnem roku je prejela 68 prijav, kar je nekaj več kot lani. Po njihovih izkušnjah se v drugem roku vpiše precej več študentov, zato pričakujejo, da bo končna številka vsaj za polovico večja. Največ zanimanja je že tradicionalno za študij mehatronike, saj je program po prvem prijavnem roku že nekaj več kot 70-odstotno zaseden. Prijave so precej nižje na ostalih dveh programih – Ekonomija ter Upravljanje podeželja in krajine. Zakaj je tako, je pojasnil ravnatelj Robert Harb: »Diplomant programa mehatronika je zelo iskan in zaposljiv kader. Glede na potrebe gospodarstva je logična posledica večjega vpisa na program mehatronika. Naše področje je pretežno kmetijsko, ki izkazuje potrebe po kadrih s področja kmetijstva, zato nas čudi, da ni večjega zanimanja. Na področju ekonomije je veliko izobraževalnih inštitucij, zato je posledično vpis razdrobljen.« Ena izmed prednosti študija na Višji strokovni šoli je po mnenju Harba praktično usmerjen študij z veliko laboratorijskimi vajami. »Prav tako je izjemnega pomena, da naši študenti preživijo 40 odstotkov ur v posameznem letniku na praktičnem izobraževanju v podjetjih, kjer pridobijo delovne izkušnje, nove veščine in kompetence. Diplomanti višjih strokovnih šol so iskani in zaposljivi, saj že v času študija pridobijo veliko praktičnih kompetenc.« Prijave na Višjo strokovno šolo ŠC Ptuj Št. prostih mest Št. prijav 30 11 60 43 45 4 30 10 165 68 stran 8 torek z 14. junija 2022 V središču 8 Programi - redni študij: Ekonomija Mehatronika Mehatronika – izredni študij Upravljanje podeželja in krajine Skupaj: torek, 14. 6. 2022 Delež 37 % 72 % 9% 33 % 41 % Vir: MIZŠ Program Bionike samo na ptujski Visoki šoli Klopi v gradbenih šolah skoraj prazne, Številna storitvena in proizvodna podjetja, med njimi gradbena, se srečujejo s pomanjkanjem delovne sile. Za zdaj primanjkljaj krpajo z delavci iz držav nekdanje Jugoslavije, a vprašanje je, kako dolgo bo takšen model vzdržal. Veliko škodo gradbenim poklicem in panogi je nedvomno naredila kriza po letu 2008, ki je pokopala številna slovenska gradbena podjetja. Zadnja leta se sektor postavlja na noge, a do zadostnega števila kadra čaka gradbince še dolga pot. Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), meni, da bi se kadrovski primanjkljaj lahko saniral s sistemskim pristopom na področju izobraževanja. „Vpis je v zadnjih desetih letih zaradi slabega slovesa panoge dobesedno usahnil in posledice, ki se kažejo predvsem v pomanjkanju kakovostnega tehničnega in inženirskega kadra, so že vidne. Rešitev je ponovno povečanje kakovostnega vpisa v izobraževalne programe na področju gradbeništva, bodisi v srednješolske bodisi visokošolske in univerzitetne. Projektivna in gradbena podjetja s težavo pridobivajo ustrezne tehnične in inženirske kadre, ki bi jih lahko uporabila v gradbeni projektivi in operativi. Poklic gradbenika na vseh strokovnih nivojih bo treba narediti privlačnejši in atraktivnejši, kot je sedaj, obenem pa ustvariti pogoje za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov, pripraviti ustrezne marketinške predstavitve gradbeništva, posodobiti učne programe, predvsem z uvedbo digitalnega gradbeništva, ki že trka na vrata.“ V eni generaciji pičlih šest slikopleskarjev in 17 zidarjev Letošnji vpis v prve letnike programov gradbenih tehnikov je dober. Od 280 razpisanih mest jih je polnih 234, medtem ko so podatki za poklice zidar, tesar, slikopleskar, krovec in izvajalec suhomontažne gradnje ponovno nespodbudni. Za zidarja se je v celi Sloveniji odločilo pičlih 17 devetošolcev, kar pomeni 13 odstotkov glede na število razpisanih mest (130). Program izvaja pet slovenskih srednjih šol, med njimi Srednja gradbena šola in gim- Ne samo gradbeništvo, kadrovsko šepajo tudi gastronomija, kmetijstvo in živilstvo Mladih poklici, kjer je prisotno fizično delo, načeloma ne zanimajo. O tem zgovorno pričajo podatki o vpisih v srednje šole, kjer vpisna mesta za nekatere programe s področij gradbeništva kmetijstva, živilstva in gastronomije večinoma ostajajo prazna. Vse manj je tudi zanimanja za poklic trgovca. Gimnazije in progami računalniških šol so medtem polno zasedeni. Relativno dober ali soliden vpis beležijo ekonomske, pedagoške, zdravstvene in frizerske šole ter nekateri programi, ki izobražujejo za poklice v panogi avtomobilizma, kovinskopredelovalni, lesni in elektro industriji. nazija Maribor, kjer so letos v prvi letnik vpisali pet zidarjev. Bodočih slikopleskarjev bo v prvem letniku v celi Sloveniji šest (od tega štirje v Mariboru), program izvajata dve srednji šoli, razpisanih mest je bilo 52; šest vpisanih pomeni 11-odstotno zasedenost programa. Enako je tudi število (6) vpisanih v prvi letnik za poklic izvajalca suhomontažnih gradenj, od skupno razpisanih 72 mest. Program izvajajo tri srednje šole, med njimi mariborska gradbena, kjer so se v prvi letnik vpisali štirje bodoči dijaki, v preostalih dveh šolah imajo med novinci vpisanega po enega dijaka. Zasedenost programa v prvem letniku ne dosega niti 10 odstotkov razpisanih mest. Za kamnoseka ena šola in en sam dijak Za kamnoseka se je moč izšolati na samo eni srednji šoli, v Ljubljani. Za ta poklic je se v celi Sloveniji odločil en bodoči dijak. Razpisanih imajo sicer 26 mest. Program klepar-krovec izvajata dve srednji šoli, ena od njih je Stroj- na šola ŠC Ptuj, ki ima v prvi letnik vpisane tri dijake, še dva sta vpisana v Ljubljani, skupaj jih je torej pet. Rapisanih mest je bilo 52, kar pomeni, da so zapolnili desetino predvidenih prostih mest. Tudi poklic tesarja mladih najbolj ne zanima, kažejo aktualni podatki o vpisu v programe prvih letnikov srednjih šol. Program imajo tri šole, od razpoložljivih 78 mest jih je polnih 16 oziroma dobrih 20 odstotkov. Trije bodoči tesarji so se vpisali v Gradbeno šolo Maribor. Za inštalaterja strojnih instalacij se je moč izučiti na 13 slovenskih srednjih šolah. V primerjavi z zgoraj naštetimi programi je vpis relativno dober, okoli 50-odstoten. V prvi letnik se je vpisalo 157 bodočih dijakov, razpisanih mest je bilo 328. Sedem bodočih inštalaterjev strojnih inštalacij se bo izobraževalo na Strojni šoli ŠC Ptuj. Za poklic pečarja-keramičarja se je letos odločilo 65 mladih, razpisanih mest je bilo 130. Na štirih šolah (Maribor, Ljubljana, Kranj) je vpis za ta poklic dokaj soliden, medtem ko sta se v Novem mestu vpisala samo dva devetošolca. Trenutna rešitev so tuji delavci Tudi na Ptujskem si delodajalci pomagajo z delovno silo iz Balkana. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo za spodnjepodravsko regijo od letošnjega januarja do aprila izdanih 262 delovnih dovoljenj po sporazumu z BiH in Srbijo, od tega okoli 20 odstotkov za delo v gradbeništvu. V študijskem letu 22/23 podobno kot lani ne bodo vpisali študentov v prvi letnik programa Bionika, saj zanimanja za ta program skorajda ni. Ker ga nekateri študenti še niso zaključili, bodo zanje izvajali predavanja, izpite in jim omogočili diplomiranje. V naslednjem študijskem letu bodo na Ptuju izvajali le visokošolski strokovni študij Bionika v tehniki. Kot je znano, je Visoki šoli Ptuj uspelo pridobiti koncesijo za redno izvajanje omenjenega programa. To pomeni, da bo v novem študijskem letu lahko prvič vpisala redne študente, ki se bodo lahko za omenjeni poklic izobraževali brezplačno. Na voljo je 20 prostih mest. V prvi letnik se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo. Estera Korošec V Sloveniji deluje 49 javnih in zasebnih višjih strokovnih šol, ki izvajajo 33 različnih študijskih programov. Na javnih višjih strokovnih šolah in višjih strokovnih šolah s koncesijo je razpisanih 4.290 mest za redni študij. Javne višje strokovne šole razpisujejo tudi 3.435 mest za izredni študij. Ponudbo vpisnih mest za izredne študente dopolnjujejo zasebne višje strokovne šole, ki razpisujejo še dodatnih 4.075 vpisnih mest. Skupaj je v študijskem letu 2022/2023 razpisanih 11.800 vpisnih mest. Slovenski gradbinci se že nekaj let Nihče v Sloveniji ne želi postati dimnikar Vodja delavnic na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor Boštjan Čukur je povedal, da se je pri njih po gradbeni krizi vpis v poklicne programe počasi začel dvigovati, v zadnjih letih najbolj za poklic pečar-polagalec keramičnih oblog, saj je v aktualnem šolskem letu v program vpisnih 28 dijakov, v prihajajočem pa 19. „Med ostalimi poklici (slikopleskar, zidar, izvajalec suhomontažne gradnje ...) je število vpisanih v prvi letnik vsako leto različno, od tri do šest dijakov. Slab vpis je pri tesarjih, ki imajo zelo iskan poklic. Letos smo vpisali tri novince. Razpisali smo tudi program dimnikar, v katerega se ni vpisal noben dijak, čeprav smo edina šola v Sloveniji s tem programom,“ je povedal Čukur. Da bi mlade bolj pritegnili v poklice s področja gradbeništva, bi bilo treba po njegovem mnenju izvesti več promocijskih aktivnosti in zvišati štipendije za deficitarne poklice, ki so sedaj sto evrov. „Na naši šoli se zelo trudimo s promocijo gradbeništva, a je to premalo za potrebe na trgu. Delo z roka- Delavcev za Ptuj in okolico, ne pa celo Slovenijo! Foto: ČG „Dejstvo je, da gradbeništvo živi že nekaj tisoč let, da je človeški civilizaciji dalo ogromno nepozabnih stvaritev in tako bo tudi v prihodnje. Upam si trditi, da gre za večni poklic, ki ne bo nikoli izumrl,“ je poudaril Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS. Če seštejemo dijake ene generacije zidarjev, pečarjev, slikopleskarjev, tesarjev, krovcev, inštalaterjev in polagalcev suhomontažnih sistemov, dobimo toliko kadra, kot ga potrebuje manjša slovenska regija, spodnjepodravska, ne pa cela Slovenija. Podatki o vpisu nazorno kažejo na absolutno pomanjkanje delovne sile v naštetih poklicih. Štajerski TEDNIK torek z 14. junija 2022 torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK stran 9 V središču 9 Ptuj z Ministrstvo v postopkih za prodajo objekta v vojašnici delodajalci po delavce na tuje Nekdanji vojaški objekt na Vičavi bo država prodala Čeprav si je vodstvo Glasbene šole Karola Pahorja prizadevalo za to, da bi tudi v prihodnjem šolskem letu delovali na Vičavi 1, je to vedno manj verjetna možnost. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je potrdilo, da na pobudo potencialnega kupca načrtuje prodajo objekta. Kot so zapisali, ga lahko na dražbi (po sistemu kdor da več) kupi tudi občina ali kar glasbena šola. Foto: ČG Ta objekt je v državni lasti, kmalu ga bodo skušali prodati, najbrž po sistemu javne dražbe. Foto: ČG srečujejo s kroničnim pomanjkanjem delovne sile, od zidarjev do inženirjev. Vpis v prvi letnik na mariborski gradbeni šoli (2022/23) Program Gradbeni tehnik Tehniška gimnazija Pečar – keramičar Pomočnik pri tehnologiji gradnje Zidar Izvajalec suhomontažne gradnje Okoljevarstveni tehnik Slikopleskar – črkoslikar Tesar Skupaj Razpisana mesta 56 28 26 16 26 26 28 26 26 258 Število vpisanih 49 20 19 14 5 4 4 4 3 122 Vir: MIZŠ, junij 2022 Razlog za prekinitev najemne pogodbe za stavbo na Vičavi, v enem izmed objektov stare vojašnice, naj bi bilo slabo stanje objekta. Po potresu leta 2020 naj bi se še poslabšalo in postalo nevarnejše. Štefan Petek, ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja, je sicer izrazil dvom, da je stanje res tako alarmantno, da je potrebna takojšnja izselitev. To dilemo bi lahko enostavno potrdili ali ovrgli izsledki statičnega poročila o stanju objekta, ki ga je naročilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, a mu ga ni uspelo pridobiti. Na naše poizvedovanje so z ministrstva potrdili, da je bil opravljen pregled in podano strokovno mnenje o poškodbah na dveh stavbah Šolskega centra Ptuj na naslovu Vičava 1. Marca lani ga je izdelal zavod za gradbeništvo Slovenije. Ugotovitve so strnili v nekaj stavkov: »Na objektu so ugotovili različne poškodbe, kot so razpoke in poškodbe v ometih, napušču in temelju. Za natančnejšo določitev bi bilo treba izvesti pregled, preiskave in analizo nosilne konstrukcije ter analizo njene potresne odpornosti. Šele na osnovi rezultatov podrobnejše Ministrstvo: »Za glasbeno šolo morajo poskrbeti občine ustanoviteljice!« Na vprašanje, kako bodo na šolskem ministrstvu poskrbeli in zagotovili, da javni zavod, kot je glasbena šola, ne bo brez (ustreznih) prostorov za izvajanje dejavnosti, so žogico vrnili občinam ustanoviteljicam: »Za nemoteno delovanje Glasbene šole Ptuj mora poskrbeti ustanovitelj. Republika Slovenija je ustanoviteljica Šolskega centra Ptuj, za katerega nemoteno delovanje je pristojna država kot ustanoviteljica.« študije bo mogoče podati smernice za vse potrebne ukrepe in za sanacijo znatnih poškodb. Do zaključkov detajlnega pregleda naj se močneje poškodovani vzhodni del stavbe, vključno s sanitarijami, ne bi uporabljal.« Ker stavbe, ki jo upravlja Šolski center Ptuj, za svojo dejavnost ne potrebuje več, sanacija s tega vidika ni smiselna. Zato jo bodo prodali. Na ministrstvu so potrdili, da v dogovoru z vodstvom ŠC Ptuj in na pobudo potencialnega kupca že pripravljajo predlog prodaje: »V postopku nakupa bo lahko sodelovala tudi Glasbena šola Ptuj oz. MO Ptuj kot ustanoviteljica zavoda.« Foto: Ciril Ambrož Boštjan Čukur, vodja delavnic na srednji gradbeni šoli Maribor: „Delo z rokami je bilo v preteklosti premalo spoštovano, te napake ne bomo rešili čez noč, ampak sistematsko s pozitivnimi signali in dobrim plačilom.“ mi je bilo v preteklosti premalo spoštovano, te napake ne bomo rešili čez noč, ampak sistematsko s pozitivnimi signali in dobrim plačilom,“ je prepričan sogovornik z mariborske gradbene šole. Kadra v gradbeništvu kronično primanjkuje Na ptujski območni službi (OS) Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) so navedli, da delovne sile oziroma kadra za zaposlitev primanjkuje praktično na vseh področjih gradbeništva. „Težko je dobiti že delavce za preprosta gradbena dela, največji deficit je pri monterjih in polagalcih keramičnih oblog. Na splošno primanjkuje delavcev, ki bi se bili pripravljeni tudi priučiti za dela v gradbeništvu,“ sta razložila vodja urada za delo Ptuj Miran Murko in svetovalka področja Darja Hlade Kegl. Po njunem mnenju so ključna motivacija za delo dobri pogoji. „Z boljšimi pogoji dela, torej višjo plačo, urejenim delovnim časom (8 ur na dan, brez vikendov …), izogibanju delu v ekstremnih vremenskih pogojih (vročina, mraz …), stalnostjo zaposlitve ter ustreznim odnosom do zaposlenih bi se mladi in iskalci zaposlitve morda več odločali za poklice v gradbeni panogi. Velik problem je tudi nemobilnost kandidatov za zaposlitev (npr. nimajo vozniškega dovoljenja ali vozila). Sedeži delodajalcev in delovišča so pogosto izven mestnih središč, delo se začne zgodaj zjutraj, javni prevoz pa delovnim urnikom ni prilagojen.“ Mojca Zemljarič Foto: ČG Tudi stara “rdeča šola” na Ptuju je bila prodana na dražbi. Tudi Raičeva 2 kot možna opcija propadla, saj je prodana Ena izmed praznih stavb v centru mesta, ki bi bila primerna za umestitev glasbene šole, je na Raičevi 2. Prav ta se je omenjala kot možna opcija za selitev glasbenikov v prejšnjem mandatu. A so se na občini odločili za prodajo. Glede na to, da je bil objekt leta prazen, dovolj velik, lokacija pa primerna, so ponovno govorili tudi o tem, da bi ga renovirali in vanj umestili glasbeno dejavnost. Občine bodo sredstva za zagotovitev primernih prostorov morale zagotoviti, bodisi za vlaganja v novogradnjo bodisi sanacijo kateregakoli objekta. Tudi časovno bi bila prenova hitrejša pot do cilja. Od prejšnjega tedna naprej pa se je situacija spremenila. V četrtek so namreč izvedli javno dražbo, ki je bila uspešna. »Rdeča šola« je bila prodana za 388.000 evrov. Kupca sta nastopila kot en dražitelj, gre za podjetji FM Pprojekt, d. o. o., in Termosolar, d. o. o. »O kakršnihkoli pričakovanjih pa je ta trenutek še preuranjeno govoriti, saj pogodba z dražiteljema še ni sklenjena in rok za plačilo kupnine je 30 dni po sklenitvi pogodbe,« so povedali na občini. O prostorih za glasbeno šolo so še dodali, da iščejo celovito rešitev, ki je najverjetneje v naslednjih petih letih ne bo mogoče realizirati: »Ker je pogodba za Vičavo odpovedana, bomo najeli in priredili prostore na Osojnikovi. Tudi če bi imeli finančna sredstva, zgradbe na Raičevi 2 do septembra ne bi bilo možno urediti.« Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK Naše prireditve 10 stran 10 torek z 14. junija 2022 Rogatec z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona Sponzorji prireditve Veselijo se vsakega nastopa posebej Polfinalni izbori 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so se iztekli. 8. junija so se na valovih Radia Ptuj in na Facebook strani Radia Ptuj kot zadnji predstavili pevski talenti OŠ Rogatec in občine Rogatec, letos sicer v manjši sestavi. Pet pevk je zelo občuteno zapelo izbrane pesmi iz slovenske pevske zakladnice in nekatere novejše. Z velikim veseljem vselej nastopijo na odru tega edinstvenega projekta, ki spodbuja petje slovenskih pesmi. Pred osmimi leti ga je začela družba Radio-Tednik Ptuj v sodelovanju z občinami in osnovnimi šolami. Cilj pa je že od vsega začetka, da ta projekt sčasoma preraste v vseslovenski projekt. Družba šol in občin, ki v njem sodelujejo, je vsako leto večja. Organizatorji pa še vedno čakajo, da ga bo prepoznalo tudi ministrstvo za kulturo. Na pevske talente OŠ Rogatec in občine Rogatec so zelo ponosni tudi v občinskem vodstvu. Župan Marjan Mikolič je vsem zaželel veliko uspeha pri nastopih v predizboru, vsi, ki so nastopili, pa so že tudi zmagovalci ne glede na rezultat. Z največjim veseljem pa bodo spremljali tudi polfinale, kjer se bosta predstavili Lea Artič v mlajši ka- tegoriji in Anja Koražija v starejši, tudi z željo, da zapojeta še v finalu 8. sezone. Poudaril je, da občina Rogatec skupaj s šolo Rogatec projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo podpira zato, ker spodbuja petje slovenskih pesmi, s tem slovensko besedo, glasbo, narodovo identiteto. Učenci in učitelji pa se skupaj z organizatorjem projekta še posebej zavedajo pomena slovenske besede in pesmi v teh obmejnih krajih. MG Polfinalistki: Lea in Anja Polfinala 8. sezone sta se razveselili: Lea Artič v mlajši kategoriji in Anja Koražija v starejši. Lea bo zapela pesem Dobro jutro, življenje, Anja pa Mlade oči. Sponzorji so bili: Občina Rogatec, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, Talum in Sazas. Peli so: Mija Lončarič in Lea Artič v mlajši kategoriji ter Aisha Tepeš, Anja Koražija in Ela Petek v starejši. Foto: Črtomir Goznik Aisha Tepeš, 6. razred, OŠ Rogatec, pesem Na vrhu nebotičnika (Bele vrane) Foto: Črtomir Goznik Mija Lončarič, 4. razred, OŠ Rogatec, pesem Še si tu (Marta Zore) Foto: Črtomir Goznik Anja Koražija, 6. razred, OŠ Rogatec, pesem Mlade oči (Ditka Haberl) Foto: Črtomir Goznik Lea Artič, 5. razred, OŠ Rogatec, pesem Dobro jutro, življenje (Alya) Ela Petek, 6. razred, OŠ Rogatec, pesem Se živi (Alya) Foto: Črtomir Goznik Skrinja domačih viž — Ansambel Upanje Moja Slovenija – nov festivalski uspeh Ansambel Upanje je eden mlajših narodno-zabavnih ansamblov. Na sceni je od leta 2013. Sedež ima v Zagojičih, kjer tudi potekajo vaje ansambla. Lani se jim je uresničila njihova dolgoletna želja, bili so finalisti 52. ptujskega festivala NZG, na katerem so prejeli tudi nagrado občinstva za najboljšo skladbo festivala. To je bil uspeh, ki ga niso pričakovali. Skladba Nedosegljiva se je že kmalu priljubila številnim ljubiteljem narodno-zabavne glasbe. Tudi na nastopih jo pogosto igrajo. Ansambel Upanje sestavljajo Marcel Šafarič (vokal, bobni), Niko Zorko (vokal, harmonika, klaviature), Klemen Zavec (vokal, kitara) in Žiga Viher (vokal, bas, kitara, bariton). Pred dnevi pa so ponovno slavili, na Festivalu pod Pohorjem v Oplotnici so prejeli nagrado strokovne komisije in Plaketo Tineta Lesjaka za pesem Moja Slovenija. „Na Festival pod Pohorjem smo se prijavili, ker ga spremlja- mo že več let, raste iz leta v leto, je zanimiv in atraktiven, tako za ansamble kot za poslušalce, gledalce in novinarje. Predvsem pa velja pohvaliti krasen ambient ter organizacijo festivala. Zai- grali smo dve viži. Prva je bila lastna skladba Moja Slovenija, katere melodijo in besedilo je ustvaril Uroš Kutnjak, za aranžma pa je poskrbel Franjo Oset. Druga je bila iz zakladnice, ki so jo ansamblu oz. vsem, ki so na festivalu sodelovali, določili organizatorji. Mi smo dobili polko Pri Čuježu iz leta 1992, ki jo v originalu igra Ansambel Darka Atelška. Pesmi res nismo Foto: zasebni arhiv Ansambel Upanje poznali, a ko smo jo začeli vaditi, nam je kar hitro postala všeč, tako da smo na odru ob tej viži uživali. Kot pa smo že večkrat povedali, na festivalih nikoli ničesar ne pričakujemo. Z nastopom smo sicer bili zadovoljni, a bi si ga želeli še za kakšen odstotek izboljšati. Zaradi slabega vremena smo rezultate pričakali v garderobi oz. v garaži gasilskega doma. Vsi smo nestrpno čakali razglasitev zadnje podeljene nagrade in hkrati tudi najvišje: nagrada strokovne komisije, Plaketa Tineta Lesjaka. Ko smo zaslišali naše ime, smo bili zelo ganjeni in srečni. Tega veselja se ne da opisati z besedami. To je spet še ena potrditev, da delamo dobro in da smo na pravi poti. Nagrada nam ogromno pomeni,“ je povedal vodja ansambla Upanje Niko Zorko. Na novi valček Moja Slovenija so nadvse ponosni. V skladbi prepevajo o lepotah in raznolikosti pokrajin, ki jih imamo v naši prelepi Sloveniji. „Ko smo pre- jeli melodijo in besedilo od avtorja, so nam besede hitro segle do srca. Melodija je zelo spevna, prijetna, zato smo jo takoj vzeli za svojo in se kot izvajalci pod njo podpisali. Skladbo smo prav začutili. Mislimo, da je čas, da vsi Slovenci začnemo še bolj spoštovati in ljubiti našo prekrasno domovino, Slovenijo! Imamo na tisoče lepot, naravnih bogastev, tukaj živi krasen narod, imamo vse, kar bi si lahko želeli, cenimo to! Če bo vse po sreči, se bomo še ta mesec predstavili z novim videospotom za nagrajeno pesem Moja Slovenija, ki ga bomo posneli na čudovitih lokacijah naše prelepe dežele. 