ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija št. 21 - 1954 REZULTATI ANKETE O ŽIVLJENJU KMETOV OD 1. 6. 1952 - 31. 5. 1953. . \ . \ l i • ' 1 ZAVOD ZA STAUSTJKO H s l. R 510VBNUI 1 DOKUMENTACIJSKI ARHIV 1 laveBlarna ^ Številka: D Arhiv»ka OMsčbt: IV* t * VI^ LJUBLJANA, OKTOBRA 1954 O 1 / •■ , • T 3 . ■■ ■■■t { ■ : > , \ 't" ' ■ v ■' " ■' ■■V ,/ . -j . ■ ' ■-■■■V. ,, , 'W -i v. . V*' -' " ' 1. *' r: ' *; 5' i :' " ■ , t; •a . '•v ■>' .' ■/ ■ \ :■ r-. -. >/ -" . V ■•' . V; j/ ". . s i: .. '■ ;••' , : -•/ •• .: .. ' " •*& i' ■ A' ' V "' •' a •' ••■ v • >•• i>: ••• •■; • • • .. . • f • ■•v ' .• f -i' . :. ' / .. •• -. . v, . .. . t::' ■ ■ . i' / .K-fi:--' - - ■ ^r' *v:. ., .. . .. . . . . .. jss'--v '# s -i® f 4 .A • ., . v5*-' i \ ' i VH.. .-L^t .. ZAVOD ZA STATISTIKO IN EVIDENCO LR SLOVENIJE Interna publikacija št. 211954 REZULTATI ANKETE O ŽIVLJENJU KMETOV OD 1. 6. 1952 - 31. 5. 1953. LJUBLJANA, OKTOBRA 1954 m. Mv ' m - V S E B I H A Stran PREDGOVOR . i .. . » . 3 S P L O S N I DEL. . . . . . . . , , «. * .. . . . . . . 5 Uvod« « fl o o « # e 9 ■ «f s rt * s O V » * . « P • ■ • .. o S » ■» 4 • -O 4 4 o * 0 * ^ Organizacija ankete * a . , . , . . , » , , fc , . .. 5 Metode ankfitiranja* * < - + ,*■ #«■««*#* ^ ^ ♦ • * . » » » '• '« * '« » * ^ v Anketno gradivo in njega obdelava .. . . .. . , .. . . . . 7 Reprezentativnost vzorca. 10 POSEBNI DEL. . . . . . . . '. Vv^v . .. . . . .. . . . . . . 11 Demografski podatki « 11 Zeal j iške. kategorije jn. površine . . . . . .. . . , . . .. . . . . . « .. . 16 Kolobar. • . . . . . . * . .. . . . . . . » . . . . . . . . « «>«■. «. » . . . 19 Poljedelska proizvodnja. .. . . .. . 20 Žita ^ . .. . ; . I-. .. . . . . .:. . . . i • • 20 Industrijske rastline . . ; : ž . 20 Vrtnine . . . » . . . . . . . .. . . . . r. i i -i 21 Kmne rastline. : . .. . . . . : .. 21 Agrotehnika ««. . «. . . .. . . * .. . . .. . . . . »■ . . .. •■ .. . » 22 Hektarski donosi . ., , .. . . . * * . 23 Žita. . T . ^ . . I .. . . ; . 23 Industrijske rastline , . . .. . . . . . ; . ". .' . . . .. . . . 24 Vrtnine i 25 Krmne rastline. . . . . .. . . .. . . . . . .. . . .. . . 25 Sadjarstvo * , , . , ♦, * «. . . ,. .. . . » . • «. . ». «. '»■ 26 Sadno drevje. . . . I . i T I . ; l '. i 26 Rodnost dreves, .; .. » -7 . .. . . . . . . . .. . . . 27 Doaača predelava sadja. » . .. . . . . . . . . . . . . • » V « .. . . . • . 27 \/ i nogradni stvo • . ^ ^ . . $ $ t. , s . # s « >. « « * .. . * ». .. ■ .* \ ^ • #. » , . s . * 28 Trte r r : ^ i. 28 Domača predelava grozdja. .. . . . . . .. . . . . . . . . . . . 29 Živinoreja .. . . • o. * . « . . • . .. . ^ . . ® . , . » . s. « a .. # . ? . e «. 29 Številčno stanje živine, perutnine in 'čebelnih panjev . > . ; ^ ; ". . . 29 Sezonske variacijeprrzivinl, pertitnini in čebelnih 'panj i ti' » . . . 31 Notranja dinamika . . ; . . . v . . '. V . . ; ". . '. . . ". *. 35 Razni proporci 38 Krave in mlečnost (aolžnost); •; . . , . . . ^ Kure in nesnost .. . . • . • » . . * s . . . • . **. . . ♦• » . . * .. . 42 Stran Živalska proizvodnja iti predelava živalskih proizvodov , . . Poraba krme in krmska bilanca .. . . . . .. . . . s, . , . .. . . . 43 Prehrana družin ^ . 45 Denarni dohodki .. . . . . . . . . . . .. . . . . . . . . . . .. . . . . .. . . . . .. . . . . . . . . . . . 50 Denarni dohodki od poljedelstva 7 , . 51 Denarni dohodki od sadjarstva ^ . 52 Denarni dohodki od živinoreje 53 Denarni dohodki od drugih kmetijskih dejavnosti 54 Denarni dohodki družinskih članov od KDZ. 54 Denarni dohodki od nekmetijske dejavnosti ; .. . . . . . . . . 55 Ostal! nekmetijski denarni dohodki' 55 Denarni dohodki od kmetijstva 56 Skupni deaarni dohodki .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 57 Denarai izdatki .. . . . . . . . . . > ^ » . 58 Denarni izdatki za živila 59 Denarni izdatki za pijačo in tobak, 60 Denarni izdatki za obleko in obutev 61 Denarni izdatki za stanovanje, pohištvo in posodo .. . . . . . . . . . . 61 Denarni izdatki za kurjavo in razsvetljavo. .. . . . . . . . . . . . . . 62 Denarni izdatki za higieno in zdravljenje .. . . . . . . . . . . . . . . 62 Denarni izdatki za prosveto, kulturo in osebne potrebe. .. . . . . . . . 62 Skupni življenjski stroški. 63 Denarni izdatki za kmetijsko proizvodnjo. 64 Denarni izdatki za nekmetijsko' dejavnost. . . . . . . ; 68 Ostali denarni izdatki 68 Skupni denarni izdatki i .. . . . . . I I 69 Usluge .. . . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 70 Primerjava denarnih dohodkov t izdatki . 71 Prejemki in izdatki v naravi. .. . . . 71 Blagovna bilanca za glavne kmeti jske pridelke. .. . . . . . . . .. . . . .. . . . . . 73 Poljski pridelki. . . „ . V „ . . . V . V . . . . / . .. . . .V 73 Živinorejski proizvodi. .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 74 Naturalna poraba najvažnejših kmetijskih pridelkov .. . . . . . . . . . . . . . . Dohodek od knetijstva • P R E D G O V O R Zavod za statistiko in evidenco LR Slovenije objavlja izsledke ankete o življenju kmetov. Anketa nam je prvič po osvoboditvi omogočila vpogled v poslovanje privatnih kmečkih gospodarstev. Trajala je eno leto, od 1. junija 1952 do 31. maja 1953. Zavod se zaveda, da zaradi majhnega števila (184) opazovanih privatnih kmečkih gospodarstev ter nezadostne reprezentativnosti, rezultati ankete niso taki, da bi omogočili zanesljivo raztegnitev na ves privatni sektor kmetijstva. Toda osnovni proporci, ki jih gradivo podaja, so vsekakor zanimivi in pomenijo prve podatke iz tega sicer še neraziskovanega področja pri nas. Zato opozarja zavod bralce, da morejo rezultati ankete, objavljeni v tej publikaciji, služiti le za študijsko gradivo in da jih je treba v operativne namene uporabljati z največjo rezervo. V publikaciji so podatki preračunani tudi na skupne povprečke za 1 anketirano gospodarstvo. Anketirana gsspodarstva so bila izbrana iz mase 147. 029 kmečkih gospodarstev, kolikor jih kaže statistika v naši republiki po odbitku kmetovalcev brez lastne zemlje, kmetovalcev z do 0, 05 ha lastne zemlje ter nekmetovalcev z lastno zemljo ali brez nje. Obdelava je pokazala, da je prva anketa s svojimi 184 gospodarstvi dala že nekaj precej dobrih rezultatov kljub vsej njeni neenakomerni zemljepisni razvrščenosti , njenemu skromnemu številu anketirancev in njeni nezadostno poglobljeni metodologiji. Predvsem pa nam je ta obdelava dala mnogo dragocenih izkušenj, ki nas utrjuje^ jo v upanju, da bodo pri večjem številu anketiranih privatnih kmečkih gospodarstev rezultati boljši. Publikacijo je izdelal tov. Vojin Soršič, šef odseka za anketo o življenju kmetov v Zavodu za statistiko in evidenco LR Slovenije* ob tehnični pomoči svojih sodelavcev. h S P L O Š M I DE L Uvod Glede na deleže v skupnem družbenem proizvodu oziroraa narodnem dohodku stoji kmetijstvo takoj za indu - strijo in rudarstvom. Zato je važno imeti čim boljši vpogled v delitev letnega proizvoda kmetijske proizvodnje. Za analizo in reševanje problemov, , ki so v zvezi ne le s kmetijsko proizvodnjo in njeno delitvijo, temveč tudi z ostalimi gospodarskimi vprašanji „ je vsekakor zelo važno ugotavljanje naturalne porabe na vasi. Kmečki pridelek odteka po treh kanalih: kot reprodukcija, , kot tržni presežek in kot 'osebna prehrana producentov. Prvi in tretji odtek skupaj dajeta proizva » jalčevo naturalno porabo. Do več ali manj točnega skupnega pridelka kmečke proizvodnje pridemo razmeroma lahko. Težja pa je priti do njene delitve, , ker v privatnem sektorju ni evidence, ki bi nam dajala take podatke. Zato so nam bili doslej znani deleži treh zgoraj navedenih delov porabe kmečkega pridelka le po boljših ali slabših ocenah. Anketa o življenju kmetov, ki jo je meseca januarja 1952 organiziral Zvezni zavod za statistiko in evidenco po vsej državi, je prvi poizkus, ki naj bi nam odgovoril na marsikatero izmed teh vprašanj. Anketa ugotavlja naturalno porabo in daje lahko neko orientacijo pri reševanju vprašanj iz področja gospodarske in finančne politike. Po svoji vsebini je tako heterogena statistična akcija in tako bogata rezultatov kot malokatera druga statistična akcija, ki se izvaja enkratno, n. pr. popisi živine, sadnega drevja, razni vzorci itd. Anketa združuje hkrati celo vrsto posameznih statističnih akcij, razen tega pa odgovarja tudi na vprašanja, , katerih se 00= bena statistična kacija doslej še ni dotaknila. Organizacija ankete Organizacijo ankete o življenju kmetov je zasnoval Zvezni zavod za statistiko in evidenco, izvajali pa so jo republiški zavodi. Prva akcija na terenu se je pričela takoj po novem letu 1952, zakaj anketa je morala steči obenem s popisom živine 15. januarja 1952» V tej prvi akciji za organizacijo ankete so tesno sodelovali tudi predstavniki Zveznega zavoda, kjer so izvršili tudi ves izbor po rajonih, okrajih in tedanjih krajevnih ljudskih odborih (KLO). Za to akcijo je bilo določeno, da bo imela Slovenija 4 rajone (stratume), ki naj bi omogočili homogenost podatkov. V teh rajonih je bilo izbranih na slučajen način 6 okrajev in v okrajih vsega skupaj 11 KLO. Ker jo postavljeno, da se v vsakem KLO anketira po 5 privatnih kmečkih gospodarstev, je tako odpadlo na Slovenijo le 55 gospodarstev od 615, kolikor je bilo v naprej določeno število za vso državo. Naš zavod pa je bil mnenja, da je število 55 gospodarstev premajhno, da bi moglo uspešno reprezentirati 147, 029 privatnih kmečkih gospodarstev, in se je za prvi poizkus ankete odločil razširiti jo na vse okraje, pri čemer naj bi bilo dosežene število 300 privatnih kmečkih gospodarstev v 60 KLO. Toda ta akcija razšfpjevanja ankete je bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev le deloma izvedena in prekinjena v trenutku, ko je bilo v anketo povezanih 190 privatnih kmečkih gospodarstev v 38 krajih republike. Spodnji kartogram s sedanjo političnoupravno razdelitvijo LR Slovenije nam kaže" zeEiil jepisno lego krajev, v katerih je tekla anketa od 15. !. 1952 do 31. V. 1953. Da se bo bralec lažje znašel, za katere kraje gre, navajamo še njih imenas Kraji Celje okolica Črnomelj Gorica Kočevje Kranj Ljubljana mesto Ljubljana okolica Ljutomer Maribor mesto Maribor okolica Murska Sobota Novo mesto Ptuj Radovljica Sežana Tolmin Trbovlje Podčetrtek (1) in Šaarje pri Jelšah (2) Suhor (3) in Semič (4) Ajdovščina (5) in Dobrovo (6) Dvorska vas (7) Kranj (8) in Naklo (9) Ljubljana (10) in Glinica (11) Črnuče (12), Domžale (13) in Radohova vas (14) Apače (15), Branoslavci (16) in Presika (17) Maribor (18) Crkvenjak (19), Duh na Ostrem vrhu (20), Marjeta ob Pesnici (21), in Zgornja Polskava (22) Mačkove! (23), Rogaševci (24), Srednja Bistrica (25) in Turnišče (26) Čatež (27), Šentlovrenc (28) in Straža pri Novem mestu (29) Desternik (30) in Središče ob Dravi (31) Begunje (32), Stara Fužina (33) in Jesenice (34) ' Skopo (35) Pol jubinj (36) in Volče (37) Trbovlje (38) C (20) IV ill a (21) (30) fl?) a (261 ?25Q\ O Kakor fidims, ¥ anketo niso bili vk1jyčer!i aesto Ije ter okraji KrškOj, Postojna, , . Slovenj Gpadee iis šo - štanj. fendar ta okolncst rs manjšuje vrednosti anke= te, saj sta od isest anketirani neposredni okolici Ljubljane in Maribora, aedte* ko se gospodarska struktura okrajev Slovenj Sradec in Šoštanj fte razlikuje ■ nogo od struktur® okrajev alpskega oiemlja. Prav isto bi lahko trdili tudi za okraj Krške glede na sosednji n0¥0ieiki okraj ali za okraj Postojna, čeprav soseščina le - tega pri' slučajni izbiri okrajev ni bila tolikokrat delelna kot aovflffleški okraj „ Od 22 okrajev in Mst po sedanji upravnopolftični razdelitvi je bilo torej v anketo zajetih 17 okrajev in mest. Od sedanjih 377 občin je aaketa delovala smo * 37 občinah. Anketo je vodil neposredno naš zavod s penoEjo 38 dopisnikov, ki so la svoje opravljeno delo prsjasiali«sečno nagrad©« Vsak dopisnik je spriš«gl po 5 privat= nih kmečkih gospodarstev, ki so od zavoda prejeiala kot nagrado tednik "Kmečki glas" , , v katere« je od časa do časi seznanjal naša podeželje z nameni in rezultati ankete. Metoda anketiranja, 0 metodologiji anketiranja pmaisih ksaekih gospodarstev se je razpravljale v Zveznem zavodu Is konec L 1951. Takoj sta bili jasni dve stvari: 1) da js petrsbno opazovati neposredno posamezna gospodarstva, ker ss samo tako lahko vidi, , kaj se dogaja s kaečko proizvod«1 njo, in 2) da je potrebno rarsli opazovanja raztegniti LESEPIDiU O (1=38) , 6 M (31 Opoubas 5 anketiranih gospodarstev številke v oklepajih poienijo zaporedn® št§= vilke anketiranih kraje« (glej spodnji seznam)« Pod štev« 7 in 32 sa anke* tirana sarae po h g^spodar=> stva, pod šte^o 9 |r 34 pa saroo po 3 gospodarstva« na čia več krajev in tako zajeti čim bolj različne terenske razmere in pogoje. Ob sprejemi! obeh načel pa se je pojavilo vprašanje aparata, , ki naj bi to delo opravljal. Ker bi bilo anketiranje v cesto zelo oddaljenih vaseh prenaporno za le itak zelo obreaenjane okrajne statistike, je bilo po = trebnoiisliti na pevsei nov kader ljudij ki bi bili pogodbeno vezani za službo dopisni kov „ katere sicer še nikdar doslej niso opravljali. To dejstvo je narekovalo nujnostj da se kader dopisnikov uvaja v svoje delo postope®a9 torej da se rte. obremeni že v samesi začetku s kopico vprašanj s ki jih ne bi bil v stanju obvladati. Ker je bilo sprejeto načelo neposrednega anketiranja izbranih gospodarstev, so bili zaai šl jeni posebni obrazci, na katerih naj bi se enkrat mesečno dostavi ja= li našemu zavodu zahtevani podatki o gospodarjenju an= ketiranih gospodarstev v pretekle® mesecu. Obrazci so bili imenovani AP ■{anketa poljoprivredna)}' a za vsak mesec 'naj bi dobili zaporedno številko, n. pr. Aj^l, #=2 itd. do AP=18. Sklenjeno je tudi bilo, da se z anketiranje® prične dne 15. januarja 1952, ker je bil to kritičen datum za popis živine, in' da se bodo roesečn® spremembe nato bglažile vsakega 15« v mesecu za pretekli mesee. Dosledno načelu postopnega' uvajanja dopisnikov v anketiranje je bil kot AP1 sestavljen zelo enostaven obrazec, s kateri® so se pri anketiranih gospodarstvih: popisali le osnovni skladu zemljiški, , živalski in drevesni. Ta obrazec je vseboval še priimek, iffie in naslov gospodarja ter število članov gospodinjstva. 6 Naslednji obrazns ki so vsebovali le rubrike za ne= kaj značilnejših spresenb, pa naj bi raesežno pedajali ' dinamiko na anketiraniti gospodaf§t¥ih. lato so veljali taki obrazci:' AP~2 za čas od 16; januarja do 15. " februarja 1952, AP=3 za čas od 16; februarja do IS. raarea 19528 AF=^ za čas" od 16» *arca do 15. aprila 1952; , ko je prišla od Zveznega zavoda ža!itewa9 da se edslej anketira l^dnevno In da naj AP5 velja za čas od 16. •• 30„ aprila 1952. S 1. siajeia 1952 sa je začelo anketirati po koledarskih umseelh, tako da je AP=6 veljal že za koledarski mesec maj 1952, . V®es je tudi osnovni obrazec AP dolifljal spreasabe v sMri raziirjevanja in dopoltijevanja, tako da js bil od saja 1952 ¥ rabi že dokončni obrazee, ps katerea se je izvajalo anketiranje vse do koaca iaja 1953 {AP18). Glede na prejšnji čas anketiranja in ter so imeli začetii obrazci dosti manj podatkom kot obrazci od AP=6 dalje8 le=ta pa je bil prvi v seriji koledarskih a®se= cev in zato morda še sianj fiataBčsr!; , sao se spričo trajanja prvega razdobja ankets do vključno snaja 1953 od= ločili obdelati ankitno gradivo za leto duis od jtfnija 1952 (AP-?) do iaja 1953 (AP=18), Oienimo naj šej da s@ poleg osnovnih obrazeOT ob= stajali še posebni dodatki , s katerisl so se anketirale občasna spresembe, kot spomladanska in jasenska setev ter žetev oz. pobiranje raznih pridelkov. Sredi anketnega razdobja so bile ¥ irstirnes« peslevanju uvedeiie tudi anketne knjižieis, v katere so s® vpisovali podatki z APobrazce? in ki so omsgočals enostaven dostop do letnih podatkov katifekali poljubne serije mesecev. Zato sao že ®ed anketo nt kaj vaŽBijših poglavij obdelali za tedaj dostopne sirijs (AP-^ do AP15 ali AP5 do AP16) Is rezultate objavili v naših Mesečnih statističnih pregledih. Tukaj naglaSaao, da greta« le za predhodne rezu "I tate j ki naj bi ponazorili koristnost ankete. Zato jih ji treba v priMru, da se razlikujejo od rezultatov te publikacija, jemati sa®o kot take, kajti gradivo za to publikacije js bilo predhodne skrbne pregledano in vsestransko kontrolirano«, Kmalu 'po začetku anketiranja je bilo sprejeta načelo anoniranosti asskste in ad AP=2 daljs je dobilo vsake gospodarstvo že svoje št8«lko9 pod katero so se odslej vodili vsi njegovi obrazeij osnovni in dodatni ozirosa pozaeje knjižica. Dopisniki so dosledno po mačelu neposrednosti anketirali neposredno pri gospodarji!! in "gospodinjah gospodarstev, slučajno iibraeih zg ankets. Letsti js bilo priporočenoj da svoje glavne pridelke, izdatke ali dohodke zapisujejo in s tea olajšajo delo dopisniku. Po po= datkih o tsi, ki jih js vodstfo aikste od časa do časa dobivalo, smesso sklepati, da je taka delala vsaj polovica gospodarstev. Dopisnik je torej pretežne izvedel vse le po ustnea izročilu, kar pa je bil dellan vedno preveriti in celo po svojgi najboljše« prepričanju ia vesti dopolniti ali popraviti. Dopisnik je bil dolžan posamezne oddelke vprašalne pole, zlasti pa dinarne dohodke in denarne izdatke, takoj seštevati in bilanco predložiti anketiranemi gospodarju, katerem je anketa le konkretno lahko koristila kot njegovo gospodarsko knjigovodstvo. Po podatkih s terena se je zelo aalo gospodarjev zanimalo za končne rezultate vsakoaesečna ankete, tako da v te® pogledu ni bojazni, da bi anketiranje saso vplivalo na sprememb® gospodarjenja in s te® oddaljilo to ali ono gospodarstvo od tipičnosti, ki j® pogoj za pravilnest take statistične akcije. Ankitrao gradivo in njega ob. d s 1 a v a V prve® obdobju, katerega del gradiva je predmet obdelave v tej publikaciji, je sodelovalo v anketi 190 privatnih kmečkih gospodarstev. Celotno gradivo tvorijo obrazci od AP=1 do AP18 z razniii dodatki. Iz že prej ornenjsnih razlogov sio se odločili za obdelavo gradiva od junija 1952 do iaja 1953; , torej cd AP7 do AP18. Ker v tem razdobju gradivo za 6 privatnih kmečkih gespodarstev ne ustreza vsem pogojem za obdelavo, imarao torej gradivo kompletno le za 184 gospodarstev ali 96, 8 % vsega gradiva. Gradivo je zajelos 1. poljadelsko proizvodnjo, ki je bila anketirana od maja 1§52 (dodatek k AP6) do oktobra 1952 (dodatek k AP11) in se je trošilav teh in nadaljnjih mesecih; 2. jesensko setev, ki je bila anketirana novesbra in deceisbra 1952 (dodatek k AP12 in AP13); 3. spoiladansko setev, ki je bila anketirana v aprilu 1953 (dodatek k AP17); 4-„ pregled posejanih površin dne 31. siaja 1953 (dodatek k AP18); 5. celotno gibanje živega in mrtvega inventarja z vsemi danarnisi in blagovnimi izdatki in dohodki v obdobju enega letaš od 1. junija 1952 do 31. maja 1953 (AP7 do AP18). Vidino torej, da so v tem gradivu zajete vse faze kmetijski proizvodnje, čeprav se obdobje, ki je vzeto v obdelavo, ne ujeaia povsera z dobo ekonomskega leta, kar pa po našem smenjii ne bo motilo splošne slike v kmečke® gospodarjenju. Spočetka je bilo .zasiišl jeno, da bi bila ta' anketa organizirana nataačno po načelih metode vzorca. Zato je tudi prvih 55 pršwatiih kmečkih gospodarstev izbranih strogo po teh nacslih. Tudi pri njeni razširitvi, za na=daljnjih 245 gospodarstev smo si držali pri izbiri KLO vssh načel te ®etode. Toda kot že rečeno, ta načrt ni bil izveden do konca in akcija je bila prekinjena, ravno ko je bilo k anketi pritegnjenih še 135 gospodarstev. Potemtake« je mreža 190 gospodarstev pomenila tako okrnjen izbor, da se pri obdelavi gradiva ne moremo in ne saeco več držati načel -netode slučajnega vzorca. Sašo obdelavo s»o omejili zato saao na izračunavanje - 7 povpregkf« za gospodarstva treh ve]? kostnih skupin: ohišnici, gospodarstva do 3 fea, gospodarstva od 3, 01 do 8 hg la gospodarstva nad 8 ha skupne površine. Sefeda •m izračunali vedno tudi ponderirane povprečke na vseh 184 privatnih kmečkih gospodarstev. Naslednji kartograai povedo, kako so anketirana gs spodarstva, ki so vieta v pričujočo obdelavo gled® na' svoje velikostne skupine, razporejena po Lfi Sloveniji. Ohišnics ft0 O o o, O o O Legenda o » 1 anketirano gospodarstvo Da 3 ha oo oo O o O o O o o O O OO O O Legenda •" Oo o a 1 anketirano gospodarstvo 8 3, 01 do 8 ha @0 5° o o Oo\ O O o o O o o o. o o OO o o o o o P o Oo o © o o o « 1 anketirano gospodarstvo Nad 8 ha O o o o / Vo O O o O lo o o o oo o o "© o o Legenda o ■ 1 anketirano gospodarstvo 9 Repfsžentaiivfiost vzorca Čepra* gradivo ns ustreza vsem načelo® metode umce!ija8 naj »seeno psg1@daii!0s kakšno je razmerje tega Tab. 1. Struktura gsspedarste* po velikostnih skupinah koraaj 1 %q vzorca do celotne mase privatnih kmečkih go spodarstev v LR Sloveniji, Struktura po velikostnih skupinah je takale; Velikostna skupfaa SKUPAJ Ohišnie® De 3 ha Od 3jQ1 = Nad 8 ha Anksta število % 184 ■15 5k 55 60 100s0 8, 2 29, 3 29 ,9 32, 6 Popis živine 1952 'števila W 029 8 958 h? 376 *7 360 48 335 100, 0 6, 1 28 s8 32, 2 32. 9 Po številu članov pa kažeta strukturi naslednjo sliko: Tab, 2. Struktura članov po velikostnih skupinah Velikostna skupina Otiišnies De 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha ha SKUPAJ Anketa število 87^ Ik 23? 245 318 100 o 27, 1 28 s0 36 ,4 Popis živine 1952 števili ?09 449 39 516 186 553 220 695 262 685 100 s0 5, 6 26, 3 31, 1 37, 0 Strukturi pršfatuih kmečkih gospodarstev (po popinov, dajeta naslednjo priiserjavo, ki nas tudi pouči o su in anketi) s razdiljsnih pe številu družinskih Sla-. reprezentativnosti anketa; Tab. 3. Struktura gospodarstev po številu članov Privatna koščka gospodarstva in anketirana gospodarstva po številu članov skupaj 1 7 10 nad 10 stevm ga$p9= darstev pe aikatl po pepis® živii® 1952 18* 3 18 28 39 43 23 17 8 4 3 0 1« 029 G 322 14 703 21 172 26 024 25 289 20 584 14 115 8 822 k 999 2 647 2 352 Strok. tara po anket! ,7 15, 2 ' 21, 2 23, 4 12, 6 9, 2 4, 3 2, 2 1, 6 pe popisa livine 1952 100, 10, 14, 17, 7 17, 2 14, 0 9, 6 6, 0 3, 4 1, 8 1, 6 K prednji® tre« preglsdoi weljaj naslednje pojasnilos 1. Pri rezultatih pgpisa živine L 1952 v prvih dveh tabelah nisino up@štOT@1i kaetovakev brez lastne zemlje in ksetovalcOT do 0, 05 ha lastne zealjs (SLskapina) ter nsknetev i lastno ali brez lastni zsalja (20. in 21. skupina), ker so bili ti lastniki zemlji ozfro= oi a živine tudi ob izbiri gospedarstev* za naksto iz1oEe° ni iz iase. 2. V tab. 3. sto skupno število 147 829 privatnih kiečkih gospodarstev p® popis« živine 1952 razdelili , pe številu članov isa pedlagi strukture, ki jo je dal za kmečka gospodarstva popis prebivalstva iz leta 1948 V vzorcu je nekaj preveč gospodarstev nižjih velikostnih skupin do 3 ha in nekaj preaalo gospodarstev nad 3 ha ter preveč gospodarstev s 3, posebno pa s 4 ali 5 člani. Če predpostavi jaso, da so podatki ankete koliker toliko zanesljivi, pete® karakterizirajo v več ji raeri k - oziroma 5 ~ članske kmečke družine nižjih velikostnih skupin. 10 PO S EBJJOEL DEMOGRAFSKI PODATKI Z demografskega stališča ima anketa precej nedosledno postavljena vprašanja. Medtem kg razvršča otroke po letih ¥ 3 starostne kategorija (do 3, 3=7 in 714 let), ppi odraslih ni nobenih podatkom o starosti , temveč so razvrščeni le po zaposlitvi. Torej imamo po starosti le dve kategorij is otroci do 14 let (med te pa se ne štejejo dijaki do 14. leta) in održsli nad 14 let stari. Doslednejša pa je anketa pri razčlembi članov gospodinjstev po spoluj kar oiaogoča podrobnejšo diferenciacijo na moške in ženske v vsaki kategoriji posebej! pri otrokih po starosti, a pri odraslih po zaposlitvi. Sestav gospodinjstev skup. z. Število članov v anketiranih gospodarstvih ohišnfce 05 skupj a. iT do 3vha sKup^p a. od 3, 018 ha "' dd^ SKUPAJ 401 473 7 4 37 237 100 137 245 116 129 318 148 170 do 3 letj. nad 3 do polnih 7 1 .nad 7 do polnih 14 let 63 27 36 10 6 4 18 9 9 16 69 32 37 7 2 5 20 8 12 17 88 44 44 9 4 5 23 13 10 23 10 19 9 25 11 14 13 11 12 33 16 17 delajo izvea 469 1 89 280 37 1 6 21 110 3 9 71 145 6 4 79 54 25 4 4 - ' 35 21 14 ' 18 14 177 70 107 22 15 7 ki ne dijaki ,študef? je 38 31 68 24 7 4 3 1 M* 3 2 1 26 4 155 6 20 21 8 13 24 19 18 8 Prehranjevalne enote 748 , 52 61, 80 201, 72 217, 44 267, 56 Tab. 4. Skupno število družinskih članov v anketiranih gospodarstvih Tab. 5. Družinski člani na 1 anketirano gospodarstvo skup. | ■phišnice do 3 ž. skup, 1 m. od 3, 01 do 8 ha m. SKUPAJ 4, 75 2, 18 2, 57 4, 94 2, 47 . 