24. junija pa nas čaka še en festivalski nastop in sicer Festival Vurberk, kjer se bomo zopet predstavili s še eno novo skladbo ter s skladbo iz zakladnice Ansambla Lojzeta Slaka,“ je še povedal Niko Zorko. Sicer pa jih v kratkem čaka še več nastopov, ki jih že nestrpno pričakujejo. MG Štajerski TEDNIK torek z 14. junija 2022 torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK stran 11 Naše prireditve 11 Zreče z Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo – 8. sezona Sponzorji prireditve Najlepša je slovenska pesem Letošnji predizbori so potekali od marca. Skupaj je letos v projektu sodelovalo več kot 50 šol iz Spodnjega Podravja, celjskega in širše. Zadnje polfinaliste smo izbrali 8. junija. Iz OŠ Zreče je letos sodelovalo osem mladih pevcev, sedem pevk in en pevec, nekaj jih je izostalo zaradi bolezni. Zelo so se potrudili, lepo zapeli, drug drugega podpirali in bodrili, saj se slovenska pesem najlepša. Predvsem pa so s svojimi nastopi dokazali, da radi pojejo slovenske pesmi. Razveseljivo je, da je bila med osmimi pevci kar polovica takih, ki so v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo letos prvič sodelovali. V polfinale sta napredovala: Anej Gorenjak iz mlajše kategorije, ki je zapel pesem Me boš še ljubila, iz starejše pa Zoja Klinar s pesmijo Le s teboj. Mladim pevskim talentom OŠ Zreče za sodelovanje v letošnjem projektu niso zaploskali samo domači, sošolke in sošolci, prijatelji, učitelji, temveč tudi župan občine Zreče Boris Podvršnik. Zelo je ponosen na vse, ki so zapeli, iskreno jim je čestital, polfinalistoma pa zaželel uspešno nadaljevanje v projektu. „Gre za posrečen projekt, ki spodbuja slovensko kulturo, domoljubje, slovensko pesem kot eno od temeljnih identitet. Z veseljem ga podpiramo, tudi zato, ker skozi ta projekt pridobivajo mladi dragocene izkušnje za svoje življenje,“ je še poudaril župan občine Zreče. Osmega junija so se zaključili letošnji predizbori, zdaj pevke in pevce čakajo polfinalni nastopi, ki bodo nekaterim prinesli tudi vstopnice za finale, ki bo 20. avgusta na Mestnem trgu na Ptuju. Prvi polfinalni nastop je bil 11. junija v City parku v Celju. Sedemnajstega junija bomo polfinalistom zaploskali v Europarku v Mariboru, dan kasneje v Qcentru na Ptuju. MG Polfinalista: Anej in Zoja Vstopnico za polfinale sta si iz OŠ Zreče pripela Anej Gorenjak v mlajši kategoriji, v starejši Zoja Klinar. Anej se bo predstavil s pesmijo Me boš še ljubila, Zoja s pesmijo Le s teboj. Sponzorji so bili: občina Zreče, Ecoagro (generalni sponzor), Lunos, Talum in Sazas. Peli so: Danaja Hren, Anej Gorenjak in Mia Petan v mlajši kategoriji, v starejši pa: Daša Ana Vidaček, Zoja Klinar, Anika Ločnikar, Ivanka Banovšek in Pia Falnoga. Foto: Črtomir Goznik Mia Petan, 3. razred, OŠ Zreče, pesem Dobro jutro, življenje (Alya) Foto: Črtomir Goznik Anika Ločnikar, 7. razred, OŠ Zreče, pesem Tople oči (Nina Pušlar). Foto: Črtomir Goznik Danaja Hren, 2. razred, OŠ Zreče, pesem Daj se nasmej (Bepop) Foto: Črtomir Goznik Daša Ana Vidaček, 7. razred, OŠ Zreče, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka) Foto: Črtomir Goznik Ivanka Banovšek, 8. razred, OŠ Zreče, pesem Morska pravljica (Ans. P. Finka) Foto: Črtomir Goznik Anej Gorenjak, 3. razred, OŠ Zreče, pesem Me boš še ljubila (M. Vozelj in Mojstri) Foto: Črtomir Goznik Zoja Klinar, 8. razred, OŠ Zreče, pesem Le s teboj (Marta Zore) Sodni sistem se je zaplezal, zadeva se seli na evropsko sodišče ·¨0nx #zXk Tako se pripravlja na poroko J·¨0««XI0nh To je njegova najljubša oseba! Zarubljeni otroci hočejo k mami. TAKOJ! nçXzh0«z0hÁ ñ z Se med njima nekaj plete? 0nXñ 0Á kȸƏǼǴǣƬƏȵȸɮǣƮɀȸƺƮƏǼƏɮȇɖƮǸȒnǣǼǣ R0n0z nJz0 Kateri voditelj jo “utruja”! VSAK TOREK! VSAK PONEDELJEK Ne spreglejte v novi Jani zƏǣɿƫȸƏȇǣǝȵȸȒƳƏǴȇǣǝȅƺɀɎǣǝȇƏɮȒǼǴȒɮǸȒȅȵǼƺɎɖɀƮƏɀȒȵǣɀȒȅ Novice Svet24, za samo 3,59 EUR, v kompletu z revijo Liza Maja, za samo 4,79 EUR. in v kompletu z revijo Lady, za samo 4,99 EUR. razgaljamo slavne www.odkrito.si www.salomongroup.si www.salomongroup.si Foto: Črtomir Goznik Pia Falnoga, 9. razred, OŠ Zreče, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto) Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 12 stran 12 torek z 14. junija 2022 Ptuj z Nastop akrobatske skupine Ptuj z Odličen uspeh Stojne šole na tekmovanju iz matematike Želijo si več takšnih prizorov Strojniki osvojili dve zlati in sedem srebrnih priznanj Prav tak prizor mestne tržnice, kot smo mu bili priča minulo soboto dopoldan, si Ptujčani želijo večkrat. Tako polna življenja in energije je bila zaradi izjemnega nastopa akrobatske skupine Dunking devils, ki je privabila ogromno gledalcev. Foto: ČG Akrobacije, ki so jih izvajali in v katere so vključevali tudi gledalce, so neverjetne. Nore, nevarne, a dovršene in izurjene pravzaprav že kaskaderske akrobacije, ki jih izvaja svetovno znana skupina Dunking Devils, so prvo junijsko soboto množico obiskovalcev pustile brez besed. V sklopu promocijske turneje so pripravili predstavo, ki je velik vtis pustila na najmlajših košarkarskih in gimnastičnih navdušencih, a tudi starejši so nadvse uživali. Dogodek so organizirali skupaj z Zavodom za turizem Ptuj. In prav takšne ali podobne prireditve si Ptujčani želijo večkrat. Edina pripomba, ki jo je bilo možno slišati, gre na račun strehe, ki tako ob visokih temperaturah kot dežju močno manjka na tem prireditvenem prostoru. V projektu ob izgradnji tržnice je bila načrtovana, a so jo kasneje umaknili, kar več kot očitno ni bila pametna odločitev. V vsakem primeru pa so Ptujčani dokazali, da ob zanimivih dogodkih zelo radi obiščejo center mesta. DK Enajst dijakov Strojne šole ŠC Ptuj se je letos uvrstilo na državno tekmovanje iz matematike, kar je izjemen dosežek. Gre za tekmovanje, ki poteka pod okriljem Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (tekmovanje dijakov tehniških in strokovnih šol ter srednjih poklicnih šol v znanju matematike). Zlato priznanje sta prejela dijaka Ina Voljč in Luka Vrtič, srebrna pa Marcel Kmet, Andrej Časek Hojnik, Jan Dogša, Jure Malek Petrovič, Brina Voljč, Domen Lešnik in Anej Florjanič. Kot je izpostavila ravnateljica Anja Jesenek Grašič, je letošnja generacija strojnikov s tem zavidljivim rezultatom ubranila naziv odličnih matematikov, ki so ga v prejšnjih letih začrtali že njihovi predhodniki. Uspehi na državnem tekmovanju pa niso zgolj naključje, temveč so rezultat skrbno načrtovanega večmesečnega individualnega dela z dijaki pod okriljem mentorjev Ivana Emeršiča in Melite Šemrl. »Dijaki začnejo priprave že jeseni, ko dobijo v reševanje posamične tekmovalne naloge. Intenzivne priprave pa se nato začnejo po zimskih počitnicah, ko se dijaki tedensko dobivajo z mentorjema,« je še dodala sogovornica. Ina Voljč, dijakinja 4. letnika programa Strojni tehnik, se je tek- Foto: Strojna šola Ptuj Enajst dijakov Strojne šole ŠC Ptuj je pokazalo izjemno matematično znanje. movanja iz matematike v svojem srednješolskem obdobju udeležila že trikrat. Letos je med 59 tekmovalci osvojila peto mesto in prejela zlato priznanje. »Ta rezultat je zame velika spodbuda za naprej, saj moj trud ni bil zaman. Na tekmovanje sem se začela intenzivno pripravljati mesec dni prej. Reševala sem naloge, pri tem mi je bila v veliko pomoč sestra Brina. Pri zahtevnejših izzivih pa nam je pomagal profesor Emeršič, zato sem mu izjemno hvaležna za vso podporo. Tako odlična uvrstitev me je res prijetno presenetila,« je strnila Ina. EK Ptuj z Likovna razstava Trije v Miheličevi galeriji Za več duhovne stvarnosti in življenje brez konfliktov Dornava z Srečanje članstva SVIZ Za vodilne vrsta vprašanj Predsedstvo Sindikalne konference šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami je v začetku junija svojo zadnjo redno sejo na povabilo SVIZ ZUDV Dornava organiziralo v zavodu Dornava. Foto: ZUDV V ZUDV dr. Marijana Borštnarja Dornava so gostili zadnjo sejo predsedstva Sindikalne konference šol in zavodov za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami ter srečanje članstva. Predsedstvo v tej sestavi zaključuje svoj mandat, v času mandata so delovali na vseh področjih dela z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami. Eden pomembnejših uspehov za člane v CUDV-jih je pridobljena reprezentativnost, zaradi katere nam je omogočeno, da sodelujemo v pogajanjih za spremembo Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva. Sodelovanje v pogajanjih je ključnega pomena za delavce, ki delamo v socialno varstvenih zavodih. Organizirana seja predsedstva v našem zavodu je bila odlična priložnost, da na isti dan organiziramo še srečanje članstva in nanj povabimo glavnega tajnika SVIZ-a Branimirja Štruklja. Povabilu se je odzvala tudi pomočnica glavnega tajnika Nadja Goetz. Na srečanje smo povabili še članice in člane OŠPP dr. Ljudevita Pivka Ptuj ter OŠ Franja Žgeča Dornava ter sindikalne zaupnike OO SVIZ Ptuj. Srečanje smo začeli s kulturnim programom, učenci vzgojno-izobraževalnih skupin so se s svojimi učiteljicami predstavili s čudovito morsko predstavo Mavrična ribica, z glasbenima točkama se je predstavila tudi skupina odraslih uporabnikov zavoda Belkanto s svojim mentorjem. Sledili so nagovori v. d. direktorice ZUDV Dornava Ivanke Limonšek in glavnega tajnika SVIZ-a Branimirja Štruklja. Članice in člani SVIZ ZUDV Dornava smo na svojem letnem zboru, ki smo ga imeli 16. maja, za srečanje pripravili številna vprašanja, ki se tičejo položaja delavcev v tem turbulentnem času, regulacije malice in potnih stroškov glede na rast cen, vprašanja glede vrednotenja našega dela, napredovanj … Vsa ta vprašanja smo v obliki moderiranega pogovora zastavili vabljenim gostom. Na vprašanja članstva so odgovarjali glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj, strokovni sodelavec za pravne zadeve pri SVIZ-u Jernej Zupančič, v. d. direktorice ZUDV Dornava Ivanka Limonšek in sindikalna zaupnica SVIZ ZUDV Dornava Tanja Šafranko. TŠ V Miheličevi galeriji na Ptuju so odprli likovno razstavo pod naslovom Trije. Gre za gostujočo razstavo, ki je na Ptuj prišla iz Maribora. Likovna dela predstavljajo: Zdravko Luketič, Igor Orešič in Gerhard Plaschke iz Avstrije. Trije, kot se imenujejo, so povezani v likovni umetnosti, osebni prijatelji in dobri znanci, ki so se družili v različnih umetnostnih dogodkih. Najpomembnejši so pariški, v okviru Zveze lepih umetnosti, ki obstaja že več kot sto let. Gre za prečudovito razstavišče Carrousel, ki je v spodnji etaži Louvra. V njem so se tri leta predstavljali mariborski oz. štajerski likovni umetniki in drugi slovenski umetniki. Gre za pomemben prodor slovenskih likovnih umetnikov v ta prostor, ki se še nadaljuje oz. poglablja. Zahvala za to gre predvsem Igorju Orešiču, ki je navezal stike z glavno kuratorko tega salona. Od akvarela do akrila V zgornji etaži Miheličeve galerije so na ogled likovna dela Zdravka Luketiča. Predstavlja se s svojim nekaj let trajajočim ciklom Metulja oz. metulji z naslovom Vstajenje. Igor Orešič se tokrat ob ciklu, ki je kontinuiran, posvečen glasbi, saj je tudi akademski glasbenik, predstavlja z najnovejšo tematiko, posvečeno vojni v Ukrajini. Ob sliki o trpljenju otrok se lahko vprašamo, s kakšno vestjo, dušo, srcem to nekdo počne nedolžnim otrokom. Glasbena motivika je Igorju Orešiču tudi najbližja. Vsi trije likovni umetniki so začeli najprej z akvarelom. Luketič in Orešič pa sta v zadnjem obdobju začela ustvarjati z akrilom na platno, medtem ko Gerhard Plaschke, ki se predstavlja v spodnjem prostoru Miheličeve galerije, ostaja zvest akvarelu, katerega značilnost je poglabljanje v perspektivo in ustvarjanje iluzije prostora. Trije umetniki nas skušajo s svojimi deli popeljati iz fizičnega, ma- Foto: Črtomir Goznik Z odprtja razstave: Aleksander Lorenčič, Gerhard Plaschke, Zdravko Luketič, Igor Orešič, Mario Berdič in Stanka Gačnik O treh umetnikih Luketič je magister znanosti, na likovno sceno je stopil leta 1973. Doslej je razstavljal na številnih samostojnih in skupinskih likovnih razstavah doma in v tujini. V Franciji je leta 2019 za delovanje na področju umetnosti prejel srebrno medaljo. Likovno se v zadnjem času izraža s transcendentalnimi temami v oljni, akrilni in mešani tehniki. Igor Orešič je arhitekt in tudi akademski glasbenik. Kot slikar sodeluje na razstavah in kolonijah doma in v tujini. Za delovanje na področju umetnosti je v Franciji leta 2019 prejel srebrno medaljo. Poglobil pa se je tudi v umetnost izdelave mozaika. Njegov mozaik v Hiši stare trte v Mariboru velja za največji talni mozaik v Sloveniji. Gerhard Plaschke je magister in doktor humanističnih ved, ki je umetniško dejaven od leta 2005. Osrednjo pozornost pa posveča subtilno, barvno intenzivni akvarelni tehniki, pri čemer uporablja oglje, svinčnik, tuš in kredo. Njihova dela je predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik Mario Berdič. terialnega sveta v duhovno stvarnost, da bi začeli razmišljati o tem, da ni vse tukaj, ampak da obstaja še kakšen drug, duhovni svet, v katerem se ne dogajajo takšne stvari, kot se na žalost na našem planetu, v imenu neumnosti, v imenu duhovne praznine. „Če bi se ljudje bolj posvečali duhovnosti in manj tostranskosti, tudi ne bi bilo nobenih vojn, pa tudi ne medčloveških sporov. To je vse tisto, kar druži naše tri umetnike, katerih vsako delo nosi neko specifično sporočilo, tudi zato so zanimivi in tudi zato nastopajo skupaj,“ je izpostavil kritik Mario Berdič. Razstava treh likovnikov z naslovom Trije bo na ogled do 3. julija. Odprl jo je direktor PMPO Aleksander Lorenčič. MG Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK stran 13 Ljudje in dogodki torek z 14. junija 2022 13 Ptuj z 70 let Združenja šoferjev in avtomehanikov Videm z Peto društvo upokojencev Brez njih bi bila prometna varnost veliko slabša Upokojenci iz Tržca razvili prapor Združenje šoferjev in avtomehanikov Ptuj že polnih 70 let opravlja pomembne naloge s področja preventive in varnosti v cestnem prometu. Pogosto jih prepoznamo po nepogrešljivih rumenih jopičih, saj so že 25 let izjemno pomemben partner pri zagotavljanju večje varnosti ptujskih osnovnošolcev, skrbijo tudi za izobraževanja, izvajajo delavnice, sodelujejo s policijo, redarji, šolami in mnogimi drugimi akterji. Njihov doprinos k večji prometni varnosti je izjemno velik. V društvu ZŠAM je trenutno 176 članov in članic, od tega 25 prostovoljcev, ki opravljajo prostovoljno delo. So zelo prizadevni na področju preventive in varnosti v cestnem prometu, nabor, aktivnosti, ki jih izvajajo, pa je velik. »ZŠAM ima dolgoletno tradicijo, v začetku je bil namen združiti voznike in avtomehanike, saj se je tehnika razvijala zelo hitro. Obenem so jih seznanjali z novostmi in predpisi, voznikom pa pomagali pri pridobivanju poklicne kvalifikacije. Za to, da so si zagotovili nekaj sredstev, so člani društva izvajali razne dejavnosti. Prometni preventivi so se posvečali ves čas, v novejšem obdobju pa smo temu dali še večji poudarek. Posvetili smo se varovanju otrok, izvajamo projekte izobraževanja starejših voznikov. Naši člani povsem brezplačno opravljajo prevoze v sklopu projekta Šoferko,« so le nekatere izmed najpomembnejših dejavnosti, ki jih je izpostavil predsednik ZŠAM Ptuj Janez Strelec. Prizadevnost na raznih področjih je prepoznana Njihovi člani kar 25 let skrbijo za varovanje otrok na poti v šolo in domov, skupaj s policisti in medobčinskimi redarji ob začetku šolske- V začetku februarja letos je bilo ustanovljeno še peto društvo upokojencev v občini Videm, in sicer Društvo upokojencev Tržec, ki povezuje starejše iz KS Tržec in Lancova vas. Natanko štiri mesece po ustanovitvi so člani društva 4. junija razvili še društveno zastavo oz. prapor. Foto: ŽŠAM Prvi z desne Janez Strelec, predsednik ZŠAM Ptuj, v družbi Vlada Korošca, Ivana Janeza Čučka in Jelke Zupanič, ki jim je predsednik ZŠAM Slovenije Aleš Kocjančič (levo) podelil posebna priznanja v delovanju društva. V 70 letih se je marsikaj spremenilo Združenje je bilo kot podružnica ustanovljeno 10. junija 1951, ustanovilo ga je 41 članov. Sestajali so se enkrat mesečno na različnih lokacijah. Ves čas so izvajali izobraževanja voznikov za pridobitev kvalifikacije poklicnega voznika, leta 1972 pa so ustanovili še avtošolo, ki je delovala 30 let. Leta 1975 so kupili zgradbo na Novi cesti 1, kjer še danes delujejo. ga leta in dva dni po vsakih šolskih počitnicah. Varujejo udeležence na raznih prireditvah, organizirajo dan odprtih vrat in izobraževanje za učence 4. razreda vseh ptujskih osnovnih šol. Skupaj s šolami osnovnošolce pripravljajo za teoretični del kolesarskega izpita. So- delujejo pri izobraževanju starejših voznikov in voznic. Agencija za varnost prometa RS jim je leta 2014 podelila svečano listino. Obeta se jim še zlata plaketa MO Ptuj za posebne zasluge in prizadevno delo na področju preventive in varnosti v cestnem prometu. Strelec izpostavlja dobro sodelovanje, ki ga imajo z mnogimi akterji, prepričan je, da prav to pomembno prispeva k dobremu in uspešnemu delu, ki ga opravljajo skupaj. Dženana Kmetec Foto: Društvo upokojencev Tržec »Zastavo oblikujeta dve barvi – modra in rdeča. Na rdeči podlagi je slovenski simbol upokojencev, to je silhueta triglava, na modri grb Občine Videm, na zastavi pa je izvezena še ivanjščica ali velika marjetica,« je zastavo orisal predsednik društva Ivan Božičko. In zakaj ravno ivanjščica? »Ker je med prvimi spomladanskimi rastlinami, zraste do 80 cm visoko in tako izstopa med travniškim rastlinjem. Tudi mi želimo s svojim delom izstopati. Nadalje ivanjščica predstavlja upravni odbor (košek – sredina cveta) ter člane (cvetni lističi),« je odgovoril. Nekaj manj kot 90 članov društva bo tako povezoval prapor, predvsem pa dejavnosti, ki jih društveniki načrtujejo čez leto. »Osrednji cilj je, da ljudje, ki stopijo v tretje življenjsko obdobje, ostanejo aktivno vključeni v družbo. Za to bo skrbelo več odsekov društva: športni, turistični, odsek za okolje, za tehnično kulturo, kulturno-umetniški odsek, peljemo pa tudi program starejši za starejše,« je naštel Božičko. MV Cirkulane z Društvo gospodinj s številnimi projekti in zanimivostmi Pečejo, obdelujejo njivo in spoznavajo zelišča Društvo gospodinj Cirkulane je prav gotovo eno izmed aktivnejših v občini. S svojimi pekovskimi izdelki sodelujejo na večini občinskih prireditev, pripravljajo razstave, obdelujejo njivo in organizirajo različne kuharske tečaje. Letos so prevzele še urejanje zeliščnega vrta v Parku etnografske dediščine. Ena izmed njihovih želja je pomladitev društva, zato se na različne načine povezujejo tudi z mladimi. Kot je poudarila predsednica Vida Brodnjak, je zelo pomembno, da na podeželju še živijo društva, ki združujejo ženske različnih starosti in spretnosti. »Namen našega društva je v prvi vrsti druženje, izmenjava dobrih praks, vseživljenjsko učenje, hkrati pa tudi ohranjanje kulinarike naših babic.« Njihove članice veliko časa, truda in energi- je vlagajo v različne društvene aktivnosti. Ob letošnjem občinskem prazniku so pripravile tradicionalno razstavo oprešaka (ocvirkovka) in povetice (potica) ter ročnih del. Povetico različnih okusov (orehova, makova, rožičeva, kokosova, pehtranova, čokoladna …) je peklo 24 gospodinj, in sicer v svojih domačih kuhinjah, kjer jim gre peka najbolje od rok. Tudi klasično drobno pecivo je bilo prava paša za oči. Sladke dobrote pa niso bile samo na ogled, ampak so jih cirkulanske gospodinje postregle obiskovalcem osrednje občinske proslave. Zanimanje za ogled razstave letos ni bilo veliko, zato v društvu že razmišljajo, da bi prihodnje leto pripravili kaj drugega, ali pa bi se ji morebiti celo odpovedali. Tudi razstava dobrot (poudarek na slanikih) in ročnih del ob odprtju Parka etnografske dediščine ni privabila večjega števila obiskovalcev. Pa ne zato, da ne bi bila izjemna in zanimiva, ampak ker ljudje enostavno ne pridejo bliže, jih tovrstni izdelki ne zanimajo ali pa jo spregledajo. Urejale bodo zeliščni vrt v Parku dediščine Foto: Društvo gospodinj Cirkulane Zeliščni vrt v Parku etnografske dediščine Članice društva so požele veliko pozitivnih pohval za ureditev zeliščnega vrta v Parku etnografske dediščine, kar je bil eden izmed zahtevnejših projektov zadnjih let. V lastni režiji so uredile okoli 100 kvadratnih metrov veliko gredo Foto: Društvo gospodinj Cirkulane Članice Društva gospodinj Cirkulane so pripravile razstavo oprešaka in povetice. in zasadile zelišča (meto, meliso, pelin, rabarbaro, vinsko rutico …). Starejše občanke so povprašale, katera so tista zelišča, ki so bila včasih na haloških vrtovih, preučile so tudi različna knjižna gradiva in si pomagale z nasveti s spleta. »Nobena izmed naših članic nima zeliščarskega znanja, zato smo imele kar precej dela z urejanjem. Manjkajo samo še mnogocvetne vrtnice, ki jih bomo zasadile jeseni,« je dejala Brodnjakova. Že vrsto let imajo v najemu tudi njivo, na kateri letos rastejo krompir, čebula in koruza. Jeseni nameravajo skupaj z osnovno šolo in vrtcem ponovno organizirati Krompirjev dan, ki je namenjen promociji kuharskih poklicev in medgeneracijskemu druženju. Na seznamu jesenskih dogodkov je tudi ličkanje koruze na stari način in kuharska delavnica, ki bo najverjetneje na temo peke kruha z drožmi. V Društvu gospodinj Cirkulane je 40 članic in en član, ki zelo zavzeto opravlja delo tajnika. Za delovanje društva so od Občine Cirkulane letos prejele 960 evrov, kar je za okoli 170 evrov manj kot v letu 2021. Po besedah Brodnjakove so razočarane, da so jim zmanjšali sredstva, kljub temu da niso nič manj aktivne. »Vsekakor bi morala komisija, ki odloča o razdelitvi sredstev, upoštevati tudi naše delo, ki se nikjer ne vidi oz. ga ni mogoče ovrednotiti.« Občina jim sicer še dodatno pokrije stroške materiala. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 14 stran 14 torek z 14. junija 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Na vulkanu Poleg neskončnih zgodb in arheoloških ostankov iz daljne zgodovine premore vzhodni del Turčije tudi veliko naravnih zanimivosti. Nekatere sem opisoval že v prejšnjih prispevkih, nekaj stvari pa sem si hotel še ogledati. Vreme pa se je tudi vedno bolj ohlajalo in je bil že čas, da se odpravim s hribov. S Karsa sem se peljal čez Agri in za sabo pustil še en del visoke Turčije. S severa sem se spuščal proti jezeru Van, kjer sem sicer začel potovanje, vendar bi s se- vernega dela obale potreboval še slabega pol dneva, da bi prišel na drugo stran, v mesto Van. Tisti, ki rešujete križanke, boste vedeli, da je Van največje jezero v Turčiji. Vmes sem se ustavil še v nekaterih najdiščih in utrdbah, ki niso toliko omembe vredne, sem pa že daleč pred sabo zagledal stratovulkan Süphan, ki je z dobrimi štirimi tiso- Foto: Dani Zorko Jezero v kraterju je odlična točka za piknike. Izbruha vulkana namreč v bližnji prihodnosti ni za pričakovati. Foto: Dani Zorko Eminentni barček v kraterju vulkana. Gazda pravkar zbira dračje, da mi pripravi čaj. čaki višine drugi največji vulkan v Turčiji. Najprej sem imel neko idejo, da bi poskušal priti do kraterja, ampak so mi zaradi snežne odeje to odsvetovali. Na poti sem se ustavil v kraju Ahlat, ki je bil skozi zgodovino pomembno mejno mesto vzhodnorimskega cesarstva ter kasneje še branilec drugih groženj, ki so prihajale z vzhoda. Teh manjših zgodovinskih objektov stoji tam danes še kar nekaj, vendar mi niso bili zanimivi oz. bi moral vložiti veliko časa, da bi lahko razumel pomen. Kot sem že nekajkrat omenil, v tem delu Turčije praktično nikjer ne najdeš pojasnil pri nekih zname- nitostih, kaj šele, da bi našel koga, ki bi ti stvari razložil v razumljivem jeziku. V tem predelu je kar nekaj nedelujočih vulkanov, skozi celotno leto pa je dostopen vulkan Nemrut s svojim jezerom. Premer kraterja je okoli 10 kilometrov, zato spada med največje dostopne vulkane na svetu. Cesta je seveda zelo pomanjkljivo označena, da sem kljub navigaciji v ključnih križiščih moral malo povprašati za pot. S hribov se lepo vidi jezero Van in pa okoliške planine, cesta pa je po neki točki postala podobna tisti, ki sem jo opisoval ob meji z Irakom. Tudi če si hotel zaiti s ceste in priti do kakšnega razglednega platoja, je bila višinska razlika tako velika, da sem raje pustil avto in šel peš. Pa da ne morejo malo poravnati ceste in zakrpati velikanskih lukenj … V Orientu se ljudje veliko družijo v naravi in si velikokrat prinesejo hrano za piknik. Tudi v tem kraterju se je našlo kar nekaj ljudi, ki so se udobno namestili ob vodi in preživeli popoldne ob malici. Šel sem malo pohajat naokrog, če je kaj zanimivega, na koncu pa sem se ustavil pri starcu, ki je v neki kolibi kuhal čaj. Malo daljša analiza mi je pojasnila, da je možak tu tudi spal oziroma živel. Glede na to, da smo bili ob začetku zime in zelo visoko, sem ga že hotel vprašati, ali je drvarnico prodal. Kakorkoli, naredil sem mu veselje s tem, da mi je lahko skuhal čaj, ker ga noben drug ni porajtal. Na poti navzdol sem za enim grmom prvič na potovanju naletel na turiste. Malo zasebnosti in kakopak parkiranja na črno z avtodomom sta si namreč zaželela dva Nizozemca. Resnici na ljubo, nekih uradnih kampingov res nisem videl nikjer. Foto: Dani Zorko Vulkan Süphan je opaziti že dobrih 100 km stran. KOLOFON So obuvalo s podplatom iz debelih vrvi in platnenim ali bombažnim zgornjim delom. Nekatere imajo pete ali vrvice za zavezovanje. Izvirajo iz sredozemskih dežel, kjer so jih večinoma nosili ribiči in kmetje. V drugi polovici 20. stoletja so postale zelo priljubljeno modno žensko poletno obuvalo, še posebej v 80. in 90. letih. Pravimo jim tudi espadrile. IGALO - termalno zdravilišče v Boki Kotorski, ITAKA - eden izmed Jonskih otokov, TKON - letoviški kraj na otoku Pašmanu Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,55 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,65 EUR. Celoletna naročnina: 159,51 EUR, za tujino v torek 165,82 EUR, v petek 184,55 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 14. junija 2022 COLOR CMYK torek, 14. 6. 2022 Za kratek čas 15 Spodnje Podravje z Iz studia Radia Ptuj Ormož z Srečanje upokojencev V PP povsem zaupajo kreativnosti Štajerske budilke Družilo se je 370 ljudi Pred kratkim je bilo pod šotorom pri grajski pristavi Ormož precej živahno. Po dveh letih premora je namreč potekalo srečanje upokojencev, kjer se je družilo 370 pripadnikov tretje starostne generacije iz vseh treh občin. Štajerska budilka v tem tednu poteka v znamenju dogodka, ki smo ga vsi nestrpno čakali – 20. Poli maratona. Ta bo potekal v soboto, 18. junija, brez kompromisov na kar dva načina. Udeležite se lahko klasičnega maratona na Ptuju, kjer se bodo vsi kolesarji hkrati podali na progo in uživali v adrenalinu dogodka v živo. Tisti, ki niso prepričani, da bi se podali med množico, pa lahko maraton odpeljejo tudi sami, na katerikoli 20-kilometrski trasi v bližini svojega doma, prevoženo pot pa dokažejo z aplikacijo STRAVA. Tudi ekipa Štajerske budilke že nestrpno čaka ta največji kolesarski dogodek, zato so se Dalibor, Domen in Tadej s posebnim žarom in veseljem lotili tudi snemanja. Za navdih jim je bila filmska uspešnica Petelinji zajtrk, v videu pa je Dalibor upodobil mehanika, kot je bil v filmu Gajaš, Domen je vajenec, Tadej pa stranka, ki v mehanično delavnico na servis pripelje svoje kolo. Pri organizaciji in iskanju rekvizitov so imeli fantje precej srečno roko, saj jim je uspelo najti 37 let staro kolo, originalni Pony ekspres, ki je tako več kot deset let starejši od Tadeja. Mehanično delavnico je ekipi Štajerske budilke za potrebe snemanja prijazno odstopil gospod Zvonko Kosar s Hajdine. Oba z ženo Anico sta redna poslušalca Radia Ptuj, prav tako pa sta bila oba nekoč zaposlena v Perutnini Ptuj, kar videoposnetku daje še posebno sentimentalno vrednost. Radio Ptuj sicer s Perutnino Ptuj sodeluje že vrsto let, zadnja štiri leta pa ekipa Štajerske budilke z veseljem pripravlja videoposnetke, s katerimi svoje poslušalce vabi na Poli maraton: „Veseli in izjemno ponosni smo, da v multinacionalki Perutnina Ptuj povsem zaupajo naši kreativni ekipi in nam v celoti prepustijo ustvarjanje videoposnetkov, saj vedo, da bomo storili vse, da kar najbolje predstavimo ta izjemni kolesarski dogodek in nanj privabimo čim večje število obiskovalcev,“ pove odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren. V tem tednu najdete videopo- Foto: KP snetek na Facebook profilu Radia Ptuj. Z delitvijo, všečkanjem in komentiranjem si lahko vsak dan do petka prislužite lepo nagrado, saj vsak dan enemu poslušalcu podarimo dve brezplačni vstopnici za odrasli osebi za 20. Polimaraton. Vstopnica vključuje startnino, kolesarski dres, kulinarično pogostitev v prireditvenem šotoru in promocijska darila. nš Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 8 4 2 5 9 6 2 4 2 9 4 7 8 5 4 9 8 1 1 8 6 4 5 6 3 Za marsikaterega starostnika je ta prireditev edina, ko se srečajo z vrstniki in z njimi obujajo spomine na mladost. Foto: arhiv Radia Ptuj Sudoku z Sudoku 7 4 9 stran 15 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel << <<< << <<< << <<< < << <<< <<< < < -------------- Denar € € €€ €€ € €€€ €€ € €€ € €€ € Gostitelj vseormoškega srečanja, ki ga sicer organizira Medobčinska zveza DU Ormož, je bilo letos Društvo upokojencev Ormož s predsednico Danico Majč na čelu. »Srečanje bi morali organizirati že pred dvema letoma, ob prvem prazniku občine Ormož, a nam jo je zagodla korona. Tokratna udeležba je bila sicer manjša kot leta poprej, ko se nas je zbralo tudi čez 600. Toda glede na to, da dve leti ni bilo ničesar, je udeležba zadovoljiva. Treba pa je tudi povedati, da število članov v društvih upokojencev, tako kot drugod po državi, upada,« je povedala Majčeva in dodala, da je za marsikaterega starostnika ta prireditev edina, ko se srečajo z vrstniki in z njimi obujajo spomine na mladost. Starostnikom so dan polepšali s kulturnim programom, v katerem sta nastopila pevska zbora DU Središče ob Dravi in DU Sveti Tomaž, Kvartet Jeruzalem in pevke ljudskih pesmi iz KD Obrež. Zbrane so poleg Majčeve nagovorili tudi predsednik Medobčinske zveze društev upokojencev Ormož Miroslav Tramšek, ormoški župan Danijel Vrbnjak in tomaževski Mirko Cvetko, središki podžupan Roman Medik in podpredsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje Sonja Purgaj. V nadaljevanju so osmim članom iz posameznih društev – kot je to že v navadi – podelili še priznanja v zahvalo in spodbudo za naprej. Letošnji prejemniki so bili: Jože Novak iz DU Ivanjkovci, Majda Vogrinec iz DU Kog, Ivan Horvat iz DU Ormož, Jože Petek iz DU Podgorci, Anton Horvat iz DU Središče ob Dravi, Jožica Rep iz DU Sv. Tomaž, Martin Kociper iz DU Velika Nedelja ter Kvartet Jeruzalem iz DU Miklavž pri Ormožu. Zdravje ›› ››› › ››› ››› › ››› ››› › ›› ›› ››› Upokojenci živijo skromno »Veliko upokojencev s svojo pokojnino težko živi. Nasploh pa je videti, da se je situacija zaradi korone še poslabšala. Nekateri so bolj zaprti, v strahu, manj je druženja, kar je vidno tudi pri letošnji udeležbi. Sicer pa ljudje živijo skromno in si zlasti na vasi znajo pomagati in stopiti skupaj,« je o položaju upokojencev v tukajšnjih krajih še dejala predsednica. Prijetno srečanje se je ob pogostitvi, klepetu in glasbi zavleklo v popoldan. Monika Horvat Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 14. do 20. junija 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji?  Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 20. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja knjigarnica in papirnica Bukvica. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Zala Brenholc, Bakovci, 9000 Murska Sobota Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK Kultura 16 torek z 14. junija 2022 Kidričevo z Razstava v dvorcu Sternthal Ptuj z Razstava v Mali galeriji mesta Ptuj Lubajevi Trije dnevi v juniju Likovna razstava, ki je nov presežek DPD Svoboda Kidričevo, ki jo vodi profesorica likovne umetnosti Aleksandra Vidovič, je v slavnostni dvorani dvorca Sternthal postavilo razstavo likovnih del ljubiteljskega slikarja Bojana Lubaja. Razstavo so naslovili Trije dnevi v juniju. Foto: MZ Slikarski opus Bojana Lubaja obsega več kot 600 likovnih del, 26 izmed njih so jih razstavili v slavnostni dvorani dvorca Sternthal. Umetnikov slikarski opus obsega okoli 600 slik, polovica so dela na platnih, druga polovica akvareli na papirju. Za tokratno razstavo so izbrali 25 slik in eno grafiko, nekatera dela so predstavljena prvič. Izbrana dela so iz različnih ciklov avtorjevega ustvarjanja, ki motive za ustvarjanje v glavnem črpa iz ljudi in pokrajine, med drugim njemu zelo ljubih Haloz. „V delih lahko sledimo podobam Haloz v različnih letnih časih, značilni silhueti Donačke gore, ki se dviga nad Dravskim poljem, in veduti Ptuja. Haloška pokrajina in njeni spreminjajoči se obrazi v različnih letnih časih so navdih njegovega ustvarjanja. Celoletna vpetost v vinogradniška in vinarska opravila mu pomenijo sprostitev, veselje, ljubezen, odgovornost in spoštovanje do haloške zemlje, darov narave, dela in ljudi,“ je o Lubajevem slikarskem delu na odprtju razstave med drugim povedala Vidovičeva. V kidričevskem dvorcu so razstavljena dela iz različnih obdobij avtorjevega ustvarjanja. Najstarejša med njimi so iz cikla Cigani v tehniki olja na platnu, ki so nastala pred 35 leti. Najnovejša dela so iz ciklov Trije dnevi v juniju, Obrazi in Življenje. Lubajev slikarski talent je v osnovi šoli opazil likovni pedagog Bogomir Jurtela in ga povabil k sodelovanju na Mali Groharjevi koloniji v Škoi Loki. V gimnaziji je obiskoval likovni krožek pod vodstvom Albina Lugariča in s svojimi deli sodeloval na vsakoletnih razstavah v Miheličevi galeriji. Njegova ljubezen do slikarstva se kaže v plodoviti zapuščini, ki jo hrani in arhivira na svojem vikendu v Halozah in prostorih v domačem bloku v Kidričevem, kjer ima atelje, v katerem ustvarja. Lubaj je upokojeni učitelj (na OŠ Gorišnica je poučeval tehniko in fiziko), izjemen šahist, uspešen vinogradnik in vinar, ljubitelj domače pokrajine, Haloz, Dravskega in Ptujskega polja. Deloval je v DPD Svoboda Ptuj in je ustanovni član DPD Svoboda Kidričevo. Samostojne razstave je imel v Kidričevem, na Ptuju, Cresu, v Mariboru, Markovcih, Gradcu, Ormožu, galeriji Fo-Vi v Strnišču pri Kidričevem in nazadnje (2016) v Miheličevi galeriji na Ptuju. S svojimi deli z veseljem sodeluje na skupinskih razstavah, likovnih kolonijah, ekstemporih in natečajih. Z odprtjem Lubajeve razstave so se začele prireditve ob letošnjem prazniku občine Kidričevo. Čestitke avtorju ob razstavi so izrekli kidričevski župan Anton Leskovar, predsednica DPD Svoboda Kidričevo Majda Klemenčič Vodušek, vodja likovne sekcije Aleksandra Vidovič, pa tudi družina, sorodniki, znanci in prijatelji, ki so svečani otvoritveni dogodek obiskali v lepem številu. MZ www.tednik.si Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! stran 16 Konec maja so v Mali galeriji mesta Ptuj odprli likovno razstavo, na kateri se predstavljajo udeleženci tečaja risanja in slikanja, ki poteka s podporo OI JSKD Ptuj in katere strokovni mentor je akademski slikar in kipar Tomaž Plavec, ki je dan pred razstavo uspešno zaključil tudi študij na Filozofski fakulteti. Zaradi premajhnega prostora, trenutno se za poučevanje in v razstavne namene uporablja le en prostor, niso mogli razstaviti vseh del. Na ogled so postavili le majhen izbor ustvarjenega od oktobra lani do konca maja letos, le petino, ne samo najboljših del, tudi glede na zanimivosti. Razstava daje jasen vpogled v znanje tečajnikov, javnost pa je z razstavo dobila priložnost, da se seznani s tem, kaj delajo na teh tečajih in kako se stopnjuje oz. dosega zelo visok nivo risanja. „Prepričan sem, da je marsikdo presenetil tudi samega sebe,“ je mentor polaskal udeležencem tečaja risanja in slikanja 2021/2022. Razstavljavce je na odprtju razstave pozdravila tudi ptujska županja Nuška Gajšek. Vsem udeležencem tečaja je čestitala za njihove likovne stvaritve z željo, da se tudi v letu 2023 srečajo na podobnem dogodku. Organizatorka kulturnega programa Območne izpostave JSKD Ptuj Lidija Kolarič je ob tej priložnosti zainteresirane seznanila, da bodo tečaj risanja in slikanja ponovno nadaljevali v letošnji jeseni. Na Ptuju je namreč veliko zanimanje za vpise na umetniško gimnazijo in srednjo oblikovalsko šolo. Tečaj risanja in slikanja pa je zelo dobra priprava na sprejemne izpite. Foto: Črtomir Goznik V Mali galeriji mesta Ptuj so razstavili dela udeležencev tečaja risanja in slikanja, ki je potekal od oktobra 2021 do maja 2022. Tomaž Plavec se je zahvalil Galeriji mesta in OI JSKD Ptuj ter MO Ptuj za vso podporo, ki jo mesto daje kulturnim dogodkom in razvoju kulture v mestu. Še posebej pa se je zahvalil učenkam in učencem, da so dosegli nivo ustvarjanja, ki si ga je želel. „Spoznavali smo osnove risbe, risanja, bazične zakonitosti. Vedno poudarjam, da potrebu- jemo najprej dober temelj, da se potem lažje sprostimo, zabavamo in iščemo avtorstvo, da se ohrani stil posameznikovega ustvarjanja, neke vrste rokopis. Uspelo je. To pa se vidi v raznolikosti risb,“ je povedal mentor, ki je v okviru nove sezone tečajev napovedal celoletno pripravljalnico, krajše trimesečne tečaje, tudi tematsko obarvane, s posameznih področij glede na zanimanje, kot slikanje, oblikovanje gline, kiparstvo, grafika, priprava na sprejemne izpite itd. Udeleženci tečaja risanja in slikanja so na odprtju razstave prejeli tudi potrdila, da so ga uspešno opravili. Mentor je vse ocenil z desetko, tako dobri so bili. MG Ptuj z Fantastičen uspeh treh učencev Glasbene šole Karola Pahorja Patrik, Nayree in Marko pokazali izjemno klavirsko znanje Patrik Kmetec, Nyree Zora Gurnick in Marko Zelenjak so trije mladi pianisti Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, ki so dosegli izjemen uspeh na mednarodnem glasbenem tekmovanju Grand Prize Virtuoso Competition Salzburg. Vsi trije so ponosni na osvojena prva mesta, prav tako pa tudi njihov profesor Marjan Paći. Na tovrstnih tekmovanjih se je namreč v sam vrh zelo težko prebiti. »Programi so izjemno zahtevni, zato morajo učenci priprave na tekmovanje vzeti zelo resno in čim več vaditi. Brez tega pač ne gre.