2, 47 : 4, 39 1, 85 2, 54 4, 45 2, 11 2, 34 5, 80 2, 47 2, 83 ds ^ I nad 3 let lih 7 polnih 14 0, 34 0, 15 0, 19 0, 67 0, 40 0, 27 0, 34 0, 17 0, 17 0, 29 0, 11 0, 37 0, 17 0 , 20 0 , 46 0, 13 0, 33 0, 37 0, 15 0, 22 0, 48 0, 24 0, 24 0, 60 0, 27 0, 33 0, 43 0, 24 0, 31 0, 15 0, 42 0, 20 0, 18 0, 32 0, 16 0, 41 0, 23 0, 27 0, 22 0, 28 -O ki delajo izven 2, 55 1, 03 1, 52 2, 47 1, 07 1, 40 2, 03 0, 72 0 , 43 0 , 29 0, 14 0 , 27 0 , 27 ■ 0, 65 0, 39 1, 31 0, 26 2, 63 1, 16 1, 47 2, 95 1, 17 1, 78 0, 32 0, 25 0, 07; 0, 37 0, 25 0, 12 ki m delajo, a jih gospod. vzdržuje dijaki, štud. 0, 21 0, 17 0, 04 0, 27 0, 20 0, 07 _ 0, 09 0, 07 0, 02 0, 09 0, 09 . - 0, 40 .0, 32 0, 08 0 , 37 0, 13 0 , 24 0 , 20 0, 13 0, 0 7 0 , 48 0, 11 0, 37 0, 39 0, 15 0 , 2 4 0, 30 0, 13 0, 17 Prehranjevalne enote 4, 12 »74 3, 95 Pri vseh gospodarstvih je bilo v anketni dobi 874 nib kmečkih gospodarstvih. To je zelo majhen vzorec, članov, kar je 0, 001 % od vsega prebivalstva na privat= Strukturne odstotke glej v splošneni delu. .. . (Rspre^ 11 zentatmost vzorca). Bolj zanimiv je podatek o skupne® številu prehra njevalnih enot. Te so znašale povprečno 86 % od števi= la vssh članov, in sicer v 88 % pri velikostni skupini od 3, 01 - 8 haj pri ostalih treh pa le po 84 %, Ker se bomo s prehranjevalniai enotami srečali tudi pozneje v tej obdelavi , naj takoj pojasnioioj, kako sao jih izračunali o Za osnovo so naši bile tablice Zveznega zavoda za statistiko in evidenco, , ki jih uporablja anketa delav~ sklh in isaieščeitskih. družinskih proračunov. Skalo prehranjevalnih enot smo prilagodili potreban naše ankete na ta način, da siao računal i i 1. z i, 00 vse (moške in ženske) odrasle osebej ki delajo na kmetiji ali izven nje, 2. z 0, 37 stroke do 3 Itft, 3. z 0, 51 otroke od 3 - 7 let, ki z 0, 74 otroke od 7 - 14 let Is 5. z 0, 98 vse ostale odrasle člane (dijake, študente in oespssobne za delo). Za take prehraajsvalne norsie pod 1. sio se odločili predvses zato, ker sro menili, da je kmečko delo enako težko tako za aoškega kot za žensko, še bslj pa za tiste, ki so stalno zaposleni izven kmetijstva in nato delajo še na polju. Pri starostnih skupinah otrok in ostalih odraslih oseb nam ni bila znana starostna diferencijacfja, da bi mogli izračunati tehtane povprečne norae in sio zato pod 2. vzeli kar zvezno nono za otre ke od 1 - 3 let, ker leti pač več porabijo kot dojenč ki. Pod 3. smo obdržali zvezno normo ne" glede na tosda je ta razred v anketi za 1 letnik širši. Pod 4. sao vze li aritmetično sredino zveznih norm med starostnima razredoma 610 let (0, 66) in 10 - 14 let (0, 81), medte® ko smo za ostale odrasle člane vzeli norao 0, 98, ki velja po zveznih tablicah za otroke ed 14. - 18. leta, upoštevajoč pri tem, da spada v ta razred odraščajoča mladina in starci, ki tu pa tam še vedno pomagajo pri kmečkih opravkih. Po metodologiji ankete prehranjevalne enote niso računane za osebe, ki so bile najmanj 20 dni v mesecu odsotne z doma. Tab. 5. nam podaja povprečno število članov na 1 gospodarstvo, in to v skupnem povprečju in po velikostnih skupinah. Prav tako so tudi prehranjevalne norme preračunane na 1 gospodarstvo. Na 1 gospodarstvo odpade povprečno 4, 75 prebivalcev, na 1 ohišnico 4, 94 in nekaj manj (4, 39) na posestvo do 3 ha. Število članov potem raste z velikostjo posestva. Povprečno odpade na 1 gospodarstvo 4, 06 prehranjevalnih enot, kar pomeni, da je na teh gospodarstvih povprečno nekaj več kot 4 odrasli o V ene® in druge« primeru je variabilnost med anketiranimi gospodarstvi razmeroma majhna. Primerjali bomo rezultate te tabele z rezultati po» pisa živine 1. 1952 in rezultati vzorca predhodnih rezultatov pepisa prebivalstva 1. 1953. Vsekakor je priaarjava zaoiniva. Tab, 6. Število družinskih članov na 1 gospodarstvo Velikostna skupina Popis živine 1952 število razlika od ankete Popis prebivalstva 1953 število razlika od ankete Skupno povprečje Ohišnica Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 4, 75 4, 94 4, 39 5, 80 4, 83 4, 41 4, 40 4, 66 5, 43 ♦ 2 % =11 % ♦5 % -7 % 4, 52 3, 71 4, 30 4t60 5, 21 -5 % -25 % -2 % ♦3 % -11 Ž Iz tabele je razvidno, da so si povprečki zelo podobni samo v skupini kmetov do 3 ha površine, medtem ko so v vseh ostalih skupinah zelo velike razlike, največje pri ohišnicah. Če ohišrtice kot maloštevilne izpusti mo, ostane razlika med o5 in -7 % oziroma med -^3 in =1t kar je vsekakor ffinoge. Naslednje tabele in grafikoni kažejo razporeditev članov po starosti (otroci) oz. zaposlitvi (odrasli)ter razmerji med moškimi in ženskami. 12 Skupno povprečja ria' , 1 gospodarstvo otroci do: ' otroci bktiPa3 3 1. .3-7 1. •otrtct: odrasli ,ki 7=141„ delato rs odrasti jki seiajo izvsn kmsHje: di jaki ,šttsdefitje. vo; jak! , nesposobni : za delo lah. 70 .Struktura družinskih članov po spoiu Šesta* gospcdlsjsiav Struktura žlanov po spolu ■ skupaj skiip; 0 »o ž oh i ša les skypo ®= i od" 3. 018 ha skup, si. L nad 8 ha skup. m. ž. 100, 0 50, 0 50. 0 100, 0 «„2 57, 8 47. 3 52, 7 100 „0 46. 5 53. 5 do 3 let f?ad 3 do pokih 7 let nad 7 dc polnili H lit 100^0 42, 9 57, 1 100 to §3 „6 10090 60, 0 40, 0 100, 0 25, 6 71 »4 ^4. 4 55. 6 100, 0 50 „0 50 dO 100, 0 40, 0 60 jO 100 90 55 , 5 «, 5 10080 37, 5 62, 5 100, 0 47, 1 52, 9 100, 0 47, 8 52, 2 100, 0 31, 6 68, 4 100, 0 56, 0 44, 0 100 J v krasti j st™ 100, 0 40 , 3 59, 7 100, 0 68, 4 31, 6 100 „0 43, 2 56, 8 100. 0 35, 5 64, 5 100, 0 44, 1 55, 9 77. 8 22, 2 00, 0 39, 5 60, 5 100, 0 68, 2 31, 8 ki no delajo a jih gospe eft «0 -o A fojak! rsesposobul is delo 100, 0 81, 6 18, 4 100, 0 '. 35, 364, 7 75, 0 25, 0 ■■66, 7 100, 0 80, 0 20, 0 100, 0 23, 1 76, 9 100, 0 38, 1 61, 9 100, 0 79, 2 20, 8 100, 0 44, 4 55, 6 Tab. 8. Struktura družinskih Slano« po starosti im zaposlitvi Sestav gospodinjstev skupai Struktura članov m starosti in zaposlitvi ohišrnee ¥ ds 3 ha od 3 ,01 do 8ha skup, , ! tn, l I„ SKUPAJ 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 1pQ, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 o "O «3 G -o o do 3 let nad 3 do poln. ? let nad 1 do 7; 2 7, 9 10. 1 6„7 7, 6 7, 8 9. 3 13, 4 16, 2 10, 89, 5 5, 4 13, 5 12. 2 108 13. 5 7. 6 9, 0 6, 6 8, 4 8, 0 8, 8 9. 7 13. 0 7. 3 6, 5 6, 9 1S 5, 2 7, 8 6, 9 7, 0 9. 5 9, 3 6, 0 4, 1 7, 6 7, 9 9, 4 6, 5 10. 4 10. 8 10. 0 ki delalo v k§etijstwu izven 53, 7 47, 1 59, 2 9, 0 13, 5 5, 3 50, 0 43, 3 56, 8 5, 4 46 , 4 39, 0 51, 8 14, 8 21, 0 10, 2 59, 3 7, 3 55, 2 62, 8 12, 0 3/1 47, 3 62. , 9 6, 9 10, 1 4, 2 ki ne c lajoja jiti' gospKdri dijaki, študent 7, 7 1, 5 6, 0 9, 3 5, 4 8, 1 ' 2, 7 4, 1. 5, 4. . 2, 7 4, 0 0, 7 . 6, 0 14, 6 2, 0 4 3 - 9 6, 9, 10, 0 7, 5 12, 8 5, 7 5, 4 13 Družinski člani anketiranih gospodarstev po starosti (otroci) oz. zaposlitvi (odrasli) ter spolu Skupno povprečje Ohišnica Oo 3 ha 9o % 7o - £0 - 5x w//^/y^///////////A s //?//, 2 i I I r ^ J r i oo loo 3. 01 - 8 ha Nad 8 ha bo 5o - ho - 2o - 1o '////?y///???7///yy?7////?' /?/777ip7? LEGENDA: 1. otroci do 3 let 2. otroci nad 3 - 7 let 3. otroci nad 714 let i 4. odrasli, ki delajo na kmetiji h5. odrasli jki delajo izven kietije 6. vojaki, dijaki, študentje 7. nesposobni za delo moški ženske Iz teh prikazov vidimo, da je povprečno 53, 7 % zaposlenih v kmetijstvu in da prevladujejo ženske (59, 2?)« Zelo majhen je odstotek zaposlenih v ksietijstvu pri o= hišnicah (samo 50 ?), še manjši (46, 4$) pa pri veli = kostni skupini do 3 ha, kjer je H}8 % (največ!) čla - nov zaposlenih izven kmetijstva. Naslednji pregled nam kaže razmerje med aktivnimi (zaposlenimi v kmetijstvu) , polaktivnimi (zaposlenimi izven kmetijstva) ter pasivnimi člani gospodarstev v kmetijstvu (otroci, dijaki, študentje, vojaki in nesposobni za delo). Tab. 9. Družinski člani po aktivnosti Aktivni Po lakti«) i Pasivni SKOPAJ Skupno 'povprečje 100, 0 53, 7 9, 0 37, 3 Ohišnke 100, 0 50, 0 5, * V>, 6 Do 3 ha Od 3, 01=8 ha 100, 0 14, 8 38, 8 100 s0 59. 3 7, 3 33. 4 Nad 8 ha 100. 0 55, 6 6, 9 37, 5 Povprečno je torej 37, 3 % pasivnih članov, največ na ohišnicah (44, 6), iz česar se da sklepati, da so v zadruge, ki so zajete v anketo, vstopali pretežno taki, ki so imeli premalo delovne sile. Značilen je tudi odstotek otrok do 7 leta, ki je na ohišnicah 22, 9? (!), medte« ko je pri ostalih treh kategorijah samo 16, 0, 13, 4 in 13, 9 %. Poglavje zaključujemo s pregledom, koliko vseh članov in koliko članov, ki delajo na kmetiji, odpade pri anketiranih gospodarstvih na 1 ha obdelovalne površine (t. j. na njive in vrtove, sadovnjake, vinograde ter travnike skupaj) oz. na 1 ha njivske površine. Tab. 10. Družinski člani na 1 ha obdelovalne in njivske površine Velikostna skupina Skupsjo povprečje Ohišnke Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha Število članov na 1 ha obdelovalne površine Število članov na 1 ha njivske površine vsi 1, 57 8. 60 3, 55 1. 61 0, 97 delovni 0, 85 4, 55 1, 65 0, 95 0, 54 vsi 3, 73 16, 37 5, 96 3, 50 2, 01 delovni 1, 70 8, 19 2, 84 1, 95 1, 12 Vidimo torej, da število ljudi na 1 ha obdelovalne ali njivske površine pada z velikostjo posestva. Ob popisu živine 1952. leta so bila popisane tudi površine, in sicer skupne ter njive in vrtovi, travniki, senožeii in pašniki posebej. Če delimo takrat dobljeno število družinskih članov s površinami njiv in vrtov, dobimo naslednje povprečke članov na 1 ha njivske površines Skupno 0 3, 40 Ohišnice 11, 28 Od 3, 01=8 ha 3, 45 Do 3 ha 7, 54 Nad 8 ha 2, 26 Anketa se v tem obdobju ni zanimala za stalno ali začasno najeto delovno silo (t. j. za hlapce in dekle Tab. 11. Število članov glede na zaposlitev v kmetijstvu ali za dninarje). Zato je štela hlapce in dekle kar med "odrasle, ki delajo v kmetijstvu" , glede dninarjev pa je veljalo, da je hrano zanje treba ločiti iz količin porabe živil v gospodinjstvu in jo izkazati posebej v surovem stanju kot izdano v naravi. Kolikor sms sicer imeli vpogleda v ta vprašanja, pri anketiranih ne gre za veliko število stalno najete delovne sile. Anketa drugega obdobja (junij 1953maj 1954) opazuje zaposlitev stalne in občasne delovne sile že posebej. Objavljamo še naslednjo tabelo, ki nam pove absolutna števila članov, ki delajo doma, in članov, ki delajo izven kmetijstva, ter odstotno razmerje leteto do prvih. Velikostna skupina Število odraslih članov, ki delajo v kmetijstvu število izven kmeti istva SKUPAJ Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha 8 ha 469 37 110 145 177 79 4 35 16, 8 10, 8 31, 8 12, 4 12, 4 15 VidiMj da je razmerje Največje pri velikostni skupini do 3. ha, kjer dela na 3 delavce v kmetijstvu 1 izven kmetijstva, medte® ko je v ostalih treh skupinah to razmerje domala enako; 8:1. ZEMLJIŠKE KATEGORIJE IN POVRŠINE Z zemljiškimi kategorijami smo se srečali že spre= daj, ko smo v splošnem delu govorili o reprezentativnosti vzorca. Zaradi majhnega viorea in ker metodologija drugega obdobja ankete tako lahteva, , sao se v tej obdelavi odločiH za razdelitev gradiva najprej na tri velikostne' skupine, do 3 haj od 3, 01 - 8 ha in nad 8 ha skuptie površine Jn sms šel® naknadno iz prve skupine izločili ohlšnicej, ki so v prvem obdobju ankete še ob°> stajale in imajo kmetje na njih denarne dohodke od KOZ. Vse naše gradivo smo torej obdelali po štirih velikostnih skupinah in izračunali posebej še tehtano skupno povprečje. Spodnji tabeli nam dajeta najprej pregled skupnih : površin pri 184 anketiranih ter strukturo površin v primerjavi s strukturo površin po PO2 iz 1. 1952. Tab„ 12» Površine skupaj (v ha) Velikostna Število' g8spe= iarstev Skupna površina Njive in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Pašniki Ribniki Močvirji Jn ir» stičja .Gozdovi NepJpdiJo zeml j I* šče ' SKUPAJ Obišrake Do 3 ha Od 3, 01=8 fea Nad 8 ha 184 1 328. 276 „53 29. 07 ,82 229, 42 138, 21 10, 21 580, 36 45, 88 15 54 55 13, 10 95, 67 294, 57 925, 16 ' 4, 52 39, 76 74827 157, §8 2, 11 3, 03 9, 29 14, 64 0, 30 6, 08 6, 78 5, 66 1, 21 17, 98 62, 09 148, 14 0, 05 7, 60 34, 30 96, 26 0, 09 0, 90 9, 22 4, 78 19, 19 96, 07 460, 32 0, 13 1, 94 10, 87 32, 94 Struktura ¥ SKUPAJ Ohišfslcg Oo 3 ha Od 3, 018 ha Nad 8 ha 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 20, 82 2, 19 34, 50 41, 56 25, 21 17, 08 16, 10 3, 17 3, 15 1, 58 1, 42 2. 29 6, 36 2. 30 0, 61 17, 27 9, 24 18, 79 21, 08 16, 01 10, 40 0, 38 7, 94 11, 65 10, 40 0, 77 0, 09 0, 31 1, 00 43, 68 36, 49 20, 06 32, 61 49, 76 3, 45 1, 00 2, 03 3, 69 3, 56 pO IZ 1952. l^a privatni sektor) 100, 0 17, 4 1. 3 23, 1 13, 5 0, 2 39, 6 3, 6 Od eslotne površine privatnega sektorja z ohišnicami vred, zajete s PQ=2 L 1952, je vzorec ankete komaj 1 %q od površine, kar je sorazmerno zelo malo. Če livzamemo ohišnice kot nenavadno velikostno sku= piao, »idimo, da deleži njiv, sadovnjakov in vinogra dov padajo z velikostjo posestva, nasprotno pa deleži travnikov, pašnikov in gozdov z velikostjo posestva rastejo. Zgornje površine smo preračunali tudi na 1 anketno gospodarstvo, kar nam kaže naslednja tabela: Tab. 13. Povprečna površina na 1 gospodarstvo v ha Velikostna skupina Število gospo darste? Skupna pevršiia Njive in vrtovi Sadovnjaki V i no■gradi Travni ki 'Pašniki Ribal ki Močvirja in trstlčja Gozdovi Neplodno zemljišče Stapsio povpreč, Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01=8ha ^Jad 8 ha 184 15 54 55 7, 22 0, 87 1, 77 5, 36 15, 42 1, 50 0, 30 0, 74 1, 35 2, 63 0, 16 0, 14 0, 06 0, 17 0, 24 0, 10 0, 02 0, 11 0, 12 O, 09; $ 1, 25 0, 08 0, 33 1, 13 2, 47 0, 75 0, 003 0, 14 0, 62 1, 60 0, 06 0, 002 0, 02 0, 15 3, 15 0, 32 0, 36 1, 75 7, 67 0, 25 0, 01 0, 04 0, 20 0, 55 16 Po anketi je povprečna velikost 1 gospodarstva 7, 22 ha. Po popisu živine 1. 1951 je bila povprečna velikost 1 gospodarstva 7, 29 ha, a po popisu živine leta 1952 celo 7, 75 ha. Rezultat ankete se torej razlikuje 1 od prvega popisa za okroglo 1 %, od dragega pa za okroglo h% in sioremo sa®o ugotoviti, da se' je zelo pribil«, žal povprečju mase. , Preračunane na 1 člana anketiranih gospodarstev so potršine take: Tab. 14. Povprečna površina na 1 družinskega člana ha Veli skupina Število članov Skupna površina Njive in vrtovi Sadov= lijaki vi nogradi Travniki Pašniki Ribni ki Močvirja in trstičja Gozdovi Neplodist zemljišč« Skupa® povprečje Ohišnies Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 874 1, 52 n 237 245 318 0, 18 0, 40 1, 20 2, 91 0, 32 0, 06 0, 17 0, 30 0, 50 0. 03 0, 02 0, 26 0, 0, 01 0, 66 0, 03 0, 01 0, 04 0, 05 0, 004 0, 02 0, 03 0, 08 0, 03 0, 25 0, 02 0, 47 0, 0007 0, 03 0, 14 0, 30 0, 00 0, 00 0, 03 0}07 0, 08 0. 39 1. H 0, 05 0, 002 0, 01 0, 04 0, 10 Na 1 družinskega člana odpade povprečno 32 a njiv in vrtov, kar je najvažnejša postavka iz te tabele, ker na® pove prehransko osnovo povprečnega družinskega člana. Kakor bonrn pozneje videli (tabela 18), odpade seveda na odraslega delovnega člana skoraj še enkrat tolikšna površina (0, 59 ha), kar vsekakor ni veliko. Po podatkih zgornje tabele so okoli povprečja anketirane kmetije od 3=8 ha, precej nad povprečjem one nad 8 ha, a pod te® povprečjen kmetije do 3 ha, da o ohišnicah, ki jim to si edini vir dohodkov, ne govorirao. Ker se bomo tu pa ta® v tej obdelavi srečava! i s preračunavanji površin po raznih vidikih, objavljamo za anketirana gospodarstva tudi naslednje preglede: 1. Obdelovalna površina, to so njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki , in sicer skupaj , na 1 gospodarstvo in na 1 odraslega člana, ki dela na kmetiji, kakor tudi strukturo: Tab. 15. Obdelovalna površina skupaj ha Velikostna skupina Število Skupaj Njive iti I vrtovi Vinogradi Travniki Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha SKUPAJ ha 184 15 54 55 60 553, 84 8, 14 66, 85 152, 43 326, 42 276, 53 4, 52 39, 76 74, 27 157, 98 29, 07 2, 11 3, 03 9, 29 14, 64 18, 82 0, 30 6, 08 6, 78 229, 42 1, 21 17, 98 62, 09 148, 14 Tab. 16. Obdelovalna površina na 1 anketirano gospodarstvo ha Velikostna skupina o gospodarstev Skupaj Njive in vrtovi n Vinogradi Travniki Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha SKUPAJ' ha 184 15 54 55 60 3, 01 0, 54 1, 24 2, 11 5, 43 1, 50 0, 30 0, 74 1, 35 2, 63 0, 16 0, 14 0, 06 0, 17 0, 24 0, 10 0, 02 0, 11 0, 12 1, 25 0, 08 0, 33 1, 13 2, 47 17 Tab„ 17. Struktura obdelovalnih pevršln NjJve k »rtovl Sadovnjaki Vinogradi Travnik! SKUPAJ 100, 0 OhiŠEiice De 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha e ha 100 9C 100, C 100, 100 , .0 55, 53 59, ^8 48, 72 48, « 5, 25 25, 92 4, 53 6, 10 h M 3, 40 3, 69 9, 09 4S45 1, 73 41 s 42 14, 86 26, 90 40, 73 45, 38 Iab„ 18» Obdelevaloa površina na 1 odraslega člana, ki je zaposlsn samo v kmetijstvu ha Velikostna skupina |tevilo d®1o¥ilfe -Elanov vrtovi Sadovnjaki Travniki Obišfiisi Do 3 ha Od 3, 01 = Had 8 ha ha SKUPAJ 469 37 110 145 1, 18 0, 22 0, 61 1, 05 1, 84 0, 59 0, 12 0, 36 0, 51 0, 89 0, 06 0, 06 0, 03 0, 06 0, 08 0, 04 0, 01 0, 06 0, 05 0, 03 0, 4§ 0, 03 0, 16 0, 43 0, 84 Poučna je zlasti struktura, ki saffl kaze, da obsegajo pri najtežjih #eh skupinah njive ia travniki' dsaala 80ake površine, ladte® ko je v skupini do 3 ha njiv še siskrat več kot travnikov. '-Ta skupina ®sra spričo aajhae skupne povpšia® pač strerasti za tea, da inten zivno. obdela vsako ped svoje zeislje, , 2. Kmetijske psvrši. ns na 1 gospodarstvo dobimo ta ko, da cbdaao obdelovalnim površina® še pašnike ter no virja in trstičja. Ts povprečke nam kale naslednja tabela. - . Tabo 19. Kietijska površina na 1 gospodarstvo ha Velikostna §kypipa Skupaj Nji« in vrtovi Sadovnjaki Vinogradi Travniki Pašniki Močvirja in trstičja Skupio pevprečj® Ohišnke Do 3 ha Od SjOI = Nad 8 ha ha ,82 1, 38 1, 50 0, 30 0, 74 1, 35 2, 63 0, 16 0, 14 0, 06 0, 17 0, 24 0, 10 0, 02 0, 11 0, 12 0, 09 1, 25 0, 08 0, 33 1, 13 2, 47 0, 75 0, 003 0, 14 0, 62 1, 60 0, 06 0, 002 0, 02 0, 15 3. Produktivne površine na 1 gospodarstvo doblio, če dodamo kmetijski površini še gozdove. To nam pove aasle tabslas Tab„ 20« Produktivna površina na 1. gospgdarstve ha Velitostna §kypifia Skupro povprečje Ohišuice Do 3 ha Od' 3, 01 * 8 ha Nad 8 ha 6, 97 0, 86 1, 74 5, 16 14, 85 Pij i ve in vrtovi 1, 50 0, 30 0, 74 1, 35 2, 63 Sadoffijak' ,06 ,24 Vinogradi 0, 10 0, 02 0, 11 0, 12 0, 09 Travniki 1, 25 0, 08 0, 33 1, 13 2, 47 Pašniki 0, 75 0, 003 0, 14 0, 62 1, 60 'Močvirja In trstičja 0, 06 0, 002 0, 02 0, 15 Gozdovi 3, 15 0, 32 0, 36 1, 75 7, 67 18 j če deleže od skupne površine teh treh grupacij površin po anketi primerjamo z deleži grupacij površin od skupne površine privatnih posestev po PO2 za L 1952, dobimo naslednjo sliko: Tab. 21. Primerjava površin Površina Po anketi Po PO2 Obdslovalna Knetijska Produktivna VI, 7 52, 9 96, 5 «, 1 56, 8 96, 4 KOLOBAR Po stanju posejanih površin dne 31. maja 1953 dobimo po anketi kolobar, ki je v primerjavi s povprečjem let 1948 = 1951 In i letos 1952 (po P0=" 2) tak; Tab. 22. Kolobar .Velikostna skupina Njive' in vrtov! skupaj Žita Industrijske rastline Vrtnine :Krmne rastlin® Nerodovitno in praha Površina v ha Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 « Nad 8 ha SKUPAJ ha 266, 63 5, 35 41, 32 73, 5^ 146, 42 153, 66 2, 81 24, 81 43, 40 82, 64 2, 78 0, 27 0, 66 1, 85 55, 48 1, 58 9, 83 15, 27 28, 80 52, 51 0, 96 5, 96 13, 76 31, 83 2, 20 0, 45 0, 45 1, 30 Struktura Ohišnfee Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha SKUPAJ ha 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 57, 63 52, 52 60, 05 59, 02 56, 45 1, 04 0, 65 0, 90 1, 26 20, 81 29, 53 23, 79 20, 76 19. 67 19, 69 17, 95 14, 42 18, 71 21, 73 1, 09 0, 61 0, 89 Povprečja 19481951 100, 0 56, 3 2, 1 19, 7 20, 1. 1 Privatni sektor1952 100, 0 56, 2 2, 3 20, 1 1, 1 Delež industrijskih rastlin je po anketi nekaj maaj= šl, ker anketa ni zajela Savinjske doline, kjer se strnjeno goji hitelj, ena izmed najpomembnejših kultur te vrste v Sloveniji. Če opazujemo kolobar po velikostnih skupinah, potem vidimo, da je tudi po anketi (glej Kmetijstvo v luči statistike str, 21) delež žit največji v velikostni skupini do 3 ha (60, 05 %) in da potem pada z vel i kostjo posestev na 56, 45 %. Vrtnine padajo od 23, 79 % do 19, 67 %, če ohišnic ne štejemo. Obratna pa je tendenca pri krmnih rastlinah, ki od skupine do 3 ha dalje naraščajo, od 14, 42 % do 21, 73 %. industrijskih rastlin pri ohišnicah sploh ni, pri ostalih treh skupinah pa naraščajo z velikostjo posestva« Vidi mo torej, da nam podaja anketa natančno take ' tendence kot drugi statistični viri. V anketnem gradivu se pojavlja kolobar še enkrat, in sicer ga lahko izračunamo na podlagi posejanih 02. požetih površin, ki so bile popisane pri proizvodnji od maja do oktobra 1952. Te površine datirajo iz setvene sezone 1951 - 1952, torej leto dni pred zgoraj obdelanim materialom. Po njih pa je kolobar takle; .žita 55, 24 % industrijske rastline 1, 40 % vrtnine 18, 88 % krmne rastline 22, 38 % neobdelano 2, 10 % V bistvu ni velikih sprememb. Uporabi jivejši pa je poznejši material, ko so se dopisniki in anketiranci privadili na anketo. 19 POLJEDELSKA PROIZVODNJA Zasejane površine je anketa opazovala trikrat. Prvič kot jesensko setev, drugič kot spoiladansko setev in tretjič v pregledu posejanih površin dne 31. maja 1953, ki ga bomo v tem odstavku analizirali. Ogledali si bomo najprej površine8 zasejane s posameznirai vrsta= mi žit, industrijskih rastlin, vrtnin in krflnih rastlin, na koncu pa še agrotehnične rezultate. Najprej si oglejmo posejane' površine v absolutnih številih in strukturnih deležih, . Žita Tab. 23. Žita Velikostna skupin® Skupaj Pšenica Rž Ječmen Oves Koruza Ostala žita Površina v ha Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 = Nad 8 ha SKUPAJ ha 153, 66 ' 2, 81 24, 81 «, «) 82, 64 56, 51 0, 34 8, 13 16, 56 31. 48 22, 82 0, 24 5, 00 6, 93 10, 65 11, 61 0, 05 1, 01 1, 92 8. 63 13, 22 0, 20 0, 41 3, 37 9, 24 41, 82 1, 98 9, 15 11, 95 18, 74 1, 11 2, 67 3, 90 Struktura v % Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha SKUPAJ 8 ha 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 36, 78 12, 10 32, 77 38, 16 38, 09 14, 85 8, 54 20, 15 15, 97 12, 89 7, 56 1, 78 4, 07 4, 42 10, 44 8, 60 7, 12 1, 65 7, 76 11. 18 27, 22 70, 46 36, 88 27, 53 22, 68 4, 48 6, 15 4, 72 Med žiti je na prvem mestu pšenica, s katero je zasejana, razen pri ohišnicah, dobra tretjina žitnih površin. Takoj za pšenico je koruza, ki povprečno zaseza nad četrtino žitnih površin. Sele za koruzo pride rž in za ržjo oves in ječsien, medtem ko je drugih žitnih kultur (ajde, prosa in soržice) relativno zelo malo. Ta rezultat ankete primerjamo w stranski tabel i i rezultatom P02 za 1. 1952s Tab. 24. Deleži žit na žitni površini Pšenica Koruza Rž ječien Oves Ostala žita Anketa 36, 78 27, 22 14, 85 7, 56 8, 60 5, 00 P0=2 1952 32, 8 27, 3 ■17, 3 8. 6 9, 3 4. 