« Najboljši učenci Marjana Paćija že tretje leto zapored sodelujejo na mednarodnem tekmovanju v Salzburgu, skupno so tako osvojili že šest prvih mest. Najuspešnejši je Patrik Kmetec, ki se je ponovno odlično odrezal – v Salzburgu je namreč že tretjič osvojil prvo mesto. Patrik je učenec četrtega razreda klavirja in je po oceni Paćija na zelo dobri glasbeni poti. Pri tem mu je v veliko pomoč tudi izjemna psihična stabilnost. Premagovanje treme je namreč za vsakega glasbenika svojevrsten izziv. »Zelo sem vesel, da mi je ponovno uspelo osvojiti prvo nagrado v Salzburgu in komaj čakam, da se skupaj s starši odpravimo na svečano podelitev priznanj in medalj. Seveda bo treba najprej dobro odigrati izbrane skladbe, česar pa me ni strah, saj sem dobro pripravljen,« je povedal Patrik. Eden izmed večjih izzivov je premagovanje treme Tudi mlada pianistka Nyree je svoje znanje in uspehe letos še nadgradila. Na njeni polici bosta kmalu kar dve prvi nagradi iz Salzburga, eno je osvojila lani in drugo letos. Tokrat je tekmovala v kategoriji do 15 let in se uvrstila med najboljše mlade pianiste na svetu. S trdim delom in veliko vaje ji je uspelo osvojiti izjemno Foto: EK Prvonagrajenci tekmovanja v Salzburgu: (od leve) Patrik Kmetec, Nyree Zora Gurnick in Marko Zelenjak zahteven program. Ker ni navajena igrati pred večjim občinstvom, se bo v naslednjih tednih skupaj s profesorjem posvečala predvsem premagovanju treme. »Lani sem si med igranjem v veličastni dvorani v Salzburgu predstavljala, da igram v prazni sobi. In trema je kar sama od sebe izzvenela.« Nyree je bila ljubezen do klavirja položena že v zibelko, tudi vsa njena družina je namreč tesno povezana z glasbo. Na Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj je v letošnjem šolskem letu 108 učencev klavirja, od teh jih le peščica sodeluje na tekmovanjih. Po besedah ravnatelja Štefana Petka je vsaka osvojena nagrada velik doprinos k uspehu glasbene šole. »Vsekakor je fantastičen uspeh, da so trije učenci klavirja osvojili na tako prestižnem tekmovanju vsak svoje prvo mesto. To je tudi zasluga njihovega učitelja Marjana Paćija, ki je izvrsten pedagog, kar dokazujejo številna priznanja na raznih mednarodnih tekmovanjih.« Prihodnje leto namerava izobraževanje nadaljevati na Konservatoriju za glasbo in balet. Med prvonagrajenci salzburškega tekmovanja je tudi Marko Zelenjak, učencev šestega razreda klavirja. Rezultat ga je nekoliko presenetil, saj ni pričakoval prvega mesta. »Nisem se posebej pripravljal za tekmovanje, igranje klavirja mi je predvsem v veliko veselje.« Marko je pred tem osem let igral klarinet, poje pa tudi v pevskem zboru Glasis. Ljubezen do klavirja se je rodila čisto spontano, zato mu osvojeno prvo mesto še toliko več pomeni. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK Motokros Gajser pred tekmeci za »stoenko« Stran 18 Rokomet Šest Ormožanov v mladinski reprezentanci Stran 19 stran 17 Tenis Krajnc ponovno v poslu, ki ga najbolje obvlada Stran 18 Nogomet Najboljšim priznanja, Boč še naprej v Super ligi Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Diamantna liga v Rimu, disk, rezultati: Atletika z Diamantna liga, Rim (Italija) Čeh nepremagan tudi na tretji tekmi diamantne lige Kristijan Čeh je še drugič letos presegel mejo 70 metrov, v Rimu je zmagal z rekordom mitinga. Diamantna liga je ob svetovnih in celinskih prvenstvih najmočnejše atletsko tekmovanje na svetu, ki privablja najboljše atlete. V letošnji sezoni so že bili izvedeni mitingi v Dohi (Katar), Birminghamu (Anglija), Eugenu (povsem zahodni del ZDA), Rabatau (Maroko) in nazadnje v Rimu (Italija). Met diska je bil doslej na programu treh omenjenih tekmovanj, v Birminghamu, Rabatu in Rimu. Na vseh treh je zmagal Podvinčan Kristjan Čeh! Najboljši rezultat je član Atletskega kluba Ptuj postavil na Otoku, kjer je zmagal z rezultatom 71,27 metra, kar je še vedno najboljši letošnji izid na svetu, v Rabatu je slavil z rezultatom 69,69, mejo magičnih 70 metrov pa je nazadnje presegel tudi v italijanski prestolnici – zmogel je met dolg 70,72 metra. »Na treningih mi gre dobro in ne skrivam, da so pričakovanja tudi za najpomembnejši del sezone velika. V prvi vrsti pa si želim na julijskem svetovnem prvenstvu v ZDA in avgustovskem evropskem prvenstvu v Münchnu le dobro nastopati in dati na obeh tekmovanjih vse od sebe,« je dejal v tem trenutku najboljši slovenski atlet. Nov rekord mitinga Tudi na Olimpijskem stadionu v Rimu je bila konkurenca v metu diska izjemna, saj so nastopili vsi najboljši. Kristjan je takoj prešel v vodstvo, tega pa do konca tekmovanja ni več izpustil iz rok. V drugem poskusu je prestopil, nato pa je iz meta v met izboljševal dolžino metov, najboljše pa je prihranil prav za konec – 70,72 metra! S tem dosežkom je Kristijan krepko izboljšal tudi rekord mitinga v Rimu, ki ga je vse od leta 2010 držal Poljak Piotr Malachowski in je znašal 68,78 metra. Tokratna Čehova serija metov: 66,48 m, prestop, 68,76 m, 69,06 m, 69,71 m, 70,72 m Drugo mesto je tokrat osvojil Avstrijec Lukas Weissheidinger, bronasti z olimpijskih iger v Tokiu in SP v Dohi 2019, ki je orodje zalučal 68,38 m. Atlet iz bližine avstrijsko-nemške meje je bil vse do konca resen konkurent našemu šampionu, za Podvinčanom je zaostajal le dober meter. Šele tretji je bil aktualni olimpijski in svetovni prvak Šved Daniel Stahl, ki je v najboljšem poskusu zmogel 65,87 m. 1. Kristjan Čeh (Slovenija) 2. Lukas Weißhaidinger (Avstrija) 3. Daniel Stahl (Švedska) 4. Andrius Gudžius (Litva) 5. Lawrence Okoye (V. Britanija) 6. Sam Mattis (ZDA) 7. Simon Pettersson (Švedska) 8 Matthew Denny (Avstralija) 70.72 m 68.30 m 65.87 m 65.82 m 64.72 m 63.93 m 63.73 m 63.53 m »Na vsaki tekmi mi gre bolje in bolje, tudi izid v Rimu je bil zelo dober. Pomeril sem se z vsemi tremi dobitniki kolajn z olimpijskih iger, kar pa me ni delalo bolj živčnega kot sicer. To sem na tekmi tako ali tako vedno (smeh). To se je videlo v prvem poskusu, a osredotočil sem se na tehniko in se izognil dodatnemu pritisku,« je za uradno stran tekmovanja povedal slovenski reprezentant, ki v Estoniji trenira pod vodstvom trenerja Gerda Kanterja. V Rimu je izmed slovenskih atletinj nastopila še Tina Šutej v skoku ob palici. V tej disciplini je zmagala Američanka Sandi Morris (4,81), nato pa so štiri tekmovalke zmogle enak izid 4,6 metra. Med njimi je bila tudi Šutejeva, ki je tekmo končala na 4. mestu. sta, JM Tenis z WTA-turnir na Nizozemskem Za trofejo ugnali tudi prvi igralki sveta! Najboljša športnica MO Ptuj Tamara Zidanšek (59. na WTA) je sezono turnirjev na travnati podlagi začela na Nizozemskem, v Hertogenboschu, kjer so se dekleta potegovala za 250.000 evrov nagradnega sklada. Med posameznicami je bila Tami 4. nosilka, preskočila pa je eno stopničko – v 1. krogu je ugnala Francozinjo Harmony Tan (121.). Dvoboj vrstnic, obe sta letnici 1997, je bolje začela Tanova, v drugem delu dvoboja pa je Zidanškova rezultat preobrnila v svojo korist. V drugem krogu je bila Konjičanka povsem nemočna proti mladi kvalifikantki Catherine McNally (229.). 20-letna Američanka je z močnimi udarci prevladovala čez celoten dvoboj in naši igralki prepustila le dve igri. Turnir na Nizozemskem je osvojila Rusinja Jekaterina Aleksandrova (30.). Zato pa je bila Tami veliko uspešnejša v igri dvojic, kjer je prvič zaigrala skupaj z Avstralko Ellen Perez. Gre za 26-letnico, ki prihaja iz mesta Shellharbour na JV obali Avstralije, južno od Sydneyja, ki je boljša v igri dvojic, saj zaseda 48. mesto na WTA-lestvici, med posameznicami je 243. Podobno kot Tami je tudi Perezova doslej osvojila tri turnirje med dvojicami. Skupaj sta na Nizozemskem vsaka v svoj življenjepis vpisali četrtega! Za obe je to bil prvi osvojeni turnir na travnati površini. Skupno pot sta Slovenka in Avstralka začeli z izenačenim dvobojem proti Eleni Rybakini in Ljudmili Samsonovi, ki med posameznicami zasedata visoki mesti – 21. in 28. –, med dvojicami pa nista tako uspešni. Po izenačenju v nizih je bil dvoboj v torek prekinjen zaradi dežja, v nadaljevanju pa sta ga Kazahstanka in Rusinja predali. Naslednjo prepreko sta predstavljali domačinki Isabele Haverlag in Suzan Lamers, stari 21 in 22 let. V prvem nizu nista bili dostojni tekmici (6:0), v drugem pa sta vendarle pokazali zobe (7:5). Polfinalni dvoboj je Tamari in Ellen prinesel ugledni nasprotnici, Američanko Desirae Krawczyk in Nizozemko Demi Schuurs, 12. in 15. igralko sveta med dvojicami in 2. nosilki turnirja. 28-letnici sta po začetnem zaostanku 4:1 dvoboj predali. Zidanškova in Perezova sta tako dobili priložnost nastopiti v finalu prvega skupnega turnirja, tekmici na drugi strani mreže pa ne bi mogli biti eminentnejši – 1. in 2. igralska sveta med dvojicami, Elise Mertens in Veronika Kudermetova. 26-letna Belgijka ima na svojem računu že kar 15 turnirskih zmag med dvojicami, 25-letna Kudermetova pa štiri. Z enim samim breakom (v 8. igri) sta Slovenka in Avstralka prvi niz odločili v svojo korist (6:3) in si priigrali lepo prednost. Višje rangirani tekmici sta v drugem nizu povedli Turnir WTA250 v Hertogenboschu (Nizozemska), rezultati, posameznice: 2:4, in pri 3:5 servirali za izenačenje v nizih, a sta Zidanškova in Perezova izvedli rebreak (4:5). Ko je kazalo, da bo odločala podaljšana igra, pa sta Belgijka in Rusinja pri izidu 5:6 izvedli še drugi break (5:7) … Master tie break le za trdne živce Odločitev o zmagovalkah turnirja je tako padla v t. i. master tie breaku. Začetno pobudo sta Slovenka in Avstralka unovčili za vodstvo 3:0, kasneje sta jo še nadgradili s 1. krog: Zidanšek (4.) – Harmony Tan (Francija) 1:6, 6:2, 6:4; 2. krog: Zidanšek (4.) – McNally (ZDA) 1:6, 1:6. Dvojice: 1. krog: Zidanšek/Perez – Rybakina/Samsonova (Kazahstan/Rusija) 1:6, 7:6(6) – predaja; četrtfinale: Zidanšek/Perez – Haverlag/Lamens (Nizozemska) 6:0, 7:5; polfinale: Zidanšek/Perez – Krawczyk/Schurs (ZDA/Nizozemska, 2.) 4:1 – predaja; finale: Zidanšek/Perez – Kudermetova/Mertens (Rusija/ Belgija, 1.) 6:3, 5:7, 12:10. Ellen Perez in Tamara Zidanšek – zmagovalki turnirja v Hertogenboschu Dosedanje zmage Tamare Zidanšek med dvojicami na turnirjih serije WTA 250: Ellen Perez in Tamara Zidanšek sta v finalu turnirja v Hertogenboschu ugnali prvi igralki sveta med dvojicami, Belgijko Elise Mertens in Rusinjo Veroniko Kudermetovo. septembra 2018 – z Olgo Danilović v Taškentu (Uzbekistan) avgusta 2020 – z Arantxo Rus v Palermu (Italija) novembra 2020 – z Arantxo Rus v Linzu (Avstrija) julija 2022 – z Ellen Perez v Hertogenboschu (Nizozemska) 4:1, 5:2, 6:2 in 8:3. V tem trenutku je že kazalo na hiter konec, a sta se izkušenejši tekmici pobrali in začeli nižati zaostanek – 8:6. Pri izidu 9:6 sta imeli Tami in Ellen tri vezane zaključne žogice, a sta Elise in Veronika s štirimi zaporednimi točkami uspeli sami priti do zaključne žogice – 9:10. Naslednje tri točke so bile v domeni Tamare in Ellen, tako da sta se lahko veselili prestižne turnirske zmage! Izenačeni finalni dvoboj je trajal uro in 33 minut, v osvojenih točkah pa je bilo 75:68. Največja (odločilna) razlika v statističnih kolonah je bila v deležu osvojenega drugega servisa, Perezova in Zidanškova sta imeli 68 % izkoristek (13/19), Mertensova in Kudermetova pa le 33 % (6/18). S turnirsko zmago se je Tami lepo povzpela na WTA-lestvici med dvojicami, iz 104. mesta je skočila na 74. mesto. Izmed Slovek je v tej konkurenci pred njo le Andreja Klepak, ki je 16. igralka sveta. Naslednja postaja na svetovni turneji za Zidanškovo bo Berlin, kjer na travi poteka turnir serije WTA500. V 1. krogu se bo pomerila z Rusinjo Ljudmilo Samsonovo (28.). JM COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 Šport 18 stran 18 torek z 14. junija 2022 Motokros z Dirka za VN Nemčije Gajser pred tekmeci za stoenko Tim Gajser iz Pečk pri Makolah se je po treh velikih nagradah, na katerih se ni uvrstil na zmagovalni oder, znova zavihtel na sam vrh dirke za svetovno prvenstvo. To mu je uspelo v nemškem Teutschenthalu (v bližini Halleja, kakšnih 70 km od Leipziga), kjer je na koncu ob visoko dvignjenih zastavah s številko 234 in rdeče-rumenih baklah donela Zdravljica. Gajser je odlično odpeljal že sobotne kvalifikacije, na katerih si je zagotovil najboljši štartni položaj na nedeljskih dirkah v konkurenci. To je bilo izjemno pomembno, saj je vodilni položaj na dirki omogočal precej lažjo pot do visokih uvrstitev, tekmeci v ozadju so se otepali s prahom, zemljo in kamenjem … V prvi vožnji je 25-letnemu vozniku Honde start izjemno uspel, na notranji liniji se je čez prvi ovinek zapeljal kot vodilni. To mu je omogočilo izbiro idealnih linij ter posledično večanje prednosti pred tekmeci. Ko je prednost znašala približno osem sekund, je le še nadzoroval celotno situacijo na progi in tekmece držal na varni razdalji … Drugo mesto je v prvi vožnji osvojil Latvijec Pauls Jonass, tretje pa Švicar Jeremy Seewer. V drugi vožnji je Tim na startu za malenkost zamudil, Seewer si je priboril malenkostno prednost, med omenjena pa se je vrinil še Španec En Francoz se je po poškodbi vrnil, drugi gre na bolniško Francoz Maxime Renaux, doslej najbližji tekmec Tima Gajserja v boju za naslov svetovnega prvaka, je na sobotnih kvalifikacijah grdo padel v prvem krogu in si pri tem zlomil štiri vretenca. 22-letnik je z velike višine padel ob koncu prvega kroga, a nato sam pripeljal v bokse, kjer je odstopil. Zaradi bolečin v hrbtu so ga nemudoma odpeljali v ambulanto ob dirkališču, kasnejši pregled pa je razkril štiri zlomljena vretenca. Zdaj lanskega svetovnega prvaka v razredu MX2 čaka daljše okrevanje. Se je pa v Nemčiji po dolgi odsotnosti zaradi zloma noge v motokros karavano vrnil Romain Febvre. Francoz je lani z Gajserjem in Herlingsom do zadnje dirke bil hud boj za naslov svetovnega prvaka, na koncu je za Nizozemcem osvojil 2. mesto (Gajser je bil 3.). Po koncu lanske sezone se je poškodoval na superkrosu v Parizu, rehabilitacija pa ni potekala povsem po načrtih. Foto: MXGP Jorge Prado. S slednjim je naš šampion hitro opravil in ga elegantno prehitel, Švicar pa se je izkazal za pretrd oreh in je vse napade odbil. Ko je Tim spoznal, da bi bil morebitni prehitevalni manever preveč tvegan, je spustil tempo in se zadovoljil z 2. mestom. Kot tretji je v cilj pripeljal Prado. »V Nemčiji sem zelo užival. V prvi vožnji mi je uspel imeniten start, po katerem mi je uspelo nadzirati položaj in zmagati. V drugi vožnji je bila proga zahtevnejša, ker se je sonce že dodobra spustilo in slabšalo vidljivost. Vseeno sem zadovoljen z opravljenim. Kljub temu da v drugo nisem najbolje startal, sem se približal Jeremyju, nato pa sem se zadovoljil s tem, da mu zgolj sledim, saj bi lahko bilo precej nevarno, če bi preveč pritiskal,« je po dirki dejal Gajser. Prvo in drugo mesto sta Gajserju z zbranimi 47 točkami prinesli sedmo letošnjo zmago za veliko nagrado, drugo mesto je z dvema točkama manj osvojil Seewer. Kljub slabši prvi vožnji se je na stopničke uvrstil Prado. V seštevku točkovanja za svetovno prvenstvo ima zdaj Gajser 485 točk, kar je natančno 101 točko več od Seewerja. Tretji je po novem Prado, ki zaostaja 119 točk, na četrto Tenis z Zoran Krajnc mesto pa je zdrsnil nesrečni Renaux, ki je ostal pri 365 točkah. Drugi slovenski dirkač v Teutschenthalu Jan Pancar je na dirki razreda MX2 osvojil skupno šesto mesto. To je njegova najvišja uvrstitev na tej ravni, potem ko je v posamičnih vožnjah prav tako zabeležil svoja najboljša izida; v prvi vožnji je bil peti, v drugi pa sedmi. Naslednja dirka svetovnega prvenstva bo čez dva tedna v Indoneziji. JM, sta Dirka za VN Nemčije, rezultati: 1. Tim Gajser 2. Jeremy Seewer 3. Jorge Prado 4. Ruben Fernandez 5. Romain Febvre 6. Pauls Jonass Slovenija Švica Španija Španija Francija Latvija Honda Yamaha Gasgas Honda Kawasaki Husqvarna 25 20 14 16 18 22 22 25 20 16 14 8 47 45 34 32 32 30 Skupni vrstni red v SP: 1. Tim Gajser 2. Jeremy Seewer 3. Jorge Prado 4. Maxime Renaux 5. Glenn Coldenhoff Slovenija Švica Španija Francija Nizozemska Honda Yamaha Gasgas Yamaha Yamaha 485 384 366 365 330 Tenis z UTR turnir v Kopru Planinšek najboljši Slovenec na turnirju v Kopru Krajnc ponovno v poslu, ki ga najbolje obvlada Ptujčan Zoran Krajnc je večkratni prejemnik priznanja Teniške zveze Slovenije za trenerja leta v Sloveniji. Ob dolgoletnem delu v domačem teniškem klubu Terme Ptuj, kjer se je podpisal pod prve uspehe Blaža Role, Nine Potočnik, Svena Laha in številnih drugih, pa je bil v zadnjih letih izpostavljen predvsem kot dolgoletni trener Tamare Zidanšek in tvorec vseh njenih uspehov. »V Sloveniji nimamo takšnih materialnih možnosti, kot jih imajo na voljo v razvitih teniških državah, a se nam kljub temu ni treba sramovati domačega znanja –imamo ga dovolj in je primerljivo s tistim, ki ga imajo trenerji igralcev in igralk iz svetovnega vrha. Potrebno pa je povezovanje, smo premajhni, da bi vsak delal zase,« je njegov znani rek. Na primeru Tamare je to dokazoval v praksi, saj je igralko iz Slovenskih Konjic pripeljal globoko v TOP 100 igralk sveta tako med posameznicami kot dvojicami. Po lanskoletnem razhodu z Zidanškovo je na njegov naslov priromalo veliko vabil za sodelovanje, a je vse vztrajno zavračal, saj se je z vso intenzivnostjo posvečal projektu Ball Back System (bbs-tennis.com). Pred časom je to pripeljal do točke, ko lahko delo na projektu nadaljujejo drugi, zato se je lahko vse bolj posvečal temu, kjer je najboljši – treniranju. Prve izzive je našel v domačem okolju, kamor so na treninge prihajali igralci od drugod, naslednja stopnja pa je bilo delo z mladimi igralci ŽRK Maribor. »Trenutno pomagam pri delu s skupino igralcev ŽTK Maribor, v kateri so Sebastjan Dominko, Gal Emeršič Potočnik, Jan Kupčič, Maj Premzl in Žiga Švec. Gre za izjemno lepo skupino, vsi fantje so pripravljeni trdo delati in se učiti. Zame je koristna izkušnja delati s fanti, saj to zahteva nekoliko drugačen pristop kot pri delu z dekleti,« je dejal Krajnc. Tim Gajser je v Nemčiji zmagal sedmič v sezoni, skupno pa je v karieri prišel do jubilejne, 40. zmage za veliko nagrado. V Tenis centru Bonifika v Kopru je potekal UTR (Universal Tennis Rating) turnir z nagradnim skladom 25.000 dolarjev. Na njem so se merili igralci iz 13 različnih držav, ki so bili najprej razvrščeni v štiri skupine, v kateri so igrali po sistemu »vsak z vsakim«, zmagovalci pa so se nato uvrstili v zaključne boje. Slovenijo so zastopali štirje igralci, med njimi je bil tudi Filip Jeff Planinšek. Prav član ptujskega kluba je bil na koncu najboljši Slovenec na turnirju, kot edini se je uvrstil v polfinale. Tam ga je ustavil Slovak Janos Fekete, ki je moral v finalu priznati premoč Romunu Teodoru Giusci. Rezultati Filipa Jeffa Planinška, skupinski del: Planinšek – Rumler (Češka) 6:4, 5:7, 6:2; Planinšek – Dominko (Slovenija) 6:1, 7:5; Planinšek – Campbell (Ciper) 6:1, 6:1; Planinšek – Miković (Slovenija) 6:2, 6:1. Zaključni del, polfinale; Planinšek – Fekete (Slovaška) 1:6, 7:6(3), 2:6, Giusca (Romunija) – Paz (Argentina) 6:1, 6:1; finale: Giusca – Fekete 6:3, 6:2. Zoran Krajnc in Kaja Juvan – tandem za velike stvari »Kaja razume in sprejema moje metode dela« A to je bil šele v uvod, saj je kot naslednji izziv na svoji trenerski poti sprejel vabilo iz tabora Kaje Juvan! »Ni skrivnost, da so bili iz Kajinega tabora od samega začetka najbolj vztrajni in so si želeli sodelovanja z mano. Pred kakšnim mesecem sem privolil v delno sodelovanje; glavni trener je še naprej Belgijec Philippe Dehaes, sam se bom ekipi pridružil občasno. Za mano so uvodne analize Kajine igre, po katerih sem že podal nekatere predloge za izboljšave. Lahko dodam, da sva se z glavnim trenerjem že precej argumentirano uskladila glede sodelovanja. S Kajo sem sicer občasno delal že v prejšnjih letih, še v času sodelovanja s Tamaro, zato zelo dobro razume moje metode dela in jih tudi sprejema. To pa je za zdaj to, kar je najpomembnejše,« je iz Birminghama, kjer bo Kaja začela nastope na travnati podlagi na turnirju serije WTA250, sporočil Krajnc. Številni slovenski ljubitelji tenisa so lahko spremembe v igri Juvanove opazili že na zadnjih turnirjih, npr. v Rimu (kjer je bil Zoran že zraven) in v Strasbourgu, kjer je 21-letna Ljubljančanka igrala maratonski finale z Nemko Angelique Kerber – 6:7(5), 7:6(0), 6:7(5). Nedvomno naveza, ki jo bo veselje spremljati tudi bolj podrobno … Jože Mohorič Nina aktivna v Avstriji Nina Potočnik (362. na WTA) je v avstrijskih Porečah ob Vrbskem jezeru nastopila na turnirju serije ITF z nagradnim skladom 60.000 dolarjev. Uspešno je opravila kvalifikacije – ugnala je domačinko Sarah Kanduth in Slovenko Niko Radišič –, nato pa jo je v 1. krogu premagala Makedonka Lina Gjorčevska (281.). JM Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj) Tamara znova slovenska številka 1 Na ponedeljkovi WTA-lestvici na vrhu ni prišlo do sprememb, Poljakinja Iga Swiatek je v prepričljivem vodstvu – pred prvo zasledovalko, Estonko Anett Kontaveit, ima več kot 4000 točk prednosti. Zato pa je znova prišlo do zamenjave na mestu najboljše Slovenke, Tamara Zidanšek in Kaja Juvan sta znova zamenjali pozicije: Tami je sedaj 58., Kaja pa 60. igralka sveta. Naslednji Slovenki sta dobrih 200 mest nižje, Polona Hercog je na 287., Dalila Jakupović pa na 289. mestu. Na moški ATP-lestvici je vodstvo v tem tednu prevzel Rus Danil Medvedjev, drugi je Nemec Alexander Zverev, šele tretji pa Novak Đoković. Oba najboljša Slovenca sta poslabšala svoji uvrstitvi. Aljaž Bedene je izgubil 22 mest in je po novem 183. igralec sveta. Blaž Rola pa ni več član 300 najboljših igralcev sveta. Od ponedeljka je Ptujčan 306. igralec sveta. Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK stran 19 Šport, šport mladih torek z 14. junija 2022 19 Rokomet z RK Jeruzalem Ormož Šest Ormožanov v mladinski reprezentanci Mladinska reprezentanca Slovenije, letniki 2002 in mlajši, je v ponedeljek začela priprave na evropsko prvenstvo U-20, ki bo od 7. in 17. julija potekalo na Portugalskem. Prvi del priprav bo potekal na Rogli. „V prvem delu priprav bomo opravili devet treningov in odigrali dve tekmi proti Češki. Na žalost imamo težave glede popolnosti ekipe, saj za študente potekajo izpitni roki, za srednješolce pa mature. Tako bo v prvem delu priprav potrebno ogromno improvizacije. Po informacijah iz drugih držav imajo enake težave tudi te reprezentance, tako da smo glede odsotnosti igralcev vsi na istem,“ je o prvem delu priprav spregovoril eden od šestih Ormožanov v reprezentanci, trener Saša Prapotnik. Preostalo peterico sestavljajo Blaž Fergola, Denis Škrinjar, Jure Lukman, Nik Čirović, Gašper Pungartnik. „Gre za igralce, ki so odigrali prvo sezono v 1. A-ligi in to zelo solidno, tako da je njihov vpoklic v reprezentanco povsem zaslužen. Med drugim bodo omenjeni fantje pomembni nosilci te ekipe in se od njih veliko pričakuje. V tej sestavi manjka še vratar Jeruzalema Aleš Zemljič, ki se po poškodbi kolena vrača na rokometna igrišča, vendar še ni nared za največje obremenitve, kakšne zahtevajo priprave in samo prvenstvo. Smo v zanimiv skupini skupaj z Dansko, Madžarsko in Ferskimi otoki. Mogoče se sliši čudno, ampak eden od favoritov te skupine so Ferski otoki, ki imajo v svojih vrstah enega talenta svetovne klase, ostali igralci pa igrajo v 1. in 2. danski ligi. O samih Dancih ne gre izgubljati besed, Madžari pa v rokomet vlagajo visoke finančne zneske in temu primerna so tudi pričakovanja za njihovo reprezentanco. Seveda ne smemo podcenjevati niti samega sebe, saj imamo v svojih vrstah nekaj izjemnih igralcev, kar pa je najvažnejše, večina od njih ima visoko minutažo v naši elitni ligi, kar je zelo pomembno. Lani smo bili četrti na evropskem prvenstvu do 19 let v Varaždinu in podobne uvrstitve si želimo tudi letos na Portugalskem,“ je o tekmecih in željah naše reprezentance povedal Piksi, trener Jeruzalema in mladinske reprezentance do 20 let. Na priprave reprezentance je zelo motiviran odšel tudi Jure Lukman, član Jeruzalema, ki je letos kot posojeni igralec igral za Ljubljano, ki je izpadla iz 1. lige. „Žal se nam v Ljubljani ni izšlo vse po načrtih in smo izpadli v 1. B-ligo, kjer bomo letos merili moči z Veliko Nedeljo, za katero sem igral v sezoni 2020/21 v 2. DRL. S svojimi predstavami v dresu Ljubljane sem bil predvsem zadovoljen v prvem delu prvenstva, kjer sem imel tudi veliko minutažo. V drugem delu prvenstva sem zaradi poškodbe izpustil nekaj tekem, obenem sem pri novem trenerju imel nekoliko manjšo minutažo. Glede reprezentance si želim, da se čim bolje pripravimo predvsem fizično. Glede taktičnega znanja ekipe se nimamo česa bati. S soigralci se zelo dobro poznamo in razumemo, tako na igrišču kot izven njega. Ob pomoči športne sreče in ob naši zagnanosti se nadejamo lepe uvrstitve. Osnova je uvrstitev v drugi del tekmovanja, nato pa želimo iskati priložnost za napredovanje med štiri najboljše ekipe Stare celine,“ je dejal Lukman, šesti strelec NLB lige v tem prvenstvu, ki je v povprečju dosegal 6.3 zadetka na tekmo. Priprave mladinske reprezentance so razdeljene na tri dele: prvi in drugi del bosta potekala na Rogli, zaključni s pripravljalnima tekmama v Mariboru proti Italiji in Hrvaški pa v Zrečah. Foto: Črtomir Goznik V dresu reprezentance do 20. leta starosti bo poleg selektorja Saša Prapotnika iz vrst Jeruzalema Ormoža nastopalo kar pet mladih igralcev. V reprezentanci tudi Anže Miklin in Taras Rajh Vpoklic v reprezentanco letnika 2008 in mlajši sta si s svojimi igrami prislužila tudi Anže Miklin (letnik 2008) in Taras Rajh (letnik 2009). Oba avgusta čaka reprezentančni kamp v Izoli, kjer si bosta ob številnih treningih in tekmah nabirala prepotrebne izkušnje. „Pri mlajših selekcijah imamo številne reprezentante, kar je dokaz Nogomet z Priznanja MNZ Ptuj dobrega dela v klubu z mladimi. Naša želja je, da nadaljujemo z dobrim delom pri mlajših selekcijah in da čim več teh fantov pripeljemo do članske kategorije ter igranja za Jeruzalem v 1. A-ligi. Smo zelo ponosni na popolno igralsko piramido, ki jo imamo v klubu in to je tudi osnova za uspeh kasneje v članski konkurenci. Še vedno nam primanjkuje vsaj eden ali celo dva kakovostna trenerja, da bi lahko v normalnem ritmu izpeljali vse treninge številnih selekcij, ki jih premoremo (10 mlajših selekcij). Pri delu z mladimi smo si zastavili visoke cilje, ki bodo vidni v roku petih let v članski konkurenci,“ je o željah v klubu povedal predsednik Mladen Grabovac. V soboto in nedeljo, 18. in 19. junija, bo v Ormožu in pri Veliki Nedelji potekal mednarodni turnir mladih Ormož 2022, kjer bo nastopilo 12 klubov iz Slovenije, Hrvaške ter Madžarske. Avgusta bo v Poreču potekal še 24. poletni rokometni tabor, septembra pa selekcije 2006/07, 2008/09 in 2010/11 čaka nastop na močnem mednarodnem turnirju v Sarajevu. Uroš Krstič Šolski šport z Plavanje Najboljšim priznanja, Boč še naprej v Super ligi Nastopali učenci sedmih šol Seznam nagrajencev: Super liga: prvak: Boč Poljčane; najboljši strelec: Vojko Tominc (Grajena, 20 golov); ferplej: 1. Gorišnica, 2. Bukovci, 3. Markovci; 1. liga MNZ Ptuj: prvak: Središče ob Dravi najboljši strelec: Klemen Jakl (Središče, 20); ferplej: 1. Rogoznica Slofin, 2. Hajdoše, 3. Središče; 2. liga MNZ Ptuj: prvak: Makole; najboljši strelec: Aleksander Grašič (Makole Bar Miha, 17); ferplej: 1. Makole Bar Miha, 2. Slovenja vas SMS sanacija, 3. Zg. Polskava; Mladina: prvak: Zavrč-Cirkulane; najboljši strelec: Rene Markovič, Zavrč-Cirkulane, 27); ferplej: 1. Cirkulane-Apače, 2. Zavrč-Cirkulane, 3. Korant Stojnci; Kadeti: prvak: Klopotec Videm; najboljši strelec: Niko Emeršič (Klopotec Videm) in Kevin Kokot (Zavrč-Cirkulane, oba 8); ferplej: 1. Korant Markovci, 2. Klopotec Videm, 3. Podvinci Dornava Tames; Starejši dečki: prvak: Aluminij U-9; najboljši strelec: Nik Žnidarič (Ormož-Središče, 25); mlajši dečki: 1. razred, prvak: Aha Emmi Bistrica B; 2. razred, prvak: Grajena; Veterani +35: prvak: Skorba; najboljši strelec +35 vzhod: Dušan Štebih (Dornava, 12); najboljši strelec +35 zahod: Denis hajnc (Pragersko, 26); Veterani +40: prvak: Majšperk; najboljši strelec: Primož Sagadin (Majšperk, 22). Po dveh letih znova v ustaljenih tirnicah Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj: »Po dveh letih, ko je tekmovanja močno omejevala epidemija koronavirusa, je sedaj za nami takšna sezona, kot smo jo načrtovali. Z veseljem ugotavljamo, da so bile tekme v vseh ligah izredno zanimive, v glavnem je bilo v vseh ligah tudi do konca nepredvidljivo, kdo bo prvak. Na tem mestu se zahvaljujem vodstvu tekmovanja, igralcem, trenerjem, funkcionarjem v klubih, sodnikom in vsem, ki delujejo v nogometu, da so bila vsa tekmovanja izpeljana v skladu s propozicijami in da smo imeli vsa tekmovanja regularna. Ob tem pa čestitam vsem, ki so bili najboljši. V Super ligi je bila to ekipa Boč Poljčane, ki pač žal ne napreduje v 3. ligo vzhod in bodo še naprej igrali v Super ligi. V 1. razredu so prvi Središčani, ki se po več letih vračajo v Super ligo, v 2. razredu pa so prve Makole. Moje mnenje je, da so vse tri ekipe v svojem razredu zasluženo prvaki.« Gašper Turšič, igralec NK Boč Poljčane: »Sezona je bila dolga in naporna. V prvem delu smo bili neporaženi, medtem ko je bil drugi del prvenstva za nas nekoliko težji. Zadeve so se nam malo zapletle, ampak smo na koncu srečno le ostali na prvem mestu in dosegli naš cilj. Prvo mesto je bil naš cilj ob 90-letnici našega kluba in s tem smo sedaj vsi zelo zadovoljni.« Dejan Kociper, igralec NK Središče ob Dravi: »V minuli sezoni smo igrali zares odlično, saj nismo zabeležili nobenega poraza skozi celotno prvenstvo. Zabeležili smo le tri neodločene rezultate, na vseh drugih tekmah pa smo zmagali. Tako smo na res zanesljiv način osvojili ligo.« Klemen Stojnšek, kapetan NK Makole Bar Miha: »V zadnjih dveh letih nas je nekoliko oviral koronavirus, a smo ves čas delali dobro in to se je v minuli sezoni močno poznalo. Bila je uspešna sezona in smo zelo veseli, da nam je uspelo zmagati in napredovati v ligo višje.« Zmagovalci posameznih kategorij: 50 m prosto: deklice, 1. r: Eva Črepinko (Sveti Tomaž); dečki, 4. r: Tomi Raj (Ljudski vrt); deklice, 4. r: Brina Mojsilovič Meznarič (Breg); deklice, 5. r: Julija Kotar (Hajdina); dečki, 6. r: Miha Krajnc (Hajdina); deklice, 6. r: Nuša Planinšec (Hajdina); dečki, 7. r: Anej Dobnik (Hajdina); deklice, 7. r: Sofija Peteršič (Dornava); deklice, 8. r: Ana Črepinko (Sveti Tomaž); dečki, 9. r: Matevž Kostanjevec (Ljudski vrt); deklice, 9. r: Izza Jurgec Bauman (Ljudski vrt); 50 m prsno: deklice, 5. r: Brina Ros (Žetale); dečki 6. r: Miha Krajnc (Hajdina); deklice 6. r: Nuša Arnuš (Olga Meglič); dečki, 7. r: Anej Dobnik (Hajdina); deklice, 7. r: Mia Jovanovič (Ljudski vrt); deklice, 8. r: Ana Črepinko (Sveti Tomaž); dečki, 9. r: Matevž Kostanjevec (Ljudski vrt); deklice, 9. r: Izza Jurgec Bauman (Ljudski vrt). UR DB, JM Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj MNZ Ptuj za dosežke v sezoni 2021/22 V organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi Plavalnega kluba Terme Ptuj je bilo v Termah Ptuj izvedeno 23. medobčinsko tekmovanje osnovnih šol v plavanju. Nastopili so učenci in učenke sedmih osnovnih šol: OŠ Ljudski vrt, OŠ Breg, OŠ Olge Meglič, OŠ Hajdina, OŠ Dornava, OŠ Žetale in OŠ Sveti Tomaž. Največ zmag so si priplavali učenci OŠ Ljudski vrt in OŠ Hajdina, oboji po šest. Foto: Črtomir Goznik V petek je v Bukovcih potekala prireditev Medobčinske nogometne zveze (MNZ) Ptuj ob zaključku sezone 2021/22. V revijalnem delu sta bili najprej odigrani prijateljski tekmi, v prvi sta se pomerili selekciji Centra U-12 in U-13, v drugi pa ekipi sodnikov/delegatov in trenerjev. Vrhunec je bila nedvomno podelitev najboljšim v posameznih konkurencah, podeljevalci so bili Stanko Glažar, Janko Turk, Danilo Levanič in Boris Grabar. Prvaki in najboljši strelci so prejeli pokale, najboljše ekipe v posebnem točkovanju za ferplej pa žoge. Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK Šport, zanimivosti 20 stran 20 torek z 14. junija 2022 Ptuj z Nacionalni program Športajmo in berimo Šport v resnici oblikuje človeka V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so v okviru nacionalnega medresorskega programa za spodbujanje branja med mladimi športniki in športnicami (Športajmo in berimo) gostovali trije vrhunski slovenski športniki: Tadeja Brankovič (biatlonka, štirikratna udeleženka olimpijskih iger), Anja Valant Velepec (vrhunska tekmovalka v atletiki, skakalka v troskoku, olimpijka) in Andrej Miklavc (alpski, smučar, trikratni udeleženec olimpijskih iger). Program izhaja iz nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030. Pogovoru Zlatke Lampret s športniki so prisluhnili dijaki-športniki iz ŠC Ptuj skupaj s profesorji. V programu Športajmo in berimo, ki poteka pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije in Zveze športnih zvez v sklopu programa Olimpijska solidarnost, sodeluje tudi Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, saj gre za plemenito poslanstvo, je v njenem imenu povedal bibliotekar Gregor Korošec. Branje lahko predstavlja pomemben delček mozaika športnikove forme. Program se letos odvija v devetih mestih, sodeluje pa tudi devet splošnih knjižnic. Mlade želijo navdušiti za branje tudi s podporo vrhunskih športnikov, ker so njegovi snovalci prepričani, da to lahko pomaga mladim, saj odpira poti k boljšemu uspehu. Športniki so mladim predstavili svoje življenjske poti, s poudarkom na njihovih športnih zgodbah, na tem, kaj jim je prinesel šport, kakšno popotnico za nadaljnje življenje in njihove karierne poti. Mladi so spoznali, da so resnično izjemni športniki in izjemni ljudje. Njihove izkušnje so lahko navdih za mnoge mlade športnike, ki šele stopajo na to pot. Foto: MG Avtobiografska knjiga Tadeje Brankovič z naslovom Peta olimpijada, ki govori o zakulisju vrhunskega športa, družini, bolezni, o čustvih. Šport ne sme biti izgovor za slabše ocene v šoli Tadeja Brankovič je kar 16 let tekmovala v svetovnem pokalu. Povedala je, da jo je šport izoblikoval in da na šport gleda kot na nekaj zelo dobrega. Trdno zagovarja, da se lahko šola in šport lepo usklajujeta, to lahko potrdi iz lastnih izkušenj. Včasih je bila tudi do 250 dni odsotna v šoli, a jo je kljub temu uspešno zaključila, kar pa zahteva veliko doslednosti, samodiscipline in samoorganiziranja. Med športno kariero je zelo veliko brala, tako o psiholoških pripravah, kako razumeti svet v osebni rasti, kako premagati domotožje, s katerim se je srečevala med dolgimi meseci odsotnosti od doma. V reprezentanci so se vedno šalili na njen račun, vedno je imela s seboj majhen zeleni kovček, v katerem so bile knjige. „Nič ni narobe, če ima mladi človek v torbi kakšno knjigo več, morda mu bo kdaj na poti prišla prav,“ pove. Diplomirala je na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, nato pa pridobila naslov specialist manager na Fakulteti za management v Kopru. Še vedno deluje v športu, predava o pomenu športa in rekreacije za zdravje in dobro počutje. Anja Valant Velepec je poudarila, da jo je šport izoblikoval za celo življenje in pomembno prispeval tudi k uspešni poslovni karieri. Danes je trenerka mladih atletov, vodi pa tudi vadbo odraslih. To, kar so ji dali trenerji, sedaj vrača družbi, ker je to njena dolžnost, poudarja. Ima tudi doktorat znanosti iz kineziologije. Atletika, s katero se je ukvarjala, ni zahtevala veliko odsotnosti iz šole in doma, saj ima skoraj že vsako slo- Foto: MG Anja Valant Velepec, Tadeja Brankovič in Andrej Miklavc na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj vensko mesto stadion, ki omogoča treninge v domačem okolju. Obiskovala je gimnazijo v nekih drugih razmerah, ko še nismo poznali statusa športnika. Profesorji v šoli so ji dali jasno vedeti, ali bo hodila v šolo ali pa bo trenirala. Povedala jim je, da oboje, vsa štiri leta je imela same petke v spričevalu, razen v drugem letniku, ko je imela prav dobro oceno pri slovenskem jeziku. Bila je zlata maturantka. „Šport ne sme biti izgovor za slabše ocene v šoli, tega se mladi morajo zavedati,“ je trdno prepričana. „Nihče od nas pa tudi ne živi od športa, četudi smo bili zelo uspešni. Resnično pomembno je, da mladi športniki uspešno zaključijo šolanje. Stvari na koncu kariere niso tako fantastične, kot bi si morda človek obetal. Vsi te poznajo, ampak v službo te ne bo vzel nobeden. V osnovi pa smo športniki tekmovalni ljudje, tudi kasneje, ko nismo več športniki.“ Footgolf z Slovenian Footgolf Open - Ptuj 2022 Ptujski turnir med največjimi na svetu Le še nekaj dni nas loči od začetka mednarodnega turnirja Slovenian Footgolf Open – Ptuj 2022, ki se bo konec tedna odvijal na Golf igrišču Ptuj. Prijavljenih je več kot 150 tekmovalcev iz 15 držav, med njimi tudi številna zveneča imena s sveta footgolfa. Pestro dogajanje na Ptuju pomeni tudi veliko za uspešen začetek poletne sezone v najstarejšem slovenskem mestu. „V Footgolf zvezi Slovenije in Footgolf klubu Ptuj smo ponosni, da lahko gostimo tekmovanje na tako visokem nivoju – FIFG 500. Ptuj je s tem v družbi krajev, kot so Peking, Orlando, Cancun, Le Mans, Antalya, Bratislava, Maastricht …, kar je veliko priznanje za slovenski footgolf. Footgolf zveza Slovenije, ki je bila ustanovljena leta 2017 je z velikimi mednarodnimi turnirji v Bovcu in na Ptuju dokazala, da postajamo pomembna država v svetu footgolfa. Za turnir serije FIFG 500 se je ptujska ekipa pripravila s prezentacijo pri kandidaturi, ki je prepričala ključne osebe na svetovni footgolf zvezi FIFG. Ptuj s čudovitim golf igriščem, ki je v bližini mestnega jedra in turističnih kapacitet, je idealna kombinacija za tovrstne dogodke. Številni tuji footgolfisti potujejo z družinami za več dni in to je izredno pomembno, saj se na Ptuju in na Štajerskem najdejo številne zanimive možnosti za doživetja,“ je dejal predsednik Footgolf kluba Ptuja Matija Brodnjak. Povabilo gledalcem na Golf igrišče Ptuj Brodnjak poziva gledalce, da si v živo ogledajo tekmovanje in se tako pobliže spoznajo s footgolfom in čudovitim okoljem Golf igrača Foto: Črtomir Goznik Utrinek z lanskega mednarodnega turnirja na ptujskem igrišču Ptuj: „V soboto in nedeljo želimo na Golf igrišče Ptuj povabiti čim več domačinom, da si ogledajo celotno dogajanje v sklopu tekmovanja. Izjemno lep je občutek, ko je igrišče polno footgolfistk in footgolfistov, ki v osnovi tekmujejo sami s sabo, da presežejo svoj najboljši rezultat. Pestra mednarodna konkurenca daje turnirju tudi posebno energijo na terenu, kakor tudi v večernih dogodkih, ki bodo letos na petkovem slavnostnem odprtju ponovno v eminentnem dominikancu, sobota pa bo v priljubljeni gostili Pri Roziki, kjer bodo lahko domačini in številni tujci uživali v slovenski kulinariki in vrhunskimi vini.