7 Industrijske rastlin Tab. 25. Industrijske rastline Velikostna skupina Skupaj Lan Konoplja Sončnice Oljna repka Ostale krmne rastline 'ovršina v ha Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha SKUPAJ ha : 2, 78 0, 27 0, 66 1, 85 Struktura v % 0, 54 0^02 0, 48 0, 09 0, 02 0, 04 0, 03 0, 48 0, 12 0, 23 0, 13 1, 61 0, 05 0, 35 1, 21 0, 06 0, 04 0, 02 SKUPAJ Pšenica Do 3 ha Od 3, 01 7 8 ha Nad 8 ha 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 19, 42 14, 81 3, 03 25, 95 3, 24 7, 41 6, 06 1, 62 17, 27 44, 45 34, 85 7, 03 57, 91 18, 52 53, 03 65, 40 2, 16 14, 81 3, 03 20 Napram litniin površinam anketiranih gospodarstev so površine pod industrijskimi rastlinami prav neznatne. Zaradi velike variabilnosti teh kultur in zelo majhnih površin, ki jih je zajela anketa, ti podatki ne morejo biti popolnoma zanesljivi. Razen tega anketa ni zajela naše Savinjske doline, kjer uspeva hmelj, ki je e= !na naših najsočnejših industrijskih rastlin. Vrtnine 'lab. 26. Vrtnine Velikostne skupine ? Skupaj Čebul; hlol Grah Zelje in ohrort Paradižnik Ostale vrtnine Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha SKUPAJ ha Površina v ha 55, 48 1, 58 9, 83 15, 27 28, 80 45, 11 1 j22 7, 18 13, 28 24, « 0, 40 0, 05 0, 04 0, 31 '1, 59 0, 02 0, 61 0, 17 0, 79 0, 01 SKUPAJ Struktura v % 100, 0 Ohišake Do 3 ha 3, 01 - 8 ha nad 8 ha 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 77, 22 73, 04 86, 97 84, 82 0, 72 0, 26 1, 08 2, 87 1, 26 6, 21 1. 11 2, 74 0, 02 2, 30 0, 06 0, 36 0, 56 1, 32 4, 15 3, 80 3. 66 3. 67 4, 58 0, 22 0, 19 0, 02 0, 01 0, 40 1, 93 0, 13 0, 04 4, 85 0, 28 1, 44 1, 19 1, 94 8, 74 17, 72 14, 65 7, 79 6, 74 Tab. 27. Dele? vrtnin na vrtninskih površinah Med vrtninami je daleč na prve® mestu krompir, ki obsega nad 4/5 vrtninskih površin, medte® ko si »se ostale vrtnine dele komaj 1/5 te površirse njiv. V stranski tabeli primerjamo rezultate ankete z rezultati PO =2 za leto 1952, vendar veljajo leti za vse sektorje lastništva v LR Sloveniji. Vrtnine SKUPAJ Krompir Čebula Fižol Grah Zelje in ohrevt Paradižnik Ostale vrtnine Po anketi PO -2 1952 100, 0 83, 31 0, 70' 2, 84 0, 02 4, 02 0, 41 8, 70 100, 0 80, 2 1. 4 2. 5 0, 5 6, 1 0, 6 8. 7 Krmne rastline Tab. 28. Krmne rastline Velikostna skupina Skupaj Stara detel jj Jesenska in spool. detelja Stara lučerna Jesenska in spMlad lufeerna Grašiea Koruza za krio Krmna pesa Ostale krmne rastline 'ovrsina v ha SKUPAJ Ohilaice Oo 3 tia Od 3, 01 - Nad 8 ha ha 52, 51 0, 96 5, 96 13, 76 31, 83 17, 65 0, 22 1, 43 4, 15 11, 85 5, 59 1, 22 1, 76 2, 61 9, 38 0, 05 »32 2, 22 5, 79 3, 58 0, 30 1, 60 1, 68 1, 17 0, 05 0, 55 0, 57 0, 05 0, 24 1, 60 9, 48 0, 57 1, 16 2, 10 5, 65 3, 77 0, 12 0, 43 1, 14 2, 08 Struktura v % SKUPAJ 100 33. 61 10. 65 17. 86 82 2. 23 3. 60 18. 05 7. 18 Oh i srn ce 100. 0 22. 92 59. 37 5. 21 12. 50 Do 3 ha 100. 0 23, 99 5. 03 20. 47 22. 15 0, 85 0. 84 46 Od 3, 01 ha 100, 0 30, 16 12. 79 16. 13 64 74 4. 00 15. 26 29 ha 100 37. 23 20 20 1. 78 5. 03 17, 75 6. 53 5. 2 21 Med krmnisn rastlinami črna detelja (okoli H %). In nato krma pesa (18 $), zavzema največje površine za njo lucerna (okoli 25 %) Poglejmo še, kakšni so deleži važnejših poljskih kultur la ajlvski površini; pšenica 21921 % koruza 15, 51 % rž . 8, 72 % je&nen ^, 26 % oves ^»98 % krompir 17, 34 % detelja in lucerna 13, 52 % krmna psaa 3, 54 % druge kulture "O, .92 % Vidimo, da je pšenica z 1/5 njivske površine na pr ve® mestu in da zavzema drago mesto po površini daleč pred dragissi liti krompir. Pijem slede najprej koruza ter detelja in lucerna, torej močno mešana kultura šti® rih poljedelskih pridelkov, ki obsega skupaj skoraj 68$ vseh njivskih površin. Anketa ni posebej spremljala strniščnih posevkov ter medsevkov in podsevkov, temveč so bili njen namen le glavni posevki. Agrotehnika Podrobneje sta bili obdelani jesenska setev (novembra ih decembra 1952) ter spomladanska setev (aprila 1953), To gradivo moremo izkoristiti z vidika ozimnih in jarih posevkov. Pripominjamo pa, da so med temi in med prej obdelanimi podatki manjše razlike, ki so pri treh ločenih popisnih akcijah razumljive. S tega vidika so pač najvažnejša žitaspšenica, rž, ječmen, oves, ostala žita in koruza. Naslednje tabele nam povedo razmerje med jesensko in spomladansko setvijo ter o porabi semena na 1 ha. Tab. 29. Razmerje med jesensko in spomladansko setvijo pri žitih. Velifeostaa skupina Zasejana površina v ha jeseni Porabljeno seme kg vse na 1 ha Pšenic® SKUPAJ Ohišak® Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ba ha 58, 75 0, 23 9, 03 17, 33 32. 16 56, 47 0, 23 8, 93 16, 25 31, 06 96, 12 100 ,00 98, 89 93, 77 96, 58 2, 28 0, 10 1, 08 1, 10 1, 11 6, 23 3, 42 13 918 65 2 344 4 092 7 417 236, 90 282, 61 259, 58 236, 12 230, 63 Rž SKUPAJ Oh i šjt ke Do 3 ha 8 la 11, 79 0, 04 2, 06 3, 30 6, 39 10, 48 2, 06 2, 90 5, 48 100, 00 100, 00 87, 88 85, 76 1, 31 0, 40 11, 11 12, 12 14, 24 3 220 16 558 1 074 1 572 273, 11 400, 00 270, 87 325, 45 246, 00 Ječmen SKOPAJ Ohišnki Oo 3 fea Od 3, 91 - Nad 8 ha ha 0, 71 1, 90 6, 85 5, 03 0, 50 1, 02 3, 51 53, 17 70, 42 53, 68 51, 24 4, 43 ■0, 21 0 ,88 3, 34 46, 29, 58 46, 32 48, 76 Oves 2 013 177 446 1 390 212, 79 249, 30 234, 74 202, 92 SKOPAJ Ohišnke Oo 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 13, 34 0, 14 0, 45 3, 19 9, 56 0, 58 0, 58 4, 35 18, 18 12, 76 0, 14 0, 45 2, 61 9, 56 95, 65 100, 00 100, 00 81, 82 100, 00 2 356 21 108 629 1 598 176, 61 150, 00 240, 00 197, 18 167, 15 22 Velikostna skupina Zadejan? površina v ha skupaj jeseni spoinladi Ostala žita (Madal jevanje) Porabljeno sesa kg ^ se na 1 ha Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha SKUPAJ ha <■93, 7* 0, 12 ■2, 14 5, 98 85, 50 Koruza 78, 49 0, 12 5, 81 70 „42 83, 73 100 ,00 100, 00 97, 16 82, 36 15, 25 0, 17 15, 08 16, 27 2, 84 17, 64 SKUPAJ Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha 8 ha 35, 65 1, 74 7, 99 11, 01 14, 91 35, 65 1, 74 7, 99 11, 01 14, 91 100, 00 100, 00 100, 00 100, 00 100, 00 1 679, 1 83, 0 381. 5 565, 0 649. 6 47, 10 47, 70 47, 74 51, 32 43, 57 Pšenice posejejo povprečno nad 96 % že jeseni ,nedteiii ko rži nekaj nad 10 % tudi spomladi. Ječmena seje= jo skoraj polovico spoaladi, oves pa je nad 95 % jariaa. Ostala žita (pira) sejejo povečini jeseni. Koruza je seveda laspoiBladanski posevek, V povprečju posejejo1 2/3 žitnih površin jeseni, a 1/3 spomladi. Povprečna poraba semena na 1 ha posejane površine je po anketh pšenica 236, 9 kg rž 273, 1 kg ječmen 212, 8 kg oves 176, 6 kg koruza 47, 1 kg krompir 2 071, 7 kg Industrijske rastline sejejo zelo različno. Oljna repka je ozimna kultura, lan je lahko ozimni ali ja= ri , konoplja, sončnice in ostale industrijske rastline pa jare, V povprečju posejejo čez 73 % teh površin spomladi. ■ Vrtnine sejejo skoraj 100 % (99, 97 $) spomladi in pozneje. Skoraj 90 % krmnih rastlin posejejo spomladi, le deteljo in lucerno (okoli 10 % površin za krmne, rastline) tudi jeseni. V celoti zasejejo po podatkih ankete 48, 3 % njivskih površin že jeseni in 51, 7 % spomladi. HEKTARSKI DONOSI Hektarski donosi so eden izmed najvažnejših pokazateljev za presojo stopnje agrarne tehnike neke dežele. Anketno gradivo na® je dalo zanimive rezultate o hektarskih donosih. Tabele nam kažejo naslednjo sliko: Ž i t fab. 30. Hektarski donosi žit po anketi. Velikostna .skupina Površina na 1 go= •' spodarstvo ha posejana Pridelek v q na 1 gospodarstvo na 1 ha Pšenica Povprečje Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 M ha 0, 30 0*01 0, 14 0, 28 0, 53 0, 29 0, 01 0, 14 0, 28 0. 52 3, 93 0, 14 1, 80 3, 91 6, 82 13, 35 19, 09 12, 74 14, 17 13, 07 Velikostna skupina Površina na 1 gospodarstvo ha posejana požeta Pridelek v q na 1 gospodarstv® na 1 ha Ječmen Povprečje Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha 0, 07 0, 09 0, 02 8 ha 0, 05 0, 14 0, 07 0, 09 0, 02 0, 05 0, 14 0, 76 0, 18 0, 20 0, 66 1, 49 11, 36 19, 28 11, 01 12, 39 10, 89 23 (Nadaljevanje) Vel! kostna skupina Površina na 1 go• spedarstro ha posejana poleta Pridelek v q 'na 1 gospodarstw na 1 ha Povprečje Ohišnice Oo 3 ba Od 3S01=8 ha Nad 8 ha 0, 21 0, 11 0, 15 0, 22 092§ 0, 21 0, 11 0, 15 0, 22 0, 28 0, 57 2, 23 2, 61 3 »H 4, 90 16, 97 19, 59 17, 35 15, 68 17, Rz Povprečje Ohlšnice Oo 3 ha Od 3s018 ha i^ad 8 ha 0, 08 0, 13 0, 12 v 0, 08 0, 13 0, 18 1, 43 0, 92 1, 87 11. 92 10. 93 14, 69 10, 52 Velikostna skupina Površina na 1 gospodarstvo ha posejana požeta Pridelek v q na 1 gospo' darstvo Oves PovpreSj® Oh i šn i ca Do 3 ha Od 3, 018 ha Nad 8 ha 0, 07 0, 01 0, 05 0, 16 0, 07 0, 01 0, 05 0, 16 Ostala žita Povprečje 2) Ohlšnice ; Oo 3 ha Od 3, 01=8 ha Nad 8 ha 0, 03 0, 01 0, 02 0, 05 0, 03 0, 01 0, 02 0, 05 1) Hanjkajo podatki 2) Niso sejali V prinerjavi s hektarskimi donosi ps P04 za L 1952 so rezultati ankete takšni: !ab„ 31. Hektarski donosi lit (primerjava) Kultura Pšimica Rž JečMn QW83 Ostala žita Koruza Po anketi PtM 1952 13, 4 11, 9 11, 4 9, 4 11, 4 17, 0. 10, 8 8, 2 9. 5 7, 0 9. 6 9. 7 0, 64 0, 03 0, 51 1, 47 0, 30 0, 08 0, 28 0, 58 na 1 ha 5, 50 10, 44 9, 22 14, 8312, 48 10, 75 Ta primerjava kale, da so hektarski donosi po anketi na splošno precej večji od onih po P04. Variabil nost med posameznimi gospodarstvi je zelo velika. VeritostM skopi i® Do 3 ha Od 3, d1»8 h - industrijske rastline Tab„ 32. Hektarski donosi industrijskih rastlin Površina .na 1 go■seodarst»o ha posejana poleta Pridelek v q ■na Igospfr darstvo na 1 ha 0, 003 0, 003 0, 03 7, 87 0, 001 0, 001 ! 0, 002 6, 00 0, 001 4, 00 0, 01 0, 01 0, 08 8, 11 Oljna repiea Povprečjt Do 3 ha Kad 8 tis 0, 01 ,01 0, 11 0, 002 0, 002 0, 01 0, 01 0, 04 0, 03 0, 05 0, 26 ,07 7, 40 10, 77 7. 75 Velikostna skupina Površina na 1 ge spodarstvo ha posejana požeta Pridelek v q na Igsspedarstv® na 1 ha Sončnice Povprečje Ohišnic® Do 3 ha Od 38018 Nad 8 ha ha 0, 002 0, 002 0, 04 13, 0, 002 0, 001 0, 01 0, 002 0, 001 0, 01 0, 03 0, 01 0, 08 16, 67 10, 50 13, 11 Ostale industrijske rastlin® Povprečji Ohišnfce Do 3 ha Od 3, 018 ha Nad 8 ha 0, 001 0, 001 0, 02 13, 12 0, 002 0, 003 0, 002 0, 003 0, 03 0, 02 18, 00 7, 40 24 Od gornjih kultur zasluži objavo pravzaprav le oljna repica, katere hektarski donos je vsaj približen donosom po PO4 (1952), kjer najdemo 7, 2 q na ha. Do-' nos sončnic po anketi se nam zdi v primerjavi s PQ=7 (6, 3 q) želo visok, čeprav s tem še ni rečeno, da je ta točen. K hektarskemu donosu lana moremo reči le toliko, da je prvič nasad zelo neznaten in da anketa ni ločila te kulture po svojemu namenu, t. j. ali je za vlakno ali za seme. Hektarski donosi za "ostale indu strijske rastline" pravzaprav ne povedo nič, ker se ne ve, za kakšne kulture gre. Vemo pa le toliko, da hmelja :ni vmes, ker ankete v hmeljarskem področju sploh nismo imeli. . Torej so ti podatki le deloma uporabljivi in bo morala v bodoče anketna metodologija to vprašanje tretirati natančneje kot doslej. t n i o e Pri donosih vrtnin anketa ni dala zadovoljivega rezultata. Podatki dajejo vtis neorientiranosti popisovalcev. Napake ali pomanjkljivosti je pokazala šele končna obdelava in je po letu dni bilo seveda že pre^ pozno zahtevati s terena razna dopolnila in popravke. Zato na tem mestu nismo objavili podatkov za čebulo, grah, paradižnik in ostale vrtnine. Krompir kaže v povprečju donos skoraj 111 q na ha, medtem ko ima PO7 povprečen donos 102, 9 q. Variabilnost med posameznimi anketnimi gospodarstvi je zelo velika. Fižol kot čista kultura kaže po anketi dosti višji hektarski donos kot po PO7 za 1952 (4, 3). V r Tab. 33. Hektarski donosi vrtnin Velikostna s k Površina na 1 90-= spodarstve posejana poleta Pridelek v q na 1 gospodarstvo na 1 Krompir Skupno povpr. Ohišnice Oo 3 ha Od 3, 018 ha Nad 8 ha 0, 22 0, 10 0, 12 0, 21 0, 35 0, 22 0, 10 0, 12 0, 21 0, 35 24, 33 8, 01 11, 24 21, 09 43, 16 110, 97 82, 30 91, 52 102, 03 124, 02 Fižol Skupno povpr. Ohišnice Do 3 ha Od 3, 018 Nad 8 ha ha 0, 01 0, 01 0, 004 0, 003 0, 01 0, 01 0, 01 0, 01 0, 09 0, 01 0, 03 0, 07 0, 18 13, 40 10, 00 9, 89 10, 34 15, 91 Zelje in ohrovt Skupno povpr. Ohišnice Do 3 ha Od 3, 018 ha Nad 8 ha 0, 01 0, 01 0, 01 0, 01 0, 02 0, 01 0, 01 0, 01 1, 01 0, 02 0, 96 1, 00 0, 64 1, 02 1, 20 69, 02 125, 25 62, 72 73, 67 59, 92 Krmne rastline Tab. 34. Hektarski donosi krmnih rastlin Velikostna skupina Površina na 1 gospodarstve posejana požeta Pridelek v q na 1 gospodarstvo na 1 h Stara detelja Skupno povpr, Ohišnice Do 3 ha Od 3, 018 ha Nad 8 ha 0, 13 0, 04 0, 12 0, 25 0, 12 0, 03 0, 11 0, 25 7, 09 1, 97 6, 22 14, 27 Grašica Skupno povpr, Ohišnice Do 3 ha Od 3, 018ha Nad 8 ha 0, 01 0, 001 0, 01 0, 01 0, 01 0, 001 0, 01 0, 01 0, 30 0, 03 0, 45 0, 48 57, 38 62, 12 54, 14 58, 22 42, 14 21, 42 52, 5 37, 66 Velikostna skupina Površina na 1 gospodarstvo posejana požeta Pridelek v q na 1 gospodarstvo na 1 ha Krmna Skupno povpr, Ohišnice Do 3 ha Od 3, 018(13 Nad 8 ha 0, 06 0, 04 0, 03 0, 05 0, 09 0, 06 0, 04 0, 03 0, 05 0, 09 Stara lucerna Skupno povpr. Ohišnice Do 3 ha fld 3, 018 ha Nad 8 ha 0, 08 0, 04 0, 08 0, 13 0, 07 0, 04 0, 08 0, 12 7, 82 5, 15 3, 53 6, 78 13, 32 2, 85 0, 99 3, 12 5, 00 141, 00 122, 53 129, 59 130, 58 151, 88 39, 19 26, 88 40, 52 41, 81 25 (Nadaljevanje) Povprečki donosov so dosti večji kot po P07ski kaže za "črno deteljo9 sano 28, ^ q, za lucerno pa 35, 9, kar bi se i anketnimi 39, 19 še nekam ujesalo, siedtea ko je za grašico v PO-? povprečni aonos zopet samoZUq proti ^2, 1 q po anketi. Povprečna donosa koruze za krmo (PO7 129, 3 q) in krmne pese (H9, 3) se še kar dobro ujemata z rezultati ankete. Pričujoča obdelava nas je poučila o naslednjem: če hočemo, da bo gradivo vsakokratne ankete uporabljivo tudi za izračunavanje hektarskih donosov - a prvotno se je hotelo, da bi anketa služila za kontrolo POsluž be = potem moramo brezpogojno prevzeti v anketo celotni obseg teh služb. Ker tega danes ni, nimamo cele vrste prijemov; manjka nam metodično zbrani material za osnovne posevke in podsevke, za naknadne in strniščne posevke ter za celo vrsto diferenci jacij v samih kul= turah, kar je vse nujno, če želimo, da bi anketa služila namenu, ki ji je bil zastavljen. Velikostna skupina Površina na 1 gospodarstvo posejana požeta Pridelek v q na 1 go spodarstvo na 1 ha Koruza za Skupno povpp. Ohišnic® Do 3 ha Od 3, 018 ha ad 8 ha 0801 0, 004 0, 01 0, 03 0, 004 0, 01 0, 03 1, 85 0, 33 1, 31 4, 18 128, 20 90, 00 104, 64 141, 69 SADJARSTVO Ko smo spredaj obravnavali zemljiške kategorije, si® govorili tudi o sadovnjakih. Tam vidimo, da je bilo pri vseh 184 anketiranih posestvih skupaj 29, 07 ha strnjenih sadovnjakov. Ker so iffiela vsa posestva skupaj 276, 53ha njiv, je torej povprečno razmerje sadovnjakov do njiv 1 % 9, 2. Po posameznih skupinah se to razmerje takole spreminja: ohišnice 1 : 2, 3, do 3 ha 1 : 13, 2, od 3, 01 do 8 ha 1 ; 8, 2 in nad 8" ha 1 i 10. Delež sadovnjake*# od skupne površine je: ohišnice 16, 10 % do 3 ha 3, 17 % od 3, 01 - 8 ha 3, 15 % nad 8 ha 1, 58 % skupno povprečje 2, 19 % Na eno anketirano gospodarstvo odpade povprečno 16 arov sadovnjaka. Sadno drevje je v anketi popisano dvakrat, prvič 15. januarja 1952 v sestoju, ki ga kaže spodnja tabela, drugič pa v drugi polovici 1. 1952, ko je bil anketiran pridelek. Med obema stanjema je nekaj razlikjkijih moremo pripisati pač manjši natančnosti pri začetnem popisu, ki se je vršil sredi zime in so števila sadnega drevja navajali po spominu in brez kontrole v naravi. Pozneje, ko je šlo za pridelek na drevo, so verjetno podali pravilnejše število dreves posamezne vrste. Naslednja tabela nam pove najprej o številu sadnega drevja dne 15. januarja 1952, in to skupaj ter na 1 gospodarstvo. Sadno drevj® ■Tab. 35. Sadno drevje Velikostna skupina Vse vrste trt Jablane Hruške Češplje Češnje in višnje Marelice in breskve Orehi Soiokve Vse SKUPAJ Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha 7 826 438 1 346 2 314 3 728 4 381 734 1 219 2 129 1 105 41 135 275 654 1 442 46 302 495 599 443 29 88 178 148 102 12 34 35 21 346 10 50 109 177 "l a 1 gospodarstvo Ohišnice Do 3 ha Od 3, 018 ha Nad 8 ha 184 15 54 55 60 42, 53 29, 2 24, 93 42, 07 62913 23, 81 19, 93 13, 59 22, 16 35, 48 6, 01' 2, 73 2, 5, 10, 2, 50 7, 83 3, 07 5, 59 8, 98 9, 98 2, 41 1, 93 1, 63 3, 24 2, 47 0, 55 0, 80 0, 63 0, 64 0, 35 1, 88 0, 67 0, 93 1, 98 2, 95 0, 04 0, 07 0, 06 0, 05 26 Na 1 gospodarstvo odpade torej povprečno dobrih 42 sadnih dreves. Če prištejemo ohišnice skupini do 3 ha» poten dobimo na 1 gospodarstvo povprečno 25, 8 sadnih ' dreves in vidimo, da narašča število sadnega drevja z velikostjo posestva. Na 1 ha sadovnjaka pride po anketi 26^sadnih dreves, po PO8 pa 325. Ta podatek je pa samo flustrativen, ker vse sadno drevje ne raste zgolj v strnjenih nasadih in povprečja moramo, zato jemati s pridržkom. V primerjavi s P0' ' 8/1952 je struktura sadnega drevja po anketi takale: Tab. 36. Sadno drevje (primerjava) Vrste drevja Jablane Hruške Češpl je Češnje in višnje Marelice in breskve Orehi Smokve Po anketi 55, 98 14, 12 18, 43 5, 66 1, 30 4, 42 0, 09 Po PO8 55. 7 13, 0 17. 8 5, 2 3, 4 4, 2 Rodnost dreves Spodnja tabela nam govori o rodnosti sadnega drevja, tako kot se je anketiralo: najprej zgodno sadje (češnje, višnje in marelice) in nato pozno (jabolka, hruške, češplje in orehi). 'Tab. 37. Rodnost dreves po anketi (absolutno) ! Vrst a Češnje Višnje Marel ice Jabolka (jesenska in zimska) Hruške Češplje Orehi Število dreves vsa rodna 418 29 36 4 285 1 089 1 473 317 'ki so rodila 305 26 20 2 755 722 980 227 251 20 10 1 882 383 249 182 Primerjajmo rezultate ankete z rezultati P08 za 1952: Tab. 38. Rodnost dreves (primerjava) Vrsta Češnje Višnje Marelice Jablane Hruške Orehi Češplje % rodnih od vseh po anketi po PO Rodnih le rodilo po anketi po PO 73, 0 89, 7 55, 6 64, 3 66, 3 66. 5 71. 6 84, 5 84, 5 81, 0 .65, 0 67, 7 67, 3 67, 5 82, 3 76, 9 50. 0 68. 3 53. 1 25. 4 80. 2 89, 0 91, 0 84, 0 52. 3 51. 4 42. 3 74. 4 Ves pridelek in pridelek na 1 rodno drevo bomo primerjali z rezultati P08 za 1. 1952 v naslednji tabeli: Tab. 39. Sadni pridelek Vrste Češnje Višnje Marel ice Jabolka Hruške Češplje Orehi Pridelek po anket? Pridelek po P08 Na eno rodno drevo anketa 7 513 160 160 188 150 28 685 4 906 3 837 5 591 900 214 800 258 400 50 679 400 7 214 500 4 769 600 1 764 600 24. 6 6, 2 8, 0 68, 3 39. 7 5, 0 16, 9 Pridelki na 1 rodno drevo so si precej različni. Povprečno je 1 anketirano gospodarstvo pridelalo 1. 1952 naslednje količine sadja: 40, 8 kg 0, 9 ■ 0, 9 » cesenj v I šenj marelic jabolk 1 023, 0 • hrušk češpelj orehov 156, 0 « 26. 7 » 20. 8 » PO 18. 7 13. 8 11. 3 19. 4 11, 7 5. 5 8. 6 Domača predelava sadja Na koncu naj spregovorimo še o domači predelavi sadja. Nekaj podrobnosti o tem nam pove naslednja tabela: 27 Tab„ W3. Ooraača predelava sadja po anketi Vrsta Predelana količina svežega sadja kg Izdelek kol. f čina 'izkoriščanja na 1 gospodarstvo Suhe češplje Drugo suho sadje Češpljeva mezga Slivovka Drugo sadno žganje Sadni sokovi 212 2 192, 70 271 460 6 588 108 483 180 kg 528 kg 53 kg 77 1 770 1 49 759 1 84, 91 24, 08 19, 56 16, 72 11, 69 45, 87 0, 98 kg 2, 87 kg 0, 29 kg 0, 42 1 4, 18 1 270 , 43 1 Metodologija ankete je tu v toliko pomanjkljivasker se ne ve alf je šlo v predelajo samo doma pridelano sadje ali tudi kupljene količine. Zato tu nima smisla računati odstotkov predelanega od pridelanega sadja. Suhe, češplje so 25, 4 % vsega suhega sadja, medteu ko je dala slivovka le 8, 4 % sadnega žganja. Med sadnimi sokovi je pač najponembnejši sadjevec (jabolčnik katerega proizvodnjo (in potem porabo) je napovedala velika večina anketiranih posestnikov. VINOGRADNIŠTVO Skupna površina vinogradov vseh anketiranih gospodarstev je znašala 18, 78 ha in je bila 14, 7 krat sanjša od njivskih površin. T r t s Tab. 41. Število trt Vrsta trte SKUPAJ Ha ameriški podlagi Domače Samorodnice Površina v ha 18, 78 11, 55 1, 13 6, 10 Število trt vse na 1 ha rodne 112 714 6 002 98 134 11 219 6 686 70 419 7 427 6 573 6 147 28 068 4 601 21 568 Po vrstah trte kaže anketa v primerjav) s 1. 1952 tole sliko vinogradovs Tab. 42. Struktura pomiti 3-9 za Vrsta trta Žlahtna trta (na ameriški podlj Domača trta Samorodnice Po anketi Po P09 61, 6 6, 0 32, 4 78, 1 0, 1 21, 8 Po anketi je skoraj 1/3 vinogradov zasajena s sa»orodnicaii, medtem ko ocenjuje P0=9 to površino samo na dobro petino. Ko so bile tudi trte popisane na osnovne® obrazcu AP1 dne 15. januarja 1952, jih moremo našteti pri vs#i 184 gospodarstvih 109. 645. Ko pa je bil na jesen anketiran pridelek grozdja in so bile s tem v zvezi popi-, sane trte po vrstah, smo Baši i skupaj 112. 714 ali 3. 069 več. Razlika gre gotovo na račun manj natančnega popisa sredi zime. Na 1 gospodarstvo je odpadlo povpreč* .. no 612 trt, na 1 ha vinograda pa 6. 002 trt (po P09 6. 316). Zanimivo je, da kaže anketa pri samorodnieah manj trt na 1 ha (4. 601) kot pri žlahtnih trtah (6. 68 Po vrstah trt se nam kaže naslednja struktura: žlahtnih domačih samorodnic 68, 5 % 6, 6 % 24, 9 % V primerjavi s P09 je bilo od vseh trt rodnih v odstotkih: Tab. 43. Rodnost trt Vrsta trte Skupno povprečje Žlahtne Domače Samorodnice Po anketi Po PO9 87. 1 91. 2 82, 8 76, 8 96. 4 96, 1 100, 0 97. 5 Celotni pridelek grozdja nam daje po vrstah trt, i: ražen v odstotkih in v primerjavi s P09, naslednjo s ko: Tab. 44. Pridelek trt % Vrste trt Žlahtne Domače Samorodnice Po anketi Po P0B 67, 79 7, 79 24, 42. 0, 21 21 ,60 Pri tem je zanimiva ugotovitev, da izvira skoraj 1/4 pridelka grozdja od samorodnic in da sta si v te» 28 anketa in ocena po PO9 skoraj edini. Po pridelku na 1 trto se pa anketa in ocena za 1. '' 1952 precej razlikujeta. Tab„ 45. Pridelek na 1 trto v kg Vrsta trte Skupno povprečje Žlahtne Domače Samorodnice Po anketi Po ro»9 za 1952 0, 58 0, 54 19G0 0, 64 0, 38 0, 40 1, 11 0, 34 1a 1 gospodarstvo pride povprečno 326 kg grozdja. Preračunani na 1 ha vinogradniške površine so do» .nos: grozdja po anketi naslednji: Tab. 46. Pridelek na 1 ha v q Vrsta trte Skupno povprečje Žlahtne Domače Saiorodnice Po anketi 33. 3 30, 2 25, 8 44. 4 Doiiiača predelava grozdja . Oglejioo Si na kraju tega poglavja še podatka ankete o domači predelavi grozdja: Tab. 47. Domača predelava grozdja po anketi Velikostna skupina Površina vinograda ha Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha ha SKUPAJ 18, 78 0, 31 4, 39 6, 75 7, 33 Pridelek v kg Dobljeno vino v 1 ves predelan količina vse i izkori ščanja na 1 go= spodarstvo .56 43 7 54 86 2 97, 21 4 395 12 115 18 985 20 942 4" 288 11 '764 18 472 20 338 97, 57 97, 10 97, 30 97, 12 36 390 3 330 7 860 12 527 12 873 66, 33 77, 66 66. 81 67. 82 63, 30 198, 86 222, 00 217, 85 227, 76 214, 55 Dobljeno žganje 1 vse j tta 1 gospodarst. 694 22 85 436 151 3, 77 4, 33 1, 57 7, 93 2, 52 Tudi po P0=9 je šlo čez 97 % pridelanega grozdja v predelavo. Poglejmo, še, kakšen je bil pridelek vina na 1 ha in 1 trto in primerjajmo to z izsledki P0=9„ Tab. 48. Pridelek vina , Pridelek vina 1 ha vinograda 1 trto Po anketi Po P09 1. 939 0, 32 1. 550 0, 25 Povprečni odstotek izkoriščanja grozdja po anketi je 66, 33, po P0=9 pa 65, 8 %. Tropinovca so anketirana gospodarstva nakuhala 694 1, ali 3, 8 1 na 1 gospodarstvo, ŽIVINOREJA ' Številčno stanj v i n e perutnine i n c e 1 n i h panjev Živina, njeno gibanje, prehrana, proizvodnja in predelava živalskih proizvodov - vse to so bili posebni predmeti opazovanja v naši anketi. V posebni tabeli so opazovali gibanje živine iz ®e= seca v mesec. Vsakega prvega v mesecu je podano začetno stanje, kateremu se je dodajalo povečanje v mesecu .