“ Ptuj bo konec tedna poleg tradicionalnega Polimaratona in kolesarska dirke Po Sloveniji zagotovo izje- mno športno obarvan, kar dokazuje, da imamo v Podravju izjemno radi šport in rekreacijo. „Pogosto se sami niti ne zavedamo, v kakšnem naravnem in kulturnem nadstandardu živimo. Naj bo to vabilo, da nas obišče čim več domačinov, da spoznajo ta zanimivi šport, ki se lahko vsak četrtek po 16. uri tudi rekreativno igra v sklopu Footgolf kluba Ptuj,“ je dodal Brodnjak. Nedeljski finale v neposrednem prenosu Pomemben korak za prepoznavnost footgolfa in promocijo Ptuja je zagotovo neposreden prenos ptujskega turnirja na Sport TV. „Pred tedni je bil prvi prenos mednarodne- ga turnirja v Sloveniji zagotovljen iz Bovca, sedaj bo tudi iz Ptuja. Vsako leto je nekaj novosti, pomembno je, da znamo izkoristiti odličen geografski položaj Slovenije, kjer imamo v tem trenutku že kar pet destinacij za igro footgolfa – poleg Ptuja in Bovca se ga lahko igra v Radencih, Olimju in Ljubljani. V fazi priprave je trenutno kompleks dvorca Jelšingrad v Šmarju pri Jelšah, velika želja pa ostajata še Lipica in Brdo pri Kranju. S temi igrišči bi Slovenija postala velesila na področju footgolfa, saj bi ga lahko v vseh starostnih kategorijah na dokaj majhnem področju proporcionalno širili po celotni deželi na sončni strani Alp,“ je zaključil predsednik ptujskega footgolf kluba. JM Foto: MG Andrej Miklavc je doslej napisal dve knjigi: Do uspeha iz strasti in Šepetalec športnim otrokom (na fotografiji), ki predstavlja pogled in pomen razvoja otroka v športu. Šport je bogastvo, dar za celo življenje Andrej Miklavc je v alpskem športu preživel kar 27 let, od tega je 13 let tekmoval na najvišjem nivoju svetovnega pokala. Pet let je bil med 15 najboljšimi slalomisti na svetu, eno tekmo svetovnega pokala je tudi zmagal (v Park Cityju leta 1995). Gre za obdobje, ki ga ni samo športno, temveč tudi osebnostno zaznamovalo. Za alpsko smučanje se ni odločil, ker bi bil v smučanju največji talent, ampak zaradi najboljše družbe – ker se je v tem okolju najboljše počutil, ker je to rad počel. „Veliko bogastvo je, če človek najde stvar, ki ga veseli, ki jo ima rad. Če želiš v katerikoli stvari napredovati in jo imaš rad – ne glede na vzpone in padce –, boš bistveno lažje napredoval kot sicer. Šport ni samo stvar sposobnosti, talenta, šport te nauči tudi odgovornosti, reda, discipline, odnosa. Šport je bogastvo, dar za življenje. V vrhunskem športu ne more vsak uspeti, prostor je zelo ozek. Šport ima izjemno moč, kar 74 % svetovne populacije spremlja in sledi šport. Ko ljudje gledajo športnika ali športno ekipo, čutijo, da športnik verjame v to, kar počne, zato mu tudi začnejo slediti, podpirati, zanj navijati,“ je o tem, kaj prinese šport, povedal Andrej Miklavc. Z njim sta tesno povezani tudi dve čustvi: zaupanje in lojalnost, ki sta danes najbolj deficitarni čustvi. Z njima pa razpolagajo mladi športniki, ki so s tem lahko zgled vsem, ki se s športom ne ukvarjajo. Šport ni samo stvar rezultatov Šport človeka nauči tudi, da je iskren do samega sebe, ker odgovornosti ne moreš sprejeti, če nisi iskren. Danes je tudi ambasador mednarodnega olimpijskega komiteja za program Verjemi v šport, v okviru katerega pomagajo soustvarjati zavedanje, da šport ni samo stvar rezultatov, ampak je predvsem stvar odnosa, spoštovanja in discipline. To pa so vse stvari, za katere je ugotovil, da niso pomembne samo v športu, ampak tudi v življenju nasploh. Napisal je tudi dve knjigi: Do uspeha iz strasti in Šepetalec športnim otrokom. Živi zelo pestro in raznoliko življenje. Šport prinaša veliko veliko kvalitet v razmišljanju, ki pomagajo pri premagovanju kakršnih koli izzivov v življenju. Žalostno pa je, da danes živimo v zelo rezultatski družbi, ker se vse meri samo skozi rezultat. Življenje te najbolje izpolnjuje takrat, ko si dal vse od sebe, ne takrat, ko si zmagal, je iz izkušenj povedal Andrej Miklavc, ki je diplomiral in študiral na dveh fakultetah. Nikoli pa ni toliko bral in se učil, kot to počne danes. MG Za kakovostno uporabo digitalne tehnologije Anja Valant Velepec, Tadeja Brankovič in Andrej Miklavc so mladim priporočili, da razvijajo kritično distanco do objav na socialnih omrežjih, da bodo znali ločiti, kar je dobro, koristno, v resnici kakovostno, in kar je nekaj, kar „vplivniki“ prodajajo zato, da nabirajo všečke in na ta način služijo. Treba je dobiti znanje, izobrazbo, to pa je mogoče dobiti samo v knjigah. Treba je brati knjige, strokovno literaturo, stvari, ki so znanstveno utemeljene, tudi na področju športa. Šport ni instagram, trening ni instagram. Treba je razviti kritično distanco do teh stvari. Temu je namenjen tudi projekt za spodbujanje branja med mladimi športniki. Knjige niso samo leposlovne in za domače branje, knjige so tudi strokovna literatura in stvari, ki zanimajo mlade športnike v zvezi s treningom, kaj je smisel treninga ... To pa je to, kar ni na instagramu, je pa v knjigah. Digitalno tehnologijo, pametne telefone, je treba čim bolj kakovkstno uporabljati, tudi zato, ker se ljudje danes ne znajo več pogovarjati brez telefonov. Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK Kolofon Večinoma potovali po domovini Lani je zasebno potovalo okoli 534.000 prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več. Skupaj so opravili okoli 4,9 milijona zasebnih potovanj, pri čemer so tako kot leto prej večinoma potovali po Sloveniji, v tujini pa so po navedbah državnega statističnega urada največkrat obiskali Hrvaško. Na vsaj eno zasebno potovanje se je lani odpravilo okoli 534.000 ali 30 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več, kar je 26 odstotnih točk manj kot v letu 2020. Vseh zasebnih potovanj, ki so jih prebivalci Slovenije opravili v 2020, je bilo okoli 4,9 milijona, pri čemer so jih 61 odstotkov opravili v Sloveniji. To je več kot leta 2019 in 2020. V tujini so prebivalci Slovenije največkrat obiskali Hrvaško. Za odhod k južnim sosedom so se odločili v 26 odstotkih vseh za- stran 21 Priloga Gremo na počitnice, 14. junij 2022 Urednik priloge: Jože Mohorič Prispevki in fotografije: Natalija Škrlec, Majda Goznik, sta, Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič sebnih potovanj v tujino. Več kot polovica (63 odstotkov) vseh zasebnih potovanj je bila krajših (ena do tri prenočitve), preostalih 37 odstotkov zasebnih potovanj pa je bilo daljših s štirimi ali več prenočitvami. Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Večina daljših potovanj julija in avgusta Na dve petini vseh zasebnih potovanj (okoli 1,9 milijona) so prebivalci Slovenije odšli v času poletnih počitnic, julija in avgusta. Krajša zasebna potovanja so bila preko leta razporejena bolj enakomerno, več kot polovico (54 odstotkov) daljših zasebnih potovanj pa so tradicionalno opravili julija in avgusta. Udeleženci zasebnih potovanj so porabili povprečno okoli 75 evrov na dan. Turisti so imeli višje izdatke na potovanjih v Sloveniji (86 evrov) kot v tujini (65 evrov). Povprečno največ denarja dnevno pa je porabil turist, ki je bival v hotelu ali podobnem objektu (134 evrov na dan), najmanj pa turist, ki je bival pri sorodnikih ali prijateljih (49 evrov na dan). Zasebna potovanja so trajala povprečno 4,1 prenočitve, navaja statistični urad. 3UR 3U UR RPRF PRFLMV LMMVNR LMV NNRR VSR VSSRURþ U LOR URþ LO Četrtina Slovencev na poslovno ali študijsko potovanje Foto: Stanko Kozel V Sloveniji je bilo lani opravljenih tudi več poslovnih potovanj kot v letu 2019 in 2020. Na vsaj eno poslovno ali študijsko potovanje se je lani odpravilo približno 413.000 ali 24 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih 15 let ali več. Skupaj so se odpravili na okoli 1,8 milijona poslovnih potovanj, pol v Sloveniji in pol v tujini. Poslovno potovanje je v povprečju trajalo 4,2 prenočitve. 'RĜLYLWH32/(71,875,3378-$ Potepanje po Ptuju in okolici ima ’‘•‡„‡«ƒ”Ǥ”‡’Ž‡–œ‰‘†‘˜‹‡ǡ —Ž–—”‡ †‡†‹æ«‹‡ǡ —‡–‘•–‹ǡ ˜”Š—•‹Š˜‹‹—Ž‹ƒ”‹‡•文˜‹Ž‹‹†‘‰‘†‹Œ‡‘†Ž‹«‡”‡ ‡’– œƒ‡’‘œƒ„‡‘††‹ŠǤ „‹æ«‹–‡ ƒŒ•–ƒ”‡Œæ‘ •Ž‘˜‡•‘ Ž‡–œ„‘‰ƒ–‘œ„‹”‘ƒ”Š‹˜•‹Š˜‹ ƒŽ‹„—–‹«‡˜‹‘–‡‡•”‡†‹‡•–ƒǤ –—Œ•ƒ ˜‹ƒ •‡ ‘†Ž‹«‘ ’‘†ƒŒ‘ ’–—Œ•‹—Ž‹ƒ”‹‹•’‘—†ƒ”‘ ƒ Ž‘ƒŽ‹Š •‡•–ƒ˜‹ƒŠǤ  ‘„Œ‡— –‡‡ ”‘˜‘˜ ’‘† ‰”ƒ†‘ •‡ ’‘†ƒŒ–‡ ƒ ’‘•‡„‘ ‹œ—搌‘ ‘—惐Œƒ˜‹ƒƒŽ‹’‹˜ƒǤ‘’‡•–”‹–‡ ”ƒœ‹•‘˜ƒŒ‡ œ œƒ‹‹˜‹‹ ‘—•‹ «‘‘Žƒ†‹Š ’”ƒŽ‹ȋœƒ•‡ƒǡŠ”‡ǡ „—«‘‘ŽŒ‡ȌǤ ‘‰ƒ–‘ –—”‹•–‹«‘ ’‘—†„‘ †‘’‘ŽŒ—Œ‡ ˜‘āŒƒ • –—”‹•–‹«‘ Žƒ†- TP_Oglas_stajerski tednik_3005_22_N.indd 1 #ifeelsLOVEnia 30/05/2022 10:37 Œ‹ ‘,‹‰”ƒ’‘–—Œ•‡Œ‡œ‡”—ǡ‹ Œ‡ ’‘‡„‡ ƒ”ƒ˜‹ ”‡œ‡”˜ƒ– ‹ •—’ƒŒ œ „Ž‹āŒ‹‹ e–—”‘˜ ‹ —†‹ œƒ–‘«‹æ«‡ ˜‡« ‘– ͸͹Ͷ ˜”•–ƒ ’–‹ Ǥ ‡ –—†‹ ’”‹ŽŒ—„ŽŒ‡ƒ –‘«ƒ–‡ƒ«‡˜‹‘Ž‡•ƒ”Œ‡˜ǡœƒ–‘ ˜ƒ„ŽŒ‡‹ ƒ ”ƒ˜•‘ ‘Ž‡•ƒ”•‘ ’‘–ǡ ‹ ˜‘†‹ •‘œ‹ –—ŒǤ ”‹˜‘æ«‹–‡ •‹ ˜‡•Žƒæ‘ ƒ˜ƒ–—”‘ • ƒŒƒ‘ ƒŽ‹ ƒ—Œ‡ –‡” • •—’‘ ˜ •’”‡•–˜— ‹œ—懐‡‰ƒ ‹æ–”—–‘”ŒƒǤ‡æƒŽ‹•‘Ž‡•‘•‡’‘†ƒŒ–‡ ƒ ”ƒœ‹•‘˜ƒŒ‡ ’‘—†„‡ ’‘ ‹†‹Ž‹«‹ ’‘Š‘†‹  ‘–‹ ƒ ‡•–‹ ”ŠǤ ƒ„ƒ˜ƒŒ–‡ •‡ ˜ ”„ƒ†ƒ’ƒ”—ǡƒŒ˜‡«Œ‡–”ƒ’‘Ž‹’ƒ”—˜ ˜œŠ‘†‹Ž‘˜‡‹Œ‹Ǥ ”––ƒ›•‹‡†ƒ”‘†‹‰Žƒ•„‡‹ ˆ‡•–‹˜ƒŽ ”•ƒƒǤ ‡–‹ ‹‘ ‹ ‘’‡”‹ ˜‡«‡” ƒ ƒ‘”ƒ‹ ˜ƒ „‘•–ƒ œƒ‰‘–‘˜‘ ‘•–ƒŽƒ ˜ •’‘‹—Ǥ–—Œ•‡—Ž‹ ‡„‘†‘˜ƒ˜‰—•–— ā‹˜‡Ž‡ œ ‘ā„ƒŽ–‘˜‹ •‡Œ‘ǡ –—Œ•‘ ’‘Ž‡–‘ ‘«Œ‘ǡ –”ƒ†‹ ‹‘ƒŽ‹ ‰Žƒ•„‡‹ ‡•–‹˜ƒŽ‘ ƒ”‘†‘Ǧœƒ„ƒ˜‡ ‰Žƒ•„‡ –—Œǡ ‹•‹‹ ‹‰”ƒ‹ –‡” ˆ‡•–‹˜ƒŽ‘ ‡˜‹ ’‘‡œ‹Œ‡ ‹ ˜‹ƒǤ  Œ‡•‡ ˜•–‘’ƒ‘ • •”‡†Œ‡˜‡æ‹‹ –—Œ•‹‹ ‰”ƒŒ•‹‹ ‹‰”ƒ‹Ǥ „ —Ž–—”‹Š †‘‰‘†‹Š •‡ ˜ ‡•–— ’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒ –—†‹ —Ž‹ƒ”‹ƒǡ ‹ •‹ ‡”—Šƒ˜‡•–—œŽ‘ƒŽ‹‹ ‰‘•–‹•‹‹’‘—†‹‹–‡”†’”‘Ž‡–‹ —–”‹’ –—Œƒ „‘‰ƒ–‹Œ‘ –ƒ—ŠƒǤ 文˜‹Ž‹ †‘‰‘†‹Ǥ ƒŽ— „‘•–ƒ ‰ƒŽ‡”‹Œ‡ǡ —Ž‹ ‡ ‹ –”‰‡ ’‘’‡•–”‹- ƒœ‹æ«‹–‡ –—”‹•–‹«‘ ’‘—†„‘ Žƒ ˆ‡•–‹˜ƒŽ •‘†‘„‡ —‡–‘•–‹ Ptuja na www.visitptuj.eu Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 22 COLOR CMYK stran 22 GREMO NA POČITNICE, oglasna priloga Štajerskega tednika Pot na Mestni Vrh, v idilo med vinograde in sadovnjake Pohodniška pot na Mestni Vrh od lanskega leta vabi pohodnike in druge ljubitelje hoje v naravi. Ptujčanom ni potrebno veliko, da se podajo na pot in jo doživijo v vsej njeni lepoti, zanimiva pa je tudi za turiste, za vse tiste, ki iščejo sprostitev in idilo v naravi ter želijo spoznati ponudbo, dediščino in tradicijo tega območja. Predstavljena je kot idilična pot med vinogradi in sadovnjaki, kjer je s posameznih točk izjemen pogled na najstarejše slovensko mesto. Nastala je v prizadevanjih, da bi to območje še bolj približali mešča- nom in drugim obiskovalcem Ptuja. Sicer na tem območju že poteka tudi Slovenjegoriška pohodna pot in ptujska kulturna pot Po poteh Ivana Potrča in Matija Murka. Dolžina celotne poti je 15,9 km Celotna pot je z zemljevidom in ponudniki ter z dediščinskimi objekti predstavljena tudi v zloženki, da bo pot lažja in se bo tudi lažje odločiti, kje se ustaviti in zaužiti najboljše, kar ponuja to območje. Dolžina celotne poti je 15,9 km. Če se bomo nanjo po- dali na izhodišču pri Termah Ptuj, jo bomo prehodili v treh urah in petnajstih minutah, če pa bo izhodišče v starem mestnem jedru, si bomo pot skrajšali za pol ure. Naše izhodišče je lahko tudi na Zadružnem trgu, z železniške postaje, avtobusnega postajališča, parkirišča pod gradom ali iz Grajene. Stara preša z vinogradniškim muzejem in staro prešo s ponudbo najboljših vin in sokov z VTC-13 ter gibanicami Ptujčane in okoličane oz. vse ljubitelje pohodništva, vabi k obisku vsako nedeljo. V celoti je zaživela v Klopca ljubezni na Gomili prinaša pomembno sporočilo o ljubezni, bivanju v naravi in gibanju. Ponuja izjemen pogled na Ptuj in njegovo okolico. Stara preša na Mestnem Vrhu, kjer je ob nedeljah mogoče pokusiti najboljša vina VTC-13 in slastne gibanice. K ogledu vabi tudi vinogradniška zbirka in stara preša iz leta 1912. lanskem letu. Tudi ostali ponudniki ob trasi poti bodo veseli vsakega obiska, najbolje pa je obisk predhodno najaviti, ker vsi nimajo vnaprej določenega odpiralnega časa. Pot sicer vodi tudi mimo rimskega kampa Poetovio, vinogradništva Potrč, turistične kmetije Črešnik, hiške Herberstein, stare več kot 200 let, nekdanje Herbersteinove viničarije, turizma na vasi Lacko, posestva Grajenščak, železniškega parka Ptuj, prav posebnega muzeja tehnične kulture in kmetije Lenart. K ogledu pa vabita tudi rojstna hiša Ivana Potrča, pisatelja in dramatika ter pomembnega slovenskega kulturnega ustvarjalca, ter rojstna hiša Matija Murka s spominsko sobo z restavriranimi predmeti iz obdobja, v katerem je deloval ta slovenski literarni zgodovinar, etnolog, slavist in urednik. Izjemna fototočka je na Gomili, na drugem najvišjem vrhu v MO Ptuj, kjer je v neposredni bližini anten Radiokluba Ptuj med vinogradi postavljena 33. klopca ljubezni, ki so jo ptujske Soroptimistke postavile ob svoji 20-letnici delovanja. Prinaša pomembno sporočilo o pomembnosti ljubezni, bivanja v naravi in gibanja. V naravo po navdih in sprostitev šteje vsak korak Gre pa tudi za postojanke, ki jih nekateri pohodniki, zvesti udeleženci Vincekovega pohoda, ob postavitvi klopotca (Pot klopotčevanja) in pohoda ob Martinovem, že dobro poznajo. Tudi njihova želja je, tako kot snovalcev Poti na Mestni Vrh, da se jim pridružite vsi, ki vam narava daje navdih in prinaša sprostitev po naporih. Šteje vsak korak, vsak pa sam zase ve, kateri koraki so najboljši zanj. 3URPR PRRFFLMV PR PRF LMMVVN LM VNR NNRRRVSR VSSRRUURþ VS UR Rþ R LOR Privoščim si več. POTROŠNIŠKI KREDIT Preprosto in hitro do ugodnega potrošniškega kredita do 40.000 EUR z odplačilno dobo do 7 let. unicreditbank.si VROČA OBRESTNA MERA Slovenj Gradec – raj za kulturnike in avanturiste ‹ ā‡Ž‹–‡ ’”‡ā‹˜‡–‹ ƒ–‹˜‡ ’‘«‹–‹ ‡ ‹ ‘„ –‡ •’‘œƒ–‹æ‡—Ž–—”‹—–”‹’‡•–ƒǫ‘–‡Œ‡Ž‘˜‡Œ ”ƒ†‡ ’”ƒ˜ƒ‹œ„‹”ƒǤ Ž‘˜‡Œ ”ƒ† —ǡ –—†‹ •‹‘‹— œƒ —Ž–—”‘ •”‡†‹æ«‡ǡ Œ‡ ā‹˜ƒ ˜‡œ • ’”‡–‡Ž‘•–Œ‘ ‹ „‘‰ƒ•–˜‘ —Ž–—”‡ †‡†‹æ«‹‡ –‡‡ŽŒ —Ž–—”‡‰ƒ ”ƒœ˜‘Œƒ –‡” ‘•”‡†Œƒ’‘–‡œƒŽ‘ƒŽ‡‹†‡–‹–‡–‡–—†‹˜«ƒ•—ǡ‹ ‰ƒā‹˜‹‘Ǥ—Ž–—”‹—–”‹’ǡ‹Œ‡˜˜‡Ž‹‹‡”‹˜‡œƒ ƒ•–ƒ”‘•˜‡–‘•–‘„‹«ƒŒ‡˜‹–”ƒ†‹ ‹Œ‡ǡ„‘•–‡’”‹ƒ• œƒ«—–‹Ž‹ǡƒ‘”„‘•–‡•–‘’‹Ž‹Ǥ•”‡†Œ‹‘”‘捋—Ž–—”‹—•–ƒ‘˜‹‘”‘捃‰ƒŽ‡”‹ŒƒŽ‹‘˜‹Š—‡–‘•–‹ ‹‘”‘捋’‘”ƒŒ‹•‹—œ‡Œǡ‘Š”ƒŒƒŒ‡–”ƒ†‹ ‹‘ƒŽ‹Š ‘„”–‹ǡ ’‘•‡„ƒ •ƒ”ƒŽƒ ‹ ’‘•˜‡–ƒ ƒ”Š‹–‡–—”ƒǡ‹’‹‹•—Ž’–—”‡ƒ˜•ƒ‡‘”ƒ—ǥ˜•‡ –‘˜ƒ‘„‘„‹•—Ž‘˜‡Œ ”ƒ† ƒ’‘—†‹˜’‘‰Ž‡†˜ ’”‹•–‘—Ž–—”‘†‡†‹æ«‹‘Ǥ ƒ‰‘–‘˜‘˜ƒ•„‘ƒ˜†—æ‹Ž‘•–ƒ”‘‡•–‘Œ‡†”‘ǡ Œ‡” •‡ „‘•–‡ ŽƒŠ‘ ’‘•Žƒ†ƒŽ‹ œ œƒ‹‹ ‡”‰‡”Œ‡˜‹‹‡†‡Œƒ‹‹’‘•—•‹Ž‹‘Žˆ‘˜‘ƒ˜‘Ǥ —Ž–—”‹ ‡–—œ‹ƒ•–‹ ‡ •‡–‡ ‹œ’—•–‹–‹ ‘„‹•ƒ ‘”‘捇‰ƒŽ‡”‹Œ‡Ž‹‘˜‹Š—‡–‘•–‹ǡ‘”‘捇‰ƒ ’‘”ƒŒ‹•‡‰ƒ—œ‡Œƒ‹”‘Œ•–‡Š‹æ‡ —‰ƒ‘ŽˆƒǤe–‡˜‹Ž‡œ„‹”‡˜ƒ•„‘†‘œƒ‰‘–‘˜‘‘«ƒ”ƒŽ‡Ǥ ”‡†ƒŒ–‡ •‡ œ˜‘‘ Žƒ•‹«‡ ‰Žƒ•„‡ ‘Œ•–”ƒ ”‘ƒ–‹«‹Š •ƒ‘•’‡˜‘˜ —‰ƒ ‘Žˆƒ ƒŽ‹ ’ƒ ”ƒœ‹æ«‹–‡’‡•–”‘’‘–†‡Ž‘˜ƒŒƒƒ”‘†‘œƒ„ƒ˜‡‰ƒ ƒ•ƒ„Žƒ ˜ —œ‡Œ— e–‹”‹Š ‘˜ƒ«‡˜Ǥ —•–‘Ž‘˜ ‹ •‡ ŽƒŠ‘’”‡†ƒ–‡”ƒœ‹•‘˜ƒŒ——Ž–—”‡†‡†‹æ«‹‡’”‡‘•‘„‡’‘„‡‰ƒ‹Œ‡‡œ—ƒŒ‡”ƒœŽ‹«‹ ‡Ž‘ Ǥ ‘‰ƒ–œœ‰‘†‘˜‹‘ǡ—Ž–—”‘‹†‡†‹æ«‹‘’ƒŽ‘˜‡Œ ”ƒ†‡  ˜ œƒ˜‡–Œ—”掌‡ ‰‘”‡ ‹ ‘Š‘”Œƒ —†‹ ‹†‡ƒŽ‘ƒ”ƒ˜‘œ‡Ž‡‘—Ž‹•‘œƒ•’”‘•–‹–‡˜‹ƒ–‹˜‘•–‹ƒ’”‘•–‡Ǥ’”‡Š‘†‹–‡•‡†‘„Ž‹āŒ‹Š˜”Š‘˜ǡ ‹˜ƒ„‘†‘’‘—†‹Ž‹«—†‘˜‹–‡”ƒœ‰Ž‡†‡ǡƒŽ‹’ƒ•‡ •‘Ž‡•‘œƒ’‡ŽŒ‹–‡’‘文˜‹Ž‹Š‘Ž‡•ƒ”•‹Š’‘–‡ŠǤ ƒ’‡ŽŒ‹–‡•‡’‘‹ˆ”ƒ•–”—–—”‘ƒŒ„‘ŽŒ‡—”‡Œ‡‹‘Ž‡•ƒ”•‹ ’‘–‹e–”‡ƒǤ ƒ—ā‹Œ–‡ •‡ Ž‘ƒŽ‹Š —Ž‹ƒ”‹«‹Š†‘„”‘–‹–ƒ‘‹œ’‘’‘Ž‹–‡†‘ā‹˜‡–Œ‡ƒæ‡‰ƒ ‡•–ƒǤ‘ā‘•–‹œƒƒ–‹˜‘’”‡ā‹˜ŽŒƒŒ‡’”‘•–‡‰ƒ «ƒ•ƒ’”‹ƒ•œƒ‰‘–‘˜‘‡œƒŒƒǨ —”‹•–‹«‡‹ˆ‘”ƒ ‹Œ‡ǣ Ž‘˜‡Œ ”ƒ†‡ ǡ Žƒ˜‹–”‰‰͸ͺǡ͸͹;Ͷ ;Ͷ Ž‘˜‡ŒŒ ”ƒ ”ƒ†‡ †‡ ǣή͹;ͼ͸;;ͷ͸ͷͷͼǡǣ–‹ ̻•Ž‘˜‡Œ‰”ƒ†‡ Ǥ•‹ǡ’Ž‡–ƒ•–”ƒǣ™™™Ǥ˜‹•‹–•Ž‘˜‡Œ‰”ƒ†‡ Ǥ•‹ Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK stran 23 23 GREMO NA POČITNICE, oglasna priloga Štajerskega tednika V gorah vedno več kolesarjev Zadnja leta vedno več ljudi gore obiskuje z gorskimi kolesi. Električna kolesa so ta svet približala tudi tistim, ki niso fizično dobro pripravljeni, ali pa so imeli določene zdravstvene omejitve. Turno in gorsko kolesarstvo je vsekakor dobrodošla oblika rekreacije, ki pozitivno vpliva na zdravje in počutje ljudi. »Treba se je zavedati, da smo turni in gorski kolesarji ravno tako kot planinci obiskovalci gorskega sveta in da je to svet, kjer živijo občutljive živalske in rastlinske vrste in jim vsak nepredvidljiv dogodek lahko skrajša življenje. Poleg tega je treba upoštevati planinski bonton. Na kolesu smo hitrejši, velikokrat tudi neslišni, zato je toliko bolj pomembno, da se vozimo tam, kjer je to dovoljeno, da na svojo prisotnost opozorimo planince, zmanjšamo hitrost ali pa se celo ustavimo. Enaka pravila veljajo tudi za uporabnike e-koles, ki jim pa še pose- Še osnovni napotki za varnejši obisk gora: - načrtujte pot; - v gore se odpravite z nahrbtnikom z nujno planinsko opremo; - pokličite v planinsko kočo in rezervirajte spanje; - za obisk gora velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega; od nižjega do višjega. Prva planinska tura naj ne bo Triglav, prihranimo si ga za poznejši del poletja, ko &RYLG NULWMH  bej svetujemo, da četudi e-kolo omogoča dokaj strme vzpone, ne smemo pozabiti, da se bomo morali po isti poti tudi spustiti, kar je mogoče samo s pravilno tehniko spusta. Pred kratkim smo v Slobomo dobro uhojeni in bolje fizično pripravljeni; - okusno hrano in osvežilno pijačo dobite v planinski koči, v nahrbtniku je zgolj malica in nekaj tekočine; - obujte lahke, poletne planinske čevlje. Svetujemo visoke, lahko polvisoke, sploh za noge nevajene hoje po planinski poti; - v gore se odpravite zgodaj, ob štirih, petih in se na ta način skušajte izogniti poletnim nevihtam, ki jih spremljajo strele; veniji dobili prvo enoto gorskih reševalcev na e-kolesih, kar omogoča še hitrejši prihod do ponesrečencev v gorah, ki si jih sploh ne želimo,« pove Matjaž Šerkezi iz Planinske zveze Slovenije. - smeti nesite v dolino in jih odložite v koše za smeti; - pri prečenju planinskih pašnikov upoštevajte življenjski prostor živali, ki se tam pasejo. Opazujte jih od daleč. Če imate s sabo pasje kosmatinčke, jih privežite na povodec; - če pridete do pretrgane jeklenice in pot ni varna za prečenje, se obrnite; če se ne počutite dobro ali pa imate slab dan, se usedite, zadihajte, poglejte naravo okrog sebe in se z nasmehom vrnite; če izgubite markacije, se vrnite po isti poti nazaj … /(712785,67,q12 =$9$529$1-(= $6,67(1&2978-,1, 6(63/$q$ 24. 6.-2. 7. 2022 MARIBOR, SLOVENIJA www.festival-lent.si Magnifico 24. junij Vlatko Stefanovski & Tanec 25. junij Vlado Kreslin in Mali bogovi 29. junij Bajaga i Instruktori 30. junij Rock opera 1. julij GL AVNI GENER ALNI POKROVITEL J Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 24 COLOR CMYK stran 24 GREMO NA POČITNICE, oglasna priloga Štajerskega tednika 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Na poletje pripravite tudi svoj avto ‘Ž‡–‡ ˜‘āŒ‡ •‘ ’”ƒ˜‹Ž‘ƒ ƒŒ œƒŠ–‡˜‡ǡ ƒ Œ‡ –—†‹ ƒŒ‡ ˜‘œ‹Ž‘ ’”‹’‘”‘«ŽŒ‹˜‘ —•–”‡œ‘ ’”‹’”ƒ˜‹–‹Ǥ ‡ ”‡†‘ ˜œ†”ā‡˜ƒ‘ ‹„”‡œŠ‹„‘˜‘œ‹Ž‘Œ‡œƒ‡•ŽŒ‹˜‘ –‡” ’‘‡‹ ˜ƒ”‘ ‹ „”‡œ•”„‘ —†‡Ž‡ā„‘˜’”‘‡–—–ƒ‘œƒ˜‘œ‹ƒ‘–•‘’‘–‹‡Ǥ”‡˜‡–‹˜‹ ’”‡‰Ž‡†‹‹‘•‘˜ƒ’‘’”ƒ˜‹Žƒ•‘ †‘„”ƒ ‘†Ž‘«‹–‡˜ǡ œƒ ƒ” Œ‡ ’”ƒ˜‹ ƒ•Ž‘˜Emil Frey Avtocenter na –—Œ•‹ ‡•–‹ͷ͹͸˜ƒ”‹„‘”—ǡ‹ ˜ƒna enem mestu zagotavlja hitro in vestno opravljene storitveǤ •‘˜‘ ’”‹’”ƒ˜‘ ‹ ’”‡‰Ž‡† ˜‘œ‹Žƒ ŽƒŠ‘ ‡‘Ž‹‘ „‘ŽŒ ˜‡æ«‹ Žƒ•–‹‹ •‹ ‡” ‘’”ƒ˜‹–‡ •ƒ‹ǡ ƒ œƒŠ–‡˜‡Œæƒ‘’”ƒ˜‹Žƒ‹’‘’”ƒ˜‹Žƒ ”ƒŒ‡’”‡’—•–‹–‡•”„‹•–”‘‘˜Œƒ‘ ‹Ž ”‡› ˜–‘ ‡–”ƒ ƒ”‹„‘”Ǥ ,‡ Œ‡ ‘† ”‡†‡‰ƒ •‡”˜‹•ƒ‹‹Ž‘˜‡««ƒ•ƒǡ’‘–‡•˜‘Œ ƒ˜–‘’”‡††‘’—•–‘’”‹’‡ŽŒ‹–‡ƒ ’”‡˜‡–‹˜‹ ’”‡‰Ž‡† ˜ ‹Ž ”‡› ˜–‘ ‡–‡”ǡ Œ‡” „‘†‘ ‡Šƒ‹‹ ’”‡˜‡”‹Ž‹•–ƒŒ‡˜ƒæ‡‰ƒ˜‘œ‹ŽƒǤ ‡†œƒŠ–‡˜‡Œæƒ‘’”ƒ˜‹Žƒǡœƒƒ–‡”ƒ•‡Œ‡’”‹’‘”‘«ŽŒ‹˜‘†‘‰‘˜‘”‹–‹ ƒ’‘‘„Žƒæ«‡‡•‡”˜‹•—ǡ˜•‡ƒ‘” •‘†‹Œ‘ǣ ‡Œƒ˜ƒ ‘ŽŒƒ ‹ ƤŽ–”ƒ œƒ‘ŽŒ‡ǡ’”‡‰Ž‡†ƒ——Žƒ–‘”Œƒ‘œǤ •‹•–‡ƒ’‘ŽŒ‡Œƒƒ——Žƒ–‘”Œƒǡ •ƒŒŒ‡‰‘˜‘‡‡”‰‹Œ‘–”‘æ‹–—†‹˜‹•‘ƒ œ—ƒŒƒ –‡’‡”ƒ–—”ƒǡ ’”‡‰Ž‡† ’Ž‘æ«‹  ‹ œƒ˜‘”‹Š †‹•‘˜ –‡” œƒ˜‘”‡ –‡‘«‹‡ǡ ’”‡‰Ž‡† •–ƒŒƒ „Žƒā‹Ž‹‘˜ǡ †‹ƒ‰‘•–‹«‹ ’”‡‰Ž‡† ‡Ž‡–”‘•‹Š •‹•–‡‘˜ǡ ’”‡‰Ž‡†ŽŒ—«‹Š•Ž‘’‘˜˜‘œ‹Žƒ‹ ’‘†˜‘œŒƒǥ ƒŒƒŒæƒƒ’ƒƒƒ‰—‹ ‹„”‹•ƒŽ ƒ•‡’‘œƒ–—†‹’”‹ƒ‘˜‘•–‹ „”‹•ƒŒƒ •–‡ŽƒǤ ‡–Ž‹ ‡ „”‹•ƒŽ ‡˜ Œ‡ œƒ–‘ ’”‹’‘”‘«ŽŒ‹˜‘ œƒ‡Œƒ–‹ ƒŒƒŒ†˜ƒ”ƒ–ƒŽ‡–‘Ǥ ƒ’‘Ž‹–‡’‘•‘†‘œƒ«‹æ«‡Œ‡˜‡–”‘„”ƒ•‡‰ƒ •–‡Žƒ œ —•–”‡œ‘ –‡‘«‹‘ȂŽ‡–ƒ‘”ƒ—«‹‘˜‹–‘ ”ƒœ–ƒ’ŽŒƒ–‹‹‘«‹•–‹–‹‘•–ƒ‡”«‡•ƒǤ”‡˜‡”‹–‡–—†‹ǡƒŽ‹摄‡‘”†ƒ ‹•‘ œƒƒæ‡‡Ǥ ˜‡–—Œ‡‘ǡ †ƒ ‹ƒ–‡ ˜ ’”–ŽŒƒā‹— ˜‡†‘ ’”‹ •‡„‹˜•ƒŒŽ‹–‡”–‡‘«‹‡œƒ«‹æ«‡Œ‡ Sistem peri-briši ˜‡–”‘„”ƒ•‹Š•–‡‡Žǡ•ƒŒƒ’‘Ž‡~‹˜ŽŒ‡Œ•ƒ †‘„ƒ „”‹•ƒŽ‹‘˜ Œ‡ –‹Š ’‘–‡’ƒŒ‹Š ˜‡«”ƒ– «‹•–‹‘ ‘†˜‹•ƒ ‘† ˜‡« †‡Œƒ˜‹‘˜Ǥ ‡Ž‘ •–‡Žƒ‹’‘”ƒ„‹‘˜‡«–‡‘«‹‡Ǥ –ƒƒ‹‘„«—–ŽŒ‹˜ƒ‰—‹ ƒ‘”ƒ „‹–‹œ‡Ž‘’”‘āƒ‹„”‡œ’‘捑†„ǡ Filtri in klimatska naprava †ƒŽƒŠ‘•˜‘Œ‡†‡Ž‘‘’”ƒ˜ŽŒƒ„”‡œ- •‹ ˜‡‘ǡ ƒ‘ ’”‹Œ‡–‡ •‘ ’‘Š‹„‘ǡ懒‘•‡„‡Œ˜’‘Ž‡–‹ŠƒŽ‹- Ž‡–‡ ˜‘āŒ‡ ˜ ‘ŠŽƒŒ‡‡ ˜‘˜‹ŠǤ‘ƒ„”‹•ƒŽ ‡˜ƒ”‡«‘’”ƒ˜‹ œ‹Ž—ǡ ˜‡†ƒ” –—†‹ ƒ˜–‘Ž‹ƒ œƒ œ‡Ž‘ ˜‡Ž‹‘ ’”‡‹‘˜ ‹ ˜•ƒƒ „”‡œŠ‹„‘ †‡Ž‘˜ƒŒ‡ ’‘–”‡„—Œ‡ ”‡†‘ ˜œ†”ā‡˜ƒŒ‡Ǥ  ‹Ž ”‡› ˜–‘ ‡–”— •‹ œƒ‰‘–‘˜‹–‡ ’”‡‰Ž‡† †‡Ž‘˜ƒŒƒ Ž‹ƒ–•‡ ƒ’”ƒ˜‡ǡ ’”‡œ”ƒ«‡˜ƒŽ‹Š ƤŽ–”‘˜ ‹ ƤŽ–”ƒ œ”ƒƒ ’‘–‹æ‡‰ƒ ’”‘•–‘”ƒ –‡” ’”‡˜‡”„‘ ‘Ž‹«‹‡ ƒŽ‹ ’‘ŽŒ‡Œ‡ ŠŽƒ†‹Ž‡‰ƒ ’Ž‹ƒǤ ‘•‡„‘ ’‘œ‘”‘•– „‘†‘ •”„‹ –‡Š‹‹ ƒ‡‹Ž‹–—†‹†‡œ‹ˆ‡ ‹Œ‹Ž‹ƒ–•‡ƒ’”ƒ˜‡Ǥ•‹•–‡—Ž‹ƒ–•‡ ƒ’”ƒ˜‡•‡ƒ”‡«‡††‡Ž‘˜ƒŒ‡ —•–˜ƒ”Œƒ ‘†‡œǡ ”ƒœ˜‹ŒƒŒ‘ •‡ ‹”‘‘”‰ƒ‹œ‹ǡ ƒ” ŽƒŠ‘ ‡’”‹Œ‡–‘ ˜’Ž‹˜ƒ ƒ ’‘«—–Œ‡ ‹ œ†”ƒ˜Œ‡’‘–‹‘˜˜˜‘œ‹Ž—Ǥ‘œ‹Ž‘ œƒ–‘˜•ƒŒ‡”ƒ–ƒ†˜‡Ž‡–‹‘†’‡ŽŒ‹–‡ƒ•–”‘‘˜‘†‡œ‹ˆ‡ ‹Œ‘‹ ’‘ŽŒ‡Œ‡Ž‹‡Ǥ –”Œ‡‹Ǥ ‡’‹Šǡ ‹ ǽ’Ž‡æ‡Ǽǡ •‡ ŽƒŠ‘ ƒŒ Š‹–”‘ œƒ–ƒ‡ ‘„ ’‡†ƒŽ‡ ȋ’”Ǥ ‘„ œƒ˜‘”‹ ’‡†ƒŽȌ ‹ • –‡ ‘‰”‘āƒ–‡ •˜‘Œ‘ ˜ƒ”‘•–‹ ‹ ˜ƒ”‘•– †”—‰‹Š —†‡Ž‡ā‡ ‡˜ ˜ ’”‘‡–—Ǥ ,‡ •‘ –‡’‹Š‹ ā‡ †‘–”ƒŒƒ‹ ‹ ‘„”ƒ„ŽŒ‡‹ǡ ˜ƒ •˜‡–—Œ‡‘ǡ †ƒ ƒ„ƒ˜‹–‡ ‘˜‡ǡ –ƒæ‡ǡ ‹ •‘ ǽ—”‘Œ‡‹Ǽ’”ƒ˜œƒ˜ƒæ‘†‡Ž˜‘œ‹ŽƒǤ Podvozje in pnevmatike ”‡†˜•ƒ‘†ƒŽŒæ‘’‘–Œ‘’”‡˜‡”‹–‡ ’‡˜ƒ–‹‡ǡ‹’”‡†•–ƒ˜ŽŒƒŒ‘ƒŒ’‘‡„‡Œæ‹•–‹˜‘œ‹Žƒœ ‡•–‹æ«‡ǤŽƒ˜Œ‹ŠƒŒ„‘•Žƒ†‡ • ’”‹’‘”‘«‡‘ ˜”‡†‘•–Œ‘ǡ ‹ Œ‘ ŽƒŠ‘ ‘†«‹–ƒ–‡ ƒ •–‡„”‹«— ˜”ƒ– ˜‘œ‹ƒǤ”‡˜‡”‹–‡–—†‹‘„”ƒ„ŽŒ‡Poskrbite za varnost ‘•– ’‡˜ƒ–‹Ǥ ‘Ž‡–‹ ‹ƒ” ‡ ƒŽ‡ ‘„Ž‘‰‡ ‘œǤ –‡’‹Š‹ ‘”ƒŒ‘ ’‘† ‡Œ—Œ–‡ ƒ‘˜‘•–‹ ’‡˜ƒ„‹–‹ —•–”‡œ‘ ƒ‡æ«‡‹ ‹ ’”‹- –‹ Ȃ ˜ ˜‡«Œ‹Š ƒŽ‹˜‹Š ŽƒŠ‘ ’”‹†‡ †‘ ’‘Œƒ˜ƒ •’Žƒ˜ƒŒƒ ȋ–Ǥ ‹Ǥ ƒ“—ƒ’Žƒ‹‰Ȍǡ«‡•‘’‡˜ƒ–‹‡–‘Ž‹‘ ‘„”ƒ„ŽŒ‡‡ǡ†ƒŒ‹Š‘˜’”‘ƤŽƒŒ —«‹‘˜‹–‘‘†˜ƒŒƒ˜‘†‘Ǥ Opremite se ‘Ž‡‰ •ƒ‡ ’”‹’”ƒ˜‡ ˜‘œ‹Žƒ ’‘•”„‹–‡–—†‹œƒ‘„˜‡œ‘‘’”‡‘ǣ ˜ƒ”‘•–‹–”‹‘–‹ǡ‘’Ž‡–’”˜‡ ’‘‘«‹ œ ˜‡ŽŒƒ˜‹ ”‘‘ —’‘”ƒ„‡ǡ ’‘Ž ‘’Ž‡– āƒ”‹ ǡ ‘†•‡˜‹„”‡œ”‘ƒ˜‹ǡ’”‹’‘”‘«ŽŒ‹˜‘ 應ƒ•‹Ž‹ƒ’ƒ”ƒ–ǡ˜Ž‡«ƒ˜”˜ǡ„ƒ–‡”‹Œ•ƒ •˜‡–‹Žƒ ‹ ”‡œ‡”˜ƒ ‘Ž‹«‹ƒ –‡‘«‹‡ œƒ ˜‡–”‘„”ƒ•‘ •–‡Ž‘Ǥƒ„‘†‘’‘«‹–‹æƒ’‘–‡’ƒŒƒ„”‡œ•”„ƒǡ’‘Ž‡‰‘„˜‡œ‡ •‘†‹ –—†‹ —•–”‡œƒ ‹ ‘”‹‰‹ƒŽƒ †‘†ƒ–ƒ‘’”‡ƒǡ‹Œ‡˜‘œ‹‘ ƒ˜–‘‘„‹Ž•‹Š œƒ ’‘† ‘”‹ŽŒ‡‹Ž ”‡›˜–‘ ‡–”ƒƒ˜‘ŽŒ‘’‘’‘•‡„‹Š ‡ƒŠǤ ”ȋƒȌ˜ƒ ‹œ„‹”ƒ ˜‘œ‹‘˜ ƒ e–ƒŒ‡”•‡ Œ‡ ‰‘–‘˜‘ ‹Ž ”‡› ˜–‘ ‡–‡”ǡ Œ‡” ‹ƒŒ‘ ˜•‡ǡ ƒ” ˜‘œ‹‹ ’‘–”‡„—Œ‡–‡ Ȃ ƒŽ‘’”‘†ƒŒƒ ‡•–ƒ œƒ ‘ā‹«ƒ ‹ ’”‡‹Œ•ƒ ‹‡ƒ ƒ˜–‘‘„‹Ž•‹Šœƒǡ˜‡Ž‹’‘—†ƒ”‡’ƒƒ‡‹Œ‘–—†‹ ‡Ž‘˜‹–‹ ‘•”„‹˜‘œ‹ŽƒǤ‡Ž‡‘«‹œ„‹”‡œƒ˜ƒŒ˜‡«Œ‡‹„‘‰ƒ–‘ ‘’”‡ŽŒ‡‡’”‘†ƒŒ‘Ǧ•‡”˜‹•‡•”‡†‹æ«—ǡŒ‡”†‘„‹–‡˜•‡œƒ ‡” ‡†‡•Ǧ‡œǡŽˆƒ‘‡‘ǡ ‹ƒ–‹ ‡‡’ǡ ‘†‘‹‹–•—„‹•Š‹ –‡” ‹–”‘´ǡ ‘†Ž‹ƒ ‹Ž ”‡› ˜–‘ ‡–”ƒ ƒ –—Œ•‹ ͷ͹͸ ˜ ƒ”‹„‘”— Œ‡ –—†‹ ‘†Ž‹«ƒ ’‘’”‘†ƒŒƒ ’‘†’‘”ƒ•–”ƒƒǡ ‘– •‘•‘†‘„‡Ž‡’ƒ”•‘ǦŽ‹«ƒ”•‹ ‡–‡”ǡ•‡”˜‹•‹”ƒŒ‡’‘’”‹’‘”‘«‹Ž‹Š œƒǡ ’”‡‘–ƒāƒ ’‡˜ƒ–‹ ‹ ƒŒ•‘†‘„‡Œæƒ ƒ˜–‘‘’–‹ƒǡ Œ‡” ˜‡†‘ †‘„‹–‡ ˜”Š—•‘ •–”‘‘˜‘ •–‘”‹–‡˜ ƒŽ‹ •Ž‡‡–‡ ƒ˜–‘‘„‹Ž•‘œƒ˜ƒ”‘˜ƒŒ‡’‘˜ƒæ‹‡”‹Ǥ COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 stran 25 25 GREMO NA POČITNICE, oglasna priloga Štajerskega tednika Na pot le dobro pripravljeni Pot z avtomobilom je običajno časovno najdaljša, a za potovanje prinaša kar nekaj prednosti za celo družino. Potovanje z avtomobilom je pogosto cenovno najugodnejši način potovanja, poleg tega pa tudi sami odločamo o postankih in jih prilagajamo svojim potrebam in željam. Tako lahko naredimo več postankov, potovanje pa razdelimo v več delov in vmes tudi kje prenočimo. Dokumenti Pred odhodom na