(prii" 6 j a, nakup ali dar) ter odštevalo zmanjšanje Iprodaja, zakol in pogin), da bi se dobilo stanje zadnjega v mesecu, ki je veljalo za začetno stanje v prihodnjem me seca itd. To je bila osnovna tabela, ki je opazovala gibanje živine pri anketiranih gospodarstvih, toda le gibanje vsake vrste živine (konj, goveda, prašičev, ovac in koz) ter perutnine in čebelnih panjev v celoti, ne pa tudi po njene® starostnem sestavu. Zato iz rezultatov ankete ne moremo izračunati strukture črede posameznih vrst živine in nam je ta pomanjkljivost v metodologiji prvega obdobja ankete pri daljnji obdelavi gradiva marsikje delala preglavice, tako da smo namesto neposrednih podatkov iz ankete morali uporab29 Ijati ocene in izračune. Edini pokazatelj, ki smo ga imeli posebej, so bile ženske plemenske živali; kobila in pripuščene zrebice skupaj, krave in pripuščene tel ice skupaj ter gwc®, koze in svinje. Pri vseh teh vrstah verne za njih sNpno število in za število tistih živali, ki so dale prirastek v aesecu oziroma ki so bile molzne (krave, ovce ali koie). Posebej vemo še za število vseh kur in kur, ki so nesle v teku meseca. Razen teh padatkov imamo za živino še podatek o 11« ti teži pri zakolu, medte® ko pri nakupu in prodaji te« ga podatka ni in je zato marši kak račun otežen ali spit nemogoč. Začeli bomo z živino. Anketno gradivo nam predvsem podaja dve stanji živine, januarja 1952 in januarja 1953, kar moremo lepo primerjati z obema takratnima pO' pisoma. Spodnja tabela vsebuje. povprečno stanje živine, perutnine in čebelnih panjev na 1 anketirano gospodarstvi Tab. 49. Povprečno stanje živine na 1 anketirano gospodarstvo Vrsta živil Januar j s '1952 Januarja 1953 Vrsta živine Januarja 1952 Januarja 1953 Konji Govedo Ovce Koze 0, 4185 3, 2174 0, 7011 0, 1033 0, 4278 3, 3424 0, 7283 0, 0870 Prašiči Perutnina Čebelni panji 2, 5272 8, 6849 0, 3696 2, 3793 9, 4076 0, 4185 Da si najprej predočimo maso živine, ki je bila ar j a leta 1952 po velikostnih skupinah in skupaj v abpredmet opazovanja v naši anketi, poglejmo začetno sta■ solutnih številih; . ^ nje živine, perutnine in. čebelnih panjev dne 15. janu~ Tab. 50. Stanje živine, perutnine in čebelnih panjev ps velikostnih skupinah dne 15. januarja 1952 (po anketi) Velikostna skupina Število gospodarstev Konj i : Govedo Ovse Koze Prašiči ■Perutnina Čebelf»i panji . . SKUPAJ Ob i šoke Do 3 ha Od 3, 01 = 8 6a Nad 8 ha 184 15 54 55 60 7? 52 592 16' 98 158 320 129 2 10 26 19 3 7 5 4 465 24 80 138 223 598 149 393 456 600 68 1 10 3424 Iz tabele vidimo, da je bilo po anketi pssebno ssalo konj, ovac, koz in čebelnih panjev, toda razmerje ne d vrstami živali je enako kot pri popisih. Še lepše nam to kažejo strukturni odstotki po popisu in anket! dne 15. janu arja 1952. Tab. 51 Struktura gospodarstev, živine, perutnine in čebelnih panjev po velikostnih skupinah po anketi in popisu livirae dne 15. januarja 1952 Skupaj Do 3 ha Od 3, 01-8 ha Nad 8 ha Število< gospodarstev inket; popis Konj i anketa popis Gevedo aaket; pspli Oves ankete popis Koze ankete popis Prašiči anketa popis Perutnina arsketa popis Čebelni panji anketa popis 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 lOOpO 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 »2 6, 0, 8 2, 7 2, 5 1, 6 4, 9 15, 8 6, 2 5, 2 5, 6 9, 3 8, 0 4, 6 29, 3 28, 8 9, 1 4, 9 16, 5 14, 1 7, 7 9, 2 36, 8 42, 9 17, 1 16, 3 24, 6 22, 5 14, 7 17, 2 29, 9 32, 2 23, 4 21, 6 26, 7 31, 3 20, 2 21, 0 26, 3 29, 9 29, 7 31, 9 28, 5 35, 6 50, 0 32J 32, 6 32, 9 67, 5 72, 7 54, 1 52, 1 10, 5 64, 9 21, 0 21, 0 48, 0 46 , 2 3 7, 6 33, 9 3 5, 3 46, 1 Pregled nas pouči, da se strukturni odstotki gospodarstev po anketi io popisu živine 1952 še kar dobro ujemajo, da pa pri konjih, ovcah, kezah, perutnini in zlasti pri čebelnih panjih ne zadovoljtijejo, nedten ko so približno dobri pri govedu; , najboljši pa gotovo pri prašičih. 30 'Sezonske variacije pri I Zadnji dve leti smo Imeli v naši statistični službi poleg popisov živine, ki sta ugotavljala stanje živine sredi januarja, še dva viorčna popisaj ki naj bi dala stanje živine sredi letafkoicM junija), če je za vse vrste živine takrat res najvišje stanjejnaao torej za dve leti samo dve stanji; januarja in junija, vmes pa praznino, ki si jo moramo razlagati z raznimi sklepanji in računi. Anketno gradivo vsebuje prvič v povojnim času poizkus, zajeti sezonske variacije vssh vrst živine^pe i v i a i , p is r u t n i n i f i čebelah. retnirm in čebelnih panjev, baao 12fflesečf!o serijo stanja živine, teda žal le za vsako vrsto skupaj, ni pa pri tem živina razčlenjena po starosti in spolu. Pri obdelavi gradiva smo vzeli stanje konec meseca kot stanje za tisti aesec in izračunali tudi i a dekse, pri česser smo vzel i, da je junij 1952=100. Vse to nam pove naslednja tabela: Tab„ 52 Gibanje živine po aesecih ( indeks januar 1952100) Vrsta Konji Govedo Ovce Koze Prašiči Perutnina Čebelni panji VI. VII. 100 606 100 140 100 19 100 585 100 2668 100 82 102. 5 599 98, 8 138 98, 6 19 100, 0 641 109. 6 2658 99' . 6 1952VIII. 82 IX. I X. X!. 83 83 83 102, 5 103, 8 103, 8 1G3, 100 100, 0 602 99, 3 ' 141 100, 7 19 100, 0 670 114, 5 2478 92, 9 79 98, 0 604 605 99, 7 99, 8 138 144 98, 6 102, 9 18 94, 7 18 4, 7 692 755 118, 3 129, 1 2235 2054 83, 8 11, 0 79 77 98, 0 96 s3 611 101, 8 150 107, 1 17 669 114, 4 1919 71. 9 76 95, XM 85 106, 3 613 101, 2 144 102, 9 ' 17 89. 5 554 94, 7 1830 68. 6 73 91, 3 1953 i. 83 103, 8 615 101, 5 134 95, 7 16 84. 2 437 74, 7 1731 64, 9 77 96. 3 III. 82 85 102, 5 106, 3 624 624 103, 0 103, 0 134 133 95, 7 95, 0 16 20 84. 2 105, 3 466 514 79, 7 87, 9 1681 1667 63, 0 62, 5 77 74 96. 3 92, 5 IV. 1 84 105, 0 616 101, 7 140 100, 0 25 131, 6 551 94. 2 1887 70, 7 73 91. 3 86 107, 5 615 101, 5 138 98, 6 20 105, 2 591 101, 0 2381 89, 2 83 103, 8 Oa bi zgornje rezultate belje pped®€ili, s®o jih posiazorlli še v grafikonihtki smo jim dodali Še stanje januarja 1952. 1o8 Konj? 1o7 (junij 1952 ■ 100) 1o6 1o5 io4 1o3 1o2 lol Igo 96, 3 VI VII 1953 I i lil IV V 31 Vseh konj je bilo junija 1952 {«100) samo 80. Število je zelo majhno šn so zato razne spremembe bolj občutne. Občutijo se vplivi r3akupov9 prodaj ali vrnitev iz KOZ in -pri majhni masi je črta zdaj iiawzg0fs zdaj navzdol, toda razvoj se ujema s tendenco zagmjils popisoviPnaerjajmo saiso rezultata obeh popisov z grafi konoa in videli boiBos da je stanje januarja 1953 tudi po anketi višje od stanja v januarju 1952, 1q4 Govedo (junij 1952 = 100) 1o3 1o2 1o1 9 - z' — s 1953 1952 i VI Vi! Vlil IX X XI XII Govedo ne kale tako naglih padcev in skokov. Nagel dvig, ki se kaže v novembru, je posledica vrnitve goveje živine bivšim zadružnikom, rahel padec potem pa posledica prodaj, nakar se zaSeoja sezonska prireja. Vse skupaj pa kaže splošno tendenco k porastu števl 1a goveje živine. 1o7 Ovce junij 1952 « 100) 1o6 1o5; 1o4 — 1o3 - 1o2 _ 1 0 1 ! - loo 99 97 96 1952 92, 1 32 Ovac js anketa zajela malo. Grafikon kaže V novembru najvišje stanje in nato zelo strm padec, ki je posledica zimskih zakolov. Tudi se lepo vidi v grafikonu višje stanje januarja 1953, ki ga je ugotovil tudi tačasni popis živine. Koze (junij 1952 = 100) 12o 11o 100 90 1952 1953 Koze kažejo od avgusta dalje do januarja nenehno padanjejki je posledica zakolov in prodaj. Najvišje stanje je aprila, nato pa nastopi zaradi prodaj ali 13o zakolov prirast prav konec anketne dobe nagel padec. Stanje janflarja 1953 je pod stanjea, ki je bilo leto dni poprej* 12o 11o - loo 9o: Prašiči (junij 1952 - 100) / V! Vil 1952 IX X XI XII I 1953 II III IV V 33, Zanimivo krivuljo kažejo prašiči, ki so v anketi • najreprezentativnejša postavka, ker so po deželi enakomerno razporejeni. Nagel porast traja vse do oktobra, ko nastopi zaradi zimskih zakolov in prodaj zelo strm padec, ki se januarja 1953 enako kot pri popisu zaustavi loo 9o 80 7o 60 Perutnina je masajki je najbolj podvržena raznim spremembam. Na stale! perutnine zelo vplivajo predvsem bolezni 9saj bomo pozneje videl i, da je odstotek pogina precej velik. Število perutnine začne padati. že z junijem in doseže najnižje stanje v marcu. Od aprila se polagoma dviga in je v maju blizu prejšnjega najvišjega 1o4 1o3 1o2 pod stanjem iz januarja 1952. Nato se dviga tako, da preseže maja začetno stanje pred letom dnijkar da sklepati na tendenco porasta svinjskega zaroda v zimi 1953/5' + proti prejšnjemu letu. stanja. Indeks za januar 1952 je 60 proti januarju 1953, ko je 64, 9, kar se ujema s števi]om9ki jih ima ta oba popisa. Grafikon kaže, da je najvišje stanje perutnine ravno nekako sredi leta. Cebelni panji (junij 1952 = 100) 85, o 1953 1952 Perutnina (junij 1952 ■ 100) 1 I _J VII IX X XI XII 1952 1o1 loo 99' 98 97 96 95 9V 93 92 91 Ta grafikon smo objavili bolj zato, da tudi ta To poglavje zaključujemo s tabelo, ki nam podaja serijo zakl jačino s čebelaiai, kot pa da bi nai kaj konpovprečna letna stanja živine na 1 gospodarstvo po kretnejšega povedab, velikostnih skupinah in v skupnem povprečju. Tab. 53 Povprečno letno ( junijaaj)stanje živine na 1 gospodarstvo Vrsta živine Skupno povprečje (184) Ohišnica (15) Do 3 ha (54) Od 3, 01=8 ha (55) Ha (60) Konji Govedo Ovce Koze Prašiči Perutnina Čebelni panji 0, 45 3, 32 0, 76 0, 10 3, 23 11, 41 0, 42 0, 02 1, 43 0, 13 0, 17 1, 91 12, 61 0, 13 1, 83 0, 20 0, 12 2, 13 0, 17 0, 38 3, 06 0, 51 0, 10 3, 03 10, 77 0, 68 0, 92 5, 38 1, 65 0, 07 4, 73 13, 06 0, 56 Naslednja tabela nam podaja primerjavo skupnega letnega povprečja s povprečki za januar 1952 in 1953: Tab. 54. Povprečno stanje živine na 1 anketirano gospodarstvo Vrste Konji Govedo Ovce Koze Prašiči Perutnina Čebelni panji Januarja 1952 0, 42 3, 22 0, 70 0, 10 2, 53 8, 69 0, 37 Januarja 1953 0, 43 3S34 0, 73 0, 09 2, 38 9, 41 0, 43 Dvanajstmesečno povprečje 0, 45 3, 32 0, 76 0, 10 3, 23 11, 41 0 ,42 Kakor vidimo, je po pravilu letno povprečno stanje nekoliko višje od stanj v obeh sesecih popisa, iz česar no reso sklepati, da januarja res zajamemo najnižje stanje živine, perutnine in čebelnih panjev. Pri govedu nam kvari povprečje v januarju 1953 živina , ki se je vrnila iz KDZ, sicer bi bilo tudi tam stanje nižje od letnega povprečja. o t r a n j a dinamika Kakor smo že prej omenili, iz gradiva ankete ne iBoremo posneti notranje dinaiike pe starosti živine v vsaki skupini, taesto tega pa nam anketa omogoča vpogled v notranjo dinamiko, ki je bila vzrok pove = čavanju in zmanjševanju začetnega stanja živine. Ogledali si bomo to dinamiko pri govedu, praši - čih in perutnini kot najbolj tipičR?' h vrstah. Naslednje .tabele vsebujejo začetno stanje dne 1. junija 1952, zatem letno povečanjes ki se deli na prirejo in nakup oz. dar, in nato letno zmanjšanje, ki se deli zopet na prodajo oz. dar ter zakol in pogin, a na koncu se dobi po računski poti končno stanje dne 31. maja 1953. (Glej tab. 55 na strani 36). Zanimiva je druga tabela, ki nam pove, da je bilo povečanje za 1, 6 % večje od zmanjšanja in da izvira 3/4 povečanja od prireje, medtesi ko je nad 91 % prodaje glavni vzrok zmanjšanja, ^akol doma znaša v povprečju dobre 4 pogin pa skoraj 5 % od števila, ki zmanjšuje stale!. Iz te tabele se lepo razbere neenako razmerje med prirejo in nakupom pri ohišnicah .kamor smo šteli živino, ki se je vrnila iz KDZ in bila gospodarstvom tako rekoč podarjena s stališča metodologije ankete. Sicer pa vidimo, da se razmerja po velikostnih skupinah bistveno ne razlikujejo. 35 Tab. 55 Govedo Velikostna skupina Stanje 1. VI. 1952 Letno povečanje skupaj prireja nakup in dar Letno zmanjšanje skupaj prodaja in dar zakol pogin Stanje 31. V. 1953 Število Skupaj Ohišnica Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 805 17 94 165 329 328 249 17 72 98 141 10 51 70 118 79 7 21 28 23 318 290 , 9 61 92 156 7 58 81 144 13 1 1 4 7 15 1 2 7 5 615 25 105 171 314 Indeks (junij 1952 » 100) Skupaj Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 54, 2 100^0 75, 9 24, 1 100, 0 100, 0 58, 8 41, 2 76, 6 100, 0 70, 8 29, 2 59, 4 100, 0 71, 4 28, 6 42, 9 100, ° 83, 7 16, 3 D 52, 6 100, 0 91, 2 52, 9 100, 0 77, 8 64, 9 100, 0 95, 1 55, 8 100, 0 88, 0 47, 4 100, 0 92, 3 4, 1 4, 7 11, 1 11, 1 1, 6 3, 3 4, 4 7, 6 4, 4 3, 3 101. 6 147, 1 111. 7 103, 6 95, 5 D Vrnitev goved iz KDZ Tab. 56. Prašiči Velikostna skupina Stanje 1. VI. 1952 Letno povečanje skupaj prireja nakup in dar Letno zmanjšanje skupaj prodaja in dar zakol pogin Stanje 31. V. 1953 Število Skupaj Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 575 26 110 169 270 798 33 146 204 415 501 87 116 298 297 33 59 88 117 782 26 141 212 403 352 1 54 73 224 341 23 75 115 128 89 2 12 24 51 591 33 115 161 282 Indeks (junij 1952 « 100) Skupaj Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01=8 ha Nad 8 ha 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 138. 8 100, 0 62, 8 126. 9 100, 0 132, 7 100, 0 59, 6 120, 7 100, 0 56, 9 153, 7 100, 0 71, 8 37, 2 100, 0 40. 0 43. 1 28. 2 136, 0 100, 0 45, 0 43, 6 100, 0 100, 0 3, »5 128. 2 100, 0 38, 3 53, 1 125, 4 100, 0 34, 4 54, 3 149. 3 100, 0 55, 6 31, 7 11, 4 7, 7 8, 6 11, 3 12, 7 102. 8 126. 9 104, 5 95, 3 104, 4 Pri prašičih je po anketi letno povečanje v povprečju za 2, 8 % večje od letnega zmanjšanja. Vzrok povečanja je prireja za skoraj 63 medtei ko odpade na nakup in dar 37% Vzrok zmanjšanja pa je prodaja s kb %, zakol s ^3, 6 % zakol in pogin s 11, 4 $, kar je pri prašičih zelo pogost pojav. Iz podrobnejše analize zvemo, da so zadružniki 100 % prašičev kupovali in od tega 88, 5 % klali doma, ffledteai ko je pri posestnikih skupine nad 8 ha odpadlo samo nekaj nad četrtino letnega povečanja na nakiip in samo 31, 7 letnega zmanjšanja na domači zakol. Anketa kaže, da se začetno stanje poveča povprečno za 139 %, torej na vsakega začetnega prašiča po stanju 1. junija 1, 4 več. Tab. 57„ Perutnina Velikostna skupina Stanje 1. VI. 1952 Letno povečanje skupaj prireja nakup in dar Letno zmanjšanje skupaj prodaja in dar zakol pogin Stanje 31. V. 1953 Število Skupaj Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 2420 245 635 693 847 2013 217 511 542 1910 207 480 507 716 10 3 20 52 249 10 8 4 719 10 31 35 27 178 576 592 706 10 42 94 103 128 316 305 335 218 193 268 2381 284 570 643 884 Indeks (junij 1952 - 100) Skupaj Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 83, 2 100, 0 88. 6 100, 0 80, 4 100, 0 78, 2 100, 0 87. 7 100, 0 94, 9 95. 4 93, 9 93. 5 96, 4 5, 1 M 6, 1 6, 5 3, 4 84, 8 100, 0 72, 7 100, 0 90, 7 100, 0 85, 4 100, 0 83, 4 100, 0 12, 2 5, 6 7, 3 15, 9 14, 5 52. 8 35, 0 71. 9 22, 5 54, 9 37, 8 51, 5 32, 6 47, 5 38, 0 98, 4 115, 9 89. 7 92. 8 104, 3 Pri perutnini se je število v povprečju absolutno zmanjšale za 1, 6 %, a 94, 9 % povečanja je vzrok prireja. Pri zmanjšanju pa ima največji delež doisači zakol (52, 8 %), medtem ko kaže anketatda je pogin s 35 % skoraj trikrat večji sd prodaje. (Kot "pogin" , so šteti vsi primeri bolezni ,grabeža in drugo). Vidimo torej, da je domači zakol precej visok in da je naj višji pri zadružnikih ,ki rede perutnino zaradi izboljšanja domače prehrane. Na koncu tega odstavka podajamo še zanimivo gradivojki nam ga omogoča anketa, namreč povprečno težo zaklape živine v času od junija 1952 do maja 1953. Naslednja tabela nam to prikazuje celo po velikostnih skupinah. Tab. 58. Povprečna teža zaklane živine v času od junija 1952 do maja 1953 ^ Velikostna skupina Govedo Ovce Koze Prašiči Perutnina Skupno povprečje Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 188, 8 60, 0 57, 0 167, 0 238, 4 28, 0 35, 0 19, 8 30 ,3 14. 3 18. 4 9, 7 109. 7 114. 8 103, 8 106, 0 115, 4 1, 5 1, 4 1. 4 1. 5 1, 5 37 laoela podaja povprečij teze skozi vse leu, ^atoje teža prašičev dokaj nižja od teže prašičev, v zimskem zaf kolu. Pri govedu gre več ali manj za klanje v sili, t. j. klanje goved ob raznih nesrečah, ker je drugače klanje pri kmetih prepovedano. Žal iz anketnega gradiva ni raz vidno, ali je bilo zaklano odraslo govedo ali tele. Le i po majhni povprečni teži se lahko sklepa, da gre tu . pretežno za zakol telet. Pri prašičih smo obdelali posebej še zakol v času od novembra 1952 do februarja 1953, ki kaže tole sliko; 1 Tab. 59. Zimski zakol Velikostna skupina SKUPAJ Ohišnlca Do 3 ha Od 3, 01 = 8 Nad 8 ha Število zaklanih prašičev 312 21 73 100 118 Povprečno na 1 gospodarstvo Povprečna teža v kg 1, 70 1, * 1. * 1, 8 2, 0 115, 1 113, 3 mj 112, 0 121, 8 Po računski poti zvemo, da so anketirana gospodarstva zaklala 312 prašičev v skupni živi teži 35. 900 kg. Če je od te bruto teže 40 % ali H. 360 kg slanine in sala, odpade na 1 anketirano gospodarstvo približno 78 kg, Razni Ker v anketltstij . gradivu nimamo podatkov o starostni sestavi živine, jo zelo težko izrazimo s skupnim imenovalcem = normalna živina. Ker pa nam je za nekatera poznejša izračunavanja potrebno, da jo prevedemo v normalno živino, smo predpostavili, da je struktura pri govedu enaka kot pri republiškem povprečku po popisih. Zato smo vzeli, da je v skupnem številu govedi 20 % telet, Tab. 60. Prevedba n in če je bilo od tega natopi jeno 75 % masti, potem je pridelalo vsako anketirano gospodarstvo letno povpreč no 58 kg masti, to je skoraj po 5 kg na mesec na gospodarstvo ali mesečno nekaj čez kilogram na glavo kmečkega prebivalca. proporci 13 % juncev in junic, 57 % krav in pripuščenih junic in 10 % ostale živine. Kot koeficiente za prevajanje smo vzeli za govedo do 1 leta 0, 5, junce in junice0, 7 krave in pripuščene junice 1, 0, a za ostalo govedo 1, 2 za konje 1, 3 in prašiče 0, 25. Tako dobimo po približnem računu naslednja razmerja: "normalno" živino Vrsta Anketa stavilo struktura Popis 1952 število struktura SKUPAJ Govedo Konji Prašiči 737, 6 521. 2 100, 1 116. 3 100, 0 70, 7 13. 6 15. 7 5*1 260 378 302 69 984 92 974 100, 0 69, 9 12, 9 17, 2 Na 1 gospodarstvo odpade po popisu 1952 3, 68, a po anketi 4, 01 glave normalne živine. Naslednja tabela nam pove, koliko glav konj, goved in prašičev odpade po anketi na 100 družinskih članov. Podatke dajemo aa januar in junij 1952 ter januar 1953. Tab. 61. Število živine na 100 družinskih članov Velikostma skupina Število valcev januar 1952 Konji junij 1952 januar 1953 Govedo Prašiči januar 1952 junij 1952 januar 1953 januar 1952 junij 1952 januar 1953 SKUPAJ Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 1) Prejeli iz KDZ 38 874 74 237 245 318 3, 0 7, 3 16, 4 9, 2 3, 0 7, 8 17, 0 9, 5 3, 0 8, 2 17, 6 67, 7 69, 3 70, 4 47, 7 21, 6 41. 4 64. 5 100, 6 21, 6 40, 9 66, 9 103, 5 35, 1 41, 4 69, 4 100, 9 D 32, 4 33, 8 56, 3 70, 1 66, 9 40. 5 47. 7 71. 8 83. 6 50. 0 31. 1 30, 0 54, 3 66, 0 Po popisih živine je odpadlo na 100 kmečkih prebivalcev 1952. leta 7, 6 konj, 60, 6 goved in 52, 4 praši - gev; leta 1953 pa 9, 1 konj, 65. 6 goved in 55, 7 praši - čev. Zanimiva je tudi primerjava, koliko konj in prašičev odpade po anketi na 100 goved. To nam pove naslednja tabela, in sicer zopet za januar in junij 1952 ter januar 1953. Tab. 62. Število konj in prašičev na 100 goved Velikostna skupina SKUPAJ Ohištiice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha ha Januarja 1952 'število vseh, goved 592 16 98 158 320 konji prašiči na 100 goved 13, 0 7, 1 11, 4 16, 3 78. 5 150 ,0 81. 6 61, h 69. 7 Junija 1952 število vseh goved 606 16 97 m 329 konji prašiči na 100 goved 13, 2 7, 2 11, 6 16, 4 96, 5 187, 5 116, 5 107, 3 80, 9 Januarja 1953 število vseh goved 615 konj i prašiči na 100 goved 26 98 170 321 D I. 3, 5 7, 1 II, 7 17, 4 71. 1 88, 5 72, 4 78. 2 65, 4 1) Prejeli iz KDZ Po rezultatih popisa za 1. 1952 oz„ 1953 dobimo 12, 5 konj in 86, 6 prašičev oz. 13, 8 konj in 85, 0 prašičev na 100 govedi. Rezultate ankete smo ponazorili tudi v grafikonu, ki kale, da z velikostjo posestva število prašičev na 100 govedi pada, isiedtem ko število konj na 100 govedi raste. Konji in prašiči na 100 goved števi lo glav januar 1952 junij 1952 januar 1953 \ I \ do 3 prašiči - konji ohišnica nad 8 39 1 Krave in mlečn i le zgoraj smo videlj, da so ženske plemenske živali edfni pokazatelj o sestavu v vsem anketnem gradivu. Pri ženskih plemenskih živalih je opazovala anketa še dvojss 1. žival i j ki so v mesecu dale prirastek in 2. tiste, ki so bile molzne. ost (molznost) Najprej nas naslednja tabela pouči o deležih krav in pripuščenih junic od vseh goved ter o deležih krav, ki so dale prirastek, in o deležih molznic od vseh krav Glavne pokazatelje nam poda tudi preračunan na 1 go spodarstvo. Tab. 63. Deleži krav med govejo živino in molznic med kravami Velikostna skupiaa Število anketira' nih gospodarstev Stan število goved e junija 1952 število kraw V času junij - ma število krav s pri rast - od vseh krav povprečno število molznih krav od vseh krav Povprečje na 1 gospodarstvo goveda krave krav s prirastkom molzne krave S KUPA« Ohišnice Do 3 ha Od 3, 018 ha 55 18* 15 54 Nad 8 ha 60 605 17 9^ 165 329 344 12 68 102 162 56, 9 211 61, 3 237, 3 70, 6 72, 3 61, 8 49, 2 10 45 57 99 83, 3 65, 2 55, 9 61, 1 1, 8 47, 8 70, 3 108, 5 69, 0 98, 3 70, 3 68, 9 67, 0 3, 3 1, 1 1, 7 3 jO 5, 5 1, 9 0, 8 1, 3 1, 9 2, 1 1, 1 0, 7 0, 8 1, 0 V 1, 3 U 9 8 0, 9 1, 0 1. 8 Po popisu 1. 1951 je bilo krav in pripuščenih junic likostni skupini nad 8 ha. 49J5 % ed vse goveje živine. Anketa kaže znatno večji Popis iz 1. 1952 in anketa pa podajata naslednjo delež krav, ki se zgornjemu povprečju približa le v veprimerjavo v odstotkih krav od vseh govedi: Tab. 64. Deleži krav od skupnega števila govedi Velikostna skupina Po anketi Po popisu 1952 Skupno povprečje Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha ha 56, 9 70, 6 72, 3 61, 8 49, 2 49, 9 69, 6 70. 2 55, 4 40. 3 Vidimo torej, da je tudi v primerjavi z rezultatom popisa istega leta delež po anketi dokaj večji, čeprav se deleža obeh nižjih dveh kategorij (ohišnic in do 3 ha) precej približujeta drug drugemu. Zelo velika pa je ražlika v zadnjih dveh kategorijah, ki dvigneta tudi v povpre. čju anketo precej nad povprečje popisa. Seveda pa rse smemo pozabiti, da so deleži iz popisa računani po stanju 15. januarja 1952 deleži iz ankete pa po stanju konec jamarja 1952, ko je stanje živine verjetno že višje. Asiketa «iam pravi, da daje teleta v enem letu povprečno nad 61 % kraw . Največji je ta odstotek (83, 3) pri ohišnicah, ki drže krave zaradi mleka, ki ga ni, če ni teleta. Tam tudi skrbe, da nimajo jalovih krav, ker bi se jim to ne izplačalo, dajmanjši odstotek ( komaj" . 56 %) kaže velikostna skupina od .3, 01 - 8 ha. Po metodologiji ankete se je pri arsketiranfh gospi darstvih vsak mesec zapisovala tudi količina namolžem ga mleka. Gospodinjam se je priporočilo, naj si namol' žene količine vsak dan sproti zapisujejo, da ne bf pr hajalo do izračunavanja okroglih mesečnih številk. Iz prakse nam je znano, da se je to le malokje tako dela' lo in da so gospodinje dopisnike zavračale, češ saj s zapomnimo, koliko je mleka. Skupne količine namolženega mleka oai ne bi ničesar povedale, pa čeprav bi jih podali po mesecih. V 0 slednji tabeli pa podajamo zato primerjavo povprečneg števila molznih krav in količin mleka na 1 kravo. . .40 Tab. 65. Mesečna variacija aolznost i (Mesečno stanje krav vn količina mleka na 1 kravo) Vi. VIL 1957 IX. XI. XII. -se cars , s* Skupno pospr. 237, , 3 Oh i S? 1231 235 KH 223 110 232 100 238 248 95 227 92 226 99 niee 0o 3 1« Od 3}Q1 -8 ha Nad ha 11, 8 47, 8 70 ,3 [108, 5 1179 10 135 10 98 9 86 9 82 8 86 10 117 12 124 1145 41 96 40 108 44 . 8 4 48 93 50 10 2 47 , 84 : 45 . 86 1167 73 111 68 111 74 99 78 99 74 102 72 91 70 90 v 1305 111 116 105 111 105 103 103 101 116 88 98 94 99 107 1S53111. IV. CTJ fc_ 236 103 242 103 234 103 247 102 259 116 15 95 14 97 14 77 ^ 15 83 15 108 47 : 95 51 .100, 51 . 88 55 . 85. 54115 66 86 65 84 63 88 65 96 75 108 108 118 114 115 109 119 116 113 118 119 Pn/i dve rubriki nai povesta povprečno število krav in letno količino mleka, ki ga je dala 1 krava. Ostale rubrike pa na® povedo mesečno stanje vseh krav po velikostnih skupinah in koliko je bilo mleka namočenega povprečno na 1 kravo. Če sedaj količine mleka delimo še z dnevi, doblas povprečno dnevno aolznost 1 krave, ki nas jo podaja naslednja tabelas 1 Tab. 66. Dnevna molznost krav Velikostna skupina Skupno povprečji Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha Hesečno povpr. 3j4 3, 2 3. 1 3. 2 3, 6 1952 1953 Vi. VI! VII IX. X. Xi. XII 3, 5 '»»S 3, 2 3, 7 3, 9 3, 6 3, 1 3. 5 3. 6 3, 6 3, 2 2, 8 2, 7 3. 2 3. 3 3, 3 2, 7 3, 1 3. 3 3. 4 3, 1 2, 8 3, 3 3, 3 2, 8 3, 1 3, 9 2, 8 3. 0 3. 1 3, 2 4, 0 2. 