pot je dobro preveriti, ali imamo s seboj vse potrebne dokumente. Poleg vseh dokumentov, ki jih potrebujemo ne glede na prevozno sredstvo, torej potni list ali osebno izkaznico, knjižico o cepljenju in morebitno vizo, ne smemo pozabiti še na vozniško dovoljenje, prometno dovoljenje, veljavno vinjeto, če je to potrebno, zavarovalno polico avtomobila, obrazec za prijavo nezgode ter avtomobilsko mapo s servisno knjižico. Preden se z avtom odpravimo na dolgo pot, je dobro pripraviti načrt poti ter izračunati približne stroške poti, v katere vključimo ceno goriva, vinjet, cestnin in morebitnih tunelov ter trajektov. Če se na pot odpravljamo z otroki, je treba pot prilagoditi predvsem njim, upoštevati njihov bioritem in poskrbeti za njihovo varnost. Otrokov avtosedež mora biti prilagojen njegovi starosti in teži ter mora otroku med vožnjo zagotavljati udobje in varnost. Pomembno je, da je otrok ves čas v sedežu nameščen pravilno, nikakor pa ga med vožnjo ne smemo odpenjati. Ne pozabimo na osvežilno pijačo Na pot vzamemo otrokove najljubše igrače, razvedrila in prigrizke. Pravzaprav je za vse potnike treba priskrbeti prigrizke, pomembno je, da vsi med potjo pijemo dovolj tekočine in načrtujemo redne postanke. Da na pot vzamemo veliko tekočine je pomembno predvsem z vidika, če se med potjo znajdemo v koloni ali zastoju. Za potovanje z avtomobilom oblecimo zračna oblačila, izdelana iz naravnih materialov, ter obujmo udobne in dobro uhojene čevlje. Za na pot pripravimo okusno, lahko in zdravo malico – sendvič s polnozrnatim kruhom, zapakiran v izolirno vrečko, je lahko primeren obrok za prvi del poti. Za drugi del poti bodo bolj primerni sadje, zelenjava ali oreščki, svetujemo suho sadje, krhlje jabolk, slane prigrizke, koščke sira, žemljice, riževe ali koruzne vaflje. Prigrizki in pijača naj bodo vedno nekje pri roki. Če se na pot odpravljamo s hišnim ljubljenčkom, je treba poskrbeti tudi zanj. Če hišni ljubljenec ni navajen vožnje z avtomobilom, ga je treba nanjo navaditi že prej – s priboljški, igračami in krajšimi izleti pred dopustom, saj bo ljubljenček tako navajen na kletko ali transporter. S ri naj bodo zdravila za manjše tegobe, kot so glavoboli in lažje poškodbe, torej pribor za prvo pomoč, obliži in povoji za morebitne rane ter higienski izdelki. Vedno je dobro imeti pri roki tudi mokre robčke, papirnate brisače ter vrečko za smeti. Pri sladkorju je bolje skopariti, saj ta otroka poživi in bo tako na poti še živahnejši. Nekateri hrani se je med potjo zaradi nereda, ki ostane za njo, bolje izogibati. Mednje sodijo jogurti in sokovi v večjih tetrapakih. Najbolj varno je, da otroci med potjo pijejo iz kozarčkov in stekleničk, ki ne dopuščajo polivanja. Pijačo in svežo hrano hranimo v hladilni skrinji ali pa jo postavimo v hladilno torbo z nekaj kockami ledu ali hladilnimi ploščicami. Vsekakor je treba upoštevati, če ima kateri od sopotnikov težave s slabostjo med vožnjo. V tem primeru je dobro imeti pripravljen krhelj limone ali nekaj oliv, saj sesanje limone ali uživanje oliv omili slabost. Vrtoglavico in slabost lahko začasno ublažimo z zagotovitvijo svežega zraka, torej z odpiranjem okna ali izstopom iz avtomobila. V vsakem primeru pa je pred odhodom na potovanje z avtomobilom treba poskrbeti za potovalno lekarno, v kate- seboj moramo tudi zanj vzeti dovolj vode in hrane, najbolje tiste, ki jo žival običajno uživa tudi doma. Med ostalo dobrodošlo opremo za hišne ljubljenčke na poti sodijo tudi posode za vodo in hrano, povodec, priboljški, vrečke za pasje iztrebke in brisače za psa, pa tudi komplet prve pomoči za pse. " !! !   ( &! &   &$ $! ,  $  (!$ (!$mý ($& TERRIER 200 ALLMATIC SO400 ALLMATIC HYPER 400 in HYPER PER 600 329 € 735 € 510 € 415 € do 350 kg / 3 m ALLMATIC PLUS L 670 € 480 € do 250 kg / 2,5 m ALLMATIC MAXIARTK do 300 kg / 3 m do 300 kg / 4,5 m do 3,5 m do 500 kg / 5 m prodaja@kipkop.si / prodaja1@kipkop.si / prodaja2@kipkop.si / prodaja3@kipkop.si / prodaja4@kipkop.si "! ! !   ( &! ! & &     & $! !   , ,   $%   %! !% (!$mý ($& JOYTECH AC 600 ALLMATIC MOVEO 600 BENINCA BULL 5M BFT DEIMOS 400 349 € 279 € 309 € 229 € do 650 65 kg do 500 kg ALLMATIC BIG ALLMATIC KALOS TURBO 550 € 430 € do 400 kg d www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si / www.kipkopshop.si "  uý !$ %&$ 4 mm mm 5 mm mm 103 x 250 cm 123 x 250 cm 153 x 250 cm 200 x 250 cm 21 ,70 € 24 ,20 € ,60 € ,20 € ,30 € steb ste t ber ber v. 10 100 0 cm cm ,40 € 33 ,70 € 42 ,80 € 53 ,40 € steber ste be v. 12 ber 125 5 cm cm ,00 € steb ste t ber ber v. 15 150 0 cm cm 103 x 250 50 cm 123 x 250 cm 153 53 x 250 cm 200 x 250 cm ,40 € 27 ,70 € steber v. 200 cm infoline: 040 974 470 / 030 479 955 / 030 464 480 / 030 360 630 &!"!,$ý   "&,'! !!$(  KK Camilla slim 749 € PRÎN: KK Thelma KK Susy slim 1149 € PRÎN: Î   N: 779 € PRÎN: Î   N: 72%<+HOHQD 5DGH.RQÎDU7(3 949 € PRÎN: Î  N: TOBY Helena 12 1 1149 € PRÎN: Î  N: SOLE Croatica 12 1099 € 62/(,QVHUWRYORĿHN 1299 € PRÎN: PRÎ Î  N: PRÎN: Î  N: 1149 € PRÎN: &!"!(! &! ! "! ! !( !(! !( (!       "&,"$!"  &$ !!$(  NA ZALOGI PRI NAS TUDI DIMNIŠKE CEVI, ROZETE, KOLENA, TESNILA, SPOJKE, NOSILCI... www ww w.kipk w.ki pkop kop.s .si si www.kipkopshop.si 6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$ u! swiss made TOBY H 15 1699 € PR RÎN: : TOBY H 24 TOBY H 20 1799 € 1999 € PRÎN: : PRÎN: '9,ľ1$52/21$92-1$ *$5$ľ1$95$7$ 799 € 6(.&,-6.$'9,ľ1$ *$5$ľ1$95$7$= VGRAJENIM OSEBNIM PREHODOM www.dvizna-vrata.si u! 1374 € u! 799 € "$!,(! (%($%&$u ($&  %&' AKCIJA Bela, srebrna in rjava barva vrat za isto ceno! VHODNA SIDE STEP STRANSKA VRATA u! 6(.&,-6.$'9,ľ1$ INDUSTRIJSKA VRATA 685 € www.dvizna-vrata.si u! 1449 € GOSPODARSKE OBJEKTE Z ODPIRANJEM NA STRAN OB STENO u! 799 € Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 26 COLOR CMYK stran 26 GREMO NA POČITNICE, oglasna priloga Štajerskega tednika Toni Hamler – mojster dekoracije, ki navdušuje po vsem svetu Oblikovalec in umetnik arhitekture Toni Hamler je vsestransko ustvarjalen mojster dekoracije, akademski slikar, ki opremlja luksuzne vile, jahte, letala, hotele in poslovne prostore, njegova dela pa poznajo po vsem svetu. Septembra lani je svoje delo na ogled postavil v Cannesu na znanem Yacht Festivalu, kjer je predstavil svoje unikatne, na novo razvite tehnike – peskano zlato ogledalo, poleg tega pa je svojo novo diamantno tehniko uporabil pri urejanju avtomobilov Königseck. Na rdeči preprogi so ga spoznali kot mednarodnega oblikovalca iluzijskih površin v svetu filma in arhitekture, navdušile pa so tudi manekenke, ki so nosile njegove tapetno-kristalne obleke. Toni Hamler je s svojimi kreacijami prisoten tudi v svetu formule 1. Ob več priložnostih, tudi na slovitem Forbesovem družabnem dogodku, je nastopil kot oblikovalec, ki pripravlja projekte za najpremožnejše stranke na svetu. Spoznali so ga tudi na gala večeru monaškega princa Alberta, veliko podporo delu Tonija Hamlerja pa je izkazalo tudi slovensko podjetje Avtobroker kreativni najemi, saj je pred dirko formule 1 in po njej po stezi vozil avtomobil Porsche 911, opremljen prav z znakom umetniške oblikovalske znamke Tonija Hamlerja – znak TH Hammler se je tako pojavil na ekranih, panojih in dogodkih. Kot pravi Toni Hamler, večino njegovega dela predstavlja opremljanje notranjosti jaht, letal, luksuznih hiš, hotelov in se lahko pohvali Toni Hamler: Hotel Bohinj, Hotel Vivat, Hotel Steigenberger, BMW München ... Opremil je ogromno rezidenc in jaht ter domovanj najslavnejših svetovnih osebnosti in najuspešnejših slovenskih podjetnikov. „Takšni projekti mi prinašajo predvsem prepoznavnost, saj sem v prvi vrsti umetnik in oblikovalec. Prejemam številne ponudbe, dogodki, kot so bili omenjeni v Cannesu, Monaku ali na dogodkih formule 1, pa so zame predvsem izjemna priložnost za predstavitev moje blagovne znamke,“ pojasni Toni Hamler. Zase pravi, da je človek, ki nima rad belih sten, ampak hrepeni po harmoniji in posebnih materialih, s katerimi strankam pričara posebno vzdušje. V tem napetem času, polnem stresa in pritiskov, s svojim ustvarjanjem strankam v življenje vnaša harmonijo in dobro počutje. Veseli pa se tudi že posebnega dogodka – Hamler Fashion Weeka, ki bo naslednje leto potekal v Monte Carlu in na katerem Toni Hamler napoveduje številna presenečenja. gradov. Opremlja domovanja uspešnih podjetnikov, ki želijo v svojih domovanjih samo najboljše, torej izjemno kakovost. „Karl Lagerfeld je bil poznan po rokavicah in visokih belih ovratnikih, jaz pa sem poznan kot oblikovalec, dizajner, ki na trgu izstopam s provokacijami v obliki bogatih oblek iz tapet. Ljudi navdušujem z oblekami iz tapet in unikatnimi stenskimi tehnikami, prepričan pa sem, da bodo stranke posebno presenečenje in navdušenje doživele, če mi pustijo, da v njihovih prostorih pustim svoji domišljiji prosto pot. Obožujem provokacijo in unikatnost,“ pove. V 33 letih dela v številnih državah se je nabralo ogromno uspešnih projektov, s katerimi œ˜ ˜š“¤Ž£Žœ š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထထ –“£œ œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š— ¯Š¯š Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£ Š—“ —“—“¨ŠąŽ “¨¨Šą ¨ŠąŽ‹—“Ļš”Ž ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ š”Ž”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“ œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£– “¤ŽŠ¡ ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž ¡’“¨¨ –œ ą¤Ž¨ Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡££–Ž‘Š¤Žš“–Š ¯Š£ŽŠ—“”œ ––œ¤“¯¨“¡›œœ“š¦š“–Š¤›œŠ¡¡“—œ œŠ¡“¤Ž£œ¡œš“–¦ထ ¯šŠšŒ¦ဘ Ž¡¤¤Ž˜ Ž¡ Ž Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ ¡“’œš šœ£¤“ Ļ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ Ž–—œ£¤“ဘ“ဘ Nar aročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. C Cena ena iz izvod vodaa z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajersskega tednika pa 10 evro rov. www.tedni dnik.s k. i HAMLER, FASHION FOR WALLS, d.o.o. Puhova ulica 21, 2250 Ptuj 05 90 29 293 www.hamlerwalls.com 9VRQËQLKGQHKMHSHUJROD LGHDOQDUHĄLWHY]DVHQFR Pergole so odlična zašita pred soncem in dežjem. Namenjene so za terase na privatnih objektih, pa tudi za gostilniške in druge poslovne stavbe. Njihova primarna funkcija je zaščita pred soncem in dežjem, so vodotesne in imajo integrirano odvodnjavanje. Stanko Majcen iz podjetja Naitors pojasni, da je konstrukcija pergole narejena iz kakovostnega ekstrudiranega aluminija, vsi spojni elementi pa so iz inoxa. ''Profili so prašno barvani po RAL barvni lestvici, tako da imamo na izbiro široko paleto barvnih odtenkov, ki jih lahko prilagodimo strankini želji. Streha je gibljiva, zato nam daje možnost prepusta sončnih žarkov. Gibljive lamele si lahko nastavimo pod različnimi koti, tako da v primeru zaprte pergole dosežemo prepustnost zraka, preprečimo pa neposreden vdor sončnih žarkov.'' Strešne lamele lahko montiramo prečno ali vzdolžno, odvisno od same lege postavljene pergole. Upravljanje je možno ročno ali z elektro motorjem. Pergolo lahko z vseh strani zapremo z ZIIP sistemom, ki je odporen na sunek vetra do 120 km/h, lahko pa tudi z Alu okenskimi elementi ali samo zasteklimo. Pergolo je moč izdelati v velikosti 4 x 7 m (širina x globina), po širini pa jo je moč tudi modularno sestavljati. Prav zaradi tega modularnega sestavljanja je širi- na pergole neomejena. Pergole lahko montiramo k obstoječemu objektu ali kot samostoječe terase. Za montažo potrebujemo betonsko ploščo ali točkovne temelje za pritrjevanje nosilcev. Montaža je enostavna in traja v večini primerov le en dan, saj mojstri na mesto montaže pripeljejo že na mero izdelano in z vsemi izvrtinami pripravljeno konstrukcijo. Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK stran 27 27 GREMO NA POČITNICE, oglasna priloga Štajerskega tednika Višji stroški goriv dražijo počitnice Turistične agencije se soočajo z nepredvidljivo situacijo, ko se cene letalskega goriva hitro zvišujejo, to pa vpliva na stroške letalskih prevozov. V turističnih agencijah poudarjajo, da skušajo podražitve za svoje stranke kar se da omiliti, v primeru določenega zvišanja cene pa lahko potniki tudi odpovejo potovanje brez stroškov zanje. Cene goriva se dnevno višajo, posledično pa se dvigujejo cene, ki jih agencijam zaračunavajo letalski prevozniki. Dogovorjena cena je v času podpisa pogodb o letalskih prevozih in priprave cen aranžmajev znašala 700 evrov na tono goriva, kar je tudi na ravni, na kateri so se cene goriv gibale zadnje desetletje. Trenutno je cena goriva nad 1.400 evrov na tono. „Gre za nepredvidljivo in nepričakovano situacijo, ki je nikakor nismo mogli predvidevati in obračunati v času priprave turističnih paketov,“ so zatrdili iz agencij. Trenutno doplačilo za gorivo na čarterskih poletih pri Relaxu znaša od 60 do 100 evrov na osebo, odvisno od destinacije. Takšno doplačilo – za otroke do 12. leta je znesek polovičen – lahko agencije zaračunavajo v skladu z zakonom o varstvu potrošnikov, natančneje pa je opredeljeno v splošnih pogojih poslovanja. V zadnjem času so, kot dodajajo v Relaxu, enormni tudi pritiski za povečanje cen avtobusnih prevoznikov. „To bo prav gotovo vplivalo na cene aranžmajev, kjer so vključeni avtobusni prevozi,“ so dodali. Tudi v turistični agenciji Palma so izpostavili „izredno situacijo, ki smo ji priča v zadnjih dveh mesecih zaradi dvigov cen energentov“. Gre za velika nihanja in posredno dvig cen storitev, ki se odražajo pri prevozih, prehrani, nastanitvah in ostalih storitvah. V Palmi sicer sledijo napovedim, ki predvidevajo postopno umiritev cen v času glavne turistične sezone. „Upamo, da bo prišlo le do manjših korekcij cen iz naslova dviga stroškov prevoza ali jih sploh ne bo. Tudi do sedaj smo nastale dodatne stroške v skladu s pozitivno poslovno politiko pokrivali sami,“ so navedli. Pri odločitvah zasledujejo načelo transparentnosti in enakega pristopa do vseh potnikov. Potniki so oz. bodo v skladu z zakonskimi določili obveščeni o doplačilu za gorivo najkasneje 21 dni pred posameznim odhodom, doplačilo pa je odvisno od takratne cene goriva. „V primeru, da bi takšno doplačilo presegalo osem odstotkov cene, ima potnik pravico do odpovedi potovanja brez stroškov zanj,“ so spomnili. Potniki so o metodologiji in višini dodatka za gorivo tudi pri Palmi obveščeni vnaprej v splošnih pogojih, višino doplačila pa agencija delno subvencionira. Varno plačevanje v tujini Združenje bank Slovenije je pred poletnimi počitnicami objavilo priporočila o ravnanju s plačilnimi karticami ter o uporabi POS-terminalov in bankomatov. Strankam med drugim tudi priporočajo, naj se pri menjavi evrov v kune pozanimajo o veljavnih tečajih, saj so menjalni tečaji v hrvaških bankah in hranilnicah različni. Združenje bank potrošnikom svetuje uporabo plačilnih kartic na mestih, kjer se tuja valuta v evro preračuna po menjalnih tečajih kartičnih sistemov Mastercard in Visa. Ti tečaji so praviloma ugodnejši kot tečaji bank in menjalnic, so pojasnili. Najzanimivejše destinacije so ... Dvig na bankomatih v tujini V Relaxu kot najzanimivejše destinacije za letošnje leto izpostavljajo Hrvaško, kjer bo tudi to poletje počitnikovalo največ slovenskih gostov. Priljubljeni so tudi Črna gora, Grčija, Španija, Italija, Turčija, Egipt, pa tudi Dubaj in Zanzibar. Vse več je tudi povpraševanja in rezervacij za bolj oddaljene destinacije, kot so Karibi, Maldivi in Sejšeli, opažajo porast rezervacij počitnic v Sloveniji, hit sezone pa so programi križarjenj po Jadranu. Palma v letošnji poletni sezoni načrtuje več kot 400 posebnih čarterskih poletov. „Zanimanje za vse destinacije je izjemno,“ so poudarili. Izpostavili so grške otoke, priljubljeni so še Turčija, Egipt, Črna gora, Tunizija, posebej pa je letos pri njih izjemno zanimanje za počitnice v Španiji. Hrvaška ostaja prva izbira za vse tiste, ki se odločajo za počitnice z lastnim prevozom. V poletnem času so pri Palmi priljubljena tudi poletna potovanja na hladnejše destinacije, kot so Islandija, Skandinavija, Irska, Škotska in baltske dežele, ekskluzivno so dodali Ferske otoke. Številni gosti se odpravijo še v evropske prestolnice, tudi v Palmi pa izpostavljajo še Slovenijo, kamor se obenem vračajo tuji gosti. Izpostavili so tudi dvigovanje gotovine v državah, ki nimajo evra (npr. kun na Hrvaškem). Bankomat v tujini pred dvigom gotovine lahko ponudi dve možnosti, in sicer dvig s konverzijo v evre ali dvig gotovine v lokalni valuti. „V primeru, da izbere- te dvig s konverzijo v evre, bo pri preračunu izbranega zneska v evre uporabljen tečaj lokalne banke, ki je lastnica bankomata. V primeru, da izberete dvig v lokalni valuti, bo preračun v evre izveden po tečajih mednarodnih kartičnih sistemov, ki so običajno ugodnejši kot tečaji lokalnih bank,“ so pojasnili in imetnikom kartic svetovali, da izberejo dvig v lokalni valuti. Na splošno pa po njihovih navedbah velja, da pred odhodom na počitnice imetniki kartic preverijo njihovo veljavnost in višino razpoložljivega limita porabe. „Če odhajate na daljši oddih ali potovanje v tujino, lahko uredite limit v poslovalnicah bank in hranilnic ali z oddajo vloge preko spletne banke začasno limit povišate,“ so dodali. Za dodatno varnost svojih kartic je po besedah združenja dobro poskrbeti z naročilom na varnostno SMS-sporočilo. Izpostavljajo tudi, da je za primer izgube ali kraje kartice pri nekaterih izdajateljih kartice možno skleniti dodatno zavarovanje. HI ograje, nadstreški, dvoriščna vrata, konstrukcije, stopnice Novi Nissan Qashqai Acenta Že od 27.810 €* 5 let jamstva* | Zavarovanje za 199 €* LED sprednje in zadnje luči | Kamera in parkirni senzorji zadaj | Asistenčni sistemi za varno vožnjo PRI SVOJEM PRODAJALCU PREVERITE BOGATO PONUDBO VOZIL NISSAN, KI SO NA VOLJO TAKOJ Hifa d.o.o. Preglova ulica 3 0MHVMÜIZS PE Breg 8, Majšperk 031 688 704 info@hifa.si www.hifa.si Kombinirana poraba goriva: 7,35–6,25 l/100 km. Emisije CO : 166–141 g/km. Emisijska stopnja: Euro6D Full. Emisije NOx: 0,0167–0,0237 g/km. Emisije trdnih delcev: 0,00008–0,00035 g/km. Št. delcev (x1011): 0,17–0,53. Ogljikov dioksid (CO ) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije iz prometa onesnažujejo zrak in tako pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. in osnovno kasko zavarovanje za 199 € v prvem letu in brezplačno 5-letno podaljšano jamstvo, ki obsega 3 leta tovarniške garancije ter podaljšano jamstvo za 4., 5. leto oz. 160.000km, karkoli se zgodi prej, po programu »As new«. Pridržujemo si pravico do napak. Akcija velja do 30. 6. 