8 2. 9 3, 5 3, 3 3, 1 I!. 3, 7 3. 5 3. 6 3S0 M 3, 3 2, 5 2, 8 3, 8 IV. 3, 4 2, 8 2, 8 3, 2 3, 7 3, 5 3. 7 3, 5 3. 8 Vidimo torej, da se dnevno nanolze pri 1 kravi nekaj nad 3 litre sleka. kar da letno 1, 231 al i 1. 270 kg aleka. Tu so računane samo količine naaolzenega mleka. V zgornji količini je treba dodati še količino mleka, ki ga posesa tele. Teh pa seveda anketa ni zapisovala. Računa se, da da povprečna solzna krava v LR Sloveniji letno okoli 1. 500 1 mleka. Torej krave na anketiranih gospodarstvih za tes povprečkom ne zaostajajo, če računano, da posesa tele najmanj 300 1 mleka. Količina, ki jo kaže anketno povprečje, ni velika, toda vedeti je treba, da tu ne gre za celoletno opazovanje enih in istih krav, teiaveč da so se med letom krave na posestvih menjale (nakup in prodaja). Natančnejši bi bil se» veda rezultat rta podlagi letnega zaključka ene in iste krave ali pasme krav. Kako pa je z namolzeno količino mleka? Kdaj ga je največ in kdaj najmanj? Na ta vprašanja nam odgovore na. slednji strukturni odstotki od skupne letne proizvodnje in indeksi po povprečni mesečni proizvodnji: Tab. 67. Indeksi molznosti po mesecih 1952 VI. Vil. VI I L IX. XII II. _J_953 I i L IV. Letna proizvodnja10Q Povprečna mesečna proizvodnja * 100 8, 99 8, 39 7, 91 7, 97 8, 04 7, 15 7, 64 107, 7 -100, 8 94, 9 95, 6 :96, 6 85, 6 91, 4 ,30 .8, 53 ,8, 23 , 8, 63 10, 22 99, 7 102, 4 ; 98, 8 102, 6 122, 8 Ta fluktuaci ja po mesecih ne ustreza v celoti temu, kar bi po splošnem poznavanju pričakovali za republiški povpreček. To razlagalo s premajhnim številom opazovanih gospodarstev. 41 Kure in nesnost Anketa perutnine nI opazovala po vrstah, temveč vso perutnino (kokoši, gosi, race in pure) skupaj, razen tega pa še posebej kure. Toda kljub temu, da imamo število kur posebej, ni mogoče izračunati niti skupnega šte. vila petelinov in piščet. Naslednja tabela kaže skupno število kur v časovni seriji 12 mesecev. Tab. 68. Kure po mesecih 12. mesečno po^preč js 19 5 2 VII. VIII. IX. X. XI. XI! 1 9. 5 3 II. IV. Število vseh 'kur 1 M5, 5 1 «2 ■ 1 V* 1 V17 1 337 1 379 ■ 1 382 1 378 1 426 1 W5 1 453 1 423 ■ 1 4t Ostane rtain še8 da se seznanimo s kurjim produktosjajci. Aaketa je ločila kuVja jajca od jajc ostale perutnine. Zato s@ tu vse številke nanašajo izključno na kurja jajca. Spodnja tabela nam kaže časovne serije vseh znese nih jajc ne glede na velikostne skupine. Število z nesenih jajc smo tudi preračunali na 1 kuro. Tab. 69. Jajca Letna ličir^/12 ^mesečno 'povprečj® 1952 VI. VI! VII IX. XI. XI! 1953 IV. V. Število vseh znese* nih jajc o jajc na 1 kuro 121724 143, 6 7. 2 13965 11739 10113 6749 4934 3560 3377 5878 11460 17656 17505 14788 9, 6 8, 1 7, 1 5, 0 3, 6 2, 6 2, 5 4, 1 7, 9 12, 2 12, 3 10, 5 Indeks(l2 - mesečno povprečje - 100) Vsa mesena jajea Jajca na eno kuro 100, 0 100, 0 137, 7 115, 7 99, 7 66, 5 48, 6 35, 1 33, 3 .57, 9 113, 0 174, 1 172, 6 145, 7 133, 3 112, 5 98, 6 69, 4 50, 0 36, 1 34, 2 56, 9 109, 7 169, 4 170, 8 145, 8 Prvi stolpec nam podaja poleg letne količine znesenih jajc še mesečno povprečje. Potem zvemo, da pride na 1 kuro letno povprečno 86 ali mesečno 7, 2 jajca. Vse to nazorno kažejo tudi indeksi, ki so j in podlago mesečna povprečja kot 100. za ŽIVALSKA PROIZVODNJA IN PREDELAVA ŽIVALSKIH PROIZVODOV 0 vsem tem nam govori ena sama tabela, kajti anketa je to opazovala samo z enajstimi pokazatelji. Vnaslednj tabeli podajamo najprej povprečja na 1 gospodarstvo: Tab. 70. Živalska proizvodnja in predelava živalskih proizvodov na 1 gospodarstvo Velikostna skupina Število gospojafstev Mleko kravje ovčje kozje Sir kravji ovčji kg Surovo maslo Smetana iz prekuh. mleki kg Kokošja jajca Jajca ostale perutni kosi Neoprana volna n Med kg Skupno povpračj« Ohišnice Do 3 ha Dd 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 184 15 54 55 60 1 588, 33 927, 53 1 013, 48 1 491, 67 2 359, 50 9, 05 18, 20 3, 80 14, 42 6, 58 7, 54 6, 33 3, 35 5, 93 13, 08 2, 24 1, 88 0, 20 2, 75 3, 71 3, 08 3, 60 2, 01 4, 76 2, 38 661, 59 750, 26 515, 65 628, 36 2, 30 0, 74 3, 62 801, 23 ' 1, 35 0, 67 0, 12 0, 11 0, 33 1, 63 0, 43 0, 0* 0, 91 0, 47 42 Poleg kravjega mleka se je proizvajalo tudi kozje mleko, medtem ko anketa proizvodnje ovčjega mleka ne izkazuje, ker pri nas tudi ni navade, da bi ovce molzli. ; Sicer pa tudi količine kozjega mleka niso kdove kako ; pomeinbne , ker koze rede bolj nekmetovalci namesto krav. j Pri ohišnicah znašajo te količine komaj 2 % od krav : jega mleka, v velikostni skupini od 3 - 8 ha pa že sa! so 1 %, medtei ko v skupini do 3 ha 0, 4 % in v oni nad ! 8 ha 0, 3 /L Skupno povprečje daje razmerje 0, 8 i ; Na 1 družinskega člana anketiranih kmečkih gospoj darstev odpade letno povprečno 334, 4 ali dnevno 0, 92 1 | kravjega mleka. j Ker ovac ne molzejo, se ne izkazuje ne proizvodnja j in ne potrošnja ovčjega mleka kakor tydi ne proizvodj nje ovčjega sira. Zato ostane kravji kot edini sirje| ga pridelajo letno povprečno 7, 5 kg na 1 anketirano gospodarstvo, Tudi, surovo maslo in smetana sta produkt stiska. Surovega masla je prišlo letno 2, 24 kg, smetane pa 3, 08kg na 1 anketirano gospodarstvo. Naj ta oddelek o predelavi mleka zaključimo z ugotovitvijo, da anketa ni razlikovala mehkega od trdega sira in da ni poiedano, za kakšno smetano gre, kakor tudi ni znano, ali so to delali na sodoben ali na najpriaitivnejši način, kar velja še bolj za surovo maslo. Zato ni mogoče sklepati, koliko so mleka porabili za ta ali oni proizvod. Končamo lahko le z ugotovitvijo, da nam račun iz celotnega naketnega gradiva kaže, da so vsa gospodarstva za spredaj navedene povprečne izdelke (pomnožene s 184) porabila okoli 17. 847 litrov mleka ali nekaj nad 6 % svoje produkcijesvse drugo pa je šlo za hrano, krmo in na trg. 0 proizvodnji jajc je bilo govora že v prejšnjem odstavku in tu ne bomo ponavljali prejšnjih ugotovitev. Novo bo samo to, da jajca ostale perutnine med kurjimi jajci ne pomenijo pomembne količine, saj jih je nasproti tem le 0, 003 %. Neopranevolne' je odpadlo na 1 anketirano gospodarstvo povprečno 0, 67 kg, seveda največ v največji velikostni skupini (1, 63 kg). Na 1 ovco odpade povprečno 0, 9 kg .. neoprane volne, toda iz anketnega gradiva se ne vidi, koliko ovac od skupnega števila 129 je bilo striženih. Medu je odpadlo na 1 anketirano gospodarstvo povprečno 0, 43 kg. Na panj odpade le 1, 2 kg medu. PORABA KRME IN KRMSKA BILANCA Zopet sna sama tabela, ki pa nam pove marsikaj zanimivega. Res je, da ne moremo posebej ugotavljati, kaj je dobila ravno ta ali ona vrsta živine, toda povprečki, ki smo jih dobili za vsako vrsto krme posebej, nam omogočajo različne račune. Najprej naj objavimo tabelo samo, ki nam predočuje povprečke na 1 anketirano gospodarstvo: Tab, 71 Porabljena krma na 1 gospodarstvo Velikostna skupina m 23 «• © &. CO (S >. -o CD> ^ -a (M o s * 6» ^C3 m em s A >u> w «?o co eo »i O S CO on C3 H O &~ C N3 OS 3 Skupno povprečje Ohfšnke Oo 3ha Od 3 = 8 ha Nad 8 ha 184 208, 11 43, 41 15 199, 60 54 173, 63 55 188, 73 18, 47 15, 26 32, 13 27, 76 207 , 48 16, 00 180, 40 6, 44 141, 76 4938, 07 5869. 52 1442, 68 512, 50 375, 27 308, 46 50, 99 •10, 76 60 259, 03 85, 32 65, 47 174, 58 303, 57 1655, 60 3394, 20 2385, 50 4601, 16 4634, 16 4747, 14 288, 87 818, 59 1320, 91 8364, 82 8629, 02 2404, 37 295, 67 22, 67 386, 43 148, 30 355, 69 333, 11 .209, 53 ,67 192, 89 11, 30 306, 22 29, 18 823, 92 706, 33 439, 25 117, 30 Kakor vidimo, vsebuje tabela le omejerao število krnski h proizvodov, pa še pri teh pogosto ne vesso, za kakšno količinsko razmerje gre (n. pr. seno, slama). Razen tega anketa ni upoštevala, kot smo le rekli, strniščne setve in vmesnih posevkov, tako da o tem nimamo nobenih podatkov o pridelka, ki se skoraj ves uporabi doma za krmo. Tako nimamo raed kr«o količin pokrmljene repe, korenja, buč in podobnega. Enako ni zanesljivih načinov za izračunavanje pašs, ki je važen faktor v živalski prehrani . Vse to so zelo veliko pomanjkljivost! ankete, ki ne dopuščajo, da se zgolj na podlagi anketnega gradiva delajo račani, temveč se moramo tu pa tam zatekati k neizbežnim ecenam - najbolj zanesljivemu načinu sploh. Tabela nam pove, da je seno prej ko slej najvažnejše krmilo, takoj za senom pa zelena krma s pašo vred. Kaj več k tabeli, taki kot je, ne bi dodajali. Žal smo se morali takoj prepričati, da anketno gradivo vsebuje tri bistvene pomanjkljivosti , ki jih je treba v metodologiji anketiranja in v samem anketiranju izboljšati. Njene sedanje bistvene pomanjkl jI vosti so! 1) precejšnje 'nezajete količine krnske proizvodnje, 2) pomanjkljivi podatki o strukturi šrede ter 3) prepovršen odnošaj dopisnikov do tega poglavja * anketi«, Posledica prve pomanjkljivosti je, da moramo ocenjevati potrošnjo cele vrste krmil, za katere niti 43 približno ft@ vemo, koliko je bilo posejanih in pridelanih. Pri tem Ram seseda izpade precej manj značilnejših kultur, ki pa ¥ krmskl bilanci lahko pomenijo še vedno poiembno postavko« Druga neznanka je sestav nekih vrst krme, kar je zelo važno za izračunavanje povprečnih nora za to enotno vrsto krmil (seno, slaraa). Velika neznanka je paša. Ta bo taka ostala tudi pozneje, toda anketa lahko pripravi posebna vprašanja gospodarjes, iz katerih bi se videlo, na kakšni površini so pasli živino in koliko časa. Potem bi bilo nedvomno olajšano ocenjevanje vrednosti paše v kraški bilanci. Na posebno težavo » in to sso tudi že poudarili - pa pri tei racrats ualetiio pri živini sami, ki v anketnen gradivu ne izkazuje sestava črede. Če hočemo v krnski bilanci raJunati potrebe živine, moraio brezpogojno imeti njen starostni sesta?, a tega sedaj niiiiano in na= še zatočišče je bila zopet -jjcena. Vrnimo s® sedaj h krnski bilanci. Dokazati hočemo naše zgornje trditve. Po vzorcu naše publikacije (krm. ska bilanca) smo izračunali škrobne vrednosti (SV)za količine porabljene krme, navedene v prednji tabeli. SV za posamezne vrste krmil so izračunane v posebnih tablicah, tako da moremo porabo vseh krmil prevesti na isti imenovalec. Po teoriji, ki je svoja načela črpala iz prakse, naj bi na glavo "nonnalne" živine prišle dnevno 3 SV, kar bi pomenilo, da je živina približno zadostno hranjena. 0 '" normalfli* živini glej spredaj v poglavju Živinoreja; {štrs' 38). Na podlagi splošno uporabljenih norm smo izračunali SV za porabljeno krmo, ki nam jih kaže naslednja tabela. Tab. 72. Škrobne vrednosti za porabljeno krmo Vrsta krroe merska enota Odstotek SV Porabljena krma Škrobna vrednost Seno Slama Koruzniea Zelena krma Paša Pesa Repa Korenje Buče Krompir Ječmen Gwes Korma Otrobi Hleko Pomije Skupaj kg 28, 0 15, 0 19, 0 10, 0 10, 0 8, 0 4. 5 9, 0 7, 5 20, 0 72, 0 60, 0 80, 0 «, 0 17, 0 908 604 265 «4 94 300 079 992 431 215 69 049 94 500 31 500 28 000 56 756 5 108 7 987 38 292 38 177 9 383 kg SVS 254 408 39 818 17 917 107 999 43 122 5 524 4 253 2 835 2 100 11 341 3 678 4 792 30 634 15 271 1 596 18 400 563 688 V zgornjem obračuna smo ocenili pašo, repo, korenje, buče In pomije. Ker je pašnikov pri anketiranih gospodarstvih skupaj 138, 21 ha^ ki dajo po računu 600 kg sena na hektar oz. s štirikratnim faktorjem 331 704 kg sveže krme ter ■s 30 % p. ovečanjem za pašo s travnikov in senožeti, smo dobil! skupno količino 431 215 kg sveže trave. Za ocano repe, korenja in buč nam je bila opora poraba pesa po anketi ter proporci v Krmski bilanci, ki jih daje tam pesa prineri s temi krmili. pomije (kuhinjske odpadke) uporablja Krmska bilanca normo 1 q na gospodinjstvo. Ker je v anketi 184 gospodinjstev, ustreza to 184 q SV ali v kilogramih SV' izraženo 18 400 kg. 44 Vsega skupaj smo torej dobili 563 688 kg SV. Če to delimo s številom živine vseh anketiranih gospodarstev, preračunane na "normalno" živino ° a to je 737, 6 glav - dobimo, da odpade na ,1 glavo normalne živine letno 764, 2 kg SV ali to deljeno s 365 samo 2, 1 kg SV na dan. Dobimo torej zelo majhen dnevni povpre?ek, če ra= čunamo, da bi moral biti normalno 3 kg SVt> Sklep? S tega stališča gledano, anketno gradivo ne zadovoliuje in ta rezultat terja korenitih sprememb v metodologiji ankete in temeljitih izboljša« v samem načinu podajanja vsakomessčnih anketnih podatkov. PREHRANA DRUŽIN Anketa o življenju kmetov je opazovala porabo živil v posebni tablici, ki je vsebovala 32 najvažnej - ših prehranskih predmetov, katere so trošile anketi rane družine ne glede na njihov izvor, t. j. ali so pridelani doma ali. kupljeni. Naslednja tabela nara podaja najprej porabljene količine hrane, preračunane na 1 gospodarstvo; Tab. 73. Poraba živil na 1 gospodarstvo Vrsta Pšenična in ržena moka in z dr ob Koruzna moka in zdrob Ječmenova moka ir Fižol Zelje in ohrovt Čebula in česen; Ostala zelenjava Vkisana zelenjava Sveže sadje Sveže grozdje Suho sadje in sadni . izdelki Žganje Vino Goveje in telečje seso Svinjsko meso Ovčje meso Kozje meso Perutnina in zajčje »eso Ribe in divjačina Prekajena slanina Prekajeno meso in gnjat Resni izdelki (klobase, salame itd. ) Hast, , salo in slanina za topljenje Loj in maslo Olje Mleko Sir Surovo maslo in smetana Jajca Sladkor Med Merska enota kg 1 H kg K « It (I ti It (I kg » kos kg it Skupno povprečje OMšnice Do 3 ha Od 3, 018 ha Nad 8 ha 512, 44 166, 27 16, 10 565, 51 22, 80 3. 1, 43 13, 74 81, 65 25, 04 133, 41 10, 20 142, 01 ' 13, 95 -130, 60 33, 46 12, 27 1, 24 0, 27 7, 17 0, 58 4, 85 23, 92 7, 30 49, 68 0, 17 17, 65 748, 82 ■ 3, 73 4, 92 420, 43 38, 47 0, 65 419, 57 191, 53 3, 00 474, 67 19, 90 36, 90 11, 80 94, 07 17, 87 174, 35 22, 73 284, 73 8, 94 149, 33 33, 73 12. 65 1, 67 11, 18 0, 08 8, 17 22, 35 9, 20 48, 23 15, 17 717, 42 7, 22 5, 53 539, 27 47, 14 381, 10 95, 72 3, 57 449, 41 15, 31 27, 99 12, 98 73, 90 23, 54 93, 86 11, 82 113, 71 4, 81 82, 29 36, 26 9, 48 9, 72 6, 98 0, 74 1, 69 15, 75 3, 81 43, 07 0, 04 13, 38 640, 08 2, 99 2, 04 357, 74 34, 40 1, 06 564, 07 144, 36 7, 47 509, 84 21, 02 32, 35 13, 47 73, 85 22, 69 136, 56 5, 78 173, 95 9, 98 112, 40 35, 11 13, 42 0, 62 0, 47 6, 83 0, 12 2, 35 22. 30 5, 74 46, 63 0, 14 16, 06 713, 64 2, 84 4, 05 384, 33 34, 40 0, 69 606, 54 243, 53 38, 54 743, 75 31, 90 32, 32 15, 15 92, 69 30, 34 155, 88 9, 67 107, 53 27, 06 186, 09 29, 33 13, 63 2, 37 6, 64 0, 98 9, 16 30, 09 11, 41 58, 80 0, 36 23, 57 886, 66 4, 39 8, 18 480, 25 43, 68 0, 40 Lista vsebuje samo najvažnejša živila. Količinski povprečki so po posameznih velikostnih skupinah različni, kar je posledica večjega števila družinskih članov y višjih skupinah, pa tudi navad v načinu prehrane. Mnogo več nam pa povedo te količine, če jih preračunamo na 1 prehranjevalno enoto (PHE). 0 prehranjevalnih enotah smo govorili že v poglavju o demografskih podatkih in tu podrobnosti ne bomo ponavljali. V spomin si pokličimo samo, da smo za člane 45. gospodinjstev pri posamezmh rellkostnih skupinah uaračunali po tam natedenih normah naslednja števila prehranjevalnih enot, ki smo jih uporabili potem v spodnji tabeli! pri ahišnieah 61, 80 vel. skup. do 3 ha " * 3, 018 ha * " nad 8 ha pn rl 201, 72 17, 44 267, 56 748, 52 in S temi števili smo delili skapne količine porabljenih živil v vsaki velikostni skupini ter skupnem povprečju in dobili letne pavprečke porabljenih živil na 1 prehranjevalno enoto, t. j .na 1 odraslega kmeta ali kmetico, ki delata v kmetijstva. Letne povprečke za otroke, dijake, starce itd. dobimo tako, da od nor= me za 1 PHE izraHunamo doloSen odstotek. Povprečja za 1 PHE nam pove naslednja tabela? Tab, 74. Letna poraba živil na 1 PHE Vrsta Merska enota Skupno povprečje Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01=8 ha Mad 8 ha Pšenična in ržena moka in zdrob Koruzna nsoka in zdrob Kroapir Fižol Zelje in ohrovt Čebula in češenj Ostala zelenjava Vkisana zelenjava Sveže grozdje . Suho sadje in sadni izdelki Vino Goveje in telečje Bteso meso seso Peratniua in zajčje meso Ribe in divjačina Prekajena slanina Prskajeno meso in gnjat Hesni izdelki Mast, salo in slanina za topi j en je Loj in maslo Mleko Sir Syrovo maslo in smetana Jajca Sladkor Med ! kalorični strukturi nimajo pomembnejše vlog« in dajejo le 0, 7 ; 0, 7 s 1, 1 % del v strukturi prehrane. DENARNI Za opazovanje denarnih dohodkov anketiranih gospodarstev je imel vsakomesečni anketni obrazec precej vprašanj, ki so bila razdeljena glede na strukturo kmečkih dohodkov takoles A. Dohodki od kmetijstva? 1. poljski pridelki, 2. sadje in sadni izdelki, 3. živina in živinorejski izdelki, 4. ostali kmetijski proizvodi. , B. Nekmetijski dohodki. C. Ostali nekmetijski dohodki. DOHODKI Anketa nam nekattrs izsied teh postavk podaja i v količini i v vrednosti, večinoma pa so samo vrednostn podatki . V naši obdelavi smo vse podatke preračunali na 1 gospodarstvo po velikostnih skupinah in v skupnem povprečju. Posamezne tabele boao obravnavali najprej po zgornjem vrstnem redu in nato še v skupni rekapitu laciji . 50 Denarni dohodki od poljedelstva Tab. 79. Denarni dohodki od poljedelskih pridelkov (na 1 gospodarstvo) Vrsta Merska enota Skupno povprečje {Pli:ina vrednost din Ohišnice Isplicma vrednost din Do 3 ha plima vrednost din Skupaj Pšenica in rž Pšenična in rSfena moka Ječmen Oves Koruza v zrnju Koruzna stoka Ostala žita Slama, koruznica in plevel Lan Sončnice in oljna repica Ostale industrijske rasti, Krompir Ostale vrtnine Vkisana povrtnina Seno Seme zelenjave in ostalih vrtnin Ostale krmne rastline kg n n kg kg 7, 63 1, 09 1, 17 0, 04 1, 39 0, 33 2. 75 867, 35 55, 20 19398, 45 100, 0 334, 38 96, 25 27, 04 0, 87 43, 64 6, 52 157, 58 143, 26 27, 20 119, 21 102, 85 14947, 98 2215, 72 16, 93 595, 95. 166, 51 396, 56 1, 72 0, 50 0, 14 0, 00 0, 23 0, 03 0, 81 0, 74 0, 14 0, 61 0, 53 77, 06 11, 42 0, 09 3, 07 0, 86 2, 05 579, 67 100, 0 451, 67 77, 92 136, 50, 57 128, 00 22, 08 8848, 78 100, 0 4, 44 140, 37 1, 59 1, 11 22, 22 0, 25 29. 63 0, 33 39, 78 0, 45 2825, 54 31, 93 4978, 19 56, 26 39, 63 0, 45 437, 31 4, 94 101, 85 1, 15 234, 26 2, 65 Vrsta Merska enota Od 3, 01 - 8 ha količina vre. sdnost cfirs Nad 8 ha količina vre 3dnost din Skupaj Pšenica in rž Pšenična in ržerta moka Ječmeit Oves Koruza v zrnju Koruzna moka Ostala žita Slama, koruznica in plevel Lan Sončnice in oljna repica Ostale industrijske rasti, Krompir Ostale vrtnine Vkisana povrtnina Seno Seme zelenjave in ostalih vrtnin Ostale krmne rastli ne kg n !) it n kg kg 1, 18 0, 09 0, 15 0, 27 1, 36 467 ,02 55, 09 11034, 75 38, 64 3, 18 2, 91 8, 18 221, 00 372, 00 65, 45 8413, 20 966, 91 5, 45 723, 64 135, 27 78, 91 100, 0 0, 35 0, 03 0, 03 0, 07 2, 00 3, 37 0, 59 76, 24 8, 76 0, 05 6, 56 1, 23 0, 72 22, 32 3, 35 3, 50 7, 20 2108, 57 73, 25 41264, 58 990, 00 295, 17 280, 67 71, 67 83, 42 329, 78 255, 40 35585, 40 1315, 27 11, 25 770, 67 294, 95 900, 95 100, 0 2, 40 0, 72 0, 19 0, 68 0, 17 0, 20 0, 80 0, 62 86, 24 3, 19 0, 03 1, 87 0, 71 2, 18 Več kot sani povprečki nam povedo strukturni odstotki , ki smo jih izračunali glede na celotne denarne dohodke od prodaje poljedelskih pridelkov. 51 Predvsem naj ugotovimo, da so denarni izvori iz tega sektorja kmetijstva pri zadružnikih prav neznatni, saj dosežejo v povprečju komaj 580 dinarjev letno. Pri ostalih velikostnih skupinah pa ti dohodki rastejo z velikostjo posestva. Med vsemi poljedelskimi pridelki, ki pridejo pri našem kmetu v prodajo, je na prvem mestu krompir, ki daje v povprečju čez 77 % vseh denarnih dohodkov od prodaje poljedelskih pridelkov. Po anketi niso prodajali krompirja zadružniki, a zelo malo posestniki do 3 ha skupne površine (komaj 32 % vseh denarnih dohodkov), pač pa so pri teh dale glavni dohodek druge vri nine (56, 26 $). Pri ostalih dveh velikostnih skupinah je predzadnja z deležem 76, 24 % od prodaje krospirja prav blizu skupnega povprečja, zadnja z deležem nad 86 % pa je daleč nad povprečjem, kar je popolnoma razumljivo, saj je glavni pridelovalec krompirja. Deleži ostalih poljedelskih pridelkov med vsemi temi denarnimi dohodki so v primeri s krompirjem in deloia vrtninami prav nepomembni. Povprečna prodajna cena krompirja je bila din 16, 08 za kg ( do 3 ha din 20, 64, 3 - 8 ha din 18, 01 in nad 8 ha din 16, 88) . Denarni dohodki od sadjarstva Tab. 80. Denarni dohodki od sadja in izdelkov iz sadja (na 1 gospodarstvo) Vrsta Merska enota Skupno povprečje količina vrednost din Ohišnice količina vrednost din Do 3 ha količina vrednost din Skupaj Jabolka Ostalo sadje Južno sadje Suho sadje in izdelki Sadne sadike Sadno žganje Grozdje Vino in vinsko žganje Trsne sadike in cepiči kg kos 1 kg 408, 11 0, 46 1, 96 1. 64 13342, 64 .100, 0 5007, 26 37, 53 844, 61 6, 33 6, 29 0, 04 1090, 98 66, 03 465, 00 8, 18 0, 49 3, 49 75, 54 0, 57 5776, 25 43, 29 10, 87 0, 08 9492, 86 100, 0 224, 67 2597, 33 27, 36 1250, 20 13, 17 3268, 67 34, 43 603, 33 6, 36 186, 67 1, 97 1586, 67 16, 71 7419, 63 100, 0 234, 20 2874, 72 38, 75 461, 41 6, 22 16, 67 . 0, 22 54, 0, 74 1, 11 228, 70 3, 08 3783, 24 50, Vrsta 'Merska enota Od 3, 01 - 8 ha količina vrednost din Had količina vrednost din Skupaj Jabolka kg Ostalo sadje Južno sadja Suho sadje in izdelki Sadne sadike kos Sadno žganje 1 Grozdje kg Vino in vinsko žganje Trsne sadike in cepiči 525, 82 1, 55 1, 50 4, 18 19141, 92 100, 0 7137, 60 1163, 09 4, 69 1391, 45 220, 91 386, 18 201, 82 8599, 82 36, 36 37, 29 6, 08 0, 02 7, 27 1, 15 2, 02 1, 05 44, 93 0, 19 502, 60 2, 94 14319, 78 5576, 20 796, 17 1203, 00 715, 33 6029, 08 38, 94 5, 56 ,40 42, 10 V tej veji kmetijstva so glavni vir denarnih dohodkov vino in jabolka. V povprečju je dalo vino z vinskim žganjem nekaj nad 43 t, jabolka pa skoraj 38 % dohodkov. To razmerje se bistveno ne spremeni v nobeni izmed velikostnih skupin, če izvzamemo ohišnice, kjer so bili glavni vir dohodkov izdelki (nad 34 Ž). Povprečne prodajne cene so bile za i jabolka din 12, 27 in grozdje din 46, 18 za kg, a sadno žganje din 237, 25 za liter. 52 Denarni dohodki od živinoreje Tab. 81. Denarni dohodki od živine in živinorejskih izdelkov (na 1 gospodarsho) Vrsta Merska enota Skupno povprečje količina vrednost din Ohišnice količina vrednost din ]o 3 ha količina vrednost din Skupaj Konji Govedo Prašiči Ovce Koze Perutnina in zajci Čebele Ribe Sveže meso vseh vrst Prekajena slanina in iesni izdelki Mast, salo, slanina za topljenje Mleko SI p Surovo saslo Jajca Med in vosek Volna Koža, dlaka, kosti rogovi Delo živine pri drugih kos roj • kg 1 kg n kos kg 52699, 10 100, 0 0, 07 1309, 78 2, 48 1, 54 23628, 82 44, 78 2, 09 7936, 24 15, 12 0, 15 275, 63 0, 52 0, 07 129, 28 0, 24 0, 89 164, 08 0, 31 0, 01 ' 9, 24 0, 01 1, 08 179, 67 0, 34 0, 45 136, 09 0, 26 0, 56 111, 96 0, 21 707, 40 12908, 88 24, 52 4, 38 618, 33 1, 17 1, 44 441, 14 0, 84 224, 36 2274, 69 4, 32 0, 05 16, 85 0, 03 0, 00 2, 00 0, 00 803, 34 1, 52 1753, 09 3, 33 12823, 85 100, 0 0, 40 3218, 00 25, 10 0, 07 733, 33 5, 72 0, 27 86, 67 0, 6 1, 33 0, 57 247, 33 240, 00 1, 87 243, 13 5196, 171, 67 2234, 00 40, 59 1, 33 17, 38 1, 04 0, 83 0, 09 0, 61 943, 33 7, 33 451, 59 1, 52 0, 27 175, 41 26460, 37 100, 0 11770, 37 43, 45 2584, 31 9, 78 172, 22 0, 65 120, 56 0, 46 8510, 24 167, 13 32, 41 1755, 81 453, 89 893. 43 32, 14 0, 63 0, 12 6, 63 2, 34 3, 37 Vrsta Merska enota Od 3, 01 - 8 ha količina vrednost din Nad 8 ha količina vrednost din Skupaj Konji Govedo Prašiči Ofce Koze Perutnina in zajci Čebele Ribe Sveže meso vseh vrst Prekajena slanina in mesni izdelki Mast, salo, slanina za topljenje Mleko Sir Surovo maslo Jajca Med in vosek Volna Koža, dlaka, kosti rogovi Delo živine pri drugih giava kos roj kg 1 kg » kos kg 0, 09 1, 36 1, 25 0, 05 0, 07 0, 98 0, 02 1, 49 1, 15 0, 05 644, 67 1, 40 2, 22 212, 84 0, 13 46351, 67 1945, 45 20560, 09 5614, 45 78, 18 166, 55 194, 91 30, 91 238t18 389, 82 10, 91 12179, 29 318, 55 744, 87 2165, 60 45, 45 793, 91 874, 55 100, 0 4, 19 44, 72 12, 13 0, 02 0, 36 0, 42 0, 01 0, 51 0, 84 0, 00 26, 25 0, 65. 1, 61 4, 68 0, 01 1, 71 1. 89 0, 12 2, 45 4, 50 0, 40 0, 05 1, 22 1, 93 1, 67 1111, 18 10, 78 2, 01 273, 25 0, 03 0, 01 92101, 26 2233, 33 42217, 13 16682, 00 773, 60 88, 80 194, 33 332, 67 333, 33 19464, 46 1453, 78 597, 95 2851, 85 10, 00 61, 33 1091, 48 3770, 40 100, 0 2, 42 45, 83 18, 09 0, 84 0, 10 0, 21 0, 36 0, 36 21, 11 1, 58 0, 65 3, 09 0, 01 0, 07 1, 19 4, 09 53 Denarni dohodki od prodaje živine in živinorejskih izdelkov so že na prvi pogled najpomembnejša postavka med vsemi denarnimi dohodki Iz kmetijstva. V povprečju. znašajo na 1 gospodarstvo 52. 699. 10 dinarjev letno. V tej veji je v povprečju najpomembnejša goveja živina (skoraj 45 %), slede pa ji mleko [nad 2h %) in prašiči (nad 15 t) ter ostale postavke, med katerimi so se pomembnejša' jajca (4, 32 i) in delo živine(3, 33$, Fiedteiii ko se po treh glavnih velikostnih skupinah struktura dohodkov bistveno ne spreminja, tvorijo izjemo zadružniki, kjer je težišče dohodkov na mleku in jajcih, medtem ko je goveja živina dala pri njih le 25 i dohodkov. Denarni dohodki od drugih kmetijskih dejavnosti Tab. 82. Denarni dohodki od drugih kmetijskih proizvodov (na 1 gospodarstvo) Vrsta Skupno povprečje din Ohišnice d i rt* '' * Do 3 rifi na Od 3, 01 Nad 8 ha din Skupaj Les in drva Sladkor Olje Posojnina za kmetijsko orodje Zakupnina za zemljo Prodaja gospodarskega inventarja in orodja Prodaja zemlje in posevka Prodaja gospodarskih poslopij Posoj i lo, najeto za kmetijo Ostali kmetijski dohodki 19946, 21 100, 0 10826, 03 54. 28 33, 15 0, 16 94, 29 0, 47 1142, 34 5, 73 516, 30 2, 59 19, 02 0, 09 4960, 23 24, 87 2354. 84 11, 81 4502, 67 100, 0 302, 67 6, 72 4200, 00 93, 28 6197, 94 100, 0 700, 57 11, 31 107, 41 1, 73 2196, 11 35, 43 15638, 35 100, 0 5556, 80 35, 53 72, 73 0, 47 1665, 45 10, 65 2114, 81 34, 12 5717, 85 36, 56 1079, 04 17, 41 2625, 51 16, 79 40129, 40 100, 0 27399, 90 68, 28 5, 00 0, 01 222, 50 0, 55 1583, 33 3, 95 58, 33 0, 15 8066, 67 20, 10 2793, 67 6, 96 ) I S to tabelo se končujejo denarni dohodki, ki izJ virajo iz kmetijskih dejavnosti. Med take dohodke so šteta tudi posojila, najeta za kmetijsko proizvodnjo, kar pravzaprav ni denarni dohodek iz kmetijstva. Zaslužek zadružnikov v KDZ spada v posebno poglavje in smo ga zato ločili od ostalih kmetijskih dohodkov. V anketi je bilo vsega skupaj 15 gospodarstev zadružnikov, ki smo jih prav zaradi te vrste denarnih dohodkov izločili iz velikostne skupine do 3 ha in , jih ves čas obravnavali posebej. Se bi narareč denarne dohodke zadružnikov delili povprečno na vsa gospodarstva te velikostne skupine, bi dobili povsem napačno sliko o tem dohodku, ki je tipičen le za zadružnike. Anketa nam pove, da je vseh 15 gospodarstev prejelo iz kmetijskih delovnih zadrug skupaj 1, 011. 856 medtem ko zadružniki take zadolžitve sploh ne izkazujejo. Pomembnejša postavka v tej skupini denarsiih dohodkov so še "ostali kmetijski dohodki" , ki zavzemajo v povprečju skoraj 12 % in so relativno največji pri zadružnikih. Tu so všteti vsi denarni dohodki, ki izvirajo iz kmetijske dejavnosti, niso v tej in prejšnjih tabelah posebej navedeni, ker so tako različni, da jih ni mogoče po vrsti naštevati (n. pr. skočnina in podobno) ali pa jih dopisniki sploh niso posebej omenili. Posamezne postavke med dohodki od kmetijstva bomo osvetlili še na koncu tega dela naše obravnave, ko bomo podali rekapitulaci jo denarnih dohodkov. n s k i h člane* od KDZ dinarjev. Na eno gospodarstvo odpada torej 67. 457 dinarjev, na 1 člana teh 15 gospodarstev pa 13. 674 dinarjev letno. Kolikšen je delež tega zaslužka »ed vsemi denarni«! dohodki ohišničarjev, bomo videli pozneje pri obravnavi rekapitulaci je denarnih dohodkov' anketiranih gospodarstev. Na tem mestu naj poudarimo, da je anketa zabeležila zgolj denarne dohodke iz KDZ, ni pa zabeležila nobenih prejemkov njenih članov v poljskih in drugih pridelkih, kar je gotovo velika pomanjkljivost v metodologiji ankete. V tej skupini denarnih dohodkov je na prvem mestu . dohodek od prodaje lesa in drv (povprečno nad 54$), ki narašča z velikostjo posestva, saj tako narašča tudi gozdna površina. V povprečju zavzemajo posojila za kmetijsko proizvodnjo skoraj 25 t denarnih dohodkov v tej skupini in so v manjših dveh velikostnih skupinah precej nad tem povprečkom (34, 12 i oz. 36, 56 %) , v največji velikostni skupini pa nekaj pod njim (20, 10$, Denarni dohodki druži 54 Denarni dohodki od nekmetijske dejavnosti Tab. 83. Nekmetijski denarni dohodki (na 1 gospodarstvo) * » Vrsta Skupno potprečje din Ohišnice din Do 3 ha din Od 3, 01 - 8ha din Nad 8 ha din Skupaj Delo članov pri drugih kmetih Delo Jlanov livenkme-ti jstva Izdelki in storitve doisače obrti Izdelki in storitve obrtne dejavnosti Vožnje in ostale nekmetijske dejavnosti 38186. 73 100, "2082, 76 5, 44 25217, 64 65, 97 827, 61 2, 16 4917, 78 12, 93 5140, 95 13, 50 291 18 £, 46 100, 0 1715, 7 5, 89 49506, 12 100, 0 3011, 11 6, 07 25809, 73 88, 64 37144, 83 75, 04 1340, 40 4, 60 404, 17 0, 81 208, 00 0, 71 8357, 87 16, 45, 33 0, 161 588, 15 1. 19 38772, 70 100, 0 2053, 85 5, 29 19391, 05 50, 01 1115, 45 2, 88 7571, 40 19, 52 8640, 95 22, 30 29729, 20 100, 0 1365, 67 4, 59 19676, 16 66, 11 816, 67 2, 75 566, 67 1, 91 7304, 03 24, 64 Zgornja tabela vsebuje nekaj vrst denarnih dohodkofjki sicer niso tipični dohodki iz kmetijstva, so pa v tesni zvezi s ksečkim livljenjem zlasti pri nas. V prvi vrsti gre tu za dohodke tistih članov naših kmeč= kih gospodarstev, ki so zaposleni pb raznih tovarniških in drugih obratih ter ustanovah. V povprečju zavzema ta postavka okoli 66 % te vrste dohodkov, njen dele! pa je seveda največji pri ohišnicah in v velikostni skupini do 3 ha, po pravilu pa pada z velikostjo pošestva. Za njo kažejo največji delež (povprečno 13, 5 ?) vožnje in druge nekmetijske dejavnosti. Po po= sameznih velikostnih akupinah narašča delež tega dohodka z velikostjo posestva in zavzema ¥ največji skupini skoraj 25 % te vrste denarnih dohodkov. Posebni postavki sta izdatki in storitve domače obrti in izdelki in storitve obrtnih dejavnosti, iz anketnega gradiva ne zvemo, za kakšne vrste domače obrti gre, niti katere obrtne poklice so izvrševali posamezni anketirani gospodarji. Anketa je zabeležila le skupne denarne dohodke iz enega in drugega vira, pri čemer je vir obrtne dejavnosti vsekakor pomembnejši in kaže delež skoraj 13 % v tej skupini dohodkov. Zanimiva je le ugotovitev, da so se z obrtjo pečali le družinski člani v dveh srednjih velikostnih skupinah, medtem ko imajo zadružniki in gospodarji z več kot 8 ha skupne površine relativno več denarnih dohodkov od domače obrti .Tudi zaslužek članov anketiranih gospodarstev pri drugih kmetih je znatnejša postavka od onejki jo ima v strukturi te vrste dohodkov domača obrt. Ostali nekmetijski denarni dohodki Tab. 84. Ostali nekmetijski dohodki (na 1 gospodarstvo) Vrsta Skupno povprečje din Ohišnice din Do 3 ha din Od 3, 01 - 8 ha din Had 8 ha din Skupaj Posojila ,ki niso za kmetijstvo Dvig s hrani IniTkn ji žief>. Povračilo z? posojeni denar Prejeto za obresti Prejeta dota Darilo v denarju Dediščina Invalidnina, pokojnina in drugo Ostali nekmetijski dohodki 19108, 25 100, 0 1557, 70 22, 28 743, 69 1619, 57 2145, 54 611, 41 8, 15 0, 12 3, 90 8, 4? 11, 23 3, 20 23274, 73 914, 47 2581, 33 751, 33 100, 0 3, 93 24625, 92 100, 0 3153, 70 12, 8' 218. 89 0, 8! 18456, 83 100, 0 13697, 85 100, 0 1318, 18 432, 73 7, 14 2. 34 333, 33 35| 545, 45 2, 96 3. 23 1185, 93 4, 82 4179, 45 22, 65 370, 37 1, 50 772, 73 4, 19 501, 67 3, 66 68, 33 0, 50 1041, 67 7, 61 4166, 67 30, 42 1493, 33 10, 90 833, 33 6, 8047, 28 42, 11 4360, 77 12248, 00 52, 62 22, 82 6779, 60 29, 13 14642, 22 59, 46 6113, 64 33, 12 2834, 17 20, 69 4721, 48 19. 171 5094, 65 27, 601 2758„€8 20. 14 Ta tabela vsebuje denarne dohodke kmečkih gospodarstev, ki ne izvirajo iz kakršnekoli kmetijske dejavnosti. Skupno povprečje nam razodene, da so precej pomemben denarni dohodek naših kmetov invalidnina, po kojnina in drugi prejemki iz socialnih dajatev skupnosti. Povprečno znaša to na gospodarstvo nekaj čez 8 000 dinarjev letno ali 42 % od vseh dohodkov te vrste. Največji je dohodek seveda pri ohišnicah in v naslednji velikostni slP^1 , kjer je tudi najveE članov zaposlenih izven kmetijstva in jim to daje pravico do pokojninskih prejeiskoVj ki s® pač v večini med prejemki te vrste. ' Nekaj manj je invalidnin, še panj pa socialnih podpor. Naslednja tipična po - stavka je še posojilo, ki ni najeto za kmetijsko proizvodnjo, torej posojilo za osebne in druge po~ trebe. Delež skupnega povprečja je nekaj nad 8 % v tej skupini denarnih dohodkov. Tabela nam tudi od - kriva, da so relativno največ denarja dajali na posodo zadružniki, ki so prejemali povprečno največja odplačila. To je tudi razumljivo, če upoštevamo, daso nekateri iz KDZ prejemali lepe zaslužke, da pa so spričo prejetih poljskih pridelkov od tam in svoje intenzivnejše obdelane ohišnic® Smeli manj denarnih izdatkov (davek In drugo) kot drugi kmetovalci .Povsem netipične so postavke? dvig s hranilne knjižice, prejeta dota in darila v denarju ter dediščina, kjer je težko ugotavljati kako zakonitost. Kakor smo videli pri izdatkih, anketirani kmetje niso izkazali no - benih hranilnih vlog. Dvig, ki ga izkazuje velikostna skupina nad 8 ha, gre verjetno na račun prej vloženega denarja in še ta znesek ni kdove kako pomemben. V isti skupini je dala skoraj 1/3 denarnih dohodkov te vrste prejeta dota, ki je povsod drugje prav neznatna postavka. To dejstvo potrjuje navado, da se premožni ženijo po pravilih pri premožnih. Za kakšna darila v denarju gre, nam anketa ne pove, sklepati pa moremo, da gre za darila izseljencev in za denarne pomoči premožnejših staršev otrokodij ki so že na svojem .Zadnja postavka "ostali nekmečki dohodki" vsebuje vse mogoče denarne dohodke, ki niso posebej predvideni in jih je zato tudi težko definirati, so pa za prejemki iz socialnih dajatev države najpomembnejša pozicija med denarnimi dohodki te vrste; , saj znašajo v v povprečju nad 1/5 teh dohodkov. Denarni dohodki kmetijstva Najvažnejši denarni dohodki kmečkih gospodarstev so pač dohodki od kmetijstva. Tab. 85» ^ekapitulaci jaJ Denarni dohodki kmetijstva (na 1 gospodarstvi sta Skupno povprečje din Ohišnice din Do 3 ha din 3, 01 - 8 ha din Nad 8 ha Denarni dohodki s skupaj iz poljedelstva iz sadjarstva iz živinoreje iz drugih kmet .dejav. 105386. 40 100. 0 19398, 45 13342, 64 52699, 10 19946, 20 18, 41 12, 66 50, 00 18, 92 27399. 05 100, 0 579, 67 9492, 86 12823, 85 4502, 67 2, 12 34. 65 16. 43 >8926, 72 100, 0 8848, 78 18, 09 7419, 63 15, 16 92166, 69 100, 0 46, 8026 46o. 37 54, 6197, 94 12, 67 11034, 75 19141, 92 «361, 67 15638, 35 11, 97 20, 77 50, 29 16„97 187815, 02 100, 0 21, 97 41264, 58 14319, 78 92101, 26 40129, 40 7, 62 49, 04 21, 37 Če opazujemo le tiste dohodke od kmetijstva, ki se pojavljajo pri vseh velikostnih skupinah, torej če pri ohišnicah ne upoštevamo zaslužka članov KDZ, potem vidimo, da tvori dohodek od prodaje živine Ir živalskih izdelkov v povprečju in v vsaki velikostni skupini posebej okoli 50 % denarnih dohodkov in je torej najvažnejši pravi kmetijski dohodek. To potrjuje znano dejstvo, da je naša vas pretežno živinorejsko usmerjena. V povprečju kažejo enake deleže dohodki od poljskih pridelkov in ostalih kmetijskih proizvodov, med katerimi je glavni izvor dohodkov les, in slede živini na drugem oz. tretjem mestu. Povprečno pa je najmanj dohodkov od sadia in sadnih izdelkov, čeprav ti dohodki po posameznih velikostnih skupinah zelo vari i rajo (od 7„S - 34, 7 % po relativnih deležih). Velikostno skupino zadružnikov (ohišnice) smo sicer uvrstili v zgornjo tabelo, toda naprave strukturo njihovih denarnih dohodkov vpliva bistveno zaslužek pri KDZ. 0 tem Ram govori naslednja skala, iz katere vidimo, da je zaslužek od KDZ glavni vir do = hodkov v tej velikostni skipinl In da so ?si drugi de nami dohodki .ki izvirajo Iz kmeti jstva. pravzaprav postranskega pomena. Tab. 86. Kmetijski dohodki zadružnikov Vrsta Dohodki? skupaj od poljedelskih pridelkov od sadja in sadnih izdelkov od živine in živinskih izdelkov od ostalih kmetijskih proizvodov od KOZ Dohodek na 1 gospodarstvo din 94 856, 05 579, 67 9 492, 86 12 823, 85 4 502, 67 67 457, 00 100, 0 0, 61 10, 01 13, 52 4, 75 71, 11 56 Zanimivo sliko nam nudi lestvica dohodkov iz kmetijstva. Iz vsake izmed štirih skupin dohodkov iz kmetijstva smo izbrali najvažnejše postavke skupnih povprečij in ostale dohodke skupin ter izračunali strukturo, ki daje naslednji vrstni red! 22, 4 % krompir mleko les in drva prašiči 14, 2 l 12. 2 % 10. 3 % 7, 5 % avoooet^aftoo vino in vinsko žganje .. . . . . . 5, 5 M M M jabolka posojila za kmet. proizvodnjo vsi ostali poljski pridelki vse ostale živali in živinorejski proizvodi vse ostalo sadje in sadni izdel. 2, 4 jajca ». . . c 2, 2 delo litine pri drugih .. . . . . . . 1, 7 vsi ostali kiBet. dohodki .. . . . . 3, 9 skupaj • « o o o o 4, 0 % 100, 0 Skupni denarni doho dkl Naslednja rskapltulaci ja nam prikazuje stnaktunfdenarnih dohodkov, kakor smr jih obravnavali spredaj v posameznih tabelahs lab, 87. Rekapitulacija skupnih denarnih dohodkov (na 1 gospodarstvo) Vrsta Skupno povprečje din Ohišnice din Do 3 ha din % Od 3, 01 - 8 ha din Nad 8 ha din Denarni dohodki skupaj Dohodki od kmetijstva skupaj poljedelstvo sadjarstvo živinoreja druge kmetijske dej. Dohodki družinskih članov KOZ Dohodki od nekmetijskih dejavnosti Drugi nekmetijski dohodki 168180, 60 100, 0 147249, 24 100, 0 123058, 76 100, 0 P49396, 22 100, 0 ', 231242, 07 100, 0 62, 66 27399, 05 18, 61 48926, 72 39, 71. ! 92166, 69 61, 69' 187815, 02 81, 22 105386, 40 19398, 45 13342, 64 52699, 10 19946, 21 11, 54 7, 93 31, 33 11, 86; 579, 67 9492, 86 12823, 85 4502, 67 0 3? bM 7419, 63 8, 7 26460, 37 3, 0B! 6197, 94 7, 19: 11034, 75 7, 3r 41264, 58 17, 8E 6, 03 j 19141 ,92 12, 81: 14319, 78 6, 19 21 ,50* +6351 ,67 31, 021 92101, 26 39, 83 5, 04115638, 35 10, 47; 40129, 40 17, 35 5499, 22 3, 27 67457, 00 45, 38186, 73 22, 71 29118, 46 19, 77 49506, 12 40, 23 18772, 70 25, 95 29729, 20 12 19108, 25 11, 36 23274, 73 15, 81 ^625, 92 20, 01, (8456, 83 12, 36 13697, 85 5, 92 V skupnem povprečju so tudi tu živina in živalski proizvodi na prveis mestu s skoraj tretjinskim deležem. Takoj na drugem mestu pa so z več kot petinskim deležem nekmetijski dohodki, med katerimi prevladuje, kot smo videli, zaslužek članov anketiranih kmetij pri delu v nekmetijskih obratih. Ta dohodek je posebno poudarjen (čez 40 t) pri velikostni skupini do 3 ha in je celo na prvem mestu, pri naslednjih dveh velikostnih skupinah pa zdrkne zopet na drugo in celo na četrto mesto. S petinskim deležem je izkazan celo v ski* pini ohišnic, katerih glavni vir dohodkov je tudi poslej zaslužek članov v KDZ. Šs leošo sliko Ra® nudi tudi zgornja tabela, , %A nam prikazuje, in pove^ da so tako v skupnem povprečju kot v obeh največjih velikostnih skupinah daleč na prvem mestu dohodki od kmetijstva, medtem ko zavzemajo nekmetijski in ostali dohodki nekaj čez 1/5 oz. 1/10 denarnih dohodkov, fialo spremenjena slika je pri velikostni skupini do 3 ha. Tu so dohodki od kmetijstva skoraj enaki z nekmetijskim dohodkom (po 40 t) , medtem ko odpade 20 % na ostale nekmetijske dohodke, med katerimi prevladujejo - kot smo videli - prejemki iz socialnih dajatev države. Prav posebej je velikostna skupina ohišnic. Skoraj polovico dohodkov tvori zaslužek v KDZ, a dohodki od kmetijstva ne dajo niti 1/5 denarnih dohodkov. Nekmetijski dohodki so celo večji od tega, a ostali nekmetijski dohodki znašajo skoraj 16 t Zgornja tabela nam povs. , da je povprečni letni denarni dohodek enega anketiranega gospodarstva 168. 183 dinarjev. Bolje rečeno je to povprečni skupni znesek vseh prejemkov denarju, iz katerega gospodarstvo poravnava svoje potrebe : reprodukcijo, davke itd. To so pravzaprav denarni brato prejemki anketiranih gospodarstev in jih zato ne smemo zamenjati s čistimi prejemki. Poglavje o denarnih dohodkih naj končamo še s tabelo, ki nam podaja denarne dohodke preračunane na 1 družinskega člana anketiranih gospodarstev: Tab. 88. Denarni dohodki na 1 družinskega Slana din Denarni dohodki Skupno povprečje Ohišnice 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha Denarni dohodki skupaj Dohodki od kmetijstva skupaj Dohodki od poljedelskih pridelkov Dohodki od sadja in izdelkov iz sadja Dohodki od živine in živinorejskih izdelkov Dohodki od ostalih kmetijskih proizvodov «■ Zaslužek članov KDZ Nekmetijski dohodki Ostali nekmetijski dohodki 35406, W 22186, 61 4083, 88 2808, 98 11094, 55 4199, 20 1157, 73 8039, 31 4022, 79 29847, 82 5553, 85 117, 50 1924, 23 2599, 42 912, 70 13673, 73 5902, 39 4717. 85 28038, 71 11147, 86 2016. 18 1690, 55 6028, 94 1412. 19 11279, 88 5610, 97 33537, 93 20690, 48 2477, 19 4297, 17 10405, 48 3510, 64 8704, 08 4143. 37 43630, 58 35436, 80 7785, 77 2701, 85 17377, 60 7571, 58 5609, 28 2584, 50 Prav pri kraju se nam še enkrat vsiljuje lestvica dohodkov, tokrat vseh dohodkov skupaj. Proti prejšnji lestvici samih kmetijskih dohodkov je vrstni red dokaj spremenjen; delo člapov izven kmetijstva .. . . . . . 15, 0 % govedo .. . . . . . . . . . . . . . — .. . . . . . . . 14, 0 £ krompir 8, 9? mleko 1, 1% les in drva 6, 4? prejemki iz socialnih dajatev .. . . . . 4, 8? prašiči i. . 4, 7 % vino in vinsko žganje .. . . . . . — .. . 3, 4? prevozi .. . — .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3, 1? jabolka .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3, 0? posojila za kmetijsko proizvodnjo .. 2, 9 ? obrtne storitve in izdelki 2, 9? vsi ostali poljedelski pridelki .. . . 2, 6 ? vsa ostala živina in živinorejski proizvodi 2, 5? vsi ostali kmetijski dohodki .. . . . . . 2, 5? vse ostalo sadje in sadni izdelki .. 1, 5 % jajca 1, 4 ? darila v denarju 1, 3 ? delo članov pri drugih kmetih .. . . . 1, 2 ? delo živine pri drugih .. . . . . . . . . . . 1, 1 % prejeta dota .. . . . . . . . o. . . . . . . . . . . . 1, 0? posojila, ki niso za kmetijsko proizvodnjo .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 0, 9? vsi preostali nekmetijski dohodki. . 7, 2? Skupaj 100, 0 ? Kaj nam odkriva ta lestvica ? Predvsem to, da so pred štirimi glavnimi Izvori denarnih dohodkov od kmetijstva - govedo, krompir, mleko in les ter drva - dohodki od dela članov izven kmetijstva. Res je, da so vsi dohodki od kmetijstva skupaj večji, toda med posameznimi od teh je dohodek od dela izven kmetijstva celo večji od dohodka od govedoreje (brez mleka seveda). Karakteristično je to, v kakšni meri je naša vas navezana na ta dohodek. Presenetljivo je dejstvo, da je d& hodek od socialnih dajatev države po svojem deležu od skupnih dohodkov celo pred dohodki od prodaje prašiče^ kakor je tudi zanimivo, da vržejo prevozi več kot jabolka, ki so glavni vir dohodkov od pridelkov svežega sadja. Tudi obrtne storitve in izdelki dajo več kot vsi ostali poljski pridelki (razen krompirja) skupaj .Naposled vidimo še, da znašajo posojila, najeta za kmetijsio proizvodnjo in za druge potrebe, skupaj i, 8 t vseh denarnih dohodkov. DENARNI IZDATKI Denarne izdatke anketiranih gospodarstev je zajemala anketa zelo obširno. V anketnem gradivu so podatki o denarnih izdatkih takole razčlenjeni: A. Življenjski stroški gospodarstva: 1. izdatki za ži vi la 2. izdatki za pijačo in tobak 3. izdatki za obleko in obutev 58 4. izdatki za stanovanje in hišne potrebščine 5. izdatki za kurjavo in razsvetljavo 6. izdatki za higieno in zdravljenje 7. izdatki za prosveto, zabavo in druge osebne potrebe B. Stroški kmetijske proizvodnje C. Stroški nekmetijske dejavnosti D. Ostali izdatki v denarju. : V naši obravnavi denarnih izdatkov bomo po vrsti 'objavili in analizirali najprej vseh 10 tabel in tam, kjer so osnovne tabele preobširne, podali še skrajšaDenarni izdat , Tab. 89. Denarni izdatki za ne preglede s strukturnimi odstotki. Prvih 7 tabel prikazuje življenjske stroške anketiranih gospodarstev. ki za živila živila (na 1 gospodarstvo) Vrsta (/i $kupno povprečje .koližins din phišnice količinž din Oo 3 ha koliSina din Ud 3, 01 - 8 ha količina Nad 8 ha din koliSina din Skapaj Kruh Pšenica in rž PšeniEna in ržena moka Ječmen Ječmenova moka Koruza v zrnju Koruzna moka izdatek za mletje Krompir Fižol Zelenjava Sveže sadje in grozdje Suho sadje in sadni izdelki Goveje in telečje meso Svinjsko meso Ovčje meso Kozje meso Perutnina in zajci Ribe in divjačina Prekajena slanina in izdelki Mastj salo, slanina Loj in maslo Olje Mleko Sir Surovo maslo Jajca Sol S ladkor Med Ostala živi la jed v gostilni kg t! n ti n kg n » kg n kos kg 49, 90 9, 92 152, , 83 1, 29 0, 52 8, 97 19, 74 11, 14 0, 46 2, 46 23. 32 28984, 47 1703, 83 250, 72 5839, 04 40, 61 22, 47 199, 07 583. 58 344. 59 219, 65 41, 68 82, 33 234, 61 84, 83 82, 47 306, 37 8, 17 1, 33 20, 00 23, 73 20, 00 2, 20 0, 40 44, 40 38782, 48 3094, 06 1498 8364, 80 165, 80 44, 80 386, 40 707, 93 289, 60 258, 67 189, 33 30, 33 246, 00 66, 98 4, 24 190, 56 0, 27 1, 39 8, 06 16, 57 20, 87 0, 45 3, 70 24, 38 31556, 98 2292, 03 137, 83 7285, 33 26, 09 64, 11 217, 91 500, 11 163, 26 419, 96 33, 52 157, 43 385, 69 3, 01 64, 70 0, 75 0, 10 0, 11 0, 14 1, 27 6, 32 13, 50 25, 43 0, 69 0, 16 13, 83 40, 00 43, 62 0, 24 0, 53 132, 39 14, 24 8, 15 12, 17 18, 61 300, 17 1227, 05 6, 47 39, 24 0, 13 2510, 28 13, 21 369, 92 172, 90 125, 99 0, 87 51, 35 157, 34 1165, 04 5630, 43 73, 42 2705, 75 440, 72. 2, 68 409, 33 0, 22 47, 00 0, 68 12, 53 33, 47 47, 40 145, 93 1275, 00 26, 00 2704, 06 1845, 51 261, 13 218, 67 107, 27 1012, 20 7103, 33 . 2995, 47 ! 456, 93 . 25503, 77 . 57, 40 1836, 53 11, 89 4, 58 189, 71 1, 80 130, 00 4808, 05 126, 42 0, 15 4, 29 1, 53 27485, 04 705, 23 96, 42 4851, 02 55, 67 5, 55 lf&, 45 10, 17 216, 50 21, 87 63p, 60 19, 63 584, 50 7, 13 0, 35 3, 27 30, 00 332, 51 161, 82 37, 45 66, 00 193. 65 3, 83 0, 13 1, 13 10, 98 532, 62 80, 83 1, 60 42, 72 133. 35 3, 49 104, 44 0, 04 -5, 45 6, 06 99, 42 28, 02 4405, 33 33, 50 4903, 93 28, 95 4595 24, 54 3832, 55 29, 00 4635, 02 0, 63 0, 13 0, 26 0, 32 1, 49 10, 58 0, 12 15, 20 24, 47 0, 86 0, 16 34, 80 28, 83 34, 58 0, 20 115, 65 15, 56 41, 48 43, 15 431, 35 2045, 00 38, 89 2298, 14 481, 85 125, 72 45, 19 404, 17 858, 57 5135, 24 74, 63 2816, 81 202, 87 0, 65 123, 35 0, 11 17, 27 0, 36 ■ 27, 27 0, 48 0, 10 0, 07 1, 56 5, 64 0, 15 11, 28 6, 50 0, 43 0, 05 4, 69 42, 66 51, 15 0, 42 6, 00 0, 02 399, 27 1094, 91 30, 82 2277, 75 126, 36i 99, 51 14, 05 52, 29 1200, 80 4783, 46 109, 73' 2416, 80, 515, 07 3, 08 0, 28 14, 02 6, 77 0, 73 .0, 13 3, 67 49, 23 43, 89 0, 18 86, 50 13. 