2022 oz. do razprodaje zalog. Nissan si pridružuje pravico, da predčasno zaključi akcijo ali jo podaljša. Slike so simbolne. Vse prodajne cene (MPC* = maloprodajne cene) so neobvezujoče priporočene cene in vključujejo 22% DDV in DMV. Določene paketne kombinacije opreme ali akcije lahko povzročijo odstopanja pri izračunu končne cene. Podrobne informacije o cenah dobite pri pooblaščenih trgovcih. Pridržujemo si pravico do sprememb v izvedbah modelov, zgradbi, opremi, tehničnih podatkih in cenah. Pooblaščeni uvoznik: Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1001 Ljubljana. Več na nissan.si COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 28 stran 28 GREMO NA POČITNICE, oglasna priloga Štajerskega tednika DOŽIVITE POPOLNO RAZKOŠJE NARAVE. DOBRODOŠLI v glampingu SONČNA DOLINA! NOČITEV Z ZAJTRKOM MED POLETNIMI POČITNICAMI ŽE OD 62 EUR INFORMACIJE IN REZERVACIJE: 02 565 2000 ali booking@bioterme.si www.bioterme.si 8 SEZONA . PROJEKTA 32/),1$/( 3HWHNMXQLMREXUL (XURSDUN0DULERU *ODVEHQLJRVW6HEDVWLDQ ner eral telj elj 2. p 32/),1$/( 6RERWDMXQLMREXUL 4FHQWHU3WXM *ODVEHQDJRVWD7LOHQ/RWULĀ in Metod Munda %RGLWH]QDPLLQXçLYDMWHYGUXçELQDMEROMåLKYGUXçELRWURN9VWRSMHSURVW Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 29 Zeleni nasveti Pravni nasvet Kapusnice za jesen Z globalizacijo smo povsem pozabili, da se mora tudi naša prehrana prilagajati in spreminjati v skladu z letnimi časi. Jeseni plodovke ne bodo več koristne našemu telesu in jih morajo nadomestiti kapusnice. Kapusnice sodijo v družino križnic, te pa sodijo res med super živila, o katerih se veliko premalo govori. Vsebujejo vse in še veliko več, da vam jeseni in pozimi ni treba kupovati in uživati prehranskih dodatkov, vitaminov v obliki tablet, da preženemo zimske prehlade in tudi druge zimske tegobe. A sejemo jih zdaj, je kar skrajni čas, bolje je celo v vrtnarijah poiskati njihove sadike. Ker nanje pogosto pozabimo, vas nanje zdaj spominjam. Ohrovt, eno ime, tri oblike Še nekaj napačnih razmišljanj o kapusnicah Brstičnemu ohrovtu ne režemo vrhov, razen če želimo dozorevanje vseh brstov na enkrat. Zapomnite pa si za vselej, nikoli ne režemo listov brstičnemu ohrovtu. Listi pozimi varujejo brste pred neprilikami, predvsem zatekanjem vode v brste in posledično gnitjem. Prav tako ne režemo obolelih, prevelikih, pregostih … listov drugim kapusnicam, kot me mnogi pogosto sprašujete. S tem povzročamo stran 29 Nasveti torek z 14. junija 2022 Ohrovt je zame na prvem mestu med jesenskimi kapusnicami. Morda ga lahko premaga le kislo zelje. Ohrovt sodi v družino križnic in na njem vidimo vso pestrost te družine. Poznamo listnati ohrovt, verjetno bolj poznan je brstični ohrovt, ki mu rečemo tudi popčar. Najbolj pa poznamo glavnati ohrovt, ki je podoben zelju, le da je listna površina veliko bolj nagubana. Pri listnatem ohrovtu uživamo liste, pri brstičnem trde brste, ki se oblikujejo v listnih pazduhah rastline, pri glavnatem pa se listi zvijejo v trdo glavo. Torej tri različne oblike z enim imenom. Ohrovt sodi po mnenju mnogih tujih strokovnjakov med vrtnine, ki imajo skupno največjo količino različnih antioksidantov. Zato mu posvečam celo poglavje. Njegov največji pomen je v tem, da vse tri oblike prezimijo na prostem tudi v celinskem delu Slovenije, torej imamo lahko tudi pozimi na vrtu svežo zelenjavo. Ohrovt bi torej moral biti prav na vsakem vrtu. Ker ima dokaj čvrste, kompaktne liste, ni privlačen za škodljivce in ga veliko lažje pridelamo na naravi prijazen način kakor zelje. Zaradi nagubane, ali celo mehurjaste površine listov pa mu zimski mraz ne more do živega. Je pa res, da zaradi istih razlogov ohrovta ne jemo svežega, uporabljamo pa ga v številnih omakah, juhah in prikuhah. Je sladek, zato je veliko lažje prepričati otroke, da ga jedo, kakor zelje. COLOR CMYK V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Odpoved v času bolniškega staleža in koriščenje dopusta Iz službe sem že dalj časa odsotna zaradi bolezni. Imam pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Ali mi lahko delodajalec zaradi bolezni odpove pogodbo o zaposlitvi? Kako pa je s koriščenjem letnega dopusta? Zaradi bolniške odsotnosti lani dopusta nisem mogla izkoristiti. Foto: MP Kapusnice za jesen dodatne težave, širjenje bolezni, skratka veliko več škode kakor koristi. Zgodnje, pozno zelje so izrazi, ki jih prepogosto uporabljamo. To ne obstaja. Obstajajo sorte z različno dolgo vegetacijo. Dneve štejemo od presajanja sadik do pobiranja. Vse sorte lahko sadimo od pomladi do takrat, ko nam število dni do spravila še omogoča spravilo. Nekatere sorte zelja, cvetače, brokolija … lahko sadimo še v začetku septembra. Za kisanje uporabljamo sorte z daljšo vegetacijo, ki jih sadimo do konca junija oz morda še v prvem tednu julija. Torej je za setev za sadike tudi rahlo pozno. Prav tako govorimo, da so pozne sorte zelja namenjene kisanju, zgodnje pa sveži uporabi. Ni čisto tako. Res je, da je za kisanje potrebno dovolj sladkorja, zato je potreben daljši čas vegetacije. A vse sorte z dolgo vegetacijo niso namenjene kisanju. Uporaben je torej podatek o številu dni do spravila, o tem, ali je zelje za kisanje ali skladiščenje, ne pa, ali je sorta zgodnja ali pozna. Hibridi ali sorte Prav pri kapusnicah se pogosto srečamo s tem vprašanjem. Hibridi niso plod genske tehnologije, GSO, so pa poseben način oblikovanja novih sort, lahko jih primerjamo s pasmami živali. Pa proti njim nimamo pripomb. Hibrid je ožje prilagojen specifičnim vremenskim in drugim pogojem, zato jih toplo priporočam pri pridelavi cvetače in brokolija, tudi kolerabice. Pri ohrovtih in zelju pa je drugače. Pri ohrovtih ni večje prednosti v primerjavi s pridelavo sort, pri zelju pa ravno obratno. Posebej za kisanje zelja smo navajeni na kislo zelje s tankimi, nežnimi in mehkimi rezinami, česar pa nam hibridi ne nudijo. Prav tako smo navajeni na okus na- Foto: MP Listnati ohrovt je zakladnica zimskih vitaminov. Foto: MP Med ohrovt in zelje lahko še zdaj psoejemo nizek, najbolje stročji fižol. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa, da se kot neutemeljen razlog za redno odpoved šteje začasna odsotnost z dela zaradi bolezni. To pomeni, da vam zaradi tega, ker ste na bolniškem dopustu, delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi. V odpovedi se torej delodajalec ne sme sklicevati na to, da vam je odpovedal pogodbo o zaposlitvi zaradi vaše bolezni. Tudi v primeru odpovedi večjemu število delavcev iz poslovnih razlogov kriterij za določitev presežnih delavcev ne sme biti začasna odsotnost z dela zaradi bolezni. ših lokalnih sort (ljubljansko, emona, varaždinsko). Zato sama priporočam sajenje hibridov predvsem pri pridelavi cvetače in brokolija, pri zelju pa menim, da za naše potrebe ni smiselna. Pri ostalih kapusnicah se odločite sami. Pridelava jesenskih kapusnic Vse kapusnice pridelujemo iz sadik. So rastline kratkega dneva, ki imajo v poletnem dolgem in vročem dnevu veliko težav. Zato velja, da jih sadimo ali konec marca do sredine aprila ali najbolje od konca junija naprej. Tako se izognemo številnim škodljivcem, s katerimi imajo križnice res veliko težav. Pomembno je vedeti tudi, da so križnice vrtnine, ki jih vedno sadimo na prvo poljino, potrebujejo veliko organskih gnojil. Zato pred sajenjem gredice obogatimo z organskimi gnojili, kot je kompost, gnoj bi morali dodati v tla že jeseni, zdaj pa lahko uporabite še kupljena organska gnojila v kar polnem odmerku, kot je naveden na embalaži. Kalija potrebujejo kapusnice v primerjavi z drugimi vrtninami največ. Zato svetujem, da ob izbranem organskem gnojilu v tla dodate še 20–30 dag kalijevega sulfata, upam le, da se še dobi v trgovinah ob letošnji krizi. Zadelati ga je treba v globino rasti rastlin, torej vsaj 25 cm v globino in po celi gredi, ne samo v vrstice. Da pa ga bodo rastline lahko koristno uporabile, je nujno tudi namakanje, tudi v jeseni, če je suho. Takrat se najpogosteje zgodi, da pozabimo, da je lahko suho tudi, če ni več vroče. Jesenska pridelava običajno pomeni, da s škodljivci ne bo več težav. Namesto kalijevega sulfata lahko tisti, ki ste si pametno shranili pepel, uporabite le tega. Nekje do 0,8 kg/10 m2 ga lahko uporabite. Prav tako ga je treba zadelati v tla. Kapusnice so zanesljivo najboljše prehransko dopolnilo, najboljši »imunal« in z rednim uživanjem lahko, razen če drugače reče zdravnik, zavržete vse stekleničke s tabletkami, napitki …, ki tudi kar nekaj stanejo. Le čas za njihovo sajenje je zdaj, ne pozabite nanje. Miša Pušenjak Foto: Pravni nasvet Vas pa dejstvo, da ste na bolniškem dopustu, ne varuje pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz drugih razlogov. Delodajalec vam torej lahko, če obstaja kak drug razlog (npr. poslovni razlog, krivdni razlog …) tudi v času bolniškega dopusta redno ali izredno odpove pogodbo o zaposlitvi. ZDR-1 med razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi določa tudi razlog, ki je vezan na bolniški dopust. Če v času bolniškega dopusta delavec ne spoštuje navodil zdravnika, opravlja pridobitno delo ali odpotuje iz kraja bivanja brez odobritve zdravnika, navedeno predstavlja razlog za izredno odpoved. Bolniški dopust vpliva na čas prenehanja delovnega razmerja. Če vam bo delodajalec odpovedal pogodbo o zaposlitvi in boste ob poteku odpovednega roka odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, vam delovno razmerje ne bo prenehalo s potekom odpovednega roka, ampak šele z dnem, ko se vrnete na delo oziroma bi se morali vrniti na delo. Zakon določa tudi časovno omejitev, in sicer vam delovno razmerje v vsakem primeru, četudi ste še na bolniškem dopustu, preneha najkasneje s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka. Zamik prenehanja delovnega razmerja zaradi bolniškega dopusta pa velja le v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti. To pomeni, da vam v primeru odpovedi pogodbe iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi ta pravica ne pripada. Zamik prenehanja delovnega razmerja ne velja tudi, če je uveden postopek za prenehanje delodajalca (npr. stečaj, likvidacija). Če bi zaradi bolezni postali invalid, vam lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi. Pri tem mora upoštevati posebno zakonsko ureditev, ki ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidom (ZDR1, predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja in predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov). Število dni lanskega letnega dopusta, ki ga lani oziroma do 30. junija letos niste oziroma ne boste mogli izrabiti zaradi odsotnosti z dela zaradi bolezni, imate pravico izrabiti do 31. decembra 2022. To velja tudi v primeru, če lani zaradi odsotnosti zaradi bolezni niste mogli izkoristiti nič dopusta, v tem primeru lahko letos izkoristite celoten lanski dopust. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 stran 30 torek z 14. junija 2022 Poslovna in druga sporočila 30 VSI SKUPAJ SMO ZA Ž—Š”˜œǰȱ™›’“ŠŽ•“œŸ˜ǰȱœ˜™˜–˜²ȱǯǯǯ U 0DMD2GH UODS www ww w.ra ..radio-tedn d -t dio - e nik.si ULHODQMDN *DE+ UåH 7DQMDäDJ D tet Petovia kvin Družba Radio-Tednik Ptuj vam tudi letos omogoča, da preživite sobote na slovenskem morju. Pridružite se in doživite čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 25. 6. do 27. 8. 2022 vas bo Turistična agencija ATP peljala na nepozaben kopalni dan. Enodnevna sprostitev vas bo stala 26 EUR,, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 19 EUR.. Simonov zaliv Vabljeni – uživajte poletje NOVI NAROČNIKI POZOR! z nami! IIn n nffo form maccijje in n rezzer erva vaci va cciije e za ko op pa alni lln ni av avtto obu bus: Tu uri r st stič ična na ageencija ATP P, Do D om miino in no o ceen nte terr Ptuj, te t l.: 0700 24 244 15 150, 0, ww ww w..av .av avto tob bu usn s ip preevo ozi.eu za tiste, ki se boste Posebno ponudbo smo pripravili ilnico oddate v naročili na Štajerski tednik. Naroč j, Osojnikova cesta 3. tajništvu družbe Radio-Tednik Ptu uživali Brezplačno boste na morju lahko . 8. 2022. vse poletne sobote od 25. 6. do 27 Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju dobite. Vsem tistim, ki boste s Turistično agencijo ATP čez poletje potovali najmanj osemkrat, bomo v soboto, 3. 9. 2022, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in zabavo s skupino Smile. Cena Ce a vkl k ju juču čuje ču je: av je je: avto vto obu usn ni prev prrev evo ozz in ko kopaanjje. Odho Od hodi ho od dii: vssak a o so obo oto to ob 5. 5.20 20 iz Or Orm mo ožžaa in ob ob 6.0 00 iz iz Ptu t ja ja.. Do na Do ag grra ad de e stte e up prrav viiččen eni no ovii nar aroč oččniiki o k , ki pre red d te tem m vssaj a 6 mes e ec ecev e nis ev i te e billi na naro roče če eni n na Št Štaj taj a errsk skii ted te edn dnik ik in se se zav avež eže ette, e, da bo bostte na bost aro ročn č ik ost čn stal alli vssajj eno le a etto. o. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK stran 31 Oglasi in objave torek z 14. junija 2022 31 Umrli so Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ Jožef Topolovec, Kungota pri Ptuju 13, roj. 1934 – umrl 3. junija 2022; Vilibald Jus, Kidričevo, Tovarniška c. 13, roj. 1961 – umrl 3. junija 2022; Kristina Toplak, roj. Toplak, Ptuj, Peršonova ul. 40, roj. 1934 – umrla 3. junija 2022; Marija Valič, roj. Domanjko, Moškanjci 22, roj. 1954 – umrla 4. junija 2022; Frančišek Pišek, Ptujski Gora 24, roj. 1933 – umrl 4. junija 2022; Maks Žuran, Ptuj, Volkmerjeva c. 7, roj. 1950 – umrl 5. junija 2022; Pavao Milunić, Gorenjski vRh 21, roj. 1935 – umrl 5. junija 2022; Albin Korotaj, Turški Vrh 41, roj. 1952 – umrl 5. junija 2022; Ludvik Hodžar, Strezetina 6, roj. 1943 – umrl 6. junija 2022; Vladimir Glažar, Dolena 52, roj. 1940 – umrl 7. junija 2022. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ IZ E NOV KE L I ŠTEV Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste in črne, v začetku nesnosti, prodajamo. Možna brezplačna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23, tel. 040 531 246 DELO POTREBUJEMO dostavljavca pic na območju Ptuja. Lahko ste tudi upokojenec. Informacije 031 301 116. Picerija Slonček iz Prešernove 19. www.tednik.si www.repo orter.si NINA KRAJNIK – Z noži napadla partnerja župana in pretepla njegovega svetovalca POLITIKA – Kako se izbranci Roberta Goloba že prerivajo na oblasti INTERVJU – Miha Kovač: SDS je eden zadnjih ostankov prejšnjega sistema STOJAN PETRIČ – Poslovna hobotnica Delovega tajkuna iz Idrije Štajerski TEDNIK torek, 14. 6. 2022 COLOR CMYK Kronika 32 stran 32 torek z 14. junija 2022 Ormož z Nemiren teren za hišo Kranjčevim ne da spati Kdaj bodo dočakali sanacijo grozečega plazu? Krajnčevim iz Lahoncev v občini Ormož že več let grozi obsežen plaz, ki se razprostira na skoraj šesthektarskem območju za njihovo hišo. Leta 2013 se je celo območje kot na kakšni blazini pomaknilo v dolino in nagrbančilo teren. To se je ponovilo še dvakrat. Na nemiren teren pa opozarjajo tudi vse večje razpoke na stanovanjski hiši in gospodarskem poslopju, vse bolj odmaknjen asfaltni plato na dvorišču, zamaknjene betonske plošče na terasi in prelomljen rastlinjak. Krajnčevi ob močnem dežju s strahom zrejo v nagrbančen teren nad hišo. Prvega aprila 2013 so nenadoma opazili plaz, ki se je sprožil v sadovnjaku in vinogradu. Nekaj dni zatem so ostali brez vode, saj je zaradi pritiska zemlje, ki je spolzela v dolino do hiše, prišlo do preloma vodovodne cevi. »Takrat je bilo precej snega. Ob veliki odjugi se je začel topiti in pronicati v zemljo, nakar so se kmalu zatem v sadovnjaku pokazale prečne razpoke, kot nekakšne stopnice. Gasilci so postavili količke in spremljali teren. Zemlja se je premikala približno deset dni. Zaradi metrskih stopnic, ki so se pojavile, v vinograd enostavno s traktorjem nismo več mogli. Obdelovanje ni bilo več mogoče, Foto: MH Rastlinjak ob hiši je prelomilo na pol in delno zamaknilo. kajti vrste so se zamaknile. Enako se je zgodilo v sadovnjaku. Tako vinograd kot sadovnjak smo bili primorani izsekati,« pravi Milan, ki sta jim bila prav sadjarstvo in vinogradništvo takrat glavni in edini vir preživetja. Ostali brez dela nasadov, pobočje pa še vedno plazi Ostali so brez 2,5 ha velikega sadovnjaka jablan in okoli 50 arov vinograda, dejavnost pa po zaslugi še preostalih 3,5 ha vinogradov usmerili zgolj v vinogradništvo in vinarstvo. Z buldožerjem so teren poravnali ter izvedli drenažo v dolžini 200 metrov. A od takrat nimajo več miru. Plaz se je ponovil leta 2015 in nato še 2017, ko je večja količina zemlje kot na nekakšni Foto: MH Lastnik Milan Krajnc pokaže na razpoke na hiši. Še ena nočna mora Ob vseh skrbeh s plazovitim terenom pa so se Krajnčevi ob izseku vinograda in sadovnjaka morali ukvarjati še z eno birokratsko nočno moro – zavrnili so jim namreč kompletno vlogo za kmetijsko subvencijo. »Kljub temu da smo preko kmetijske svetovalne službe Ormož celotno zadevo dokumentirali, smo morali na koncu celo s tožbo dokazovati, da smo bili prisiljeni skrčiti obdelovalne površine zaradi višje sile. Bili smo namreč vključeni v KOPOP ukrep,« še z glavo zmajuje sogovornik. blazini znova zdrsela v dolino proti hiši. »V zgornjem delu, na sosedovi parceli zemlja upada, spodaj, nad našo hišo, pa se ta nalaga. Nastajajo grbine, ki so bile tudi do meter ter meter in pol visoke,« opisuje lastnik. Nemiren teren, polzi tudi gozd Foto: MH Pogled z nemirnega terena proti hiši Sicer pa na nemiren teren opozarjajo tudi razpoke na hiši in gospodarskem poslopju, grbina zemlje za hišo, rastlinjak, ki ga je preklalo na pol, betonske plošče ob terasi, zamaknjene za kaka dva centimetra ter asfaltni plato na dvorišču, ki se prav tako vse bolj odmika. Po opažanjih Kranjčevih počasi polzi tudi celoten gozd, ki je nad hišo na sosednji parceli, drevesa se postopoma vse bolj nagibajo. Lastniki so jih veliko že odstranili. »Seveda se bojimo močnejšega in več dni trajajočega deževja, kajti na nek način smo ogroženi. Pri ponovnem večjem premikanju zemlje lahko pride do hujših poškodb na hiši, ki je stara skoraj 100 let, zidana na zemlji. Vemo, kaj se je dogajalo v Ljutomeru leta 2013 s tovrstnimi hišami – iz ene so se lastniki, ker ni bila več varna, celo morali izseliti,« zaskrbljeno razlaga Milan. Kot je povedal, so na nemirnem terenu že bili strokovnjaki, geomehaniki. Izdelali so tudi sanacijski načrt, toda zgodilo se ni še nič. Sanacijo si želijo zlasti zaradi sina. »Letos je prevzel kmetijo in bi kot mladi prevzemnik moral povečati obdelovalne površine. 3,5 ha vinogradov je premalo za preživetje. Če bi prišlo do sanacije, bi gotovo te tri hektarje nad hišo ponovno zasadili s trto in še s čim,« nadaljuje Milan in doda, da naj bi bil posluh sedanjega župana. Vrbnjak: »Vse bo odvisno od pomoči države« Župan Danijel Vrbnjak je dejal, da ne stojijo križem rok. Računajo in upajo, da bo država tako kot pri plazu v Vičanskem vrhu pomagala pri obsežni sanaciji: »Vsi postopki tečejo. V skladu z napotki države smo tudi že izbrali izvajalca, to je Komunalno podjetje Ormož, ki je oddalo najugodnejšo ponudbo. Sanacija bo stala okoli 420.000 evrov. Želimo si čim hitrejši začetek del, a vse bo odvisno od financ, od države, kajti to je za občino prevelik zalogaj.« Krajnčevi bodo tako očitno (še naprej) prepuščeni na milost oz. nemilost državnih odločevalcev. Monika Horvat Ptuj z Na prehod iz Prešernove do Jadranske ulice bo treba še počakati Zaradi gradbenih del še vedno zaprt velik del mesta Tlakovanje Jadranske ulice je v polnem teku. Zgornji del pri lokalu Piramida bo kmalu urejen, a dela je še veliko. Prehodnost se bo nekoliko izboljšala, bo pa zaradi obsežne revitalizacije Stare steklarske in sosednjih ulic tudi naslednje mesece razkopan velik del tega območja. Popoln prehod bo možen šele jeseni letos. Pri prenovi ptujske mestne tr- žnice so imeli tako stanovalci kot obiskovalci in zaposleni v mestnem jedru velike težave z dostopi. Sledila je precej dolgotrajna obnova starega dravskega mosta, ki je ponovno prinesla nove izzive. Čeprav je v delu Jadranske, Šalamunove, Rojstva: Danijela Kosi, Ptujska cesta 25c, Ormož – deček Finn; Urška Mihelin, Ažbetova ulica 32, Maribor – deklica Hana; Suzana Arnečič Zamuda, Gradišča 116b, Cirkulane – deklica; Samanta Žula, Lahonci 132, Ivanjkovci – deček Brin; Anja Skale, Devina 32a, Slovenska Bistrica – deklica Mia; Viktorija Svenšek Sažić, Mestni Vrh 14a, Ptuj – deklica Asja; Teja Mulec, Industrijska ulica 6, Ruše – deček Liam; Sonja Švab, Dornava 34, Dornava – deček Tim; Maruša Majhenić, Dobrava pri Prihovi 1, Oplotnica – deček Timi; Valentina Vajskopf, Popovci 17, Ptujska Gora – deček Neo; Tamara Korez, Stanečka vas 1a, Majšperk – deček Liam; Tanja Simonič, Rimska ploščad 17, Ptuj – deklica Mia; Aleksandra Ošlaj, Vitomarci 51, Vitomarci – deklica Lia; Ernina Oraščanin, Kvedrova ulica 5, Ptuj – deklica Lamija; Nastja Paj, Cirkovce 29, Cirkovce – deček Tim; Tamara Planinc Perhavec – deček Luka; Amanda Fingušt – deček Vasja; Iris Dolenc – deklica Astrid. Vrazovega trga in ostalih ulic prometna frekvenca bistveno manjša, pa tudi tu nastajajo precejšnje težave. Dostopnost in prehodnost sta oviri, ki ju večina udeležencev sprejema z veliko mero potrpljenja, a kljub temu seveda komaj čakajo zaključek del. Na ptujski občini so pojasnili, da bo popoln prehod čez območje ureditve mogoč predvidoma novembra letos, v celoti pa naj bi bila naložba v starem delu mesta zaključena šele decembra letos. Dženana Kmetec Foto: ČG Tlakovanje v tem delu Jadranske ulice je skoraj dokončano. Če Anton (13.) seje proso, gre Vid (15.) tretji dan pogledat, če z njim kaj bo. Danes bo sončno, ponekod bo pihal vzhodni veter, burja na Primorskem bo dopoldne oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 23 do 29 °C. OBETI: V sredo in četrtek bo pretežno jasno in spet topleje, v četrtek popoldne bo v notranjosti nastalo nekaj ploh in neviht. 4-dnevna napoved za Podravje Poroke – Ptuj: Nino Gerečnik in Hana Lapuh, Zgornja Hajdina 132; Darko Cafuta, Gorca 86, in Mirjana Kuserbanj, Hrastovec 72; Boštjan Fingušt, Maribor, Žolgarjeva ul. 19, in Katja Hauptman, Rače, Kolodvorska ul. 11. Vir: ARSO