83 1, 129, 600, 05 50, 58 2865, 90 123, 67 116, 72 49, 25 44, 02 1446, 28 6484, 28 57, 42 2798, 23 582, 58 Anketirana gospodarstva so poleg lastne proizvodnje živila tudi kupovala. Vse to je zajela anketa v 32 postavkah zgornje tabele, in sicer v količinskih in vrednostnih podatkih. Tabelo objavljamo v povprečkih na 1 anketirano gospodarstvo. Seveda nam anketa ne pove, kje so si kmetje ta živila nabavljali, t. j. pri ^ drugem kmetu (zlasti žita, krompir, sadje) ali v trgovski mreži . Zato je tudi nemogoče postaviti račun o priffiankl jaju, n. pr. žit na kmetih« Če bi jih nabavljali le v trgovski mreži, potem bi se primankl jaj dal izračunati. Če jih pa kupujejo pri drugem kmetu, pome ni, da je leta imel presežke in vsak račun je na kmetsko prebivalstvo sploh nemogoč. Zgornja tabela je zanimiva le po tem, da vidimo, po kakšnih količinah in kakšnih živilih segajo kmetje navzlic svoji kmetijski proizvodnji. Tabela nas pouči tudi o tem, katera izmed velikostnih skupin in v kakšnem obsegu mora kupovati ta ali ona živila. Skupni povprečni izdatki zanje nam povedo, da izdata za živila največ ravno dve najmanjši velikostni skupini, ohišnica in skupina do 3 ha, torej ekonomsko najšibkejši skupini, ki sta ravno zaradi pomanjkanja obdelovalne zemlje primorani dokupova 59 ti živež. Da bi imeli boljši pregled nad izdatki za živila, smo posamezne Izdatke zanje sešteli v glavne ali vsaj važnejše skupine in izraSunali strukturne deleže v naslednji tabeli: Tab. 90. , Makup živil na 1 gospodarstvo Vrsta Skupno povprečje din Ohišnice din Do 3 ha din Od 3, 01 - 8 ha din Nad 8 ha din Skupaj Kruh ?ita, soka in izdatek za mletje Vrtnine Sadje in sadni izdelki Sveže meso vseh vrst Mesni izdelki Mast, salo, slanina za topljenje, loj in maslo Olje Mleko Mlečni izdelki Jajca Sol Sladkor Med Ostala živila Jed v gostilni 28984, 47 100, 0 38782 j 48 7280, 08 343, 66 299, 31 4590, 89 300, 17 1266, 29 2510, 28 369, 92 177, 34 157, 34 1165, 04 5630, 43 73, 42 2705, 75 440, 72 4, 36 8, 65 1, 28 0, 61 0, 54 4, 02 19, 41 0, 25 9, 33 1, 52 100, 0 31556, 98 100, 0 25503, 77 100, 0 27485, 04 100, 0 1703, 83 5, 87 3094, 06 7, 98 2292, 03 25, 09 11457, 33 1, 19 478, 33 1, 03 246, 00 15, 82 5360, 26 1, 03 145, 93 1301, 00 2704, 06 1845, 51 480, 80 107, 27 1012, 20 7103, 33 2995, 47 456, 93 29, 57 1, 23 0, 64 13, 77 0, 37. 3, 36 6, 98 4, 1, 0, 2> 18, 28 77 24 28 62 »73 ,18 7, 26 1836, 53 7, 20 705, 23 8394, 64 610, 91 490, 13 4810, 84 431, 35 2083, 89 2298, 14 481, 85 170, 91 404, 17 858, 57 5135, 24 74, 63 2816, 81 202, 87 26, 52 1, 94 1, 56 15, 28 1937 6, 62 7, 28 1, 53 0, 54 1, 28 2, 72 16, 30 0, 24 8, 92 0, 64 6075, 61 265, 27 199, 10 4006, 44 399, 27 1125, 73 2277, 75 126, 36 113, 56 52, 29 1200, 80 4783, 46 109, 73 2416, 80 515, 07 23, 50 1, 04 0, 78 15, 82 1, 57 4, 42 8, 92 0, 49 0, 45 0, 20 4, 72 18, 68 0, 43 9, 46 2, 02 6336, 73 125, 15 232, 77 4736, 35 129, 83 650, 63 2865, 90 123, 67 165, 97 44, 02 1446, 28 6484, 28 57, 42 2798, 23 582, 58 2S56 22, 77 0, 45 0, 84 17, 03 0, 45 2, 37 10, 24 0, 45 0, 60 0, 14 5, 14 24, 57 0, 21 10, 02 Takoj na vrhu tabele opazimo, da gre povprečno čez 30 % izdatkov za kruh in žita. Pri ohišnicah in velikostni skupini do 3 ha so ti izdatki še precej večji od povprečja(okoli 38 oz. 34 $), kar pomeni , da letem primanjkuje zemlje ravno za proizvodnjo krušnih žit. Velikostna skupina od 3, 01 do 8 ha je v tem oziru na povprečju, ona nad 8 ha pa pod njim, čeprav je tudi njen delež izdatkov za žitarice nad 1/4 izdatkov za živila in je razmeroma velik. Naslednja značilnejša postavka ised kupljenimi živili je izdatek za sladkor, ki kaže v povprečju skoraj 1/5 izdatkov za živila. Takoj za sladkorjem je meso, za njim pa maščobe, med katerimi prevladuje olje. Za mast so izdatki relativno največji pri velikostni skupini do 3 ha, kjer so potrebe ipo maščobah večje, kot pa so v stanju sami zrediti pra šičev. Olja pri nas kmetje ne pridelajo veliko (anketa tega ni zabeleževala) in so zato v veliki večini navezani na nakup. Izdatke za mleko ni velik, ker se pojavlja samo v času visoke brejosti, ko kmetje, ki imajo samo eno kravo (poglavitno zadružniki), kupujejo najnujnejše količine isleka za svojo prehrano. Navada pa je, da se mleko posoja, t. j. jemlje na posodo pri sosedu in potem, ko se krava oteli, zopet vrača. To pa bomo videli pozneje v tabeli, ki bo obravnavala prejemke in dajatve v naravi. Od ostalih iraenovanih izdatkov za živila je pomemben še izdatek za sol (pov. prečno 4 Ž), medtem ko so izdatki za vsa druga neimenovana živila okoli 10 % vseh denarnih izdatkov za prehrano članov anketiranih gospodinjstev. Denarni izdatki za pijačo in tobak Tab. 91. Denarni izdatki za pijačo in tobak (na 1 gospodarstvo) i Vrsta Skupno povprečje din Ohišnice Do 3 ha din 3, 018 ha din Nad 8 ha din Skupaj Pijača kupljena za Cigarete in tobak Pijača v gosti Ini 8323, 88 100, 0 11763, 13 100, 0 6224, 96 100, 0 8505, 89 100, 0 9186, 23 100, 0 2420, 47 29, 08 2708, 20 23, 02 1518, 80 24, 40 2647, 71 31, 13 2951, 75 32, 13 4086, 28 49, 09 6750, 40 57, 39 3202, 70 - 51, 45 4317, 91 50, 76 4003, 15 43, 58 1817, 13 21, 83 2304, 53 19, 59 1503, 46 24, 15 1540, 27 18, 11 2231, 33 24, 29 60 Denarne izdatke za tobak in tobaSne izdelke ter pijačo vseh vrst srao prikazali v zgornji posebni tabeli. Izdatki za pijačo so celo razdeljeni na pijačo, kupljeno v gostilni ali drugod in porabljeno domajter na izdatke za pijačo v gostilni. Tabela nam pove, da gre polovico izdatkov v tej skupini za tobak, druga polovica pa za alkoholne pijače. Po zgornjih podatkih se sicer več pijač porabi na domu, toda nobene kontrole nimamo o tem, ali je izdatek za pijačo v gostilni napovedan res po pravici. Za tobak in tobačne izdelke se izda letno povprečno 'kOSS dinarjev na gospodarstvo. Denarni izdatki za obleko in obutev Tab. 92. Denarni izdatki za obleko in obutev (na 1 gospodarstvo) Vrsta Skupno povprečje din Ohišnice Do 3 ha din 3, 01 - 8 ha din Nad 8 ha din Skupaj Gotova obleka in perilo Blago za obleko in perilo Krojaške usluge Gotova obutev Material za obutev Čevljarske usluge 28006, 03 100, 0 W096s40 100, 0 19968, 70 100, 0 21113, 14 100, 0 38535, 46 100, 0 6947, 93 24, 81 11451, 06 28, 56 3540, 09 17, 73 4902, 75 23, 22 10763, 97 27, 93 10358, 26 36, 98 14053, 00 35, 05 7959, 12 39, 86 8358, 42 39, 59 13426, 98 34, 84 1578, 37 5, 64 4051, 20 7, 61 1067, 50 5, 34 1223, 20 5, 79 1995, 52 5, 18 4799, 49 17, 14 8511, 33 21, 23 3452, 96 1909, 45 6, 82 2412, 53 8, 61 2102, 13 5, 24 927, 67 2, 31 1593. 02 2356. 03 17, 29 7, 98 11, 80 3037, 76 14, 39 1806, 20 8, 56 1784, 84 8, 45 6698, 32 17, 38 2240, 72 5, 82 3409, 97 8, 85 Zgornji podatki se dele v glavnem na dve skupini: izdatke za obleko in izdatke za obutev. V vsaki skupini zvemo, koliko je odpadlo na gotovo obleko ali obutev, koliko na material za oblačila in obuvala in koliko na krojaške oz. čevljarske usluge. V skupnem povprečju je odpadlo za oblačila 67, 4 $, a na obutev 32, 6 % denarnih izdatkov. Razmerje je torej 2s1 in se ne menja v nobeni izmed velikostnih skupin. Dalje vidimo, da so izdatki za material za oblačila večji kot za gotove obleke in perilo, nasprotno pa so večji izdatki za gotovo obutev, ker izdatkov za čevljarske usluge ne gre v celoti prištevati k izdatkom za material za obutev. Izdatki za čevljarja namreč vsebujejo tudi izdatke za popravila stare obutve. Denarni izdatki za stanovanje, p o h i š t v. o in posodo Tab. 93. Denarni izdatki za stanovanje, pohištvo in posodo (na 1 gospodarstvo) Vrsta Skupno povprečje din Ohišnice din Do 3 ha din Od 3, 018 ha din Nad 8 ha din Skupaj Najeirmina Gradnja in drugo Nakup in popravila pohištva in posode 3912, 80 100, 0 2880, 80 100, 0 3225, 05 100, 0 2705, 82 100^0 5896, 17 100, 0 58, 10 . 1, 48 - - 17, 04 0, 52 15, 27 0, 56 148, 83 2, 53 2428, 65 62, 07 646, 67 22, 45 1838, 13 57, 00 1384, 55 5. 1, 17 4362, 72 73, 99 1426, 05 36, 45 2234, 13 77, 55 1369, 89 42, 48 1306, 00 48, 27 1384, 62 23, 48 Glavna postavka v tej skupini denarnih izdatkov so izdatki za gradnjo in popravilo stanovanjskih prostorov in poslopij, medtem ko najemnina na kmetih praktično ne pride v poštev. Čez 1/3 izdatkov te vrste obsegajo izdatki za nakup in popravilo pohištva in posode, " ki so z delelem skoraj 78 % največji pri zadružnikih, kjer odpade zato manjši dele? na izdatke za gradnjo in popravila stanovanjskih objektov. 61 Denarni izdatki za kurjavo in razsvetljavo Tab. Denarni izdatki za kurjavo irv razsvetljavo fna i gospodarstvo) Vrsta Skupno povprečje din Ohišnice Do 3 ha din Od 3, 01 - 8 ha din Nad 8 ha Drva SKUPAJ Električni tok in instalacija %Petrolej Sveče, vžigalice, karbid in. drugo 5 366, 61. 100, 0 V ¥75, 73 100, 0 4 91^, 57 100, 0 5 836, 29 100, 0 5 565, 63 100, 0 732. 60 13, 65 590s67 13, 20 1 «1, 27 28, 92 747, 87 12, 81 m, 37 2. V 158, 42 2, 95 87, 60 1, 96 225, 4, 59 221, 09 3, 79 58, 33 1, 05 3 070, 25 57, 21 2 571, 00 636, 74 11, 87 365, 53 57, 44 1 974, 50 40, 18 3 388, 45 58, 06 3 889, 55 69, 89 8, 16 712, 26 14, 49 622, 18 66 649, 92 11, 68 768, 61 14, 32 860, 93 19, 24 581, 13 11, 82 856, 75 Premog je po zneskih sodeč bolj nenavadna kurjava jna kmetih, a drva so imela gospodarstva iz lastnih gozdov, tako da gre tu le za izjemno nabavljene količine oziroma rezultirajo povprečki od gospodarstev, ki so brez lastnega gozda. Zato so za letne povprečke ti izdatki tudi razmeroma majhni „ Najpomembnejši je tu izdatek za električni tok in instalacijo, čeprav iz gradiva nikjer ni razvidnosda bi izdatki veljali instalaciji. Gre torej le za tok, Kal iko je porabljenih kilovatnih ur, anketa ne pove. Da se še vedno porabi precej petroleja, dokazuje zgornji povpreček„ Se nekaj več pa odpade na sveče, karbid, vžigalice in druge izdatke v zvezi s kurjavo in razsvetljavo. Tu so verjetno zacopadene tudi žarnice, ki niso poceni. Vrsta Skupno povprečje din Ohišnice din Do 3 ha Od 3, 01=8 ha din din SKOPAJ Milo, britvice, glavniki in podobno Brivec in frizer Zdravnik, zdravila, bolnica in zdravilišče 3 255, 59 100, 0 4 115, 20 100, 0 3 020, 22 100, 0 2 733, 62 100, 0 3 731, 00 100, 0 1 570, 83 48, 25 2 147, 53 52, 18 1 496, 24 49, 54 1 463, 42 53, 53 1 592, 25 322, 78 11, 81 517, 12 13, 86 to 42, 6 414, 00 12, 72 622, 47 15, 13 334, 43 11 , 1 270, 76 39, 03 1 345, 20 32, 69 1 39, 39 947, 42 34, 66 1 621, 63 43, 41 Denarni izdatki 'za higieno in zdravljenje Tab. 95, Denarni izdatki za higieno in zdravljenje (na 1 gospodarstvo) Anketa je te karakteristične osebne izdatke opazovala posebej. Skoraj polovico teh izdatkov tvorijo izdatki za osebno nego in higienos milo, britje, glavnike in podobno. Sem spada tudi milo za pranje. Našled - nja postavka so izdatki v denarju za zdravljenje. Povprečje je precej nizko. Iz tega bi sledilo, da se kmet je zaradi visokih cen teh uslug samo v najnujnejših primerih zatekajo k zdravniku ali v bolnico. Videli pa sis že, da uživa precej anketiranih kmetov socialno zavarovanje, Na videz manj pomemben je izdatek za britje in česanje pri brivcu. ^ Denarni izdatki za prosveto, kulturo ia osebne potrebe V naslednji tabeli so posebej izkazani samo najznačilnejši izdatki in so nekateri precej veliki, medtem ko najdemo v predzadnji vrsti precejšen znesek za vse prej neimenovane osebne izdatke. Te postavke ni mogoče podrobneje analizirati, ker sestoji pač iz najrazličnajših izdatkov za osebne potrebe, ki jim nikjer ni bi la določena posebna rubrika. Skupno povprečje kaže skoraj enake izdatke za potne (prevozne) stroške in delovno silo za hišna dela (obakrat čez 15 %), čeprav so deleži slednjih v posameznih velikostnih skupinah dokaj različni (v velikostni skupini nad 8 ha kažejo n. pr. delež čez 24 %. 62 Iab0 96. Denarni izdatki za prosveto, kulturo in osebne potrebe (na 1 gospodarstvo) Vrsta Skupno povprečje m Oh i šnice Do 3 ha din % din Od 3. 01=8 ha Nad 8 ha din SKUPAJ Knjige, časopisi in pisarniške potrebščine Radio (popravila, naročnina in slično) Vstopaics za kino, gledališče in drugo Obiski sorodnikov in letni odmor Osebna vozila' in njih popravil® (kolesa itd. ) Potni stroški (vozne karte) Pošta iti telefon Članarina in prispsvki družbenim orgafiizaei jaa Delovna sila za hišna dela Darovi in darovan denar Odvetnik Cerkev in duhovnik Porakaj pogreb in podobno Odplačilo posojila za osebne stroške Izgubi j en in ukraden denar Ostali neiiBenovani osebni strcški 9890, 56 10GSQ 8359, 06 100. 0 6167, 6^ 100, 0 8290, 9^ 100s0 15090 , 36 854, 66 8, 64 921, 60 11, 03 192, 94 12, 86 911*04 10, 99 841, 80 100, 0 5, 58 531, 25 5, 37 553, 33 6, 62 580, 56 ,41 365, 45 4, 41 633, 33 4, 20 308, 96 3, 12 892, 80, 10, 68 161, 09 1, 63 378, 134, 52 191, 57. 3, 11 203, 36 2, 45 90, 00 1, 46 180, 45 2, 18 903, 7 2 9, 14 8 53, 93 1 0 , 22 1 27 4, 80 20 , 66 553 , 24 6 , 67 1569, 56 15, 87 2080, 20 24, 89 1031, 19 16, 72 1579, 56 19, 05 351, 90 3, 56 173, 67 2, 08 242, 89 3, 94 320, 49 3, 87 349, 39 3, 53 652, 87 7, 81 1570, 89 15, 88 276, 67 3, 31 485, 56 4, 91 206, 20 2, 47 93, 11 0, 94 - 158, 14 1, 60 90, 53 1, 07 667, 59' 6, 75 384, 67 4, 60 570, 11 5, 77 - 29, 81 0, 30 33, 33 0, 40 450, 06 7, 29 252, 05 3, 04 132, 41 2, 15 1027, 87 12, 40 249, 50 4, 05 663, 00 8, 00 111, 70 1, 81 201, 82 2, 43 105, 44 1, 71 234, 93 2, 83 303, 67 4, 92 692, 58 8, 35 185, 19 3, 00 181, 82 2, 19 17, 69 0, 29 26, 36 0, 32 1284, 84 12, 99 861, 13 10, 30 408, 06 6, 62 896, 91 10, 82 365, 43 153, 05 903, 47 1917, 27 523, 35 272, 15 3686, 83 605, 20 152, 07 1042, 93 1415, 00 43, 00 2535, 48 2, 42 1, 01 5, 99 12, 71 3, 47 1, 80 24, 43 4, 01 1 01 6, 91 9, 38 0, 28 16, 80 Skupni življenjski stroški Iab0 97, Medsebojna pnaerjava življenjskih stroškov (na 1 gospodarstvo) Vrsta Skupno povprečje din % Ohi šnice din Do 3 ha din % 0 d 3, 018 ha din Nad 8 ha •din DENARNI i ZDA! K i SKUPAJ za živila za pijačo in tobak za obleko in obutev za stanovanje, pohištvo in podobno za kurjavo in razsvetljavo za higieno in zdravljenje za prosveto, kulturo in druge osebne potreb® 87739, 94 100, 0 110472, 80 100, 0 28984, 47 33, 03 38782, 35, 10 8323, 86 75078, 12 100, 0 7 4689, 47 100, 00 105489, 89 42, 03 25503, 77 9, 49 11763, 13 10, 65 31556, 98 6224, 96 ,29 8505, 89 28006, 03 31, 92 400 96 , 40 36, 29 1 9968, 70 26, 60 21113, 14 34, 15 11, 39 28, 27 27485, 04 9186, 23 38535, 46 3912, 80 5366, 61 3255, 59 4, 46 6, 12 3, 71 2880, 80 4475, 73 4115, 20 2, 61 4, 05 3, 73 5565, 63 9890, 56 11, 27 8359, 06 7, 57 3225, 05 4, 30 2705, 82 3, 62 5896 4914, 57 6, 55 5836, 29 7, 81 3020, 22 4, 02 2733, 62 3, 66 3731, 00 6167, 64 8, 21 8290, 94 11, 10 15090, 36 100, 0 26, 05 8, 71 36, 53 5, 59 5, 28 3, 54 14, 30 V skupne« povprečju so na prve« mestu izdatki za živila, a samo nekaj manjši za obleko in obutev, tako da tvorita ti dve postavki skupaj nekaj čez 65 % življenjskih stroškov. Enak delež kažeta ti dve vrsti življenjskih stroškov skupaj tudi pri posameznih velikostnih skupinah, vendar s to razliko, da so bili pri zadružnikih in v skupini nad 8 ha pretelnejši izdatki za obleko in obutev, pri ostalih dveh skupinah pa izdatki za živila, izdatki za prosveto, kulturo in druga osebne potrebe obsegajo v skupnen povprečju nekaj nad 1/10 življenjskih stroškov, a skoraj toliko tudi izdatki za pijačo in tobak, medtem ko so vsi drugi življenjski stroški dokaj »anjši. Na 1 družinskega člana anketiranih kmečkih gospodarstev odpade letno 18. 472 dinarjev za življenske stroške ali 1. 539 dinarjev na mesec. Druga glavna skupina denarnih izdatkov so izdatki za kmetijsko proizvodnjo. Začeli bomo s tabelo povpreč kov na 1 gospodarstvo, tako kot nam jo podaja anketno gradivo, 63 Denarni izdatki za knetijsko proizvodnjo Tab. 98. Denarni izdatki za kmetijsko proizvodnjo (na 1 gospodarstvo) Vrsta Skupno povprečje Ohišnice koHč. din količ. din količ. din količ. din Do 3 ha Od 3. 018 ha Nad 8 ha količ. din SKUPAJ Pšenica, rž, ječmen in oves za seme Koruia za seme za sete kg Seme zelenjave Seme industrijskih rasti i Seme kram) h rastlin Sadne in Wtne sadike Ježisen in i^es za krmi Koruza za khao Krompir za krmo Seno, koruznica, in sla' ma za" krmo in steljc Sol za krmo Ostala krma Konji Govedo Ovce Koze Prašiči Perutnina in zajci Panj i, čebele in mate rial Veterinar Podkovan je in drugi izdatki Gnojila (naravna in kg 65736, 40 12, 68 315, 28 12, 73 1, 07 38, 13 - 73, 12 1654, 59 3, 33 214, 97 - 46, (17 - 426, 62 - 117, [j? - 117, 56 - 332, 77 22, 53 4, 92 12, 67 7, 50 kg 7, 66 g av Sredstva za zaščito rastlin Kmetijsko orodje, stro' ji in deli Kmetijski vozovi Drobno orodje 3encin, ko]omaz in pod, Popravila orodja. in stroje? Gradnja in popravila gospodarskih stavb Kupljena zemlja in posevek Zakupnina za zemljo Zakupnina za gospodarsko poslopje Zavarovanje posevka in poslopij }avek od dohodka od kmetijstva Takse in podobno )elovna sila za poljska dela 0, 05 0, 32 0, 03 0, 01 1, 35 7j?, 59 '/ 191(j, 49 185, 66 524, 73 1900. 54 8572. 55 ' 47, 83 16, 30 3497, 99 41, 28 19, 84 476. 50 1112, 01 2011, 37 727, 64 1304, 68 1346, 39 566. 42 216. 51 1142, 03 3820, 60 532, 61 105. 43 24, 18 715, 72 23167, 09 463, 89 3702, 77 27165, 13 314, 60 6, 48 1, 28 33, 33 17, 63 116, 60 34, 07 - . 91, 33 - 125, 47 - * 4, 00 2^9, 33 10, 59 1, 85 3, 47 0, 07 0, 07 0, 07 1, 93 1563, 33 - 95, 00 3, 34 1212, 67 - 2200, 00 - 324, 67 0, 30 6095, 00 200, 00 - 4301, 33 0, 83 55, 33 - 261, 33 - 93, 33 909, 67 - 1028, 00 - 651, 93 - 966, 67 - 962, 33 5, 33 - 1247, 60 , 474, 67 - 340 56, 11 100 ,00 38, 89 435. 56 228, 52 1, 85 234. 57 25, 37 113, 93 257, 50 22, 22 2117, 72 76, 96 418, 43 14, 27 0, 45 An . QI 5, 11 19, 31 16, 73 60796, 99 374, 73 13, 00 955, 27 142, 60 52, 29 272, 75 183, 64 102, 18 535, 71 166, 55 16, 78 1, 70 170, 03 6, 82 6 „00 6, 00 2398, 73 4, 39 161, 64 537, 64 0, 04 1290, 91 0, 42 12959, 09 0, 09 141, 82 0, 02 15, 60 0*32 2750, 18 11, 57 46, 30 244, 15 228, 94 1567, 02 137, 77 673, 57 556, 94 315, 37 232, 07 440, 09 1186, 65 1796, 30 1, 35 3590, 00 62, 55 20, 91 329. 53 1 ,E 963, 47 2281, 80 1366, 00 3763, 33 502, 78 415, 46 2008, 42 1415, 56 1024, 55 1288, 24 826, 84 409, 58 103, 87 787, 91 3574. 35 18, 18 169, 09 8, 18 720, 24 18364, 01 529, 64 2678. 36 107536, 66 454, 70 70, 00 3798, 08 293, 72 83, 17 824, 33 138, 00 164, 42 232, 83 1363, 22 328, 18 343, 33 16, 67 3885, 83 45, 00 874, 13 2397, 15 C C Uri J) 2050, 65 2628, 07 837, 15 358, 53 2072, 00 7253, 38 93, 33 66, 07 841, 30 460 «3, 18 221, 67 6151 „58 64 Tab„ 980 Nadaljevanje Vrsta Skupno povprečje količ. Ohišnice koIlL din količ. din 3, 018 ha količ. količ. Jm Najeta živina za poljedelska dela Najeto orodje In stro jI Odplačilo kmetijskih poso j i 1 Ostali neimenovani izdatki 810, 95 139 s26 1665, 17 1625, 80 235, 67 10, 001016, 93 341, 85 74, 19 792, 59 1038, 02 173, 27 265, 95 1509, 09 1783. 69 1294, 83 116, 50 3007, 35 2162, 30 Kakor so denarni dohodki od kssti jstva glavni vir dohodkov, tako so tudi denarni izctatki za kmetijsko proizvodnjo » investicije in reprodukcija ~ največja postavka takoj za življenjskimi stroški, ki » kot bomo pozneje videli - obsegata v povprečju čez 41 % vseh denarnih izdatkov anketiranih kmečkih gospodarstev. To važno vrsto izdatkov je spremljala anketa v 41 pokazateljih, od katerih so nekateri podani i v količinah i v vrednosti. Tudi tu je anketa prav v tess delti pomanjkljiva, ker nai podaja nekaj važnih izdatkov samo v vrednosti namesto tudi v količinio Pri izdatkih za nakup živine pa bi nujno morali imeti še tretji pokazatelj - težo kupljene živine. Ta pomanjkljivost ankete je zelo ovirala izračunavanje neto dohodka od kmetijstva, o čemur bosio še posebej govorlllio Po zgornji tabeli, ki podaja povprečke na 1 gospodarstvo tako podrobsso razčlenjene, kot jih je podale anketno gradivo, ne aoremo izvesti posebne analize in smo zato podatke razvrstili v naslednjo tabelo, ki nam pove tudi strukturne deležes T ab„ 9 9 o Re kapitulacij a denarnih izdatkov za kmetijsko proizvodnjo (na 1 gospodarstvo) Skupno povprečje I t ft Ohišnice din Do 3 ha din Od 3, 018 ha 'Nad 8 ha din SKUPAJ Nakup seaen in sadik vseh vrst Nakup kriES Nakup živine, perutnine is čebel ter stroški za vzdrževanje Guojilfe (naravna in utetna) Sredstva za zaščita rastlin Nakup In vzdrževanje orodja, stroje? In podobno Zidava in popravilo gospodarskih poslopij Delovna sila za poljedelska dela (dninarji in hlapci) Odplačilo posojil za kmetijstvo Ostali izdatki Davek na dohodke od kmetijstva 65739, 41 100, 0 27165, 12 100, 0 34056, 11 100 0 60796, 99 100, 0 107536, 65 100, 0 2813, 23 4, 28 715, 40 2, 64 1064, 75 3, 12 1994, 28 3, 28 5662, 00 5, 28 3149, 83 4, 79 3130, 33 11, 54 3006, 76 8, 82 3902, 45 6, 44 2593, 58 2, 41 15687, 84 23, 82 7435, 99 27, 39 9376, 14 27, 55 19249, 66 31, 66 20157, 11 20, 10 2011, 37 3, 06 909, 67 3, 35 1567, 02 4, 59 1415, 56 2, 33 3232, 87 3, 01 727, 64 1, 13 1028, 00 3, 80 137, 77 0, 44 1024, 55 1, 69 695, 30 0, 06 43 59, 52 ,64 3828, 53 14, 11 1985, 9? 5, 83 3312, 57 5, 44 7588, 17 7, 04 3820, 60 5, 82 474, 67 1, 751 186, 65 3, 48 3574, 35 5, 88 7253, 38 6, 77 3702, 77 5, 64 .3763, 33 13, 89 2 008, 42 5, 89 2678, 36 4, 38 6151, 58 5, 74 166 5, 17 2, 53 10, 00 0, 0 4 792, 59 2, 33 1 50 9, 09 2 , 48 300 7, 3 5 2, 80 4634, 35 7, 06 3587, 40 13, 25 4484, 00 13, 15 3772, 11 6, 20 5155, 13 4, 79 23167, 09 35, 23 2281, 80 8, 44 8446, 03 24, 80 18364, 01 30, 22 46040, 18 42, 00 Ker je celotna kmetijska proizvodnja osnova za obdavčenje kmetijskih posestev, je tudi davek od dohodka od kmetijstva del stroškov kmetijske proizvodnje in ga zato tudi anketa šteje mednje. Zgornja tabela naa pove, da obsegajo v skupne® povprečju davčne dajatve čez 35 % denarnih izdatkov za kmetijsko proizvodnjo in so uied temi izdatki daleč na prvem mestu. Progresivna davčna lestvica obremenjuje kmečka posestva sorazmerno z njihovo velikostjo in to nam pptrjuje tudi zgornja tabela. Medta® ko plačujejo ohišničarji komaj deseti 65 del svojih izdatkov za davke, odpade pri naslednji skupini že ijk, kar se v prihodnji skupini stopnjuje le skoraj do 1/3 in doseže pri največji skupini doraala p8= lovico vseh izdatkov za kmetijsko proizvodnjo. Davki so pri dveh manjših velikostnih skupinah (ohišnice in do 3 ha) manjši, pri obeh večjih velikostnih skupinah ter v skupne« povprečju pa celo večji kot izdatki za nakup in vzdrževanje žitfne, perutnine in čebel, kar je pri nas, kot sso videli, glavni vir dohodkov od kmetijstva. Nakup krme in senen obremenjuje izdatke za kmetijsko proizvodnjo s komaj 5 odstotnim deležem. Na gnojila(unietna in naravna) ter sredstva za zaščito rastlin odpade komaj nekaj nad h% teh izdatkov, kar je očitao zelo tnalo in je temu primerno majhen tudi donos njiv, »rtov in sadovnjakov. Skoraj 7 % izdatkov odpade na na kup in vzdrževanje mehanizacije, a po 6 % pobereta zidava in popravilo gospodarskih poslopij ter delovna si la za poljskadel a. (hlape i in dninarji). Odplačilo posojil za kmetijsko proizvodnjo obremenjuje te izdatke kosiaj z 2, 5 odstotnim deležem. Seveda se vsa ta razmer ja pri posameznih velikostnih skupinah nekoliko spremi njajo, kar zavisi od večje ali manjše domače proizvodnje in temu primernih potreb, , Od stroškov za kmetijsko proizvodnjo bomo najprej .izločili davke na dohodek od kmetijstva, nato pa še po sebej primerjali aed seboj stroške za kieti jsko proizvodnjo. Velikostna skupina Na 1 gospodarstvo din ;fla 1 ha obdelovalRe površine dia. Delež dohodkov od izdatkov za kietijsko proizvodnjo v % ■ Skupno povprečje Ohišnice Oo 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha ha 23 167 2 282 8 hkS 18 364 46 040 ? 697 4 205' 6 823 6 626 8 463 35, 2 8, 4 24, 8 30, 2 «, 8 Tab. v100. Davek na dohodek od kmetijstva din Povprečno pride na vsako anketirano gospodarstvo 23. 167 dinarj ev davkov ali na hektar obdelovalne površine 7. 697 dinarjev. Delež davkov od stroškov kmetijske proizvodnje maša povprečno 35 % ali več kot 1/3 in raste z velikostjo posestva. Če v prejšnji tabeli odštejemo davke od stroškov za kmetijsko proizvodnjo, znašajo leti o Kol i 55 % teh denarnih izdatkov. Med nje račusaroo vse stroške za nabavo semen, kr«e, živine, gnojil, sredstev s# zaščite rastlin, strojev in orodja ter iidatke za aezde. To so torej stroški za nabavo proizvodnih sredstev, stroški reprodukcije in izdatki za najeto delovno silc. C^ jih • razvrstimo tako, nam dajo vpogled v -intenzivnost kmetijske proizvodr?]®. Tab. 101. Stroški proizvodnje brez davkov dia Velikostna skupina Na 1 gospodarstvo obdelovalne površine Skupno povprečje Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha ha 42 572 24 883' 26 410 42 433 61 497 14 144 45 853 21 334 15 311 11 304 Stroški kmetijske proizvodnje brez davka na 1 gospodarstvo znašajo povprečno 42, 572 dinarjev in rastejo z velikostjo posestva, stroški na 1 ha obdelovalne površine pa so povprečno 14. 144 dinarjev in padajo z velikostjo posestva. Le pri ohišnicah, ki imajo zelo malo obdelovalne površine, so ti stroški nesorazmerno veliki in jih povzroča predvsem živinoreja. 66 in če sedaj stroška za kmetijsko proizvodnjo brez davkov razčlenimo še na stroške za reprodukcijo, na iz= datke za proizvodna sredstva in ra izdatke za delovno: silo, dobimo naslednjo slika v strukture, i h odstotkih: Tab. 102. Struktura stroškov za proizvodnjo brez davka Velikostna skupina Skupno povprečje Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 - Nad 8 ha ha Skupaj Stroški za reprudukcijo Sredstva za proizvodnjo Delovna sila 100, 0 100 ,0 100, 0 100, 0 100, 0 30 s7 34. 3 31, 1 27, 1 32. 4 59, 6 48, 2 60, 2 65, 9 56, 4 9, 7 17, 5 8, 7 7, 0 11, 2 Na sredstva za proizvodnjo odpade torej povprečno okoli 60$ denarsih izdatkov za kmetijsko proizvodnjo, izdatki za reprodukcijo se gibljejo okoli 1/3, a Zgornja tabele nara kaže deleže v prkeri s skupnim denarnim izdatkom za kaetijsko proizvodnjo brez izdatki za delovao silo ne dosegajo v povprečju niti 10? teh izdatkov. Preseneča dejstvo, "da je proizvodnja relativno najdražja na ohišnicah. davkov. Zanimivo pa bosče upoštevamo tudi davke in nato izračunamo deleže. Te dobimo v naslednji tabeli. Tab. 103. Struktura stroškov za proizvodnjo z davki Velikostna skupina Skupaj« Stroški za reprodukcijo Sredstva za proizvodnjo Delovna sila Davek Skupne povprečje Ohišnice Do 3 ha Od 3P01 do 8 ha Nad 8 ha. 100, 0 100, 0 100, 0 100, 0 100»0 19, 1 31, 0 22, 8 18, 4 17, 7 37, 0 43. 6 44, 0 44, 5 30. 7 6. 0 15, 8 6, 4 4, 7 6. 1 37, 9 9, 6 26, 8 32. 4 45. 5 Vidimo torej, da v povprečjuizdatki za davke presegajo celo izdatke za sredstva za proizvodnjo. Pri velikostni skupini nad 8 ha, je izdatek za davke skoraj tolikšen kot stroški za reprodukcijo in sredstva za proizvodnjo skupaj. Oglejmo si še tabelo, ki nam prikazuje denarne izdatke za kmetijsko proizvodnjo brez davkov v povprečkih na 1 ha obdelovalne površine. Tab. 104. Stfoški rsa 1 ha obdelovalne površine din Velikostna skupina Stroški reprodukcije Nabava sredstev za proizvodnjo Izdatke za delovno silo SkičpžSG povprečje Ohišnice Do 3 ha Od 3, 01 do Nad 8 ha ha 3 870 13 620 5 785 3 757 5 711 19 114 11 193 9 114 5 718 1 230 6 935 1 622 966 1 131 Sorazmerno z obdelovalno površino iea največje izdatke skupina ohišnic, medtem ko pri ostalih veliko stnih skupinah denarni izdatki padajo z velikostjo po sestev. Malo Ižjemo v tem tvorijo izdatki za delovno silo, ki so najnižji pri skupini od 3, 01 do 8 ha. Siser pa velja zanje enako načelo kot pri ostalih dveh vrstah denarnih izdatkov za kmetijsko proizvodnjo. Uena n i . 1 z d a t k < za n e r. .ne ijsko oejavnost Tab. 105. Stroški nekmetijske dejavnosti (na 1 gospodarstvo) Vrsta Skupno povprečje din Ohišnke din Oo 3 ha 3d 3, 01 do 8 ha Nad 8 ha Skupaj Nakup in popravilo strojem za domačo obrt Material in stroški za donačo obrt Orodje in naprave za redno obrtno dejavnost Material in stroški redne obrti Ostali izdatki za redno obrtno dejavnost Odplačilo posojila za nekmetijsko dejavnost Davek na nekmetijsko dejavnost 3 158, 88 100, 0 798, 80 100, 0 4 209, 85 100, 0 6 032, 00 100, 0 169, 33 100, 0 125, M 3, 97 30, 33 3, 504, 89 15, 98 92, 59 2, 20 309, 09 5, 2 10, 33 6, 10 582, 17 18, 43 61, 33 7, 68 0, 56 0, 01 1 530, 36 31, * 53, 80 1, 70 2, 67 0, 33 584, 78 18, 51 135, 64 2, 4 «, 00 23, 62 956, 36 32, 6 1 011, 41 35, 19 46, 67 5, 8 4 3 240 , 74 76, 98 523, 64 8, 7 196, 41 6, 22 657, 80 82, 35 338, 93 8, 05 72, 18 1, 2 66, 67 39, 37 537, 04 12, 78 1 104, 33 18, 5 52, 33 30, 91 Zgornja tabela vsebuje denarne izdatke anketiranih kuečkih gospodarstev za dejavnost, ki je sicer rezultat dela članov gospodarstev, ni pa kmetijska dejavnost v oljem smislu besede. Tu gre predvsem za izdatke za domačo obrt in obrtno dejavnost. V povprečju so pač izdatki za redno obrtno dejavnost največji. Seveda rezultira to povprečje predvsem iz dejavnosti Zadnja tabela o denarnih izdatkih vsebuje še nekaj postavk izdatkov, ki nimajo svoje podlage niti v kmetijski, niti v nekmetijski dejavnosti. Tu gre torej za denarne izdatke, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v nobeno izmed prejšnjih tabel. Zanimivo je, da hra dveh srednjih velikostnih skupin (do 3 ha in cd 2, 01 do 8 ha), siedtea ko so chišnice v tej skupini deflarnih izdatkov povsem svojevrstno udeležene, enake pa fcdi skupine nad 8 ha. Sploh kale tabela te vrsto iidatb1* kot zelo netipično za kmečka gospodarstva. Zanimiva postavka je še davek m Rebetlisb dejavnost, ki je v povprečja zsašal 505 flinarje«. nilnih vlog anketirana gospsdarstva niso Ukazala. Drugi izdatki pa so še precej tipični za ¥se velikostne skupine razen za skupino de 3 ha. V pt • prrij« odpade. med temi izdatki največji delež na deu. Ostali denarni izdatki Tab. 106. Ostali izdatki v denarju ( na 1 gospodarstvo) Vrsta Skupno povprečje din Ohišniee din din Od 3, 01 = 6 b din iad B tta dir? Skupaj Lokalni davek Hranilne vloge Posojila drugim Dota Poroke in svadbe (tuje) Darila in pomoč v denarju 1 772, 57 100, 0 316, 67 100, 0 89, 91 100, 0 1 386, 73 100, 0 4 004, 49, 63 2, 80 110, 05 6, 21 972, 83 54, 88 87, 77 4, 95 552, 28 31, 16 150, 00 153, 33 13, 33 47, 38 48, 42 4, 20 89, 81 100, 00 100, 00 7, 21 60, 53 181, 82 13, 11 133, 33 354, 55 61, 62 2 200, 00 94, 55 6, 82 144, 17 155, 82 11, 24 1 466, 67 100, 0 1, 51 3, 33 54, 94 3 i C Skupni denarni izdatki Naslednja rekapitulaci ja izdatkov nam kaže medsebojna razmerja izdatkov, obravnavanih zgoraj po posameznih skupinah (10 tabel) : Tab. 107. Rekapitulaci ja denarnih izdatkov (na 1 gospodarstvo) Denarni izdatki Skupno povprečje din Ohišrs din ce Do 3 la din Od 3, 01 - 8 ha din Nad 8 ha din Denarni izdatkkskupaj za živila " pijačo in tobak 11 obleko in obutev 11 stanovanje in hišne potrebščine " kurjavo in razsvetlj " higieno in zdravlj. 11 prosveto, zabavo in osebne potrebe * kmetijsko proizv. '> " neksietijsko dejavn. 11 ostalo 158 HO ,80 100, 0 138753, 39 100, 0 113433, 89 100, 0 1^905, 19 100, 0 217200, 57 100, 0 28984, V? 8323, 88 28006, 03 3912s8fl 5366, 61 3255, 59 9890. 56 65739, 41 3158, 88 1772. 57 18, 31 38782, 48 27, 19 5, 25 11763, 13 8, 48 17, 68 40096, 40 28, 90 2, 47 2880, 80 2, 08 3, 39 4475, 73 3, 23 2, 06 4115, 20 2, 98 6, 24 8359, 06 6, 05 41, 49 27165, 12 1 9, 58 1, 99 798, 80 0, 58 1, 12 316, 67 0, 23 31556, 98 27, 75 6224, 96 5, 48 19968, 70 17, 60 3225, 05 2, 84 4914, 57 4, 34 3020, 22 2, 66 6167, 64 5, 44 34056, 11 30, 10 4209, 85 3, 71 89, 81 0, 08 25503, 77 17, 85 8505, 89 5, 95 21113, 14 14, 78 2705, 82 5836, 29 2733, 62 1, 89 4, 09 1, 91 27485, 04 12, 76 9186, 23 4, 23 38535, 46 17, 84 5896, 17 2, 71 5565, 63 2, 57 3731, 00 1, 72 8290, 94 5, 80 15090, 36 6, 95 60796, 99 42, 54 107536, 65 49, 81 6032, 00 4, 22 169, 33 0, 08 1386, 73 0, 97 4004, 70 1, 85 ^ Skupaj z davki. Skupno povprečje nam podaja sliko, ki se po velikostnih skupinah bistveno prav malo spreminja. Razen pri ohišnicah je povsod na prvem mestu izdatek za kmetijsko proizvodnjo, ki z davki vred znaša v povprečju čez 41?, dejansko pa v treh glavnih velikostnih skupinah raste od 30? do skoraj 50?. Na drugem mestu so denarni izdatki za živila (18, 3?) in šele na tretjem mestu izdatki za obleko (17, 7?), medtem ko se drugi izdatki vrste v dosti manjših deležih. Če v zgornji tabeli pri povprečju vseh kategorij seštejemo prvih 7 postavk, ki pomenijo življenjske stroške povprečnega anketiranega gospodarstva, zvemo, da v primeri i vsemi denarnimi izdatki leti Vidimo, da so stroški kmetijske proizvodnje daleč na prvem mestu in znašajo 1/4 vseh denarnih izdatkov anketiranih gospodarstev. Slede jim denarni znašajo 55, 4? in so daleč nad denarnimi izdatki za kmetijsko proizvodnjo, ki so sicer med posameznimi postavkami (z davki ali brez njih) krepko na prvem mestu. Vsi denarni izdatki na 1 anketirano gospodarstvo so znašali v povprečju 158. 441 dinarjev. Če od izdatkov za kmetijsko proizvodnjo odštejemo davke in jih smatramo kot posebno skupino izdatkov, dobimo naslednjo skalo denarnih izdatkov v odstotnih podatkih za skupno, povprečja : t 26, 9? 18, 3? 17, 7? 14, 5? 6, 2? 5, 3? 3, 4? 2, 5? 2, 1? 2, 0? 1, 1? skupaj 100, 0? izdatki za živila, ki jih kmetje dokupu jejo, leten pa izdatki za oblačenje in obujanje ter davki. Prve štiri postavke dosežejo nad 78? vseh denarnih izdatkov. Stroški kmetijske proizvodnje (brez davkov) izdatki za živila izdatki za obleko in obutev davek na dohodek od kmetijstva .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . izdatki za prosveto zabavo in osebne potrebe .. . . . . . . . . . . . . . . . . . izdatki za pijačo in tobak .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . izdatki za kurjavo in razsvetljavo .. . . . . . . . izdatki za pohištvo in posodo izdatki za higieno in zdravljenje stroški nekmetijske dejavnosti ostali denarni izdatki .. . . . . .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 69 Ker anketa raznih uslug ni ločeno opazovala, pač pa neposredno v vsaki vrsti denarnih izdatkov, bo zanimivo, če jih odtod izločiud in prikažemo ¥ primerjavi z vsemi denarnimi izdatki. Storili bomo to le za ml inarske osluge krojaške usluge čevljarske usluge zidarske usluga .. . . . . . . brivske ir, frizerske usluge . . zdravniške usluge prevozne usluge .. . . . . . . poštne usluge .. . . . . . . . odvetniške usluge .. . . . . . veterinarske usluge .. . . . . podkovske usluge .. . . . . . kolarske in mehan i carske usluge Na eno anketirano gospodarstvo je odpadlo torej čez 11350 dinarjev letno na razne usluge, kar sfc#?«« povprečje. Ker ponekod anketa ni ločila izdatkov za usluge od izdatkov za material za popravila, bcsso prismrani čiste izdatke za usluge oceniti, kar bo v oklepaju ugotovljeno : .. . . . . . . . . 345 din .. . . . . . . . . 1 578 » .. . . . . . . . . 2 413 " .. . . . . . . . . 2 200 " (ocena) .. . . . . . . . . 414 » .. . . . . . . . . 400 " (oeena) .. . . . . . . . . 1 570 « .. . . . . . . . . 352 » .. . . . . . . . . 93 11 .. . . . . . . . . 250 " (ocena) .. . . . . . . . . 500 " (ocena) .. . . . . . . . . 1 242 ,, (ocena) skupaj 11 35? din (delosna ocenjeno) ie seka! čez 71 vseh denarnih izdatkov. Tab. 108. Denarni izdatki na 1 družinskega člana anketiranih gospodarstev Skupno povprečje Ohišnice Oo 3 ha Od 3, 01 do 8 ha Nad 8 ha Denarni izdatki: skupaj za živila " pijačo in tobak " obleko in obutev " stanovanjske in hišne potrebščine " kurjavo in razsvetljavo 11 higieno in zdravje " prosveto, zabavo In osebne potrebe n kmetijsko proizvodnjo " " nekmetijsko dejavnost " ostalo 1) 33 355, 20 6 108, 19 1 752, 40 5 896, 00 823, 75' 1 129, 81 685, 39 2 082, 22 13 839, 24 665, 03 373, 17 28 126 „63 7 862, 24 2 384, 42 8 127. 65 583, 95 907, 24 834, 16 1 69 4, Vi 5 506, 45 161, 92 64, 19 25 802, 97 32 244, 02 7 190, 20 1 418, 35 4549, 84 ' 734, 82 1 122, 35 688, 15 1 405, 29 7 814, 30 959, 21 20, 46 5 72Ss34 1 909, 48 4 739, 69 607, 43 1 310, 19 613, 67 1 861, 23 13 811, 56 1 354, 12 311, 31 40 228, 35 5 188, 57 1 733, 25 7 280, 84 1 112, 48 1 050, 12 2 847, 24 20 289, 94 31, 95 755, 60 1) Skupaj z davki. V skupnem povprečju odpade na 1 družinskega člana anketiranih gospodarstev za din 33. 355 denarnih izdatkov, ki rastejo, kot kaže tabela, z velikostjo posestva. Življenjski stroški 1 družinskega člana so v povprečju din 18. 478 ali 56, 5$ vseh denarnih izdatkov za 1 člana anketiranih gospodarstev, asedtem ko odpade stroškov za kmetijsko proizvodnjo povprečno na 1 dru= linskega člana 13. 839 dinarjev ali 41, 5$ vseh denarnih tedaitov. Tudi ti izdatki rastejo z velikostjo posestva, le pri velikostni skupini nad 8 ha presegajo povpregje in tvorijo skupaj 50$ vseh denarnih izdatkov na 1 družinskega člana. V vseh drugih velikostnih skupinah pa so ti izdatki pod skupnim povprečje®. .70 PRIMERJAVA DENARNIH DOHODKOV Z IZDATKI Že groba primerjava nam je pokazala presežek denarnih dohodkov nad izdatki, to se pravi, da so bila anketirana gospodarstva aktivna. Da bi to dokazali, bomo tu izvedli podrobnejši obračun za skupno povprečje in posamezne velikostne skupine, in sicer najprej s povprečki za 1 gospodarstvo, nato pa še s povprečki na 1 člana anketiranih gospodarstev. Tab. 109. Obračun dohodkov in izdatkov na 1 gospodarstvo din Celotni dohodki Celotni izdatki Razlika + Skupno povprečje Ohišnice 168 181 158 441 9 740 147 249 138 753 8 496 Do 3 ha .. Od 3, 01 ha 123 059 113 434 9 625 149 396 142 905 6 491 8 ha 231 242 217 201 14 041 Tab. 110. Obračon dohodkov in izdatkov na 1 družinskega člana din Celotni dohodki Celotni izdatki Razlika + Skupno povprečje Ohišnice 3 5 406 33 355 2 051 29 848 28 227 1 621 Do 3 ha Od 3, 01 - 8 ha Nad 8 ha 28 039 25 803 2 236 33 538 32 244 1 294 43 631 40 2 28 3 303 Zgornja obračuna nam kažeta, da je ob zaključku ankete ostalo gospodarstvom nekaj manj od 10. 000 din gotovine ali na člana povprečno nekaj čez 2. 000 difiarjev„ To ni veliko. Toda če upoštevamo, da se je konec anketnega leta { maj 1953 ) končala tudi mrtva sezona ( pasivni ziaski meseci ), ko so se gospodarstva denarno izčrpala, in da se je nova donosna sezona komaj začela, potem lahko trdimo, da so zgornji povprečni ostanki še dokaj primerni. PREJEMKI IN IZDATKI V NARAVI Na kmetih je navada, da si v času posianjkar. ja tega ali onega artikla izposojajo določene količine pri sosedih ali pa plačujejo delo v naravi ( z blagom ). Iz tega sledijo prejemki in izdatki blaga, pri katerih ni bilo denarja kot posrednika. Ker so včasih to zelo pomembne količine, je anketna metodologija predvidela posebno tabelo za opazovanje teh blagovnih premikov. Da bi obravnavali celoto gradiva, ki se s tem končuje, objavljamo tudi to tabelo, v kateri so prejete in izdane količine preračunane na 1 gospodarstvo : Tab. 111. Prejato in izdano v narav i (na eno gospodarstvo) Vrsta Msrska' enota Skupno povprečje dano prejeto Ohišnice dano prejeto Do 3 ha darso prejeto Od 3, 01 = 8 ha dano prejeto Nad 8' ha dano prejeto Pšenica, rž (zrnje in moka Koruza in koruzna Ostala žita Slana in koruznica Seno Krompir Fižol Vino Žganje Konji Govedo Prašiči Ovce Koze Perutnina in zajci Meso^lanina in mesni izdelki Mast, salo in slanina za top1 jenje Loj in maslo Sir Surovo maslo Olje Sladkor Med kg n h n H n n glava kg 1 kg' kg 2, 16 0, 80 0, 66 5, 05 5, 22 11*08 0, « 1, 59 0, 25 0, 02 0, 03 0, 02 0, 39 1, 00 0, 17 0, 01 15, 27 0, 28 0, 0^ 0, 01 0, 01 5, 38 2, 74 2, 13 2, 72 21, 20 14, 63 0, 39 0, 72 0, 19 0, 01 0, 09 0, 05 0, 02 0, 05 0, 01 5, 71 0, 12 0, 03 0, 07 0, 11 0, 03 43, 33 0, 31 23, 33 1, 07 14, 47 0, 31 3, 70 1, 85 5, 09 0, 20 2, 19 1, 13 0, 04 0, 07 0, 330, 02 2, 20 74, 67 1, 00 2, 13 2, 48 3, 02 44, 81 6, 35 0, 28 1, 56 0, 05 0, 06 0, 02 0, 02 4, 11 0, 45 2, 57 3, 33 0, 80 0, 15 4, 18 1, 82 18, 31 0, 18 2, 15 0, 42 0, 02 0, 09 0, 04 0, 18 0, 20 9, 45 3, 95 0, 24 0, 58 0, 05 0, 04 0, 11 0, 04 0, 02 0, 13 0, 13 0, 07 26j87 14, 00 9, 11 0, 13 0, 74 0, 64 0, 06 9, 65 0, 32 0, 02 0, 02 0, 33 0, 02 0, 30 0, 13 0, 75 1 ,60 8, 33 0, 17 »33 12, 67 16, 00 12, 07 16, 87 1, 03 0, 95 0, 34 0, 02 0, 02 0, 03 12, 40 0, 09 2, 46 0, 05 0, 05 0, 09 0, 09 0, 02 0, 05 0, 05 0, 07 0, 09 0, 02 20, 55 0, 06 0, 08 0, 02 0, 4? 0, 27 0, 22 0, 05 0, 10 0, 02 0, 28 0, 27 0, 40 0, 06 0, 19 0, 38 0, 40 0, 73 0, 23 0, 44 3, 90 0, 07 0, 43 0, 85 1, 16 0, 28 0, 64 0, 32 3, 08 0, 03 0, 03 0, 03 Tabela vsebuje vse glavne kmetijske proizvode, ki so predmet prometa med kraečkiisi gospodarstvi. V lestvici ni jajc, s katerimi se največkrat plačujejo dnioarji ali drobne obrtniške usluge. Bežen pregled tabele nam pove, da v tem prometu ne gre za poraesibne količine. Objavljamo pa jo le, ker bomo tudi te količine prav tako uporabili v blagovni bilanci glavnih kmetijskih pridelkov. 72 BLAGOVNA BILANCA ZA GLAVNE KMETIJSKE PRIDELKE Če bi bila metodologija ankete tako popolna, kakor bi pravilno morala biti, potem bi lahko napravili bilanco za vsak kmetijski proizvod posebej. Tako pa se moramo zadovoljiti z blagovno bilanco samo nekaterih glavnih poljskih pridelkov (glavna žita in krompirjter najvažnejših živalskih proizvodov. Anketno gradivo je namreč skoraj pri vseh teh predmetih vsebovalo poleg vrednostnih tudi količinske podatke in je bila pot do bilanPoljski ce dokaj lahka. Prav pri vseh drugih artiklih pa je v posameznih tabelah manjkal količinski pokazatelj, tako da bi kakršnakoli ocena na podlagi znanih ali ocenjenih cen bila tvegana pot do bilance. V naslednji tabeli podajamo bilanco najprej za glav ne vrste žit in krompir, ki je naša najvažnejša vrtnina. pridelki Tab. 112. Bilanca glavnih poljskih pridelkov (za vseh 18^ gospodarstev) ■kg Pridelek Prejemek skupaj pridelek za hrano nakup za krmo za seme preje to v naravi Potrošek skupaj za hrano poraba za krmo za seme izdano naravi prodaja Pšenica in rž ječmen Oves Koruza Krompir 137205 100, 0 14519 100, 0 12928 100 90 74222 100, 0 98779 72, 0 13911 95, 7 11812 91, 5 65726 88, 5 467239 447664 100, 0 95, 7 35570 - 25, 9 - 351 - 2, 5 - 906 7, 1 5464 2332 7, 4 3, 1 2049 1380 0, 5 0, 3 1866 .1, 4 257 1, 8 210 1, 4 196 0, 3 990 0, 7 504 0, 7 13454 2692 2, 9 0, 6 131488 100, 0 9992 100, 0 8115 100, 0 72560 100, 0 404709 100, 0 113147 86, 1 3553 35, 5 32124 44, 3 104054 25, 8 5108 51, 2 6217 76, 6 38292 52, 8 16299 12, 4 1116 11, 2 1890 23, 0 1679 2, 3 397 0, 3 147 0, 2 1645 1, 2 215 2, 1 8 0, 4 318 0, 4 56756 82268 2039 159592 14, 0 20, 3 0 , 5 3 9 ,4 Že pri prvem artiklu je v anketnem gradivu pomanjkljivost, da pšenica in rž nista skozi vse faze prejemka ali potroška ločeni ter smo jih morali zato vzeti skupaj. Seveda smo pri tem moko vedno preračunali v zrnje. Tabela ugotavlja, da so anketirana gospodarstva čez 25 % potreb v pšenici in rži zadovoljila z nakupom, vse drugo pa s prideskoHio Nasprotno vidimo, da samo nekaj Ssz 12 t pšeničnega in rženega zrnja odpade na se= me te?gre komaj 1, 2 % v prodajo, rBedtem ko se vse drugo porabi xa hrane. Zaloga je precej majhna" in znaša 4, 2 % od prejemka ali komaj dobrih 31 kg na gospodarstvo. - ječmen je pretežno domačega izvora (okoli 96 $) in ga zelo malo dokupijo (2, 5 $), zato pa več porabijo za krmo kot za hrano in seme skupaj. Skoraj tretjina vse kol ičine se izkazuje še v zalogi, čeprav s povprečkom 24, 6 kg na gospodarstvo tudi ni velika. Oves je krmsko zrnje in so ga anketirana gospodarstva čez 91 % pridelala, a le 8, 5 % dokupila. Porabila pa so ga čez 76 % za krmo in 23 % za seme, medtem ko prodaja ni omembe vredna. Zaloga znaša 26 kg na gospodarstvo ali povprečno čez 37 % od vsega prejemka. Čez 10 % potreb po koruzi se zadovolji z nakupom a 88, 5 % s pridelkos, Nad polovico gre za krmo (skoraj 53 %) , a 44 % za hrano in nekaj čez 2 % za seme, medtem ko prodaja ni pomembna postavka v tej bilanci. Zaloga je izkazana le z 2 % količin od prejemka, kar je komaj 8, 5 kg na gospodarstvo. To je zelo malo in je verjetno posledica suše v drugem polletju 1952» Za potrebe po krompirju zadošča v veliki večini pri delek in le 3 % je potreba nakupiti za semenski krompir medtem ko so vse druge postavke prejemka prav neznatne v primeri s pridelkom. Zanimiv pa je pri tem poljskei pridelku potrošek. Vidimo, da se od količine, ki gre v potrošek, čez 39 % (35, 6 % pridelka) krompirja proda in so potrebe za prehrano s skoraj 26 % šele sa drugem mesto. Petina pridelka z nakupom vred odpade na seme in šele na četrtem mestu je krma s 14 odstotnim deležem. Zaloga kaže 13, 4 % od prejemka v glavnem od pridelka in odpade po 340 kg na 1 anketirano gospodarstvo. Bralca opozarjamo, da smo v tej tabeli izvršili bilanco glavnih pridelkov, v kateri smo upoštevali tudi nakup in prejemke v naravi, a poleg porabe tudi izdatke v naravi in prodajo. Zato so odstotki, izračunani na desni polovici tabele, le strukturni odstotki za potrošek in se torej ne nanašajo na pridelek. Tako n„pr„ 39, 4 % prodaje ne pomeni, da se 39, 4 % pridelka krompirja proda, temveč da je med potroškoa v enem letu (anketne®) toliko odpadlo na prodajo. Od pridelka je šlo v prodajo le 35, 6 % krompirja« 73 Živinorejski proizvodi Tab. 113. 'Bilanca glavnih živalskih proizvodov (za vseh 184 gospodarstev) Vrsta proizvoda Prejemek skupaj proizvodnja nakup prejeto v naravi Potrošek skupaj poraba za hrano za krroo za pre< de lavo izdano v naravi prodaja Mast, (salo, slanina za tcpljenje) Mleko Surovo, maslo in smetana Sir Jajca kg lit kg kg kos 11873 10700 1163 10 100, 0 8M 9, 8 0, 8 299648 293919 4678 1051 100, 0 1180 100, 0 1542 100, 0 1148 97, 2 1393 90, 4 29 2, 4 127 8, 2 124701 122156 2545 100, 0 98, 0 2, 0 9276 100, 0 9142 91, 3 31 0, 4 103 8. 3 97, 8 1, 8 0, 4 299648 137782 9383 19512 2810 130161 100, 0 45, 9 3, 1 6, 5 0 , 9 43 ,5 6 0, 4 22 1, 4 1180 906 100, 0 77, 0 1542 100, 0 118640 100, 0 686 44, 5 77360 65, 3 0, 6 51 3, 3 266 22, 4 805 52, 2 41283 34, 7 Količino proizvedene masti (oziroma sala in slanine za topljenje) smo morali oceniti na podlagi zakola prašičev, ker bi bilo spričo ostalih podatkov, ki jih je anketa zajela, škoda izpustiti ta predmet iz bilance. Iz zgornje tabele spoznamo, da se komaj 10 % potreb masti zadovolji z nakupo®, vse ostalo pa z domačo proizvodnjo. Le nekaj nad 8 % in to gotovo samo doma proizvedene masti se proda, vse drugo pa porabi za hrano. Zaloga je znašala 14 kg na gospodarstvo ali 22 % od pridelanih količin. Mleko (kravje in kozje) je pretežno domač proizvod in ga niti 2 % ne dokupijo v času visoke brejosti domačih krav. Skoraj 46 % namolženega mleka porabijo po anketi za hrano, nekaj manj (43, 5 $) pa ga prodajo, medtem ko kmetje predelajo le 6, 5 % mleka, samo 3 % čistega mleka pa pokrmijo poleg posnetega mleka in sirotke' . " Surovo maslo, smetana in sir so najbolj tipični mlečni proizvodi kmečkih gospodarstev. Zgoraj vidimo, da je šlo v predelavo 19. 512 1 mleka. Ker ne vemo, kakšen je način predelave pri anketiranih gospodarstvih, je težko točno presoditi, če napovedane količine surovega masla (in smetane) ter sira ustrezajo tej količini. Zgornja bilanca nam pove, da kupujejo zelo malo teh proizvodov in da povečini zadošča domača proizvodnja, od katere prodajo dobro petino surovega inasla(s smetano) oziroma nad polovico sira, vse drugo pa porabijo za hrano. Ti pridelki dne 31. maja 1953 ne izkazujejo zalog. Potrebe po jajcih zadovoljuje i 98 % domača proizvodnja in le 2 % je treba nakupiti, verjetno v času, ko kure ne neso ali so za nasad. Gospodarstva so porabila za hrano 65 % jajc doma, a 35$ prodala. Zaloga je okrog 5 £ ali 33 jajc na gospodarstvo. NATURAUA PORABA NAJVAŽNEJŠIH KMETIJSKIH PRIDELKOV Naturalna poraba je sploh največja neznanka v proučevanju kmečkega življenja. Anketno gradivo nam na žalost ne daje. možnosti, izračunati celotne vrednosti naturalne porabe, ker bi se morali pri tesi prevečkrat. posluževati ocen, ki niso namen te obdelave, pač pa lahko izračunamo s precejšnjo natančnostjo naturalno porabo za nekaj najvažnejših poljskih in drugih pridelkov. Odločili smo se za najvažnejša žita, krompir, mast, mleko, surovo maslo, sir in jajca, torej samo za tiste predmete, pri katerih smo imeli na razpolago v anketnem gradivu podatke za vse -faze (pridelek, nakup, , poraba, prodaja itd. ). .Naturalno porabo za te predmete smo izračunali tako, da smo nakup in v naravi prejeto odšteli od porabe v gospodinjstvu. Ta obračun nam najprej kaže nasled« - nja tabela: Tab„ 114. Naturalna poraba (za vseh 184 gospodarstev) Vrsta pridelka Poraba v gospodinjstvu skupaj za hrano za reprodukci io za krmo za seme za prS' delavo izdane v narav skupaj za hrano ftiakup za reprodukcijo za krmo za seme za pre< delavo preje to v naravi Natu= ralna poraba Pšenica in rž l »s ■-i .. s, . , -i »-i */ , V* L L ,. a. . . - .. . . •■{ ^ s ' i . , " * j-V \ - y ** - , - ' . ., . <' V ' > "s 't " V > l ^ . ■-•' ■ -: ---u. .„• v /. : .-; n V » 1 ^:9 -C i 1 » y , v "* v* -' 1 .4 1 ' 1 I I " 1 =as; v-^iLsi-. ^__ — ^ •-. i. ji/ -^A ' • ■ v '• .' s ;••' " •' ■• .. K. /r/o -y-:. .. ^ ■*■' ' '